TRI PRIDIGE O JEZIKU

I. Za krščansko govorjenje

Kazalo

• Diplomatični prepis
• Kritični prepis
• Vzporedni prikaz
• Opombe
• na glavno kazalo

I.

Za krščansko govorjenje

Diplomatični prepis

1825. XIII Na 16 nedelo po Binkuſhtih. K’kerſhanſkimu govorjenju nagovor. Takrat bode tebi zheſt, kader tijiſti, kateri je tebe po= 1.5 vabil, tebi porezhe: Prijatel, pomekni ſe gori. Luk. 14. Vvod. 1. Tolko ſtánov je na le temu zhaſnimu ſvetu, pa vſih le eden pokliz: doſezhi nebeshko kraleſtvo. Od ſvetliga zeſarja na ſedeshu ſlatim do berazha ſroma= 1.10 ka per palzi beraſhki je vſaki ſtan Bog is’volil in k’nebeſhkim veſelju povabil; ſrezhen je zhlovek v’vſakimu ſtanu, ako dolshnoſti ſvoje dopolni, s’akaj takrat pride goſpodar nebeſ ino s’emlje, ki naſ je k’shenitvanju nebeſhkim povabil ino porezhe 1.15 k’ ſvojim s’veſtmu ſlushavniku: Prijatel! pomekni ſe gor is’ le tiga revniga ſtana v’nebeſhko kraleſtvo, tok bo tebi zheſt v’prizho vſih povablenih vſih... 2. Med uſemi ſtanovami ſta poſebna le dva: duhov= ſki ſtan ino deshelſki; is’volil deshelſkiga 1.20 vam je vezhni Vi ſtanovov vſih Poglavar, naloshil duhovſkiga meni je zeliga ſveta Vishar, ino is’volil me vam vuzhenika.– O de bi dopolnili ſvoje dolshnoſti vi kakor jas’, de bi nash ſodnik enkrat tudi k’nam rekel: “Pomek-= 1.25

3. Pervokrat ſe vidmo na le timu ſvetimu meſtu; – pervokrat v’imenu Jes’uſa k’vam govorim; – ne mojo, ampak njegovo beſedo bodem govoril dokler me on k’boshji zheſti in naſhmu svelizhanju per vaſ puſti. – Pervokrat govorim doneſ od ſvojih, pa tudi od vasſih 1.30 dolshnoſt. Kdor je is’ Boga, pro veli Jes’uſ, ti boshjo beſedo poſluſha. Poſluſhajte jo s’daj ino vſelej tudi vi! – I 1. V’dolgo vezhnoſt pelata zhloveka pota dva: zeſta shiro 1.35 ka vosi pregreshnoſti do bresdna peklenſkiga vós’i, ſtes’a vóſka zhednoſti k s’velizhanju nebeshkimu vodi. Po potu zhednoſti voditi vaſ, ljubleni vi, je moja, kakor vſih duhovnih dolshnoſt, in bo moja ſkerb, vasha dolshnoſt je po tajiſtim s’a menó hoditi. 1.40 Ac. “Vi duhovſki predpoſtavleni, ſ. Pavl naſ opomina, paſte “ſvoje zhrede, katere vaſ je ſ. Duh paſti poſtavil.” Hebr. “Vi verni bodite podloshni ſvojim duhovnim, dopolnujte “sveſto in radovolno njih navke, de vaſ bodo s’veſeljam “vuzhili ne s’shaloſtjo, sakaj to ne bi blo dobro s’a vaſ.” 1.45 2. Gotovo teſhka je butara duhovſkiga ſtana, – in kar je tok s’dalnaj ſ. Gregor ſpos’nal ino rekel: “Snanoſt S.Greg. ”od vſih s’nanoſt je duſhno visharſtvo”, to obzhuti, to tes’ka ſdaj ſhe veliko bel kakor enkrat vſakiga duhovnika doſti. 1.50 Praſhajte, mlade dijake (ſhtudente), ki zele nozhi ino dni ne ſpijo in bodo povedali vam, kok bridko ſe je tolko in tolko potrebniga navka vuzhiti, de ſ. Hieron. ſam pravi: Napotno. “Svetega navka bres’prenehanja ſe vuzhi, beri in beri, le “ſamo na bukvah ſmejeſh s’aſpati.“ 1.55 Poſluſhajte meſhnike novo poſvezhene, kolko ſe njim na= loshjo dolnoſti, tolke de Jes’uſ ſam govori: “De more ſe ma Mat. “ozheta, matere, bratov in ſeſter tvegati, ako hozhe, tudi laſt= “niga shivlenja doſtikrat tvegati, ako hozhe ſvoje dolshnoſti s’veſto dopolniti... 1.60

Poglejte ſtare duhovnike, kolko ſe trudijo, kolko putijo ſvoje s’rozhene predrage ovzhizhe s’velizhat, predrage ovzhi= ze, katere vezhnim pogublenju odtet je ſam boshji Șin nebeſe s’apuſtil, priſhel na ſvet, vſe reve, nadloge ter= pet, na krishu vmret, in tok vſe is’velizhat. – Ne ſmeje 1.65 ſe gledat na laſten dobizhek, ne gledat na s’dravje, she naj po nozhi, al naj bo po dnevi, al hudi viharji al lepo vreme, ako je treba duſham pomozh, katere bo enkrat po beſedah ſ. Pavla od duhovnih ojſtro terjal= Ac. p Paſtir vſih paſtirjov”... Kolko je tes’ka dolshnoſt, kolka 1.70 duhovſkiga ſtanu viſokoſt prizhajo shivo beſede Jes’uſa, ki govori: “Dober duſhni paſtir da shivlenje s’a ovze ſvoje. Mat. Te duhovſke dolshnoſti ſaj veſte vi vſe; al ſpremiſlite 3. she: kaj njegovo na ſvetu plazhilo? – Ne bogaſtvo, in tudi ne zheſt, ampak ſromaſhtvo ino ſovraſhtvo; 1.75 polnijo ſe beſede Jes’uſa, ki je duhovnikam vſim pred= povedal: “Vuzhenz ni zhres’ vuzhenika – hlapez ne zhres’ ſvoj= Mat. ga goſpoda; ako ſo s’meno tok ravnali, bodo tudi vaſ= preganjali; al ſpolnite ſe, de ſo to tudi meni na pervo= ſturili. Veſelite ſe, s’akaj vaſha plazha obilna je v’= 1.80 nebeſih.” Șhe tolka ko je butara duhovſkiga ſtana, ſe vender duhovnimu bati ni nizh, dokler je miloſt boshja per njemu; – in ravno s’a to ſe tudi jas’ne bojim, ker Jes’uſ s’veſto obljubi: “Glejte jas’ ſim per vaſ do konza= Mat. 1.85 ſveta”; ſe tolashim s’beſedam ſ. Pavla, ki pravi re= Cor. kozh: “Vſe s’amorem ſkos’ t njega, ki mene krepzha”, ſe ve= ſelim dopolnivſhi ſvoje dolshnoſti po beſedah ſ. Evan. de tudi enkrat moj plazhnik meni porezhe: “Prijatel po= Luk. mekni ſe gor, de bode tebi zheſt prizho vſih.” 1.90 Pa ena druga je, ki mene ſtraſhi, ena je, katera 4. tolko mojih prednikov ino tovarſhov ſerze globoko prebada. – Praſhajte vſakdanjo ſkuſhnjo, katera vam to povedala bode, premiſlite sadershanje vsa den= denaſhno, prizhalo le to vam bode: De, ſhe vekſhi ko 1.95 ſo duhovnih duhov. dolshnoſti, ſhe vezhi ko je njih ſtanú s’veſtoba, je vender le gros’na kriſtjanov mlazhnoſt, nehvaleshnoſt in hudobija. –

II 1. Jes’uſ je luzh ſveta, kakor ſam govori, kateri je pri= 1.100 ſhel na ſvet, de vſaki, kateri njega poſluſha, njegovim navku verje, ne bode pogublen, ampak vezhno s’veli= zhanje doſeshe. – Njegove poſluſ boshje navke poſluſhat, tajiſtim verjeti, ino po njih shiveti mora vſaki, ki ho= zhe vezhno shivlenje imeti. – Le to veliko dolshnoſt ſo 1.105 ſpos’nale o zhaſu njegovim mnoſhze in mnoſhze ljudi, katere ſo s’a njim bres’jeſti in piti hudile, de bi ſe le njegoviga navka prav navuzhile. Kar je Jes’uſ vuzhil, vuzhi ſe ſhe sdaj, ino dolshnoſt pervih kriſtjanov ravno tolka beſedo boshjo v pridgah 1.110 ino ker: navku poſluſhati denaſhni kriſtjani ravno tok Mat. beſede Jes’uſa ſamiga imajo, ki veli: “Kdor dati vaſ, moji “poſlani, poſluſha, mene poſluſha, kdor vaſ s’anizhuje, “mene s’anizhuje, kdor pa mene s’anizhuje, s’anizhuje “tajiſtiga, ki mene je poſlal.” 1.115 Al ſe pak tudi tok dopolni kakor enkrat ſhe den denaſhnih kriſtjanov prevelika dolshnoſt, katere ako zhlo= vek ne dopolni, s’velizhan ne bode? Al ne prizhajo pras’ne zerkve mersloto kriſtjanov, al ne ne dopolnijo malovredni ljudje prerokvanje ſ. piſma, ki she s’dalnaj 1.120 od njih veli ali pravi: “Oni imajo ozhi ino ne vidijo, Corint. “imajo uſheſa, ino ne ſliſhijo, ſerze imajo in ga ne odprejo, “de bi njih podvuzhil ino tok is’velizhal”. 2. Kader je Jes’uſ mnoſhze ljudi vuzhil, ſo ſe vſe zhudile in njega viſoko hvalile; – kader pa s’daj njegovi 1.125 nameſtniki sveſto vuzhijo, kaj s’vejo druga vezh kakor grajanja, ino hudobniga obnaſhanja doſti, na meſto dolshno lepe s’ahvale. – S’daj je duhovnik enimu predober, s’daj drugimu prehud, ino kateriga doneſ hvalijo ino prehvalijo, bi ga jutro krishali radi, 1.130 kakor Kriſtuſa Judje, ako jim reſnizo ozhitno pove. Ne dopolni ſe ne dolshnoſt hvaleshnoſti ſ. Pavla, ki veli: Hebr. “Bodite hvaleshni ſvojim duhovnim, s’akaj oni zhujejo s’a vaſhe duſhe.

