M P 52

Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu

Dunaj, 20. 3. 1813

Kazalo


M P 52: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 20. 3. 1813

M P 52 (faksimile) M P 521 (prepis)
Faksimile MP52.f.1

Wien 20 März 1813

E. G.!

Vorgestern ließ mich Junck, weil er noch immer wegen einer goldenen Ader nicht gehen kann, zu sich ersuchen, und las mir einem Brief von Kapus deto Dognaszka am 4 Hornung bei der Zinkhütten Inventur, folgendes das bewusste Schriftenpakett betreffend vor, (welches ich dem B. Jos. ausgerichtet, er aber darauf neuerdings betheuert hat, nichts als einen kleinen Brief, worin von gar keinen Rechnungen, Geschäften etc die Rede gewesen wäre, empfangen zu haben durch Kapus).

“Was die Schriften betrifft, die mir Vetter Sigmund für seinen Bruder Joseph in Wien mitgegeben hat, so ist es mir zwar nicht gar befremdend, daß er die Überkommung derselben läugnet, obschon ich den Inhalt davon gar nicht weiß. Nur so viel ist mir aus der Erzählung des Vätters S. selbst erinnerlich, daß es die Geschichte eines seiner ehemaligen Bedienten betreffe. Dieser ganze Pack von Schriften war sammt einem Brief vom Vetter Sigmund, worauf die Addresse an B. Jos. mit Reißbley geschrieben war in Flußpapier eingewickelt. Ich übergab ihm bei meiner Ehre gleich beim Eintritt dem Vetter Joseph, der mich anfangs als fremden behandelte, und erst nach Durchlesung des Ganzen, wo ich als Kapus aufgefürt wurde, sich erhob und mich küßte. Bei ihm und seinem Sohn ist gewiß noch heute eine Eifersucht rege, aus Furcht, es entgehe ihnen einst etwas durch mich. Es kränkt mich außerordentlich, einen solchen Vorwurf, der so wahr Gott lebt nicht richtig, hören zu müssen etc.”2

Faksimile MP52.f.2

Da Baron Joseph auch nach diesem Detail nichts vom Empfang wissen will, so glaube ich am besten zu thun, E. G. diese wörtliche Copie aus Kapus Brief zu übersenden um selbst das weitere zu urtheilen. Da die Glieder der Familie gegen Fremde so von einander sprechen, so darf und muß der Secretär es E. G. doch auch ad notam geben.

Wir wollen wünschen und hoffen, daß der schön eingehende Frühling E. G. endlich eine tüchtigere Erhohlung bringen werde. Derweil gehen die Verwüstungen des 30jährigen Krieges wieder in Teutschland an. In Preussen (das sich nach alten Briefen und Gerüchten an Rußland anschließt) ist es wirklich am sichersten Soldat zu werden; so wird man doch nicht mißhandelt un hat sein Kommisbrot! Die Elbe soll also das non plus ultra werden? De nobis alii plus sciunt quam nos ipsi. Dem lieben Vincenzo danke ich derweil für sein Briefchen von 10ten d. In Eile

Ew. G. ewig ergebenster

K. m. p.


M P 52: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 20. 3. 1813

M P 52 (faksimile) M P 52 (prevod)
Faksimile MP52.f.1

Dunaj, 20. marca 1813

Vaša milost!

Predvčerajšnjim me je Junck3 – ker zaradi zlate žile še vedno ne more hoditi – zaprosil, naj pridem k njemu, in mi prebral Kapusovo4 pismo, datirano 4. februarja v Dognaszki5 ob inventuri v livnici cinka. Kar se tiče zadevnega pisemskega paketa,6 piše v njem naslednje (kar sem baronu Jožefu7 sporočil, vendar je on znova zatrjeval, da ni po Kapusu prejel ničesar drugega kot kratko pismo, v katerem pa ni bilo govora o nikakršnih računih, poslih itd.):

