V vsakem geslu je za slovnično opredelitvijo naveden pomen v sodobnem standardnem jeziku. V oklepaju je nato navedeno število primerov v Kapelskem pasijonu, ki nato sledijo v celoti ali v izboru. Izbor je bil napravljen tako, da nudi čimbolj popolno sliko semantike izbrane besede v pasijonu. Za podrobnejše informacije priporočamo uporabo konkordance vsega besedja Kapelskega pasijona.
ahtingo dati paziti (3): inu se na Stiuilu ahtingo dei; jnu na maju ſhtaut, dabru ahtingo dei; na duri dobru jnu ſbeſtu ahtinga dei.
ajd gl. hajd
andoht,-i ž pobožnost (1) jnu s\andohti koshnimu le\ta kriSh Veliki.
andohtljiv, -a, -o prid. pobožen (1) Andochtliui ukupei sbrani poschluschauzi.
andohtlov, -a, -o prid. pobožen (1) Andochtloui ukepei ſbrani poſhluſhauzi.
antbert, -i ž odgovor (3) bosh mogu sa\tu antbert dajati; taku shtolz antbert ti meni nemash kar dat; dei antbort na to uprashenje tega vishega Farja.
antbort gl. antbert.
anvzeti, -vzamem dov. zavzeti se za koga (2) Kadar bi se Maria sa\nio na bila per ſodbi anusela; midba se ga ozhma Sbestu anuset.
arcnija, -e ž zdravilo (1) da ni obene Arznie na Suietu.
bart prisl. krat (1) enu drugu bart ſhe huiſhi bomu prishli zhries vas.
betati, -am nedov. (pomen nejasen, verjetno) iskati (1) mi smo tebe shie daunu betali inu jskali.
boli veznik ali (7) kadar bi ti biu en pravi Prerok bol en baſhÿ ſÿn; da bi seda le piti bol jesti kei jmeli; jnu ne nai se dougu prositi, bol pak te ozhimo per tem zeſsarju mozhnu satoshiti; al sim pak duebu bol Sgubu tiste jest kna viem; ſe ti je kaka velika sila pergodila, bol se ti je taja suknia per ogni sasmodila; al nama te ſhene Resni_zo prauiv, bol najou koi taku strashiu.
brsniti, -snem dov. brcniti (1) S\nogoi ga\bom bersnou.
brumen, -mna, -o prid. kreposten, pobožen (5) O Jesus dei nam to gnado eno brumno shiulenje pellati; per brumneh fraueh lopu hranua; dei nam gnadu enu brumnu shiulenie pelati; kaku dabru je brumnu ſhiueti; te krÿſhe jnu teShaue sauol Baga terpeti; jnu enu brumnu jnu pokornu ſhiulenie pelei.
brumnost, -i ž krepost, pobožnost (1) o brumnosti jnu Pokueri toju Shiulenie pelei.
bukve, -kev ž.mn. knjiga (1) skues tu je an unkei s\buku tega Shiulenia Sbrisan.
burfelj, -lja m igralna kocka (17) sdei ozhemu, s\burfli sa nio kobrati; S burfli ſhe nisim metau ni_koli; ozhem te burfle po misi gar nu dou metati, Sedei ozhem jes te burfle sam useti, jnu taiste Serzhnu po tei Miſi urezhi smerdiu burflÿ al sta vedba smerdezha da me danes taku malu vidi ta srezha.
cagati, -am nedov. obupavati (1) da bi jes nikar ne zagou temuzh pokuero delau.
cagov, -a, -o prid. malodušen (1) satu jes sedei prou enu zagou serze jmam.
cajt, -a m čas (7) je zait da se vezhnu Raishu podash; sei she ni zait kosila narihtuati; de ana bade magla per\zaitu, u\tojei gnadi ustati; Sdei je ſhie zeit s\tem zopernikam en kanz storiti; Je Jesus Xiſtus! podielu meni ves zeit u\mojem ſhiuleni; Sdei je zeit enkrat storiti, ga ozhemo od krÿſha doli useti.
cartan , -a, -o prid. ljub, nežen, drag (9) Zartana jnu Lubeſniua maja Matti; moiga Sÿnka zartanu tellu, je usu sgaishlanu jnu stepenu; zartana Matti jnu Boſhia Rojeniza; nu toiga Sÿnu zartanu krÿ; jnu resvesieli se taja zartana Dushiza; Oh Jesu moi ſÿn lub\jnu zartan; Ach ti preserzhni jnu zartani moi ſÿn; jnu na ſhali venzh ſ\tem grieham nie zartanu duſhizu; oh zartanu Jagnie mi prosimu te.
celó prisl celo, zelo; popolnoma (25) Goſpued jnu Moiſter, zelu prou, ſte vi ſtorilli; Zellu Modru jnu ſastopnu, je vaſhu Govorjenie; inu vama zellu kratku Na\snanie dam; sakai ozhte Jesusa zelu umoriti; taistiga ozhte zelu vmoriti vi; jnu tudi zellu h\le\tei ſmerti pomagati; sedei te pak zellu bam Sapustilla; Kier sim od moiga Sÿnu zellu ſapuſhena; kaku se je ana prestraſhila da zelu omedlela, zellu rad ozhem jest h\ſhluſhbi ſtati, le\tega ozhesh zellu resdiati.
celo nič prisl. sploh ne, sploh nič (2) Tako ti zelo nizh na odgouorish letim kateri tebe taku terdo toshijo; tuojeh Sapoued zelo nizh ni dershala.
cmalu prisl. premalo (1) ſdei pak kier ſmo tega ſapelauza zmalu tepli.
coprnija, -e ž čarovnija (6) si mogu s kunshtÿ jnu s\zopernÿ storiti; usieh zopernÿ jnu ku[n]shtou poun; Sakai an je skues zoperniu delou te zhudeshe; sdei kier ti s\tuojei zopernijei niz veenzh na rihtash; sojei zopernÿ Velike zhudeſhe sturiti;
coprnik, -a m čarovnik (7) dergazhi da bi an mogu en zopernik biti; te zopernik mare ad mene tepen biti; kai baſh\ti zopernik velku govuru; Sdei je ſhie zeit s\tem zopernikam en kanz storiti; ti ſi mogu te praui zopernik biti; taku poimu ſhie en_krat od\tega zopernika.
coprovati, -ujem nedov. čarati (1) al an tu Stori taku sna an dabru zoperuati.
coprski, -a, -o prid. čarovniški (1) Tudi nigove zoperske nage na\baja fraÿ oſtale.
cuegovoriti, -im nedov. govoriti, nagovarjati (1) kai ba ana tebi zue gouoriua.
cufriden prid., nesklonlj . zadovoljen (1) Jest sim zuf[r]ieden.
častitlov , -a, -o prid. častitiljiv (2) Visoko jnu zhastitloui Gospuedi; Zhastitlovi Gospued Pont. Pilat.
častljiv , -a, -o prid. častivreden, častitljiv (1) Zhastlivi gospued Moiſter pusti tebi povedati.
čel vez. če (2) O Grieshnik zhel ti le prou ſhelieſh; she slaishi bam spau zhel se napijem.
čemeren, -a, -o prid. slaboten, slab, oguljen (1) moi otrozi dama nai skazhejo, jnu zhemerne guante na se oblazhio.
dacija, -e ž davek (1) Ja ſami ſmo ſaſhliſhali, da je an prepovedu zeſsarju, daziu dati.
da-(g)lih vez. čeprav (14) da glich uidiſh griehe doperneſhene; de bi an glich kei hudiga sturu, da glich na Rake pishem; de bi glich meu pred\nama Mertu obleshati; Da bi se lih vsi pohuiſhali nad\tabo ſai jest ſe nuezhem pohuiſhat; da lih si temo volku veliku dobriga stueru; Da jest uam glih pouim (prim. glih)
do(v)sihmal prisl. doslej, dozdaj (2) Puſtite douſihmalu; Kar je dausihmali u\majem ſerzu tezhalu (prim. mal).
drahtern, -a, -o prid. dolg (1) Zellu drahternu Nuezh, sim jes dans zelu sladku spau.
durhnatarski, -a, -o prid. prešit, prešivan (1) Ma\pa Niederz ues shidan, Rokauze obrane, zheule durhnatarske Stumpfe uszane.
enbart prisl. enkrat; nekoč (5) da se ba temu hudobnu volku ambart ſadoisti sdellu ; Anbart, dbiebarti, tribarti sim ga shie pershgau; taku bademu tudi enbart saupali; enbart tu plazhilu ˙[sadobili inu ] s\Jesusam se u\Nebieseh vesilili; jnu enbart Xiſtusam vesieu od Smerti gar\ustau.