Jes’uſ je vſakimu reſnizo ozhitno povedal, greſhniku 3. kakor pravizhnimu; to ſo ſturili Apoſtelni ino vſi s’veſti 1.135 vuzheniki. Peter je na binkoſhtni pras’nik s’ so drugim Apoſtelnam pridgval Judam pokoro, jim je ozhital njih hudobijo, ino kolko jes’ar je siſhlo jih je, ki ſo vpraſhali: Moshjé kaj je nam ſtoriti, de s’adobimo vezhno shivlenje? Tok ras’lagajo tok vuzhijo pregrehe, tok opominajo 1.140 greſhnike duhovniki s’miraj in s’miraj, al ki je ubog= livoſt, ki pobolſhanje tolko hudobnih denaſhnih kriſt= janov? – Njih terdovratnoſt ſprizhuje ſhe le poſmeh= vanje, njih hudobija Vas prizha hudobno govorjenje, dokler g opominanje duhovniga, nameſto na ſamo 1.145 ſebe, le na njega obrazhajo, ino ſvoje hudobije v s’ ſlaboſtmi meſhnikov s’akrivati hozhejo. – Reſ je (Iſtina je) de Jes’uſ duhovnikam veli: “Vi ſte “ 4. ljuzh ſveta, katera ſe na ſvezhnik poſtavi, ino v hiſhi vſim ſveti; ino ravno s’ato hudobni ojſtro ſhe tok mali 1.150 preſtop, ſlaboſt na duhovnimu, ja vſak besdir s’agledajo, ino bruna ſvojga ne vidijo. – Naj ſe ſveti vaſha ljuzh tok, de bodo ljudje vaſhe dobre dela videli in hvalili Ozheta v nebeſih; – al ravno per ti luzhi gledajo vezh del denaſhni kriſtjani tem vſe hudo duhovſka, ino vſe 1.155 tudi dobro to ſvoje, in per temu pos’abijo blishenju ſpregledajo ſvojo laſtno hudobijo, ino duhovnih zhednoſti lepe. “Glejte na njih Mat. navke, pravi veli Jes’uſ, ne na njih dela, ne bodete dajali dajali razhun s’a nje, ampak s’a ſe...” Ino kader Jes’uſ ni mogel hudobnim vſim dopaſti, kok 1.160 bode revni zhlovek s’amogel? – Tim enim je meſhnik pre ras’vujs’dan, s’daj v beſedah, s’daj v’djanju, oni hozhejo, de bi zhlovek bil, al kakor angelj pa shivel; – Tim drugim je preojſter, s’daj preſhtiman, oni hozhejo de bi njim jad vſe pervolil, nebeſe in pekel s’atajil, al 1.165 “ako bi tok, veli ſ. Pavl, ljudem dopadel, bi ſlushavnik” Cor. “boshji ne bil, s’akaj Bogu mora bel pokorn biti, kakor ljudem Ac.

5. Al kaj govorim jas’od vſiga tega, kakor de bi s’adevalo vaſ? – Is’ljubesni do vaſ je mene Jes’uſ vam vuzhenika 1.170 is’volil; – is’ljubesni do njega ino do vaſ ſim k’vam Cor. doſhel, ino per vaſ oſtanem. “Kakor pa ljubes’in prava, zhiſta, po beſedah ſ. Pavla, nizh hudiga “ne miſli, ne miſslim tudi jas’nizh hudiga do vaſ, ampak s’avupam, de bote mene s’ljubes’no ſvojga 1.175 vuzhenika ſpoſhtuvali, s’veſto pridno poſluſhali, ino hvaleshno moje navke dopolnili, s’akaj ljubes’en prava I Joh. ”vſe ſrezhne ſturi ni in is’velizha ino na vezhno oſtane...” S’ ljubeznjo vam bodem po ras’gledu Jes’uſa njegove ſ. a navke ras’lagal, ſejal bodem ſeme dobro kerſhanſkih 1.180 reſniz, katero vezhno shivlenje perneſe. ſrezhen kate= ri nje s’veſto poſluſha, ino s’veſto v ſvojimu ſerzu ohrani, s’akaj one ſo njemu ſvetla luzh, de vidi ras’ſvetlen po le temu nevarnimu ſvetu pravizhno k nebeſam ho= diti, one ſo njemu nebeſhki kluzh, katere ako po 1.185 jeſ njih s’veſto shivi, mu nebeſhko kraleſtvo odprejo. Tolka je revſhna tega sh ſveta, de ſe konzhati b nikdar ne da, tolka pravim jas’, de ako bi naſ ker. vera s’ſvojim navkam ne tolashila, bi nam tolko rev s’a preſtati ne blo. – Per 1.190 Pers’adeval ſim bom vaſ v vaſhim veſelju podvuzhiti, vaſ pa tudi v’shaloſti ino v nadlogah tolashiti; ino tok vaſhe teshave zhe ne prevs’dignati, ſaj kolkor je mogozhe polajſhati, s’akaj: “Kar je boſse merſel “ſtudenz, veli ſ. piſmo shenimu jelenu, to je beſeda 1.195 “boshja shaloſtnimu ſerzu”. “Pridite k’meni vi vſi, Mat. “klizhe Jes’uſ: kateri ſte oblosheni s’revam ino tesh “ino jas’vaſ bom potolashil”.

Greſhniki ſmo pa vender le vſi, kar ſpos’nati vſaki c mora, ino “kdor bi miſlil de je bres’greha, ſ. Janes’ Jan 1.200 govori, ta ſam ſebe golfa, ino reſniza ni v njemu. – Klizat k’ pobolſhanju vſe, os’nanvati pokoro s’ ljubnjo je moja, kakor duhovniga vſaka dolshnoſt; in ako beſeda ljubes’ni v greſhno ſerze ne s’adene, ako ne pomaga lepo opominjanje nizh, takrat 1.205 bodem tudi jas’ kakor Janes’ v’puſhavi, kakor Jes’uſ ojſstro govoril: Greſhnik, spreoberni ſe, sturi pokoro,” Mat. s’akaj sekira boshje pravize je na tvojo greſhno” drevo s’aſajena; ako dober ſad pokore ne perneſeſh,” bodem poſekan kakor malovredno drevo, ino v vezhni” 1.210 ogen pogublenja vershen. V’vſakimu zhloveku she kli, manj ali bel luzh prave d boshje ljubes’ni, in to malo luzhko ne ugaſnati, ampak ſvetlo ras’goreti naſ Jes’uſ is’velizhar veleva. To ljuzh pershgati v vaſhimu ſerzu bo moja ſkerb, 1.215 ino proſhnja moje molitve k’Bogu, de bi ne ugaſ= nala luzh prave vere, ne vgaſnala luzh pra shiviga vupanja, da bi ne ugaſnala ljuzh shive ljubes’ni, de bi luzh ne ugaſnila, v s’ katero ſamo perſvetmo v k’nebeſam v’ vezhno shivlenje. 1.220 Șklep. Hodite tedaj s’aiſto otrozhizhi k’ boshjimu navku, s’akaj kakor vſakdenji kruh je vam potreben, ako hozhete na le temu ino unimu ſvetu ſrezhni, svelizha= ni biti. 1.225 Pridite mladenzhi ino dekleta vi k’kerſhanſkimu podvuzhenju, poſluſhajte navk ſe v ſvoji nar nevarnejſhi ſtaroſti prav s’adershati, de ne is’gubite narv ſvojo nar vezho bogaſtvo, ſvojo nedolshnoſt, katero vam naſaj dati vs’eti njih tolko s’amore, 1.230 al nobeden ne nasaj dati.

Ne s’amudite ſlushbe boshje poſebno ſtareſhi vi, goſpodarji in goſpodinje, de bote ſe navuzhili ſvoje podloshne prav po kerſhanſko vishati, ino s’a njih duſho ſkerbeti, s’akaj od vſiga tega bodete morali 1.235 enkrat na tenko razhu delati. S’eno beſedo: objiſkujte boshjo ſlushbo vſi, ka= teri ſte kriſtjani, dopolnite ſvojo dolshnoſt, de bo= demo tudi mi duhovno ſvojo bitko dopolniti Sir. 7. mogli. “Bojte ſe Boga, ſpoſhtujte duhovne, in dajte njim njih del”. 1.240 Cor. “Al ta kater ſeje ni nizh, veli ſ. Pavl, ne ta kater “poliva, ampak Bog, ki pravo raſt daja. Sa tega del proſim tebe Ozhe nebeſhki,” od katerga vſaki dober dar pride, perpravi dobro s’emljo v’ ſerzi mojih poſlu= ſhavzov, de bodo radi tvoje navke poſluſhali ino 1.245 tajiſte ohranili; – daj raſt vſimu dobrimu, de bodo to, kar ſo ſliſhali tudi v ſvojimu djanju ſkas’ali, daj, de dopolnimo ſvoje dolshnoſti vſi, ino enkrat veſeli glaſ od tebe s’aſliſhmo: Prijatel pomekni ſe gor v nebeſhko kraleſtvo, de bode tebi 1.250 zheſt v prizho povablenih k vezhnimu shivlenji. Amen.

I.

