Diplomatični prepisi


Prikaži v standardnem Unikodu BRIŽINSKI SPOMENIKI
Kolofon TEI
Ta datoteka je zapisana v pisavi ZRCola
Nazaj
Uvodne študije
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Kritični prepisi

Kazalo poglavja


Nazaj
Diplomatični prepisi
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Načela diplomatičnega prepisa

Dosedanji paleografski prepisi

Igor Grdina

§ 149Dosedanje izdaje BS lahko glede na paleografsko problematiko razdelimo v tri skupine. V prvi so tiste, ki so usmerjene k idealom kar najmanj interpretativnega diplomatičnega prepisovanja in skušajo kolikor je mogoče zvesto predstaviti grafično podobo izvirnika. V drugi skupini so izdaje, ki se približujejo načelom kritičnega prepisa, posegajočega v interpretacijsko območje zlasti na ravni členitve skladenjskih in/ali retoričnih delov besedila ter s tem povezanih sodobnih ločil in velike oz. male začetnice. Pri tem se odpravljajo morebitne napake izvirnika ter dopolnjujejo mesta, kjer je le–ta poškodovan ali je besedilo tako ali drugače pomanjkljivo. Gre torej za strogo omejene posege pravopisnega in rekonstrukcijskega značaja, ki ne spreminjajo črkovnih znamenj, kakršna so v izvirniku; tudi njegovi skladenjsko–retorični členitvi sledijo v okviru sprejemljivosti za sodobno razumevanje. Kritični prepis mora tudi razrešiti pisarske okrajšave. Vsi takšni posegi so seveda stvar določenega mednarodnega izdajateljskega standarda, čeprav se praksa v posameznostih precej razlikuje. V tretjo skupino uvrščamo vse prepise, ki so narejeni na podlagi drugačnih načel in tako ali drugače interpretacijsko močneje posegajo v besedilo. Paleografske problematike se takšni prepisi dotikajo le posredno in še to samo na ravni kritičnega prepisa (ločila). Njihovi črkovni sistemi so bodisi nacionalno abecednega,1 bodisi azbučnega,2 bodisi osebnega značaja.3

§ 150 Če upoštevamo samo celovite izdaje BS, ki imajo bolj ali manj poudarjen znanstveni značaj in so imele v strokovni javnosti širši odmev, moramo med diplomatičnimi prepisovalci navesti Köppena (1827, str. 4–11), Kopitarja (1836, str. XXXV–XLI), Vondráka (1896, str. 52–61), Pircheggerja (1931, str. 91–100), Kosa (1937, str. 18–27), Weingarta (1938, 1949 2. izdaja, str. 150–160), Isačenka (1943, str. 18–22, 73–78) in Kronsteinerja (1979, 9–13, 19–31, 37–45). Med necelovitimi diplomatičnimi prepisi ni mogoče prezreti Kopitarjevega prepisa BS I iz leta 1822. Glede na to, da so se diplomatičnih prepisovanj lotevali tudi paleografije manj vešči, pretežno jezikoslovno usmerjeni preučevalci BS, ni čudno, da se nekateri diplomatični prepisi niso skladali s standardi diplomatičnega prepisovanja. Poleg tega sta Köppen in Kopitar BS prepisala, še preden so se izoblikovala in uveljavila moderna izdajateljska pravila.

§ 151 Kritičnih prepisov je malo. Sem je mogoče uvrstiti samo oba Miklošičeva prepisa (1854, str. 89–92; 1861, str. 51–55).

§ 152Sievers (1925, naslanja se na Vondrákov paleografski prepis), Pirchegger (1931, le BS II in III), Ramovš (1937) in Kolarič (1968) objavljajo tudi fonetične prepise, vendar v dokaj različnih in precej težko primerljivih zapisnih sistemih. Samo Pirchegger hoče prebrati tekst BS bolj ali manj natančno po zapisu: eno črkovno znamenje oz. skupina črk ima načeloma le eno glasovno vrednost. Takšno ravnanje je do neke mere problematično, saj je zlasti v BS II pri zapisu določenih glasovnih skupin večkrat šlo za zasilne rešitve, ki so bile bolj ali manj enkratne. To dokazujejo enaki besedni koreni, ki so na različnih mestih različno zapisani. Tako najdemo v 16. vrstici na fol. 159v "muzlite", v 29. vrstici na fol. 160v pa "pomiſlena"; v 5. vrstici na fol. 159 imamo "zcepaſgenige", v 23. vrstici na fol. 159v pa "spaſitel". Sievers, Ramovš in Kolarič so se branja oz. fonetičnih vrednosti zapisa BS lotili drugače: v zapisu so videli le osnovo, na katero so potem postavili svoje jezikovne konstrukcije.

§ 153Naša izdaja BS prva uporablja mednarodno fonetično transkripcijo.

§ 154Isačenkova4 rekonstrukcija BS II v glagolsko besedilo, prečrkovano v latinico, v bistvu spada v isto skupino kot prepisa Vostokova in Weingarta v stcsl. cirilico. Od Weingartove najbolj domišljene cirilične verzije BS se ta prepis loči zlasti po tem, da ne zaznamuje jotiranosti nekaterih samoglasnikov in da ne opozarja na klasične stcsl. oblike.

§ 155Med izdanimi paleografskimi prepisi BS so zelo velike in komaj primerljive različnosti; nekateri so celo zelo tuji ustaljenim paleografskim postopkom. Določena neprimerljivost je razumljiva za zgodnejše prepisovalce iz 19. st., ko so se Lachmannova moderna izdajateljska načela šele izoblikovala in se uveljavljala nasproti Mabillonovim, zlasti v zvezi z izdajanjem zbirke Monumenta Germaniae Historica. Vendar je treba priznati, da so bili prepisovalci vse do Vondráka na ravni sočasne izdajateljske vede. Pozneje je to mogoče trditi le za nekatere, zlasti za Kosa.

§ 156Izdaje BS, ki bi v celoti ustrezala zahtevam sodobne izdajateljske prakse, doslej še ni bilo. Povsod manjka vsaj izdajateljsko kritični aparat, ki bi prikazoval razlike med posameznimi, precej različnimi branji izvirnika. Čeprav v sodobni izdajateljski praksi diplomatično prepisovanje ni več v navadi zaradi najrazličnejših tehnik natančnega reproduciranja podobe izvirnika (faksimile namreč nadomešča tudi velik del materialnega opisa – velikost, barva pergamenta, barva črnila ipd.), je bil za to izdajo pripravljen nov tovrstni prepis; s tem je bilo ustvarjeno izhodišče za primerjave z dosedanjimi diplomatičnimi prepisi. Gre torej za poskus sklepnega razgleda v smislu zaznamovanja vseh za razbiranje besedila pomembnih razhajanj.

§ 157Reprodukcije izvirnikov BS so vključene že v Köppenovo izdajo, sledijo pa še v Vondrákovi, Ramovš–Kosovi, Isačenkovi in Pogačnik–Kolaričevi (samo drugi spomenik tudi pri Hammu 1966) v kar najrazličnejših tehnikah, od grafičnih do fotografskih, in v različnih velikostih in kakovosti (najboljše so pri Köppenu, Vondráku, Ramovš–Kosu).


Nazaj
Dosedanji paleografski prepisi
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Diplomatični prepis

Načela diplomatičnega prepisa

Igor Grdina

Črke

§ 158 Naš prepis se drži načel strogega diplomatičnega prepisa; to pomeni, da poskuša vsaki črki izvirnika v vseh položajih najti ustreznico v prepisu. Črkovni sistem prepisa sestavljajo črke klasične latinske abecede z izjemo pri zaznamovanju razlike med okroglim in dolgim s. Posebno vprašanje so dvojice črk, ki so v času zapisa BS vsaj v latinskih spisih pomenile en glas. To velja za u in v, za dolgo in okroglo obliko črke s ter na svoj način tudi za precej različni varianti zapisa črke z.

§ 159Glede u in v so vse diplomatične izdaje zvesto prenašale izvirnik v prepis; ni tudi razloga, da bi mi ravnali drugače. Zapisi istih besed ali zlogov na različnih mestih BS zdaj z u zdaj z v dokazujejo, da se ločita u in v samo grafično (npr. ztuoril v 12. vrstici na fol. 78 in ztvoril v 23. vrstici na istem foliju).

§ 160Glede okroglega in dolgega s v dosedanjih paleografskih prepisih ni enotnosti: Kopitar (1822, samo BS I), Köppen, Kopitar (1836) in Isačenko ne zaznamujejo omenjene razlike. Razumljivo je, da tega razlikovanja ni tudi v obeh Miklošičevih kritičnih prepisih. Drugi v kritičnem aparatu naše izdaje obravnavani prepisovalci pa ločujejo dolgi in okrogli s.

§ 161Razlika v zapisih črke z v dosedanjih prepisih ni zaznamovana. […] Toda če ločimo dve obliki črke s, kar tudi nima pomena glasovne razlike, ni razlogov, da ne bi nakazali tudi razlike med oblikama črke z. Da je med obema oblikama črke z le grafična razlika, dokazuje zapisovalec BS I, ki pri isti besedi uporabi na enem mestu eno, na drugem pa drugo obliko črke z (npr.: Otze v 2. vrstici na fol. 78 in Otʒa v 9. vrstici na fol. 78v ; miloztiuvi v 2. vrstici na fol. 78 in miloʒtiuvi v 11. ter miloʒtivi v 21. vrstici na istem foliju itd.). Razlika med obema oblikama črke z je v našem prepisu jasno nakazana (z : ʒ). ʒ nima nobene zveze s podobno različnopomensko beneventansko kratico, ki je nastala s kurzivno povezavo semicolona in vejice; gre samo za stilizacijo črke z.

§ 162Čisto grafičnega značaja je tudi razlika med klasično karolinško (poluncialno) in uncialno obliko črke d. Ena in druga oblika je v besedilih, spisanih v karolini in iz nje neposredno izhajajočih miniskulah v času pred prevlado gotice, nekaj vsakdanjega. Dosedanji diplomatični prepisi BS dvojnih oblik črke d ne zaznamujejo; vendar je to mogoče izpeljati z uporabo nekoliko preoblikovane črke d na mestih uncialnega d ().

§ 163Oblike črke u z navpičnim podaljškom na desni strani navzdol naš prepis ne zaznamuje. Tako so ravnali tudi drugi prepisovalci, razen nedosledno Vondrák v svojem diplomatičnem prepisu. Omenjena oblika črke načelno velja za véliki u, zato je v našem prepisu vsak u s podaljšano potezo prepisan kot velika črka. Enako so ta mesta prepisovali tudi starejši izdajatelji. Sicer sta glede tega zares problematični le dve mesti: v 1. vrstici na fol. 159 (Ucircu) in v 28. vrstici na fol. 160v (Uzeh) bi mogel biti u s podaljškom tudi mali u.


Nazaj
Črke
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Ločila

Delitev na besede

§ 164Besede, zlogi oz. skupine črk so v našem diplomatičnem prepisu razdeljene oz. združene, kolikor je mogoče, neodvisno od modernega kritičnega razumevanja besed. Merilo za ločitev samostojno stoječe skupine črk je v malo večji pisavi BS II in BS III okoli 2 mm, v BS I, kjer je pisava bolj stisnjena, pa 1–1,5 mm. Kjer koli je razmik med črkami večji, je nova skupina skupaj stoječih črk nova beseda. Vendar pri tem ne smemo biti pretogi. Upoštevati moramo vsakokratno bolj stisnjeno ali bolj razmaknjeno pisavo posameznih delov BS. Čeprav bi se radi izognili kritično-pomenski interpretaciji, ponekod ne moremo biti prepričani, da smo ujeli v prepis razumevanje črkovno-besedilnih enot obeh zapisovalcev BS.


Nazaj
Delitev na besede
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Nadvrstična znamenja

Ločila

§ 165Ločila v BS ne odstopajo od navad v sistemu karoline in iz nje izhajajočih miniskul. Od 9. st. naprej ima isti sistem ločil tudi beneventana.

§ 166Ločila karoline izhajajo iz dela Izidorja Seviljskega Origines ali Etymologiae. Takratna ločila so združevala oz. ločevala posamezne ritmično-retorične enote glasnega branja (oratio); s tem se je nadaljevala ena smer antičnega izročila. Druga smer, namreč pisanje vsake takšne enote v posebno vrstico, zaradi dragocenosti pergamenta, ki ga je šele v poznem srednjem veku izpodrinil papir, ni prihajala v poštev.

§ 167Izidorjev izvirni sistem je bil dokaj zapleten, vendar ga je praksa srednjeveškega pisanja poenostavila.5 Pika v spodnjem delu pisnega prostora je pomenila kratek, v sredini srednji, v zgornjem delu pa dolg premor. Pomen znamenja je bil torej odvisen samo od njegovega položaja glede na črke. Pika v zgornjem delu pisnega prostora, ki označuje konec stavčne retorične enote, se imenuje periodus (tudi distinctio finalis, distinctio finalis finitiva), pika v srednjem delu colon (tudi semicolon, distinctio media), v spodnjem pa comma (tudi subdistinctio, suspensiva). Prva ima vrednost, ki je najlaže primerljiva z močjo današnje pike, drugi dve pa sta ustrezno šibkejši (kot današnje podpičje in vejica). […]

§ 168 Izidorjev sistem je bil utemeljen na delih starejših gramatikov, ko je bilo zaradi majuskulne pisave v "dvočrtnem" pisnem sistemu zelo lahko določiti položaj pike (zgoraj, sredi, spodaj). Ta sistem je postal v času prevlade minuskulnih pisav manj jasen, saj nekatere črke segajo v tri ali dva, druge pa le v en medprostor "štirivrstičnega" pisnega prostora. Zato je bila nujna reforma, ki je prvotna ločilna znamenja omejila na dve veliki skupini, na ločila za kratek in dolg premor; med seboj se sprva še zmeraj razlikujejo pretežno le po položaju ločilnega znaka glede na črke (še vedno gre za ločevanje retorično-oratorskih, ne pa skladenjskih enot). Grafična znamenja se glede na skriptorije tudi precej razlikujejo. Tako je npr. v regensburški, freisinški in nekaterih zahodnejših pisarskih šolah (npr. v St. Amandu) pika v zgornjem delu pisnega prostora tudi v 10. in 11. st. praviloma zaznamovala dolg premor, pika v spodnjem delu pa kratkega.

