Gor: Vsebina
Kazalo
Ker predstavljajo oblastni, upravni in sodni pojmi razmeroma slabo raziskano področje slovenskega zgodovinskega besedišča, vključuje pričujoča objava nabor (Besedišče) vseh tovrstnih izrazov in njihovih pojavitev v obravnavanih prisežnih besedilih. Besedišču sledi Slovarček manj znanih izrazov, v katerem, da bi se izognili podvajanju, niso navedene pojavitve za izraze, vsebovane že v Besedišču, ampak jih nadomeščajo kazalke: gl. Besedišče. V obeh – Besedišču in Slovarčku – so navedki pojavitev v diplomatičnem prepisu oziroma objavljeni transkripciji, če ni ohranjen izvirnik. Pri dveh ljubljanskih prisegah (LJU-18 in LJU-19), ki sta znani le iz nepopolno transliterirane objave s konca 19. stoletja, so navedki v kurzivi.
Slovarski sestavek uvaja iztočnica, ki se ravna po zapisu v kritičnem prepisu in se lahko pojavlja v dveh samostojnih različicah – v stičnem in nestičnem zapisu (npr. za vola, zavola). Sledijo oznaka besedne vrste, sodobni pomen besede in vsi primeri pojavljanja v prisežnih besedilih (v diplomatičnem prepisu oz. transkripciji, glede na zaporedje poglavij in besedil v njih). Po potrebi je dodano napotilo na pomensko enake ali sorodne izraze. Če je bila beseda zajeta že v Besedišču, so navedeni samo besedna vrsta, pomen in kazalka na Besedišče. Nekatera slovarska gesla vsebujejo tudi spregatvene in sklanjatvene oblike ter besedne zveze, v katerih se iztočnica pojavlja. Nezanesljive oblike in pomeni so označeni z znakom *. Oblike kratkega nedoločnika so navedene z dolgim nedoločnikom (npr. odantvertvati).
abčinski prid. ● celoten: toga abcinskoga mesta (ORM-2), Prauiche Abcinskoga Mesta (ORM-2) – gl. tudi: občinski
aden štev. ● eden, en: aden kraizer (LJU-9 – pripis)
adrajtati glag. dov. ● odšteti, izročiti: adraittat allÿ isrozhitj (LJU-15)
ahtati glag. nedov. ● paziti: na uſse taistu achtati inu zhuti (NME-3)
amtikati glag. nedov. ● zadevati: kar to ochrainenie /.../ amtizhe (NME-4)
antbertuvati glag. nedov. ● izročati, izplačevati: rubeſhen Gospodu Camrariu antbertuuat (LJU-8) – gl. tudi: odantvertvati
aufšlak sam. m ● naklada: na Aufſchlackhig (KRA-1)
bale prisl. ● bolj, raje: bale ſzraſzumom (ORM-2)
baratšag sam. m ● prijateljstvo (madž. barátság): Baratssag ali paidastuo imati (ORM-1)
boršt sam. m ● gozd, boršt: Log inu Worſte (LJU-8), ta Log inu Worſt (LJU-8), Vborstu (LJU-11), Gmain meſta Worſte (LJU-16), na mestni Borſt inu Hosto (NME-3), mestniga borsta (NME-3), tega mestniga borsta (NME-4)
boršten prid. ● gozden (nanašajoče se na mestni boršt): uſso borstno Skodo (NME-4), u eni borstni Skodi (NME-4)
borštnar sam. m ● gozdar (gozdni hlapec) – gl. Besedišče
božni posam. ● ubogi, revni: tak Bosnumu (ORM-2), kak Bosnumu (ORM-2)
brumen prid. ● vrl, dober, kreposten, pobožen: enimu brumnimu Burgariu (LJU-1), enimu brumnimu Podloſsniku (LJU-12)
bukve sam. ž mn. ● knjiga/knjige: noter te bucque samerkouanu (LJU-5)
burgar sam. m ● meščan – gl. tudi: purgar – gl. Besedišče
burgermajster sam. m ● mestni župan – gl. tudi: bürgermajster, purgermajster – gl. Besedišče
bürgermajster sam. m ● mestni župan – gl. tudi: burgermajster, purgermajster – gl. Besedišče
cegel* sam. m ● opeka: obene škode per cegli (LJU-18)
ceglar sam. m ● opekar: na zeglarie (LJU-11), na /.../ zeglarie (LJU-15)
cimperman sam. m ● tesar – gl. tudi: cimpermon – gl. Besedišče
cimpermon sam. m ● tesar – gl. tudi: cimperman – gl. Besedišče
cimprske prid. ● tesarski: ta zimpersche leſs (LJU-15) – gl. tudi: cimprski
cimprski prid. ● tesarski: drusiga zimperschega Lesa (LJU-9 – pripis), druſsiga zimperschega lesa (LJU-14), tega zimperschega leſsa (LJU-15) – gl. tudi: cimprske
cimprajne sam. s ● tesarjenje, tesarska dela: ketemo zimprainu (LJU-9 – pripis)
cirati glag. nedov. ● krasiti, varovati*, paziti,* skrbeti za*:lepo zirat (LJU-8)
col sam. m ● mitnina, carina: na /.../ Zolech (KRA-1), tiga spodobniga zolla (LJU-5), ta ſpodobni Zol (LJU-6)
dača sam. ž ● dajatev, breme: vsze Dache (ORM-3 – prim. v nem. različici: alle lasten)
dajn sam. m ● dan: na denesni dain (ORM-2)
daleta glag. nedov. ● delati: Suestu daleta (LJU-13)
dapernesti glag. dov. ● opraviti, izpolniti, izvršiti: uſse moje dolschnosti /.../ toku resnizhnu dapernesti (NME-2), letu imam inu óčem /.../ toku gvišnu dapernesti (LJU-19) – gl. tudi: dopernesti
dapouniti glag. dov. ● opraviti, izpolniti, izvršiti: boste /.../ fliſseck inu suestu dapounili (NME-2), vascho Sluschbo inu leto persego suestu dapouniti (NME-3)
denešen prid. ● današnji: na denesni dain (ORM-2)
deželski prid. ● deželni: deselskimu Firſtu (LJU-1), deschelſkimo Fürsto (LJU-1 – pripis), deshelskimu Firſtu (LJU-12), uſse deſchelske Gospuske (NME-1), deſchelſke Gosposke (NME-1)
djane sam. s ● delovanje: moie Purgarſke perſege, ſevese, handla inu diana (LJU-1) – gl.tudi: djanje
djanje sam. s ● delovanje: use moie sauese, handla inu diania (LJU-12) – gl. tudi: djane
djati glag. nedov. ● početi, delati: Vſe to diathi (KRA-1)
dolijemajne sam. s ● nazadovanje, manjšanje, izgubljanje: uſse dolijemaine inu Schkodo (NME-1)
doli sekati glag. nedov. ● sekati: puſtiti doli, ſekhat (LJU-8)
dolterejne sam. s ● kvarjenje, nazadovanje, uničevanje: pred tatvino, doltereinam, inu uſsacko Sckodo obvarvat (NME-3)
donašati glag. nedov. ● prinašati, povzročati: en Haszen donaſsanyu (ORM-3), Sgodu donaſsanÿu (ORM-3 – prim. v nem. različici: Vortheil zugehet, Schaden erreget)
dopernesti glag. dov. ● izpolniti: ſturiti, inu doperneſti (LJU-7) – gl. tudi: dapernesti
dopomagati glag. nedov. ● pomagati: dopomagathj (KRA-3), naprey dopomagathj (KRA-3)
dopouniti glag. dov. ● izpolniti, izvršiti: zapoudi inu poveille /.../ dopouniti (LJU-19) –
dostonjati se glag. nedov. ● spodobiti se: sze jednomo Purgari dosztonÿa (ORM-3)
dotikati se glag. nedov. ● zadevati: kaiſze /.../ potrebach dotiche (ORM-2)
dovolejne sam. s ● pristanek, privolitev: vasche dovoleine sravin dati (NME-1)
dozevjati glag. nedov. ● klicati*: kaibi szuproti Varaské prauiczé doszeuialo (ORM-1)
držan del. ● najet: sa gmain meſta uola sekazhi bodeio dershani (LJU-8)
držati 1 glag. nedov. ● spoštovati, upoštevati: Sapuuid Inu prepouid derſchati (KRA-1), sapouidi, prepouidi, pocorno derſati (LJU-1), pocornu dershati (LJU-12)
držati se glag. nedov. ● vesti se, ravnati: se Vletim Vſim, taku derſati (LJU-1), se v´letim uſim taku dershati (LJU-12)
duželski prid. ● deželni: duželske Gosposke (LJU-19 – 2-krat)
ener zaim. ● noben: eneriga Strachu (KRA-2), Skhoſi eneriga mitu (KRA-3), ſkhuſi enerj peryaſni (KRA-3), ſa enerj peryaſni (KRA-4)
eno vez. ● in:Eno leta Praescista (LJU-8 – pripis)
erb sam. m ● dedič: od tech Erbam (KRM-1), inu Erbou (LJU-19), njeh Erbe (LJU-19 – 2-krat) – gl. tudi: irb
falšija sam. ž ● goljufija: sfalshio oli neiſuestio skusi pomagat (LJU-8), Sfalshio /.../ Skusj pomagat (LJU-16)