falar, -ja m napaka (1) sdei pak moi Judeſh, toi fallar sposnaſh.
far gl. višji far.
farizejar, -rja m farizej (2) Piſarjov farÿſearjov jnu drugeh Judovskeh beſednikov; Pisarjou inu Pfarisearjou.
favlast, -a, -o prid. len (1) jnu tem faulastem hlapzam jesti dajati.
favlasten, -tna, -o prid. len (1) Malhus tebi ſhliſhi menei kier si faulasten bieu.
favš prid. nesklonlj. napačen, kriv (11) ſa toiga fauſh vka delli; jnu taje fauſh hudobne delle dabru plazhallj; de si se ti tudi, s\tem Galileizam ukuli vazhu jnu ſh\niem te ludi na fauſh vero prebrazhou; jnu sh\nigovem fauſh vkam veliku ludi sapelou; Ti ſapelauz ſa toiga fauſh vka delli, jnu taje fauſh hudobne delle dabru plazhallj; jnu sh\nigovem fauſh vkam veliku ludi sapelou; jnu ſkues nigov fouſh Nauk naſh folk ſa sabo vodi.
ferbežen, -žna, -žno prid. drzen (1) sei sim jes per krÿſhani te verbeshneiſhi bieu.
ferdaman, -a, -o prid. preklet (2) sdei pak fardamani Rat meine Kunshti vzhi; ferdaman sim jest na\vezhne zhase.
ferdamanje, -a s prekletstvo, poguba (1) Kier nuezheſh tega grieſhnika ferdamanie.
firbec, -bca m radovednost (2) Na, jest sim le priſhla, s\fierbiza unkei gledati gdue jnu kai sa eni ste tukei; vsim ludem je dabru snanu da\tu ſhen[s]tuu, temu fierbizu nar_bol je podanu.
firtelj, -teljna m četrtnjak (1) Dba fiertlna olu she shiher pernesesh sam.
flis, -a m pridnost, vztrajnost (2) ves fliſs si ti tai tedei Sadeni; jnu s\prauem flisam js Krÿſha, doli useti.
folk, -a m ljudstvo (33) Kier je an pred tem folkam poprei Gouoru; kier je an poprei atu pred\tem Folkam u\sojei oblasti Kraluati: jnu ſkues nigov fouſh Nauk naſh folk ſa sabo vodi, niega poſhluſha to folk ves\zhas; vsaki dan se le\ta folk h\niemu perbliſhuje; de kei en hrup, med tem folkam ne vstane; katiri met tem Folkam veliko smoto delou; bres nashiga pouela si podstopit smeu le\temu Folku Prediguati; Tukei je Jesus Nazarenski katirega je ta Folk sa eniga Preroka imeu; ſkus le\tu ta volk na ſaja vera perpella; Ah volk, ah volk lubesnivi moi; da an ozhe na tretki dan, Supet gar ustati jnu potiem temu volku prediguati; jnu med\tem volkam enu nou smatu delati; jnu ves volk enu taku terdnu vero jma; sa katierem tolku volka, toje predige poſhluſhati hodilli; Katieri temu Volku napokei dieva; da se ba temu hudobnu volku ambart ſadoisti sdellu; katierga te Volk ozhe storiti kriuizhniga.
fortelj, -eljna m ukana, vzrok (1) ſ\kunshtio jnu s\fortlnam tega nam pomat dobiti.
fovš gl. favš
fr- gl. fer-
fraj prid./prisl. nesklonlj. prost, svoboden (10) ti ſi nas s\tajei Kunſhti, atu ſupet adgnati, jnu tebe fraÿ jnu ledik ſpellatti¸ ti pak ozhesh niega fraÿ spustiti, maresh tega Nadouſhniga frai jnu ledig spustiti; od ſtebra fraÿ ſtoriti, Jest ozhem tega hlaveka, fraÿ jnu ledig spustiti; bam odsekou ta ſhtrik da bo fraÿ jnu ledik ſpelan; zhistu se spouei, taku boſh od\tojeh Griehou fraÿ; jnu tega Nadouſhniga fraÿ spustiti. Tudi nigove zoperske nage na\baja fraÿ oſtale; taku boſh od\tojeh Griehou fraÿ.
frava, -e ž gospa, žena, ženska, (1) per brumneh fraueh lopu hranua.
frava gl. zakonska frava.
gajc, -a m lakomnost (2) ta gaiz je meni taku abdau, skues tu sim jest gledau, da sim moiega Moistra predau; ach prekleti gaiz, h\temu blagu.
gajžla, -e ž bič; muka (2) Shibe jnu gaiſhle marmu perpraulene jmeti; Jesusa vidi u\terplieniu kriſhnu Gaishlu je Terpeu.
gajžlati, -am nedov. bičati (7) jnu ga po vaſhei volli Gaiſhleite; od nueh jnu do glaue ga bama tepli jnu gaiſhlali, Teda je Pilatesh Jesusa useu inu ga je gaishlou; taku ga ozhma midba po nainei voli gaiſhlati,tolku krat ti tuoiga Jesusa gaishlash inu ranish; gaishlat, jnu tepsti, so tebe taku strashn sazheli.
galf = goljuf.
giften, -tna, -o prid. strupen (1) al samu sa to giftno Pijazho jih kar ven na dei.
glid, -a m ud (1) da baja glidi js niegouega kraja stopili.
glih, -a, -o prid. enak (4) Pogleite all je an anemo zhloveko glich; Glihei vishi je enu vsmilenie jmela Maria Magdalena; Glihei vishi Johanes lubi Joger moi; Nausmilenu je sgaishlan zhlaueku glih ni.
glih prisl. ravno (18) Jes glih taku na viem verjeti al nehati; glih tak lan bade prejeu Judaſh\jſhkarjot; Glich ena taka ternaua krana je magla tebi perpraulena biti, glich koker bi moli po tojej voli ſtoriti; glih koker struna mare restegjen biti; Glich kaker ſliepei kuri se to sernu naleti; tedei so ti nausmileni berizhi glih kakor vouki Jesusa pobadli; sakai glih ta Rath je kriu, da se taku godi, Glih prau se tebi godi da mareſh u kihi ſapert ſedeti; sei glich raunu taku, ozhte vse vedet, vse ſhliſhat kar se godi; od shalosti glih kar se ſasedem; kaku an ozhe glich nazoi u tei Nozhi, smed\nas prit; jest marem priti glih taisti zhas; glich sdei ti ozhma toiga Sÿnu js Krÿſha dali dati; mare na\dan prit glich sedei kmalu (prim. da glih, ker glih).
gliha, -e ž enakost (1) Sakai an jma ſerzhne jnu Mazhne jenake de niem v desheli glihe ni take.
gmajn prislov splošno, sploh(1) keker se Sizer gmain od ſhenstua govorÿ.
gmeten, -tna, -tno prid. vesel (1) sim gmaiten da te ſapelauz, ſhie enkrat pride ad\nas prozh.
gnada,-e ž milost (27) ſatorei ni potrieba obene gnade; guiſhnu boſh\ti to gnado boſhio sgubiu; moiga boga sa gnado jno Milost prositi; podeli meni, pred ſmerti moje na\to dougu Raiſhu Gnado tuojo; gnado jnu Millost per ſodbi snaiti;skus kai je pak le\ta Dusha le\to gnado ſadobila; taja gnada meni podeli sedei; ni sa mene vezh obene gnade; kier ti obene gnade, sa se vezh ni_maſh.
gnadljiv, -a, -o prid. milostljiv (3) Jesus je sojemi Gnadliuemi ozhmi na\me pogledu; enu Gnadliu Millostlou sodbu sprositi; Le\tei Dushi moi Sÿn Sheliem Gnadliu Sodbu ſprositi.
goljuf, -a m (3) prau je da se an tak galf umori; Anas mi smo tebi perpelalli Chrisusa tega galufa; Kaifesh mi smo h\tebi perpelali Christusa tega galufa.
gor držati, -im nedov. (odprto) držati (1) na\marem mojeh ozhi delej gar dershati.
gor gledati, -am nedov. paziti (2) glei gari sam ti; gleite vi satu gari, kaku bate abſtalli.
gor našteti, -štejem dov. našteti (1) inu Judeshu te trideset Srebernikou gor nasteje.
gor ofrati, -am nedov. žrtvovati (2) Christusu Terpleine sklenilli ino gor offrali; jest ozhem azhetu Nebeſhkemu gar Ofran biti.
gor odpreti, -prem dov. odpreti (4) jnu gar adpri taje ozhiese, Uste gor odpri inu se odgouori; Sdaizi ti taje uſte gar\adpri; odprÿ gar tuoje ozhiese.