Za krščansko govorjenje

Kritični prepis

1825. XIII 1.1 op. [1] Na 16. nedeljo po Binkuštih. 1.2 op. [2- K krščanskemu govorjenju nagovor 1.4 op. -2] Takrat bode tebi čest, kader tijisti, kateri je tebe po- 1.5 vabil, tebi poreče: Prijatelj, pomekni se gori. Luk. 14. [10] Uvod 1. Tolko stánov je na le-tem časnem svetu, pa vseh le eden poklic: doseči nebeško kral[j]estvo. Od svetlega cesarja na sedežu zlatem do sroma- 1.10 ka pri palci beraški je vsaki stan Bog izvolil in k nebeškem veselju povabil; srečen je človek v vsakemu stanu, ako dolžnosti svoje dopolni, zakaj takrat pride gospodar nebes ino zemlje, ki nas je k ženitvanju nebeškem povabil, ino poreče 1.15 k svojem zvestmu služavniku: Prijatelj! pomekni se gor iz le-tega revnega stana v nebeško kral[j]estvo, tok bo tebi čest v pričo povabl[j]enih vseh... 2. Med vsemi stanovami sta posebna le dva: duhov- ski stan ino deželski; izvolil deželskega 1.20 vam je stanovov vseh Poglavar, naložil duhovskega meni je celega sveta Vižar ino izvolil 1.22 op. [3] me vam vučenika.– O, da bi dopolnili svoje dolžnosti vi kakor jaz, da bi naš sodnik enkrat tudi k nam rekel: “Pomek[ni se gori].” 1.25

3. Prvokrat se vidmo na le-tem svetem mestu; – prvokrat v imenu Jezusa k vam govorim; – ne mojo, ampak njegovo besedo bodem govoril, dokler me on k božji česti in našmu zveličanju pri vas pusti. – Prvokrat govorim dones od svojih, pa tudi od vaših 1.30 dolžnost. Kdor je iz Boga, veli Jezus, t[a] božjo besedo posluša. Poslušajte jo zdaj ino vselej tudi vi! – I 1. V dolgo večnost pelata človeka pota dva: cesta širo- 1.35 ka pregrešnosti do brezdna peklenskega vozi, steza vozka čednosti k zveličanju nebeškemu vodi. Po potu čednosti voditi vas, ljubl[j]eni vi, je moja kakor vseh duhovnih dolžnost in bo moja skrb, vaša dolžnost je po tajistem za meno[j] hoditi. 1.40 [Apd 20,28] “Vi duhovski predpostavleni, sv. Pavel nas opomina, paste svoje črede, katere vas je sv. Duh pasti postavil.” Hebr. [13,17] “Vi verni bodite podložni svojim duhovnim, dopolnujte zvesto in radovoljno njih nauke, da vas bodo z veseljam vučili, ne z žalostjo, zakaj to ne bi blo dobro za vas.” 1.45 2. Gotovo težka je butara duhovskega stana, – in kar je tok zdavnaj sv. Gregor spoznal ino rekel: “Znanost sv. Greg. od vseh znanost je dušno vižarstvo”, to občuti, to težká zdaj še veliko belj kakor enkrat vsakega duhovnika dosti. 1.50 Prašajte mlade dijake (študente), ki cele noči ino dni ne spijo, in bodo povedali vam, kok bridko se je tolko in tolko potrebnega nauka vučiti, da sv. Hieron[im] sam pravi: Napotno. “Svetega nauka brez prenehanja se vuči, beri in beri, le 1.54 op. [4- samo na bukvah smeješ zaspati.” 1.55 op. -4] Poslušajte mešnike novo posvečene, kolko se njim na- ložjo dol[ž]nosti, tolke, da Jezus sam govori: “Da more se Mat. [10,37] očeta, matere, bratov in sester –, tudi last- 1.58 op. [5] nega živl[j]enja dostikrat tvegati, ako hoče svoje dolžnosti zvesto dopolniti... 1.60

Poglejte stare duhovnike, kolko se trudijo, kolko potijo 1.61 op. [6] svoje izročene predrage ovčice zveličat, predrage ovči- ce, katere večnem pogublenju otet je sam božji Sin nebese zapustil, prišel na svet, vse reve, nadloge tr- pet, na križu umret in tok vse izveličat. – Ne smeje 1.65 se gledat na lasten dobiček, ne gledat na zdravje, že naj ponoči, al naj bo podnevi al hudi viharji, al lepo vreme, ako je treba dušam pomoč, katere bo enkrat po besedah sv. Pavla od duhovnih ojstro terjal“ Ac. Heb 13,17 1.69 op. [7- “Pastir vseh pastirjov”. Kolko je težka dolžnost, kolka 1.70 op. -7] duhovskega stanu visokost, pričajo živo besede Jezusa, ki govori: “Dober dušni pastir da živl[j]enje za ovce svoje. Mat. [Jan 10,11] 1.72 op. [8] Te duhovske dolžnosti saj veste vi vse; al spremislite 3. že: kaj [je] njegovo na svetu plačilo? – Ne bogastvo in tudi ne čest, ampak sromaštvo ino sovraštvo; 1.75 [s]polnijo se besede Jezusa, ki je duhovnikom vsem pred- 1.76 op. [9- povedal: “Vučenc ni črez vučenika – hlapec ne črez svoj- ?Mat. [10,24] ga gospoda; ako so z menó[j] tok ravnali, bodo tudi vas [Jan 15,20] preganjali; al spolnite se, da so to tudi meni na prvo sturili. Veselite se, zakaj vaša plača obilna je v [Mat 5,12] 1.80 nebesih.” 1.81 op. -9] Še tolka ko je butara duhovskega stana, se vender duhovnemu bati ni nič, dokler je milost božja pri njem; – in ravno za to se tudi jaz ne bojim, ker Jezus zvesto obljubi: “Glejte, jaz sem pri vas do konca Mat. [28,20] 1.85 sveta”; se tolažim z besedam sv. Pavla, re- Cor. [Flp 4,13] 1.86 op. [10- koč: “vse zamorem skoz njega, ki mene krepča”, se ve- 1.87 op. -10] selim dopolnivši svoje dolžnosti po besedah sv. Evan[gelista], da tudi enkrat moj plačnik meni poreče: “Prijatelj po-” Luk. [14,10] mekni se gor, da bode tebi čest pričo vseh.” 1.90 Pa ena druga je, ki mene straši, ena je, katera 4. tolko mojih prednikov ino tovaršov srce globoko prebada. – Prašajte vsakdanjo skušnjo, katera vam to povedala bode, premislite zadržanje den- denašno, pričalo le-to vam bode: da, še vekše ko 1.95 so duhovnih dolžnosti, še veči, ko je njih stanú zvestoba, je vender le grozna kristjanov mlačnost, nehvaležnost in hudobija. –

II 1. Jezus je luč sveta, kakor sam govori, kateri je pri- 1.100 šel na svet, da vsaki, kateri njega posluša, njegovem navku verje, ne bode pogublen, ampak večno zveli- čanje doseže. – Njegove božje nauke poslušat, tajistim verjeti ino po njih živeti mora vsaki, ki ho- če večno živl[j]enje imeti. – Le-to veliko dolžnost so 1.105 spoznale o času njegovem množce in množce ljudi, katere so za njim brez jesti in piti hodile, da bi se le njegovega nauka prav navučile. Kar je Jezus vučil, vuči se še zdaj, ino dolžnost prvih kristjanov ravno tolka besedo božjo v pridgah 1.110 ino kr[ščanskemu] nauku poslušati denašn[j]i kristjani, ravno tok Mat. [Lk 10,16] besede Jezusa samega, imajo, ki veli: “Kdor vas, moji 1.112 op. [11] poslani, posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje, kdor pa mene zaničuje, zaničuje tajistega, ki mene je poslal.” 1.115 Al se pak tudi tok dopolni kakor enkrat še den- denašnih kristjanov prevelika dolžnost, katere ako člo- vek ne dopolni, zveličan ne bode? Al ne pričajo prazne cerkve mrzloto kristjanov, al ne … dopolnijo malovredni ljudje prerokvanje Sv. pisma, ki že zdavnaj 1.120 od njih veli ali pravi: “Oni imajo oči ino ne vidijo, Corint. [Mt 13,13–16] imajo ušesa ino ne slišijo, srce imajo in ga ne odprejo, 1.122 op. [12] da bi jih podvučil ino tok izveličal”. 2. Kader je Jezus množce ljudi vučil, so se vse čudile in njega visoko hvalile; – kader pa zdaj njegovi 1.125 namestniki zvesto vučijo, kaj zvejo dru[z]ga več kakor grajanja ino hudobnega obnašanja dosti, namesto dolžno lepe zahvale. – Zdaj je duhovnik enemu predober, zdaj drugemu prehud ino katerega dones hvalijo ino prehvalijo, bi ga jutro križali radi 1.130 kakor Kristusa Judje, ako jim resnico očitno pove. Ne dopolni se ne dolžnost hvaležnosti sv. Pavla, ki veli: Hebr. [13,17] “Bodite hvaležni svojim duhovnim, zakaj oni čujejo za vaše duše.

Jezus je vsakemu resnico očitno povedal, grešniku 3. kakor pravičnemu; to so sturili apostelni ino vsi zvesti 1.135 vučeniki. Peter je na binkoštni praznik z drugim apostelnam pridgval Judom pokoro, jim je očital njih hudobijo, ino kolko jezar … izšlo jih je, ki so vprašali: Možjé, kaj je nam storiti, da zadobimo večno živl[j]enje? [Apd 2,37] Tok razlagajo pregrehe, tok opominajo 1.140 grešnike duhovniki zmeraj in zmeraj, al [kje] je ubog- l[j]ivost, [kje] poboljšanje tolko hudobnih denašn[j]ih krist- janov? – Njih trdovratnost spričuje šele posmeh- vanje, njih hudobija priča hudobno govorjenje, dokler opominanje duhovnega namesto na samo 1.145 sebe le na njega obračajo ino svoje hudobije s slabostmi mešnikov zakrivati hočejo. – Res je (Istina je), da Jezus duhovnikom veli: “Vi ste 4. luč sveta, katera se na svečnik postavi ino v hiši [Mt 5,14–16] vsem sveti; ino ravno zato hudobni ojstro še tok mali 1.150 prestop, slabost na duhovnem, ja, vsak bezdir zagledajo ino bruna svojga ne vidijo. – Naj se sveti vaša luč tok, da bodo ljudje vaše dobre dela videli in hvalili Očeta v nebesih; – al ravno pri ti luči gledajo več- del denašn[j]i kristjani vse hudo duhovsko ino vse 1.155 dobro to svoje, in pri tem bliženju spregledajo svojo lastno hudobijo ino duhovnih čednosti lepe. “Glejte na njih Mat. [23,3] 1.157 op. [13] nauke, veli Jezus, ne na njih dela, ne bodete dajali račun za nje, ampak zase...” Ino kader Jezus ni mogel hudobnim vsem dopasti, kok 1.160 bode revni človek zamogel? – Tem enim je mešnik prerazvujzdan, zdaj v besedah, zdaj v djanju, oni hočejo, da bi človek bil, al kakor angel pa živel; – tem drugim je preojster, zdaj preštiman, oni hočejo da bi njim vse privolil, nebese in pekel zatajil, al 1.165 “ako bi tok, veli sv. Pavel, ljudem dopadel, bi služavnik Cor. [Gal 1,10] 1.166 op. [14- božji ne bil, zakaj Bogu mora belj pokorn biti kakor ljudem…” [Apd 5,29] 1.167 op. -14]

