M P 40

Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu

Dunaj, 13. 6. 1812

Kazalo


M P 40: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 13. 6. 1812

M P 40 (faksimile) M P 401 (prepis)
Faksimile MP40.f.1

Wien den 13ten Juny 1812

E. G.!

Es geht mir vieles verkehrt. Da indeß die Hauptsache, meine zwey angenehmen Dienste, in Ordnung sind, so wird Gott das übrige wohl auch geben, d. i. nur ein stabiles Quartier in einem Stifthause, wo ich meine Bibliothekula, meine mineralogischen Commissionen, meine Recensionen u. andere bibliographische Arbeiten, aufschlagen kann. Am Ende wende ich mich, wenn ich selbst durch kleinere Gönner nichts ausrichten kann, gerade an den Erzbischof daß er mich einem der Prälaten empfiehlt. Da ich zu Engel in 4 nakte Wände einzog, so hat mich die Einrichtung auf 2/3 meines Ersparten ausgeräckelt. Das ganze Ding ist mir wenigst 1/2 Jahr zu früh gekommen. Daran ist aber mein alter Kostherr schuld, der uns so schlecht heizte, daß mein Grieche erkrankte, und ich selbst Ehrenhalber auf Trennung drang. Ich kann ihn um Micheli wieder haben, sed non faciam, ausser wenn ich selbst Kost geben kann, damit mich nicht fremde Schmutzigkeit in Verlegenheit bringe. (Und wir hatten gute Heizung im erneuerten Kontrakt namentlich ausgemacht). Sed taceamus de his, quae mutari nequeunt. Nur ist dies halbe Jahr für mich in pecuniärer Hinsicht, weil ich nichts daneben verdiene, und in literarischer, weil ich im Hause nicht à mon aise bin, abermahl verlohren. D. h. ich habe genug zu leben, aber ich kann nichts auf die Seite legen für besser, anständiger, liberaler etc. leben: sed dabit deus his quoque finem. Sonst konnt’ich Slavine et etc. zu Duzend bestellen: nun muß es aufhören. Gut macht Muth! Daher muß ich mich wohl wieder um Gut umsehen.

Novosilzov ist fort, mit tausend Versprechungen, und Einladungen ihm zu schreiben: valeat quantum valere potest. Auch hat er mir einen Slavin auf Schreibpapier davongetragen. Valeat et hoc. Nec tamen despero de illo meae Musae pro futuro!

Faksimile MP40.f.2

E. G. konische Gläser sind noch nicht da, sollen aber in 14 Tagen kommen. Gewiß dachten E. G. ich hätte darauf vergessen: Aber ich meldete mich den 1ten May an, und wieder den 1ten Juny, wie man mich bestellt hatte: nun videbimus in 14 Tagen. Dr. Schmid hat mich mit E. G. gütiger Erinnerung erfreut, aber den Jenko mit briefleeren Händen betrübt. Jenko glaubt nicht, daß da andere dergleichen Privatfabriken bestehen, man es eben ihm werde erschweren wollen: gerade in dieser Überzeugung, daß also E. G. Vorwort den Pr. Leitner nicht in Verlegenheit bringen könne, gab ich seinen Wünschen nach, seine Bitte an E. G. einzuschliessen. Er möchte gern reich werden, um seiner darbenden Familie aufzuhelfen. Ein Kaufmann und S. Ex. S.xx selbst, wollen ihm das Kapital vorschießen. Ein darbendes Professorleben ist für ihn, wie er meint, so gut als gar keines. Bog mo dej – srezho al pamet? Mann muß aber so seyn, wenn man aus nichts was machen will. Daß er nur nicht die hunderte derer vermehre, die gegen einen auf solche Art reussirt sind! Sed si potes, das illi illam commendatitiam aut potius introductoriam: hic est Jenko, qui vult hoc, nisi tibi officit.

Von Dobr. hab’ich noch keine Antwort für Appendini: die Kaiserinnen werden ihn zerstreuen. Morgen schreib ich ihm.

Primitz bittet mich gar demüthig – stolz um Gnade. Ich will ihn noch einmahl aufnehmen in quantum possum et ille indiget.

De bello nil adhuc, nec de pace in Valachia quidquam veri. Mox audiemus.

De alphabeto slavico pensamus semper et fiet pro viribus. Volney der berühmte reisende Orientalist hat meine dießfäligen Ideen ganz wie ich sie in der Vorrede meiner Gramm. ohne von ihm was zu wissen 1796 (Simplification der langues Orientales An IV. 8ber) für das elende arabische Alphabet gehabt. Sed tantum valet consuetudo, ut rem verissimam frustra suasisse videatur!

Faksimile MP40.f.3

Von Mohs weiss ich nichts weiter: aber E. G. sollten nicht vergessen, uns 1/2 Tuzend von Breislak Geognosie, auch in Commission auf Verrechnung zukommen zu lassen, damit er einmahl in Deutschland zum Verhör komme. Oder haben Sie den kürzesten Weg durch Mohs ergriffen, und dieser an Moll etc.

Wolf hat mich in der Vorrede des ersten Bandes seines neuen Plato neben Alter, Bast und Boissonade aufgeführt (Kopitarus ): und ebenso freut mich sein guter Gedanke, daß er ein Ex. auf Velin dem Grafen Ossxxx für die Hofbibliothek präsentirt hat für Wohlthaten, die er neulich (durch meine Collationirung) erhalten. Wäre ich nur einmahl mit meinem Wohnen (jetzt mein ganzes häusliches Glück) in Ordnung, bald sollte die Hofbibliothek die verdiente Celebrität durch gedruckte Cataloge ihrer Schätze erhalten.

Zu Schreibers komme ich nicht weil die Zusammenkünfte im Sommer nicht Platz haben, da erst nach 9 Uhr Abend wird. Und Aufträge an ihn habe ich auch keine!

