Dodatki

Kazalo poglavja

• Oris raziskav (Igor Grdina)
• Zusammenfassung
• Summary
• Krajšave in kratice
• Imensko kazalo
• Brižinski spomeniki za poljudno in šolsko rabo
• Zemljevid Koroške in Solnograškega
• Redakcijsko poročilo k izdaji BS 2004 (Jože Faganel)
• O elektronski izdaji, njeni vsebini in sestavi: BS 1806–2006 (Matija Ogrin, Tomaž Erjavec)
• Opombe

Oris raziskav

Igor Grdina^↑

§ 308Potem ko je leta 1806 in 1807 J. Docen^↑ objavil vest o najdbi latiničnih spomenikov slovanskega jezika v enem izmed freisinških kodeksov, ki ga je leta 1803 pridobila (sedanja) Bavarska državna knjižnica, se je zlasti med slavističnimi strokovnjaki polagoma začela o njih velika razprava. Izkazalo se je namreč, da gre za najstarejše zapise slovanščine v latinici, morda celo za najstarejše ohranjene slovanske rokopise sploh. J. Docen jih je že v naslovu svojega prispevka v Neuer literarischer Anzeiger postavljal v 10. st.

§ 309Prvi med slavisti se je s spomeniki, ki so pozneje postali znameniti kot freisinški, na Slovenskem pa po Janežičevi^↑ historično neutemeljeni poslovenitvi (1854) kot brižinski, ukvarjal J. Dobrovský^↑, toda temeljitejšo obravnavo je prepustil J. Kopitarju^↑, ker je sodil, da gre za "novo odkritje v območju kranjsko–slovenske književnosti".¹ Leta 1822 je Kopitar poskrbel za prvo delno objavo BS (samo BS I) in jih opredelil kot "severnokarantanski vademekum nekega freisinškega misijonarja";² izdajo celote pa je dolgo odlagal. Tako je prvi objavil BS v celoti leta 1827 P. I. Köppen^↑, obsežne filološke komentarje s prepisom v rusko in stcsl. cirilico pa je dodal A. H. Vostokov.^↑ To je pomenilo prvo povezovanje BS s stcsl. slovstvom, ki so se mu slovanski spomeniki v Clm 6426 zdeli jezikovno najbližji. Kopitar^↑ je celovito izdajo BS pripravil leta 1836 in jo vključil v Glagolita Clozianus.^↑ Toda kar zadeva filološko problematiko, so njegova pojasnjevanja ostala v senci mnogo obširnejših razlag Vostokova. Kopitar je obravnaval BS tudi historično in jih povezoval s freisinškim škofom Abrahamom^↑ (na osnovi notic o posesti Godego v Clm 6426). Pripisoval mu je celó avtorstvo spomenikov, ki naj bi nastali v času Abrahamovega domnevnega pregnanstva na koroških posestvih freisinške cerkve.³ Pozneje je R. Nahtigal^↑ domneval celo nenemško poreklo škofa Abrahama, ki si je sicer zelo prizadeval za posesti svoje cerkve na Koroškem, I. Grafenauer^↑ pa ga je razglasil za Karantanca, najbrž Slovenca.⁴ M. Kos^↑ je dokazal, da je Abrahamovo pregnanstvo na Koroškem legenda. V resnici je bil pregnan v Corvey v Vestfaliji.⁵ Po Schmellerjevi^↑ kritiki Kopitarjevih izvajanj, ki je zavrnila misel o Abrahamovem avtorstvu BS, pa je kot možni pisec BS ostajal v igri kaplan freisinškega škofa Ellenharda^↑ (1035–1078) Wathon^↑ (Baton), vendar je R. Nahtigal^↑ to domnevo iz paleografskih razlogov, ki so kazali na zgodnejši nastanek spomenikov, štel za neverjetno.⁶

§ 310F. Miklošič^↑ se z BS ni podrobneje ukvarjal, imel pa jih je za najsorodnejše (st)csl. besedilom, ki naj bi izšla iz ljudskega idioma spodnjepanonskih Slovanov. V. Jagić^↑ in V. Oblak^↑ sta bila povsem drugačnega mnenja; dokazovala sta, da je (st)csl. nastala na temelju slovanskega govora v današnjem makedonskem jezikovnem prostoru. Težišče raziskav BS se je v tistem času premaknilo k povezavam BS s (st)csl. slovstvom. Po prvotnem interdisciplinarnem Kopitarju^↑ in Köppen^↑-Vostokovu^↑ so se uveljavile bolj specialistične raziskave klasičnega slovanskega jezikoslovja z najširšim konceptom, ki je upošteval predvsem primerjalno jezikoslovje in kulturno zgodovino. V. Jagić^↑ je ob Miklošiču najvidnejši predstavnik te paradigme v raziskavah BS. Po njegovem mnenju so BS povezani s (st)csl., kar pa je zaradi inavguracije t. i. makedonske teorije⁷ pomenilo nekaj čisto drugega kot pri Miklošiču. Hipotetični prostor izvora virov BS je bil tako premaknjen iz Karantanije. Zaradi sorodnosti med svetoemmeramskima obrazcema ter BS I in III pa ni bilo mogoče v celoti uveljaviti ideje o zgolj (st)csl. izvoru BS; zato se je razširila razlaga, da so v srednjeevropskem, bodisi moravskem bodisi spodnjepanonskem prostoru Konstantin Filozof^↑ in Metod^↑ ter njuni učenci naleteli na ustno rabo slovanskih spovednih obrazcev, narejenih po nemških predlogah. Te slovanske obrazce so sprejeli v svoja književna prizadevanja; sledovi so vidni predvsem v Činu nadъ ispovĕdajǫštiimь sę iz Sinajskega evhologija in v Klimentu Bolgarskemu^↑ pripisani homiliji v spomin apostola ali mučenca. Na podlagi (st)csl. "poknjiženja" prvotnih predcirilmetodijskih ustnih obrazcev, prevedenih iz starovisokonemščine, naj bi se potemtakem izoblikovala končna verzija obrazcev, kakršne poznamo na eni strani iz Sinajskega evhologija, na drugi pa iz BS.⁸

§ 311V. Vondrák^↑ je že pred takšnimi Jagićevimi razlagami v svoji izdaji BS leta 1896, ki ima pred vsemi drugimi veliko prednost, ker je objavila BS vzporedna starovisokonemška in (st)csl. besedila, zatrdil, da bi brez (st)csl. književnosti BS sploh ne bilo.⁹ Svetoemmeramski obrazec naj bi bil v (st)csl. preveden šele okoli leta 870, torej že po prihodu Svetih bratov v Srednjo Evropo. Ta podvig naj bi bil delo domačega (torej ne cirilmetodijskega, vendar slovanskega) duhovnika v Spodnji Panoniji, ki naj bi (st)csl. jezik poznal, vendar naj ga ne bi bil docela vešč. Tako naj bi nastala BS I in III,¹⁰ BS II pa je Vondrák^↑ prvi ločil od ostalih dveh besedil ne le zvrstno (govor nasproti spovednima obrazcema), temveč tudi glede na domnevni izvor. Menil je, da je BS II verjetno nastal v velikomoravski državi, in to zaradi jezika, ki da je opazno drugačen (bohemizmi) od jezika BS I in III. BS II naj bi šele pozneje prišel k Slovencem, bodisi neposredno od Moravanov bodisi prek hrvaških glagoljašev.¹¹ Sorodnosti med BS II in homilijo o apostolu ali mučencu (Poučenije na pamjatь apostola ili mučenika), pripisano Klimentu Bolgarskemu^↑, je Vondrák razlagal bodisi s skupno predlogo iz območja zahodne Cerkve bodisi kot posledico genetično-kavzalnega razmerja, ki bi seveda moglo voditi le od Klimentove homilije k BS II. Te teze je deloma zavrnil že Jagić^↑; sodil je, da iz domnevnih bohemizmov v jeziku BS ni mogoče delati tako daljnosežnih sklepov.¹² Za kaj takega je pač premalo primerjalnega gradiva iz živega jezika v karantansko-spodnjepanonskem in velikomoravskem prostoru. Razen imen v tujejezičnih zapisih in moravizmov ter panonizmov v stcsl. ga sploh ni. Poleg tega Vondrák domneva vsaj za BS II, da so kleriki zahodne Cerkve prevzemali besedilo od cirilmetodijcev oz. njihovih hrvaško-glagoljaških dedičev. Vendar viri poročajo o tem, kako zahodnjaki s cirilmetodijci niso hoteli imeti nobenega opravka in so se pred njimi iz Spodnje Panonije celo umaknili.¹³

§ 312Ko se je pozneje z Isačenkovo^↑ izdajo BS (1943), ki je še okrepila Vondrákove^↑ ideje o izvoru BS v velikomoravskem prostoru (zdaj je šlo za vse tri spomenike),¹⁴ razplamtela anahronistična polemika o pripadnosti BS temu ali onemu modernemu slovanskemu narodu, se je pokazalo, da gre v primeru t. i. bohemizmov ali moravizmov v jeziku BS le za 6 % od celotnega fonda v BS izpričanega besednega gradiva. Samo teh ni bilo mogoče pojasniti s pozitivno vednostjo o lingvističnih dejstvih, ki so pripadala jeziku tistih Slovanov, med katerimi so se BS nedvomno uporabljali (Koroška), kar pa zaradi skrajno skopega gradiva iz starejših obdobij razvoja slovenskega jezika ne pomeni dosti; predvsem ne pomeni, da teh 6 % besed nekoč ni bilo Slovencem domačih. Slovensko jezikoslovje je lahko v BS dokazovalo ob še nediferenciranih slovanskih stanjih tudi začetna razvojna stanja posebnega slovanskega jezika, ki se mu pravi slovenščina. Tega pa ni mogla dokazati nobena druga nacionalna filologija za svoj jezik.

§ 313Vondrákove^↑ prvotne ideje so se pozneje razvile v vpliven tok misli o izvoru BS zlasti na Češkem in Slovaškem. M. Weingart^↑, A. Dostál^↑, J. Stanislav^↑ in A. Isačenko^↑ so poudarjali velikomoravski izvor besedil, J. Hamm^↑ pa je razvijal Vondrákovo idejo o morebitnem prihodu predloge BS II med Slovence iz hrvaško-glagolskega slovstva. Od domneve o posredništvu hrvaških glagoljašev pri prenosu predloge BS iz Velikomoravske na Koroško se je Hammova misel razlikovala v tem, da je računala s hrvaškoglagolskim izvorom predloge.

§ 314Vondrák^↑ je v nadaljnjih razpravah močno korigiral svoje prvotne hipoteze. Stilistična analiza mu je pokazala, da (st)csl. prevod svetoemmeramske molitve v Sinajskem evhologiju odstopa od siceršnjega sloga Klimenta Ohridskega^↑ in se približuje slogu BS.¹⁵ Sledil je sklep, da tako (st)csl. prevod svetoemmeramskega obrazca kot BS I in III (oba sta od formulacij svetoemmeramske molitve bolj oddaljena kot molitev v Sinajskem evhologiju, ki je prevod starobavarske predloge) izhajajo iz starejše, a že slovanske predloge.¹⁶ S tem je Vondrák zavrgel svojo prejšnjo misel o prevodu svetoemmeramskega obrazca v slovanski jezik šele okoli leta 870 in tudi tezo o odvisnosti BS I in III od (st)csl. slovstva. Kot prostor nastanka (st)csl. redakcije prevoda svetoemmeramske molitve iz že slovanske predloge, ki je bila tudi predloga nadaljnjemu razvoju v prvi in drugi karantanski obrazec, kakršna sta nam izpričana z BS I in III, po njegovem prihaja v poštev predvsem Spodnja Panonija. Tudi BS II, ki premore vzporednico v domnevno Klimentovem^↑ govoru o apostolu ali mučencu, vendar zagotovo izhaja iz izročila zahodne Cerkve (Adhortatio ad poenitentiam), naj bi imel že predcirilmetodijsko predlogo v slovanskem jeziku. To pa zato, ker je po Vondrákovem mišljenju hipotetično Klimentova homilija ponekod stilistično bolj dognana od BS II, kar je posledica retorične veščine nosilcev (st)csl. izročila. BS II bi tako bil dedič predloge iz časov pred prihodom cirilmetodijcev v ta prostor: srečanja z retorično spretnostjo stcsl. slovstvenih delavcev, ki so za svoje potrebe predelali že slovansko predlogo, naj bi BS II ne izpričeval.¹⁷

§ 315Vondrák^↑ je pristaš integralnega pristopa k BS II: ne gre več le za problem slovanske, temveč tudi germanske filologije in kulturne zgodovine. Za svojo izdajo tekstov BS je pridobil tudi mnenja tedaj zelo vidnih paleografov o starosti pisave slovanskih besedil v Clm 6426. Po Miklošiču in Jagiću se je raziskovanje BS torej vračalo k interdisciplinarnosti, ki pa metodološko ni bila ponovitev prvotne, kot se jo je dalo srečati npr. pri Kopitarju.^↑

§ 316V naslednji generaciji raziskovalcev BS je bil Vondráku po načinu dela najbližji I. Grafenauer.^↑ Po začetnih nihanjih med Jagićevimi^↑ pogledi na razmerja med BS in stcsl. slovstvom ter nadaljevanjem v Vondrákovi^↑ smeri je prišel do pomembnega spoznanja zlasti v osvetlitvi razmerja med domnevno Klimentovo homilijo in BS II. Ugotovil je, da kaže besedilo Klimentu pripisanega govora določene razpoke, ki so značilne za stikanje interpolacij z novim besedilnim okoljem. Tako naj bi Kliment svojo homilijo oblikoval samostojno, vendar naj bi na več mestih vključil besedilo iz neke starejše že slovanske predloge, ki je tudi predloga BS II. Pri stikanju vnesenega in lastnega Klimentovega besedila pa je na enem mestu prišlo celo do dogmatične napake.¹⁸

§ 317Pri BS I in III je I. Grafenauer^↑ opazil nekatere jezikovne razlike, zato je domneval, da so bile njune že slovanske predloge različno razširjene. Jezik BS III (tudi BS II) naj bi bil bližji poznejšim vzhodnim, jezik BS I pa poznejšim zahodnim slovenskim narečjem. Na vzhodu je dopuščal morebiten vpliv stcsl. na redakcijo predlog BS, ki pa naj bi se v slovanskem jeziku vsekakor pojavile na podlagi starovisokonemških obrazcev že pred prihodom Svetih bratov v Spodnjo Panonijo.¹⁹ Zaradi stanja germanističnih raziskav (Baeseckejevo^↑ genealogijo starovisokonemških obrazcev, ki prihajajo v poštev kot predloge BS I in III, je Eggers^↑ v petdesetih letih 20. st. zavrnil in postavil novo) se je I. Grafenauerju manj posrečila genealogija razvoja karantanskih spovednih obrazcev.²⁰ Utrdil pa je dokaze za mnenje, da gre v primeru BS I za prepis, kar je trdil že Vondrák.

§ 318I. Grafenauer^↑ je obravnaval BS v sklopu celotne slovstvene in kulturne dejavnosti v Karantaniji, Spodnji Panoniji in drugih pokrajinah "Sclavov", tj. v poznejših slovenskih deželah. V njegovi generaciji je interdisciplinarno pristopal k BS tudi F. Grivec^↑; podal je stilno, kulturnozgodovinsko in teološko analizo. Sprva je bil privržen ideji o obstoju slovenskega karantanskega pismenstva in pismenskega krščanskega izročila v slovanskem jeziku na Spodnjepanonskem že pred prihodom Svetih bratov.²¹ Tako je že pred njim zaradi irsko-anglosaške metode pokristjanjenja Karantanije in razširitve karantanskega cerkvenega prostora tudi na Spodnjo Panonijo mislil I. Grafenauer.^↑ Grivec je kasneje spremenil mnenje in bil prepričan o stcsl. izvoru virov BS, zlasti v zvezi z BS II, ki naj bi bil kar Metodova^↑ književna last.²² Nazadnje pa se je spet približal končnemu Vondrákovemu in Grafenauerjevemu stališču.²³

§ 319Ob I. Grafenauerju in Grivcu je v istem času problematiko BS obravnavalo na Slovenskem še več drugih raziskovalcev. B. Grafenauer^↑ je v svojem historiatu raziskav BS čas med 1915 in 1943 (med prvo Nahtigalovo študijo o BS in Isačenkovo izdajo BS) označil za zlato dobo slovenskih raziskovanj BS.²⁴ Za razliko od I. Grafenauerja^↑, ki je skušal problematiko po vsej širini zajeti sam, so se R. Nahtigal^↑, M. Kos^↑, F. Ramovš^↑ in F. Ušeničnik^↑ posvetili vsak svojemu specialističnemu področju; v razpravo se je vključeval tudi F. Kidrič.^↑ Bili so v živem medsebojnem dialogu in v dialogu z I. Grafenauerjem, končni cilj vseh pa je bila celovita pojasnitev BS, virov in okoliščin njihovega nastanka. Stroke in strokovnjaki delujejo zdaj samostojno in po svoji metodi, toda rezultate nenehno primerjajo in jih preverjajo z rezultati raziskav drugih znanosti. Sintetičen in zgoščen povzetek teh dognanj predstavlja Ramovš-Kosova^↑ izdaja BS (1937).

§ 320R. Nahtigal je v razpravi Freisingensia III načel po Kopitarju nekoliko zanemarjeno razpravo o kodeksu Clm 6426 kot najnaravnejšem viru za pojasnjevanje BS. Ugotovil je, da je Clm 6426 kodeks za škofovo uporabo. Navezal pa se je tudi na zgodovino freisinške cerkve. S tem je začel raziskave, ki so pri M. Kosu (razširjene še s pretresom historično–paleografske problematike) privedle do najbolj nespornih ugotovitev o BS, o času zapisa, o prostoru uporabe, o besedilnem okolju in pisavi. Povzetek glavnih Kosovih^↑ ugotovitev bi bil:

• 1. čas zapisa BS – 972–1039, BS II in III najverjetneje do leta 1000, BS I verjetno do 1022/23,
• 2. kraj zapisa – ali Freising ali Zgornja Koroška,
• 3. uporaba zapisa – na koroških posestih freisinške cerkve.

§ 321Brez najdbe novih virov bi bilo Kosova^↑ dognanja težko preseči. Že pred tem pa je Nahtigal^↑ posegel v jezikoslovna vprašanja BS in prišel do sklepa, da kažejo sledove živega, govorjenega jezika, ki je v sorodu z ziljskim, rožanskim in rezijanskim slovenskim narečjem, zlasti glede na prvotne nosniške glasove.²⁵ To je bilo povsem v smeri razlag, ki so jih v 19. st. in v začetku 20. st. zagovarjali S. Škrabec^↑, V. Oblak^↑ in M. Murko.^↑ Pri tem pa je Nahtigal^↑, tako kot že Oblak^↑, dopuščal oz. zagovarjal možnost določenega vpliva knjižne stcsl. na jezik BS.

§ 322F. Ramovš^↑ je z uporabo primerjalne metode (zlasti ob imenskem gradivu, izpričanem za čas nastanka BS) prišel do sklepa, da v BS ni nikjer jezikovnega pojava, ki bi ga bilo nujno razlagati s stcsl. razvojem. Jezik BS je raziskoval kot celovit sestav. V tem se je razlikoval od poprejšnjih in sočasnih, pa tudi od mnogih poznejših lingvističnih raziskovalcev, ki so poudarjali le nekatere jezikovne pojave, zlasti glasoslovne in besedoslovne. Ni pa obravnaval sintakse in stilistike. Pomembna je Ramovševa^↑ sodba, da BS kažejo stopnjo slovenskega jezikovnega razvoja še pred narečno razcepitvijo.

