Predidoče pitanja.

I. Glava.
Od naravi ino živne šege čél.

II. Glava.
Od čelnih staniš ino nekega za čelno rejo potrebnega orodja.

III. Glava.
Od naloge ino primerjene sporedi dobre čelne reje?

IV. Glava.
Od pomnožavanje čel.

V. Glava.
Od strežbe ino reditbe čel vu mnogoterih letnih časih.

VI. Glava.
Od dobre sprave ino storitbe z' medom ino voskom.

---------

S' pismencami

pokoj. Andr. Lajkama naslednikov vu Gradci.

1. Vu čemi obstojí čelna reja?

Vu strežbi ino reditbi čél, naj bi se
od njih, keliko mogočno, veliki prid ino hasek dobival ino človeka veseluval.

2. Kaki prid ino hasek nam dava čelna reja?

Zvun mladih rojov vsako leto čisti
pridobiček meda ino voska.

3. Je toti pridobiček imeniten?

Jako imeniten. Potem kak imámo dosta ali malo rojov, ino či ravnamo čelno rejo s' potrebnim prigledom razumno ino skerbno, nam ona spravi vsako leto po 10, 20, 30 , 40, ino še več zlatov čistega pridobička tak, da jò spoznamo za naj bolšo reč deželskega gospodarstva.

4. Je toti pridobiček vsako leto ednaki?

Ne! zmes so tudi božne leta, vu kerih
si čele više svoje potrebe do perve médne nošnje pridočega protiletja nikaj ne nanosijo. So pà take božne leta le malokda ino nikoli ne tak božne, da nam čele ne bi naj menje z' voskom nekaterega dobička spravile.

5. Vu čemi pà imá tota mnogoterost svoj zrok?

Vu rodnosti ino nerodnosti letin, ino
čelam prijetnega ino neprijetnega vremena.

6. Kake leta so za čelno rejo naj pridnéše?

Take, vu kerih je zima ne preostra, ne preduga, protiletje toplo, tihotno, ino leto ne prevročo ino sušno: či vu protiletji ne pihajo silni vetri, keri čele v' letanji zaderžavajo ali v' domo-letenji is paše na zemlo mečejo; so protiletne noči tople, skos kaj se plodenje jako lehkoti ino medne srage vu cvetji nastanejo; či je vreme ne presušno, temoč zmes mokro, naj paša ne mine prehitro: či se gostokrat rodne
grumske vremena nagodijo, či pridejo listne vuši, ino medna rosa, či sád obrodí, ino v' jesen hajdina popuno ocvete.

7. Kake leta so čelni reji kvarne?

Merzle, sušne ino mokre leta. Kajti či je zima preterda ino preduga, tè se dosta čél zgubí, plodni nasad se zamudí ino zastávi; čele morejo predugo znotrah sedeti ino se ne možejo snažiti; nastane plesen, kera pokvarí zrak ino čelam bolezni, posebno pa grižo načiní. Či je protiletje ostro
ino leto sušno, tè se ne porodí vu cvetji méd, čele morejo za tega volo trote poklati, ino se ne rojijo. Blizo ravno tak se zgodi, či je leto premokro, skos kaj se čele od vunletanja zaderžavajo, ali skoz goste velike deže v' domo-letenji is paše
na zemlo pobijejo. Še bole hudo je za nje, čt toča njihovo pašo pobije ino ne imájo od nikod se živéti.

8. So za čelno rejo vsi kraji ednako dobri?

Ne! Sicer je nieden stran ne tak neroden, da ne bi v' njemi zelinje, zasadinje, germovje ino drevje raslo, is kerega rož ino cvetov čele svoj méd brati znajo; le pa so neki strani s' takim rastlinjom bogateši, zato za čele bolši, kak drugi.

9. Keri so toti strani?

Poglavno vsi tisti, kde ludje marno delajo, kde je skerb za drevno ino njivno pobolšavanje, kde rase veliko repiša, hajdíne, rudeče ino bele detele, ino drugo

kermno zelinje; mak, grahor, janež, mustada, vertno rastlinje vsakoterega ploda, posunčnice, slezi, ino druge teržne rastline; tudi strani, kde se najde smrečje ino jalovje, vu kerih je dosta rudečih ino černih jagod; ali kde se znajde mnogo žilavega ino kerhkega verbja, ribeza, kupinja ino terninja;
ravno tak tudi lepo cvetéči travniki, lipovo ino kostanjovo drevje; vu vsih takih stranih se ravná čelna reja na naj obrodneši hasek.

10. Keri strani so čelni reji neprijetni?

Vsi tisti, keri is suhih nerodnih pesečin obstojijo, ali tak visoko ležíjo, da viher od vsakod na nje praši; ednáko tudi, kde so velike jezére ino široke tekoče vode, v' kere čele, vu prekletenji otrudene,
ali skoz veter pobite, padnejo.

11. So čele v' marlivosti med sobo ednake?

Ne! Ene so bole marlive, kak druge.
Ene preveno lečejo ino nosijo, druge pa
rade sedíjo ino ne delajo.

12. Odkod pride nedelavnost nekih čel?

Od prepunega koša ali sklada s' pogačami ino medom; večkrat pa tudi že
iz náravi.

13. Kak se toti nedelavnosti odpomága?

Skos podrezavanje ino podlaganje, ino
tudi skos presadenje nemarnih čél med
delavne.

14. Treba na čelno rejo velike zatrošbe?

Potrebna zatrošba na čelno rejo je celó mala, ino se istegne naj beržej le na pervo nálogo, t.j. na kuplenje rojov, na postavlenje čelinjaka, ino na spravo nekaterega potrebnega orodja. Alipa vse to se nam skoz veselje is čél bogato plača.

15. Vu čemi pà obstoji toto veselje?

Vu vžitki, kerega skoz gléd ino premišlavanje v' naravi ino gospodarstvi totih čudovitnih stvari najdemo. V' ednemi čelinstvi se zedinijo tak mnoge imenitnosti, kak jih pri niedni drugi stvaríni ne najdemo. Zotovaršenost na edíno misel ino volo, kera celó zoserčno mèd vsim čelinstvom gospoduje, lubezen k' matici, pogodba na ednakost v' njihovih opravilah, njihova delavnost ino neotrudena marlivost, njihova skerb za naj lepšo réd ino snago, njihova sprava ino zohranlivost, njihova zmožilost, s' kero se branijo ino svojo lastvo zderžavajo, ino se pred vsim drugim posebno njihovo iskustno delo nas popunoma premaga, se nad njimi čudivati, ino keliko več mi nje gledamo ino premišlavamo, teliko

bole se naša paznost na nje ravná,
ino povzdigava celo našo serce na veliko čast mudrega stvoritela.

16. Kaj je potrebno na pridno čelno rejo?

Dobro poznanje čél, njihove naravi
ino živne šege, tudi vedenje vsega tega, kaj je njim pridno ino kvarno, zadnič popuno znanstvo načina, kak so oskerbuvati, ino potrebna hitrost v' navadi ročnih opravil z' njimi.

17. Kak si toto vednost spravimo?

Skos podvuk ino skušenje, z' obojnim vkup.

18. Na keliko gláv toti navuk raspadne?

Na šest. One so:

Perva: Od naravi ino živne šege čél.

Druga: Od čelnih staníš ino nekega za čelno rejo potrebnega orodja.

Tretja: Od pričetka ino primerjene sporedi dobre čelne reje.

Šterta: Od pomnožavanja čél.

Peta: Od strežbe ino reditbe čél v' različnih letnih časih.

Šesta: Od dobre sprave ino storitbe z' medom ino voskom.

---------

19. Med keri plemen stvari slišijo čele?

Med insekte, ali tak imenuvane vukošne žižale, t.j. mèd take stvari, kere
imajo kres svoj život vureze ali okrože, v' kerih ga znajo gibati, isteguvati ino vukračuvati. Zosebno se čele, štejejo med muhji plod.

20. So vse čele ednega roda?

Ne! znajde se jih več rodov, n. p.
kosmati čmeli, cvetne čele, zidne čele. Mi pa govorimo le od mednih čél.

21. Kde najdemo medne čele?

Vu širemi naravnemi stani v' logih, kde vu votlih drevah, kamenih raspokah ino podzemelskih luknah stovaršene svojo gospodarstvo ravnajo, ino se zato divje čele imenujejo.

22. So one drugega roda, kak naše domače čele?

Ne! One so le nekaj menše, bole černe ino svetléše, ino da so sebí samim poddane, zato zlostnéše pa proti tem tudi bole žive ino marlive. Od spočetka so tudi naše domače čele bile divje, ino vsaki roj, keri odleti ino se človečjemi prigledi odvzeme, se pa odívi.

23. Keliko čel pa živí v' ednemi tovarštvi?

To je daleč razlíčno, ino se skaže po
mnogoterih obstojnostah mnogotoro. Znajdejo se roji, kerih broj se na 50 do 60000 čel došteti zna; proti tem pa so drugi, keri se le blizo na 8—10000 čel znesejo.

24. Kak se zná čelna brojnost zvediti?

Skoz vaganje ogrebanih rojov. Skoro vseli vaga 100 čél 1 lot. Na 1 funt sliši zato 3200 čel. Či ali roj bres posodbe (tare) vaga 4 funte, tè imá taki roj 12800 čel vu sebi.

25. Kak je čelno truplo sporedeno?

Ono obstoji is treh imenitnih delov, toti so: 1. glava, 2. opersje, ino 3. zadek. Oni so skoz vurezke razločeni, ino le skoz drovničke cevke ali privodke med sobo sklenjeni, ino od zvunah z' mnogimi kosminkami obrašeni. Vsaki totih imenitnih

delov imá mnogotere vude. Na glavi vidimo ralec, vjedilo, jezik, oči ino čutne rogelce; na opersji noge ino peróti; ino na zadki šest okrožkov ino štiri luske. Znoterni deli so: mozek, želodec s' črevami, pluča, spolnice ino žalec z' jadnim mehom.

26. So vse čele ednega roja na spodobi ino teli med sobo ednake?

Ne! temoč znajde se med njimi vidna
različnost.

27. Kelikotero čel prebiva v' ednemi roji?

Vu popuno zdravemi roji prebiva troje
čél, 1. matica, 2. delavne čele, ino 3. troti.

28. Kaj je matíca?

Ona je mati vsih v'ednemi zdravemi roji stanuvajočih čel. Na njenemi živlenji, nazočnobitji ino zdravji se zderží dober stan enega celega čelestva. Či ona bode bolena ali nerodna, ali se celó zgubí, tè pride vse vu neréd, delo kčasi henja, vso čelestvo zapadne v' nemožlivost, nesnaga v' čelniki se prevzeme, narédijo se červi, ino vso čelestvo - či se mu hitro pa matica ne spravi - se pokonča. Kak dugo pa je matica živa ino zdrava, gospoduje zojedinost, red, živlenje ino marlivost med čelestvom, ino vso čelinstvo se znajde vu dobremi stani.

29. Jeli matíca ne imá še več imén?

Imá. Ludjé so nekda mislili, da je ona
sama (čelak) možka čela v' roji, ino njo zato vajvoda, krala, cara imenuvali. Od keliko časa pa znamo, da je ona le ženskega spola, se ji je od nekih htelo davati ime vajvodica, kralica, carica; alipa naj pravej jo imenujemo matico.

30. Kake spodobe je matíca?

Na zvunenjemi teli imá ona vse z' delavnimi čelami ednako, alipa vsi samotni deli so vekši ino lepše podobe; telni zadek je bole dugi ino prišpíčen, ino ona ga, kak hitro je plodna včijena, za sobo vleče. Noge so dugše, tak da na njih med ovimi čelami veličestno hodi; njena farba je žučkasta, blizo zlatosvetla, pri nekih tudi arjavkasta; ralec je nekaj kračeši, kak pri delavnih čelah, ino zgorni telni del je večkrat temno arjavi, večkrat černkasti. One vse so ne edne velikote; kajti ene med njimi se skažejo celó zosebno velike; alipa vse so vidno vekše, kak delavne čele. Is popisanja ino obrazenja pa se ne navučímo matice prav poznati, temoč moremo jo živo viditi ino pregledati, či jo slišno poznati hočemo.

31. Skos kaj se razloči matíca od delavnih čél?

Skos popuno dorašenje svojih spolnic,
zosebno zajajčnic.

32. Is čega obstojíjo zajajčnice?

One obstojíjo iz dvu zvezkov, vsaki
zvezek iz mnogih posodvičic. Vsaki zvezek imá cevko. Obé cevki se zedinita vu zovkupni dovodek — ležni kanal ali ležno črevo. V' onih posodvičicah se zaplodijo ali dovodijo jajca. Kak dugo je matica še neoplodena, ali či je od ležnega časa še daleč, se vidijo tote posodvičice, kak namotek preje, ali kak zviček zonaloženih niti, kere so tak tenke, kak nít od židnega červa. Ob časi jajčnega leženja pa so tote posodvičice narašene ino z' nedoštetlivo množíno jajc napunjene, kere preveno vekše bivajo, keliko bliže cevkam pridejo, is kerih se vu ležni dovodek spravijo ino se odcod vu ležnice nasadijo.

33. Jeli matíca tudi imá žalec?

Imá ga! le je on splantani ino bole dugi, ino drobneši, kak pri delavnih čelah; alipa ona ga le v' naj vekši sili vzeme na pomoč, posebno v' boji zo svojimi zopertnicami, zato jo brezi bojanja, da bi nas pičila, v' roke vzeti znamo.

34. K' čemi je matíca?

Njena predna dužnost je zaploduvanje;
ona izleže zato vu protiletji ino po leti mnoge jezera jajc, tak dobro za delavne čele, kak tudi za trote; proti tém pa je ona vsim drugim opravilam odvzéta. Ino da je ona, liki sklepní kamen celega čelinstva, zato imájo čele nedorečlivo lubezen do nje, tak da rade za njo živlenje sporočíjo.

35. Kak dugo živí matíca?

S' popuno stanovitnostjo se to ne dá povedati. Eni mislijo, da ona svojo živlenje nikaj više, kak delavne čele, ne správi, kaj se po naj novéših vupametvzetjah od enega leta dosta više ne izide. Drugi pa, kak n.p. čelár Špicnar, dokažujejo, da ona zna starost na sedem ino se več let doživéti. Alipa to je, po naravi insektov sklenom, neverjetno. Pazen ino vere vreden priglednik nam je zmes poterdil, da je matica, kera je skos svojo telovnost jako zosebna bila, po drugemi roji ogrebana, že pri pervemi dvakrat, t.j. skoz dve leti se dala viditi. Is tega se sklene, da matica živlenje celó na tri leta spraviti zna, kaj se na zderžanje čelinstva tudi zdi biti potrebno.

36. Kaj so delavne čele?

One so naj menše, pa naj brojnatešega
stana v'roji, kere vse dela opravlajo, med ino vosek nosijo, prebivalíše snažijo, vodo ino druge reči donašajo, plod s' kermno kašo oskerbuvajo ino za slobodnost čelnika stražajo.

37. Kake spodobe so delavne čele?

Is celega ravno take, kak matica, le je njihova zrast dosta menša, alipa vsi njihovi vudi so na njihov delavni stan primerno sporedeni. Zo svojim jedilom, kero is kleši obstojí, kerih zobci ne stojíjo le ravno eden na ovega, temoč tudi skrižomá eden krez ovega grejo, ino med sobo, se zaklepnejo, votlino naredino, zgrizavajo skalje ino druge neravnote v' čelniki; zo svojim ralcom, keri se šeteci spodóbi ino med dvema vteknicama tečí, najimlejo one medno mezgo is cvetnega oserčja, ino jo prinašajo z' njim do požiráka; ino zo svojimi nogami si nabasavajo cvetni prah ino se oblagajo z' njim tak, da se gostokrat počivati morejo prejdoč, kak do svojega prebivališa pridejo.

38. Keliko kosti imájo delavne čele?

Šest. One se znajdejo na spodnemi strani opersja ino imájo skup štiri imenítne

vugibke, kerih naj spodneši, maličke štiri krempliče imá, s' kerimi se deržati, edna na ovo vesiti ino tak imenuvan grozd narediti znajo. Dve naj predneši nogici jim strežeta namesto rok. Z' njima lovijo cvetni prah, ino ga donašajo z' naj bližnešim parom nogic na širjo bedro zadnih nogic, kero se lopačka imenuje. Tota lopačka je okoli sebe z' mnogimi kosminkami obrašena, kere k' tem strežejo, da se nabasan cvetni prah na nje derží. Pri matici je tota lopačka žmetno viditi ino tudi ne s' tak mnogim kosminjičom obrašena.

39. Keliko peroti imájo delavne čele?

Ravno teliko, kak matica, najmreč štiri. One se najdejo na strani opersja, ino ležijo liki edna krez ovo, le so zgorne dugše ino bole široke, kak spodne. One so vkriž spletene ino z' nekimi žilami prerašene.

40. K' čemi strežeta njim čutna rogelca, predi na glavi mèd očmi?

Brez dvoja sta ona čutna orodka na šlatanje ino berž tudi na vohanje. One nju znajo istegnuti ino vukračiti ino z' vugibki na vse strane gibati. Skoz nju spoznajo one vsako zračno premenenje ino istegujejo nju pri vsih najdenih rečah naprej;

na podiskavanje. Ona se zato imenujeta
čutka rogelca.

41. Kaka je drobovina delavnih čel?

Spervič je požirak v' pamet vzeti, keri se zgorah na gobci začne, skoz opersje gre ino se v' zadnemi teli v'enemi mehi dokonča. Toti meh, keri sladke mezge iz rož dobiva, se imenuje medni želodec. Is totega meha ide kratki dovodek v' drugi meh, keri je dobil imé, vosečni želodec; kajti mislili so neki čelári, da se v' njemi vosek, kerega čele v' tenčkih gibicah skoz okrožke zadnega tela ispotujejo, pripravla; vidi pa se on le za preživanje potreben biti. Na obema stranoma ležíjo plučni mehi, keri so na širi cevi na zvunaj oddelani: Niže spod leží žalec ino jadni meh.

42. K' čemi jìm streže žalec?

Brez dvoja jim je on na branbo, ako
ravno vsaka čela, či je koga z njim pičila, more vumreti zato, da žalec, keri imà protivne krempliče, po zbodnenji ostane tečati ino nekaj čelnih črev odterga, či ga čela nazaj potegnuti hoče.

43. Odkod pà pride da čelni žalec tak občutlivo bolečíno načiní?

Od jada, keri se iz jadnega meha, na konci žalca, skoz njegovo vustnico v' rano izleje.

44. Je toti jad škodlivi?

Njegova škodlivost je ne pri vsih ludéh ednaka. Nekim naredí pomislivo bolečíno, otok, žgalíno ino trešliko; pri drugih pa toti včinki hitro preminejo. Znajdejo pa se tudi prigodi, kde je roj vu svoji jadnosti ludí ino konje vumoril.

45. Kake pomoči imámo proti čelnemi jadi?

Naj hitrej nam pomága oli, pomazan na rano; on zabráni otok, ino žgalíno;
zvun tega méd, scalnica, merzla voda,
hladna zemla, tudi čela, kera nas je pičila, či jo na rano razdruznemo ino rano z' njo glodamo.

46. Kerega spola so delavne čele?

One so lastno ženskega spola.

47. Kak se to dá zvediti?

Skoz razrezanje čel; kajti najdemo v'
njih zajajčnico, kera pa je ne popuno dorašena.

48. Ležejo delavne čele tudi jajca, kak matica?

Kak dugo je roj zdrav, t.j. rodno matico imá, tak dugo ne ležejo one jajc; kajti kelika neréd li ne bi vu čelinstvi postala, či bi se vse delavne čele zo zaploduvanjom paščiti htele; či pa je matica zgublena, ali nerodna , te se zbudi v' nekih

delavnih čelah pojatnost na zaploduvanje, one se zato zospolijo z' nekimi vu čelniki prebivajočimi čelaki; ino ležejo jajca; alipa is totih jajc se sami troti naležejo in zato neki mislijo, da se troti od rodnih delavnih čél plodijo, ino za tega volo nje trotnice (trotne matere) imenujejo.

49. Kaj je lastna dužnost delavnih čél?

Njihove dela so veliko različne.

50. V' čemi obstojijo njihove dela?

Njihove dela so veliko različne. Ene snažijo is čelnika vso nesnago, iznašajo mertve čele, vu zjedih zaplodene červe čelnih molov, ino v' ležnicah oterden čelni kruh; druge zamažujejo raspoke ino male odpore vu čelniki; neke delajo ležnice; pa druge pripravlajo čelni kruh ino kermno kašo za plod, še pa neke kermijo plod, ali ga s' pokrivalom zadelavajo. Ene lečejo vun ino pobirajo v' rožah ino cvetih drevja ino zelinja med ino cvetni prah, ali prinašajo zamažo is topolja, kostanjovja, smrečja, ali vodo is potokov ino gnojišnic. Z' edno besedo, one vse so brez henjanja delavne od jutra noter do večera, ino vse njihove dela se ravnajo na zderžavanje ino dober stan celega čelinstva.

51. Kak dugo živíjo delavne čele?

Po skušenji smo presvedočeni, da ne
živíjo dugo prek enega leta. Mnoge se
skoz vtiče ino druge stvari pojejo, mnoge preidejo v' dežovji, mrazí ino vihérih; zmes tega pa se njihova zguba v' dobrih letnih časih preveno znovič dostavala. Od tega pride, da dober roj 58 ino še več lét star biti zna.

52. Kaj so troti?

Oni storijo tretji stan čel v' roji, ino se od enih tudi trubci, čelaki, čelni možáki, ležáki, imenujejo.

53. Kake spodobe so troti?

Oni so dosta vekši, blizo dvakrat teliki, kak delavne čele. Vse na njih je neskladnešo, kak pa na delavnih čelah; glava je vekša ino bole okrogla, ralec kraljevi, zadek debeléši ino prisečen, kosti neokosmačene, ino le znotrah z' malimi rudečkastimi kosminkami obrašene; na zadnih nogah ne imájo lopačic, zato tudi cvetnega praha nositi ne možejo.

54. Imájo troti tudi žalec, kak delavne čele?

Ne! totega jim je narav zarekla. Mi nje zato znamo bres skerbi, ki bi nas pičili, v' roke vzeti. Či pa nje na zadki stiskavamo,

tè prideta dva mala rogelca na
svetlo, kera imámo za pridelka njihovega zaploduvanskega orodjá.

55. Kerega spola so troti?

Občinski nje imenujemo možake, t.j.
možkega spola čele. Sicer so neki čelári njihov spol obdvojuvali, ino nje za bresspolnike iméli, alipa oni ne imajo nikakega svedočtva za toto ovadluvanje.

56. Kera pà je njihova dužnost?

Tota še je ne popuno znana. Eni so
mislili, da oni ležno opravilo oskerbuvati morejo, ino nje zato ležne čele ali ležáke imenuvali. Drugi so nje iméli za vodonositele, neki pa so njim vso opravilno dužnost odrekli ino nje imeli za gerde odrodke ino nepridne lakotnike. Alipa či so oni, kak se žmetno tajiti dá, možkega spola, tè jim sliši oploduvanje matice, ino tota
dužnost se vidi njihova predna biti, či
ravno se oni polek tega druge opravila
iméti znajo. Teliko pa nam je po resnici znano, ki čelinstvo še le te vidlivo na dober stan prihaja, kda trote roditi začne, ali či se oni v' roji prikažujejo.

57. Kak veliki je broj trotov v' enemi roji?

Celó gotovo se tó ne dá povedati ino visí od več obstojnosti, n.p. od rodnosti

matice, od brojnosti čelestva ino od dobrih páš. Izreklo pa se je le, da se vu zdravemi roji méd 15000 čelami znajde 300 trotov, ino vu brojnateših čelnikih je njihov broj naravno še imenitneši ino se zna na 800 deleteti.

58. Izletavajo troti vsaki den ravno tak marno, kak delavne čele?

Ne! kajti oni so že iz naravi lenivi,
ino merzlokervni ino lubijo toploto, zato izletavajo le po toplih dnevih, ob poldnevnih vurah, ino poznej pri sunčnemi žari.

59. Kak dugo živíjo troti?

Dugava njihovega živlenja se doteče naj više na šest mesecov, dostakrat je ona še silno kračeša; kajti či hudo vreme pride ino se paše odvzemejo, tè so oni večkrat že vu Maji pa odverženi; či pa se paše znovič pobolšajo, tè se pa tudi novi troti izležejo. Naj beržej pa se oni po rojnemi časi ino či se paše dokončajo, v' Augusti ino Septembri od čel preženejo ino zakolejo.

60. Zakaj pà storijo čele to?

Brez dvoja zato, da so njihove opravila zdaj ne več potrebne, ino da bi oni ovači čelinstvi le na težkoto bili; kajti eden trot pojej več, kak dve delavni čeli.

Tote so zato na zderžanje celega roja
skerbne ino skažejo pri njihovem preganjanji ino klanji tako groznost, ki celó jajca ino zadelan plod iz ležnic potergajo.

61. Jeli celó niednega trota ne pustíjo živéti?

V' nekih rojih si čele že tudi edine
trote skoz zimo zderžijo; kajti najdemo
nje večkrat v' Januari, kde še je ne bil plod vusadjen, ino kde je matica bila popuno zdrava, ino roj celo dober. Alipa teliko je resen, da so roji, keri še v' Oktobri trote terpijo, po vodbi brez matice.

62. Kak pà se godí plodenje čel?

Či je matica od čelakov plodna včinjena, te naléže k' začetki protiletja, naj beržej že vu Februari jajca tak dobro za delavne čele, kak tudi za trote, one vu male, tote vu velike ležnice. Njena náravnost ji že povej, kake jajca bode nalegla, zato se ona v' ogledi na ležnice nikoli ne prestópi. Iz vsakega takega jajca se iskota vu štireh dnevih červek, keri od čel s' kermno kašo oskerblen ino v' potrebni toploti zderžan, noter do sedmega dneva tak daleč prirase, ki poden v' ležnici napuni, ino popun okrožaj spodobi, kajti se z' glavo ino repovim končkom dotíče.

Kak hitro je tak daleč prirasel, se istegne v' ležnici na ravnoto, čele pa še ga preveno oskerbujejo s' potrebno kermno kašo, ino zadelajo ležnico s' pokrivalom. Vu totemi zadelanemi stani naprede červek arjavo-rudečkasto kóžico okoli sebe, vu keri se zmes štirnajst dnevov na popuno čelo preoberne. Po pretečenji totega časa odgrize ona pokrivalo na ležnici okoli ino okoli, ino pride, liki is svojega groba vun. Zraven časa se naberejo neke čele okoli nje, kere jò osnažijo, ji nekaj meda dajo, ino jo vu svojo čelestvo vzemejo. Že drugi dén letí ona vun, ino opravla vse dela drugih čèl.

63. Jeli se tudi troti ravno tak narodijo?

Tudi! Je naléže matica svoje jajca za
trote vu zosebne za nje pripravlene vekše ležnice.

64. Ali kdo pà naléže jajca za matíce?

Matice se iz ravno onih jajc narodijo,
is kerih se vu malih ležnicah delavne čele naležejo.

65. Kak pà se to godí?

Kda bi se matica poroditi mogla, tè naredijo čele za tako jajce nekaj vekšo ležnico, kera preci močne, okrogle stene imá, ino na strani pogáč ali voščín, liki

želodna lušinka dol visí, tak da je njeno pokrivalo pod se obernjeno, tudi se ona z' več ino daleč bolšo kermno kašo, kak delavne čele, oskerbuje. Toti obé obstojnosti storita, da se iz jajca delavne čele narodí matica.

66. Skos kaj se nam to dokáže?

Skos tó, da is pridelka pogáče, vu keri se znajdejo jajca za delavne čele ino červeke ki še so ne tri dneve stari, čele tudi eno ali več matic izležejo, kaj nam je skoz jezerotere skušenosti dokazano.

67. Is čega obstojí kermna kaša?

Ona je na mero po starosti červekov jako razlíčna. Perva, kero červek dobí, je bela ino imá malo duha. Eni mislijo, da jo troti vu svojemi teli pripravlajo, kajti oni, či nje na zadki stiskavamo, tako belavo mezgo od sebe dajo, kero čele hitro poližejo. Keliko staréši pa červek biva, teliko več kermna kaša diší po médi ino dobiva žučkasto farbo, ino še itak bole sladko diší ona kratko pred zadelanjom ležnic, nadobi zadnič zelenkasto-žuto farbo ino kiselnato sladki duh. Naj več sladkosti pa imá le matíčna kermna kaša. Blizo vsi čelari mislijo, da se kermna kaša skos čele iz meda cvetne moke, vode ino gnojišnice

pripravla, kajti vse tote reči se od čel spobirajo.

68. Je méd, kerega čele is cvetja nosijo, že popuno pripravlen?

Ne! sladka tekoča reč, kero čele pri
svojemi domo pridenji is páš hitro v' ležnice spravijo, še imá dosta vodenih delov v' sebi, zato toti vodeni deli pri preobernenjí pogáč ali voščín lehko vun tečejo. Za tega volo se ona more še tudi od totih delov izločiti, ino to se zgodi skos čele v' noči ali pri dežovnemí vremeni, kda ne možejo vun letati. Najmreč, one toti méd pa požírajo ino ga dajo, kda je vu njihovemi želodci ogosten ino is vsih
drugih delov izločen storjen, skoz svoje vusta pa vu ležnice nazaj, kere nató zadelajo.

69. Nosijo čele tudi vosek is cvetja?

To so čelari dugo mislili, alipa je dokazano, da ga iz meda vu svojemi teli
pripravlajo ino vu naj tenših gibicah med okrožki is svojega zadnega tela ispotujejo, s' kerega se njim skoz druge čele odnaša ino za pogačno ali satovno delo jemle.

