Kritični prepisi


Prikaži v pisavi ZRCola BRIŽINSKI SPOMENIKI
Kolofon TEI
Ta datoteka je zapisana v standardnem Unikodu
Nazaj
Diplomatični prepisi
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Fonetični prepisi

Kazalo poglavja


Nazaj
Kritični prepisi
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Kritični prepis

Načela kritičnega prepisa

Igor Grdina

Izhodišča

§ 202Kritični prepis se od diplomatičnega loči po tem, da sicer kolikor je mogoče zvesto prikazuje podobo izvirnika, vendar pa nekatere posameznosti tudi interpretira. Vsi posegi so strogo omejeni na razreševanje okrajšav izvirnega besedila, na členitev besed in besedilnih enot, stavo ločil ter velike in male začetnice. Vse to olajšuje branje sodobnemu bralcu, ki pogosto ne pozna dejstev, s katerimi se ukvarjajo paleografija in druge temeljne zgodovinske znanosti. Takšen prepis je v središču pozornosti sodobne izdajateljske teorije in prakse ter je standardni del izdaj posameznih diplomatičnih virov ali njihovih zbirk. Po podobnih načelih se izdajajo tudi nediplomatska besedila antičnega in srednjeveškega obdobja. Hkrati z opisom materiala (papirus, pergament, papir, tkanina; razsežnost; izvor; ohranjenost ipd.) dokumenta ter z ugotovitvami zgodovinske kritike (izvirnik, prepis, ponaredek; čas in kraj nastanka; pisava; ime pisarja; dosedanje izdaje ipd.) pomeni kritični prepis osnovo za nadaljnje raziskave.


Nazaj
Izhodišča
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Ločila, velika in mala začetnica, členitev besedila

Črke

§ 203Črkovni sestav našega kritičnega prepisa je klasična latinska abeceda. Različne oblike istih črk (dolgi in okrogli s, dve varianti črke z, karolinška oz. poluncialna in uncialna oblika črke d) so zapisane enako, ker je razlika med njimi v BS le grafična. Vendar pa glede fonetične vrednosti nekaterih črk, npr. okrogle in dolge oblike črke s, ni enotnega mnenja. Dolga oblika črke s (ſ) zaznamuje isti fonem kot okrogli s, vendar tudi druge foneme, ki jih latinščina nima (prim. Pircheggerjevo branje z drugimi). To velja zlasti za kombinacije z drugimi črkami, ki skupaj zaznamujejo en glas. Podoben problem predstavljata tudi obe obliki črke z.

§ 204Črki u in v sta tudi v kritičnem prepisu razvrščeni tako kot v izvirniku, čeprav je v praksi latinskih pisarjev karolinške in pokarolinške dobe razlika med njima samo grafična. Takega črkovnega sistema se drži tudi Miklošič v obeh svojih prepisih.


Nazaj
Črke
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Nadvrstična znamenja

Ločila, velika in mala začetnica, členitev besedila

§ 205Sodobnih ločil ni mogoče z gotovostjo prenašati v srednjeveška besedila, kajti takratni zapisovalec je mislil in pisal v svojih kategorijah. Tako z današnjimi skladenjskimi ločili nikoli ne bo mogoče nadomestiti izvirnih retoričnih ločil, ki so tuja miselnemu svetu sodobnega bralca; prav nanj pa se mora ozirati kritični prepis. Nadaljnja težava je v tem, da v BS II ni ločil. Tako s paleografskega stališča o razmerju med izvirnim retoričnim in sodobnim skladenjskim ločilom na številnih mestih niti ni mogoče razpravljati. V našem kritičnem prepisu so sodobno razumljena skladenjska ločila postavljena glede na ločila prevoda v današnjo slovenščino; ta pa v kar največji meri upoštevajo retorična ločila izvirnika, ki zaznamuje premore pri glasnem branju. Kjer se oratorski premor ne ujema s skladenjskim ločilom, je v kritičnem prepisu zaznamovano samo mesto skladenjskega ločila. Tako je ravnal tudi Miklošič.

§ 206Sistem ločil sestavljata v našem prepisu sodobna, skladenjska pika in vejica, poleg njiju pa še dvopičje. Glede na ta ločila so postavljene tudi velike in male začetnice, razen v imenih, kjer velja izročilo slovenskega pravopisja.