farlikost sam. ž ● nevarnost: pres use farlikoſti (LJU-1), breſs use farlicosti (LJU-12); prim. v nem. različicah za LJU-1, LJU-2 in LJU-12: ohne geuarde, ohn alle geüarde, ohne geuärde – gl. tudi: gefarlikost, gfarlikost
ferdaman del. ● pogubljen: odlozhen inu Ferdaman Bodem (KAM-1)
ferdamanje sam. s ● pogubljenje: praklestuo alle ferdamanie (MET-1) – gl. tudi: ferdamejne
ferdamejne sam. s ● pogubljenje: Sam Sebe kuezhnimu Ferdameinu isda (MET-1) – gl. tudi: ferdamanje
ferhindrati glag. dov. ● preprečiti: ſouwraſchtua verhindrat (KRA-3)
fidrati glag. nedov. ● pospeševati: kulker je mogoče fidrati (LJU-18)
flis sam. m ● vnema, marljivost:ozhem moÿ flÿſs imeti (LJU-8)
flisek 1 prid. ● marljiv, vesten: na eniga /.../ flissek služabnika (LJU-18) – gl. tudi: flisig 1
flisek 2 prisl. ● marljivo, vestno: fliſseck inu suestu dapounili (NME-2), skrbnu inu flissek, bres golfije oprauiti (LJU-18) – gl. tudi: flisig 2
flisig 1 prid. ● marljiv, vesten: flisig inu pokorn Shitni Merzhun (LJU-2), enu ordenlich inu fliſsig gori gledanie (LJU-2), fliſsig, pernareden inu zhuiezh biti (LJU-2), fliſsig inu pokorn (LJU-3), fliſsig inu pokoren (LJU-6), enu fliſsig gori gledanie (LJU-7 – 2-krat), en /.../ flyſsig Forstnar (LJU-8), pernareden inu flissig Valput (LJU-11), enu fliſsig gori gladanie (LJU-11), perpraulen, inu fliſsig Vaupet (LJU-15), enu fliſsig gorj Gledaine (LJU-15), fliſsig inu pokoren Solski Merzhun (LJU-17) – gl. tudi: flisek 1
flisig 2 prisl. ● marljivo, vestno: ſueſtu inu flissig /.../ meriti (LJU-2), ſuestu inu fliſsig /.../ meriti (LJU-3), sueſtu uuernu, inu tude fliſsig (LJU-4), suestu inu fliſsig (LJU-5), fliſsig merkati (LJU-5), Suestu inu fliſig /.../ meriti (LJU-17) – gl. tudi: flisek 2
forstnar sam. m ● gozdar (gozdni hlapec) – gl. Besedišče
fortel sam. m ● pristranskost: bres uſsiga fortelna meriti (LJU-2), breſs uſiga fortelna meriti (LJU-3), bres uſega fortelna (LJU-4), breſs usega fortelna mere (LJU-5), breſ usega fortelna mereti (LJU-6), bres uſega fortelna (LJU-11), pres suega fortelna (LJU-13), Breſs Vſsega fortelna (LJU-15), breſs uſega fortelna (LJU-17)
fortelnasti posam. ● pristranski: nezh fortelnastiga (LJU-15), nezh fortelnastiga (LJU-16)
fraščina sam. ž ● svoboščina, pravica: Fraschine (ORM-2)
gefarlikost sam. ž ● nevarnost: pres uſe gefarlikosti (LJU-17) – gl. tudi: farlikost, gfarlikost
gfarlikost sam. ž ● nevarnost: breſs uſse gfarlikoſti (LJU-2), breſs uſe gfarlikoſti (LJU-3) – gl. tudi: farlikost, gefarlikost
gledati k glag. nedov. ● dovoljevati, dopuščati: khobeni nespodobnoſti gledat, inu perpuſtiti (LJU-4)
gledati na glag. nedov. ● paziti na: na usso Škodo, kar je na nas ležeče, gledati (LJU-19)
glih 1 prid. ● enak: Eno glich Jenu pravo praudo (KRA-2), edno glich mero (LJU-2), eno glih mero (LJU-3), Glichi uiſshi, sto Vachto (LJU-2), eno glich mero (LJU-17), Vglihi Vishi (MET-1)
glih 2 prisl. ● enako, ravno: glich derſchati (KRA-3), en glich praui Richtar (KRA-3), glich prauo praudo (KRA-3)
gemajn prid. ● celoten – gl. Besedišče: gemajn mesto
gmajn prid. ● celoten – gl. Besedišče: gmajn mesto, gmajn mestni
gmajna 1 sam. ž ● meščanska občina – gl. Besedišče
gmajna 2 sam. ž ● skupnost, občestvo: gmeine useh Suetnikou inu Suetniz (MET-2)
gmajnšoft sam. ž ● skupnost, občestvo: od gmeinschoffte (KAM-1)
gnada sam. ž ● milost: Svete gnade inu miloste (KAM-1), negoua naisrezhena Gnada (MET-1), od Soie Suete Gnade ienu milosti (MET-2)
gore gledanje sam. s ● nadzor: enu ſuestu gore gledanie zhem naniè iemeti (LJU-4) – gl. tudi: gori gladanje, gori gledajne, gori gledanje
gori gladanje sam. s ● nadzor: enu fliſsig gori gladanie imeti (LJU-11) – gl. tudi: gore gledanje, gori gledajne, gori gledanje
gori gledajne sam. s ● nadzor: enu fliſsig gorj Gledaine, inu pomerkuaine imetj (LJU-15) – gl. tudi: gore gledanje, gori gladanje, gori gledanje
gori gledanje sam. s ● nadzor: enu ordenlich inu fliſsig gori gledanie imetj (LJU-2), enu fliſsig gori gledanie imeti (LJU-7 – 2-krat) – gl. tudi: gore gledanje, gori gladanje, gori gledajne
gori gledati glag. nedov. ● nadzorovati: tega shita kupuuaine /.../ gorj gledati (LJU-4), na teiſte /.../ merkati, inu gori gledati (LJU-5)
gorijemajne sam. s ● napredovanje, večanje, rast: prauizo ienu Gorijemaine iskati (KRM-1), gorijemaine ohranit (NME-1), gorijemaine tega zelga Meſta (NME-1) – gl. tudi: gorjemanje
gorjemanje sam. s ● napredovanje, večanje, rast: gorjemanie tega mestniga borsta (NME-4) – gl. tudi: gorijemajne
gori obdržati glag. dov. ● ohraniti: uſso dobro Ordengo inu zhednoſt /.../ gori obderschat (NME-2)
gori poskakuvati glag. nedov. ● dvigovati (ceno): s tem kupom gorj poskakuuati (LJU-4)
gori vzdignen del. ● dvignjen: gori Vſdignenimj prſtmi (KRA-4) – gl. tudi gori vzignjen
gori vzdigneti glag. dov. ● dvigniti: ima trÿ perste gori Vsdignet (MET-2)
gori vzet del. ● sprejet (v službo): khenimu Vuratariu /.../ gori uset (LJU-7), sa Borstnarja gori uset (NME-3)
gori vzignjen del. ● dvignjen: ſmoÿmi gori Vſignienimi Perſti (LJU-3) – gl. tudi gori vzdignen
gospocka sam. ž ● gosposka – gl. Besedišče
gospod(i)n sam. m ● gospod: Goszpodnu (ORM-1) – gl. tudi: gospon
gospodšina sam. ž ● gosposka – gl. Besedišče
gospon sam. m ● gospod: Gospona Richtara (ORM-2) – gl. tudi: gospod(i)n
gospošina sam. ž ● gosposka – gl. Besedišče
gosposčina sam. ž ● gosposka – gl. Besedišče
gvišno prisl. ● gotovo, zagotovo, resnično: toko gwishno (VGO-1) – gl. tudi: gvišnu
gvišnu prisl. ● gotovo, zagotovo, resnično: Kaker gvišnu (LJU-18), toku gvišnu (LJU-19) – gl. tudi: gvišno
handl* sam. m ● ravnanje: moie Purgarſke perſege, ſevese, handla inu diana (LJU-1), use moie sauese, handla inu diania (LJU-12)
handlati glag. nedov. ● ravnati: napre uſeti alli handlati (LJU-1), prauizhnu handlati (LJU-11), handlati (LJU-12), prouizhnu handlatj (LJU-15), nezh /.../ na Suestiga handlatj (LJU-15) – gl. tudi: handleti
handleti glag. nedov. ● ravnati: Sturittj, allj handletj (LJU-14), Sturiti, allj handletj (LJU-15), handletj (LJU-16) – gl. tudi: handlati
hasen 1 sam. m ● korist: Niihou haszen na dobro pomochi szprauliati (ORM-1), na haſszen biti (ORM-2)
hasen 2 sam. m ● sebičnost: presz vszega Haszna (ORM-3 – prim. v nem. različici: Eigennutz)
iliti vez. ● ali: illiti (ORM-2 – 3-krat), iliti (ORM-2)
invoner sam. m ● (mestni) gostač – gl. Besedišče
irb sam. m ● dedič: uſsech niech Irbou (NME-1), zhes nich Irbe (NME-1), nich Irbe (NME-1) – gl. tudi: erb
iringa sam. ž ● razprtija, (sodni) spor: ueno irringo ali prauda ratal (LJU-12) – gl. tudi: irunga
irunga sam. ž ● razprtija, (sodni) spor: ueno Irungo, ali praudo ratall (LJU-1) – gl. tudi: iringa
iskati glag. nedov. ● zavzemati se za: Gorijemaine iskati (KRM-1)
istinsko prisl. ● resnično: isztinszko (ORM-3)
izdati glag. dov. ● prepustiti, izročiti: Sam Sebe kuezhnimu Ferdameinu isda (MET-1)