Den Botaniker Host hab’ich neulich in seinem Garten bei Belvedere kennen gelernt. Das wußt’ich gar nicht, daß er ein Illyrier ist. Er hatte eben dem Hladnik zugeschrieben. Baron Karls Verlust bedauerte er ungemein. Ich war mit dem Bibliothekar der Univesität dahin spazieren gegangen. – Humbolds Bruder, der hier Gesandter ist, ein Rival von Vater in der Linguistik, hat mich zu seinem Slavischen Sprachmeister ersucht. Durch ihn kann ich auf Deutsche wirken, daß sie endlich einmahl den Schlözer ersetzen. Sein Hofmeister (H. hat eine starke Familie) ist ein starker Gräciste, aber sieht aus wie ein Jude. Hxx selbst aber ist ein lieber hübscher Mann.

Nachmittag. V. Schemerl begegnete mir, und gab mir, auf die Nachricht, daß ich eben schreibe, alles Schöne an E. G. auf: er werde nächstens selbst auch schreiben. – Der kleine Baron Micherl befindet sich doch wohl? Frle. Louise verehre ich noch einmahl so viel für diesen schönen Taufnamen. – Koller ist in jeder Rücksicht in einer guten Condition, die ihm Landsmann Jugoviz auf meine Empfehlung verschafft hat. Er fahrt oft

Faksimile MP40.f.4

an Sonntagen u. sonstigen Ferien aufs Land mit der Familie. Sein Herr ist Wirtschaftsdirector bei Graf Fries. Auch Weber sieht gut aus. Für Koller wars aber eben hohe Zeit, daß er mehr zu thun kriegte. Der Müssiggang hatte bereits angefangen seinen Einfluss zu äußern. Das mathematische Attestat war mit eminentia. Das der Naturgeschichte bekamm ich nicht zu sehen. Nun geht hoffentliech alles gut. Ich hatte ihm einmahl väterlich gemahnt. – Was sagt Vodnik zu dem Artikel von Primitz in der Wienerzeitung, wo er alle Slaven um Beiträge zu seinem im Werke begrieffenen Deutsch Slovenischen Wörterbuch ersucht. Ergo hic praeveniet rectorem lycei! Recht geschieht ihm. Die Ankündigung in der Gratzerzeitung ist in meinem Geiste. Der Primitz schreibt Deutsh ziemlich geschmackvoll; nur wenn er krainerisch spricht oder schreibt, hascht er à la Marcus I, et Marcus II, nach talketen inepten Phrasen. Vielleicht gewöhn ich’s ihm doch ab. Unter den Steyrern aber ist er immer der abbas!

Abbé Tammerburg sieht immer noch Ihrer gütigen Rückäußerung entgegen! Soll er doch die f 60 verbrauchen? Das könnte uns der Vinzenz berichten. Könnte nur ich bald, in einem bequemern Quartier allen diesen Nebennunterhaltungen leben! Dann nähme ich auch Wernern um Beiträge beim Wort! Kästen liesse ich mir machen, wie bei E. G. oben für Bücher, unten für Stufen!Quod differtur, non aufertur, so wenig als das orient. Sprachstudium, was ich nach dem Abrer Unterbrechen mußte, weil mir der Lehrer kränkelt.

E. G. ewig dankschuldigster

K. m. p.

PS. Dies sind die ersten Zeilen, die ich seit 3 Wochen Zigeunerns, schreibe. Morgen an Dobrowsky!

PS. 2. In Schlözers Briefwehsel IIter Band ist ein lat. Brief über die Slavischen Alfab. Etc. an Büttner, der meine Hypothese über die Theilung der Kroaten unwissend favorisirt. – Dem von Bonaza empfohlenen B.n Shishka von Agram habe die Hofbibliothek aufgeführt etc.


M P 40: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 13. 6. 1812

M P 40 (faksimile) M P 40 (prevod)
Faksimile MP40.f.1

Dunaj, 12. junija 1812

Vaša milost!

Marsikaj mi gre narobe. Ker pa sta – in to je glavno – obe moji prijetni zaposlitvi v redu,2 bo Bog gotovo dal tudi ostalo, to je stalno stanovanje v eni od ustanov, kjer bom lahko postavil svojo majhno knjižnico, mineraloško zbirko ter opravljal svoje recenzije in druga bibliografska dela. Nazadnje se bom, če sam s pomočjo manjših pokroviteljev ne bom ničesar dosegel, obrnil na nadškofa, da me priporoči kateremu od prelatov. Ker sem se pri Engelu vselil med štiri gole stene, me je opremljanje stalo dve tretjini prihrankov.3 Vsa stvar me je doletela vsaj pol leta prezgodaj. Za vse pa je kriv moj bivši gospodar, pri katerem sem bil tudi na hrani, ker nam je stanovanje tako slabo ogreval, da je moj Grk zbolel in sem že zaradi časti silil, da odidem. Okoli Mihaelovega4 se lahko zopet vrnem, sed non faciam, 5 razen če bi si lahko sam uredil prehrano, tako da me tuja nesnaga ne bi spravljala v zadrego (seveda bi moralo biti dobro ogrevanje v obnovljeni pogodbi izrecno dogovorjeno). Sed taceamus de his, quae mutari nequeunt. 6 Naslednjega pol leta je zame ponovno izgubljenega – v denarnih zadevah, ker ne morem ničesar zaslužiti postrani, v literarnih pa, ker v hiši nisem à mon aise.7 To se pravi, da imam dovolj za preživetje, ne morem pa ničesar dati na stran za boljše, dostojnejše, svobodnejše itd. življenje. Sed dabit deus his quoque finem. 8 Sicer bi si Slavinov itd. naročil na ducate, sedaj pa moram s tem prenehati. Premoženje ohrabruje! Zato se bom zanj pač moral potruditi.