“Kar zadeva pisemski paket, ki mi ga je bratranec Žiga8 dal za svojega brata Jožefa na Dunaju, se mi sicer sploh ne zdi nenavadno, da on taji njegov sprejem, čeprav njegove vsebine sploh ne poznam. Iz pripovedovanja bratranca Žige mi je ostalo v spominu samo to, da gre za zgodbo enega od njegovih nekdanjih služabnikov. Ta celoten paket spisov je bil skupaj s pisemcem bratranca Žige, na katerem je bil s svinčnikom napisan naslov barona Jožefa, zavit v ovojni papir. Pri svoji časti zagotavljam, da sem ga takoj ob vstopu predal bratrancu Jožefu, ki me je na začetku obravnaval kot tujca in je šele po tem, ko je prebral celo pismo, v katerem sem bil predstavljen kot Kapus, vstal in me poljubil. Njega in njegovega sina9 navdaja gotovo še sedaj ljubosumje zaradi strahu, da bi bila zaradi mene kdaj za kaj prikrajšana.10 Zelo me boli, ko moram poslušati takšne očitke, ki – tako kot Bog živi – niso upravičeni itd.”11

Faksimile MP52.f.2

Ker noče baron Jožef vedeti ničesar o prejemu niti po tej podrobnosti, mislim, da bom storil najbolje, da ta dobesedni prepis iz Kapusovega pisma pošljem Vaši milosti, ki bo naprej presodila sama. Ker so si besede članov družine v razmerju do tujcev v takšnem nasprotju, je pravica in dolžnost tajnika, 12 da jih Vaši milosti vendarle sporoči tudi ad notam. 13

Hočemo si želeti in upati, da bo pomlad, ki že prihaja, Vaši milosti končno prinesla prepotrebno okrevanje. V Nemčiji se ponovno kažejo opustošenja tridesetletne vojne.14 V Prusiji (za katero pravijo stara pisma in govorice, da se bo priključila Rusiji)15 je resnično najbolje postati vojak. Tako s tabo vsaj grdo ne ravnajo in ti dajo tvoj komis! Elba mora torej postati non plus ultra? 16 De nobis alii plus sciunt quam nos ipsi. 17 Dragemu Vincencu18 se medtem zahvaljujem za pisemce z dne 10. t. m. V naglici,

Vaši milosti večno vdani

Kopitar l. r.


M P 52: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 20. 3. 1813

M P 52 (faksimile)
M P 521 (prepis) M P 52 (prevod)
Faksimile MP52.f.1

Wien 20 März 1813

Dunaj, 20. marca 1813

E. G.!

Vaša milost!

Vorgestern ließ mich Junck, weil er noch immer wegen einer goldenen Ader nicht gehen kann, zu sich ersuchen, und las mir einem Brief von Kapus deto Dognaszka am 4 Hornung bei der Zinkhütten Inventur, folgendes das bewusste Schriftenpakett betreffend vor, (welches ich dem B. Jos. ausgerichtet, er aber darauf neuerdings betheuert hat, nichts als einen kleinen Brief, worin von gar keinen Rechnungen, Geschäften etc die Rede gewesen wäre, empfangen zu haben durch Kapus).

Predvčerajšnjim me je Junck3 – ker zaradi zlate žile še vedno ne more hoditi – zaprosil, naj pridem k njemu, in mi prebral Kapusovo4 pismo, datirano 4. februarja v Dognaszki5 ob inventuri v livnici cinka. Kar se tiče zadevnega pisemskega paketa,6 piše v njem naslednje (kar sem baronu Jožefu7 sporočil, vendar je on znova zatrjeval, da ni po Kapusu prejel ničesar drugega kot kratko pismo, v katerem pa ni bilo govora o nikakršnih računih, poslih itd.):

