Škofjeloški pasijon
Diplomatični prepis
Gor: Vsebina Prejšnji: Faksimili Naslednji: Kritični prepis s prevodom neslovenskih delov besedila
Kazalo
ŠP, folij 2r
|
|
roka A →Pro Notitia futuri Sæculi.
Proceſsionis in die Parasceues.1
Ad repetitam Jnstantiam, et enixas preces Jllmi
Dni
Baronis Antonij âb Ekar Celsiſsimi Dn͠i
Dn͠i Principis Episcopi
Frisingensis Patruelis, et actualis Capitanei
Locopolitani, nec
non Rectoris Almæ, ac Celeberrimæ Archi Confraternitatis ſs͠mi
Corporis Christi vna Cum interceſsione toti₉ Conuentus hujus Con-
fraternitatis, Annuit, et Conceſsit A: R: P:
Christophor₉ Græcensis
Minister Pro͠alis, cum Consensu Va͠blis Definitionis in Capitulo seq͠nte
Clagenfurtensi, ut nos Capucini huj₉ Conuentus Locopolitani, in honorem,
et memoriam amariſsimæ Paſsionis D: N: J: C: Sacræ Proceſsionis pro
die Parasceues Curam, et Laborem aſsumamus eamqₔ debito ordine
dirrigamus omni t͠n Anno Statim post novum in Januario âb aliquo
ex Confraternitate officiali
Suppliciter exorandi. his præmiſsis.
FVnesta VIsV InCepIt ReDeMptorIs
nostrI ProCeſsIo. die 3.
Martij
Quam ex Ordinatione prænominati A: R: P:
Pro͠alis
P͠r
Romualdus â S: Andrea actualis Con:
Ordinari₉ Sub P͠re
Agathangelo Tulminensi Guardiano, Suo Labore et Jndustria
funditus erexit, et
Solemniter per figuras, et figurata in Lucem
per Ciuitatem ingente Populi Concursu
prodire fecit 11. Aprilis
Sumptibus Almæ Confraternitatis ſs͠mi Corporis Xt͠i 1721.
ŠP, folij 3r
|
|
roka B →Neceſsaria Scitu ante
Proceſsionem.2
-
Primo. Proceſsionis huius
in Ciuitate Locopo-13
litana fundatrix et Conseruatrix est Alma
Sanctiſsimi Corporis Christi
Confraternitas, per
Confratres suos Dominos Dominos /:Pleno Titulo:/
Rectorem et Aſseſsores, qui
-
2͠dò.
ap̠roximante tempore quadrageſsimæ ue-
niunt ad Conuentum nostrum Capucinorum
petitum
Magistrum Proceſsionis, quatenus vulteriùs aſsumeret
laborem eam
struendi, et hoc ideò ne per præscrip-
tionem nos Capucini duceremur hanc
proceſsionem
ex Eleemosyna Communi et maiore labore aſsumere.
2͠dò, ut ex hoc pateat, Dominos proceſsionis non eſse
Capucinos, sed
Confraternitatem SS: Corporis Christi.
-
3͠tio.
Conclusum est in Conuentu Confraternitatis
ex proposito proceſsionis
habito, semper pro semper,4
dandos quinquaginta florenos germanicæ monetæ
pro reparatione eiusdem, et
non plus,5 quod si
NB. 50 fl. t.W. mahen aber Landtswehrung 59 fl. 15,,1
Vnd solihes geldt wird
Jährlih zu d͠ Charfreytags proceſsion angewendet
ŠP, folij 3v
|
|
Magister Proceſsionis ex hac quantitate
sibi
fideret aliquam nouam figuram facere, faciat,
attamen6 non intermiſsâ reparatione.7
-
4͠to.
Si Magister Proceſsionis aliqua re indiget,
mittat famulum ad D͠num
D͠numCaſsam tenentem
Confraternitatis /: qui pro tempore fuit
strenuus
D͠nus â Koſsen :/ qui de re petita prouidebit.
-
5͠to:
Laboratoribus uti Pictori Arculario etc:
post quadrageſsimam dabit
shedam de tempore et
merito laboris.
-
6͠to.
Circa mediam quadrageſsimam scribet ad
circum residentes Parochias, Ad͠m
R͠dis
D͠nis Parochis,
ut promulgent uel promulgari faciant Proceſsionem,
ac
inuitent homines actores, præsertim Equites, seu
Milites / in Conuentu autem
promulgari faciet: primo
tempus distribuendi personas, seu actores, 2͠do. tempus
distribuendi uestes: 3͠to. promulgari et inuitare
faciet pro portatione in die ueneris Sancto in
Con-
cione tam domi, quam8 in Vicariatu S: Jacobi.
ŠP, folij 4r
|
|
-
7͠mo:
Magister Proceſsionis ponitur, uel â Capitulo
nostro Prouinciali, aut
â Prouinciali, qui se gerere
debeat /: ut rescripsit Ad͠m
R͠dus Pater Gotthardus
Græcensis pro tempore per
Prouincialis mihi inuestiganti
cuius uerba sunt sequentia :/ iuxta datam in
pluribus
Capitulis nor͠am, et emanata decreta tale Officium ad-
ministret.9
-
8͠uo:
Proceſsionem in ordinem ponere debet per se uel
per directores
adiutores /: qui poſsunt eſse aliqui F͠tres
Capucini, aut sæculares :/ circa mediam tertiam, quæ
incipit hora 4͠ta post Concionem
finita in Vicariatu perso-
lutam.
roka F →Emolumenta habet Magister hujus
Proceſsionis10
-
1mo. Confraternitas ejdem largitur 9 fl pro Tobacca aut alijs
neceſsarijs reb₉, qui Si Socium haberet, diuidit cum
Socio Secundum justitiā
distributivā.
-
2do. Exemptus é â Diurna frequentatione Chori â Dominica
1ma quadragesimæ vsqₔ ad Dominicam in Albis:
in prenominato Tp͠re
vsqₔ ad mediam quadragesimā
obdormit vnum /: hebdomadatim :/ â media vsqₔ ad
Terminum duo Matutina.
-
3tio A Media quadragesima in Collatione habet vnū
ferculū
comparere tamē debet ordinarie /: nisi emanendi vrgens
Cāa laboris sit :/ ad Collāonem
Com͠unē.
-
4to. â Media quadragesima Celebrat S͠per ex parte, et
Sicut in occurente neceſsitate Superior eundē
Mgr͠u
ad ordinē Contituere potest. Jta ante mediam quadragesimam
cum eodem dispensare
volet, Si de hoc Se insinuabit M͠gr.
ŠP, folij 4v
|
|
-
5nto. Si Vadit ad Domū Proceſsionis /: ñ habens proprium
Socium :/ debet Socium a P͠re Guardiano petere.
Vltima Septimanā potest ire Solus, S͠per tamen
aſsociat₉ aliquo Cooperatore, aut honesto Sæculari.
Onera vero habet Sequentia.
-
vti videre licet in libro Congest:Ellencô qui in
Cela Pris Guardiani reperitur.11
roka D →Aditum Ex Antiqua Conſuetudine
pro Directione12
-
1. Dominica Palmarum transmittantur listæ ad
ordinantes, una lista universalis cum 5 particu-
laribus ad Sindicum
Civitatensem, Duæ aliæ uni-
versales listæ ad Duos Seniores Senatores.
-
2. Jnvitatur Parochus ad proceſsionem
parescevalem Die
Jovis Jn hebdomada Sancta unacum reliquo Clero
Et illi
oportuno tempore gratias agatur.
-
3. Gratias agatur in pulpitu uicinitatibus
per Concionatorē
pro portatione Figurarum et reliquorum onerum tam Civita-
tenſium quam
aliorum. In Die pascatis.
ŠP, folij 5r
|
|
roka B →Ordo Proceſsionis
cum
Actoribus.
-
Erſtens geht der führer mit der Rothen
Khuthen2
angethan, in der handt tragendt den ſtab mit einem
ſteren.
-
2.͠tens: Nach dem Reitet der Todt mit der hörbaukhɳ3
auf einem Schimel.
-
3.͠tens: Einer mit ſchwarzen Khuthen angethan tragendt
den groſſen
ſchwarzen pfanen, deſſen zapf tragt ein 4
Kleiner Knab, eben ſchwarz bekhlaidt.
Prima Figura.
Paradisus.
Auf dem Paradeyß auf welchen vorgeſtelt 5
wierd der fahl Adæ Vnſers erſten Vattern ſeyndt
actores 7 wird getragen von
20. Man.
ŠP, folij 5v
|
|
-
Angelus mit dem ſchwerdt.
-
Is Paradisha tega ueſseliga lushtniga kraia,13
poberite se Adam inu Eua uam Angelz shraia,
Sakai tukai uas ie ta kazha mozhnu Sapelalla,
inu uaſs suelikimi nadlogami obdalla,
v5Tukai ie Samu to prebiualishe te nadolsnosti,
katero ste ui tukai skusi greh Sgubilli,
Poberite se tadai hti ueliki reunosti,
v kateri bote nozh inu dan upilli.
-
Diabolus.
-
Ah Adam, ah Eua koku dougukratku sta ta ueſselle ushiualla,
v10koku hitru gnado inu nadolshnost uasho safrazkalla,Sadialla.
Ste otli Bogu glich inu enaka bitti,
Sa tega uolla ste mogli umoie roke pritti,
Jest sem uam po tem dobrim to hudu obudu,
koker ena kazha ueliko srezho oblubu,
v15Skusi leto pak ie uſsa nasrezha zhes uaſs stopilla,
Le ta ie uaſs k moim sushnim sturilla.
-
Eua.
-
8Ah koku posnu sem iest, sem iest sposnalla,
de skusi Jabuku bom iest sama sebe sapelalla,
Koku preusetno sem iest othla keni bogini bitti,
v20ienu Sama sebe glih Bogu sturiti,
Skusi katero pak sem Sama sebe vnadloge perpraula,
inu uoſs zhloueshki Rod stem Strupam tega greha
sadaula.
ŠP, folij 6r
|
|
-
Adam.
-
Ah de bi iest sam sebi skusi Jabuku biu Skhodo sturu,9
ter nikar stem strupam ta zhloueshki rod pomuru,
v25bi se meni tolkain moie serze nestopillu,
alli dokler uidem de Smono red uſsem ludem se ie to
Sgodillu,
morem iest nozh inu dan shaluat inu millu iokat,
dokler sem utem Jarmu tega hudizha kir morem millu
stokat,
Ah usmileni Boh pridi ti meni kpomozhi,
v30de bodemo mi Supet perpellani k nashi luzhi.
-
Angelus 2.͠dus.
-
Ah ti reuni inu nasrezhni Adam,10
vkai sa ena nadloga si se Sapellou sam,
ven Srezhni stan te ie Boh postauo,
ti si pak tega Skusi pregreho Saprauo,
v35Si othu Samimu Bogu glih bitti,
inu ta Sastopnost useh rezhi Sadobiti,
Skusi to si postou en Sushen tega hudizha,
loto tebi sdai ozhitnu toi grech prizha,
Skusi kateriga si ti Sgubu toia nadolshnost,
v40inu zeu zhloueshki rod si perprau vta uezhno Sushnost,
ta Semla bo tebi terne inu kopriue rodilla,
ter bo Eua stabo red ta nasrezha obzhutilla.
-
Angelus 3.͠tius.
-
Greshna dusha ti imash poslushat,11
ia toiga Boga nikar taku Skushat,
v45Raunu tebi Se ima tudi pergoditi,
kir ti Se na maſsash to pregreho sturiti,
Samoresh to Nebesku kralestuu Sgubiti,
inu ta paklenski ogen saslushiti,
ŠP, folij 6v
|
|
odstopi tedai od te pregreche
v50Taku napridesh vte uezhne kehe,
glihi uishi se stem greshnikam sgodi,
kateri Sapoudi Boshie nadershi.
Auf diſe figur Khumbt auch der Todt.
12Aniezo volgen die Adams Kinder in waiſen hemetten
angethan vnd vmbgürthet mit ſtablen in denen händten
verſehen. Khinen ihrer
Seye ſouüll manß haben Kan,
aus welche doch etliche Recitiren.
-
Filij Adæ.
-
13Ah Adam ti nash lubesniui ozha kai si ti sturu,
de si ti nash boge otroke stem grishlam umuru,
v55Skusi kateriga si ti Sgubu toia nadolshnost,
muß 4mal abgeſchribɳ werdɳ.
14
inu naſs perprau uto uezhno sushnost,
De moremo tukai nuzh inu dan upiti,
oku ozhmo lete nebeſsa sadobiti.
Nach denen Adams Kindern ſolte gleich der todt
volgen,
weillen, aber die erſte vnd anderte figur gar zu nahendt
Khumen, Kan
man alhier die Bruderſchafften ein ſezen, alß15
14Schmiden Bruederſchafft.
zween Englen mit ihren Jnstrumenten.
-
Angelus 1͠mus pedestris Calicem portans.
-
Leſsem leſsem ô zhlouek moi,
v60Spomisli kai ie Sturu greh toi,
ŠP, folij 7r
|
|
Js grenkiga pye Jesus keliha,
Keruaui pott od niega gre,
Sa tebe tozhi millu Solsè,
v65ô zlouek dokler se she sdrou,
Sposnai dobroto Boshia prou.
-
Angelus 2͠dus. Marsupium portans.
-
O zhudu zhes uſse zhudesa,
v70ozhe Judas Sa Jesusa uſseti,
Diuiza Maria bi ga nadalla,
Sa uaſs volni Suet nikar napredalla,
Ti greshnik tega pak predash,
Ter Sa en Maihen losht ga kiekai dash,
v75Ô gresnik uezh uezh ie ureden,
leto dobru ue eden sleden,
leto ô gresnik prou premisli,
Ter mozhnu uSerze pertisni.
Haffner vnd Maurer
Bruederſchafft.
Mit zween Englen.
-
Angelus 1͠mus. funes portans.
-
Ô Maria ali uidish strike,
v80mozhne terdne ter grosouitne,
ŠP, folij 7v
|
|
is teme so Judie sueſsalli Stuarnika moiga,
ter lubesniuiga Sinka toiga,
Ô Rozhize noshize presuete,
Koku ste grosouitnu na krish respete,
v85Ô Greshnik lete ti odreshi,
inu nikar uezh na greshi.
-
Angelus 2͠dus. gladium portans.
-
Stem mezham ie Petrus Malcuſsa ranu,
Jezus pak taistiga soio Sueto mozhio osdrau,
Kir ie niemu to uho supet perstau,
v90ter ie niemu to sdrauie perprau,
ti pak greshnik Jesusa od martre osdrauish,
Kader se ti od toih grehou prozh odstauish.
Schueſter Bruederſchafft mit denen zween Englen.
-
Angelus 1͠mus Virgam portans.
-
Sibe gaishle Angel noſsem,
tebe greshnik lubesniu proſsim,
v95Jenei hitru uezh greshiti,
inu nimash Jesusa Sgrehi biti,
Kateri ie sate uſso soio kry preliu,
de bi tebi ô Greshnik ta uezhn leben Sadobiu.
-
Angelus 2.͠dus. Calumnam portans.
-
Steber teshak inu keruau,
v100nam kashe kar ie Christus sa nash prestau,
ŠP, folij 8r
|
|
K nemu grosouitnu terdu Sueſsan,
pogledai zhlouek kakershno pruti tebi ima lubeſsen,
Ô greshnik leto imash ti uedti,
ter greuingo zhes toie grehe imeti,
v105Christus ie biu sa toio uollo grosouitnu tepen,
Shibami gaishlami inu shlafarnzam bien,
Ô zlouek v16 iok preberni tuoi smeh,
Kir uſse leto ie sturu toi greh.
Pekhen Bruederſchafft mit zween Englen.
-
Angelus 1͠mus Tunicam portans.