§ 207Naš kritični prepis ima isti sistem ločil, kot je pri Miklošiču. Velike začetnice pa ima Miklošič razporejene drugače – piše jih namreč samo na začetku besedila in v začetkih odstavkov ter v osebnih imenih, medtem ko tudi za piko začenja naslednjo besedilno enoto z malo začetnico. Z malo piše tudi besedo Bog ter osebne in svojilne zaimke v zvezi z njim; enako je obravnavan tudi Zlodej.


Nazaj
Ločila, velika in mala začetnica, členitev besedila
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Krajšave

Nadvrstična znamenja

§ 208Glede na to, kar je o teh znamenjih bilo rečeno v zvezi z diplomatičnim prepisom, so ta tudi v kritičnem prepisu postavljena kolikor mogoče neinterpretativno, torej na mestih in v položajih kot v izvirniku. Vsako drugačno razpostavljanje nadvrstičnih znamenj bi bilo pri sedanjem stanju raziskav BS neustrezno. Miklošičeva kritična prepisa ta znamenja opuščata, saj avtor v njih očitno ni zaznal jezikovnega pomena. Paleografski prepis jih zaradi njihovega vpliva na grafično podobo izvirnika seveda ne sme opustiti, ne sme pa jih tudi kritično razvrščati, ker načela za to niso splošno sprejeta.


Nazaj
Nadvrstična znamenja
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Rekonstrukcije

Krajšave

§ 209V našem kritičnem prepisu so razrešene vse okrajšave, od ligatur pa tisti dve, ki sta v diplomatičnem prepisu pisani na poseben način (& in ŋ). O izvoru, razširjenosti, običajnosti okrajšav je bil govor že pri diplomatičnem prepisu.


Nazaj
Krajšave
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Členitev na besede

Rekonstrukcije

§ 210Rekonstrukcijski posegi v besedilo izvirnika so v našem kritičnem prepisu usklajeni s slovenskim prevodom in so jezikovne narave. S čisto paleografskega stališča ne bi bili potrebni, saj je besedilo na teh mestih jasno vidno in brez pisarskih popravkov.

§ 211Nadpisane dele besedila označuje zgoraj odprti oglati, odvečne dele pa okrogli oklepaj.

§ 212Najbolj nesporni posegi (izpusti posameznih črk) so označeni z oglatim, drugi, manj zanesljivi, pa s prelomljenim oklepajem.

§ 213Vse dosedanje rekonstrukcije, ki se ločijo od naših, navajajo opombe.


Nazaj
Rekonstrukcije
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Predstavitev kritičnih prepisov

Členitev na besede

§ 214V tem kritičnem prepisu je besedilo razdeljeno na besede, kakor jih razumeva evropsko jezikovno izročilo od poznega srednjega veka naprej (v času humanizma začno upoštevati tudi antične zglede). Ne ozira se pa na pojmovanje členitve zapisovalcev BS. Poleg uvedbe današnjih ločil in velikih začetnic pomeni členitev na besede največji interpretacijski poseg v besedilo BS.


Nazaj
Členitev na besede
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Kritični prepis

Predstavitev kritičnih prepisov

§ 215Pričujoča elektronska izdaja vključuje poleg našega kritičnega prepisa tudi Miklošičev prepis iz leta 1861. V tiskani izdaji BS (1992, 1993, 2004) je bil upoštevan tudi Miklošičev kritični prepis iz leta 1854, v opombah pa smo tam zaznamovali razlike med našim in obema njegovima prepisoma. Ker se oba Miklošičeva prepisa razlikujeta le v manj pomembnih podrobnostih, objavljamo v tej izdaji v ekstenzivni besedilni obliki le zadnjega (1861).

§ 216Vzporedni prikaz našega in Miklošičevega prepisa omogoča jasen vpogled v razlike pri pisanju velike oz. male začetnice in pri ločilih, v čemer je Miklošičevo pravilo, kakor smo že videli, precej zapleteno. Rečemo lahko, da se Miklošič izogiba končnemu ločilu, zato so njegove stavčne konstrukcije zapletene.

§ 217Miklošič v prepisih uporablja latinsko abecedo brez diakritičnih znamenj in samo okroglo obliko črke s.

§ 218Pisarskih okrajšav Miklošičeva prepisa ne razrešujeta.