§ 323Ramovšev način dela je pozneje nadaljeval zlasti F. Tomšič^↑, ki je še utrdil njegova dognanja.²⁶ F. Ušeničnik²⁷ pa je zlasti v dialogu z I. Grafenauerjem razpravljal o zgodovini navad v zahodni Cerkvi in poudarjal, da je BS I verjetno služil škofovski uporabi, medtem ko sta bila BS II in III pripomočka za tiho osebno spoved pred mašnikom. Vendar je pozneje dopustil tudi možnost navadne mašniške uporabe obrazca splošne spovedi, kakršnega predstavlja BS I. Slednjega je štel za mlajšega od obrazca, izpričanega v BS III (vsaj v obliki, v kakršni se je ohranil). To pa ne pomeni, da bi posamezne formulacije v BS I ne mogle biti vzete iz precej starejših predlog. Menil je tudi, da BS I ni prepis, s čimer je prišel navzkriž z Vondrákom^↑ in I. Grafenauerjem.^↑

§ 324V tej generaciji raziskovalcev BS je pomemben tudi delež S. Pircheggerja^↑, ki je leta 1931 predstavil svoj predlog branja BS II in III točno po glasovnih vrednostih črk v času nastanka BS na Bavarskem in na območju vpliva bavarskih kulturnih središč, kamor je sodil tudi karantanski prostor. Takšno ravnanje postane razumljivo ob Pircheggerjevem poudarjanju starobavarskega značaja grafike BS.²⁸ Njegovi paleografski rezultati so v soglasju s Kosovimi, medtem ko je njegovo branje morda problematično, saj je bavarska grafika skušala ujeti v zapis zanjo neobičajen (nelatinski, nenemški) jezik. Pomembne so Pircheggerjeve pojasnitve več dotlej nejasnih izrazov BS in njihove odvisnosti od starovisokonemških formulacij.

§ 325Za razliko od Pircheggerjeve je bila Sieversova^↑ raziskava iz leta 1925 že kmalu po izidu deležna ostre jezikoslovne kritike F. Ramovša. Vendar so nekatere od njenih idej preživele, zlasti teza o glasbenem značaju posameznih nadvrstičnih znamenj v BS I, ki jo je nato razvijal R. Lauer.^↑

§ 326A. Isačenko^↑ je glede izvora BS zaostril prvotne Vondrákove misli o tem in je vsem trem spomenikom iskal vir v velikomoravskem prostoru. Pri dokazovanju pa se je oprl predvsem na 6 % v spomenikih izpričanega besednega gradiva, ki je dandanes Slovencem tuje, domače pa naj bi bilo Slovakom.²⁹ Toda slavistiki je za opazovanje razlik med jezikom "Sclavov" in Moravcev na voljo le imensko gradivo v tujejezičnih spomenikih ter moravizmi in panonizmi v stcsl. besedilih, kar pa je premajhen fond za izpeljavo tako daljnosežnih in ne zgolj jezikoslovnih sklepov. Pač pa je Isačenko^↑ pomembno prispeval k raziskavam stila BS in njihovega leksikalnega sestava. Ugotovil je, da je konec BS II precej grobo in neorgansko dodan besedilu. Zaznal je razliko med jezikovno uglajenostjo BS II in okornejšim stanjem v BS I in III. BS I in III se tudi glede germanizmov in glagolskih oblik razlikujeta od BS II. Izvor vseh treh BS je iskal na Zahodu in poskusil s starovisokonemško rekonstrukcijo besedila BS I in III ter s (st)csl. (glagolsko) rekonstrukcijo BS II.

§ 327Isačenko^↑ začenja novo paradigmo raziskav BS. Medtem ko je bila poprej vse od Vondráka ideal celovita osvetlitev problematike z vidika kar največ strok, se zdaj težišče seli spet k specialističnim preiskavam. Vendar ima Isačenko, kakor tudi Hamm, poleg tega še vedno namen pojasniti celoto.

§ 328V metodi dela s težiščem na stilistični analizi je J. Hamm podoben Isačenku, ne pa tudi v rezultatih.³⁰ Za BS I, ki ga je imel za mlajšo redakcijo spovednega obrazca od obrazca, izpričanega v BS III, je ugotovil, da je bil preveden v slovanski jezik na slovenskem jezikovnem območju, medtem ko je BS III le slovenska redakcija stcsl. besedila. Vendar zanj ni sklepal, kot Isačenko, da je nastal na Moravskem, temveč v širšem moravsko-spodnjepanonskem prostoru. V razlagi BS II je zavrnil Isačenkove poglede, razen ugotovitve, da je zaključni del spomenika neorgansko dodan. Menil je, da je bil BS II v izvirniku delo hrvaških glagoljašev. Hammova ideja ni bila čisto nova; vsaj kot prehodno stopnjo na poti iz Velikomoravske med Slovence jo je dopustil že Vondrák. B. Grafenauer^↑ je opozoril na historično nevzdržnost Hammovih misli spričo praktično onemogočenega stika slovenskega prostora s hrvaškimi glagoljaši do časa nastanka zapisa BS II, in sicer zaradi začasnih madžarskih ozemeljskih osvojitev v 10. st.³¹

§ 329V 60. letih 20. st. je postala aktualna obnovitev interdisciplinarne paradigme v raziskovanjih BS. R. Kolarič^↑ je poskusil izvesti prevrat v kar nekaj znanostih, ki se ukvarjajo s problematiko BS, predvsem v zgodovini, paleografiji in tudi jezikoslovju.³² Postavil je povsem novo tezo o izvoru prvih zasnov BS na vzhodnem vplivnem območju oglejske cerkve v času patriarha Pavlina,^↑ viri BS pa da so prišli v Freising oz. na območje freisinške cerkve, ko ji je bilo leta 973 podeljeno Loško gospostvo. Že poprej naj bi oglejska cerkev krščanstvo tamkaj, kakor tudi drugod na slovenskem etničnem ozemlju južno od Drave, dodobra utrdila in ga oskrbela z obrazci v slovanskem jeziku. V paleografiji je šel Kolarič tako mimo Kosa kot mimo Traubeja.^↑33 B. Grafenauer^↑ je Kolaričeve ideje, v ozadju katerih je bila preočitna želja po dokazu slovenskosti BS, zavrnil s temeljito historično kritiko.³⁴

§ 330Ob Kolaričevem problematičnem poskusu obnovitve interdisciplinarne paradigme preučevanja BS najdemo v posameznih razpravah münchenske izdaje BS iz leta 1968 poleg že uveljavljenih pristopov tudi nove specializirane študije: J. Pogačnika^↑ o historiatu raziskav³⁵ ter kompoziciji in stilistiki spomenikov slovanskega jezika iz Clm 6426, R. Lauerja o nadvrstičnih znamenjih v njih, E. Hercigonja^↑ o sorodnosti jezika BS s stcsl. oblikami in K. Gantarja^↑ o kompoziciji nekaterih latinskih besedil v Clm 6426, spisanih od roke, ki je zabeležila BS II in III. Slednji je ugovarjal razlagi, ki je izključno vezala retoriko BS II na šolo Konstantina in Metoda,^↑ in dopuščal tudi vpliv latinskega izročila, medtem ko Hercigonja po eni najtemeljitejših sintaktičnostilnih analiz BS II doslej ugotavlja enako rabo, repertoar in stil glagolskih oblik v omenjenem spomeniku in stcsl. besedilih. Pogačnik se usmerja na problem literarnosti BS, kar pomeni razširitev raziskav BS na sodobno pojmovano literarno vedo. Osrednji rezultat teh Pogačnikovih raziskav je sklep, da BS II premore močne prvine umetnostnega besedila, v njem pa ugotavlja kompozicijo 7 – 1 – 7.

§ 331Kritika B. Grafenauerja^↑ iz leta 1969 ne pomeni zgolj zavrnitve osrednjega (Kolaričevega, v marsičem tudi Pogačnikovega) dela münchenske izdaje BS, temveč tudi nov historiografski prispevek k raziskavam spomenikov slovanskega jezika v Clm 6426 (genealogija, historiat raziskav). Za nadaljnje raziskovanje BS priporoča paradigmo, kakršna se je uveljavila z Vondrákom in ki je nato vodila v "zlata leta" slovenskih raziskav, seveda s sodobno metodologijo vsake izmed strok.³⁶

§ 332Kljub temu se je tudi pozneje ohranil močan poudarek na parcialnih študijah, kar gre pripisati predvsem zapletenosti problematike, ki raziskovalce sama po sebi usmerja k specialističnemu pristopu. I. Wiehl^↑ je leta 1974 izdala temeljno delo o besednem zakladu BS.³⁷ Podrobno je preučila krščansko terminologijo v BS in jo soočila s stanjem v stcsl. besedilih. Ugotovila je v pretežni meri ujemanje, vendar pa BS premorejo tudi določene posebnosti. Spregledati tudi ne gre sociolingvističnih pogledov, ki jih je v raziskave BS vpeljala B. Pogorelec.^↑38

§ 333Z nadvrstičnimi znamenji BS sta se posebej intenzivno ukvarjala J. Gvozdanović^↑ in J. Schaeken,^↑ vendar se samo z jezikoslovno analizo nista mogla prikopati do nespornih rezultatov. Paleografska plat tega problemskega sklopa je ostala odprta. V ugotavljanju položaja in značaja naglasov sta najbolj napredovala J. Gvozdanović (BS I) in J. Toporišič^↑ (BS II).³⁹ Izmed drugih specialističnih jezikoslovnih raziskav je treba omeniti še Kortlandtovo^↑ obravnavo nosnikov in jera.⁴⁰ Kljub posamičnim novim rešitvam se je v bistvu potrjeval Ramovšev pogled, ki je v BS opažal dvojna jezikovna stanja, starejša splošnejše slovanska in mlajša alpskoslovansko–slovenska.

§ 334V zborniku prispevkov s simpozija Obdobje srednjega veka v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, ki je potekal v Ljubljani leta 1988,⁴¹ prav tako srečujemo predvsem težnjo k obravnavanju posameznih vidikov BS. V njem se zdita še posebej pomembni dve razpravi: V. Cvetko-Orešnik^↑42 zavrača Kronsteinerjeve^↑43 hipoteze o neustreznosti Ramovševega prikazovanja slovenskega jezikovnega razvoja do 11. st. na podlagi alpskoslovanskih osebnih imen (zaradi časa nastanka BS je njegova obravnava važna tudi za naš problem) kot premalo natančne in neutemeljene,⁴⁴ E. Dogramadžieva^↑45 pa ugotavlja določene različnosti v vezniškem sestavu BS in stcsl.; to bi utegnilo voditi k eksaktni zavrnitvi nekdaj razširjene misli o stcsl. značaju izvora BS.

§ 335Številne analitične študije problematike BS, ki so se vrstile od leta 1968 dalje, so posredno odprle vprašanje preglednosti rezultatov raziskav. Zato ni presenetljivo, da je J. Toporišič^↑ v Enciklopediji slovenskega jezika, ki je bila v rokopisu dokončana leta 1990, na kratko povzel svoja dognanja v zvezi z BS. Njihovo pisavo je označil za "gotsko minuskulo",⁴⁶ vendar kljub tako radikalni reviziji starejših paleografskih dognanj svojega mnenja ni z ničimer utemeljil. Nenavadno pa je, da je obdržal Kosovo^↑ datacijo BS, kar ga je privedlo v hudo zagato; prva nedvoumna znamenja gotice so se namreč v evropskih skriptorijih pojavila šele v 2. polovici 12. st.⁴⁷

§ 336Znanstvenokritična izdaja BS, ki je bila prvič objavljena leta 1992, je nastala v sodelovanju SAZU in ZRC SAZU. Založniška hiša Slovenska knjiga je poskrbela, da je edicijo spremljal tudi izjemno kvaliteten faksimile vseh treh slovanskih oz. slovenskih besedil iz Clm 6426.⁴⁸ Znanstvenokritična izdaja BS je poskušala na Slovenskem uveljaviti moderne ekdotične standarde, hkrati pa se je trudila povzeti vse relevantne ugotovitve dotedanjega raziskovanja. To ji je po mnenju mednarodne znanstvene javnosti povsem uspelo.⁴⁹ Pri razširitvi strokovnega in laičnega zanimanja za BS so veliko vlogo odigrali tudi njihovi prevodi v sodobno slovenščino (B. Paternu^↑, F. Bernik^↑, J. Faganel^↑, F. Jakopin^↑, J. Kos^↑, T. Logar^↑, M. Smolik^↑, J. Zor^↑), latinščino (K. Gantar; po münchenski izdaji 1968), nemščino (K. D. Olof^↑) in angleščino (G. Ch. Stone^↑). Edino pri objavi tekstov, ki so vsebinsko primerljivi z BS, je Vondrákova^↑ izdaja še vedno nenadomestljiva.

§ 337Raziskave zgodnjesrednjeveške slovstvene kulture v vzhodnoalpskem prostoru so se po letu 1992 v razmeroma kratkem času zelo intenzivirale. Znanstvenokritična izdaja BS, ki je še zlasti v Trstu vzbudila precejšnjo pozornost,⁵⁰ je bila v veliki meri osnova za temeljito knjižno predstavitev najstarejših poglavij slovenske kulturne zgodovine v Italiji. J. Jež^↑ je vrsti jezikov, v katere so prevedeni BS, dodal še italijanščino.⁵¹ Posebno dragoceno je v tej izdaji opozorilo na možnost primerjave med najzgodnejšimi pismenskimi spomeniki italijanske in slovenske jezikovne tradicije.

§ 338Multidisciplinarni mednarodni simpozij o BS, ki je bil organiziran aprila 1994 v Ljubljani, je prinesel vrsto parcialnih osvetlitev že davno odprtih vprašanj. Čas za novo sintezo očitno še ni dozorel. A. Pleterski^↑ je postavil drzno hipotezo, da so "prva besedila v slovanskem jeziku, korenine BS, /…/ nastala med 772 in 789 v samostanu v Molzbichlu za potrebe verske službe in pouka prebivalstva ter samih članov samostanske skupnosti".⁵² (V poznejši diskusiji, ki je potekala na straneh Zgodovinskega časopisa, tega mnenja ni bilo mogoče utemeljiti. Pokazalo se je, da BS na nobenem mestu ni mogoče razlagati kot tekst, ki bi bil nujno povezan s samostansko versko prakso.) Iz prispevka Nataše Golob^↑ je mogoče izpeljati izjemno pomemben sklep, da je množina, ki se rabi v prvi vrstici BS I, pravzaprav majestetična, saj majhnost črk v nadaljnjem tekstu izključuje možnost skupinskega branja.⁵³ Potemtakem ni preveč drzno domnevati, da je bilo to besedilo zapisano za visokega cerkvenega dostojanstvenika, najverjetneje za škofa. Zato pa se avtoričina hipoteza o tem, da je BS II delo dveh pisarjev, doslej ni potrdila. Temeljita analiza J. Snoja^↑ je prepričljivo ovrgla misel, da bi nadvrstična znamenja v BS I lahko obravnavali kot nevme.⁵⁴ Nove raziskovalne pobude so bile dane predvsem v območju literarne vede (BS na ozadju krščanske homiletične tradicije,⁵⁵ BS kot dialoški tekst⁵⁶ ), medtem ko so med jezikoslovci prevladale mikroanalitične študije besednega zaklada,⁵⁷ besednega reda,⁵⁸ stilistične problematike,⁵⁹ interpunkcije⁶⁰ in naglasa.⁶¹

§ 339Zdi pa se, da se je prav z ljubljanskim simpozijem vsaj začasno sklenila nekdaj zelo razgreta "pravda" o tem, kateremu slovanskemu prostoru pripadajo BS.⁶² Znanstvenokritična izdaja BS je, kot kaže, mednarodni strokovni javnosti podala dovolj argumentov za njihovo umeščanje v slovenski karantansko-koroški zgodovinski in jezikovni kompleks oz. kontekst.

Zusammenfassung

Über die elektronische Ausgabe

§ 340Die Freisinger Denkmäler (FD) aus dem zehnten Jahrhundert sind die ältesten slovenischen Texte und auch die ältesten slawischen Texte in lateinischer Schrift. Für die Slowenen stellen sie die ersten Dokumente der nationalen Identität dar.

§ 341Die vorliegende elektronische Ausgabe der Freisinger Denkmäler (FD) basiert auf der gedruckten kritischen Edition der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künste (SAZU 1992, 1993, ZRC SAZU 2004^↑). Die elektronische Ausgabe enthält manche neue Materialien und ermöglicht eine integrative Darstellung in Bild, Text und Ton. Die E-Ausgabe enthält:

• alle Umschriften (diplomatische,^↑ kritische^↑ und phonetische^↑) und Abhandlungen^↑ der gedruckten kritischen Edition (2004), mit Konkordanz-Glossar^↑ und vervollständigter Bibliographie;^↑
• neue digitalisierte Aufnahmen der Handschriftenseiten;
• die digitalisierte gesprochene Rekonstruktion der FD von †Prof. Tine Logar (1994), die in kritischer^↑ und phonetischer^↑ Umschrift verfügbar ist, wodurch das gleichzeitige Lesen und Hören des mittelalterlichen Slowenisch ermöglicht wird;
• mehrere ältere diplomatische (6),^↑ kritische (1)^↑ und phonetische (2)^↑ Umschriften der FD im Volltext, die man in paralleler Gegenüberstellung^↑ vergleichen kann. Diese ausgewählten, wissenschaftlich bedeutsamsten Umschriften dokumentieren die zweihundertjährige Geschichte der FD-Forschung.
• Die diplomatische Umschrift^↑ ist mit paläographischen Informationen über die zeitgenössischen Korrekturen des Scriptors, die Roland W. Marti^↑ identifiziert hat, verbessert worden.

§ 342Die vorliegende E-Ausgabe enthält auch eine Seite für den Populär- und Schulgebrauch. ^↑Eine thematische Karte Kärntens mit Orten^↑ verzeichnet, wo die Freisinger Denkmäler in Gebrauch waren.

§ 343Zum größten Teil können die Texte in dieser E-Ausgabe in der voreingestellten Schriftart wiedergegeben werden. Nur die phonetischen und diplomatischen Umschriften benötigen Sonderzeichen. Deswegen sind alle Materialien der E-Ausgabe in zwei HTML-Fassungen verfügbar. Die eine stellt alle Sonderzeichen richtig dar, verwendet aber deswegen gewisse Zeichen, die nich Standardgemäß sind; diese können dann durch die Type ZRCola dargestellt werden. Die andere HTML-Fassung verwendet nur Standardzeichen (Unicode), infolgedessen erscheint aber der Datensatz auf dem Bildschirm nicht ganz genau: Die fehlenden Sonderzeichen sind durch die ähnlichsten Standardzeichen ersetzt und in grauer Farbe wiedergegeben. Zwischen beiden Fassungen kann man oben auf jeder HTML-Seite wechseln. Für eine getreue Darstellung müssen Sie die Schriftarten „00 ZRCola“ und „01 CERKola“ auf Ihren Rechner installieren; beide Schriftarten sind als Bestandteile dieser Ausgabe beigefügt.

§ 344Die E-Ausgabe ist ursprünglich im XML-Format erstellt und Text Encoding Initiative (TEI P4) richtliniengemäß kodiert. Das TEI–XML-Format ist die festgelegte Form der Ausgabe, aus der die Darstellung im Webbrowser für die Ausgabe im HTML-Format automatisch generiert wird.

§ 345Die Freisinger Denkmäler stehen (im HTML- sowie im TEI–XML-Format) auf den Webseiten des Projektes Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva (Elektronische kritische Ausgaben der slowenischen Literatur) zur Verfügung. Von dort aus können Sie die FD auf Ihren Computer laden, die .zip-Datei entpacken und die ganze Ausgabe off-line verwenden.