-
v110pogledai inu se sazhni bati,
Angel Sukno Christusoua neſsem,
Kateriga, gre od pota keruauiga leſsem,
ô Gresnik pogledai to ti tudi,
ieno se skusi to ksueti pokuri obudi,
v115ter Sdaizi toie Smerdliue grehe imas Sapustiti,
zhe shelish enkrat usueta nebeſsa priti.
-
Angelus 2.͠dus. Clauos portans.
-
Leto so shebli spizhasti inu ostry,
Kateri so prebodli Jesusoue shilze inu kosty,
Stem kladuam so Judie Jesusa na krish perbili,
v120Sniega Suetih Rok ieno nog ta Sueta Kry tozhilli,
ŠP, folij 8v
|
|
Rezi smano gresnik, o Jesus moi,
koku ie grosouiten Marter toi.
Fleiſch-Hakher Bruederſchafft, mit zween Englen.
-
Angelus 1͠mus. Spongeam portans.
-
Christusoua Vstiza sheina,
is grenkim sholzam bodo napoiena,
v125ti pak greshnik toim ustam odtergei,
inu Boshio Martro sheio inu spostam prou sposnei,
bodesh taku sitost sadobu,
ter uezhno Christusa lubu.
-
Angelus 2.͠dus. Scalas portans.
-
Pod krisham so Judie loithra postaulalli,
v130nashiga Stuarnika truplu is krisha snemuali,
Kader ti greshnik od toih grehou doli iemlesh,
taku ti toiga lubeſsniuiga Stuarnika is krisha
Snemlesh.
Schneider Bruederſchafft mit zween Englen.
-
Angelus 1͠mus. Coronam portans.
-
v135Is spiz inu sterna spledena,
ieno v Christusouo Sueto glauo vbiena,
ŠP, folij 9r
|
|
nigdar taziga se ni godillu,
ô greshnik iokai se ti tudi,
v140ieno toia greshno dusho gori sbudi,
tuoi greh ie uſsega tega kriu,
kateri ie Christusa taku skeruio obliu.
-
Angelus 2.͠dus Gallum portans.
-
S petelinam se nam kashe,
koku Peter trikrat lashe,
ô greshnik tebe tud ain tizhe,
ter kSueti pokuri klizhe,
v150taku poidesh vsueta Nebeſsa,
Diuiza Maria na pomozh klizhi inu proſsi,
katera naſs useli vserzi noſsi.
ŠP, folij 9v
|
|
15Figura 2:͠da
Mors.
Die dritte Vorſtellung iſt der wegen der
Adams Sündt Triumphirende auf den falben
Pferdt ſizende todt, gekhröndt mit
einen lorber
Khranz bewaffnet mit einen langen Pfeill.17
-
Mors auf den Pferdt in
figura.
-
Jest sem ta grenka smert iemenuana,
118
od teh uiſsokih Nebeſs na ta suet poslana,
v155iest imam te papeshe Skoffæ kuorarie inu Cardinalle,
Zeſsarie firshte Herzoge groffe inu mogozhne kralle,
Tudi uſse kar shiuy na Sueti,
imam pod moia oblast uſseti,
2Ah ui greshniki skuste uashe ozhí odpreti,
v160ter premiſslite kar shiuy more enkrat umreti,
dokler ste ui Boshia sapoud prelomilli,
Satu ste ui pod moia oblast stopilli,
3Smertno britkust morete ui noſsiti,
inu skusi to oistro sulzo prebodeni bitti.
ŠP, folij 10r
|
|
Todten Reyterey.16
-
1. der todt mit der Reiß Vhr zu
Pferdt.
-
2. der Pabſt.
-
3. Cardinales 2.
-
4. Ein Biſchoff.
-
5. Canonicus 2. in blaben.
-
6. Pabſtlicher Abgeſandter.
-
7. Canonicus in der Rothen.
-
8. Ein Pfarrer.
-
9. zwey Caplan.
Der todt mit der Pfann. 17
-
10. der Kayſer.
-
11. zwey Edlkhnaben.
-
12. Ein König.
-
13. Edelkhnaben zwey.
-
14. Archidux oder Erzhörzog.
-
15. zwey Electores.
Erzhörzog
-
16. Ein Graff.
-
17. Ein Baron.
-
18. herr vnd Landtman oder Nobilis
prouincialis.
-
19. Edelman oder prænobilis.
ŠP, folij 10v
|
|
-
20. Nobilis.
-
21. Ciuis ein Burger.
-
22. Ein Suppan.
-
23. Ein Bauer.
-
24. Ein Petler.
Diſe iezt obengenendte reithen alle, der Pabſt,
Kayſer vnd
König allein, die andern aber 3. in
einer Rey, oder wie es ſich Sikht.
Die todten Compani zu Fueß.
-
Der todt zu fueß mit der
Seenſen.
-
v16518Jest sem slepa uender uſse vmorim,
inu Smoio koſso ueliku skhode sturim,
bodi stari ali mladi kar pred mene pride,
bogat boshiz kmet shlahtnik obeden na odide,
Krall, zhesar papesh ali uoishaki,
v170gmein mogozhni inu uerli ienaki,
ia uſsa mozh zelliga Sueta kar shiuy,
To pod moio oistro koſso stoy,
Te ludÿ iest uſse Sapishem.
Sgouorou ali proshne nigdar na ishem,
v175iest sem bres koshe Sama kost,
Satorei namaram sa obenna uiſsokost,
ah ui greshniki skuste uashe ozhi odpreti,
ter Spomislite kar shiui more enkrat umreti.
ŠP, folij 11r
|
|
Nach diſem volgen die andere todt groß vnd
Klein.19
Lucifer.
Mit ſeiner teyflichen Reyterey.20
-
1. Der teyfel greiff.
-
2. der mit den teufliſchen
Pfahn
-
3. der teufel mit den Paum.
-
4. die 4. teufel die verdambte Seel an
einer Ketten
fihrendt, 21
-
anima Recitiert.
-
v180kir Sem roiena billa,
prekleta pott taistih gaſs,
bulshi bi blu de bi se biu,
na suet rodui19
en kamen,
v185koker en zhlouek kir pride shiu,
(
id͠eS'iv
)
Prekleta bodi ta lubeſsen,
v190inu martre perpelalla,
Preklet bodi od mene usakh grech,
kir sem ga billa sturilla,
Nota bene.
Figura Jnfernus quæ facta eſt Anno 1734 ponitur
in ordine tertia poſt fig: Mors. personæ ſunt 3 .duo Diaboli
Lucifer Cum socio et anima Damnata in Cacabo. Personæ ſeu verſus
accipiuntur ex locis aſsignatis.
20
ŠP, folij 11v
|
|
Sakai sem ga dershalla sa en smech,
v195Prekleta bodi ta drushina,
v200alli preposnu odperle,
Kir nimam uezh umeni mozhi
oi mè ¡21 ô uezhnost uezhne dni,
v205usaka Minutta se mesdi
och ¡ taka nebom nikuli uezh
leta ie vserze uezhi mezh
v210koker uſse martre inu oroshie,
oh ¡ de bi mogla enkrat vmert,
bi otla she uezh terpeti,
alli pred mano beishy ta Smert
v215och greshni zhlouek Spremiſsi prou
de Sem k meni na pridesh,
delei pokuro kir si srou,
ŠP, folij 12r
|
|
5. Lucifer mit 2. teufel.22
-
Lucifer.
-
Jest sem sam Lucifer ta preusetni,
v220Angel sem biu, Bogu sem shellu zhast oduseti,
PollePoglei greshni zhlouek moia podoba,
Kai sa eno nastudinost sem iest sadobu,
to ie Sturu en sam naglauni grech,
kir sem ga iest dershou le sa en smeh,
v225de sem iest taku spotliuu inu nasrezhnu padu,
Skusi preusetnost sem se iest zhes Boga uagou,
glich na zhasti sem bogu othu biti,
Satega uolla sem pa mougu v ferdamaine priti,
Moia lepota sem skusi en sam grech Sgubu,
v230inu eno ostudnu oblizhie ene suine Sadobu,
od Boga sem na uekomei preklet,
uti paklenski martri sketnami perpet,
ô zlouek ti moia podoba spreglei,
inu toie naglaune grehe preshtei,
v235oku ie mene ena sama miſsu khudizhu sturilla,
od Boga na uezhne zhaſse odlozhilla,
Spremiſsli tudi moia grosouitnost inu ostudnost,
ter spouni uezhkrat na ta douga uezhnost,
Sakai vsaki naglauni grech toia dusho kenimu hudizhu
sturÿ,
v240ter ta podoba Boshia kmalu sgubÿ,
bodi ueſseu inu te lushte ushiuai,
grehe delei toie hude nauade naskriui,
ŠP, folij 12v
|
|
Meni slushi inu ponishnost skashi,
kar ie Bogu perietnu leto pa Saurashi,
v245Taku bomo guishnu enkrat ukupai stalla,
ter na to paklensko uisho nauekomei pleſsalla.
-
23 Diſe Teufel
-
recitiren, wie volgt.
Sdei sdei se bomo mi nad tabo mashuali,
tebe dauilli, martralli, inu teptalli,
muß 4 mall abgeſchribɳ
werdɳ
Vplklenskem ogne moresh ti Sname uezhnu goreite,
v250Zhes toia uola nasha peſsem peite,
Pekeu si ti sa tui lohn Sadobilla,
utem kier se nam toku Sueistu shlusilla,
Allegro ¡ brathie ¡ Sketnami ia dobru ueshimo,
Snasech kremplou ia uezh naspustimo,
v255Ona nas ima vnasich martrach troshtat,
vgoreze smolle se more snami Roshtat.
24Volgen die 6 Groſſe Apoſtel in Rothen
Khlaidern.
-
2. bueben Hosanna Singendt in waiſſen
Khlaidern
mit Öelzweigen.22
-
katero mi poiemo shegnana is usti,
mueß 4 abgeſchribɳwerden
23
ŠP, folij 13r
|
|
Kateri pride is uiſsokusti,
v260Osanna mi ga zhastimo,
On ie shegnan koker Dauidou Syn,
Niega Jmme bo pa hualeno uekomei shnim,
Zheshen bodi ta kateri pride vimeni tega gospoda.
-
Christus Reithendt auf den Eſel.2524
-
Leſsem leſsem suete dushe pomagaite zirat donashni
dan,
v265ieno sueſselam uashiga kralla po mesti pellite kir ie
Sam,
Potreſsaite uoliko, Sakai iest uaſs morem Skorei
Sapustiti,
Satorei shelim ad uash ta Sadnikrat ta zhast
sadobiti,
Kir ta ie taisti od Boga hzhasti notri postauleni Sadni
dan,
kateriga more sposnati ta suet de ie uiſsoku dersan,
v270Sa guishnu te ueſselle stime bodo minille zhes en maihn
zhas,
vtem kir na mesti te zhasti bom Sashpotuan od uash.
Widerumb zweÿ bueben mit Öelzweigen.
Widerumb 6 Groſſe Apoſtel mit rothen Khlaidern.26
ŠP, folij 13v
|
|
Figura Tertia
Cæna Domini.
27Dieſe figur wirdt mit zween Pfertten geführt
auf
der ſeyndt 12. Apoſtel vnd Christus, bey welcher
Pferdt hoff bis Dato allezeit
geben der Geſtrenge
herr von Khoſſen umb welche man bitten ſoll.
-
Christus.
-
Ah pershla ie moia uhra inu zhaſs,
de se iest bodem mougu lozhit od uaſs,
Kir sem iest uaſs uſseli mozhnu lubu,
v275de bi biu uam ta uezhni leben Sadubu,
iest bi othu rad she dalie per uaſs ostati,
Kir pa se morem iest od uaſs pobrdati,
moia lubeſsen pak tega nezhe terpeti,
de bi iest zellu iemu prozh od uaſs ieti,
v280ozhem tedai uſseli per uaſs prebiuati,
vstauti tega kruha uſselei per uaſs ostati,
ŠP, folij 15r
|
|
Vſamite tadai to ie moie shiu tellu,
kateru bode sa uosh uolni suet terpellu,
uſsamite tudi ta kelih vkaterim ie moia praua Krÿ,
v285inu premiſslite de uash moister sa uaſs rad Smert
terpÿ,
Zhe bote s zhistem Serzam iedli inu pilli,
taku se bote na uezhne zhase ueſselilli,
oku pak bote leto V naglaunim grehu preielli,
taku bote na uekomei upakli gorelli,
v290Ah shalost oh britkust moie dushize,
htebi Nebeski ozha shalostno klizhe,
Vſsy moi glidi so steshauami obdani,
kir iest uidem eniga Sapelaniga med uami,
On bode mene moim Saurashnikam zhes dau,
v295inu me tem Judam sa Trideſseti Srebernikou predau.
-
Petrus.
-
Ô Moi Joannes uprashi kodu bi iemu leta biti,28
od kateriga ie on leto sazheu gouoriti,
on bi biu ureden de bi se Semla odperla,
ieno niega taku nahualeshniga posherla.
-
Joannes.
-
v300Kodu ie taisti pouei nam kateri bi iemu to Sturiti,29
ieno tebe bi othu stem terpleinam umoriti,
Koku bi leto Sturu sa te dobrote,
kir si ga ti uſseu pod toie perote.
ŠP, folij 15v
|
|
-
Jterum Christus.
-
Eden smed uaſs duanaist kir Sedij per miſsi Smano,
v305bode sturu to ueliko pregreho nashnano,
Ta ie tega hudiza mozhnu poslushau,
inu bode na uekomei negouo martro pokushou.
-
Judas.
cum alijs Apostolis.
-
30Sem morebiti iest taisti od kateriga si sazheu gouoriti,
mueß
10mall
abgeſchribɳ
werdɳ.
de bi iemu to ueliko pregreho sturiti,
v310de bi iest tebe moiga moistra zhes dau,
ieno tem Judam sa trideſseti Srebernikou predau.
-
Jterum Christus.
-
Ti sedai sam si kir si leto gouoru,
ti bodesh mene sto ueliko pregreho umoru,
bolshi bi billu uſselei tebi biti,
v315de bi se ti nebiu nigdar iemu na suet roditi,
Ti pak bosh mougu uſselei vpakli gorreti,
kir niſsi othu po moih beſsedah shiueti.
Figura Quarta
-
311. Ein herr Obriſter zu Pferdt.
-
322. zwey Felt-Wäbl ieder mit ſeiner höldn-Part
auf
der öxel.
ŠP, folij 16r
|
|
-
3. zway Tambar zu fueß, wie auch der
Pfeiffer
endtzwiſchen.33
-
4. 12. Man mit ihren ſpiesſtangen zu
drey.34
-
Die halbete Granatirer Reÿtereÿ zu
Pferdt.35
Sambson.
36
-
5. 12. Man mit ihren ſpiesſtangen
abermahl zu drey.37
-
Widrumb die halbete Granatirer
Reÿtereÿ.38
Figura Quinta.
Sudor Sanguineus
Die traurige Oelberg wird getragen von39
16 Man auf welichen ſeyndt 6. Perſonen.
-
Christus blut ſchwizendt.
-
Ah Shalost oh britkust ie uſse moie vde obdalla,
kir ta grosnost tega greha ie umeni postalla,
ŠP, folij 16v
|
|
v320Vſsi moie glidi
moreio keruaui pott potiti,
ia moio shalostno dusho skorei vmoriti,
Zella moia dushiza velizi britkusti stoy,
ieno moie truplu keruaui pott poty,
Ta mertuashki pott gre is uſseh vdou is sillo,
v325ieno obeniga ni kateri bi obioku millo,
Ah Shalost, ah bridkust moie dushize,
h tebi ô Nebeski oza shalostno klize,
Polle uſsi moi glidi so shteshauami obdani,
de bi le Sadobu te greshnike kir so sapellani,
v330Ja moia dusha mertuashke teshaue terpÿ
de bi le uſsi kletemo zloueko h pomozhi bilÿ,
Skusi moio britkust ieno keruaui pott,
tebi ich perporozhim ô Gospod,
Ta kelich kateriga si ti meni napiu,
v335potem kir ie Adam nasrezhno greshiu,
ga ozhem iest rad inu volnu Spitti,
ieno uſsa moia Krÿ Sa greshnika prelliti,
de bi se temo zhloueku Supet te Nebeſska uratta
odperle
ieno hudizu is kremplou dushe sderle.
