Lubi otročiči, vi veste, de bo čiəz dva dni velika nuəč inu Sin tiga človeka bo izdan, de bo križan.
Kam očeš, da gremo inu tebi pərpravima to velikunočnu jagne jesti?18
Pojta v to mestu inu vajov bade en člavek srečov, ta nese en vrč vade. Pojta za njem v to hišo, v katiəro an nater pojde, inu recita k hišnemu očetu: naš Mojster pusti tebi povedati, nigov čas je prišu, pər tebi oče an veliku nuəč držati ž negovemi jogri. Ko je tedej ta gostna hiša, v katerej bade an ž negovemi jogri to velikunočnu jagne jiədu? Inu an bo vama pokazov enu veliku večernu mestu napravleno inu tam meni pərpravita.
Častlivi gospuəd! Mojster pusti tebi povedati, da an oče ž nigovemi jogri pər tebi to veliku nuəč držati, zakaj njega ura je prišla inu njegov čas je blizu. Ko je tedej ta gostna hiša, v katiərej ba an ž negovemi jogri velikunočnu jagnje jedu?
Miər bodi v tej hiši.
Jest səm iz srca želov, le-tu velikunačnu jagnje z vami jesti, priəden de bam trpev. Zakaj jest vam poviəm, da naprej na bam venč od njega jedu, dokler bo napovnjeno v nabeškem kralovstvu.
Vzemite inu jejte, le-tu je maje telu, katiəru bo za vas danu. Le-tu storite k mojmu spominu.
Pite iz tega vsi, zakaj le-tu je maja kri, tega noviga testamenta, katiəra ba za vas inu njeh veliku prelita, za odpušajnje teh griəhov. Le-tu storite, kolkerkrat bate vi pili, k mojmu spominu.
Guspuəd, baš ti meni naje umivov?
Kar jest storim, tega ti zdej na viəš. Al potiəm boš ti vedu, zakaj səm jest le-tu stuəru.
Nigdar na boš ti meni nage umivov.
Aku jest na bam tebe umivov, toku na boš mev tala z meno.
Gospud, nikar ko samo nage, temveč tudi rake inu glavo.
Katiəri je umit, ta ne potrebuje, temveč de le nage umije, sicer je an ves čist. Vi ste čisti, al nikar vsi.
Pale, mojga izdajavca raka je z mano pər mizi. Rasničnu jest vam poviem: eden med vami bo mene izdav.
Gospud, al səm jest?
Eden zmed vas dbanajsteh, katiəri raku z manu v skledu maka, ba mene izdav. Gorje pak temu človeku, skuəz katiəriga bo Sin tega človeka izdan. Temu bi buəlši blu, da bi an ne biəv na ta sviət rojen.
Al səm kej jest, Rabi?
Ti ja govoriš. Resničnu, jest vam poviəm, eden med vami je, katiəri bo mene izdav.
Gospuəd, katiəri je ta-isti?
Ta-isti je, katiərmo jest bam ta omočeni kruh podav.
Kar storiš, tu stori skoru.
Zdej je Sin tiga človeka rəsviəčen inu Buəh je rəsviəčen v njemu. Vi ste19 pak, katiərə ste pər meni ostali v mojeh skušnaveh. [...] Inu jest vam poviəm, kokər je mene postav moj Oče, taku jest vas postavim v mojem kralestvi inu bote sedeli na kraloveh stoleh inu te dbanajst izraelske rodove sodili.
Viəste le vi, kaj səm jest vam stuəru. Vi mene imenujete Mojster inu Gospud inu vi prav pravite, zakaj jest səm ta-isti tudi. Kader səm tedej jest vaš Mojster inu Gospud inu səm vam nage umivov, taku se mate tudi vi med saba nage umivati. Skuz le-tu boju vsi spoznali, da ste vi maji jagri.
Ah ti presrčni inu cartani moj sin, jest səm se vselej le-te žalostne pošte bala, katera prehitru je pərtekla. Ah moj lubeznivi sin, dej da bi jest magla namesti tebe križana inu martrana biti. Al saj da bi jest s tabo magla trpeti, da bi jest tako žalost na občutila.26
Dokler taj je le-ta vola nebeškiga Očeta, taku pojdi, moj Jezus, moj lubeznivi sin, inu prelij taju svetu Riəšnu kri, dokler v drugu vižu le-ta svit na more odriəšen biti. Pak vənder jest tebe pohlevnu prosəm, dej ti meni poprej toj sveti posledni žegen.