Der Kodex Clm 6426

§ 346Der Clm 6426, in welchem, wie schon Milko Kos^↑ feststellte, die Freisinger Denkmäler mit eingebunden sind, entstand durch das Binden von sechs unabhängig voneinander entstandenen Teilen (überwiegend Quaternionen), die von 26 verschiedenen Schreibern stammen. Der heutige Einband ist höchstwahrscheinlich nicht der erste. Der Kodex muß bereits vor dem 12. Jahrhundert gebunden worden sein (das ist belegt durch Notizen über Besitzverhältnisse aus demselben Jahrhundert), nach dem Jahre 1300 muß er aber gründlich erneuert oder neu gebunden worden sein. Am hinteren Buchdeckel befinden sich Spuren von einer Befestigung mit einer Kette. Heute ist der Kodex in gutem Zustand; nach dem Zweiten Weltkrieg ist er sorgfältig restauriert worden.

§ 347Der Kodex hat folgende Abmessungen: Die Höhe des Pergamentfolios beträgt 25,6 cm, die Breite 20,8 cm (gemessen an Fol. 78); die Stärke des Kodex beträgt 5,9 cm mit Einband (ohne Einband 3,7 cm). Er umfaßt 169 heute foliierte und 2 nichtnumerierte Pergamentblätter. Letztere sind mit einem Psalmentext beschrieben, und zwar in Textura/Fraktur/gotischer Buchschrift aus der Zeit um 1300; bis zur Restaurierung nach dem Zweiten Weltkrieg waren sie Teil des Einbands.

§ 348Der Clm 6426 stellt in Zeit und Raum seines Entstehens (Bayern im 10. und 11. Jahrhundert) keinen besonders repräsentativen Kodex dar. Er ist auf qualitativ sehr unterschiedlichem Pergament – von feinem und durchsichtigem bis zu hartem und dickem – abgefaßt, auf sehr verschiedene Art und Weise beschrieben (im Block, in Spalten; mit unterschiedlicher Zeilenzahl) und mit Tinte von sehr ungleicher Güte. Bedeutung gewinnt er nur durch die slowenischen Sprachdenkmäler auf den Folien 78, 78v und 158v – 161v.

§ 349Die Freisinger Denkmäler selbst sind im Vergleich zu den übrigen Texten des Clm 6426 auf ziemlich gutem Pergament geschrieben (vor allem Fol. 78) und mit verhältnismäßig guter, leicht braun getönter Tinte.

§ 350Die lateinischen Texte im Clm 6426 sind größtenteils Homilien und Reden von Kirchenvätern und mittelalterlichen Verfassern, der kleinere Teil ist liturgischen Riten vorbehalten. Weitere kürzere Abschnitte sind kirchenrechtlichen Charakters und enthalten spätere Namenseintragungen. Bislang wurden diese Aufzeichnungen in der Forschung nur aufgezählt, in diesem Beitrag wird für etwa die Hälfte der Texte der Verfasser bestimmt, es wird auch festgestellt, ob und wo diese Texte bereits veröffentlicht sind. Für jene, bei denen Verfasser und Veröffentlichung noch unbekannt sind, besteht die Hoffnung, daß dies durch elektronische Bearbeitung der Verzeichnisse der Textanfänge geleistet werden kann, was von den Verlagen für die nächste Zukunft in Aussicht gestellt wurde. Diese Untersuchung bestätigt die bisherige Auffassung, daß der Clm 6426 als das Handbuch eines Bischofs anzusehen ist, da aus dieser Zeit sonst keine derartigen Aufzeichnungen erhalten sind, die von Priestern benutzt worden wären.

§ 351Die bisherige Erforschung der Freisinger Denkmäler (besonders V. Vondrák^↑, M. Kos^↑, I. Grafenauer^↑, S. Pirchegger^↑, B. Grafenauer^↑) hat zu folgenden paläographischen und historischen Feststellungen geführt:

1. Die Schrift, in der die Freisinger Denkmäler abgefaßt sind, ist die aus der Karolingerminuskel hervorgegangene Minuskel des Gebiets der deutschen südöstlichen Schreibschulen an der Wende vom 10. zum 11. Jahrhundert.
2. In ihrer heutigen Form sind die FD nach dem 27. Mai 972 niedergeschrieben worden. Das II. und das III. FD sind wahrscheinlich noch vor dem Jahr 1000 aufgezeichnet worden. Von derselben Hand stammt auch das vermutliche Original einer Urkunde, die sich auf einen Besitztausch in Oberkärnten bezieht (Mölltal und Thurnfeld), der zwischen dem Freisinger Bischof Abraham^↑ (im Amt von 957–994) und einem Verwandten, dem adeligen Kleriker Ruodharius^↑ stattfand. Das Original der erwähnten Urkunde entstand zwischen 977 und 981; vermutlich handelt es sich bei dem Text (Fol. 181, 181v und 182) eines Kodex mit der Signatur Cod 3 b des Münchener Staatsarchivs um dieses Original. Das I. FD wurde spätestens bis 1039, höchstwahrscheinlich bis 1022/23 niedergeschrieben.
3. Ort der Niederschrift: entweder Oberkärnten oder Freising.
4. Ort der Benutzung der FD: die Kärntner Besitztümer der Freisinger Kirche.
5. Die FD sind höchstwahrscheinlich Abschriften, was sich aus der Art der Fehler schließen läßt, wenn man die Abfassung paralleler und vergleichbarer Formeln im Althochdeutschen und Altkirchenslawischen in Betracht zieht. Im Falle des II. FD handelt es sich um eine Niederschrift nach Diktat (der Schreiber hat während der Arbeit einzelne Laute vernommen und sie ziemlich systematisch niedergeschrieben; beim I. und III. FD weist die größere Einheitlichkeit der "Rechtschreibung" wahrscheinlich auf schriftliche Vorlagen hin.
6. Das I. und das III. FD bzw. K1 und K2 (d. h. die erste und die zweite karantanische Formel) stehen genealogisch zwischen den beiden altbairischen Formeln B1 und B2 (d. h. die erste und die zweite bairische Formel); sowohl K1 und K2 belegen einen jüngeren Entwicklungsstand der slavischen Beichtformel, als sie in der Übersetzung des St. Emmeramer^↑ Gebets aus dem Euchologium Sinaiticum činъ nadъ ispovědajèštiimь sę bezeugt ist. Das II. FD stellt die slavische Version einer Formel westlicher Provenienz der Adhortatio ad poenitentiam dar.
7. Es muß die Möglichkeit des Einflusses altkirchenslavischer literarischer Bemühungen auf die Entwicklung der Vorlagen der FD eingeräumt werden (besonders Fürst Kozel^↑ in Unterpannonien), jedoch waren diese bereits vor der Ankunft der hll. Brüder Kyrill^↑ und Method^↑ in Mitteleuropa in die slavische Sprache übersetzt worden. Von etwa 890 an verlief die Entwicklung der Formeln in Karantanien, den historischen Umständen entsprechend, mit Sicherheit selbständig.

§ 352Die Abhandlung prüft die obigen Thesen anhand der neueren und älteren paläographischen und historischen Literatur (B. Bischoff^↑, M. Kos, A. Chroust^↑, H. Delitsch^↑, L. Traube^↑, W. Wattenbach^↑). Die Überprüfung der bisherigen Argumentation zeigt, daß bei der heutigen Kenntnis der Quellenlage keine anderen als die angeführten Schlußfolgerungen vertretbar sind.

§ 353Es folgt eine kurze Übersicht über die Entwicklung der Karolingerminuskel und der aus ihr hervorgegangenen Minuskel des 10. und 11. Jahrhunderts in dem Gebiet, wo die FD benutzt worden sind.

Die diplomatische und die kritische Umschrift

§ 354Die vorliegende Ausgabe enthält eine diplomatische und eine kritische Umschrift der FD und vergleicht die bisherigen wissenschaftlich relevantesten derartigen Umschriften (diplomatische: Köppen^↑ 1827, Kopitar^↑ 1836, Vondrák^↑ 1896, Pirchegger^↑ 1931, Ramovš^↑-Kos^↑ 1936, Isačenko^↑ 1943; kritische: Miklošič^↑ 1861). In paralleler Gegenüberstellung^↑ kann man alle diese Umschriften näher vergleichen.

§ 355Die Informationen über handschriftliche Korrekturen (R. W. Marti^↑) in der diplomatischen Umschrift^↑ und über die sprachlichen Rekonstruktionen in der kritischen Umschrift^↑ (I. Grdina^↑) sind im elektronischen Text sachgemäß kodiert; betreffende Stellen sind in den Umschriften rot gekennzeichnet; wenn man sie mit der Maus anfasst, erscheint ein Rahmen mit entsprechenden paläographischen und sprachlichen Informationen.

§ 356In den Einführungstexten zur diplomatischen und zur kritischen Umschrift werden der Buchstabenbestand aller bisherigen und der vorliegenden Umschrift sowie die Interpretation der Buchstaben und der Betonungszeichen erläutert. Ausführlich werden auch Lösungen für alle Abkürzungen (Abbreviaturen, Suspensionen, Kontraktionen) im Text der FD erklärt. Die vorliegende diplomatische und die kritische Umschrift sind bemüht, den Forderungen der heute gültigen Edierungsnormen bestmöglich zu entsprechen.

Die phonetische Umschrift

§ 357In dem Beitrag zu den bisherigen phonetischen Umschriften der Texte der Freisinger Denkmäler wird aufgezeigt, wie die phonetischen Umschriften in den folgenden Ausgaben der FD aussehen: Köppen^↑-Vostokov^↑ (1827), J. Kopitar^↑ (1836), V. Vondrák^↑ (1896), E. Sievers^↑ (1925), S. Pirchegger^↑ (1931), F. Ramovš^↑-M. Kos^↑ (1937), A. Isačenko^↑ (1943), J. Pogačnik^↑-R. Kolarič^↑ (1968).

§ 358Unsere phonetische Umschrift folgt im Grunde der von Ramovš. Sie unterscheidet sich von seiner in folgenden Punkten:

1. Sie wurde unter Verwendung des internationalen phonetischen Alphabets abgefaßt.
2. Aus der Aufzeichnung der Vokale ist ihr phonetischer Wert zur Zeit der Niederschrift der FD und ihrer Verwendung durch die slowenische Bevölkerung auf dem Gebiet des Freisinger Bistums ersichtlich.
3. Das Vokalsystem enthielt folgende Vokale: i, u, a, ə, ĕ, e, o, ę, ǫ, ,  und y als positionsbedingte Variante des Vokals i. In der internationalen Schrift ist es folgendermaßen niedergeschrieben: i, u, a, ə, æ, ɛ, ɔ, , , , , ɨ.
4. Das Konsonantensystem lautete: p, b, t, d, c, s, z, č, š, ž, ť, k, g, h; w, m, , l, r, n, ľ, ń mit den positionsbedingten Varianten ś, ć, w, ł. In der internationalen Schrift werden sie folgendermaßen wiedergegeben: p, b, t, d, , s, z, , ʃ, ʒ, , k, g, x; w, m, j, l, r, n, ʎ, ɲ, , w, ł.
5. In der phonetischen Umschrift ist die Quantität der Vokale in der betonten Silbe und in der vortonischen unbetonten Silbe gekennzeichnet.
6. Lange Vokale sind durch unmittelbar nachfolgenden Doppelpunkt gekennzeichnet (a:).
7. In betonten Silben sind die Vokale entweder lang oder kurz. Das ist von ihrer ursprünglichen Quantität und ihrer ursprünglichen Betonung abhängig.
8. In unbetonten Silben sind lange Vokale nur unmittelbar vor betonten Silben möglich, wenn sie dem Ursprung nach oder infolge Kontraktion zweier Vokale lang sind. Alle anderen unbetonten Silben sind kurz.
9. In der Umschrift ist auch die Natur des Akzents der betonten Vokale, langer oder kurzer, gekennzeichnet. Als Akzente treten auf: langer Akut, langer Zirkumflex, kurzer Akut. Der Akut ist durch das Zeichen ΄ gekennzeichnet (á:, á), der Zirkumflex durch ein ` (à:).
10. Der lange Akut ist dem Ursprung nach ein neuer metatonierter Akut, weil der alte lange Akut bereits im 7./8. Jahrhundert verkürzt wurde.
11. Der lange Zirkumflex ist entweder ein langer alter oder ein alter kurzer Zirkumflex, der im 9./10. Jahrhundert gedehnt wurde, oder ein neuer metatonierter langer Zirkumflex.
12. Einen kurzen Zirkumflex gab es im Slowenischen des 10. Jahrhunderts nicht mehr.
13. Der kurze Akut ist entweder ein verkürzter alter langer Akut oder ein neuer kurzer metatonierter Akut auf ursprünglich kurzen Vokalen (é, ó, ).
14. Die Betonungsstelle in den Wörtern ist im Vergleich zum Urslavischen in zwei Fällen verändert:
    • a) infolge des Verstummens des auslautenden betonten Halbvokals ь/ъ, (kra:l’ь̏ → krá:ľ; kon’ь̏ → kóń), wobei der neue betonte Vokal steigend ist;
    • b) infolge der Verschiebung des langen und kurzen alten Zirkumflexes auf die Folgesilbe bei mehrsilbigen Wörtern (zlà:to → zlatò: und òko → okò:).

Die Übersetzungen

§ 359Die Intralingual-Übersetzung der FD in zeitgenössisches Hochslowenisch blickt auf eine verhältnismäßig reiche Tradition zurück. Als Übersetzer sind anzuführen: Franc Metelko^↑ (I., III. FD, 1848), Fran Ramovš (I., II., III. FD, 1937), Fran Grivec (I., II., III. FD, 1942; II. FD, 1951) und Jože Pogačnik (I., II., III. FD, 1968). Diese Übersetzertradition schwankte zwischen sprachlichem Historismus und Aktualismus, wobei kennzeichnend ist, daß ausgreifende Versuche einer Übertragung der FD in die Standardnormen der modernen Hochsprache sich merklich durchsetzten. Der wesentliche Ausgangspunkt der neuen Übersetzung ist eine treue Nachahmung der historischen Semantik des Textes. Sie unterscheidet sich von allen bisherigen am stärksten dadurch, daß sie in der Archaisierung radikaler vorgeht. Die Rückkehr zum Original ist schon auf den ersten Blick erkennbar in der äußeren, graphischen Gliederung des Textes in die ursprünglichen kurzen Zeilen, wie man sie in den FD vorfindet. Die gesamte Sprachstruktur der Übersetzung nähert sich der ursprünglichen Ausdrucksweise, von der Wortwahl und Wortform bis zum Satzbau. Die ursprüngliche Rhetorik und Stilistik wird dabei, was die Figurativität im Satz sowie in Wort und Laut betrifft, bestmöglich bewahrt. Auch die Zeichensetzung paßt sich nicht lediglich dem Sinn des Wortlauts an, sondern auch der rhetorischen Gliederung in Übereinstimmung mit der neuen kritischen Umschrift. Die Wahl der großen Anfangsbuchstaben richtet sich nach der besonderen und gehobenen Bedeutung, die das Beichtgebet oder die Predigt den göttlichen Personen zulegt. Die Archaisierung durch die Übersetzung hat ihre Grenzen. Sie kann es sich nicht leisten, dem heutigen Leser unverständlich zu werden. Sie mußte sich im Rahmen der modernen slowenischen Sprache und Rechtschreibung halten. Alle nicht völlig klaren Stellen werden durch sprachwissenschaftliche, kulturgeschichtliche und theologische Anmerkungen erläutert.

§ 360Die Übersetzung ist eine Gemeinschaftsarbeit der Mitglieder des Redaktionsausschusses.

§ 361Der Intralingual-Übersetzung in modernes Slowenisch folgen Übersetzungen in das Lateinische, ins Deutsche und ins Englische. Die lateinische Übersetzung der FD hat schon eine Tradition. Vor K. Gantar^↑ (erstmals 1968) besorgten bereits Köppen (1827), Kopitar (1822, 1836), Metelko (1825, 1848), Vondrák (1896) und Pirchegger (1931) eine solche.

§ 362Vor K.-Detlef Olof^↑ besorgte schon A. Žgur^↑ 1968 eine Übertragung des Textes ins Deutsche.

§ 363Von G. Ch. Stone^↑ wurde der Text erstmals ins Englische übersetzt.

Das Glossar

§ 364Dem Wortschatz der FD wurde in allen bisherigen Ausgaben gebührende Aufmerksamkeit zuteil. Seit der Ausgabe von Köppen-Vostokov (1827) wurden die Glossare zunehmend systematischer und nach immer strengeren Prinzipien geordnet (Vondrák 1896, Kolarič-Pogačnik 1968). Es wurde zwar immer eine vollständige Erfassung der Wörter und Formen angestrebt, dennoch wurde jedesmal etwas ausgelassen.

§ 365Den Ausgangspunkt für die alphabetische Anordnung in unserem Glossar bildet die kritische Umschrift.^↑ Jede Worteinheit (es gibt 579) hat ihr Stichwort mit grammatischer Bezeichnung. Es folgt die Transkription in der internationalen phonetischen Schrift. Wenn die FD die Grundform eines Wortes nicht anführen, ist die Rekonstruktion mit einem Sternchen versehen. Darauf folgt die Übersetzung des Wortes in modernes Slowenisch, Latein, Deutsch, Englisch und Altkirchenslawisch. Sinngemäß werden sie der Übersetzung dieser Ausgabe angepaßt. Anschließend werden alle Formen des Stichwortes mit ihrem Kontext angeführt oder alle im Text vorkommenden Formen, geordnet nach den grammatischen Kategorien. Stichwörter, die keine solchen Informationen enthalten, sind durch Verweise ("gl."=siehe) mit dem Grundstichwort verbunden.

§ 366Angaben zu den bisherigen verschiedenen Lösungen der einzelnen Problemstellen werden im Glossar nicht angeführt, da sie sich in den Anmerkungen und Kommentaren zu dieser Ausgabe befinden.

Die Bibliographie und der Forschungsstand

§ 367Kürzere Verzeichnisse der Ausgaben der FD sowie der dazugehörigen Sekundärliteratur sind bereits bis jetzt veröffentlicht worden (Ogienko^↑ 1929, Kos-Ramovš 1937, Tomšič^↑ 1956, Pogačnik 1968, Stanislav^↑ 1978, Lexikonartikel). Je ein Kapitel zu den FD wurde auch in zwei Bibliographien zu Kyrill^↑ und Method^↑ mit aufgenommen (Il'inskij^↑ 1934, Popruženko^↑-Romanski^↑ 1942). Ein lückenloses Verzeichnis der Ausgaben und der Sekundärliteratur legt Stanislav im Text seiner Abhandlung über die bisherigen Forschungen der FD vor (1932). Der Verfasser des vorliegenden Beitrags hat als erster den Versuch unternommen, das gesamte Material zu den FD in Form einer Bibliographie im Sammelband 'Freisinger Denkmäler' (Pogačnik-Kolarič 1968) zu erfassen. Diese Bibliographie wurde von B. Grafenauer^↑ (1969) und Hahn^↑ (1973) ausgewertet bzw. ergänzt.

§ 368Die vorliegende Bibliographie enthält Angaben zu den bisherigen Editionen der FD und die zugehörige Literatur. Neben den Werken, die sich ausschließlich den FD widmen, sind auch philologische, linguistische, literarhistorische und historische Werke verzeichnet, die Feststellungen und Urteile über die FD enthalten. Von den Einheiten, die vorwiegend den Text der FD bringen, werden nur die älteren (19. Jh.) in vollem Umfang berücksichtigt, von den neueren nur diejenigen, die aufgrund von Umschriften, Übersetzungen oder Akzentsetzung von Interesse oder Bedeutung sind. Auch die Anführungen von Lehrbüchern für Mittelschulen bleiben auf das 19. Jahrhundert begrenzt.

§ 369Die Bibliographie ist chronologisch angelegt, innerhalb eines Jahrgangs sind die Einheiten in der alphabetischen Reihenfolge der Autoren und Titel geordnet. Ein kurzer Abriß der Untersuchungen zu den Freisinger Denkmälern bildet die Einleitung zu der Bibliographie.