70. K' čemi pa streže cvetna moka, kero čele tak gosto na svojih zadnih nogah noter nosijo?

Tote tak imenuvane trošinke se od čél v' ležnice nosijo, se od njih z' medom premesijo

ino zmešajo, potem pa se čelnem
plodi za kermo davajo. Čele pa toto kermo tudi same morejo jesti, naj ispotuvanje voska pobolšavajo, zato se tota zmes imenuje čelni kruh. Totih trošink one jako dosta nanosijo noter, ino vu ležnice zohranujejo, Mi najdemo posebno vu brezmatičnih rojih cele pogače z' njimi napunjene. Vu protiletji nosijo čele nje celó oterdene pa vun.

71. Kaj je čelam še več potrebno k' njihovim delam?

Zamaža ali zavoščina tudi zadelavina po imeni. One jo nosijo is popovja divjih kostanjov, topolja ino drugega drevja.

72. K' čemi je čelam zamaža?

One zadelavajo z' njo raspoke ino odpore vu svojih prebivališah, tudi pa spočinjajo z' njo svojo pogačno delo, naj mu potrebno deržečost dajo.

73. Is čega obstoji toto pogačno delo?

Iz malih ino velikih ležnic, kere-edno na ovo vredujejo, ino na dvoje, edno proti drugi tak naprávijo, da one le eden zovukupni pod imájo. Tudi nastranske stene so zovukupne. Tote ležnice naredijo med sobo lepo zdelane pogače, ali satovnice v' okrogli spodóbi, ino se imenujejo tudi

okrožnice, voščenice, plate, trošenice. Či so ležnice s' plodom napunjene, te nje imenujemo plodne pogače, ali plodne satovnice, proti tem pa, či je v' ležnicah med, jim damo imé, medne pogáče, ali medne satovnice. Vse vkup se imenuje tudi satovjé ali trošinje.

74. Kak so tote pogače sporedene?

Najdemo nje na mnogotere strane sporedene. Neki roji nje delajo od predi ali od letne lukne ravno proti zadi, tak da či ležeči sklad zadi odpremo, med pogače viditi, njihov broj prešteti, ino stan roja, njegovo moč ino zalogo že preci pregledati ino rassoditi znamo. Toto šego, pogače delati, imenujemo merzlo pogačno delo, kajti zrak, či skoz lukno noter pride, lehko med vsimi pogačami skos pihati zna. Drugi roji pa delajo svoje pogače od ednega strana do drugega ravno proti letni lukni, ino to se velí toplo pogačno delo, kajti se skoz letno lukno pridoči zrak od ravno proti stoječih pogáč odderžava, ino zato čele za njimi bole toplo sedijo. Še drugi roji pa se vu svojemi pogačnemi deli premenjavajo, ino idejo od merzlega na toplo pogačno delo prek, ino to se imenuje zmešano pogačno delo. Roji tote šege so navadno naj marneši.

75. Kero bogačno delo je naj bolšo?

Spoznava se od čelarov - saj pri ležečih skladih - občinski le merzlo pogačno delo za naj bolšo, da se čele pri porezavanji ležej dajo strahuvati. Pri toplemi pogačnemi deli se skrijejo čele, da dim ne zmože zadosta noter do njih priti, za pogačami, skos kaj se porezavanje več ali menje žmetno dá opravlati.

76. Kak so ležnice napravlene?

Z' vunvzetjom matičnih ležnic, so one vse šestovoglaste spodobe, ino po edni meri tak lepo v' red napravlene, ki nieden iskustnik tote primerjenosti vu njih, nasleduvati ne zmože. Vsaka stoji zo šestimi drugimi ležnicami skoz nastranske stene, ino s' tremi protistoječimi skos pód, zotovaršena, kajti pod vsake ležnice se skoz spodek nastranskih sten treh proti stoječih ležnic podpira. Tota delna šega dá ležnicam jako terdost. Krajci na odporkih ležnic so nekaj debeléši. Ležnice so velikoti čél celó primerjene. Vse ležnice za trote ino delavne čele imajo nekaj škrilno višek stoječi ležaj, naj vu njih prirasuvajoči červeki, kda se istegujejo, z' glavo nekaj nagorno ležíjo, ino naj med, kda se z' njim napunjavajo, ne zmože istekati. Kda so že napunjene, se s' pokrivalom zadelajo.

77. Kako farbo imájo tote pogáče?

Opervič so izvekšega bele, ino naj več se jim farba dava od pàš, is kerih čele méd nosijo. Od repišovega ino lipovega cvetja so pogáće lepo bele, od rudeče
detele cvetja dobijo arjavo farbo. Para, kero čele vu skladi delajo, pa preoberne lepo farbo, ino jo arjavi ino černi s' pridočo starostjo tak, da so dvuletne pogače celó černe viditi, posebno naj višeše vu stoječih skladih.

78. Se znajdejo tudi krulave čele?

Znajdejo se. Zdrav roj pa njih ne terpi, temoč nje odverže, kak hitro pogublene iz ležnic pridejo, zato da navadnih del ne bi zmogle opravlati, kajti vse je pri njih na delavnost ino zderžanje celega roja zračunjeno.

79. Vumirajo tudi čele vu skladi?

Tudi, ino sicer vu vsakemi letnemi časi, zdela od starosti ino tudi na doblenih ranah — či so pri pičenji žalec zgubile — zdela od bolezni ino od mraza v' zimi. Hitro pa se vse mertve skoz delavne čele, kere snago više vsega lubijo, iz rojov spravlajo. V' začetki protiletja, kde se njih naj več mertvih vu skladi znajde tak da z' njimi eno ali več pešič napuniti znamo, jim moremo na pomoč priti ino njihove prebivališa s' podmétanjom snažiti.

80. So zohranbe, kere čelam za staniša davamo, vse ednega spola?

Ne! one so jako različne, zdela v' ogledi na reč, da so zdaj iz lesa, zdaj is slame naredjent, zdela v' ogledi spodobe, zdela v' ogledi postave, kero jim davamo; zato tudi različne iména imájo, najmreč: leséni čelniki, ali leséni čelni skladi, leséne čelne omare, desnate čelne truge, ali blajnate čelne škrinje, dogaste čelne pute, ali dogasti čelni pučeli, votli bedni, ali votlaki; slamniki, ali slamni čelniki, slamni čelni koši, slamni čelni oglavniki i.t.v. Poglavno nje vse imenujemo po njihovi stoječosti ali ležečosti stoječe ino ležeče čelnike.

81. Kere imenujemo stoječe čelnike?

Tiste, keri primerno s' celim čelnikom naj menši spodnik ino od njega svojo istegoto

proti viški ino globoti imajo. Tu sem slišijo votlaki, desečni čelniki, stoječi skladi, ino slamni oglavniki.

82. Kere pà imenujemo ležeče čelnike?

Tiste, keri imajo ravno prečno, ali ravnovagno ležéčost ino svojo vekšo istegoto od predi proti zadi. Oni se delajo iz deskov ali lesa.

83. So leseni, ali slamni čelniki bolši?

Misli kres toto reč so silno razložene. Leseni čelniki resen duže deržijo, proti tem pa so tudi žmetneši, ino pri ogrebanji rojov imámo z' njimi več dela; ino da ne pustíjo pare ino slaba skos se, zato nastane v' zimi na pristranskih stenah imelje ino sreš, ino zmerzne na léd, od čéga se silni mraz v' rojih rasširja. Za tega volo na konci zime, vu takih čelnikih ne najdemo le samo veliko množíno mertvih čél, temoč tudi prazne pogače s' plesenjo ino tuhnoto obvlečene, ino od ravno tega čele zbetežájo ino vmerjejo; tudi se medne pogače lehko od deskov potergajo. Vsi toti kvari se pri slamnih čelnikih ne najdejo. Bodi si, ki slama čelno paro ino slab vu se vleče, ali ki čelna sapa več odvlaka najde, zadosta, na konci zime najdemo vu njih menje mertvih čél, ino menje plesni,

kak vu desečnih ali lesenih čelnikih; tudi so ležéši ino nam pri ogrebanji rojov včiníjo menje dela.

84. Kaki čelniki so votli bedni?

Oni so iz rilov ali natonov drevnega
stebla na pét do šest šolnov dugote zesekani čelniki, tak da prečna mera znoterne votline blizo en šolen zneše. Na gornemi ino spodnemi konci so oni, naj se ne raspokajo, zo železnimi obróči okováni. Letna lukna je predi na sredi zvertana. Zadi so skos prečno listo na dve polovini razdelani, keri obé sta z' dvema deskoma, z' gornim ino spodnim porezavanskim deskom zadelani. Neki imájo navado, nje znotrah tudi z' lesenimi križi preteknuti, naj se na nje pogače teliko močnej deržíjo.

85. Skos kaj se razločijo od votlih bednov desnati čelniki?

Skos to, ki so toti iz deskov vkup zabiti, ino na obema stranoma s' pokrivalami zadelani. Oni pridejo kak stojaki ino ležaki naprej.

86. Kaj so oglavniki?

Oni so is slame naredjeni čelniki, ino se imenujejo tudi koši, ali slamni stojaki. Njihova spodoba je okrogla, kak valék, zgorah okroglo sklenjena, tak da imà oglavno

spodobo, zato se tudi oglavniki imenujejo. Mi nje najdemo vu mnogoteri velikoti od 1½ do 2 šolnov visokote, ino od 1 do 1½ šolna širokote. Zgorah se pustí lukna, kera se s' čepom zadela. Oni morejo ze vso primerjenostjo biti napravleni, ino
klobase na slamnih svitkih, kere so blizo na 1 perst poprečne mere, debele, morejo močno ino terdno z' verbovimi vitrami, ali z' lipovo oblano, t.j. z' vitrami lipove belinske žilave kože, vkup zešiti biti. Letna lukna je na sredi, ali v' naj spodneši klobasi narediti.

87. Kaj je od totih čelnikov misliti?

Z' njimi je vsako delo jako prilično,
tak dobro pri rojuvanji, kak tudi pri snaženji vu protiletji. Čele sedíjo vu rojih toplo, ino znajo na sili od zgorah biti kermlene. Oni davajo radi naj več rojov ino se pustíjo v' dobrih mednih letah skos podlaganje povekšati ino zato po skladni šegi ravnati.

88. Keri čelniki se imenujejo skladni čelniki?

Vsi tisti, kere znamo skoz na - ino podlaganje povekšati ino pomenšati, ino skos to rojuvanje zabraniti ali pohitriti. Najdemo nje vu stoječi ino ležéči spodobi; perve imenujemo stojake, ali stoječe

sklade, druge pa ležáke, ali ležeče sklade. Tudi znajo oni, tak dobro is slame, kak tudi is lesa ali deskov biti naredjeni.

89. Kak so slamni stojéči skladni čelniki naredjeni?

Oni so jako različni, alipa vsi obstojijo iz malih svitkov, kere, ednega krez ovega djati znamo. Neki so na sredi bole široki, kak na krajih, ino spodni svitki so vekši ali prestranéši, kak zgorni, tak da je taki iz več napostáv obstojéči sklad piramidi pripodoben. Dosta bolše pa je, či oni vsi na svetlobi le edno daloto, najmreč od 12 do 14 perstov imájo. Iz več takih svitkov obstojéči sklád je nato liki valek viditi. Zgorah je on s' pokrivalom oskerblen v' kerega sredi se lukna znajde, kera je s' pilko ali čepom zadelana. Glej obrazni razkaz Nro. 1.

90. Kak veliki se morejo toti slamni svitki narediti?

Naj priličneši so nam, či is šest klobás obstojijo, kerih vsaka en perst prečne mere ima. Oni so nató šest perstov visoki, ino merijo znotrah vu svetlobi 12—14 perstov. Trije taki svitki, eden na drugega sklenjeni, so na ogrebanje roja ravno zadostojni. Mi nje znamo tudi še menše is

treh ali štireh valkov (klobás) narediti, moremo pà jè poznej pri dobrih pášah večkrat podlagati. Glej obrazni raskaz Nro. 9.

91. Kak se toti svitki, eden na ovega naredijo močno?

Ali zó železnimi zapinjami, na 1 perst
dugave (Glej obrazni raskaz Nro. 2), kere se kres spehe dvu svitkov zo svojimi zobmi ali špici vu zgorno ino spodno klobaso zbodnejo; alipa se zbodne na štireh stranih v' naj spodnešo klobáso zgornega svitka od zgorah dol en cvek, ino vu naj višešo
klobaso podstoječega svitka od spodi gor proti vsakemi gornemi cveki tudi povsodilo en cvek. Tote cveke ovijemo z' motvozom, ino močno zvežemo. Jako močen stan dobijo toti svitki, či jim na obema krajoma dvojno slamno klobaso damo, kera prek krez znotrenjo vun stojí ino krajec narédi. Či nató svitke, ednega na ovega denemo, te znamo z' veliko šivansko iglo motvoz
skoz obé slamni klobasi potegnuti, ino tak obá svitka, ednega na ovega prišíti. Spehi pa se z' jilovico zamažejo.

92. Kde se naredi letna lukna?

Celó spodi, ino se vreže ali vu naj spodnešo slamno klobáso, alipa, kaj še je bole dobro, jo napravimo vu zosebni letni

škatli, kero vsakemi čelnemi skladi pridámo.

93. Kak so tote letne škatle naredjene?

One so iz deskov, 12 ali 14 perstov na štiri stene, ino tri perste visoko naredjene. Spodne skrajnice se na desečni pod pribijejo, keri na vsih štireh stranih 1 perst naprej stojí. Vu predni stran skrajnice se na tri perste duga ino pol persta visoka letna lukna zaréže, kera se zna s' potisakom, ki imà spodi grebenaste ali zobčaste vurezke, povekšati, ali pomenšati ino po obstojnostah tudi celó zadelati. Zgorah na skrajnice se pribije rama, kera na vsih štireh stranih. 1 ali 1½ persta naprej stati more. Na toto ramo se devajo slamni svitki. Zadna stena skrajnic se more liki dveri na kožnih
visékih dati odpirati, naj iz letne škatle znamo od časa do časa zjedi zesnažiti — ino one se pri zapiranji zo svilno klupico zaklepnejo. Taka letna škatla nas pri odrojuvanji jako lehkoti. Glej obrazni raskáz Nro. 3.

94. Na kaj pà čele v' takih skladnih čelnikih svoje pogáče močno delajo?

Vsaki svitek dobí znotrah dva hloda, tak da se eden prek naj spodnéše slamne

klobáse, ino drugi pod naj višešo klobáso, proti pervemi vkriž vutekne.

95. Kak so slamni ležeči skladi naredjeni?

Ravno tak, kak stojéči, vu spodobi
valéka, skos ino skos edne širjave. Vu
prednemi pokrivali se najde letna lukna, zadno pokrivalo pa zadéla celi čelnik. Oni nam dajo toti hasek, ki pri nadevanji svitkov ne potrebujemo pomočnika, ino tudi niedne čele ne oranimo, kaj se pri podlaganji stojakov žmetno da zabraniti. Glej obrazni raskáz Nro. 5.

96. Kak so leséni skladni čelniki napravleni?

Oni so, tak dobro stojéči, kak ležéči, is samih štirivoglastih škatel ali skrajnic zostavleni. Tote skrajnice so vkup zabite, ali — kaj jim več deržečosti dáva v' zareže zdelane. One merijo 12—14 perstov vu svetlobi. Vsaka stranska stena je šest perstov visoka, ino en perst debéla. Či tote škatle hočemo za stoječe sklade imeti, te še vu zadno steno postavimo stekléno plato, naj stan čél ino prijemaj njihovega dela, znamo zveduvati; ona pa more zvunah z' desnatim potisakom biti zadelana, ovači jo čele zamažejo. Znotrah se ravno tak, kak pri slamnih svitkih dva hloda ali

trameka za podderžavanje pogačnega dela napravita. Pokrivalo pa more s' prečnimi listami biti oskerbleno, naj se ne zmože vleknuti, zveznuti ali splantati, kaj se tudi še skos to zabrani, či ga s' štiremi železnimi svori (Glej obrazni raskáz Nro. 6) na štiri pristranske stene naj zgorneše škatle privertamo. Toti svori se iz močne svile blizo 1½ persta dugi naredijo. Zgorah se tota svila v' okrožáj vugne, naj se svori lehko dajo vuvertavati. Na sredi pokrivala se tudi okrogla lukna narédi, kero s' pilko zadelamo. Toti desečni skladi se ravno tak, kak slamni svitki na zosébne letne škatle stavijo. Morejo pa tote kište, edna k' oviprimerjeno zravnane biti, naj se edna na ovo lepo priležejo, ino ne zijajo.

97. Kak pà se naredijo is totih škatel ali kišt ležéči skladi?

V' obá pokrivala — zadi ino predi — se lište vupotisnejo, naj se ne zmožeta vleknuti, zveznuti, ali splantati, nató se primerno vu škatle zarežeta, tak da se tesno, pa bres sile, vu škatle postaviti ino vun vzeti znata. Na zaškernenje se vzemejo svilnati zaškori, keri se dajo noter ino vun vertati. (Glej obrazni raskáz Nro. 7) Vu prednemi pokrivali je letna lukna tri perste duga ino pol persta visoka zarézana,

ino polek nje potisák, naj se po obstojnostah zna povekšati ali pomenšati. Škatle so na stranih ino pri pokrivalama, s' kratkimi klini oskerblene, keri se morejo tak globoko vupustiti, ki le glave vunstojijo, mesto klinov se jemlejo tudi kratki cveki z' okroglimi hubami, tak da zmožemo nje z' motvozom omotati ino močno zvezati, ki se edna škatla od druge ne gene. Taki sklad se na posebno klop dene, kera predi šest perstov naprej stojí, ino čelam za letno blanjo streže.

98. Kake slamne čelnike še tudi imámo?

Zvun valekastih ležečih skladov, keri se pučeli imenujejo, ednako široki so ino se od ležečih skladov le skos to razločijo, ki iz ednega celega obstojíjo, keri se ne dá razvzeti, še imámo tudi keglaste ležeče čelnike. Oni imajo spodobo prikroženega, prišpičenega ali prisečenega kegla, so predi 10—12 perstov, zadi pa 1½ do 2 šolnov vu svetlobo široki, ino obstojijo tudi is celega.

99. Kaj je od totih čelnikov misliti?

Oni nam davajo naj več meda, alipa naj menje rojov, kajti so prestrani, ino čelestvo zato more biti skerbno le na svojo zderžanje. Tudi pa je znamo na rojuvanje

spraviti, či imámo za nje po mnogoteri velikoti pokrivala — tak imenuvane slepila — kere znamo od zadi vu čelnike potiskavati, ino čelnike z' njimi bole voske ali bole široke narediti. Čele obrodijo v' takih čelnikih jako dobro, so marne ino nabirajo vu njih naj lepši méd. Zato
tote čelnike imenujemo medne čelnike.

100. Še je več spol čelnikov?

Je še jih jako mnogotero ino oni imajo
od svojih zmišlakov iména: Paltoni, gelievi, vikáči, divjaki, i.t.d. Tu sem slišijo tudi Hibarovi platniki ino mnogoteri pazitni čelniki.

101. Jeli so toti kaj bolši, kak pa prejdoč povedani?

Eni se sicer bolši vidijo biti, polek
tega pa se je čelna reja v' njih le ne više spravila. Tudi so oni za deželáka predragi.

102. Kaj so pazitni čelniki?

Taki, vu kerih znamo na čele polek njihovega dela ino opravila paziti. Oni obstojijo is stekla, ino so, ali is celega, kak oglavniki, spodobeni, ali is steklenih plat, kere so vu rame pušene, vkuppostavleni. Tak imenuvani oglavniki merijo 18 perstov na visokoto, ino trinajst perstov poprečkl. Zgorah imajo okroglo lukno, naj v' njej

leséno palico s' prečnimi klini obesti znamo, na kerih čele svojo delo močno naredijo. Tota palica se skoz leseni čep, s' kerim se lukna zadela, ravná, ino je verh sebe s' poprečnim rilekom terdno napravlena. Taki oglavniki se stavijo na letno škatlo. Is steklenih plat zostavleni pazitni čelniki imájo z' onimi ednako visokoto ino daloto, ino so viditi, kak laterna ali
svetilo. Znotrah se tudi morejo neki rileki na močnoderžanje voščenega dela narediti.

103. Delajo čele v' takih čelnikih rade?

Taki čelniki morejo od zvunah zgostim, iz dvugibnega katuna, ino zmesnim podmetom iz drevne vune prešitim plajšom ogerneni, ino po takemi načini celo otemneni biti, kajti ovači ne ostanejo čele v' njih; tudi moremo nje osem dnevov preveno, kak smo roja v' nje ogrebnuli, z' mirom pustiti, kde so svojo delo spočele ino plod nasadile. Nato pa znamo vsaki den skos celo vuro, ino skoz den večkrat plajš odvzeti ino na nje paziti. Opervič se nad tim sicer razmirijo, alipa pomalem se one na to privadijo. Le moremo vsakokrat po storjenemi pazuvanji čelnik pa s' plajšom skerbno otemniti.

104. Keri is povedanih čelnikov pà so za čelno rejo naj bolši?

Zdela so se nam bolšenosti enega spola čelnikov pred drugim vediti že dale; alipa kdo se s' čelami zna spravlati, bode za čelno rejo vsaki spol čelnikov vedel jemati. Dobro je, či mnogotere spole čelnikov vu svojemi čelinjaki imámo. Pri vednih čelarih najdemo žito slamne ino desečne stojáke — stoječe sklade — kajti so za odrojuvanje naj priličneši, alipa oni nam strežejo le tudi samo k' totemi konci, ino vsi od njih dobleni roji so v' ležáke — ležeče sklade — preobernuti. Polek onih se imajo tudi valekasti slamni ležeči skladi na 14 perstov prečne mere, dà se tak z' njimi naj ležej pustí delati, ino čele v' njih vidom prijemavajo. Tudi je dobro zmes imeti neke oglavnike, da nam vsako leto roje davajo. Velike roje, keri so se na prilično mesto posadili, je dobro ogrebnuti vu slamne keglaste ležáke — ležeče čelnike — zo slepilami, dà naj več ino naj lepši méd nosijo. Leséne ležáke vu čelinjaki imeti, pa je blizo ne vredno, kajti priporočijo se nam ravno tak malo, kak votlaki, ali votli bedni, zato roje v' nje le té ogreblemo, kda slamnih ne imámo. Posebno je pri zbiranji čelnikov

to gledati, da oni naj vse dobre lastnosti v' sebi imájo.

105. Kere pà so tote potrebne lastnosti dobrega čelnika?

Vsaki dober čelnik more

1. Čelam slobodno ino zdravo staniše dati, t.j. nje proti ostremi vremeni ino proti napadom kvarnih stvari braniti.

2. Za delo priličen biti, t.j. roj se more v' njega lehko pustiti ogrebati; more se dati brez zaderžavanja ino težkotenja porezavati, po obstojnostah povekšati ali pomenšati, čelni stan v' njemi ob vsih naših brez nemira ino motenja viditi, čele pri vustopečemi stradi lehko kermiti, ga po dobrospoznanji iz ednega čelnika vu drugega pregnati, z lehkoto iz njega odroje delati, čele vu njemi bres skerbi, ki bi se zadušile, zapréti ino zadelati, njim vu brezmatičnemi stani lehko ino slobodno pomagati, ino ga zadnič brez bojanja, ki bi se pogače v' njemi preklonile ino potergale, od ednega strana na drugo mesto prenesti.

106. Keri is povedanih čelnikov pa imájo tote lastnosti?

Slamni valekasti ležeči ino stoječi skladi ednake dalote.

107. Kero orodjé še je nam polek čelnih prebivalíš pri čelni reji potrebno?

Čelna kapa za oslobodenje lica proti
čelnim žalcom, dve vunatni rokavici, kadni strog, dve gosji peroti, rojno ogreblo, neke lestvice, ročna bzikalnica, škropilnik, ročna žaga, neke raglice od mnogotere dugave, gletvo, vodeno vedro, dva porezavanska noža, posodva z' jilovico, kermne kopanje, i.t.v.

108. Kak je čelna kapa naredjena?

Ona je naj beržej is svilja ali konjskega žinja spleteno gatrasto rešeto ali sito dugave okrogle spodobe, tak velika, ki se z' njo lice dá pokriti. Toto gatrasto rešeto ali sito se prišíje na ogláv platna tak, ki cela možka glava imá znotrah prostor, ino se z njo tudi šinjak zred plečami odene; ino da naj niedna čela od spodi gor ne može noterpriti, jo moremo tesno na se privezati. Imamo pa tudi čelne kape,
kere so cele is svilja spletene ino spodobne starim vitežnim oglavnicam. Tote so resen bole veterne ino hladneše, pa tudi bole drage.

109. Kak je kadni strog napravlen?

On obstoji iz navadnega meha, na njegovo cev je okrogla herganja zo svojo

cevjo nateknena. Tota herganja, kere znoterni poden ino pokrivalo sta cedili ednako na mnoge lukne prevertana, se zná nekaj više svoje srede, kde zarežo imá, narazno vzeti, ino kda je s' perholadjo (stuhnenim lesom) pozderjom, ali starimi platenimi kerpami napunjena, ino tote z žarjavim vogolom na tlenje vužgane, pa zaškernuti.
Zgorah se škornja tota is kotline ali kositara skovana herganja vu mali herk ali cecek. Či se meh začne goniti, te gre veter iz njega vu kotleno ali kositarno herganjo, ino žene is tlenine (tlečega lesa) idoči dim skoz gorni herček vun, tak da znamo čele skos to spokoriti ino pregnati, kam koli je hočemo. Glej obrazni raskaz Nro. 8.

110. K' čemi je ročna bzikalnica?

Z' njo se čele pri rojuvanji k' posedenji prisilijo, ino zaderžavajo, naj ne odletijo. Ona se naj ležej iz bezovca, ali iz odrezane puškene cevi narédi.

111. Is čega se naredi škropilnik?

Is zemlačenih žitnih latov, keri se vu metlo, na močno dva šolna dugo palico, z' motvozom ednako šeteki, terdno zvežejo.

112. K' čemi nam je taki škropilnik?

Na škroplenje čel pri ogrebanji z' vodo, naj bodo krotke ino ležej strahuvati.

113. Kde nam je ovo orodjé potrebno?

Zdela pri porezavanji ino snaženji čelnikov, zdela pri odlaganji ino rojuvanji, zdela pri posebnih čelnih strežbah, kak bomo poznej vidli.

---------

114. Na kaj imámo pri nalogi ali stavlenji čelinjaka pred vsim drugim opervič gledati?

Na prostor, kde si čelnike mislimo
naposeliti.

115. Kaki more toti prostor biti?

On more pred vsimi rečami suho lego iméti, ino ne od vode prepaljen, tudi ne mokroten, muzgavi, mlakasti, berégasti ino jezernati biti, kajti vu povodnah, kda sunčni dnevi pridejo, keri čele na vunletenje vabijo, se jih dosta potopí, v' močovarnostah pa je mraz v' zimi dosta silnéši ino pokonča veliko čelestva, tudi pogáče vu čelnikih rade plesnivijo, ino čelam bolezni načinijo. Nekaj povišana lega je čelam daleč primerjeneša, le ne smé prostor preveč proti vetrom ino viherom, n.p. proti večerniki,

polnočniki ino sevri obernen biti. Tudi ga ne smejo visoki hrami obdavati, temoč on more pred sobo na 16—20 stopinj daleč celó na čistini stati, le ne bodi on blizo peških potov ino voznih stéz nasélen, naj ob rojnemi časi ino po vročnih dnevih od serdnih čél nikdo ne bode oranen. Ravno tak malo se blizo čelinjaka iméti smejo gumle ino druge delavne hranilne, kere veliko terenje, larmo ino prasko delajo ino zemlo trosijo, tudi pivovari,
pekalnice, lončarske, apnene ino ciglene peči, kere dosta dima rasširjavajo, ne smejo blizo stati. Ravno tak malo smejo velike jezére, mlinske zajeze ino ribniki, kres kere
bi čele letati mogle, blizo biti, ali široke reke mimo tečti, kajti se tak mnoge čele, posebno po veternih dnevih v' njih pokončajo. Resen je, da ne imámo oblasti, ki bi si prostor za čelinjak zvolili, kak si ga želímo, temoč on se more po obstojnostah ravnati, polek tega pa je le vseli na to gledati, da naj bode prostorno selo od povedanih nedostatosti ino kvarnosti, keliko mogočno, oprosteno.

116. Kaj je proti tem blizo stavitnega čelinjaka pridno?

Ogradi, verti ino cvetni travniki, repišne njive, lipovo drevje, mali tekoči potoki

ino gnojišnice, is kerih čele svoj strošek za hrano ploda nosijo.

117. So tudi visoke dreva blizo čelinjaka dobre?

Či davajo čelam senco proti poldnevni
vročíni, tè so one ne bres haska, alipa da se roji večkrat radi na nje posedejo, tak da nje z' nevarnostjo ino težkoto od tamdod ogrebati moremo, zato je bolše, či le nizoke dreva, kutine, ternine, ino ribezni germi blizo čelinjaka stojijo, ino či še njih tam ne rase, je potrebno, nje zavolo rojov tá nasaditi, naj oni, či drugega priličnega prostora za vusedenje ne najdejo, na nje posesti znajo, ino ne odletíjo.

118. Kaki more biti prostor pred čelinjakom?

Pred čelinjakom ne smejo nikake visoke rastline stati, kere bi čelam vun- ino
noterletanje zaderžavale ali težkotile; ino na 4 ali pet stopinj daleč pred čelinjakom tudi ne smemo nikake trave rasti pustiti, temoč moremo zemlo z' drobnim peskom posipati.