Lubi otročiči, jest səm še en majhen čas pər vas. Vi bate mene iskali inu, kokər səm h Judam pravu, kamer jest grem, ta vi na marte priti. Inu sedej jest vam poviəm, eno novo zapoved jest vam dam, da se vi med sabo lubite. Pər le-tiəm bojo vsi ludi spoznali, da ste vi moji jogri, aku bate lubezen med sabo imeli.
Gospuəd, kam greš ti?
Kamar jest grem, ti na mareš zdej za manu pojti. Potle pak ti za manu pojdeš.
Gospuəd, zakaj bi jes na mogu za tabu pojti? Jest očem mojo dušo za te postaviti.
Očeš ti taju dušu za me postaviti? Simon, Simon, pole, hudič je silnu želən, de bi vas mogu kokər pšenicu skus rešetu presjati. Ali jest səm za tebe prosu, da taja vjera ne obnemaga, inu ti, kejkeda preobrjen, potrdi taje bratre.
Gospuəd, jest səm pərpravlen s taba v ječo, v smrt jəti.
Resničnu, resničnu jes tebi pojim, Peter. Peteln na ba nacoj zapev, prej da boš ti mene trikrat zataju. V le-tej noči se bate vi vsi pohujšali nad manu. Stoji pisanu: jest bam pastiərja udaru inu ovce te čede boju rəzkroplene. Kadar pak gar vstanem, očem pred vami jəti v Galilejo.
Da bi se lih vsi pohujšali nad tabo, saj jest se nuəčem pohujšat.
Sedite tukej doli, dokler jes grem inu molim. Maja duša je žalostna do smrti, ostanite tukej inu čujte z menoj.
Aba, lubi Oče, tebi je vse mogoč. Vzemi le-ta kelih od mene proč, al vənder nikar, kakər jest očem.
Kaj spite? Simon, ali ti spiš? Nisi le-ti mogu eno uro z mano čujti? Čujte inu molite, de v skušnave na padete. Duh je riəs voln, ali mesu je slabu.
Oča moj, aku ni mogoč, da bi le-ta kelih od mene šov, temuč da ga jest pijem, taku izguədi se taja vola.
Oče, aku očeš, taku vzemi le-ta kelih od mene, al vənder nikar maja, temuč taja vola se izguədi.
Oh Jesu, ti Sin Božji, nikar se na prestraši, kiər sam si atu trpeti za odrešenje ciəliga sveta, na katiəru ti očjaki pred peklam z velikem željam čakaju. Ti ja sam daru viəš za čast, katiəra je tebi pərpravlena, da baš postavlen za Gospuəda inu sodnika čriəz vse stvari.
Spite inu počivejte, je zadasti. Pale, ura je prišla inu Sin tega človeka ba izdan v rake teh griəšnikov. Vstanite gar, pojdemo. Katiəri bo mene izdav, ta je blizu.
Zrav badi, Mojster.
Juda, izdaš ti Sinu tega človeka is kušvanjam.
Kaga vi išete?
Jezusa Nazarenskiga.
Ustanite gori, jest səm.
Kaga vi išete?
Mi išemo Jezusa Nazerenskiga.
Al vi mene išete, taku pustite le-te pojti.
Gospuəd, očmu le z mečam udart?
Pustite dovsihmalu.
Peter, zagrni toj meč v nožənce. Zakaj vsi, kateri meč vzamejo, bodo skuzi meč konc vzeli. Nemam le jest piti te kelih, katiərga je meni moj Oča dav? Al miəniš ti, de jest na marem mojga Očeta prositi inu bi meni sedej poslov več kokər dbanajst miljanav angelov? Koku se badejo pak pisme dopovnile, kadar taku mare biti?