§ 219Poleg obeh Miklošičevih prepisov so bile v naših tiskanih izdajah upoštevane še tele izdaje oziroma prepisi BS:

§ 220Posamezni prepisi uporabljajo tako različne pisne sisteme, da so paleografsko skoraj neprimerljivi; žal noben ni nadrobneje pojasnjen. Zato je mogoče prepisne primerjave na paleografski ravni izpeljati le glede mest in vrste ločil.

§ 221Opozoriti velja še na tole: ločila enakega znaka (npr. pika) pri vseh prepisovalcih nimajo enake vrednosti. Tako Vostokov po piki ne začenja nove enote besedila z veliko začetnico; v tem se drži izročila stcsl. pismenstva, kjer pika sredi pisnega prostora pomeni skladenjsko vejico ali piko. Ponekod uporablja vejico, ki je stcsl. pismenstvo ne pozna. Kopitarjeva pika ima kot vse druge današnji pomen in vrednost. Weingart po piki sicer ne začenja nove besedilne enote z veliko začetnico, toda ker pri njem ne gre za prevod v povsem klasično stcsl., ima pika isto vrednost kot pri drugih prepisovalcih. Čisto posebno kritično razporeditev ločil ima Hamm. Po piki ne začenja besedila vselej z veliko začetnico, ki pa jo najdemo tudi na nepričakovanih mestih sredi stavčnih enot. S takšnim ravnanjem želi posnemati stavo velike začetnice v izvirniku in glede nanjo postavlja ločila, čeprav njegov prepis ni diplomatičen (celo ni v skladu z jezikovnimi dejstvi; prim. y na nepravem mestu: fol. 158, 8. vrstica: zavystiu, 25. vrstica: nenavyst).


Nazaj
Načela kritičnega prepisa
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Kritični prepis: Miklošič, 1861

Kritični prepis

Igor Grdina

Nazaj
Kritični prepis
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
II

I

78r

Faksimile 78r (342x500)
GLAGOLITE PO NAZ REDKA ZLOUEZA:
Bose, Gozpodi miloztiuvi, Otze Bose, Tebe izpovuede
vuez moi greh, i zuetemu Creztu, i zuetei Marii, i zue-
temu Michaelu, i uzem crilatcem bosiem, i zuetemu Pe-
5 tru, i uzem zelom bosiem, i uzem musenicom bosiem,
i uzem vuernicom bosiem, i uzem, devuam praudnim, i uzem
praudnim. I tebe, bosi rabe, choku biti izpovueden uzeh moih
greh, i vueruiu, da mi ie, na zem zuete beusi, iti se na on
zuet, paki se uztati na zodni den. Imeti mi ie sivuot
10 po zem, imeti mi ie otpuztic moih grechou. Bose
miloztiuvi, primi moiv izpovued moih grechou: ese
iesem ztuoril zla po t den, pongese bih na zi zvuet
vuuraken i bih crisken, ese pomngu ili ne pomngu, ili
vuolu ili nevuolu, ili vuede ili ne vuede, ili u nepraud-
15 nei rote ili u lsi, ili tatbe ili zavuizti, ili v uzmazi
ili v zinistue, ili ese mi ze tomu chotelo, emuse mi bi ne doz-
talo choteti, ili v poglagolani, ili zpe ili ne zpe, ili ese
iezem ne zpazal nedela, ni zueta vuecera, ni mega
pozta i inoga mnogoga, ese protiu Bogu i protiu me-
20 mu creztu. Ti edin, Bose, vuez, caco mi ie iega potre-
ba vuelica. Bose, Gozpodi miloztivi, Tebe ze mil
tuoriv od zih postenih greh i od ineh mnozeh,
i vuensih i minsih, ese iezem ztvoril. Teh ze Tebe
mil tuoriv, i zuetei Marii, i vzem zvetim.

78v

Faksimile 78v (344x500)
25 I da bim na zem zuete tacoga grecha pocazen vzel,
acose Ti mi zadenes i acose Tua milozt i Tebe liubo.
Bose, Ti pride ze nebeze, vse ze da v moku za vuiz
narod, da bi ni Zlodeiu otel. Otmi me vzem zlo
deiem. Miloztivui Bose, Tebe poronso me telo, i
30 mo dusu, i moia zlovueza, i me delo, i mo vuoliu,
i mo vueru, i moi sivuot. I da bim uzlissal na zodni
den Tuo milozt vueliu z temi, iese vzovues Tvoi-
mi vzti: Pridete, Otza mega izvuolieni, pri-
mete vuecsne vuezelie i vuecsni sivuot, ese vi
35 iezt ugotoulieno iz uueka v uuek. Amen.
Confitentibus tibi Domine famulis ac famulabus tuis remit-
te peccata, ut qui intrinsecus conscientia flagellantur
reconciliationis tuæ gratia consolentur. Per.

