Stari trg v Poljanah ob Kolpi (STA-1)

1. Zvrst besedila

• STA-1 – prisega predstavnikov tržanov

Besedilo je sodna prisega.

2. Diplomatični in kritični prepis

3. Sedanje in prejšnja hranišča

Sedanje hranišče: Österreichisches Staatsarchiv (= ÖStA), Haus- Hof- und Staatsarchiv (= HHStA), Fürstlich Auerspergsches Archiv (= FAA), VII Pölland, A–VII–4, Konv. 3, 14. 12. 1751.

Prejšnja hranišča: Dokument je bil najverjetneje že kmalu po nastanku shranjen v uradu t. i. inšpektorja Auerspergovih posesti v Ljubljani, iz katerega je nastal Auerspergov rodbinski arhiv. Tega so po ljubljanskem potresu (1895) prenesli iz Ljubljane v grad Losensteinleiten pri Steyerju v Zgornji Avstriji. Slovenskim raziskovalcem je bil odtlej od rok in v njem po letu 1918 niso bili pogosti obiskovalci, po letu 1945 pa je postal za jugoslovanske državljane sploh nedostopen. Rodbina Auersperg je arhiv leta 1956 deponirala v Avstrijskem državnem arhivu na Dunaju. Z dovoljenjem sedanjega skrbnika kneza Heinricha Auersperga se je za posamezne slovenske raziskovalce odprl šele v osemdesetih letih 20. stoletja.⁴⁹³

4. Dosedanje objave in obravnave

Na dokument s slovenskim prisežnim besedilom predstavnikov starotrških tržanov sem naletel oktobra 1995 med pregledovanjem Auerspergovega rodbinskega arhiva v Avstrijskem državnem arhivu. V tipkopisnem arhivskem katalogu nanj ni opozorila,⁴⁹⁴ čeprav so posebej označeni trije drugi slovenski dokumenti. Prav tako ga ni zasledil pravni zgodovinar Metod Dolenc, ki je leta 1931 objavil štiri slovenska besedila iz Auerspergovega arhiva, vsa iz 18. stoletja.⁴⁹⁵ Prisego starotrških tržanov sem s komentarjem in orisom okoliščin nastanka objavil leta 1996 v Arhivih,⁴⁹⁶ faksimile pa leta 2010 v Kroniki⁴⁹⁷ v razpravi o prezrtih trških naseljih Bele krajine, a sem se vsebine prisežnega besedila tam le dotaknil.⁴⁹⁸

5. Oblikovne značilnosti

Dokument obsega eno polo z dvema neenotno obrezanima listoma z vodnim znakom MV, ki merita 32,4–32,7 x 21,2 cm, in je imel v prvotno preganjeni pisemski obliki mere 16,2 x 9,5 cm. Na naslovni strani pisma je kratka oznaka vsebine: Attestation. Popisani sta prva in druga stran pole, dokument pa je na drugi strani overjen le s podpisom dr. Leopolda pl. Raditscha, tajnika deželne pravde na Kranjskem.