119. Zakaj to?

Zato, da se vu travi blizo čelinjaka rade zderžavajo krapavice, žabe, kušari ino druge čelam protivne žižale, od kerih

se čele, kda jako obložene tam nizo padnejo, hitro požrejo. Tudi se večkrat pri rojuvanji zgodí, ki matica, či še ne zna dobro leteti, dol padne, na kaj, či se ona is trave ne zmože pa kčasi povzdignuti, ali či se ne najde, se roj pa nazaj vu svoj materni čelnik oberne.

120. Proti keremi strani more čelni izletáj biti nà ravnan?

Nad tim se znajdejo pri čelarih jako razlíčne misli. Eni ga hočejo ravno proti poldnevi namerjenega iméti, ki bi se čele po totemi načini sunčne toplote naj več vživati znale, ino zato v' totemi naravnanji tudi naj več rojov davale. Polek tega pa imá tota postava le tudi svoj kvar, ki se vu vročnih letah dostakrat pogače v' čelnikih raspustijo ino potergajo, v' čemi se dosta čelestva pokonča, ino celó še živo čelinstvo v' nevarnost pride, tudi matico zgubiti. Z vun tega se čele skos preveliko vročino vu čelnikih pri svojemi deli odderžavajo ino motijo, tak da gostokrat vu celih gomolah nemarno bres vsega dela zvunah sedíjo. Drugi proti tem priporačajo postavlenje čelinjaka proti jutri, ki bi čele vu totemi naravnanji naj marneše bile, kajti bi se one že skos perve žare juternega sunca na delo zbudile. Alipa mnogi nam

toto postavo odpovedavajo, ki bi se od
juternega vetra dosta čél pokončalo, ino ki rano vunletenje čelam ne bi pridno bilo; kajti še bi cvetje bilo zavečeno ino z' roso napunjeno, od čega si bolezen prinašajo. Pa drugi nam hvalijo obernenje čelinjaka proti poldnevno–juternemi strani, ino vadluvajo, ki toto namerenje čelinjaka
vse haske dava ino napovedane kvare isklenuje. Zadnič nam mnogi slavlojejo tudi naravnanje čelinjaka proti polnoči, ki bi čele na toti način bole marne bile ino vu protiletji ne začele prej izletavati, kak kde bi zrak že potrebno segret bil, zato se njih tudi menje bi pogubilo.

121. Kera med totimi mislami pà je naj pravéša?

Med vsimi naj praveša ino skoz, mnogoletne skušenosti poterdena misel zdajnih naj imenitneših čelarov je: postavlenje čelinjaka od poldnešnega sunca nekaj malo proti jutri. Alipa da nam mnoge obstojnosti totega postavlenja večkrat ne dopustíjo, zato si znamo čelinjak tudi ravno proti poldnevnemi sunci nameriti, le moremo skerbni biti za potrebno senco proti sunčni žgečíni na čelnike, naj se vu njih pogače ne raspustíjo, ino potergajo, ino da čele ne bodo nemarne brez dela se zvunah

vu gomole zosedavale. Tudi obernenje čelinjaka proti jutri je neke hvale vredno, čele so rade delavne, ino davajo roje blizo tak gosto, kak v' obernenji proti poldnevnemi sunci. Ali tudi pa je resen, da se v' toti postavi od preranega vunletenja, kde še je mnogokrat prehladno ino paša premokra, dosta več čél pokvarí, kak vu postavi proti poldnevnemi sunci. Tudi naravnanje čelnikov proti polnoči ali sevri se resen priporoči skoz dobivanje dobrega meda, posebno či pred čelinjakom proti totemi kraji je lepa paša; alipa či premislimo, ki v' toti postavi vsaki merzel veter ino dež naj ostréj nad nje pride, jih dosta
zaprávi, ino se zato menje rojiti zmožejo, te spoznamo toto postavo več za kvarno, kak za dobro. Naj menje dobro pa je obernenje čelinjaka proti večernemi sunci, kajti čele vu svojemi mari ino deli predaleč zaostanejo ino se tudi malokda rojíjo.

122. Kak pà se čelniki naposelijo?

Naposeluvanje čelnikov je po mnogoterih stranih mnogotero. Neki, keri imajo roje v' oglavnikih t.j. stoječih slamnih koših, si naredijo pod vsaki koš štirivogelnato ali okroglo klop, na štireh, dva šolna, visokih nogah, verh koša pa slamni klabuk, ali desečno streho, ino naposelijo

tak vsakega roja zoseb po ogradili, travnikih, njivah, ino povsodik indi, kde je čelna paša. Drugi pa imájo zosebne čelnice, čelinjake ali čelne hrame, ino to je tudi dostakrat več ali menje pridnéšo.

123. Kak je čelnica postaviti?

Vse pride na priročen prostor ali mesto, ino jeli dosta ali malo čelnikov vu njemi naposeliti zmožemo ali hočemo. Či prostor imá preci veliko dugavo, tè sklenemo štiri sohe zo štiremi prečnimi trami, postavimo toti strog na 1½ šolna visoko od zemle na močne terde podlage is kamenja, ino ga pokrijemo zgorah z' nadolno nazertno streho, na trameke po dugem pa položimo lepo široko klop, ino tak je čelnica naredjena; le še si tudi zadi moremo teliko prostora pustiti, da naj dopridoče dela s' priličnostjo opravlati, nastave delati, čelnike noter ino vun nositi znamo i.t.d. Či pa je prostor vozki, ino bi mi le radi vekši broj rojov iméli, tè moremo čelnico na dve klopi ali dva poda narediti. Polek tega ji damo le neke šolne več visokote, ino pribijemo vu zareže na sredi soh še pa dva prečna trama, tak da zgorni pod ali predel na 3½ šolna verh spodnega zo svojo klopjo stát pride. Streha pa zna biti

cigléna, dosečna, ino tudi slamna, s' kapom nazaj.

124. Je taka čelnica nam tudi že zadostojna?

Za čelno strežbo nam je ona sicer zadostojno prilična; alipa ona ne brani čél zadosta pred dežom, snegom, tatostvom, doskočnostjo ino poželnostjo. Pred tim zna le čelinjak ali čelni hram roje sloboditi.

125. Kak pa se taki čelinjak narédi?

Njegova postava se zna po mnogoterih načinih napraviti, alipa predne potrebe za njega so: slobodnost, močnost, terdnost, ino priličnost.

126. Skos kaj damo čelinjaki priličnost?

Skos to, či njemi njegov potreben
prostor, t.j. dostojno dugavo ino globoto ali širokoto damo, vu čemi pa se blizo vsi čelari zagledajo ino spozabijo.

127. Kak dugi pa more čelinjak biti?

To pride na broj rojov, kere, ednega kre drugega naposeliti hočemo. N.p. či roj imá predi 1 šolen dugave, tè bi mogel med njim ino naj bližnešim rojom vseli še prostor od 8—9 perstov prazen ostáti. Či je zato čelinjak 14 šolnov dugi, tè se vu njemi na réd ne može več, kak le 8 čelnikov naposeleti.

128. Zakaj pà moremo roje, ednega od ovega tak daleč rasposeliti?

Zato, či bi bole vozko eden kre drugega bili naposeleni, da se naj čele, kere
pri dobrih pašah z' velikim čelestvom ino premalim prostorom rade zvunah pred čelnikom sedijo ino med sobo sem ino ta bežijo, zo sosednimi roji ne bi mešale, grizile ino v' deli edna ovo motile, ino da tudi matice, či na oploduvanje vun letijo, pri svojemi nazajpridenji naj ne bi znale lehko zaleteti ino se zato od bližnega čelestva, med kero zajdejo, zaklale. Za tega volo najdemo vu čelinjakih, v' kerih so roji preblizo, eden kre drugega naposeleni, dosta več brez matičnikov, kak pa vu čelinjakih, v' kerih so roji po dostojni daloti, eden kre drugega naposeleni. Tudi je s' čelami pri porezavanji ino odrojuvanji daleč ležej delati, či zadosta prostora imámo, tak da bi se znal, či dva roja nekaj malo, ednega od ovega genemo, še en roj zmes postaviti.

129. Kak globoki, ali široki more čelinjak biti?

Globota ali širokota menje 8 šolnov ne dá nikoli potrebne priličnosti; kajti zadi rojov ne smemo le samo brez zadévanja mimo hoditi znati, temoč tudi vsakotero

delo, ležáke, ležeče sklade, na selo posadjati, ino bres protivnosti od sela jemati ino odnašati, tudi pri porezavanji, odrojuvanji, nastavlanji ino podlaganji od pomočnikov prilično oblehkotenje dobivati.

130. Keliko pà moremo čelinjaki visokote dati?

To pride na našo volo, jeli roje na
dvema, ali treh klopah, edno verh druge
imeti hočemo. Od edne klopi do druge
more naj menje pet šolnov visokote biti. Kdo imá same ležáke, se zna tudi zo 2½ šolnom visokote za vsako medklopje zadovoliti. Kdo pa polek ležakov tudi stojake, stoječe sklade iméti hoče, more vsakemi medklopji naj menje pet šolnov visokote dati. Polek tega pa je ne dobro, čelinjaki več, kak tri medklopja dati.

131. Zakaj pà je čelinjak više treh klopi ne dober?

Zato, da se s' čelami na visokoti ne pustí prilično delati, da čele pri rojuvanji ležej odletíjo, ali se na visoke dreva posedejo, s' kerih so z' nevarnostjo ino težkoto ogrebati.

132. Kak visoko more naj spodneša klop od zemle biti?

Naj menje na 1—1½ šolna, naj roji pri silnih dežovnih zlevih ne bodo z' vodo ino blatom vtepeni, ino tudi miši ino druge žižale tak lehko do njih príti ne zmožejo.

133. Kero naravnanje pà moremo strehi dati?

Nadolno strešje obernemo proti zadki,
pustimo pa tudi predi 1½—2 šolna povéšen káp, naj dež ne zmože na roje
plati. Na vekšo odderžavanje deža znamo
preden povišek, či je potrebno, še niže z' blanjami povesiti ino zadelati.

134. Kaj pà dá čelinjaki naj bolšo streho?

Lončni ožgani pokrovniki, tudi blanje
ino deski; naj menje pa slama, da se v'
njej pavuki ino druge čelam kvarne žižale posebno rade gnezdíjo.

135. Kak damo čelinjaki potrebno slobodnost?

Či ga iz močnih lepo stésanih bervi na vsih štireh vogelih vkriž zdelamo, ino méd spehe, keri se eden k' ovemi tesno priležti morejo, kline zavertamo, či ga predi, pet ali šest perstov nad letnimi luknami močno zarantamo, ino tudi dveram

taki zaklep damo, ki nam nikdo ne
može v' čelinjak priti, ino roje kvariti ali odnašati.

136. So tudi zidani čelinjaki dobri?

Ne! oni so radi mokrotni, v' zimi
premerzli, po leti dostakrat prehladni, ino tudi ne tak močni, kak leséni.

137. Kaj je pred letno lukno vsakemi čelniki napraviti?

Potrebno ino pridno je čelam, njim pred njihovimi letnimi luknami spodi, neke perste široko, nekaj nadolno blanjo pribijemo, na keri se, kda is paše sililo obložene priletíjo, vustaviti ino nekaj odpočiniti znajo, prej kak se vu čelnik podajo; ovači nam mnoge padnejo na zemlo, se pri hladnemi vremeni odrevenijo ino pokončajo.

138. Kak pà začnemo čelno rejo?

Moremo gledati si neke dobre roje spraviti; kajti ne je dobro, či — kaj se naj beržej zgodí — čelno rejo začnemo le z' ednim, alipa se tudi celó z' mladim, novo ogrebnenim rojom. Či nad mladega roja prehitra ino ostra zima pride, se ga lehko naglo pa znebímo. Ravno tak se nam zgodí, či si le en sam stari čelnik za spočetek kupimo, kajti navadno moremo

čele, či se protiletje pomudí, kermiti, ino či to popustímo, te se ne oplodijo, nam ne dajo roja, ino duge leta preminejo prejdoč, kak do pomnoženja pridemo. Ino či se nam roj celó matice znebí ino na nikaj pride, tè na enkrat vso veselje zgubímo ino čelno rejo popustimo. Zato či hočemo s' čelno rejo obroditi, jo moremo naj menje s' tremi ali štiremi dobrimi roji začéti.

139. Kaki morejo roji, kere kupimo, biti?

Oni morejo čelnati ino žmetni, čele
zdrave ino od dobrega ploda, ino matica
rodna biti.

140. Kak se spozna, ki je roj močnega čelestva?

Vu protiletji ino po leti je to lehko is čelnega letanja ino marnega nošenja, iz obsedenja letne lukne ino dela, tudi iz močnega šumenja ino bernenja spoznati; vu pozni jeséni ino v' zimi pa se ovádi močno čelestvo skos tó, pri pervemi poterkanji na čelnike, čerstvi živi pošûm znotrah med njimi postane, se po vupihnenji naše duške ali tobačnega dima skoz letno lukno, kčasi neke ino skoro tudi mnoge čele pred njo prikažejo, ino se pomalem na kup zberejo; či se pri

genenji, odpertji ali povzdignenji roja močno ino obstojéčo šumenje dá čuti, ino posebno, či vu začetki protiletja roji znotrah od gnusobe ino mertvih čél so osnaženi, kajti to je ovadna znamla, ki je čelestvo nesnagoto že vun spravilo, ino zato brojnato, močno ino marno biti more, či je ne kde že lastnik sam rojov zesnažil.

141. Zakaj moremo pri kupili čel tudi na žmečo gledati?

Zato, da je žmeča v' jesén ino pri
dokončanji zime ovadna znamla znoterne
velike zaloge, kera zna le od močnega
ino marnega čelestva noternanošena biti. Ne pa je le samo na žmečo gledati, kajti zna roj v' jesen ino pri začetki protiletja močen biti, ino polek tega svojo matico le iméti zgubleno. Da bi znali, keliko je prazen čelnik vagal, te bi kupili roje naj bole dobro po vagl. V' jesen more dober
roj 36—40 funtov, ino vu protiletji 24—30 funtov vagati.

142. Is čega vidimo, da roj imá rodno matíco?

To se nam pokaže iz nazočnega nasada ali ploda. Naj se nad tim presvedočimo, moremo čelnik odpréti, čele z' dimom nekaj malo nazaj pregnati, ino prazne

pogáče rasteguvati ali odrezavati, dokoli se nam nasad ali plod ne prikaže. Keliko bole brojnati je nasad ali plod viditi, teliko rodneša je matica. V' jesén pa znamo le samo iz močnega ino čerstvega čelnega letanja, iz noternošenja trošín na nogah, ino is hitre živnosti pri odpertji rojov na nazornost rodne matice sklenuti.

143. Kako ovadno znamlo pà imámo od čelnega zdravja?

Hitro, čerstvo člno letanje, pitno
nadelanje, čiste ino snažne bele satovnice ali pogáče, dober duh, ino odbitje mertvih čél, tudi obilen dober nasad ali plod v' roji nám zadosta posvedoči zdravje čelestva. Či pa je roj pun mertvih čél, satovje černo z' gnusobo ovlečeno, se is čelnika merzki dnli rasširjava, ino čele lenobno, trudno, pobito ino nemarno letijo, tè je vseli na bolezni stan sklenuti.

144. Ob keremi letnemi časi moremo čele kupiti?

To se zna vu vsakemi letnemi časi
zgoditi; protiletni kúp pa je naj bolši ali naj slobodnéši.

145. Zakaj pà ravno protiletno kuplenje?

Zato, da ob totemi časi stan rojov naj ležej zvediti ino polek tega oko ino

vuho, vago ino medno mero, dim ino nož na pomoč jemati znamo. Resen pa so roji ob totemi časi tudi naj dražesi.

146. Kda so roji naj menje dragi?

V' jesén, kde čelari svoje roje pregledavajo ino izbirajo; ali dobímo pa ob totemi časi dostakrat roje, keri so brez matice, keri so se zarojili, ino se žmetno skoz zimo prederžati dajo; ali pa tudi lehke roje, keri nam v' zimi preidejo. Skozzimskih nevarnosti ne smé spočétel čelne reje na se vzeti.

147. Znamo roje tudi po leti kupiti?

Tudi, pa ne brez nevarnosti; kajti či
kupimo stare, te je satovje ali pogačje tak mehko, ki se zna vu prenašanji potergati. Či pa kupimo mlade, tè se je bojati, ki nam pa izletíjo, posebno, či so se ne že več dnevov vu čelniki privadili ino začéli delati. Roji, keri so se vu pervih desetih dnevih Junia dobili, so več vredni, kak pa na konci Junia dobleni. Či pa le stare roje hočemo kupiti, te moremo s' kupuvanjom noter do zadnega Septembra čakati, kde satovje že pa terdost ima, ino roje brez nevarnosti prenašati znamo.

148. Kaj še je več pri kupili čel zaponiti?

Naj si niednega roja ne kupimo vu bližini ali domačemi strani, kajti taki roji

navadno radi pa na svojo staro staniše
nazaj letijo, skos kaj se kupleni roji silno oslabijo, zvun, oni so daleč sem priletéli ino se ravno tisti den ogrebnuli. Dala, vu keri kuplene roje naposeliti hočemo, more naj menje 1—1½ vure od njihovega prednešega staniša biti odležeča. Tudi moremo skerbni biti, čele od dobrega marlivega ploda dobiti, kere se rade rojijo, kajti tudi med čelami se najde prislovo: Šega ne odverže šege. Ravno tak se ogiblimo tudi, ropanice kupiti, kajti one svojega ropanja nikoli ne popustijo, ino mi bi si zato z' njimi le svadjo načinili. Zadnič tudi gledajmo, čele iz božnéših stranov dobiti, kajti one so marlivosti privadjene ino obrodíjo v' lepo cvetéčih krajih jako dobro.

149. Kak pà se kupleni roji prenašajo?

Polek tega moremo jako pazko iméti, naj se pogáče ne potergajo, ino čele ne zadušíjo, ali zadelka ne prederejo. Po leti se stari roji, keri so popuno nadelani, nikak ne pustíjo prenašati, temoč to se zna le skoz mlade roje zgoditi, keri so se ravno ogrebnuli. V' jesén ino vu protiletji, kde je satovje terdo, se je pri prenašanji menje skerbéti, le se more to po oblačnih, ali dežovnih dnevih, alipa v' noči

zgoditi, kde čele ne lečejo. Tudi moremo polek tega vseli, keliko mogočno, vso skerb iméti.

150. Kak se prenašanje opravla?

Večér prejdoč zadelamo letno lukno s' prevertanim kositarom ino zamažemo vse raspoke na čelniki s' jilovnico, kera je s' kravnikom na pol premešana, naj
nikde ne može niedna čela predreti. Še
bole slobodno pred zadušenjom je, či
spodni odpertek pri stojakih, ino zadni
odpor pri ležákih z' redkim platnom zavežemo, naj čelam zrak ne pomanka. Vu
jutro, ali kda se z' rojom napotiti hočemo, privežemo čelnike na korbe ali na nosila, ino je pustímo od skerbnih ludi nesti. Či vu dvema vurama ne možemo do stanišnega strana priti, ino dén biva vročen, ali sunce sija ino prižíga na roje, te dobro storímo, či se vustavimo, čele iz nosil odpodenemo, njihove letne lukne odpremo, ino nje skoz dén letati pustímo, večér pa nje pa zadelamo ino dale spravlamo.

151. Jeli rojov ne možemo tudi na kolah dale spravlati?

Zmožemo, či so v' oglavnikih, t.j. slamnih stoječih koših, ino nje na pašo spravlati hočemo.

152. Kak pà se to zgodi?

To se zgodí tak: Pripravimo si za vsaki koš jako redki snažen pert. Kda je roj na pert djan, tê pertne škrile kres koš zložimo, ino njè z' iglami ali cveki vkup zbodnemo, spodi na krajci okoli druge ali tretja slamne klobase zvežemo pert tudi z' motvozom tak terdno na koš, da niedna čela ne može vun príti. Kda so roji tak zadelani, tè nje obernemo pomalem ino skerbno na tisti stran, na kerega so satovnice po dogem ali skončki pridelane ino je položimo v' ravno toti legi na koja mèd visoke lestvice, jim podstelemo debelo slame ino je potém obernemo celó prekopički na glave tak, da s' pertom zadelan košni odspodek ali odpertek ravno višek stojí; zmesne prostore med koši pa napšemo popunoma z' mnogo slamo, naj z' mirom, močno ino terdno eden kre ovega tečijo. Polek tega moremo pazko iméti, da roje na kolah tak napostavimo, ki bodo tisti njihovi strani, na kerih so pogače pridelane, proti kolnim lestvicam, ino ne na konje zravnani. Po takemi načini se nikak lehko od voznih bitkov ne pokvarijo. S' pridóčo nočjo potém se z' roji naložene kola celó pomalem ino zo skerbnim prigledom pelajo na pašo. Polek

vse skerbi pa se večkrat le tudi nagodí,
da se pogáče v' ednemi ali drugemi čelniki pokvarijo, alipa celó zotisnejo ino potergajo.

153. Na kaj je pri naposeluvanji čelnikov pazko imeti?

Moremo posebno na tó gledati, naj zadi ob 1 perst ino po obstojnostah 1½ persta više stojíjo, kak predi. Skos toti škrilni nadolni stan se odtok vode, kera posebno v' zimi is pare ali slaba čél nastane, oblehkoti, ino tudi se skos to iznašanje mertvih čelam jako pomaga.

---------

154. Moremo tudi na omnožavanje rojov biti skerbni?

Moremo! kajti či to popustímo, te lehko skoz mnogotere nepriložnosti hitro pa vse roje zgubimo.

155. Na kelikoteri način se godí pomnožavanje?

Na dva načina, zdela skoz narav,
zdela skoz iskust.

156. Kak se to godí skoz narav?

Čele delajo same, kak vse druge stvari, skoz lastni od stvoritela doblen primár na svojo pomnožavanje. Či je protiletje ino leto toplo, zmes mokrotno, či vse lepo ino rodno rase, či je cvetje puno sladke mezge, ino mnoge druge obstojnosti prilične, te nam vsako čelinstvo vu vsakemi leti eno ali več matic porodí ino roje dava.

157. Kaj se velí rojiti?

Či se z' matico veliko čelestva zotovarši, ino se matica z' njim na svojo lastno čelinstvo napoti, tè se z' njo vse njene čele z' velikim šumenjom ino bernenjom is čelnika podavajo, ino to se reče rojiti.

158. Kak pà se po lastnemi načini rojuvanje nagodi?

Či je protiletna paša jako rodna ino zdačna, tè se čele brojnato pomnožijo ino so skerbne, eno ali več matic izležti. Stara matica iše to sicer z' nevošlivostjo zabraniti, kajti ona pohotlivo gleda; napravlene matične ležnice, ino vu njih naposadjen plod razoriti ino porušiti; alipa čele imajo okoli matičnih ležnic skerbno stražbo ino staro matico tega odderžavajo. Zmes totega časa se čelestvó od dneva do dneva pomnožáva, prostor vu čelniki biva preveno bole tesni, spara vu njemi prihaja, ino čele začnejo vunsedéti. Či potém edna ali druga matica vunletí, te postane — zato da se mlada matica nekim čelam bole dopadne, — nemir ino svadja zo staro matico, nejedinost prebiva priveno vekša. Ino čele, potem, kda se prejdoč vu staremi čelniki na neke dneve

jako sito meda najejo, se povzdignejo z' velikim pošumom na rojuvanje.

159. Ob keremi časi se nagodí rojuvanje?

Naj beržej vu mesecih Maja, Junia ino Julia pri toplemi vremeni. Čele si k' tem zvolijo lepi den, či je zrak na gromsko vreme kazéči, ino naj več, či se je na dén prejdoč medna rosa prikazala. Dnevni čas je ne na vuro primerjen. Nagodí pa se od osme pred poldnevne do šterte popoldnevne vure. Pervi, rani ali predni roji se izveržejo blizo vseli pred poldnevom, malokda po poldnevi, ino drugi, pozni ali zadni roji po poldnevi, ali tudi ob poldnevi.

160. Keri roji se imenujejo pervi?

Vsaki pervi roj, kerega čelnik dá, ino s' kerim stara matica vungré, se imenuje pervi, rani ali predni, vsi drugi pa, keri iz ravno onega čelnika pridejo - ino kerih zna dvoje, troje ino več biti - se velíjo pozni ali zadni roji.

161. Kda pridejo pozneši roji za pervimi?

Dostakrat izidejo poznéši roji že zred pervimi, ino to je vsikdar dobro, da so taki dvojčetni roji silno močni. Ino to se zgodi naj beržej, či ob časi, kde je pervi roj izíti hotel, dežovno vreme pride,

kero ga od izidenja zadenerží. Zmed totega časa se izležejo neke mlade matice is svojih ležnic, tak kak tudi množina drugih čél, ino skos to se nemír vu čelniki tak pomnoži, ki pervi ino drugi roj na enkrat izletíta. Ravno tak se zgodí gosto, ki s' pervim poznešim rojom tudi drugi ino tretji pozneši roj izide. Taki roji so občinski jako močni, imajo med sobo dvoje, troje ino več matic, se vu mnogoterih gomolah naposedavajo, ino da se nad zvolenjom prave matice ne zmožejo zediniti, se zato radi vzdignejo ino odletijo. Po vodbi pa pride pervi poznéši roj, či se ne prikaže za pervim že na tretji dín, naj beržej na šesti, deveti ali trinajsti dén, malokda poznej.

162. Je dobro, či nam četniki v' ednemi leti dosta rojov dajo?

Ne! kajti skoz večkratno rojuvanje se vsaki čelnik vu svojemi čelestvi odviše oslabi, ino zgubi vsakokrat od dvu do treh funtov meda, tudi si čele, či njih ne zmožemo na pašo spraviti, malokda svoj potreben strošek nanosijo. Čelniki, keri več rojov dajo, zgubijo dostakrat tudi matico. Ne smemo zato niednega čelnika več. Kak samo enkrat, ino vu dobrih letah

nikoli ne več, kak le dvakrat rojiti pustiti.

163. Keri roji se imenujejo mladičniki?

Či pervi roj še vu tistemi leti roja dá, te se taki dán roj imenuje mladičnik. Oni so redki, ino le vu dobrih letah, kde čele jako ranega časa, že vu Maji, ali pervih dnevih Junia, roje ispušajo. Ne smémo pa njih za srečo iméti, kajti njihov materni roj se skoz nje silno oslabi.

164. Keri roji se imenujejo prisiljeniki?

Prisiljeniki se imenujejo tisti roji, keri morejo po sili is čelnika iti, ali zato da so se nad njimi vu čelniki červi ino moli prevzéli; alipa tudi zato, da se vu čelniki ne znajde več nikaka zaloga meda. Po zadnemi prigodi se imenujejo tudi zagladniki ali stradniki, ino da vu totemi sirotnemi stani navadilo radi nad bogate čelnike padajo ino se tam noterprositi išejo, se zato tudi zovejo sirotniki. Oni pridejo naj beržej v' Aprili, Septembri ali Oktobri vu toti hujdi stan.

165. Kak se zaderžíjo čele pri rojuvanji?

One se pri rojuvanji skažejo odviše možilne ino vesele. One se izmetavajo ino issipavajo pri izidenji is čelnika z' nagloto, edna krez ovo, nikak nači, kak da

bi se skos pse vungnale, se povzdignejo na zrak, se tam z' bistrim letanjom vkriž motajo, ino davajo polek tega celó lasten glas od sebe slišati. Či je letna lukna na čelniki, is kerega ishajajo, nekaj vozka, tè terpí toto izidenje šest, osem do deset minót, zmes totega časa davajo čele, kere se že zvunah čelnika znajdejo, svojo germoto vu zraki preveno čuti, ino storujejo našim očém naj prijetnéši prigléd. Matica pride is čelnika še le tè, kda se že polovica čel znajde zvun čelnika, ona se povzdigne s' posebno velikim glasom mèd rojéčo čelestvo, kero zdaj nekaj bliže vkup letí, ino se po malem od čelnika oddaluje. Mnoge čele, da so se z' médom jako obložile, se pogroznejo na zemlo, ali si sedejo na odpočinenje na naj bližneše reči. Kda je zadnič celi roj svoj materni čelnik zapustil, te se on preveno bole ino bole vozko vkup potegne, ino se ogledava za stranom vu bližini ali nekaj dale vkraj, kde bi se znal posedéti, ino toti stran je zdaj nizni germ, zdaj veja, ali rastika, zdaj drevno steblo, zdaj bližno plateno beliše, zdaj meja, zdaj bližna streha, ali kaka druga reč, kera se čelam vidi prilična. Tu se zbere čelestvo okoli svoje matice vu gomolo, ali visi liki grozd, mošnja,

ali vreče, ena na ovi, ino čaka dokelič ga ne ogrebnemo vu čelnik; večkrat pa si iziše on tudi dalíno, ino pustí čelara za sobo gledati.

