Mestne prisege

Uvod. Mestna prisežna besedila v slovenskem jeziku do začetka 19. stoletja

Gor: Vsebina Prejšnji: Predgovor Naslednji: Kranjska mesta (KRM-1)

Kazalo

Izdaji na pot

»Slovenski akti so v mestnem arhivu ljubljanskem beli vranovi,« je leta 1899 zapisal Anton Aškerc,1 ko je kot prvi poklicni mestni arhivar po letu dni službovanja dodobra spoznal največjega in najpomembnejšega med mestnimi arhivi na Slovenskem. Njegova nekoliko pesniška prispodoba o »belih vranih«, ki ji je mogoče v celoti pritrditi, pa še zdaleč ne velja samo za Ljubljano in druga mestna okolja, temveč nasploh za uradovalno pismenstvo v slovenskem jeziku tja do srede 19. stoletja in deloma še čez. Od zatona srednjega veka do konca 18. stoletja poznamo namreč le kakšnih 400 uradovalnih zapisov (ne upoštevaje tiskanih večjezičnih razglasov, ki se začenjajo šele leta 17542). Samo peščica je povsem samostojnih dokumentov, za mnoge zvrsti besedil so znani zgolj maloštevilni primerki, veliko večino pa predstavljajo prisege, zlasti sodne. Bera objavljenih prisežnih besedil se je občutno povečala v zadnjih desetletjih, še posebej z izdajo dveh daleč najobsežnejših zbirk, nastalih pri zemljiškem gospostvu Bled3 in pri ljubljanskem škofijskem gospostvu,4 ki skupaj obsegata kar okoli 250 podložniških priseg.

Kljub maloštevilnosti slovenskih uradovalnih zapisov pa še vedno nimamo celovitega pregleda nad evidentiranimi ali vsaj nad vsemi objavljenimi besedili. Prvi seznam, ki zajema sicer tudi tiske in druge rokopise, a samo za obdobje med 1600 in 1764, je bil objavljen v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja (F. Kidrič, 1921–22),5 drugi in doslej zadnji pregled, omejen na uradovalne zapise ter časovno do osemdesetih let 18. stoletja, pa pol stoletja pozneje (J. Koruza, 1972–73).6 Dodati jima je treba še dva izbora razstavljenih arhivskih dokumentov (1971 in 1982)7 in sumarni razvid objavljenih slovenskih priseg, nastalih do začetka 19. stoletja (M. Košir, 1992).8

Tudi stanje objavljenosti in znanstvene obravnavanosti znanih besedil nikakor ne zadošča sodobnim potrebam. V celoti namreč pogrešamo tematske komentirane objave glede na zvrsti besedil ali tipe ustvarjalcev, posamezne objave uradovalne slovenike, ki so se začele že kmalu po sredi 19. stoletja, pa so do danes ostale raztresene po znanstveni, strokovni, leposlovni in celo starejši dnevni periodiki. Mnoga že dolgo znana besedila še niso ustrezno ovrednotena, nekatera niso bila niti ponatisnjena, poleg tega velja kar nekaj izvirnikov za izgubljene.

Pričujoča objava se kot prva loteva celotnega nabora znanih slovenskih priseg enega tipa ustvarjalcev. Zajema že objavljena, še neobjavljena in novo odkrita prisežna besedila, skupno 35, ki so do vključno prvega desetletja 19. stoletja nastala pri poslovanju mestnih organov sedmih slovenskih mest. Dodano jim je še prisežno besedilo druge provenience, vendar neposredno povezano z mestnimi upravami. Odločitvi, da v objavo vključim samo prisege brez drugih mestnih uradovalnih zapisov, je botrovalo predvsem spoznanje o maloštevilnosti in hkrati zvrstni raznolikosti zadnjih. Iz mestnih pisarn poznamo namreč zgolj dva razglasa (Škofja Loka, Ljubljana),9 zastavno listino (Metlika),10 pobotnico (Ljubljana)11 in letni račun mestnega sodnika (Lož).12 V širšem smislu lahko k sloveniki mestne provenience prištejemo tudi zapise, nastale pri cehih: vpise v dve cehovski knjigi (Metlika, Lož)13 in dopis metliškemu mestnemu predstojništvu.14 Znotraj mestnih zidov in v predmestjih je sicer zagledala luč sveta še vrsta drugih slovenskih uradovalnih zapisov svetnega in cerkvenega izvora. V ožjem smislu jih ni mogoče uvrščati k mestni sloveniki, četudi se nekateri po vsebini navezujejo na mestno okolje in ljudi, denimo sodne prisege posameznih meščanov pred nemestnimi organi.15