6. Okoliščine in čas nastanka

Slovenska prisega predstavnikov tržanov iz Starega trga v Poljanah ob Kolpi je nastala pri deželni pravdi za Kranjsko, najvišjem sodnem organu v deželi, in sicer dve leti po dokončni združitvi treh dotlej samostojnih sodišč v deželno pravdo (1749).⁴⁹⁹ Nanjo so prešli tudi sodni spori med zemljiškimi gospostvi in njihovimi podložniki. Tržani Starega trga, podložniki Auerspergovega gospostva Poljane, so se zapletli v spor z gospoščinskim upraviteljem, ker jim je po njihovem mnenju neupravičeno ukazal priti na stavbno tlako pri gospoščinski kašči. Sami so bili prepričani, da so takšne tlake po svojih deželnoknežjih privilegijih oproščeni, zato so pred 29. avgustom 1751 deželnega glavarja in deželno pravdo prosili za sodni narok. Poljanski upravitelj je imel v rokah močnejše argumente, saj je lahko predložil izvleček temeljnega urbarja iz leta 1616, po katerem tržani iz Starega trga ne opravljajo nobene druge tlake razen (!) pri gradnji gradu, kamor po svojih močeh pošljejo obrtnike. Začasna razsodba s 3. septembra 1751 se je tako glasila, da so Tržani dolžni priti k stavbni tlaki, tudi ko gre za gospoščinsko kaščo, vendar jim bodo povrnjeni stroški dela, če bodo v pravdi zmagali. Na upraviteljevo prošnjo je bilo sklenjeno, naj tržani imenujejo odbor predstavnikov, ki bo prisegel, da bodo ukaz spoštovali. Odbor petih mož se je 14. decembra zglasil v pisarni deželne pravde s svojim odvetnikom dr. Antonom Ignacem Purgom in prisegel v navzočnosti pisarja odvetnika dr. pl. Knössenhofa, ki je v zadevi zastopal upravitelja poljanskega gospostva. Dejanje je s svojim podpisom na koncu potrdil tajnik deželne pravde dr. Leopold pl. Raditsch. Kako se je pravdanje izteklo, razpoložljivi viri ne povedo, ampak nas zapustijo pri sklepu deželne pravde s 4. februarja 1752, naj Tržani poljanskemu upravitelju plačajo sodne stroške.⁵⁰⁰

Kot priča pisava, je pisec celotnega dokumenta s slovensko prisego tajnik deželne pravde dr. Raditsch sam. Potrditev lahko najdemo tudi v njegovem podpisu z lastnoročno navedbo funkcije v osem let starejšem referenčnem viru.⁵⁰¹ Kratki življenjski poti Krištofa Leopolda pl. Raditscha je sicer mogoče slediti od rojstva od smrti. Na svet je prišel kot prvi otrok ljubljanskega mestnega sindika (tajnika) Franca Ludvika Raditscha, doktorja obojega prava, in Marije Terezije, roj. pl. Ehrenreich, in bil krščen 4. novembra 1714 v tamkajšnji stolnici.⁵⁰² Njegova mati se je rodila že v Ljubljani,⁵⁰³ s Kranjske pa je izviral tudi oče Franc Ludvik, rojen neznano kje okoli leta 1686.⁵⁰⁴ Očitno je prišel v kranjsko prestolnico najpozneje v študentskih letih, saj je leta 1705 na graški univerzi označen kot Carniolus Labacensis nobilis (Radiz),⁵⁰⁵ dve leti zatem pa na dunajski univerzi samo kot Carniolus iurista (Radisch).⁵⁰⁶ Plemiški naslov s predikatom »von Radisch« je dobil šele leta 1733 kot doktor obojega prava, ljubljanski mestni sindik in priseženi notar meničnega sodišča.⁵⁰⁷ Raditschi so polnili vrste kranjskega izobraženskega nižjega plemstva, ki ga je kot temeljna značilnost opredelila izobrazba in z njo povezano delovanje na različnih področjih javnega življenja. 16-letnega Krištofa Leopolda najdemo leta 1730 na graški univerzi že kot »praenobilis«.⁵⁰⁸ Po vrnitvi na Kranjsko je dal sprva prednost karieri pred zasebnostjo, saj je pri 29-ih leta 1743 izpričan že kot deželni podtajnik.⁵⁰⁹ 30. septembra naslednje leto pa se je poročil svojemu stanu nadvse primerno, saj je bila izbranka Frančiška Ksaverija pl. Schluderbach, hči pokojnega mestnega tajnika.⁵¹⁰ Njuna edina hči Marija Ana je umrla stara poldrugo leto.⁵¹¹ Ob terezijanskih upravno-sodnih reformah je postal Raditsch tajnik deželne pravde na Kranjskem (1749),⁵¹² novooblikovanega sodnega oblastva, v katero so se združila tri dotlej samostojna deželna sodišča.⁵¹³ Umrl je kot kranjski deželni tajnik 26. januarja 1757, star še ne 43 let, in našel zadnje počivališče pri svoji hčerki v kripti sv. Rešnjega telesa v ljubljanski stolnici.⁵¹⁴ Z blizu 16.000 goldinarjev vredno zapuščino je za kranjske razmere sodil že med bogate plemiče.⁵¹⁵