izkazati glag. dov. ● naznaniti, sporočiti: Skodliuza prezej per Kammre iſskasat (LJU-16), temu na prei poſtaulenmu Richtarju inu Rathu prezei iskasat (NME-1), vaschim vickſchim iskasat (NME-2), leti gruntni gosposkÿ iskasat (NME-3), leti borstni gosposkÿ iskasat (NME-4)
izročen del. ● izročen, zaupan: vam isrozheno vachtarsko sluschbo (NME-2), vam isrozheno borstnarsko Sluschbo (NME-4)
iztovernati glag. dov. ● iztočiti: saſse kupil alli istouernal (LJU-5)
izvržen del. ● izobčen, izločen, izgnan: Isuershen bodem (MET-1)
jeden štev. ● eden, en: Jeden ſzebran Ratnik (ORM-2), kÿednomu /.../ Magistratuſu (ORM-2)
jednako prisl. ● enako, prav tako: Jednako (ORM-2)
jemé sam. s ● ime: nich kraleuske Suitloste Jeme (KRM-1), umoiem iemeni preneſti (LJU-1), v´moiem iemeni (LJU-12), iemena tich Skodliuzou (LJU-8), per /.../ dobrumo Jemenu (LJU-19)
jemenovan del. ● imenovan: teiſtu bi moglu iemenouano biti (LJU-12)
kakav, -kva, -kvo zaim. ● kakšen: koja kakvo Sgodu donaſsanÿu (ORM-3)
kadar vez. ● če, kadar, ko:kadar ſse moja Duscha od telleſsa Lozhila Bode (KAM-1), Inu kadar, bi ieſt, ueno Irungo, ali praudo ratall (LJU-1), kadar bi pak iest /.../ se hotil pod druga Goſposka podati (LJU-1), kadar bi potreba bilu (LJU-7), kadar /.../ sekazhi bodeio dershani (LJU-8), ponozhi, kadar bo letega ura (LJU-8), Inu kadar bi iest ueno irringo ali prauda ratal (LJU-12), kadar bi pak iest /.../ se hotil pod druga Gosposka podati (LJU-12), kadar se moia Dusha Steleſsa lozhila bode (MET-1), Kadar ozhe eden persezhe (MET-2) – gl. tudi: kader
kader vez. ● če, kadar, ko: kader bi mi /.../ kei teskega na prei padlo (KRM-1), Vselaj kader kej Speut /.../ ali drusiga na prudej pride (LJU-9), Vselaj kader kej Speut na prudej pride (LJU-14), kader be pak katerÿga per Sekainu Samerkou (LJU-16), kader Se moia Dushiza ad telesa lozhila bode (MET-1) – gl. tudi: kadar
kamra sam. ž ● (mestna) komora – gl. Besedišče
kamrar sam. m ● (mestni) komornik – gl. tudi: kamrski gospud, štat kamrar, štatkamrer – gl. Besedišče
kar zaim. ● kar, kolikor: kar bode meni nar uezh mogozhe (LJU-8), na usso Škodo, kar je na nas ležeče, gledati (LJU-19) – gl. tudi: kari
kari zaim. ● kar, kolikor: kari se bode /.../ predalu (LJU-9 – pripis) – gl. tudi: kar
kelder sam. m ● klet: noter v´kelder (LJU-5)
kervo perseči glag. dov. ● po krivem priseči – gl. tudi: kervu perseči
kervu perseči glag. dov. ● po krivem priseči – gl. tudi: kervo perseči
kir 1 zaim. ● kateri, ki: Letu Vinu kir bom ieſt saſse kupil (LJU-5), na te kmete, kir so bliſu okuli sedezhi (LJU-8), tudi moÿga Touarsha ali ſraun forſtnaria, kir bi skriuaie eniga otil sakriti, nozhem schonnat (LJU-8)
kir 2 prisl. ● kjer: tam, kir bodete od eniga takšniga skrivniga Tovarštua ali Sklepanja kei slišali (LJU-19)
kir 3 vez. ● ker: Potehmal kir sem ieſt /.../ khenimu Vuratariu /.../ gori uset (LJU-7), Kir ste vi per temu Mestu sa Borstnarja gori uset (NME-3)
kir 4 vez. ● če: Samuzh kir edniga oli uezh per ſsekanim sauernem (LJU-8)
kir kol prisl. kjer koli: kir kol boſte od tazich Skriunich Sberalschou inu Suetou kei Saſchliſchali (NME-1)
koji, -a, -e zaim. ● kateri, ki: ona paku, koja kakvo Sgodu donaſsanÿu (ORM-3)
kolkaj prisl. ● koliko: Inu kolkai tega lesa sem predau (LJU-13)
kontraband sam. m ● tihotapstvo:obena kriuiza, alli Contrabandt delatti (LJU-9), obenae keruizae allj Contrabanda dellatj (LJU-14) – gl. tudi: kontrabandel
kontrabandel sam. m ● tihotapstvo:Na te contrabandel (LJU-5) – gl. tudi: kontraband
kop sam. m ● nakup, kupčija:hkenimu, prauimu kopu (LJU-4) – gl. tudi: kup 2
kopuvanje sam. s ● kupovanje: per kopuuaniu tega Leſsa (LJU-14)
koz predl. ● skozi: kos ne Suestio Skusj pomagat (LJU-16) – gl. tudi: kuz
krajcer sam. m ● krajcar:aden kraizer (LJU-9 – pripis)
krajl sam. m ● kralj – gl. Besedišče
krajshauptman sam. m ● okrožni glavar – gl. Besedišče
krejl sam. m ● kralj – gl. Besedišče
krvica sam. ž ● krivica: obenae keruizae (LJU-14)
kudur zaim. ● kdor: badj kudur ozhe (LJU-16)
kup 1 sam. m ● mera, cena: s tem kupom gorj poskakuuati (LJU-4), ta praui kup pouedati (LJU-8), ta praui kup uſelei pouedati (LJU-11), ta prauj kup pouedatj (LJU-14), ta prauj kup, po Vrednaſtj /.../ pouedatj (LJU-15)
kup 2 sam. m ● nakup, kupčija: na kup Spustitj (LJU-9 – pripis), na kup pouedat, allj Spustitj (LJU-14) – gl. tudi: kop
kuz predl. ● skozi: kuſs druge Sturitj puſtiti (LJU-16) – gl. tudi: koz
lesten prid. ● lasten: Suä Lestna Roko (MET-2), moje lestnu blagu (NME-5)
ležeč del. ● mogoče, moč: kolker bo nad vam leschezhe (NME-2), kar je na nas ležeče (LJU-19 – prim. v nem. različici: so viel an euch ist)
lis sam. m ● les: lisu predalu (LJU-9 – pripis)
lubje prid. (im. mn.) ● ljubi: Vuſue lubie Suetnike (LJU-8 – pripis)
magistratuš sam. m ● magistrat – gl. tudi: magištratuš – gl. Besedišče
magištratuš sam. m ● magistrat – gl. tudi: magistratuš – gl. Besedišče
makula sam. ž ● madež: preſ ſzuega greha ÿ Macule (ORM-1), pres ſzue Makule ÿ greha (ORM-2)
malefic sam. m ● zločin, hudo kaznivo dejanje: Malefizi (KRA-3)
margraf sam. m ● mejni grof – gl. Besedišče
mej predl. ● med: mey ſebo (KRA-3)
merčunski prid. ● merilski: merzunsko slusbo (LJU-6)
mereti glag. nedov. ● meriti: breſ usega fortelna mereti (LJU-6)
merk sam. m ● pozornost: tudi moi dober merkh na /.../ imeti (LJU-8)
merkati glag. nedov. ● nadzorovati, paziti:merkati inu gorj gledati (LJU-4), na teiſte /.../ fliſsig merkati (LJU-5)
mesic sam. m ● mesec: dan, ura inu meſsiz(LJU-8)
minje prisl. ● manj: she minie sa tega uola (LJU-8)
mito sam. s ● podkupnina: Skhoſi eneriga mitu (KRA-3), Dar, ali Mittu (ORM-2), bres uſega fortelna, mita, ali schenkunge (LJU-4), breſs obeniga sashonenia darù alli mitti (LJU-5), mite alli shenkunge (LJU-8)
moduš sam. m ● način: ſzpodabnem moduſsem (ORM-2)
moštvo sam. s ● možatost: per vaschimu poſteinu inu mostvo oblubili (NME-2)
mrmranje sam. s ● ugovarjanje: presz Mermranya (ORM-3 – prim. v nem. različici: ohne Widerrede)
naizrečen prid. ● neizmeren: negoua naisrezhena Gnada (MET-1)
najpako prisl. ● posebej, zlasti: naipako bale ſzraſzumom (ORM-2)
na prej (nesen, pasti, pernesti, pisan, pisati, postavlen, postavleni, priti, stati, vzeti) – gl. naprej (nesen, pasti, pernesti, pisan, pisati, postavlen, postavleni, priti, stati, vzeti)
naprej dan del. ● predložèn: utem naprei danemu Specificationu (MET-2)
napredržan del. ● predstavljen, prebran: Koker je meni zdej naprederžanu (LJU-19)
naprej nesen del. ● predstavljen, prebran: koker je meni Sdei na prei neſsenu /.../ blu (NME-1), koker je meni tukaj k mojmu sadersku naprei neſsenu blu (NME-2), Koker je meni tukei na prei neſsenu /.../ blu (NME-4)
naprej pasti glag. dov. ● zgoditi se, pripetiti se: kei teskega na prei padlo (KRM-1)
naprej pernesti 1 glag. dov. ● posredovati, povedati naprej: pro naprey perneſti (KRA-3)
naprej pernesti 2 glag. dov. ● izreči, govoriti: zhes nez inu gorijemaine tega zelga Meſta kei na prei perneslu (NME-1)