Tako je pred nami celotna bera najštevilnejše zvrsti slovenskih besedil – priseg, zapisanih pri istem tipu ustvarjalcev, tj. pri mestnih organih. Časovni okvir do prvega desetletja 19. stoletja je narekovala ugotovitev, da je precej besedil, s katerimi se opazno povečata nabor zvrsti priseg in mest z ohranjenimi slovenskimi dokumenti, nastalo pozno, šele na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Prednostni namen objave je predstaviti besedila v obliki faksimila, diplomatičnega in kritičnega prepisa, da bodo z ustreznim komentarjem na voljo za nadaljnja preučevanja. Obravnava se osredotoča na zgodovinski vidik: na okoliščine in čas nastanka priseg, njihovo dosedanjo obravnavanost, kratko vsebino, vlogo v družbenem okolju ter siceršnji pomen. Kot nejezikoslovec se zgolj dotikam jezikovnih in pravopisnih značilnosti, natančneje pa obravnavam besedišče. Cilj obravnave ni uravnotežena enciklopedična prezentacija vsake besedilne enote; večjo ali manjšo pozornost posvečam različnim vidikom, pri čemer je kriterij specifičnost posameznega besedila oziroma sklopa besedil.

Pregled besedil, način obravnave in načela objave

Pregled besedil

Obravnava vključuje vsa slovenska uradovalna besedila, ki so nastala do začetka 19. stoletja in izpolnjujejo dva kriterija: besedilo je prisežne narave in je bilo zapisano pri mestnih organih. Takšnih besedil je skupno 34, vendar sta v pričujočo objavo vključeni še dve, čeprav odstopata od kriterija provenience. Prvo je sodna prisega, samo domnevno nastala pri mestnem sodišču v Kamniku, drugo pa prisežni obrazec, ki so ga sestavili in uporabljali pri državnem organu, pri Reprezentanci in komori v Ljubljani, a je z mesti v neposredni zvezi, saj so po njem prisegali novo izvoljeni in potrjeni mestni sodniki.

Po posameznih mestih so obravnavana besedila razporejena zelo neenakomerno. Več kot polovica (20) jih je nastalo v Ljubljani, od tega 19 pri mestnih organih in eno pri državnem. Druga mesta si po številu besedil sledijo takole: Novo mesto (5 besedil), Kranj (4), Ormož (3), Metlika (2) ter Višnja Gora in domnevno Kamnik s po enim. Velika večina priseg je torej nastala na Kranjskem, v petih ali šestih od trinajstih kranjskih mest. Slovenska Štajerska s skupno sedmimi mesti je zastopana samo z Ormožem, z nobenim pa druge dežele in pokrajine, znotraj katerih je bilo na slovenskem etničnem ozemlju še sedem mest (brez štirih izrazito romanskih obalnih na tleh Beneške republike).16

Glede na zvrst bi bilo obravnavane mestne prisege mogoče razvrstiti v več skupin in podskupin, a jih poenostavljeno delim samo na dve temeljni zvrsti: na službene in sodne prisege. Kar 29 priseg ali 80 % je službenih, k njim pa prištevam tako vdanostne prisege mestnih podanikov (meščan, mestni gostač) kakor prisege mestnih funkcionarjev in uslužbencev. Praviloma gre za prisežne obrazce za večkratno uporabo in le izjemoma za enkraten zapis prisežnega besedila. Glede na prisežnika srečamo v tej skupini 15 različnih vrst priseg, ki so zastopane z enim do šestimi besedili. Največ je priseg meščana – šest iz štirih mest, sledijo prisege gozdnih hlapcev (gozdarjev) – štiri iz dveh mest, prav tako izvirata iz dveh mest prisegi mestnega svétnika, štiri vrste službenih priseg s po dvema besediloma so vse iz Ljubljane, za osem vrst pa imamo samo po eno prisego, od tega zopet kar šest ljubljanskih. Med zadnjimi osmimi je tudi prisežni obrazec za mestnega sodnika iz Kranja, edini te vrste, ki izvira iz enega naših mest. Poleg njega je ohranjen še skupni obrazec za sodnike kranjskih mest, a ta je bil v rabi pri državnem organu Reprezentanca in komora v Ljubljani. V skupini službenih priseg je tako skupno zastopanih pet mest, štiri kranjska in eno štajersko. Preostalih sedem priseg ali manj kot 20 % vseh je sodnih, od tega trije prisežni obrazci (vključno z dvema poukoma prisežencem) in štirje zapisi iz sodne prakse. Kljub znatno manjšemu številu besedil kot pri službenih prisegah (29) izvirajo ta kar iz šestih mest, če upoštevamo tudi Kamnik, oziroma iz vseh mest z znanimi prisežnimi besedili razen iz Ormoža.