Vi ste kokər h enemo razbojniku z mečmi inu z dragam unkej prišli mene lovit. Sej səm vsaki dan pər vas sedov v templni inu učiv, tam niste rake na me poluəžili. Le-ta je vaša ura inu te temni oblast, zakaj le-tu se je vse zgodilu, da bi se teh prerokov pisme dopovnile.
Uste gor odpri inu se odgovori, dej antbort na to uprašenje tega Višega farja!
Jest sem očitno govoriv temo svetu ino sem vselej učiv v sinagogi ino v tempelni, kamer se ti Judi vkupej zahajajo. Jest nisem nečisar na skrivnem govorov. Kej ti mene vprašaš? Vprašej te, katiri so šlišali, kej səm jest hudega govoriv, pole, tisti vijo, kej səm jest k nim govorov.
Kako ti odgovoriš temo višemo farju?
Aku səm jest hudo govorov, tako spričej, de je hudu; aku prav, zakej ti mene biješ?
Ja, ja, mi smo tudi z nigoveh ust zašlišali, da je on djav: jest očem te božji tempel rezdjati ino o trejeh dnih eniga drugiga gor postaviti, kateri ne bo z rokami storjen. Ino on je reku, da je on en kral.
On je en Samaritan ino Hudiča ima, dokler skuz niga vse čudeže dela.
Tako ti celo nič na odgovoriš le-tim, kateri tebe taku trdo tožijo?
On je smrti vriden. Umorimo ga, umorimo ga.
Prerokuj nam, Kriste, kdu je ta, katiri je tebe udarov.
Aku si ti Kristus, povej nam, te pravi Sin Božji.
Jest tebe zarotim pər pravimo živimo Bogu.
Da, jest vam glih povim, de posiəhmav vi bote videli Sina tiga človeka, sedijočiga na desnici Božji moči ino pridiočega v oblakah teh nebis.
On je Boga preklinov, kej potrebujemo več prič? Glej, zdej ste vi nigovo preklinanje šlišali! Kej se vam zdi, kej si en tak zašluži?
Dejmo nimo to ketino na vrat.
Taku si ti vənder Božji Sin?
Vi ja pravite, zakej jest səm.
Kej potrebujemo več prič! Zdej smo sami šlišali iz nigovih ust, da se je za eniga krala inu za Sinu Božiga unkej dajav.
Jest Pontius Pilatež, deželski oblastnik, od cesarja postavlen v Judovski deželi, jest vas vprašam, kaj je le-ta zan človek.
Tukej je Jezus Nazarenski, katirega je ta folk za eniga preroka imev.
Kej pərnesete za eno tožbo čriəz tega človeka?
Kader bi ne biv le-ta kej hudega sturiv, bi ga mi ne bili tebi čris dali. Mi viši farji pa kak dobro vimo, de je on te smrti vriden.36
Taku ga tej vzamite ino ga sodite po vašej postavi. Dokler vi meni nučte povedati, kej je on hudega sturiv, jest ga tudi nočem sodit. Storite žnim, kar koli vi očete.
Nam se na spoduəbi kaga umoriti, dokler ti Rimlarji so nam to gvavt proč odvzeli, inu nekatiəre reči so nam sodit pərpušene.
An je Mojzisov postav prelamu, ker ni te sabat držov. Temu se šliši ta smrt, proč, proč ž niəm.
Ja, sami smo zašlišali, da je an prepovedu cesarju daciju dati inu an je reku, da je an en kral.
Taku ti celu nič na odgovoriš, al na šlišiš, kaku le-ti tebe trdu tažiju?
Kar tebi tažiju ti Judi, tu mareš vedet, de je iz nida žmišleno.
Al səm jest an Jud, kaj jest za le-tu viəm. Ti si mogu ab tem času vriədnu kej hudiga storiti, sicer bi oni tebe taku trdu tažit na mogli.
Al si ti an judovski kral, kakər oni pravijo?
Ja, jest səm en kral! Pak nikar kokər en kral tega sveta. Ne buj se, Pilatež, de bi jes toju kralestuv posidu. Poglej na maju svojšnu inu buəštvo.
Taku si ti taj vənder en kral! Kej je taj toju kralestvo, da ti Rimlarji na posedeju?
Jest səm riəs en kral! Pak nikar kokər en kral tega sveta. Jest səm h temo na ta svit prišu, da imam od resnice pričvat!