Nazaj
I
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
III

II

158v

Faksimile 158v (245x360)
Eccȩ bi detd nas ne ze-
gresil, te v ueki gemu be
siti, starosti ne prigem-
lioki, nikoligese pet-
5 sali ne imugi, ni slzna
teleze imoki, nu ú vuȩ-
ki gemu be siti. Bone-
se zavuiztiu bui Ne-
priiazninu uvignan
10 od szlauui bosigȩ, potom
na narod zlovuezki
strazti i petzali boi-
do, i nemoki, ibo zzem re-
du zemirt. I pagi, bra-
15 triia, pomenem ze,
da i zinouue bosi na-
resem ze. Botomu oz-
stanem zich mirzcih
del, ese sunt dela Soto
20 nina: ese trebu tuorim,
bratra oclevuetam, ese
tatua, ese raszboi, ese pulti
ugogenige, ese roti, choi-
ihse ne pazem, nu ge pre-
25 stopam, ese nenauuizt.
Nizce teh del mirze ne
pred bosima ozima. Mo-
sete potomu, zinzi, uvi-
deti i zami razumeti,
30 ese bese priuuæ zlou-
uezi u liza tazie, aco-
se i mui gezim, tere dela Ne-
priiaznina uznenauvi-
desse, a bosia uzliubise.

159r

Faksimile 159r (246x360)
35 Da botomu nine u circu-
vah ich clanam ze, i mod-
lim ze im, i zesti ich
pigem, i obeti nasse im
nezem o zcepasgenige
40 telez nasich i dus nasich.
Tîge se mosem i mui este
buiti, eccȩ tage dela
nasnem delati, iase o-
ni delase. Oni bo las-
45 na natrovuechu, seg-
na naboiachu, bozza
obuiachu, naga ode-
achu, malomogoncka
u ime bosie bozzekacho,
50 mrzna zigreahu, stran-
na bod crovvi zuoge
uvedechu, u tim-
nizah i u zelezneh
vvosich uclepenih
55 bozcekachu, i u ime
bosie te utessahu.
Temi, temi ti ze deli
Bogu briplisaze. Taco,
zinzi, i nam ze mod-
60 liti tomuge vuirch-
nemu Otzu Goszpodi, dos-
da ni tamoge vzed-
li, v zezarstuo suoge,
ese iest ugotouleno iz-
65 coni doconi izvvo-
lenicom bosiem. I gezm,
bratria, bozuuani ibo-
begeni, egose ne mosem

159v

Faksimile 159v (246x360)
nikimse liza ni ucri-
70 ti, nicacose ubega-
ti, nu ge stati pred
stolom bosigem ze
zopirnicom nasim,
ze Zlodegem starim,
75 i gest ze pred bosi-
ma osima vzaco-
mu zuoimi vzti
i zuoim glagolom
izbovuedati, ese ge
80 na sem szuete chisto
stuoril, libo bodi do-
bro, libo li zi zlo.
Da c tomu dini, zinzi,
muzlite, ide ne ca-
85 mo ze vcloniti, nu
ge pred bosima osima
stati i zio prio imeti,
iuse gezim bovvedal.
Nas Gozbod, zueti Cristuz,
90 ise gest bali telez nassih
i zpasitel dus nassih, to n
bozzledine balouvani-
ge pozled ge pozstavvil,
i ucazal ge, imse ze nam
95 dozstoi od gego zavue-
kati i gemu ze oteti.
Preise nassi zesztoco
stradacho, nebo ie te-
pechu metlami, i pri-
100 nizse ogni petsachv,
i metsi tnachu, i po lezv
vuesachu, i selezni cliusi

160r

Faksimile 160r (239x360)
ge raztrgachu. A to bac
mui nine nasu prau-
105 dnu vuerun i praudnv
izbovuediu toie mosem
ztvoriti, ese oni to vue-
lico strastiu stuorise.
Da potomu, zinzi, bosie
110 rabe prizzuause tere
im grechi vuasa poste-
te i im izpovvedni bo-
dete grechov uuasih.