-
40Angelus in
Monte. Cum alijs.
-
v340Kai ti taku shaluiesh odreshenik tega Sueta,
toiga ozha spostuiesh Nebeſska uolla ie leta,
Od Nebeſs ô Gospud htebi Sem iest poslan,
keruaui pott bodesh potiu tebi dam na dan,
ŠP, folij 17r
|
|
De skusi toi krish inu terpleine,
v345bode iemo ta zhlouek soie Saslusheine,
Ta krish inu te uelike rane,
tebe od Nebeſs leſsem poslane,
Ta kelich kateriga bodesh sdai piu,
bode temo zhloueku to uezhno ueſselie Sadobiu,
v350Temu hudizhu is kremplou ih unkai uſseu,
ieno pred to nauarnostio otheu,
Terpeti taedai uolnu ô Gospod,
Sa greshnike ta keruaui pott.
-
Angelus Primus.41
-
Ah zlouek prou toiga odreshenika pomisli,
v355ter negoui keruaui pott htoimu serzu pertisni,
Pogledei uſsi negoui udie so is keruio obdani,
Skusi katero bodo uſsi toi grehi oprani,
On tukai ueliko shello klezeoz terpi,
de tebi inu uſsem greshnikam ta pomozh Sadobi,
v360ah greshnik Sapusti tedai toie posuetne lushte,
kateri sture toimo odresheniku uelike britkuste.
-
Angelus Secundus.
-
De bi iest biu is keruio ieno is meſsam obdan,
koker si ti ô reuni greshnik, kateri si Sapellan,
od uelike shalosti bi solse iest preliu,
v365zhes to ueliko britkust katera ie on ushiu,
Varshe tadai ô greshnik nad semlo skeruio pokrito,
spomisli kuliku taushent kapliz ie sa tebe prelito.
ŠP, folij 17v
|
|
-
Angelus 3͠.ti₉
25
-
Ô moi Jesus bodi ti od mene potroshtan,
htebi ie mene poslou ozha Nebeski donas ta dan,
v370Ti reſs moresh keruaui pott potitti,
oku ozhesh greshnikam Nebeſsa Sadobiti,
Terpi tadai volnu ô Gospod,
Sa greshnike keruaui pott.
-
Angelus 4͠tus.
-
Glihi uishi sem iest mougu htebi priti,
v375de ti imash od mene potroshtan biti,
Ti moresh ta kelich Serzhnu piti,
oku ozhesh te greshnike odreshiti,
Tudi moresh ta keruaui pott potitti,
ieno uolla ozheta Nebeſskiga napolniti.
42Judas Jscariotha.
Von dem Teufel geführt.
-
Judas.
-
v380Jest sem dougu Spremishluuou komu bi ga predau,
padlu mi ie vserze de ga bodem Judam dau,
Nebom shnimi ueliku kupa dellou,
ter Samu sa trideſseti Srebernikou ga iem bom
stellou,
Jest uam pouem de ie on uezh koker taushent lebnou
ureden,
v385namaram iest sem tudi tech denariou potreben,
ŠP, folij 18r
|
|
Kup ste tadai ui smano sturilli,
uam oblubim de bote Jesusa uashe roke dobilli,
kateriga bote uidili de ga bom kushnu inu obieu,
Taistiga bote shiher en sleherni preieu,
v390Sueshite ga inu gleite de uam na uide,
de potler ta urshah zhes mene napride,
Jest sem ga uam suestu zhes dau,
ter sa en maihen dobizikh predau.
Judas zaguie26
Prekleta bodi ta uhra inu ta dan,
v395Kadar sem iest biu taku resuesdan,
De sem iest moiga Moistra tem Judam zhes dau,
ieno skusi leto sem se sdusho ieno stelleſsam khudizhu
podau,
Ô greshniki tukai ui od mene en nauk uſsamite,
ieno od tega greshniga Shiuleina odstopite,
v400Jest pak s veliko britkostio morem upakli gorretti,
dokler niſsem othu brumnu is Christusham Shiuetti.
-
1. hernach volgt ein Tambar zu
fueß.43
-
2. Souüll bueben alß man haben Khan, vor
die Juden44
in ihren aignen Khlaidern vnd angeſchmirten geſchichtern,
mit Priglen
in händten.
-
3. 4. Phariſeer zu Pferdt mit Rothen
Khapen.45
-
Chriſtus gefangen
Von 4. Groſſen
Juden geführt.46
ŠP, folij 18v
|
|
-
475. Annas der hoche Prieſter mit zween Leuiten
zu Pferdt.
-
48 6. Chaiphas mit 2 Leuiten zu Pferdt,
Recitirendt
-
Taiste beſsede katere sem pruti uam gouoru,
prauim Jest bolshi bi blo de bi se on skorei umoru,
da nabo en Sapelauz nashiga folka,
v405ga ozhmo dati she drugim sodnikam v Roka,
Kir mu stopio naprei lete prizhe,
ieno prauiuo de se on Sa Synu
Boshiga klizhe,
Satorei kir on nam leto poterduie,
taku moremo rezhi de Samiga boga preklinuie,
v410Na zuiblam de Sposnate is uasho zhastio,
de ie on shudizham obseden mozhno,
morete lohku is tega doli uſseti sami,
de obeniga bolshi mitelna Sa nega ni,
Mi ga ozhemo hPilatushu pellati,
v415de mi per miru morema she enkrat obstati,
Pilatus nam more na klizaine nashe sturiti,
inu nega hte Smerti obsoditi inu umoriti,
ia Sai bi po prauizi leto billu,
de se na krish obeiſsi negou tellu.
-
49 Pilatus Reitendt mit 2. Edl Khnaben
Recitirendt
-
v420Tega zhloueka ste ui meni sem perpelalli,
ieno taistiga vmoie roke zhes dalli,
ŠP, folij 19r
|
|
Jest Sprashuiem negou Shiuleine,
toku na naidem h Smerti Sashlusheine,
Kir sdei to, Sdei gunu ga iest uprasham,
v425Se ima odgouariti niemu Sashaffam,
Sakai ie on Senkai perpellan,
inu vmoio oblast zhes dan,
Kai ie mogu tadai on hugdiga sturiti,
de iest Sashaffam taistiga umoriti,
v430Sakai iest Sem ga uprashou kie ie on hodu kie ie
biu,
per meni se ie skasou dakonza poterpeshliu,
Tedai pellite ga kherodeshu Sakai on bo shellan,
uidit inu uprashat, kir ie niega deshellan,
Nai Herodesh potler della kar se mu sdi,
v435zhe ie ureden Smerti nai ga umori,
iest na snaidem nad nym takushne kriuize,
oku lich ta folk umoriti niega silno klizhe,
zhe shelte mertuiga taku ui sturite,
shiuiga usemlo Sakoplite.
-
Ein Edelkhnab zu Pferdt mit der gieß
Pekh Käindl,
der ander mit dem handutch.
-
Volgen zwey Phariſeer zu Pferdt.50
-
Chriſtus
Jn waiſſen Khlaidt von 4.
Juden geführt.51
ŠP, folij 19v
|
|
-
52 Herodes.
zu Pferdt mit zween Edlkhnaben
Recitierendt.
-
v440Dougo zhaſsa sem shellu tebe posnati,
Sdei moresh tudi ti mene poslushati,
ieno na moie uprashaine odgouor dati,
Skusi to ozhem iest toia mogozhnost Sposnati,
moresh uedit, de imam zhes te uſso oblast,
v445Satorei dei meni koker Judouskimo krallo ta zhast,
she tebe ozhem iest prou Sposnati,
ieno toio hudobio folku nasnaine dati,
iest mo ozhem dati eno bellu obliazhillu,
kateru bode niega kenimu norzu sturillu,
v450kir pred mano obeniga zhudesha sturitti nozhe,
sakai se tudi hualli de mo ie uſse mogozhe,
le prozh tadai is duora Spred moih ozhÿ,
de nebo mogu golufati tech ludÿ,
Pilatushu ga Supet nasai pellite,
v455Tankai niega na nouo satoshite,
Nai sturi kar ie Senim norzam sturiti,
de bi ga lih pustu brez milosti umoriti.
53Alhier Mag man auch 6 Creüz züeher, vnd 6 Disci-
plinanten ſetzen, wan man mit der zall gfolgen Kan,
doch iſt beſſer alhier
ſoliche aus zulaſſen.
ŠP, folij 20r
|
|
Figura 6͠ta.
Flagelatio Christi.54
Diſe Figur ist beſezt mit 5. Perſonen vnd
getragen von 16. Man.
-
Judæus Primus.
-
Hola Bratie pogleite to terda shilla,55
koku se mu bode okuli herbta ouilla,
v460ozhem ga taku resmesart koku eno shiuino,
de le bomo saslishali kai ima sa eno stimo.
-
Judæus 2͠dus.
-
Le uedre po herbtu de bode uſse odpertu,
is gaishlami restepeno inu is ostrogami resbodeno,
negou diaine ie letto billu, kateru ie uſse to dobro
saslushillu,
v465de se bode to negouo truplu is keruio potillu.
-
Judæus 3͠tius .
-
Pusti ti mene ter poglei kai iest Snam,
iest mu ozhem uſso negouo kosho resbiti Sam,
On ne bode obenimu zhloueku mogu podoben biti,
Taku mu ta lepo shlusbo sturiti.
-
Angelus Primus.
-
v470Ah ti restergana rosha inu sazmakana zloueska
podoba,56
to gaishlaine ie tebi sturillu leta uelika nadloga,
ŠP, folij 20v
|
|
Ah de ni obenna strella othella od Nebeſs priti,
inu temu nausmilenimu gaishlainu en konz sturiti,
vſsi ti Angelzi kateri htoi shlushbi moreio perprauleni
biti,
v475bi bili iemelli ô Jesus na toie pouelle leto
Sturiti,
alli toia naisgruntana Milost ni leto perpustilla,
temuzh rada sa te greshnike Krÿ prelilla.
-
Angelus 2͠dus.
-
Ah ti pregreshni zhlouek kam ti toia pamet obernesh,
de Sam sebe uteh posuetnih lushtah Sagernesh,
v480Poglei kai toiga odreshenika kosta toia dushiza,
Spouni na negou gaishlaine koku se on uiza,
ti na leto mallo alli zhel nezh na ahtash,
temuzh po toih Smerdliuich shelach trachtash,
alli Spomisli de leto uſse terpleine od tebe pride,
v485de so restergani uſsi toiga lubiga Jesusa glidie.
57Volgen aniezo die Disciplinandten vnd Creüzzüeher Nach
der Proportion.
Figura 7͠.ma
Coronatio
58Auf diſer Figur ſeyndt 7. Khnaben, vnd wird
getragen von 16. Mann.
ŠP, folij 21r
|
|
-
Angelus Primus.59
-
Ah shalast preuelika oh skriunost pokrita,
ah milost Boshia ie skriuio polita,
Ti moi Jesus se pustish sternam kronat,
ieno malu kateri Spouni tebi sa to lonat,
v490To zhisto inu suetu oblizhie,
katero uſse greshnike ksebi klizhe,
Je na israzheno strashno ieno groſsnu plauo,
ter od shlakou inu tepeina uſse keruauo.
-
Angelus 2͠.dus
-
Oh Greshnik Spremisli toih grehou ostudnost,
v495ter poglei na toiga odreshenika pohleunost,
Mattias debelak
Koku shpotliu ie on kronan inu Sapluan,
de leti biu Supet unebeſsa perpellan.
-
Angelus 3͠.tius.
-
Ah ti zhastito oblizhie katero si nash uſseh Angelzou
trost inu ueſsele,
obudi tech greshnikou Serze inu shele,
v500oh greshni zhlouek Spouni na Jesusauo Spotliu
Sanizhuaine,
ter poslushai tech Judou grosnu Shentuaine.
-
Angelus 4͠.tus
-
Oh milost Boshia kai sturi ta lubeſsen toia,
de dushe tech greshnikou odreshish skriuio soia,
ŠP, folij 21v
|
|
Sternam se pustish kronat inu Sanizhuati
v505Sgnusobo pa toie Suetu oblizhie opluati,
Bodi tebi ô Jesus uezhna zhast inu hualla
ui uſsi greshniki pa zhastite tega Nebeshkiga
kralla,
Kateri ie skusi soia martro inu terpleine,
uam uſsem Sadobo obiunu Saslusheine,to Nebesko Shouleine.27
v510
Skusi katero ste Nebeſsa Sadobilli,
kir bote boga na uezhne zhase zhastilli.
-
60Judæus
Primus.
-
Polle moi brat nashiga krala,
koku mu bode leta ternauo krona lepo stalla,
v515Sa tega uolla ga ozhmo is ternoua krona zhastiti,
de usaki bode mougu uidit negoua zhast inu hualla,
Katera mu bode ta ternoua krona dala,
On ie nashe firshte Sanizhuou,
v520nasho uero doli tlazhu,
drugo pa nasnano naprei ulazhu.
-
Judæus 2͠.dus
-
Lubi moi Aron na kollena padi dolli,
ter mu figo usobe pomoli,
Sakai enimu takushnimu se to raima,
v525de Se mu na takushno uisho perklaina,
Koker enimu lashniuimu kralo,
bodesh uidu koku mu bode uſse leto lepo stallo,
ŠP, folij 22r
|
|
Ter ternoua krona inu Spotliu Scepter se niem lepo
shika,
ta restergani nagudni plaish nai si ga sam Saflika.
-
Judæus 3͠.tius.
-
v530Na kolenih ô lubesniui bratie iest klezhim,
ter mu norze inu figo usobe mollim,
koker enimu ternoumu krallo uſsa zhast dam,
on pa sedÿ koker en lipou Jesus sam,
Ah lubesniui bratie kronaitega frishnu,
v535de bodeio Sposnali uſsi kai sa en kral ie on biu
resnizhnu,
On ie le nashe ludÿ Sapeluou,
inu eno nouo uero poterdou,
keni uredni zhasti inu huali,
Smo niemu Scepter uroko, ieno krono na glauo dali,
v540Tukai pogleidaite nashiga uelikiga preroka,
ter premislite negouo ternouo boroka,
On se ie hualu de ie boshy Syn,
alli negoua huala bode Skorei konz uſsella inu
Spomin.
Volgen aniezo die Disciplinanten, vnd Creüz
züeher,
nach der Proportion.61
Figura Octaua.
-
Hyeronimus Recitiert.
70
28
-
Ah Jesu iest sem te uelikokrat ishalou,
v545Ti pak se mene pred tem peklam ohranou,
ŠP, folij 22v
|
|
Jest sdei posnam ta suet te lushte iest Sauershem,
me ie shou de tolkain lett sem biu temo poduershen,
Ah sdei ¡ Ah sdei ¡ Sposnam dobroto inu gnado toio,
de se me shenkou ta dan de Sposnam pregreho moio,
v550Tebe sem ô Jesus Ah uelikokrat pregreshou,
Mene se pak ô Jesus uelikokrat
Saneshou,
is Serza morem rezh debe lich iemou pogubitte,len bitti,
de nezhem nigdar uez moiga Jesusa ishalitti,
Ah Jesus koko ie to de se mene Saneshou,
v555koko ie mogozhe blo de martre se odneshou,
Sdai pa is sherza proſsem treshe to nebo ume,
ta Semla nei na noshe Sonze nei she Sapre,
bolshe de iest umeriem koker de be iest Spet,
biu vgrehe pogroshen ti pa na krish respet.