naprepernešen del. ● izrečen, govorjen: čez nuc tega mesta naprepernešenu inu sklepanu bilu (LJU-19)
naprej pisan del. ● predpisan, zahtevan: k moimu Saderscku na prei piſsanu blu (NME-1), k moimu sadersku na prei piſsanu blu (NME-4)
naprej pisati glag. nedov. ● predpisovati, zahtevati: negova sluschba inu dolschnoſt sturiti na prei piſche inu postavi (NME-2)
naprepostavlen del. ● nadrejen: ktemu naprepoſtaulenich Goſpudou (LJU-7), napreposztavlena Goszpoczka (ORM-3) – gl. tudi: napre postavlen, naprej postavlen 1
napre postavlen del. ● nadrejen: temo napre postaulenmo Creis Haubtmano (KRM-1 – 2-krat)
naprej postavlen 1 del. ● nadrejen: tega na prei poſtauleniga zhasniga Magistrata (NME-1), zhes tega na prei poſtauleniga zhasniga Richtarja inu zeliga Ratha (NME-1), temu na prei poſtaulenmu Richtarju inu Rathu (NME-1) – gl. tudi: naprepostavlen, napre postavlen
naprej postavlen 2 del.● predpisan, določen, ukazan: Koker mi je tukaj na prei postaulenu (NME-3)
naprej postavleni posam. ● nadrejeni: Vaschim na prei postaulenim (NME-2)
naprej priti glag. dov. ● zgoditi se*, izvedeti*, zdeti se*: kar vam zhes Polizai ordengo na prei pride (NME-2)
naprej stati glag. nedov. ● predpisano biti, naloga biti: kar enimu ſueſtimu slushabniku na prei stoÿ (LJU-9), per niegovi Veisti inu persegi sturiti na prei stoÿ (NME-3), gosposkinimu sluschabniku sturiti na prej stoji (NME-4) – gl. tudi: naprejstati 1
naprejstati 1 glag. nedov. ● predpisano biti, naloga biti: kakor ſse enimu ſuestimu Vuratariu inu ſluſabniku /.../ napreiſtoi (LJU-7) – gl. tudi: naprej stati
naprejstati 2 glag. nedov. ● voditi, načelovati: ſlusbo sueſtu oprauiti inu teiſti napreiſtati (LJU-7)
naprej vzet del.● sklenjen, dogovorjen: Khar khulj Wſwety wode naprey Vſetu (KRA-2)
napre vzeti glag. dov. ● lotiti se, storiti: nister napre uſeti (LJU-1), nishter napre useti (LJU-12) – gl. tudi: naprej vzeti
naprej vzeti glag. dov. ● lotiti se, storiti: na nobeno visho kei na prei uſseti (NME-1) – gl. tudi: napre vzeti
napumen dati glag. dov. ● naznaniti: napumen daste nezamoučate (LJU-19)
napumer si držati glag. nedov. ● paziti na: nec inu Pogmiranje napumer si deržati (LJU-19)
nargnadlivši prid. ● najmilostljivejši: nargnadlivšiga Cesarja, Kraila (LJU-19)
nar (poprej, poprejt) – gl. narpoprej, narpoprejt
narpoprej prisl ● najprej: nar po prej (LJU-9 – pripis), nar poprej (LJU-14) – gl. tudi: narpoprejt
narpoprejt prisl ● najprej: nar popreit (MET-2) – gl. tudi: narpoprej
nec sam. m ● korist: Nez (KRM-1), Nez (NME-1), nez (NME-1), nec (LJU-19) – gl. tudi: nuc
neč zaim. ● nič: nez naspodobniga (LJU-9 – pripis), nezh upuuati (LJU-11), nezh naprauizhniga (LJU-14), nezh Sturiti (LJU-15), nezh fortelnastiga (LJU-15), nezh taziga Sturitj (LJU-16), nezh fortelnastiga (LJU-16), nezh Sataiti (LJU-17)
nego vez. ● ampak, temveč: Negho Goszpodnu Rihtaru (ORM-1), Negho kuliko mie moguchié (ORM-1), nego tak Bosnumu (ORM-2)
nejzvest sam. ž ● nepoštenost, goljufija: sfalshio oli neiſuestio skusi pomagat (LJU-8) – gl. tudi: nezvest
nezvest sam. ž ● nepoštenost, goljufija: obenimu /.../ kos ne Suestio Skusj pomagat (LJU-16) – gl. tudi: nejzvest
neprekup sam. ž ● preprodaja: zheſh uso neſpodobno neprekup (LJU-4)
nespodoben prid. ● krivičen, nepravičen: zheſh uso neſpodobno neprekup (LJU-4)
nespodobnost sam. ž ● krivičnost, nepravičnost: khobeni nespodobnoſti gledat, inu perpuſtiti (LJU-4)
nevola sam. ž ● težava: zheſh neuolo pomagat (LJU-4)
nigder prisl. ● nikjer drugje: ieſt netshem nigder, kakor pred leto, moio gosposhino (LJU-1)
nijeden zaim. noben: niednomu drugomu Goszpodnu (ORM-1), sz niednem (ORM-1)
nikakov zaim.● nikakršen: nikakou (ORM-1)
ništer zaim.● nič, ničesar: niſchter dyati (KRA-3), nister napre uſeti (LJU-1), niſster samolzhati (LJU-11), nishter napre useti (LJU-12) – gl. tudi: ništar
noter jemanje sam. s ● prejemanje, pobiranje: noter iemania tiga spodobniga zolla (LJU-5)
noter jemati glag. nedov. ● prejemati, pobirati: od tech iſtich Vuin noter iemati (LJU-6)
noter kupuvanje sam. s ● kupovanje, odkupovanje: stem noter kupuuaniam (LJU-11), Stem noter kupuuaniam (LJU-15)
noter perhodiše sam. s ● prihodek: na te denarie inu noter perhodiſshe (LJU-2) – gl. tudi: perhodiše
nuc sam. m ● korist: nuz (KRA-1), gmein Nutza (KRA-2), nuz inu prid (LJU-1), gmain meſta nuzu (LJU-8), nuz, inu prid (LJU-12), k nuzu inu pobulschko (NME-3), ta nuz inu dobiček (LJU-18), čez nuc tega Mesta (LJU-19) – gl. tudi: nec
obarovati glag. dov. ● obvarovati: obarouati (LJU-1), ſuestu obarouatj (LJU-11), obarouati (LJU-12)
obečovati glag. nedov. ● obljubljati: obechuiem (ORM-2)
občinski posam. ● splošni, javni: vu obchinszkum (ORM-3) – gl. tudi: abčinski
obdržavati glag. nedov. ● izpolnjevati: obderſsavati (ORM-3 – v nem. različici: befolgen)
obeden zaim.● nobeden, nihče: obednimu /.../ skusi pomagat (LJU-8), obedniga (LJU-8)
oben zaim.● noben: Sa obeniga daru (KRA-4), Sa obene Rezhi volo (KRA-4), obeniga neſnaniga (LJU-1), uobeni ſtalti (LJU-1), obenj krÿui ali ſuper uolli(LJU-1), khobeni nespodobnoſti (LJU-4), breſs obeniga sashonenia (LJU-5), obeni uiſhi (LJU-5), breſ obeniga ſhonania (LJU-7), obenimu (LJU-7), obenimu, slaſti sunainimu zhloueku (LJU-8), obena kriuiza (LJU-9),obeniga naſnaniga (LJU-9), sa obeniga darù (LJU-10), obenimu (LJU-11), obeniga neſnaniga (LJU-12), v´obeni stalti (LJU-12), inu obeni kriui alli super uoli (LJU-12), obenae keruizae (LJU-14), obenimu nezh vpatj (LJU-15), obenimu kmetu (LJU-16), obeniga derueſsa (LJU-16), obenimu Sfalshio (LJU-16), obene škode (LJU-18), de obene Saschihernost (VGO-1)
oblumiti glag. dov. ● obljubiti: oblumim (LJU-3)
obnašati glag. nedov. ● opravljati: vsza ona Poszla /.../ obnaſsati (ORM-3), obnaſsati more (ORM-3 – prim. v nem. različici: jederzeit unternerhmen)
obrečen del. ● obtožen: po nadolschno obrezhen (KAM-1)
obrovnati glag. dov. ● ravnati z: letu Vuſe sueſtù obrounate (LJU-4)
obtožnik sam. m ● toženec: temo moimo Optoschniko (VGO-1)
óče, óčem, óčete, óčo, óčte – gl. oteti
očitu prisl. ● vidno, očitno: Skhriuſchi olli otſchitu preneſti (KRA-1)
odantvertvati glag. nedov. ● izročati, izplačevati: pres suega fortelna gospudi Camrariu odanvertuat – gl. tudi: antbertuvati
odbijati glag. nedov. ● izogibati se: szkerblivno odbijati (ORM-3 – v nem. različici: sorgfälttigist meiden)
oddelen del. ● izločen: imam od delen ienu potren biti (MET-1)
odgovoriti se glag. dov. ● odpovedati se: Se odgouori uſsemu poshteinu tega sueta (MET-1)
odločam del. ● ločen, izključen, izobčen: od Lozham bodem (MET-2) – gl. tudi: odločen
odločen del. ● ločen, izključen, izobčen: odlozhen inu Ferdaman Bodem (KAM-1) – gl. tudi: odločam
odvrniti glag. dov. ● preprečiti, odvrniti: uſselei varvat inu prezh odvernit (NME-1), po nozhi inu podnevi odverniti (NME-2), kar vam zhes Polizai ordengo na prei pride odverniti (NME-2), kolker vam bode mogozhe odvernit (NME-4)