166. Imamo ovadne znamle, kda se čelnik hoče rojiti?

Imamo! le so one posebno pri pervih rojitbah ne vseli na čas gotove. Občinski valá vunsedenje za znamlo bližnega rojuvanja; alipa dostakrat sedíjo čele več tjednov zvunah pred čelnikom, ino se le ne rojíjo; kajti one vunsedijo ali le zato, da ne imajo zadosta prostora, ali da je kratko prejdoč matica preminula, ino čele na izleženje nove matice čakajo. Nekaj bole zanašliva, pa tudi ne celó nevkanliva ovadna znamla je, či čele pri svojemi domo-pridenji is paše zo svojimi obloženimi nogami ne idejo vu čelnik, temoč se k' vunsedéčim čelam pridružijo, ino na izidočega roja čakajo. Druga znamla se nekaj vekše verlivosti je izletavanje trotov pred osmo vuro vjutro. Kda je izidenje celó blizo, tè se kaže živlenje ino migetanje mèd vunsedéčimi čelami, one bežíjo pobitoč noter vu čelnik, ino to je nagli čas, kde se z' medom oblagat idejo, naj bi z' neko gotovo zalogo svojo novo čelinstvo spočele, ino na neke dneve strošek iméle, či bi kde

hudo vreme se nagodilo. — Pri pozneših
rojih je gotova znamla njihovega bližnega izidenja, či matico čujemo kunkavo popevati. — Eden ali več dnevov po izidenji pervega roja, dostakrat tudi na ravno tisti dén, čujemo, posebno po jutrah ino vetjerah, pa tudi skoz dén, kda pridemo vu čelinjak blizo čelnika, keri je roja dal, čerstve glase, nikaj nači, kak da bi nje iz male trompete slišali: Ti! ti! ti! Toti glasi pridejo od matic, kere se vu čelniki za predno gospodinstvo potíčejo, kajti dava se nam več glasov čerstvo razločno slišali. Na toto kunkavo popevanje: Ti! ti! ti! pridejo dostakrat tudi drugi glasi, keri se nabližavajo rečjemi kerkanji: Kerc! kerc! kerc! Toto kunkavo popevanje imajo matice dostakrat skoz več dnevov brez henjanja, ino mi moremo na to dobro paziti, kajti toti drugi roji radi odidejo. Kda zadnič toto matično tikanje ino kerkanje henja, ino roja pa le ne dobimo, tè so matice živlenje zgubile, ino mi najdemo nje potém mertve pod čelnikom na zemli, ali na blanji pred letno lukno.

167. Kak se imá čelar pri rojuvanji zaderžati?

On more na roja naj vekše paznost imeti, ino polek tega, keliko mogočno, tihoten

ino miren biti; on ne smé s' cingétom, ali kakim drugim klepétom ne zo sem - ino táderkanjom, tudi ne zo škroplenjom prerane praske ino larme delati, kajti skos to se začnejo čele motiti ino od posedavanja odderžavati. Naj bolše je, či se čelár zo bzikalnico v' roki že pri začetki rojuvanja pri čelinjaki kre punega škafa vode postavi ino na roja zvesto pazko imá, kam se ravná ino kde hoče posesti. Či pa vzeme čelár v' pamet, ki se roj više povzdigáva ino pretí odletéti, te more on kčasi nekokrat verh njega vode bziknuti, tak da bodo kaple, kak dež od neba na čele padale. Či se to hitro nekokrat po redi zgodí, tè se roj naglo začne ponižavati ino posedavati, kajti to ga od visokega letenja ino odidenja naj hitrej odstraši.

168. Jeli cingét zo zvunčeki, pundvami ino kosami na posedanje roja nikaj ne pomága?

Celó ino celó nikaj! temoč to je le navadna šega, skos kero čelár ovádi, da se njegove čele rojíjo, ino nam oznanúje, da roj njemi sliši, či ravno si kde koli hoče posesti.

169. Kero orodje je nam pri rojuvanji še dale potrebno?

Zvun bzikalnice, kera je iz bezove ali
odrezane puškene cevi, moremo iméti mnogotere prazne osnažene čelnike, lestvico, čelno kapo, dvoje vunatnih rokavic, gosjo perot, dva strešna deska, iz žitne slame dugih latov naredjen škropilnik, dvé vervi ali prevozi, ino kadni strog.

170. Kaj je včiniti, kda si je roj že naposél?

Kak hitro si je roj naposel, se moremo na ogrebanje pripraviti. Pred vsim drugim imamo skerbni biti, naj se nam pa kde ne vzdigne ino odletí. Zato ga večkrat moremo poškropiti, ino tak ga znamo neke vure na poséli zderžáti. Či sunce na njega sija, tè moremo njemi senco narediti. Zmes tega si pripravimo čelnik, v' kerega hočemo roja ogrebnuti. Totega pomažemo znotrah na zgorni oglavnici nekaj malo z' medom, kajti skos to storímo, da čele rade v' njega grejo ino znotrah ostanejo. V' ležéčih skladih se more to celó blizo na prednemi pokrivali zgoditi, naj bodo čele tu predi svojo delo spočéle ino proti zadki nadelavale. Toto pomazanje se zna tudi z' dobrimi vosšinami zgoditi, kero

vu žganeml vini raspustímo, ali vu kositarni žlici na ogni rastopiti damo. Kda je vse k' redi, tè gledamo roja po naj ležéšemi načini vu čelnik spraviti.

171. Kak je roj ogrebati, či se je na nižni stran naposel?

Či sedí roj vu spodobi mošnje ali
grozda na slabi šibki veji ali rastiki, do kere segnuti zmožemo, tè poderžimo čelnik k' njemi, ga pomálem trosimo, ino tudi z' vodo škropimo, ali vejo z' njim odrežemo, ino čele z' nje vu čelnik trosimo, ali vejo z' rojom pod čelnik, alipa le samo blizo koša denemo, ino čele grejo same rade noter.

172. Kak je roj ogrebati, či se je globoko vu germ naposél?

Či sedí roj globoko vu germi, tè moremo pervič teliko germa odsekati, da s' čelnikom do roja priti zmožemo, potem ga začnemo škropiti, ino čele hitro začnejo v' koš iti, posebno či je z' medom nekaj pomazan.

173. Kaj je včiniti, či roj vu ploti, meji, ali dervah sedi?

Či je roj vu ploti, meji ali dervah tak globoko, da ga ne možemo škropiti,

tè ga s' kadnim strogom skoz dim vu čelnik spravlamo.

174. Kaj je storiti, či se je roj vu zemlo potegnul?

Či je lukna ali prepad pod zemlo taka, da ne možemo čél iz nje z vodo ali dimom izgoniti, te moremo, keliko se pusti, ino za potrebno spoznamo, zemlo odkopati, z' medom pomazan čelnik na raspoko poveznuti, ino okoli prepadi po zemli z' maclom ali pehom močno biti, kajti bitja ino nemira čele ne hočejo terpét, ino hitro vunpridejo.

175. Kaj je narediti, či se je roj okoli drevnega stebla ni roko ino redko na posel?

Opervič si na močno raglo privežemo čelni kos tak, da z' njim do sedečega roja segnemo, ino ga na naj vekši kup čel deržimo, potem začnemo čele škropíti ino s' čelinovo zeléno metlo na dugi raglici od kraja na vekši kup ino vu čelnik netiti. Či pa je roj na ravnem debelemi stebli tak visoko, da nikak ne možemo ne z' lestvicami, ne raglami do njega, tè naj bolše storimo, či z' močno bzikalnico verh njega preveno škropimo ino ga nizo zgonimo.

176. Kak je roj na platenemi beliši ogrebati?

Či se je roj na platenemi beliši redko
po platni rasposel, tè poveznemo koš na
naj vekši kup čél ino začnemo z vodenim
škroplenjom ino pelinovo metlo rastrošene čele proti koši gnati. Tudi znamo čele na platni z' lepo skalo proti koši strugati. Polek tega imamo dostakrat srečo, da tudi na matico vgodímo ino jò zred čelami v' koš iti vidimo.

177. Kak se ogreble roj med drevnimi vejami ino gačami?

Kde med drevnimi vejami ino gačami naj več čél sedí, ta naravnamo z' medom
pomazan na raglo privezan koš, tak kak
čele naj ležej znajo vu njega iti, potem ga z' vodo, s' pelinom, ali rudi dimom iz gač silimo. Kda pa že vekši kup čél, imámo v' kost, ga vzememo z' dreva ino spodi na pripravleno klop postavimo noter do noči, dokelič se tudi vse ove čele ne priletijo dol vu njega.

178. Kak ogreblemo roja iz votlega dreva?

Tu moremo opervič v' pamet vzeti, jeli roj vu votlíni od letne lukne dol ali gor sedí. Či sedí od letne lukne dol, te napostavimo z' medom pomazan koš na letno lukno spodi pod rojom pa zvertamo

lukno, tak da skoz njo s' kadnim strogom dim na čele gnati zmožemo. Či pa sedí od letne lukne gor, tè prevertamo nad rojom lukno vu votlino, ino kadni strog pa nastavimo vu letno lukno; čele nato hitro idejo zgorah skoz novo lukno vun vu pristavlen koš, ino naj hitrej, či mèd tleče reči vu kadni strog vzememo pesjo ali kako drugo kosminje ali človečje lase, ali
nastrugane pažnohte, rogele, konjske kopita ali čunte, kajti takega duha celó nikak ne hočejo terpéti.

179. Kaj je napraviti, či se znajde roj previsoko na veji ali vu votlini, do kere ne možemo?

V' totemi prigodi glejdajmo z' medom
pomázan koš, keliko mogočno, blizo roja
na ono ali bližno drevo obesti, ino potem roja zo škropilnico ali bzikalnico preganjati. Či pa to nikaj ne pomaga, ali se storiti ne da, tè gledajmo, jeli se ne pustí cela veja ali votlína odsekati ino na zemlo
veržti. Toto dolverženje je večkrat tak srečno, da se roj nikak ne pokvarí.

180. Kaj je skušavati, či do roja celó nikak ne možemo?

Či sedí roj na debéli visoki smereki ali hojki po stebli med vejom, ali na velikemi

staremi perhkemi hrasti, tak da brez velike nevarnosti živlenja nikak ne možemo blizo njega, ino njemi tudi z vodo nikaj ne zadenemo, tè znamo skušavati, smerdéči dim is smolja, pažnohtov ino vune ali drugih reči delati, tak da ga veter na čele vleče ino nje preganja.

181. Jeli si roj tudi rad že sam pri rojuvanji vu koš sede?

Či imámo zraven časa, kda se roj začne izmetavati, z' medom pomazan na ragli privezan koš, ino ga skrivoma na
bližno drevo, proti keremi se roj od daleč ravná, poslonimo, tè se nam večkrat tudi sreča nagodí, da si roj že sam vu koš sede.

182. Odkod pride, ki mladi roj večkrat pà nazaj v' materni koš leti?

To pride od mnogoterih zrokov: ali
zaostane matica sama rada, ali da se najde preslaba, vu čelniki, ali je dobila plantave peroti, ino blizo čelnika na zemlo padnula, ali je opešala ino se blizo čelinjaka vu travo pogrozila, ali se je kde na niznemi strani zastavila, kde čelestvo nje ne
najde. Vu takih prigodih se obernejo čele pa nazaj vu materni koš.

183. Kaj je vu takemi prigodi včiniti?

Či je matica vu čelniki zaostala, tè se je zanesti, da bode roj vu treh dnevih

pa vun šel. Tudi pa moremo na zemli ino
vu travi pred čelinjakom zvesto poiskati, či je matica ne kde tam najti. Naj beržej je mala gomola čél pri njej. Toto gomolico čél moremo z' malo šibo ali palico razgoniti ino matico iziskati, ino njo zred gomolico čél k' maternemi koši pred letno lukno spraviti, naj tudi ona za svojim rojom gre pa nazaj vu materni čelnik. Či pa
še prejdoč matico na zemli najdemo, kak je mladi roj nazaj vu starega odišel, tè jo hitro moremo vu matičnici (matični kobački) na raglici med roja deržati, ino kčasi si roj okoli nje na raglico začne posedavati. Mi nato raglico z' matico pomálem ponižavamo na bližno drevo, naj si roj tam naposede, ino ga gremo ogrebat, či ravno je mali ino slabi.

184. Kak pà je matičnica ali matična kobačica napravlena?

Ona je is konjske žinje, is svile, iz drobničkih šibic, ali celó is tenčkih voščenih niti redko spleten košek, spodoben velikoti ino okrogloti kurečjega jajca ali šivilnega napersteka, pun štirivoglastih ali dugavih luknic, od zvunah z' medom pomazan, na raglico pritišnjen ali pribodjen, ino matica v' njemi tak, da jò čele od daleč

lehko vidijo, kermijo, ino is totega košeka rešijo.

185. Kaj imamo storiti, či je novodoblen roj mali ino slabi?

Či je novodoblen roj mali ino slabi,
tè naj bolše storímo, či ga postavimo vu čelinjak na selo starega, ino starega pa inam, nekaj dale vkraj na drugo mesto prenesemo. Tak pride dosta čél is starega roja k' mlademi, ga naredi velikega ino modnega; stari pa, da po totemi načini preči čelestva, zgubí, se zato v' onemi leti drugokrat ne rojí, ino ostáne tak tudi močen.

186. Kaj je narediti, či se več rojov na enkrat rojí ino vkup sedejo?

To se pri velikih čelinjakih gostokrat zgodi, ino je — či so roji ednakega ploda, t.j. sámi rani roji, ali sami pozni roji, — nikak ne za nesrečo iméti, kajti či nje v' eden čelnik vkup ogrebnemo, v' keremi imájo zadosta prostora, tè zderžíjo oni le naj bolšo matico, vse ove pa v' noči odbijejo, ino mi nje potém drugi dén pred letno lukno ali na zemli pred čelnikom mertve najdemo. Taki vkup ogrebneni roji se posebno zbistríjo, ino nam naj beržej spravijo se pridobiček ino veselje. Či pa so roji različnega ploda, i.j. pervi ino drugi roji vkup, tè je to vseli neprijeten prigod,

kajti taki roji se med sobo ne pogajo, čele edna nad ovo padajo, se tergajo ino kolejo tak, ki jih veliko na zemli najdemo. Ino zrok tega je, da pervi roji že oplodene, drugi pa neoplodene matice pri sebi imájo. Mi zato moremo pri rojuvanji pazko iméti, jeli so roji ednakega ploda. Večkrat znamo vkupletenje rojov skos to zabraniti,
či okóli pervega roja, keri se je že naposel, hitro pert odenemo. Nató znamo vsakega zosebno ogrebati. Či pa obá v' eden čelnik ogrebnemo, te naj beržej že drugi den rada pa vun ideta.

187. Kak pa razločimo dva roja, kera sta si vkup séla?

To se zna po mnogoteremi načini zgoditi. Opervič jako poškropimo čele s' vodo, naj nje vukrotimo ino razletavanja branimo, potem strosimo ali postružemo nje vse vu veliki pert, ino ga rasprestremo na zemlo. Nató se vsaka matica ali že sama zo svojim čelestvom v' posebno gomolo podáva, alipa matice is čél polovimo ino vu matičnico (matično kobačico) denemo, ino z' njimi vu prazne čelnike, ino zagrabimo k' vsaki neke pešice čél, ino čele se same k' svojim maticam pridružijo ino pri njih ostanejo. Večkrat je zgrablenje matic iz rojov ne potrebno, temoč mi smemo le

z' medom pomazane čelnike okoli rojovega kupa napostaviti, ino z' veseljom vidimo, kak čele zo svojimi maticami vu nje idejo, ino se same vu zosebne roje razločijo, tak ki se vsako čelestvo k' svoji matici stovarši. Le ne smemo košov ali čelnikov ravno na zemlo djati, temoč neke hlode ali palice podložiti, naj čele znajo povsodik vun ino noter hoditi. — Alipa tudi denemo celo gomolo čél, potem, kda smo jo dobro poškropili, vu koš, is kerega nato čele vu velike ničke, čún ali korito strosimo ino s' pertom pokrijemo. Tam znotrah pustímo nje blizo štertal vure z' mirom, ino gremo zmes se po ove čele, kere so se še pa na poseliši nabrale, ino nje strosimo k' totim. Zraven časa denemo teliko zelenih drevnih vejic ali rastik k' čelam vu ničke ali korito, keliko rojov vkup sedí, ino tak, da se njihovi veršiči čel dotičejo, s' konci pa na kraji korita sloníjo. Tak pokrite pustimo nje skos celo noč v' miri. Drugi den jako rano najdemo, da se je vsaki roj zo svojo matico na posebno vejo ali rastiko nabasal, is kere vsakega znamo lehko vu posebni čelnik spraviti ino v' čelinjak poseliti.

188. Od čega pride, da neki roji, kak hitro si posedejo, se pa vuzdignejo ino odletijo?

To nam včinijo večkrat poznéši roji, keri dostakrat troje, četero ino več matic med sobo imajo, ino se nad njihovim izvolenjom ne možejo zediniti. Oni letijo zato od ednega strana do drugega, dokoli se zadnič ne zedinijo, ali se na več rojov razločijo. Na tém pa je naj beržej le čelár kriv, či roja, kak hitro se začne povzdigavati ino hoče odleteti, ne poškropi kčasi
z' vodo; kajti le voda je edina pomoč, roji odidenje zabraniti; ino to moremo posebno pri žgečemi vremeni skerbno delati, ino ga zo mnogim škroplenjom vu snažen čelnik ogrebati.

189. Je to tudi zrok, či nam po ogrebnenji pa izidejo?

Jako mnogokrat resen. Dostakrat pa je tudi nesnaga čelnikov na tem kriva, posebno či so se miši vil njih gnezdile, mačke nje onesnažile, pavuki ino druge žižale nje z' gerdim duhom napunili, ali či so kde v' dimi visli. Vu take koše znamo tri- ino večkrat roje ogrebnuti, ino nikoli nam ne bodo znotrah ostali, temoč vseli pa izišli; kajti nikaj ne možejo menje terpéti kak smrad. Komi zato roj is koša

pa izleti, tisti ga le kčasi vu novi koš ogrebni.

190. Is čega spoznamo, da se matica med vugrebnenim rojom znajde?

To je lehko v' pamet vzeti, či se čele
vu velikih redah vu čelnik podavajo, ino se zvunah pred košovo letno lukno kčasi na stražbo postavlajo, či zadek svojega tela višek povzdigavajo ino s' perotami vesélo krepelíjo. To imenujejo čelári: Čele se matici pokarajo.

191. Kaj je po ogrebanji roja storiti?

Kak dugo še so čele ne mirne, temoč se košato okoli lečejo, teliko časa ne smemo čelnika iz óči pustiti, temoč skerb iméti moremo, naj žgeči sunčni žari ne sijajo na roja, keri ga na izletanje vabijo. Napravmo njemi zato senco iz veja, ali s' pertom, ino čakajmo, dokelič se vse čele — le na neke je ne gledati — k' njemi zberejo, ino ga postavmo potem kčasi vu čelinjak na njegovo selo, kajti či ga na mesti, kde smo ga ogrebnuli, predugo pustimo, te se mnoge čele ta letati navadijo, ino več dnevov tam okoli lečejo. Dostakrat pa toti nemír terpí noter do noči.

192. Na kaj se je za ogrebnenjom roja več gledati?

Na to, naj mladi roj, či se po ogrebnenji dežovno vreme nagodí, ne strada. Čele si vzemejo sicer pri svojemi izidenji iz maternega koša medni strošek na neke dneve s' sobo, alipa či dežovje duže terpi, te moremo nje, da svojo zalogo hitro požijejo, kermiti, dokoli jim lepšo vreme ne dopustí, si svoj potreben strošek na pašah pobírati.

193. Jeli moremo vse roje ogrebati?

Ogrebati moremo nje vse, ne pa vsih
vu čelinjaki posadjati, kajti neki — posebno tretji ino šterti roji enega leta — so tak slabi, ki svojega potrebnega stroška za zimo ne zmožejo do polovica nanositi; zato naj bolše včinimo, či dva, tri ino več takih rojov v' ednega zedínimo.

194. Kak se toto zedinenje zgodí?

Či so roji na eden dén izišli, te se ne pustíjo kčasi zediniti; kajti med njimi postane boj, ino oni pa naglo izidejo. Mi zato naj bolše storimo, či vsakega zoseb vu mali koš ogrebnemo, ino obá do pozne večeri tam, kde smo jiva ogrebnuli, stati pustímo. Vu mraki, kde so se čele že vu zgorno košovo oglavnico spravile, nesemo

obá koša vu čelinjak, obernemo skerbno ednega na opak, ovega pa postavimo gor na njega, ino ovežemo okoli nju tam, kde se vkup ležeta, ročno brisačo, ino terkamo po spodnemi koši s' persti, dokoli so se čele ne gor spravile, kaj se s' pošumom ino prasketom godí. Nató vetrimo lukno na spodnemi koši, naj se čele od pomankanja zraka ne zadušíjo, ino pustímo, obá koša skoz noč, ednega na ovemi sloniti. Pridoči den za ranega jutra je zedinenje obú rojov opravleno. Či zdignemo potem zgorni koš dol, ino ga postavimo na njegovo mesto vu čelinjaki. — Še slobodnej pa se zgodí zedinenje z' bovistnico.

195. Kaj je povistnica?

Ona je okrogla kruglasta goba, kera na pesečnih travnikih rase ino se od vračitelov za vustavlanje kervi na rane deva, zato nam je ona tudi znana, pod iménom: kervnica ali kervna goba. Kda je suha, ino jo vkup stisnemo, se ona, kda stisek popustímo, skos svojo istegnotost pa istegne. Či pa jò vužgemo kak ognovo gobo, ino pod ali vu čelnik denemo, kerega potém zadelamo, tak da dim nikde ne može vun, tè se čele od nje ovomotijo ino omamijo, ino pokapajo vu nekih minotah liki mertve dol. Toto ovomotenje pa ne terpi dosta

kres štertal vure, nató se pa oživíjo ino opravlajo znovič svojo delo pa ravno tak, kak prejdoč. Skos toto pomoč znamo dva ino več rojov jako dobro zedíniti.

196. Kak pa se polek totega dela zaderžimo?

Mi vzememo prazni slamni svitek, ino vteknemo svilo vu naj višešo svitkovo klobaso tak, da svila, či je liki koleno vugnena, raven vogél narédi, ino tak daleč naprej segne, da, či se čelnik prek postavi, dala od svilne špice do satovja, ali do, vu čelniki visečih čel, šetéro ali pet perstov znese. Na toto svilo nateknemo edno bovistnico, či pa je mala, tè dvé ali tri, ino postavimo svitek vu prazno latvo ali na klop, vužgemo nató povistnico, ino denemo čelnik z' rojom skerbno na slamni svitek. Kak hitro se čele verh vužgane povistnice znajdejo, začnejo šumeti, praskati, krepeliti, hrumiti ino berneti, to pa, či je roj dober, ino goba slisno vužgana, nikak više treh ali štireh minót ne terpì. Kda potém v' pamet vzememo, da v' čelniki pomalem celo tiho biva, tè terkamo zgorah na koš, naj vse čele dolpadnejo. Kda se je to zgodilo, te koš povzdignemo, ga denemo na stran, ino izišemo matico. Ona je ne žmetno najti, kajti da pozno padne,

zato leži ona blizo celó zgorah verh čel, tam kde naj debelej čél ležl, ino je le od malo čel pokrita. Mi vzememo pere, s' kerim celó sgorah ležéče čele obememo, ino jo lehko v' pamet vzememo. Kda smo jò najšli, te jo zapremo vu matičnico. Tak delamo tudi z' ovimi roji. Zadnič strosimo vse čele vu prazni koš, kerega velikota more celemi čelestvi biti primerjena, ino postavimo med iziskanimi maticami naj vekšo ali naj lepšo ta, koš pa obernemo na opak ali na glavo, ino zvežemo tenko platenico krez odpertek, ino ga pustímo tak dve vuri, dokoli je ne noč postala, nató pa ga postavimo na njegovo mesto vu čeiinjaki, platenico odvežemo ino odpremo letno lukno. Pridočo jutro vzememo platenico vkraj ino pustimo čele letati. — Ležej pa so resen roji zedinite, či je eden že dva dneva ogrebnen, ino svojo delo že začél.

197. Na kaki način se to zgodí?

Mi ogrebnemo roja vu koš, ali tak imenuvan ogrebnik, keri ne imá v' sebi hlodov ali križov, ino ga pustimo na mesti ogrebnenja z' mirom stati. Kak hitro pa je sunce zajalo, tè razgernemo pert na zemlo ino denemo dva hloda gor, idemo vu čelinjak po čelnik, s' kerim hočemo roja zediniti,

ino ga postavimo na pert, ogrebnik ali koš z' mladim rojom pa postavimo tá na položene hlode, ino vdarimo potém dva — ali trikrat silno po košovi glavi, tak padne roj dol na pert, ino kčasi postavimo koš, s' kerim roja hočemo zediniti, skerbno — naj niedne čele ne stisnemo — verh njega prek; iz ogrebnika pa še tudi zaostanóče čele strosimo; one ne letijo višek, temoč idejo zo praskétom vu čelnik, ino zedinenje se opravi brezi vsih obstojnosti. Pert zvežemo zo štiremi škrili kres čelnik vkup, ino čelnik, kda je miren ino čele že vu njega gor odišle so, pa na njegovo mesto vu čelinjak postavimo. Či drugi
den pert odvzememo, tè bomo odverženo
matico najšli. — Po ravnó totemi načini
naredimo slabe ali brezmatične roje s' poznejšimi tudi močne.

198. Kak znamo poznéše roje zabraniti?

K' tem imámo mnogotere pomoči. Ravnokak povekšanje ali razdalenje čelnikov skoz nastave ino podlage rojuvanje občinski zabráni, tak zabranimo tudi pozneše roje, či kčasi po izidočemi pervemi roji, damo maternemi koši prestrano nastavo ali podlago; vseli pa to le tudi ne pomaga. Bole slobodno ino gotovo storimo, či pervega roja po ogrebnenji na selo

maternega postavimo, ino maternemi pa
drugo mesto damo, kajti odletéčo čelestvo se oberne nató, svojemi staremi seli privadjeno, k' mlademi roji; materni roj se skos to oslabi ino pozabi na rojuvanje. Tota pomoč je blizo vseli naj bolša. Zvun tega se poznešo rojuvanje nekaj zabrani tudi skoz razorenje ali porušenje trotnega
ploda. Najmreč, či ves trotni plod, na dén, kde je roj izišel, tak daleč, kak le zmoremo, izrežemo, ali naj menje le z' nožom rasparamo, tè imá čelestvo zo snasenjom satovnic delati ino popustí rojuvanje.

199. Kak znamo čele skoz iskust pomnožavati?

Skos tó, či si iz njih odroje delamo t.j. či is čelnatih košov silimo čele, se razdeliti ino svojo lastno čelinstvo spočéti.

200. Od koga se tota iskust piše?

Ona je jako stara, ino se vidi že vu
petnajstemi stoletji znana biti. Veliki naravnik Svamerdam pa od nje še le vu leti 1678 opervič piše. Po njemi so Šubert, Širah, Airih, ino Rim toto iskust jako v' navado spravili.

201. Vu čemi pa lastno obstojí iskust odrojuvanja?

Ona obstojí lastno vu tém, da iz ednega ali več starih dobrih rojov eno ali

več plodnih satovnic vzememo, v' kerih se različni čelni plodi znajdejo, najmreč, jajca, červeki ino pokrit t.j. s' pokrivalami zavečen plod; nje založimo vn prazni koš zred nekimi mednimi pogačami, jim pridenemo zadostno množíno čél, nje na neki čas vuzapremo, dokelič so si matico islegle, ino se edna ovi tak privadile, ki svojo zosebno čelinstvo imájo.

202. Je odrojuvanje bolšo, kak rojuvanje?

Odrojuvanje je bolšo! posebno vu stranih ino letah, vu kerih se čele malokda ino pozno rojíjo. Mi ne dobímo odroje le samo prej, kak roje — obstojnost za čelno rejo veliko imenitna — temoč mi znamo nje tudi ob naj bolšemi časi delati; kda se nam obstoječo lepo vreme dočakati vidi. Tudi se nam ne nagodíjo polek odrojuvanja tiste neprijetnosti ino protivnosti, kere se pri rojuvanji znajdejo, n. p. dugo čakanje ino pripazuvanje na čas rojitbe, nevarnost
pri ogrebanji, odidenje ali odletenje.

203. Na kaj imamo pri odrojuvanji gledati?

Pred vsimi rečami gledajmo na kakost rojov, od kerih hočemo odroje delati, potém pa tudi na čas, ob keremi nje delati moremo.

204. Kaki more biti roj, od kerega hočemo odroje delati?

On se more v' naj bolšemi stani znajti,
t.j. on more čelestva ino meda bogat biti, tak ali že popuno nanošen ino nadelan biti, ino vunsedéti začéti. Posebno se lastijo k' odrojuvanji le taki roji, keri se pred drugimi skos svojo marlivost jaki skažejo, ino neradi roje davajo, temoč rajši kda jim
je prostor premali, vunležijo. Naj nje za ranega časa po zimi proti konci Aprila ino srednega Maja na odrojuvanje pripravimo, jih vu protiletji ne smemo porezavati, ino jim celó nikaj meda, ino tudi ne snažnih praznih satovnic, temoč le celó stare ino že plesnive pogače odvzéti.

205. Ob keremi časi moremo odroje delati?

To se ne smé v' leti ne prerano, ne
prepozno zgoditi. Mi moremo na letino
pazko iméti, jeli se je protiletje rano ali pozno začélo. Vreme more toplo, nebo jasno biti, ino cvetje more čelam bogato pašo ponuditi. Naj bolši čas je od srednega Maja do desetega ali dvanajstega Junia.

206. Kere vure skoz den so za to naj priličneše?

Brezi vsega dvoja vjuterne vure od osmih do desetih, ino popoldnevne vure

od treh do šestih. Obpoldnevne vure si
za tega volo ne zeberemo radi za toto
opravilo, da so ob totemi časi čele naj čutnéše, se rade razjézijo ino naglo silno pičijo, ino si tudi lehko ropare privodimo. Mnogi čelari opravlajo odrojuvanje naj rajši vu odvečernih vurah, da se mir pri čelah skoz odklanjanje sunca hitrej priblíža.