71Volgen alhier erſten die Eremiten mit denen Rothen
Creüzen auf denen öxlen ſchwarz angethan.
72Anderten Etliche
Disciplinanten nach der Proportion.
Figura Nona.
Ecce
Homo.
73Diſe Figur wierd getragen von 20. Man auf
welcher
ſeyndt 6. Perſon.
ŠP, folij 23r
|
|
-
Pilatus.
29
-
v560Pogleite ludie ali ie zhloueku podoben leta,74
Kateri ie od nog da glaue pouhen Spota,
Kateriga ste ui taku groſsnu oderli,
ieno nausmileno negou shiuot odperli,
ia sdei bi Se uam iemu she enkrat Smilit,
v565ienu nikar niega tolkai hte Smerti silit,
dokler sedai nima uezh podobe sa krala biti,
ieno per letem smiram bi ga iemeli pustiti.
-
zweey Juden.
75
-
Na krish ga postaui krishaiga,
ienu nikar ueliku nasparaiga,
v570dokler on periatu ie teh greshnih ludÿ,
ieno greshiti Shnimi se na Samudÿ.
-
Widrumb Pilatus.
-
dokler per niemu nanaidem obene kriuize,
v575ieno per uaſs obenne postene prauize.
-
Phariseus.
76
-
Ja nasha Sapoued ozhe leto,
dokler on se ie Syn Boshy delou,
ieno tolkain od nesh Sapellou,
ŠP, folij 23v
|
|
v580Eh krishaiga ino kSmerti ga obsodi,
de on nam nebode k vezhi Skodi,
ienu oku ti niega shiuiga pustish,
taku postaue Zeſsarioue nadershish.
-
Widrumb Pilatus.
-
Tadai morem iest po uoli uaſsi ga ksmerti obsoditi,
v585oku ozhem iest per Zeſsariu she vgnadi biti,
Tukai si roke Pilatus Vmie in potem bere
vrtl.30
-
Poslushaite uſsi urtl zhes zloueka tega,
ieno uashih greshnih rokah v oblasti imeitega,
dokler Jesus Nasarenski Sapelauz tech ludÿ,
taku nei se zhes niega ta Sodbo Sgodÿ,
v590kateri ie sanizhuauz nashiga zeſsaria,
inu koker en fous Meſsias keruizhnu shraia,
katero uſse od uishih ie Sadosti Sposnano
ter on inu negouo diaine ie kte Smerti obdano,
kateriga na to Spottliuo mesto uun pelite,
v595inu med duema resboinika na krish ga perbite,
Tukai Pilatus palzo prelomi inu pred Christusa
uershe,
potler Supet recitira.
-
Alli iest moie roke nadoushnu umiem,
ienu tega prauizniga Krÿ shaluiem,
Satorei ui od letega bote teshku raitingo dalli,
ieno tem Seplenskimu ognu da gerla stalli.
ŠP, folij 24r
|
|
-
zweey Juden abermahl.
-
v600Nai zhes naſs ieno nashe otroke se negouo krij
Snide,
de le on enkrat kti Spotliui Smerti pride.
-
Angelus Primus.
77
-
Leſsem leſsem pogledai ô zhlouek moi,
ieno Spouni kam ie perprau Jesusa greh toi,
od tau da glaue ie nega uſsega restergou,
v605inu is gnade ie tebe naspodobnu uergou,
Kodo Se ne bode htemu mozhnu Sazhudu,
Pilatus ie to nadolshno Jagne kte Smerti obsodu,
Kateri sdei mozhnu per Serzu se Smili,
te Judie ozhio imeti mertuga poſsilli.
-
Angelus 2͠.dus
-
v610Ô Zhudu zhes uſse zhudesa ie leto,
de Syn Boshÿ ie restergan sato,
de bi mi uſsi sato osdrauleni billi,
nega mozhnu ktemu ta lubeſsan Silli,
ieno ti greshnik she leto nasposnash,
v615de bi poslushou negouo Stimo inu glaſs,
ter ti niega she Snouiz is pilatusham zhes dash,
Sa eno kratku ueſsele inu Spaſs.
-
1. Volgen 4. Phariſeer mit zwarzen
hüetten zu Pferdt.78
-
2. Wierdt geführt der wogen beladen mit
2. Creuzen für
die Schacher.79
-
3. zwey Schacher werden geführt zuſamen
gebunden von
denen Juden doch nicht gerukht.80
ŠP, folij 24v
|
|
-
9031 5. Veronica
pedestris.
-
Ô Prezhisto oblizhie Boshie koku strashnu si ti
resdianu,
S shlaki skriuio Snagnusobo uſse obdanu,
v620na katerim uſsi Angelzi se namoreio Sadosti
nagledat,
inu obeden zhlouek od toie lepote Spodobnu pouedat,
Polle ô Greshnik toiga odreshenika,
inu Spouni na toia pregreha uelika,
toia perua nadoushnost Supet Sadobiti,
v625ie mougu Soia reshno Krÿ preliti.
-
916. Christus daß Creuz züehendt.
Tres uel duo Judeæi ex parte dextra tot ex parte sinistra.
-
Judæus dextræ Partis.
32
-
92¡ Brathie naſshe, inashku se dersitte,
Korasnu ga hsebe potegnite,
Nei nam plazha, kar ie on pregreisheu,mueß 2 mahl abgeſchribɳ
werdɳ
inu ueidou kadai ie zloueka odreshou,
v630tu ie on se sdauni Sashlusou,
Sekai des ti hudiga ie on muid nami obudou.hudobo
Sakai dosti hudiga ie on med name
obudou.
33
-
Judæi Sinistræ Partis.
-
¡ Mi ga rukamo, ui ga tepite,
frishne fige mu usobe mollite,Mueß 2 mahl abgeſchribɳ
werdɳ.
Kir on nei oteu naſse gosposke Spostuati,
v635ga mi ozma Spotliuu Sapluati,
Na Caluario ga frishno ullizimo,
koker foush krailla na khrish perbimo,
Na tem krishu ga ozhmo umoriti,
ieno toku nashe uigshe resueſseliti.
ŠP, folij 25r
|
|
-
Mater Dolorosa Comitans Christum Baiulantem.
93
34
-
v640¡ Ô Salost preuelika,
poglei zlouek tuoiga odreshenika,
Skai Senimi tesauami ie on obdan,
hte Smerte toku grosnu pellan,
Ta theshki krish more on uleizhe,
v645zhe vozhe tebe Suoio gnado obleizhe,
Ti Judie ga Snagami teptaio,
Ti Fariseirÿ ga Sa Boga nasposnaio,
Pilatus ga ie hte Smerte ferdamau,
To Sodbo ie sturu ta grech Adamau.
v650Vun ie ¡ on more vmreite,
Na Chrisanch gaugah ie nemu ueſseite,
Spomisli tedai ô Greishnikh mui,
Kai ie on terpou sa ta grech tui,
Salui Smano zhesh negouo Martro inu Smert,
v655De bo tebe ta Paradish odpert.
-
Maria Magdalena.
94
-
¡ Ô Salastna Mati Maria Diuizha,
Spumne na tuoio Isuolena Dushiza,
Jeinai toku mozhnu Saluati,
zhe nozhes te Smerte zhes dati,
v660Shei ueish de ie Jesus sebe to Martro Isuoleu,
Sa odresheine nashe hsoimu ozhetu moleu,
Jest Sposnam tuoio shalost uelika,
Ta Spotliuo Smert moiga odreshenika,
ŠP, folij 25v
|
|
Sateigauole iest stabo Saluiem,
v665zhes pregreicho moio mozhnu klaguiem,
Pothrostanu uendar bode Serze tuoie,
Sakai ta martro ie tu Isuelizhaine moie.
-
9435
Maria Salome.
-
Ôh grosno sodbo te Judauske prouizhe,
Præmishlite toisto moie lube sestrizhe,
v670Jesus bo hte Smerte pellan po keruizhe,
zhe uozhe Sadoste strite te Boshie Prauizhe,
Pogleide, koku Se on stem krisham omahuie,
Jenu ta Greshnikh Semu under le posmuhuie,
Ô Maria koku tebe letu toku mozhnu tu Serzhe
prebode,
v675Kir ta zlouek nasapusti Suoie hudobe,
Jest Selim posmalu raishe vmreite,
koker pak uezh ute pregreiche Siuete.
-
95
Maria Cleaphe et altera Maria.
-
Ô Greishne Dushe uſse kupai tezite,
Szernam guantam Se snami oblizhite,
v680Pomagaite nam zhes nasiga Moistra Saluati,
Soushmi naſso pregrecho obiokati,
Katera ie Jesusa hSmerti obsodilla,
Ta teshki krish na niega rame nauallilla,
Je no kier mi nemu namoremo pomagati,
v685ozhmo zhes nega Smert Shalostno klaguati.
ŠP, folij 26r
|
|
Na tem krishu ga ozhmo umoriti,
inu toku nashe uigshe resueseliti.
Die halbethe Neye Reyterey.9636
Longinus in Equo, longino non facilè comodatur
æquus97
proinde debet â Magistro peti.
-
Longinus Recitiert.
-
Sdei se uidi kai pomaga tebi toie gouorieine,
katero ni drugiga bilu koker en pustu sdeine,
v690Rekozh de si Syn eniga prauiga shiuiga boga,
ienu drusig nemaio uerieti koker tebie Samiga,
Ja prouizhno so te ksmerti obsodilli,
ieno na ta krish Spodobno so te perbilli
dokler ti si menu ueliku ludÿ ksebe perdrushiti,
v695inu ti sam moresh od mene is sulzho preboden biti,
de prou od toiga Sapeluaina bom en konz sturiu,
ieno de keruizhnu naſs neabosh uezh uzhiu
Noabeden na rezhi de se ie potaiu,
ieno de na krishu ni umorien biu,
Tukai ga prebode inu Sposna Soia
pregreho.
-
v700Oh iest nasrezhni zlouek koku sem hudobnu sodou,
de sem Serze prauiga boga is Sulzo prebodu,
is kateriga to uezhno shiuleine ludem Suira,
inu moia dusha Sa uola greha hudizh poshira,
ali ah ti usmileni Jesus sakai
uola greha ie meni sturiti,
v705de bom mougu gnado inu usmilene Sadobiti,
iest Sposnam de ti si en praui vsmileni Bog,
ter te proſsim sbrishi ti meni ta moi greshni douh,
katero imate tudi ui uſsi greshniki sturiti,
oku ne ozhte na uezhne zhaſse pogubleni biti.
ŠP, folij 26v
|
|
Figura Decima.
98Christus in Cruce.
Diſe Figur führen auch 2. oder 3. Pferdt nach
der proportion, vmb weliche ſich der Proceſsion
Maiſter vmbſehen mues, zu dero
direction 4. oder
6 Mann.
-
Magdalena.
-
v71099Sdei Sdei ali proposnu,
morem iest Sposnati inu obstati,
de Sadosti ie ugrehih Spati,
iest iest sem Christusha vmorilla,
v715peklenske Martre Saslushilla,
dei ti meni ô Christe tolku mozhi,
preliuati Solse is moich ozhi,
v720Sposnam de Sem iest to Sturilla,
Skusi pregrecho tebe na krisch perbilla,
ozhem taushentkrat mertua biti,
v725koker uezh tebe reshaliti.
100Cupido unter dem Creüz. vide n: 11037
-
Europa.
-
101Jest sem skosh martre toie,
ŠP, folij 27r
|
|
Sato kene huale Danashne dan,
moie Serze tebe uolno zhes dam,
v730Sdusho ieno Steleſsam ozhem tebe schlusitte,
Sa eniga prauiga Serza tebe lubitte,
proſsem skuſse toio Martro ieno Sueto Krÿ,
moie podlosne pod toio brambo skrÿ,
de bodo tebe is Serza lubille,
v735ieno enkrat te nebeſsa Sashlusille,
iest sa to ô Jesu pred tabo sdai klezhim,
ieno ushe moie podlosne perporozim.
-
America.
102
-
Tebe iest morem hualo date,
de si ti mene dau Sposnate,
v740katera ie ta praua uerra,
iest niſsem uredna billa,
men to shem Sa Shlusilla,
Pod krisham ta trost shnaite,
v745po letem vnebeſsa poite,
Sa to lubeſsen se tebe Sahuallem,
Jesusa uselei vserzhe ohranem,
Nauta vide n: 123. in fine.
ŠP, folij 27v
|
|
-
Asia.103
-
v750Jest padem dolle pred ta krish,
Sa huallem sa gnado toio,
de sie ti donesh ureden strish,
ti se mene vto barko usheu,
v755te praue kersanskhe uere,
Ker se she na krish ispeu,
ktero se per Paulo berre,
ozesh Suelizat ushe ludi,
katere so na zhelem Suete,
v760ta milost nezh na pogubi,
po Sapoudech ie tedai shiuete.
-
104
Affrica.
-
Zhlo da mene ie dashla, ta milost ne preposno,
de se lih shem bla shashla, ute pregrehe dosto
grosno,
Vte naiouere sem sheuella, toku ueliko tauſsent let,
v765dakler se ie perpelalla, kershanska barka na ta
Suet,
Sdei iest padem predte dolle,
zhella Affrica Smano stri,
Sa to milost se Sahualle,
Kershansko uerro pozhesti.
Nach der Creuz Figur volgen
-
1051. der halbete thaill von der Neyen
Reyterey.
-
1062.
14 Eræmiten. oder aber khnaben mit denen Rothen Creüzen vide n:
71
ŠP, folij 28r
|
|
Figura 11.͠ma
Mater Septem Dolorum.107
Diſe Figur wierd getragen von 16 Man wierdt
be-
ſezt mit 5. Perſonen.
-
Maria.
108
-
v770Ô Shalost moia preuelika,
Sa uola Jesusa moiga lubiga
Sinka,
Kadar uidem nega Sueta glauo,
taku raineno inu keruauo,
Mene sturi od Shalosti upitti,
v775ieno od Sous moie ozhi shalitti,
Kadar pak gledam niega Suetu oblizhie,
leto me k iokainu shalostno kSebi klizhe,
to uſse niega restergano Sueto reshno tello,
katero ie poprei koker to Sonze billo,
v780Leto da meni urshah uſselei iokati,
ieno Se premillo htemo plakati,
Ô Greshnik leto ti kSerzu prou pelli,
ieno dershi utoich mislih uſselei,
Katero bode sturillu od toich grechou odstopiti,
v785ieno Smano to Nebesko kralestuu Sadobiti.
-
Angelus Primus.
109
-
Js Maria shalostno iest vmed martrah stoim,
od velike shalosti kumei shiuim,
ŠP, folij 28v
|
|
Ta grenka Smert nashiga isuelizharia premishluiem,
ieno is Maria nad taistim is Serza Shaluiem,
v790Ter ti greshnik uſse leto slishish,
ieno sobeno shalostio napremislish,
Videozh de sa toia uolla ie na krishi vmeru,
de ie tebi inu uſsem greshnikam ta peku Saperu,
Ah zlouek prou ta shalostno mater premisli,
v795ieno nie ueliko shalost kSerzu pertisni,
Pogleidai Shalostio ie Nie dusha obdana,
Skusi katera pa bode toia dusha oprana,
ona tukai velika shalost terpi,
de tebi greshnik to odpushaine Sadobi.
-
Angelus 2͠dus.