oku vez. ● ako, če: Oku jest (MET-2)
okuli znesti glag. dov. ● razširiti (novico): boste /.../ ne /.../ resodelli inu okuli snesli (NME-2)
oli vez. ● ali: oli (LJU-2, LJU-4, LJU-8), olÿ (LJU-8)
ordenga sam. ž ● red: uſso dobro Ordengo /.../ gori obderschat (NME-2) – gl. tudi: ordnunga, policaj ordenga
ordenlich prid. ● pravi, pravilen: enu ordenlich inu fliſsig gori gledanie (LJU-2)
ordnunga sam. ž ● red: ordnunge /.../ pocorno derſati (LJU-1), ordnungo inu nauada, iskati (LJU-1), po praui ordnungi (LJU-5), ordnunge /.../ pocornu dershati (LJU-12) – gl. tudi: ordenga
ovde prisl. ● tukaj: oude (ORM-2)
pagjervati glag. nedov. ● zahtevati: leta douh katerga iest pagieruam (MET-2) – gl. tudi: pogerovati, pogervati
pajdaštvo sam. s ● prijateljstvo, pajdaštvo: Baratssag ali paidastuo (ORM-1)
pajduč del. ● sproten, tekoč: paiduche y Vſzako Vureme (ORM-2)
pajduče del. ● sproten, tekoč: najperuo vu paiduche Potreboche pouerauati (ORM-2)
pajduče prisl. ● v bodoče: paiduche (ORM-2 – 2-krat)
pergovar sam. m ● govorica, pregovor: Vpergouaru mei ludmi oſstati (MET-1)
perhodiše sam. s ● prihodki: tu perhodishe (LJU-7) – gl. tudi: noter perhodiše
perjazen sam. ž ● prijaznost, naklonjenost: Skhoſi eneriga daru, peryaſni. (KRA-2)
perložiti glag. dov. ● dodati, priložiti: kei Perloschitti (KRM-1)
pernerejen del. ● pripraven, koristen: smoio merzunsko, slusbo pokoren inu pernereien biti (LJU-6) – gl. tudi: pernareden, perpravlen
perpraviti glag. dov. ● spraviti ob (kaj): perpraue Tega, Super katerega gauori, Satu niegouo (MET-1)
perpravlen del. ● pripraven, koristen: perpraulen, inu fliſsig Vaupet (LJU-15) – gl. tudi: pernareden, pernerejen
perpustiti glag. dov. ● dovoliti, dopustiti: khobeni nespodobnoſti gledat, inu perpuſtiti (LJU-4)
petler sam. m ● berač: na te kuſhne ludi, inu petlerie (LJU-7)
plac sam. m ● trg: netem Plazu, tukaie Vlubnani (LJU-4)
platiti glag. dov. ● plačati: vszigdar dobrovolno platiti (ORM-3 – v nem. različici: tragen)
pobulšek sam. m ● izboljšanje, dvig: k nuzu inu pobulschko mestniga borsta (NME-3)
poflisati glag. dov. ● potruditi se: boste uſse navarnosti /.../ odverniti inu varvat vas pofliſsali (NME-2)
pogerovati glag. nedov. ● zahtevati: od mere pogerouati (LJU-3) – gl. tudi: pagjervati, pogervati
pogervan del. ● zahtevan: Sa pogerwane Shkodo (VGO-1)
pogervati glag. nedov. ● zahtevati: ta Spodobna prauizo od mere pogeruati (LJU-17) – gl. tudi: pagjervati, pogerovati
poglavit 1 prid. ● častit: kÿednomu postuvanomu ÿ poglauitomu Magistratuſu (ORM-2), poglauitoga Magistratuſa (ORM-2)
poglavit 2 prid. ● glavni – gl. Besedišče: glavno mesto
pogmiranje sam. s ● povečanje, pomnožitev, rast: nec inu Pogmiranje (LJU-19)
poklar prisl. ● potem: poklar She le (LJU-9 – pripis) – gl. tudi: pokler
pokler prisl. ● potem: pokler tem drugim purgarjam (LJU-9 – pripis) – gl. tudi: poklar
policaj ordenga sam. ž ● policijski red: zhes Polizai ordengo (NME-2)
polužiti* glag. dov. ● položiti: kar bodo /.../ sa enu uinu polushil (LJU-5)
pomoči glag. dov. ● pomagati: pomochi braniti (ORM-1 – 2-krat)
ponucati glag. dov. ● porabiti: ka se sa gmein mesta ponuza (LJU-13)
porajtati glag. dov. ● poračunati: nisem iest /.../ Leteh imenuaneh posht nabenkat poraitau (MET-2)
porečejne sam. s ● ukaz: zeſs /.../ porezeinne Gospuda Meſtniga Camraria (LJU-15)
poročene sam. s ● ukaz: samuzh po porozheni (LJU-8)
poročiti glag. dov. ● ukazati: Jenu meni porotzhe (KRA-3)
posehmal prisl. ● odslej: poſsehmal usaki teden (LJU-5)
posel sam. m ● opravilo: vsza ona poszla (ORM-3 – prim. v nem. različici: alle jene Handlungen)
postava sam. ž ● zakon, predpis: nich poſtaue (LJU-1), niech postaue (LJU-12)
postiti glag. dov.● pustiti, spustiti v: noter tu meſtu poſtiti (LJU-7)
pošta sam. ž ● postavka, točka: utem naprei danemu Specificationu imenuane poshte (MET-2), Leteh imenuaneh posht (MET-2)
poštuvan del. ● spoštovan, častit: kÿednomu postuvanomu ÿ poglauitomu (ORM-2)
potehmal prisl. ● zato ker: Potehmal kir sem ieſt (LJU-7)
potrahtati glag. nedov. ● gledati na: nuz potrachtati (KRA-1), gmein Nutza pomagati potrachtatj (KRA-2)
potrebača sam. ž ● naloga, potreba: ſze /.../ potrebach dotiche (ORM-2) – gl. tudi: potreboča
potreboča sam. ž ● naloga, potreba: Potreboche pouerauati (ORM-2) – gl. tudi: potrebača
potren del. ● strt, uničen: imam od delen ienu potren biti (MET-1)
povedeta glag. dov. ● povedati: pouedeta, komu, Inu kolkai (LJU-13)
povele sam. s ● ukaz, dovoljenje*: breſs pouela (LJU-7), preſs pouella (LJU-9), pres pouella (LJU-14), taiste skriune povella (NME-2)
poveravati glag. nedov. ● poverjati, zaupati, nalagati: Potreboche pouerauati (ORM-2)
pravda sam. ž ● pravica: prauo Praudo inu Sodbo (KRM-1 – prim. v nem. različici: ein gleiches Recht und Gericht)
pravdno rečenje sam. s ● izrek sodbe – gl. Besedišče
pravica sam. ž ● dajatev, pristojbina: ta spodobna prauiza teh denariou (LJU-3), tiga spodobniga zolla alli prauize (LJU-5), ta ſpodobni Zol inu prauiza (LJU-6 – prim. v nem. različici: die gebüer vnd alt herkhumen), ta Spodobna prauizo od mere (LJU-17)
predajati glag. nedov. ● prodajati: is Gmain Meſta Camre predaiati (LJU-11), is gmain Mestnae Cammre praedaejatj (LJU-15)
predati glag. dov. ● prodati: kari se bode /.../ ketemo zimprainu lisu predalu (LJU-9 – pripis), kar iest predam (LJU-13), kolkai tega lesa sem predau (LJU-13)
premožejne sam. s ● moč, zmožnost: po moyem premoſcheineim (KRA-3), kolker u vaſchim premoscheinu ſtoji (NME-1), uſse moje dolschnosti po mojim premoscheinu toku resnizhnu dapernesti (NME-2) – gl. tudi: premoženje, promožejne
premoženje sam. s ● moč, zmožnost: vasche pomerkuanie po vaschim premoscheniu oberniti (NME-4) – gl. tudi: premožejne, promožejne
preseči glag. dov. ● priseči: preszechem (ORM-3)
preštimati glag. dov. ● pretehtati, preceniti: ſzraſzumom Moÿega ſznania prestimati (ORM-2), prestimati Rodbinstvu (ORM-2)
pretežati glag. dov. ● preobremeniti, oškodovati: nickhoger preteſchati (KRA-2)
prez predl. ● brez: pres use farlikoſti (LJU-1), pres vshega madesha (LJU-1),preſs pouella (LJU-9), pres suega fortelna (LJU-13), pres Suega madesha (LJU-13), pres uſe gefarlikosti (LJU-17), pres Vſega Madeſsha (LJU-17), pres greha (ORM-1), pres ſzue Makule (ORM-1), pres ſzue Makule (ORM-2), presz vszega sznotraſsnyoga (ORM-3), presz Mermranya (ORM-3), presz vszega Haszna (ORM-3)
pričeoč del. ● navzoč: temu prizheozhimu Johan Malneritshe (MET-2)
prijet del. ● spočet: preſ ſzuega greha ÿ Macule Prÿeta (ORM-1), pres ſzue Makule ÿ greha prÿeta (ORM-2)
prikazen sam. ž ● podkupnina*: Sa Vole Schlachte, priasnasti, prikasni (KRM-1)
pristan prid. ● pravi, resnični: pristhan Senator (ORM-2)
pristanje sam. s ● pristanek: Pristania Valie Moÿe (ORM-2)
pristojati glag. nedov. ● spodobiti se: pruti nega goſpodſchini. priſtoy (KRA-1)
pro prisl. ● prav, pravilno: pro naprey perneſti (KRA-3)
