Mestne prisege

Višnja Gora (VGO-1)

Gor: Vsebina Prejšnji: Ormož (ORM-1–3) Naslednji: Sklep

Kazalo

Sodna prisega iz leta 1803

1. Zvrst besedila

  • VGO-1 – prisega tožnika

Besedilo sodi med sodne prisege.

2. Diplomatični in kritični prepis

VGO-1 – Prisega tožnika
VGO-1 – Prisega tožnika – diplomatični prepis
Faksimile VGO-1, 1_od_2
60% 120%

Jest Miha Strojan perseschem Bogu uſsi=
ga mogozhn(im)o651 eno zhisto, jenu resnizhno
Perſsego de Jest temo moimo Optoschniko
Gospudo Joschephu Kastelzu Sa pogerwane
Faksimile VGO-1, 2_od_2
60% 120%
Shkodo Sa vol ven metaina moiga Blaga is Gos=
podave Hishe de obene Sagvish Saschihernost
Sa Unkoshtenga Savol moje Sroschzhine dati
jeno Sturiti nisſem u Stane kokertoko gwishno koker
mene Boh pomaga.

x Michael Strojan

VGO-1 – Prisega tožnika – kritični prepis
Faksimile VGO-1, 1_od_2
60% 120%

Jest, Miha Strojan, persežem Bogu Vsigamogočn(im)o eno čisto jenu resnično persego, de jest temo mojmo obtožniko gospudo Jožefu Kastelcu za pogervane
Faksimile VGO-1, 2_od_2
60% 120%
škodo zavol ven metajna mojga blaga iz gospodave hiše, de obene zažihernost za unkoštenga zavol moje sroščine dati jeno sturiti nisem v stane, toko gvišno koker mene Boh pomaga.

x Mihael Strojan

3. Sedanje in prejšnja hranišča

Sedanje hranišče:

Nadškofijski arhiv Ljubljana (= NŠAL), ŽA Ljubljana-Sv. Peter, fasc. 14, Spisi I–8b–6, Zasebne kupne pogodbe, sodni zapisnik Mihael Strojan proti Jožefu Kastelcu.

Prejšnja hranišča:

Prisega je del sodnega zapisnika, nastalega med 7. januarjem in 9. majem 1803 pred mestnim sodiščem v Višnji Gori. V župnijskem arhivu pri Sv. Petru v Ljubljani jo je odkril in prepisal domačin, duhovnik in zgodovinar Ivan Vrhovnik,652 neznano kdaj v času, ko je služboval kot župnik v Trnovem (1891–1918) in nato prav tam v pokoju živel do smrti leta 1935.653 V tem obdobju je tudi uredil in popisal arhiv rodne župnije sv. Petra, ki je do danes ohranil Vrhovnikovo notranjo ureditev.654 Kako, kdaj in zakaj je sodni zapisnik iz Višnje Gore zašel v šempetrski župnijski arhiv, lahko le ugibamo. Nobene povezave namreč ni med ljubljansko župnijo sv. Petra in vsebino zapisnika. Nadškofijski arhiv Ljubljana ga je skupaj z drugim starejšim gradivom župnije prevzel v hrambo 30. avgusta 1983.655

4. Dosedanje objave in obravnave

Kolikor je znano, besedilo nikoli ni bilo objavljeno ali vsaj omenjeno v kakšnem tisku, kar zaradi njegove kratkosti, vsebinske skoposti, poznega nastanka in siceršnje nepomembnosti niti ne preseneča. Nanj sta me napotila prepis besedila in podatek o hranišču, na katera sem naletel v Vrhovnikovi zapuščini v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.656

5. Oblikovne značilnosti

Sodni zapisnik nosi na hrbtu nemški naslov »Verfahrungs=Protokoll des Michael Strojan wider Joseph Kaſteliz«. Sestavlja ga 14 popisanih neoštevilčenih listov oziroma 28 strani velikosti 24 x 34,7–35 cm. Slovenska prisega je na predzadnjem in zadnjem listu (26. in 27. stran) in predstavlja v spisu zadnji zapis.