Med lokalno »elito« se je v premoženjskem in siceršnjem pogledu uvrščalo tudi vseh pet tržanov iz Starega trga v Poljanah, ki so konec leta 1751 v Raditschevi navzočnosti prisegli pred deželno pravdo. V Ljubljano pozvani odbor predstavnikov starotrških tržanov je bil razumljivo sestavljen iz mož, ki so imeli v domačem trgu ustrezno veljavo. Po napovedni tabeli terezijanskega katastra, nastali okoli leta 1750, so vsi spadali med večje posestnike, Juvan Panjan pa je bil sploh največji med sicer 34 drobnimi posestniki, ki so si vsi skupaj delili prvotnih šest hub.⁵¹⁶ Napovedna tabela daje tudi jasen odgovor na vprašanje, zakaj so v prisegi pri treh prisežnikih navedli še, čigavi sinovi so bili. Ponavljajoči se priimki posestnikov, še posebej Medved, so to nujno zahtevali, zato je bilo dodatno označevanje oseb z očetovim imenom tu običajna praksa.⁵¹⁷

Odbor, ki so ga morali tržani Starega trga določiti za prisežnike v imenu vsega tržanstva, po vsem, kar o imenovanju vemo, ni bil stalni organ trga. Ni izključeno, da so v Starem trgu sicer premogli rihtarja, ki ga je postavil upravitelj poljanskega gospostva – rihtar je prvič izpričan šele leta 1776 –,⁵¹⁸ kakor tudi ne, da je to funkcijo leta 1751 opravljal eden od petih prisežnikov. Vendar pa tega v danih okoliščinah v prisegi ni kazalo posebej navesti, saj trg ni imel avtonomnih pristojnosti in njegov rihtar ni bil primerljiv s pravimi trškimi sodniki.

7. Vsebina

Dokument ima daljši uvod v nemščini, glavnino predstavlja slovenska prisega, zaključujeta pa ga datacija 14. decembra 1751 v Ljubljani in podpis tajnika kranjske deželne pravde dr. Leopolda pl. Raditscha. Prisežniki, v nemškem uvodu označeni kot odbor tržanov iz Starega trga v Poljanah, v imenu tržanov, pozvanih pred deželno pravdo v Ljubljani, s prisego obljubijo Bogu, da bodo spoštovali ukaz z dne 3. septembra 1751. Ta jim nalaga, da morajo vsi tržani Starega trga v Poljanah vsakič, ko se bo od njih zahtevalo, in brez vsakega nasprotovanja priti k stavbni tlaki pri gospoščinski kašči. Če pa bodo pravdo glede tlake dobili, bodo (za že opravljeno tlako pozneje) zahtevali plačilo oziroma povrnitev. Prisego sklene daljša rotitvena formula, v kateri so navedeni poslednji dan prisežnikov, Bog, Marija ter vsi svetniki in svetnice.

8. Pravopisne in jezikovne značilnosti

V pravopisnem oziru je besedilo precej enotno in priča, da je pisec poznal knjižno slovenščino. Odstopanja od bohoričice so sicer opazna, še posebej ker Raditsch ni uporabljal dolgega ſ in v zapisu ni razlikoval med sičnikoma [s] in [z] ter šumevcema [š] in [ž]. Šumevca je pisal enotno kot sh (celo v priimku Shuster), le pri soglasniški skupni [št] je (nezavedno) sledil nemški praksi: kaste. Verjetno ima prvi sestavljeni grafem sh v besedi Persheshmo glasovno vrednost [š], in ne [s], ki bi bil sicer tu napisan »napačno«. Tudi pri pisanju glasu [č] se je pisec enkrat odmaknil od običajnega bohoričičnega zh, in sicer z zapisom z pred samoglasnikom: Staneozech. Pisanje [c] mu ni delalo težav, toda v adaptiranem latinskem izrazu Citiranech se je enako kot v nemškem uvodu v prisego (Citierte) odločil za c namesto z.