207. Keri čelniki so za odrojuvanje naj prikladnéši?

Razločlivi stojaki ino ležaki, t.j. stojéči ino ležéči skladi, keri se dajo razdeliti; polek totih pa tudi oglavniki, t.j. stojéči zgorah v' okrog zdelani koši.

208. Kak se zaderžimo pri totemi opravili?

Po mnogoteremi načini: Ali si pustímo prejdoč matice vu posébnih plodnih
matičuicah na to izležti, ali založimo plod vu prazne koše, ali razdelímo sklade, ali izbobjamo roje.

209. Kero med totimi opravilami je naj ležéšo?

Izbobjanje, kero z' oglavniki ali stoječimi ino ležečimi skladi naprej jemlemo.

210. Kak se opravla izbobjanje z' oglavniki?

Večer prejdoč odeženemo čele vu za to pripravlenemi oglavnemi koši z' dimom,

kerega skoz letno lukno vupihavamo, nazaj, ino nje skos to silimo, se višek podati, potem odzdignemo oglavnik z njegove selne klopi, ga obernemo ino postavimo na glavo, na njegov odpertek pa drugi prazni koš, keri s' totim edno dalo imá, ino zvežemo tam, kde se obá koša, eden na ovega priležeta, platenico v' okrog okoli, naj niedna čela ne zmože vunpriti. Tota dva med sobo zvezana koša postavimo vu prazni slamni svitek, ali obernemo neposlonati stol na opák, ino obá sklenjena koša postavimo med stolove noge, naj tam močno ino mirno tečíta, ino jiva skoz noč vu totemi stani pustimo. Zmes totega časa se potegne dosta čel vu prazen koš. Drugi den vzememo tota dva stovaršena koša vun, ino začnemo s' persti celó spodi terkati ali bobjati, kak da bi orgle prebirali, gremo s' totim terkanjom ali bobjanjom pomalem okoli ino okoli preveno više noter do krajca, kde se eden koš drugega dotíče, ino toto bobjanje ženemo na deset do petnajst minot preveno. Čele, kere so skos toto bobjanje vu strah ino nemir postavlene, grejo na pobeg, ino se potegnejo zo svojo matico vu zgorni koš. Či zdaj po narečenemi časi slišamo nje praskati ino sverčati, tè z' bobjanjom

popustímo, ino smo neke minote tiho, naj se čestvo zmože poživéti, ino odzdignemo, kdaj smo platenico odvezali, gorni koš, s' čelami v' njemi, na stran, ga denemo na klop, ino ga nesemo z' njo na pripravleno selo vu čelinjak. Izbobjan materni koš pa postavimo itak na njegovo staro mesto, ino delo je opravleno. Polek tega pride vse na tó, da je naj stara rodna matica s' čelami vu prazni koš se podala, ino da je naj izbobjan roj zadosta močen.

211. Kak je zvediti, da se stara rodna matica znajde med izbobjanim rojom?

To se dá celó lehko skoz leženje njenih jajc doviditi, kajti rodna matica popustí to vu dnevih Maja malokda više polvure. Na toti konec pustímo klop, na kero hočemo izbobjanega roja postaviti, jako gladko poskobliti, naj se koš ali skladnik okóli ino okóli — brezi zijanja — prileže, ino černo pofarbati, ali denemo poden černega papira na njo. Matica, kera še zdaj v' novemi čelniki ne najde satovja, pusti jajca na klop ali papirovo gibo padati, kde nje lehko raspoznamo. One imajo spodobo z' jajcami, kere metuli na zelno perje naležejo, se vidijo bele, ino so nekaj malo splantane. Či zato krez eno vuro najdemo

tote jajca na černemi podni, te nam je to dokáz, da se stara rodna matica pri napravlenemi iskustnemi roji znajde.

212. Kaj pà je storiti, či je stara matica ne zred rojom izišla?

Te bodo čele samé pa koš zapustile, ino nazaj vu maternega odišle; zato dobro včinímo, či si prostor vsikdar tak pripravimo, ki izbobjanega roja kre maternega koša postaviti znamo, maternika pa nekaj malo odpotisnemo, tak da oba koša pol starega prostora notervzemeta; čele bodo se nató samé razdelile, tak da bota obá roja ednako močnega čelestva.

213. Se dajo tudi stoječi skladi izbobjati?

Dajo se, ino še dosta bolše, kak oglavni koši.

214. Kak imamo z' njimi delati?

Či stojéči skladi is treh ali štireh popuno nanošenih svitkov ali skladnikov obstojíjo, te včinímo naj bolše, či izbobjanje ravno na njihovemi mesti naprej vzememo, kajti se za svoje žmeče volo is svojega sela težko vuzdignuti ino obernuti zmožejo. Mi odvzememo zato pokrivalo z' naj gornešega svitka ali skladnika, ino napostavimo prazen s' pokrivalom oskerblen svitek ali skladnik gor, ga zdelamo s' podstoječim

svitkom ali skladnikom, ino zamažemo spehe z' jilovico. Naj bolše se zgodi to eden ali dva dneva pred izbobjanjom. Pred poldnevom proti deveti vuri odpremo spodi stoječi letni sklad, ženemo čele s' kadnim strogom nazaj, ino pihamo dim vu letni sklad. Skos to čele okrotimo, ino vu strah postavimo, one se podajo na pobeg ino idejo višek. Či smo to že blizo na osem do deset minót delali, tè začnemo od spodi na stoječemi skladi okóli ino okóli po navadni šegi bobjati, gremo s' totim terkanjom pomalem preveno više, noter do kraja, kde stojéči sklad hočemo odvzeti. Toto bobjanje ženemo blizo petnajst do dvajsti minót. Čele se podavajo zo svojo matico preveno više gor, ino napunijo zadnič zgorah napostavlen celi prazni svitek ali ves sklad. Kak hitro to skos praskét ino šverčanje čél vu pamet vzememo, ali skos vu zadni steni vupostavleno stekleno plato vidimo, tè prebadamo z' gletvo vu svitek ali skladnik, kerega s' stoječega sklada odvzeti hočemo. Najmreč či obstoji stoječi sklad is štireh popuno nanošenih svitkov ali skladnikov, tè odvzememo njih dva, tak da roj potem is treh svitkov ali skladnikov obstojí. Nato vzememo lépo, ožgano, z' dvema prejimakoma oskerbleno citréno

strunjo, ino jò namerimo zmes prebodjenega speha sritkov ali skladnikov, prerežemo z' njo pogače zo skerbnim prigledom, odzdignemo one tri svitke ali skladnike ino nje postavimo na polek pripravlen prazni svitek ali skladnik tak, da odroj zdaj is štireh svitkov ali skladnikov obstojí. Ov ob dva svitka ali skladnika prikračen materni sklad pa bode zdaj zgorah s' pokrivalom zadelan ino zo praznim svitkom ali skladnikom, kerega na letni sklad denemo, podložen, ino ova dva z' njega odvzeta svitka ali skladnika pa gor postavlena, ino vso opravilo je dokončano.

215. Kaj je z' odrojom na dale storiti?

Prigledavati moremo, jeli je zadosta
čelnati, ino ga postavimo potém na pripravleno selo vu čelinjaki.

216. Či je ne jako čelnati, kaj je včiniti?

Postavimo ga skoz dve vuri na mesto maternega čelnika, tè bode zadosta močen postal, ino potém še le ga postavimo na njegovo stanišno selo. Ino ne imamo se bojati, ki bi on od maternega roja prečelnati postal, kajti za navadjenega letanja volo se podavajo čele pa preveno nazaj vu materni čelnik.

217. Kak pa odroja naredimo jako čelnatega ino močnega?

Skos tó, či ga iz dvu čelnatih rojov
napravimo.

218. Kak se to zgodí?

Mi postavimo novonapravlenega odroja, či smo presvedočeni, da imá pri sebi
rodno matico, na selo čelnatega roja, kerega zmes na drugo mesto prestavimo. Njegove čele letíjo zdaj od svojega kosa na privadjeno staniše k' odroji.

219. Jeli med totimi dvoje čelami ne postane smertni boj?

Ne! one se, mirno pogodijo, či je
odrojova matica rodna, kajti one so od
praske odrojuvanja še prestrašene. Pridoče čele so sicer nemirne, da svojega starega dela več ne najdejo, alipa zadnič grejo le rade k' odroji, ino ga delajo močnega.

220. Jeli se prestavlen koš ne oslabi?

On zgubí sicer čelestvo, ino henja dva dneva letati; da pa se skos vsakodnevno izležuvanje ploda skoro pa močen najde, zato začne on pa delati, ino zguba čelestva njemi več nikaj ne škodi, ako ravno tudi trote odgoni, ino rojuvanje popustí, kajti to je za njega le dobro.

221. Jeli ne zmožemo zabraniti, naj z' odrojom odegnana rodna matica zavolo pomankanja satovja vu novemi koši svojih jajc ne bi pustila padati?

To znamo zabraniti! ino sicer skos to,
da koši, od kerega se odroj dela, namesto praznega svitka ali skladnika, snažen s' praznim čistim satovjom nanosen svitek ali skladnik napostavimo, ali za podlago damo; matica leže nató kčasi svoje jajca vu
prazne ležnice, ino skos to se nam zredí roj hitro na veliko imenitnost. Take s' praznim sotovjom nanošene svitke ali skladnike moremo na toti konec dobro zadelane iméti, naj se skoz nikaj ne odsnažijo, ino vu dobri sranbi zderžavati.

222. Jeli bodo odroji, kere is stoječih skladov delamo, pa tudi stoječi skladi?

To stoji v' lastni voli vsakega čelara;
mi zato znamo vse odroje, kere is stoječih skladov delamo, tudi vu ležeče sklade preobernuti, da se s' totimi ležej pustí delati.

223. Kak se to zgodi?

Mi naredimo vu pokrivali praznega svitka ali skladnika, kerega pred izganjanjom roja stoječemi skladi zgorah napostavimo, letno lukno, ino sicer tak, da pogače,

či odroja položimo, v' odrezanih svitkih ali skladnikih ravno na opačno ali ravno dol visečo lego dobíjo, toto letno lukno potém zadelamo na tak dugo, keliko časa odrojuvanje terpí, ino jo pa odpremo, kda odroja preložimo ino ga na njegovo mesto postavimo.

224. Jeli toto premenenje ne naredi kvara?

Nikak ne! čele se po totemi premenenji hitro ino bres težkote privadijo; zato
mnogi čelari radi delajo is stoječih skladov same ležeče.

225. Znamo tudi iz ležečih skladov odroje delati?

Znamo! alipa oni nam že véč dela naredijo.

226. Kak opravlamo toto delo?

Is celega ravno tak, kak pri stojéčih skladih. Na den prejdoč odvzememo predno pokrivalo, v' keremi se znajde letna lukna, ženemo čele z' dimom nazaj, ino gledamo, jeli so si plod nasadile, ali matične ležnice naredile, ino napostavimo prazni slamni svitek ali skladnik; v' keremi se letna lukna znajde, spehe pa skerbno zamažemo z' jilovico. Eden ali dva dneva poznej nesemo ležeči sklad, kda smo prejdoč njegovo letno lukno zadelali, is čelinjaka

pod senčnato drevo, ali pod zeleno listno streho, ino postavimo na njegovo staro selo prazen čelnik, naj se is páše domo pridoče čele znajo vu njemi zbirati. Zdaj odpremo ležéči sklad zadi, ino ženemo čele z' dimom vu njegov preden del. Kda smo nje zadosta spokorili ino vu strah postavili, tak da njihovo celo delo od njih zapušeno ino prazno tu stojí, tè začnemo ravno tak, kak pri stoječih skladih okoli čelnika bobjati, alipa s' potrebnim prigledom, naj se kde niedna pogáča vu čelniki ne poterga, ino delamo toto bobjanje tak, da pomalem preveno dale naprej pribobjamo noter do strana, kde odroja, keremi eden ali dva svitka ali skladnika dati mislimo, potem kak materni koš is treh, štireh ali več popuno nanošenih svitkov ali skladnikov obstojí, od maternega koša odrezati hočemo. Toto bobjanje ino vupihavanje dima ženemo zo zmesnim večkratnim vustavlenjom ino pohenjanjom, blizo do polvure prevéno. Potem odpraskamo jilovico med spehjom na obéma svitkoma, kde hočemo materni čelnik odrezati, razbodnemo z' gletvo svitke ali skladnike tak daleč narozno, da ožgano debelo citréno strunjo zmes vuspraviti zmožemo. S' toto svilo razrežemo nató koš od spodi na višek,

naj po totemi načini zabranimo odterganje pogáč, tè pribodnemo na predni del, keri zdaj odroja spodobi, ino matico v' sebe imá, prazni svitek s' pokrivalom, zamažemo spehe z' ilovico, ino ga na blanji postavlenega denemo na stran. Materni čelnik pa zadelamo predi s' pokrivalom, v' keremi se letna lukna znajde, ino kda smo vse spehe ino raspore v' jilovico skerbno
zamazali, ino tudi zadni odpertek s' pokrivalom pa zadelali ino dobro zavečili, ga nesemo na njegovo blanjo djanega na njegovo staro selo vu čelinjak, ino potém pripravimo tudi odroji ravno tam prostor ino odpremo njegovo letno lukno. Ovači pa, kaj dojde pomnožavanje čél, delamo vse
ravno tak, kak z' odroji od stoječih skladov.

227. Po keremi načini delamo odroje skos vusadjen plod?

Mi vzememo snažen prazen čelnik, založimo vu njega eno ali dve medni pogáči ino dvoje čistih satovnic s' praznimi ležnicami, kere smo pri porezavanji za toto delo sranili. Nato izrežemo iz dobrega čelnatega koša eno plodno pogačo, kera trojni plod, jajca, červeke, keri še so ne više treh dnevov stari, ino zavečene lilke vu sebi imá, ino založimo njo skerbno ino terdno med one pogače. Po totemi opravili

zagrabimo iz ednega ali več čelnatih rojov zadostojéčo kelikost čél k' vuzaloženemi pogačji ino satovji, zadelamo letno lukno s' prevertanim kositarom, zadni odpertek pa, či je ležéči sklad, s' tesno priležéčim pokrivalom; či pa je koš stojéči oglavnik, tè ga denemo na letno blanjo, ino zamažemo spodi okoli vse raspoke z' jilovico, tak da niedna čela ne može vun priti; ino ravno tak delamo zo skladnimi svitki. Toti tak pripravlen koš nesemo potem, či se je pod velikim nebom premerzlo, vu nekaj toplotno hižo, či pa je zrak ne premerzel, te ga znamo tudi na, za njega vu čelinjaki, pripravlen prostor postaviti, ino ga imámo tak četéro ali pet dnevov zadelanega. Vu začetki so čele silno nemirne, podajo pa se zadnič le vu potrebnost, obležejo vudján plod ino se pripravijo na izležitbo matice. Na peti den znamo letno lukno odpreti. One bodo vun ino noter letale ino se zaderžavale, kak da bi že matico iméle, kera pa še le na štirnajsti ali šestnajsti dén bode is svoje ležnice prišla. Či se zmes totega časa nagodi hudo vreme, te možemo zaperte čele kermiti. — Znamo pa zapiranje čél tudi popustiti, či zo vuloženim plodom oskerblen koš kčasi na selo čelnatega roja denemo;

totega pa na oddaleno mesto postavimo.
Čele, kere od totega roja odletavajo, se podavajo na svojo privadjeno staniše nazaj, da pa tu vse premenjeno najdejo, zato se skažejo silno nemirne, ino se zopertíjo vu prazen koš noter iti, ino skušavnjo tudi celó se k' sosednim rojom podavati, kaj pa skoz zmes nastavlene slepála moremo zabraniti. Zadnič pa se le one vse potrebnosti podveržejo, se vu, zo vuloženim plodom oskerblenemi koši oposélijo ino si izležejo matico. Či se kde zmes časa, pokelič si stroška nabirati ne zmožejo, dežovno vreme nagodí, tè moremo nje po večerah kermiti.

228. Kak pa se medne ino voščene pogače lehko v' koš zalagajo?

Postavimo si plitvo, persteno ali kositarno posodvo kres pundvo na žarjavo vogolje, denemo neke preterte voščenice gor, ino je pustímo rastopiti. Potem vzememo pogače, kere hočemo založiti, ali vuteknuti, je namočimo s' krajcom vu raspušenemi voski, ino je nató pritisnemo hitro ino skerbno vu čelniki na stran; kde imájo biti, ino je zravnamo vu potrebno réd. Ino tak jih znamo več, edno kre ove nastaviti; či ravno so ne tak vozko ino tesno edna pri ovi, kak nje čele po svoji

šegi delajo, zato le to nikaj ne škodi. Čele znajo poznej to vse že pobolšati ino vu red spraviti.

229. Jeli še več načinov je delati odroje?

Je jih! oni pa so izdela preiskustni,
zdela premudlivi, ino z' velikimi obstojnostami preveč zaročeni, ino se nam zato ne hočejo dopadnuti.

230. Jeli smo pri vsih odrojih srečni?

Ne! le teliko je gotovo, či nje ob pravemi časi ino zo slišnim prigledom naredimo, tè so oni daleč bolsi, kak roji, keri si dostakrat svojega potrebnega stroška ne nanosijo, kde nam proti tém odroji, posebno vu dobrih letah še celó pridobiček spravijo.

231. Jeli se polek tega materni roji ne oslabijo?

Vu pervemi časi se resen, ino sicer
vseli več ali menje oslabijo, alipa to jim malo škodi, kajti se vsaki den novi plod izležuje. Mi moremo le zabraniti iskati, naj se nam po odrojuvanji ne
bodo rojili.

232. Jeli se resen večkrat še tudi rojijo?

To se zgodí večkrat resen, ino to pa je resen tudi neprijeten prigod.

233. Odkod pride, da se le rojijo?

Potem, kda se je čelam matica odvzela, začnejo one kčasi skerbne biti, si
drugo matico izležti, ino naredijo s' previdnostjo dvoje, troje ino več matičnih ležnic. Či je potem njihovo čelestvo veliko, vreme toplo ino prostor vu čelniki pretesen, tè se nad izvolenjom malice ne zmožejo zediniti, ene se družijo k' toti, ove k' drugi matici, dokelič se ne nagodí izidenje ali rojuvanje.

234. Jeli se to ne zmože zabraniti?

Jako mnogokrat se to že dá zabraniti,
alipa vseli le ne.

235. Skos kaj toto odrojuvanje zabranimo?

Skos to, da brezmatičnemi maternemi
roji kčasi po izgonenji prostor naredimo ino njemi pazno nastavo ali podlago damo, ino či je skoro tudi tota puno nanošena, še tudi drugo.

236. Kaj pa je vriniti, či se rojuvanje še le zgodi?

Te moremo matico, ali či bi njih več
med rojom bilo, nje vse izloviti, ino roja nazaj vu materni koš leteti pustiti.

237. Kak se to zgodí?

Mi roja silno z' vodo poškropimo ino vu rešeto ali na razgernen pert strosimo,

ino razdelímo čele z' mokro gosjo perotjo. Pri totemi opravili bomo matico lehko najšli, či le pazko imámo. Naj beržej se ona znajde med naj debelèšim čelnim kupom, ino sicer tam, kde se čele v' gomolo zbirajo. Tote moremo razdeliti, ino kak hitro
matico vugledamo, jò z' naópačnim pitnim steklom pokriti, potém jo skerbno prijeti ino vu matičnico zapréti, naj, či imámo kerega roja brez matice, jemi z' njo pomagati znamo. Čele pa letijo, kda se brez matice najdejo, samé nazaj vu materni koš.

238. Na kaj pà še več moremo pazko iméti pri pomnožavanji čél skoz odroje?

Da naj ne naredimo v' ednemi leti preveč odrojov, temoč le neki gotov broj svojih čelnikov, ino sicer naj bolše ino naj čelnatéše na tó sporočímo, da se tudi naj prejdoč k' totemi deli ne podamo, kak kda nam vreme, ino jaka paša toto opravilo opomaguje. Kdo se tak ne ravná, se vu svojemi čelarstvi gotovo pokvarí, kajti né množína, temoč dober stan rojov nam spravla prid, dobiček ino veselje.

239. Potrebujejo čele tudi posebne strežbe ino reditbe?

Potrebujejo! le dostojno ostrežene ino
slišno zredene čele nam davajo obroden pridobiček. Kdo potrebno pazlivost ino skerblivost k' čelam popustí, pride s' čelárstvom preveno dale nazert ino se po časem vsih rojov znebí.

240. Terja tota strežba dosta dela, časa ino truda?

Nikak ne! alipa kak nam vse naše domače stvari se le te prid ino hasek davajo; či smo na nje potrebno pazlivi, ino to, kaj jim zna kvarno biti, od njih odvračamo; tak hočejo tudi čcle, naj od časa do časa na nje gledamo ino jim tu ino tam pomagamo, daleč od tega, ki bi zato naše druge opravila ino dela z' njimi zamudili,

ino samo pri njih prevéno delati mogli.
Le ob nekih časih je njim naša pomoč
bole potrebna, kak jò nam zosebni letni
časi izgovarjajo.

241. Imamo tudi v' zimi pri čelah kako opravilo?

V' zimi ino posebno v' Januari, kde je
mraz nekaj oster, moremo čele resen v' miri pustiti, ino vse odderžavati, kaj bi nje v' miri znalo motiti. Vso prestavlanje rojov more zato odostati, ino vso terenje ino larmanje blizo čelinjaka moremo popustiti ino
odderžavati. Is tega se nam povelí, ki tudi v' zimi ino pri ostremi mrazi moremo skerbno na nje gledati.

242. Imajo čele v' zimi resen smerti spodobno spanje, kak neke druge stvari?

Ne! one sicer visijo zgomolene med svojimi delami, ino ne dajo nikakega obstoječ bernečega glasa od sebe slišati, alipa one se preveno giblejo, ino premenjavajo svoje sela, naj bi se segrevale, se vživajo tudi kerme, či ravno ne tak dosta, kak vu drugih letnih časih, pa naj menje le teliko, da ne zagladljo, ino se podavajo preveno dale za hrano. Keliko merzléša je zima, teliko več pojejo, naj bi se segrevale. Ino polek vsega tega pa zderžavajo svojo gnusobo

pri sebi, dokelič ne možejo vunletéti; le te, či zima silno predugo terpí, jò mèd satovje padati pustijo, kaj pa njim poznej grižo ino druge bolezni načinuje.

243. Jeli čele od mraza ne zmerznejo?

Či se roji znajdejo vu dobremi stani,
t.j. či imájo matico ino zadosta čelestva ino meda, tè prestanejo oni naj vekši mraz. Polek tega pa je le ne tajíti, da vu silno merzlih zimah več čel najde smert, kak vu toplotnih.

244. Jeli čel ne možemo pred mrazom zabraniti?

To zmožemo! alipa le skoz dobro napravlen čelinjak. Neki čelári znosijo svoje roje vu zimi sicer vu klet ali na hižni pod, nje zakopajo vu pesek, pleve, oves ino drugo zernje; drugi pa napšejo seno ali otavo okoli njih; alipa to čelam malokda dobro dene. Vu pomankanji zraka splesnivijo pogače, čele zbetežajo, velika množina njih pomerje, ino mi imámo poznej s' takimi oslabenimi roji le nepriložnost ino težkotnost. Vu čelinjaki se zato naj bole dobri znajdejo. Jedíno delo, kero z' njimi pri od više velikemi mrazi znamo opravlati, je, da koše zgorah zo vrečami ali rogoznicami odenemo; polek tega pa se moremo celo tiho zaderžavati,

naj se čele ne začnejo motiti ino narazno iti.

245. Morejo čele v' zimi tudi zrak iméti?

Morejo! kajti brezi zraka se zadušíjo. Moremo zato gostokrat na letno lukno gledati, naj ne bode od snega, ino leda, ali od mertvih čél ino čelnih zjedi zaphana.

246. Kak pride léd na letno lukno?

Čele skos svojo duško naredijo vu koši sparo ali slab, tota spara ali slab se na stenah vu kaple zbere, kaple se poznej edna na ovo zlovíjo, ino kak čista voda na letno lukno vuntečejo, kde se od mraza na léd oterdijo.

247. Kak odpremo pá letno lukno?

Ne s' prasko ali terenjom, temoč mi
rastopímo led z' nekakim na ogni ožgečenim špičastim železom. Či pa je od mertvih čel zaphana, tè nje zo svilnatim vlakom ispotegnemo.

248. Jeli zima ne imá zmes dnevov, kde bi čele znale vunletati?

Taki dnevi se večkrat nagodíjo, kde nje sunce ino toplota vun vabi. Či ne leží sneg, ino ne pride zraven časa nagel mraz pa nazaj, tè jim je vunletanje pridno, kajti se tak svoje gnusobe znajo izprazniti. Či

pà leží sneg te mnoge čele oslepnejo, padnejo na zemlo ino odreveníjo.

249. Je dobro čele v' zimi zapirati?

To se nikak ne sme goditi, kajti či
najdejo čele lukno zadelano, tè praskečejo vu koši, se trudijo s' prejedavanjom lukne ino naredijo veliko sparo. Silno mnoge zgubíjo polek tega svojo živlenje. Naj bolše je, či isemo sunce od letne lukne odderžavati, naj čele ne bodo na vunletanje dražene.

250. Kaj je včiniti či sneg leží ino čele izletavajo?

Tè naj bolše storímo, či pred čelinjakom slamo nastelemo ali listje natrosimo, kde si čele, či nizo padnejo, pa opomagati zmožejo. Či pa je na blizo ležečemi snegi dosta čel odrevenelo, tè moremo nje vu steklo spobrati, v' topli hiži drugoč oživeti, ino zadnič pa k' rojom spraviti.

251. Na kaj še je dale v' zimi gledati?

Naj se ne znajde kde vu čelinjakovi strehi lukna skos kero bi snežna ali dežovna voda tekla, ino skos kaplanje na koše, čele narazno iti vabila. Ravno tak moremo tudi miši odvračati, kere išejo, se vu koše potegnuti. Zato moremo pásti nastaviti, vu kerih se miši polovíjo, ovači

se nam znajdejo mačke vu čelinjaki, kere pri lovlenji miši na koše skačejo, praskét delajo, ino skos to čele vu koši razganjajo.

252. Kak dugo terpí zimski mir pri čelah?

Naj beržej do pervega ali srednega
Februara; resen so vse zime med sobo ne
ednake, alipa ob totemi časi se že nagodijo dnevi, kde se čele večkrat lehko vetríjo ino snažijo.

253. Kaj je zdaj storiti?

Či se po srednemi Februari toplotno
vreme kaže, tè moremo na jasni den ob
poldnevnik vurah vse roje pregledati ino zesnažiti.

254. Kak se to opravla?

Stoječe koše položimo, ležéče pa odpremo ino pogledavamo, kaki so; jeli še zadosta čelestva ino stroška imájo, jeli je plod že nasadjen; jeli so pogáče ne plesníve; jeli je dosta čelestva pomerlo; jeli se ovači kaki drugi kvár ne prikáže. Či tečíjo stojéči koši le na blanjah ali loparih, tè jim tote odvzememo ino druge snažne damo; či pa so na letnih skladih, tè tote obernemo, odsiplemo ino odmetemo vse zjedi ali zmeléke, ino mertve čele; stuhnene pogače pa, kere vu koši smrad rasširjavajo, ispotergamo; stoječim skladom odvzememo tudi; či

prazno ino plesnivo satovje imájo, celo podlago, skos to postanejo prikračeni ino topléši. Ležeče sklade snažimo tudi ravno lak, ino njim odvzememo po totemi načini vse, kaj je kvarno, ino išemo vse, kaj je potrebno, pobolšati ino popraviti. Zjedi ino mertve čele veržemo vu posodvo, ino nje potem od zjedi skoz rešeto odločimo.

255. K' čemi so zjedi?

Zjedi, zmeléki ali trošíne obstojíjo is
voščeníc, tote zbiramo, vu klopko stiskavamo, ino poznej z' voskom iskuhamo.

256. Najdemo ob totemi časi tudi že plod vu rojih?

Či je zima ne odviše preostra, tè vusadjajo čele že proti konci Januara plod, vu Februari pa še ga več najdemo.

257. Na kaj pà imámo zdaj naj več gledati?

Jeli še čele imajo zadosta stroška, naj njim, či stradajo, kčasi na pomoč priti znamo; kajti či ne imajo kaj jesti, tè ne popustíjo le samo vusadjanja ploda, temoč celó onemožejo ino pomerjejo.

258. Kak odpomagamo totemi stradi?

Skos to, da nje z' medom kermimo. Či je méd gosti ino terdi, ga s' čisto vodo oblejemo, na tihemi ogni rastopímo, ino

potém vu lastnih kermnih kopankah ali
perstenih ino steklenih plitvih skledicah čelam za kermo podstavimo.

259. Se čele vu totemi redkemi medi ne potopijo?

Na zabranenje tega morejo kopanke
ali skledičice biti jako plitve, ino pokríte zo celó tenčkimi skalicami, ali maličkimi blanjicami, vu kere je dosta malih luken prevertano tak, da se čele skoz nje lehko meda vživajo, ino ne vtapajo. Neki čelári imájo za toto kermlenje lastne iz lipovega lesa skrožene skledice, kere le en osmák
meda merijo; one so zgorah s' cmuljom,
ali rešetnimi vitrami ali konjskimi žinjami vkriž prepletene tak, da čele méd le skoz luknice zmožejo cecati. Tote plitve skledičice ali talére postavlamo vu stoječih koših celo blizo pod pogačami, ovači, posebno pri merzlemi vremeni čele ne grejo na kermo, ino či ravno pridejo, tudi lehko
odreveníjo, zato še bole dobro včinimo,
či nje od zgorah dol kermimo.