6. Okoliščine in čas nastanka

O nastanku vsebinsko skromne in kratke višnjegorske sodne prisege vemo več kakor o veliki večini obravnavanih prisežnih besedil. Zabeleženi so čas, kraj, imena pisarja in drugih navzočih oseb ter celoten postopek, ki je do prisege privedel. Prisega je zaključno dejanje, zajeto v zapisniku o pravdi med mizarjem Mihaelom – Miho Strojanom in višnjegorskim meščanom Jožefom Kastelcem. Kot tožnik je nastopil Strojan, nedomačin, ki je prej kot mežnar prebival v Dobrepolju, nato pa se je z družino preselil v Višnjo Goro in imel od mihelovega (29. 9.) 1800 v najemu Kastelčevo hišo na Trgu. Hišni lastnik mu po letu dni ni hotel podaljšati najemne pogodbe, kar je privedlo do spora in slednjič do tožbe. Ko je Strojan tudi po izteku najemne pogodbe ostal v hiši in Kastelcu plačal le polovico najemnine, naj bi ga ta 9. oktobra 1801 s pomočjo dveh sodnih slug z vsemi stvarmi vred vrgel iz hiše in mu pri tem poleg neposredne škode (nekaj uničenih in razbitih stvari) nakopal še vrsto drugih stroškov. Strojan je Kastelca 30. avgusta 1802 tožil in v tožbi zahteval povrnitev stroškov zaradi selitve v Šmarje ter izpada zaslužka od mizarskega poklica. Po zaslišanjih obeh strani je Kastelčev odvetnik na sodni razpravi 7. januarja 1803 zahteval, da mora tožnik v skladu s sodnim redom najprej jamčiti za nastale sodne stroške, česar pa naj Strojan ne bi zmogel. Četudi vse kaže, da ni bil reven, saj je njegove stvari ob selitvi v Šmarje peljalo kar deset voz, osem dvovprežnih in dva enovprežna, je bil o svoji plačilni nezmožnosti pripravljen priseči. 20. aprila mu je mestno sodišče za položitev prisege določilo 9. maj ob 9. uri zjutraj. Mihael Strojan se je odzval in v navzočnosti sodnega upravitelja Elije Šparovca, treh mestnih svétnikov ter pisarja Franca Pogačnika izjavil, da Kastelcu za poravnavo sodnih stroškov ne more dati nobenega jamstva. Potem ko ga je sodišče opozorilo na posledice krive prisege, je svoje besede potrdil s prisego, pod zapis slovenskega prisežnega besedila v sodnem zapisniku pa namesto podpisa pristavil križec.

Tako kot celoten sodni spis je prisego zapisal mestni pisar (Actuar) Franc Pogačnik. Njegovo ime smo srečali že pri Metliki, ker utegne biti povezan s prenosom dveh tam nastalih prisežnih besedil v Višnjo Goro, kjer sta se ohranili v mestnem arhivu. Iz razpoložljivih virov ni ugotovljivo, od kod je pisar Pogačnik izviral, sodeč po priimku in nekaterih značilnih jezikovnih potezah v prisegi (gl. točko 8), pa je šlo skoraj brez dvoma za Gorenjca. V Višnji Gori ga srečujemo v dveh obdobjih, prvič med letoma 1786 in 1792 ter drugič od 1798 do smrti leta 1803. Ko se je 27. februarja 1786 oženil z domačinko Marjeto, hčerko pokojnega meščana Jožefa Šparovca, je v poročni matični knjigi označen kot sin pokojnega gospoda Antona Pogačnika, pisar višnjegorskega gospostva in bivajoč v gradu.657 Še isto leto 15. maja ga prvič zasledimo v vlogi mestnega pisarja (scriba civitatis Weixl.)658 in v tej funkciji še večkrat do leta 1792.659 Kot pisar ali sindik je nato tri leta izpričan v Metliki,660 nakar se je leta 1797 ali 1798 za stalno vrnil v ženino rodno Višnjo Goro. V višnjegorskih virih nastopa odtlej kot pisar, sindik in mestni blagajnik (Aktuär, Actuar, Stadt Syndicus, Sÿndikh vnd Kassier, Stadtschreiber und Kassier, Stadtschreiber, Praenotirungs Actuar).661 Umrl je star 43 let dne 2. septembra 1803, le nekaj mesecev po nastanku slovenske prisege.662

7. Vsebina

Vsebina prisege je nadvse skopa in brez poznavanja konteksta težko razumljiva. Tožnik Miha Strojan pod prisego izjavlja, da tožencu Jožefu Kastelcu zaradi uboštva ne more jamčiti poravnave nastalih sodnih stroškov. Kastelca je tožil za poravnavo škode, ki naj bi mu jo ta povzročil, ko je njegove stvari zmetal iz svoje hiše: »za pogervane škodo zavol venmetajna mojga blaga iz gospodave hiše«. Kako in zakaj je do dejanja prišlo, sama prisega ne pove.

Celotno prisežno besedilo sestavlja en sam stavek z dvema nepravilno oblikovanima podredjema, ki ga zaključuje kratka sklepna formula. Zanimivo je poimenovanje obtožnik za toženca: »temo mojmo optožniko«.

8. Pravopisne in jezikovne značilnosti

Struktura besedila je standardna za prisežna besedila, besedilo pa dobesedni prevod iz tedanje sodne nemščine. Prisego je Pogačnik bodisi najprej napisal v nemščini bodisi v mislih sproti prevajal v slovenščino. Jezikovne poteze ne morejo skriti piščevega gorenjskega idioma, npr. temo mojmo optožniko, Boh, toko.