Novosilcov9 je odšel s tisoč obljubami in povabili, da mu pišem. Valeat quantum valere potest. 10 Z njim pa je odšel tudi moj Slavin na boljšem papirju. Valeat et hoc. Nec tamen despero de illo meae Musae pro futuro! 11

Faksimile MP40.f.2

Koničnih stekel za Vašo milost še nisem prejel.12 Kakor so mi sporočili, naj bi prispela v štirinajstih dneh. Vaša milost si verjetno misli, da sem nanja pozabil, vendar sem se najavil najprej 1. maja, nato 1. junija, kakor so me naročili, sedaj pa – videli bomo – v štirinajstih dneh. Dr. Schmid13 me je s prijaznim opominjanjem Vaše milosti razveselil, Jenka14 pa brez pisma v rokah razžalostil. Jenko ne verjame, da bi tukaj obstajale tudi druge tovrstne zasebne tovarne; ali se prav njemu otežuje? Ravno zaradi prepričanja, da torej priporočilo Vaše milosti profesorju Leitnerju ne bo povzročalo nevšečnosti, sem ugodil njegovi želji, da Vaši milosti posredujem njegovo prošnjo. Rad bi postal bogat, da bi svojo družino rešil pomanjkanja. Neki trgovec in njegova ekscelenca Sxx 15 sam bi mu založila kapital. Življenje profesorja v pomanjkanju ni zanj, kakor misli, nikakršno življenje. Bog mo dej – srézho al pamet! Toda če hočeš iz nič nekaj ustvariti, moraš biti takšen. Da le ne bi povečal stotnij tistih, ki so se nasproti enemu uspešnemu na ta način prezadolžili in propadli! Sed si potes, das illi illam commendatitiam aut potius introductoriam: hic est Jenko, qui vult hoc, nisi tibi officit. 16

Od Dobrovskega17 še nimam nobenega odgovora za Appendinija.18 Cesarice ga bodo razvedrile. Jutri mu bom pisal.

Primic19 me je prav ponižno-ponosno prosil za milost. Še enkrat ga bom sprejel, quantum possum et ille indiget . 20

De bello nil adhuc, nec de pace in Valachia quidquam veri. Mox audiemus. 21

De alphabeto slavico pensamus semper et fiet pro viribus.22 Volney,23 slavni potujoči orientalist, je to zadevo enako, kakor sem o njej v predgovoru svoje slovnice, ne da bi o njem kar koli vedel, mislil sam (Simplification der langues Orientales, četrti letnik, oktober 1796), imel za bedno arabsko abecedo. Sed tantum valet consuetudo, ut rem verissimam frustra suasisse videatur! 24

Faksimile MP40.f.3

O Mohsu25 ne vem nič. Toda Vaša milost naj nam ne pozabi poslati v komisijsko prodajo pol ducata Breislakove Geognozije, 26 da bo končno obravnavan tudi v Nemčiji. Ali pa ste morda ubrali najkrajšo pot do Molla 27 po Mohsu?

Wolf28 me je v predgovoru prvega zvezka svojega novega Platona navedel (Kopitarus ) poleg Alterja, 29 Basta 30 in Boissonada. 31 Prav tako me veseli njegova dobra zamisel, da je en izvod na velenu kot zahvalo za usluge, ki jih je bil pred kratkim deležen (zaradi mojega kolacioniranja), poslal grofu Ossolinskemu32 kot darilo dvorni knjižnici. Če bi končno lahko uredil svoje stanovanjske težave (sedaj je to vse, kar si želim), bi dvorna knjižnica po zaslugi tiskanih katalogov svojih zakladov kmalu pridobila na zasluženo slavo.

Do Schreibersa33 ne pridem, ker sestajanja poleti niso predvidena, saj nastopi mrak šele po deveti uri zvečer. Naročil zanj pa tudi nimam.

Botanika Hosta34 sem nedavno spoznal v njegovem vrtu pri Belvederu, ko sem bil z univerzitetnim bibliotekarjem tam na sprehodu. Sploh nisem vedel, da je Ilir. Prav tedaj je pisal Hladniku.35 Smrt barona Karla36 ga je izredno prizadela. Humboldtov brat,37 ki je tukaj poslanec in Vaterjev 38 tekmec v lingvistiki, me je zaprosil, naj postanem njegov svetovalec za slovanske jezike. Z njegovo pomočjo lahko vplivam na Nemce, da končno zamenjajo Schlözerja.39 Njegov dvorni učitelj (Humboldtova družina je številna in vplivna) je izreden grecist, vendar izgleda kot Jud. Humboldt sam pa je ljubezniv, prijeten mož.

Popoldan. Srečal sem pl. Schemerla,40 ki je – ko je izvedel, da vam pravkar pišem – Vaši milosti zaželel vse najlepše. Kmalu pa vam bo tudi sam pisal. Upam, da se mali baron Mihec dobro počuti. Gospodični Luizi čestitam za izbor tako lepega krstnega imena.41 Koller je v vseh pogledih v odlični kondiciji, za katero se mora zahvaliti rojaku Jugovicu, kateremu sem ga priporočil. Pogosto se

Faksimile MP40.f.4

ob nedeljah in drugih praznikih z družino odpravi na deželo. Njegov delodajalec je gospodarski direktor pri grofu Frießu.42 Tudi Weber je videti dobro. Za Kollerja pa je bil skrajni čas, da je dobil več dela, saj je brezdelje že začelo kazati svoj škodljivi vpliv. Matematiko je opravil z eminentia, 43 spričevala iz naravoslovja pa nisem videl. Nekoč sem ga očetovsko posvaril in upam, da bo sedaj vse dobro. Kaj pravi Vodnik44 na Primičev članek v Dunajskem časopisu, kjer ta vse Slovane naproša, da s prispevki sodelujejo pri nameravani izdaji Nemško-slovenskega slovarja. 45 Ergo hic praeveniet rectorem lycei! 46 Prav se mu godi. Napoved v graškem časopisu je po mojem okusu. Primic piše v nemščini precej všečno, le ko govori ali piše po krajnsko, hlasta po neumnih in neprimernih puhlicah kot Marko I in Marko II.47 Morda mi bo le uspelo, da ga tega odvadim! Med Štajerci pa je vedno abbas. 48

Oče Tammerburg49 še vedno pričakuje Vaš ugodni odgovor! Ali naj teh 60 florintov vendarle porabi? O tem bi nam lahko poročal Vincenc.50 Ko bi le lahko kmalu v kakšnem udobnem stanovanju užival vsa ta postranska zadovoljstva!51 Potem bi tudi Wernerja 52 prijel za besedo zaradi prispevkov!53 Dal bi si narediti omare, kot jih ima Vaša milost; zgoraj za knjige, spodaj za minerale! Quod differtur, non aufertur. 54 Tako malo kot študij orientalskih jezikov, ki sem ga moral prekiniti zaradi bolehnega učitelja.