“Was die Schriften betrifft, die mir Vetter Sigmund für seinen Bruder Joseph in Wien mitgegeben hat, so ist es mir zwar nicht gar befremdend, daß er die Überkommung derselben läugnet, obschon ich den Inhalt davon gar nicht weiß. Nur so viel ist mir aus der Erzählung des Vätters S. selbst erinnerlich, daß es die Geschichte eines seiner ehemaligen Bedienten betreffe. Dieser ganze Pack von Schriften war sammt einem Brief vom Vetter Sigmund, worauf die Addresse an B. Jos. mit Reißbley geschrieben war in Flußpapier eingewickelt. Ich übergab ihm bei meiner Ehre gleich beim Eintritt dem Vetter Joseph, der mich anfangs als fremden behandelte, und erst nach Durchlesung des Ganzen, wo ich als Kapus aufgefürt wurde, sich erhob und mich küßte. Bei ihm und seinem Sohn ist gewiß noch heute eine Eifersucht rege, aus Furcht, es entgehe ihnen einst etwas durch mich. Es kränkt mich außerordentlich, einen solchen Vorwurf, der so wahr Gott lebt nicht richtig, hören zu müssen etc.”2

“Kar zadeva pisemski paket, ki mi ga je bratranec Žiga8 dal za svojega brata Jožefa na Dunaju, se mi sicer sploh ne zdi nenavadno, da on taji njegov sprejem, čeprav njegove vsebine sploh ne poznam. Iz pripovedovanja bratranca Žige mi je ostalo v spominu samo to, da gre za zgodbo enega od njegovih nekdanjih služabnikov. Ta celoten paket spisov je bil skupaj s pisemcem bratranca Žige, na katerem je bil s svinčnikom napisan naslov barona Jožefa, zavit v ovojni papir. Pri svoji časti zagotavljam, da sem ga takoj ob vstopu predal bratrancu Jožefu, ki me je na začetku obravnaval kot tujca in je šele po tem, ko je prebral celo pismo, v katerem sem bil predstavljen kot Kapus, vstal in me poljubil. Njega in njegovega sina9 navdaja gotovo še sedaj ljubosumje zaradi strahu, da bi bila zaradi mene kdaj za kaj prikrajšana.10 Zelo me boli, ko moram poslušati takšne očitke, ki – tako kot Bog živi – niso upravičeni itd.”11

Faksimile MP52.f.2
Da Baron Joseph auch nach diesem Detail nichts vom Empfang wissen will, so glaube ich am besten zu thun, E. G. diese wörtliche Copie aus Kapus Brief zu übersenden um selbst das weitere zu urtheilen. Da die Glieder der Familie gegen Fremde so von einander sprechen, so darf und muß der Secretär es E. G. doch auch ad notam geben.

Ker noče baron Jožef vedeti ničesar o prejemu niti po tej podrobnosti, mislim, da bom storil najbolje, da ta dobesedni prepis iz Kapusovega pisma pošljem Vaši milosti, ki bo naprej presodila sama. Ker so si besede članov družine v razmerju do tujcev v takšnem nasprotju, je pravica in dolžnost tajnika, 12 da jih Vaši milosti vendarle sporoči tudi ad notam. 13

Wir wollen wünschen und hoffen, daß der schön eingehende Frühling E. G. endlich eine tüchtigere Erhohlung bringen werde. Derweil gehen die Verwüstungen des 30jährigen Krieges wieder in Teutschland an. In Preussen (das sich nach alten Briefen und Gerüchten an Rußland anschließt) ist es wirklich am sichersten Soldat zu werden; so wird man doch nicht mißhandelt un hat sein Kommisbrot! Die Elbe soll also das non plus ultra werden? De nobis alii plus sciunt quam nos ipsi. Dem lieben Vincenzo danke ich derweil für sein Briefchen von 10ten d. In Eile

Hočemo si želeti in upati, da bo pomlad, ki že prihaja, Vaši milosti končno prinesla prepotrebno okrevanje. V Nemčiji se ponovno kažejo opustošenja tridesetletne vojne.14 V Prusiji (za katero pravijo stara pisma in govorice, da se bo priključila Rusiji)15 je resnično najbolje postati vojak. Tako s tabo vsaj grdo ne ravnajo in ti dajo tvoj komis! Elba mora torej postati non plus ultra? 16 De nobis alii plus sciunt quam nos ipsi. 17 Dragemu Vincencu18 se medtem zahvaljujem za pisemce z dne 10. t. m. V naglici,

Ew. G. ewig ergebenster

Vaši milosti večno vdani

K. m. p.

Kopitar l. r.