gor ofrati, -am dov. darovati, žrtvovati (2) da bote vashe Krishe ino Nadloge Christusu Terpleine sklenilli ino gor offrali; jnu tamkei, jest ozhem azhetu Nebeſhkemu gar Ofran biti.
gor pobrati, -berem dov. pobrati (1) Sdei ozhem te burfle koi gar pobrati.
gor posaditi, -im dov. posaditi (1) da se an gar poſadi, kaker na en krallovi Tran.
gor postaviti, -im dov. postaviti, zgraditi (2) u\trejeh dnieh gar poſtauit nouiga, jnu u trejeh dnieh supet eniga druiga gar postauiti,
gor spuvati, -am nedov. zezidati, zgraditi (1) le\ta Boſhÿ Templ katieri se je gari spuuou veliku liet.
gor streči, -žem nedov. streči (1) bom jest vam gar ſtriegu sbestu.
gor vstajati, -jam nedov. (1) eno drugu mau bam gar u_stajou jnu bam slou jemau.
gor vstati, -nem dov. vstati (24) uſtani gori jnu s\mano jmaſh hoditi; vſtani gar Lubeſniva maja Matti; kadar pak gar uſtanem ozhem pred vami jeti v\galilejo; uſtanite gar poidemo; bi billa rada niemo gar uſtati pomagala; ustanite gar jnu sa tem Mertlem tezite; Kadar ozhe garustati ; Jes ozhem hitru gar\ustati; Uſtanite gori, jest ſim; Uſtanite gori vi moi tovarſhi vsi; Al tudi ti ſhie gar\ustati ankrat na mislish; od smerti gar ustati; da je nash Gospued mogiv od ſmerti gar\ustati; da ozhe na\tretki dan od\ſmerti gar\ustati; vender\je Xiſtus na tretki den supet od ſmerti gar ustau; je supet od smert zhastitu gar\ustau; vstani gor sei nas na\bosh nikoli struzou; da sim le od ſmerti gar ustat tebe videt dobila; ustanite gar jnu sa tem Mertlem tezite; ustani gari ven js serza spusti ſhalost; Vstani gari, al na vidish da je shie dan; ozhe na tretki dan od\smerti gar ustati; Ustani gari Lubesniua maja Matti, da bo on na tretki Dan od Smerti gor\ustau, Alleluia; da on hitru gor\ustane nam se naprei mudi.
gor vstajati, -am nedov. vstajati (1) hola hola al na bosh ti tudi gar\ustajou.
gor vzeti, vzamam dov. vzeti, sprejeti (4) gori useu sa soiga ſhluſhaunika; usemi me gori Sa toiga ſhluſhaunika; usemi jh gar sa taje otrozhizhe; da nas usame gor u\to sueto Nebu.
gor zbudit, –dim dov. sbuditi (5) jes vas ozhem shie gar sbuditi; saspane touarshe gar na sbudish; jnu mene saspaniga gar sbudite; se she nisi od grieſhniga
spania gar sbudiu.
gor zdeliti, -im dov. razdeliti, deliti (1) taku gari se sdelit u\mojei priprosti sposnam.
gorši, -a, -e komparativ od lep (1) Nikar na pruedeimu tega oblazhila, med nas Rasdelit bi guerſhi bilu.
gostna hiša ž gostišče (1) Ko je tedei ta gostna hiſha; Ko je tedei ta goſtna hiſha.
gratati, -am dov. postati (3) Jest sim ſhie slab gratou od lauter tepenia; Skues Grieh sim pak gratou, ta nargerſhi gerdata, de ne grataſch ſche ena uezchi Suinja , kaker ſi biu doſdei.
grevati, grevinga gl. grivati, grivinga
grivati -am nedov. žal biti, kesati se (5) Sdei pak\me griua is zieliga Serza; Griuajo meni moi griehi js zieligaſerza; me griva de sim biu nigovo drushtbo perpelan; dokler te griua s\prauiga Serza\toiga; me griua da sim biu med taiste stiet.
grivinga, -e ž kesanje (2) Preposdu je Griuinga le\ta; maja griuinga je sama le\ta, da sim tebe Reshalu.
gvant, -a m oblačilo (4) ino nigou guant is niga tergali; jnu zhemerne guante na se oblazhio; o\bielem guantu straham Angela ugledajo; jnu si nehau na tem patu, ſ\tem guantam Respenati.
gvavt,-i ž oblast (4) dokler ti Rimlarÿ so nam to guavt prozh odvseli; skues tu
je an meni dau ta_ku guaut jnu oblast; vsi, so pod nie guaut jnu oblast zhries\dani; katiera premaga uso peklensku guaut!
gvišno prisl. gotovo (19) Guiſhnu bi billu dobru kar se meni sdi; maja uolla bi guiſhnu billa le\ta, da bi ta plaiſh med\nas Resdelit otla; guiſhnu boſh\ti to gnado boſhio sgubiu; Aube Johanes, h\nam senkei negdi nasnan gre, so guiſhnu Judi, ja ſhalost jnu aube; bi guishnu meni tak shpotliu odgouor na daua; te zhlauek je guishnu ven is graba spelan; guishnu so se le\te Rezhi vse taku godile, koker so nama te Shene poprei osnanile; ja gviſhnu guiſhnu, kadar bi ti biu en pravi Prerok bol en baſhÿ ſÿn.
hajd, -a m pogan, ajd (1) Pilateſh je an haid, an na vie naſhe Poſtave taku daru kaker ti.
hantev, -tva m kupčija (1) Tedai bi se nam en zhuden hantu mogu sgoditi.
havptman, -a m stotnik, kapetan (4) Jest Hauptman ali Capitan, s\kratkemi besiedemi jes vam na\snanie dam; Jest Hauptman al Kapitan, sim od vishe gosposke unkei poslan; Jest Hauptman al kapitan, od viſheh oblastnikou sim biu unkei poslan.
henjati, -am dov. umakniti se; odnehati (3) Stuite jnu heneite prozh vi ludi; heneite prozh ui moi brati; od\griehou jnu od hudeh nauade henei.
hilati, -am nedov. hiteti (1) hilai tedai ſhlushauna h\moimu Gospuedu priti.
hofarten, -tna, -o prid. prevzeten (1) da anu hofartnu preusetnu serze u sebi jma.
hripati, -pljem nedov. smrčati (1) na shtrit hriplejo kier bi snau bole.
hukati, -am nedov.dihati/pihati v roke (1) Jaku na taje Rake hukei.
igravca, -e ž igrica (1) ſtorimo ſa en kradik zhas eno jgrauzu.
izložiti, -im dov. razložiti (1) kar je [v] Suete[m] Pisſmu jsloshenu.
jamern, -rna, -o prid. tarnajoč (1) Shena poberi se prazh od toiga ſinu, S\tojem ſhrajam jnu s\jamerno shtimo.
joger, -gra m apostol, učenec (29) potiem se je on is soimi Jogri v\te uert gezimana podau ſh\negovemi jogrÿ; da ſte vi moi jogri aku bate Lubebesen med ſabo jmeli; de bi tega zhlaueka Jagri na Galfali jnu Mertliga ven is Graba kna spelali.
kajzaen, -a, -o zaimek kakšen (1) Ah keisan norshki Uk si ti pozheu.
kapitan, -a m kapetan, stotnik (3) Jest Hauptman al Kapitan; Jes viſhi Luzifer all Kapittan, ziele peklenske voiske en viſhavn. Jest Hauptman ali Capitan s\kratkemi besiedemi jes vam na\snanie dam.
kar nikalnica nikar, ne (6) O_ho ali kar hitreiſhi hoditi ne ſhnaſh; taku shtolz antbertti meni nemash kar dat; taku bi ſi kar na nehau, taku zhast jnu huallo dajati; al ſamu ſa Sgaine jech taistech uun kar na dei; kar na sreſhimu; zhmu meni kar sa touarſha na sposnate.
kdomu prisl. domov (2) trebi je Sedei gduemu hoditi; pak zhai sdej jest gduemu grem.
keha gl. kiha
ker glih vez. čeprav (2) kier si glich slab jnu terdu suesan ſ\temi ſhtriki, kier si glich zieliga ſueta odreſhenik, vendar si perpelan koker te nai\vezhi Grieſhnik (prim. glih).
ketina, -e ž veriga (6) so Jesusa pobadli s\temi striki inu s\ketenami nausmileno suesali. Deimo nimo to Ketino na urat; So Jesusa s\ketinami, jnu ſhtriki ſuesali, ta jnu sam poriuali jnu zukali.
kjekedaj prisl. nekoč (1) ali jest sim sa\tebe prosu da taja viera ne obnemaga, jnu\ti kei_keda preoberjen poterdi taje bratre.
