Kritični prepisi

Kazalo poglavja

• Načela kritičnega prepisa (Igor Grdina)
• Kritični prepis (Igor Grdina)
• Kritični prepis: Miklošič, 1861
• Opombe

Načela kritičnega prepisa

Igor Grdina^↑

Izhodišča

§ 202Kritični prepis se od diplomatičnega loči po tem, da sicer kolikor je mogoče zvesto prikazuje podobo izvirnika, vendar pa nekatere posameznosti tudi interpretira. Vsi posegi so strogo omejeni na razreševanje okrajšav izvirnega besedila, na členitev besed in besedilnih enot, stavo ločil ter velike in male začetnice. Vse to olajšuje branje sodobnemu bralcu, ki pogosto ne pozna dejstev, s katerimi se ukvarjajo paleografija in druge temeljne zgodovinske znanosti. Takšen prepis je v središču pozornosti sodobne izdajateljske teorije in prakse ter je standardni del izdaj posameznih diplomatičnih virov ali njihovih zbirk. Po podobnih načelih se izdajajo tudi nediplomatska besedila antičnega in srednjeveškega obdobja. Hkrati z opisom materiala (papirus, pergament, papir, tkanina; razsežnost; izvor; ohranjenost ipd.) dokumenta ter z ugotovitvami zgodovinske kritike (izvirnik, prepis, ponaredek; čas in kraj nastanka; pisava; ime pisarja; dosedanje izdaje ipd.) pomeni kritični prepis osnovo za nadaljnje raziskave.

Črke

§ 203Črkovni sestav našega kritičnega prepisa je klasična latinska abeceda. Različne oblike istih črk (dolgi in okrogli s, dve varianti črke z, karolinška oz. poluncialna in uncialna oblika črke d) so zapisane enako, ker je razlika med njimi v BS le grafična. Vendar pa glede fonetične vrednosti nekaterih črk, npr. okrogle in dolge oblike črke s, ni enotnega mnenja. Dolga oblika črke s (ſ) zaznamuje isti fonem kot okrogli s, vendar tudi druge foneme, ki jih latinščina nima (prim. Pircheggerjevo^↑ branje z drugimi). To velja zlasti za kombinacije z drugimi črkami, ki skupaj zaznamujejo en glas. Podoben problem predstavljata tudi obe obliki črke z.

§ 204Črki u in v sta tudi v kritičnem prepisu razvrščeni tako kot v izvirniku, čeprav je v praksi latinskih pisarjev karolinške in pokarolinške dobe razlika med njima samo grafična. Takega črkovnega sistema se drži tudi Miklošič^↑ v obeh svojih prepisih.

Ločila, velika in mala začetnica, členitev besedila

§ 205Sodobnih ločil ni mogoče z gotovostjo prenašati v srednjeveška besedila, kajti takratni zapisovalec je mislil in pisal v svojih kategorijah. Tako z današnjimi skladenjskimi ločili nikoli ne bo mogoče nadomestiti izvirnih retoričnih ločil, ki so tuja miselnemu svetu sodobnega bralca; prav nanj pa se mora ozirati kritični prepis. Nadaljnja težava je v tem, da v BS II ni ločil. Tako s paleografskega stališča o razmerju med izvirnim retoričnim in sodobnim skladenjskim ločilom na številnih mestih niti ni mogoče razpravljati. V našem kritičnem prepisu so sodobno razumljena skladenjska ločila postavljena glede na ločila prevoda v današnjo slovenščino; ta pa v kar največji meri upoštevajo retorična ločila izvirnika, ki zaznamuje premore pri glasnem branju. Kjer se oratorski premor ne ujema s skladenjskim ločilom, je v kritičnem prepisu zaznamovano samo mesto skladenjskega ločila. Tako je ravnal tudi Miklošič.^↑

§ 206Sistem ločil sestavljata v našem prepisu sodobna, skladenjska pika in vejica, poleg njiju pa še dvopičje. Glede na ta ločila so postavljene tudi velike in male začetnice, razen v imenih, kjer velja izročilo slovenskega pravopisja.

§ 207Naš kritični prepis ima isti sistem ločil, kot je pri Miklošiču. Velike začetnice pa ima Miklošič razporejene drugače – piše jih namreč samo na začetku besedila in v začetkih odstavkov ter v osebnih imenih, medtem ko tudi za piko začenja naslednjo besedilno enoto z malo začetnico. Z malo piše tudi besedo Bog ter osebne in svojilne zaimke v zvezi z njim; enako je obravnavan tudi Zlodej.