Večni dolžnik Vaše milosti,

Kopitar l. r.

P. S. To so prve vrstice, ki jih pišem po treh tednih ciganskega življenja. Jutri Dobrovskemu.

P. S. 2 V drugem zvezku Schlözerjeve korespondence je latinsko pismo Büttnerju 55 o slovanskih pisavah itd., v katerem daje nevede prednost moji hipotezi o delitvi Hrvatov. Baronu Shishki56 iz Zagreba sem na priporočilo Bonazze57 predstavil dvorno knjižnico itd.


M P 40: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 13. 6. 1812

M P 40 (faksimile)
M P 401 (prepis) M P 40 (prevod)
Faksimile MP40.f.1

Wien den 13ten Juny 1812

Dunaj, 12. junija 1812

E. G.!

Vaša milost!

Es geht mir vieles verkehrt. Da indeß die Hauptsache, meine zwey angenehmen Dienste, in Ordnung sind, so wird Gott das übrige wohl auch geben, d. i. nur ein stabiles Quartier in einem Stifthause, wo ich meine Bibliothekula, meine mineralogischen Commissionen, meine Recensionen u. andere bibliographische Arbeiten, aufschlagen kann. Am Ende wende ich mich, wenn ich selbst durch kleinere Gönner nichts ausrichten kann, gerade an den Erzbischof daß er mich einem der Prälaten empfiehlt. Da ich zu Engel in 4 nakte Wände einzog, so hat mich die Einrichtung auf 2/3 meines Ersparten ausgeräckelt. Das ganze Ding ist mir wenigst 1/2 Jahr zu früh gekommen. Daran ist aber mein alter Kostherr schuld, der uns so schlecht heizte, daß mein Grieche erkrankte, und ich selbst Ehrenhalber auf Trennung drang. Ich kann ihn um Micheli wieder haben, sed non faciam, ausser wenn ich selbst Kost geben kann, damit mich nicht fremde Schmutzigkeit in Verlegenheit bringe. (Und wir hatten gute Heizung im erneuerten Kontrakt namentlich ausgemacht). Sed taceamus de his, quae mutari nequeunt. Nur ist dies halbe Jahr für mich in pecuniärer Hinsicht, weil ich nichts daneben verdiene, und in literarischer, weil ich im Hause nicht à mon aise bin, abermahl verlohren. D. h. ich habe genug zu leben, aber ich kann nichts auf die Seite legen für besser, anständiger, liberaler etc. leben: sed dabit deus his quoque finem. Sonst konnt’ich Slavine et etc. zu Duzend bestellen: nun muß es aufhören. Gut macht Muth! Daher muß ich mich wohl wieder um Gut umsehen.

Marsikaj mi gre narobe. Ker pa sta – in to je glavno – obe moji prijetni zaposlitvi v redu,2 bo Bog gotovo dal tudi ostalo, to je stalno stanovanje v eni od ustanov, kjer bom lahko postavil svojo majhno knjižnico, mineraloško zbirko ter opravljal svoje recenzije in druga bibliografska dela. Nazadnje se bom, če sam s pomočjo manjših pokroviteljev ne bom ničesar dosegel, obrnil na nadškofa, da me priporoči kateremu od prelatov. Ker sem se pri Engelu vselil med štiri gole stene, me je opremljanje stalo dve tretjini prihrankov.3 Vsa stvar me je doletela vsaj pol leta prezgodaj. Za vse pa je kriv moj bivši gospodar, pri katerem sem bil tudi na hrani, ker nam je stanovanje tako slabo ogreval, da je moj Grk zbolel in sem že zaradi časti silil, da odidem. Okoli Mihaelovega4 se lahko zopet vrnem, sed non faciam, 5 razen če bi si lahko sam uredil prehrano, tako da me tuja nesnaga ne bi spravljala v zadrego (seveda bi moralo biti dobro ogrevanje v obnovljeni pogodbi izrecno dogovorjeno). Sed taceamus de his, quae mutari nequeunt. 6 Naslednjega pol leta je zame ponovno izgubljenega – v denarnih zadevah, ker ne morem ničesar zaslužiti postrani, v literarnih pa, ker v hiši nisem à mon aise.7 To se pravi, da imam dovolj za preživetje, ne morem pa ničesar dati na stran za boljše, dostojnejše, svobodnejše itd. življenje. Sed dabit deus his quoque finem. 8 Sicer bi si Slavinov itd. naročil na ducate, sedaj pa moram s tem prenehati. Premoženje ohrabruje! Zato se bom zanj pač moral potruditi.

Novosilzov ist fort, mit tausend Versprechungen, und Einladungen ihm zu schreiben: valeat quantum valere potest. Auch hat er mir einen Slavin auf Schreibpapier davongetragen. Valeat et hoc. Nec tamen despero de illo meae Musae pro futuro!

Novosilcov9 je odšel s tisoč obljubami in povabili, da mu pišem. Valeat quantum valere potest. 10 Z njim pa je odšel tudi moj Slavin na boljšem papirju. Valeat et hoc. Nec tamen despero de illo meae Musae pro futuro! 11

Faksimile MP40.f.2
E. G. konische Gläser sind noch nicht da, sollen aber in 14 Tagen kommen. Gewiß dachten E. G. ich hätte darauf vergessen: Aber ich meldete mich den 1ten May an, und wieder den 1ten Juny, wie man mich bestellt hatte: nun videbimus in 14 Tagen. Dr. Schmid hat mich mit E. G. gütiger Erinnerung erfreut, aber den Jenko mit briefleeren Händen betrübt. Jenko glaubt nicht, daß da andere dergleichen Privatfabriken bestehen, man es eben ihm werde erschweren wollen: gerade in dieser Überzeugung, daß also E. G. Vorwort den Pr. Leitner nicht in Verlegenheit bringen könne, gab ich seinen Wünschen nach, seine Bitte an E. G. einzuschliessen. Er möchte gern reich werden, um seiner darbenden Familie aufzuhelfen. Ein Kaufmann und S. Ex. S.xx selbst, wollen ihm das Kapital vorschießen. Ein darbendes Professorleben ist für ihn, wie er meint, so gut als gar keines. Bog mo dej – srezho al pamet? Mann muß aber so seyn, wenn man aus nichts was machen will. Daß er nur nicht die hunderte derer vermehre, die gegen einen auf solche Art reussirt sind! Sed si potes, das illi illam commendatitiam aut potius introductoriam: hic est Jenko, qui vult hoc, nisi tibi officit.