kiha, -e ž ječa (5) an je ſhie dobru sapert u kihi, se\nam ni potrieba bat da mogu unkei ujeti; Glih prau se tebi godi da mareſh u kihi ſapert ſedeti; an je ſhie dobru sapert u kihi, ga ozhemo tudi koi un s\kihe potegniti; te ſapelauz na bo mogu, un s\kihe vjeti, moi jnu toi Jeſsus zielu Nuezh u kÿhi ſapert ſedi.
klagovanje, -a s tarnanje (1) Shena poberi se prozh s\tojem shrajam, s\tojam jokam jnu klagujaniam.
klagovati, -ujem nedov. tarnati (2) zhmu ti taku mozhnu klagujeſh; Millo Solsi klagualla, vsa trepezha je sgledalla Martro Soiga Ediniga.
klajder, -dra m obleka, oblačilo (1) koi pogleite kai an sa\en klaider nosi jnu na sebi jma.
kna prisl. ne (15) al jes to vollo moiga Nebeſhkiga ozheta kna ſtorim; kna preſtraſhite Se tega ſapelauza teh ludi; le\tu pa kna mrmu terpeti mi, kier smo priedpoſtauleni teh rezhÿ; satorei kna ſhelite eniga Nadovſhniga zhlaveka vmoriti, da zhries vas ena naſrezha na pride; sdei si te ſapelauz druiga kna saſhluſhi, kaker da se mo an tak ſhpat naloſhÿ; h\buegu se jest kna upam, kam se ozhem oberniti; All kna vidiſh da jes naloſhim vso mojo muezh; js tega se lehku dal vsame da\ti mene kna poſnaſh; besiedo da od ſhalosti kna omerjem zelu; O Johannes ti lubi perjatel moi kna sapusti me temuzh per\meni stui; kna nai, tajo Sueto Krÿ zhastito, nad\mano Sgublenu biti; de bi tega zhlaueka Jagri na Galfali jnu Mertliga ven is Graba kna spelali; al sim pak duebu bol Sgubu tiste jest kna viem; se tudi kna boim sam tukei na vahti stat; Oh Maria Matti te Millosti, mojeh narvezheh Teshaueh ti mene kna sapusti.
kobrati, -am nedov. kockati (5) sdei ozhemu, s\burfli sa nio kobrati; Robinus s\tabo nuezhem kobrati; mi ozhemo ſ\burfli kobrati; katieri bo sgubu ta mare na vahti oſtati; Hitru vershi Burfle tudi ti, kier si ti atu de marmu sa vahtu kobrati mi.
koj ne gl. kna.
komarat, -a m tovariš (3) kier so se prozh podalli naini komarati; Moi Touarſhi jnu komorati uſsi; kier so se prozh podali naini Comarati.
kraft- i ž moč, sila (1) Le\ta Sueti Roshenkrienz jma taku muezh\jnu Kraft katiera premaga uso peklensku guaut!
kraj, -a m mesto, konec; stran (11) ſhtahus ſtapi serzhnu na huni krai; Ti brat stapi na gueni krai naprei, jnu mo ſhtrik na Rake podei; kier vidish de tukei Krai; se ozhem na huni krai h\spanu podati; tukei more\biti en suet Krai; Le\te duShe Pregriehe, so bres kanza jnu kraja; da baja glidi js niegouega kraja stopili; do par_nasiga so ga na le\tem kraju sliekli; ſtorim kar marem dekler me na bo kraÿ; pokaſhi ti meni en kraÿ, de badem jes magla videt sedai moiga Sinu Jesusa; no ga orezhi u\en tak kraÿ, keker se niemo ſhliſhi sedai.
krščenik, -a m kristjan (1) To ſu kersheniki jnu ni Judouska Loternia.
kunšt, -i ž umetnost, spretnost (8) ti ſi nas s\tajei Kunſhti, atu ſupet adgnati; jest si ozhem pak eno drugo kunſht ſmisliti; sdei pak fardamani Rat mene Kunshti vzhi; si mogu s kunshtÿ jnu s\zopernÿ storiti; Maju kunsht ozhem jes tudi skasati, ozhem te burfle po misi gar nu dou metati; mai kei je taja kunsht, jnu boſhia muezh;ſ\kunshtio jnu s\fortlnam tega nam pomat dobiti; si mogu s kunshtÿ jnu s\zopernÿ storiti; sakai an je bieu, usieh zopernÿ jnu ku[n]shtou poun.
kupovalo, -a s kupovanje, nakup (1) jnu nam pride, vse teshku h\kupualu.
kuševanje, -a s poljubljanje (3) jnu tem Judam s faush kushuaniam jsdau; inu s\kushuainam tem Judam zhries dau, Juda jsdaſh ti ſÿnu tega zhloveka js kuſhvaniam.
kušniti, -nem dov. poljubiti (4) Judesch se mu je perblishou de bi\ga kushniu; katierga bodem jest kuſhnu ſ\moimi vstmi; vender ſhe jes tebe moi Sÿn! kuſhniti ſhelim; jnu s\andohti koshnimu le\ta kriSh Veliki.
lauter prisl. neskl. sam, gol, čist (1) Jest sim ſhie slab gratou od lauter tepenia.
ledik prid./prisl. neskl. prost, svoboden (11) ino s\nasheh strikou se ledig storiti.
lejtra, -e ž lestev (2) leitra perstauima pak\ad\saje strane; pernesi sam shtrik klieshe jnu leitro.
lep gl. gorši
lih gl. glih
lojtra gl. lejtra
lon, -a m plačilo (14) tam bode on prejeu soi Lon, katiriga si je saslushou on; da bo komu dau an dober lan; temuzh mu ozhmu dati an dober lan; jnu niemo ta ſaſhluſheni lan dati. al sa sabstan dakler badeſh saupou te Nebeshki lan.
loter, -tra m pokvarjenec (1) Prozh vi lotri jnu terdu_uratni ludi.
loternija, -e ž sodrga, drhal (1) To ſu kersheniki jnu ni Judouska Loternia.
lušt, -i ž poželenje, naslada (1) da\ti od teh pregrieſhneh luſht, na baſh sapelan.
maj medmet oh, ah, joj (4) mai kei je taja kunsht, jnu boſhia muezh; mai kei So taj Jagrÿ ostali; Ah mai kai ti ozheſh niemo veliku pomagati; O Mai kai ozhesh\ti tukei dougu stati, jnu s\temi shenami sabstoin pledrati.
makati, -am nedov namakati, pomakati (1) katieri Raku s\manu u\skledu maka ba\mene jsdau.
mal prisl. krat (1) eno drugu mau bam gar ustajou jnu bam slou jemau; prim. posehmal.
martra, -e ž muka (27) ta perua inu naruezhi Martra je bila; Na Suiti vezhi Martre ni, koker je Martra taja bogu se vsm[i]li; ſdei se marem jes v\to Martro podati; u\resnizi vezhne Martre terpeti med usiemi hudizhi; jnu tamkei ſhe vezhi Martre nakuadali; sa\te taku grosovitne Martre prestau; use Martre sim jest Raduvolnu prestau; tei velikei Martri sam perpelati; u\takei Martri jnu slegu.
martrati, -am nedov. mučiti (9) kateri mene Martrajo jnu prekliniajo; dei da bi jest magla na mesti tebe krÿshana jnu Martrana biti; sei an shie sadaisti martran jnu shtrafan; to Nadoushnu Jagnie Martrali jnu kriſhali; ani se she niega Martrat niso napitali; Sapelauza sim narbol Martrou jest.
merkati, -am nedov. paziti, pomniti (4) da jmadem merkat jnu gledat u\resnizi, aku
je Xiſtus she shiu na krÿſhi; aku vi na Perſhane bate merkali; merkei moi Grieshnik Mario! Mario! maresh ti sbestu prositi; merkeite mi ozhemu taku storiti?
moči, morem nedov. (153)244 Ah! De se le\tu niemre Bogu ſmilÿ; O\de se le\tu ni\mre bogu vsmilÿ; Le\ta Svit name odrieſhen bitti;
moštace, -tac ž.mn. brki (1) vari se da taje Moshtaze na persmodish.
muet, -a m pogum (1) Imate muet taku hitru sa manu hoditi, da pouiemu u Meſti, od katierga je ta su_knia dobita.
naj, najte gl. nehati.
namazno prisl. menda (1) Kai je tebi, zhmu vpijesh taku glasnu, si me is ſpania
sbudu, jnu prestrashu Namasnu, ſe ti je kaka velika sila pergodila, bol se ti je taja suknia per ogni sasmodila.
narihtovati, -ujem nedov pripravljati (1) sei she ni zait kosila narihtuati.
našpižati, -am dov. nahraniti (1) ſojem mesam jnu s kerjo nashpiſhou.