Tabela 1. Pregled prisežnih besedil po vrstah in mestih z okrajšavami za posamezna besedila

ZVRST BESEDILA KRANJSKA MESTA KAMNIK KRANJ LJUBLJANA METLIKA NOVO MESTO ORMOŽ VIŠNJA GORA SKUPNO ŠTEVILO
SLUŽBENE PRISEGE / PRISEŽNIK
meščan --- --- KRA-1 LJU-1
LJU-19
--- NME-1 ORM-1
ORM-3
--- 6
mestni sodnik KRM-1 --- KRA-3 --- --- --- --- --- 2
mestni svétnik --- --- KRA-2 --- --- --- ORM-2 --- 2
merilec žita in mestni stražnik --- --- --- LJU-2 --- --- --- --- 1
merilec soli --- --- --- LJU-3
LJU-17
--- --- --- --- 2
nadzornik žitne trgovine --- --- --- LJU-4 --- --- --- --- 1
merilec vina --- --- --- LJU-5
LJU-6
--- --- --- --- 2
mestni vratar --- --- --- LJU-7 --- --- --- --- 1
gozdni hlapec (gozdar) --- --- --- LJU-8
LJU-16
--- NME-3
NME-4
--- --- 4
»culender« (vratar pri Vodnih vratih) --- --- --- LJU-9
LJU-14
--- --- --- --- 2
mestni valpet --- --- --- LJU-11
LJU-15
--- --- --- --- 2
mestni gostač --- --- --- LJU-12 --- --- --- --- 1
tesarji --- --- --- LJU-13 --- --- --- --- 1
opekarski mojster --- --- --- LJU-18 --- --- --- --- 1
mestni stražnik --- --- --- --- --- NME-2 --- --- 1
SODNE PRISEGE
pouk pričam --- --- KRA-4 --- MET-1 --- --- --- 2
prisega pred pričanjem LJU-10 1
sodna prisega prič --- KAM-1 --- --- MET-2 --- --- VGO-1 3
sodna prisega oškodovancev NME-5 1
SKUPAJ 1 1 4 19 2 5 3 1 36

Večino, 24 ali dve tretjini od skupno 36 besedil, so odkrili in objavili že v drugi polovici 19. stoletja (1870–1899), besedila v ljubljanski knjigi prisežnih obrazcev (LJU-1-17) celo dvakrat (1884 in 1887). Toda od teh 24 jih je bilo po prvi objavi samo deset še kdaj ponatisnjenih, za sedem, med njimi za štiri najstarejša (KRA-1–4), pa danes niti ne vemo, kje se hranijo izvirniki in ali so sploh ohranjeni.

Najpozneje v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo na dan šest prisežnih besedil, le štiri od njih so v letih 1973 in 1974 doživela objavo, eno zgolj v transliterirani obliki, pozneje pa še kot faksimile (1983). Za njegovo kritično objavo skupaj z dvema drugima, še neobjavljenima ormoškima prisegama, sem poskrbel leta 2004. Prav tako sta bili šele pred kratkim (2007) objavljeni dve od petih besedil, katerih obstoj je v nenatisnjenih, javnosti sicer dostopnih evidencah zabeležen od tridesetih let 20. stoletja. Druga tri besedila in četrto, ki sem ga odkril med pripravo pričujočega dela, so tu objavljena prvič.