Summary

About the digital edition of the Freising Manuscripts

§ 370The 10th century Freising Manuscripts (FM) are the oldest Slovenian text and the oldest Slavic text in Latin alphabet. For Slovenians, they are the very first document of national identity.

§ 371The present digital edition of the FM is based upon the printed critical edition, published by the Slovenian Academy of Sciences and Arts (SAZU 1992, 1993, ZRC SAZU 2004^↑).

§ 372The digital edition comprises several new materials and joins them together in an integration of digital image, text and sound. It includes:

• all the texts of the printed critical edition (2004): transcriptions, introductory studies and apparatus, together with a concordance-glossary^↑ and up-to-date bibliography;^↑
• new digital images of the manuscript folios in three resolution levels;
• audio recordings of speech-reconstruction of FM in medieval Slovenian, read by †prof. Tine Logar (1994), and accessible from within the critical transcription,^↑ phonetic transcription^↑ and normalisation to modern Slovenian language;^↑
• some older, scholarly relevant diplomatic (6),^↑ critical (1)^↑ and phonetic (2)^↑ transcriptions. This selection represents a 200-year long history of understanding and research of the Freising Mss since they were discovered in 1806.^↑ The parallel presentation^↑ of transcriptions on per-line level reveals an insight to somewhat different readings of the FM by some prominent scholars.
• The diplomatic transcription^↑ was improved with paleographic information on original scribal corrections in the manuscript, which were identified by Roland W. Marti.^↑

§ 373A page for general-purpose use and school-reading^↑ of the Freising Mss. is included in this edition, as well as a thematic map of the Carinthia region,^↑ where the FM were used.

§ 374The greater part of the texts can be presented on your screen by the fonts which are embedded in your computer. Special characters are needed only in diplomatic and phonetic transcriptions and in the Old Church Slavonic parts of the Glossary. For this reason, FM are available in HTML format in two versions. The first, accurate version presents all the special characters, but does so by use of non-standard characters, where the font ZRCola is needed. The other version of HTML makes use of standard Unicode characters only, but for deficiency that the output on the screen is not completely accurate: the missing special characters are mapped into the nearest standard Unicode characters; they are presented in grey colour. The user can shift between both versions on the top of each HTML page. For presentation of the accurate HTML, the “00 ZRCola” and “01 CERKola” fonts must be installed on your computer as components of this e-edition.

§ 375The digital edition of FM is originally written in XML in conformance with the Text Encoding Initiative Guidelines (TEI P4). For presentation in browsers, the HTML is automatically generated from the TEI-XML source, which is the canonical format of this edition.

§ 376The Freising Mss. are (in HTML as well as in TEI-XML) freely available on-line on the pages of the project Scholarly Digital Editions of Slovenian Literature. From there, you can also download the entire archive, unpack the .zip file and use the edition off-line.

Codex Clm 6426

§ 377Clm 6426, which also contains the Freising Manuscripts, came into being – as Milko Kos^↑ has established – when six works of independent origin (mostly quartos), written by 26 different hands, were bound together. The present binding is most probably not original. The codex must have been first bound even before the twelfth century (as evidenced by notices about ownership dating from that century), after 1300 it must have been thoroughly restored or rebound. The back cover bears traces of its having been fastened with a chain. The present state of the codex is good; it was extensively renewed after the Second World War.

§ 378The codex dimensions are as follows: the height of a parchment folio is 25.6 cm, the length 20.8 cm (measured on folio 78), the thickness of the codex is 5.9 cm with the covers (3.7 cm without the covers). It comprises 169 foliated and 2 unnumbered parchment sheets. The latter two are inscribed with the text of a psalm written in a standard Gothic script of c. 1300; they remained part of the binding until the restoration made before the Second World War.

§ 379Clm 6426 is not a particularly representative codex for the time and place of its origin (Bavaria in the tenth and eleventh centuries), since it was written on parchment differing considerably in quality from fine and transparent to stiff and thick, in the most diverse ways (in a block, in columns; with a varying number of lines) and in inks that are also of very unequal quality. It is famous only because it contains fragments in Slovenian on folios 78, 78v and 158v–161v.

§ 380Compared with the other texts in Clm 6426, the Freising Manuscripts themselves are written on quite good quality parchment (especially fol. 78) and with sufficiently good quality ink, the colour of which tends to brown.

§ 381The Latin texts in Clm 6426 are mostly homilies and orations by the Church Fathers and medieval writers, and to a lesser extent texts for liturgical purposes. Other short fragments belong to ecclesiastical law or are later registers of names. So far researchers have only enumerated these writings, but in this article the authorship of almost half of the texts is determined and any previous publications of them (with the place of publication) are established. For those texts where authorship and previous publication are still unknown, there is the hope that such details can be found with the aid of electronically treated lists of the beginnings of texts, as promised in the near future by various publishing houses. This survey has confirmed the conviction held so far that Clm 6426 was a handbook for the use of a certain bishop, since writings of the same type which would be used by priests have not been preserved from that period.

§ 382The study of the Freising Manuscripts carried out so far (especially by V. Vondrák^↑, M. Kos^↑, I. Grafenauer^↑, S. Pirchegger^↑ and B. Grafenauer^↑) has led to the following paleographical and historical conclusions:

1. The handwriting of the Freising Manuscripts represents minuscule from the region of the German southeastern scribal schools at the turn of the eleventh century, which originates from the Carolingian minuscule.
2. The Freising Manuscripts (FM) in their present form were written after 27 May, 972. FM II and FM III were probably written even before 1000. The hand evidenced here also wrote the probable original of the document concerning the exchange of an estate in Upper Carinthia (the River Möll valley, Thurnfeld) between the Freising bishop Abraham^↑ (who held office from 957 to 994) and his relative, the highborn cleric Ruodharius.^↑ The original of the document mentioned dates from somewhere between 977 and 981; very likely it has been preserved in the codex to this day with the pressmark Cod 3 b (folios 181, 181v and 182) of the Munich State Archives. FM I was written at the latest by 1039, probably by 1022 or 1023.
3. The provenance was either Upper Carinthia or Freising.
4. The region where the FM were used was the Carinthian estates of the Freising Church.
5. The FM were very likely copies, as evidenced by the nature of their errors regarding the formulations of parallel or comparable texts in Old High German and Old Church Slavonic. FM II was written down at dictation (the scribe was continuously in doubt over individual sounds and recorded them rather unsystematically); since FM I and FM III have a more established orthography, they were probably truly written versions.
6. FM I and FM III – or K1 and K2 (Caranthania 1 and 2) – stand genealogically between the Old Bavarian texts B1 and B2; thus K1 and K2 point to an earlier stage of development of the Slavonic confessional prayer than is evidenced in the translation of the prayer of St. Emmeramm^↑ Činъ nadъ ispovědajèštiimь sę from the Sinai Euchologion. FM II represents the Slavonic version of the Western text Adhortatio ad poenitentiam.
7. It is necessary to allow the possible influence of Old Church Slavonic literary endeavours on the development of the FM versions (especially by Prince Kocelj^↑ in Lower Pannonia), although these had been translated into Slavonic even before the arrival of the brothers St. Constantine the Philosopher^↑ and Methodius^↑ in Central Europe. From about 890 there was an essentially independent development of these prayer forms in Caranthania, due to historical circumstances.

§ 383This study tests the above hypotheses with the help of both older and more recent paleographical and historical literature (B. Bischoff^↑, M. Kos, A. Chroust^↑, H. Delitsch^↑, L. Traube^↑, W. Wattenbach^↑). Examination of the argumentation has shown that our present knowledge of the sources does not permit other conclusions than those already quoted.

§ 384At the same time a short survey is given of the development of the Carolingian minuscule and the tenth and eleventh century minuscules arising from it in the region where the FM were used.

The diplomatic and critical transcription

§ 385The present edition comprises a diplomatic and critical transcription of the FM and compares all the extant scientifically most relevant copies of this kind (diplomatic: Köppen^↑ 1827, Kopitar^↑ 1836, Vondrák^↑ 1896, Pirchegger^↑1931, Ramovš^↑-Kos^↑ 1936, Isačenko^↑ 1943; critical: Miklošič^↑ 1861). The parallel presentation^↑ of transcriptions indicates the differences between the individual editions published so far.

§ 386Information about scribal corrections (R. W. Marti^↑) in the diplomatic^↑ transcription and about linguistic reconstructions in the critical^↑ transcription (I. Grdina^↑) is encoded in the electronic text. The relevant passages of transcriptions are marked with red colour; when we pass them with a mouse, a small frame appears with relevant palaeographic or linguistic information.

§ 387The introductory texts to the diplomatic and critical transcriptions explain the alphabet system of former transcriptions and the present one, as well as the interpretation and accentual diacritics. Solutions to all the abridgments (abbreviations, suspensions, contractions) in the FM text are also explained at length.

§ 388This textual and critical transcription attempts to follow the demands of current editing principles as faithfully as possible.

The phonetic transcription

§ 389This study presents the nature of the phonetic transcriptions of the Freising Manuscripts in the following FM editions: Köppen^↑-Vostokov^↑ (1827), Kopitar^↑ (1836), Vondrák^↑ (1896), Sievers^↑ (1925), Pirchegger^↑ (1931), Ramovš^↑-Kos^↑ (1937), Isačenko^↑ (1943), Pogačnik^↑-Kolarič^↑ (1968).

§ 390Our phonetic transcription is basically that of Ramovš, but it differs in the following points:

1. The international phonetic alphabet is used.
2. The transcription of vowels indicates their phonetic value in the period when the FM were written and used among the Slovenians living within the Freising diocese.
3. The vowel system comprised these vowels: i, u, a, ə, ĕ, e, o, ę, ǫ, ,  and y as a positional variant of i. In international transcription they are written as follows: i, u, a, ə, æ, ɛ, ɔ, , , , , ɨ.
4. The consonant system was: p, b, t, d, c, s, z, č, š, ž, ť, k, g, h; w, m, , l, r, n, ľ, ń with the positional variants ś, ć, w, ł. In international transcription they are written as follows: p, b, t, d, , s, z, , ʃ, ʒ, , k, g, x; w, m, j, l, r, n, ʎ, ɲ, , w, ł.
5. The phonetic transcription indicates the quantity of the vowels in accentuated and a pretonic unaccented syllable.
6. Long vowels are indicated with a colon directly following (a:).
7. In accented syllables vowels are either long or short, depending on their original quantity and original accent.
8. In unaccented syllables long vowels are possible only directly before accented syllables if they are long originally or because of the reduction of two vowels. All other unaccented vowels are short.
9. The transcription also indicates the nature of the accent of accented vowels, both long and short. The accents are: long acute, long circumflex, short acute. The acute is indicated with ´, the circumflex with ` (á:, á, à:).
10. In its origin the long acute is the new metatonic acute, as the old long acute had been shortened even in the seventh to eighth centuries.
11. The long circumflex was either the long old circumflex or the old short circumflex, which was lengthened in the ninth to tenth centuries, or the new metatonic long circumflex.
12. The short circumflex no longer existed in tenth century Slovenian.
13. The short acute was either the shortened old long acute or the new short metatonic acute on originally short vowels (é, ó, ).
14. The position of the accent in words was changed in comparison with the pre-Slavonic in two instances:
    • a) on account of the loss of the final accented ь/ъ, (kra:l’ь̏ → krá:ľ; kon’ь̏ → kóń), where the new accented vowel is rising;
    • b) on account of the shift of the long and short old circumflex to the following syllable in polysyllabic words (zlà:to → zlatò: und òko → okò:).

The translations

§ 391The translation of the FM into modern standard Slovenian has a relatively extensive tradition. The translators were: Franc Metelko^↑ (FM I, III, 1848), Fran Ramovš (FM I, II, III, 1937), Franc Grivec (FM I, II, III, 1942; FM II, 1951) and Jože Pogačnik (FM I, II, III, 1968). This translation tradition oscillated between linguistic historicism and modernism, characterized by the fact that far-reaching attempts to transpose the FM into the standard norms of the contemporary Slovenian language were noticeably carried out.

§ 392The main starting-point of the new translation is the reliably summarized historical semantics of the text. It differs most from previous translations in being more radical in archaizing. The return to the original is immediately noticeable in the external, graphic division of the text into the original short lines as found in the FM. The entire linguistic structure of the translation is also brought closer to the original manner of expression, from the choice of vocabulary and word forms to sentence syntax. So far as possible the original rhetoric and style are preserved in the text's figurative nature, whether at the syntactic, lexical or phonetic level. The placement of punctuation marks is also arranged not only according to the sense of the text but also to a speaker's articulation, in harmony with the new critical transcription. The choice of upper case letters is related to the particular and elevated significance which the prayer of confession or the homily ascribes to the persons of the Godhead. Nevertheless the translators' archaizing recognizes certain limits; it cannot allow details that are incomprehensible to the modern reader. It must remain within the framework of the current Slovenian language and orthography. Footnotes on points of language, cultural history and theology aim to clarify all the more difficult passages.

§ 393The translation has been jointly prepared by the members of the editorial board.

§ 394The intralingual translation into contemporary Slovenian is followed by translations into Latin, German and English. The Latin translation of the FM already has its own tradition, with K. Gantar^↑'s version (first published in 1968) following those of Köppen^↑ (1827), Kopitar^↑ (1822, 1836), Metelko^↑ (1825, 1848), Vondrák^↑ (1896) and Pirchegger^↑ (1931).

§ 395In German, K. Detlef Olof^↑'s translation was preceded by that of A. Žgur^↑ (1968).

§ 396The English rendering by G. Ch. Stone^↑ is the first translation of the FM ever to be published in this language.

The glossary

§ 397All editions of the FM have devoted suitable attention to the vocabulary of the texts. Ever since the edition of Köppen-Vostokov (1827), the glossaries have become increasingly systematic and more professionally arranged (Vondrák 1896, Kolarič-Pogačnik 1968). They have endeavoured to include all the words and forms, yet each edition lacks something.

§ 398The starting-point for the alphabetical arrangement in this glossary is the critical transcription.^↑ Each vocabulary item (altogether 579) has its headword with grammatical category, followed by the notation in international phonetic script. Whenever the basic form of the word does not occur in the FM, the reconstruction is indicated with an asterisk. Translations of the word are then given in modern Slovenian, Latin, German, English and in Old Church Slavonic. Semantically they follow the translations of the text in this edition. Finally, all forms of the headword with the context are quoted, arranged according to grammatical categories. Headwords that lack this information are linked with the basic headword by the cross-referencing abbreviation "gl." (=cf.).

§ 399The glossary does not give information about the various solutions to individual textual cruxes, since these are to be found in the notes and commentaries of this edition.

The bibliography and research on the Freising Manuscripts

§ 400Short catalogues of publications of the FM and of the literature on the manuscripts have so far been published in various bibliographies (Ogienko^↑ 1929, Kos-Ramovš 1937, Tomšič^↑ 1956, Pogačnik 1968, Stanislav^↑ 1978, and lexical articles). Sections on the FM were also included in two Constantine and Methodius bibliographies (Il'inskij^↑ 1934, Popruženko^↑-Romanski^↑ 1942). A complete list of publications and the literature was included by Stanislav in the text of his discussion on FM researches up to that time (1932). The present writer was the first to attempt to gather together the entire material on the FM in the volume Freisinger Denkmäler (1968). This bibliography was reviewed and supplemented by B. Grafenauer^↑ (1969) and Hahn^↑ (1973).

§ 401The present bibliography provides details of FM editions and related literature published so far. In addition to works that treat the manuscripts as a whole, it catalogues works that present judgments and findings concerning the FM from the standpoint of history, philology, language, literary history. Of those containing only the FM text, the older works (nineteenth century) are taken into account, while more recent works are represented only by those that are interesting or important for their transcriptions, translations or accentuation. Citations of secondary school textbooks are also restricted to the nineteenth century.

§ 402The bibliography is arranged chronologically, the entries within one year being given in alphabetical order of authors and titles.