Nazaj
II
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Kritični prepis: Miklošič, 1861

III

160v

Faksimile 160v (255x360)
Iaz ze zaglagolo
Zlodeiu, i uzem iego
delom, i uzem iego
lepocam. Tose uue-
5 ruiu u Bog uzemo-
goki, i u iega Zin,
i u Zuueti Duh, da ta
tri imena sunt edin Bog,
Gozpod zuueti,
10 ise ztuori nebo i z-
emlo. Tose izco ie-
ga milozti, i sancte
Mariae, i sancte Mic-
haela , i sancte Pe-
15 tra, i useh bosih zil,
i uzeh bosih mose-
nic, i useh bosih za-
connic, i useh zuetih
deuuiz, i uzeh bosih moki,
20 da mi rasite na pomoki
biti ki Bogu moih gre-
chou, da bim cisto iz-
pouued ztuoril i od-
puztic ot Boga priel.
25 Bogu uzemogokemu
izpouuede uze moie
greche, i sancte Marie,
uzeh nepraudnih del
i nepraudnega pomislenia,
30 ese iezem uuede ztuo-
ril ili ne uuede, nudmi
ili lubmi, zpe ili bdê,
u zpitnih rotah, v lisnih
resih, v tatbinah, u znicistvȩ,

161r

Faksimile 161r (249x360)
35 u lacomztue, v lichogedeni,
v lichopiti, u uzmaztue
i u uzem lichodeiani. Ese
iesem ztuoril protiuuo
Bogu od togo dine,
40 ponese cristen bih, dase
do diniznego dine, togo
uzego izpouueden bodo
Bogu i sancte Marii i sancto
Laurenzu, Gozpodi,
45 i uzem zuetim, i tebe,
bosi rabe. Caiu ze
moih grechou i rad ze
chocu caiati, elicose
zimizla imam, eche
50 me, Bose, postedisi. Dai mi,
Bose Gozpodi, tuuoiu
milozt, da bim nez-
ramen i neztiden
na zudinem dine
55 pred Tuoima osima
ztoial, igdase pri-
des zodit siuuim
i mrtuim, comusdo
po zuem dele. Tebe,
60 Bose miloztivui,
poruso uza moia
zlouueza, i moia
dela, i moie pomis-
lenie, i moie zridze,
65 i moie telo, i moi
siuot, i moiu dusu.
Criste, bosi Zinu,
ise iezi razil na zi

161v

Faksimile 161v (243x360)
zuuet priti, gres-
70 nike isbauuiti ot
Zlodeine oblazti,
uchrani me ot uzega
zla i zpazi me
v uzem blase.
75 A M E N.
Amen.

Nazaj
Kritični prepis
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Fonetični prepisi

Kritični prepis: Miklošič, 1861


Nazaj
Kritični prepis: Miklošič, 1861
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
II

I

78r

Faksimile 78r (342x500)
Glagolite po naz redka zloueza:
bose, gozpodi miloztiuvi, otze bose, tebe izpovuede
vuez moi greh i zuetemu creztu i zuetei Marii i zue-
temu Michaelu i uuizem crilatcem bosiem i zuetemu Pe-
5 tru i uzem zelom bosiem i uzem musenicom bosiem
i uzem vuernicom bosiem i uzem devuam praudnim i uzem
praudnim, i tebe, bosi rabe, choku biti izpovueden uzeh moih
greh. i vueruiu, da mi ie, na zem zuete beusi, iti se na on
zuet, paki se uztati na zodni den, i meti mi ie sivuot
10 po zem, imeti mi ie otpuztic moih grechou. bose
miloztiuvi, primi moiv izpovued moih grechou, ese
iezem ztuoril zla po t den, po ngese bih na zi zvuet
vuuraken, i bih crisken, ese pomngu ili ne pomngu, ili
vuolu, ili nevuolu, ili vuede ili ne vuede, ili u nepraud-
15 nei rote, ili ulsi, ili tatbe, ili zavuizti, ili v uzmazi,
ili v zinistue, ili ese mi ze tomu chotelo, emuse mi bi ne doz-
talo choteti, ili v poglagolani, ili zpe ili ne zpe, ili ese
iezem ne zpazal nedela ni zueta vuecera ni mega
pozta ; i inoga mnogoga, ese protiu bogu i protiu me-
20 mu creztu. ti edin, bose, vuez, caco mi iega potre-
ba vuelica. bose gozpodi miloztivi, tebe ze mil
tuoriv od zih postenih greh i od ineh mnozeh,
i vuensih i minsih ese iezem ztvoril ; teh ze tebe
mil tuoriv i zvetei Marii i vzem zvetim ;