Kaj je ta resnica?
Jes na najdem obene krivice na le-tem človeko. Dokler vi meni nočte povedati, kaj je an hudiga stuəru, jest ga tudi nuəčem sodit! Taku storite žniəm, kar vi očte.
Kaj praviš ti, da bi an na biv kej hudiga stuəru? Od Galileje noter du tad je an te ludi matu inu zapelav.
Kaj pravite vi, da je te člavek en Galilejc?
Ja, an je an Galilejc inu an zapelavc teh ludi.
Dokler vi pravite, de je an en Galilejc, taku ga vzemite inu ga Herodežu pelajte, dokler je an en kral te galilejske dežele. Najte, da an žniəm stori, kar an oče.
Kral Herodež, mi smo h tebi pərpelali Kristusa, tega zapelavca, katiəri se je za judovskiga krala unkej dajav, da ga ti h tej smrti obsodiš inu nam vsim vkupej zadojsti storiš.
Al si ti ta-isti, katiərga səm jest žiə davnu želov videt inu šlišat? Al si ti ta-isti, za katiərga volo je moj oče nehav štiərnajstavžent otruək pomoriti? Marebit si ti ta-isti, katiəri je v Kani Galileji tu vadu v to vinu prebrnu? Marebit si ti ta-isti, pred katiərem so ti maliki doli padali? Al si ti ta-isti, za katiərem je tolku folka toje predige pošlušati hodilo, od katiərga je bilu tolku dobriga inu hudiga šlišati?
Vidiš ti, kral Herodež, to trduvratnost tega člaveka,
19
katiəri tebi ne odgovori kakər enemo
kralo. Zatu an ni ene, temuč venč smrti vriəden. Pilatež je an hajd, an
na viə naše postave taku daru kakər ti.
Zdajci ti taje uste gar adpri inu se odgovori! Kar si ti poprej preveliku govuru, zdej pak ti movčiš. Zdej, zdej se ti odgovori! Zdej, zdej naj ti taja zastapnast zašlišati, zdej na znaš govoriti. Kaj si ti za en norc!
Zdej jest spoznam, da ti nisi obeden Božji Sin, tudi obeden prerok. Kiər se na odgovoriš, si le kokər en narc. Obliəcite ga kokər eniga narca inu ga pelajte h Pilatežu, da an žniəm stori, kar an oče.
Vidiš, ti Pilatež! Taku ga časti kral Herodež. An ga peč bol pozna kokər ti.
Kaj je vam kral Herodež žniəm zapovedu začeti al striti?
An je nam zapovedu njega zupet h tebi pərpelati, da ti maš žniəm storiti, kokər si en tak zašluži, inu an ga je spaznav za eniga narca.
Vi ste tega člaveka h meni pərpelali kakər eniga rezbojnika. Sej səm vam poprej povedu, da jest obene krivice nad niəm ne najdem. Tudi kral Herodež nešu ni. Kader bi biv te člavek v Galileji te ludi zapelov, sej bi za tu kral Herodež vedu, dokler je an en kral te Galilejske dežele. Zatorej kna želite eniga nadovžniga člaveka umoriti, da čriəz vas ena nasreča na pride.
Katiəri temu folku napokej diəva, temu šliši ta smrt. Ti pak očeš njega fraj spustiti, proč, proč žniəm.
Dokler vi imate eno navadu, da jest vam h velikej noči eniga jetnika spustim, katiərga taj vi očte, Baraba, te rəzbojnika, al Jezusa, katiəri je imenvan Kristus?
Pusti nam Baraba! Dej nam le-tega, proč, prač žniəm.
Kaj očte da jest žniəm storim, s tiəm Judovskem kralam?
Križej ga, križej ga!
Al bam jest vašiga krala križov?
Mi nemamo obeniga krala, ampak cesarja! Križej ga!
Taku ga taj vzemite inu ga po vašej voli gajžlejte, da se ba temu hudobnu folku ambart zadojsti zdelu.
Popadimo ga vsak od ene strani ino ga nesimo v to peklensko jamo!
Storite žniəm, kar vi očite, de se ba temu hudobnemo folku žiə enkrat sniəgalo inu zadajsti zdelu.