Krajšave in kratice

Imensko kazalo

1. Abraham, škof
   • [132]
   • §33, §106, §118, §119, §135, ‡2.83, §309, §351, §382, §404
2. Adalram, nadškof
   • §116
3. Adam
   • ‡7.18
   • CathEnc ENG
4. Adelhaida, cesarica
   • ‡2.83
5. Aitzetmüller R.
   • §299
6. Alan iz Farfe
   • §105
7. Alkuin
   • §113
   • WikiPedia ENG
8. Andrieu M.
   • ‡2.24
9. Anno, škof
   • §116
10. Arbeo, škof
    • §116
11. Aretin J.
    • [1], [2]
12. Arno, nadškof
    • §116
    • WikiPedia GER, WikiPedia ENG
13. Arnulf, kralj
    • §142
    • WikiPedia ENG
14. Asseman J. S.
    • §170
15. Avguštin, sv.
    • ‡2.33, §35, §70, §105
    • WikiPedia SLV, WikiPedia ENG
16. Baesecke G.
    • [131]
    • §317
17. Bajec A.
    • [268], [308]
18. Baš F.
    • [383]
19. Baturich, opat
    • §116
20. Belić A.
    • [274]
21. Benedik M.
    • [515]
22. Benedikt, sv.
    • [405]
    • CathEnc ENG, WikiPedia ENG
23. Bernard, sv.
    • ‡2.33
    • CathEnc ENG, WikiPedia ENG
24. Bernhart J. B.
    • [432]
    • §24, §129
25. Bernik F.
    • [488], [495], [499], [519a], [602]
    • *7.1, §336
26. Bischoff B.
    • [282], [303], [304], [450]
    • ‡2.44, §113, ‡2.46, ‡2.63, ‡2.73, §146, ‡2.88, §352, §383
27. Bodjanskij O. M.
    • [20]
28. Borodič V. V.
    • [307]
29. Braune W.
    • [43]
30. Breznik A.
    • [186]
31. Broch O.
    • [147]
32. Brockhaus F. A.
    • [93]
    • WikiPedia ENG
33. Brokgauz F. A. glej Brockhaus F. A.^↑
34. Brückner A.
    • [57], [151], [169]
35. Brunner R. J.
    • [579]
36. Bunc S.
    • [213]
37. Burian V.
    • [148]
38. Cesar I.
    • [478]
39. Cezarij iz Arlesa
    • §82
40. Chroust A.
    • §123, §124, §352, §383
41. Ciril (Konstantin, Kiril Solunski), sv.
    • [53], [180], [203], [204], [215], [216], [221], [223], [224], [234], [237], [249], [279], [284], [285], [295], [316], [317], [324], [325], [335], [356], [359], [372], [377], [388], [421], [438], [514], [596]
    • ‡2.52, §117, §143, §145, ‡7.20, §310, ‡11.13, ‡11.15, §351, §367, §382
    • WikiPedia ENG
42. Clément J.-M.
    • ‡2.30
43. Cloz P.
    • [10], [12], [239], [275], [278], [290], [306], [515], [573]
    • §227, §289, §309
44. Conev B.
    • [118]
45. Cooper H. R., Jr.
    • [520]
46. Cvetko-Orešnik V.
    • [426], [455], [489], [490], [521]
    • §334
47. Čop M.
    • [448]
    • WikiPedia SLV
48. Čurkina I. V.
    • [419], [522]
49. Dachs K.
    • [479]
50. Dagulf, pisec v karolini
    • §114
51. Damiani E.
    • [286]
52. Daniel N.
    • [398]
53. Darragon B.
    • ‡2.22
54. Debenjak P.
    • [610]
55. Debevec J.
    • [196]
56. Delisle L.
    • §113
57. Delitsch H.
    • ‡2.63, §128, §352, §383
58. Derganc A.
    • [523]
59. Deshusses J.
    • ‡2.22, ‡2.39
60. Diakon Dionizij glej Dionizij Diakon^↑
61. Diakon Pavel glej Pavel Diakon^↑
62. Diels P.
    • [170]
63. Dionizij Diakon
    • §39
64. Dobrev I.
    • [599a]
65. Dobrovský (Dobrowsky) J.
    • [3], [5], [46], [54], [56], [78], [102], [159], [250], [432], [468]
    • ‡5.10, ‡5.15, §289, §309
    • WikiPedia ENG
66. Dobrowsky J. glej Dobrovský J.^↑
67. Docen B. J.
    • [1], [2]
    • §308
68. Dogramadžieva E.
    • [456]
    • §334
69. Dolar J.
    • [491]
70. Dolenc M.
    • [220]
71. Dolinar D.
    • [500], [524], [577], [602]
72. Dornik I.
    • [197]
73. Dostál A.
    • [269], [333], [356]
    • §313
74. Dressler F.
    • [381]
75. Durandus Viljem glej Viljem Durandus, škof^↑
76. Durnovo N. N.
    • [149]
77. Ebeling C. L.
    • [288]
78. Efron I. A.
    • [93]
79. Eggers H.
    • [293]
    • §142, §142, §317
80. Egilbert, škof
    • ‡2.84
81. Ehrismann G.
    • [171]
82. Ellenhart, škof
    • §309
83. Elze R.
    • ‡2.23, §52
84. Emmeram, sv.
    • [214], [292], [463], [565]
    • §351, §382
    • WikiPedia GER
85. Eterij iz Lyona, škof
    • §100
86. Fabian E.
    • [214]
87. Faganel J.
    • [488], [501], [512], [595a], [577], [602], [609]
    • *7.1, §336, *11.8
88. Faulhaber M. von
    • [273]
    • WikiPedia GER
89. Felicijan, sv.
    • §106, §404
90. Fichtenau H.
    • ‡2.63
91. Ficker J.
    • §136
92. Filipič M.
    • [595a]
93. Florinskij T. D.
    • [95]
94. Forster F.
    • §146
95. Franz A.
    • §54
96. Fulgencij
    • §44
97. Fukáč J.
    • [352]
98. Gajšek V.
    • [480]
99. Gantar K.
    • [369], [488], [602]
    • §27, §95, *7.2, §330, §361, §394
100. Gebhard I., škof
     • §139
101. Georgiev E.
     • [326]
102. Gerullis G.
     • [133], [135], [141], [142]
103. Giesemann G.
     • [457], [481], [525], [580]
104. Gjurin V.
     • [430]
105. Glaser K.
     • [66], [72], [76]
106. Glavan M.
     • [595a], [603], [606], [612]
107. Glokke N. E.
     • [95]
108. Glonar J.
     • [111], [198]
109. Godescalc
     • §114
110. Golob N.
     • [526], [597]
     • §338
111. Grabnar B.
     • [482]
112. Grad A.
     • [429]
113. Grafenauer B.
     • [294], [345], [378], [383], [389], [391], [483]
     • ‡2.53, §141, §142, §142, §142, ‡7.40, §301, ‡11.16, ‡11.19, ‡11.20, §319, §328, §329, §331, §351, §367, §382, §400
114. Grafenauer I.
     • [111], [112], [114], [119], [120], [123], [160], [166], [179], [187], [189], [192], [194], [196], [199], [201], [222], [227], [247], [253], [255], [399], [423], [425]
     • §142, §142, §146, §148, *5.4, §309, §316, ‡11.18, §317, §318, §318, §319, §323, §351, §382
115. Grdina I.
     • [458], [459], [470], [488], [502], [527], [581], [582], [590], [592], [594], [595], [602], [605], [606]
     • *2.1, *2.3, *3.1, *3.2, *3.3, *4.1, *4.2, *11.1, §355, §386, §418, 11.9.2
116. Grégoire R.
     • ‡2.27, ‡2.37, §105
117. Gregorij Nacianški, sv.
     • ‡2.33
     • CathEnc ENG, WikiPedia GER
118. Gregorij Veliki, sv.
     • ‡2.33, §42, §53, §62, §100, §101, §108
     • CathEnc ENG, WikiPedia GER
119. Grimm H.
     • [46]
120. Grimm J.
     • [46], [102], [198], [210]
121. Grivec F.
     • [192], [200], [202], [204], [215], [216], [221], [223], [224], [228], [234], [239], [242], [248], [249], [257], [269], [270], [275], [278], [283], [285], [295], [296], [316], [318], [334], [335], [438], [600], [613]
     • ‡3.1, §188, §219, §219, §285, ‡7.8, ‡7.15, ‡7.18, ‡7.20, ‡7.21, ‡7.22, ‡7.25, ‡7.27, ‡7.29, ‡7.31, ‡7.33, ‡7.34, ‡7.40, ‡7.44, ‡7.45, ‡7.48, ‡7.49, ‡7.53, ‡7.56, ‡7.57, ‡7.58, ‡7.60, §318, ‡11.21
122. Grmič V.
     • [460]
123. Grošelj M.
     • [379]
124. Gruden J.
     • [104]
125. Grunskij N. K.
     • [84], [144]
126. Gruns'kij M. glej Grunskij N. K.^↑
127. Gspan A.
     • [302]
128. Gusmani R.
     • [439], [440], [449], [461]
129. Guyon B.
     • [91a]
130. Gvozdanović J.
     • [400], [415], [437], [462], [528]
     • §178, §243, §333
131. Hadrijan I., papež
     • §113
     • CathEnc ENG
132. Hafner S.
     • [413]
133. Hahn J.
     • [401], [402], [432]
     • §301, §367, §400
134. Halm C.
     • [42]
135. Hamm J.
     • [258], [309], [318], [319], [336], [357], [358]
     • ‡3.3, §219, §221, ‡7.21, §313
136. Hamman A.
     • ‡2.28
137. Hamp E. P.
     • [426], [529]
     • ‡11.49
138. Hannick Ch.
     • [530]
     • ‡11.57
139. Hattala M.
     • [21], [26]
140. Hauke H.
     • ‡2.13
141. Hauptová Z.
     • [531]
142. Havers W.
     • [320]
143. Havránek B.
     • [337]
144. Heinrich G.
     • [121]
145. Henrik, vojvoda
     • §93
146. Henrik II., sv.
     • §139
147. Hercigonja E.
     • [369]
     • §330
148. Herrmann E.
     • [353]
149. Hessel A.
     • §113
150. Hieronim, sv.
     • ‡2.33
     • CathEnc ENG, WikiPedia SLV
151. Hitler A.
     • §112
152. Hitto, škof
     • §116
153. Hoffmann K.
     • [440]
154. Holzer G.
     • [447], [537]
155. Horálek K.
     • [256], [263], [297], [327]
156. Hrabanus Maurus, škof
     • §172
     • WikiPedia GER
157. Hrab"r, černorizec (duhovnik)
     • §145
158. Hren T.
     • ‡2.25
159. Hrovat L.
     • [27]
160. Husu F.
     • [438]
161. Iľinskij G. A.
     • [180]
     • §301, §367, §400
162. Isačenko (Issatschenko) A. V.
     • [205], [235], [243], [246], [251], [257], [259], [260], [262], [263], [266], [268], [271], [279], [281], [288], [289], [291], [338], [396], [414], [422], [465], [521]
     • §150, §154, §160, §188, *3.4, §219, §222, §274, ‡5.8, ‡5.12, ‡7.33, ‡7.34, ‡7.48, §312, §313, §326, §326, §327, §354, §357, §385, §389
163. Issatschenko A. glej Isačenko A. V.^↑
164. Izidor Seviljski, sv.
     • §77, §166, §167, §168
     • WikiPedia GER
165. Jagić V.
     • [44], [48], [49], [56], [69], [74], [78], [85], [88], [90], [96], [98], [105], [264]
     • ‡5.18, §310, §310, §311, ‡11.16, §316
166. Jakopin F.
     • [488], [513], [532], [533], [577], [602]
     • *5.1, *5.2, *7.1, *9.1, §336, ‡11.74
167. Jaksch A.
     • ‡2.56
168. Jan A.
     • [612]
169. Janez, evangelist
     • §105
     • CathEnc ENG, WikiPedia ENG
170. Janez Krstnik, sv.
     • §76, §80
     • CathEnc ENG, WikiPedia ENG
171. Janež S.
     • [404]
172. Janežič A.
     • [18]
     • §309
173. Jesenšek M.
     • [484], [604]
174. Jevnikar M.
     • [359], [534]
175. Jež J.
     • [254], [261], [496], [503], [504], [514], [535]
     • *7.5, ‡11.50, §337
176. Jireček J.
     • [31]
177. Kapuanski Tomaž glej Tomaž Kapuanski^↑
178. Karel Plešasti
     • §114
     • WikiPedia ENG
179. Karel Veliki
     • §40, §111, §113, §114, §114
     • WikiPedia ENG
180. Karlinskij A. E.
     • [354], [364]
181. Karničar L.
     • [449a]
182. Kelle J. von
     • [102]
183. Kenda-Jež K.
     • [543]
184. Keppen P. I. glej Köppen P. I.^↑
185. Kidrič F.
     • [138], [150], [159], [172], [184], [206]
     • §319
186. Kiril Solunski glej Ciril, sv.^↑
187. Kleinmayr J.
     • [50]
188. Klemen VIII., papež
     • §28
     • CathEnc ENG, WikiPedia ENG
189. Klement Bolgarski glej Kliment Ohridski^↑
190. Kliment (Klement) Ohridski (Klement Bolgarski)
     • [38], [40], [44], [45], [70], [94], [96], [97], [99], [203], [204], [222], [335], [421]
     • §143, §310, §311, §314, §314
     • WikiPedia ENG
191. Klun V. F.
     • [24], [30]
192. Knez A.
     • [87]
193. Kniesza I. (S.)
     • [279]
194. Kniesza S. glej Kniesza I.^↑
195. Kocelj, knez
     • [200], [203], [204]
     • §117, §147, §147, ‡11.14, ‡11.21, §351, §382
196. Kolarič R.
     • [134], [139], [310], [311], [328], [355], [369], [370], [382], [383], [386], [390], [392], [397], [430]
     • §123, §152, §152, §188, §219, §222, §236, §274, ‡5.6, ‡5.7, ‡5.8, ‡5.12, §329, §357, §389, §411
197. Kollár J.
     • [11], [14]
198. Konrad II.
     • §122, §139
     • WikiPedia ENG
199. Konrad III.
     • ‡2.61
     • WikiPedia ENG
200. Konstantin, sv. glej Ciril, sv.^↑
201. Kopečný F.
     • [289]
202. Kopitar B. glej Kopitar J.^↑
203. Kopitar J. (B.)
     • [5], [10], [54], [56], [78], [198], [210], [219], [239], [250], [419], [432], [468], [515], [522], [532], [554], [556], [557], [573]
     • §24, §138, ‡3.2, §150, §160, §188, §188, §219, §219, §222, §274, ‡5.6, ‡5.12, §289, §309, §309, ‡11.4, §310, §315, §354, §357, §385, §389, §394
     • WikiPedia GER
204. Köppen (Keppen) P I.
     • [8], [9], [468], [532]
     • §150, §160, *3.9, §222, §223, §274, §289, §298, §309, §310, §354, §357, §385, §389, §394
205. Korbinijan, sv.
     • §22, §22, §68, ‡2.42, §70, §104
     • WikiPedia ENG
206. Kortlandt F.
     • [410], [447], [505], [536], [537], [588]
     • §333
207. Koruza J.
     • [441], [485]
208. Kos Fran
     • §106, ‡3.44
209. Kos Janko
     • [384], [448], [454], [488], [538], [577], [583], [589], [602]
     • *7.1, §336, ‡11.55
210. Kos Milko
     • [128], [129], [132], [154], [155], [161], [167], [176], [181], [193], [197], [199], [202], [205], [207], [209], [213], [218], [274], [298], [430], [442], [443], [446]
     • §7, §8, §9, §15, §16, §20, §22, §25, §32, §52, §118, §123, §136, §137, §138, §150, §155, ‡3.8, §192, ‡3.23, ‡3.32, *3.5, ‡3.46, ‡3.48, §301, ‡11.3, §309, §319, §319, §320, §321, §335, §346, §351, §354, §357, §377, §382, §389, §405, ‡11.66
211. Kožinova A. A.
     • [539]
212. Krabinger J. G.
     • [219]
213. Krajčovič R.
     • [416], [427]
214. Kranjec M.
     • [369], [488], [602]
215. Kranzmayer E.
     • [396]
216. Krek G.
     • [59]
217. Kronsteiner O.
     • §150, §334
218. Krstnik Janez glej Janez Krstnik, sv.^↑
219. Kudělka V.
     • [365]
220. Kudorfer D.
     • [605], [610]
221. Kuev K. M.
     • ‡2.87
222. Kuhar A.
     • [329]
223. Kurz J.
     • [272]
224. Kuvač-Levačić K.
     • [598], [611], [611a]
225. Lachmann, K.
     • §155
226. Laubmann J.
     • §129
227. Lauer R.
     • [369]
     • §176, §325
228. Lavrencij, sv.
     • 161r|44, ‡7.58
     • CathEnc ENG, WikiPedia ENG
229. Lavrov P. A.
     • [70], [90], [97]
230. Leeming H.
     • [540]
231. Legiša L.
     • [302], [341]
232. Lehr-Spławiński T.
     • [151], [279]
233. Lénard L.
     • [110]
234. Lencek R. L. glej Lenček R. L.^↑
235. Lenček (Lencek) R. L.
     • [434], [541]
236. Leon Veliki
     • §43
237. Levison
     • [343]
238. Lietzmann H.
     • [173]
239. Linhart A. T.
     • [428]
240. Liupramm, nadškof
     • §116
241. Ljapunov B. M.
     • [63], [71]
242. Ljudevit Posavski
     • §115
     • WikiPedia SLV
243. Loew E. A.
     • ‡3.5
244. Logar T.
     • [207], [463], [472], [488], [542], [543], [602]
     • *5.1, *5.2, *6.2, *7.1, *9.1, §336, ‡11.74, 11.9.2
245. Lošek F.
     • [544]
246. Löwe H.
     • [343]
247. Mabillon J.
     • §111, §113, §113, §155
     • WikiPedia ENG
248. Máchal J.
     • [124]
249. Machielsen I.
     • ‡2.31
250. Maffei F. S.
     • ‡2.80
251. Macun I.
     • [28]
252. Majar M.
     • [17]
253. Majer M. glej Majar M.^↑
254. Maksim Turinski, sv.
     • §40, §41
255. Mal J.
     • [217], [225]
256. Małkowski K.
     • [41]
257. Marian, nadškof
     • §101
258. Marija, sv. Mati božja
     • §22, §22, §22, §68, §104, 78r|3, 78r|24, 160v|13, 160v|27, 161r|43, §407
     • CathEnc ENG
259. Marko, evangelist
     • §42
     • CathEnc ENG
260. Marković Ž.
     • [516]
261. Marn J.
     • [39], [60]
262. Marsinová M. A.
     • [265]
263. Marti R. W.
     • [545]
     • ‡3.23, 11.2.1, §355, 11.3.1, §386, 11.9.3
264. Marvan J.
     • [506], [593]
265. Massmann H. F.
     • [13]
266. Matej, evangelist
     • ‡7.32
     • CathEnc ENG
267. Matl J.
     • [218]
268. Medovy J.
     • [279]
269. Meillet A.
     • [135], [162]
270. Melich J.
     • [182]
271. Meriggi B.
     • [321], [385]
272. Merkel I.
     • [29]
273. Merkú P.
     • [517], [546]
274. Merše M.
     • [547]
275. Metelko F.
     • [6], [15], [16], [613]
     • §285, §289, §359, §391, §394
     • WikiPedia SLV
276. Metod, sv.
     • [53], [180], [204], [215], [216], [221], [224], [232], [234], [237], [249], [275], [279], [284], [285], [295], [317], [324], [325], [335], [356], [359], [372], [377], [388], [421], [438], [514], [585], [586], [596]
     • ‡2.52, §117, §143, §145, §145, §310, ‡11.13, ‡11.15, §318, §330, §351, §367, §382
     • WikiPedia ENG
277. Meyer G.
     • [42]
278. Meyer K. H.
     • [145], [163], [266], [271]
279. Migne J. P.
     • §29, §42, ‡3.5
     • CathEnc
280. Mihael, sv.
     • §118, 78r|4, 160v|14, §405
     • CathEnc ENG, WikiPedia ENG
281. Mikhailov N.
     • ‡11.49
282. Miklavčič M.
     • [371], [386], [592a]
     • ‡11.64
283. Miklosich F. glej Miklošič F.^↑
284. Miklošič (Miklosich) F.
     • [19], [25], [32], [33], [44], [45], [54], [58], [64], [487], [490]
     • §151, §160, §204, §205, §208, *4.3, ‡4.1, §299, §310, §354, §385
     • WikiPedia SLV, WikiPedia GER
285. Miletič L.
     • [75]
286. Mišianik J.
     • [312]
287. Mladenov S.
     • [152], [163]
288. Mlinar A.
     • [548], [600]
289. Mlinar J.
     • [587]
290. Moder J.
     • [510], [549]
291. Modest, sv.
     • [592a]
     • §407
292. Moszyński L.
     • [435], [453], [463], [507], [513], [550]
     • *7.6, ‡11.57
293. Mühlbacher E.
     • §129
294. Murko M.
     • [86], [87], [92], [100], [101], [286]
     • §321
295. Nacianški Gregorij glej Gregorij Nacianški, sv.^↑
296. Nahtigal R.
     • [107], [109], [115], [129], [155], [188], [226], [228], [230], [236], [250], [418], [449a]
     • ‡2.15, §24, §107, §138, §147, §173, ‡3.8, ‡5.9, §309, §309, §319, §321, §321
297. Nartnik V.
     • [473], [474], [486], [492], [493], [508], [551]
     • ‡7.51
298. Navratil J.
     • [33]
299. Nazor A.
     • [339]
300. Nestor, kronist
     • §117
     • WikiPedia ENG
301. Noha M.
     • [136]
302. Novak France
     • [547]
303. Novak Viktor
     • ‡2.44, ‡2.63
304. Novak Vilko
     • [189]
305. Nussbaumer E.
     • [300]
306. Oblak V.
     • [61], [62], [67], [71], [72], [76], [79], [87], [92]
     • §310, §321, §321
307. Odalschalk (Odalscalch)
     • §139
308. Ogienko I.
     • [153]
     • §301, §367, §400
309. Ogris A.
     • [605]
310. Olof K.-D.
     • [552], [602]
     • *7.3, §336, §362, §395
311. Orel Pogačnik I.
     • [553]
312. Orendil
     • §119
313. Orlovský J.
     • [244]
314. Orožen M.
     • [436], [444], [445], [464], [487], [554], [557]
315. Oton I. Veliki, cesar
     • §122, §135, §136
     • WikiPedia ENG
316. Oton II., cesar
     • §122
     • WikiPedia ENG
317. Oton III., cesar
     • §122, §135, ‡2.83
     • WikiPedia ENG
318. Otto J.
     • [73], [86]
319. Parovel P. G.
     • [503]
     • ‡11.51
320. Pastrnek F.
     • [80]
321. Patera A.
     • [54]
322. Paternu B.
     • [488], [602], [603], [606], [613]
     • *7.1, §336, ‡11.74
323. Paulinus II., patriarh
     • [351]
     • §329
324. Pauliny E.
     • [245], [267], [346]
325. Pavel A.
     • [208]
326. Pavel Diakon
     • §40, §41, §43, §117, ‡2.52
     • CathEnc ENG
327. Pavel, sv.
     • §47
     • CathEnc ENG, WikiPedia ENG
328. Peciar Š.
     • [246]
329. Pelzer A.
     • ‡2.35
330. Pertz G. H.
     • [29]
331. Pervanje J.
     • [595a], [612]
332. Peter, sv.
     • §47, §118, 78r|5, 160v|15, ‡7.4, §405
     • CathEnc ENG, WikiPedia ENG
333. Petr J.
     • [380]
334. Petráčková V.
     • [465]
335. Petrarca F.
     • §112
     • WikiPedia ENG
336. Petrè F.
     • [299]
337. Pianka W.
     • [558]
338. Pipan S.
     • [596]
339. Pirchegger S.
     • [162], [164], [169], [175], [177], [251], [422]
     • §150, §152, §188, *3.6, ‡3.49, §203, §222, §274, ‡5.7, ‡5.12, §289, §324, §351, §354, §357, §382, §385, §389, §394
340. Pirjevec A.
     • [140]
341. Pirjevec D.
     • [305]
342. Piuk K.
     • [280]
343. Plešasti Karel glej Karel Plešasti^↑
344. Pleterski A.
     • [450], [509], [559], [561], [582], [590], [592], [594], [595]
     • ‡2.88, §338
345. Pleteršnik M.
     • ‡5.10
346. Pogačnik J.
     • [322], [330], [331], [340], [347], [349], [360], [369], [372], [373], [387], [388], [417], [428], [451], [466], [475], [478], [591], [606], [613]
     • ‡2.62, §157, §219, §274, §285, ‡7.8, ‡7.15, ‡7.21, ‡7.48, ‡7.49, ‡7.53, ‡7.57, §291, §295, §301, §330, §357, §389, ‡11.70
347. Pogorelec B.
     • [366], [374], [406], [407], [418]
     • §332
348. Pohl H. D.
     • [433], [562]
     • ‡11.62
349. Polívka J.
     • [73]
350. Polovinkin I. N.
     • [93]
351. Popruženko M.
     • [237]
     • §301, §367, §400
352. Posavski Ljudevit glej Ljudevit Posavski^↑
353. Premk F.
     • [563]
354. Pretnar T.
     • [476]
355. Priestly T.
     • [467]
356. Prijatelj I.
     • [121]
357. Primož, sv.
     • §106, §404
358. Prunč E.
     • [403], [413], [449a]
359. Pypin A. N.
     • [34], [47], [48]
360. Raecke J.
     • [564]
     • ‡11.59
361. Rajhman J.
     • [420], [518]
362. Ramovš F.
     • [116], [125], [127], [130], [146], [154], [158], [165], [167], [185], [190], [193], [197], [199], [202], [205], [207], [209], [213], [218], [274], [287], [422], [430], [446], [471], [472], [486], [521], [613]
     • ‡2.81, §144, §152, ‡3.10, §188, ‡3.23, ‡3.32, ‡3.44, *3.5, ‡3.46, ‡3.48, §219, §222, ‡5.1, ‡5.6, ‡5.12, *5.5, §285, ‡7.8, ‡7.15, ‡7.21, ‡7.33, ‡7.34, ‡7.45, ‡7.48, ‡7.49, ‡7.53, ‡7.56, ‡7.57, §301, §319, §322, §322, §354, §357, §385, §389, §409
363. Rastislav, knez
     • §117, §147
364. Ratherij
     • §33, §106
365. Ratkoš P.
     • [323]
366. Regionon iz Prüma
     • §67
367. Reid P. L. D.
     • §33, §113
368. Repp F.
     • [292]
369. Rieger F. L.
     • [26]
370. Riezler S.
     • §129
371. Rigler J.
     • [367]
     • §246
372. Rihpald
     • ‡11.13
373. Romanski S.
     • [237]
     • §301, §367, §400
374. Rotar J.
     • [494]
375. Ruodharij, klerik
     • §118, §118, §119, §120, §351, §382, §405
376. Sadnik L.
     • §299
377. Sauer A.
     • [102]
378. Schaeken J.
     • [452]
     • §177, §333
379. Schlecht J.
     • ‡2.27, ‡2.43
380. Schleicher A.
     • [22]
381. Schmalstieg W. R.
     • [415], [430], [437]
     • §243, ‡11.39
382. Schmaus A.
     • [393]
383. Schmeller J. A.
     • [12], [42]
     • §129, §309
384. Schuster-Šewc H.
     • [565]
385. Sickel T.
     • §113, ‡2.63
386. Sievers E.
     • [133], [135], [141], [143], [145], [147], [156]
     • §152, §175, §219, §222, §274, ‡5.6, ‡5.12, §325, §357, §389
387. Sket J.
     • [64], [65]
388. Sköld H.
     • [141]
389. Slodnjak A.
     • [183], [238], [313], [375], [382], [448]
390. Smolik M.
     • [488], [497], [566], [567], [577], [602]
     • *2.2, *7.1, §336
391. Smrekar J.
     • ‡2.42
392. Snoj J.
     • [568]
     • ‡2.6, ‡3.15, §338
393. Sobolevskij A. I.
     • [89]
394. Spasovič V. D.
     • [34], [47], [48]
395. Spiel H.
     • [413]
396. Sreznevskij I. I.
     • [35], [36], [38]
397. Stanislav J.
     • [174], [178], [181], [279], [301], [306], [350], [393], [394], [412], [421]
     • §301, §313, §367, §400
398. Stanovnik M.
     • [569], [613]
399. Steffens F.
     • §113, ‡2.63
400. Stipišić
     • ‡11.47
401. Stone G. Ch.
     • [488], [570], [602]
     • *7.4, §336, §363, §396
402. Suprun A. E.
     • [571]
     • ‡11.57
403. Šafárik (Šafařík) P. J.
     • [7], [23], [31]
     • ‡5.10
404. Šafařík P. J glej Šafárik P. J.^↑
405. Šavli J.
     • [477]
406. Škrabec S.
     • [51], [52], [55], [81], [103], [106], [113], [117], [127], [510]
     • §321
     • WikiPedia SLV
407. Škrubej K.
     • [599], [601]
408. Štaut P.
     • ‡2.4
409. Štefanić V.
     • [290]
410. Štih P.
     • [572], [577]
411. Štrekelj K.
     • [126], [449a]
412. Teophanu, cesarica
     • §122
413. Tesnière L.
     • [142], [209]
414. Thomas G.
     • [42]
415. Tomaž Kapuanski
     • ‡3.5
416. Tomšič F.
     • [302], [314], [341], [376], [377]
     • §301, §323, §367, §400
417. Toporišič J.
     • [415], [430], [437], [468], [510], [511], [515], [573]
     • §243, §333, §335, ‡11.49
418. Toporov V. N.
     • [315]
419. Tóth F.
     • [404]
420. Tóth J. H.
     • [574]
421. Traube L.
     • §113, §113, ‡2.63, ‡2.63, §183, §190, §192, §329, §352, §383
422. Trautmann R.
     • [281]
423. Trofenik R.
     • [371]
     • ‡2.21
424. Trubar P.
     • §296
425. Trunte H.
     • [498]
426. Tschižewskij D.
     • [291]
427. Turk Boštjan
     • [608]
428. Turk Josip
     • §26, §62
429. Undoľskij V. M.
     • [40], [70]
430. Ušeničnik F.
     • [137], [158], [191], [194]
     • §26, §53, ‡7.40, §319
431. Vaillant A.
     • [175], [262], [342], [362]
432. Valič A.
     • [595a]
433. Vasmer M.
     • [133], [135], [141], [142], [210], [219]
434. Vašica J.
     • [363]
     • ‡7.8, ‡7.21, ‡7.48, ‡7.53
435. Vidic F.
     • [82], [91]
436. Vidovič-Muha A.
     • [469], [575]
437. Viljem Durandus, škof
     • §28
438. Vodnik V.
     • [56], [91], [454], [613]
439. Vogel C.
     • ‡2.23, §52
440. Volkov J.
     • [53]
441. Vondrák V.
     • [68], [74], [75], [77], [80], [82], [84], [94], [99], [122], [134], [136], [222]
     • §129, §142, §144, §148, ‡3.1, §150, §152, §163, §172, §173, §188, *3.7, §219, §222, §274, ‡5.6, ‡5.12, §289, §289, ‡11.1, §311, §311, §312, §313, §314, §315, §316, §323, §336, §351, §354, §357, §382, §385, §389, §394
442. Vostokov A. H.
     • [4], [9], [10], [35], [37], [515], [532]
     • ‡3.2, §188, §188, §219, §221, §222, §224, §274, ‡5.6, ‡5.12, §289, §298, §309, §310, §357, §389
443. Wathon, kaplan
     • §309
444. Wattenbach W.
     • [343]
     • ‡2.47, ‡2.63, ‡2.63, ‡3.8, ‡11.4, §352, §383
445. Weingart M.
     • [122], [195], [211], [212], [272], [306]
     • ‡3.2, §150, ‡3.6, §170, §188, §188, §221, §299, §313
446. Weiss P.
     • §298
447. Wiehl I.
     • [405], [408], [431]
     • ‡7.3, ‡7.20, ‡7.51, §332
448. Wijk N. van
     • [143], [168], [307]
449. Wirtz G.
     • [601a]
450. Wolfram H.
     • §115, ‡2.52, ‡11.13
451. Woodhouse R.
     • [537], [576], [593a]
452. Zablatnik P.
     • [446]
453. Zagiba F.
     • [252], [320], [324], [325], [332], [344], [351], [368], [395]
     • §175
454. Ziegler A. W.
     • [273]
455. Ziffer G.
     • [578]
456. Zois Ž.
     • [206]
     • WikiPedia SLV
457. Zor J.
     • [488], [602]
     • *5.1, *5.2, *7.1, *9.1, §336
458. Žbontar M.
     • [612]
459. Žerjal I.
     • [519]
460. Žgur A.
     • [369], [446]
     • §295, §362, §395
461. Žnideršič M.
     • [488], [603]