§ 169Najbolj razširjeno karolinško znamenje za dolg premor je bila kombinacija ene ali dveh pik in črtice; […] kratek premor označuje pika v srednjem delu pisnega prostora. Poznejši interpunkcijski sistemi so kombinirali pike in črtice še na druge načine, iz katerih so se razvila današnja interpunkcijska znamenja (dvopičje, podpičje ipd.).

§ 170V BS kljub freisinški provenienci zapisa ugotavljamo interpunkcijo, ki je značilna za karolino in iz nje neposredno izhajajoče minuskule. BS I ima zgolj ločilo za kratek premor – tipično karolinško piko v sredini pisnega prostora. BS III ima poleg klasičnega karolinškega ločila za kratek premor na enem mestu (konec 6. vrstice na fol. 160v) tudi ločilo za dolg premor. Pogostnost ločil je v BS III manjša kakor v BS I, medtem ko v BS II interpuncijskih znamenj ni.[…] To dejstvo je bilo podlaga številnim spekulacijam o naravi morebitnih predlog BS (govorna ali pisna, latinična ali drugačna, npr. glagolska). Vendar je o tem karkoli zanesljivega težko reči. Glagolska besedila imajo npr. v Zografskem kodeksu za ločila večinoma piko sredi pisnega prostora, medtem ko so Kijevski listki, Assemanijev kodeks, Marijanski kodeks in Praški odlomki v tem bogatejši (ena pika ali dve piki ali tri pike ali štiri pike ali pet pik.6 Vsekakor so vsi nelatinični srednjeveški pisni sistemi z izjemo grškega glede interpunkcije manj ustaljeni kot latinični in tudi manj vplivni. Dosedanji diplomatični prepisi so ritmično-retorično piko večinoma zapisovali kot skladenjsko piko, črtico s piko pa kot podpičje. Naš prepis poudarja ritmično-retorični značaj pik s tem, da jih pušča v sredini pisnega prostora, kakor so zapisane v izvirniku. Samo Weingartova izdaja ima v diplomatičnem prepisu tudi klicaj (23. vrstica na fol. 78: "... ze! tebe ..."), čeprav gre v izvirniku za čisto navadno piko ritmično-retoričnega značaja v sredini pisnega prostora z nadvrstičnim znamenjem. To znamenje se res nekoliko loči od znamenj v obliki ostrivca, ki so v njegovi bližini (kót nagiba raste proti desni, ni priostritve na desnem koncu znamenja), toda BS I pozna enako zapisana znamenja zlasti na začetku fol. 78 v položajih, kjer ne more iti za nikakršne klicaje (znamenja so nad črkami). Na spodnji polovici omenjenega folija, tako pretežno tudi v vrstici 17 (npr.: ne zṕe), ima to znamenje večinoma nekoliko drugačno obliko (črtica s priostritvijo ali celo z rahlim priklonom in odebelitvijo na desnem koncu). To je verjetno nastalo zaradi tehnike pisanja nadvrstičnih znamenj: z desne, kjer je pisar zastavil pisalo in je od tega nastala črnilna odebelitev, je šla poteza v smeri levo navzdol, ponekod pa še prej skoraj neopazno levo navzgor. V obeh primerih je poteza proti levi slabela. Klicaj torej v diplomatičnem prepisu ni utemeljen.


Nazaj
Ločila
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Pisarske krajšave

Nadvrstična znamenja

§ 171V vsem kodeksu Clm 6426 je BS I s svojimi 72 nadvrstičnimi znamenji v obliki, ki ji danes pravimo ostrivec (47 na fol. 78, 25 na fol. 78v), zelo opazen, saj ima BS II samo po eno takšno znamenje na fol. 158v , 159, 159v in dve na fol. 160. BS III ima le eno znamenje v obliki ostrivca na fol. 161v in še to ni videti zapisano od roke, ki je pisala ta spomenik. Obliko stvn. cirkumfleksa srečujemo po enkrat v BS II (fol. 159) in III (fol. 160v). Omenjena posebnost ni ostala brez odmeva v strokovni literaturi. Nastale so številne razlage in domneve, ki so jih prispevali več jezikoslovci, manj pa paleografi.

§ 172Vondrák7 je domneval, da nadvrstična znamenja v BS zaznamujejo besedni naglas na način starovisokonemškega naglasnega sistema, ki ga je uvedel mainški nadškof Hrabanus Maurus (776–856). Znamenje nad črko i pa naj bi pomenilo samo njeno piko, kar je glede na čas zapisa spomenikov nemogoče, saj se črtica v vlogi pike nad črko i začenja pisati šele v 12. st. Znamenje v obliki stvn. cirkumfleksa bi tako pomenilo dolžino samoglasnika, ostrivec pa naglašen kratki samoglasnik. Vendar je moral Vondrák zaradi številnih na tak način nepojasnljivih znamenj v obliki ostrivca dopuščati možnost, da gre le za čisto grafično navado (znamenja so tudi nad soglasniki!).

§ 173R. Nahtigal8 je zavrnil Vondrákovo razlago potem, ko je natančno pregledal položaje nadvrstičnih znamenj. Vsekakor je najvažnejši dokaz zoper Vondrákovo pojasnjevanje dejstvo, da znamenja niso postavljena enako in dosledno nad isto besedo.9

§ 174Kos v izdaji BS iz l. 1937 piše o nadvrstičnih znamenjih takole: "Pisec je s tem posnemal grafično navado skrbnih piscev latinskih tekstov, ki so radi stavljali taka znamenja na razne zloge besed, posebno v tekstih, ki so bili namenjeni za javno branje; s tem so razločevali predloge in veznike, ki so jih pisali s sledečo besedo še skupaj; dalje so na ta način označevali tuje zveneča krajevna in osebna imena, posebno radi pa so te oznake uporabili tam, kjer so bile za latinski jezik nenavadne glasovne skupine. Nobenega dvoma ni o tem, da imajo ti znaki samo tak pomen in da ne označujejo pravega besednega poudarka. Drug znak v obliki strešice imamo po enkrat v drugem in tretjem spomeniku /.../; tak znak je v stvn. grafiki označeval dolg poudarjen zlog /./".10 Približno tako je Kos razmišljal že prej.11

§ 175 E. Sievers12 je ugotovil, da v 10 primerih nadvrstična znamenja v BS I niso postavljena niti besedno– niti metričnonaglasno, zato je imel ta znamenja za glasbena. Muzikološki strokovnjak F. Zagiba13 je to nadrobneje raziskal. V BS I je v nadvrstičnih znamenjih prepoznal virgo (dvigovanje tonske višine), flexo (znižanje tonske višine) in tractulus (izrazita modulacija dvigovanja tona na začetku nove besedilne enote). Raziskovalci pred njim dvojne oblike znamenja v obliki ostrivca niso razlikovali, češ da gre za komaj opazen prelom v pisanju ostrivca zaradi pristavitve pisala na pergament. Različno gostoto nadvrstičnih znamenj v BS je pojasnjeval z različnimi načini izvajanja (BS I v "tonus solemnis", BS II v "tonus lectionis /evangelii/", BS III v "tonus ferialis").

§ 176 R. Lauer14 je nadaljeval iskanje v Sieversovi smeri. Del znamenj, zlasti nad u/v in i je štel za diakritična (z različnimi pomeni nad posameznima črkama), medtem ko je druga (26,75 % od 71 opaženih nadvrstičnih znamenj v BS I ni mogel pojasniti kot diakritična) imel za čisto glasbena znamenja (virga ali flexa, v petih primerih se ni mogel odločiti za eno ali drugo; Zagibovega tractulusa ni upošteval). Vendar ostaja vprašanje, ali je bilo ob nastanku BS v navadi izvajanje splošne spovedi v obliki tako zelo poudarjenega recitativa, da bi to bilo treba zapisati z nevmami. Gotovo ni šlo za pravo petje, čeprav bi nadvrstična znamenja bile nevme, saj eno nevmično znamenje velja samo za en zlog (celo več znamenj za en sam zlog), ne pa narobe, eno znamenje za več zlogov. Torej bi šlo kvečjemu za označevanje recitatorsko posebej izpostavljenih mest, na katerih bi bila z nevmami nakazana samo pomembnejša odstopanja od običajne govorne višine. Tudi sam začetek BS I, GLAGOLITE (govorite) PO NAZ, priča proti nevmam. Brez nadaljnjih raziskav pa misli o nevmah ni mogoče povsem zavreči, čeprav v času zapisa BS obstajajo že razvitejše nevmične oblike od preprostih in prvotnih, ki so po najširše sprejetem mnenju izšle iz naglasnih znamenj.15

§ 177J. Schaeken postavlja glede stave nekaterih znamenj v BS I tale pravila:

  1. 1. Ostrivec med veznikom i in sledečo besedo ter ostrivec nad vu/uv na desni strani preprečuje morebitno napačno branje in bi lahko bil ločilno znamenje.
  2. 2. Ostrivec nad o, e in u/v v zadnjem zlogu označuje nósnost.
  3. 3. V prvem oz. edinem zlogu ostrivec nad u pomeni . Razen tega se uporablja ostrivec nad vzglasnim v za ločevanje dvočrkja vu, pri u = vъ pa kot ločilno znamenje.

16

§ 178 Potem ko je Schaeken objavil svoja pravila, se mu je J. Gvozdanovićeva17 kljub svojim prejšnjim nekoliko drugačnim mislim v glavnem pridružila. Vendar znamenja v BS I po njenem mnenju nimajo samo diakritične funkcije, temveč tudi naglasno (naglas pa naj bi se ponekod označeval tudi s podvojitvijo črk za soglasnike ob naglašenem samoglasniku). Toda v skladu z ugotovljenimi pravili tako Shaeken kot Gvozdanovićeva postavljata znamenja kritično, torej jih primikata zlasti nad u/v, čeprav so ponekod zapisana bolj nad katero drugo črko. Gvozdanovićeva pa ima prav, ko išče pomen znamenj v sočasnem izročilu.18


Nazaj
Nadvrstična znamenja
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Pregled okrajšav

Pisarske krajšave

§ 179Pisarske krajšave BS se delijo na prave okrajšave (kratice, kontrakcije, suspenzije) in na ligature, v katerih so posamezne črke pisane tako, da del ene črke prekriva del druge ali se iz nje neposredno nadaljuje. Pri tem se oblike črk praviloma ne deformirajo. Okrajšave kažejo značilno stanje minuskule pokarolinškega časa. Razen v primeru ƀ = boſih na fol. 160v (17. in 19. vrstica) izhajajo iz sistema krajšanja v latinskih besedilih, medtem ko so ligature takšne kot v latinščini ali posebne.

§ 180Ligatur v našem diplomatičnem prepisu ne označujemo posebej. Izjemi sta znaka za zvezo e+t ter n+i, ki sta običajni ligaturi tako v karolini kot tudi v beneventani. Nastali sta tako, da se je druga črka zelo zmanjšala in se hkrati umaknila na spodnji rob osrednjega dela minuskulnega pisnega prostora. Pri tem se je zlasti črka t v ligaturi & precej spremenila: steblo črke se nadaljuje iz poteze črke e in se ne končuje ob prečki, kar je značilno za navadno črkino obliko v karolini, temveč se nadaljuje še više. V ligaturi & črki e in t ne stojita tako kakor neligaturne črke, temveč sta premaknjeni za nekako 45o v smeri vrtenja urinega kazalca. V ligaturi ŋ črka n ni spremenjena, i pa se nadaljuje v spodnji del minuskulnega pisnega prostora; vrh, ki se nadaljuje od zadnje poteze črke n, ima tam, kjer je pri navadnem i najnižja točka črke. Ligaturni i je iz navadne lege premaknjen za okoli 45o v smeri vrtenja urinega kazalca. Konec poteze ligaturnega i je manj skrben kot konec neligaturnega.


Nazaj
Pisarske krajšave
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Predstavitev diplomatičnih prepisov

Pregled okrajšav


Nazaj
Pregled okrajšav
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Diplomatični prepis

Predstavitev diplomatičnih prepisov

§ 195Ker so besedila BS znana v enem samem primerku, odpade klasična naloga izdajateljsko kritičnega aparata, t.j. označevanje razlik med posameznimi verzijami. Pač pa je pomembno pokazati, kako so starejši diplomatični prepisovalci razumeli in prepisali težavna mesta v rokopisu BS. Ker elektronski medij omogoča reprodukcijo vseh znanstveno relevantnih diplomatičnih prepisov, z njihovo objavo odpade potreba po opombah, ki v prejšnjih izdajah (BS 1992, 1993, 2004) zaznamujejo razlike med njimi. Pričujoča elektronska edicija vsebuje poleg našega naslednje diplomatične prepise ter omogoča primerjavo med njimi:

§ 196Poleg teh so bile nekatere variantne objave naštetih in drugih avtorjev – Kopitar (1822), Weingart (1949), Kronsteiner (1976) upoštevane že v opombah omenjenih tiskanih izdaj BS.

§ 197Črkovni sistem starejših prepisov vedno ne ustreza idealom diplomatičnega prepisovanja (npr. raba okroglega oz. dolgega s). Nekatere izdaje (denimo Pirchegger) sploh ne upoštevajo nadvrstičnih znamenj.

§ 198Dosedanji diplomatični prepisi zaznamujejo ločila BS kot skladenjsko piko, kar pa ni ustrezno. Naš prepis poudarja retorični pomen pike, zato jo piše enako kot izvirnik, se pravi sredi pisnega prostora.