nehati, -am dov. pustiti; odnehati (17) jnu si nehau na tem patu, ſ\tem guantam Respenati, jnu oleiskeh drevies, te veize dol ſekati; da sim tega sapelauza nehau mazhnu suesati; tudi ſi nehau Skus nih vſte, tebi zhaſt jnu huallo dajati; sa katierga volo je moi ozhe nehav ſhtiernaisttavſhent otruek pomoriti; nih gospa, nehaju skus mene na snanie dati; nehaju skues mene jm osnaniti;Pogleite kako sim jest le\tega nehau sgaiſhlati, jnu stepsti; kier na krÿſha moiga ſÿnka marem nehati; pa le tukei na Semli nehali leshati; jnu ne nai se dougu prositi; Pontius Pilatush San_kanski Gospued moi, nai da jest gouorim ene beſiede ſ\taboi; jnu ne nai se dougu prositi, Naite da an ſh\niem ſtori kar an ozhe; taku bi ſi kar na nehau, taku zhast jnu huallo dajati; jnu od joka nuezhe vezh nehati; jest raunu taku tem shenam na viem vervat al nehat.
ne gl. kna
n(i)emre gl. moči
nešier gl. nihčer
nevštavten, -tna prid. izmaličen (3) Poglei o zhlauek kaku je nauſhtautnu, u_so keruau gerdu jnu obautnu; od kerui je niega Telu taku Nauſhtautnu, uso keruau Gerdu jnu Obautnu; Kaku Nauſhtautnu je Oblizhie Jeſsusou.
nid, -a m zavist (2) tu mareſh vedet de je is nida ſhmiſhleno; o hud Nid kai ti na ſuit Naredish.
nihčer zaimek nihče (2) Niſher nazoi taku naglu sim ne pride; sakai brez Ruth bi\ga na\biu neshier venkai vsdignou.
nikar gl. kar
nišer gl. nihčer
not, -a m nuja, potreba (1) nama pak ſhe hoditi ni tak nat.
obalten, -tna, -o prid. ohlapen, velik; nabrekel (2) uso keruau gerdu jnu obautnu, to Sueto oblizhie Jesusa; od kerui je niega Telu taku Nauſhtautnu, uso keruau Gerdu jnu Obautnu.
obnemagati, -am dov. onemagati, omagati, oslabeti, pešati (1) ali jest sim sa\tebe prosu da taja viera ne obnemaga.
obseči, -žem dov. objeti, prevzeti (1) Meni ozhe skar\en strah obsezhi, zhujem maje lasi na kuishku lesti.
obstati, -ojim dov. priznati, ostati, vztrajati (7) gleite vi satu gari, kaku bate abſtalli; Ja, pezh prau sdei si sama Resnizu obstala\ti; ti si pouishana jest marem obstati, sa Krallizo, zeſsarizu Nebies jnu Semle zhries use jsuolene Ludi jnu Angelle; she nisem Wesiede sad jemau, sim vsole per\taistei obstau; Jest Petrus Ozhitnu obstoim jnu sposnam, de sim en velik Grieshnik; Obstoim tedei da sim ena Velika Grieſhinza; Te Rath se meni dopade, jes obstojm al sim pak duebu bol Sgubu tiste jest kna viem.
ofarten, -tna, -o prid. ošaben, prevzeten (2) Le\ta Dusha je rada offartna biua; al\pak ti zhries taju Namarnost ozhesh offarten biti;
ofartni, -ega m ošabnež, prevzetnež (1) te offartne jnu Nazhiste bam h\sebi vadu.
ofrati- am gl. gor ofrati.
ol, -u/-a m pivo (2) meni se sdi da siſhie od Vina al olu ves pian; Dba fiertlna olu she shiher pernesesh sam.
pale/pole gl. potlej.
parnag, -a, -o prid. gol, popolnoma nag (5) da an parnah per\tem ſtebro pervesan bo ſtau; so ga da parnasiga sliekli; js Egÿpta sim jest sa\te te Egÿptarje tepu ti pak si mene, do parnaiga slieku; do parnaiga smo ga sliekli; do par_nasiga so ga na le\tem kraju sliekli.
paver, -vra m kmet (1) jest na gledam al so pauri, Gospuedi ali Kralli.
peršona, -e ž oseba, lik (2) aku vi na Perſhane bate merkali; se uam bade tudi na dan dalu u\teh Perſhanah s\besiedu jnu u\dianiu.
pipati gl. vunkaj pipati
pledrati, -am nedov. klepetati, čvekati (1) jnu s\temi shenami sabstoin pledrati.
podni prisl. podnevi (1) podni se je stril[i] ta temna Nuezh.
podstopiti (se) –im dov.povr. upati se (5) sama se na smiema podstapiti; bres nashiga pouela si podstopit smeu le\temu Folku Prediguati; Longinus, kai si ti stueru jnu kai si se ti podstopu;ſakai en ſhounier al ſoldat ſe je podſtapu zhries nas priti; kier si se podstopu veliku Rezhi.
pokaj zaimek zakaj (1) pokai bi jest mogu sa tega sapelauza te krÿſh nositi.
polhen –hna/-hena -o prid. poln (1) Nebu jnu Semla je, pouhena zhasti Boshie.
polonati, -am dov. poplačati (2) taiste po nieh ſaſhluſheni bam polanau; kier mene tako Shpotliu polonaſh.
pomujati, -am (se) dov. povr. potruditi (se) (1) Pilatesh se je ries pomujou niega prosiga spustiti.
posedeti, -im nedov. imeti, v posesti imeti (1) Taku si ti tai vender en Krall! Kei je tai toju krallestuo? da\ti Rimlarÿ na poſedeju.
posehmal prisl. odslej (1) de posiehmau vi bote vedeli Sina tiga zhloueka sediozhiga, na desnizi Boshji mozhi.
posodba, -e ž posoda (1) jnu meni k\lubiesni, u\anei poſodbi, zhiste Vade podeli.
potlej prisl. potem (9) bama na te veruali pale; da bamu mi veruali pali; da te bama veruali pali; da Se bamu vsi lehku Sagreli palle; da bama na niega veruali palli; poli smo pa ti sadni: al bo kai pole gor\ustau; da Se bamu vsi lehku Sagreli palle; da bama na niega veruali palli; potle pak ti ſa\manu poideſh.
potroštati, -am dov. potolažiti (11) badi potraſhtana, sai ti na\badeſh sapuſhena; Potroſhtana taja boſhja duſhiza; odusemi te griehe, potrostei nas\ti; Bodi potrashtana Maria ti Mati deuiza; badi potrashtana lubesniua maja Mati; badi potrashtana Maria ti baſhia Matti!; O Grieshnik bodi potrashtan, toi douh je tebi uen Sbrisan; potrostei nas\ti, da bamu usi ukupei tebe hualili.
povelja, -e ž povelje (4) Kier smo mi to povelo od Pilatuſha sadobilli; tojo povelo ozhem jest koi dopovniti; To pouelo moi Gospued, marem hitru dopouniti; jnu Hudizhaue Pouelle doistikrat Dopounila.
prata, -e ž pečenka (1) jnu si nam u\peku enu veliku pratu perneſsu.
prebračati, -am nedov. spreobračati (1) ſh\niem te ludi na fauſh vero prebrazhou.
prebrniti, -nem dov . spremeniti, pretvoriti (1) Katieri je v Kanni Galilei tu vadu
u to vinu prebernu.
predpostavljeni, -ega m predstojnik, nadrejeni (1) le\tu pa kna mrmu terpeti mi, kier smo priedpoſtauleni teh rezhÿ.
pregledati, -am dov. spregledati (1) slepzi so pregledali.
prigodu prisl. zgodaj zjutraj (1) Kai taku pergodu u Taberni hodite, jnu mene saspaniga gar sbudite.
preobrniti, -nem dov. spreobrniti (1) jnu\ti kei_keda preoberjen poterdi taje bratre spremeniti, pretvoriti (1) kruh jnu vinu niega Tellujnu krÿ preoberniti.
prepozdu prisl. prepozno (1) preposdu je Griuinga le\ta.
preprost, -i ž preprostost (1) taku gari se sdelit u\mojei priprosti sposnam.
preprosten, -tna –o prid. preprost (1) dokler sim jest she priprasten inu Mlad.
previžati, -am (se) dov. povr. prepričati (se) (1) al ozhema prezei h\temu gruebu hoditi, inu se tam od\le\tega preuishati.
prigodu prisl. zgodaj zjutraj (1) Kai taku pergodu u Taberni hodite.
prižgati, -gem dov. močno udariti, dati klofuto (1) Anbart, dbiebarti, tribarti sim ga shie pershgau.