Pravopis je precej individualen, a tudi dokaj dosleden. Šumevec [č] piše Pogačnik kot zh, sičnik [c], ki se pojavi enkrat samkrat, je zapisan kot z. Za [š] uporablja pisec sestavljeni grafem sh, za [ž] pa sch. Od pravila odstopi enkrat samkrat, in sicer pri šumniški skupini [šč] (Sroschzhine). Nedosledno je razlikovanje med sičnikoma [s] in [z], ki sta praviloma zapisana kot s, trikrat pa srečamo za [s] tudi sestavljeni grafem ſs. Pod vplivom nemščine Pogačnik ohranja pisanje ph za [f] v osebnem imenu Jožef (Joschephu) in dvojni w pri pisanju adaptiranih nemških izrazov pogerwane in gwishno.

Pisanje [Š] in [Ž]

Š Ž
Skupaj sh sch Skupaj sch
VGO-1 6 5 1 4 4

Pisanje [Č] in [C]

Č C
Skupaj zh Skupaj z
VGO-1 4 4 1 1

9. Pomen in vloga v družbenem okolju

Edina višnjegorska prisega je po vsebini in obsegu kratek, obroben zapis v sodnem spisu, ki mu daje težo le spoznanje, da gre za drugo najstarejšo znano mestno prisego iz sodne prakse, ohranjeno v izvirniku. Prisega je samo štiri leta mlajša od nedavno odkrite novomeške iz leta 1799 (NME-5). Poleg teh dveh poznamo dve starejši, vendar prva, kamniška iz leta 1735 (KAM-1), najverjetneje sploh ni nastala v Kamniku, druga, metliška iz okoli leta 1780 (MET-2), pa se je ohranila samo v nedatiranem prepisu, namenjenem za pisarniški vzorec.

S prisego VGO-1 se končno lahko tudi Višnja Gora prišteje k mestom, iz katerih imamo ohranjene primerke slovenskih priseg. Ugotovitev je še posebej pomembna ob dejstvu, da je višnjegorski mestni arhiv zelo dobro ohranjen, a v njem ni starejših slovenskih besedil, nastalih v tem mestu. Ohranjena sta sicer dva slovenska uradovalna zapisa iz okoli leta 1780 in iz leta 1801, ki pa sta nastala drugje.663 Poleg tega je za Višnjo Goro v prvi polovici 18. stoletja izpričano slovensko razpravljanje v mestnem svetu, saj je bil tedaj v tem mestecu komaj kdo pismen in vešč nemščine.664 Tako je tudi skupina mestnih čevljarjev leta 1708 pred vicedomskim uradom v Ljubljani prisegla v slovenščini.665 Iz višnjegorskega okolja poznamo sicer še dve slovenski uradovalni besedili. Prvo je opis meja deželskega sodišča Višnja Gora, nastal po letu 1661,666 drugo pa prisega, zapisana leta 1747, ko so pred oskrbnikom gospostva Višnja Gora kot nepristranskim sodnikom prisegli trije podložniki.667 Obe prisežni besedili iz 1. polovice 18. stoletja sta shranjeni v Auerspergovem knežjem arhivu na Dunaju.

10. Literatura

10 a. Objave

---

10 b. Omembe

---

10 c. Druga literatura

– Dolenc, Metod: Nekoliko uradnih spisov s slovenskimi jezikovnimi drobtinami iz 18. stoletja, Časopis za zgodovino in narodopisje 26 (1931), str. 104 [str. 101–110].

– Golec, Boris: Iz zgodovine pisarniške slovenščine v 1. polovici 18. stoletja, Arhivi 24 (2001), str. 108 [str. 87–108].

– Golec, Boris: Iz zgodovine uradovalne slovenščine 17. stoletja. Arhivi 23 (2000), str. 152–154 [str. 141–154].

– Golec, Boris, Okoliš, Stane: Turjaški arhiv na Dunaju in njegovi slovenski dokumenti. Arhivi 19 (1996), str. 121–126 [str. 118–133].

– Košir, Matevž: Prisege v slovenščini. Arhivi 15 (1992), str. 9 [str. 6–11].

– Smolik, Marijan: Vrhovnik Ivan, geslo v: Slovenski biografski leksikon. Četrta knjiga. Táborska–Žvanut. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980–1991, str. 627 [str. 627–628].