Nazaj
Načela diplomatičnega prepisa
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Diplomatični prepis: Isačenko, 1943

Diplomatični prepis

Igor Grdina

Nazaj
Diplomatični prepis
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
II

I

78r

Faksimile 78r (342x500)
1 GLAGOLITE PO NAƷ REDKA ZLOUEZA·
Boſe, Gozpodi miloztiui · otze boſe · tebe izpovuede ·
vueʒ moi greh· Iʹzuetemu creʒtu· Iʹzuetei marii· Iʹzue
temu michaelu· Iuuizem crilatcem boſiem· I ʒuetemu pe
55 tru· Iúʒem zelom boſiem· Iúʒem muſenicom boſiem·
Iúʒem vuernicom boſiem· Iúzem· devuám praudnim· Iúʒē
praudnim· Itebe boſirabe· chokú· biti· izpovueden· uʒeh · moih
greh· Iʹvueruiú · dami· ie · naʒem zuete · beuſi· iti ſe· na oń
ʒuet· pakiſe uʒtati· naʒodni23 den· Iʹmeti mi ie·ʹſivuo24
1010 poʒem· Iʹme ti mi ie · ot puʒtic moih grechou· Boſe
miloʒtiuvi · primi moiv·izpovued· moih grechou· Eſe
ieʒem ztuoril zla· pot den pongeſe bih naʒi zvuet·
uuraken· ibih criſken· Eſe pomngu· ili ne pomngu· Ili
vúolu· ili ne vúolu· Ili vúede · ili ne vúede· Ili úne praud
1515 nei rote· ili úlſi· Ili tatbe· ili ʒavuiʒti· ili uzmaʒi·
Ili vʒiniſtue · ili eſe miʒetomu·chotelo · emuſe mibi· ne doʒ
talo · choteti· Ili vpoglagolani· ili ʒpé· ili nezṕe· ʹIli eſe
iezem· ne zpaʒal· nedela· ni zúeta vuécera · ni mega
poʒta· Iʹ·25 inoga·mnogoga · eſe protiubogu· íprotiu me
2020 mu creʒtu· Tí edin boſe· vuéz· caċo mi iega potre26
ba vúelica· Boſe gozpodi miloʒtiví · tebe ze mil
tuori· od· ʒih poſtenih greh· Iʹ· odi neh mnozeh·
I· vuénſih· í minſih· Eſe iezem ztvoril· teh ze·ebe
miltuori· Iʹ· ʒuetei marii· Iʹ· zem ʒvetiḿ ·

78v

Faksimile 78v (344x500)
251 Iabim naʒem zuete· tacoga grecha pocazen zel·
ácoſe ti mi zadeneſ· ia co ſe tuá milozt· itebe liubo·
Boſe ti pride zenebeʒe· vʹſe27 ze da vmoku · za vuíʒ
národ· Dabini ʒlodeiu otél· otmime vʒem zlo
5 eiem· Miloztivui boſe· tebe poronſo me telo· Í·
30 mó · duſú· I· moia zlovueʒa· Iʹme delo· Iʹmó vuoliu·
Í·28 mo vueru· ímoi ſivuo· I·da bim uʒliſſal · nazodni
en tuó miloʒt vueliu· ztemi ieſe ʒo vueſ tvói
mi vʒti· Pridete ot za29 mega izvuolieni· pri
10 mete vúecſne vúeʒelie· í vúecſni ſivuót Eſev
35 ieʒt· ugotoulieno· iz uueka uuek· a men·
Confitentibˑ tibi e famuliſ ac famulabuſ tuiſ remit
te peccata · ut qui intrinſecuſ conſcientia flagellantvr
15 reconciliationiſ tuæ ga consolentur · ·

Nazaj
I
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
III

II

158v

Faksimile 158v (245x360)
1 Eccȩ bi etd naſ neze
greſil tevuekigemube
ſiti ſtaroſti neprigem
lióki nikoligeſe pet
55 ſali neimugi niſlzna
telezeimoki nuúvuȩ
kigemubeſiti bone
ſezavuiztiubui ne
pri iazninu uvignan
1010 Odſzlauuiboſigȩ Potom
nanarodzlovuezki
ſtrazti Ipetzali boi
do neimoki I bzzre
duzemirt Ipagibra
1515 triia pomenem ze
dai zino uueboſi na
reſemze botomu Oz
ſtanem zich mirzcih
del Eſeſunt dela ſoto
2020 nina Eſetrebu tuorim
bratra Oclevuetam Eſe
tatua Eſeraſzboi30 Eſepulti
ugongenige Eſeroti Choi
ſe Ih nepazem nuge pre
2525 ſtopam Eſene nauuizt
nizce teh del mirzene
pred boſima ozima mo
ſete potomu zinzi uvi
deti Izami razumeti
3030 eſebeſe priuuæ31 zlou
uezi Uliza tazie aco
ſe imuigezim tere ne
priiaznina uz nenauvi
deſſe Aboſiu uzliubiſe

159r

Faksimile 159r (246x360)
351 dabotomu nine Ucircu
vah ich clanam ze Imo
lim ze im Izeſti ich
pigem I obeti naſſe im
5 nezem Ozcepaſgenige
40 telez naſich iduſ naſich
Tîgeſemoſem32 imui eſte
buiti eccȩ tage dela
naſnem delati iaſeo
10 ni delaſe Onibo laſ
45 na natrovuechu ſeg
na naboiachu bozza
obuiachu naga ode
achu malo mogoncka
15 uime boſie bozzekacho
50 mrzna zigreahu ſtran
na bodcrovvi zuoge
uvedechu33 Utim
nizah iuzelezneh
20 vvoſich Uclepenih
55 bozcekachu Iuime
boſie te uteſſahu
temi temitize deli
bogu bripliſaze taco
25 zinzi inam ze mo
60 liti tomuge vuirch
nemo Otzu34 Goſzpoi oſ
dani tamoge vzed
li vzezarſtuo ſuoge
30 Eſeieſt úgotouleno iz
65 coni35 doconi izvvo
lenicocom36 boſiem Igezm
bratria bozuuani ib
bgeni 37 Egoſenemoſem 38

159v

Faksimile 159v (246x360)
1 nikīſeliza niucri
70 ti nicacoſé ubega
ti nugeſtati pre
ſtolom boſigem ze
5 zopirnicom naſim
zezlodgem ſtarim
75 igeſtze pred boſi
ma oſima vzaco
mu zuoimi vzti
10 izuoim glagolom
izbovuedati Eſege
80 naſemſzuete chiſto
ſtuoril liboboi o
brolibolizi zlo
15 Dactomudini zinzi
muzlite ide neca
85 moze vcloniti nu
ge pre boſima oſima
stati izio prio imeti
20 iuſegezim bovvedal
Naſ gozbod zueticruz
90 iſegeſt bali teleznaſſih
izpaſitel duſnaſſih ton
bozzledine balouvani
25 ge pozledge pozſtavv39
iucazalge imſeze nam
95 dozſtoi odgego40 zavue
kati igemuzeoteti
preiſe naſſi zeſztoco
30 ſtradacho nebo ie te
pechu metlami ipri
100 nizſe ogni petſachv
imetſi tnachu ipolezv
vueſachu iſelezni cliuſi

160r

Faksimile 160r (239x360)
1 ge raztrgachu atobac
mui ninge naſu prau
105 dnu vuerun ipraunv
izbovuediu toiemoſim
5 ztoriti eſeoni to vue
lico ſtraſtiu ſtuoriſe
dapotomuzinzi boſi
110 raba prizzuauſe41 tere
im grechi vuaſa ṕoſte42
10 te íim izpovvedni bo
dete grechov uuaſih

Nazaj
II
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Diplomatični prepis: Isačenko, 1943

III

160v

Faksimile 160v (255x360)
1 Iazze ʒaglagolo
zlodeiu· Iuzem iego
delom· Iuzem iego
lepocam · Toſe uue
55 ruiu ubog uze mo
goki · Iu iega zin;
I u zuueti duh · Data
tri imena · edin bog
gozpod zuueti·
1010 iſe zuori nebo· Iʒ
emlo · Toſe izco ie
ga miloʒti· Iſce43
mariae· Iſce mic
hahela· Isce pe
1515 tra· Iuſeh boſih zil.
I uʒeh boſih moſe
nic· Iuſeh ƀ za
connic· Iuſeh zu&ih
deuuiʒ· Iuzeh ƀ moki·
2020 Da miraſite napomoki
biti· Kibogu moih gre
chou· Dabim cisto iz
pouued ztuoril· Iod
puztic otboga priel·
2525 Bogu uʒe mogokemu·
izpouuede uʒe moie
greche· Iſce marie ·
Uzeh nepraudnih del ·
inepraudnega pomisleŋa·
3030 Eſe ieʒem uuede ztuo
ril · ili neuuede · numi
ili lubmi zpe ili bdê·44
Uʒpitnih rotah · Vliſnih
reſih · vtatbinah · Uʒnicistvȩ

161r

Faksimile 161r (249x360)
351 Ulacomztue· Vlichogeeŋ ·
Vlichopiti45 · Uuzmaztue·
Iuuzemlichodiani· Eſe
ieſem ztuoril tiuuo
5 bogu· odtogo dine
40 poneſe xpen bih · aſe
dodiniz negodine· Togo
uzego iʒpouueden boo.
Bogu· Isce marii · I sco
10 laurenʒu gozpodi·
45 I uzem ʒuetim · Itebe
boſi rabe · Caiuʒe
moih grechou · Iradze
chocu caiati · elicoſe
15 ʒimizla imam eche
50 meboſe poſtediſi · Daimi
boſe goʒpodi · tuuoiu
milozt· dabim nez
ramen· ineʒtiden
20 nazudinem dine·
55 predtuima oſima
ztoial · igdaſe pri
deſ ʒodit· Siuuim·
I mrtuim · comuſdo
25 pozuem dele· Tebe
60 boſe miloʒtivui
poruſo uza moia
zlouueʒ· I moia
dela· Imoie pomiſ
30 lenie· Imoie zriʒe·
65 I moie telo· Imoi
ſuiuot · Imoiu duſu·
Criſte boſi ʒinu·
iſe iezi razil · nazi

161v

Faksimile 161v (243x360)
1 zuu& priti · greſ
70 nike iſbauuiti · ot
ʒlodeine oblazti·
Uchrańime otuzega
5 ʒla· Izpazime
vuʒem blaſe·
75 A M E N
amen

Nazaj
Diplomatični prepis
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Diplomatični prepis: Ramovš-Kos, 1937

Diplomatični prepis: Isačenko, 1943


Nazaj
Diplomatični prepis: Isačenko, 1943
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
II

I

78r

Faksimile 78r (342x500)
1 GLAGOLITE PO NAZ REDKA ZLOUEZA.
Bose. Gozpodi miloztiui. otze bose. tebe izpovuede.
vuez moi greh. I' zuetemu creztu. I' zuetei marii. I' zue
temu michaelu. I uuizem crilatcem bosiem. I zuetemu pe
55 tru. I územ zelom bosiem. I územ musenicom bosiem.
Iúzem vuernicom bosiem. Iúzem. devuám praudnim. Iúzē
praudnim. I tebe bosirabe. chokú. biti. izpovueden. uzeh. moih
greh. I' vueruiú. dami. ie. nazem zuete. beusi. iti se na oń
zuet. paki se uztati. na zodni den. I'meti mi ié. sivuot
1010 pozem. I'meti mi ie. otpuztic moih grechou. Bose
miloztiuvi. primi moiv. izpovued. moih grechou. Ese
iesem ztuoril zla. pot den pongese bih na zi zvuet.
uuraken. ibih crisken. Ese pomngu. ili ne pomngu. Ili
vúolu ili nevúolu. Ili vúede. ili ne vúede. Ili úne praud
1515 nei rote. ili úlsi. Ili tatbe. ili zavuizti. ili uzmazi.
Ili vzinistue. ili ese mizetomu. chotelo. emuse mibi. ne doz
talo. choteti. Ili vpoglagolani. ili zpé. ili nezpé. Ili ese
iezem. ne zpazal. nedela. ni zúeta vuécera. ni mega
pozta. I inoga. mnogoga. ese protiubogu. íprotiu me
2020 mu creztu. Ti edin bose. vúez. caco mi iega potre
ba vúelica. Bose gozpodi miloztivi. tebe ze mil
tuori. od. zih postenih greh. I odineh mnozeh.
I. vúensih. i minsih. Ese iezem ztvoril. teh ze tebe
mil tuori. I'. zuetei marii. I'. zem zvetim.

78v

Faksimile 78v (344x500)
251 Idabim na zem zuete tacoga grecha pocazen zel.
ácose Ti mi zadenes. i acose tuá milozt. itebe liubo.
Bose ti pride ze nebeze. se zeda v moku. za vuíz
národ. Dabini zlodeiu otél. otmime vzem zlo
5 deiem. Miloztivui bose. tebe poronso me telo. I'.
30 mó dusú. I moia zlovueza. I'me delo. I'mó vuoliu.
I' mo vueru. í moi sivuót. Idabim uzlissal na zodni
den tuó milozt vueliu. ztemi iese vzovues tvói
mi vzti. Pridete ot za mega izvuolieni. pri
10 mete vúecsne vúezelie. i vúecsni sivuót. Esev
35 iezt. ugotoulieno. iz uueka uuek. a men.
[…]
[…]
15 […]

Nazaj
I
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
III

II

158v

Faksimile 158v (245x360)
1 Ecce bi detd nas neze
gresil tevuekigemube
siti starosti neprigem
lioki nikoligese pet
55 sali neimugi nislzna
teleze imoki nuúvue
kigemubesiti bone
sezavuiztiubui ne
pri iazninu uvignan
1010 Odszlauuibosige Potom
nanarodzlovuezki
strazti Ipetzali boi
do neimoki Ibzzre
duzemirt Ipagi bra
1515 triia pomenem ze
dai zino uebosi na
resemze btomu Oz
stanem zich mirzcih
del. ese sunt dela Soto-
2020 nina Esetrebu tuorim
bratra Oclevuetam Ese
tatua Eseraszboi Esepulti
ugongenige Eseroti Choi
se Ih nepazem nuge pre
2525 stopam Ese nenauuizt
nizce teh del mirzene
pred bosima ozima mo
sete potomu zinzi uvi
deti Izami razumeti
3030 esebese priuuæ zlou
uezi Uliza tazie aco
se imuigezim tere ne
priiaznina uz nenauvi
desse Abosiu uzliubise

159r

Faksimile 159r (246x360)
351 dabotomu nine Ucircu
vah ich clanam ze I mod
lim ze im Izesti ich
pigem I obeti nasse im
5 nezem Ozcepasgenige
40 telez nasich idus nasich
Tîgesemosem imui este
buiti ecce tage dela
nasnem delati iaseo
10 ni delase Onibo las
45 na natrovuechu seg
na naboiachu bozza
obuiachu naga ode
achu malo mogoncka
15 uime bosie bozzekacho
50 mrzna zigreahu stran
na bod crovvi zuoge
uvedechu Utim
nizah iuzelezneh
20 vvosich Uclepenih
55 bozcekachu I u ime
bosie te utessahu
temi temitize deli
bogu briplisaze taco
25 zinzi i nam ze mod
60 liti tomuge vuirch
nemo Otzu Goszpodi dos-
dani tamoge vzed
li vzezarstuo suoge
30 Eseiest ugotouleno iz
65 coni doconi izvvo
lenicom bosiem I gezm
bratria bozuuani ib
begeni Egosenemosem