Tabela 2. Kraj nastanka, čas odkritja ter nekdanja in sedanje hranišče

Prisežno besedilo Kraj nastanka Kraj odkritja in poznejša hranišča Čas odkritja Sedanje hranišče
KRM-1 Ljubljana Ljubljana najpozneje 1974 Arhiv Republike Slovenije (ARS), Ljubljana
KAM-1 Kamnik (?) Kamnik najpozneje 1894 neznano
KRA-1–4 Kranj Kranj – Maribor 1866 neznano
LJU-1–17 Ljubljana Dunaj – Ljubljana najpozneje 1879 Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL)
LJU-18–19 Ljubljana Ljubljana 1899 neznano
MET-1–2 Metlika Ljubljana najpozneje 1974 ARS, Ljubljana
NME-1–4 Novo mesto Novo mesto najpozneje 1937 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto (ZAL NM)
NME-5 Novo mesto Novo mesto 11. 12. 2008 ZAL NM, Novo mesto
ORM-1 Ormož Gradec – Ptuj najpozneje 1967 Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP)
ORM-2 Ormož Gradec – Ptuj najpozneje 1967 ZAP, Ptuj
ORM-3 Ormož Gradec – Ptuj najpozneje 1973 ZAP, Ptuj
VGO-1 Višnja Gora Ljubljana najpozneje 1935 ponovno 2008 Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL)

Tabela 3. Časovni pregled omemb in objav posameznih besedil

Prisežna besedila Prva omemba v literaturi Prva objava Kritična objava Druge objave
KRM-1 1974 1974 --- 2001
KAM-1 1894 1894 --- 1973 (nepopolna)
KRA-1–4 1870 1870 1870 1935 (KRA-2 in KRA-3), 1972 (KRA-1–4), 1997 (KRA-1–4), 1998 (KRA-1–4), 2001 (KRA-1–4), 2002 (KRA-4)
LJU-1–17 1879 1884 1887 1935 (LJU-1 in LJU-12), 1973 (LJU-10), 1981 (LJU-3, LJU-8, LJU-10, LJU-16), 1982 (LJU-1 – faksimile)
LJU-18–19 1899 1899 --- ---
MET-1–2 1974 1974 --- ---
NME-1 2007 2007 (del faksimila) --- ---
NME-2–3 --- --- --- ---
NME-4 2007 2007 --- ---
NME-5 --- --- --- ---
ORM-1 1973 1973 2004 1983 (faksimile)
ORM-2 2004 2004 2004 ---
ORM-3 1973 2004 2004 ---
VGO-1 --- --- --- ---

Pri pripravi pričujoče objave je bila posebno zahtevna naloga ugotavljanje časa in okoliščin zapisa posameznih besedil. Od skupno 36 je namreč datiranih samo pet, od tega so štiri šele s konca 18. in začetka 19. stoletja. Za veliko večino ostalih besedil velja, da so dosedanji poskusi časovne umestitve ostali nekakšen torzo. Precej datiranj v literaturi je namreč zelo pavšalnih in tudi zavajajočih. Datacije najstarejših besedil, nastalih v Kranju (KRA-1–4), so se, denimo, gibale v časovnem razponu več kot enega stoletja (1440–1556), podobno tudi datiranja besedil v knjigi ljubljanskih prisežnih obrazcev (med 1619 in 1740), obe metliški prisegi (MET-1–2) pa je objavitelj postavil v čas »nekje v drugi polovici 18. stoletja«. Prav zato sem nesorazmerno velik del naporov posvetil ugotavljanju časa in okoliščin nastanka ter avtorstva besedil. Primerjanje kodikoloških in vsebinskih značilnosti z referenčnimi viri mestne provenience je nazadnje prineslo vrsto novih ugotovitev, ki bodo lahko v znatno pomoč pri poznejših jezikovnih in vsebinskih analizah. Verjetni čas nastanka je zdaj prav za vsa besedila ugotovljen natančneje od dosedanjih (okvirnih) datacij. Poleg tega je za veliko večino besedil, ki so se ohranila v izvirniku, zanesljivo ali vsaj z veliko mero gotovosti identificiran pisec, o zapisovalcih pa zbrani tudi biografski podatki.