promožejne sam. s ● moč, zmožnost: po moyem promoſcheinem (KRA-2) – gl. tudi: premožejne
provizor sam. m ● začasni organ (npr. v času kuge) – gl. Besedišče
prutje predl. ● proti, k: prutie Gospud Bogu (LJU-17)
pukša sam. ž ● pušica, blagajna: noter uuta pukſcha pride (LJU-2), uta Pukſha poloſhiti (LJU–7)
purgar sam. m ● meščan – gl. tudi: burgar – gl. Besedišče
purgarski prid. ● meščanski – gl. Besedišče
purgermajster sam. m ● mestni župan – gl. tudi: burgermajster, bürgermajster – gl. Besedišče
rajniš sam. m ● (renski) goldinar: ot ſakia rainisa (LJU-9 – pripis)
rajtenga sam. ž ● račun, obračun (tudi pri poslednji sodbi): kraitenge Stau bodem (MET-1), per nashi Sadni Raitenge (MET-2), imenuana Raitenga (MET-2)
rat sam. m ● mestni svet – gl. Besedišče
ratati glag. dov. ● priti, zaplesti se: ueno Irungo, ali praudo ratall (LJU-1), ueno irringo ali prauda ratal (LJU-12)
ratni gaspud sam. m ● mestni svétnik – gl. tudi: ratni gospod, ratni gospud – gl. Besedišče
ratni gospod sam. m ● mestni svétnik – gl. tudi: ratni gaspud, ratni gospud – gl. Besedišče
ratni gospud sam. m ● mestni svétnik – gl. tudi: ratni gaspud, ratni gospod – gl. Besedišče
ratnik sam. m ● mestni svétnik – gl. tudi: ratni gaspud, ratni gospod, ratni gospud gl. Besedišče
raufarija sam. ž ● tepež, pretep: Raufarie, tumulte inu uſſe Exceſse (NME-2)
rešpekt sam. m ● spoštovanje: ta dolschne Respect (NME-2)
rezbijen del. ● uničen: resbien biti (MET-1)
rezodeti glag. dov. ● razodeti, razkriti: boste /.../ resodelli, inu okuli snesli (NME-2)
rezodeti (čez sebe) glag. dov. ● spraviti (nadse): koku eno Strashno Sodbo sam zehs sebe oku kriuu perseshesh, resodenesh (MET-1)
rihta sam. ž ● sodišče – gl. Besedišče
rihtar sam. m ● (mestni) sodnik – gl. tudi: rihter – gl. Besedišče
rihtarski prid. ● sodniški – gl. Besedišče
rihter sam. m ● (mestni) sodnik – gl. tudi: rihtar – gl. Besedišče
rihtig prisl. ● prav, pravilno: richtig oprauite (LJU-17), Richtig nadouch Ostale (MET-2)
rištenga sam. ž ● oprema, orodje: per Apni, per Špevtah, per Rištengi (LJU-18)
rodbinstvo sam. s ● sorodstvo: Rodbinstvu (ORM-2)
rota sam. ž ● prisega – gl. Besedišče
rotba sam. ž ● prisega – gl. Besedišče
rubežen sam. m ● rubež, zasežene stvari: rubeſhen Gospodu Camrariu antbertuuat (LJU-8) – gl. tudi: rubežna
rubežna sam. ž ● rubež, zasežene stvari: Rubesno, inu Skodliuza prezej per Kammre iſskasat (LJU-16) – gl. tudi: rubežen
sak zaim. ● vsak: Saki theden (LJU-9 – pripis), ot ſakia rainisa (LJU-9 – pripis)
samozveličan prid. ● edino zveličaven: ta ſueta samoſuelizhana, kershanſka, Catoliska, Rimſka, stara uero (LJU-1) – gl. tudi: samo zveličan
samo zveličan prid. ● edino zveličaven: ta sueta samo suelizhano, karſhanska, Catoliska Rimſka stara Vera (LJU-12) – gl. tudi: samozveličan
samuč vez. ● temveč, ampak: Samuzh (LJU-8 – 2-krat), samuzh tu, kar ie menj uedetzhe (LJU-10) – gl. tudi: semuč, tamuč, temuč
savez sam. m ● zaveza, obljuba, prisega: Szaues Jednoga Ratnika, illiti Senatora (ORM-2)
se zaim. ● vse: ſe mena pouedati (LJU-9 – pripis) – gl. tudi: sve
sebran del. ● izvoljen: ſzebran Ratnik illiti pristhan Senator (ORM-2)
secej vez. ● sicer: sezej (LJU-2), sezei (LJU-3), sezej (LJU-7), inu sezej (LJU-8 – 2-krat), sezej (LJU-11) – gl. tudi: sicej, secer
secer vez. ● sicer: sezer (LJU-11 – popravljeno iz: sezej) – gl. tudi: secej, sicej
semuč vez. ● temveč, ampak: semuzh (LJU-5), semuzh (LJU-8) – gl. tudi: samuč, tamuč, temuč
senator sam. m ● mestni svétnik – gl. Besedišče
sicej vez. ● sicer: inu sizej (LJU-8 – popravljeno iz: sezei – 2-krat) – gl. tudi: secej, secer
skazati 1 glag. dov. ● povedati: drugu Skhaſati (KRA-3), wodete /.../ pouedallj, Jenu ſkhaſalli (KRA-4), per redi skasat (LJU-8)
skazati 2 glag. dov. ● izkaz(ov)ati: ta dolschne Respect inu pokorschino skasat (NME-2)
skrblivno prisl. ● skrbno: szkerblivno odbijati (ORM-3)
skrivši del. ● skrivaj: Skhriuſchi olli otſchitu preneſti (KRA-1)
skrovnost sam. ž ● skrivnost, tajnost: Magistratuſsa Nigoue ſzkrounosti, ÿ Talnacnoſti (ORM-2)
skupe prisl. ● skupaj: Skupeie Vek Vekomai Sgublenu (MET-1)
skupejzberalše sam. s ● zbor, zborovanje, sestanek: takšnem Touarštvami ali Skupeizberalšami (LJU-19)
slehoterni zaim. ● vsak, sleheren: na ſslechoterniga (LJU-8)
slišati 1 glag. nedov. ● pripadati: katerimu nashlishi (MET-1)
slišati 2 glag. nedov. ● spodobiti se: pruti nega goſpodſchini. priſtoy. Jenu Sliſchi (KRA-1)
slobodnost sam. ž ● svoboščina, pravica: ſzlobodnosti (ORM-2)
specifikacijon sam. m ● popis, seznam: utem naprei danemu Specificationu imenuane poshte (MET-2)
spodoben prid. ● pravičen: tiga spodobniga zolla (LJU-5), ta ſpodobni Zol (LJU-6), ta Spodobna prauizo (LJU-17)
spominati se glag. nedov. ● pogovarjati se: ſze met ſzvunskemi ſzpominati (ORM-2)
spomišlen del. ● mišljen: per tem petem perstu Spomishlenu (MET-1)
sramba sam. ž ● shramba: uſse Gmain Meſta srambe (LJU-11)
sroščina sam. ž ● uboštvo: Savol moje Sroschzhine (VGO-1)
stalno prisl. ● vedno: vszakichasz sztalno (ORM-3)
striti glag. dov. ● storiti: na nobeno vižo kei striti (LJU-19)
sva, sve, svega – gl. sav, -sva, -sve
suprat predl. ● proti, zoper: ſzuprat tomu (ORM-2) – gl. tudi: suproti
suprativnost sam. ž ● nasprotnost: ſzupratiunost ſzvunſzke Tusbe (ORM-2)
suproti predl. ● zoper, proti: szuproti (ORM-1) – gl. tudi: suprat
suraštvo sam. s ● sovraštvo: Suraſtua (LJU-9 – pripis), Suraſtua (LJU-14)
suseb prisl. ● zlasti, še posebej: suseb na te kmete (LJU-8)
svaketeri zaim. ● vsak, vsakdo: od suaketeriga Wirta (LJU-5) – gl. tudi: vsakateri, vsakiteri
svega mogočen prid. ● vsemogočen: boghu Suega Mogoznimu (LJU-13), boghu Suega Mogoznimu (LJU-16)
svet 1 sam. m ● zbor, posvet: od tazich Skriunich Sberalschou inu Suetou (NME-1)
svet 2 sam. m ● dovoljenje, pristanek*, nasvet: wreſch nich Sweta (KRA-3), breſs sueta (LJU-7), bres niegouiga sueta alli uolle (LJU-11), Breſs Sueta allj Volle (LJU-15)
svetek sam. m ● svetník: ſzui ſzuetchi (ORM-1), ſzui Bosi ſzuetchi (ORM-2)
šenkenga sam. ž ● darilo, podkupnina: ne Sauola Daru, Shenkenge (LJU-9 – pripis), skuſs schenkengo (KAM-1) – gl. tudi: šenkinga, šenkunga
šenkinga sam. ž ● darilo, podkupnina: ne Sauole daru, Shenkinge, allj Pijatshe (LJU-16) – gl. tudi: šenkenga, šenkunga
šenkunga sam. ž ● darilo, podkupnina: bres uſega fortelna, mita, ali schenkunge (LJU-4), mite alli shenkunge iemati (LJU-8) – gl. tudi: šenkenga, šenkinga
šentjernejski prid. ● na dan sv. Jerneja: na Sadnimu Schentjerneiskimu Seimu tukai u mesto (NME-5)
širmati glag. nedov. ● ščititi, varovati: stara uero pomagat /.../ shirmati (LJU-1), stara Vera pomagat /.../ shirmati (LJU-12)
škodo podstopiti glag. dov. ● škoditi: Sckhodo podſtopiti (KRA-1)
šonanje sam. s ● prizanašanje: breſ obeniga ſhonania (LJU-7) – gl. tudi: zašonenje
šonati glag. nedov. ● prizanašati: nozhem schonnat, oli sadershati (LJU-8)