Koničnih stekel za Vašo milost še nisem prejel.12 Kakor so mi sporočili, naj bi prispela v štirinajstih dneh. Vaša milost si verjetno misli, da sem nanja pozabil, vendar sem se najavil najprej 1. maja, nato 1. junija, kakor so me naročili, sedaj pa – videli bomo – v štirinajstih dneh. Dr. Schmid13 me je s prijaznim opominjanjem Vaše milosti razveselil, Jenka14 pa brez pisma v rokah razžalostil. Jenko ne verjame, da bi tukaj obstajale tudi druge tovrstne zasebne tovarne; ali se prav njemu otežuje? Ravno zaradi prepričanja, da torej priporočilo Vaše milosti profesorju Leitnerju ne bo povzročalo nevšečnosti, sem ugodil njegovi želji, da Vaši milosti posredujem njegovo prošnjo. Rad bi postal bogat, da bi svojo družino rešil pomanjkanja. Neki trgovec in njegova ekscelenca Sxx 15 sam bi mu založila kapital. Življenje profesorja v pomanjkanju ni zanj, kakor misli, nikakršno življenje. Bog mo dej – srézho al pamet! Toda če hočeš iz nič nekaj ustvariti, moraš biti takšen. Da le ne bi povečal stotnij tistih, ki so se nasproti enemu uspešnemu na ta način prezadolžili in propadli! Sed si potes, das illi illam commendatitiam aut potius introductoriam: hic est Jenko, qui vult hoc, nisi tibi officit. 16

Von Dobr. hab’ich noch keine Antwort für Appendini: die Kaiserinnen werden ihn zerstreuen. Morgen schreib ich ihm.

Od Dobrovskega17 še nimam nobenega odgovora za Appendinija.18 Cesarice ga bodo razvedrile. Jutri mu bom pisal.

Primitz bittet mich gar demüthig – stolz um Gnade. Ich will ihn noch einmahl aufnehmen in quantum possum et ille indiget.

Primic19 me je prav ponižno-ponosno prosil za milost. Še enkrat ga bom sprejel, quantum possum et ille indiget . 20

De bello nil adhuc, nec de pace in Valachia quidquam veri. Mox audiemus.

De bello nil adhuc, nec de pace in Valachia quidquam veri. Mox audiemus. 21

De alphabeto slavico pensamus semper et fiet pro viribus. Volney der berühmte reisende Orientalist hat meine dießfäligen Ideen ganz wie ich sie in der Vorrede meiner Gramm. ohne von ihm was zu wissen 1796 (Simplification der langues Orientales An IV. 8ber) für das elende arabische Alphabet gehabt. Sed tantum valet consuetudo, ut rem verissimam frustra suasisse videatur!

De alphabeto slavico pensamus semper et fiet pro viribus.22 Volney,23 slavni potujoči orientalist, je to zadevo enako, kakor sem o njej v predgovoru svoje slovnice, ne da bi o njem kar koli vedel, mislil sam (Simplification der langues Orientales, četrti letnik, oktober 1796), imel za bedno arabsko abecedo. Sed tantum valet consuetudo, ut rem verissimam frustra suasisse videatur! 24

Faksimile MP40.f.3
Von Mohs weiss ich nichts weiter: aber E. G. sollten nicht vergessen, uns 1/2 Tuzend von Breislak Geognosie, auch in Commission auf Verrechnung zukommen zu lassen, damit er einmahl in Deutschland zum Verhör komme. Oder haben Sie den kürzesten Weg durch Mohs ergriffen, und dieser an Moll etc.

O Mohsu25 ne vem nič. Toda Vaša milost naj nam ne pozabi poslati v komisijsko prodajo pol ducata Breislakove Geognozije, 26 da bo končno obravnavan tudi v Nemčiji. Ali pa ste morda ubrali najkrajšo pot do Molla 27 po Mohsu?

Wolf hat mich in der Vorrede des ersten Bandes seines neuen Plato neben Alter, Bast und Boissonade aufgeführt (Kopitarus ): und ebenso freut mich sein guter Gedanke, daß er ein Ex. auf Velin dem Grafen Ossxxx für die Hofbibliothek präsentirt hat für Wohlthaten, die er neulich (durch meine Collationirung) erhalten. Wäre ich nur einmahl mit meinem Wohnen (jetzt mein ganzes häusliches Glück) in Ordnung, bald sollte die Hofbibliothek die verdiente Celebrität durch gedruckte Cataloge ihrer Schätze erhalten.

Wolf28 me je v predgovoru prvega zvezka svojega novega Platona navedel (Kopitarus ) poleg Alterja, 29 Basta 30 in Boissonada. 31 Prav tako me veseli njegova dobra zamisel, da je en izvod na velenu kot zahvalo za usluge, ki jih je bil pred kratkim deležen (zaradi mojega kolacioniranja), poslal grofu Ossolinskemu32 kot darilo dvorni knjižnici. Če bi končno lahko uredil svoje stanovanjske težave (sedaj je to vse, kar si želim), bi dvorna knjižnica po zaslugi tiskanih katalogov svojih zakladov kmalu pridobila na zasluženo slavo.

Zu Schreibers komme ich nicht weil die Zusammenkünfte im Sommer nicht Platz haben, da erst nach 9 Uhr Abend wird. Und Aufträge an ihn habe ich auch keine!

Do Schreibersa33 ne pridem, ker sestajanja poleti niso predvidena, saj nastopi mrak šele po deveti uri zvečer. Naročil zanj pa tudi nimam.