260. Kak znamo čele od zgorah dol kermiti?

To se zna le pri oglavnih ino drugih stoječih skladih, tudi pri desečnih ležéčih čelnikih zgoditi. Pervi imájo zgorah vu sredíši

lukno, kera je s' pilko ali čepom zadelana. Vu desečne ležeče čelnike se tudi dá na sredi gornega pokrivala taka lukna narediti ino s' pilko ali čepom zadelati. Kda smo prisiljeni, čele kermiti, tè napunimo pitno steklo, kerega odpertek se ravno v' ono lukno priméri, s' tekočim medom, privéžemo krez odpertek kerpo iz nekaj redkega platna, vzememo pilko ali čep is čelnikove lukne, ino poveznemo steklo na opak krez oddelano lukno. Čele cecajo nató méd skos plateníco, ino ne pridejo vu nevarnost odrevenéti. Tudi smo pri totemi načini kermlenja slobodni, da ropanskih čél ne pripelavamo.

261. Jeli méd ne istéče skos platno?

Či je méd ne celó tekóči ino redki naredjen, te se tó ne zgodí; čele ga do
zadne srage iscecajo.

262. Keliko vode znamo v' méd zmešati?

Peti ali šesti del, obóje pa moremo na ogni dobro premešati.

263. Na čemi vidimo, da čele ne imajo kerme?

To se dá ob totemi časi naj ležej skoz vago zvediti; čelnik, keri hoče zimo prestati, more ob časi svetega Mihaela 28—30 funtov znoternega glestva, t.j. pogáč ino

čél iméti. Či imá na konci Februara še polovico svoje vage, tè še zna obstati; či pa ima menje, te ga moremo kermiti. Kdo pa se neravná po vagi, tisti more medno zalogo skoz medno mero zvedavati.

264. Kaj je medna mera?

Ona je mala špica is slabe svile, kera
je na cole ino linie vurezana. Z' njo zbodnemo skerbno skos pogače, ino pri njenemi vunpotegnenji gledamo, keliko colov je z' medom pomazano, ino spoznamo potem kelikoto medne zaloge. Alipa na toto skušavanje se je ne zanesti, ino pridemo lehko vu nevarnost, s' toto svilo matico oraniti.

265. Keliko meda računimo na roja, naj ga skoz zimo gotovo bomo zderžali?

K' tem računimo od srednega Oktobra do Marcia tri pinte ali dvanajst funtov meda. Ob totemi časi moremo zato roje znovič začeti kermiti, kajti zdaj potrebujejo čele za reditbo ploda dosta več kerme, kak v' zimi. One pojejo zdaj v' osmih dnevih teliko, kak prejdoč vu treh mesecih. Či nje pustimo stradati, tè si vso veselje pokvarímo, ino se lehko celó hitro vsega čelinstva znebímo.

266. Moremo sam méd kermiti?

Méd je naj naravneša ino naj bolša
hrana za čele, ino zato moremo prevéno
za médno zalogo skerbni biti. Či pa meda ne imámo, tè znamo čele tudi z' mezgo sladkih grušek, ali ječmenovim ino pšeničnim sladjom, ali s' cukrom kermiti alipa to so vsikdár pomóči le vu veliki sili. Cuker je méd totimi rečami naj bolši ino čelam tudi naj prijetnéši.

267. Kak se kermi čelam cuker?

Mi vzememo meliz ali žuti farinski
cuker, ino ga raspustimo vu dostojni kelikosti - blizo na tri funte cukra en funt - vode, ga denemo na ogen ino zmes
vrenja napenimo, on bode nató po ohladenji navadno medno gostočo dobil, ino kermimo ga potém čelam ravno tak, kak méd. Čelnati kerme potrebni roji se pustíjo z' desetimi ali dvanajstimi funti cukra skos celo zimo prederžáti.

268. Kak naredimo gruškovo mezgo?

Vzememo od dobrih jako sladkih grušek, kere so se popuno dozorile ino na slami perhke ino mostnate postale, nje vu kopanji drobničko zesekamo, ali skučemo ino istisnemo vu točili ali mali preši skos snažno plateníco. Po totemi načini doblen

mošt se more vu novemi lonci, ali vu železni pundvi do medne gostoče vuvréti ino odpeniti. Naj se vsa vu totemi mošti znajdliva kisloča zna odvzéti, zmešamo dva lota krajdnega praha noter. Naj beržej pustímo od totega mošta dva tretja dela vuvréti tak, da od osmih pintov mošta tri pinte tote mezge dobímo. Tota mezga se čelam ravno tak, kak cuker, omlačno topla podstavla.

269. Kak naredimo ječmenovo ali pšenično sladje?

Ječmen ali pšenico, is kere hočemo sladje napraviti, ravno tak, kak za pivo, operemo, namočimo ino na rasenje ali cimanje denemo, potem na zraki posušímo, na mlini razmelemo, ino vu njej najdlivo cukrovo sladíno skoz nalévanje pervič mlečnoomlačne ino poznej vrelo-žgeče vode ispotegnemo. Toto mezgo pustímo skos plateníco precediti, ino do medne gostoče vuvréti. Še prej pa, kak medno gostóčo dobimo, primešamo blizo šestnajsti del meda, ino njo z' medom se duže pustímo vreti, ino odvzememo nesnago, kera se zgorah nažene, s' cedílom. Potém toto mezgo pustimo skos sukneno kerpo pretečti, ino jo pa vukuhavamo noter do medne gostoče. Ino vu hladni kleti se zderží potém tota mezga više leta dnevov.

270. Jejo čele toto kermo rade?

Cuker jejo ravno tak rade, kak méd.
Ino pri mali ceni, po keri se on vu naših časih predáva, znajo mnogi čelári svoje stradéče roje le samo s' cukrom prederžati. Alipa gruškove mezge, ječmenovega ino pšeničnega sladjá čele ne jejo tak rade; moremo ga zato nekaj z' medom premešati ino čelam omlačno toplega davati. Vu sili jejo resen tote ino druge sladke mezgnate reči, ino se pustíjo neki čas obderžati; alipa dugo ne smé to terpéti, ovači jim biva taka kerma kvarna.

271. Keliko jim smemo na enkrat kermiti?

Dobro storimo, či roji začnejo stradati, da jim, ako vreme kermiti dopusti, kčasi en osmák, ali polmaselno steklo meda na enkrat damo, kajti smo tak, či pa merzlo vreme pride, na več dnevov oslobodeni.

272. Ob keremi časi moremo kermiti?

Nikoli skoz dén, kajti bi si tak objedlivce ino ropare pripelavali, zvun či znamo nje od zgorah dol kermiti, ali či jim dež izletanje brani; tudi ne pri mrazi, kajti bi nàm tak mnoge čele odrevenéle, temoč pri toplemi vremeni, ino pri ali po zahodi sunca.

273. Kake opravíla še nadale imámo vu totima dvema mesecoma?

Delamo si nove čelnike ino svitke is
slame, ali skladne kište na pripravo, ino lovimo seníce, kere se ob totemi časí pri čelnikih najdejo.

274. Jeli toti vtiči čelam škodijo?

Škodijo jim! oni se posedávajo na letne lukne čelnikov, ino delajo skos pikanje zo svojimi kluni prasko, skos to pridejo čele v' nemir, ino se, či k' letnim luknam pridejo, od njih zgrabijo ino pojejo.

275. Kake opravila pridejo vu Marci naprej?

Vu totemi meseci bivajo čele že bole
žive, da se zdaj že pa toplo vreme prikažuje, zato vu poldnevnih vurah ino prejdoč, sunce že prijatelno sija, izleta vajo, se snažijo ino svoje mertve iznašajo, tudi ispravlajo iz ležnic oterden cvetni prah, hodijo po zamažo ino proti konci meseca tudi po méd. Pri totih mnogoterih opravilah jim moremo pomočno roko ponuduvati.

276. Kaj pà imámo zdaj posebno delati?

Mi zmétamo zjedi ino mertve čele skerbno is košov, ino pregledávamo, jeli se kde méd mertvimi čelami ne znajde tudi matica, premenímo podkošne klopi, ino

pazimo na čelni letáj, naj zvejmo, kere so močne ali slabe, brezmatične, ali primatične, jeli se objedlivci ino ropari prikažujejo, ino jeli čele ne imájo griže ali sračnice. Stojetje ino ležéče sklade moremo zdaj tudi prikračuvati.

277. Kak se toto prikračuvanje zgodí?

Mi jim odvzememo enega, ali po kakosti čelnikov dva svitka ali skladnika s' praznim pogačjom.

278. Zakaj se more to zgoditi?

Zato, naj čelam skos to več toplote
pripravimo, kera jim je zdaj za ploda volo odviše potrebna. Kdo to zamudí, odderžáva nje od priraska čelestva.

279. Kaj je griža ali sračnica?

Ona obstojí vu tém, da čele dosta rudečkastih ino ostrih isgnuskov od sebe davajo, ino s' tim letno lukno, letno blanjo ino satovjé pogerdíjo, tudi gosto na tém pomerjejo.

280. Od čega nastane tota bolezen?

Iz mnogoterih zrokov: zdela od predugo zaderžanega nesnaženja, či najmreč čele za terpéče zime volo predugo znotrah sedéti morejo, zdela od omrazenja, zdela pa tudi od nezdrave kerme, od ojadenega ino pokvarjenega meda, ino dugo terpečega

kermlenja z' drugimi rečami namesto meda.

281. Kak vračimo toto bolézen?

Davamo čelam v' medi take reči, kere nje storijo močne, n.p. Malagno, ali drugo staro dobro vino. Posebno pomoč ino vračtvo pa jim damo skos to: Nastružemo grušico, primešamo dva grana žafrana, osem granov kopernika, ino na orbezovega zerna velikoto brebronika, kres to vlejemo puno polmaselno steklo vroče vode, ino kda je voda moč ispotegnula, zmešamo toto vodo mèd čisti tekoči méd, kerega potém čelam za hrano donašamo. One bodo od tega vu kratkem zdrave.

282. Je tota bolezen nadobitna?

To čelári mislíjo, zato moremo ognušene čelnike ino svitke skerbno zesnažiti, slamne kvoše vu nje djati, vužgati ino neki čas goréti pustiti, ino nje še le pa tè za čele jemati, kda so prejdoč tak dobro iskurjeni.'

283. Kaj so objedlivci?

To so čele, kere od drugih rojov ino ptujih čelinjakov skos strad prisiljene okoli dobrih čelnikov lečejo ino išejo, se vu nje potegnuti, naj bi se iz luckega gleštva živele.

284. Jeli pustíjo nje roji vu koš?

Čelnati roji njih ne pustíjo vu koš, temoč nje odpravijo. Slabim čelnikom pa, ino posebno brezmatičnim, so objedlivci nevarni ino škodlivi, kajti či zmožejo noterpriti, tè pridéjo večkrat ino postanejo ropari.

285. So ropari ne posebni plod čél?

Ne! temoč vsaka čela zna ropar postati, kak hitro se ji dá k' tem priložnost. Naj bole hudo pa je, ki se, či so se ropanje enkrat navučile, potém le z' naj težkéšim trudom od rapanja odvaditi zmožejo.

286. Skos kaj se zapelavajo čele na ropanje?

Zroki, keri nje na tó zapelavajo ali
silijo, so jako odviše mnogoteri. Lastniki poropanih rojov na tém tak dobro krivi, kak tudi lastniki roparov.

287. Kak daleč so lastniki poropanih rojov na tem krivi?

Enkrat, či z' medom pri porezavanji neprevidno denejo, méd vu čelinjaki zatorijo, ali čelnike z' njim pomažejo; potém, či so vnemarni pri kermlenji, t.j. či skoz den, pri sunčnemi sijanji, ali kda čele živo lečejo, nje kermijo, ino polek tega méd razlejavajo, nadale, či košov zadosta ne

zadelavajo, či povsodik raspoke ino odpore pušajo, ino letnih luken vu protiletji ino v' jesén ne pomenšavajo, zadnič, či slabe ino brezmatične roje vu svojemi lehnjaki terpíjo, keri ne imajo zadosta možilosti, se braniti.

288. Kak daleč pà so lastniki ropanskih čél na tém krivi?

Z' ednega dela, či svoje čele stradati
pustijo, ino nje gladi predajo. Take čele se vidijo potém prisiljene, na rop iti; z' drugega dela pa tudi, či svojim čelam, naj bi nje možilne storili, žgano ali drugo močno vino méd kermo mešajo. — Tudi prebližni čelinjaki, kde čele ednega čelinjaka svoj letáj krez drugi čelinjak iméti morejo, zapelavajo na ropanje, posebno po leti, kde se medni duh močno rasširjava.

289. Na čemi spoznamo ropanske čele?

One so zdela na popevajočemi glasi spoznati, s' kerim okoli čelnikov lečejo. Vu začétki so celó bojéče ino strašlive, ino se na vse strane ogledavajo, jeli je nikde na koši ne odpertek najti, skos kerega bi se vusiliti zmogle, si sedejo zdaj tu, zdaj tam dol, nató odletíjo ino grejo k' drugemi čelniki, pridejo skoro pa nazaj ino se zaderžavajo

kak prejdoč, po časem se podavajo bliže k' letni lukni, kde stražajoče čele na nje zletavajo, ino se nad nje stavijo. Či njih pride več, tè se naklačijo domanje čele vun pred letno lukno, ino jim zabranujejo vuhod. Skoro na to vidimo tu, skoro tam gomolico čél sedeti, kera ropansko čelo med sobo imá, ino jo grize. Prigodí se veliki potík ino boj, vu keremi se ena ali več čél z' ropansko čelo natergava, ino z' njo krez letno blanjo dol na zemlo pada. Praska se pomnožava, neki ropari vderejo skoz letno lukno, se obložijo pohitoč z' medom ino se pa odpotijo. Vu potiki ino boji ostane dosta čél, od kerih je prostor pred čelinjakom posípan. Naj več padajo ropari na slabe ino brezmatične roje, kda pa s' totimi dokončajo, se tudi nad močne iti podstopijo.

290. Zmožejo ropari tudi močne rojepremagati?

Čelnati roji se ne pustijo tak lehko
presiliti, polek tega pa zgubíjo mnoge čele le svojo živlenje.

291. Kaj je vu totemi prigodi storiti?

Kak hitro ropanje vu pamet vzememo, moremo letne lukne, kere vu protiletji ino v' jesén preveno vozke iméti moremo, še

bole pomenšati, naj njé ležej obsedavajo, ino zadelamo čelnike povsodik, naj ropari nikde vu nje priti ne zmožejo. Nató si pripravimo krajdni prah, ino potrosimo z' njim ropare, naj bomo zvedili, odkod so prišli ino komi slišijo.

292. Kaj pà — či so is lastnega čelinjaka?

Te si naj ležej navuk damo, ino pomagamo.

293. Kak tak?

Denemo ropanski koš iz njegovega staníša na naj dalnéšo selo vu čelinjaki, alipa celó is čelinjaka vkraj. Od njega odletavajoči ropari, keri vu nazaj pridenji svojega koša ne najdejo na privadjenemi mesti, se skos to zmotijo, ino so prisiljeni, se pri sosedi noterprositi, ali se obernejo
k' poropanemi koši nazaj ino se z' njim zedinijo. Ropajoči koš zgubí po totemi načini veliko čelestva ino henja letati, ino da se na novemi staniši svoj letáj še vučiti more, zato pozábi verh tega na ropanje.

294. Pomaga toto prestavlenje vsikdar?

Vsikdar ravno ne, jako mnogokrat pa le! Ino či ne pomága, tè preselimo ropara s' poropanikom t.j. mi postavimo totega na selo ovega, ovega pa na mesto totega.

To pomaga. Tudi znamo roparom na obilnost še dve pešíci žagnih zmelekov, ali snažne slamne rezance mèd pogačje veržti. Oni imájo nato veliko dela, tote smeti pa vunspraviti, ino pozabijo polek tega na ropanje. Ali zadnič denemo nje skos tri dneve, potém, kda smo letno lukno s' prevertanim kositarom zadelali, vu hladno klet, ino tota pomoč je blizo vseli naj bolša, čelam ropanje odpraviti.

295. Či pà so ropari od ptujega čelinjaka, kaj je tè včiniti?

To moremo skos tó iskati zvediti, da
sosedne čelinjake obiskavamo ino gledamo, jeli s' krajdo posipane čele v' eden ali drugi čelnik tam noter idejo. Či to najdemo, tè se moremo prijatelno pogovoriti, kak bi se ropanje dalo odpraviti.

296. Keri so toti pogovori?

Toti pogovori, sporoki ali sovéti so, da naj ropara s' poropanikom preselimo, skos kaj na enkrat ropanje henja, ino poropanik se skoz ropára tak močen naredi, ki si svojo zgubo pa skoro zmože dostaviti; ali da naj roparski lastnik ropare le po zmesnih dnevih pustí letati t.j. da naj imá ropare tè zadelane, kda poropaniki léčejo, oddelanepa na letanje, kda poropanike pustímo letati.

297. Kaj pà je storiti, či se lastnik ropanskih čél vu tako pogodbo ne dovóli?

Te nam ostaneta le dvé pomoči, se
roparov rešiti: ali ropare pokolemo, alipa nje polovímo, ino si iz njih odroje naredimo.

298. S' čim ropare pokolemo?

Ne s' pivnimi drožami, kajte s' tim
škodimo celemi roji, keri začne vreti ino se pokonča; ino ravno tak malo z' muhjo gobo ino drugimi jadnimi rečami, skos kere se ludjé znajo vu nevarnost spraviti; temoč kupimo si blizo za šest penezov bele kihavke ali čemeríke, jò skučemo na drobnički prah, ino ga zmešamo med tekóči méd. Totega postavimo pod prazen koš, kerega na selo poropanega denemo. Moremo pa kda to delamo, vse svoje čelnike s' prevertanim kositarom zadelati. Kak hitro se ropari totega meda najejo, se ovomotíjo, ino pomerjejo še prejdoč, kak domo pridejo.

299. Kak znamo ropanske čele poloviti, ino si iz njih odroje narediti?

Pripravimo si prazen koš, kak či si odroje delamo, založimo vu njega neke voččenice s' praznimi ležnicami, eno medno pogáčo ino zmes plodno satovnico. Vu košovo

letno lukno vuteknemo, na tri ali
štiri perste dugo, široko kositarno cev, kera je blizo, kak čerka S splantana ino vu koši višek zravnana. Toti koš postavimo na mesto poropanega, kerega zmes v' otemno klet denemo. Ropanske čele silijo skos cev vu koš; da pa je cev nekaj višek zravnana ino noter vu čelnik segne, zato ishoda nazaj vun ne najdejo. Vidijo se vlovlene ino prisiljene, se nad plodom poseliti ino si matíco izležti.

300. Kak znamo ropanske napade občinski zabraniti?

Či same čelnate roje imámo, či niednega brezmatičnika vu čelinjaki ne terpimo, či koše dobro zadelavamo, ino vse lukne ino raspoke zamažujemo, či vu protiletji ino v' jesén letne lukne imamo pomenšane, ino či, kak hitro objedlivce v' pamet vzememo, malo kištico pred letno lukno pridelamo, kera je liki preddvor k' vuhodi vu čelnik, ino vu kero je tak maličko lukna vurezana, da le dvé ali tri čele skoz njo vun ino noter hoditi zmožejo. Alipa tudi, či namesto totega preddvora le samo leséno predlukno pritisnemo, kera je na štiri vogole od zvunah noter preveno bole voska tak, da zvunah imá tri perste širokote, en perst visokote, pri znotrenji

lukni pa le poldrugi perst širokote ino pol persta visokote. Ino zadnič — naj čelam možilost na njihovo branbo naredimo, — či večér nekaj meda z nekimi kaplami dobrega vina premešamo ino jim kermimo.

301. Kaj še je več vu totemi meseci storiti?

Pastiričke, vtiče z' rudečim repom, keri se zdaj pa prikažejo, ne smemo blizo čelinjaka terpeti, temoč njihove gnezde razdréti ino tudi nje same odpraviti.

302. Jeli toti vtiči čelam škodijo?

Ne znajde se blizo nieden vtič, keri bi nam teliko čél odpolovil, kak pastiriček, posebno, kda mlade imá. Brezmatičnost je blizo vseli na njega ponašati, kajti on matico, kda vun letí, naj beržej zgrabi.

303. Odkod nosijo čele vu totemi meseci méd?

Iz drena, belih fialk ali snežnic, divjega žafrana ino mnogoterih viol, kere vu totemi meseci cvetejo. Bele fialke davajo odviše dosta meda. Večkrat cvete že tudi verbje, kero tudi méd naj bolšo pašo sliši.

304. Kere opravila pridejo v' Aprili?

Toti mesec nalaga čelnim prijatelom že vekšo pazlivost ino skerb, kak preminóči trijé, kajti s' prijemavajočo toploto se

pomnožáva čelestvo vu koših, zato biva
letanje močnéšo ino čerstvéšo; ino da se zdaj cvetje vu veliki mnogoterosti prikažuje, zato priletavajo čele is cvetja zdaj že tudi s' cvetnim prahom na nogah ino z' medom v' sebi obložene nazaj domo; zato moremo letne lukne od časa do časa povekšati. Pazlivost na objedlivce ino ropare more zdaj dvakrat velika biti, slabe roje moremo naréditi močnèše, brezmatične omatíčiti, ali z' drugimi stovaršiti, ino občinski nje zdaj porezati ino za leto pripraviti.

305. Odkod nosijo čele méd ino trošíne?

Iz viol, žilavega ino kerhkega verbja,
terninja, ribeza, čresnjovega ino breskvovega drevja iz divje repe ino retkbe, ino drugih rož, kere zdaj cvetejo ino cvesti začnejo.

306. Kaj pà se lastno imenuje porezavati?

Imenuje se, čelam njihov obilen méd
odvzeti.

307. Ob keremi čàsi se more to zgoditi?

Čelári so nad tim vu svojih mislah različni. Eni porezavajo vu protiletji, drugi v' jesén; neki porezavajo dvakrat, tak dobro vu protiletji, kak tudi v' jesèn; ino še pa drugi opravlajo toto delo celó vu sredi Julia.

308. Keri čas pà je naj bolši?

Brezi vsega dvoja protiletje, kajti tè
so čele zimo že prestale, ino mi vidimo
dosta ležej, keliko jim slobodno znamo odvzéti, tak da jim ne škodimo. Le moremo toto delo ob pravemi časi; ne prerano, ne prepozno opravlati.

309. Zakaj ne prerano?

Da še je vreme preostro, zato dosta
čél odreveni, ino pomerje, ino nje vu njihovemi plodnemi opravili tudi motimo.

310. Zakaj tudi ne prepozno?

Zato da, či toto delo predaleč vu
protiletje prenašamo, čele že pa dosta novega meda imájo nanošenega, tak brez rastorenja ne možemo do pravega meda príti, zvun pri ležečih skladih, pri kerih pa le zadi medno obilnost znamo odvzeti.

311. Keri čas zato je naj pravéši?

Čas, kda ternína cvete, ne ranej, ne poznej.

312. Kero orodje nam je pri totemi deli potrebno?

Kadni strog, en dugi ino en plantavi nož, gosja perót, neke posodve za noterdevanje praznih voščenic, druge za noterdevanje meda, tudi latva, vu keri imámo

jilovico z' vodo zmešano, naj porezane čelnike pa zadelamo.

313. Kak opravlamo toto delo?

Opervič preženemo čele z' dimom noter skoz letno lukno, ino išemo nje nekaj spokoriti, naj se jim ne bode zahtelo, nas pikati. Ležečim skladom odvzememo nató skerbno naj prednéšo pokrivalo, ino si pustimo skos pomočnika čele z' dimom vn košovo znotriše pregnati. Nató gledamo, kaki je koš, jeli imá dosta černega ali plesnivega satovja, ali veliko mertvih čél ino zjedi, Tote pogače odvzememo z' nožom blizo do ploda ino izmétemo z' gosjo perotjo vse zjedi ali zmeléke snažno. Méd bomo predi malokda v' obilnosti najšli.

314. Kaj pa, či ploda ne najdemo?

Te moremo prazne pogače tak daleč
odrezati, dokoli ploda ne najdemo, kajti od nazočnosti ploda se moremo dobro presvedočiti.

315. Zakaj?

Zato, da nam je le samo plod naj slobodnéši dovod od nazočnosti rodne matice.

316. Kak se polek tega dale zaderžimo?

Ležéčim skladom odvzememo naj prednéši prazni svitek ali skladnik, ino spravimo tak čele bole vozko vkup, kajti ovači

bi čelestvo premalo toploté imélo, kera
mu je zdaj na izležavanje odviše potrebna. Pri celih slamnih ali desečnih čelnikih je to sicer nemogočno alipa ravno zato se pomnožáva vu njih čelestvo ob totemi časi tak hitro, kak v' onih. Nató, kda je vse zesnaženo, postavimo pokrivalo pa noter, pridelamo terdno letno sinjo pred letno lukno, ino zamažemo skerbno vse raspoke z' jilovico.

317. Kaj pà storímo zo čelnikovim zadkom?

Tudi ga odpremo ino preženemo čele,
kere so se zmes časa, kda smo predi delali, tu sem potegnule, vu predni del, odvzememo tudi opervič prazno satovje, potém pa edno pogáčo po ovi, z' ravnim ino plantavim nožom. Da pa naj roja od leta do leta tudi ponovímo, zato pustímo medno zalogo, kere še čele za svojo veliko silo potrebujejo, le na ednemi strani čelnika ostáti, tak da toto pogačje v' enemi leti na desnemi, vu pridočemi leti pa na levemi strani ostáti pustímo. Ležečim skladom odvzememo tudi zadne prazne svitke ali skladnike, naj čele teliko toplej sedíjo.

318. Keliko meda smemo izrezati?

Celó gotova, zanesliva občinska vodba se za tó ne pustí dati, dosta več se moremo

na kakost rojov deržáti. Nekim, keri imájo veliko zalogo meda, znamo dosta, lekaj dva tretja dela, drugim pa le polovico, še pa drugim le samo tretji del, ino nekim pa celo nikaj odvzéti. Ino znajdejo se celó roji, kerim moremo nekaj še pridati. Poglavno moremo na tó misliti, da še čele naj zadostno zalogo meda zderžíjo, ino zato vsikdar bolše včinimo, či nje premalo, kak pa, či nje predosta porezavamo, kajti ne znamo, kako vreme pride. Čele ne smejo skos porezavanje nikoli vu nevarnost priti,
ki bi mogle stradati.

319. Kaj storimo dale, kda smo jìm méd že odvzéli?

Odvzememo še tudi vso plesnívo ino
staro černo satovje, izmétemo vès čelnik celó snažno ino čisto, ga pa zadelamo s' pokrivalom, ino skerbno zamažemo vse raspoke z' jilovico.

320. Kak porezávamo prisečene koše ali oglavnike?

Tote moremo z' njihovega sela odvzéti, da naj delo znamo prilično opravlati. Na toti konec odzdignemo koš predi gor, ino poddenemo zaglozdo, da naj prilično zmožemo dim vupihavati ino čele skos to prisiliti, se višek podati. Potém nesemo

koš petnajst do dvajsti stopinj daleč od čelinjaka vkraj pod kako drevo ali v' ogradno hižko, kere okna morejo biti odperte. Na mesto odvzetega koša postavimo prazen koš, naj se is paše pridoče čele vu ujemi znajo zbirati. Odnéšen koš postavimo zdaj na opak naglavički, preganjamo čele z dimom nazaj ino pregledavamo potém znoterno rojovo delo. Nató odrezavamo ravno tak plesnive, černe prazne satovnice; od čistega dobrega pogačja pa njim pustimo še nekaj na vusádjanje ploda ostati, na tote pa smo zvesto skerbni; či pa je plod gerbasti ali plantavi, ga moremo vsega isporezati, ino pogače, keliko mogočno na ravnoto prirezati, tak da ne bode kde edna pogača krez drugo vungledala, ino naj bodo nje čele povsodik obsedéti zmogle. Nató še isporežemo od obilnega meda teliko, keliko ga roj bres kvara zgubiti smé, ino se deržímo tudi na vodbo, ki vsako leto le polovico čelnika poréžemo, naj čele tak satovje od leta do leta ponavlajo. — Kda to opravimo, tè nesemo koš pa na njegovo staniše, ga zamažemo spodi, kde na blanjo ali na letni sklad stojí, z' jilovico, ino letno lukno pa naredimo vozko, naj se nikake ropanske čele ne zmožejo vusiliti.

321. Zakaj moremo porezavanje oglavnih ali prisečenih košov daleč od čelinjaka opravlati?

Ne le zato, ki so čele dosta pokornéše, temoč tudi, da se tak menje ropanskih čél približáva, posebno či se tó v'
ogradni hižki da opraviti.

322. Kak porezávamo stoječe sklade?

Pri totih nam gre delo dosta ležéj od
rok. Naprejpostavom, ki vago praznih svitkov znamo, tè se da že skoz vago povedati, keliko ednemi skladi znamo odvzéti, kajti méd se znajde preveno vu gornih svitkih ali skladnikih. Taki svitek na šest perstov visokote ino dvanajst perstov poprečne mere zderží naj beržej 15—16 funtov meda. Či so skladniki zo steklenimi platami
oskerbleni, tè celó lehko vidimo, keliko njih je z' medom puno. Eden pun medni svitek pa moremo roji preveno pustiti, ove njemi znamo odvzeti.