Kaj diəlaš, da bol na pərtisniš? Jest miənim, da ti žniəm eno usmilenje imaš.
Češen, češen, češen bodi, ti judovski kral.
Poglejte, kako səm jest le-tega nehav zgajžlati inu stepsti. De bi an glih kej hudiga sturu, sej je an žiə zadajsti martran inu štrafan. Poglejte, al je an anemo človeko glih.
Križej ga, križej ga!
Al bam jes vašiga krala križov?
Jes tebe oprašam, kaj za eniga rodu si ti?
Al ti meni celu nič na odgovoriš? Al na viəš, da jest imam oblast, tebe križati, al pak tebe ledik spustit?
Ti bi obene oblasti čriəz me na mev, kader bi tebi od zgora dali na bilu danu.
Jest očem tega člaveka fraj inu ledig spustiti.
Jest səm nadovžen na krvi tega pravičniga člaveka. Glejte vi zatu gari, kaku bate abstali.
Njega kri badi čriəz nas inu čriəz naše otrake.
Jest, Pontius Pilatus, deževski oblastnik ino Rihtar,52 nikar koj v temo mestu Jeruzalem, ampak tudi v ciəlej Judovskej deželi, od cesarja Tiberiusa prid postavlen sodnik, imam vso oblast storit ino napovedat ino kar pravica pərnese. Tudi te sadabnike tej smrti čriəz dati. Zatorej səm jes tudi Jezusa Nazarenskiga, silnu pred mano zatoženiga od višeh farjov, oblastnikov,
33
pisarjov, farisearjov inu drugeh judovskeh besednikov, pərsilen obsodit.
Nota bene. Prvo besedilo je prepisano v enoti No 79. 68
Zdej səm jest vse dopovnu.
Finnis est konec. Amen.
Pred to disdaskalijo in po nji je v rokopisu (vrh strani 8) več posegov v besedilo, zaradi katerih je to mesto z gledišča tekstne kritike še posebej sporočilno. V rokopisu sta tu dva dodatka z besedilom, ki vsebuje farizejeve sklepne besede iz dvogovora ob štetju denarja. Prvi dodatek je napisala glavna roka in ga prečrtala s poševnimi črticami. Drugi dodatek je težko berljiv vpis s svinčnikom neznane roke. V kritični prepis ju nismo vključili, saj sta scela ohranjena v dvogovoru na strani rokopisa 87; glasita se skupaj tako:
Judaſh to maſh ti te denarje inujeÿ inu pÿ ſa nÿe
bodi prov vesiv.
ſei ſi jich lachko dobiu
al ſamu ſa Sgaine jech taistech uun kar na
dei de ne grataſch ſche ena uezchi Suinja kaker ſi biu doſdei.
V primerjavi z variantno obliko istega besedila na str. 87 rokopisa ima ta dodatek številne arhaične pisne posebnosti, kar dokazuje, da je bil prepisan z neke starejše besedilne predloge. Prim. v komentarju točko b. v razdelku Drobci ohranjenega besedilnega izročila.
Na tem mestu se v rokopisu končuje stran 10, z njo pa druga lega rokopisa (prim. skico v kodikološkem opisu). Prepisovanje s starejše predloge ali predlog se je na tem mestu zapletlo. Nastalo je več dodatkov in popravkov, deloma prečrtanih, gl. to mesto v diplomatičnem prepisu. Prizor, kako Jezusa primejo na Oljski gori, temelji na podrobnostih, ki jih opisuje evangelist Janez (18, 5–6). Ko Jezus prvikrat vpraša Kaga vi jſhete in odgovorijo Jeſusa Nazarenſkiga, jim Jezus odvrne: Uſtanite gori, jest ſim. Odrski napotek, da padejo vsi po tleh, pa se nahaja šele na naslednji strani rokopisa (str. 11). Iz te in drugih posebnosti je razbrati, da se na dnu strani 10 končuje tekst iz predloge, ki je prevzeta skoraj dobesedno po Evangeliju in je podana v prozi. Na str. 11 pa se nadaljuje tekst po drugi predlogi, kjer je ista vsebina prikazana v baročni dramatizirani podobi in je oblikovana v verzih s precejšnjo umetniško svobodo.