-
v800Ô Maria ti preshalastna Mate,
koku ti greshni ludie malu maraio sate,
Videozh uſsa obiokano pod krisham stati,
ieno obeden tebe leſsem na pride iskati,
Js tabo toiga lubeſsniuiga Synu shaluati,
v805ieno Sa odpushaine niech grehou se iokati,
H katerimu ti milostuo38 se
pofliſsash uabiti,
de Skusi leto bi mogli te nebeſsa Sadobiti,
Ah Shalost oh britkust te shalostne diuizhe,
grede unkai shnie trupla inu shalostne dushize,
v810Ja uſsi nie glidi so steshauami obdani,
de bi le Sadobilla te greshnike kir so Sapellani,
Ona sheli de bi se nÿm te Nebeshka uratta odperle,
ieno hudizhu is kremplou nÿh dushe sderle.
ŠP, folij 29r
|
|
-
Cupido.
110
-
v815katere ie premagou Boga,
Nobeden ni toko mozhen biu,
ie Suesalla bres usega strikha,
v820Tega kter namore ranen bitte,
Se ie pustou od mene Suesatte ieno ranitte,
Sa ta grech Sadoste strite,
tega, Suesanga
odreshite.
4
-
Joannes.
111
-
Ô moi Moister Jesu Christe,
v825guishnu ostaneo beſsede taiste,
Raishi ozhem shiuleine pustiti,
Prute tebi moie serze gorÿ,
kateru je usgalla toia reshna Krÿ,
v830Kateri Sazhne tebe enkrat lubiti,
Se namaore uezh lubeſsen ogaſsiti,39
Tudi per meni more gorezha ostati,
ieno ozhem moie Serze v toie diati.
ŠP, folij 29v
|
|
-
1121. Volgen aniezo noch Etliche Creüz ziecher ſo
man
hat oder Disciplinanten hernach.
-
1132. Zwey Edl Khnaben einer tragt an einem
Polſter
den Scepter der andere die Cron.
-
1143. Dauid mit der Harpfen.
-
v835Pomagi ti meni Smoich nadloch,
Kadar Smislim taku me ta iok Silli,
Satorei se ti ô Milostui40
Buh zhes me Smilli,
Sposnam de Sem ta grech pred tabo sturu,
Satorei si ti moi folk skugo pomuru,
v840Prou tadai uſsa ta nadloga zhes me pride,
Nei se zhes me uſselei toia Sueta uola Snide.
1154. Ein Edl Khnab den Mantel tragendt.
Figura 12.͠ma
Archa Fæderis.
116Wierdt getragen von 4. Leuiten, welche mit zween
Leuiten beglathet wierd die den Rauch faß halten.
ŠP, folij 30r
|
|
Figura 13.͠ma
Sepulchrum Domini.
-
Daß Grab Wierdt getragen von 14 Man
117
welche
allezeit geweſſen Seyn Burger auß der
Gmain, mit Rothen Khuthen
angethan.
-
Darbey gehen 6. Raths herrn tragendt die
6. Windt- 118
lichter in ſchwarzen Mandtlen.
-
Nach den volgen die herrn Musicanten wie
auch die 119
Hochwürden herrn herrn Geiſtlichen herr Pfarrer etc:
welche
Müeſſen eingeladen werden
-
zu Lezt.
Volgt daß Volkh.
120Lista Vniuersalis totius Proceſsionis Pro Magistro
et eius
ŠP, folij 30v
|
|
Prima pars oder erster thaill
-
Erſtens geht der
führer mit der Rothen Khuten und Stern-ſtab.
-
2.͠tens
Reihtet der Todt mit der Hörpaukhen.
-
3.͠tens
: Einer mit ſchwarzen Khuten angethan tragendt den ſchwarzen
Pfann.
-
4.͠tens
der Khnab der den zapf des Pfan tragt.
Prima Figura
-
5. daß Paradeyß.
bey diſer mues der herr Ordinandt 20. Man ſuchen, zum tragen.
-
6.͠tens
: die Adams Khinder Par und Par ſouüll als ihrer seyndt
-
7.͠tens
:
-
Schmiden Bruderſchafft mit zween
Englen einer tragt den
Khelch der andere den Peütel.
-
Haffner Bruderſchafft mit zween
Englen einer tragt die ſtrikch, der
andere daß schwerdt.
-
Schuester Bruderſchafft mit
zween Englen einer tragt die Ruethen,
der andere die Saul.
-
Pekhen Bruederſchafft mit zwen
Englen, der erſte den Rokh, der anderte
die Negel.
-
Fleisch-hakher Bruderſchafft mit
zween Englen der erſte tragt den Schwam, der andere die Latern.
ŠP, folij 31r
|
|
-
Schneider Bruederſchafft mit
zween Englen, der erſte tragt die Cron,
der anderte den Han,
2.͠te Figur Der Todt.
-
8. Diſe Figur wird
getragen von 10. Man.
-
9.
-
die todten Reyterey zu
Pferdt.
-
Der todt mit der Reiß
Uhr.
-
Der Pabſt.
-
2. Cardinal.
-
Ein Piſchoff.
-
Pabſtlicher abgeſandter.
-
2. Herrn Canonici in
blaum.
-
1. Canonicus in Rothen.
-
Ein Pfarr herr.
-
zway Caplan.
-
Der todt mit dem
Pfann.
-
der Kayſer mit zwen
Edlkhnaben.
-
der König mit zween
Edlkhnaben.
-
der Erzhörzog.
-
zwey Electores.
-
Ein Graff.
ŠP, folij 31v
|
|
-
Ein Baron.
-
Ein herr vnd Landtman.
-
Ein Edlman oder
Prænobilis.
-
Ein Nobilis.
-
Ein burger.
-
Ein Supan.
-
Ein Bauer.
-
Ein Petler.
-
10.
-
Die todten Compani.
-
Der todt zu fueß mit der
Senſen.
-
die 6. Khleine todt.
-
11.
-
Die Teyfliche Reyterey.
-
der teyfel Greiff.
-
der teyfel mit dem
Pfann.
-
der teyfel mit dem Paum.
-
die 4. teyfel die Seell
führn.
-
Lucifer mit 2. teyflen.
-
12. 6 Groſſe Apoſtel
zu fueß.
-
13. zwey Bueben
Hosanna Singendt.
ŠP, folij 32r
|
|
-
14. Chriſtus
Reithendt auf dem Eſſel.
-
15. zwey Bueben
Hosanna Singendt.
-
16. abermahl 6.
groſſe Apoſtel zu fueß.
Pars 2.͠da
Der Anderte thaill.
3.͠te Figur. Daß Nachtmall.
-
1. wierd von zween
Pferten geführt.
-
2. Obrister zu
Pferdt.
-
3. zwey Feldt-Wäbl
mit Höldn-Part zu fueß.
-
4. zwey Tambar und
ein Pfeiffer zu fueß.
-
5.
1224 Man mit ihren ſpiesſtangen.41
-
6. die halbete granatirer Reyterey
4.͠te Figur.
-
7. Sambson. Von
zween Khnaben geführt.
-
Wierumb 12 Man mit ihren ſpiesſtangen.
-
8. Abermahlen die halbete granatirer
Reyterey.
-
8. die ganze
Granatirerdragoner Reyterey.
ŠP, folij 32v
|
|
Figura 5.͠ta
Daß Blut ſchwizen.
-
9. Wierdt getragen
von 16 Man, vmb weliche Sich der herr
ordinandt vmbſehen ſoll.
-
10. Judas Jschariot
von dem teüfel gefürht.
-
11. Ein Tambar zu
fueß.
-
12. die Juden oder
Soldathen mit angeſchmirthen geſichtern zu 3.
-
13. 4. Phariſeer zu
Pferdt mit Rothen Khapen.
-
14. Chriſtus in
Rothen Khlaidt, gefangen von 4. Grossen Juden geführt.
-
15. Annas mit zween
Leuiten zu Pferdt.
-
16. Caiphas mit
zween Leuiten zu Pferdt.
-
17. Pilatus mit
zween Edlkhnaben.
-
18. zway Phariſeer
zu Pferdt.
-
19. Chriſtus
gefangen in waissen Khlaidt von 4. Juden geführt.
-
20. Herodes zu
Pferdt mit zween Edlkhnaben.
21. 6.͠ta Figura.
-
Die Gaislung, wierd getragen von 16
Man.
-
22. die
Disciplinanten vnd Creüz züeher nach der Proportion.
ŠP, folij 33r
|
|
Pars 3tia der 3͠te theill.
1.
7.͠te Figur.
-
Die Crönung, wird getragen von 16
Man.
-
2. Die
Disciplinanten vnd Creüz züeher nach der Proportion.
Pars 3͠.tia der drite theill.
3.
8͠.te Figur Hyeronimus.
-
Wierdt getragen von 8. Man.
-
4.
614 Eræmitten mit denen Rothen Creüzen ſchwarz angethan.
-
5. Etliche
Disciplinanten vnd Creuz züeher nach der Proportion.
6.
9͠te. Figur. Ecce Homo.
-
Wierdt getragen von 20 Man.
-
7. Vier Phariſeer
mit ſchwarzen hüetten zu Pferdt.
-
8. Der Wagen mit
zween Creuzen.
ŠP, folij 33v
|
|
-
9. zwey Schacher von
zween Juden geführt, nicht gerukht.
-
10. die Veronica mit
dem tuch.
-
11. Chriſtus daß
Creuz züehendt mit 4. Juden. 2 Kleine Judɳ an dß Creiz ſchlagendt.
-
12.
die halbethe teütſche Reyterey.
-
13. Longinus mit dem
Pfeerdtſpeer.
10.͠te Figur.
-
14. Chriſtus am
Creuz
Wierdt geführt, zu dero direction 6 geſchikhte Mäner.
-
15.
Die halbete teütſche Reyterey.
-
16.
14 Eræmiten.die mit denen Rothɳ Creüzen
11.͠te Figur.
-
17. Maria 7.
Schmerzen.
Wierd getragen von 16 Man.
-
18. Etliche Creuz
züeher.
-
19. zwey Edlkhnaben
mit dem Scepter vnd Cron.
-
20. Dauid. dem der
Edlkhnab den Mantel tragt.
ŠP, folij 34r
|
|
12.͠te Figur.
-
21. Die Archen.
Wierdt getragen von 4. Leuiten, vnd von zween mit dem Rauch faß.
13 Figur.
-
22. Daß heillige
Grab.
Wierdt getragen von 14. burger in denen Rothen Khuten.
-
23. Herrn
Muſikhanthen.
-
24. die Hochwürdige
Geiſtlikheit.
Listæ Particulares pro Ordinantibus.121
Lista des erſten thails.
Vor die 2. erſten herrn Ordinanten.
Welche
Sorgen müeſſen vor die Figurn zu tragen 36. Man zu
bekhomen.
Erſtens gehet der führer.
-
2. Reithet der todt.
-
3. Einer zu fueß mit dem ſchwarzen
Pfann.
ŠP, folij 34v
|
|
-
4. Paradeyß figur
wierdt getragen von 20. Man.
-
5. die
Bruderſchafften jede mit zween Englen.
-
6. Die Figur des
todts, daß Pferdt wierd getragen von 16. Man.
-
7. die Geiſtliche
todten Reyterey
-
8. die Weltliche
todten Reyterey
-
9. die todten
Compani zu fueß,
-
10. die teyfel
Reyterey.
-
11. 6. Groſſe
Apoſtel.
-
12. zwey bueben
Hosana.
-
13. Chriſtus an dem
Eſel Reitendt.
-
14. zwey bueben
Hosanna.
-
15. Abermahl 6.
Groſſe Apoſtel.
Lista des anderten thails.
Diſe zway Herrn Ordinandten Müeſſen ſich vmb ſehen
zu bekhomen 48. Mäner die ihre Figurn tragen werden.
-
1. die Figur des
Nachtmahls.
-
2. Ein Obriſter zu
Pferdt.
-
3. zway Feldt-Wäbl
zu fues.
-
4. zway Tambar vnd
ein Pfeiffer zu fueß.
ŠP, folij 35r
|
|
-
5. 12. Man mit ihren
groſſen ſtangen.
-
6. die halbete
Granatirerdragoner Reyterey .
-
7. Sambson.
-
8. Abermahl 12. Man
mit ihren groſſen ſtangen.
-
9. die halbete
Granatirerdragoner Reyterey
-
10. Die figur des
blut ſchwizens, wird getragen von 16. Man.
-
11. Judaß Iscarioth.
mit
mit dem teiffl.
-
12. Ein
Tambar.
-
13. die Juden zu
fueß in ihren Khlaidern zu 3.
-
14. 4. Phariſeer zu
Pferdt in rothen Khuten.
-
15. Chriſtus in
Rothen Khlaidt gefangen.
-
16. Annas mit zween
Leuiten.
-
17. Chaiphas mit
zween Leuiten.
-
18. Pilatus mit
zween Edlkhnaben.
-
19. zwey Phariſeer
zu Pferdt.
-
20. Chriſtus in
waiſſen Khleidt gefangen.
-
21. Herodes zu
Pferdt.
-
22. Die Gaislung Figur, wierd getragen von 16 Man.
-
23. Etliche
Disciplinanten vnd Creuz zieher.
-
24. Die Crenung
Figur, wierd getragen von 16 Man.
-
25. Etliche
Disciplinanten vnd Creuz züeher.
ŠP, folij 35v
|
|
Lista des dritten Thails.
Diſe zway Herrn Ordinanten ſorgen ſich vmb 50. Man
welche die Figurn tragen werden.
-
1. Hyeronimus Figur
wirdt getragen von 8. Man.
-
2.
614 Eræmiten.
-
3. Etliche
Disciplinanten vnd Creuz züeher.
-
4. Ecce Homo Figur
wierdt getragen von 20. Man.
-
5. 4. Phariſeer mit
ſchwarzen hüetten.
-
6. der Wagen mit
denen Creuzen.
-
7. zway
Schaher.
-
8. Veronica.
-
9. Chriſtus daß
Creuz züehendt.
-
10. die halbete
teutſchetürkhiſche Reyterey.
-
11. Longinus.
-
12. Creuz Figur.
wierdt von 6 Man dirigirdt.
-
13. die halbete
teutſchetirkhiſche Reyterey.
-
14.
14 Eræmitendie khnaben mit dem Rothɳ Creüzen..
-
15. Maria Siben
ſchmerzen Figur wierd getragen von 16 Man.
-
16. Etliche Creuz
züeher.
-
17. die Edlkhnaben
des Dauids.
-
18. der
Dauid.
-
19. die
Archen.
ŠP, folij 36r
|
|
-
20. daß Heillige
Grab.
-
21. Die herrn
Musicanten.
-
22. Die hochwürdige
Geiſtlickheit.
Periocha
Der
Höchſt Glorwürdiger Liebß
Triumff122
Welcher
Durch die zwey Welt Kindige, berümbte Kämpfer,
Den Verliebten Christum, vnd der Sündt
An dem traurigen Charfreytag, in der
hoch-Churfürſtlicher
Statt Lagkh.
Vnter
Dem Eyfrigen Schuz, der
Hochlöblichen Bruederſchafft
SS͠mi Corporis Christi,
Vorgeſtelt wierd.
Durch die Ehrwürdige PP:
Capuciner Anno 1727.
den 11. Aprill.
ŠP, folij 37r
|
|
1. Figura.
Ach Grauſame tödtliche Lieb, ſo hast du ſchon in
anfang
der Welt erſchaffung daß herz Adami verwünden, vnd über-
wünden
Khinen, daß er von dir verplendt vnd gefeſlet, aus
lieb ſeiner gemahlin Heuæ
die vnter dem flueh des todts
verpottene Frucht gekhoſtet, durch diſen teyern
Piß mit allen
ſeinen Nachkhömlingen auß dem Paradeyß veriagt, vnd in
die
arbeitſame Welt vertriben worden, vnd alle
2. Figura.
Nicht allein dem haiſſen Arbeits Schwaiß, ſondern
auch dem
Khalten todt ſchwaiß vnterwirfig gemacht, daß aniezo gefloſſen,
allen, Sey es Pabſt oder Piſchoff, Kayser oder Konig zu ſterben,
endtweder
eines nur zeitlichen, oder eines auch ewigen Todts:
welchen ach gar vüll
verdambte in der Grausamen Höll er-
fahrn. Aber merkh o böſe vnd Sündhaffte
Lieb, das gleich
wie durch dich alles übel in die Welt eingegangen.