78v

Faksimile 78v (344x500)
25 i da bim na zem zuete tacoga grecha pocazen vzel,
acose ti mi zadenes, i acose tua milozt i tebe liubo.
bose, ti pride ze nebeze, vse ze da vmoku za vuiz
narod, da bi ni zlodeiu otel ; otmi me vzem zlo-
deiem. miloztivu bose, tebe poronso me telo i
30 mo dusu i moia zlovueza i me delo i mo vuoliu
i mo vueru i moi sivuot. i da bim uzlissal na zodni
den tuo milozt vueliu z temi, iese vzovues tvoi-
mi vzti: pridete, otza mega izvuolieni, pri-
mete vuecsne vuezelie i vuecsni sivuot, ese v
35 iezt ugotoulieno iz vueka v uuek. amen.
[…]
[…]
[…]

Nazaj
I
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
III

II

158v

Faksimile 158v (245x360)
Eccę bi detd nas ne ze-
gresil, te vueki gemu be
siti, starosti ne prigem-
lioki, nikoligese pet-
5 sali neimugi, ni slzna
teleze imoki, nu u vuę-
ki gemu be siti. bo ne-
se zavuiztiu bui ne-
priiazninu uvignan
10 od szlauui bosigę, po tom
na narod zlovuezki
strazti i petzali boi-
do, neimoki i bz zre-
du zemirt. i pagi, bra-
15 triia, pomenem ze,
da i zinouue bosi na-
resem ze, bo tomu oz-
stanem zich mirzcih
del, ese sunt dela soto-
20 nina, ese trebu tuorim,
bratra oclevuetam, ese
tatua, ese raszboi, ese pulti
ugongenige, ese roti, choi-
se ih ne pazem, nu ge pre-
25 stopam, ese nenauuizt.
nizce teh del mirzene
pred bosima ozima. mo-
sete potomu, zinzi, uvi-
deti i zami razumeti,
30 ese bese priuuae zlou-
uezi u liza tazie, aco-
se i mui gezim, tere ne-
priiaznina uznenauvi-
desse, a bosiu uzliubise.

159r

Faksimile 159r (246x360)
35 da botomu nine u circu
vah ich clanam ze, i mod-
lim ze im, i zesti ich
pigem, i obeti nasse im
nezem o zcepasgenige
40 telez nasich i dus nasich.
tige se mosem i mui este
buiti, eccę tage dela
nasnem delati, iase o-
ni delase: oni bo las-
45 na natrovuechu, seg-
na naboiachu, bozza
obuiachu, naga ode-
achu, malo mogoncka
u ime bosie bozzekacho,
50 mrzna zigreahu, stran-
na bod crovvi zuoge
uvedechu, u tim-
nizah i u zelezneh
vvosich uclepenih
55 bozcekachu, i u ime
bosie te utessahu.
temi, temi ti ze deli
bogu briplisaze. taco,
zinzi, i nam ze mod-
60 liti tomuge vuirch-
nemo otzu gozpodi, dos-
da ni tamoge vzed-
li v zezarstuo suoge,
ese iest ugotouleno iz
65 coni do coni izvvo-
lenicom bosiem. i gezm,
bratria, bozuuani i b-
bgeni, egose ne mosem

159v

Faksimile 159v (246x360)
nikīse liza ni ucri-
70 ti, nicacose ubega-
ti, nu ge stati pred
stolom bosigem ze
zopirnicom nasim,
ze zlodgem starim,
75 i gest ze pred bosi-
ma osima vzaco-
mu zuoimi vzti
i zuoim glagolom
izbovuedati, ese ge
80 na sem zuete chisto
stuoril, libo bodi do-
bro libo li zi zlo.
da c tomu dini, zinzi,
muzlite, ide ne ca-
85 mo ze vcloniti, nu
ge pred bosima osima
stati i zio prio imeti,
iuse gezim bovvedal.
nas gozbod, zueti cruz,
90 ise gest bali telez nassih
i zpasitel dus nassih, ton
bozzledine balouvani-
ge pozledge pozstavv
i ucazal ge, imse ze nam
95 dozstoi od gego zavue-
kati i gemu ze oteti.
prei se nassi zesztoco
stradacho, nebo ie te-
pechu metlami i pri-
100 nizse ogni pecsachv,
i metsi tnachu, i po lezv
vuesachu, i selezni cliusi