Časovni razpon obravnavanih besedil obsega vsaj dve stoletji in pol, medtem ko skrajni možni razpon razmejujeta letnici 1493 in 1808. Najstarejša so štiri besedila iz Kranja, t. i. Kranjski rokopis (KRA-1–4), najverjetneje zapisana sicer šele po letu 1531 in vsekakor ne po 1558. Iz 17. stoletja, iz časa med 1620 in najpozneje 1656, izvira prvih dvanajst besedil ljubljanske knjige prisežnih obrazcev, s konca stoletja pa je morda tudi najstarejša ormoška prisega. Največ priseg sodi v 18. stoletje, zanesljivo 14 ter pogojno dve z obeh prelomov stoletij, pri čemer sta dokaj uravnoteženo zastopani obe polovici stoletja. V začetku 19. stoletja so nastala štiri besedila ali največ pet, med temi so tri datirana.

Tabela 4. Kronologija nastanka besedil

Prisežna besedila Datacija Najverjetnejši čas nastanka zapisa Najzgodnejši možni čas nastanka Najpoznejši možni čas nastanka
KRA-1–4 --- 1531–1558 1493 1558
LJU-1 --- 1620 1620 1636
LJU-2 --- 1620 1620 1636
LJU-4 --- 1620 1620 1636
LJU-6 --- 1620 1620 1636
LJU-7 --- 1620 1620 1636
LJU-8 --- 1620 1620 1636
LJU-10 --- 1620 1620 1636
LJU-11 --- pred 1636 1620 1636
LJU-12 --- 1636 1636 1637
LJU-5 --- 1620–1636 (?) 1620 1656
LJU-3 --- kmalu po 1636 1636 1656
LJU-9 --- 1636–1656 1636 1656
ORM-1 --- okoli 1700 konec 17. stol. 1725
ORM-2 --- pred 1721 konec 17. stol. 1725
LJU-13 --- 1705–1707 konec 17. stol. 1726
LJU-14 --- 1716–1722 1716 1722
LJU-15 --- 1716–1722 1716 1722
LJU-16 --- 1716–1722 1716 1722
LJU-17 --- 1724–1726 1724 1726
KAM-1 1. 3. 1735 --- --- ---
KRM-1 --- 1749–1750 (prepis 1763) 1749 1750
MET-1–2 --- okoli 1780 1778 1784
LJU-18 24. 12. 1785 --- --- ---
LJU-19 --- 1792 1792 1804
NME-1 --- 1796–1799 1796 1799
NME-2 --- okoli 1800 1796 1808
NME-5 --- 22. 10. 1799 22. 10. 1799 kmalu po 22. 10. 1799
NME-4 12. 2. 1802 --- --- ---
ORM-3 1. 1. 1803 --- --- ---
VGO-1 9. 5. 1803 --- --- ---
NME-3 --- 1806 1805 1808

Način obravnave in edicijska načela

Prisežna besedila so po mestih nastanka razvrščena v osem poglavij, ki vključujejo zelo različno število besedil, od enega do sedemnajst. Prvo poglavje z naslovom Kranjska mesta obravnava skupni prisežni obrazec za mestne sodnike, nastal pri državnem oblastvu v Ljubljani, vsa naslednja poglavja pa si sledijo po abecednem redu mest: Kamnik, Ljubljana (1. in 2. del), Metlika, Novo mesto, Ormož in Višnja Gora. Ker gre pri Ljubljani za dva zelo različna sklopa priseg, sta obravnavana v ločenih poglavjih.

Vsako poglavje se deli na naslednje vsebinske sklope:

  1. Zvrsti besedil

  2. Diplomatični in kritični prepis

  3. Sedanje in prejšnja hranišča

  4. Dosedanje objave in obravnave

  5. Oblikovne značilnosti

  6. Okoliščine in čas nastanka

  7. Vsebina

  8. Pravopisne in jezikovne značilnosti

  9. Pomen in vloga v družbenem okolju

  10. Literatura

Objave besedil so znotraj vsakega poglavja zajete v sklopu št. 2. Razen tistih sedmih, katerih izvirniki veljajo za pogrešane oziroma izgubljene, so vsa besedila objavljena v treh različicah: kot faksimile ter v obliki diplomatičnega in kritičnega prepisa.