Opombe

  1. Preganjena polovica lista, 2 s črnilom popisani strani. Prepis Ivana Prijatelja.
  2. Navedek napisan hitro in proti koncu težko berljivo.
  3. Kidrič Juncka ni identificiral. Prim. ZK 2, str. 123, op. 10. Gre za nekega visokega uradnika na Dunaju, Zoisovega znanca. Zois mu je priporočil Kopitarjevega prijatelja Jožefa Jenka in se z njim posvetoval o svojih finančnih težavah in prodaji mislinjske železarne. Gl. M P 39, 48 in 50.
  4. Baronov bratranec po materini strani, Janez Nepomuk Kapus pl. Pichelstein, uradnik pri glavni carinarnici. Gl. ZK 2, str. 34 in AMHK, str. 126–128.
  5. Rudnik z livarno na Sedmograškem?
  6. Kapus je odšel zgodaj jeseni leta 1812 službeno na Sedmograško, pred tem pa naj bi pozabil na pošiljko, ki bi jo moral po naročilu Žige Zoisa dostaviti njegovemu bratu, baronu Jožefu. Za zaplet, za katerega se medsebojno obtožujeta bratranca Janez Nepomuk Kapus in Jožef Zois in ki se tudi v pričujočem pismu ne razjasni, gl. pisma M P 47a, 48 in 50.
  7. Baronov brat Jožef Leopold Zois (1748–1817), ki je z družino živel na Dunaju. Gl. SBL IV, str. 829.
  8. Zois.
  9. Baron Karel Žiga Zois (1775–1836), sin Jožefa Leopolda, poročen s Serafino pl. Aichelburg, ki mu je Žiga Zois leta 1807 odstopil v užitek graščinsko posest Brdo pri Kranju. Žiga Zois je svojemu nečaku tik pred smrtjo prodal in predal tudi večino svojih ostalih posesti. Gl. SBL IV, str. 831.
  10. Pri naklonjenosti ali celo dediščini Žige Zoisa?
  11. Kapusovo pismo, ki ga navaja Kopitar, je bilo morda poslano Kopitarju kot Zoisovemu zaupniku, še bolj verjetno pa Juncku, ki je bil najbrž njegov nadrejeni. Prim. pismo M P 48.
  12. Kopitar si tudi na Dunaju ponosno lasti naziv Zoisovega tajnika in zaupnika. Gl. tudi pismo M P 46.
  13. Latinsko. »Dobesedno.«
  14. Kopitar primerja posledice spomladanskih vojaških operacij Napoleona in njegovih sovražnikov na Saškem z opustošenji tridesetletne vojne. Po porazu v Rusiji se je namreč Napoleon spomladi obrnil proti Parizu, medtem pa se je že vzpostavila protifrancoska koalicija, ki ga je pričakala na Saškem.
  15. Prusija je res napovedala Franciji vojno že 16. marca leta 1813. Avstrija je sicer formalno ostala nevtralna, vendar je že februarja izvedla mobilizacijo.
  16. Latinsko. »Dlje ne gre.« Elba je bila tedaj mejna reka med kraljevino Prusijo in Napoleonovo vazalno zvezo nemških dežel, Rensko zvezo, ki mu je ostala zvesta. Na reki je vzpostavil obrambno črto, katere polom bi seveda pomenil veliko navarnost za Francijo in njegovo vladavino, na kar namiguje Kopitar.
  17. Latinsko. »O nas vedo drugi več kakor mi sami.« Najbrž namiguje na avstrijsko diplomacijo, na katero sta pritiskala tako Napoleon kakor protinapoleonovska koalicija in je le previdno in počasi stopila na stran Prusije in Rusije.
  18. Karnofu, Zoisovemu kopistu.











































Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija
Projekt Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva
Datoteka HTML narejena s pretvorbo XSLT baze XML/TEI P4.

Valid HTML 4.01!Valid CSS!Creative Commons License