5. Al kaj govorim jaz od vsega tega, kakor da bi zadevalo vas? – Iz ljubezni do vas je mene Jezus vam vučenika 1.170 izvolil; – iz ljubezni do njega ino do vas sem k vam [1Kor 13,5] došel ino pri vas ostanem. “Kakor pa ljubezen 1.172 op. [15- prava, čista, po besedah sv. Pavla, nič hudega ne misli, ne mislim tudi jaz nič hudega do vas, 1.174 op. -15] ampak zavupam, da bote mene z ljubeznjo svojga 1.175 vučenika spoštuvali, zvesto pridno poslušali ino hvaležno moje nauke dopolnili, zakaj ljubezen prava I Jan ”vse srečne sturi – in izveliča ino na večno ostane...” 1.178 op. [16] Z ljubeznjo vam bodem po razgledu Jezusa njegove s[vete] a nauke razlagal, sejal bodem seme dobro krščanskih 1.180 resnic, katero večno živl[j]enje prinese. Srečen kate- ri nje zvesto posluša ino zvesto v svojemu srcu ohrani, zakaj one so njemu svetla luč, da vidi razsvetljen po le-temu nevarnemu svetu pravično k nebesom ho- diti, one so njemu nebeški ključ, katere, ako po 1.185 njih zvesto živi, mu nebeško kral[j]estvo odprejo. Tolka je revščna tega sveta, da se končati b nikdar ne da, tolka, pravim jaz, da ako bi nas kr[ščanska] vera s svojim naukom ne tolažila, bi nam tolko rev za prestati ne blo. – 1.190 Prizadeval si bom vas v vašem veselju podvučiti, vas pa tudi v žalosti ino v nadlogah tolažiti; ino tok vaše težave, če ne prevzdigniti, saj kolkor je mogoče polajšati, zakaj: “Kar je mrzel [Ps 42,2] 1.194 op. [17- studenc”, veli Sv. pismo “že[j]nemu jelenu, to je beseda 1.195 op. -17] božja žalostnemu srcu”. “Pridite k meni vi vsi”, kliče Jezus, “kateri ste obloženi z revam ino tež[avam,] Mat. [11,28] ino jaz vas bom potolažil”.

Grešniki smo pa vender le vsi, kar spoznati vsaki c mora, ino “kdor bi mislil, da je brez greha,” sv. Janez 1 Jan 1,8 1.200 govori, “ta sam sebe goljfa ino resnica ni v njemu.” Klicat k poboljšanju vse, oznanvati pokoro z ljub[ez]njo je moja kakor duhovnega vsaka dolžnost; ino ako beseda ljubezni v grešno srce ne zadene, ako ne pomaga lepo opominjanje nič, takrat 1.205 bodem tudi jaz kakor Janez v puščavi, kakor Jezus ojstro govoril: “Grešnik, spreobrni se, sturi pokoro, Mat. [3,2; 3,10] 1.207 op. [18- zakaj sekira božje pravice je na tvojo grešno drevo zasajena; ako dober sad pokore ne prineseš, bode[š] posekan kakor malovredno drevo ino v večni 1.210 ogenj pogubljenja vržen.” 1.211 op. -18] V vsakemu človeku že kli manj al belj luč prave d božje ljubezni in to malo lučko ne ugasnati, ampak svetlo razgoreti, Jezus izveličar veleva. To luč prižgati v vašemu srcu bo moja skrb 1.215 ino prošnja moje molitve k Bogu, da bi ne ugas- nala luč prave vere, ne ugasnala luč živega vupanja, da bi ne ugasnala luč žive ljubezni, da bi luč ne ugasnila, s katero samo prisvetmo k nebesom v večno živl[j]enje. 1.220 Sklep. Hodite tedaj zaisto otročiči k božjemu nauku, zakaj kakor vsakdenji kruh je vam potreben, ako hočete na le-temu ino onemu svetu srečni, zveliča- ni biti. 1.225 Pridite, mladenči ino dekleta, vi k krščanskemu podvučenju, poslušajte nauk se v svoji naj- nevarnejši starosti prav zadržati, da ne izgubite svoj[e] največ[je] bogastvo, svojo nedolžnost, katero vam vzeti njih tolko zamore, 1.230 al nobeden ne nazaj dati.

Ne zamudite službe božje, posebno stareši vi, gospodarji in gospodinje, da bote se navučili svoje podložne prav po krščansko vižati ino za njih dušo skrbeti, zakaj od vsega tega bodete morali 1.235 enkrat na tenko raču[n] delati. Z eno besedo: obiskujte božjo službo vsi, ka- teri ste kristjani, dopolnite svojo dolžnost, da bo- demo tudi mi duhovno svojo bitko dopolniti Sir. 7.[31] mogli. “Bojte se Boga, spoštujte duhovne in dajte njim njih del”. 1.240 [1 Kor 3,7] “Al ta, kater seje ni nič,” veli s. Pavel, ne ta, kater poliva, ampak Bog, ki pravo rast daja. Za tega del prosim tebe Oče nebeški,”od katerega vsaki dober dar pride, pripravi dobro zemljo v srci mojih poslu- šavcov, da bodo radi tvoje navke poslušali ino 1.245 tajiste ohranili; – daj rast vsemu dobremu, da bodo to, kar so slišali, tudi v svojemu djanju skazali, daj, da dopolnimo svoje dolžnosti vsi ino enkrat veseli glas od tebe zaslišmo: Prijatelj pomekni se gor v nebeško kral[j]estvo, da bode tebi 1.250 čest v pričo povabl[j]enih k večnemu živl[j]enji. Amen.

I.

Za krščansko govorjenje

Vzporedni prikaz

1825. XIII 1825. XIII 1.1 op. [1] Na 16 nedelo po Binkuſhtih. Na 16. nedeljo po Binkuštih. 1.2 op. [2- K’kerſhanſkimu govorjenju K krščanskemu govorjenju nagovor. nagovor 1.4 op. -2] Takrat bode tebi zheſt, kader tijiſti, kateri je tebe po= 1.5 Takrat bode tebi čest, kader tijisti, kateri je tebe po- 1.5 vabil, tebi porezhe: Prijatel, pomekni ſe gori. Luk. 14. vabil, tebi poreče: Prijatelj, pomekni se gori. Luk. 14. [10] Vvod. Uvod 1. Tolko ſtánov je na le temu zhaſnimu ſvetu, pa vſih le 1. Tolko stánov je na le-tem časnem svetu, pa vseh le eden pokliz: doſezhi nebeshko kraleſtvo. eden poklic: doseči nebeško kral[j]estvo. Od ſvetliga zeſarja na ſedeshu ſlatim do berazha ſroma= 1.10 Od svetlega cesarja na sedežu zlatem do sroma- 1.10 ka per palzi beraſhki je vſaki ſtan Bog is’volil ka pri palci beraški je vsaki stan Bog izvolil in k’nebeſhkim veſelju povabil; ſrezhen je zhlovek in k nebeškem veselju povabil; srečen je človek v’vſakimu ſtanu, ako dolshnoſti ſvoje dopolni, v vsakemu stanu, ako dolžnosti svoje dopolni, s’akaj takrat pride goſpodar nebeſ ino s’emlje, ki zakaj takrat pride gospodar nebes ino zemlje, ki naſ je k’shenitvanju nebeſhkim povabil ino porezhe 1.15 nas je k ženitvanju nebeškem povabil, ino poreče 1.15 k’ ſvojim s’veſtmu ſlushavniku: Prijatel! pomekni ſe k svojem zvestmu služavniku: Prijatelj! pomekni se gor is’ le tiga revniga ſtana v’nebeſhko kraleſtvo, gor iz le-tega revnega stana v nebeško kral[j]estvo, tok bo tebi zheſt v’prizho vſih povablenih vſih... tok bo tebi čest v pričo povabl[j]enih vseh... 2. Med uſemi ſtanovami ſta poſebna le dva: duhov= 2. Med vsemi stanovami sta posebna le dva: duhov- ſki ſtan ino deshelſki; is’volil deshelſkiga 1.20 ski stan ino deželski; izvolil deželskega 1.20 vam je vezhni Vi ſtanovov vſih Poglavar, naloshil vam je stanovov vseh Poglavar, naložil duhovſkiga meni je zeliga ſveta Vishar, ino is’volil duhovskega meni je celega sveta Vižar ino izvolil 1.22 op. [3] me vam vuzhenika.– me vam vučenika.– O de bi dopolnili ſvoje dolshnoſti vi kakor jas’, O, da bi dopolnili svoje dolžnosti vi kakor jaz, de bi nash ſodnik enkrat tudi k’nam rekel: “Pomek-= 1.25 da bi naš sodnik enkrat tudi k nam rekel: “Pomek[ni se gori].” 1.25