159v

Faksimile 159v (246x360)
1 nikī se liza niucri
70 ti nicacose ubega
ti nugestati pred
stolom bosigem ze
5 zopirnicom nasim
zezlodegem starim
75 igest ze pred bosim
ma osima vzaco
mu zuoimi vzti
10 izuoim glagolom
izbovuedati Esege
80 nasemszuete chisto
stuoril libobodi do
bro liboli zizlo.
15 Dactomudini zinzi
muzlite ide neca
85 moze vcloniti nu
ge pred bosima osima
stati izio prio imeti
20 iusegezim bovvedal
Nas gozbod zueticruz
90 isegest bali teleznassih
izpasitel dusnassih ton
bozzledine balouvani
25 ge pozledge pozstavv
iucazalge imse ze nam
95 dozstoi od gego zavue
kati igemuzeoteti
preise nassi zesztoco
30 stradacho nebo ie te-
pechu metlami ipri
100 nizse ogni petsachv
imetsi tnachu ipolesv
vuesachu iselezni cliusi

160r

Faksimile 160r (239x360)
1 ge raztrgachu atobac
mui ninge nasu prau
105 dnu vuerun i praudnv
izbovuediu toiemosim
5 ztoriti eseoni to vue
lico strastiu stuorise
dapotomu zinzi bosi
110 raba prizzuause tere
im grechi vuasa poste
10 te iim izpovvedni bo
dete grechov uuasih

Nazaj
II
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Diplomatični prepis: Ramovš-Kos, 1937

III

160v

Faksimile 160v (255x360)
1 Iazze zaglagolo
zlodeiu. Iuzem iego
delom. Iuzem iego
lepocam. Tose uue
55 ruiu ubog uze mo
goki Iu iega zin;
I u zuueti duh. Data
tri imena. edin bog
gozpod zuueti.
1010 ise zuori nebo. Iz
emlo. Tose izco ie
ga milozti. Ise
mariae. Ise mic
hahela Ise pe
1515 tra. Iuseh bosih zil
I uzeh bosih mose
nic. Iuseh b za
connic. Iuseh zu&tih
deuuiz. Iuzeh b moki.
2020 Da mirasite napomoki
biti. Kibogu moih gre
chou. Dabim cisto iz
pouued ztuoril. Iod
puztic otboga priel.
2525 Bogu uze mogokemu
izpouuede uze moie
greche. Ise marie.
uzeh nepraudnih del.
inepraudnega pomislenia.
3030 Ese iezem uuede ztuo
ril. ili neuuede. nudmi
ili lubmi zpe ili bde.
Uzpitnih rotah. Vlisnih
resih. v tatbinah. Uznicistve

161r

Faksimile 161r (249x360)
351 Ulacomztue. Vlichogeden.
Vlichopiti. Uuzmaztue.
luuzemlichodiani. Ese
iesem ztuoril ptiuuo
5 bogu. odtogo dine.
40 ponese pen bih. dase
dodiniz negodine. Togo
uzego izpouueden bodo
Bogu Ise marii Iso
10 laurenzu gospodi.
45 Iuzem zuetim. Itebe.
bosi rabe. Caiuze
moih grechou. Iradze
chocu caiati. elicose
15 zimizla imam. eche
50 me. Bose. postedisi. Daimi
bose gozpodi. tuuoiu
milozt. dabim nez
ramen. ineztiden
20 na zudinem dine
55 predtuima osima
ztoial. igdase pri
des zodit. Siuuim
I mrtuim. comusdo
25 po zuem dele. Tebe
60 Bose miloztivui
poruso uza moia
zlouuez. I moia
dela. I moie pomis
30 lenie. I moie zridze.
65 I moie telo. I moi
suiuot. I moiu dusu.
Criste. bosi zinu.
ise iezi razil. nazo

161v

Faksimile 161v (243x360)
1 zuue& priti. gres
70 nike isbauuiti. ot
zlodeine oblazti.
Uchranime otuzega
5 zla. Izpazime
v uzem blase.
75 Amen.
Amen.

Nazaj
Diplomatični prepis: Isačenko, 1943
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Diplomatični prepis: Pirchegger, 1931

Diplomatični prepis: Ramovš-Kos, 1937


Nazaj
Diplomatični prepis: Ramovš-Kos, 1937
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
II

I

78r

Faksimile 78r (342x500)
1 GLAGOLITE PO NAZ REDKA ZLOUEZA.
Boſe, gozpodi miloztiui . otze boſe. tebe izpovuede.
vuez moi greh . Iʹzuetemu creztu . Iʹzuetei marii. Iʹ zue
temu michaelu . Iuuizem crilatcem boſiem . I zuetemu pe
55 tru . Iúzem zelom boſiem . Iúzem muſenicom boſiem .
Iúzem vuernicom boſiem . Iúzem . devuám praudnim. Iúzē
praudnim . Itebe boſirabe . chokú . biti . izpovueden . uzeh . moih
greh. Iʹ vueruiú . dami . ie . nazem zuete . beuſi. iti ſe . na oń
zuet . pakiſe uztati . nazodni46 den. Iʹmeti mi ié . ſivuo
1010 pozem . Iʹme ti mi ie . otpuztic moih grechou . Boſe
miloztiuvi . primi moiv . izpovued . moih grechou . Eſe
iezem ztuoril zla . pot den pongeſe bih nazi zvuet .
uuraken . ibih criſken . Eſe pomngu . ili ne pomngu . Ili
vúolu . ili ne vúolu . Ili vúede . ili ne vúede . Ili úne praud
1515 nei rote . ili úlſi . Ili tatbe . ili zavuizti . ili uzmazi.
Ili vziniſtue . ili eſe mizetomu . chotelo . emuſe mibi . ne doz
talo . choteti. Ili vpoglagolani . ili zpé . ili nezṕe .ʹ Ili eſe
iezem . ne zpazal . nedela . ni zúeta vuécera . ni mega
pozta . Í. inoga . mnogoga . eſe protiubogu . íprotiu me
2020 mu creztu. Tí edin boſe . vuéz . caċo mi iega potre
ba vúelica . Boſe gozpodi miloztiví . tebe ze mil
tuori. od . zih poſtenih greh . Í. odi neh mnozeh.
I . vúenſih. í minſih . Eſe iezem ztvoril . teh ze .ʹ tebe
miltuori . Iʹ . zuetei marii . Iʹ . zem zvetiḿ.

78v

Faksimile 78v (344x500)
251 Idabim nazem zuete . tacoga grecha pocazen zel .
ácoſe ti mi zadeneſ . iacoſe tuá milozt . itebe liubo.
Boſe ti pride zenebeze . ſe ze da vmoku . za vuíz
národ . Dabini zlodeiu otél . otmime vzem zlo
5 deiem . Miloztivui boſe . tebe poronſo me telo . Iʹ.
30 mó duſú . I . moia zlovueza . Iʹme delo . Iʹmó vuoliu .
Iʹ. mo vueru . ímoi ſivuót . Ida bim uzliſſal . nazodni
den tuó milozt vueliu . ztemi ieſe zovueſ tvói
mi vzti . Pridete ot za47 mega izvuolieni. pri
10 mete vúecſne vúezelie . í vúecſni ſivuót Eſev
35 iezt . ugotoulieno . iz uueka uuek . a men .
[…]
[…]
15 […]

Nazaj
I
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
III

II

158v

Faksimile 158v (245x360)
1 Eccę bi detd naſ neze
greſil tevuekigemube
ſiti ſtaroſti neprigem
lióki nikoligeſe pet
55 ſali neimugi niſlzna
telezeimoki nuúvuȩ
kigemubeſiti bone
ſezavuiztiubui ne
pri iazninu uvignan
1010 Odſzlauuiboſigę Potom
nanarodzlovuezki
ſtrazti Ipetzali boi
do neimoki Ibzzre
duzemirt Ipagibra
1515 triia pomenem ze
dai zino uueboſi na
reſemze botomu Oz
ſtanem zich mirzcih
del Eſeſunt dela ſoto
2020 nina Eſetrebu tuorim
bratra Oclevuetam Eſe
tatua Eſeraſzboi Eſepulti
ugongenige Eſeroti Choi
ſe Ih nepazem nuge pre
2525 ſtopam Eſene nauuizt
nizce teh del mirzene
pred boſima ozima mo
ſete potomu zinzi uvi
deti Izami razumeti
3030 eſebeſe priuuæ zlou
uezi Uliza tazie aco
ſe imuigezim tere ne
priiaznina uz nenauvi
deſſe Aboſiu uzliubiſe

159r

Faksimile 159r (246x360)
351 dabotomu nine ucircu
vah ich clanam ze Imod
lim ze im Izeſti ich
pigem I obeti naſſe im
5 nezem Ozcepaſgenige
40 telez naſich iduſ naſich
Tîgeſemoſem imui eſte
buiti eccę tage dela
naſnem delati iaſeo
10 ni delaſe Onibo laſ
45 na natrovuechu ſeg
na naboiachu bozza
obuiachu naga ode
achu malo mogoncka
15 uime boſie bozzekacho
50 mrzna zigreahu ſtran
na bodcrovvi zuoge
uvedechu Utim
nizah iuzelezneh
20 vvoſich Uclepenih
55 bozcekachu Iuime
boſie te uteſſahu
temi temitize deli
bogu bripliſaze taco
25 zinzi inam ze mod
60 liti tomuge vuirch
nemo Otzu Goſzpodi doſ
dani tamoge vzed
li vzezarſtuo ſuoge
30 Eſeieſt úgotouleno iz
65 coni doconi izvvo
lenicocom boſiem Igezm
bratria bozuuani ib
bgeni Egoſenemoſem

159v

Faksimile 159v (246x360)
1 nikīſeliza niucri
70 ti nicacoſé ubega
ti nugeſtati pred
ſtolom boſigem ze
5 zopirnicom naſim
zezlodgem ſtarim
75 igeſtze pred boſi
ma oſima vzaco
mu zuoimi vzti
10 izuoim glagolom
izbovuedati Eſege
80 naſemſzuete chiſto
ſtuoril libobodi do
brolibolizi zlo
15 Dactomudini zinzi
muzlite ide neca
85 moze vcloniti nu
ge pred boſima oſima
stati izio prio imeti
20 iuſegezim bovvedal
Naſ gozbod zueticruz
90 iſegeſt bali teleznaſſih
izpaſitel duſnaſſih ton
bozzledine balouvani
25 ge pozledge pozſtavv
iucazalge imſeze nam
95 dozſtoi odgego zavue
kati igemuzeoteti
preiſe naſſi zeſztoco
30 ſtradacho nebo ie te
pechu metlami ipri
100 nizſe ogni petſachv
imetſi tnachu ipolezv
vueſachu iſelezni cliuſi

160r

Faksimile 160r (239x360)
1 ge raztrgachu atobac
mui ninge naſu prau
105 dnu vuerun ipraudnv
izbovuediu toiemoſim
5 ztoriti eſeoni to vue
lico ſtraſtiu ſtuoriſe
dapotomuzinzi boſi
110 raba prizzuauſe tere
im grechi vuaſa poſte
10 te íim izpovvedni bo
dete grechov uuaſih

Nazaj
II
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Diplomatični prepis: Pirchegger, 1931

III

160v

Faksimile 160v (255x360)
1 Iazze zaglagolo
zlodeiu . Iuzem iego
delom . Iuzem iego
lepocam . Toſe uue
55 ruiu ubog uze mo
goki . Iu iega zin;
I u zuueti duh . Data
tri imena . edin bog
gozpod zuueti .
1010 iſe zuori nebo . Iz
emlo . Toſe izco ie
ga milozti . Iſe48
mariae . Iſe mic
hahela . Ise pe
1515 tra . Iuſeh boſih zil .
I uzeh boſih moſe
nic . Iuſeh ƀ za
connic . Iuſeh zu&ih
deuuiz . Iuzeh ƀ moki .
2020 Da miraſite napomoki
biti . Kibogu moih gre
chou . Dabim cisto iz
pouued ztuoril . Iod
puztic otboga priel .
2525 Bogu uze mogokemu .
izpouuede uze moie
greche . Iſe marie .
Uzeh nepraudnih del.
inepraudnega pomisleŋa .
3030 Eſe iezem uuede ztuo
ril . ili neuuede . nudmi
ili lubmi zpe ili bdê .
Uzpitnih rotah . Vliſnih
reſih . vtatbinah . Uznicistvę .

161r

Faksimile 161r (249x360)
351 Ulacomztue . Vlichogedeŋ .
Vlichopiti . Uuzmaztue .
Iuuzemlichodiani . Eſe
ieſem ztuoril tiuuo
5 bogu . odtogo dine
40 poneſe xen bih . daſe
dodiniz negodine . Togo
uzego izpouueden bodo .
Bogu . Ise marii . I so
10 laurenzu gozpodi .
45 I uzem zuetim . Itebe
boſi rabe . Caiuze
moih grechou . Iradze
chocu caiati . elicoſe
15 zimizla imam eche
50 meboſe poſtediſi . Daimi
boſe gozpodi . tuuoiu
milozt . dabim nez
ramen . ineztiden
20 nazudinem dine .
55 predtuima oſima
ztoial . igdaſe pri
deſ zodit . Siuuim .
I mrtuim . comuſdo
25 pozuem dele . Tebe
60 boſe miloztivui
poruſo uza moia
zlouuez I moia
dela . Imoie pomiſ
30 lenie . Imoie zridze.
65 I moie telo . Imoi
ſuiuot . Imoiu duſu .
Criſte boſi zinu .
iſe iezi razil . nazi

161v

Faksimile 161v (243x360)
1 zuu& priti . greſ
70 nike iſbauuiti . ot
zlodeine oblazti .
Uchranime otuzega
5 zla . Izpazime
vuzem blaſe .
75 A M E N .
amen

Nazaj
Diplomatični prepis: Ramovš-Kos, 1937
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Diplomatični prepis: Vondrák, 1896

Diplomatični prepis: Pirchegger, 1931


Nazaj
Diplomatični prepis: Pirchegger, 1931
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
II

I

78r

Faksimile 78r (342x500)
1 GLAGOLITE PO NAZ REDKA ZLOUEZA.
Boſe. Gozpodi miloztiuvi. otze boſe. tebe izpovuede.
vuez moi greh. I zuetemu creztu. I zuetei marii. I zue
temu michaelu. Iuuizem crilatcem boſiem. I zuetemu pe
55 tru. I uzem zelom boſiem. I uzem muſenicom boſiem.
Iuzem vuernicom boſiem. I uzem. devum praudnim. Iuzē
praudnim. I tebe boſirabe. choku. biti. izpovueden. uzeh. moih.
greh. I vueruiu. da mi. ie. nazem zuete. beuſi. iti ſe. na on
zuet. pakiſe uztati. na zodni den. Imeti mi ie. ſivuot
1010 pozem. Imeti mi ie. otpuztic moih grechou. Boſe
miloztiuvi. primi moiv. izpovued. moih grechou. Eſe
iezem ztuoril zla. pot den pongeſe bih nazi zvuet
vuuraken. ibih criſken. Eſe pomngu. ili ne pomngu. Ili
vuolu. ili nevuolu. Ili vuede. ili ne vuede. Ili une praud
1515 nei rote. ili ulſi. Ili tatbe. ili zavuizti. ili v uzmazi.
Ili vziniſtue. ili eſe mizetomu. chotelo. emuſe mibi. ne doz
talo. choteti. Ili vpoglagolani. ili zpe. ili nezpe. Ili eſe
iezem. ne zpazal. nedela. ni zueta vuecera. ni mega
pozta. I. inoga. mnogoga. eſe protiu bogu. iprotiu me
2020 mu creztu. Ti edin boſe. vuez. caco mi iega potre
ba vuelica. Boſe gozpodi miloztivi. tebe ze mil
tuoriv. od. zih poſtenih greh. I. odineh mnozeh.
I. vuenſih. i minſih. Eſe iezem ztvoril. teh ze tebe
mil tuoriv. I. zuetei marii. I. vzem zvetim.