pródati, -am nedov. prodajati (1) Nikar na pruedeimu tega oblazhila, med nas Rasdelit bi guerſhi bilu.
pungart, -a m sadovnjak, vrt (4) u pungarti an bode an Moliu; al nisi Malhusu u pungarti tu vohu odſekou; o Pungarti ga naidemo; kier so se od\tebe u\pungarti u bieh podali.
rajtati, -am nedov. računati, misliti (3) jes pa raitam da se tebi vsmili da mu pomagat ozh; jes pak raitam da\ti niega ſhiviga, ne dobiſh nigdar prozh; jest pak raitam da ga Baja, k\ſmerti tega kriſha obsodilli.
rajtinga, -e ž račun, obračun (1) potiem hitru pred to prauizhnu ſodbu boshju Stopiti, jnu od zieliga toiga ſhiulenia Raitingu sturiti.
rajža, -e ž pot, potovanje (2) podeli meni, pred ſmerti moje na\to dougu Raiſhu Gnado tuojo; je zait da se vezhnu Raishu podash.
rat, -a m svet; zbor; nasvet (13) Kaÿ ozhmo ſtoriti mi viſhi farÿ ven js tega Ratha; dokler ti viſhi farÿ, se snaidejo v\temu Rathi; sdei pak fardamani Rat mene Kunshti vzhi; sakai glih ta Rath je kriu, da se taku godi; Moi Rath je le\ta, da mi niega, dobimo; de nam en tak Rath sadoisti pomaga; uſemite moi Rath katierga jes uam dam; Prekleti bodi o hudizhoui Rath!; kai prauite koku vam dopade moi Rath; Meni se dopade toi Rath; snash mi ti kei en dober Rath dati.
razgaran, -a -o prid. razkoračen, nespodobno sedeč ali ležeč (1) ne lieshi resharan koker\ena stara baba.
razmartran, -a -o prid./delež. zmučen (1) kako straſhnu Resmartran, jnu s\kerujoi oblit.
raztrupati, -pljem dov. razbiti, zlomiti (1) jnu niegoue terde kosti Restrupali.
rihtar, -rja m sodnik (4) Jes kaker en ſerdni Rihtar al ſodnik; Prauizhni Rihtar tu se mare koi sgoditi¸ Jest Pontius Pilatus Deſcheuſki oblaſtnik jno Richtar; Prauizhen Riehtar jest pridem sam koker en Toshnik.
rihtati, -am nedov. (uspešno) opraviti (1) sdei kier ti s\tuojei zopernijei niz veenzh na rihtash.
rimljar, -ja m rimljan (3) taku bada ti ſtolz Rimlarÿ zhries nas mogli priti; dokler ti Rimlarji so nam to guaut protzh oduseli; a\ti Rimlarÿ na poſedeju.
rojenica, -e ž porodnica, mati (3) Buh te ubari lubesniva maja Rojeniza; zartana Matti jnu Boſhia Rojeniza; Vesiela badi ſveta Baſhia Rojeniza!
roženkrenc, -a m rožni venec (4) vender je usaki dan mene s\tem S. Roshenkrienzam pozhastila; ozhem tedei te Dushe Roshenkrienz na vago Diati; namrezh skues\te ſueti RoshenKrienz, s\katierem je ana
Mario ſbestu zhastila; Le\ta Sueti Roshenkrienz jma taku muezh\jnu Kraft.
scagati, -am dov. obupati (2) kier je an szagou bade niemu an velik ſhpat; de je szagou jnu sam sebe obesit mogu.
sceptar, -ja m žezlo (2) je tebe potrieba tudi en krallovi Szeptar u\rake dati, vsemi
tedei od\mene le\ta Szeptar ſlat jnu liep tudi.
senter prisl. sem noter (5) Kaÿfesh, Annesh, jnu drugi Piſsarÿ jmate Senter h Pilateshu priti; jes pridem senter k\uam, jnu vam vsim ſrezho dam, ti ſi jösdu ſenter v\jerusalemske Meſtu; mare bit da ani ſheliu ſenter h\meni priti; Ti jmaſh niem koi pouedati, da ſhie mareju ſenter priti.
skaditi, im (se) dov.povr. prdniti (1) kaker bi bieu, smerdliue Jaize Jiedu, se je gerdu skadu.
slišati, -im nedov. pripadati, soditi; spodobiti (4) keker se niemo ſhliſhi sedai; temu se ſhliſhi ta smert, prozh prozh ſh\niem; temu ſhliſhi ta ſmert ti pak ozhesh niega fraÿ spustiti; Malhus tebi ſhliſhi menei kier si faulasten bieu; ga ozhemo od krÿſha doli useti, no ga orezhi u\en tak kraÿ, keker se niemo ſhliſhi sedai.
služavna, -e ž služabnica, dekla (1) hilai tedai ſhlushauna h\moimu Gospuedu priti.
služavnik, -a m služabnik (4) Poidi ti ſhluſhaunik moi, jnu maſh niem povedati, da oni majo Xiſtusa sopet pred me perpelati; sim Ries niemu oblubu sbiest ſhluſhaunik ostati; kier je mene gori useu sa soiga ſhluſhaunika jnu mene postau sa Jogra, jnu Maſhnika; usemi me gori Sa toiga ſhluſhaunika, Sdei jnu po Smerti na Vekoma.
snegati gl. zonegati.
sniti, snidem (se) dov.povr. zgoditi se, sestati se (2) kar ui ſtorite Se use po boſhei volli ſnidi!; jnu per Jesusu se ukupei snidemo.
spargati, -am dov. razparati (1) taku snaju Shnidarÿ sdei sbestu ſhiuati, da bres naſha [=noža] se mare lehku spargati.
splakati, -am dov. zjokati, razjokati (1) Gdue je te kier bi ne ſplakal, Boshio Mater bi samerkal u\takei Martri jnu slegu.
spomljati, -mljam nedov. spominjati, spomniti Spuemlei na me uselei, jnu enu brumnu jnu pokornu ſhiulenie pelei.
sprebuditi, im dov. zbuditi (1) Zhlauek sprebudi se ah grieshnu serze.
spreobračati, -am nedov. preobračati (2) sakei on je ta Lustuo sprebrazhou; Dokler je an tu lustuv spreobrazhov.
spuvati gl. gor spuvati
srden, -dna, -o prid. jezen, silen (1) Jes kaker en ſerdni Rihtar al ſodnik.
strucati, -am dov. (s trmo) izsiliti (1) vstani gor sei nas na\bosh nikoli struzou.
svojščina, -e ž lastnost, stanje (1) poglei na maju svojſhnu jnu bueſhtuo.
šanca, -e ž priložnost, šansa (1) katier[i] zhries 7 uerſhe te ſhanzo dobi.
šenkati, -am dov. podariti jnu tam to vezhno Shiulenie shenkash.
šikan, -a, -o prid. hiter, spreten (2) al nisim sadoisti ſhikana billa, v\kratkem zhasv, gorezhu vogle ſtorila; Moja Dözhla je shikana zhasi je tudi luba.
šl- prim. sl-
šparati, -am nedov. varčevati (1) Jes tudi maje mazhi Shparau na bam.
špas, -a m zabava (1) da bama meli na Gara Caluario ſh\niem en kradik
shpas.
špegel, -gla m ogledalo (1) jnu u\zielem tojem shiuleni sa en Shpiegu jmei.
špil, -a m igra (5) sakai jest sem vselei biu per shpilu rad; Poprei da mi ozhemu h\temu shpilu en sazhetik storiti; gdue vie kai se she meni per\shpilu sgodi; htu vie kai sa\na srezha se per\shpilu sgodi.
špilati, -am nedov. igrati, uprizoriti (1) katiro so nekidei na te ueliki zhetertig inu na te uelikonozhni pondelik v kappli spilali.
špilovec, -vca m kvartač (1) tudi pianze jnu ſhpilouze na bam ſaſhanau.
špis,-a m sulica (2) en usak mare met uRashie dabru, ſhpiese, Nashe, jnu Sable oistre; shpies mi je tudi napati.
špot –a m zasmehovanje, posmeh (15) jnu nam vsim en tak shpot narediu; jnu tega Sathana h\shpotu storiti; She na vie kai bi meni ſmerslemu h\shpotu Rekla; shpot jnu Norzhie s\tabu delali; kai si sa en krall? so h\shpotu tebi riekali; jnu skues mene shpotu starjen biti; na baſh venzh shpata terpeu od\nas; jnu si s\mano douga shpata na delei: Sedai pak mare ſhpat jnu ſmieh od nas terpeti; kaker da se mo an tak ſhpat naloſhÿ; nigdar na marem vezh ta ſhpat terpeti; bade niemu an velik ſhpat; kaker da se ma an tak ſhpat naredi; de na bosh mogu ſmieh, ſhpat, jnu sanizhvanie terpeti.