Diplomatični prepis

V prvem, diplomatičnem prepisu je besedilo objavljeno skupaj z vsemi pozneje prečrtanimi in dopisanimi deli. Izjema so manjši popravki, kot je zamenjava ene ali dveh črk, na katere opozarjajo opombe. Pri prepisu je upoštevana standardna ortografija z vsemi posebnostmi posameznih pisarjev. Maloštevilne običajne okrajšave so v objavi razrešene brez posebnega opozorila (npr. manu propria). Ker pri grafemih k in z pogosto ni mogoče razlikovati med veliko in malo črko, sta dosledno prepisana kot mali črki, razen pri začetnicah lastnih imen in na začetku stavkov. Za pisanje velike ali male črke se je bilo nekajkrat težko odločiti pri s in v, grafične različice dolgega s pa so iz tehničnih razlogov poenotene kot ſ.

Kritični prepis

Kritični prepis podaja prvotno besedilo s sočasnimi popravki in samo izjemoma upošteva poznejše spremembe in dopolnitve, ki so sicer navedene v opombah. V čimvečji meri skuša zgolj prečrkovati originalni zapis v današnji črkopis. Kjer se ni bilo mogoče nedvoumno odločiti za sičnik ali šumevec (npr. firstfiršt, gosposčinagospoščina), je druga možnost navedena v opombi. Zaradi sodobne tradicije zapisovanja je dodan j med i in sledečim samoglasnikom (npr. Marie = Marije, priasnasti = prijaznasti). Grafema y in ÿ sta transliterirana kot j, i ali ji, v redkih dvomljivih primerih tudi kot (j)i. Preglas ü ostaja nespremenjen v adaptiranih nemških izrazih (Fürst), medtem ko je v peščici slovenskih besed prepisan kot i (Sünu = sinu). Pred samoglasniškim r je dosledno izpuščen e (npr. držati, trplejna), ohranjeni pa so zapisi samoglasniškega er, zapisanega kot a (tarditi) ter vsi drugi zapisi polglasnika, če je v izvirniku e (perpraulen). V maloštevilnih primerih, kjer ni mogoča proteza, je izpuščen u (Vuin = vin, Vuratich = vratih). Opravljenih je bilo še nekaj manjših prilagoditev sodobni pravopisni normi (npr. nebeskimu = nebeškimu, pocorn = pokoren, sraun = zraven). Po sodobnem pravopisu se ravnajo postavljanje ločil, delitev besed (na prei = naprej, namoi = na moj), pisanje velike začetnice pri lastnih imenih (tako tudi Boga Očeta Vsemogočniga) ter razlikovanje med u in v (npr. kralestvov, predlog v). Nemški in latinski deli besedila so prevedeni v oklepajih. Datumi in letnice so smiselno razvezani (803 = 1803).

V obeh prepisih, diplomatičnem in kritičnem, so v kurzivi ponazorjeni deli besedila, pisani v izvirniku z različnimi vrstami nemške gotice. Izjema je Kranjski rokopis (KRA-1–4), saj je bilo celotno slovensko besedilo zapisano v gotici.