Den Botaniker Host hab’ich neulich in seinem Garten bei Belvedere kennen gelernt. Das wußt’ich gar nicht, daß er ein Illyrier ist. Er hatte eben dem Hladnik zugeschrieben. Baron Karls Verlust bedauerte er ungemein. Ich war mit dem Bibliothekar der Univesität dahin spazieren gegangen. – Humbolds Bruder, der hier Gesandter ist, ein Rival von Vater in der Linguistik, hat mich zu seinem Slavischen Sprachmeister ersucht. Durch ihn kann ich auf Deutsche wirken, daß sie endlich einmahl den Schlözer ersetzen. Sein Hofmeister (H. hat eine starke Familie) ist ein starker Gräciste, aber sieht aus wie ein Jude. Hxx selbst aber ist ein lieber hübscher Mann.

Botanika Hosta34 sem nedavno spoznal v njegovem vrtu pri Belvederu, ko sem bil z univerzitetnim bibliotekarjem tam na sprehodu. Sploh nisem vedel, da je Ilir. Prav tedaj je pisal Hladniku.35 Smrt barona Karla36 ga je izredno prizadela. Humboldtov brat,37 ki je tukaj poslanec in Vaterjev 38 tekmec v lingvistiki, me je zaprosil, naj postanem njegov svetovalec za slovanske jezike. Z njegovo pomočjo lahko vplivam na Nemce, da končno zamenjajo Schlözerja.39 Njegov dvorni učitelj (Humboldtova družina je številna in vplivna) je izreden grecist, vendar izgleda kot Jud. Humboldt sam pa je ljubezniv, prijeten mož.

Nachmittag. V. Schemerl begegnete mir, und gab mir, auf die Nachricht, daß ich eben schreibe, alles Schöne an E. G. auf: er werde nächstens selbst auch schreiben. – Der kleine Baron Micherl befindet sich doch wohl? Frle. Louise verehre ich noch einmahl so viel für diesen schönen Taufnamen. – Koller ist in jeder Rücksicht in einer guten Condition, die ihm Landsmann Jugoviz auf meine Empfehlung verschafft hat. Er fahrt oft

Popoldan. Srečal sem pl. Schemerla,40 ki je – ko je izvedel, da vam pravkar pišem – Vaši milosti zaželel vse najlepše. Kmalu pa vam bo tudi sam pisal. Upam, da se mali baron Mihec dobro počuti. Gospodični Luizi čestitam za izbor tako lepega krstnega imena.41 Koller je v vseh pogledih v odlični kondiciji, za katero se mora zahvaliti rojaku Jugovicu, kateremu sem ga priporočil. Pogosto se

Faksimile MP40.f.4
an Sonntagen u. sonstigen Ferien aufs Land mit der Familie. Sein Herr ist Wirtschaftsdirector bei Graf Fries. Auch Weber sieht gut aus. Für Koller wars aber eben hohe Zeit, daß er mehr zu thun kriegte. Der Müssiggang hatte bereits angefangen seinen Einfluss zu äußern. Das mathematische Attestat war mit eminentia. Das der Naturgeschichte bekamm ich nicht zu sehen. Nun geht hoffentliech alles gut. Ich hatte ihm einmahl väterlich gemahnt. – Was sagt Vodnik zu dem Artikel von Primitz in der Wienerzeitung, wo er alle Slaven um Beiträge zu seinem im Werke begrieffenen Deutsch Slovenischen Wörterbuch ersucht. Ergo hic praeveniet rectorem lycei! Recht geschieht ihm. Die Ankündigung in der Gratzerzeitung ist in meinem Geiste. Der Primitz schreibt Deutsh ziemlich geschmackvoll; nur wenn er krainerisch spricht oder schreibt, hascht er à la Marcus I, et Marcus II, nach talketen inepten Phrasen. Vielleicht gewöhn ich’s ihm doch ab. Unter den Steyrern aber ist er immer der abbas!

ob nedeljah in drugih praznikih z družino odpravi na deželo. Njegov delodajalec je gospodarski direktor pri grofu Frießu.42 Tudi Weber je videti dobro. Za Kollerja pa je bil skrajni čas, da je dobil več dela, saj je brezdelje že začelo kazati svoj škodljivi vpliv. Matematiko je opravil z eminentia, 43 spričevala iz naravoslovja pa nisem videl. Nekoč sem ga očetovsko posvaril in upam, da bo sedaj vse dobro. Kaj pravi Vodnik44 na Primičev članek v Dunajskem časopisu, kjer ta vse Slovane naproša, da s prispevki sodelujejo pri nameravani izdaji Nemško-slovenskega slovarja. 45 Ergo hic praeveniet rectorem lycei! 46 Prav se mu godi. Napoved v graškem časopisu je po mojem okusu. Primic piše v nemščini precej všečno, le ko govori ali piše po krajnsko, hlasta po neumnih in neprimernih puhlicah kot Marko I in Marko II.47 Morda mi bo le uspelo, da ga tega odvadim! Med Štajerci pa je vedno abbas. 48

Abbé Tammerburg sieht immer noch Ihrer gütigen Rückäußerung entgegen! Soll er doch die f 60 verbrauchen? Das könnte uns der Vinzenz berichten. Könnte nur ich bald, in einem bequemern Quartier allen diesen Nebennunterhaltungen leben! Dann nähme ich auch Wernern um Beiträge beim Wort! Kästen liesse ich mir machen, wie bei E. G. oben für Bücher, unten für Stufen!Quod differtur, non aufertur, so wenig als das orient. Sprachstudium, was ich nach dem Abrer Unterbrechen mußte, weil mir der Lehrer kränkelt.

Oče Tammerburg49 še vedno pričakuje Vaš ugodni odgovor! Ali naj teh 60 florintov vendarle porabi? O tem bi nam lahko poročal Vincenc.50 Ko bi le lahko kmalu v kakšnem udobnem stanovanju užival vsa ta postranska zadovoljstva!51 Potem bi tudi Wernerja 52 prijel za besedo zaradi prispevkov!53 Dal bi si narediti omare, kot jih ima Vaša milost; zgoraj za knjige, spodaj za minerale! Quod differtur, non aufertur. 54 Tako malo kot študij orientalskih jezikov, ki sem ga moral prekiniti zaradi bolehnega učitelja.