3. Figura.
Alſo wierd dir durch die vnendtlich Heillige Lieb
Jesu feündt-
licher Krieg angekhindt, in deme er Komen iſt in die Welt,
Ihme ein Schaar von 12. Apostln verſamlet, weliche, das Sie
dich deſto
hefftiger verfolgten, gibt er ihnen zum Schuz, als
einen Starkhen Panzer vnd
ſpieß Sein Khoſtbahrn Leib vnd bluth
dich deſto geſchwindter zu überwinden.
ŠP, folij 37v
|
|
4. Figura.
Eß iſt zwar war, daß der Starkhe Sambson einen
helden-
müetigen Streitt geſtritten, öffters ſeinen feündten den Sig
abgefochten, vnd der ganzen Welt ein Schrekhen worden, auch
bis ſo lang
geſtritten, daß er höchſt glorreich auch mit Seinen
aignen todt alle ſeine
feündt zu Poden gefellet.
5. Figura.
Aber annoch einen heldenmüethigeren Streitt waget
die
vnendtliche Liebe Jesu mit der Sündt, in deme dieſer länger
als des
Sambsons gewert, vnd mit einen vüll ſterkhern feündt
geſchehen, also daß diſer
lange Streitt dem verliebten Chriſto,
Erstlich dass heillige Kostbahre bluth
heifig aus dem heil-
ligen leib getriben.
6. Figura.
Sein Liebs ſtreitt nahme zue /: obſchon ihm die
Sündt gefangɳ,
gebunden, gefeſlet, vnd gegaiſlet :/ Alſo ſtarkh, das er 6666.
bluths tropfen in den ſelben vergossen.
7. Figura.
Er wurde als ein falſcher König durch die Sündt
verachtet,
vnd mit denen dörnern gecrönet.
8. Figura.
Ach Chriſten bedenkhet diſes, wer deſſen allen
Vrſach?
ŠP, folij 38r
|
|
Vnd diser gedankhen ſollet euch
billich, als einen H. Hyeronimo
nicht nur allein waſſer, ſondern auch bluetige
bues-zächer aus
denen augen treiben: aber des liebs-Streitt noch nicht
genueg.
9. Figura.
Er wurde alſo zuegericht, durch daß verſpeyen
verſpotten,
herumbwelzen etc. daß er Keinem Menſchen gleich geſechen:
deſtwegen dan Sichet, vnd höret die worth Pilati, Schauet daß
ſtukh
fleisch an, Ecce Homo Sichet, daß ist ein Mensch. Ach
Liebe Jesu wie
Standthafftig biſt du, daß du nicht nachlaſſeſt
deinem alſo grauſamen feündt
der Sündt dich zu widerſezen.
10. Figura.
Wilſt auch Lieber biß auf dem lezten tropfen
bluths auf
dem Harten Creuz dich wehrn, als nicht über deinen feündt
Triumphiren, Ja Standthaffte Liebe Jesu, du hast überwunden
deinem feündt
die Sündt damahl zum höchſten, wie du den lezten
ſpies-ſtoß empfangen: Aber
nicht allein du, ſondern auch mit
dir alle thaill der Welt Europa, Asia,
Affrica, vnd America,
die in dem wahrn Catholliſchen Glauben, in Steiffer
hoffnung
vnd Eyfer liebe verſamblet, dich vor ihren hörführer betrachten,
die beſtendig anhangen in der gefarlichen ſchiff fart der Welt.
11. Figura.
Gleich wie gethan Maria, welche der liebe Jesu,
auf daß
Mögligſte nachgefolgt, vnd alſo daß auch vüll wäſſer, Ja ein
ŠP, folij 38v
|
|
Groſſes Meer der Trüebſallen ihr groſſe
gegen lieb nicht zu
löſchen vermöget haben, vnd durch diſe verdienet ein
Glorwür-
dige Martyrin aller Martyrer zu werden.
12. Figura.
Chriſten ſo dan, die ihr Vrſacher geweſſen des
leyden, vnd
todts des verliebten Khempfer Jesu, volget in dem Grab aus
lieb todt ligendten Jeſu nach, betrachtet ſein durch die lieb höchst
verwundtes herz, laſt euch Eure Stainhartte herzen durch gleich-
meſſige
heillige gegen lieb verwunden, damit ihr alſo ver-
wundt mit Chriſto vnd Maria
in Ewigkheit über die Sündt
Thriumphirn möget Amen.
-
N:123.Poglei Christian Zhe ni letto42
De skos Martro Christusouo
Poklizan biu suez drugeme
v855Katera iech ie reshilla
ieno ushe Scup Suelizalla
Alle zu ſamen.
-
v860ieno te Supet proshemo
v865ta peklenska uezhna nozh.
vide n. 102
ŠP, folij 39r
|
|
Index Rerum et Personarum
Littera N: numerum Significat.
ŠP, folij 42r
|
|
roka C →Periocha.
Der Einzig
Glorreiche
Niemahlen von der Alten Welt Erhörte Sig.
Welchen der Sohn Einer von allen Makhel d' Sündt befreüter
Jungfrau von der liebe erfochten.
damahlen da er
vnter denen Söndten ſeiner feündten ſeinen
geiſt auf geben.
An dem traurigen
Charfreitag, in d'
Hochfürstl: Statt Laagkh
Vorgeſtelt.
Vnter dem Eyfrigen Schuz der Hochlöbl: Bruederschafft SS:͠mi
Corporis Christi, vnd bemüheung deren Ehrwd': PP. Capucinern
Anno 1728 den 26 Merzen.
Erste Figur
Wahrlich Verblendter Adam? warumb haſt du die
Sündt-
haffte liebe gleich geſchwindt in ihrer Aſchen nicht erſtikhet, ſondern
ſo weit auf geblaſen, dß ſie dich ſambt deinen ganzen geſchlecht
auß dem paradeys in die
ſchweis Volle welt veriagt, vnd an
leib vnd Seell Ewig geſchediget, alſo.
2te Figur
Daß aniezo allen ſey er Pabſt, oder Piſchoff,
Kayſer, oder
König nach groſſer vberſtandener müheſeeligkheit dß zeitlihe
zu Segnen, vnd Ewig verdambt zu werden: So fern nicht
ein Vnentlicher Kome, der den Vnendtlihen Schaden der
Sündthafften liebe
widerbringe.
3te Figur
Komen iſt Vnſer Erlöſer von dem Him͠liſchen Thron, Er Riſtet
ſich in dß feldt mit Seinen zwelff Aportlen, gibt ihnen ſein
Koſtbahres fleiſch vnd blueth zu genieſſen, ia er
genoſſe ſich
ſelbſt, damit Er beherzter Strite.
ŠP, folij 42v
|
|
Vierte Figur
Nicht Vngleich Einen Heldenmütigen Riſen Sambson,
weliher
ob ſchon gefangen, gebunden, doch alſo gefangener ſeine feündt
zur
Erden geſchleppet.
5te Figur
Aber ach Christe ſo du ſchon in Anfang deinen
feündt förchteſt,
dß dir die forcht den bluetigen ſchweiß aus Preſſet, was wird
es annoch
werden? Ja billich Schwizet Vnſer Heylandt blueth,
in deme er dem grosmächtigen
Laſt aller Welt Sündten an ſeinɳ
Rukhen zu tragen Von ſeinen him͠liſchen Vatter befelich empfangɳ:
Aber nicht genueg er wurde von ſeinem feündt gefangen.
6te Figur
Empfienge mit groſſer gedult 6666 gaiſel Straich, dß alſo
von der Schatel des haubts biß an die fueß Sollen Kain ge-
ſundtes glüdt zu finden.
7te Figur
Weillen dan der Schatel des haubts allein
Vnbeſchediget
gebliben, mueſte nach diſer die dörnere Cron empfangen.
8te Figur
Ach billich thuen
Jhnen die Sündthafften Chriſten mit einen
büeſſenden H. Hieronimo Vüll Pein Vnd
Marter an, Jn
deme ſie Allein Vrſacher der grauſamen Peynen Jeſu.
9te Figur
Weliche Jeſu Schönheit des Schönſten alſo
verfünſtert,
daß er Keinen Menſchen gleich geſehen. Vrſach deſſen hat
Pilatus zu dem Volkh gerueffen, Sehet ob dß ein Menſch.
10te Figur
Und Ewen diſes Stukh fleiſch Verſchonendt denen
andern
Mördern :/ mueß auf ſeinen Eygnen verwundten Axelen
den ſchweren
Laſt des Creüzes tragen, biß auf dem berg
Calvariæ.
11te Figur
Alwo er auf ſelben Sterben mueß, aber was ſag ich,
Mues
ŠP, folij 43r
|
|
Chriſtus, will gehrn Vnterligen, auf dß er damit den
Sig Vber die Sündt erhalte. Vnd alle Vier Theill der
Welt
auf diſen gefahrlichen Meer in ein Süchres Schiff deß
Catholiſchen
glaubens Seze, vnd dermahlen einſt in den Port
der Ewigen Seeligkheit Anlende.
So seen wir
12te Figur
Mit der mit Villen ſchmerzen Vmbgebener Muetter
Maria, Vns dß leyden Jeſu zu nuzen machen, welcher
Vnermeſſene liebe ſo woll alß
Jeſu mit Villen bittern
waſſern vmbgeben, das ſelbe nicht Vermöngt auß zu
Löſchen, billich ſo dan Crönet man an heüt die liebe Jeſu,
Vnd Maria.
13te Figur
Khan dan die libe alſo Vnermeſſene frucht tragt? Ay
meine Chriſten volget Ewen auß liebe Euren Von
liebe
Erthateten Heylandt, nicht ſo Vüll mit werkhen
alß Herzen nach, auf dß ihr die frucht der Liebe der-
mahlen einß in den Ewigen Leben
einfangen Möget.
ŠP, folij 50v
|
|
roka E →Litteræ Jnvitatoriæ
Ratione promulgationis
pro proceſsione in S: Parasceves die, ad Parochos
formantɿ hac vel ſimili forma.
Ad͠m
Rv͠de in Chr͠o Nobilis, Excellens, ac Doctiſsime
Dn͠eDomine Paroche. S:
Nulli magis perspectum eſt, quis fructus ex meritis
Dominicæ
paſsionis ubertim promanaverit pro perdito
homine, quam zelosiſsimis
animarum pastorib₉, ea propter non sine utili ratione pro ani-
marum fructu, et ut Corda
fidelium in Crucifixi amorem et detesta-
tionem flagitiorum inflam͠entɿ Laudabili Conſuetudine introductuʾ
fuit, quod in hac Civitate Locopolitana in S: Parasceves die an͠uatim
mysteria Dmn͠cæ paſsionis figuraliter exhibeantur, ad hanc
itaqₔ
exhibitioneʾ
vr͠am
Dominaoeʾ
Ad͠m
Rvdaʾ Cum ſibi ſubjectis
oviculis perhumaniter invito, humiliter Supplicans, ut
per se vel per
ſuos pr͠xma die Dm͠nca è ſuggestu hanc proceſsioneʾ promulgare dignetɿ,
nervosè populuʾ adhortando, ut amore Chriſti pro ſe tam acerba tor-
menta paſsi aliquod
pænitentiæ opus vel portationis figurarum
meritoriè aſsumere non gravetur, â Deo
ter optimo remuneratore o͠uʾ
bonorum mercedem uberem receptur₉. Qui verò ad equitatuʾ Comparere
affectant, ut ſe tempestivè in loco Consueto inſinuent. Queis
me etc:
ŠP, folij 51v
|
|
Verzeüchnus der Kleider Zu der Cahrfreytags
Proceſsion Zu Piſhofflakh
-
Engels kleid' 18
-
große teüffels kleid' 16 }
-
kleine teüffels kleid' 4 } (
Jetz sind 28 mit denen 4 Kleinen
)
43
-
große todtɳ
kleid' 10
-
kleine – – 5
-
Disciplinantɳ
kleid' 118
-
Creüz Zieher kleid' 28
-
Eremitɳ
kleid'– 22
-
Phariſæer kleid' vndt }
-
Juden kleid' – } 25
-
Apoſtl kleid' – 12
-
kleine Apoſtl – 12
roka F →Ein Neye Standardt von weiſſɳ
rott vnd blauɳ Cartiß so
Anno 1745 iſt gemacht wordɳ
zu der Reiterey.44
Opombe
1. Ta folij – 2r –, ki nosi letnico 1721, ni bil napisan sočasno z glavnim besedilom
ŠP. Ne pripada nobeni legi pol in je v kodeks prilepljen kot zunanji dodatek.
Besedilo folija 2r vsebuje več težavnih mest in odpira zagonetna vprašanja. Ravno
nasprotno videzu ga je zelo težko datirati. Vsekakor ni nastal hkrati z nobeno izmed
verzij
Pasijona, ampak je bil zapisan retrospektivno kot
kroniški list. Vprašanje, ali je fol. 2r nastal še v letu 1721, kakor bi na prvi
pogled lahko razumeli besedilo, ali pa šele pozneje, leta 1728 ali celo po tem,
ostaja odprto; razlogi za in proti so obravnavani v
komentarju.
2. Na tem mestu
je začela pisati roka B, ki jo istovetimo s patrom Romualdom in je napisala celotno
glavno besedilo ŠP od tod do konca Index rerum et personarum
na foliju 40v. Glede datacije in vprašanj o poteku pisanja besedila prim.
komentar.
3. Številka 1, zapisana tu na desnem robu lista,
predstavlja začetek dolgega številčenja, ki poteka skozi ves rokopis ŠP in
po številkah označuje vse njegove dele po vrsti – od tukajšnjih uvodnih
pravnih navodil prek prizorov do končnih seznamov in kazal, vse do zadnje
enote – 123. Številčenje torej zaznamuje ne le sestavine uprizoritve, ampak
elemente režijske knjige ŠP kot celote, od pravnih navodil voditelju do
razporeda nastopov, rekvizitov itn. Nekatera od teh števil je komaj moč
videti, ker so zaradi obreze porezana. To je zanesljivo znamenje, da je bil
rokopis podrobno izpisan in opremljen z vsemi kazali, še preden je bil
zvezan v sedanji kodeks in obrezan.
4.
semper pro semper – oba r sta v
rokopisu zaznamovana z znamenjem, podobnim krativcu. Tega ne
reproduciramo.
5.
plus – nad s je v rkp. tudi tu zapisano
krativno znamenje.
6.
attamen –
nad n je v rkp. zapisano znamenje, podobno ostrivcu,
česar ne upoštevamo.
7.
non intermiſsâ
reparatione – v prevodu: vendar naj ne okrni [dosedanje] postavitve. To
je eno od neposrednih sklicevanj na predhodno tradicijo
uprizarjanja.
8. V
zvezi tam ... quam je na obeh m
zapisano znamenje, podobno krativcu, verjetno je označevalo stavčni
podarek.
9.
iuxta datam in pluribus
capitulis normam – po pravilu, danem na več kapitljih, in v skladu z
objavljenimi odloki ... Ta stavek izrecno potrjuje, da je vodstvo redovne
province problematiko pasijonov večkrat obravnavalo in sprejemalo glede tega
pravila ali norme. Kapitelj je bil sklican enkrat na leto, občasno celo redkeje.
Vsekakor ni smiselno predpostavljati, da bi na enem kapitlju sprejeli pravila
glede uprizarjanja pasijonov, nato pa že čez leto ali dve spet nova pravila,
ampak se je to dogajalo v nekoliko daljšem razmiku. Zato ni dvoma, da zveza
in pluribus Capitulis močno kaže na tradicijo.