Nadvrstična znamenja

§ 208Glede na to, kar je o teh znamenjih bilo rečeno v zvezi z diplomatičnim prepisom, so ta tudi v kritičnem prepisu postavljena kolikor mogoče neinterpretativno, torej na mestih in v položajih kot v izvirniku. Vsako drugačno razpostavljanje nadvrstičnih znamenj bi bilo pri sedanjem stanju raziskav BS neustrezno. Miklošičeva^↑ kritična prepisa ta znamenja opuščata, saj avtor v njih očitno ni zaznal jezikovnega pomena. Paleografski prepis jih zaradi njihovega vpliva na grafično podobo izvirnika seveda ne sme opustiti, ne sme pa jih tudi kritično razvrščati, ker načela za to niso splošno sprejeta.

Krajšave

§ 209V našem kritičnem prepisu so razrešene vse okrajšave, od ligatur pa tisti dve, ki sta v diplomatičnem prepisu pisani na poseben način (& in ŋ). O izvoru, razširjenosti, običajnosti okrajšav je bil govor že pri diplomatičnem prepisu.

Rekonstrukcije

§ 210Rekonstrukcijski posegi v besedilo izvirnika so v našem kritičnem prepisu usklajeni s slovenskim prevodom in so jezikovne narave. S čisto paleografskega stališča ne bi bili potrebni, saj je besedilo na teh mestih jasno vidno in brez pisarskih popravkov.

§ 211Nadpisane dele besedila označuje zgoraj odprti oglati, odvečne dele pa okrogli oklepaj.

§ 212Najbolj nesporni posegi (izpusti posameznih črk) so označeni z oglatim, drugi, manj zanesljivi, pa s prelomljenim oklepajem.

§ 213Vse dosedanje rekonstrukcije, ki se ločijo od naših, navajajo opombe.

Členitev na besede

§ 214V tem kritičnem prepisu je besedilo razdeljeno na besede, kakor jih razumeva evropsko jezikovno izročilo od poznega srednjega veka naprej (v času humanizma začno upoštevati tudi antične zglede). Ne ozira se pa na pojmovanje členitve zapisovalcev BS. Poleg uvedbe današnjih ločil in velikih začetnic pomeni členitev na besede največji interpretacijski poseg v besedilo BS.

Predstavitev kritičnih prepisov

§ 215Pričujoča elektronska izdaja vključuje poleg našega kritičnega prepisa tudi Miklošičev^↑ prepis iz leta 1861. V tiskani izdaji BS (1992, 1993, 2004) je bil upoštevan tudi Miklošičev kritični prepis iz leta 1854, v opombah pa smo tam zaznamovali razlike med našim in obema njegovima prepisoma. Ker se oba Miklošičeva prepisa razlikujeta le v manj pomembnih podrobnostih, objavljamo v tej izdaji v ekstenzivni besedilni obliki le zadnjega (1861).

§ 216Vzporedni prikaz našega in Miklošičevega prepisa omogoča jasen vpogled v razlike pri pisanju velike oz. male začetnice in pri ločilih, v čemer je Miklošičevo pravilo, kakor smo že videli, precej zapleteno. Rečemo lahko, da se Miklošič izogiba končnemu ločilu, zato so njegove stavčne konstrukcije zapletene.

§ 217Miklošič v prepisih uporablja latinsko abecedo brez diakritičnih znamenj in samo okroglo obliko črke s.

§ 218Pisarskih okrajšav Miklošičeva prepisa ne razrešujeta.

§ 219Poleg obeh Miklošičevih prepisov so bile v naših tiskanih izdajah upoštevane še tele izdaje oziroma prepisi BS:

• Vostokov^↑ (3. stolpec pri Kopitarju^↑ 1836),
• Kopitar^↑ 1836 (2. stolpec),
• Vondrák^↑ (2. stolpec),
• Sievers,^↑
• Pirchegger (fonetični prepis BS II in III),
• Ramovš^↑–Kos (fonetični prepis),
• Weingart^↑ (cirilična rekonstrukcija),
• Grivec^↑ (1942),
• Isačenko^↑ (rekonstrukcija BS II),
• Grivec^↑ (1951; samo BS II),
• Hamm^↑ (samo BS II),
• Kolarič^↑-Pogačnik^↑ (fonetični prepis).

