Višnja Gora (VGO-1)

3. Sedanje in prejšnja hranišča

4. Dosedanje objave in obravnave

Kolikor je znano, besedilo nikoli ni bilo objavljeno ali vsaj omenjeno v kakšnem tisku, kar zaradi njegove kratkosti, vsebinske skoposti, poznega nastanka in siceršnje nepomembnosti niti ne preseneča. Nanj sta me napotila prepis besedila in podatek o hranišču, na katera sem naletel v Vrhovnikovi zapuščini v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.⁶⁵⁶

5. Oblikovne značilnosti

Sodni zapisnik nosi na hrbtu nemški naslov »Verfahrungs=Protokoll des Michael Strojan wider Joseph Kaſteliz«. Sestavlja ga 14 popisanih neoštevilčenih listov oziroma 28 strani velikosti 24 x 34,7–35 cm. Slovenska prisega je na predzadnjem in zadnjem listu (26. in 27. stran) in predstavlja v spisu zadnji zapis.

6. Okoliščine in čas nastanka

O nastanku vsebinsko skromne in kratke višnjegorske sodne prisege vemo več kakor o veliki večini obravnavanih prisežnih besedil. Zabeleženi so čas, kraj, imena pisarja in drugih navzočih oseb ter celoten postopek, ki je do prisege privedel. Prisega je zaključno dejanje, zajeto v zapisniku o pravdi med mizarjem Mihaelom – Miho Strojanom in višnjegorskim meščanom Jožefom Kastelcem. Kot tožnik je nastopil Strojan, nedomačin, ki je prej kot mežnar prebival v Dobrepolju, nato pa se je z družino preselil v Višnjo Goro in imel od mihelovega (29. 9.) 1800 v najemu Kastelčevo hišo na Trgu. Hišni lastnik mu po letu dni ni hotel podaljšati najemne pogodbe, kar je privedlo do spora in slednjič do tožbe. Ko je Strojan tudi po izteku najemne pogodbe ostal v hiši in Kastelcu plačal le polovico najemnine, naj bi ga ta 9. oktobra 1801 s pomočjo dveh sodnih slug z vsemi stvarmi vred vrgel iz hiše in mu pri tem poleg neposredne škode (nekaj uničenih in razbitih stvari) nakopal še vrsto drugih stroškov. Strojan je Kastelca 30. avgusta 1802 tožil in v tožbi zahteval povrnitev stroškov zaradi selitve v Šmarje ter izpada zaslužka od mizarskega poklica. Po zaslišanjih obeh strani je Kastelčev odvetnik na sodni razpravi 7. januarja 1803 zahteval, da mora tožnik v skladu s sodnim redom najprej jamčiti za nastale sodne stroške, česar pa naj Strojan ne bi zmogel. Četudi vse kaže, da ni bil reven, saj je njegove stvari ob selitvi v Šmarje peljalo kar deset voz, osem dvovprežnih in dva enovprežna, je bil o svoji plačilni nezmožnosti pripravljen priseči. 20. aprila mu je mestno sodišče za položitev prisege določilo 9. maj ob 9. uri zjutraj. Mihael Strojan se je odzval in v navzočnosti sodnega upravitelja Elije Šparovca, treh mestnih svétnikov ter pisarja Franca Pogačnika izjavil, da Kastelcu za poravnavo sodnih stroškov ne more dati nobenega jamstva. Potem ko ga je sodišče opozorilo na posledice krive prisege, je svoje besede potrdil s prisego, pod zapis slovenskega prisežnega besedila v sodnem zapisniku pa namesto podpisa pristavil križec.

Tako kot celoten sodni spis je prisego zapisal mestni pisar (Actuar) Franc Pogačnik. Njegovo ime smo srečali že pri Metliki, ker utegne biti povezan s prenosom dveh tam nastalih prisežnih besedil v Višnjo Goro, kjer sta se ohranili v mestnem arhivu. Iz razpoložljivih virov ni ugotovljivo, od kod je pisar Pogačnik izviral, sodeč po priimku in nekaterih značilnih jezikovnih potezah v prisegi (gl. točko 8), pa je šlo skoraj brez dvoma za Gorenjca. V Višnji Gori ga srečujemo v dveh obdobjih, prvič med letoma 1786 in 1792 ter drugič od 1798 do smrti leta 1803. Ko se je 27. februarja 1786 oženil z domačinko Marjeto, hčerko pokojnega meščana Jožefa Šparovca, je v poročni matični knjigi označen kot sin pokojnega gospoda Antona Pogačnika, pisar višnjegorskega gospostva in bivajoč v gradu.⁶⁵⁷ Še isto leto 15. maja ga prvič zasledimo v vlogi mestnega pisarja (scriba civitatis Weixl.)⁶⁵⁸ in v tej funkciji še večkrat do leta 1792.⁶⁵⁹ Kot pisar ali sindik je nato tri leta izpričan v Metliki,⁶⁶⁰ nakar se je leta 1797 ali 1798 za stalno vrnil v ženino rodno Višnjo Goro. V višnjegorskih virih nastopa odtlej kot pisar, sindik in mestni blagajnik (Aktuär, Actuar, Stadt Syndicus, Sÿndikh vnd Kassier, Stadtschreiber und Kassier, Stadtschreiber, Praenotirungs Actuar).⁶⁶¹ Umrl je star 43 let dne 2. septembra 1803, le nekaj mesecev po nastanku slovenske prisege.⁶⁶²