E. G. ewig dankschuldigster

Večni dolžnik Vaše milosti,

K. m. p.

Kopitar l. r.

PS. Dies sind die ersten Zeilen, die ich seit 3 Wochen Zigeunerns, schreibe. Morgen an Dobrowsky!

P. S. To so prve vrstice, ki jih pišem po treh tednih ciganskega življenja. Jutri Dobrovskemu.

PS. 2. In Schlözers Briefwehsel IIter Band ist ein lat. Brief über die Slavischen Alfab. Etc. an Büttner, der meine Hypothese über die Theilung der Kroaten unwissend favorisirt. – Dem von Bonaza empfohlenen B.n Shishka von Agram habe die Hofbibliothek aufgeführt etc.

P. S. 2 V drugem zvezku Schlözerjeve korespondence je latinsko pismo Büttnerju 55 o slovanskih pisavah itd., v katerem daje nevede prednost moji hipotezi o delitvi Hrvatov. Baronu Shishki56 iz Zagreba sem na priporočilo Bonazze57 predstavil dvorno knjižnico itd.


Opombe

  1. 1 preganjen list, 4 s črnilom popisane strani. Prepis Ivana Prijatelja.
  2. Kopitar je bil od septembra 1810 cenzor za slovanske in novogrške knjige, decembra istega leta pa je s pomočjo svojih in Zoisovih zvez postal skriptor v dvorni knjižnici na Dunaju. Gl. SBL I, str. 501.
  3. Johann Christian Engel (1770–1814), uradnik v sedmograški dvorni pisarni na Dunaju in ogrski zgodovinar, s katerim je Kopitar navezal stike pred novembrom 1808. Kopitarjevo dobro mnenje o njem se je spremenilo, ko je spoznal njegovo madžarofilstvo in mržnjo do Slovanov. Prim. ZK 1, str. 51, op. 1, SBL I, str. 499, KIV, str. 131. Kopitar je v pismu Zoisu z dne 29. 4. 1812 napovedal selitev k njemu naslednji dan. Gl. M P 37.
  4. 27. septembra.
  5. Latinsko. »Vendar tega ne bom storil.«
  6. Latinsko. »Toda molčimo o teh, ki se ne morejo spremeniti.«
  7. Francosko. »Zadovoljen.«
  8. Latinsko. »Toda tudi temu bo Bog napravil konec.«
  9. Nikolaj Nikolajevič Novosilcov, član ruske akademije znanosti, ki ga je Kopitar spoznal leta 1811 na Dunaju. Gl. SBL I, str. 501.
  10. Latinsko. »Naj velja, kolikor more veljati.«
  11. Latinsko. »Naj velja tudi to. Vendar se zanašam na to za prihodnost moje muze!«
  12. Kopitar je naročil stožčasta stekla za Zoisa v Harrachovi tovarni na Češkem. Gl. pismo M P 39.
  13. Bavarec Wilibald Schmid je bil dr. med. dunajske univerze, ki je prišel v Ljubljano jeseni 1808 za profesorja patologije in klinike. Gl. ZK 1, str. 139, op. 8.
  14. Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. Kopitar je v prejšnjem pismu Zoisa prosil, naj Jenku s priporočili pomaga pri iskanju boljše službe oz. izboljšanju gmotnega položaja. Gl. pismo M P 39.
  15. Grof Franz Joseph von Saurau, dvorni komisar in guverner v Notranji Avstriji od leta 1805 (ZK 1, str. 81, op. 7), ki je bil naprošen, da pomaga najti Jenku zaposlitev. Gl. pismo M P 39.
  16. Latinsko. »Toda če moreš, daš onemu ono priporočilno ali bolje uvajalno pismo: tale je Jenko, ki hoče to, če ti ne škodi.«
  17. Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. (ZK 1, str. 38.)
  18. Italijanski piarist Francesco Maria Appendini, avtor dela Grammatica della lingua illyrica iz leta 1808, Zoisov korespondent. Gl. ZK 1, str. 131, op. 37. Po njem je stopil v stik s Kopitarjem in Dobrovskim. Gl. pismo M P 38. V tistem času je bil v Dubrovniku.
  19. Razsvetljenec Janez Nepomuk Primic (1785–1823) je spomladi 1811 dobil mesto skriptorja graške licejske knjižnice, 19. februarja 1812 pa bil imenovan za profesorja novoustanovljene stolice slovenskega jezika na graškem liceju. Leta 1813 se je potegoval še za eno pedagoško mesto, jeseni istega leta pa je že zblaznel. Že leta 1810 sta se s Kopitarjem oddaljila drug od drugega. Odtlej mu je Kopitar v pismih, naslovljenih nanj in na skupne znance, nenaklonjen. Gl. SBL II, str. 579–582 in pismo M P 37.
  20. Latinsko. »Kolikor morem in kolikor potrebuje.«
  21. Latinsko. »O vojni še vedno nič kaj novega, niti ne o miru na Vlaškem. Kmalu bomo slišali.«
  22. Latinsko. »O slovanski abecedi razmišljamo in bo po močeh.«
  23. Grof Constantin François de Chassebœuf de Volney (1757–1820), francoski diplomat in učenjak, ki je bil znan po svojih potopisih iz Sirije, Egipta in delih o antični in arabski zgodovini ter o Združenih državah Amerike.
  24. Latinsko. »Toda navada je tako močna, da je videti, da je prepričevanje o najbolj resnični stvari zaman.« Kopitar kritizira Volneyevo zmoto.
  25. Dunajski mineralog in kustos na graškem Joanneumu Friderik Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837.
  26. Italijanski geolog Scipione Breislak, ki je pisal o vulkanskih kamninah. Zois je prosil Kopitarja, naj mu poišče recenzije njegovega novega dela Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu, ki pa ga na Dunaju očitno še niso poznali. Ker Kopitar ni našel niti ene recenzije dela, je Zoisu naročil, naj pošlje mu pošlje šest izvodov knjige, da bi jih poslal nemškim znanstvenim revijam v recenzijo. Gl. pismi M P 37 in 38.