10. Ta del besedila vse
do razdelka Aditum ex antiqua consuetudine je poznejši
pripis, kakor je videti tudi po tem, kako je vrinjen med obstoječe in sledeče
besedilo. Napisala ga je verjetno ista roka kakor opombo o zastavi v slovenskih
barvah z letnico 1745 na fol. 51v.
11. Omenjena knjiga se do danes ni ohranila. Očitno pa je, da je uprizarjanje
pasijona sčasoma postalo institucionalno podrobno določeno. Ta zapis roke F je
iz dobe kmalu po letu 1745. Obveznosti voditelja procesije so bile tedaj
formulirane že v posebnem zvezku v celici očeta gvardijana. Institucija
uprizarjanja pasijona je torej imela svojo dinamiko, ki je bila v raznih dobah
precej različna.
12. Poglavje
Dodano
iz stare navade je napisala roka D in je starejše od gornjih določil
glede voditeljevih obveznosti in ugodnosti roke F. Čeprav je starejše, se že omenja
ex antiqua conſuetudine. Navade, ki jih te vrstice izrecno
formulirajo, so bile torej stare in so lahko dlje časa živele tudi brez posebnih
pisnih določil. Kdaj natanko po letu 1727 jih je roka D tu zapisala, za zdaj ni
mogoče reči. Prim. razpravo glede fragmenta
Christus baiulans
crucem post fig. 13 v komentarju.
→
13. Na levi margini bi morala v
višini te vrstice stati robna številka 6, pri naslednji repliki pa številka 7,
kakor kaže tudi Index rerum et personarum, vendar je bil
rob lista ob vezavi kodeksa tako obrezan, da je vidna je le še gornja poteza
številke 6. Podobno obrezanih je še več števil na margini.
14. Originalna didaskalija p.
Romualda daje napotek, naj bo Adamovih otrok toliko, kolikor jih je le mogoče
dobiti, in da nekateri izmed njih recitirajo. S tem robnim zapisom je eden
poznejših voditeljev procesije verjetno določil, naj recitirajo štirje
dečki.
15.
Napotek v tej didaskaliji in v tisti pred Adamovimi otroki, da podoba Smrti sledi
neposredno podobi Raja, je pomemben za razumevanje številčenja podob, ki je v
Romualdovi postavitvi nekoliko drugačno kakor v starejših, ki jih je imel pred
sabo; prim. opombo v Drugi podobi.
Ta didaskalija, ki v prehod med podobama Raja in Smrti umešča bratovščine, pa je
pomembna še zaradi posebnega razloga. Izrecno namreč potrjuje, da je umestitev
bratovščin na to mesto izvirni domislek p. Romualda; tudi pri dotedanjih
uprizoritvah so očitno nastopale bratovščine, saj o njih govori Romuald kot o
običajnem, tradicijskem elementu pasijona. Toda očitno so sodelovale dotlej na
drugem mestu uprizoritve, namreč le v sprevodu na čelu procesije (prim. seznama
v pismu iz leta 1713: bratovska pomeni prav podobo, ki jo
predstavljajo bratovščine). Če jih je Romuald hotel vzeti iz sprevoda in jih
umestiti na to mesto – med prvo in drugo podobo, je zanje moral napisati ali
vsaj močno prilagoditi tekst. Tako je napisal besedilo, ki ga govorijo Angeli. V
tem bi lahko videli potrditev teze Franceta Koblarja, ki je na podlagi
primerjave z južnonemškimi pasijoni menil, da je uvedba Angelov pristna
Romualdova invencija.
16.
v je v izvirniku pisan s strešico kakor za
cirkumfleks.
17.
V Drugi podobi je z ekdotičnega gledišča več preudarka vrednih stvari.
Začne se z Die dritte Vorſtellung – „tretji prizor“ je
Smrt. Zakaj „tretji“? To ni logično in ne sledi iz podatkov v predhodnem
besedilu. Takšno štetje si je sicer moč razlagati tako, da bi za prizorom z
Adamom in Evo v raju pisec štel nastop Adamovih otrok kot poseben (drugi)
prizor, Smrt torej kot tretji. Proti temu govori dejstvo, da za Adamovimi otroki
nastopa še več bratovščin, ki bi jih v takšnem štetju nastopajočih tudi lahko
šteli kot enega ali več prizorov. Še več, v dveh didaskalijah (tik pred
Adamovimi otroki in za njimi) je izrecno rečeno, da prvi podobi takoj sledi
Smrt, da pa je vmes mogoče vstaviti bratovščine; podobi Raja in Smrti sta si
torej v štetju podob vedno neposredno sledili (kar je teološko gledano edino
logično – smrt je posledica izvirnega greha). Zato je očitno, da na tem mestu
zapis „tretji prizor“ ni le navadna pomota, ampak je sled katere od starejših
predlog Pasijona, ki je imela takšno razporeditev
prizorov in je p. Romuald iz nje brez korekcije prevzel zvezo „tretji prizor“.
Prav to možnost potrjujeta oba seznama podob, ki sta se nam ohranila v pismu
neznanega voditelja škofjeloškega pasijona iz leta 1713, v listu št. 1. Tam je
kot tretja podoba zabeležena prav – Smrt. Na strani verso tega lista navaja
drugi seznam na tretjem mestu podobo Ta bili koin. Ker
gre skoraj gotovo za podobo belega ali rumenkastega konja oz. jezdeca iz
Apokalipse apostola Janeza, se zdi zunaj dvoma, da je podoba Ta bili koin predstavljala prav sprevod smrti. Tudi v nam znani
verziji ŠP namreč nastopi smrt ravno na belem konju, razlog za to pa je v
omenjenem apokaliptičnem motivu.
Oba seznama podob sta k sreči celo na istem listu, zato je ta
bili koin nedvomno samo variantno ime za smrt. Tako je očitno, da so
prizor Smrti prireditelji procesije tradicionalno poimenovali z metonimijo ta bili koin. Če pa je takšno sklepanje pravilno, potem
moramo to metonimično poimenovanje v pismu iz leta 1713 spet razumeti kot
nasledek že tedaj ustaljene tradicije. Še več; poimenovanje ta
bili koin pravzaprav razkriva genezo prizora Smrti v Pasijonu: v šestem
poglavju Apokalipse, v katerem Jagnje odpre sedem pečatov (Raz 6), je določno rečeno: „Ko je Jagnje odtrgalo četrti pečat, sem
slišal glas četrtega živega bitja, ki je reklo: »Pridi!« In glej, prikazal se mi
je konj mrtvaško blede barve. Tistemu, ki ga je jezdil, je bilo ime Smrt, za
njim pa je prihajalo Podzemlje. In dana jima je bila oblast nad četrtino zemlje,
da morita z mečem, z lakoto, s smrtjo in z zverinami zemlje.“ Sprevod smrti v ŠP
ustreza prav temu mestu iz Svetega pisma, saj iz njega tudi genetično
poteka.
18. Številke 1, 2, 3 na tem mestu skupaj s črticama, ki
verze delita na tri „kitice“, kažejo na to, da se je nekdo učil besedilo na
pamet oziroma koga drugega pripravljal na govorni nastop. Ni gotovo, kateri
roki gre pripisati teh troje znakov. Po primerjavi z drugimi števili v
rokopisu bi lahko bila tudi roka glavnega pisca – verjetno patra Romualda. V
primeru, če to drži, so te številke med zadnjimi ohranjenimi sledmi njegove
roke. Kajti rokopis ŠP je najverjetneje izgotovil pred Veliko nočjo 1727 –
te sledi priprave na govorni nastop „smrti“ pa so verjetno iz časa priprave
na uprizoritev.
19. Pisarska pomota, mišljeno je: rodiu.
20. Ta opomba priča o dodatku ali predelavi, izpričani
za leto 1734, ko je bila izdelana posebna podoba (figura) pekla. Opomba
gotovo ni bila zapisana sočasno, ampak za nazaj, torej se v rokopisu
pojavlja že kot drobec njegovega historiata. Glavno besedilo pasijona navaja
za ta prizor kar štiri hudiče in dušo, torej pet nastopajočih. Manj navadno
je, da naj bi imela verzija s samostojno podobo samo tri osebe. Napotek, da
se besedilo za to podobo prevzame z označenih mest – verſus
accipiuntur ex locis aſsignatis – je nekoliko neoprijemljiv in ni
mogoče z gotovostjo sklepati, ali so v podobi pekla uporabljali tukajšnje,
nam znano besedilo, ali katero drugo. Ni namreč jasno, s katerih mest naj bi
se verzi prevzeli ali kako naj bi bila ta mesta označena.
21.
V rokopisu se na tem mestu prvič (vseh takšnih mest je ducat) pojavi
znamenje, sestavljeno iz sredinske pike in pokončne črtice, podobno
današnjemu podpičju. Gre za nasledek raznolikih srednjeveških konvencij za
rabo ločil, točneje za znamenje, iz katerega se je pozneje razvil klicaj
(prim. Načela diplomatičnega prepisa).
To znamenje za eksklamacijo je v monologu pogubljene duše uporabljeno kar
trikrat, in to celo kot premišljeno kompozicijsko sredstvo. Vedno se pojavi
v prvem verzu dvostišja; sledi po eno dvostišje brez vzklika, nato spet
znamenje za vzklik. Romuald je torej uporabil vzklicno znamenje za tri tožbe
pogubljene duše, ki so tu umetelno razporejene tako, da se stopnjujejo v
klimaks: prva izraža subjektivni vidik trpljenja duše; druga zadeva
objektivni, teološki vidik njenega stanja (pekel kot ločenost od Božjega
obličja); tretji vzklik je želja po prenehanju bivanja, po smrti, ki je v
peklu ne more biti. Ta del ŠP je živo povezan z asketičnim slovstvom – v
tisti dobi že tudi slovenskim.
22. V
rokopisu ŠP je sredi replike nedolžnih otrok vlepljen v kodeks
folij 14; čeprav besedilo na njem ni del besedila
ŠP in ga objavljamo v Dodatku, je ta fragment pomemben za zgodovino pasijonskih
procesij na Slovenskem (prim. komentar
→). Folij 14
je tu treba posebej omeniti, ker vsebujeta 6. in 7. kitica na njem tematsko
dokaj podobno besedilo, kakor ga tu pojejo otroci, vendar pa sta besedili
motivno in oblikovno povsem različni (nikakor
ne gre za pojav
variantnosti). To kaže upoštevati kot znamenje Romualdove kreativnosti; čeravno
si je namreč shranil odlomek nekega tujega pasijona (sedanji folij 14), je
ustrezno besedilo v ŠP napisal docela po svoje.
23. Kakor prejšnja robna opomba je
tudi ta nastala očitno ob eni od poznejših uprizoritev; ker se zahteva štiri
prepise, je verjetno, da so hozano peli štirje dečki in ne dva, kakor stoji v
originalni didaskaliji. Možno je, da je bil tedanji avtor uprizoritve pozoren na
ravnovesje med repliko štirih hudičev in spevom hozane štirih nedolžnih otrok.
Hkrati je s tem navodilom dosegel še drugo simetrijo: nesrečni tožbi štirih
Adamovih otrok tu odgovarjajo štirje pevci hozane.
24. Ves ta prizor – Kristus, ki na
osličku jezdi v Jeruzalem, spremljajo pa ga apostoli in otroci s petjem hozane –
poteka še v okviru
Druge podobe – Smrti. To je nekoliko
nenavadno in navaja k pozornosti. Če se ozremo na
list št. 1 (ali na
Preglednico
podob), vidimo, da tako prvi kakor drugi seznam pisma iz leta 1713
navajata kot
Šesto podobo Kristusov vhod v Jeruzalem na
osličku. Tako besedilno kakor tudi uprizoritveno obsežna
Druga
podoba v našem ŠP torej obsega in združuje snov, ki je nekdaj pripadala
več samostojnim podobam. Zanimivo je, da na starejših seznamih vsebine ne
zasledimo podobe, ki bi jo lahko razumeli kot predhodnico tukajšnjemu nastopu
Pogubljene duše in hudičev, kar vodi k misli o Romualdovi samostojnosti in
izvirnosti.
25. Na tem mestu (med folijema 17v
in 18r) je bila nekoč v kodeks prilepljena manjša preganjena pola, ki je zdaj ni
več. To lahko sklepamo po sledeh lepila, podobnega tistemu, s katerim je še zdaj
prilepljen folij 14.
26. To je prva od samo štirih didaskalij, ki so v ŠP
napisane v slovenščini; vse druge (razen dveh latinskih), so v nemščini.
Navzočnost slovenskega odrskega napotka je posebnost, ki kaže na odklon od
poprejšnje literarne predloge in je bodisi sled druge predloge bodisi znamenje
izvirnega, spontanega avtorjevega posega v besedilo mimo predloge. Več o
problemu
slovenskih didaskalij v
komentarju.
27. Poseg neznane roke, ki
je tu črtala Romualdovi besedi
obiunu Saslusheine, je praktično
edini močnejši vsebinski poseg katere koli poznejše roke v izvirno besedilo ŠP.
Pomen angelovih besed navidez sicer ni bistveno spremenjen. Pomembno pa je s tem
posegom spremenjena literarna raven oziroma pesniški način, kako je ideja o
zveličanju na tem mestu podana, saj je redaktor črtal kar dva verza, ker je
svojo misel kratko, neposredno podal z dvema dodanima besedama. Zdi se verjetno,
da stoji za tem posegom globlja idejna motivacija. Romualdov verz, v katerem je
rečeno, da je Kristus na križu
uam uſsem Sadobo obiunu
Saslusheine, se je redaktorju nemara zdel doktrinarno dvoumen; zdelo se
mu je, da bi verz kdo utegnil razumeti tako, kakor da je po Kristusovi žrtvi
zasluženje prešlo na ljudi in bi torej človek postal nosilec zalužnosti. To bi
bilo zmotno – in Romuald kajpada ni hotel oblikovati sporočila v to smer –,
zasluženje je Kristusovo. Ker je šlo za jasnost o tako pomembni, kratko malo
osrednji resnici krščanske vere, neznani redaktor na tem mestu ni hotel
dopuščati možnosti za dvoumnost in je posegel v tekst. Ker drugih takšnih
posegov v ŠP ni, se zdi to najverjetnejša razlaga tega mesta. Podobno je Romuald
uporabil izraz zasluženje že v repliki
Angelus in monte
(verz
345), vendar se tam poznejšemu redaktorju
ni zdelo potrebno spreminjati besedila.
28. Tukaj je videti, da je avtor v
številčenju pomotoma napravil preskok od 61 k 70. Manjkajočih števil dejansko
tudi ni v
Index rerum et personarum, kar napeljuje na
misel, da gre le za napako. Toda več okoliščin nas vodi k sklepu, da je to le
videz. Pater Romuald se v vsem robnem številčenju ni zmotil ali za seboj
popravljal niti enkrat, pač pa je na tem in na še enem mestu
→ (v Deveti podobi) napravil večji preskok za
približno deset enot. Bolj verjetno, kakor da bi šlo le za napako, je, da je kot
glavna predloga, iz katere je besedilo prepisoval, p. Romualdu služila neka
obširnejša, bolj kompleksna verzija Pasijona, ki se nam ni ohranila. Pater
Romuald je verjetno moral krajšati besedilo in je na tem mestu izpustil eno
podobo, zato pa je moral v številčenju devet enot preskočiti; številčenja namreč
v novi (naši) verziji ni smel na novo prilagoditi, saj bi se mu sicer podrl red
kazalk, zbranih v
Index rerum et personarum. Več o sledeh
besedilnega izročila ŠP v
komentarju.