špevta sam. ž ● špelta, velik kos lesa: kej Speut, ali drusiga zimperschega Lesa (LJU-9), kader kej Speut na prudej pride (LJU-14), zimperschega leſsa inu Speutah (LJU-15), per Apni, per Špevtah, per Rištengi (LJU-18)
štacjon sam. m ● postaja, klicno mesto: na tech postaulenich Stazionach klizali (NME-2)
štalt sam. ž ● podoba, oblika, način: uobeni ſtalti (LJU-1), obeni uiſhi alli, stalti (LJU-5), v´obeni stalti alli uiſhi (LJU-12)
štat kamrar sam. m ● mestni komornik: Stat Camrariu (LJU 11 – pripis) – gl. tudi: kamrar, štatkamrer
štatkamrer sam. m ● mestni komornik – gl. tudi: kamrar, štat kamrar – gl. Besedišče
štrafan del. ● kaznovan: s pravizo straffan (KAM-1), na letem Sueitu uprizha Straffan (MET-2)
štrafati glag. dvovid. ● kaznovati: Tho chudu Straffatj (KRA-3)
štuk sam. m ● kos (blaga): taisti Stuki (NME-5)
taku dobru – koker vez. ● tako – kot: taku dobru per Vode, koker drugimu delu (LJU-13)
talati glag. nedov. ● deliti: talati (ORM-2)
talnačnostsam. ž ● nanašajoče se na mestni svet, lahko tudi skupščina, zbor*:2 poglauitomu Magistratuſu Talnacnosti (ORM-2), Magistratuſsa Nigoue ſzkrounosti ÿ Talnacnoſti (ORM-2)
tamuč vez. ● temveč, ampak: tamuzh (LJU-1) – gl. tudi: temuč, samuč, semuč
teloven prid. ● telesen: ſzmoium Telounum priſzegum (ORM-2), resznichno telovno Priszego (ORM-3)
temuč vez. ● temveč, ampak: Temuzh (KRM-1), temuzh (LJU-1), Temuzh (LJU-7), temuzh (LJU-12 – 2-krat), temuzh (LJU-14) – gl. tudi: tamuč, samuč, semuč
teti glag. nedov. ● hoteti: Sche pa oni na bojo tellÿ kupit (LJU-9 – pripis), She pa onÿ na bojo tellÿ kupit (LJU-14) – gl. tudi: hoteti, oteti
tovarš sam. m ● sodelavec v pomenu sogozdar: tudi moÿga Touarsha ali ſraun forſtnaria (LJU-8)
tovarštvo sam. s ● družba: takšnem Touarštvami ali Skupeizberalšami (LJU-19 – prim. v nem. različici: Gemeinschaft), od eniga takšniga skrivniga Tovarštua ali Sklepanja (LJU-19) – prim. v nem. različici: heimlichen Verſammlung) – gl. tudi: zastopnast, zberalše
trditi glag. nedov. ● braniti, krepiti, utrjevati: Sapoudi, prepoudi braniti inu Tarditi (KRM-1), stara uero pomagat terditi (LJU-1), stara Vera pomagat terditi (LJU-12)
tukaje prisl. ● tukaj: tukaie Vlubnani (LJU-4)
tulikajše prisl. ● prav tako, enako: Niſtar manie Tulikaiſze (ORM-2), Tulikaiſze is Rata Naſseg(a) (ORM-2)
tumult sam. m ● direndaj, izgred: Raufarie, tumulte inu uſse Exceſse (NME-2)
tužba sam. ž ● tožba: ſzvunſzke Tusbe (ORM-2)
unkaj prisl. ● ven: Vnkaj Smeſta pustite (LJU-14) – gl. tudi: vunkaj
unkoštenga sam. ž ● stroški: Sa Unkoshtenga (VGO-1)
unordnenga sam. ž ● nered, nepravilnost: uſse Unordnenge (NME-2)
upati glag. nedov. ● posojati: nekhomro nitz Vpati (LJU-7), nakamer niz vpati (LJU-9), obenimu nezh vpatj (LJU-15) – gl. tudi: upuvati
upuvati glag. nedov. ● posojati: bres niegouiga sueta alli uolle nezh upuuati (LJU-11) – gl. tudi: upati
uržah sam. m ● razlog, vzrok: is kar koli sa enga urschacha (NME-4)
usledni zaim. ● vsak, kdor koli: enimu uſlednimu (LJU-4), enimu uſlednimu (LJU-6), enimu vſlednimo (LJU-6), enimu uſlednimu (LJU-6)
užitek sam. m ● korist, podkupnina: Sa obeniga daru. olli Vſchitckha vollo (KRA-4 – prim. v nem. različici: Von wegen kheiner gab, noch myet, gar nichts angeſehen)
vahta sam. ž ● straža: Glichi uiſshi, sto Vachto (LJU-2), na to uachto priti (LJU-2),
vahtaječ del. ● čuječ, buden: en sueſt, Vachtaiezh, flyſsig Forstnar (LJU-8) – gl. tudi: vahtejoč
vahtejoč del. ● čuječ, buden: Vahtejozh bitj (LJU-16) – gl. tudi: vahtaječ
vahtar sam. m ● (mestni) stražnik – gl. Besedišče
vahtarski prid. ● stražniški – gl. Besedišče
vahtmajster sam. m ● (mestni) stražni mojster – gl. Besedišče
valput sam. m ● valpet (v nem. različici Ambtmann) – gl. tudi: vaupet – gl. Besedišče
valunjem glag. nedov. 1. os. edn. ● obljubljam: Sztem valunyem jasz (ORM-3 – prim. v nem. različici: gelobe)
varaš sam. m ● mesto – gl. Besedišče
varaški prid. ● mestni – gl. Besedišče
varvati glag. nedov. ● varovati: Suestu Varuatj (LJU-16), uſselei varvat (NME-1), varvat (NME-2), uſso borstno Skodo inu tatvine varvat (NME-4)
vaupet sam. m ● valpet (v nem. različici Ambtmann) – gl. tudi: valput – gl. Besedišče
vedeč povdk. ● vedoče, znano: khar ye Vom Vedetſch olli Veſtnu (KRA-4) – gl. tudi: vedeče, vedeoče, vestno, videoče
vedeče povdk. ● vedoče, znano: kar ie menj uedetzhe (LJU-10) – gl. tudi: vedeč, vestno, videoče
vedejoče del. ● védnost – breſs uedejozhe tega posteniga magistrata (LJU-16) – gl. tudi: vedeč, vedeče, vestno, videoče
vekši posam. ● večji: manſchega olli Veckhſchiga (KRA-2) – gl. tudi: vikši
ven metajne sam. s ● metanje iz: Sa vol ven metaina moiga Blaga (VGO-1)
ventati glag. dov. ● odvrniti: ſchkhodo Ventati (KRA-2)
verno prisl. ● zvesto: verno (ORM-3)
vest 1 sam. ž ● védenje, ukaz*: breſs uesti eniga poſteniga Ratu (LJU-8)
vestno povdk. ● vedoče, znano: vedeče, znano: khar ye Vom Vedetſch olli Veſtnu (KRA-4)
videoč del. ● znan: de /.../ ie temu /.../ videozha bla Leta /.../ Raitenga (MET-2)
videoče povdk. ● vedoče, znano: deb blu mene Videozhe (MET-2) – gl. tudi: vedeč, vedeče, vedeoče, vestno
vikši posam.● višji, nadrejeni: vaschim vickſchim inu zellimu Mesſtu (NME-2), vaschimu pervimu vickſchimu (NME-2), vaschim vickſchim (NME-2), mojim vickſchim (NME-2) – gl. tudi: vekši, vikši firšt, vikši peršona, vikši vajvoda
virt sam. m ● krčmar: od suaketeriga Wirta (LJU-5)
viža sam. ž ● način: vte vischi (KAM-1), vte vische (KAM-1), Vglihi Vishi (MET-1), na nobeno visho (NME-1), obeni uiſhi alli, stalti (LJU-5), v´obeni stalti alli uiſhi (LJU-12), taki uisi imeti (LJU-9 – pripis), na nobeno vižo (LJU-19)
vpriča prisl. ● pri priči, takoj: na letem Sueitu uprizha Straffan (MET-2)
vreme sam. s ● čas: uſzako vreme (ORM-2), Vuſzako vreme (ORM-2) – gl. tudi: vureme
vsakateri zaim. ● vsak, vsakdo: uſsakaterimu (LJU-2), uſakaterimu (LJU-3) – gl. tudi: svaketeri, vsakiteri
vsakiteri zaim. ● vsak, vsakdo: Vſakiterimu (LJU-17) – gl. tudi: svaketeri, vsakateri
vse zaim. ● vsi: vse Boſsie Suetniki (LJU-17) – gl. tudi: sav, -sva, -sve
vselaj prisl. ● vselej: uſselai (LJU-8 – pozneje popravljeno v: uſselei), ùſelai (LJU-9), Vselaj (LJU-9 – pripis), Vselaj (LJU-14), uſelaj (LJU-14)
vsikdar prisl. ● vselej, vedno: vszigdar (ORM-3 – 2-krat)
vu predl. ● v: noter uuta pukſcha (LJU-2), uuletim obedniga (LJU-8), vu raſzumnosti (ORM-2), vu paiduche (ORM-2), vu Naimenſsem (ORM-2), uu ſzem (ORM-2), Vuſzako vreme (ORM-2), vu obchinszkum (ORM-3)
vuola sam. ž ● volja: bresniech uuole (LJU-4)
vunkaj prisl. ● ven: uunkai pellati (LJU-8), uunkai Smeſta (LJU-9), Vunkaj pelatj (LJU-16) – gl. tudi: unkaj
vunkaj klicanje sam. s ● klicanje, oznanjanje: uunkai klizaniem tiga ognia (LJU-2)
vun povedati glag. dov. ● razkriti, povedati naprej: vun pouedati (ORM-2)
vureme sam. s ● čas: Vſzako Vureme (ORM-2) – gl. tudi: vreme
vusak zaim. ● vsak: uuſaki (LJU-6)