323. Kak take svitke ali skladnike odvzememo?

Spervič odpraskamo večér prejdoč z' gletvo ali nožom jilovico na spehih mèd svitki ali kištami, potem prebodnemo tote svitke od zvunah okóli ino okoli z' gletvo, ino spravimo méd spehe ožgano svilo ali

strunjo ino potisnemo vu speh slabo zaglozdo; nato režemo zo strunjo, ali svilo pomálem sém ino tá vlačéč, pogáče ino zred njimi tudi svitke ali kište narazno, ino sicer na taki način, da pogače ne bodo popréčki ali po širokoti, temoč po dugavi prerezane, naj se ne stiskavajo edna proti ovi. Ravno kak s' toto strunjo ali svilo prevéno dale vu prerezavanji pridemo, vlečemo tudi zaglodo is speha vun ino njo tiščimo pa sa strunjo ali svilo noter, naj svitek na spehi prevéno nekaj oddelan ostáne ino strunjo ali svilo lehko dale skoz vlečti zmožemo. Odrézan svitek ali skladnik pustimo skoz noč stati, naj čele istekoči méd popijejo. Pridočo jutro vzememo pokriválo z' naj gornéšega svitka ali skladnika dol, ino preženemo vu njemi se znajdlive čele, z' dimom nazaj, odzdignemo potém pun médni svitek ali skladnik dol, ino ga denemo na pripravleno blanjo ali klop, naj se nikaj meda ne rastóri, oddelan čelnik pa pokrijemo kčasi pa s' pokrivalom, kero slišno terdno pridelamo, ino spehe z' jilovico zamažemo. Odzdignen svitek ali skladnik odnesemo hitro is čelinjaka na 15. do 20. stopinj daleč vkraj, ino méd pogačami še kde se znajdlive čele pa z' dimom izgonimo.

324. Jeli se ne dá svitek odzdignuti, ki ne bi prejdoč pokrivala odvzéli?

Vu to se je zato ne privoliti, da se
prevéno mèd médnimi pogačami čele znajdejo, med kerimi je dostakrat tudi matica, skos kaj bi roj, ako bi matico zo svitkom odvzeli, brezmatičen postal.

325. Na kaj še več imámo pri porezavanji rojov gledati?

Moremo gledati, jeli vsaki čelnik imá
rodno matico.

326. Is čega je to slobodno sklenuti?

Is poredno nazočnega zdravega ploda.

327. Kaj razumimo pod zdravim plodom?

Taki plod, is kerega se delavne čele
izležujejo. Trotni plod zna resen tudi zdrav biti, alipa či se ga znajde več, kak ploda delavnih čél, tè se nam skos tó ovádi, da matica je slaba. Plantav ino gabasti plod, ino tudi plod celó brez delavnih čél pa kaže na brezmatičnost.

328. Odkod pride brezmatičnost?

Zroki od brezmatičnosti so mnogi: Matica zná od bolezni, ali oslabena skoz leženje jajc v' jesén ali v' zimi, kde se ne znajde več plod na njihovo pa izležuvanje vu čelniki, vumréti; zato najdemo takega roja vu protiletji brezmatičnega. Zna pa se ob

totemi časi tudi zgoditi, dà se matica, či kde, naj bi se čerstvega zraka vžila ino se na sunci segrela, vun letí, od kakega vtiča odpolovi; ali se ona tudi vu domo-idenji — či so koši pretesno, eden kre ovega — zna vu sosedni koš zajti, ino se tam od njegovih čél, kak neznanica zakóle; ali se vu boji z' mlado matico, s' kero se za gospodinstvo potikava, oráni ino nató vumerje; ali vse novo izležene matice izidejo s' poznéšimi roji, ino tudi, kda čele is se nazočnega ploda novo-nasadjeno matico skoz nepoterplivost prerano iz njene ležnice izgrizejo. Vu vsih totih prigodih postanejo roji brezmatični.

329. Na čemi spoznamo brezmatičnost?

Veden čelni oča spozna brezmatičnost kčasi na letanji ino celemi zaderžavanji čél. Brezmatičen roj je zgubil vso možilost; letáj čél je vnemarni ino lenoben, čele priletavajo is paše domo le s' praznimi ali celó malo obloženimi nogami, ne obsedávajo več letne lukne, se ne kažejo več vu radostni postávi, vu keri zadno telo višek ravnajo, ino prevéno bernenje s' perotami ženejo, kda matico imájo. Proti vsemi tém sedíjo le po edni ino po edni zosebne, žalostne ino pobite na letni lukni, ali hodijo strašlíve, bojéče ino vnožlive po letni

blanji okóli. One se branijo spervič še sicer proti ropanskim čelam, pa ne več tak možílno ino močno, kak prejdoč, tudi pustíjo one mole ino červe brezi vse protivnosti vu koš iti. Čelestvo se od dneva do dneva pomenšáva. Či na koš terkamo, tè ne slišamo več čerstvega obstoječega praskéta, šumenja ino bernenja, temoč le slabo sičanje. Naj bole gotova ovadna znamla pa je, či roj ne imá nikaj ploda delavnih čel, temoč le dosta trotov, plantavega ino
gerbastega ploda. — Či pa se brezmatičnost nagodí vu protiletji ino po leti, kda se plod delavnih čel vu koši znajde, tè brezmatičnost malokda vu pamet vzememo, zvun či zraven časa, kda se nagodí, smo nazočni, kajti pri takemi prigodi deržejo čele odviše nemirno, ino išejo okóli čelinjaka; alipa one kčasi vgodijo navodbo, si
pa matico izležti, ino kak hitro so si matično ležnico napravile, so pa tak marlive ino delavne, kak prejdoč.

330. Kak takim brezmatičnim rojom pomagamo?

V' jesén jim ne znamo nači ino bolše pomagati, kak či pozne roje z' njimi zedínimo, ali či nje, kda takih poznih rojov ne imámo, k' drugim rojom spravimo, keri matico imájo.

331. Kak se to zgodi?

Pri stoječih skladih je to lehko. Mi odvzememo večér brezmatičnemi koši zgorno pokrivalo, postavimo zdravega roja gor, ino ženemo potém čele z' dimom iz brezmatičnega koša vu verh stoječega zdravega roja. Pri oglavnih ali priseljenih koših pa storimo to naj bolše po totemi načini: Mi vzememo večér obá koša z' njunega sela, postavimo zdravega prekopički na verh, ženemo višek idoče čele z' dimom nazaj, ino priteknemo ednega ali dva prazna isvitka gor, is kerih smo hlode ali križe ispotegnuli. Brezmatični koš zdaj tudi obernemo, ino ga postavimo na verh polek onega, ispotergamo vse vu njemi se znajdlive pogače, edno po ovi, ino nje podévamo, kak pridejo, vkriž ino poprečki zred na njih sedéčimi čelami vu zdrav koš. Zadnič postavimo brezmatični koš, potém, kda smo vso satovje ispotergali, tudi gor, ino spravimo čele, či se kere tam znotrah sedíjo, k' ovim, zvežemo platenico okoli speha, kde se obá koša, vkup priležeta, ino iva tak skoz noč na mesti pustímo stati. Čele vu zdravemi koši se podavajo zdaj gor k' vuzaloženim pogačam, ino se spustíjo, da méd najdejo, zo k' sebi prinešenim rojom vu prijatelstvo pridelajo vuzaložene

pogáče, edno na ovo. Drugo jutro
razločimo obá koša, ino postavimo nató
zedinjenega roja na njegov stari prostor, zadelamo letno lukno, ino ga pustimo tak še dva dneva stati, naj bodo čele ves méd iz vuzaloženik pogač vu zgorni koš znosile, potem pa vzememo svitke s' praznim pogačjom vkraj, ino zedinenje obá rojov je opravleno.

332. Kak pà se zaderžímo pri ležéčih skladih?

Na ravno toti inačin, le moremo polek
tega več dima kaditi, či je zdrav roj jako čelnati. Polek tega pa se naprejpostávi, da ležéči sklad teliko praznega prostora imá, ki vso satovje, kero iz matičnega koša potergamo, vu se vzeti zmože.

333. Kak se spravi pozni roj vu brezmatični koš?

Či je pozni roj, kake naj beržej za toto delo jemlemo, mali, tè ga pustímo skoz bovistničin dim padnuti, izišemo matico, ino njo, kda se pa oživí, vu matičnici zaperto, k' brezmatičnemi roji pristavimo. Čele pa, kere so padnule, spravimo vu njega, kda še ležíjo omamlene, liki mertve, kde nje na podni ali gibi papira pod satovje potisnemo.

334. Znamo brezmatičnim rojom še na drugi način pomagati?

Vu protiletji se zna to skoz del plodne pogače zgoditi, kero popuno dobremi roji odvzememo ino vu brezmatični koš
založimo. Vu skladnih čelnikih se zgodí to naj ležej, či jako popuno zdravemi roji svitek ali skladnik z' mladim plodom od trojnega spola odvzememo ino brezmatičnemi koši napostavimo ali podložimo.

335. Se zna brezmatičnemi roji skoz vuzaložen plod vsikdar pomagati?

Či so čele še ne plantavega ali gerbavega ploda vusadile, tè pomága to blizo vseli. Či pa imajo čele že plantav ali gerbav plod vusadjen, tè je vse zobstonj; kajti čele izgrizejo vusadjene matice iz nepoterplivosti, še prej, kak vu svojih ležnicah pernate bivajo.

336. Na kaj še dale pri porezavanji imámo paziti?

Na metulne červe, keri dosta rojov pokončajo.

337. Kake stvari so metulni červi?

Oni so červi ali gosanke, gerde bele farbe, keri iz jajc nočnega metula postanejo. Toti metul je blizo na prečni perst dugi, ino imá belo, sivo, žučkasto, gerdo

farbo, letí nekaj žmetno, v' idenji pa je jako hiter.

338. Kak pridejo toti červi vu čelnik?

Nočni metúl iše, se vu čelnike potegnuti. Či se ne nagodí njemi tó skoz dén, tè stori on to v' noči, naj bi svoje jajca vu ležnice, ali vu na klopi ležéče zjedi vusadil. Tu se one skoz naravno čelnikovo toploto izležejo, ino se hranijo opervič iz zjedi; kak hitro pa vekši bivajo, lezejo vu pogáče, kere razgrizejo ino si ednako drugim gosankam pavučnato gnezdo naredijo. Oni zjejo medne ino voščene pogáče, sežejo preveno dale okoli sebe, pokončajo vso pogačje, ino ne odderžavajo čél le samo od njihovega dela, temoč njim naredijo celi koš skoz gerdi duh, kerega vu njemi rasširjajo, protiven, tak da se čele po časem zaletijo, ali celó is koša odidejo.
Červi pa se kermijo s' pogačnim delom,
ga zjejo vsega ino narasejo veliki na 1½ prečni perst. Potem se olilijo, se preobernejo na nočne metule, ino plodijo svoj rod dale.

339. So vsi roji toti nevarnosti podverženi?

Močnim čelnatim rojom ne zmožejo červi lehko kaj zadéti, kajti čele nje premagajo,

ino či so koši ne luknasti ali raspokani, te se je červov nikaj ne bojati. Čele pazijo na gosanke, nje popadajo zo svojimi klešami, ino nje odmetavajo pred letno lukno. Alipa slabim ino posebno brezmatičnim rojom so červi nevarni, kajti taki roji so vso možilost zgubili, ne obsedavajo več letne lukne ino ne pazijo na gosanke.

340. Jeli se toti hudobi ne dá protipostaviti?

Dá se! moremo koše gostokrat izmétati ino podmétati, ino od vsih zjedi snažiti, vse raspoke na čelniki z' jilovico zamazuvati, nočim metulom, keri skoz dén celó tiho na vogélih ali spehih čelnikov sedíjo, prigledavati ino nje rastiskavati, čelnikom malo praznega prostora pustiti, pred vsim pa posébno skerb iméti, dà bodo roji vseli jako čelnati.

341. Na čemi vidimo, da roj imá mole ali červe?

To ovádi že njihovo vnožlivo letanje. Občinski pa so znamle brezmatičnosti tudi znamle molov ali červov. Roje, od kerih mislimo, da so červivi ali molnati, moremo kčasi pregledati. Pri krajih vu koši nje naj pervič vu pamet vzememo.

342. Kak pomagamo takim čelnikom?

Moremo, či še je pomagati, pavučnato opredeno satovjé do čistega izrezati,
ino potém čele vsaki den s' čistim medom, keremi dve žlici sladkega starega vina primešamo, kermiti, naj bodo možilost dobile ino červe is koša spravile. Či pa smo červivost prepozno v' pamet vzeli, kde je roj že brezmatičen, ino od červov premagan, tè je nikaj bolšega ne storiti, kak čele z' drugim rojom zediniti, červive pogače ispotergati, ino vso červad ali molni plod pokončati.

343. Kaj še več znamo vu totemi meseci čelam na hasek delati?

Vsakotero rastlinje sejati ino saditi, is kerega čele méd berejo, n.p. rezédo, baldrian ali kozlič, boreč, slez i.dr. Tudi moremo skerbno vu čelinjaki ino okóli njega vso pavučino odmétati, naj se čele vu njej ne lovíjo.

344. Se čelni stan vu Maji pobolša?

Pride na vreme. Či zima dugo terpí, tè je začetek totega meseca še preveno nekaj oster, ino moremo čele še nekokrat kermiti, či ravno drevje začne cvesti. Navadno pa se prikažejo ob totemi časi naj lepše paše, ino čele najdejo na cvetji naj bolšo nošnjo.

345. Kero cvetje ino rastlinje pa obiskavajo čele vu Maji?

Vu začetki Maja cvete poredno divja repa ino retkva, nato vsakotero drevje, jablani, gruške, slive, tudi laški kostanji, ino proti konci totega meseca tudi detela.

346. Kere opravila se zdaj pri čelah nagodíjo?

Moremo še prevéno na objedlivce ino
ropare skerbno pazko iméti. Da pa se roji od dneva do dneva delajo močnéši, zato jim letne lukne povekšajmo, naj čele vu svoji marlivosti ne bodo zaderžavane, slabe roje delamo močne, skladom davamo po kakosti vremena ino drugih obstojov nastave ali podlage, ležeče sklade povekšamo skoz názertpotegnenje slepila; zadnič delamo tudi od srednega Maja začetom, odroje, ino pazimo, jeli se čele ne bodo rojíle.

347. Kak znamo slabe roje narediti močne?

To se zná po mnogoteremi načini zgoditi: ali skos prestavlenje rojov, ali skos to, ki močnemi roji čele vzememo, ino nje slabemi damo, ali tudi skoz vusadjen plod.

348. Kak slabe roje napravimo močne skos prestavlenje?

Naprejpostavom, ki slabi roj imá oplodeno matico, — kajti či še ne bi oplodena bila, tè bi postal silni potik ino boj mèd čelami — te gre opravilo brezi vse težkote od rok. Najmreč mi nesemo na lepi den rano ob desetih, kde so že mnoge čele izletele, slabega roja, kerega hočemo modnega storiti, iz njegovega sela vkraj, ino ga postavimo na mesto drugega čelnatega roja, totega pa prenesemo na staniše slabega. Moremo pa polek totega dela tiho brezi vsega terénja ino larmanja se zaderžáti, naj čele ne bodo nemirne postale. Is paše nazaj pridóče obložene čele idejo, na
svojo selo privadjene, vu slabi koš, ino ravno pri vu pamet-vzetji premenenja pa is koša vun idejo ino večkrat odletíjo ino priletíjo, se navadijo počasem le na toto novo prebivališe ino tovarštvo, ino se zedinijo zo slabim čelestvom, kero nje z' veseljem k' sebi vzeme ino zdaj na enkrat svoj stan pobolšan vidi.

349. Kak pà ide polek tega močnemi roji?

Močni roj zgubí resen množino čelestva, ne misli zdaj dale na rojuvanje, ino razdere zato svoj trotni plod; le pa najde tudi neko dostavo na čelah slabega roja,

kere is paše domo pridejo, ino se pri njemi, da so na selo privadjene, noterpodajo, ino od njega brezi protivnosti so navzete, da obložene, ne pa prazne pridejo.

350. Se toto premenenje zgodí brezi vsega potika?

Večkrat nastane resen potik, znamo
pa ga celó zabraniti, či prestavlenje večér naprejvzememo, ino obá roja z' medom nakermimo, keremi je nekaj malo drobničko nastruganega ali skučenega grušičnega (cvetja) oreška primešano, skos kaj čele v' obema košoma edíni duh dobijo.

351. Kak pa znamo roja s' čelami močnega storiti, kere drugemi roji odvzememo?

Mi postavimo večer jako čelnatemi roji taler z' nekako maloto meda noter, ino či čele, naj bi méd gornosile, talér debélo obsedejo, tè ga vzememo vun ino postavimo vu slabega roja. Vjutro potém, še prej, kak čele lečejo, zadelamo slabega roja s' prevertanim kositarom ino ga postávimo v' otemno klet. Toto delo še nekokrat ponovímo ino vzememo čele od mnogoterih rojov, tak da nieden roj velike zgube ne doterpí. Zadnič odpošlemo totega po takemi načini močnega naredjenega roja na

neke tjedne eno vuro daleč vkraj vu skerb enega ali drugega naših prijatelov, naj čele stari letaj pezabijo, ino potem nikak več k' svojemi staremi koši nazaj ne hodijo.

352. Kak pà slabe roje napravimo močne skos pridján plod?

Mi odrežemo ednemi skladi, keri zgubo
zna lehko preterpéti, en svitek ali skladnik s' plodom ino postávimo toti plod na, ali pod slabega roja.

353. Kaj je od opravila po totemi načini misliti?

Toti opravilni način stoji za vsimi dozdajnimi daleč zadi.

354. Zakaj?

Zato, da na toti način celó ino celó
lehko čelnatemi roji s' plodom tudi matico znamo odvzéti, ino njemi skos to nedostavlivi kvar načinimo, ino dà, ako ravno se to ne bi zgodilo, plod kde od slabega roja ne bi zmogel se zadosta očeliti ino oploditi in se zato začel gubiti.

355. Kerim čelnikom moremo nastave ali podlage dati?

Stoječim ino ležečim skladom, kerih ne hočemo pustiti rojiti, ino od kerih si tudi ne volimo delati odrojov.

356. Kaki morejo toti skladi s' čelnim delom biti?

Oni morejo tak daleč puno nanošeni biti, da se le več blizo en prečni perst med čelami ino klopjo, ali — pri ležečih skladih — méd zadnimi pogačami ino pokrivalom so naváni. Celó puno njih ne smemo pustiti nadelati, kajti bi nam ováči odganjanje čél predosta truda delalo.

357. Kak se polek tega zaderžímo?

Pri stoječih skladih nam je toto delo nekaj mudlivo, ino potrebujemo pomočnika. Najmreč mi denemo svitek ali skladnik, kerega hočemo podstaviti, polek sklada, odpremo letno kišto, ino odzdignemo roja predi od klopi nekaj malo gor, ino ženemo čele z' dimom nazaj, potém prebodnemo spehe tam, kde na letno kišto terdo tečíjo, z' gletvo, ženemo znovič čele nazaj, prejmlemo nato sklad na obéma stranoma, ga vuzdignemo od letne kište, ino ga posadimo pomalem na polek stojéči svitek ali skladnik, ino kda smo ga na onega djali, ino zo zapinkami vkup zbodnuli, ga pa vuzdignemo ino postavimo pomálem na letno kišto, ali či letne kište ne imámo, na letno blanjo nazaj.

358. Kaj pà nam toto opravilo naredi trudlivo?

Skladna žmeča, za kero je pri povzdigavanji velika moč potrebna, ino potém tudi protisilenje čél, kda s' kadenjom pohenjavamo, zato si polek vsega prigleda neke čele vseli stisnemo.

359. Kak pà si toto delo oblehkotimo?

Či vsakemi koši zgorah na verhi ino
tudi na stranih locéne pridelamo, skos kere si vože na koš privezati ino celi koš, z' vožom višek potegnuti znamo, tak da nam pomočnik pripravlen svitek ali skladnik lehko podtisne. Sklad ali koš pustimo nató z' vožom pomálem pa nazaj dol na podstavlen svitek.

360. Nam nastava svitkov pri ležéčih skladih tudi teliki trud dela?

Ne! temoč se pusti dosta ležej opraviti, ino mi znamo toto delo celó sami s' kadenjom tobaka storiti, či z' dimom čele spokorimo ino nekaj nazaj preženemo.

361. Kak se to zgodi?

Mi odvzememo naj zadnéšo pokrivalo, ženemo čele, či je potrebno, z' dimom nazaj, pritisnemo zo hlodoma vkriž oskerblen svitek pomalem na skladni speh, ga močno pribodnemo zo zapinjami, ino kda smo ga

s' pokrivalom pa zadelali zamažemo spehe skerbno z' jilovico.

362. Kaj imámo dale vu totemi meseci delati?

Moremo čelam, kere se rojiti imájo,
njihovo rojitbo opomaguvati.

363. Skos kaj se zna to zgoditi?

Skos to, da take roje vsaki den z' edno
ali dvema žlicama meda, keremi nekaj janežovega sladja primešamo, kermimo.

364. Pohitrí to resen rojitbo?

Resen! kdo še je tega ne skušaval,
bode se dovedel. Je se čudivati, kak hitro se čele skos kermlenje pomnožijo, ino kak silno se pohot na rojitbo storí močen. Le ne smemo polek tega košov povekšati, temoč nje prevéno tesne iméti.

365. Kda rojitbo pričakavamo, kaj je te storiti?

Moremo si za rojitbo orodje vu pripravo donesti, prazne čelnike zesnažiti ino isčistiti ino nje za ogreb rojov pripraviti, tudi kak hitro roji vun sedéti začnejo, vsaki den vjutro od desetih do odveča druge vure paziti.

366. Še je več del vu totemi meseci?

Eno naj imenitnéših del je odrojuvanje ali delanje iskustnih rojov.

367. Zakaj moremo nje tak rano delati?

Da ob totemi časi naj bole obrodijo,
kajti ravno vu naj lepšo pašo pridejo.

368. Na kaj imámo polek tega gledati?

Zvuni naj popunešega stana rojov moremo tudi posebno na letino ino vreme gledati, kajti pustí se is skušenosti pa prihodi protiletja že z' nekim dovidenjom sklenuti, kako bode vreme skoz leto ino kaka paša je dočakati. Le pod dobrimi dovidi imamo toto opravilo od srede totega meseca vu delo jemati.

369. Moremo vsako leto odroje delati?

Vu stranih, kde se čele rade ino vu
ranemi časi rojijo, je ravno ne potrebno; vu takih krajih pa, kde roji malokda ino pozno pridejo, moremo vsako leto nekateri broj rojov po meri čeliostva na odrojitbo sporočiti.

370. Na kaj še dale imamo vu totemi meseci gledati?

Moremo pavučino vu čelinjaki ino blizo okóli prevéno odmétati, roje marno izmétati ino podmétati, ino čelne sovražnike, najmreč žabe, krapavice, kušàre, pastiričke, seršene ino osé, kere veliko čél odpolovijo, kak tudi senične gnezde, razdirati ino razrušavati. Posebno moremo na

letáj čel gledati, da iz njega znamo tudi njihove bolezni spoznati.

371. Kere bolezni med čelami vu totemi meseci najdemo?

Rogelno bolézen ino gniléči plod.

372. Vu čemi obstoji rogelna bolezen?

Ona obstoji v' istoki žilave mokrote na čelni glavi, na kero se, kda cvetje obiskavajo, cvetni prah naloví, tak da čele zo žutimi rogéli na glavi, demo pridejo. Le pa njih toti nalovki ne odderžavajo od pobiranja, ino ravno tak malo vu pamet vzememo pri njih otrudenost ali lenobo. Počasem se toti rogelni nalovki pa sami od sebe zgubíjo.

373. Od čega nastane rogelna bolezen?

Neki nam vadlujejo, ona nastane is
skorišovega meda, keri ob totemi časi cvete; alipa pravi zrok tega še nam je neznan.

374. Pà lekaj nastane iz belega gloga cvetne mezge?

To je celó ne verjéti. Beli glog sicer cvete na konci Maja, ino v' pamet vzememo naj beržej, ob totemi časi nekako vnožlivost vu čelnemi letenji. Alipa toto slabéšo letenje pride dosta več od premalote čelnega meduvanja, kaj se vseli ob časi,

kda beli glog cvete, nagodí; ne pa, ki bi glogovega cvetja mezga na tem bila kriva, kajti belega gloga čele nikak ne obiskavajo.

375. Kaj pà razumimo pod gnilečim plodom?

Roj se imenuje gniloploden, či plod
pomira ino vu gnilád preide, kera nepreterplivi smrad vu koši rasširjava ino preveno dale okoli sebe seguje, či hudobi kčasi ne odpomagamo.

376. Na čemi spoznamo toto bolezen?

Zdela na černi farbi plodnih pogáč, zdela na vupadnočih pokrivalah zadelanih lilkov, kere se inda povišane ino oglavne prikažujejo. Či toti plod nekaj bliže pregledamo, tè najdemo mertve lilke vu ležnicah preobernjene ležáti, najmreč z' glavo na poden v' ležnici, kaj je vu zdrave ni stani nači.

377. Od čega pride tota bolezen?

Zdela od omrazenja, zdela od kvarne
kerme.

378. Kak od omrazenja?

Či koš naglo zgubí veliko množino čel, bodi si od vihtnega vremena, kero nje na paši dobí, ali či nje kdo zlosten z' jadom pokonča, tè premali del čelestva ne premože ploda več obsedavati ino segrevati,

plod zato omrazi ino pomerje. Ali či po vusadenje ploda naglo veliki mraz pride, tè se čele, naj bi se segrevale, potegnejo od ploda vkup, ino plod zaostane neobložen ali ne obséden, ino more zato omraznuti ino pomreti.

379. Kak od kvarne kerme?

Či se vu keremi čelinjaki ropari znajdejo, tak da se jih čelár ne zmože obraniti, tè vzeme neki iz nerazuma pomoč v' roke, naj bi svojim čelam ropare odpravil, zmeša pivne drožé k' medi ino ga postávi roparom vu praznemi koši na mesti poropanega koša. Medov duh pa vabi zdaj polek roparov tudi še druge čele sem. Vse pa, kere od tega jejo, ino s' tim plod kermijo, morejo zred plodom pomréti. Najde še se sicer več zrakov gnilečega ploda, n.p. jadna megla, glad ino presilno kadenje. Oni zroki pa so naj imenitnéši.

380. Kak je zdaj takemi roji pomagati?

Či še je hudoba ne predaleč okoli sebe segnula, te moremo toti gnili plod čisto ino snažno izrezati, ino nató bode si roj pa spomagal, naprejpostavom, da je gnili plod od omraznenja postal. Či pa pride od kvarne kerme, te izrezanje ne pomága, temoč moremo čele izgoniti ino z' drugim

zdravim rojom zediniti. Tudi nezadelan méd takega roja ne smemo čelam kermiti, ino ga tudi ne ludem davati, da zna s' kvarnimi od čél vunanošenimi rečami biti zmešan.

381. Kde imájo čele v' Junii pašo?

Cvete vu totemi meseci rudéča ino bela detela, kera je za čele pravi medni
istok; tudi cvetejo beli terni ali akacie, srablivke ali škabioze, kokol, modriš, ognec, ostrognica, materna duška ali divji timian, kozlič ali baldrian ino množína cvetja na
travnikih, posebno pa lipa, kera naj lepši méd dava.

382. Kere opravila se nadajo vu totemi meseci?

Vu pervih petnajstih dnevih totega meseca še delamo odroje, ino dà naj več rojov vu totemi meseci dobimo, zato imámo tak dobro s' prigledavanjom; kak tudi z' ogrebanjom pune roke dela. Rojuvanje išemo skos podlaganje ino nastave zabraniti, imamo skerbno na ropare pazko, odpravlamo čelne sovražnike, posebno mole ino červe, ino delamo slabe roje skos prestavlanje močne.

383. Po keri priglednosti pà moremo roje prestavlati?

Naj niednega roja, keri imá mlado še neoplodeno matico, ne prestavimo, kajti

vseli se nagodí potik ino roj postáne brezmatičen.

384. Jeli zato pozneših rojov tudi ne smemo prestavlati?

To se ne smé nikak zgoditi, kajti njihove matice so še ne oplodene, ino se vsikdar pri prestavlanji od novopridočih čél pokolejo.

385. Se znajdejo vu totemi meseci tudi bolezni méd čelami?

Neki čelari nas hočejo pregovoriti, da
so vu totemi meseci steklino ali besnost v' pamet vzeli.

386. Vu čemi obstojí tota bolezen?

Čele pridejo vu stečnost, derejo skoz
lukno vun ino padajo na vse, kaj pred nje pride, tak da je odviše nevarno, se čelinjaki približavati. Po totemi obesnenji pride nad čele slabota, one padajo na zemlo ino mnoge zgubijo živlenje.

387. Od čega pride tota bolezen?

Zrok še nam je neznan. Znajdejo se čelari, keri, naj bi svoje čele jako marne ino delavne naredili, njim zo žganico premešan méd kermijo. Skoz isparo, kera je vu totemi meseci naj vekša, se tudi druge čele privodijo, ino kere od tote kerme jejo dobíjo steklíno ali obesnenje. Drugi mislijo,

to je od meda, keri se s' pivnimi drožami premešan za pokončanje roparov noterstavi. Ino še pa drugi vgonjavajo na toto obesnenje iz jadne rose, kera vu cvetji nastane, kaj se tudi resen zna prigoditi.