§ 220Posamezni prepisi uporabljajo tako različne pisne sisteme, da so paleografsko skoraj neprimerljivi; žal noben ni nadrobneje pojasnjen. Zato je mogoče prepisne primerjave na paleografski ravni izpeljati le glede mest in vrste ločil.

§ 221Opozoriti velja še na tole: ločila enakega znaka (npr. pika) pri vseh prepisovalcih nimajo enake vrednosti. Tako Vostokov^↑ po piki ne začenja nove enote besedila z veliko začetnico; v tem se drži izročila stcsl. pismenstva, kjer pika sredi pisnega prostora pomeni skladenjsko vejico ali piko. Ponekod uporablja vejico, ki je stcsl. pismenstvo ne pozna. Kopitarjeva pika ima kot vse druge današnji pomen in vrednost. Weingart^↑ po piki sicer ne začenja nove besedilne enote z veliko začetnico, toda ker pri njem ne gre za prevod v povsem klasično stcsl., ima pika isto vrednost kot pri drugih prepisovalcih. Čisto posebno kritično razporeditev ločil ima Hamm.^↑ Po piki ne začenja besedila vselej z veliko začetnico, ki pa jo najdemo tudi na nepričakovanih mestih sredi stavčnih enot. S takšnim ravnanjem želi posnemati stavo velike začetnice v izvirniku in glede nanjo postavlja ločila, čeprav njegov prepis ni diplomatičen (celo ni v skladu z jezikovnimi dejstvi; prim. y na nepravem mestu: fol. 158, 8. vrstica: zavystiu, 25. vrstica: nenavyst).

Kritični prepis

Igor Grdina^↑

I↑

78r

GLAGOLITE PO NAZ REDKA ZLOUEZA: Bose,↑ Gozpodi miloztiuvi,↑ Otze Bose,↑ Tebe izpovuede vuez moi greh,↑ i zuetemu Creztu,↑ i zuetei Marii↑,↑ i zue- temu Michaelu↑,↑ i uzem crilatcem bosiem,↑ i zuetemu Pe- 5 tru↑,↑ i uzem zelom bosiem,↑ i uzem musenicom bosiem,↑ i uzem vuernicom bosiem,↑ i uzem,↑ devuam praudnim,↑ i uzem praudnim.↑↑ I tebe,↑ bosi rabe,↑ choku biti ↑ izpovueden uzeh moih greh,↑ i vueruiu,↑ da mi ie,↑ na zem zuete beusi,↑ iti se na on zuet,↑ paki se uztati na zodni den.↑↑ Imeti mi ie sivuot 10 po zem,↑ imeti mi ie otpuztic moih grechou.↑↑ Bose miloztiuvi,↑ primi moiv izpovued moih grechou:↑ ese iesem ztuoril zla po t den,↑ pongese bih na zi zvuet vuuraken i bih crisken,↑ ese pomngu ili ne pomngu,↑ ili vuolu ili nevuolu,↑ ili vuede ili ne vuede,↑ ili u nepraud- 15 nei rote ili u lsi,↑ ili tatbe ili zavuizti,↑ ili v uzmazi ili v zinistue,↑ ili ese mi ze tomu chotelo,↑ emuse mi bi ne doz- talo choteti,↑ ili v poglagolani,↑ ili zpe ili ne zpe,↑ ili ese iezem ne zpazal nedela,↑ ni zueta vuecera,↑ ni mega pozta i inoga mnogoga,↑ ese protiu Bogu i protiu me- 20 mu creztu.↑↑ Ti edin,↑ Bose,↑ vuez,↑ caco mi ie iega potre- ba vuelica.↑↑ Bose,↑ Gozpodi miloztivi,↑ Tebe ze mil tuoriv od zih postenih greh i od ineh mnozeh,↑ i vuensih i minsih,↑ ese iezem ztvoril.↑↑ Teh ze Tebe mil tuoriv,↑ i zuetei Marii↑,↑ i vzem zvetim.↑↑