Opombe
651.
Na tem mestu je celoten spis preluknjan. I. Vrhovnik je zapis rekonstruiral kot: mogozh(ni)mo (NUK, Ms 1207, Ivan Vrhovnik : zapuščina, mapa 61, Abecedno urejeno Zgodovinsko gradivo III (S–Ž) (341), snopič: Slovenščina).
652.
NUK, Rokopisna zbirka, Ms 1207, Ivan Vrhovnik : zapuščina, mapa 61, Abecedno urejeno Zgodovinsko gradivo III (S–Ž) (341), snopič Slovenščina. – Vrhovnikovo zapuščino je po njegovi smrti (umrl 8. marca 1935) po določilu v oporoki iz leta 1931 prevzela Študijska knjižnica v Ljubljani, današnja NUK (M. Smolik, Vrhovnik Ivan, str. 627; prim. NUK, Rokopisna zbirka, Katalog rokopisov, S 1935, št. 96).
653.
Iz hrbtnih strani lističev, narejenih iz raznih odrabljenih tiskovin, na katere si je Vrhovnik delal zapiske, je razvidno, da je delo potekalo pred in po 1. svetovni vojni. Listič s prepisom višnjegorske prisege je na hrbtni strani prazen.
654.
V urejenem stanju sta ga v župnijskem arhivu leta 1969 popisala arhivista Ema Umek in Janez Kos (Nadškofijski arhiv Ljubljana (= NŠAL), Popis fonda Župnijski arhiv Ljubljana-Sv. Peter).
655.
NŠAL, Popis fonda Župnijski arhiv Ljubljana-Sv. Peter.
656.
NUK, Rokopisna zbirka, Ms. 1207, Ivan Vrhovnik : zapuščina, mapa 61, Abecedno urejeno Zgodovinsko gradivo III (S–Ž) (341), snopič Slovenščina.
657.
NŠAL, ŽA Višnja Gora, P 1770–1791, 27. 2. 1786.
658.
NŠAL, ŽA Višnja Gora, R 1770–1791, 15. 5. 1786.
659.
NŠAL, ŽA Višnja Gora, R 1770–1791, 8. 9. 1786, 7. 1. 1787, 4. 12. 1787 (samo kot scriba); P 1770–1791, 7. 2. 1787; P 1784–1832, 15. 5. 1787; ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, fasc. 6, snopič 4, 14. 10. 1788; NŠAL, ŽA Višnja Gora, R 1784–1823, 28. 5. 1792, 12. 7. 1792. – Vmes je Pogačnika na mestu pisarja vsaj nekaj časa zamenjeval Jožef Cerovšek (ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, fasc. 8, 11. 7. 1788).
660.
Župnijski urad (= ŽU) Metlika, R 1788–1794, 7. 2. 1794; R 1794–1801, 1. 7. 1795, 20. 1. 1796, 16. 12. 1797 in 9. 2. 1797. – V času Pogačnikovega službovanja v Metliki je bil višnjegorski mestni pisar Jožef Cerovšek, ki se je tja vrnil iz Metlike (ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, fasc. 8, prejeto 6. 9. 1793, 23. 12. 1793, 24. 2. 1797).
661.
ARS, AS 166, Mesto Višnja gora, fasc. 6, snopič 1, 5. 4. 1800; snopič 2, 22. 5. 1802; snopič 8, 5. 3. 1803, 24. 3. 1803; snopič 11, 14. 2. 1803; prav tam, fasc. 8, 17. 9. 1798; prav tam, fasc. 9, 10. 12. 1799, 10. 1. 1800, 15. 4. 1802, 2. 8. 1802. – Österreichisches Staatsarchiv (ÖStA), Haus-, Hof- und Staatsarchiv (HHStA), Wien, Fürstlich Auerspergsches Archiv (FAA), A–X–34, Konv. 1, 11. 3. 1800, 11. 10. 1800, 19. 8. 1802. – ARS, AS 174, Terezijanski kataster za Kranjsko, šk. 142, RDA, N 244, No. 23, 21. 7. 1801.
662.
NŠAL, ŽA Višnja Gora, M 1784–1832.
663.
Prvi je že znani zvezek iz Metlike s poukom prisežnikom (MET-1) in sodno prisego (MET-2), drugi pa oporoka učitelja, višnjegorskega domačina, nastala leta 1801 na Svibnem pri Radečah (ARS, AS 166, Mesto Višnja Gora, fasc. 6, 30. 3. 1801).
664.
B. Golec, Iz zgodovine pisarniške, str. 108.
665.
ÖStA, HHStA, FAA, X Weichselberg, Fasz. 32, Konv. 1, 21. 4. 1708. – Objava: B. Golec - S. Okoliš, Turjaški arhiv, str. 121–126.
666.
Objava: B. Golec, Iz zgodovine, str. 152–154.
667.
Objavi: M. Dolenc, Nekoliko uradnih, str. 104; M. Košir, Prisege v slovenščini, str. 9.

Gor: Vsebina Prejšnji: Ormož (ORM-1–3) Naslednji: Sklep



Boris Golec. Datum: 2011-05-31
Avtorske pravice za besedilo te izdaje določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva–Brez predelav 2.5 Slovenija.