Brižinski spomeniki za poljudno in šolsko rabo

Besedilo spomenikov

1. BS v kritičnem prepisu^↑ (zvesto po rokopisu, posodobljene so le velika začetnica, delitev besed, stava ločil, pisarske krajšave razvezane);
2. BS v sodobni slovenščini^↑ (prenos iz srednjeveške slovenščine v sodoben knjižni jezik);
3. Vzporedni prikaz obeh prepisov^↑

§ 403Oba prepisa sta integrirana z zvočnim posnetkom govorne rekonstrukcije Brižinskih spomenikov v stari slovenščini. Kraje, kjer so ta besedila pred tisoč leti brali in govorili, prikazuje Zemljevid Koroške in Solnograškega. ^↑

Osnovne informacije o Brižinskih spomenikih

Pomen BS

So najstarejša ohranjena slovenska besedila in najstarejša slovanska besedila v latinici sploh.
So prvi ohranjen dokaz nastajajoče slovenske narodne individualnosti („rojstni list slovenske kulture“).

Kaj so BS?

I in III spomenik sta molitvi splošne spovedi. V srednjem veku sprva še niso poznali individualne spovedi, ko se posamezen vernik spove duhovniku, ampak so dolgo poznali le skupno spoved grehov. Pri tem so za duhovnikom izrekali (odtod 'Glagolite po nas …' v BS I) besedilo molitev, kakršni sta spomenika I in III.
II spomenik je pridiga o grehu in pokori, s katero je duhovnik vernike povabil in pripravil na spoved.

Jezik BS – slovenščina še pred razcepom na dialekte

„Jezik vseh treh spomenikov je nedvomno čista zgodnja slovenščina, brez izposojenk iz tujih jezikov (razen za nekaj krščanskih pojmov), tudi brez sledov kakršnegakoli stcksl. vpliva.“ I. Grafenauer 1973,^↑ str. 57.
„Jezik v brižinskih spomenikih kaže v vseh svojih značilnostih izrazite začetne slovenske poteze, s katerimi se je slovenščina pričela pretvarjati v samostojno slovansko jezikovno obliko. […] Kakih izrazitih dialektičnih potez v jeziku brižinskih spomenikov še ni najti.“ Fr. Ramovš, 1937,^↑ str. 12, 14.

Čas nastanka rokopisov

Konec 10. stoletja, po letu 972. BS II in III sta nastala najverjetneje še pred letom 1000, najpozneje pa do 1022 ali 1023. BS I je verjetno najstarejši, a je mogel biti zapisan še najpozneje do leta 1039. Časovni razpon možnega nastanka je torej med 972 in 1039.

Čas nastanka besedila

Sama besedila BS so starejšega izvora. Začela so nastajati za potrebe misijonarjev med karantanskimi Slovenci že v času pokrajinskega škofa sv. Modesta^↑ (umrl okrog 763), verjetno pa so se izoblikovala do konca 8. stoletja. Nato so ta besedila duhovniki prepisovali in dopolnjevali; z Brižinskimi spomeniki so se nam ohranili trije od teh prepisov s konca 10. stoletja.

Kraj nastanka oz. uporabe (glej zemljevid^↑)

BS so uporabljali na Koroškem, kjer je imela freisinška škofija večje posesti. BS II in III sta bila najverjetneje v rabi v cerkvah v krajih Sv. Peter v Breznem (danes St. Peter in Holz) in v cerkvi sv. Mihaela v Požarnici (Pusarnitz) na Lurnskem polju (Lurnfeld) ob reki Molna (Möll) nad Špitalom (Spittal an der Drau).

Ime

BS nosijo ime po poslovenjenem imenu nemškega mesta Freising: Brižinj, brižinski.

Kodeks in pisava

BS so bili že kmalu po letu 1000 uvezani v pastoralni priročnik freisinškega škofa. Ta rokopisna knjiga (kodeks) je shranjena v državni knjižnici v Münchnu. BS so ohranjeni na nepolnih 9 straneh pergamentnih listov. Pisava, s katero so napisani, je karolinška minuskula.

Zemljevid Koroške in Solnograškega

§ 404Zemljevid prikazuje kraje in ozemlje, ki so povezani z nastankom Brižinskih spomenikov. Freisinški (brižinski) škof Abraham^↑ (škofoval 957–994) je imel na Koroškem več posesti. Izpričano je, da je mdr. skrbel za cerkev sv. Primoža^↑ in Felicijana^↑ na Otoku na Vrbskem jezeru in da je za svojo škofijo pridobil več krajev, naseljenih s Slovenci; zato so sklepali, da je bil Karantanec.

§ 405Med kraji na Koroškem, ki jih je brižinska škofija imela že pred škofom Abrahamom, sta tudi sv. Peter^↑ v Breznem (St. Peter im Holz, danes Lurnfeld oz. Möllbrucke) in sv. Mihael^↑ v Požarnici (Pusarnitz) ob reki Molna (Möll) na Lurnskem polju (Lurnfeld) nad Špitalom. Ohranila se je listina, ki izpričuje, da je kmalu po letu 977 škof Abraham obe cerkvi in naselji ob njima odstopil v začasno uporabo duhovniku Ruodhariju^↑ v zameno za trajno pridobitev dveh novih naselij ob reki Molna, to sta Zgornja Bela (Obervellach) in Stalla (Stall). Milko Kos^↑ je dokazal, da je omenjeno zamenjalno listino spisala ista roka kakor II. in III. Brižinski spomenik; vsa ta besedila je torej spisal Ruodharij sam ali pa jih je dal spisati.

§ 406S tem je podano ne le eno glavnih določil za čas nastanka BS II in III, ampak je tudi z veliko verjetnostjo ugotovljeno, da sta bila oba spomenika v rabi prav v omenjenih Ruodharijevih cerkvah, po njegovi smrti pa je posestvo z besedili vred prešlo – po dogovoru v zamenjalni listini – v last brižinske škofije. Tako so Brižinske spomenike kmalu po letu 1000 všili v pastoralni priročnik – kodeks brižinskega škofa. Več o tem v uvodu.^↑63

§ 407Cerkev sv. Petra v Breznem je po času nastanka prva za cerkvijo Gospe Svete,^↑ torej ena najstarejših, ki jih je na Koroškem zgradil in posvetil škof sv. Modest^↑ v kratkem času svojega podrobno organiziranega misijonskega dela med karantanskimi Slovenci (pribl. 753–763). Prav v teh cerkvah so najverjetneje nastali prvopisi, katerih poznejši prepisi so Brižinski spomeniki. V tem pogledu so BS povezani s samimi začetki sprejemanja krščanstva med Slovenci in celo med Slovani. Sveti Modest je „v 2. polovici 8. stoletja pridobil za Kristusa Slovence v Karantaniji, prvo slovansko narodno skupino, ki se je oprijela krščanske vere.“⁶⁴

Zemljevid

Jerneja Fridl in Meta Ferjan, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU

Zemljevid Koroške (bsGE) 500x442

§ 408Z rjavo sta na zemljevidu označena kraja Zgornja Bela in Stalla v zgornjem toku reke Molna, ki ju je klerik Ruodharij dal brižinskemu škofu Abrahamu, z rumeno pa imena cerkva oziroma krajev, ki ju je Ruodharij v zameno prejel v dosmrtno posest: Sv. Peter v Breznem in Požarnica. Prav v teh cerkvah so Slovencem najverjetneje brali besedilo BS II in III.

Redakcijsko poročilo k izdaji BS 2004^↑

Jože Faganel^↑

Priprave

§ 409Brižinski spomeniki imajo kot edicijski projekt Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (ISL ZRC SAZU) precej dolgo zgodovino.⁶⁵ Znanstvenokritično izdajo so prvič napovedali že za leto 1954. V času priprav so se vrstila imena urednikov in menjavali sodelavci, z njimi pa koncepti izdaje. Vsi so imeli v mislih ambicijo, da je treba po Ramovševi^↑ izdaji iz leta 1937⁶⁶ napraviti sintetično izdajo, ki bi povedala o Brižinskih spomenikih enkrat za vselej in dokončno zadnjo besedo. Predvsem se je zdelo, da po izdajateljski plati ni potrebno in mogoče ničesar bistvenega dodati. Priprave na izdajo iz leta 1992 so se začele leta 1989 in se že v izhodišču odpovedale večdisciplinski interpretaciji in skušnjavi po celoviti sintezi. Javnost je izid že dolgo pričakovala, tudi zaradi zgodovinsko–političnega ozračja ob osamosvojitvi Slovenije, in lahko bi se pripetilo, da bi znanstvenokritično izdajo prehitela izdaja, ki bi obšla pričakovanja znanstvene in ciljala na širšo javnost.⁶⁷

1. izdaja, 1992

§ 410Vendarle so se raziskovalni in splošnokulturni načrti združili v izdaji iz leta 1992, v kateri je založnica Slovenska knjiga v modro šatuljo vložila vrhunski bibliofilski faksimile⁶⁸ Brižinskih spomenikov s svojimi platnicami in posebej vezano knjigo Brižinski spomeniki, znanstvenokritična izdaja,⁶⁹ ki sta jo izdala SAZU in ISL ZRC SAZU. Knjiga je bila na Slovenskem knjižnem sejmu 1992 nagrajena s priznanjem za najlepšo knjigo v letu, zaradi česar se je znašla na vrhu seznama protokolarnih državniških daril predsedstva nove slovenske države. Knjižni komplet, uvrščen v založbino zbirko Monumenta Slovenica pod št. 3, je zaradi kaligrafsko oštevilčenih 1999 izvodov dobil tudi značaj bibliofilske izdaje.

§ 411Znanstvenokritična izdaja iz leta 1992 prinaša serijo prepisov z evidenco vseh posameznih rešitev v dotedanjih izdajah v obliki opomb k posamezni besedi. Ena od bistvenih načelnih novosti izdaje je izbira mednarodne fonetične transkripcije za objavo fonetičnega prepisa, ki pomeni odločilen korak k standardizaciji zapisov kot nujna podlaga za kasnejše elektronske izdaje. Sledijo ji štirje prvič poudarjeno literarizirani prevodi, ki so presegli zgolj jezikovno informativnost besedila in udejanjili doslej tolikokrat omenjene literarne prvine besedila Brižinskih spomenikov.⁷⁰ Idejo Pogačnik-Kolaričeve^↑ izdaje iz leta 1968⁷¹ je akademijina izdaja uporabila s popolno evidenco dotedanjih izdaj in celotno bibliografijo tematskega področja (Bibliografija) in s popolnim večjezičnim Slovarjem besedja Brižinskih spomenikov, ki vključuje leksikalne rešitve iz tu objavljenih prevodov in tudi starocerkvenoslovanske besediščne ustreznike. Ambicija o sintezi vsega, kar vemo o Brižinskih spomenikih, se je razumno strnila v pregledne problemske uvode k posameznim poglavjem (prepisi, prevodi) in v Oris raziskav kot nekakšne spodbude svetovni raziskovalni javnosti, da v času pred iztekom tisočletja preveri dosedanje znanje in ga dopolni z novim.