78v

Faksimile 78v (344x500)
251 Idabim nazem zuete. tacoga grecha pocazen vzel.
acoſe ti mi zadeneſ. iacoſe tua milozt. itebe liubo.
Boſe ti pride ze nebeze. vſe zeda vmoku. Za vuiz
narod. Dabini zlodeiu otel. otmime vzem zlo
5 deiem. Miloztivui boſe. tebe poronſo me telo. I.
30 mo duſu. I. moia zlovueza. Ime delo. I mo vuoliu.
I. mo vueru. imoi ſivuot. I. da bim uzliſſal. nazodni
den tuo milozt vueliu. Ztemi ieſe vzovueſ tvoi
mi vzti. Pridete ot za mega izvuolieni. pri
10 mete vuecſne vuezelie. i vuecſni sivuot. Eſev
35 iezt. ugotoulieno. iz uueka v uuek. amen.
[…]
[…]
15 […]

Nazaj
I
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
III

II

158v

Faksimile 158v (245x360)
1 Eccę bi detd naſ neze
greſil tevuekigemube
ſiti ſtaroſti neprigem
lioki nikoligeſe pet
55 ſali neimugi niſlzna
teleze imoki nuuvuę
kigemubeſiti bone
ſezavuiztiubui ne
pri iazninu uvignan
1010 Odſzlauuiboſigę Potom
nanarodzlovuezki
ſtrazti Ipetzali boi
do neimoki Ibzzre
duzemirt Ipagibra
1515 tri ia pomenem ze
dai zino ueboſi na
reſemze botomu Oz
ſtanem zich mirzcih
del Eſe ſunt dela ſoto
2020 nina Eſetrebu tuorim
bratra Oclevuetam Eſe
tatua Eſeraſzboi Eſepulti
ugongenige Eſeroti Choi
ſe Ih nepazem nuge pre
2525 ſtopam Eſene nauuizt
nizce teh del mirzene
pred boſima ozima mo
ſete potomu zinzi uvi
deti Izami razumeti
3030 eſebeſe priuuæ zlou
uezi Uliza tazie aco
ſe imuigezim tere ne
priiaznina uz nenauvi
deſſe Aboſiu uzliubiſe

159r

Faksimile 159r (246x360)
351 dabotomu nine Ucircu
vah ich clanam ze I mod
lim ze im I zeti ich
pigem I obeti naſſe im
5 nezem Ozcepaſgenige
40 telez naſich iduſ naſich
Tigeſemoſem imui eſte
buiti eccę tage dela
naſnem delati iaſeo
10 ni delaſe Onibo laſ
45 na natrovuechu ſeg
na naboiachu bozza
obuiachu naga ode
achu malo mogoncka
15 uime boſie bozzekacho
50 mrzna zigreahu ſtran
na bod crovvi zuoge
uvedechu Utim
nizah iuzelezneh
20 vvosiſh Uclepenih
55 bozcekachu I u ime
boſie te uteſſahu
temi temitize deli
bogu bripliſaze taco
25 zinzi inam ze mod
60 liti tomuge vuirch
nemo Otzu Goſzpodi doſ
dani tamoge vzed
li vzezarſtuo ſuoge
30 Eſeieſt ugotouleno iz
65 coni doconi izvvo
lenicom boſiem Igezm
bratria bozuuani ib
bgeni Egoſenemoſem

159v

Faksimile 159v (246x360)
1 niki˜ſe liza niucri
70 ti nicacoſe ubega
ti nugeſtati pred
ſtolom boſigem ze
5 zopirnicom naſim
ze zlodgem ſtarim
75 igeſt ze pred boſi
ma oſima vzaco
mu zuoimi vzti
10 izuoim glagolom
izbovuedati Eſege
80 naſemſzuete chiſto
ſtuoril libobodi do
bro libolizi zlo.
15 Dactomudini zinzi
muzlite ide neca
85 moze vcloniti nu
ge pred boſima oſima
ſtati izio prio imeti
20 iuſegezim bovvedal
Naſ gozbod zueticruz
90 iſegeſt bali teleznaſſih
izpaſitel duſnaſſih ton
bozzledine balouvani
25 ge pozledge pozſstavv
iucazalge im ſeze nam
95 dozſtoi odgego zavue
kati igemuze oteti
preiſe naſſi zeſ ztoco
30 ſtradacho nebo ie te
pechu metlami ipri
100 nizſe ogni petſachv
imetſi tnachu ipolezv
vueſachu iſelezni cliuſi

160r

Faksimile 160r (239x360)
1 ge raztrgachu atobac
mui ninge naſu prau
105 dnu vuerun ipraudnv
izbovuediu toiemoſim
5 ztoriti eſeoni to vue
lico ſtraſtiu ſtuorise
dapotomu zinzi boſi
110 raba prizzuauſe tere
im grechi vuaſa poſte
10 te iim izpovvedni bo
dete grechov uuaſih

Nazaj
II
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Diplomatični prepis: Vondrák, 1896

III

160v

Faksimile 160v (255x360)
1 Iazze zaglagolo
zlodeiu. Iuzem iego
delom. Iuzem iego
lepocam. Toſe uue
55 ruiu ubog uze mo
goki. Iu iega zin;
Iu zuueti duh. Data
tri imena. edin bog
gozpod zuueti.
1010 iſe zuori nebo. Iz
emlo. Toſe izco ie
ga milozti. Iſe49
mariae. Iſe mic
hahela. Iſe pe
1515 tra. Iuſeh boſih zil.
Iuzeh boſih moſe
nic. Iuſeh ƀ za
connic. Iuseh zu&ih
deuuiz. Iuzeh ƀ moki.
2020 Da miraſite napomoki
biti. Kibogu moih gre
chou. Dabim ciſto iz
pouued ztuoril. Iod
puztic otboga priel.
2525 Bogu uze mogokemu.
izpouuede uze moie
greche. Iſe marie.
Uzeh nepraudnih del.
inepraudnega pomiſlenia.
3030 Eſe iezem uuede ztuo
ril. ili neuuede. nudmi
ili lubmi zpe ili bde.
Uzpitnih rotah. Vliſnih
reſih. v tatbinah. Uznicistvę.

161r

Faksimile 161r (249x360)
351 Ulacomztue. Vlichogedeni.
Vlichopiti. Uuzmaztue.
Iuuzemlichodiani. Eſe
ieſem ztuoril ptiuuo
5 bogu. odtogo dine.
40 ponese xen bih. daſe
dodiniz negodine. Togo
uzego izpouueden bodo.
Bogu. Ise marii I so
10 laurenzu gospodi.
45 Iuzem zuetim. Itebe
boſi rabe. Caiuze
moih grechou. Iradze
chocu caiati. elicoſe
15 zimizla imam eche
50 me boſe. poſtediſi. Daimi
boſe gozpodi. tuuoiu
milozt. dabim nez
ramen. ineztiden
20 na zudinem dine
55 predtuima oſima
ztoial. igdaſe pri
deſ zodit. Siuuim.
I mrtuim. comuſdo
25 pozuem dele. Tebe
60 boſe miloztivui
poruſo uza moia
zlouuez. I moia
dela. I moie pomiſ
30 lenie. I moie zridze.
65 I moie telo. I moi
'ſuiuot'. I moiu duſu.
Criſte boſi zinu.
iſe iezi razil. nazi

161v

Faksimile 161v (243x360)
1 zuu& priti. greſ
70 nike iſbauuiti. ot
zlodeine oblazti.
Uchranime otuzega
5 zla. Izpazime
vuzem blaſe.
75 A M E N.
amen.

Nazaj
Diplomatični prepis: Pirchegger, 1931
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Diplomatični prepis: Kopitar, 1836

Diplomatični prepis: Vondrák, 1896


Nazaj
Diplomatični prepis: Vondrák, 1896
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
II

I

78r

Faksimile 78r (342x500)
1 GLAGOLITE PONAZ . REΔKA ZLOUEZA.
Boſe gozpodi miloztiuví . otze boſe . tebe izpovuede .
vuez moi greh. Í zuetemu creztu. Í zuetei marii . Í zue
temu michaelu Iuuizem crilatcem boſiem . I zuetemu pe
55 tru . I územ zelom boſiem . I územ muſenicom boſiem .
Iúzem vuernicom boſiem . I územ devuám praudnim . I úzē
praudnim . Itebe boſirabe . chokú . biti . izpovueden . uzeh . moih
greh . Í vueruiú . da mi . ie . nazem zuete . beuſi . iti ſe . na oń
zuet . pakiſe uztati . na zodni den . Ímeti mi ie . ʹſivuo
1010 pozem. Ímetimiie . otpuztic moih grechou . Boſe
miloztiuvi . primi moiv . izpovued . moih grechou . Eſe
iezem ztuoril zla . pot den pongeſe bih nazi zvuet .
vúuraken . i bih criſken . Eſe pomngu . ili ne pomngu . Ili
vúolu . ili ne vúolu Ili vúede . ili ne vuéde . Ili úne praud
1515 nei rote . ili úlſi . Ili tatbe . ili zavuizti . ili uzmazi .
ili vziniſtue . ili eſe mizetomu . chotelo . emuſe mibi . ne doz
talo . choteti . Ili vpoglagolani . ili zpé . ili nezpé . Ili eſe
iezem . ne zpazal . nedela . ni zúeta vuécera . ni mega
pozta . Í . inoga . mnogoga . eſe protiu bogu . í protiu me
2020 mu creztu . Tí edin boſe . vuéz . caco mi iega potre
ba vúelica . Boſe gozpodi miloztiví . tebe ze mil
tuori . od . zih poſtenih greh . Í . odineh mnozeh
I. vuénſih . í minſih . Eſe iezem ztvoril . teh ze ebe
mil tuori . Í zvetei marii . Í zem zvetím .

78v

Faksimile 78v (344x500)
251 Idabim nazem zuete . tacoga grecha pocazen zel .
ácoſe ti mi zadeneſ . iacoſe tuá milozt . itebe liubo .
Boſe ti pride zenebeze . ſe ze da vmoku . za vuíz
národ . Dabini zlodeiu otél . otmime vzem zlo
5 deiem . Miloztivui boſe . tebe poronſo me telo . Í
30 mó duſú . I moia zlovueza . Íme delo . Í mó vuoliu .
I mo vueru. ímoi ſivuo . I da bim uzliſſal . na zodni
den tuó milozt vueliu . Z temi ieſe zovueſ tvoí
mi vzti. Pridete otza mega . izvuolieni . pri
10 mete vúecſne vúezelie . í vúecſni ſivuót . Eſe v
35 iezt . ugotoulieno iz uueka uuek. Amen.
[…]
[…]
15 […]

Nazaj
I
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
III

II

158v

Faksimile 158v (245x360)
1 Eccę bi detd naſ neze
greſil tevuekigemube
ſiti ſtaroſti neprigem
lióki nikoligeſe pet
55 ſali neimugi niſlzna
telezeimoki nuúvuę
kigemubeſiti bone
ſezavuiztiubui ne
pri iazninu uvignan
1010 Odſzlauuiboſigę Potom
nanarodzlovuezki
ſtrazti Ipetzali boi
do neimoki I bzzre
duzemirt Ipagibra
1515 tri ia pomenem ze
dai zino uueboſi na
reſemze botomu Oz
ſtanem zich mirzcih
del Eſeſunt dela ſoto
2020 nina Eſetrebu tuorim
bratra Oclevuetam Eſe
tatua Eſe raſzboi Eſepulti
ugongenige Eſeroti Choi
ſe Ih nepazem nuge pre
2525 ſtopam Eſene nauuizt
nizce teh del mirzene
pred boſima ozima mo
ſete potomu zinzi uvi
deti Izami razumeti
3030 eſebeſe priuuæ zlou
uezi ɥliza50 tazie aco
ſe imuigezim tere ne
priiaznina uz nenauvi
deſſe Aboſiu uzliubiſe

159r

Faksimile 159r (246x360)
351 dabotomu nine ɥcircu
vah ich clanam ze I mod
lim ze im Izeſti ich
pigem I obeti naſſe im
5 nezem Ozcepaſgenige
40 telez naſich iduſ naſich
Tîgeſemoſem imui eſte
buiti eccę tage dela
naſnem delati iaſeo
10 ni delaſe Onibo laſ
45 na natrovuechu ſeg
na naboiachu bozza
obuiachu naga ode
achu malo mogoncka
15 uime boſie bozzekacho
50 mrzna zigreahu ſtran
na bod crovvi zuoge
uvedechu ɥtim
nizah iuzelezneh
20 vvoſich ɥclepenih
55 bozcekachu I u ime
boſie te uteſſahu
temi temitize deli
bogu bripliſaze taco
25 zinzi inam ze mod
60 liti tomuge vuirch
nemo Otzu Goſzpodi doſ
dani tamoge vzed
li vzezarſtuo ſuoge
30 Eſeieſt úgotouleno iz
65 coni doconi izvvo
lenicocom boſiem I gezm
bratria bozuuani ib
bgeni Egoſenemoſem