78v

25 I da bim na zem zuete tacoga grecha pocazen vzel,↑ acose Ti mi zadenes i acose Tua milozt i Tebe liubo.↑↑ Bose,↑ Ti pride ze nebeze,↑ vse ze da v moku za vuiz narod,↑ da bi ni Zlodeiu otel.↑↑ Otmi me vzem zlo deiem.↑ Miloztivui Bose,↑ Tebe poronso me telo,↑ i 30 mo dusu,↑ i moia zlovueza,↑ i me delo,↑ i mo vuoliu,↑ i mo vueru,↑ i moi sivuot.↑↑ I da bim uzlissal na zodni den Tuo milozt vueliu z temi,↑ iese vzovues Tvoi- mi vzti:↑↑ Pridete, Otza mega izvuolieni,↑ pri- mete vuecsne vuezelie i vuecsni sivuot,↑ ese vi 35 iezt ugotoulieno iz uueka v uuek.↑↑ Amen.↑ Confitentibus tibi Domine famulis ac famulabus tuis remit- te peccata, ut qui intrinsecus conscientia flagellantur reconciliationis tuæ gratia consolentur. Per.

II↑

158v

Eccȩ bi detd nas ne ze- gresil,↑ te v ueki gemu be siti,↑ starosti ne prigem- lioki,↑ nikoligese pet- 5 sali ne imugi,↑ ni slzna teleze imoki,↑ nu ú vuȩ- ki gemu be siti.↑↑ Bone- se zavuiztiu bui Ne- priiazninu uvignan 10 od szlauui bosigȩ,↑ potom na narod zlovuezki strazti i petzali boi- do,↑ i nemoki,↑ ibo zzem re- du zemirt.↑↑ I pagi,↑ bra- 15 triia,↑ pomenem ze,↑ da i zinouue bosi na- resem ze.↑↑ Botomu oz- stanem zich mirzcih del,↑ ese sunt dela Soto 20 nina:↑ ese trebu tuorim,↑ bratra oclevuetam,↑ ese tatua,↑ ese raszboi,↑ ese pulti ugogenige, ↑ ese roti,↑ choi- ihse ne pazem,↑ nu ge pre- 25 stopam,↑ ese nenauuizt.↑↑ Nizce teh del mirze ne pred bosima ozima.↑ Mo- sete potomu,↑ zinzi,↑ uvi- deti i zami razumeti,↑ 30 ese bese priuuæ zlou- uezi u liza tazie,↑ aco- se i mui gezim,↑ tere dela Ne- priiaznina uznenauvi- desse,↑ a bosia uzliubise.↑↑

159r

35 Da botomu nine u circu- vah ich clanam ze,↑ i mod- lim ze im,↑ i zesti ich pigem,↑ i obeti nasse im nezem o zcepasgenige 40 telez nasich i dus nasich.↑↑ Tîge se mosem i mui este buiti,↑ eccȩ tage dela nasnem delati,↑ iase o- ni delase.↑↑ Oni bo las- 45 na natrovuechu,↑ seg- na naboiachu,↑ bozza obuiachu,↑ naga ode- achu,↑ malomogoncka u ime bosie bozzekacho,↑ 50 mrzna zigreahu,↑ stran- na bod crovvi zuoge uvedechu,↑ u tim- nizah i u zelezneh vvosich uclepenih 55 bozcekachu,↑ i u ime bosie te utessahu.↑↑ Temi,↑ temi ti ze deli Bogu briplisaze.↑↑ Taco,↑ zinzi,↑ i nam ze mod- 60 liti tomuge vuirch- nemu Otzu Goszpodi,↑ dos- da ni tamoge vzed- li,↑ v zezarstuo suoge,↑ ese iest ugotouleno iz- 65 coni doconi izvvo- lenicom bosiem.↑↑ I gezm,↑ bratria,↑ bozuuani ibo- begeni,↑ egose ne mosem

159v

nikimse liza ni ucri- 70 ti,↑ nicacose ubega- ti,↑ nu ge stati pred stolom bosigem ze zopirnicom nasim,↑ ze Zlodegem starim,↑ 75 i gest ze pred bosi- ma osima vzaco- mu zuoimi vzti i zuoim glagolom izbovuedati,↑ ese ge 80 na sem szuete chisto stuoril,↑ libo bodi do- bro,↑ libo li zi zlo.↑↑ Da c tomu dini,↑ zinzi,↑ muzlite,↑ ide ne ca- 85 mo ze vcloniti,↑ nu ge pred bosima osima stati i zio prio imeti,↑ iuse gezim bovvedal.↑↑ Nas Gozbod,↑ zueti Cristuz,↑ 90 ise gest bali telez nassih i zpasitel dus nassih,↑ to n bozzledine balouvani- ge pozled ge pozstavvil,↑ i ucazal ge,↑ imse ze nam 95 dozstoi od gego zavue- kati i gemu ze oteti.↑↑ Preise nassi zesztoco stradacho,↑ nebo ie te- pechu metlami,↑ i pri- 100 nizse ogni petsachv,↑ i metsi tnachu,↑ i po lezv vuesachu,↑ i selezni cliusi