2. izdaja, 1993

§ 412Naslednje leto (1993) sta SAZU in ZRC SAZU založila novo izdajo izključno za potrebe strokovne javnosti, s katero sta vabila k udeležbi na mednarodnem simpoziju o Brižinskih spomenikih.⁷²

§ 413Nova izdaja se od prve razlikuje predvsem po vključitvi grafično preprostejšega faksimila⁷³ v knjigi, in sicer takoj za Vsebino. Izpuščeno je poglavje Poročilo o faksimiliranju, povzetka v tuji jezik pa izpuščata informacijo o faksimiliranju. Redaktorji⁷⁴ so poskrbeli, da se je v preostalih poglavjih v celoti ohranila paginacija prve izdaje, kar je pomembno zaradi enotnosti pri iskanju navedkov in citiranju. Drugih odločnejših posegov v izdaji ni. Knjiga ima torej X + 198 str.

§ 414V besedilo je vključenih še približno 80 popravkov mest, ki imajo značaj tiskovnih napak, zato so se uredniki odločili, da novo izdajo Brižinskih spomenikov imenujejo "2. pregledana izdaja."

3. izdaja, 2004

§ 415Obe izdaji sta bili v strokovni javnosti dobro sprejeti in prav evidentiranje vsega dosedanjega védenja o Brižinskih spomenikih v eni knjigi je botrovalo uspehu odmevnega Mednarodnega simpozija o Brižinskih spomenikih (1994) s spremljajočimi kulturnimi prireditvami⁷⁵ in poznejšega Zbornika Brižinski spomeniki,⁷⁶ hkrati pa sprožilo sestrsko izdajo v tujini⁷⁷ in prvo elektronsko izdajo.⁷⁸ Pedagoške potrebe univerzitetnega študija in nove zgodovinsko–politične okoliščine⁷⁹ so spodbudile pričujočo 3. izdajo Brižinskih spomenikov iste raziskovalne skupine, ki njenega izida ne bo dočakala neokrnjena, saj sta medtem umrla njena odločilna soavtorja, akademika Tine Logar in Franc Jakopin.

§ 416Čeprav je minilo od prve izdaje komaj dobro desetletje, je nagli razvoj računalniške tehnologije uvrstil naprave, na katerih sta nastajali prvi dve izdaji, med tehnično–muzejske predmete.⁸⁰ Zato nove izdaje ni bilo mogoče pripraviti na enak način kakor prejšnjo 2., pregledano izdajo. Urednika⁸¹ in založnica⁸² so se zato odločili za kombinacijo reprinta in dopolnjenih oz. predelanih poglavij ter dodanih popravkov. Značaj reprinta imajo str. I–IX in str. 7–153, medtem ko imajo strani [1–6] in strani od str. 153 dalje značaj dopolnjene izdaje. Izdaja prinaša vsebinske izboljšave v poglavjih Oris raziskav in Bibliografija in popravke zlasti za poglavje Slovar.

§ 417Pričujoča izdaja še naprej v večjem delu ohranja isto paginacijo kot prejšnji dve izdaji, in sicer do str. 153. Od te strani dalje je bilo besedilo stavljeno na novo.

§ 418Prof. ddr. Igor Grdina^↑ je v poglavju Oris raziskav dodal besedilo, ki obravnava čas od izida pregledane izdaje do konca redakcije te izdaje. Opozarjamo tudi na popravek istega avtorja, vključen v besedilo na str. 7 (kvaternij v kvinternij).

§ 419Prof. Marko Kranjec^↑ je v celoti pregledal in dopolnil poglavje Bibliografija. Dopolnjeno je bilo tudi Imensko kazalo, zlasti zaradi poglavja Bibliografija.

§ 420Redakcijskemu poročilu sledi še stran Errata, ki prinaša za to izdajo pomembne popravke in dodatke. V prvem delu so navedeni popravki, ki se nanašajo na poglavje Slovar, v drugem delu pa sta dostavka k Bibliografiji, ki sta bila uvrščena tik pred koncem natisa.

§ 421Založnica in izdajatelj ob izidu pričujoče izdaje, ko bo slavni Kodeks Clm 6426 prvič razstavljen v Sloveniji, potem ko je drugič zapustil sedanje hranišče,⁸³ upata, da bo pričujoča tretja znanstvenokritična izdaja Brižinskih spomenikov istih avtorjev doživela nadaljevanje v elektronski obliki.

O elektronski izdaji, njeni vsebini in sestavi

BS 1806–2006

Matija Ogrin, Tomaž Erjavec

Izhodišče in namen elektronske izdaje

§ 422Brižinski spomeniki (BS) so kot najstarejše ohranjeno slovensko besedilo trajno vznemirljiv vir branja in raziskovanja ter prvi nosilec kulturnega spomina Slovencev. Zato naj bodo dosegljivi v znanstvenokritični izdaji, ki je zavezana predvsem znanstvenim ciljem, vendar je v digitalnem mediju dosegljiva tudi interesom širšega bralnega občinstva. V tej izdaji, ki temelji na treh tiskanih izdajah BS (SAZU 1992,^↑ 1993,^↑ ZRC SAZU 2004^↑), je mogoče modularno izbirati bodisi prikaze prepisov in gradiva z najširšo znanstveno evidenco, kakor tudi prikaz, primeren za poljudno in šolsko rabo.^↑ Brž ko je bilo gradivo tiskanih izdaj preneseno v ustrezno digitalno tehnologijo (XML/TEI), je postalo odprto tudi za raznolike notranje povezave in zunanje prikaze, s tem pa tudi za različne namene in bralce.

§ 423Osrednji cilj te izdaje je bil prenesti dosežke zadnjih treh znanstvenokritičnih izdaj – ti pa so neločljivi od tamkaj izoblikovanih edicijskih in ekdotičnih standardov – v nov medij, hkrati pa omogočiti, da starejši prepisi, ki so bili poprej evidentirani v opombah k diplomatičnemu in kritičnemu prepisu, postanejo dostopni v polni, besedilni obliki. Prek tega starejšega gradiva in izpopolnjene Bibliografije pričujoča elektronska izdaja odpira razgled po nekaterih eminentnih točkah iz 200 let zgodovine raziskovanja BS od prvega poročila o njih v letu 1806^↑ do danes.

Novosti e-izdaje

§ 424Pričujoča elektronska izdaja vsebuje v primerjavi s tiskano izdajo BS 2004 več novih prvin:

Digitalne slike rokopisa

Pergamentne folije originalnega kodeksa si je mogoče ogledovati bodisi posebej bodisi vzporedno ob branju prepisov, in sicer v raznih velikostih oziroma stopnjah ločljivosti. Lastnica kodeksa Clm 6426 z Brižinskimi spomeniki, Bayerische StaatsBibliothek, je dala za to izdajo izdajatelju na razpolago nove digitalne posnetke rokopisa v visoki ločljivosti.

Digitalizirana recitacija BS

Izdaja vsebuje posnetek govorne rekonstrukcije^↑ spomenikov v srednjeveški slovenščini, ki jo je podal †prof. Tine Logar^↑ v avdio posnetku iz leta 1994. Logar je bral spomenike na osnovi svojega fonetičnega prepisa^↑ BS. Digitalizirani posnetek je v pričujoči izdaji integriran ne le s fonetičnim, marveč tudi s kritičnim prepisom^↑ in zapisom BS v sodobni slovenščini.^↑ Poslušati je mogoče bodisi zvok posameznega stavčnega dela (predstavljajo ga puščice, stavljene znotraj stavkov na mestih, kjer je Logar predvidel govorni premor), bodisi zvok posameznega stavka (puščica na koncu stavka), bodisi govor celotnega spomenika (puščica za rimsko številko spomenika; potreben je daljši prenos s spleta). V vseh treh prepisih, ki so integrirani z zvokom, je za boljšo preglednost vsak stavek spomenikov obarvan; izmenjujeta se rumena in modra.

Izbor starejših prepisov BS

Brižinski spomeniki so bili kot najstarejše slovansko besedilo, zapisano v latinici, zanimivi za več nacionalnih filologij v Srednji Evropi. Zato so bili v dveh stoletjih od njihovega ponovnega "odkritja" predmet številnih raziskav in objav. Iz tega bogatega spektra smo vključili v pričujočo izdajo več starejših prepisov. Pri tem sta bila odločilna dva kriterija: prvič, da je prepis nastal z znanstvenimi cilji (ne le z namenom posredovanja besedil) in z določeno metodo; drugič, da objava vsebuje vse tri, ne le posameznih spomenikov. Po teh kriterijih je bil v to izdajo sprejet nekoliko ožji izbor prepisov, kakor je registriran v opombah k izdaji BS 2004, vendar so tukaj objavljeni v polni besedilni obliki in vsakega je mogoče primerjati z originalnim rokopisom v kodeksu. Tako je objavljenih poleg prepisov I. Grdine^↑ (iz izdaje BS 2004) šest starejših diplomatičnih prepisov^↑ (Köppen, Kopitar, Vondrák, Pirchegger, Ramovš-Kos, Isačenko). Vseh sedem je mogoče brati tudi v vzporednem prikazu^↑ in jih podrobno primerjati. Primerjava pokaže mdr., da se opazno razlikujejo zlasti glede razumevanja in stave ločil (retorična pika), členitve besed in nadvrstičnih znamenj.
Razdelek s kritičnimi prepisi ponuja poleg Grdinovega prepisa^↑ (BS 2004) še Miklošičev drugi prepis^↑ (1861), medtem ko prvega (1854) ne objavljamo, saj se le neznatno razlikujeta in bi ju pogojno lahko šteli kot dve objavi istega prepisa.
Med fonetičnimi prepisi objavlja ta izdaja poleg Logarjevega^↑ (BS 2004) še Ramovševega^↑ (1937) in Grafenauerjevega^↑ (1922); ta v prejšnjih znanstvenokritičnih izdajah ni bil upoštevan. Grafenauer ga je objavil v srednješolski čitanki, seveda pa je narejen z velikim znanjem tega eminentnega raziskovalca BS. Ta prepis konceptualno stoji med kritičnim in fonetičnim prepisom, pravzaprav bliže fonetičnemu. Vendar se Grafenauerjeva fonetika BS iz leta 1922 opazno razlikuje od Ramovševe iz leta 1937. Grafenauer je bil v tem zgodnejšem obdobju očitno še pod vplivom Jagićeve in Oblakove teze o stcksl. izvoru BS, saj jih je v tem prepisu zapisal tudi z latiničnimi ustrezniki nekaterih stcksl. znamenj; s tega gledišča ta prepis ne odraža Grafenauerjevih končnih spoznanj o slovenskem izvoru BS, vseeno pa predstavlja zanimivost v razvoju razumevanja BS med našimi vodilnimi raziskovalci.
Po zgoraj izraženih kriterijih bi med objavljene fonetične prepise lahko spadal tudi Sieversov (1925),^↑ vendar obstaja več razlogov za nasprotno odločitev. Problematične poteze Sieversove objave je podrobno razčlenil že Ramovš v svoji kritiki iz leta 1927.^↑ Prvi problem je v tem, da je Sievers zaradi svoje ideje o BS kot verznih ali vsaj ritmiziranih besedilih razumel nadvrstična znamenja kot melodične znake, ki naj vodijo deklamacijo, kot nekakšne nevme. To stališče je danes preseženo;⁸⁴ nadvrstična znamenja gre razumeti kot pomožno sredstvo za razmejevanje besed in govorcu nenavadnih glasovnih skupin (glej uvod^↑ k diplomatičnemu prepisu). Poleg tega Ramovš podrobno prikaže, da Sievers napačno razume nosnika ę in ǫ ter povezuje z njima nekatere glasove, ki jih slovenščina nikdar ni imela; k temu in podobnim odstopanjem je Sieversa po Ramovševem mnenju vodilo premočno opiranje neposredno na grafeme v rokopisu, kakor da bi ti bili zapisani po premišljenih fonetičnih merilih; tako je Sievers celo besedico cruz (II, 89^↑) razglasil za zvočno pravilno, čeprav je pojmovno nesmiselna in jo je neogibno treba razumeti kot pisarsko pomoto za Criſtuz.

Več prevodov

Novost te izdaje sta tudi dva dodatna prevoda BS v evropske jezike:^↑ italijanski in poljski. Število prevodov se je tako povzpelo na pet.

Notranje povezave, možnost vzporednih prikazov

Elektronska izdaja se opira na označevanje znotraj-besedilnih struktur, kakor so razdelki, odstavki, vrstice, imena ipd. Ustroj te izdaje izpostavlja njihova razmerja, zato so besedila preprežena s stotinami notranjih referenc, ki mdr. omogočajo vzporedni prikaz^↑ posameznih prepisov. Ta naj bralcu omogoči primerjavo med različnimi zornimi koti, ki jih na besedilo BS odpirajo diplomatični, kritični in fonetični prepis ter prevodi.

Prikaz posebnih znakov

Za celotno izdajo je kot osnova služila tipografija s posebnimi znaki ZRCola, ki jo je na ZRC SAZU razvil Peter Weiss. Originalna ZRCola ponuja poleg same pisave še namestitev makro ukazov za vnos znakov v urejevalniku Word, zato je pričujoči izdaji pridružen samo potreben nabor pisav, ki je dostopen z domače strani Brižinskih spomenikov. V zapisu te izdaje v XML/TEI so vsi uporabljeni posebni znaki (PUA, Unicode Private Use Area) zapisani v skladu s priporočili TEI P5, torej označeni v besedilu in dokumentirani v kolofonu TEI. Zato sta na voljo dve sicer identični različici prikaza izdaje v HTML: ena uporablja znake ZRCola, druga pa samo standardne znake Unikod. Če uporabnik izbere standardni prikaz, mu bo računalnik manjkajoče znake ponudil po najbližjem Unikodovem ustrezniku in jih izspisal v sivi barvi. Pozor: upraba različice s standardnimi znaki še vedno ne zagotavlja dobrega prikaza vseh znakov, saj jih mora podpirati tudi prednastavljena pisava v brskalniku. Trenutno najpogostejše pisave (denimo Times New Roman ali Arial Unicode MS) še ne podpirajo vseh potrebnih znakov; za pravilen prikaz le-teh bo tako potrebno imeti nameščeno vsaj katero od pisav, ki izčrpno podpirajo znake za jezikoslovne opise; ustrezni pisavi, ki ju proži že sam HTML, sta Doulos SIL in Cardo.

Dostopnost

Pomembna prednost te izdaje je naposled njena globalna in prosta dostopnost na svetovnem spletu vsem vrstam uporabnikov. Celotno e-izdajo si je mogoče prenesti tudi na osebni računalnik (ali drug digitalni nosilec) z domače strani izdaje http://nl.ijs.si/e-zrc/bs/ in jo uporabljati lokalno (brez povezave s svetovnim spletom).

Ekdotična vodila in način prezentacije

§ 425Med vsebinskimi in predstavitvenimi novostmi gre izpostaviti naslednja ekdotična in uredniška vodila, ki določajo to izdajo:

1. Diplomatični, kritični in fonetični prepis so sprejeti iz izdaje BS 2004 z nekaj manjšimi posegi. V diplomatičnem prepisu je na nekaj mestih modificiran zapis interpunkcije.⁸⁵ Pomembna novost v tukajšnji objavi diplomatičnega prepisa I. Grdine so korekture, ki sta jih oba pisarja vnesla v originalni rokopis že med pisanjem ali sočasno z nastankom rokopisa. Te korekture je na rokopisnih folijih de visu identificiral Roland W. Marti^↑ in izsledke objavil kot prvo razpravo,^↑ ki celovito obravnava vprašanje korektur v BS. Korekture, ki jih je Marti identificiral, so vnesene v zapis TEI tako, da je v diplomatičnem prepisu^↑ omogočeno prikazovanje ne samo korigiranega besedila, kakor ga vidimo v digitalnem faksimilu, ampak tudi prvotnega zapisa, ki ga je kot napačnega pisar zatem popravil. Med temi popravki so z jezikoslovnega gledišča zanimivi še zlasti tisti, ki pričajo, da je pisar določene jezikovne oblike prepoznal kot napačne in jih je zato popravil. Glede na tehniko popravljanja so korekture v rokopisu lahko navadni popravki prek že zapisanih (delov) črk, ali pa razure. V diplomatičnem prepisu te izdaje je beseda ali črka, ki jo je pisar popravil, označena z rdečerjavo barvo. Barva naj pritegne bralčevo pozornost in nakaže, da obarvane črke skrivajo določeno sporočilo. Če se jim približamo z vmesnikom (miško), se odpre okvirček in v njem se izpiše vsebina pisarjevega prvotnega vpisa, kolikor jo je bilo mogoče razbrati, in vrsta korekcije (razura ali navaden popravek). Komentarje k ugotovljenim korekcijam, prevedene v slovenščino, je Marti ponovno pregledal in so v obliki opomb vstavljeni na ustrezna mesta diplomatičnega prepisa. V razpravi,^↑ kjer je Marti analiziral korekture v BS, je poleg informacij, ki se izpišejo v okvirčku ob dotiku korigiranih mest, še vrsta drugih pomembnih podatkov, relevantnih za problematiko sočasnih rokopisnih posegov v BS. Med temi podatki so še zlasti vredne upoštevanja navedbe o tem, kdo od starejših raziskovalcev BS je določeno korekturo že upošteval in kako jo je razumel. To so bili predvsem Kopitar, Vondrák, Ramovš-Kos in Grdina. Te informacije v naš prikaz besedil niso vključene.
2. Kritični prepis je iz izdaje BS 2004 prevzet praktično brez sprememb, vendar v njem ne prikazujemo nadvrstičnih znamenj. Namen kritičnega prepisa je, da po določenih načelih poda interpretiran prepis vsega, kar stoji v rokopisu; za nadvrstična znamenja pa ne vemo natanko, kaj so zapisovalcu BS pomenila. Vemo le, da so tedanjemu bralcu služila kot nekakšna pomagala, ki naj olajšajo branje manj običajnih glasovnih skupin. Ker njihova vloga ni docela pojasnjena, se jih ne zdi umestno vnašati v kritični prepis, saj so razločno vidna v diplomatičnem. Pač pa je v sam kritični prepis in v njegov prikaz na zaslonu strnjene kar največ ekdotične problematike, saj KP povzema in prikazuje največ notranjih besedilnih sestavin: označevanje besedila v zapisu TEI omogoča, da prikažemo na zaslon ne le kritično rekonstruirane besede, ampak tudi njihov zapis v diplomatični, originalni obliki, ki se ob dotiku miške izpiše v okvirčku. Na enak način so predstavljene tudi razvezave okrajšav – suspenzij, kontrakcij in brevigrafov. Tak prikaz kritičnega prepisa bralcu omogoča neposreden vpogled v razmerje med kritično rekonstruiranimi in razvezanimi besedami ter njihovo rokopisno oz. diplomatično podobo. Avtor prepisa I. Grdina je pri zapisu kritično rekonstruiranih oblik besed v BS 2004 razlikoval med rekonstrukcijami z visoko in nižjo stopnjo zanesljivosti. To razlikovanje smo aplicirali v prikaz rekonstrukcij na zaslonu. Vse okrajšave so bile razvezane z visoko stopnjo gotovosti; rekonstrukcije nekaterih težjih besed in zvez pa so bile napravljene z manjšo stopnjo gotovosti. Inštumentarij oznak konzorcija TEI ponuja idealen sestav za označevanje takšnih kompleksnih notranjih razmerij. Tako strukturirane informacije je mogoče za vsak poseg v prepis posebej prikazati na želeni način. Za prikaz teh informacij v okvirčku, h kateremu nas napotijo obarvane črke, smo se odločili po daljšem premisleku. Prevladalo je stališče, da je mogoče – morda pa tudi potrebno – tradicionalne postopke rekonstrukcije besedila, ki jih kodificira ekdotika z bolj ali manj uveljavljenimi znamenji (razne vrste oklepajev itn.), ponazoriti z drugo, digitalnemu mediju bolj ustrezno ekdotično konvencijo, ki naj kar se da razvidno predstavi, kako je avtor prepisa besedilo razumel in rekonstruiral njegov intendirani smisel. Sami barvi, s katero so črke ali besede obarvane, ni v našem prikazu prepisov pridana nobena pomenska vloga; njen namen je le, da služi kot znak za določeno anteriorno obliko besedila, ki se ob dotiku miške izpiše v okvirčku. Zato je barva v vseh treh prepisih – diplomatičnem, kritičnem in fonetičnem, enaka. V diplomatičnem prepisu ta meri na napačne, a 'prvotne' vpise pisarjev na samem pergamentu; v kritičnem prepisu pa barva kot znak meri na striktno, literalno fiksiranost besedila v diplomatičnem prepisu, s čimer kritični prepis kaže na svoja interpretativna odstopanja od diplomatičnega.
3. V filološkem pogledu najzahtevnejši je fonetični prepis, saj so njegovi avtorji morali sklepati, kako je bavarski duhovnik kot govorec tedanje stvn z latinsko izobrazbo zapisoval glasovne skupine takratnega slovenskega jezika. Odtod so morali po zakonitostih historične slovnice in primerjalnega jezikoslovja sklepati, kakšna je bila govorna podoba tisoč let stare slovenščine. Fonetični prepis vsebuje zato lastne rekonstrukcije, nekoliko drugačne od onih v kritičnem; vizualno pa so predstavljene na enak način kakor v KP in DP.