160r

Faksimile 160r (239x360)
ge raztrgachu. a to bac
mui ninge nasu prau-
105 dnu vuerun i praudnv
izbovuediu toie mosim
ztoriti, ese oni to vue-
lico strastiu stuorise.
da po tomu, zinzi, bosi
110 raba prizzuause, tere
im grechi vuasa poste-
te, i im izpovvedni bo-
dete grechov uuasih.

Nazaj
II
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
 

III

160v

Faksimile 160v (255x360)
Jaz ze zaglagolo
zlodeiu i uzem iego
delom, uzem iego
lepocam; tose uue-
5 ruiu u bog uzemo-
goki i u iega zin
i u zuueti duh, da ta
tri imena edin bog
gozpod zuueti,
10 ise zuori nebo i z-
emlo. tose izco ie-
ga milozti, i se1
Mariae i se Mic-
hahela i se Pe-
15 tra i useh bosih zil
i uzeh bosih mose-
nic i useh b(osih) za-
connik i useh zuetih
deuuiz i uzeh b(osih) moki,
20 da mi rasite na pomoki
biti ki bogu moih gre-
chou, da bim cisto iz-
pouued ztuoril, i od-
puztic ot boga priel.
25 bogu uzemogokemu
izpouuede uze moie
greche i se Marie,
uzeh nepraudnih del
i nepraudnega pomislenia,
30 ese iezem uuede ztuo-
ril ili ne uuede, nudmi
ili lubmi, zpe ili bde,
u zpitnih rotah, v lisnih
resih, v tatbinah, u znicistvę,

161r

Faksimile 161r (249x360)
35 u lacomztue, v lichogedeni,
v lichopiti, u uzmaztue
i u uzem lichodiani, ese
iesem ztuoril protiuuo
bogu od togo dine
40 ponese xen bih, dase
do diniznego dine. togo
uzego izpouueden bodo
bogu i se Marii i so
Laurenzu, gozpodi
45 i uzem zuetim i tebe,
bosi rabe. caiu ze
moih grechou , i rad ze
chocu caiati, elicose
zimizla imam, eche
50 me, bose, postedisi. dai mi,
bose gozpodi, tuuoiu
milozt, da bim nez-
ramen i neztiden
na zudinem dine
55 pred tuima osima
ztoial, igdase pri-
des zodit siuuim
i mrtuim comusdo
po zuem dele. tebe,
60 bose miloztivui,
poruso uza moia
zlouuez(a) i moia
dela i moie pomis-
lenie i moie zridze
65 i moie telo i moi
siuuot i moiu dusu.
Criste, bosi zinu,
ise iezi razil na zi

161v

Faksimile 161v (243x360)
zuuet priti, gres-
70 nike isbauuiti ot
zlodeine oblazti,
uchrani me ot uzega
zla, i zpazi me
v uzem blase.
75 amen,
amen.

Opombe

  1. V svojem prepisu uporabljaMiklošič za označevanje kontrakcij črtico nad vsemi tremi črkami.















Prikaži v pisavi ZRCola BRIŽINSKI SPOMENIKI
Kolofon TEI
Ta datoteka je zapisana v standardnem Unikodu
Nazaj
Diplomatični prepisi
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Fonetični prepisi

Valid HTML 4.01!Valid CSS!Creative Commons License
Datoteka HTML narejena s pretvorbo iz baze v TEI P4/XML.
Avtorske pravice za besedilo te izdaje ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 2.5 Slovenija ; © Avtorske pravice za posnetek govorne rekonstrukcije: ZRC SAZU in Radio Slovenija, RTVS; © Avtorske pravice za digitalni faksimile izvirnika Clm 6426: Bayerische StaatsBibliothek, München
Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva ; Delo za to elektronsko izdajo je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru raziskovalnih programov MVZT P6-0024 (A) in MŠZŠ PO-0542-0106.
Vprašanja in komentarje pošljite na matija.ogrin@zrc-sazu.si