3. Pervokrat ſe vidmo na le timu ſvetimu meſtu; – 3. Prvokrat se vidmo na le-tem svetem mestu; – pervokrat v’imenu Jes’uſa k’vam govorim; – ne mojo, ampak prvokrat v imenu Jezusa k vam govorim; – ne mojo, ampak njegovo beſedo bodem govoril dokler me on k’boshji zheſti njegovo besedo bodem govoril, dokler me on k božji česti in naſhmu svelizhanju per vaſ puſti. – in našmu zveličanju pri vas pusti. – Pervokrat govorim doneſ od ſvojih, pa tudi od vasſih 1.30 Prvokrat govorim dones od svojih, pa tudi od vaših 1.30 dolshnoſt. dolžnost. Kdor je is’ Boga, pro veli Jes’uſ, ti boshjo beſedo poſluſha. Kdor je iz Boga, veli Jezus, t[a] božjo besedo posluša. Poſluſhajte jo s’daj ino vſelej tudi vi! – Poslušajte jo zdaj ino vselej tudi vi! – I I 1. V’dolgo vezhnoſt pelata zhloveka pota dva: zeſta shiro 1.35 1. V dolgo večnost pelata človeka pota dva: cesta širo- 1.35 ka vosi pregreshnoſti do bresdna peklenſkiga vós’i, ka pregrešnosti do brezdna peklenskega vozi, ſtes’a vóſka zhednoſti k s’velizhanju nebeshkimu vodi. steza vozka čednosti k zveličanju nebeškemu vodi. Po potu zhednoſti voditi vaſ, ljubleni vi, je moja, kakor Po potu čednosti voditi vas, ljubl[j]eni vi, je moja kakor vſih duhovnih dolshnoſt, in bo moja ſkerb, vasha vseh duhovnih dolžnost in bo moja skrb, vaša dolshnoſt je po tajiſtim s’a menó hoditi. 1.40 dolžnost je po tajistem za meno[j] hoditi. 1.40 Ac. “Vi duhovſki predpoſtavleni, ſ. Pavl naſ opomina, paſte [Apd 20,28] “Vi duhovski predpostavleni, sv. Pavel nas opomina, paste “ſvoje zhrede, katere vaſ je ſ. Duh paſti poſtavil.” svoje črede, katere vas je sv. Duh pasti postavil.” Hebr. “Vi verni bodite podloshni ſvojim duhovnim, dopolnujte Hebr. [13,17] “Vi verni bodite podložni svojim duhovnim, dopolnujte “sveſto in radovolno njih navke, de vaſ bodo s’veſeljam zvesto in radovoljno njih nauke, da vas bodo z veseljam “vuzhili ne s’shaloſtjo, sakaj to ne bi blo dobro s’a vaſ.” 1.45 vučili, ne z žalostjo, zakaj to ne bi blo dobro za vas.” 1.45 2. Gotovo teſhka je butara duhovſkiga ſtana, – in kar je 2. Gotovo težka je butara duhovskega stana, – in kar je tok s’dalnaj ſ. Gregor ſpos’nal ino rekel: “Snanoſt tok zdavnaj sv. Gregor spoznal ino rekel: “Znanost S.Greg. ”od vſih s’nanoſt je duſhno visharſtvo”, to obzhuti, to sv. Greg. od vseh znanost je dušno vižarstvo”, to občuti, to tes’ka ſdaj ſhe veliko bel kakor enkrat vſakiga duhovnika težká zdaj še veliko belj kakor enkrat vsakega duhovnika doſti. 1.50 dosti. 1.50 Praſhajte, mlade dijake (ſhtudente), ki zele nozhi ino dni ne ſpijo Prašajte mlade dijake (študente), ki cele noči ino dni ne spijo, in bodo povedali vam, kok bridko ſe je tolko in tolko in bodo povedali vam, kok bridko se je tolko in tolko potrebniga navka vuzhiti, de ſ. Hieron. ſam pravi: potrebnega nauka vučiti, da sv. Hieron[im] sam pravi: Napotno. “Svetega navka bres’prenehanja ſe vuzhi, beri in beri, le Napotno. “Svetega nauka brez prenehanja se vuči, beri in beri, le 1.54 op. [4- “ſamo na bukvah ſmejeſh s’aſpati.“ 1.55 samo na bukvah smeješ zaspati.” 1.55 op. -4] Poſluſhajte meſhnike novo poſvezhene, kolko ſe njim na= Poslušajte mešnike novo posvečene, kolko se njim na- loshjo dolnoſti, tolke de Jes’uſ ſam govori: “De more ſe ma ložjo dol[ž]nosti, tolke, da Jezus sam govori: “Da more se Mat. “ozheta, matere, bratov in ſeſter tvegati, ako hozhe, tudi laſt= Mat. [10,37] očeta, matere, bratov in sester –, tudi last- 1.58 op. [5] “niga shivlenja doſtikrat tvegati, ako hozhe ſvoje dolshnoſti nega živl[j]enja dostikrat tvegati, ako hoče svoje dolžnosti s’veſto dopolniti... 1.60 zvesto dopolniti... 1.60

Poglejte ſtare duhovnike, kolko ſe trudijo, kolko putijo Poglejte stare duhovnike, kolko se trudijo, kolko potijo 1.61 op. [6] ſvoje s’rozhene predrage ovzhizhe s’velizhat, predrage ovzhi= svoje izročene predrage ovčice zveličat, predrage ovči- ze, katere vezhnim pogublenju odtet je ſam boshji Șin ce, katere večnem pogublenju otet je sam božji Sin nebeſe s’apuſtil, priſhel na ſvet, vſe reve, nadloge ter= nebese zapustil, prišel na svet, vse reve, nadloge tr- pet, na krishu vmret, in tok vſe is’velizhat. – Ne ſmeje 1.65 pet, na križu umret in tok vse izveličat. – Ne smeje 1.65 ſe gledat na laſten dobizhek, ne gledat na s’dravje, se gledat na lasten dobiček, ne gledat na zdravje, she naj po nozhi, al naj bo po dnevi, al hudi viharji že naj ponoči, al naj bo podnevi al hudi viharji, al lepo vreme, ako je treba duſham pomozh, katere al lepo vreme, ako je treba dušam pomoč, katere bo enkrat po beſedah ſ. Pavla od duhovnih ojſtro terjal= Ac. bo enkrat po besedah sv. Pavla od duhovnih ojstro terjal“ Ac. Heb 13,17 1.69 op. [7- p Paſtir vſih paſtirjov”... Kolko je tes’ka dolshnoſt, kolka 1.70 “Pastir vseh pastirjov”. Kolko je težka dolžnost, kolka 1.70 op. -7] duhovſkiga ſtanu viſokoſt prizhajo shivo beſede Jes’uſa, ki duhovskega stanu visokost, pričajo živo besede Jezusa, ki govori: “Dober duſhni paſtir da shivlenje s’a ovze ſvoje. Mat. govori: “Dober dušni pastir da živl[j]enje za ovce svoje. Mat. [Jan 10,11] 1.72 op. [8] Te duhovſke dolshnoſti ſaj veſte vi vſe; al ſpremiſlite 3. Te duhovske dolžnosti saj veste vi vse; al spremislite 3. she: kaj njegovo na ſvetu plazhilo? – Ne bogaſtvo, in že: kaj [je] njegovo na svetu plačilo? – Ne bogastvo in tudi ne zheſt, ampak ſromaſhtvo ino ſovraſhtvo; 1.75 tudi ne čest, ampak sromaštvo ino sovraštvo; 1.75 polnijo ſe beſede Jes’uſa, ki je duhovnikam vſim pred= [s]polnijo se besede Jezusa, ki je duhovnikom vsem pred- 1.76 op. [9- povedal: “Vuzhenz ni zhres’ vuzhenika – hlapez ne zhres’ ſvoj= Mat. povedal: “Vučenc ni črez vučenika – hlapec ne črez svoj- ?Mat. [10,24] ga goſpoda; ako ſo s’meno tok ravnali, bodo tudi vaſ= ga gospoda; ako so z menó[j] tok ravnali, bodo tudi vas [Jan 15,20] preganjali; al ſpolnite ſe, de ſo to tudi meni na pervo= preganjali; al spolnite se, da so to tudi meni na prvo ſturili. Veſelite ſe, s’akaj vaſha plazha obilna je v’= 1.80 sturili. Veselite se, zakaj vaša plača obilna je v [Mat 5,12] 1.80 nebeſih.” nebesih.” 1.81 op. -9] Șhe tolka ko je butara duhovſkiga ſtana, ſe vender Še tolka ko je butara duhovskega stana, se vender duhovnimu bati ni nizh, dokler je miloſt boshja per duhovnemu bati ni nič, dokler je milost božja pri njemu; – in ravno s’a to ſe tudi jas’ne bojim, ker njem; – in ravno za to se tudi jaz ne bojim, ker Jes’uſ s’veſto obljubi: “Glejte jas’ ſim per vaſ do konza= Mat. 1.85 Jezus zvesto obljubi: “Glejte, jaz sem pri vas do konca Mat. [28,20] 1.85 ſveta”; ſe tolashim s’beſedam ſ. Pavla, ki pravi re= Cor. sveta”; se tolažim z besedam sv. Pavla, re- Cor. [Flp 4,13] 1.86 op. [10- kozh: “Vſe s’amorem ſkos’ t njega, ki mene krepzha”, ſe ve= koč: “vse zamorem skoz njega, ki mene krepča”, se ve- 1.87 op. -10] ſelim dopolnivſhi ſvoje dolshnoſti po beſedah ſ. Evan. selim dopolnivši svoje dolžnosti po besedah sv. Evan[gelista], de tudi enkrat moj plazhnik meni porezhe: “Prijatel po= Luk. da tudi enkrat moj plačnik meni poreče: “Prijatelj po-” Luk. [14,10] mekni ſe gor, de bode tebi zheſt prizho vſih.” 1.90 mekni se gor, da bode tebi čest pričo vseh.” 1.90 Pa ena druga je, ki mene ſtraſhi, ena je, katera 4. Pa ena druga je, ki mene straši, ena je, katera 4. tolko mojih prednikov ino tovarſhov ſerze globoko tolko mojih prednikov ino tovaršov srce globoko prebada. – Praſhajte vſakdanjo ſkuſhnjo, katera prebada. – Prašajte vsakdanjo skušnjo, katera vam to povedala bode, premiſlite sadershanje vsa den= vam to povedala bode, premislite zadržanje den- denaſhno, prizhalo le to vam bode: De, ſhe vekſhi ko 1.95 denašno, pričalo le-to vam bode: da, še vekše ko 1.95 ſo duhovnih duhov. dolshnoſti, ſhe vezhi ko je njih so duhovnih dolžnosti, še veči, ko je njih ſtanú s’veſtoba, je vender le gros’na kriſtjanov mlazhnoſt, stanú zvestoba, je vender le grozna kristjanov mlačnost, nehvaleshnoſt in hudobija. – nehvaležnost in hudobija. –