160r

ge raztrgachu.↑↑ A to bac mui nine nasu prau- 105 dnu vuerun i praudnv izbovuediu toie mosem ztvoriti,↑ ese oni to vue- lico strastiu stuorise.↑↑ Da potomu,↑ zinzi,↑ bosie 110 rabe prizzuause tere im grechi vuasa poste- te i im izpovvedni bo- dete grechov uuasih.↑↑

III↑

160v

Iaz ze zaglagolo Zlodeiu,↑ i uzem iego delom,↑ i uzem iego lepocam.↑↑ Tose uue- 5 ruiu u Bog uzemo- goki,↑ i u iega Zin,↑ i u Zuueti Duh,↑ da ta tri imena sunt edin Bog,↑ Gozpod zuueti,↑ 10 ise ztuori nebo i z- emlo.↑↑ Tose izco ie- ga milozti,↑ i sancte Mariae↑,↑ i sancte Mic- haela↑ ,↑ i sancte Pe- 15 tra↑,↑ i useh bosih zil,↑ i uzeh bosih mose- nic,↑ i useh bosih za- connic,↑ i useh zuetih deuuiz,↑ i uzeh bosih moki,↑ 20 da mi rasite na pomoki biti ki Bogu moih gre- chou,↑ da bim cisto iz- pouued ztuoril i od- puztic ot Boga priel.↑↑ 25 Bogu uzemogokemu izpouuede uze moie greche,↑ i sancte Marie↑,↑ uzeh nepraudnih del i nepraudnega pomislenia,↑ 30 ese iezem uuede ztuo- ril ↑ ili ne uuede,↑ nudmi ili lubmi,↑ zpe ili bdê,↑ u zpitnih rotah,↑ v lisnih resih,↑ v tatbinah,↑ u znicistvȩ,↑

161r

35 u lacomztue,↑ v lichogedeni,↑ v lichopiti,↑ u uzmaztue i u uzem lichodeiani.↑↑ Ese iesem ztuoril protiuuo Bogu od togo dine,↑ 40 ponese cristen bih,↑ dase do diniznego dine,↑ togo uzego izpouueden bodo Bogu ↑ i sancte Marii↑ ↑ i sancto Laurenzu↑,↑ Gozpodi,↑ 45 i uzem zuetim,↑ i tebe,↑ bosi rabe.↑↑ Caiu ze moih grechou i rad ze chocu caiati,↑ elicose zimizla imam,↑ eche 50 me,↑ Bose,↑ postedisi.↑↑ Dai mi, Bose Gozpodi,↑ tuuoiu milozt,↑ da bim nez- ramen i neztiden na zudinem dine 55 pred Tuoima osima ztoial,↑ igdase pri- des zodit siuuim i mrtuim,↑ comusdo po zuem dele.↑↑ Tebe,↑ 60 Bose miloztivui,↑ poruso uza moia zlouueza,↑ i moia dela,↑ i moie pomis- lenie,↑ i moie zridze,↑ 65 i moie telo,↑ i moi siuot,↑ i moiu dusu.↑↑ Criste,↑ bosi Zinu,↑ ise iezi razil na zi

161v

zuuet priti,↑ gres- 70 nike isbauuiti ot Zlodeine oblazti,↑ uchrani me ot uzega zla i zpazi me v uzem blase.↑↑ 75 A M E N.↑ Amen.

