Fonetični prepisi |
Prevodi |
Zvočni zapis |
Govorna rekonstrukcija jezika Brižinskih spomenikov, 1994 |
§ 275Tine Logar↑ je govorno rekonstrukcijo slovenščine Brižinskih spomenikov prvotno podal v oddaji, ki jo je posnel in predvajal Radio Slovenija leta 1994. Oddajo je režiral Aleš Jan↑ in je istega leta izšla tudi na zvočni kaseti.↑
§ 276Vir zvoka za elektronsko izdajo je bila bolj kvalitetna, digitalna kopija izvirnega posnetka oddaje na običajni zgoščenki (avdio CD). Pridobiti je bilo mogoče le kopijo končnega stereo posnetka oddaje, na katerem so se v raznih zaporedjih menjavali različni govorci. Drugi in tretji spomenik sta bila podana tako, da je Logarjevi izreki celega spomenika sledil prevod v sodobno slovenščino, prvi spomenik pa je bil podan na ravni delov stavka, pri čemer je Logarjevi izreki dela stavka neposredno sledil intralingvalni prevod v sodobno slovenščino in nato še zborovska ponovitev prevoda. Govor je bil obdelan s precej izrazitim prostorskim efektom (odmev), oddaja pa je vključevala še nekaj vmesne glasbe.
§ 277Tehnična kakovost posnetka je žal omejena, saj je bil narejen z vsaj 10 let staro, že nekoliko obrabljeno analogno tehniko. Preveč poudarjeni sibilanti, zlasti »s«, predvidoma niso posledica uporabljene tehnike pri snemanju, temveč posebnosti govorčevega govornega aparata, ki pa je glede na zapletenost predloge edini lahko zagotovil avtentično branje. S primernim efektom, uporabljenim lokalno, bi se ta poudarjenost lahko do neke mere ublažila, a zaradi smrti prof. Logarja snemanja ni bilo mogoče ponoviti.
§ 278Zvočna jakost posnetka je bila večidel zelo nizka, z majhnim številom odstopanj proti polni jakosti, tako da dinamični razpon ni bil dobro izkoriščen. Ker je glasnost zvočnikov, ki so običajno priključeni na računalnik, pogosto omejena, zlasti pri prenosnih računalnikih, smo najprej zvišali povprečno glasnost posnetka za 6 do 7 Db (ročno smo utišali najbolj glasne dele in nato ojačali celoten posnetek). Po opravljeni segmentaciji smo ugotovili, da dinamika še vedno preveč variira, zato smo naredili še avtomatsko normalizacijo (izenačenje jakosti) vseh segmentov s programom SoX, ki je večino segmentov ojačal še za 1–2 dB.
§ 279Pri povezovanju besedila in govora smo se odločili za običajen način, pri katerem delu besedila ustreza samostojna datoteka s posnetkom tega dela govora. Prednost takšne povezave je, da smo posnetek dela govora lahko dodatno obdelali in ga prilagodili za samostojno poslušanje. Posnetek oddaje smo segmentirali – razčlenili – na ravni stavkov oz. povedi in delov stavka, pri čemer smo se ravnali po govornih premorih v fonetičnem prepisu Tineta Logarja, zapisanih v mednarodni fonetični pisavi (znak »|« za krajši premor in »||« za daljši).
§ 280Pri segmentaciji smo ugotovili, da bi (pol)avtomatska segmentacija slabo delovala, ker bi proizvedla veliko napačnih segmentov. Avtomatska regulacija jakosti na začetku segmenta (iz tišine v polno jakost) in na koncu (nazaj v tišino), ki bi segment prilagodila za samostojno poslušanje, tudi ne bi bila ustrezna. Zato smo segmentacijo opravili ročno, z navadnim stereo urejevalnikom (Nero WaveEditor 3). Zaradi prostorskega efekta (odmev, zakasnitev) smo namreč ohranili izvirni stereo zapis, čeprav bi s prehodom k mono zapisu prihranili nekaj prostora in predvsem poenostavili postopek segmentacije. Zaradi različnega gibanja jakosti v obeh kanalih je bilo iskanje prave točke za konec višanja oz. začetek nižanja jakosti precej bolj zahtevno. Pri nekateri segmentih se je bilo treba postopno približevati primerni točki, zlasti na izteku segmenta, in preizkusiti ter kombinirati različne variante utišanja (logaritemska, linearna, eksponentna, sinusoidna).
§ 281Dodatno pozornost pri segmentaciji zvoka je zahtevalo govorčevo začetno in vmesno zajemanje zraka. Pri celih stavkih je to ohranjeno, pri delih stavkov pa je uvodni vdih odstranjen in nadomeščen s hitrim dvigom glasnosti. Pri pozornem, zlasti večkratnem poslušanju posameznega segmenta bi namreč uvodni zajem zraka predvidoma deloval moteče, le kot odlog slišanja tega, kar hoče poslušalec dejansko slišati.
§ 282Tehnično gledano smo poleg tega, da smo ohranili izvirni stereo, ohranili tudi kvaliteto izvirnega posnetka s tem, da smo uporabili nekomprimiran WAV format (PCM), z enako bitno globino (16) in frekvenco vzorcev (44,1 KHz). Kompresija, ki bi prihranila nekaj prostora, bi bila morda smiselna predvsem pri posnetku izreke celotnega spomenika. Vsebinsko gledano pa je segmentacija na tej ravni proizvedla nekaj, kar ni preprosto del prvotne oddaje, temveč je bilo šele sestavljeno iz posameznih segmentov, namreč strnjeno izreko prvega spomenika, čeprav je sestavljanje segmentov, ki niso bili izrečeni v enem dihu, prispevalo nekoliko nenaravno prozodijo.
§ 283Govorno rekonstrukcijo BS je tako mogoče poslušati posebej po posameznih spomenikih (znak za rimsko številko spomenika, npr. II↑ , po stavkih (..gemu be siti.↑) in po frazah (.. nas ne zegresil,↑)
§ 284V tej izdaji je zvočni posnetek integriran s fonetičnim↑ in kritičnim↑ prepisom ter s prevodom v sodobno slovenščino.↑
Obdelava zvočnega zapisa govorne rekonstrukcije za elektronsko izdajo |
Prevodi |
Govorna rekonstrukcija jezika Brižinskih spomenikov, 1994 |
II |
I |
III |
II |
Fonetični prepisi |
Prevodi |