II II 1. Jes’uſ je luzh ſveta, kakor ſam govori, kateri je pri= 1.100 1. Jezus je luč sveta, kakor sam govori, kateri je pri- 1.100 ſhel na ſvet, de vſaki, kateri njega poſluſha, njegovim šel na svet, da vsaki, kateri njega posluša, njegovem navku verje, ne bode pogublen, ampak vezhno s’veli= navku verje, ne bode pogublen, ampak večno zveli- zhanje doſeshe. – Njegove poſluſ boshje navke poſluſhat, čanje doseže. – Njegove božje nauke poslušat, tajiſtim verjeti, ino po njih shiveti mora vſaki, ki ho= tajistim verjeti ino po njih živeti mora vsaki, ki ho- zhe vezhno shivlenje imeti. – Le to veliko dolshnoſt ſo 1.105 če večno živl[j]enje imeti. – Le-to veliko dolžnost so 1.105 ſpos’nale o zhaſu njegovim mnoſhze in mnoſhze ljudi, spoznale o času njegovem množce in množce ljudi, katere ſo s’a njim bres’jeſti in piti hudile, de bi ſe katere so za njim brez jesti in piti hodile, da bi se le njegoviga navka prav navuzhile. le njegovega nauka prav navučile. Kar je Jes’uſ vuzhil, vuzhi ſe ſhe sdaj, ino dolshnoſt Kar je Jezus vučil, vuči se še zdaj, ino dolžnost pervih kriſtjanov ravno tolka beſedo boshjo v pridgah 1.110 prvih kristjanov ravno tolka besedo božjo v pridgah 1.110 ino ker: navku poſluſhati denaſhni kriſtjani ravno tok ino kr[ščanskemu] nauku poslušati denašn[j]i kristjani, ravno tok Mat. beſede Jes’uſa ſamiga imajo, ki veli: “Kdor dati vaſ, moji Mat. [Lk 10,16] besede Jezusa samega, imajo, ki veli: “Kdor vas, moji 1.112 op. [11] “poſlani, poſluſha, mene poſluſha, kdor vaſ s’anizhuje, poslani, posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, “mene s’anizhuje, kdor pa mene s’anizhuje, s’anizhuje mene zaničuje, kdor pa mene zaničuje, zaničuje “tajiſtiga, ki mene je poſlal.” 1.115 tajistega, ki mene je poslal.” 1.115 Al ſe pak tudi tok dopolni kakor enkrat ſhe den Al se pak tudi tok dopolni kakor enkrat še den- denaſhnih kriſtjanov prevelika dolshnoſt, katere ako zhlo= denašnih kristjanov prevelika dolžnost, katere ako člo- vek ne dopolni, s’velizhan ne bode? Al ne prizhajo vek ne dopolni, zveličan ne bode? Al ne pričajo pras’ne zerkve mersloto kriſtjanov, al ne ne dopolnijo prazne cerkve mrzloto kristjanov, al ne … dopolnijo malovredni ljudje prerokvanje ſ. piſma, ki she s’dalnaj 1.120 malovredni ljudje prerokvanje Sv. pisma, ki že zdavnaj 1.120 od njih veli ali pravi: “Oni imajo ozhi ino ne vidijo, od njih veli ali pravi: “Oni imajo oči ino ne vidijo, Corint. “imajo uſheſa, ino ne ſliſhijo, ſerze imajo in ga ne odprejo, Corint. [Mt 13,13–16] imajo ušesa ino ne slišijo, srce imajo in ga ne odprejo, 1.122 op. [12] “de bi njih podvuzhil ino tok is’velizhal”. da bi jih podvučil ino tok izveličal”. 2. Kader je Jes’uſ mnoſhze ljudi vuzhil, ſo ſe vſe zhudile 2. Kader je Jezus množce ljudi vučil, so se vse čudile in njega viſoko hvalile; – kader pa s’daj njegovi 1.125 in njega visoko hvalile; – kader pa zdaj njegovi 1.125 nameſtniki sveſto vuzhijo, kaj s’vejo druga vezh kakor namestniki zvesto vučijo, kaj zvejo dru[z]ga več kakor grajanja, ino hudobniga obnaſhanja doſti, na meſto grajanja ino hudobnega obnašanja dosti, namesto dolshno lepe s’ahvale. – S’daj je duhovnik enimu dolžno lepe zahvale. – Zdaj je duhovnik enemu predober, s’daj drugimu prehud, ino kateriga doneſ predober, zdaj drugemu prehud ino katerega dones hvalijo ino prehvalijo, bi ga jutro krishali radi, 1.130 hvalijo ino prehvalijo, bi ga jutro križali radi 1.130 kakor Kriſtuſa Judje, ako jim reſnizo ozhitno pove. kakor Kristusa Judje, ako jim resnico očitno pove. Ne dopolni ſe ne dolshnoſt hvaleshnoſti ſ. Pavla, ki veli: Ne dopolni se ne dolžnost hvaležnosti sv. Pavla, ki veli: Hebr. “Bodite hvaleshni ſvojim duhovnim, s’akaj oni zhujejo s’a vaſhe duſhe. Hebr. [13,17] “Bodite hvaležni svojim duhovnim, zakaj oni čujejo za vaše duše.

Jes’uſ je vſakimu reſnizo ozhitno povedal, greſhniku 3. Jezus je vsakemu resnico očitno povedal, grešniku 3. kakor pravizhnimu; to ſo ſturili Apoſtelni ino vſi s’veſti 1.135 kakor pravičnemu; to so sturili apostelni ino vsi zvesti 1.135 vuzheniki. Peter je na binkoſhtni pras’nik s’ so drugim vučeniki. Peter je na binkoštni praznik z drugim Apoſtelnam pridgval Judam pokoro, jim je ozhital njih apostelnam pridgval Judom pokoro, jim je očital njih hudobijo, ino kolko jes’ar je siſhlo jih je, ki ſo vpraſhali: hudobijo, ino kolko jezar … izšlo jih je, ki so vprašali: Moshjé kaj je nam ſtoriti, de s’adobimo vezhno shivlenje? Možjé, kaj je nam storiti, da zadobimo večno živl[j]enje? [Apd 2,37] Tok ras’lagajo tok vuzhijo pregrehe, tok opominajo 1.140 Tok razlagajo pregrehe, tok opominajo 1.140 greſhnike duhovniki s’miraj in s’miraj, al ki je ubog= grešnike duhovniki zmeraj in zmeraj, al [kje] je ubog- livoſt, ki pobolſhanje tolko hudobnih denaſhnih kriſt= l[j]ivost, [kje] poboljšanje tolko hudobnih denašn[j]ih krist- janov? – Njih terdovratnoſt ſprizhuje ſhe le poſmeh= janov? – Njih trdovratnost spričuje šele posmeh- vanje, njih hudobija Vas prizha hudobno govorjenje, vanje, njih hudobija priča hudobno govorjenje, dokler g opominanje duhovniga, nameſto na ſamo 1.145 dokler opominanje duhovnega namesto na samo 1.145 ſebe, le na njega obrazhajo, ino ſvoje hudobije v s’ sebe le na njega obračajo ino svoje hudobije s ſlaboſtmi meſhnikov s’akrivati hozhejo. – slabostmi mešnikov zakrivati hočejo. – Reſ je (Iſtina je) de Jes’uſ duhovnikam veli: “Vi ſte “ 4. Res je (Istina je), da Jezus duhovnikom veli: “Vi ste 4. ljuzh ſveta, katera ſe na ſvezhnik poſtavi, ino v hiſhi luč sveta, katera se na svečnik postavi ino v hiši [Mt 5,14–16] vſim ſveti; ino ravno s’ato hudobni ojſtro ſhe tok mali 1.150 vsem sveti; ino ravno zato hudobni ojstro še tok mali 1.150 preſtop, ſlaboſt na duhovnimu, ja vſak besdir s’agledajo, prestop, slabost na duhovnem, ja, vsak bezdir zagledajo ino bruna ſvojga ne vidijo. – Naj ſe ſveti vaſha ljuzh ino bruna svojga ne vidijo. – Naj se sveti vaša luč tok, de bodo ljudje vaſhe dobre dela videli in hvalili tok, da bodo ljudje vaše dobre dela videli in hvalili Ozheta v nebeſih; – al ravno per ti luzhi gledajo vezh Očeta v nebesih; – al ravno pri ti luči gledajo več- del denaſhni kriſtjani tem vſe hudo duhovſka, ino vſe 1.155 del denašn[j]i kristjani vse hudo duhovsko ino vse 1.155 tudi dobro to ſvoje, in per temu pos’abijo blishenju ſpregledajo ſvojo laſtno dobro to svoje, in pri tem bliženju spregledajo svojo lastno hudobijo, ino duhovnih zhednoſti lepe. “Glejte na njih Mat. hudobijo ino duhovnih čednosti lepe. “Glejte na njih Mat. [23,3] 1.157 op. [13] navke, pravi veli Jes’uſ, ne na njih dela, ne bodete dajali nauke, veli Jezus, ne na njih dela, ne bodete dajali razhun s’a nje, ampak s’a ſe...” dajali račun za nje, ampak zase...” Ino kader Jes’uſ ni mogel hudobnim vſim dopaſti, kok 1.160 Ino kader Jezus ni mogel hudobnim vsem dopasti, kok 1.160 bode revni zhlovek s’amogel? – Tim enim je meſhnik bode revni človek zamogel? – Tem enim je mešnik pre ras’vujs’dan, s’daj v beſedah, s’daj v’djanju, oni hozhejo, prerazvujzdan, zdaj v besedah, zdaj v djanju, oni hočejo, de bi zhlovek bil, al kakor angelj pa shivel; – Tim da bi človek bil, al kakor angel pa živel; – tem drugim je preojſter, s’daj preſhtiman, oni hozhejo drugim je preojster, zdaj preštiman, oni hočejo de bi njim jad vſe pervolil, nebeſe in pekel s’atajil, al 1.165 da bi njim vse privolil, nebese in pekel zatajil, al 1.165 “ako bi tok, veli ſ. Pavl, ljudem dopadel, bi ſlushavnik” Cor. “ako bi tok, veli sv. Pavel, ljudem dopadel, bi služavnik Cor. [Gal 1,10] 1.166 op. [14- “boshji ne bil, s’akaj Bogu mora bel pokorn biti, kakor ljudem Ac. božji ne bil, zakaj Bogu mora belj pokorn biti kakor ljudem…” [Apd 5,29] 1.167 op. -14]