Besedilo v teh dveh verzih (663, 664) je verjetno poškodovano, v besedilni preoddaji je bilo prepisano narobe, morda z večjimi izpusti. V rokopisu je glagol v obeh verzih zapisan v nedoločniški obliki: jnu venzhkrat, u vasheh ſerzeh premishluati, jnu vashe Rive jnu Teshaue, u Terplienie Xiſtusa Jesusa skleniti. Verjetno na tem mestu manjka glavni stavek s povedkom, denimo v tem smislu: ne pozabite njegovo trpljenje večkrat v vaših srcih premišljevati ... Takšna konjektura bi bila večji poseg v tekst, zato kritični prepis razreši to mesto le s spremembo v velelnik v 2. os. množine: premishluati > premišluvajte.
Na tem mestu se v rokopisu začenja stran 67 in z njo šesta lega pol; ta list tvori isto polo z listom 89/90, ki lego končuje (prim. skico in opis šeste lege listov). Drugače kot peta lega, ki je povsem regularna in se je končala s stranjo 66, ima šesti snop pol več nenavadnih posebnosti, ki kažejo na predelavo besedila. Šesto lego so iz že zvezanega rokopisa vzeli, jo preuredili in ponovno uvezali. To je glavni pisec Kapelskega pasijona napravil šele potem, ko se je med pisanjem odločil, da bo v rokopis vključil misterijski prizor o Mariji in spokorjenem Grešniku, ki ga obsegajo replike 344–353. Dejanje snemanja Jezusa s križa, ki obdaja vstavljeni prizor, je po značaju drugačno, dramaturška šiva na začetku in koncu sta očitna. Prim. komentar, poglavje Ali je redakcija potekala od ene ali več kot ene predloge? , enota d.
Ta didaskalija in celoten dialog ob štetju srebrnikov sta dodatek tretje roke, vendar izvirata iz zelo stare pasijonske tradicije, gl. komentar, razdelek Štetje tridesetih srebrnikov. Stran 87 v rokopisu je zanju nenavadno mesto, saj so bili vsi dodatki tretje in celo prve roke napisani na konec rokopisa (strani 138–144). Če je tretja roka dopisala ta dodatek, ki sodi v Prvi del Pasijona (k jutranji predstavi), na konec Drugega dela, je iz tega moč sklepati, da drugod ni bilo več prostora zanj, kar pomeni, da je obsežen snop 32 listov, ki so na koncu rokopisa prvotno obstajali, bil tedaj že izrezan.
Isti tekst je tretja roka začela s svinčnikom prepisovati v rokopis že na strani 8, kamor tudi sodi, vendar za pisanje tam ni bilo dovolj prostora. Tisti zapis razkrije predlogo, iz katere sta oba zapisa prevzeta, kot precej bolj arhaično kakor je ta zapis, kjer so besedne oblike že precej posodobljene. Prim. njuno sopostavitev in komentar.
V poteku dejanja od tod do Služabnikove replike 383 se kaže neskladje, ki je očitna posledica napake pri prepisovanju ali prirejanju besedila. Slednja možnost je bolj verjetna, saj v našem rokopisu Pilat dvakrat pošlje Služabnika pogledat, kdo je prišel; šele ko gre Službabnik tretjič, povabi goste (383) k Pilatu. Pravilen potek je bil verjetno tak: ko se konča Pilatova replika 380, bi moral takoj slediti Služabnikov odgovor 381 (To povelo, moj gospuəd ...), šele nato pa didaskalija Služabnik odide ... in govori, vendar tu v našem rokopisu manjka Službabnikova replika, s katero bi Pilatu povedal, kdo je sploh prišel. Naprej je potek jasen.
Pač pa je vredno pozornosti, da se podoben prizor, kjer Pilat pošilja Služabnika, nahaja pred razglasitvijo sodbe proti koncu Prvega dela, kjer je namreč v Služabnikovi repliki 187 Pilatov priimek unikatno v vsem Prvem delu zapisan s pravilnim latinskim brevigrafom, ki da z razvezavo knjižno obliko Pilatus namesto vernakularnih Pilateſh, Pilatiſh idr. Pomenljivo je, da se v Tretjem delu v dramskih replikah 384, 385 in 387 nato pojavi prav ta, knjižna oblika.