159v

Faksimile 159v (246x360)
1 nikiˉſe liza niucri
70 ti nicacoſé ubega
ti nugeſtati pred
ſtolom boſigem ze
5 zopirnicom naſim
zezlodgem ſtarim
75 igeſtze pred boſi
ma oſima vzaco
mu zuoimi vzti
10 izuoim glagolom
izbovuedati Eſege
80 naſemſzuete chiſto
ſtuoril libobodi do
bro libolizi zlo
15 Dactomudini zinzi
muzlite ide neca
85 moze vcloniti nu
ge pred boſima oſima
stati izio prio imeti
20 iuſegezim bovvedal
Naſ gozbod zueticruz
90 iſegeſt bali teleznaſſih
izpaſitel duſnaſſih ton
bozzledine balouvani
25 ge pozledge pozſtavv
iucazalge imſeze nam
95 dozſtoi odgego zavue
kati igemuzeoteti
preiſe naſſi zeſ ztoco
30 ſtradacho nebo ie te
pechu metlami ipri
100 nizſe ogni petſachv
imetſi tnachu ipolezv
vueſachu iſelezni cliuſi

160r

Faksimile 160r (239x360)
1 ge raztrgachu atobac
mui ninge naſu prau
105 dnu vuerun ipraudnv
izbovuediu toiemoſim
5 ztoriti eſeoni to vue
lico ſtraſtiu ſtuoriſe
dapotomuzinzi boſi
110 raba prizzuauſe tere
im grechi vuaſa poſte
10 te íim izpovvedni bo
dete grechov uuaſih

Nazaj
II
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Diplomatični prepis: Kopitar, 1836

III

160v

Faksimile 160v (255x360)
1 Jazze zaglagolo
zlodeiu. Iuzem iego
delom. Iuzem iego
lepocam . Toſe uue
55 ruiu ubog uze mo
goki . Iu iega zin :
Iu zuueti duh . Data
tri imena . edin bog
gozpod zuueti.
1010 iſe zuori nebo. Iz
emlo . Toſe izco ie
ga milozti. Iſe51
mariae. Iſe mic
hahela. Ise pe
1515 tra. Iuſeh boſih zil .
I uzeh boſih moſe
nic. Iuſeh ƀ za
connic. Iuſeh zu&ih
deuuiz. Iuzeh ƀ moki.
2020 Da miraſite napomoki
biti . Kibogu moih gre
chou . Dabim cisto iz
pouued ztuoril . Iod
puztic otboga priel.
2525 Bogu uze mogokemu.
izpouuede uze moie
greche. Ise marie .
Uzeh nepraudnih del .
inepraudnega pomislenia.
3030 Eſe iezem uuede ztuo
ril . ili neuuede . nudmi
ili lubmi zpe ili bdê.
Uzpitnih rotah . Vliſnih
reſih . vtatbinah . Uznicistvę

161r

Faksimile 161r (249x360)
351 Ulacomztue. Vlichogedeni .
Vlichopiti . Uuzmaztue.
Iuuzemlichodiani . Eſe
ieſem ztuoril tiuuo
5 bogu . odtogo dine
40 poneſe xen bih . daſe
dodiniz negodine . Togo
uzego izpouueden bodo.
Bogu. Ise marii . I so
10 laurenzu gozpodi.
45 I uzem zuetim . Itebe
boſi rabe . Caiuze
moih grechou . Iradze
chocu caiati . elicoſe
15 zimizla imam eche
50 meboſe poſtediſi . Daimi
boſe gozpodi . tuuoiu
milozt. dabim nez
ramen . ineztiden
20 nazudinem dine.
55 predtuima oſima
ztoial . igdaſe pri
deſ zodit . Siuuim .
I mrtuim . comuſdo
25 pozuem dele . Tebe
60 boſe miloztivui
poruſo uza moia
zlouuez I moia
dela . Imoie pomiſ
30 lenie . Imoie zridze .
65 I moie telo . Imoi
ſuiuot . Imoiu duſu .
Criſte boſi zinu.
iſe iezi razil . nazi

161v

Faksimile 161v (243x360)
1 zuu& priti . greſ
70 nike iſbauuiti . ot
zlodeine oblazti.
Uchranime otuzega
5 zla . Izpazime
vuzem blaſe.
75 Amen.
Amen.

Nazaj
Diplomatični prepis: Vondrák, 1896
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Diplomatični prepis: Köppen, 1827

Diplomatični prepis: Kopitar, 1836


Nazaj
Diplomatični prepis: Kopitar, 1836
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
II

I

78r

Faksimile 78r (342x500)
1 GLAGOLITE PO NAZ REDKA ZLOUEZA.
Bose gozpodi miloztiui · otze bose · tebe izpovuede ·
vuez moi greh · Í zuetemu creztu · Í zuetei marii · Í zue
temu michaelu · I uuizem crilatcem bosiem · I zuetemu pe
55 tru · Í uzem zelom bosiem · I uzem musenicom bosiem ·
Í uzem vuernicom bosiem · Í uzem · devuám praudnim · I uzē
praudnim · I tebe bosirabe · choku · biti · izpovueden · uzeh · moih
greh · Í vueruiú · da mi · ie · nazem zuete beusi · iti se · na ón
zuet · pakise uztati · nazod ni den · Í meti mi ié · sivuót
1010 pozem · Ímeti mi ie · otpuztic moih gre chou · Bose
miloztiuvi · primi moiv · izpo vued · moih grechou · Ese
iezem ztuoril zla · pot den pongese bih nazi zvuet
uuraken · ibih crisken · Ese pomngu · ili ne pomngu · Ili
uolu · ili ne uolu · Ili uede · ili ne vúede · Ili ú ne praud
1515 nei rote · ili úlsi · Ili tatbe · ili zavuizti · ili uzmazi ·
Ili v zinistue · ili ese mizetomu · chotelo · emuse mi bi · ne doz
talo · choteti . Ili v poglagolani . ili zpé · nezpé · ili ese
iezem · ne zpazal · nedela · ni zúeta vúecera · ni mega
pozta · I inoga · mnogoga · ese protiu bogu · í pro tiu me
2020 mu creztu · Tí edin bose · vúez · caco mi iega potre
ba vúelica · Bose gozpodi miloztii · tebe ze mil
tuori · od zih postenih greh · Í odi neh mnozeh ·
I vúensih · í minsih · Ese iezem ztvoril · teh zé tebe
mil tuo ri · Í zve tei marii · Í zem zvetím ·

78v

Faksimile 78v (344x500)
251 I dabim nazem zuete · tacoga grecha pocazen zel
á cose ti mi zadenes · ia co se tuá milozt · itebe liubo
Bose ti pride zenebeze · se ze da vmoku · za vúiz
národ· Dabini zlodeiu otél · ot mime vzem zlo
5 deiem Miloztivui bose · tebe poronso me telo · Í
30 mó dusú · I · moia · sloveza · Ime delo · Í mó vuoliu ·
Í mo vueru · ímoi sivuót · I da bim uzlissal na zodni
den tuó milozt vueliu · Z temi iese zovues tvói
mi vzti · Pridete ot za mega · izvuolieni · pri
10 mete vúecsne vúezelie · Í vúecsni si vuót Ese v
35 iezt · ugo tou lieno · iz uueka uuek · a men ·
[…]
[…]
15 […]

Nazaj
I
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
III

II

158v

Faksimile 158v (245x360)
1 Eccę bi detd nas neze
gresil te vuekigemube
siti starosti ne prigem
lióki nikoligese pet
55 sali neimugi nislzna
telezeimoki núuvuę
ki gemubesiti bone
se zavuiztiubui ne
priiazninu uvignan
1010 Odszlauuibosigę Potom
nanarodzlovuezki
strazti Ipetzali boi
do neimoki Ibzzre
duzemirt I pagi bra
1515 tri ia pomenem ze
dai zino uuebosi na
resemze botomu Oz
stanem zich mirzcih
del Ese sunt dela soto
2020 nina Esetrebu tuorim
bratra Oclevuetam Ese
tatua Ese raszboi Ese pulti
ugongenige Ese roti Choi
se Ih ne pazem nuge pre
2525 stopam Ese ne nauuizt
nizce teh del mirzene
pred bosima ozima mo
sete potomu zinci uvi-
deti Izami razumeti
3030 esebese priuuæ zlou
uezi Uliza tazie aco-
se imuigezim tere ne
priiaznina uznenauvi
desse A bosiu uzliubise

159r

Faksimile 159r (246x360)
351 da botomu nineUcircu
vah ich clanam ze Imod
lim ze im Izesti ich
pigem I obeti nasse im
5 nezem Ozcepasgenige
40 telez nasichidus nasich
Tîgesemosem52 imui este
buiti eccę tage dela
nasnem delati iaseo
10 ni delase Onibo las
45 na natrovuechu seg
na na boiachu bozza
obuiachu naga ode
achu malomogoncka
15 uime bosie bozzekacho
50 mrzna zigreahu stran
na bod crovvi zuoge
uvedechu Utim
nizah iuzelezneh
20 vvosich Uclepenih
55 bozcekachu I u ime
bosie te utessahu
temi temitize deli
bogu briplisaze taco
25 zinzi inam ze mod
60 liti tomuge vuirch
nemo Otzu Gozpodi dos
dani tamo ge vzed
li vzezarstuo suoge
30 Ese iest úgotouleno iz
65 coni doconi izvvo
lenicocom bosiem I gezm
bratria bozuuani ib
bgeni Egosenemosem

159v

Faksimile 159v (246x360)
1 nikse liza ni ucri
70 ti nicacosé ubega
ti nugestati pred
stolom bosigem ze
5 zopirnicom nasim
zezlodgem starim
75 igestze pred bosi
ma osima vzaco
mu zuoimi vzti
10 izuoim glagolom
izbovuedati Esege
80 nasem zuete chisto
stuoril libo bodi do
bro libo lizi zlo
15 Dactomudini zinzi
muzlite ide ne ca
85 moze vcloniti nu
ge pred bosima osima
stati izio prio imeti
20 iuse gezim bovvedal
Nas gozbod, zueti cruz
90 ise gest bali teleznassih
i zpasitel dusnassih ton
bozzledine balouvani-
25 ge pozledge pozstavv
iucazalge im seze nam
95 dozstoi odgego zavue
kati igemu zeoteti
preise nassi zes ztoco
30 stradacho nebo ie te
pechu metlami ipri
100 nizse ogni petsachv
imetsi tnachu ipolezv
vuesachuiselezni cliusi

160r

Faksimile 160r (239x360)
1 ge raztrgachu atobac
mui ninge nasu prau
105 dnu vuerun ipraudnv
izbovuediu toiemosim
5 ztoriti eseoni to vue
lico strastiu stuorise
dapotomu zinzi bosi
110 raba prizzuause tere
im grechi vuasa poste
10 te íim izpovvedni bo
dete grechov uuasih

Nazaj
II
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Diplomatični prepis: Köppen, 1827

III

160v

Faksimile 160v (255x360)
1 Iazze zaglagolo
zlodeiu · I uzem iego
delom · I uzem iego
lepocam · Tose uue
55 ruiu u Bog uze mo
goki · I u iega zin;
I u zuueti duh · Data
tri imena · edin bog
gozpod zuueti
1010 ise zuori nebo · Iz
emlo · Tose izco ie
ga milozti I se
mariae · I se mic
hahela · i se pe
1515 tra · Iuseh bosih zil ·
Iuzeh bosih mose
nic · Iuseh ƀ za
connic · Iuseh zu&ih
deuuiz · Iuzeh ƀ moki
2020 Da mirasite napomoki
biti · Ki bogu moih gre
chou · Dabim cisto iz
pouued ztuoril · Iod
puztic otboga priel ·
2525 Bogu uze mogokemu
izpouuede uze moie
greche · Ise marie ·
Uzeh nepraudnih del ·
inepraudnega pomisleŋia ·
3030 Ese iezem uuede ztuo
ril · ili neuuede · nudmi
ili lubmi zpe ili bdê53 ·
Uzpitnih rotah · Vlisnih
resih vtatbinah · u znicistvę

161r

Faksimile 161r (249x360)
351 Ulacomztue · Vlichogedeŋ ·
Vlichopiti · Vuzmaztue ·
Iuuzemlicho diani · Ese
iesem ztuoril tiuuo
5 bogu · odtogo dine
40 ponese xen bih · dase
dodiniz negodine · Togo
uzego izpouueden bodo ·
Bogu · Ise marii · I so
10 laurenzu gozpodi ·
45 Iuzem zuetim · I tebe
bosi rabe · Caiuze
moih grechou · Iradze
chocu caiati · elicose
15 zimizla imam eche
50 me bose postedisi · Daimi
bose gozpodi · tuuoiu
milozt · dabim nez
ramen · i neztiden
20 na zudinem dine ·
55 predtuima osima
ztoial ·igdase pri
des zodit. Siuuim ·
I mrtuim · comusdo
25 po zuem dele · Tebe
60 bose miloztivui
poruso uza moia
zlouuez Imoia
dela · I moie pomis
30 lenie · I moie zridze ·
65 I moie telo · Imoi
suiuot · I moiu dusu ·
Criste bosi zinu ·
ise iezi razil · nazi

161v

Faksimile 161v (243x360)
1 zu& priti · gres
70 nike isbauuiti · ot
zlodeine oblazti ·
Uchrani me ot uzega
5 zla · Izpazime
vuzem blase ·
75 A M E N·
amen

Nazaj
Diplomatični prepis: Kopitar, 1836
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Kritični prepisi

Diplomatični prepis: Köppen, 1827


Nazaj
Diplomatični prepis: Köppen, 1827
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
II

I

78r

Faksimile 78r (342x500)
1 GLAGOLITE PO NAZ REDKA ZLOUEZA.
Bose gozpodi miloztiuvi. Otze bose. Tebe izpovuede.
Vuez moi greh. I zuetemu creztu. I zuetei marii. I zue
Temu michaelu. Iuuizem crilatcem bosiem. I zuetemu pe
55 Tru. I uzem zelom bosiem. I uzem musenicom bosiem.
I uzem vuernicom bosiem. I uzem devuam praudnim. I uze
Praudnim. I tebe bosi rabe. choku. biti. izpovueden. uzeh. moih
greh . O vueruiu . da mi . ie . na zem zuete beusi . iti se : na on
zuet . paki se uztati . na zodni den . I meti mi ie : sivuot
1010 po zem . Imeti mi ie . otpuztie moih grechou : Bose
miloztiuvi . primi moiv . izpovued . moih grechou . Ese
iezem ztuoril zla : pot den pongese bih nazi zvuet
vuuraken . i bih crisken . Ese pomngu . ili ne pomngu . Ili
vuolu . ili ne vuolu . Ili vuede . ili ne vuede . Ili u nepraud
1515 nei rote . ili ulsi . Ili tatbe . ili zavuizti . ili v uzmazi .
Ili v zinistue . ili ese mi ze tomu . chotelo . emuse mibi . ne doz
talo . choteti . Ili v poglagolani . ili zpe . nezpe . ili ese
iezem ne zpazal nedela . ni zueta vuecera . ni mega
pozta . I inoga . mnogoga . ese protiu bogu . i protiu me
2020 mu creztu . Ti edin bose . vuez . caco mi iega potre
ba vuelica . Bose gozpodi miloztivi . tebe ze mil
tuoriv . od zih postenih greh . I od ineh mnozeh .
I vuensih . i minsih . Ese iezem ztvoril . teh ze tebe
mil tuoriv . I zvetei marii . I vzem zvetim .