5. Al kaj govorim jas’od vſiga tega, kakor de bi 5. Al kaj govorim jaz od vsega tega, kakor da bi s’adevalo vaſ? – zadevalo vas? – Is’ljubesni do vaſ je mene Jes’uſ vam vuzhenika 1.170 Iz ljubezni do vas je mene Jezus vam vučenika 1.170 is’volil; – is’ljubesni do njega ino do vaſ ſim k’vam izvolil; – iz ljubezni do njega ino do vas sem k vam Cor. doſhel, ino per vaſ oſtanem. “Kakor pa ljubes’in [1Kor 13,5] došel ino pri vas ostanem. “Kakor pa ljubezen 1.172 op. [15- prava, zhiſta, po beſedah ſ. Pavla, nizh hudiga prava, čista, po besedah sv. Pavla, nič hudega “ne miſli, ne miſslim tudi jas’nizh hudiga do vaſ, ne misli, ne mislim tudi jaz nič hudega do vas, 1.174 op. -15] ampak s’avupam, de bote mene s’ljubes’no ſvojga 1.175 ampak zavupam, da bote mene z ljubeznjo svojga 1.175 vuzhenika ſpoſhtuvali, s’veſto pridno poſluſhali, ino vučenika spoštuvali, zvesto pridno poslušali ino hvaleshno moje navke dopolnili, s’akaj ljubes’en prava hvaležno moje nauke dopolnili, zakaj ljubezen prava I Joh. ”vſe ſrezhne ſturi ni in is’velizha ino na vezhno oſtane...” I Jan ”vse srečne sturi – in izveliča ino na večno ostane...” 1.178 op. [16] S’ ljubeznjo vam bodem po ras’gledu Jes’uſa njegove ſ. a Z ljubeznjo vam bodem po razgledu Jezusa njegove s[vete] a navke ras’lagal, ſejal bodem ſeme dobro kerſhanſkih 1.180 nauke razlagal, sejal bodem seme dobro krščanskih 1.180 reſniz, katero vezhno shivlenje perneſe. ſrezhen kate= resnic, katero večno živl[j]enje prinese. Srečen kate- ri nje s’veſto poſluſha, ino s’veſto v ſvojimu ſerzu ohrani, ri nje zvesto posluša ino zvesto v svojemu srcu ohrani, s’akaj one ſo njemu ſvetla luzh, de vidi ras’ſvetlen zakaj one so njemu svetla luč, da vidi razsvetljen po le temu nevarnimu ſvetu pravizhno k nebeſam ho= po le-temu nevarnemu svetu pravično k nebesom ho- diti, one ſo njemu nebeſhki kluzh, katere ako po 1.185 diti, one so njemu nebeški ključ, katere, ako po 1.185 jeſ njih s’veſto shivi, mu nebeſhko kraleſtvo odprejo. njih zvesto živi, mu nebeško kral[j]estvo odprejo. Tolka je revſhna tega sh ſveta, de ſe konzhati b Tolka je revščna tega sveta, da se končati b nikdar ne da, tolka pravim jas’, de ako bi naſ ker. nikdar ne da, tolka, pravim jaz, da ako bi nas kr[ščanska] vera s’ſvojim navkam ne tolashila, bi nam tolko vera s svojim naukom ne tolažila, bi nam tolko rev s’a preſtati ne blo. – Per 1.190 rev za prestati ne blo. – 1.190 Pers’adeval ſim bom vaſ v vaſhim veſelju podvuzhiti, Prizadeval si bom vas v vašem veselju podvučiti, vaſ pa tudi v’shaloſti ino v nadlogah tolashiti; vas pa tudi v žalosti ino v nadlogah tolažiti; ino tok vaſhe teshave zhe ne prevs’dignati, ſaj kolkor ino tok vaše težave, če ne prevzdigniti, saj kolkor je mogozhe polajſhati, s’akaj: “Kar je boſse merſel je mogoče polajšati, zakaj: “Kar je mrzel [Ps 42,2] 1.194 op. [17- “ſtudenz, veli ſ. piſmo shenimu jelenu, to je beſeda 1.195 studenc”, veli Sv. pismo “že[j]nemu jelenu, to je beseda 1.195 op. -17] “boshja shaloſtnimu ſerzu”. “Pridite k’meni vi vſi, božja žalostnemu srcu”. “Pridite k meni vi vsi”, Mat. “klizhe Jes’uſ: kateri ſte oblosheni s’revam ino tesh kliče Jezus, “kateri ste obloženi z revam ino tež[avam,] “ino jas’vaſ bom potolashil”. Mat. [11,28] ino jaz vas bom potolažil”.

Greſhniki ſmo pa vender le vſi, kar ſpos’nati vſaki c Grešniki smo pa vender le vsi, kar spoznati vsaki c mora, ino “kdor bi miſlil de je bres’greha, ſ. Janes’ Jan 1.200 mora, ino “kdor bi mislil, da je brez greha,” sv. Janez 1 Jan 1,8 1.200 govori, ta ſam ſebe golfa, ino reſniza ni v njemu. – govori, “ta sam sebe goljfa ino resnica ni v njemu.” Klizat k’ pobolſhanju vſe, os’nanvati pokoro s’ Klicat k poboljšanju vse, oznanvati pokoro z ljubnjo je moja, kakor duhovniga vſaka dolshnoſt; ljub[ez]njo je moja kakor duhovnega vsaka dolžnost; in ako beſeda ljubes’ni v greſhno ſerze ne s’adene, ino ako beseda ljubezni v grešno srce ne zadene, ako ne pomaga lepo opominjanje nizh, takrat 1.205 ako ne pomaga lepo opominjanje nič, takrat 1.205 bodem tudi jas’ kakor Janes’ v’puſhavi, kakor Jes’uſ bodem tudi jaz kakor Janez v puščavi, kakor Jezus ojſstro govoril: Greſhnik, spreoberni ſe, sturi pokoro,” Mat. ojstro govoril: “Grešnik, spreobrni se, sturi pokoro, Mat. [3,2; 3,10] 1.207 op. [18- s’akaj sekira boshje pravize je na tvojo greſhno” zakaj sekira božje pravice je na tvojo grešno drevo s’aſajena; ako dober ſad pokore ne perneſeſh,” drevo zasajena; ako dober sad pokore ne prineseš, bodem poſekan kakor malovredno drevo, ino v vezhni” 1.210 bode[š] posekan kakor malovredno drevo ino v večni 1.210 ogen pogublenja vershen. ogenj pogubljenja vržen.” 1.211 op. -18] V’vſakimu zhloveku she kli, manj ali bel luzh prave d V vsakemu človeku že kli manj al belj luč prave d boshje ljubes’ni, in to malo luzhko ne ugaſnati, božje ljubezni in to malo lučko ne ugasnati, ampak ſvetlo ras’goreti naſ Jes’uſ is’velizhar veleva. ampak svetlo razgoreti, Jezus izveličar veleva. To ljuzh pershgati v vaſhimu ſerzu bo moja ſkerb, 1.215 To luč prižgati v vašemu srcu bo moja skrb 1.215 ino proſhnja moje molitve k’Bogu, de bi ne ugaſ= ino prošnja moje molitve k Bogu, da bi ne ugas- nala luzh prave vere, ne vgaſnala luzh pra shiviga nala luč prave vere, ne ugasnala luč živega vupanja, da bi ne ugaſnala ljuzh shive ljubes’ni, de vupanja, da bi ne ugasnala luč žive ljubezni, da bi luzh ne ugaſnila, v s’ katero ſamo perſvetmo bi luč ne ugasnila, s katero samo prisvetmo v k’nebeſam v’ vezhno shivlenje. 1.220 k nebesom v večno živl[j]enje. 1.220 Șklep. Sklep. Hodite tedaj s’aiſto otrozhizhi k’ boshjimu navku, Hodite tedaj zaisto otročiči k božjemu nauku, s’akaj kakor vſakdenji kruh je vam potreben, ako zakaj kakor vsakdenji kruh je vam potreben, ako hozhete na le temu ino unimu ſvetu ſrezhni, svelizha= hočete na le-temu ino onemu svetu srečni, zveliča- ni biti. 1.225 ni biti. 1.225 Pridite mladenzhi ino dekleta vi k’kerſhanſkimu Pridite, mladenči ino dekleta, vi k krščanskemu podvuzhenju, poſluſhajte navk ſe v ſvoji nar podvučenju, poslušajte nauk se v svoji naj- nevarnejſhi ſtaroſti prav s’adershati, de ne is’gubite nevarnejši starosti prav zadržati, da ne izgubite narv ſvojo nar vezho bogaſtvo, ſvojo nedolshnoſt, svoj[e] največ[je] bogastvo, svojo nedolžnost, katero vam naſaj dati vs’eti njih tolko s’amore, 1.230 katero vam vzeti njih tolko zamore, 1.230 al nobeden ne nasaj dati. al nobeden ne nazaj dati.