29. Ob tem foliju – 23r – gleda v
rokopisu na levi strani iz vezave trak papirja, ki bi ga lahko imeli za ostanek
odrezanega lista. Vendar ni tako. V resnici je to zapognjeni del (fr.
talon) folija 25, ki ga je p. Romuald vstavil v že napisani
snopič z besedilom
Devete podobe. Prim.
opombo k foliju 25.
30. Za kratkim napotkom (
Judas zaguie) v
Peti podobi je to prva
od skupaj štirih didaskalij v slovenščini. Izmed preostalih odrskih napotkov je
pisec v glavnem besedilu samo dve didaskaliji zapisal v latinščini (tudi ti dve v
Deveti podobi); vse druge so v nemščini. Navzočnost treh
slovenskih didaskalij prav v
Deveti podobi (tj. tik pred
folijem 25 in po njem) eksplicira problem raznih predlog ali njegovih lastnih
besedilnih verzij, s katerimi je p. Romuald razpolagal in iz njih prepisoval. Prim.
tudi komentar o slovenskih didaskalijah.
→
31. Tu je p.
Romuald, ko je številčil režijske enote svojega ŠP, spet preskočil številčenje –
z 80 naravnost na 90. Tudi teh izpuščenih števil ni v
Index
rerum et personarum. Primer je podoben kakor na začetku
Osme podobe,
ko nastopi sv. Hieronim. Na tem mestu pa je možnost, da bi bil preskok le
napaka, nemara še manjša, saj več okoliščin kaže, da se v
Deveti podobi stika več prvin besedilnega izročila, torej vsaj dve
literarni predlogi. Ker je prepisoval iz obsežnejše verzije
Pasijona in pri tem besedilo krajšal, je p. Romuald na tem mestu
izpustil večji del besedila. Zato je moral preskočiti deset mest v številčenju,
da bi ohranil red v
Index rerum et personarum – saj je
tudi tega prepisal iz predloge,
ni ga sestavljal sproti po dramskem
besedilu. Prav tako je na tem mestu naredil pisec preskok, ko je nastop Veronike
oštevilčil kot peto enoto v didaskaliji, ko bi morala biti četrta (prim. fol.
24r spodaj). V tem majhnem preskoku je najlaže
videti napako, toda možno je tudi drugače.
32.
Replika iz šestih verzov, ki tu sledijo, je edino mesto v ŠP, za katero je
ohranjen vsaj odlomek neposredne besedilne tradicije. To je list št. 6,
fragment Christus baiulans crucem post Fig. 13, na
katerem je ohranjen zgodnejši zapis (ali morda poznejši prepis) teh verzov
in vsebuje več variantnih mest. Ta zadevajo večinoma (pravo)pisno raven in
rabo ločil, razen v zadnjem verzu, v katerem nastopi opazen vsebinski
premik. Ob desnem robu je na tem mestu v kodeksu ŠP opomba, da je to mesto
treba prepisati dvakrat (torej verjetno za dva govorca). Poleg tega je
zadnji verz neka roka dodatno spremenila. Tako imamo skupaj tri različice
zadnjega verza te replike.
-
[Judæus dextræ Partis.]{Christus Baiulans Crucem post Fig: 13. Duo
Judæi. Judæus 1 Dexteræ partis}
-
[
¡ Brathie]{
Brathie} naſshe, [
inashku ]{
Jnasku}se dersitte,
Korasnu ga hsebe potegnite,
Nei nam plazha, kar [
ie]{
Je} on [
pregreisheu]{
pregreishu},
[
inu]{
Jnu} ueidou kadai [
ie]{
Je} zloueka [
odreshou,]{
odreshou}
[
tu ie]{
Tu Je} on se sdauni Sashlusou,
[
Sekai des ti hudiga ie on muid nami obudou.][[
Sakai dosti hudiga ie on med name
obudou.]]{
Ker Je on medname sadosti hudiga
obudou.}
Paleografsko in historično gledano prinaša to mesto dva problema, ki zadevata
kronologijo besedilnih variacij in ohranjenega tekstnega izročila.
-
Odnos med posegom v verz 631 v ŠP
in obema pripisoma na desnem robu – so od iste roke ali od
dveh?
-
Odnos med roko, ki je zapisala desni marginaliji, in fragmentom na
listu št. 6. Jih je napisala
ista roka in so torej sočasni? Se nam je torej na listu št. 6
ohranil prav eden od dveh prepisov, omenjenih v desni marginaliji,
ali ne? Ali pa, nasprotno, ne potekata od iste roke, nista sočasna,
temveč je fragment na listu št. 6 zgodnejši? Zanesljivega odgovora
zaenkrat ni; razlogi, zakaj se
nagibamo k zadnji možnosti, so podani v komentarju.
33. Zdi se, da je na tem mestu v
kodeksu nekdo (morda roka D) najprej prečrtal samo besedo hudiga in
dopisal hudobo (kakor bi želel popravljati v smislu: Sakai
hudobo je on muid nami obudou. Nato je ista roka celotno vrstico
prečrtala in pod njo zapisala popravljeno besedilo. To vsebuje nekaj popravkov,
s katerimi so nekatere narečne oblike izrecno črtane kot napačne in nadomeščene
z bolj uveljavljenimi: des ti → dosti, muid → med; pa tudi
nasprotno: nami → name.
34.
Folij 25 je eno od najzanimivejših mest za zgodovino besedilne tradicije ŠP.
Folij je bil namreč naknadno všit v lego (glej Kodikološki opis), njegov zapognjeni odrezani pregib ali krajec
(t.i. talon) je viden na sliki folija 23r. Paleografska in kodikološka
dejstva narekujejo tole razlago.
Pater Romuald je pisal Deveto podobo – Ecce homo – s
prizori Jezusa pred Pilatom in Judi, kakor je potekala njegova predloga (pri
tem ni rečeno, da je bila ta predloga Devete podobe
ista kakor tista, iz katere je prepisano besedilo drugih podob). Ko je
prišel do dna folija 24v, je kot zadnji verz na tej strani zapisal vrstico
koker foush krailla na khrish perbimo (zdaj je to
pred-predzadnji verz) in nadaljeval na strani 26r – kajti ta stran je v
snopiču pol tedaj še neposredno sledila strani 24v. Nadaljeval je s pisanjem
– toda nastop Longina je verjetno že prepisal z neke druge predloge – in
tako napisal Deveto podobo do konca (že na fol. 26v
sledi Deseta – Kristus na križu).
Nato se je v nekem trenutku odločil, da želi v podobo Ecce
homo vključiti še replike treh oziroma celo štirih Marij (sic,
prim. tres Marias kot osrednji topos srednjeveške
velikonočne liturgične drame, Kuret 1989: 12–15). Za to se je mogel odločiti
že takoj potem, ko je popisal večino folija 26r in s tem končal Deveto podobo, lahko pa tudi precej kasneje. Ko je
gledal, kam in kako lahko vključi besedilo Žalostne Matere Božje in žena, se
je moral ozirati tako na potek dramskega dogajanja kakor tudi na fizične
možnosti rokopisa, saj je želel že zapisano besedilo čim manj črtati ali
preusmerjati njegov potek.
Zato se je odločil, da vstavi besedilo na enem dodatnem listu med sedanja
folija 24 in 26. Tako je nastal sedanji folij 25. Ko je to napravil, je
moral le še poskrbeti, da fol. 25 ne bi presekal prejšnje replike, torej da
se replika Judæi Sinistræ Partis vsa konča na fol. 24v. Zato je moral dva
verza te replike (Na tem krishu ga ozhmo umoriti, / inu
toku nashe uigshe resueseliti), ki sta bila že napisana na sedanjem
fol. 26r zgoraj, prečrtati in ju prepisati na stran 24v spodaj; tam se jima
pozna, da sta zapisana z nekoliko drobnejšimi črkami in stisnjena na spodnjo
margino, na katero, če primerjamo zrcalo drugih listov, Romuald praviloma ni
več pisal. Pri tem se mu je zapisala še drobna variacija (inu → ieno).
Vsa ta kodikološka dejstva bi ne bila tako pomembna, če bi bil p. Romuald
zgolj pozabil prepisati iz svoje predloge besedilo žena, ki zdaj stoji na
fol. 25. Pomembna so šele v luči nekega drugega dejstva, ki je z njimi
postalo bolje vidno: besedilo na foliju 25 ni del prvotne ali
iste predloge, iz katere je p. Romuald prepisal glavnino Pasijona. Dramaturški pogled na to besedilo nas nagiblje k mnenju,
da je na folij 25 pater Romuald zapisal odlomke besedila iz neke druge
verzije pasijona; ta je bila, če sodimo po slogu, prav tako izpod njegovega
peresa, vsekakor pa je tu vidna sled širšega pasijonskega besedilnega
izročila. Besedilo na tem foliju je prav mogoče – celo najverjetneje –
Romualdovo; toda to pomeni le, da je pater Romuald svoj pasijon predeloval,
imel vsaj dve ali več različic, ki so bile nemara podobne ali mestoma enake,
toda vsaj v posameznih prizorih so se razlikovale. Skoraj nemogoče je
namreč, da bi dramske replike Žalostne Matere Božje in Marije Magdalene v
Deveti podobi bile prvotno del istega besedila,
kakor replike teh žena v Deseti podobi. To
dramaturško vprašanje je obravnavano v komentarju.→
35. Tu
se številka 94 ponovi, vendar to ni napaka v številčenju, marveč sodi Marija
Salome v skupino žena ob Mariji Magdaleni – takšna je ob št. 94 namreč
oznaka v Index rerum et personarum.
36.
Na tem mestu je prvikrat omenjena vojaška konjenica, izrecno imenovana kot
nova (mrtvaška in peklenska konjenica nastopata že v Drugi podobi; grenadirska nastopi v Četrti). Omeniti je treba, da se v didaskalijah in registrih ŠP
pojavlja več vrst konjenice oziroma več oblik vojska. Opozoriti velja, da je p.
Romuald konjenico, poprej grenadirsko, tu najverjetneje nezavedno zapisal kot
novo. Zakaj tako, ni mogoče izčrpno pojasniti, toda več znamenj
kaže, da se v Deveti podobi srečujeta dve ali več
besedilnih predlog. Na to mesto, kjer p. Romuald napove novo
konjenico, namreč iz seznamov na koncu meri alineja Turcarum compania in še prej Compania Noua quæ fuit Turcarum. Takšne
omembe izrecno razkrivajo kronološko razsežnost, v kateri je nastajal ŠP v
raznih razvojnih verzijah, čeravno te razsežnosti ne moremo podrobno časovno
fiksirati.
V ŠP, zlasti še v kazalih, se nato križa še več imen vojska – poleg grenadirske
in nove še dragonska, nemška in turška (prim. komentar). Podrobnejša datacija posameznih vojska, iz katere bi bilo
moč časovno opredeliti posamezne vpise in celo roke rokopisa ŠP, ostaja odprta;
največ podatkov o tem je v F. Štukl 1999: 109-111.
37. Ni jasno,
zakaj je bil napis
Cupido unter dem Creüz tu zapisan,
ustrezno govorno besedilo pa ne, pač pa je zatem avtor pripisal kazalko in
preusmeril Kupida iz te,
Desete, naprej kar v
Enajsto podobo. Prim. tudi
opombo o Mornarju in komentar.
38. Zapis milostuo vzbuja videz,
kakor da gre za eno redkih avtorjevih pisarskih pomot. Če predvidevamo, da je
avtor pomotoma izpustil črko i, bi se prislov lahko
glasil milostivo. Toda bolj verjetno je, da gre za pojav
samoglasniškega upada. Primer je podoben kakor v verzu 835.
39. Mesto je nekoliko težavno. Originalni zapis je bil
zanesljivo namare, neznana poznejša roka pa ga je
popravila v namore. V prvotnem zapisu namare verjetno ne gre za drugačen pomen, pač pa črka a ponazarja narečni vokalizem, v katerem se glas o
preliva v a. V tem primeru je bil vnos črke o namesto a le uveljavitev knjižne
oblike.
40. Na tem mestu se v rokopisu znova pojavi oblika milostui, kar vzbuja videz napake, podobno kakor v verzu
804, le da gre zdaj za pridevnik. Vendar je takšen zapis najverjetneje le
posledica samoglasniškega upada in je v okviru govornega zapisa pravilen.
41. Ta poseg v tekst razkriva droben, toda pomenljiv podatek: da je
bilo v Romualdovi dobi v tem prizoru le dvanajst mož s sulicami, pozneje pa
že 24. Podoben podatek o rasti števila nastopajočih in rekvizitov najdemo
tudi v seznamu oblačil prav na koncu Pasijona – fol.
51v – kjer je k zapisu podatka o dvajsetih oblačilih za peklenščke (ki je že
tako mlajši od glavnega dela besedila) pripisano, da je oblačil „zdaj“ 28.
Takšni podatki potrjujejo, da se je uprizoritvena dimenzija Pasijona z leti – kljub resnobnim navodilom
kapucinskega vodstva – vendarle krepila. S tem se odpre nelahko vprašanje,
ali je rast uprizoritvene, torej gledališke dimenzije Pasijona potekala v odnosu do besedila samo intenzivno (da so
torej upoštevali nam znano besedilo in z njim dano število prizorov, toda ti
so bili bolj intenzivno izkoriščeni v gledališkem pomenu) ali pa tudi
ekstenzivno (da bi torej raslo tudi besedilo in se z leti spet večalo
število prizorov, tiste verzije Pasijona pa se nam
niso ohranile)? Čeravno so bila redovna navodila jasna, – zahtevala so
minimalno število prizorov in osredinjenost na bistveno evangeljsko
sporočilo o skrivnosti Gospodovega trpljenja – je vendarle očitno, da ta
navodila niso bila dosledno upoštevana.
42.
Za verze Mornarjeve replike je obstajal dvom (Pretnar 121), ali spadajo v
glavno besedilo Pasijona. Spadajo! Prav gotovo so jih uprizarjali, če ne
več po Romualdu, pa vsekakor v njegovi dobi. Ta dramska replika je
namreč smiselno usidrana v njegovi zasnovi Pasijona, saj je prav Mornar
tisti, ki je objadral Evropo, Ameriko, Azijo in Afriko, te pa v svojih
presonifikacijah za Mornarjem ali ob njem spregovorijo o krščanski veri.
Možno je, da so obseg besedila krčili, toda dejstvo, da je p. Romuald
vključil Mornarjeve verze v spremni del rokopisa, na ustreznem mestu
svoje režijske knjige pa usmeril kazalko nanje, lahko pomeni le dvoje:
bodisi, da je verze med pisanjem čistopisa preprosto pozabil zapisati na
ustrezno mesto, ali pa, da se jim v procesu krajšanja ni hotel docela
odpovedati in jih je vendarle vključil na konec Perioche (kar je bolj verjetno).
Nenavadno je v repliki Mornarja to, da v vseh teh verzih ni niti enega
dolgega ſ – drugače kakor v preostalem glavnem besedilu ŠP. Glede sledi
besedilne tradicije, ki se v tem razkriva, prim. komentar.→
43. Ta Jetzt se nanaša
na isto dobo kakor spodnji dodatek te roke, ki govori o novi zastavi, izdelani
leta 1745. – Opomba o 28 oblačilih za peklenščke (namesto prejšnjih 16) je
pomembna tudi zato, ker izpričuje, da se je obsežnost uprizoritve še sredi 18.
stoletja povečevala.
44. To mesto je
po mnenju Staneta Grande najzgodnejša ohranjena omemba slovenske zastave –
trobojnice, prvotno seveda zastave vojvodine Kranjske. Zveza Neye
Standart dopušča razumevanje, da je takšna zastava obstajala že prej, a
da so leta 1745 izdelali novo.
Gor: Vsebina Prejšnji: Faksimili Naslednji: Kritični prepis s prevodom neslovenskih delov besedila