Kritični prepis: Miklošič^↑, 1861^↑

I

78r

Glagolite po naz redka zloueza: bose, gozpodi miloztiuvi, otze bose, tebe izpovuede vuez moi greh i zuetemu creztu i zuetei Marii i zue- temu Michaelu i uuizem crilatcem bosiem i zuetemu Pe- 5 tru i uzem zelom bosiem i uzem musenicom bosiem i uzem vuernicom bosiem i uzem devuam praudnim i uzem praudnim, i tebe, bosi rabe, choku biti izpovueden uzeh moih greh. i vueruiu, da mi ie, na zem zuete beusi, iti se na on zuet, paki se uztati na zodni den, i meti mi ie sivuot 10 po zem, imeti mi ie otpuztic moih grechou. bose miloztiuvi, primi moiv izpovued moih grechou, ese iezem ztuoril zla po t den, po ngese bih na zi zvuet vuuraken, i bih crisken, ese pomngu ili ne pomngu, ili vuolu, ili nevuolu, ili vuede ili ne vuede, ili u nepraud- 15 nei rote, ili ulsi, ili tatbe, ili zavuizti, ili v uzmazi, ili v zinistue, ili ese mi ze tomu chotelo, emuse mi bi ne doz- talo choteti, ili v poglagolani, ili zpe ili ne zpe, ili ese iezem ne zpazal nedela ni zueta vuecera ni mega pozta ; i inoga mnogoga, ese protiu bogu i protiu me- 20 mu creztu. ti edin, bose, vuez, caco mi iega potre- ba vuelica. bose gozpodi miloztivi, tebe ze mil tuoriv od zih postenih greh i od ineh mnozeh, i vuensih i minsih ese iezem ztvoril ; teh ze tebe mil tuoriv i zvetei Marii i vzem zvetim ;

78v

25 i da bim na zem zuete tacoga grecha pocazen vzel, acose ti mi zadenes, i acose tua milozt i tebe liubo. bose, ti pride ze nebeze, vse ze da vmoku za vuiz narod, da bi ni zlodeiu otel ; otmi me vzem zlo- deiem. miloztivu bose, tebe poronso me telo i 30 mo dusu i moia zlovueza i me delo i mo vuoliu i mo vueru i moi sivuot. i da bim uzlissal na zodni den tuo milozt vueliu z temi, iese vzovues tvoi- mi vzti: pridete, otza mega izvuolieni, pri- mete vuecsne vuezelie i vuecsni sivuot, ese v 35 iezt ugotoulieno iz vueka v uuek. amen. […] […] […]

II

158v

Eccę bi detd nas ne ze- gresil, te vueki gemu be siti, starosti ne prigem- lioki, nikoligese pet- 5 sali neimugi, ni slzna teleze imoki, nu u vuę- ki gemu be siti. bo ne- se zavuiztiu bui ne- priiazninu uvignan 10 od szlauui bosigę, po tom na narod zlovuezki strazti i petzali boi- do, neimoki i bz zre- du zemirt. i pagi, bra- 15 triia, pomenem ze, da i zinouue bosi na- resem ze, bo tomu oz- stanem zich mirzcih del, ese sunt dela soto- 20 nina, ese trebu tuorim, bratra oclevuetam, ese tatua, ese raszboi, ese pulti ugongenige, ese roti, choi- se ih ne pazem, nu ge pre- 25 stopam, ese nenauuizt. nizce teh del mirzene pred bosima ozima. mo- sete potomu, zinzi, uvi- deti i zami razumeti, 30 ese bese priuuae zlou- uezi u liza tazie, aco- se i mui gezim, tere ne- priiaznina uznenauvi- desse, a bosiu uzliubise.

159r

35 da botomu nine u circu vah ich clanam ze, i mod- lim ze im, i zesti ich pigem, i obeti nasse im nezem o zcepasgenige 40 telez nasich i dus nasich. tige se mosem i mui este buiti, eccę tage dela nasnem delati, iase o- ni delase: oni bo las- 45 na natrovuechu, seg- na naboiachu, bozza obuiachu, naga ode- achu, malo mogoncka u ime bosie bozzekacho, 50 mrzna zigreahu, stran- na bod crovvi zuoge uvedechu, u tim- nizah i u zelezneh vvosich uclepenih 55 bozcekachu, i u ime bosie te utessahu. temi, temi ti ze deli bogu briplisaze. taco, zinzi, i nam ze mod- 60 liti tomuge vuirch- nemo otzu gozpodi, dos- da ni tamoge vzed- li v zezarstuo suoge, ese iest ugotouleno iz 65 coni do coni izvvo- lenicom bosiem. i gezm, bratria, bozuuani i b- bgeni, egose ne mosem