Ne s’amudite ſlushbe boshje poſebno ſtareſhi vi, Ne zamudite službe božje, posebno stareši vi, goſpodarji in goſpodinje, de bote ſe navuzhili ſvoje gospodarji in gospodinje, da bote se navučili svoje podloshne prav po kerſhanſko vishati, ino s’a njih podložne prav po krščansko vižati ino za njih duſho ſkerbeti, s’akaj od vſiga tega bodete morali 1.235 dušo skrbeti, zakaj od vsega tega bodete morali 1.235 enkrat na tenko razhu delati. enkrat na tenko raču[n] delati. S’eno beſedo: objiſkujte boshjo ſlushbo vſi, ka= Z eno besedo: obiskujte božjo službo vsi, ka- teri ſte kriſtjani, dopolnite ſvojo dolshnoſt, de bo= teri ste kristjani, dopolnite svojo dolžnost, da bo- demo tudi mi duhovno ſvojo bitko dopolniti demo tudi mi duhovno svojo bitko dopolniti Sir. 7. mogli. “Bojte ſe Boga, ſpoſhtujte duhovne, in dajte njim njih del”. 1.240 Sir. 7.[31] mogli. “Bojte se Boga, spoštujte duhovne in dajte njim njih del”. 1.240 Cor. “Al ta kater ſeje ni nizh, veli ſ. Pavl, ne ta kater [1 Kor 3,7] “Al ta, kater seje ni nič,” veli s. Pavel, ne ta, kater “poliva, ampak Bog, ki pravo raſt daja. Sa tega poliva, ampak Bog, ki pravo rast daja. Za tega del proſim tebe Ozhe nebeſhki,” od katerga vſaki dober del prosim tebe Oče nebeški,”od katerega vsaki dober dar pride, perpravi dobro s’emljo v’ ſerzi mojih poſlu= dar pride, pripravi dobro zemljo v srci mojih poslu- ſhavzov, de bodo radi tvoje navke poſluſhali ino 1.245 šavcov, da bodo radi tvoje navke poslušali ino 1.245 tajiſte ohranili; – daj raſt vſimu dobrimu, de bodo tajiste ohranili; – daj rast vsemu dobremu, da bodo to, kar ſo ſliſhali tudi v ſvojimu djanju ſkas’ali, to, kar so slišali, tudi v svojemu djanju skazali, daj, de dopolnimo ſvoje dolshnoſti vſi, ino daj, da dopolnimo svoje dolžnosti vsi ino enkrat veſeli glaſ od tebe s’aſliſhmo: Prijatel enkrat veseli glas od tebe zaslišmo: Prijatelj pomekni ſe gor v nebeſhko kraleſtvo, de bode tebi 1.250 pomekni se gor v nebeško kral[j]estvo, da bode tebi 1.250 zheſt v prizho povablenih k vezhnimu shivlenji. čest v pričo povabl[j]enih k večnemu živl[j]enji. Amen. Amen.

I.

Za krščansko govorjenje

Opombe

1. [sl1k.1] 1825. XIII. – Slomšek je svoje pridige številčil z rimskimi številkami. Gre torej za njegovo trinajsto pridigo (dejansko štirinajsto, prim. KRAMBERGER, str. 17); s pridigami je nastopal že vse od l. 1823, ko je bil še bogoslovec.
2. [sl1k.2-sl1k.4] Slomšek je bil 27. avgusta 1825 imenovan za kaplana na Bizeljskem, po tedanjem poimenovanju Sv. Lovrenc v Krajini. Pridigal je že pred tem, to besedilo pa je Slomškova prva pridiga v njegovi prvi duhovniški službi. Kot kaplan je z njo nastopil 8. septembra 1925 (Kovačič I, str. 49), natanko leto dni po svojem mašniškem posvečenju. Slomšek si je ob tej pomembni prelomnici izbral za osrednjo misel isti stavek iz evangelija po Luku (»prijatelj, pomakni se više,« 14,10), na katerem je zasnoval župnik v Olimju Jakob Prašnikar, Slomškov dobrotnik in duhovni oče, svojo pridigo ob Slomškovi novi maši (24. sept. 1824), tedaj prav tako na 16. nedeljo po binkoštih. Prašnikar je povezal ta stavek z dostojanstvom duhovniškega poklica. Slomšek pa ga je v svoji prvi kaplanski pridigi uporabil tako, da je farane pozval k vestnemu krščanskemu življenju. Bizeljska fara je tedaj veljala za eno težavnejših in bolj razpuščenih; Slomškovo imenovanje na to mesto je pomenilo preizkušnjo, a tudi zaupanje škofije. Zato je Slomšek ob tem prvem srečanju spomnil vernike tako na svoje kakor na njihove dolžnosti pred Bogom. Slomšek v pridigah pogosto navaja Sveto pismo, vendar po običaju svojega časa, ko so duhovniki veliko Svetega pisma znali na pamet, ne navaja točnih mest, temveč citira po spominu – še zlasti, ker besedilo pridig ni bilo javno, marveč le zasebna pisna predloga za pridiganje. Slomšek je biblične odlomke pogosto svobodno preoblikoval, jih po več združil v enega, smiselno povzel ipd. Zdi se, da pri večini bibličnih navedkov zajema iz vulgate in jih sam sproti pove po slovensko; za nekatera mesta pa se zdi, da prihajajo iz Japljevega prevoda, vendar tudi teh ni navajal dobesedno, ampak po spominu.
3. [sl1k.22]celega sveta Vižar – Vodnik, iz vižati: PLETERŠNIK: voditi, ravnati.
4. [sl1k.54-sl1k.55] Izreke in misli cerkvenih učiteljev ter raznih svetnikov je Slomšek utegnil črpati iz različnih (tematsko urejenih) homiletičnih priročnikov. Še bolj pa velja upoštevati, da je bil Slomšek že v prvem letniku bogoslovja knjižničar. Ta podatek je uredniku posredoval mariborski škof dr. Franc Kramberger: "Kot knjižničar je vsa leta teološkega študija v Celovcu preučeval spise cerkvenih očetov. Vestno si je izpisoval citate, primere, izreke, rimane nauke in jih pozneje uporabljal v pridigah. Ti izpisi so se ohranili pod naslovom 'Selecta Patrum loca – izbrani govori ss. očakov'. Obsegajo tri zvezke. Drugi in tretji zvezčič sta pisana v treh kolonah. V prvi je izvirno besedilo v latinščini ali grščini, v drugi je dobesedni prevod, v tretji pa je Slomšek prevedenemu citatu dal obliko verza ali pregovora, da si je laže sam zapomnil, pa tudi ljudje, ki so poslušali njegove pridige." V pismu dne 22. 10. 2004.
5. [sl1k.58] Slomšek verjetno misli na odlomke o prvenstvu ljubezni do Boga pred ljubeznijo do ljudi (Mt 10,37–39; Mt 19,29; Lk 18,29–30; Mr 10,28–30) in jih po svoje preoblikuje.
6. [sl1k.61] kolko potijo – pútijo ali pótijo: napotujejo, svetujejo, usmerjajo. PLETERŠNIK: »pótiti: 1) potiti koga, jemandem den Weg Weisen, Cig.; – Weisungen geben, anleiten, belehren, C.; unterrichten, unterweisen, ogr.-C.; jaz sem ga dobro potil, ali ni me slušal, Koborid–Erj. (Torb.).« Pri Pleteršniku se dolgi ozki o v 'potiti' »tako izgovarja, da je pred ozkim o slišati nekak slab u.« Zato ga je verjetno Slomšek zapisal kot u.
7. [sl1k.69-sl1k.70] Slomšek je sestavil ta navedek iz dveh vrstic pisma apostola Pavla Hebrejcem: »Poslušajte svoje voditelje in jih ubogajte. Oni namreč bedijo nad vašimi dušami kot tisti, ki bodo dajali odgovor,« (13,17) in »Bog miru, ki je od mrtvih privedel našega Gospoda Jezusa, ki je po krvi večne zaveze véliki pastir ovac …« (13,20).
8. [sl1k.72] Ker je navajal po spominu, je Slomšek kot vir pomotoma navedel evangelista Mateja, dejansko pa gre za evangelij po Janezu 10,11.
9. [sl1k.76-sl1k.81] To mesto je značilen primer, kako je Slomšek sestavil tri odlomke iz različnih besedil Svetega pisma (Mt 10,24, Jan 15,20, Mt 5,12 ali Lk 6,23) in jih smiselno strnil v en sam navedek.
10. [sl1k.86-sl1k.87] Vrstica ni iz pisma sv. Pavla Korinčanom, ampak iz pisma Filipljanom – 4,13.
11. [sl1k.112] Tudi tu Slomšek navaja po spominu: ta vrstica ne izvira iz Matejevega, marveč iz Lukovega evangelija – 10,16.
12. [sl1k.122] Ne gre za pismo Korinčanom, ampak za evangelij po Mateju – 13,13–16.
13. [sl1k.157] Slomšek je imel pri tem morda v mislih tudi slab zgled, ki ga je faranom dajal tedanji bizeljski župnik Ludovik Batistik, zato je uporabil Jezusove besede o farizejih »Vse torej, kar vam porečejo, storite in ubogajte, po njih delih pa se ne ravnajte; govorijo namreč, pa ne delajo« iz Matejevega evangelija (23,3); – ker je poudarjal odgovornost kristjana zase, je te besede povezal z vrstico »Potemtakem bo vsak izmed nas dajal Bogu račun o sebi« iz pisma apostola Pavla Rimljanom (14,12) in obe misli strnil v jedrnat stavek.
14. [sl1k.166-sl1k.167] Prvi del navedka ni iz pisma apostola Pavla Korinčanom, ampak Galačanom (Ko bi še ljudem hotel ugajati, bi ne bil Kristusov služabnik. Gal 1,10), drugega pa je Slomšek po spominu dodal iz Apostolskih del (»Boga je treba bolj poslušati ko ljudi,« 5,29).
15. [sl1k.172-sl1k.174] Slomšek se sklicuje na znameniti odlomek iz 1. pisma apostola Pavla Korinčanom (13,1–13): »Ko bi človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel preroštvo in bi vedel vse skrivnosti ter imel vso vednost in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal v živež vse svoje imetje in ko bi dal svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi. Ljubezen je potrpljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, se ne ponaša, se ne napihuje; ni brezobzirna, ne išče svojega, se ne dá razdražiti, ne misli hudega; se ne veseli krivice, veseli se pa resnice, vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenaša …«
16. [sl1k.178] Ni bilo mogoče dognati, na katero vrstico 1. Janezovega pisma se Slomšek tu sklicuje, sa je ta navedek prepoznaven, a zelo svobodno preoblikovan povzetek ali parafraza daljšega odlomka, verjetno 1 Jan 3,7 – 5,5.
17. [sl1k.194-sl1k.195] Slomšek je svobodno preoblikoval znani verz iz 42. psalma: »Kakor jelen hrepeni po potokih voda, / tako hrepeni moja duša po tebi, o Bog,« (Ps 42,2), sam pa je dodal zadnji del (to je beseda božja žalostnemu srcu).
18. [sl1k.207-sl1k.211] Slomšek tu preoblikuje in združi dve mesti iz Mateja – 3,2 in 3,10; morda tudi po Lk 3,8–9.