Stran 115 ne vsebuje drugega besedila kakor datiran poznejši vpis dveh osebnih imen, skoraj gotovo oseb, ki sta sredi 19. stoletja naročili ali pripravili rekonstrukcijo manjkajočih delov rokopisa Kapelskega pasijona po neki nam neznani predlogi. Vpis je namreč po vsem videzu napravila tretja roka – ista, ki je dodala štiri manjkajoče liste in več drugih pripisov. Vpis se glasi:
Für die
Bruderschaft Familie
Kaspar Briznick
Maria
Krovitz
Kappel den 8ten Februar 1860.
V teh vrsticah so pomembni podatki o zgodovini rokopisa v 19. stoletju: bratovščini v Kapli je rokopis, verjetno že izpopolnjen s pripisi tretje roke, poklonila družina Gašperja Breznika in Marije Krovec, v Kapli, dne 8. februarja 1860.
O bratovščinah v Kapli je zbral osnovne podatke Štefan Singer; Pasijon bi utegnili prirejati dve od njih, morda tudi skupaj kakor sprva v Škofji Loki. Že v zgodnjem novem veku je začela na Koroškem delovati bratovščina Svetega Rešnjega Telesa. Ohranjena računska knjiga bratovščine za Železno Kaplo se začne z letom 1590 in konča 1712. Imela je nekaj zemljišč in podložnikov. Z letom 1667 si je vzdela ime Confraternitas Venerabilis Corporis Christi. Jožef II. jo je leta 1782 prepovedal; kljub temu, navaja Singer, so ljudje v Kapli tradicijo te bratovščine dolgo ohranjali: še leta 1804 je obstajalo združenje, ki je štelo 300 ljudi; poskrbeli so, da sta bili vsak teden darovani dve blagoslovni maši, dokler ni bilo tudi to v letu 1808 prepovedano (Singer 1938: 211–212).
Druga bratovščina, ki bi mogla biti nositeljica Kapelskega pasijona, je bila bratovščina Jezusa, Marije in Jožefa, imenovana tudi bratovščina svete Družine ali svetega Jožefa. Singer jo imenuje z nenavadnim imenom Confraternitas conversationis Jesu, Mariä, Josef. Po sinodi leta 1647 je bila uvedena v farah vsega okrožja, njen sedež in glavni zbor članov pa je moral ostati v Dobrli vasi, kjer je bilo tedaj jezuitsko središče. V Kapli je bila bratovščina uvedena leta 1655 pri romarski cerkvi sv. Marije v Trnju (glede razsvetljenskega zatiranja pobožnosti do Marije v tej cerkvi prim. komentar, poglavje Železna Kapla), kjer so se člani zbirali enkrat mesečno, sicer pa ob vseh Marijinih praznikih. Leta 1667 je bratovščina štela 800 članov. Patrocinij so obhajali na prvo nedeljo po prazniku sv. Simona in Jude ter na Jožefovo (Singer 1938: 212).
Podrobnejši podatki o obeh osebah in bratovščini, omenjenih v rokopisu na strani 115, nam doslej niso znani. Smer, ki jo odpirajo, je pomembna za pojasnila o tem, kako je Kapelski pasijon živel in preživel v 19. stoletju.
Verz nakazuje, da pesem, morda pa tudi celoten prizor z angeloma, izhaja iz predloge, kjer je Mati Božja najprej srečala vstalega Jezusa in z njim govorila, potem pa sta ji angela pela alelujo. V našem rokopisu Marija govori s Kristusom v repliki 434 po pesmi angelov.
Vsekakor v Kapelskem pasijonu postavitev tega prizora pred prizor, ko trem ženam (v izročilu: tri Marije) angela razodeneta Jezusovo vstajenje, podeljuje Mariji, Božji materi, prvenstvo in prednost, saj je v našem Pasijonu ona prva, ki ji angela sporočita vstajensko oznanilo. Prim. komentar, razdelek o srednjeveških prvinah v kapelskem besedilu.