159v

nikīse liza ni ucri- 70 ti, nicacose ubega- ti, nu ge stati pred stolom bosigem ze zopirnicom nasim, ze zlodgem starim, 75 i gest ze pred bosi- ma osima vzaco- mu zuoimi vzti i zuoim glagolom izbovuedati, ese ge 80 na sem zuete chisto stuoril, libo bodi do- bro libo li zi zlo. da c tomu dini, zinzi, muzlite, ide ne ca- 85 mo ze vcloniti, nu ge pred bosima osima stati i zio prio imeti, iuse gezim bovvedal. nas gozbod, zueti cruz, 90 ise gest bali telez nassih i zpasitel dus nassih, ton bozzledine balouvani- ge pozledge pozstavv i ucazal ge, imse ze nam 95 dozstoi od gego zavue- kati i gemu ze oteti. prei se nassi zesztoco stradacho, nebo ie te- pechu metlami i pri- 100 nizse ogni pecsachv, i metsi tnachu, i po lezv vuesachu, i selezni cliusi

160r

ge raztrgachu. a to bac mui ninge nasu prau- 105 dnu vuerun i praudnv izbovuediu toie mosim ztoriti, ese oni to vue- lico strastiu stuorise. da po tomu, zinzi, bosi 110 raba prizzuause, tere im grechi vuasa poste- te, i im izpovvedni bo- dete grechov uuasih.

III

160v

Jaz ze zaglagolo zlodeiu i uzem iego delom, uzem iego lepocam; tose uue- 5 ruiu u bog uzemo- goki i u iega zin i u zuueti duh, da ta tri imena edin bog gozpod zuueti, 10 ise zuori nebo i z- emlo. tose izco ie- ga milozti, i se1 Mariae i se Mic- hahela i se Pe- 15 tra i useh bosih zil i uzeh bosih mose- nic i useh b(osih) za- connik i useh zuetih deuuiz i uzeh b(osih) moki, 20 da mi rasite na pomoki biti ki bogu moih gre- chou, da bim cisto iz- pouued ztuoril, i od- puztic ot boga priel. 25 bogu uzemogokemu izpouuede uze moie greche i se Marie, uzeh nepraudnih del i nepraudnega pomislenia, 30 ese iezem uuede ztuo- ril ili ne uuede, nudmi ili lubmi, zpe ili bde, u zpitnih rotah, v lisnih resih, v tatbinah, u znicistvę,

161r

35 u lacomztue, v lichogedeni, v lichopiti, u uzmaztue i u uzem lichodiani, ese iesem ztuoril protiuuo bogu od togo dine 40 ponese xen bih, dase do diniznego dine. togo uzego izpouueden bodo bogu i se Marii i so Laurenzu, gozpodi 45 i uzem zuetim i tebe, bosi rabe. caiu ze moih grechou , i rad ze chocu caiati, elicose zimizla imam, eche 50 me, bose, postedisi. dai mi, bose gozpodi, tuuoiu milozt, da bim nez- ramen i neztiden na zudinem dine 55 pred tuima osima ztoial, igdase pri- des zodit siuuim i mrtuim comusdo po zuem dele. tebe, 60 bose miloztivui, poruso uza moia zlouuez(a) i moia dela i moie pomis- lenie i moie zridze 65 i moie telo i moi siuuot i moiu dusu. Criste, bosi zinu, ise iezi razil na zi

161v

zuuet priti, gres- 70 nike isbauuiti ot zlodeine oblazti, uchrani me ot uzega zla, i zpazi me v uzem blase. 75 amen, amen.

Opombe

1. V svojem prepisu uporabljaMiklošič^↑ za označevanje kontrakcij črtico nad vsemi tremi črkami.↑

Datoteka HTML narejena s pretvorbo iz baze v TEI P4/XML.
Avtorske pravice za besedilo te izdaje ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 2.5 Slovenija ; © Avtorske pravice za posnetek govorne rekonstrukcije: ZRC SAZU in Radio Slovenija, RTVS; © Avtorske pravice za digitalni faksimile izvirnika Clm 6426: Bayerische StaatsBibliothek, München
Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva ; Delo za to elektronsko izdajo je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru raziskovalnih programov MVZT P6-0024 (A) in MŠZŠ PO-0542-0106.
Vprašanja in komentarje pošljite na matija.ogrin@zrc-sazu.si