vus zaim. ● vse: preſs Vuſsega madescha (LJU-8 – pripis)
vusue zaim. (im. mn.) ● vsi: Vuſue lubie Suetnike (LJU-8 – pripis)
vužite glag. dov. ● užiti: morem Vushite (LJU-6)
zadržati glag. dov. ● zamolčati, zadržati zase: nozhem schonnat, oli sadershati (LJU-8)
zadržati se glag. dov. ● vesti se, obnašati se: V Moÿe Slusbi toku se Sadersati (KRM-1), poniegovi sapoudi inu Prepoudi Se uſselei Suestu inu pokornu Saderschati (NME-1), oblubim inu ozhem Se toku Suestu inu pokonu (sic!) Saderschat (NME-1), se toku suestu inu pokorno Saderschat (NME-2), se ozhete u vaſchi sluschbi toku saderschati (NME-3), oblubim inu perseschem bred bogam se toku suesto saderschat (NME-3), u uſsech vaschich douſchnostich se toku saderschati (NME-4), se toku suestu inu pokornu saderschati (NME-4), po letemu sse zaderžati ssem zauižan bil (LJU-19)
zadržek sam. m ● vedénje, obnašanje, ravnanje: k moimu Saderscku na prei piſsanu blu (NME-1), koker je meni tukaj k mojmu sadersku naprei neſsenu blu (NME-2), k moimu Sadersku resodetu blo (NME-3), k moimu sadersku na prei piſsanu blu (NME-4)
zadrženje sam. s ● oklevanje, zadržek: bres sadershenia (LJU-8)
zahvalenje sam. s ● zahvala: ſdobro uestio, inu sahualeniem (LJU-1 – prim. v nem. različici: mit Dankhsagung), sdobro uestio inu shualeniem (LJU-12 – prim. v nem. različici: mit dankhsagung)
zakriti glag. dov. ● prikriti, skriti: bi skriuaie eniga otil sakriti (LJU-8)
zamerkati glag. dov. ● zalotiti: be /.../ per Sekainu Samerkou (LJU-16)
zamerkovan del. ● zapisan, vpisan: noter te bucque samerkouanu biti (LJU-5)
zamučeč del. ● zamolčaje: zamuchech (ORM-3 – prim. v nem. različici: verschwiegen)
zapopasti glag. dov. ● vsebovati: kai kriuo persega Vſsebe ima alle Sapopade (MET-1)
zapopaden del. ● prijet, zasačen: nobeniga u eni taki Skodi sapopadenga (NME-4)
zapovedati glag. dov. ● ukazati: zapovedu bude (ORM-3)
zapernašati glag. nedov. ● prizanašati: nobeniga ne is perjasnasti, ne is milosti sapernaschat al samouzhat (NME-3)
zapernesti glag. dov. ● prizanesti: sa mouzhati al sapernesti (NME-4)
zaslišati glag. dov. ● slišati, izvedeti, zaznati: boſte od tazich Skriunich Sberalschou inu Suetou kei Saſchliſchali ali zhutili (NME-1)
zastoplen del. ● razumljen, mišljen: per Tem zhetertem perstu Sastoplena (MET-1)
zastopnast sam. ž ● zbor, sestanek: h tackim Skriunim Saſtopnaſtim inu Sberalscham (NME-1 – prim. v nem. različici: Gemeinschaft) – gl. tudi: tovarštvo
zašonenje sam. s ● prizanašanje: breſs obeniga sashonenia (LJU-5) – gl. tudi: šonanje
zatajiti glag. dov. ● zatajiti, zamolčati: richtig oprauite inu nezh Sataiti (LJU-17)
zaveza sam. ž ● zaveza, obljuba: use moie sauese (LJU-12) – gl. tudi: zeveza
zavezuvanje sam. s ● zaveza, prisega: Priſzegu ſzaveſzuvanie (ORM-2)
zavižan del. ● opozorjen: po letemu sse zaderžati ssem zauižan bil (LJU-19)
zavol predl. ● zavoljo: Savol moje Sroschzhine (VGO-1) – gl. tudi: za vol, zavola, za (tega) vola, zavole, zavole, za volo
za vol predl. ● zavoljo: Sa vol ven metaina (VGO-1) – gl. tudi: zavol, zavola, za (tega) vola, zavole, za vole, za volo
zavola predl. ● zavoljo: ne Sauola Daru (LJU-9 – pripis) – gl. tudi: zavol, za vol, za (tega) vola, zavole, za vole, za volo
za (tega) vola predl. ● zavoljo: sa same pravize volla (KAM-1), she minie sa tega uola (LJU-8), sa gmain meſta uola (LJU-8), Satega Volla (MET-1) – gl. tudi: zavol, za vol, zavola, zavole, za vole, za volo
zavole predl. ● zavoljo: Sauole Shenkenge, Perjasnaſtj (LJU-14), ne Sauole daru, Shenkinge, allj Pijatshe (LJU-16) – gl. tudi: zavol, za vol, zavola, za (tega) vola, za vole, za volo
za vole predl. ● zavoljo: Sa Vole Schlachte (KRM-1) – gl. tudi: zavol, za vol, zavola, za (tega) vola, za vole, za volo
za volo predl. ● zavoljo: Sa obeniga daru. olli Vſchitckha vollo (KRA-4), Sa obene Rezhi volo (KRA-4), sa obeniga darù, oli druge retzhi uollo (LJU-10) – gl. tudi: zavol, za vol, zavola, za (tega) vola, zavole, za vole
zavrniti glag. dov. ● zalotiti: per ſsekanim sauernem (LJU-8)
zažihernost sam. ž ● jamstvo: obene Saschihernost Sa Unkoshtenga (VGO-1)
zberalše sam. s ● zbor, zborovanje, sestanek: h: tackim Skriunim Saſtopnaſtim inu Sberalscham (NME-1 – prim. v nem. različici: Verſammlungen), od tazich Skriunich Sberalschou inu Suetou (NME-1 – prim. v nem. različici: heimlichen Verſammlung) – gl. tudi: skupejzberalše
zbrati glag. dov. ● izbrati*, skleniti*: mey, ſebo ſwero (KRA-3)
zeveza sam. ž ● zaveza, obljuba: moie Purgarſke perſege, ſevese (LJU-1) – gl. tudi: zaveza
zmisleti glag. dov. ● pomisliti, predstavljati si: Smisle, ô kershanski zlouek (MET-1), more enu prau kershansku Serze smislet (MET-1), dobru Smislet (MET-1)
znajden del. ● zasačen: Katir bo u eni al drugi Sckodi snaiden (NME-3)
znajti glag. dov. ● zasačiti: katire boste u eni borstni Skodi ali tatvini Snaidli (NME-4)
znajti se glag. nedov. ● nahajati se: katir se tukai per Richte Snaidejo (NME-5)
znotrašnji prid. ● notranji: sznotraſsnyoga dvoinoga Miſslenya (ORM-3)
zosebni posam. ● posebno: zoszebnum (ORM-3 – prim. v nem. različici: im besondern)
zraven predl. ● poleg, ob: srauen moie Merzhunske slushbe (LJU-5)
zraven forstnar sam. s ● sogozdar: moÿga Touarsha, ali ſraun forſtnaria (LJU-8)
zuper predl. ● zoper, proti: super teiſto (LJU-1), super teiſte (LJU-12)
zvest (?)* sam. ž ● prisega* – gl. Besedišče
zvršavati glag. nedov. ● izvajati, izvrševati: ſzuerſzauati (ORM-2)
zvunski 1 posam. ● zunanji, tuj: sz niednem szuunszkem (ORM-1), met ſzvunskemi (ORM-2)
zvunski 2 prid. ● zunanji, tuj: ſzvunſzke Tusbe (ORM-2)
život sam. m ● (posvetno) življenje: Sasuoiga shiuota na letem Suetu tega Shiuleine nabode imu (MET-1)
– Finka, Božidar (ur.) [Katičić Radoslav (ur.)]: Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika. Knjiga 1–4. Svezak 1–10. Zagreb : Jugoslavenska [Hrvatska] akademija znanosti i umjetnosti i Zavod za jezik IFF, 1984–2005.
– Merše, Majda idr.: Wortschatz der slowenischen Bibelübersetzungen des 16. Jahrhunderts. V: Biblia Slavica. Serie IV. Südslavische Bibeln, Band 3, 2: Kommenare. Paderborn-München-Wien-Zürich : Ferdinand Schöningh, 2006.
– Merše, Majda - Novak, France - Premk, Francka: Slovar jezika slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Poskusni snopič. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001.
– Novak, Vilko: Slovar stare knjižne prekmurščine. Ljubljana : ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2006.
– Pajk, Janko: Stari rokopis Kranjskega mesta. V: Programm des k. k. Gymnasiums in Marburg. Marburg : Direktion, 1870, str. 25–43.
– Pleteršnik, Maks: Slovensko-nemški slovar. Prvi del A–O. Ljubljana : Knezoškofijstvo, 1894; Drugi del P–Ž. Ljubljana : Knezoškofijstvo, 1895.
– Snoj, Marko: Slovar Janeza Svetokriškega (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Dela 49/8). Ljubljana : Fundacija dr. Bruno Breschi, SAZU in Založba ZRC, ZRC SAZU 2006.
Gor: Vsebina