Opombe

1. V. Vondrák^↑, Frisinské památky, jich vznik a význam v slovanském písemnictví, Praha 1896, 2.↑
2. Kopitar, Josephi Dobrowský … Institutiones linguae Slavicae dialecti veteris …, Jahrbücher der Literatur 17, Wien 1822, 102.↑
3. Prim. M. Kos, Paleografske in historične študije k freisinškim spomenikom, v: M. Kos^↑, Srednjeveška zgodovina Slovencev, Ljubljana 1985, 79, 80.↑
4. Prim. M. Kos, Paleografske in historične študije …, 81 in 84, 85. Pred I. Grafenauerjem celo Wattenbach^↑ pravi o Abrahamu: "… er soll ein Slave gewesen sein"; da pa je bil škof Karantanec, je sodil že Kopitar.^↑↑
5. M. Kos, Paleografske in historične študije …, 81–87.↑
6. R. Nahtigal, Važnost latinskega dela brižinskega kodeksa in njegovih pripiskov za vprašanje o postanku in domovini slovenskih odlomkov (Freisingensia III), ČJKZ 1, Ljubljana 1918, 6.↑
7. Historično je to ime komaj ustrezno, saj poznajo srednjeveški viri prostor današnjih makedonskih Slovanov le pod bolgarskim imenom.↑
8. V. Jagić, Zur Entstehungsgeschichte der kirchen-slavischen Sprache, Denkschriften der Kais. Akademie der Wissenschaften in Wien. Phil.-hist. Klasse XLVII, 1900, 1–96.↑
9. V. Vondrák, n. d., 16.↑
10. V. Vondrák, n. d., 22.↑
11. V. Vondrák, n. d., 32 in dalje.↑
12. V. Jagić, Frisinské památky …, Archiv für slavische Philologie XVIII, Berlin 1896, 599.↑
13. To je izrecno sporočeno za vodjo salzburške cerkvene organizacije v Spodnji Panoniji, nadduhovnika Rihpalda^↑; ker pa so bile iz pokrajine pregnane ugledne latinske črke, katerih nosilci so bili zahodni kleriki, je misliti na to, da je bil začasni umik zahodnjakov pred naukom "filozofa" Metodija^↑ splošnejši. Prim.: Conversio Bagoariorum et Carantanorum, v: Sveta brata Ciril^↑ in Metod v zgodovinskih virih, AES 7, Ljubljana 1985, 41 (tekst po Wolframovi^↑ izdaji).↑
14. A. V. Isačenko, Jazyk a pôvod Frizinských pámiatok, Bratislava 1943, 100: "Po svojem postanku v velikomoravski državi sta šla Sveta brata leta 867 v Panonijo na Kocljev^↑ dvor. S seboj sta prinesla sadove svojega dela – molitvene, spovedne obrazce. Ta moravsko-cerkvenoslovanska besedila so bila slovenskemu prebivalstvu popolnoma razumljiva. Nemški duhovniki so se tukaj seznanili s temi molitvami in uvideli koristnost slovanskih besedil v svoji dušnopastirski službi. Tako so čutili potrebo po prepisu teh besedil. Ker pa glagolice niso znali brati, so si ta besedila morali pustiti narekovati. Tako sta drugi in tretji Freisinški spomenik prodrla v škofijski freisinški kodeks, spisan v latinskem jeziku. Prvi odlomek pa je po spominu zapisal neki slovanski duhovnik, ki je dobro obvladal starovisokonemški in latinski jezik." Sploh pa naj bi šlo pri BS za slovensko redakcijo moravsko-cerkvenoslovanskih besedil.↑
15. V. Vondrák, Studie z oboru církevněslovanského písemnictví, Praha 1903, 42–48. Vondrák poudarja, da je spovedni red v Sinajskem evhologiju zahodnega izvora in je bil v slovanski jezik preveden že pred prihodom Konstantina Filozofa^↑ in Metodija^↑ v srednjeevropski prostor.↑
16. Tudi Jagić^↑ se je približal Vondrákovim stališčem o že slovanski predlogi, prim. B. Grafenauer^↑, Zgodovinarjeva paralegomena k novi izdaji Freisinških spomenikov, ČZN n. v. 5 (1969), 148.↑
17. V. Vondrák, Studie …, 8–18.↑
18. I. Grafenauer, Irsko-anglosaška misijonska metoda in slovensko pismensko in ustno slovstvo, v: I. Grafenauer^↑, Literarnozgodovinski spisi, Ljubljana 1980, 184, 185. Prva objava je iz leta 1944.↑
19. Prim. I. Grafenauer, Najstarejši slovenski "Kirielejsoni", v: I. Grafenauer, Literarnozgodovinski spisi, 224; I. Grafenauer, "Ta stara velikonočna pejsen" in še kaj, v: I. Grafenauer, Literarnozgodovinski spisi, 272 in sledeče. Obe razpravi sta bili prvič objavljeni leta 1942; glej tudi B. Grafenauer^↑, Zgodovinarjeva paralegomena …, 152, 153.↑
20. Prim. B. Grafenauer^↑, Zgodovinarjeva paralegomena …, 158.↑
21. Prim. F. Grivec^↑, Slovenski knez Kocelj^↑, Ljubljana 1938, 157.↑
22. F. Grivec, Zarja stare slovenske književnosti, Ljubljana 1942, 51.↑
23. F. Grivec, Čigavi so frisinški spomeniki? DS 55, Zbornik II, Ljubljana 1943, 158–160; prim. tudi: F. Grivec, Frisingensia VIII, SR VIII, Ljubljana 1955, 169–182.↑
24. B. Grafenauer, Zgodovinarjeva paralegomena …, 146.↑
25. R. Nahtigal, Zastopniki prvotnih slovanskih nosnih samoglasnikov v brižinskih spomenikih (Freisingensia II), ČZN 2 (1915), zlasti 116 in 121.↑
26. F. Tomšič, Podoba najstarejše pisne slovenščine, SR 11 (1958), 19–34; F. Tomšič, Brižinski spomeniki, JiS 13, 203–207; Freisinger Denkmäler im Licht der geschichtlichen Tatsachen, Cyrillo-Methodianische Fragen. Slawische Philologie und Altertumskunde, Wiesbaden 1968, 169–174.↑
27. F. Ušeničnik, Slovenska "očitna izpoved" v liturgiji; Bogoslovni vestnik 6 (1926), 266–272; F. Ušeničnik, Kdaj so začeli v liturgiji moliti "očitno izpoved" v narodnem jeziku?, Bogoslovni vestnik 16 (1936), 81–98; I. Grafenauer, Karolinška kateheza ter izvor brižinskih spomenikov in Čina nadъ ispovědająštiimь sę, Ljubljana 1936, zlasti 7 in dalje, 49 in dalje; F. Ušeničnik, Ivan Grafenauer, Karolinška kateheza …, Bogoslovni vestnik 17 (1937), 64–67.↑
28. S. Pirchegger, Untersuchungen über die altslowenischen Freisinger Denkmäler, Leipzig 1931.↑
29. A. V. Isačenko, n. d., 40–61.↑
30. J. Hamm, Adhortatio ad poenitentiam, Rad JAZU 344, Zagreb 1966, 37–62.↑
31. B. Grafenauer, Zgodovinarjeva paralegomena …, 155.↑
32. R. Kolarič, Sprachliche Analyse I–V, Freisinger Denkmäler, München 1968, 18–120.↑
33. L. Traube, Nomina sacra. Versuch einer Geschichte der christlichen Kürzung, Quellen und Untersuchungen zur lateinischen Philologie des Mittelalters II, München 1907. Kolaričeva pojasnitev okrajšave xen povsem nasprotuje temeljnim Traubejevim raziskavam.↑
34. B. Grafenauer, Zgodovinarjeva paralegomena …, 162 in dalje. Predvsem Kolarič zanemarja začasne madžarske osvojitve, ki so razmajale krščansko organizacijo na vzhodnem vplivnem območju oglejske cerkve.↑
35. J. Pogačnik, Das Schicksal der Freisinger Denkmäler in der Slawistik, Freisinger Denkmäler, München 1968, 3–17.↑
36. B. Grafenauer, Zgodovinarjeva paralegomena …, 157, 158, 160.↑
37. I. Wiehl, Untersuchungen zum Wortschatz der Freisinger Denkmäler. Christliche Terminologie, München 1974. Leta 1981 je Wiehlova obravnavala tudi pravno izrazje v BS v razpravi Die Rechtswörter in den Freisinger Denkmälern, Studia Slavica. Beiträge zum VIII. internationalen Slawistenkongress in Zagreb 1978, Giessen 1981, 39–47.↑
38. B. Pogorelec, Razvoj slovenskega knjižnega jezika, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Informativni zbornik. Dodatek, Ljubljana 1974, 1: "Zgodovina predpostavlja razvoj tako imenovanega kulturnega jezika v času razcveta slovenske predfevdalne družbe na karantanskem knežjem dvoru. Kasneje je v tem prvem upravnem in kulturnem središču slovenskega prostora nastal tudi najstarejši slovenski pismeni jezik /…/, ki nam je sporočen v brižinskih /…/ spomenikih." Ta trditev seveda ne more soditi v krog pozitivno dokazanih; je pa pomembna kot začetek širitve jezikoslovnih razmišljanj tudi v smer historične sociolingvistike, ki je tako postala še eno specialistično področje v raziskavah BS.↑
39. Akcentuacija delov BS I in II je dosegljiva v: W. R. Schmalstieg^↑, An Introduction to Old Church Slavic, Cambridge (Mass.) 1976, 188–190.↑
40. F. H. H. Kortlandt, Jers and Nasal Vowels in the Freising Fragments, SR 23, (1975), 405–412.↑
41. Zbornik z referati je izšel v Ljubljani naslednje leto (1989) pod naslovom Srednji vek v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Obdobja 10.↑
42. V. Cvetko-Orešnik, Slovenskost Brižinskih spomenikov in nekatere novejše hipoteze o njih, Obdobja 10, 35–50.↑
43. O. Kronsteiner, Die alpenslawischen Personennamen, Wien 1975.↑
44. Kronsteinerjev ostri odgovor na izvajanja V. Cvetko–Orešnik prinaša zanimivo, a neargumentirano misel o tem, da gre pri BS za besedila iz 8. st. (to ni identično z mislijo I. Grafenauerja, ki je na konec 8. in v začetek 9. st. postavljal le prve korake razvoja virov BS). Prim. O. Kronsteiner^↑, Zur Slowenizität der Freisinger Denkmäler und der alpenslawischen Orts– und Personennamen, Die slawischen Sprachen, Band 21, Salzburg 1990, 105–111.↑
45. E. Dogramadžieva, S"juznite sredstva v"v Fraizingskite pametnici, Obdobja 10, 63–68.↑
46. J. Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana 1992, 12.↑
47. J. Stipišić^↑, Pomoćne povijesne znanosti u teoriji i praksi, Zagreb 1985, 99.↑
48. Pregledani ponatis Znanstvenokritične izdaje BS (z manj reprezentativnim faksimilom) je izšel leta 1993.↑
49. E. P. Hamp^↑, The Word a from Brižinski spomeniki. Brižinski a, Zbornik Brižinski spomeniki, Ljubljana 1996, 471; N. Mikhailov^↑, Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine. Rokopisna doba slovenskega jezika (od XIV. stol. do leta 1550), Trst 2001, 76. Za razliko od mednarodne strokovne javnosti je bil z Znanstvenokritično izdajo BS precej nezadovoljen J. Toporišič^↑, ki je še posebej ostro kritiziral fonetični prepis v »nerodn/em/ mednarodn/em/ način/u/ zaznamovanj/a/ glasov in naglasa«. Prim. J. Toporišič, Izdaja Brižinskih spomenikov iz leta 1992, SR 42 (1994), 25–38, zlasti 26, 27.↑
50. J. Jež^↑, Brižinski spomeniki in tržaški Slovenci, Zbornik Brižinski spomeniki, 473.↑
51. J. Jež (s predgovorom in historiografskimi dodatki P. G. Parovela^↑), Monumenta Frisingensia. Brižinski spomeniki, Trst, Firenze 1994.↑
52. A. Pleterski, Arheologija in nastanek Brižinskih spomenikov, Zbornik Brižinski spomeniki, 38.↑
53. N. Golob, Pergamenti, zrcala in nekaj kodikoloških opomb, Zbornik Brižinski spomeniki, 52.↑
54. J. Snoj, Ali so nadvrstična znamenja v Brižinskih spomenikih nevme?, Zbornik Brižinski spomeniki, 71–83.↑
55. J. Kos^↑, Primerjalna motivno-tematska interpretacija brižinske homilije, Zbornik Brižinski spomeniki, 383–389.↑
56. I. Grdina, Brižinski spomeniki kot dialoški tekst, Zbornik Brižinski spomeniki, 367–376.↑
57. Ch. Hannick^↑, Die Freisinger Denkmäler innerhalb der Entwicklung des slavischen christlichen Wortschatzes, Zbornik Brižinski spomeniki, 239–243; L. Moszyński^↑, Terminologia religijna Zabytków Fryzyjskich – najstarsza znana terminologia religijna Słowian, n. d., 245–252; A. E. Suprun^↑, K leksičeskoj strukture Frejzingskih listkov, n. d., 267–288.↑
58. G. Ch. Stone, Word Order in the Freising Texts, Zbornik Brižinski spomeniki, 213–224.↑
59. J. Raecke^↑, Oralität im Zeichen des Kreuzes – Das Freisinger Denkmal I, Zbornik Brižinski spomeniki, 347–365.↑
60. J. Gvozdanović, Ločila v Brižinskih spomenikih, Zbornik Brižinski spomeniki, 203–212.↑
61. F. Kortlandt, The accentual system of the Freising Manuscripts, Zbornik Brižinski spomeniki, 141–151.↑
62. V. Cvetko-Orešnik, K Isačenkovemu poskusu zavrnitve Ramovševih argumentov za slovenskost Brižinskih spomenikov, Zbornik Brižinski spomeniki, 193–202; H. D. Pohl^↑, Zur Sprache der Freisinger Denkmäler, n. d., 311–321.↑
63. Glede Kosovih dokazov prim. Milko Kos, 1985,^↑ zlasti str. 104–106. ↑
64. Prim. M. Miklavčič^↑, 1999,^↑ str. 733.↑
65. Glej Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ob petdesetletnici, ZRC SAZU, Ljubljana 1998, str. 48–51.↑
66. Ramovš Fran, Milko Kos^↑: Brižinski spomeniki, Ljubljana, Akademska založba, 1937.↑
67. Pobuda glavnega urednika Slovenske knjige, prof. dr. Martina Žnideršiča, tedanjemu predsedniku SAZU, akademiku prof. dr. Janezu Milčinskemu.↑
68. © Brižinski spomeniki, Faksimile, Slovenska knjiga, Ljubljana 1992.↑
69. © Brižinski spomeniki, Znanstvenokritična izdaja, ZRC SAZU, Ljubljana 1992.↑
70. 6 Prvič Jože Pogačnik^↑: Kompositorische und stilistische Besonderheiten der Freisinger Denkmäler (Prolegomena), str. 106–120, v: Freisinger Denkmäler. Brižinski spomeniki […], München 1968.↑
71. Glej enoto 369, str. 180 v Bibliografiji M. Kranjca.↑
72. 14.–16. april 1994, SAZU, Ljubljana.↑
73. V enobarvni dupleks-tehniki. ↑
74. J. Faganel, F. Jakopin^↑, J. Kos, T. Logar^↑, B. Paternu.^↑↑
75. Otvoritvena slovesnost 14. aprila 1994 v Narodni galeriji s koncertno izvedbo kantate Jakoba Ježa Brižinski spomeniki in recitacijo besedil BS I–III v izvedbi J. Albrehta, Š. Drolc, B. Juha, N. Ivanič in A. Valiča. Izdaja zvočne kasete pri RTV Slovenija z govorno reprodukcijo izvirnika Brižinskih spomenikov in interpretacijo v sodobni slovenščini. – Že v aprilu 1991 je bila v okviru Tedna nemške kulture odprta razstava o Brižinskih spomenikih, ki jo je pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v sodelovanju z Bayerische Staatsbibliothek.↑
76. Ljubljana 1996.↑
77. J. Jež: Monumenta frisingensia, Brižinski spomeniki, Mladika–Vallechi, Trst–Firenze 1994 isl.↑
78. http://www.kortlandt.nl/editions/freis.html↑
79. Vstop Slovenije v Evropsko zvezo.↑
80. Pripravljeni sta bili na računalniku Atari s programom Steve Primoža Jakopina.↑
81. D. Dolinar in J. Faganel. ↑
82. Založba ZRC.↑
83. Razstavljen je bil že v Vatikanu.↑
84. Prim. študijo Jurija Snoja, 1996.^↑↑
85. Na treh oz. štirih mestih v diplomatičnem prepisu smo odstranili pike, ki so bile sprva sprejete zato, ker je bil omenjeni prepis zapisan po fotografijah, pripravljenih v ta namen leta 1989. Te prikazujejo nekatere točke, ki jih gre šteti za napake v fotografskem materialu. To so pike na naslednjih mestih: – BS I, 2: odstranjena pika za velikim B; – BS I, 31: pika, ki je v BS 2004 prikazana kot zgornja pika, je spremenjena v sredinsko; – BS II, 14: sredinska pika odstranjena. Brez pike so to mesto zapisovali tudi starejši diplomatični prepisovalci. – BS III, 65: pika, ki v BS 2004 stoji za velikim I, je odstranjena.↑

Datoteka HTML narejena s pretvorbo iz baze v TEI P4/XML.
Avtorske pravice za besedilo te izdaje ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 2.5 Slovenija ; © Avtorske pravice za posnetek govorne rekonstrukcije: ZRC SAZU in Radio Slovenija, RTVS; © Avtorske pravice za digitalni faksimile izvirnika Clm 6426: Bayerische StaatsBibliothek, München
Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva ; Delo za to elektronsko izdajo je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru raziskovalnih programov MVZT P6-0024 (A) in MŠZŠ PO-0542-0106.
Vprašanja in komentarje pošljite na matija.ogrin@zrc-sazu.si