špotati, -am (se) nedov.povr. rogati se (1) ti Judi bi se nam silnu slo shpotali.
špotljiv, -a.-o prid. (11) kier mene tako Shpotliu polonaſh; bi guishnu meni tak shpotliu odgouor na daua; Judesh toi Joger je tebe shpotliu predau; kier je tebe trikrat shpotliuo sataju; Judeſh moi joger je mene ſhpotliu predau; na katierem bo mogu ſhpotliu viset jnu vmrit; jnu tam_kei to ſhpotliu ſmert ſtoriti; ti pak mareſh to ſhpotliu jme jmeti; jnu potiem na taistem ſhpotliv viſeti jnu vmröty; tudi bade an magu, ſhpotliv a kriſhÿ vmrit.
špotoven, -vna, -o prid. zasramovanja vreden (1) Sa_kai maſh mene sa shpotouniga derſhati, kier meni antulkei koker tebi nuezhesh dati.
špraha, -e ž jezik, govorica (1) sei tebe taja ſhpraha, resadene, de si ti tega sapalauza vere.
špricati, -am nedov. brizgati, teči (1) Krÿ je od\tebe shprizala jnu tekla.
šraj, -a m kričanje, krik (4) Raunu taku se meni godi, kier ſhlishim te ſhrai teh hudobneh ludi; Shena poberi se prazh od toiga ſinu, S\tojem ſhrajam jnu s\jamerno shtimo; jnu s\velikem shrajam so tebe naprei gnali.
šrajati, -am nedov. kričati (1) al na shlishish kai zhudniga je toi touarsh ſhrajou.
štalt, -i ž postava, podoba (1) Da sim jes ta Smert o\zhlauek poglei, jnu na maju ſhtaut, dabru ahtingo dei.
štima,-e ž glas (4) vender je Jesus js glasno shtimo […] Reku, Azhe odpusti; so usi sa enei Shtimo kriſhei, kriſhei ga upili; da glich na Rake pishem, vender je slaba maja shtima, S\tojem ſhrajam jnu s\jamerno shtimo.
štimati, -am nedov. ljubiti, ceniti (4) kaku se ti tega Grieha leſhei bati jmash, katieriga ti sdei tolku lubiſh jnu ſhtimaſh; Sakai me derſhite jnu shtimate, zhmu meni kar sa touarſha na sposnate; taistiga an sa veliku shtima: naſho poſtau pak sa en ſmieh ſposna; taistiga an sa veliku shtima; katieri jo dobi se ſhiher mare ſhtimati.
štolc prid. neskl. ponosen, prevzeten (2) taku bada ti ſtolz Rimlarÿ zhries nas mogli priti; Ti lubi moi TouarSh jnu brath taku shtolz antbert ti meni nemash kar dat.
štrafati, -am dov. kaznjevati (2) ja da ga bueh ſhtraffei, jnu plazhei Amen; sei an shie sadaisti martran jnu shtrafan.
štrafinga, -e ž kazen (3) mi bi si ja sashlushili eno veliko ſhtrafingo; ino to sashlusheno Strafingo prestau; Kadar bi mi enu taku Galfiju sturili, vezhi shtrafinge te ſmerti bi sashlushili.
štrik, -a m vrv (24) kier je shtriki svesan terdu; jnu s\naſheh shtrikou se ledig striti; pernesi sam shtrik; jnu suesali s\temi Shtriki; ſhtriki jnu ſ\ketinami podati niega prou serzhno; jnu ſ\naſhemi ſhtriki ſbestu ſuesati; da se an ſ\naſheh ſhtrikou ledik na ſtrÿ; dobru jnu mozhnu ga ſueſhite ſ\temi ſhtriki; S\tiemi ſhtriki ga bama perueſali; bam odsekou ta ſhtrik da bo fraÿ jnu ledik ſpelan; ko bi meni hudizh\an ſhtrik perneſou; to maſh te ſhtrik jno se hitro ubeſi; jnu terdu suesan ſ\temi ſhtriki; s\naſheh shtrikou se ledig striti; jnu mo ſhtrik na Rake podei; pernesi sam shtrik klieshe jnu leitro; s\ketinami, jnu ſhtriki ſuesali; tam te teſhki krÿSh jnu veliku ſhtrikou; O Ternie, ſhibe, ſhtrike, jnu ketine; tedei so te ujeli jnu suesali s\temi Shtriki.
štrit, -a m prepir; na štrit hripati tekmovati v hripanju (1) na shtrit hriplejo kier bi snau bole.
štritih, -a m šiv (?) (1) Ti ſi ne_kedai en shnidar biu, veliku shtritihou si ti narediu.
štukati, -am (se) nedov.povr. postopati, potikati se (1) jnu se s\mano dougu ne shtukei.
štumf, -a m nogavica (1) Ma\pa Niederz ues shidan, Rokuaze obrane, zheule durhnatarske Stumpfe uszane.
ta prisl. tja (2) kamer jest grem ta vi marte priti; se jmash\ti, ta bol pomekniti
taberna, -e ž gostilna, krčma (4) Kai taku pergodu u Taberni hodite; vse Taberne u\Kapli dobru posnash; dabru smiemu u\tabernu hoditi, tudi ſh\niemi u ta_berni ozhemu prau dabre vole biti.
taj prisl. torej (8) Dokler tai je le\ta vola Nebeſhkiga ozheta; Taku si ti tai vender en Krall!: Kei je tai toju krallestuo? , katierga tai vi ozhte, Baraaba te Resboinika all Jesusa katieri je jmenuan Xiſtus; Taku ga tai vsemite, jnu ga po vaſhei volli Gaiſhleite; storimo tai kar je nam mogozh. usemi tai ti, jnu meni pomai; storimo tai kar je nam mogozh; ves fliſs si ti tai tedei Sadeni.
tal, -a m del (2) Aku jest na bam tebe omiuou toku na bosh meu talla ſ\meno; S\tiem olazhilam dergazhi storit na uiem, na Shtieri talle resdelit jes uam pouiem.
tamešen, -šna, -o prid. omotičen (1) Jest sim ves Tameshen kaker bi biu ves Pijan.
tavžent štev. neskl. tisoč (1) ſhiest Tauſhent, ſhiest stue, ſhiest jnu ſhiest deset Shlakau so mu dalli beli!
temu prisl. tam (1) pogledei o grieshnik gdue temu leshi.
tevne prisl. zunaj (1) Jes Shliſhim ene teuni gouoriti.
tota prisl. tja (2) Tata bol se pomekni ti douga klada; tata kier leshi te Sÿn Boſhÿ.
tron, -a m prestol (3) jnu niega gar na te Tran posaditi; kaker na en krallovi Tran; To jmaſh ti ſapelauz toi tran.
trošt, -a m tolažba (13) ah jesus ti moi trosht jnu vesele: Ah Jesu ti Trosht jnu vesele maje; Troshta pouna je tista vesiela; O Jeſu ti traſht jnu vesele maje; traſhtu jnu h\veselo vaſhem duſham; Jest sim otu ah Maria tebi h\trashtu priti; pridi meni h\trashtu s\gnadu taju; tedei mareSh Shiher traShta poun biti; jmei Trasht jnu vesiela badi!; pride supet Trasht jnu vesela sadoisti; da bi jes en Trasht al pomuzh sadobila; jnu nei h\trashtu jnu h\pomuezhi priti; Troshta pouna je tista vesiela Vra.
troštar, -rja m tolažnik (1) Bug\nash Trashtar\je posuezhan.
troštati, -am nedov. tolažiti (4) tajo serzhnost se jest tudi Troshtam; katierga bade sam Elias priſhu trashtati; Angel nie trashta se nemajo bati; priſhu je trashtat te zhloueshke dushe.
tumpast, -a, -o prid. top (2) te tumpaste Shreble jest ſhie u\rakeh derſhim; na krÿsh so tebe s\tumpasti ſhrebli perbili.
umšati gl. vunšati.
uržah, -a m vzrok (4) kir je vrschach Jesusu anu\taku veliko Martro; Ti\nemash venzh Urshaha shaluat na glas; tu je urſhah moi jnu toi pregriehi; jnu nikar bres vrſhaha, al sabstan.
uržah,-i ž vzrok (1) sdei kier je an ſhie h\tei smerti obſojen, na bo vezh prozh prishu je urſhah le taja.
uržah prid.neskl. kriv (1) ti si urshah de\nam ne boju dali jesti ali piti.
uržah predl. zato, zaradi (1) vrſhah tega mare an ta ſadba ſaſhliſhati.
