Gor: Vsebina Naslednji: Faksimili
Škofjeloški pasijon je najstarejše in malone edino ohranjeno dramsko besedilo baročne dobe v slovenskem jeziku. Je eden od prvovrstnih spomenikov slovenskega baročnega slovstva.
Raziskava, iz katere je nastala ta izdaja, se je usmerila k primarnemu viru: k samemu rokopisnemu kodeksu, v katerem nam je pater Romuald Štandreški (med svetom Lovrenc Marušič, 1676–1748) besedilo Pasijona zapustil in izročil. Kodikološki podatki, ki jih je analiza izsledila, so podali osnovo za novo datacijo Pasijona in pojasnili nekatere vidike njegove geneze. Nove podatke so bistveno pomnožila še pisma in listi iz dobe pred in po patru Romualdu, ki so se ohranili ob kodeksu s Škofjeloškim pasijonom in so tu prvikrat prepisani in prevedeni.
Ta znanstvenokritična izdaja je nastala v elektronski obliki, iz nje je sledila tiskana knjiga z enakim besedilom. Poleg vsega, kar kritični izdaji nalaga filološko izročilo, je bil njen namen predvsem ta: poiskati čim več sledi izgubljene besedilne tradicije Škofjeloškega pasijona, saj je bil ob svojem času univerzum kulture v malem: iz žive vere porojena ljudska pobožnost, hkrati pa tudi stvaritev slovenske literature in gledališča.
Matija Ogrin