Iz dobe, ko je imela pasijonska procesija v Ljubljani že sto let
tradicije, so se ohranili trije tiskani sporedi. Ohranjeni so sporedi
Ljubljanskih pasijonov iz let 1701, 1708 in
1713.
Njihova vsebina je strnjeno predstavljena v Preglednici podob.
Ti sporedi so bili namenjeni gledalcem iz višjih krogov: v izbranem
literarnem slogu so kultiviranemu gledalcu podali strnjeno razlago
duhovnega pomena posameznih podob Pasijona. V
razmerju do besedil samih pasijonov, ki se nam niso ohranila, imajo ti
sporedi enako vlogo kakor obe Periochi, ohranjeni
v rokopisu ŠP.
Kakor v ŠP so tudi ti trije pregledi vsebine napisani v nemščini. Toda če
upoštevamo pomen folija 14, ki je
prilepljen v rokopis ŠP, in če upoštevamo kapucinski značaj te
pobožnosti, je zunaj dvoma, da je bilo glavno besedilo Ljubljanskih
pasijonov vsaj dvojezično, če ne napisano zvečine v slovenščini.
Besedilo, uprizorjeno v ljubljanskih pasijonskih procesijah, je bilo
namreč namenjeno tudi najširšim ljudskim plastem iz vasi v širši okolici
Ljubljane, kakor dokazuje List št.
7 v Dodatku. Razumljivo je, da je bila višjim krogom vsebina
dodatno predstavljena še v nemškem jeziku; temu so služili tu objavljeni
sporedi.