užihrati, -am dov. zavarovati (1) da bi Skues tu le\ta Grab mogu bol uſhihran biti.
vaga, -e ž tehtnica (2) jnu to pravizhnu Vago sam pernesi; ozhem tedei te Dushe Roshenkrienz na vago Diati.
vagati, -am nedov. tehtati (2) vagei nie hude jnu dobre diele, vagei katiere bajo vezhi tesho jmele.
vahta, -e ž straža (29) katieri sgubi temu se ta vahta dade; heisa verſhimo na katierga vahta pade; Jest ozhem sam tukei na vahti ſtati; niega so sa mazhnu vahtu prosili; dei nam to vahto kier prosimo\te; to jmate to vahto katiero vi ozhte jmeti; katieri bo sgubu ta mare na vahti oſtati, poidi sa me na vahtu te prosſim; jnu velku krat moju vahtu saspim; tudi na bam na tei vahti ſtau; kader bi ana na meSti mene tukei na vahti stala; sei je vahta koi na\tebi samemu bila; De smo sa vahtu jegrali; Mi smo Shounieji mormo na Vahteh stati.
vahtar, -ja m stražnik (3) da smu vsi vahtar per Gruebu terdu saspali; kier smo vahtarÿ mozhni; kier bomu usi vahtarÿ per Gruebu terdu Saspalli.
vahtati, -am nedov. stražiti (10) jnu taistiga Nuezh jnu den ſkerbnu vahtali; da mamu per tem Gruebu sbestu vahtati; namarnu smo vahtali mi jnu ti; satu si biu doushen tega Mertliga vahtati tudei; taku bamu pezh tega Mertliga vahtali; ti pak dobru vahtei jnu skerbnu stui; da\ti pa dobru vahtei jnu serzhnu stui.
vekati, -am nedov. jokati (1) Kai baſh ti ſtarz talku taju al vekou al nisi Malhusu u pungarti tu vohu odſekou.
venkaj pipati, -am nedov. puliti, izdirati (1) laſsi jnu bradu su mo unkei pipali; lasi jnu bradu so tebi unkei pilpali.
verbežen gl. ferbežen
višavni, -ega m višji, nadrejeni (2) Jes viſhi Luzifer all Kapittan, ziele peklenske voiske en viſhavn.
višji far veliki duhovnik (10) Narpoprei ga pelajo vishemo farju: Kaÿ ozhmo ſtoriti mi viſhi farÿ ven js tega Ratha; dei antbort na to uprashenje tega vishega Farja; Kako ti odgouorish temo uishemo Farju; mi vishi Farji pa\kak dobro vimo; de se baju naſhi viſhi farÿ smijali; dokler ti viſhi farÿ, se snai_dejo v\temu Rathi.
viža, -e ž način (4) Glihei vishi je enu vsmilenie jmela Maria Magdalena; Glihei vishi Johanes lubi Joger moi; na\ta viſho ga ſheliema pokopati; dokler u\drugu viſhu Le\ta Svit name odrieſhen bitti.
volk gl. folk
vunkaj pipati, -am dov. ruvati, izruvati (2) lasi jnu bradu so tebi unkei pilpali; laſsi jnu bradu su mo unkei pipali.
vunšati, -am dov. želeti (1) s\Jesusam se u\Nebieseh vesilili kar jest vam jnu meni umſham Amen.
vzeti prim. anvzeti
zagvišati, -am dov. zagotoviti (1) sei sim jes saguishan da na bam sapelan.
zagvišno prisl. gotovo (2) ſaguiſhnu nam na baſh prazh adſhu; ſagviſhnu ſhie bliſu hodi, jnu ſkues nigov fouſh Nauk naſh folk ſa sabo vodi.
zakonska frava, -e –e ž (1) soproga: Jest Pontiusa Pilatuſha ſakonska fraua.
zamerkati, -am dov. zapomniti (2) ti vidish jnu samerkash sadoisti; Boshio Mater bi samerkal.
zanesti, -em dov. prizanesti (1) Azhe Sanesi jnu odpusti jim.
zaročiti, -im dov. naročiti (2) Taku stori kar je tebi sarozhenu; Od Pillatusha je nam vsiem ukupei sarozhenu jnu per sapadenei Glaui usiem uisoku Naloshenu.
zašafati, -am dov. ukazati, naročiti (3)kar ti ſaſhafaſh ma koi ſtorjenu biti; kar oni
ſaſhafaju mare hitru ſtorjenu biti.
zašonati, -am dov. prizanesti (1) tudi pianze jnu ſhpilouze na bam ſaſhanau.
zašpotati, -am dov. zasramovati (1) Vidi sojo lubu Diete, ſapushenu sashpotano.
zavahtati, -am dov. zastražiti (1) pak\ti Judi ſo niega mozhnu sauahtali.
zažmagati, -am dov. vznevoljiti (1) Kaÿfash je tebe gerdu sashmagal.
zeit gl. cajt
zgajžlati,-am dov. (iz)bičati (6) od nuh do guale stepli inu sgaishlali; Nausmilenu je sgaishlan zhlaueku glih ni; O kaku stepen, sgaiſhlan, jnu ves\resbit.
zglihati, -am dov. pogoditi se (za ceno) (1) sa kar sim sglihou tu jes ozhem met.
zgrivati, -am dov. skesati se (2) le prou se sgriuei jnu zhistu se spouei; sgriuei se da Pokuero ſtoriſh.
zmartran, -a, -o prid. izmučen (1) ſlab jnu sMartran ues.
zonegati, -am dov. dovolj biti/zdeti (1) da se bo enkrat temu hudobnemu volku sniegou, jnu sadoisti sdelu.
zrajmati, -am(se) nedov.povr. spodobiti Ustani gari Lubesniua maja Matti, se na sraima da bi ti jmela pred\manu klezhati.
žavba, -e ž mazilo (1) jno s\to shlahtno shaubo ga ſhaubeimo.
žavbati, -am nedov. mazati, maziliti (2) jno s\to shlahtno shaubo ga ſhaubeimo; to suetu Tellu belle rade ſhaubale.
žegen, -gna m blagoslov (3) ti meni poprei toi ſveti poſledni ſhegen; ta ſhegen jma vselei per\tebi vſtati; te ſhegen jma vselei per\tebi uſtati
žegnati, -am dov. blagosloviti (5) Shegnana badi, Lubesniva maja Matti; ſhegnane badite taje Rake jnu Nage; ſhegnane badite taje persÿ; toi prihod badi vselei ſhegnan!; Badi ſhegnana taista vesiela vra
želje, -a s želja, želenje (8) na tega jmamu usi ukupei eno mozhnu ſhelje jmeti; da naſho ſhelje nismo mogli prou dopouniti; Prekletu je maje ſhelje; pak vender nikar naſhu ſhelje dopounili; dokler je billu vselei taju veliku ſhelje; pak uso maju ſhelje je Sabstian. da\bi mogli Naſhemo ſhelju ſadoisti ſtriti.
židan, -a –o prid. svilen (1) Ma\pa Niederz ues shidan, Rokuaze obrane.
žiher prid./prisl. gotov, varen (11) taku mi nismu ſhiher da bi per naſhem ſhiuleni ostali; ſhiher rezhem da nam na ba prazh adſhu; katieri jo dobi se ſhiher mare ſhtimati; ſhiher rezhem da usi shtierÿ na sgubimu; tedei mareSh Shiher traShta poun biti, da ſkues le\tu bade te Grab bol ſhiher mogu oſtati; ti drugi pak ſhiher grejo spat; Dba fiertlna olu she shiher pernesesh sam; da jes pred\tem folkam ſhie enkrat marem ſhiher oſtati.
žlafernica, -e ž klofuta (1) tamkei je on s\anei kriuizhnei shlafernzei udarjen biu.
žlak, -a m udarec (7) aistre ſhlake bam jest nemo dau sa lan; sedei ba an ſhlake sa soi lan prejemau; sadaisti osnanujejo nigoui keruaui ſhlaki; le katarieri hudi ſhlak mueru uset; od britkuesti se mu je Glaua nagnula, kier tolku ſhlakou je prebila; , kaku zhudni so moiga Sÿnka ſhlaki; ſhiest jnu ſhiest deset Shlakau so mu dalli beli!
žlehten, -tna. -o prid. hudoben, zloben (2) kier sim biu priſhu u ſhlehtnu diaine; poidi prezei naprei ti ſhlöhtni ſapelauz.
žnidar, -rja m krojač (3) Ti ſi ne_kedai en shnidar biu; dokler si ti Shnidar; taku snaju Shnidarÿ sdei sbestu ſhiuati.
žnodrovec, -a m smrkavec (1) vezh\na baſh ludi Galuou\ti ſhnadrauz.