7. Vsebina

Vsebina prisege je nadvse skopa in brez poznavanja konteksta težko razumljiva. Tožnik Miha Strojan pod prisego izjavlja, da tožencu Jožefu Kastelcu zaradi uboštva ne more jamčiti poravnave nastalih sodnih stroškov. Kastelca je tožil za poravnavo škode, ki naj bi mu jo ta povzročil, ko je njegove stvari zmetal iz svoje hiše: »za pogervane škodo zavol venmetajna mojga blaga iz gospodave hiše«. Kako in zakaj je do dejanja prišlo, sama prisega ne pove.

Celotno prisežno besedilo sestavlja en sam stavek z dvema nepravilno oblikovanima podredjema, ki ga zaključuje kratka sklepna formula. Zanimivo je poimenovanje obtožnik za toženca: »temo mojmo optožniko«.

8. Pravopisne in jezikovne značilnosti

Struktura besedila je standardna za prisežna besedila, besedilo pa dobesedni prevod iz tedanje sodne nemščine. Prisego je Pogačnik bodisi najprej napisal v nemščini bodisi v mislih sproti prevajal v slovenščino. Jezikovne poteze ne morejo skriti piščevega gorenjskega idioma, npr. temo mojmo optožniko, Boh, toko.

Pravopis je precej individualen, a tudi dokaj dosleden. Šumevec [č] piše Pogačnik kot zh, sičnik [c], ki se pojavi enkrat samkrat, je zapisan kot z. Za [š] uporablja pisec sestavljeni grafem sh, za [ž] pa sch. Od pravila odstopi enkrat samkrat, in sicer pri šumniški skupini [šč] (Sroschzhine). Nedosledno je razlikovanje med sičnikoma [s] in [z], ki sta praviloma zapisana kot s, trikrat pa srečamo za [s] tudi sestavljeni grafem ſs. Pod vplivom nemščine Pogačnik ohranja pisanje ph za [f] v osebnem imenu Jožef (Joschephu) in dvojni w pri pisanju adaptiranih nemških izrazov pogerwane in gwishno.

Pisanje [Š] in [Ž]

Pisanje [Č] in [C]

9. Pomen in vloga v družbenem okolju

Edina višnjegorska prisega je po vsebini in obsegu kratek, obroben zapis v sodnem spisu, ki mu daje težo le spoznanje, da gre za drugo najstarejšo znano mestno prisego iz sodne prakse, ohranjeno v izvirniku. Prisega je samo štiri leta mlajša od nedavno odkrite novomeške iz leta 1799 (NME-5). Poleg teh dveh poznamo dve starejši, vendar prva, kamniška iz leta 1735 (KAM-1), najverjetneje sploh ni nastala v Kamniku, druga, metliška iz okoli leta 1780 (MET-2), pa se je ohranila samo v nedatiranem prepisu, namenjenem za pisarniški vzorec.

S prisego VGO-1 se končno lahko tudi Višnja Gora prišteje k mestom, iz katerih imamo ohranjene primerke slovenskih priseg. Ugotovitev je še posebej pomembna ob dejstvu, da je višnjegorski mestni arhiv zelo dobro ohranjen, a v njem ni starejših slovenskih besedil, nastalih v tem mestu. Ohranjena sta sicer dva slovenska uradovalna zapisa iz okoli leta 1780 in iz leta 1801, ki pa sta nastala drugje.⁶⁶³ Poleg tega je za Višnjo Goro v prvi polovici 18. stoletja izpričano slovensko razpravljanje v mestnem svetu, saj je bil tedaj v tem mestecu komaj kdo pismen in vešč nemščine.⁶⁶⁴ Tako je tudi skupina mestnih čevljarjev leta 1708 pred vicedomskim uradom v Ljubljani prisegla v slovenščini.⁶⁶⁵ Iz višnjegorskega okolja poznamo sicer še dve slovenski uradovalni besedili. Prvo je opis meja deželskega sodišča Višnja Gora, nastal po letu 1661,⁶⁶⁶ drugo pa prisega, zapisana leta 1747, ko so pred oskrbnikom gospostva Višnja Gora kot nepristranskim sodnikom prisegli trije podložniki.⁶⁶⁷ Obe prisežni besedili iz 1. polovice 18. stoletja sta shranjeni v Auerspergovem knežjem arhivu na Dunaju.

10. Literatura