78v

Faksimile 78v (344x500)
251 I da bim nazem zuete . tacoga grecha pocazen vzel .
acose ti mi zadenes . iacose tua milozt . i tebe liubo .
Bose ti pride ze nebeze . vse ze da vmoku . za vuiz
narod. Da bi ni zlodeiu otel . ozmi me vzem zlo
5 deiem . Miloztivu bose . tebe poronso me telo. I
30 mo dusu . I moia zloveza . i me delo . I mo vuoliu .
I mo vueru . i moi sivuot . I da bim uzlissal na zodni
den tuo milozt vueliu . Z temi iese vzovues tvoi
mi vzti . Pridete otza mega . izvuolieni . pri
10 mete vuecsne vuezelie . i vuecsni sivuot . Ese v
35 iezt . ugotoulieno iz uueka v uuek . amen .
[…]
[…]
15 […]

Nazaj
I
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
III

II

158v

Faksimile 158v (245x360)
1 Ecce bi detd nas neze
gresil, te vueki gemu be
siti, starosti ne prigem-
lioki, nikoligese pet-
55 sali neimugi, ni slzna
teleze i moki, nu uvue-
ki gemu be siti. bone
se zavuiztiu bui ne
priiazninu uvignan
1010 Od szlauui bosige Potom
na narod zlovuezki
strazti I petzali boi-
do, neimoki i bz zre-
du zemirt. I pagi, bra-
1515 triia pomenem ze
da i zinouue bosi na-
resemze botomu oz-
stanem zich mirzcih
del Ese sunt dela soto
2020 nina Ese trebu tuorim,
bratra oclevuetam Ese
tatua Ese raszboi Ese pulti
ugongenige Ese roti Choi-
se Ih ne pazem nu ge pre-
2525 stupam Ese nenauuizt
nizce teh del mirzene
pred bosima ozima mo-
sete potomu, zinci uvi-
deti I zami razumeti,
3030 ese bese priuuæ zlou-
uezi V liza tazie aco
se i mui gezim tere ne-
priiaznina uznenauvi
desse A bosiu uzliubise.

159r

Faksimile 159r (246x360)
351 da botomu nine vcircu
vah ich clanamze I mod-
limze im I zesti ich
pigem I obeti nasse im
5 nezem o zcepasgenige
40 telez nasich i dus nasich.
Tge se mosem i mui este
buiti ecce tage dela
nasnem delati iase o-
10 ni delase Oni bo las-
45 na natrovuechu, seg-
na naboiachu bozza
obuiachu naga ode-
achu malo mogoncka
15 u ime bosie bozzekacho
50 mrzna zigreahu stran-
na bodcravvi zuoge
uvedechu V tim-
nizah i u zelezneh
20 vvosich Vclepenih
55 bozcekachu I u ime
bosie te utessahu
temi temi ti ze deli
Bogu briplisaze taco
25 zinzi i nam ze mod-
60 liti tomu ge vuirch-
nemo otzu Gorzpodi dos-
da ni tamo ge vzed-
li v zezarstuo suoge
30 Ese iest ugotouleno iz
65 coni do coni izvvo-
lenicom bosiem I gezm
bratria bozuuani ib
bgeni Egose ne mosem

159v

Faksimile 159v (246x360)
1 nik se biza ni ucri-
70 ti nikakose ubega-
ti nu ge stati pred
stolom bosigem ze
5 zopirnicom nasim
ze zlodgem starim
75 i gest ze pred bosi-
ma osima vzaco-
mu zuoimi vzti-
10 i zuoim glagolom
izbovuedati Ese ge
80 na sem szuete chisto
stuoril libo bodi do-
bro libo lizi zlo
15 da ctomu dini zinzi
muzlite ide ne ca-
85 mo ze vcloniti nu
ge pred bosima osima
stati i zio prio imeti
20 iuse gezim bovvedal.
Nas gozbod zueti cruz
90 ise gest bali telez nassih
i zpasitel dus nassih ton
bozzledine balouvani
25 ge pozled ge pozstavv-
i ucazalge imse ze nam
95 dozstoi od gego zavue
kati i gemu ze oteti
preise nassi zesztoco
30 stradacho nebo ie te-
pechu metlami i pri-
100 nizse ogni petsachv
i metsi tnachu i polezv
vuesachu i selezni cliusi-

160r

Faksimile 160r (239x360)
1 ge raztrgachu a to bac
mui ninge nasu prau-
105 dnu vuerun i praudnv
izbovuediu toie mosim
5 ztoriti ese oni to vue-
lico strastiu stuorise
da potomu zinzi bosi
110 raba prizzuause tere
im grechi vuasa poste-
10 te i im izpovvedni bo-
dete grechov uuasih.

Nazaj
II
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
 

III

160v

Faksimile 160v (255x360)
1 Iazze zaglagolo
zlodeiu. I uzem iego
delom. I uzem iego
lepocam. tose uue
55 ruiu u bog uze mo-
goki. I u iega zin;
I u zuueti duh. Da ta
tri imena . edin bog
gozpod zuueti .
1010 ise zuori nebo . I z-
emlo . Tose izco ie-
ga milozti . I sc
mariae . I sc mic-
hahela . I sc pe-
1515 tra . I useh bosih zil .
I uzeh bosih mose
nic . I useh b za-
connic. I useh zuetih
deuuiz. I uzeh b moki
2020 Da mi rasite na pomoki
biti . Ki bogu moih gre-
chou . Dabim cisto iz-
pouued ztuoril . I od-
puztic ot boga priel.
2525 Bogu uze mogokemu
izpouuede uze moie
greche I sc marie .
vzeh nepraudnih del .
i nepraudnega pomislenia.
3030 Ese iezem uuede ztuo-
ril : ili ne uuede : nudmi
ili lubmi zpe ili bd,
Vzpitnih rotah . v lisnih
resih. v tatbinah. uznicistve,

161r

Faksimile 161r (249x360)
351 Vlacomztue. Vlichogeden.
Vichopiti. Vuzmaztue
i uuzem lichodiani. Ese
iesem ztuoril protiuuo
5 Bogu . od togo dine
40 ponese xen bih . dase
do diniznego dine . Togo
uzego izpouueden bodo
Bogu. I sc marii i sc
10 laurenzu gozpodi.
45 I uzem zuetim . i tebe
bosi rabe . Caiuze
moih grechou. I rad ze
chocu caiati . elicose
15 zimizla imam eche
50 me bose postedisi. Dai mi
bose gozpodi tuuoiu
milozt . dabim nez-
ramen . i neztiden
20 na zudinem dine
55 pred tuima osima
ztoial . igdase pri-
des zodit Siuuim
I mrtuim . comusdo
25 po zuem dele. Tebe
60 bose miloztivui
poruso uza moia
zlouuez I moia
dela . I moie pomis
30 lenie I moie zridze
65 I moie telo I moi
siuuot I moiu dusu.
Criste bosi zinu
ise iezi razil nazi

161v

Faksimile 161v (243x360)
1 zuuet priti . gres
70 nike isbauuiti . ot
zlodeine oblazti .
Vchrani me ot uzega
5 zla . I zpazi me
vuzem blase.
75 A M E N.
Amen.

Opombe

  1. Vondrák, 2. stolpec: uporablja češki sestav brez zaznamovanja dolžin, razširjen s črkama ć, ś; na enem mestu tudi s ſ (najbrž gre za pomoto). Grivec 1942 in 1951 uporablja slovenski sestav, razširjen s črko ć.
  2. Prepis Vostokova v (st)csl. in rusko cirilico (Kopitar 1836 objavlja le njegov prepis v (st)csl. cirilico). Weingart v cirilični rekonstrukciji opozarja na odstopanja BS od stcsl. norme.
  3. Kopitar 1836 (2. stolpec) prepisuje v črkovni sistem z mešanimi latiničnimi in ciriličnimi znamenji za posebne slovanske glasove. Hamm 1966 uporablja klasično latinsko abecedo, razširjeno z znaki za ť, ṛ, ḷ za polglasnika ъ, ь in za у.
  4. Isačenko uporablja naslednje posebne znake: = refleks za psl. *dj, = refleks za psl. *tj, oN = ǫ, eN = ę, öN = jǫ, ü = črka za glas, ki ga v cirilici zaznamuje ju, ьi = jery.
  5. Prim. odlomka iz Izidorjevega spisa Origines (Etymologiae) 1, 20, kjer teče beseda o pomenu ločil distinctio finalis (στιγμή τελεία), distinctio media (στιγμή μεσή) in subdistinctio (ὑποστιγμή): "Ubi enim in initio pronuntiationis necdum plena pars sensus est, et tamen respirare oportet, fit comma, id est, particula sensus, punctusque ad imam litteram ponitur, et vocatur subdistinctio ab eo quod punctum subtus, id est, ad imam litteram accipit. Ubi autem in sequentibus iam sententia sensum praestat, sed adhuc aliquid superest de sententiae plenitudine, fit colon, mediamque litteram puncto notamus, et mediam distinctionem vocamus, quia punctum ad mediam litteram ponimus. Ubi vero iam per gradus pronuntiando plenam sententiae clausulum facimus, fit periodus, punctumque ad caput litterae ponimus, et vocatur distinctio, id est disiunctio, quia integram separavit sententiam" in 1, 21, kjer se pod naslovom De notis sententiarum govori o dodatnih, bolj korektorskih znamenjih, ki da so "asteriscus, obelus, obelus superne adpunctus, limniscus, antigraphus cum puncto, asteriscus cum obelo, paragraphus, positura, cryphia, antisigma, antisigma cum puncto, diple, diple περὶ στίχον, diple περιεστιγμένη, diple ὠβελισμένη, aversa cum obelo, diple superne obelata, diple recta et aversa, ceraunium, chresimon, φ et ρ, anchora aversa, anchora superior, anchora inferior, coronis, alogus" z zapisom Tomaža Kapuanskega (Thomas Capuanus, umrl 1243), ki mu zadostujejo že tri znamenja: "Tres distinctiones considerantur existere, quarum prima comma, secunda colon, tertia periodus appellatur. Comma est punctum cum virgula superius ducta, scil. quum adhuc sensus suspensus remanet auditori. Colon est punctum planum cum animus auditoris necesse non habet aliud expectare, et tamen aliquid addi potest. Periodus est punctum cum virgula inferius ducta, quum animus auditoris amplius non expectat nec amplius querit discera intentionem proponentis." J. P. Migne, Patrologia Latina, (Patrologiae cursus completus. Series Latina) 82, Paris 1844–1864, stolpci 95–98; E. A. Loew, The Beneventan Script, Oxford 1914, 228–229.
  6. Prim. odlomke navedenih spomenikov v: M. Weingart, n. d.
  7. W. Vondrák, Vergleichende slavische Grammatik I, Göttingen 1924 2 , 220.
  8. R. Nahtigal, Programatične in druge opazke h Kosovi razpravi o freisinških spomenikih... Freisingensia IV, ČJKZ 4 (1924), 181; posebno pomembno je tole Nahtigalovo stališče: "Iz pretresa obilne rabe t. zv. naglasnega znaka v prvem slovenskem odlomku jasno sledi, da imamo po ogromni večini, takorekoč skoro vse izčrpajoče, pred seboj le grafične navade za boljše razlikovanje črk in besed pri branju brez zveze z naglasom. Kolikor pa je tega umeti v Wattenbachovem zmislu, ni odmev starovisokonemškega načina zaznamovanja naglašenih in nenaglašenih dolgih ter naglašenih kratkih zlogov, je za slovensko akcentologijo brez pomena ter je omenjati v njej le zanikujoče. Morebitna zveza z naglasom ali posebnim izgovorom se je tu izvršila ne namenoma in povsem slučajno, naslanjajoč se na le grafične ne akcentno-fonetične navade kot izhodišče." Kos se je v svoji razpravi Paleografske in historične študije (str. 65, 66), v odgovor kateri je nastal Nahtigalov spis Freisingensia IV, res skliceval na Wattenbachove razlage, toda ni trdil, da gre v primeru nadvrstičnih znamenj v BS I za zaznamovanje besednih naglasov, temveč le za zaznamovanje veznikov in predlogov ter njihovo razločevanje od besed, s katerimi so pisani skupaj. Menil je, da so ta znamenja opozarjala bralca, ki je bil vajen latinskih besedil, na nenavadne slovanske črkovne skupine. Tako med Kosom in Nahtigalom ni bistvenih nasprotij.
  9. Nad besedo miloztiui je nadvrstično znamenje v 2. in 21. vrstici na fol. 78 (drugič je zapisana kot miloʒtivi), ni ga pa nad to besedo v 11. vrstici na fol. 78 in v 5. vrstici na fol. 78v. Toda če bi odsotnost nadvrstičnega znamenja tu morda lahko pojasnili s tem, da gre že za drugi oz. četrti zapis besede, táko sklepanje ne obvelja v primeru besede tebe: v 2. vrstici na fol. 78 je najprej zapisana brez nadvrstičnega znamenja, v 23. vrstici iste strani pa z njim. Bralec bi torej bil šele na koncu strani seznanjen z glasovno drugačnostjo, ki naj bi jo zaznamovalo nadvrstično znamenje. Pri tipu izrazito oratorskega besedila, kakršno je BS I, je to docela neverjetno. Povsem drug problem pa je morebitno stavčnofonetično razlikovanje mest z enakimi besedami z nadvrstičnimi znamenji oz. brez njih.
  10. Kos–Ramovš, Brižinski spomeniki, Ljubljana, 1937, 6.
  11. Prim. M. Kos, Paleografske in historične študije..., 65, 66.
  12. E. Sievers, Die altslawischen Verstexte von Kiew und Freising, Leipzig 1925, 21.
  13. F. Zagiba, Zum Vortrag der ältesten Sprachdenkmäler bei den Völkern im Donauraum, Die Sprache VI (1960), 94–102.
  14. R. Lauer, Zur Funktion der Akzentzeichen in den Freisinger Denkmälern, v: Freisinger Denkmäler, München 1968, 175–184.
  15. Če bi v BS I šlo za nevme, bi le-te lahko bile le prvotnih, akcentom povsem podobnih oblik. Muzikolog J. Snoj v svojem mnenju uredniškemu odboru pušča vprašanje, ali so nadvrstična znamenja v BS I nevme ali ne, odprto.
  16. J. Schaeken, Die Akzentzeichen im 1. Freisinger Denkmal, Zeitschrift für slavische Philologie XLVII, Heidelberg 1987, 349.
  17. J. Gvozdanović, O akcentu i vokalskom kvalitetu u Brižinskim spomenicima, SR 37 (1989), 46, 47 (op. 3).
  18. J. Gvozdanović, Akcentski znakovi u prvom Brižinskom spomeniku, Zbornik Matice srpske za filologiju i lingvistiku XVI/2, Novi Sad 1973, 29.
  19. L. Traube, Nomina sacra, 167 in dalje.
  20. L. Traube, n. d., 146.
  21. L. Traube, n. d., 156 in dalje.
  22. M. Kos, Paleografske in historične študije..., 68.
  23. § 199BS I, 9 (78r, 9) Rekonstrukcija iz e je precej zanesljiva. Ni povsem razumljivo, zakaj je pisar črko n najprej zradiral, da jo je zatem ponovno zapisal nad vrstico. Nepojasnjen je tudi izvor luknje v pergamentu. Lahko je bila tam že od samega začetka, mogla pa je nastati tudi kot posledica razure. Vsekakor luknja ni poznejšega izvora, saj jo je pisar na drugi strani folija že upošteval pri pisanju. Zato lahko po moji presoji izhajamo iz ugotovitve, da je ta korektura sodobna. Nastanek korekture velja bržkone razlagati tako, da je bila pri levi potezi črke n navzdol narejena napaka (ali pa je bil pergament tam že poškodovan) in je bila napaka skupaj z naslednjim napačno zapisanim samoglasnikom zradirana. Ker je bil že tako in tako zelo fini in tanki pergament na tem mestu zaradi razure močno poškodovan, korektura ni bila zapisana, kakor je običajno sicer, na radiranem mestu, ampak nekoliko nad njim. Vondrák je kot izvirni zapis domneval zodnu, za kar pa v samem rokopisu ne najdemo nikakršne potrditve. Bil je mnenja, da je mogoče v korekturi prepoznati drugo pisavo in je prišel zaradi pike nad i do sklepa, da naj bi bila korektura vnesena pozneje. Čeprav je pika nad i v latinski paleografiji res poznejši pojav, kažejo vsi drugi indici (duktus pisave, barva črnila, upoštevanje luknje na nasprotni strani) na sočasno razuro in korekturo. (Op. R. W. Marti)

