eZISS | Brižinski spomeniki | Škofjeloški pasijon | Kapelski pasijon | Prisege: mestne | Prisege: trške in poklicne | Zois: Korespondenca | Slomšek: Tri pridige | Iz. Cankar: S poti | Podbevšek: Zbrane pesmi | English |
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Delo na tej elektronski izdaji sta financirala Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport RS in SAZU
|
KAPELSKI PASIJON
Rokopis z naslovom Komödia od Kristusouiga Terplinja Katiro so nekidei na te ueliki zhetertig inu na te uelikonozhni Pondelik v Kappli spilali, ki je v literaturi dobil ime Kapelski pasijon (=KP), je leta 1899 našel koroško-slovenski zgodovinar Stefan Singer. Prvi in dolgo edini raziskovalec KP je bil France Kotnik, ki je nastanek rokopisa datiral s koncem 18. začetkom 19. stoletja. Georg Graber je na osnovi skopih drobcev besedil, ki jih je citiral Kotnik v svojih razpravah, trdil, da je KP zgolj „skrajni rob“ (Ausläufer) razširjanja nemško-koroške pasijonske igre v varianti iz Sörga blizu Št.Vida ob Glini/St. Veit an der Glan. Jože Koruza je kot prvi povezal KP s slovensko pasijonsko tradicijo, ki se je manifestirala v Passio Christi, uprizorjeni leta 1615 v lingua vulgaris pri jezuitski postaji v Dobrli vasi. Elektronska izdaja vsebuje predgovor, faksimile, diplomatični prepis, kritični prepis in opombe. Oba prepisa sta povezana s faksimili, povezana pa sta tudi medsebojno. To omogoča vzporedni prikaz faksimilov s prepisi, kakor tudi vzporedni prikaz obeh prepisov. Diplomatični prepis je bil tudi ročno lematiziran, tako da je vsaka pojavnica v prepisu opremljena s svojo lemo. Zapis podpira tudi primere, ko ima ena pojavnica v prepisu dve lemi ali obratno. |