eZISS Brižinski spomeniki Škofjeloški pasijon Kapelski pasijon Prisege: mestne Prisege: trške in poklicne Zois: Korespondenca Slomšek: Tri pridige Iz. Cankar: S poti Podbevšek: Zbrane pesmi   English

Izdaja v HTML

Creative Commons License Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija

ZRC & IJS logo ZRC SAZU IJS E8

Delo za to elektronsko izdajo je financiral...

Vprašanja in komentarje pošljite na matija.ogrin@zrc-sazu.si

Stran zadnjič obnovljena 2019-04-10, et


KAPELSKI PASIJON

  • Uredništvo, Diplomatični in kritični prepis, filološki komentar: Erich Prunč
  • Uredništvo, Ekdotični in kodikološki komentar, opombe: Matija Ogrin
  • Računalniški zapis in redakcija TEI: Tomaž Erjavec
  • Izdajatelj: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU
  • Izdaja 0.8, 2019-02-04
  • Mesto objave: http://nl.ijs.si/e-zrc/kapelski/
  • Kolofon TEI

Rokopis z naslovom Komödia od Kristusouiga Terplinja Katiro so nekidei na te ueliki zhetertig inu na te uelikonozhni Pondelik v Kappli spilali, ki je v literaturi dobil ime Kapelski pasijon (=KP), je leta 1899 našel koroško-slovenski zgodovinar Stefan Singer. Prvi in dolgo edini raziskovalec KP je bil France Kotnik, ki je nastanek rokopisa datiral s koncem 18. začetkom 19. stoletja. Georg Graber je na osnovi skopih drobcev besedil, ki jih je citiral Kotnik v svojih razpravah, trdil, da je KP zgolj „skrajni rob“ (Ausläufer) razširjanja nemško-koroške pasijonske igre v varianti iz Sörga blizu Št.Vida ob Glini/St. Veit an der Glan. Jože Koruza je kot prvi povezal KP s slovensko pasijonsko tradicijo, ki se je manifestirala v Passio Christi, uprizorjeni leta 1615 v lingua vulgaris pri jezuitski postaji v Dobrli vasi.

Elektronska izdaja vsebuje predgovor, faksimile, diplomatični prepis, kritični prepis in opombe. Oba prepisa sta povezana s faksimili, povezana pa sta tudi medsebojno. To omogoča vzporedni prikaz faksimilov s prepisi, kakor tudi vzporedni prikaz obeh prepisov.

Diplomatični prepis je bil tudi ročno lematiziran, tako da je vsaka pojavnica v prepisu opremljena s svojo lemo. Zapis podpira tudi primere, ko ima ena pojavnica v prepisu dve lemi ali obratno.