    § 200V razpravi, iz katere so vzeti podatki o originalnih rokopisnih korekturah v BS, je Roland W. Marti objavil še več drugih pomembnih podatkov glede korektur. Relevantne so mdr. navedbe o tem, kateri starejši raziskovalci BS so posamezno korekturo že upoštevali in kako so jo razlagali; to so bili Kopitar, Vondrák, Ramovš-Kos in Grdina. Te navedbe v tukajšnji prikaz besedil niso vključene. (Op. ur.)

    § 201Na tem mestu je med 'nazod' in 'ni' zaradi razure nastala v foliju luknja, ki sta jo diplomatična prepisa Ramovš-Kos ter BS 2004 ponazorila s krožcem; tega v pričujoči izdaji ne zaznamujemo. (Op. ur.)

  24. Iz tipografskih razlogov smo na tem mestu prenesli nadvrstično znamenje pred dolgi ſ.
  25. Ostrivec, ki v izdaji BS 2004 na tem mestu stoji nad sredinsko piko, je tu premaknjen k velikemu I – v vseh štirih primerih v vrsticah 19, 22, 24.
  26. BS I, 20 (78r, 20) Črka a prvotnega zapisa na tem mestu ni bila do konca izpisana; sestaja le iz poteze navzdol in nastavka za polkrožec. Zdi se, da se je pisar nato zavedel napake in jo je popravil, čeravno ne zelo spretno. (Op. R. W. Marti)
  27. Nadvrstično znamenje je bilo tu prešeno pred dolgi ſ.
  28. Ostrivec nad sredinsko piko je tu premaknjen nad veliki I.
  29. Na tem mestu je ista luknja v foliju kakor na prejšnji strani v vrstici 9; krožca med 'ot' in 'za', s katerim to zaznamujeta izdaji Ramovš-Kos in BS 2004, tu ne postavljamo.
  30. BS II, 22 (158vb, 5) Spremembo iz o v a je moč jasno prepoznati (3a), prav tako tisto iz u v o (3c). Na vnos črke ſ lahko sklepamo zato, ker z naslednjo črko z ni povezana v ligaturo, kakor je sicer, kadar ti črki stojita ena ob drugi, denimo v BS II, 80 (159va, 12). (Op. R. W. Marti)
  31. BS II, 30 (158vb, 13) Ligatura æ je v Brižinskih spomenikih izpričana samo na tem mestu. Analiza pisnih potez nas nagiba k sklepu, da je bil prvotno napisan samo a in da je nadaljevanje v ligaturo sledilo naknadno. Za pisarja BS II in III se uporaba ligatur pri samoglasnikih ne zdi značilna: tudi v drugem besedilu, za katerega je možno, da poteka iz iste roke (München, Hauptstaatsarchiv, HL Freising 3b, f. 181-182), ligatura æ nastopa le dvakrat, sicer pa imata prednost ę (e caudata) in neligiran zapis. V kratkem latinskem besedilu, ki v kodeksu neposredno sledi BS I in ga je napisala ista roka, se ta ligatura tudi pojavi (tuæ), prim. Grdina (BS 2004, str. 22). Vendar tega zapisa ni mogoče uporabiti za to analizo, saj BS I in II izvirata iz različnih rok, ki kažeta le malo skupnih potez. (Op. R. W. Marti)
  32. Izdaja BS 2004 uporablja netipično znamenje nad malim i, s katerim reproducira izgled tega stvn. znaka za dolg poudarjen zlog; tu ga prepišemo kot običajen cirkumfleks. Prim. Ramovš-Kos, str. 6.
  33. BS II, 52 (159rb, 1) Prva črka je bila izvorno skoraj gotovo b, saj je razločno videti neki radirani podaljšek navzgor (ascendij). Pri tem je šla poteza še tudi spodaj proti desni, tako da je alternativni h s tem izključen. Glede druge radirane črke je mogoče ugotoviti le, da je prav tako imela ascendij. (Op. R. W. Marti)
  34. BS II, 61 (159rb, 10) Na naknaden vnos črke t kaže razporeditev prostora. Na drugih mestih je ligatura tz umeščena bistveno širše, denimo v BS II, 12 (158va, 12). (Op. R. W. Marti)
  35. BS II, 65 (159rb, 14) Na koncu besede se brez dvoma nahaja določen popravek. Prva možnost je ta, ki je predlagana v prikazu. Alternativno bi jo bilo mogoče obravnavati tudi v sklopu s korekturo v naslednji vrstici, in sicer tako, da je bila beseda prvotno zapisana pravilno (izconi). Ko pa je pisar v naslednji vrstici hotel popraviti napačno obliko izvvolenico, je popravek pomotoma napravil v predhodni vrstici (vrstični preskok); to pomeni, da je izconi „popravil“ v izcom. To je moglo s svoje strani spet vplivati na naslednjo korekturo, ki ima prav svojevrstno obliko. (Op. R. W. Marti)
  36. BS II, 66 (159rb, 15) Ni jasno, zakaj je bila ta korektura nadpisana nad vrstični prostor, saj bi prostor v vrstici zadoščal za manjkajoči m, česar tudi ni oteževala nobena luknja ali razura. Prav tako je potrebna razlage nenavadna ponovitev črk co. Če sprejmemo alternativno pojasnitev prejšnje korekture, potem je nenavaden način te izboljšave mogoče razložiti s pisarjevo zmedenostjo, ko je korekturo sprva pričel v napačni vrstici. (Op. R. W. Marti)
  37. BS II, 68 (159rb, 17) Raziskava rokopisa enoznačno kaže, da je bil sedanji e razvit iz nekega drugega znaka. Lahko da je šlo že prvotno za e, ki je bil nato le jasneje izpisan, ali pa je bila kot osnova zapisana črka t. Ta nejasna ugotovitev žal ne prispeva k osvetlitvi tega temnega mesta. Vendar korektura dopušča domnevo, da je bilo to mesto že v izvirni rabi razumljeno kot napaka. (Op. R. W. Marti)
  38. BS II, 68 (159rb, 17) Od prvotnega zapisa za tem raziranem mestu ni mogoče več ničesar razbrati. (Op. R. W. Marti)
  39. BS II, 93 (159vb, 8) Tu nedvomno nastopa korektura, vendar prvotne črke ni mogoče z gotovostjo določiti. Lahko bi bila t. To bi pomenilo, da je pisar to mesto pričel popravljati takoj, še preden je zapisal drugi t. (Op. R. W. Marti)
  40. BS II, 95 (159vb, 10) Jasno je razbrati, da je pisar na tem mestu zastavil pisalo za začetek neke druge črke in ne za g. Teoretično bi to lahko bil i, m ali n. Glede na oblikoslovne danosti se zdi zadnja možnost najbolj verjetna. (Op. R. W. Marti)
  41. BS II, 110 (160ra, 8) Pri obeh izbrisanih črkah je bil zradiran ascendij. Prvo črko je mogoče skoraj zanesljivo rekonstruirati kot ſ. Pri drugi pa bi lahko šlo za t. (Op. R. W. Marti)
  42. BS II, 111 (160ra, 9) Črka e na koncu vrstice je skoraj zagotovo razvita iz neke druge črke, ki pa je ni več mogoče zanesljivo prepoznati. Lahko bi šlo za r, čeravno bi v tem primeru lahko pričakovali potezo navzdol prek meje pisnega prostora; taka poteza navzdol je po vsem videzu nastala šele, ko je pisar ponovno zastavil pisalo. Prim. II, 98 (159vb, 13). (Op. R. W. Marti)
  43. BS III, 12 (160va, 12) V tem in naslednjih treh primerih so razure tako temeljite, da prvotnega zapisa ni mogoče podati. Grdina izhaja v vseh primerih iz m kot prvotne črke, medtem ko Vondrák 1896, 44, postulira nič kaj natančne „slov. koncovky“. Na podlagi drobcev, ki niso bili zradirani, in upoštevajoč širino razur, moramo sprejeti stališče, da v vseh štirih primerih nemara ni bila izbrisana ista črka. Na tem mestu se zdi črka m zaradi črkovne širine in še razpoznavnih sledi manj verjetna. V primeru naslednjih dveh korektur (III, 13 in III, 14) se zdi možno, da bi bila prvotno zapisana bodisi m ali n. V četrtem primeru (III, 27) pa se m iz prostorskih razlogov ne zdi verjeten. (Op. R. W. Marti)
  44. Nad zadnjim e nastopa stvn. znak za dolg poudarjen zlog, ki ga tu prepišemo kot cirkumfleks. Prim.Ramovš-Kos, str. 6.
  45. BS III, 36 (161ra, 2) Rekonstrukcija prvotnega zapisa je precej zanesljiva. Po drugi strani ne gre povsem izključiti črke U. (Op. R. W. Marti)
  46. Med 'nazod' in nadpisanim 'ni' je zaradi razure nastala v foliju luknja, ki jo Ramovš in Kos v svojem diplomatičnem prepisu ponazorita s krožcem; tega v pričujoči izdaji ne zaznamujemo.
  47. Na tem mestu je ista luknja kakor na fol. 78r v 9. vrstici, zato sta Ramovš in Kos med 'ot' in 'za' umestila krožec, ki ga tu ne reproduciramo.
  48. Ramovš in Kos označujeta kontrakcijo ſce s črtico nad c in e.
  49. Pirchegger piše v svoji izdaji BS črtico prek vseh treh črk ſce in naslednjih kontrakcij; tu prepišemo njegovo zaznamovanje kontrakcij le s črtico nad srednjo črko (ſe).
  50. Vondrák uporablja na mestih, kjer stoji v rokopisu u s podaljšano desno potezo, veliki U z netipičnim podaljškom. To njegovo znamenje smo prenesli v tukajšnji prepis kot znak ɥ, ki je po videzu še najbolj podoben znaku v rokopisu, čeprav prihaja dejansko izmed znamenj mednarodne fonetične pisave (IPA).
  51. Pri tej in nasl. kontrakcijah postavlja Vondrák v svoji izdaji črtico nad vsemi tremi črkami ſce, kar tu prepišemo le s .
  52. Nad i uporablja Kopitar v svoji izdaji stvn. znamenje za dolg poudarjen zlog (stari cirkumfleks); tu ga prepišemo kot navadni cirkumfleks.
  53. Kopitar uporablja v svoji izdaji pri tej besedi nad črko e stvn. znamenje za dolg poudarjen zlog; tu ga prepišemo kot navadni cirkumfleks.















Prikaži v standardnem Unikodu BRIŽINSKI SPOMENIKI
Kolofon TEI
Ta datoteka je zapisana v pisavi ZRCola
Nazaj
Uvodne študije
Glavno kazalo
Razčlenjeno kazalo
Naprej
Kritični prepisi

Valid HTML 4.01!Valid CSS!Creative Commons License
Datoteka HTML narejena s pretvorbo iz baze v TEI P4/XML.
Avtorske pravice za besedilo te izdaje ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Brez predelav 2.5 Slovenija ; © Avtorske pravice za posnetek govorne rekonstrukcije: ZRC SAZU in Radio Slovenija, RTVS; © Avtorske pravice za digitalni faksimile izvirnika Clm 6426: Bayerische StaatsBibliothek, München
Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva ; Delo za to elektronsko izdajo je financirala Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v okviru raziskovalnih programov MVZT P6-0024 (A) in MŠZŠ PO-0542-0106.
Vprašanja in komentarje pošljite na matija.ogrin@zrc-sazu.si