Povzetek projekta

Čeprav pojav različnih oblik družbeno nesprejemljivega diskurza (DND), kot so sovražno, diskriminatorno in žaljivo izražanje, še zdaleč ni nov, se z njimi v zadnjem času zaradi številnih družbenih, kulturnih in ekonomskih sprememb izrazito intenzivno soočamo. Gre za izjemno širok in globalen družbeni problem, na katerega opozarjajo vse ključne mednarodne organizacije, kot so Svet Evrope, Evropska unija, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi ter Združeni narodi. Kot dokazujejo redke doslej opravljene jezikoslovne raziskave sovražnega govora v Sloveniji (Červ in Kalin Golob 2012, Campos Fereira idr. 2012), problematika tovrstnih nesprejemljivih diskurzivnih praks močno presega okvire jezikoslovja, zato se lahko z njimi uspešno spopadamo le v sodelovanju s sociologi in pravniki. Ker pa je žaljivi in sovražni govor z razmahom informacijsko-komunikacijskih tehnologij in računalniško posredovane komunikacije (RPK) ter s hitrostjo širjenja informacij po internetu dobil povsem novo razsežnost, za učinkovito soočanje z njim v informacijski družbi hkrati nujno potrebujemo tudi avtomatiziran pristop.

Predlagana raziskava ponuja kombinacijo najsodobnejših kvantitativnih in kvalitativnih multidisciplinarnih pristopov, kot so metode korpusnega jezikoslovja in kritične analize diskurza, pravne analize in sociološke metode anketiranja, ki proučujejo rabo in dojemanje družbeno nesprejemljivega komuniciranja v družbeno-kulturnem kontekstu. Obenem načrtovani pristopi z metodami analize vsebine, opisne in inferenčne statistike ter strojnega učenja za prepoznavanje in preprečevanje tovrstnih spornih diskurzivnih praks obetajo dragoceno digitalno nadgraditev tradicionalne humanistike in družboslovja s pristopi, ki temeljijo na velikih količinah nestrukturiranih in delno strukturiranih podatkov.

Projekt ima močno empirično podlago, saj bo večina raziskav izvedenih na velikih, bogato označenih slovenskih korpusih DND in RKP. Za razvoj avtomatskih metod označevanja bomo izdelali ročno označene podatkovne zbirke in z metodami strojnega učenja (SU) zgradili modele za prepoznavanje pojavov, ki so predmet raziskave.

Cilji projekta

  • Prva celovita interdisciplinarna obravnava jezikoslovnih, socioloških, pravnih in tehnoloških dimenzij različnih oblik DND
  • Razumevanje značilnosti DND kot jezikoslovnega pojava ter družbenega konteksta, v katerem se pojavljajo eksplicitne in implicitne oblike diskriminatornega jezika
  • Izboljšano razumevanje razlik med zakonitimi in nezakonitimi oblikami sporazumevanja na spletu
Frenk
Scroll Up