Pisanje [Š] in [Ž]

Pisanje [Č] in [C]

Pri glasu [h] je zanimivo, da je v osebnem imenu Mihetou zapisan kot navaden h. Pričakovali bi, da bo ravno tu prevladala nemška pisarniška praksa s ch, vendar ni, tako kot [š] v priimku Šuster ni zapisan kot Sch, temveč kot Sh. Sestavljeni grafem ch je sicer dosledno (4-krat) rabljen za končni [h] v besedi. K svojevrstni rešitvi se je pisec zatekel pri pisanju [h] pred besedo gesposkene, saj je preprosto podaljšal [k]: ke gesposkene. Zelo opazna posebnost je veliko število u-jev (43) v primerjavi z v-ji (8). Tudi tam, kjer je slišati zelo jasen zobnoustnični [v], se je Raditsch raje odločil za grafem u, pa četudi za ceno kopičenja enakih grafemov: Juuanou, Juuan. Nasplošno je sicer v skladu s svojo lepo oblikovano pisavo skušal paziti tudi na pravilnost zapisovanja glasov in besed, a ga je tu in tam zaneslo, tako denimo pri nestičnem pisanju besed (V se, na Pouedano, Super Stanovaina) ali pri rabi male začetnice za osebno ime Marija (maria).

Besedilo je dobesedni prevod nemške predloge, o čemer pričajo tako skladnja kot besedje in besedne zveze. Če ga je dr. Raditsch sestavil brez osnutka, bi bilo to samo dodatna potrditev, da je dobro obvladal slovensko pisanje, vsekakor veliko bolje kot druga dva ljubljanska pisca slovenskih priseg, obravnavanih v pričujočem delu (VGO-ČEV-1) in (KRN-ZID-1). Njegov jezik lahko v grobem označimo kot »kranjski koine«, saj je opaziti tako gorenjske elemente (koker, Bog) kot dolenjske (kulki krat, blu, zuper, Buh), »simbiozni« pojav tu plačilo in celo akanje (oblubima, óčma, ad Stariga terga, ad telesa). Zanimiva je raba predloga de v pomenu tako kot (de nam naprej stoji). Ni izključeno, da je imel Raditsch dober posluh in je skušal prisežno besedilo prilagoditi govoru prisežnikov.

9. Pomen in vloga v družbenem okolju

Prisega odbora tržanov Starega trga v Poljanah sicer ni besedilo, ki bi nastalo pri trški skupnosti, v trški pisarni, ampak so bili prisežniki zgolj predstavniki tržanov v sodnem sporu pred kranjsko deželno pravdo. Prisega je vključena v pričujočo obravnavo, ker je v prisežnem dejanju posredno vendarle zajeta celotna trška skupnost; odbor tržanov namreč prisega tudi v njenem imenu, tj. zase in za druge tržane, ki so v sodnem sporu kot celota tožena stranka. Prisega je za zdaj edino znano prisežno besedilo v slovenščini, zapisano pri deželni pravdi za Kranjsko, tj. najvišjem sodnem organu v deželi, ki je obstajal celo stoletje (1749–1849).⁵²⁰

V okolju, iz katerega so prisežniki izvirali, so v tem času sicer nastajala slovenska prisežna besedila, vendar ne pri trgu, temveč pri zemljiškem gospostvu Poljane s sedežem v približno dva kilometra oddaljenem poljanskem gradu. Pol leta starejša od prisege starotrških tržanov v Ljubljani je prisega poljanskega podložnika, obsojenega pred tamkajšnjim deželskim sodiščem zaradi tatvin (1751).⁵²¹ Druga je prisega predstavnikov soseske Damelj, podložne poljanskemu gospostvu, sestavljena in pečatena leta 1765 na učakovski gmajni, kjer jo je skupaj z metliškim proštom pečatil gospoščinski upravitelj iz Poljan.⁵²²