  27. Baron Carl Erenberg von Moll, pisec metalurških in montanističnih del.
  28. Nemški klasični filolog Friedrich August Wolf (1750–1824), s katerim si je Kopitar dopisoval.
  29. Nemški jezuit Franz Karl Alter (1749–1804), filolog in lingvist.
  30. Nemški diplomat Friedrich Jakob Bast (1771–1811), filolog in helenist.
  31. Francoski klasični filolog Jean François Boissonade de Fontarabie.
  32. Poljski grof Józef Maksymiljan Ossoliński, ki je bil od 1809 prefekt dunajske dvorne knjižnice in Kopitarjev nadrejeni, je imel znamenito zasebno knjižnico. S Kopitarjem se je seznanil vsaj leta 1810 in postal njegov najmogočnejši pokrovitelj. Kopitar ga je globoko spoštoval in mu svetoval pri njegovem zanimanju za zgodovino poljske literature in pri izpopolnjevanju njegove biblioteke. Prim. SBL I, str. 499, KIV, str. 144, op. 4.
  33. Zoolog Karl Franz Anton Schreibers, po 1806 ravnatelj dunajskega naravoslovnega muzeja, je imel s Zoisom stike že v devetdesetih letih 18. stoletja. (ZK 1, str. 49.) Kopitar omenja še njegovo ženo in hčerko.
  34. Avstrijski botanik Nicolaus Thomas Host (1761–1834).
  35. Botanik Franc de Paula Hladnik (1733–1844), od leta 1807 gimnazijski prefekt v Ljubljani, v času kraljevine Ilirije učitelj naravoslovja in botanike na ljubljanski centralni šoli, je vzdrževal stike z vodilnimi botaniki svojega časa, s Hostom in baronom Franzem Xaverjem von Wulfen v Celovcu. V sodelovanju z maršalom Marmontom je v tistem času ustanovil botanični vrt ob Gruberjevem prekopu. Gl. SBL I, str. 323.
  36. Namreč barona Karla Zoisa, Žigovega brata, ki je umrl leta 1799 v Trstu zaradi možganske kapi. Kot ljubiteljski botanik je vzdrževal stike z drugimi evropskimi botaniki, npr. s Hostom in baronom von Wulfen. Host je opisal in objavil več novih vrst rastlin, ki mu jih je poslal Karel. Gl. SBL IV, str. 1827–1828.
  37. Jezikoslovec in državnik baron Wilhelm von Humboldt (1767–1835), brat naravoslovca barona Alexandra von Humboldta, je bil od 1811 pruski poslanec na Dunaju. Kopitar ga je poučeval o slovanskem jezikoslovju in bil njegov stalni gost. Gl. SBL I, str. 501.
  38. Nemški filolog Johann Severin Vater (1771–1826).
  39. Nemški jezikoslovec August Schlözer (1735–1809).
  40. Andrej Schemerl, nadzornik za cestne stavbe pri avstrijskem vrhovnem stavbnem ravnateljstvu na Dunaju. Gl. ZK 1, str. 67.
  41. Aprila krščeni Mihael Zois, baronov pranečak. Hčerka Žigovega brata Jožefa, Marija Alojzija Zois, imenovana Luiza, je bila dečku, svojemu nečaku, za botro in je očitno izbrala tudi ime. Prim. tudi pismo M P 36.
  42. Grof Moritz Frieβ, šef dunajske trgovske hiše in njen bančni direktor, umetnostni mecen in naravoslovni zbiratelj. Gl. ZK 2, str. 55, op. 19. O Kollerjevi pridobitvi službe poroča Kopitar tudi v pismu M P 37.
  43. Latinsko. »Odliko.« Gl. Kopitarjevo poročilo o odlični oceni v pismu M P 37.
  44. Valentin Vodnik, tedaj učitelj 2. humanitetnega razreda na ljubljanskem liceju in ravnatelj obrtnih šol, se je v teh letih ukvarjal s pisanjem šolskih učbenikov za ilirske šole in sestavljanjem nemško-slovensko-latinskega slovarja, pri katerem ga je spodbujal Primic. Kopitar ga je opozarjal zaradi njegove počasnosti. Gl. SBL IV, str. 516.
  45. Članek v podporo izdaji Vodnikovega slovarja.
  46. Latinsko. »Torej je pri tem prehitel rektorja liceja.«
  47. Kopitar primerja Primičevo kranjščino z jezikom Marka Pohlina.
  48. Oče ali opat. Torej ga Štajerci spoštujejo kot velikega učenjaka.
  49. Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin in trgovec z minerali, ki je sodeloval s Zoisom.
  50. Vincenc Karnof, Zoisov kopist.
  51. Zbiranje mineralov.
  52. Abraham Gottlieb Werner, profesor mineralogije na rudarski visoki šoli v Freibergu, zagovornik neptunistične teorije o nastanku kamnin in nasprotnik vulkanistične teorije, Zoisov dopisnik. Prim. SBL IV, str. 838.
  53. Kopitar je očitno imel zasebno mineraloško zbirko, ki jo je podobno kakor Zois dopolnjeval s Tammerburgovo in Wernerjevo pomočjo. Njegovo zbiranje je bilo seveda omejeno s skromnejšimi finančnimi sredstvi in pomanjkanjem prostora v najemniških stanovanjih, v katerih je tedaj živel.
  54. Latinsko. »Kar se razporedi, se ne izgubi.«
  55. Nemški filolog Christian Wilhelm Büttner, avtor dela Vergleichungs Tafeln der Schriftarten verschiedenen Völker in denen vergangenen und gegenwärtigen Zeiten, ki je izšlo v Göttingenu 1771–1779.
  56. Nek član češke plemiške družine.
  57. Zoisov nečak Anton Bonazza, ki je živel na Hrvaškem in se je 1809 poročil z nečakinjo zagrebškega škofaVrhovca.











































Avtorske pravice za to izdajo ureja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 2.5 Slovenija
Projekt Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva
Datoteka HTML narejena s pretvorbo XSLT baze XML/TEI P4.

Valid HTML 4.01!Valid CSS!Creative Commons License