Opombe
1.
A. Aškerc, Slovenski prisegi iz ljubljanskega mestnega arhiva. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko IX (1899), str. 73.
2.
Prim. Branko Reisp, O najstarejših tiskanih uradnih razglasih v slovenščini. Kronika 15 (1967), str. 91–94. – Prim. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Ljubljana, Sekcija za zgodovino slovenskega jezika, Vaso Suyer, Kartoteka patentov.
3.
Peter Ribnikar, Slovenske podložniške prisege patrimonialnega sodišča Bled. Ljubljana : Partizanska knjiga, 1976.
4.
Boris Golec, Ljubljansko škofijsko gospostvo (Pfalz) – zakladnica slovenskih sodnih priseg (1752–1811). Arhivi 28 (2005), str. 239–312.
5.
Fr. Kidrič, Opombe k protiref. (katol.) dobi v zgodovini slovenskega pismenstva. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino III (1921–22), str. 73–80.
6.
Jože Koruza, O zapisanih primerih uradne slovenščine iz 16., 17. in 18. stoletja. Jezik in slovstvo XVIII, (1972/73), str. 193–200, 244–254.
7.
Ema Umek (ur.) idr., Iz roda v rod. Pričevanja o slovenskem jeziku (Publikacije Arhiva SR Slovenije, Katalogi, Zvezek 5). Ljubljana : Arhiv SR Slovenije, 1982; Ema Umek (ur.), Slovenščina v dokumentih skozi stoletja. Razstava ob 25-letnici samostojnega delovanja Arhiva Slovenije. Ljubljana, 8. do 17. februarja 1971. Ljubljana : Arhiv SR Slovenije, 1971.
8.
Matevž Košir, Prisege v slovenščini. Arhivi 15 (1992), str. 6–11.
9.
Škofjeloški razglas iz leta 1590 je bil odkrit šele pred kratkim v Bavarskem državnem arhivu v Münchnu in doslej samo deloma objavljen v obliki faksimila (Judita Šega, Protestantizem na Loškem. Ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja. Ljubljana - Škofja Loka : Zgodovinski arhiv, 2008, str. 47). Drugi, danes pogrešani razglas je nastal v Ljubljani leta 1611 (objava: J. V.(rhovec), Slovenski listič iz leta 1611. Ljubljanski zvon 6 (1886), str. 253–254).
10.
Danes pogrešano zastavno listino sta na prošnjo dveh podložnikov tamkajšnje križniške komende pečatila mestni sodni upravitelj in še en meščan (objava: A. Koblar, Slovenica. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko IX (1899), str. 161–162).
11.
Pobotnica Ane Marije Polanke iz leta 1743 se je ohranila kot priloga h knjigi mestnih izdatkov (objava: M. Rupel, Slovenska pobotnica, str. 323).
12.
Letni račun sodnika Pavla Tomšiča za leto 1739–40 je med kontinuirano ohranjenimi letnimi računi za desetletje 1733–1744 edini v slovenskem jeziku (objava: E. Umek (ur.), Slovenščina v dokumentih, str. 32–35; delna objava faksimila: E. Umek (ur.) idr., Iz roda v rod, str. 49).
13.
Najzgodnejši so slovenski vpisi v cehovsko knjigo čevljarskega ceha iz obdobja 1599–1695 (objava: Modest Golia, Slovenica v spisih metliškega čevljarskega ceha. Zgodovinski časopis 5 (1951), str. 215–221). – Iz druge polovice 18. stoletja, najpozneje od leta 1752 dalje, izvirajo danes pogrešani zapisniki čevljarskega in usnjarskega ceha v Ložu (Andrej Lavrič, Čevljarska in usnjarska zadruga v Ložu. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 19 (1909), str. 116–123).
14.
Dopis metliškega čevljarskega ceha mestnemu svetu in občini je nastal leta 1676 (objava: M. Golia, Slovenica v spisih, str. 220–221).
15.
Za najzgodnejši prisežni obrazec, po katerem so prisegali tudi meščani, lahko štejemo ljubljanski obrazec rekatolizacijske komisije, domnevno iz leta 1600 (objava: (Peter) Hicinger, Zgledi slovenščine iz 16. stoletja. Kmetijske in rokodelske novice 16 (1858), št. 27, str. 211).
16.
Nekaj slovenskih uradovalnih besedil je med 16. in 18. stoletjem nastalo v Gorici, vendar ne gre za zapise mestne provenience, temveč drugih ustvarjalcev. Najstarejša je poklonitvena prisega goriških deželnih stanov nadvojvodi Karlu iz leta 1564 (zadnja objava: Lojzka Bratuž, Primeri rokopisnega gradiva v slovenskem jeziku na Goriškem od 16. do 19. stoletja. Goriški letnik 27 (2000), str. 132–133), druga dva dokumenta pa sta povezana s tolminskim kmečkim uporom: tiralica za pobeglim upornikom iz 1713 in ponovna vdanostna prisega puntarjev iz 1714 (objavi: Bogo Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1962, str. 325–326).

Gor: Vsebina Prejšnji: Predgovor Naslednji: Kranjska mesta (KRM-1)



Boris Golec. Datum: 2011-05-31
Avtorske pravice za besedilo te izdaje določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva–Brez predelav 2.5 Slovenija.