Zaman pa bi iskali prisežna besedila, ki bi nastala pri organih trga Stari trg v Poljanah, saj močno ruralni tržec ni premogel lastnega trškega pisarja in izvoljenih organov. Tako so se leta 1751 spustili v pravdanje zgolj »tržani iz Starega trga pri Poljanah« (N. Burger aus dem Alten Marck beÿ Pölland).⁵²³ Tudi v trških privilegijih, ki so jih od leta 1421 do 1781 izdali najprej grof Friderik Celjski, nato osem deželnih knezov in nazadnje knez Henrik Auersperg, ni omembe trškega sodnika in sveta, iz zadnjega privilegija (1781) pa je jasno vidno, da je trg dejansko funkcioniral le kot privilegirana soseska v okviru zemljiškega gospostva Poljane. Posestniki so bili kot osebno nesvobodni rojenjaki podvrženi gospostvu in so uživali samo določene ugodnosti pri podložniških obveznostih. Pozno izpričani rihtar, ki ga niso volili, temveč ga je postavljal upravitelj gospostva Poljane, ni imel v trgu nobenih nižjesodnih ali upravnih pristojnosti, ampak je zgolj pobiral deželni davek za gospostvo, vsa pisma in listine pa je izstavljala gospoščinska pisarna. V virih tudi ni nobenega namiga, da bi v Starem trgu obstajala delitev odraslih moških na netržane in polnopravne tržane, ki bi jih posamič zaprisegali in sprejemali v skupnost tržanov.⁵²⁴

Zanimiva je ugotovitev, da je prisega starotrških tržanov iz leta 1751 sploh edina znana prisega skupine tržanov katerega od 25 trgov na Kranjskem (brez istrskega dela), nastala pred sredo 19. stoletja. Ob velikem številu kranjskih trgov bi jih seveda pričakovali več, tudi takih, napisanih pri trških organih, še posebej ker so bili kranjski trgi po jeziku prebivalstva izrazito slovenski in ker se je ohranilo kar nekaj prisežnih besedil iz štajerskih trgov. Ne nazadnje poznamo s Kranjskega lepo število (32) starejših slovenskih priseg, nastalih pri organih šestih od skupno trinajstih mest, s Štajerskega pa nasprotno le tri ormoške prisege,⁵²⁵ kar je bilo v veliki meri povezano z drugačno jezikovno podobo prebivalstva skupaj sedmih spodnještajerskih mest. Da je pri obeh deželah razmerje trških in mestnih priseg skoraj obratno, je posledica več dejavnikov. Prvič, ne smemo prezreti razlik v ohranjenosti pisanih dokumentov štajerskih in kranjskih trgov, in drugič dejstva, da so štajerski trgi praviloma premogli lastno upravo in avtonomijo, na Kranjskem pa je večina poznala zelo omejeno lastno poslovanje ali bila sploh brez njega.⁵²⁶ Prav gradivo kranjskih trgov z najširšo avtonomijo in upravnim aparatom (Mokronog, Radeče, Litija, Žužemberk, Ribnica) je ohranjeno slabo ali zgolj fragmentarno.⁵²⁷

Prisega tržanov Starega trga v Poljanah ima tako večjo težo, še zlasti v kulturnozgodovinskem pogledu. Med drugim je edini uradovalni dokument s Kranjskega, v katerem sta navedena slovenska naziva za trg in tržane. Še več, prisežniki prihajajo s skrajnega roba dežele, iz kraja, ki niti v očeh sodobnikov ni bil zasidran kot eden od trgov, saj je nanj pozabil celo Valvasor. Tako je v zgodovinopisju do nedavna veljalo, da je srednjeveški trg Poljane izgubil trške funkcije, kar naj bi se kazalo tudi v tipičnem novonastalem imenu Stari trg. To ime se je dejansko rodilo le zaradi razlikovanja med trgom in protiturškim taborom pri gradu Poljane, imenovanim Novi trg oziroma Novi Tržič, ki pa nikoli ni prevzel trških funkcij Starega trga, kot so zmotno mislili. Še več, danes vemo, da je »pozabljeni trg« Stari trg v Poljanah edini na Kranjskem premogel srednjeveški privilegij, ki se je s potrditvami ohranjal in obnavljal dobra tri stoletja.⁵²⁸

10. Literatura