388. Je vsaka rosa čelam kvarna?

To se lastno ne dá poresniti, kera rosa
bi čelam bila kvarna. Mi sklenujemo tu le is prigodov, ino tudi le po mislah. Medno roso imámo blizo vseli čelam le za dobro, kajti one so po medni rosi naj delavnéše ino vu dobremi stani vidom prijemavajo.

389. Kaj razumimo lastno pod medno roso?

Pod medno roso razumimo keléčo mokroto, kero najdemo vu vročih letnih dnevih, naj več vu Maji ino Junii po sunčnemi ino grumskemi deži, ino naj beržej pri nebnemi odimji na listji drevja ino rastlinja ino se lesne, liki firnis.

390. Od čega nastane medna rosa?

Misli kres to so odviše različne. Teliko je gotovo, ki je cukrína pristojni del blizo vsakega rastlinja. Tota cukrina se vu posebnih rastlinskih cevkah, poglavno vu cvetji narédi ino odlóči, odkod jo potém čele dobivajo. Či je vreme posebno toplo ino mokrotno, tè se narédi tote cukrine telika

množína, da so za njo medne cevke
vu rastlinji premale. Tota cukrina se zato izverže na zvunenjo popovje, listje ino petličje, tak da se nam ono, liki z' redkim firnisom omazano biti vidi. Kak dugo sunce tote cukrine ne ogosti, teliko časa jo ližejo čele z' naj vekšo pohotnostjo. One so pri
tem odviše marlive, tak ki z' ranim jutrom vun odletíjo ino noter do noči nosijo. Poračunilo se je, ki 25 čelnatih rojov pri taki medni rosi že v' osmih dnevih celó na 125 pintov ali petstó funtov meda nanositi zmože, či ne pride skoro veliko dežovje, kero
medno roso pa odopère.

391. Tak ali je vadluvanje, ki medna rosa pride od listnih vuši, ne resnična?

Celó resnično je toto vadluvanje ravno ne! tote maličke stvarice, kere se pri mokrotno toplemi vremeni do neverlivega broja pomnožavajo, se prikažejo na rastlinji, kda je vu mezgi objéto, ino se cukrina na njihovih cevkah dela. One pijejo zdaj zo svojim ralcom sladko mezgo iz drobničkega rastlinskega mladja ino listja, jo precedujejo vu svojemi životi ino bzikajo potém kak medno mezgo zdela skos svoje na zadnemi teli se znajdlive bradovičice, zdela pa tudi skos črevo vu locnasti spodobi od sebe na blizo njih stojéčo

rastlinje ino drevno listje, kero se od totega nakidanja, liki z' naj redkešim firnisom omazano biti vidi. Toti od listnih vuši že prepušen méd se tudi imenuje medna rosa, ino čele njo ravno tak želno, kak ono polížijo ino domo nosijo.

392. Je tota od listnih vuši nakidana medna rosa kvarna?

Ona dava čelam pridno hrano, one
se z' njo dobro kermijo ino svoje prebivališa napunjavajo. Prijatelom čelne reje so zato medne rose prava sreča. Zelinji ino vsakemi rastlinji pa je medna rosa kvarna, posebno či vročo vreme predugo terpí; kajti či se tota medna rosa skoz vročíno ogosti, tè zadéla isparne cevke na rastlinji ino zelinji, tak da se ne možejo ispotuvati, ino nato zbetežajo, či ne pride hitro veliki dež, keri toto roso pa razmoči ino odopère.

393. Kere paše se nadajo vu meseci Julia?

One so ravno tak mnogotere ino bogate, kak vu Junii; cvete vu totemi meseci že rana vu nekih stranih zavolo čél nasejana hajdina, kera dava čelam naj več meda, tudi grahorica, lipa, mak, ognec, posunčnica, boreč ino dosta drugih rož. Tudi pride večkrat medna rosa.

394. Kere opravila se nagodijo vu totemi meseci?

Pred vsimi rečami imámo rojuvanje skos podlaganje ino nastavlanje zaderžavati. Či pa še polek tega le roje dobívamo, tè zedinujemo nje zo ranešimi roji ali drugimi slabimi čelniki. Posebno moremo paziti, jeli se je ne kde keri čelnik zarojil ino matico zgubil, naj mu pa kčasi pomagamo. Podmétanje ino snaženje rojov moremo zdaj ravno tak skerbno opravlati, kak odmétanje pavučine ino pokončavanje molov ino drugih čelnih sovražnikov. Tudi na objedlive ino ropanske čele moremo ostro oko iméti.

395. Jeli se znajde zvun totih, še več drugih čelnih sovražnikov vu totemi meseci?

Ose ino seršéni se prikažejo ob totemi
časi gostej ino odjemavajo čelam pri domo-idenji is paše méd; polek totih pridejo večkrat zdaj tudi težkoče vuší nad čele.

396. Jeli tote žižale tudi nad čele padajo?

Tudi! večkrat jako silno, posebno vu
sušnih letah pri božnih pašah.

397. Kako spodobo imajo tote vuší?

One so okrogle, rudečkasto-arjave farbe ino ne celó tak velike, kak prosno zerno, alipa sàj odviše hitre.

398. Odkod dobijo čele vuší?

Neki mislijo, one nje dobivajo na nekih zvetih, alipa vidi se, kak da bi tote žižale le samo na čelah najti bile, ino se od njih, kak druge prisilne lakotne stvari hranile.

399. Se pomnožavajo tudi ravno tak silno, kak drugi vušni plod?

To se ne vidi biti vérlivo, kajti ne
najdemo njih ravno tak dosta. Le pri nezdravih rojih se več prevzemejo.

400. So one čelam težkotne?

To si znamo misliti, kajti v' pamet
vzememo, ki se njih čele rešiti išejo; posebno či njih dvoje, troje, ali še več na edni čeli sedí.

401. Jeli ne imámo pomoči proti totim vušam?

Velí se od nekih čelarov, vušive čele vu čisti vodi kúpati; alipa premislimo, da je tota pomoč premudna ino pretežka, ino še čél od vuši le ne rešimo. Bole zato storimo, či z' medom ino vinom čele kermimo, skos to bivajo možilne, ino si vuší odpravijo same. Zdravi ino čelnati roji so od totih žižal malokda otežkoteni.

402. Kero rastlinje cvete v' Augusti?

Poletni ali jari repiš, boreč, žida, nekatere slezi, posunčnice, mnogoteri cveti na otavnih travnikih, ino vu nekih krajih posebno hajdina.

403. Davajo tote rastline dosta meda?

Hajdína ino otavni travniki jako dosta,
drugo cvetje pa menje večkrat le teliko, da se čele na njemi samo zderžavajo.

404. Moremo roje še tudi v' totemi meseci podlagati?

To pride na letino, potem kak čele
imájo pašo, se nam tudi skaže potrebnost ali nepotrebnost podlaganja ali nastavlanja.

405. Kaj se zgodí vu totemi meseci trotom?

Troti se od zdravih rojov zdaj preganjajo ino kolejo.

406. Moremo čelam to pomagati?

Neki čelari imájo navado, čelam pomagati trote klati, alipa čelnati roji to hitro sami opravijo.

407. Kaj še imámo več delati?

Čelne sovražnike ose, seršene, pavuke ino mole, senice ino druge vtiče moremo zdaj skerbno odderžavati ino pokončavati.

408. Dobivamo še tudi vu totemi meseci roje?

To pride na letino. Naj beržej dobímo
vu totemi meseci divične roje. Alipa toti so ravno tak malo dobri, kak drugi, zato naj bolše včinímo, či matico zgrabimo ino roja nazaj vu materni koš zeženemo, ali ga z' drugim rojom zedinimo.

409. Še imájo čele vu Septembri tudi pašo?

Vu hajdinskih stranih imájo dostakrat
vu totemi meseci jako mastno dobro pašo, kajti hajdína je vu nekemi leti tak obrodeča z' medom, ki čelnati roj pri lepemi vremeni vu hajdinskemi cvetji 20 ino več funtov meda nanósi.

410. Je hajdina vsako leto tak obrodéča?

Ne! so tudi hude nerodne leta, vu kerih čele z' veliko skerbjo le 3, 4, do 6 funtov meda z' nje naberejo.

411. Vu kerih letah je hajdina naj bole zdačna?

Vu takih letah, kda je August ino September topel ino več moker kak sušni, kajti tak začne hajdina lepo cvesti, ino dugo — noter do Oktobra — vu cveti ostane ino čelam s' pašo streže.

412. Letíjo čele rade daleč na hajdinsko pašo?

Ne! zato je dobro, roje vu hajdino
postavlati.

413. Je toto prenašanje is čelinjaka vu hajdino ne žmetno ino nevarno?

Polek tega pride posebno na kakost
košov, vu kerih čele imámo. Ležéči skladi se ob totemi časi zavolo toplega vremena, ino še mehkih pogač ne pustíjo slobodno prenašati, kajti se v' nevarnost podavamo, si celo pogačje spotisnuti ino odpotergati. Oglavniki ali prisečeni koši ino vsi stojéči
skladi so toti nevarnosti menje podverženi; znamo nje na verh prekupicnuti ino celó na kolah prevažati.

414. Je pri totemi prestavlanji hasek?

Toti hasek je veliki, či je paša jako
medna; kajti čele si tak naberejo še enkrat teliko zalogo, kak njo za zimo potrebujejo, večkrat še celó plod nasadjajo, ino nató nam davajo taki roji vu pridočemi leti rane roje.

415. Kere koše prenašamo vu hajdino?

Take, keri še premálo zalogo meda imájo. Či pa je hajdina odviše mastna, ino obstoječo lepo vreme, tè prenašamo tudi pune roje tá; preženemo pa nje prejdoč iz

njihovih košov vu prazne čelnike. Vu kratkih tjednih si naberejo pa zadostno zalogo, ino neki čelari nam svedočijo, da so taki isgonjeni roji bole marlivi, kak drugi, kerim njihovo zalogo pustimo; le moremo nje vu take koše pregnati, keri imájo prazne pogače, ino jim tudi nekaj kerme na pot dati, naj, či se vu pervih dnevih hudo vreme nagodí, ne izletijo.

416. Moremo vse roje vu hajdíno spraviti?

Ne! eni morejo vu čelinjaki ostati, naj se zaostanóče čele vu njih znajo zbirati.

417. Kaj imámo pri postavlenji rojov vu hajdini storiti?

Moremo jim proti deži streho narediti,
ino vu pervih dnevih letno lukno zavolo
roparov vozko iméti.

418. Jeli nam njih vu hajdini nikdo ne vkradne?

Naj se nam to ne zgodí, moremo pazlivi biti, ali nje tam zadelati, dà nam njih
nikdo ne zmože odvzéti ino odnesti.

419. Je hajdinski méd ravno tak dober kak polétni?

Ne! on je bole tekoči ino nikoli ne postane tak gosti, kak poletni. Za kermlenje pa je jako dober. Či koše s' hajdinskim medom sranimo ino vu pridočemi leti roje

k' njemi ogrebnemo, tè obrodìjo oni posébno jako ino nam obečajo dočakanje bogatega pridobička.

420. Kaj še več imámo vu totemi meseci delati?

Brezmatičnike še znamo omatičiti, paziti moremo na ropare, ino zapravlati čelne sovražnike, mèd kerimi se zdaj tudi senice ino berglezi znajdejo, ino letne lukne pomenšati proti ropanskim čelam.

421. Kero opravilo imámo v' Oktobri?

Spravimo si roje is hajdine pa domo
vu čelinjak, pomenšamo letne lukne ino
pripravimo nje za zimo.

422. Na kaj imamo polek tega gledati?

Da bodo čele toplo sedéle ino zadostno
kermo iméle.

423. Kak to znamo zvediti?

Skušavamo roje na vagi, ali či vage ne imámo, na medni meri.

424. Kaki more roj biti, keri vu zimi hoče dobro obstati?

On more na 24—30 funtov znotrenje žmeče iméti, ne votel ali naváni, temoč pun, ino proti mrazi ino žižalam zadosta zadelan biti.

425. Kaj je storiti, či je koš za zimo preslabi?

Či je slabost velika, tè zedinimo čele
z' bogatešim rojom, ino njim njihovo malo zalogo pokermimo, či pa še vseli imá premalo jesti, ga moremo dale kermiti.

426. Kak roje naj priličnej kermimo?

Skladom podstavlamo pune medne svitke ali kište, kere smo bogatim ali isgonjenim rojom odvzéli, ali njim le edno ali več pogáč noter damo.

427. Jeli ne smemo tudi precedeni méd ali cuker kermiti?

Kdo ne imá mednih pogač ali punih
svitkov, ino njih niednemi roji tudi ne smé odvzeti, tisti more to resen delati; alipa more se tó z' naj vekšim prigledom opravlati, naj si ropanskih čel ne pripelavamo.

428. Kak zabranujemo roje pred žižalami?

Naredimo letne lukne tak vozke, da se niedna miš skoz nje ne zmože vupotegnuti, tudi zamažemo vse spehe ino raspoke z' jilovico ino zadelamo letni sklad ino pokrivalo na njemi z' naj vekšo skerbnostjo.

429. Kak branimo roje pred mrazom?

Či ne zamažemo samo vsih raspok na čelniki, temoč njim tudi vse obilne ali

polnanošene svitke odvzememo, tak da je
nató celi koš s' pogačjom napunen. Pri ležéčih skladih pa potisnemo slepilo noter do pogačja.

430. Jeli ne porezavamo rojov tudi vu totemi meseci?

To sicer neki čelári resen delajo, posebno tisti, keri imájo svojo čelno rejo vu prisečenih ali oglavnih koših. Je pa polek tega veliki prigled potreben, naj jim ne odvzememo preveč meda, kaj se lehko zgoditi zna, tak da poznej stradajo, ino či zima dugo terpí, celo pomreti moreje.

431. Keliko meda pa njim lastno v' jesén odvzeti smemo?

Neločlivim ležéčim skladom ne smemo v' jesen več, kak le pribodjene svitke odvzeti, kajti ováči, ako jim več izrezati hočemo, koš naredimo votel ino merzel. Stojéče ali druge ločlive čelnike pa moremo na vagi skušavati, keliko nam brezi kvara ino nevarnosti oddati zmožejo.

432. Se povsodik po totemi načini zaderžimo?

Ne! temoč vu stranih, kde imámo čelno rejo v' oglavnih ali prisečenih koših, odjemavamo méd vu totemi meseci ino pokolemo

veliko množíno čel, naj si vso njihovo medno zalogo zasvojimo.

433. Jeli se tak čelna reja ne zgubí?

To ravno ne, kajti storimo mèd roji
izbor, ino si pustimo še gotov broj na
plemen.

434. Kere roje pà pokolemo?

1. Naj bogatéše ino naj sirotnéše, kaj se nam po vagi izreče. K' pervim računimo vse tiste, keri več kak 28 funtov vagajo, k' drugim pa vse, kerih vaga se ne doteče krez 20 funtov.

2. Brezmatične, kajti totim se zdaj po mislah čelnih vubitelov ne zmože več pomagati.

3. Tiste, keri so se ali celó ne rójili, ali le male roje dali, ino vu nekih — tudi dobrih — letah, si malo več kak svoj strošek nanosili. Taki roji se nikoli dobro ne ravnájo.

4. Tudi tisti bodo na klanje sporočeni, keri ovadijo naklon k' ropanji, da tota pohotnost vsako leto prijemava, skos kaj si, či nje duže pustímo, nesrečo, kreg ino svadjo naredimo.

5. Tudi tisti bodo zaklani, keri imájo dosta starega satovja, kero smo jim pri porezavanji

zavolo vusadjenega ploda ne
zmogli odvzéti.

435. Kak se pri totemi deli zaderžavamo?

Kak smo zebranje vgodili, tè skopamo
jamo vu zemlo, kera je velika zadosta, čelestvo od ednega ali več rojov vu sé vzéti; v' jamo si pripravimo tudi palico, kera je zgorah tak rasklana, da vu njo spleteno žvepleno nit djati znamo. Tota nit je za nečelnatega roja 1½—2 laketov, za čelnatega pa 3 lakete duga. Njo vužgemo ino postávimo kčasi na smert sporočenega roja prek, kre kerega spodi okoli raho zemlo nasiplemo, naj žvepleni slab ne zmože se vun tamati, temoč vu koš iti more. Od višek idočega žveplenega slaba se zadušíjo čele naglo. Mi strosimo potém — blizo kres pol štertala vure — poklane čele is koša vu za nje pripravlen grob, denemo koš na stran, ino gremo od ednega do drugega po vse ove na zaklanje sporočene koše, ino storimo z' njimi ednako.

436. Ob keremi časi opravlamo toto delo?

Večér, kda se čele počivajo ino več ne lečejo.

437. Je klanje čel tudi dovoleno?

Na tém je ne dvojiti, kajti da imámo dopušenje govedo ali bravé zaklati, zato

tudi more dovoleno biti, roja zaklati, ino si njegovo zalogo zasvojiti. Alipa jeli se razumnosti priméri, jeli je ne grozno? — To je poprašanje, kero si tu imámo odgovoriti.

438. Je ne groznost goveda ino braveta klati?

To je celo druga reč. Tote hočemo
za hrano iméti, ino si njihovo mast, tučo ino loj zasvojiti, kaj se le skos klanje zna zgoditi. S' čelami pa se reč celó nači zaderží. One same so za človečjo hrano ne nikaj vredne. Mi si le od njihove sprave delamo dobiček, ino toto si znamo zasvojiti brezi tega, ki bi nje poklali.

439. Kak to storimo?

Mi izbobjamo slabe ino sirotne roje,
keri bi nam pri dugi ali merzli zimi zagladili ali zmerznuli, vu prazne koše ino nje zedinimo potem, slabe z' močnimi sirotne z' bogatimi.

440. Jeli pà ne pojejo taki zedinjeni roji več, kak bi vu dvema ali treh koših ostali?

To je ne verjeti. Zedinjeno močno čelestvo sedí bole toplo, ino potrebuje ravno za tega volo tudi menje stroška. Alipa tudi izvzetom, ki bi tako zedinjeno

čelestvo vu prevelikemi stradi enkrat mogli kermiti, tè bi bilo skos to malo zgubleno, kajti vu pridočemi leti nam spravi zatrošbo skos svojo marlivost gotovo dvakrat pa nazaj.

441. Jeli pà je pri klanji čel ne vekši hasek, kak pri zedinenji?

Toto poprašanje še je ne razločeno.
Čelni vubiteli to poresnujejo, ino ne je tajíti, da vu stranih, kde še je navada, čele klati, več meda najdemo, kak tam, kde nje pri živlenji pustimo, ino skladno z' njimi delamo. Polek tega ostane klanje vsikdar grozno, kero si dober čelár nikoli ne dovoli, temoč on si zo zedinenjom bole pomága.

442. Kak zna pri klanji čél plemen obstati?

Mi vgodimo mèd roji, kere hočemo
na plemen pustiti, odebranje, ino gledamo polek tega na pridoče obstojnosti:

1. Si izberemo na plemen mlade roje, keri plodne matice imájo, ino kerih pogače so snažne ino čiste. Toti se radi naj prej rojijo. Občinski pa niednega roja ne pustímo biti starešega kak dve leti.

2. Gledamo na vago košov. Prazen koš, či je ne odviše debéli napravlen, vaga

6—8 funtov s' satovjom ino čelami brez meda ino ploda, vaga on 12—14 funtov. Takemi roji treba od zadnega Oktobra do srednega Marca 4—5 pintov meda. Da pa 1 pint meda 4 ino po kakosti 4⅕ funtov vaga, zato roj, keri bi svoj zadostni strošek iméti mogel, ne smé niže 30—32 funtov vagati.

3. Pregledavamo čelestvo, jeli je močno ali slabo, ino iz naravi delavno ino marno. Močno čelestvo potrebuje za svoj zadostni strošek resen več meda, kak pa slabo, ako ravno vu merzlih zimah slabi roji več pojejo, kak pa močni.

4. Premislimo si, jeli nje vu protiletji hočemo kermiti ali ne. Či jih kermiti ne hočemo, tè morejo popuno vago 30—32 funtov iméti; či pa nje hoijemo kermiti, tè si pustimo tudi pozneše roje na plemen, keri imájo lepo pogačje ino čelestvo ino naj menje 22 funtov vage, pridamo pa še njim teliko meda, ki se po vagi na 25 funtov znesejo.

443. Jeli se skos tote na plemen pušene roje poklani pà dostavijo?

Dostavijo se! ino sicer dostakrat po dvoje.

444. Kak se to zgodí?

Toti roji, kerih vu protiletji ne porezavamo, temoč še verh tega nje le kermimo,

ako ravno še zadostno zalogo imájo,
nam davajo rane roje, ino se rojijo naj beržej dva-, tri- ino tudi celó štirikrat. Ino tak znamo od protiletnih 20 rojov v' Augusti njih 80 iméti.

445. Kaj pà storijo čelni vubiteli zo brezčelnimi napunjenimi koši?

Oni ispotergajo pogače na svoj prid ino hasek, tudi pa si tak dobro neke z'
mednimi pogačami jako napunene koše
(mednike) kak ednako zo snažnim satovjom nadelane svitke (satovnike) zohranijo.

446. K' čemi pà oní strežejo?

Za kermo sirotnim rojom vu protiletji,
ino za odroje. Roj, keri se vu taki mednik pregrebne, postane ravno, kak odroj, kerega vu satovnik prebobjamo, pravi telni roj, t.j. roj, keri brezi vse druge pripomoči svoj popuno zadostni strošek za zimo imá. Na take mednike ino satovnike moremo zato vsikdar misliti, bodi si, da vu
protiletji ali v' jesén porezavamo.

447. Imamo v' Novembri tudi kaj pri čelah opraviti?

Malo! kajti prikažujejo se zdaj slane ino merzli dnevi. Mele se zato vkup vlečejo, ino mi njih vu miri ne smemo motiti. Oddaliti moremo vso larmo od čelinjaka,

mlaje pasti nastaviti, ino letne lukne tak zadelati, da se niedna miš ne zmože vupotegnuti. Tudi pa pustmo čele letati, či se za letanje topli dnevi približajo.

448. Imamo tudi v' Decembri kako opravilo?

Večkratno prigleduvanje je odviše potrebno, posebno, kda sneg gre, naj zabranimo, da se letne lukne ne bodo zasnežile, zaphale, ali celó zamerznule. Tudi miši moremo preveno loviti, ino za vso tihoto ino mir skerbni biti.

---------

449. Jeli znamo porezan méd kčasi predati ino vusrebrati?

Mnogi čelni rediteli imájo resen navado, čelam odpojeman méd vu malih trohah na teržiši predavati; alipa dober čelár more vseli dosta več za imenitno medno zalogo skerben biti, kak se s' tako nevredno predajo natergavati.

450. Zakaj?

Zato, da večkrat nerodne leta vustopijo, v' kerih on svojim čelam s' kermlenjom na pomoč priti more; či se zato ne bi za potrebno medno zalogo skerbél, bi zo svojo čelno rejo hitro na konec prišel.

451. Znamo méd, kak ga pri porezavanji od čel dobímo, kčasi zohraniti?

Mnogi čelári, posebno Poli ino neki Nemci to delajo. Oni razdružijo medne pogače

vu pučele ali velike kamene sode.
Keri je vu pučelih, se pod iménom pučelni méd predáva; keri pa je vu kamenih sodih, se za potrebni vžitek zohranuje. Ali to pa je ne hvale ino priporoka vredno, kajti méd skos to na svoji vrednosti dosta zgubí.

452. Kaj ali moremo z' medom delati?

Moremo ga isceduvati, t.j. od voščenih trošín, ino vsih drugospolnih delov
odločiti.

453. Kak to opravlamo?

Opervič razeberemo medne pogače, si
odločimo bele, arjáve ino černe vu zosebne odlóke, ino denemo vsako odlóčo vu njeno lastno posodvo. Tudi odporežemo prazne ležnice, ino vse, kaj bi nam znalo méd onesnažiti.

454. Kaj storimo z' belimi mednimi pogačami?

Veržemo nje vu veliko cedílo, ali še bolše, vu snažno platenico, rastiskavamo ino mesimo nje z' leséno žlico, ino pustímo istekoči méd vu snažni kameni sod odcediti. Po totemi načini dobimo naj čistéši ino naj lepši méd, keri se imenuje divičji méd, ino je pred vsakim drugim naj imenitnéši.

455. Kaj pà včinimo z' ostanki?

Ostanke, keri še jako dosta meda, posebno gosti ino serdečni méd zderžijo, moremo na ognovo toploto postaviti, naj se méd is trošín, satovnic ino voščenic zmože popuno odločiti.

456. Kak to opravlamo?

Mi veržemo tote ostanke vu kamene sode, keri spodi lukno imájo, ino kera more z' rahlovim ali korkovim čepom (ne pa z' lesénim, kerega vročina izežéne) dobro zadelana biti, tak da naj menša sraga meda ne može vun tečti. Tote sode postavimo ali vu krušno peč, is kere se je ravno kruh vun vzel; ali nje obesimo vu z' vodo napunen kotel, pod kerega se ogen narédi. Od vročine vrele vode se rastopí vosek, ino razide méd, teliko hitrej, či ga z' leséno žlico verlo mešamo. Kda se je cela masa dobro raspustila, vzememo sode is kotla, oddelamo čepno lukno, ino pustímo méd skos platenico vu kamene ali perstene piskre istečti.

457. Dobimo méd celo čisti od voska?

Keri se odteče, je celó čisti, zastavijo pa še se ostanki, s' kerimi še enkrat tak delati, ino nje potém vu točili ali preši moremo istisnuti. Kdo točila ali preše ne

imá, zna tekočo maso vu flanelno torbo
ali močno plateno mošnjo vulijati, njo zvezati ino na poprek ležeči gladko oskobleni klopi z' valekom čisto istisnuti.

458. Jeli se vosek po totemi načini od meda čisto odloči?

Še ne celó čisto, zato ga moremo s'
čisto vodo isprati.

459. Kak dugo pustimo lonce z' medom vu krušni peči?

Znamo nje vun vzeti, kda se je vsa
masa vu njih popuno rastopila, ino delamo z' njimi ravno tak, kak zo is kotla vzetimi; tudi pa znamo nje pustiti do ohladenja krušne peči, ali do večeri znotrah stati. Vosek se zdaj pri ohladuvanji loncov sede vu koláče zgorah — verh meda plavajoč. Méd se potém skos čepno lukno istóči; vosek pa odvzememo, ino či je na njemi kaj meda, ga z' vrelo vodo pomijemo.

460. Še imámo drugi način méd isceduvati?

Imamo! mi znamo medne pogače vu kotli krez ogen rastopiti ino raziti pustiti, ino polek tega raspušeno maso verlo mešamo. Kda je vse rastopleno, kak redka župa, tè vzememo kotel iz ogna — kajti, či ga predugo na vročini pustímo, tè méd

postane arjávi — ino polemo méd s' pundvo vu medne lonce, keri spodi čepno lukno imájo. Vu totih ga pustímo ohladiti, pa ne celó omerzliti, da tè ne odteče tak lehko. Vosek se sede zgorah vu koláč, méd pa skos čepno lukno vu kamene lonce odcedimo.

461. Kaj pa delamo z' arjavim ino černim medom?

Popuno vse po ravno onemi načini.

462. Vu kake sode se zdaj toti isceden méd zohrani?

Naj bolši sodi za to so kameni s' pokrivalom oskerbleni piskri. Kda so celó napunjeni, tè pustímo nje neke dneve stati, naj one sirovine, kere še se zgorah na verhi meda nasedejo, zo žlico znamo odpojemati, potem pa zadelamo pokrivalo s' papirom, naj niedna mravla k' njemi priti ne zmože, ino ga zohranimo na hladnemi veternemi strani.

463. Na kaj imámo občinski pri isceduvanji meda gledati?

Moremo biti skerbni za vso snago, vse posodve moremo prejdoč s' čisto vodo skerbno ino snažno izmivati ino zabranuvati, naj nikaj mele, kruha, mleka, oceta, i. dr. v. ne pride vu méd, potém moremo

toto delo vu kuhinji pri zapertih oknah
opravlati, kajti ovači nam medni duh mnoge čele pripela.

464. Kaj pà storimo z' ostanki ino odvzetki?

Ostanke zred nečistimi ali nesnažnimi
mednimi pogačami, kere smo odvzeli,
veržemo vu nekaki sod, vlejemo na vsaki
funt blizo 1 šestak vode, ino pustímo vse vkup skoz noč stati, naj se ves méd vu vodi odlóči. Drugi den tote ostanke čisto isprešamo, ino vzememo vodo za ocet ali pivni méd, ali jò na ogni ogostimo ino jemlemo za sladje k' hranam, ali za kermo čelam.

465. K' čemi pohasnujemo méd?

Zdela se jemle od medarov za medno
peko, ali medne kolačke ino vsakotere
medne testenice ali opreske, zdela v' apotéki za vračtvo, zdela za pivni méd, medno vino ino medni ocet, zdela za osladuvanje sadov ino hran.

466. Znamo vsaki méd k' hranam jemati?

Ne, temoč moremo ga prejdoč iscediti ino zesnažiti; kajti naravni med diší po voski, trošinah ino satovnicah.

467. Po keremi načini se to zgodí?

To se zna po mnogoterih načinih zgoditi; naj bolši način pa je toti: Mi vzememo n.p. 4 funte dobrega, čistega, žutega, serdečnega meda, ga rastopímo vu kotli na tihemi malemi ogni vu dvema masloma vode. Nató skučemo vu možári po malih trohah pol funta, na novo dobro ožarjavenega ino pa omerzlenega vogolja is smerekovega lesa, s' telikoto vode pomokroteno, ki se ne kadí na prah, ino ga z' možarnim pehekom jako drobno zriblemo. Toto vogolje oplahnemo z' dvema štertakoma vode k' raspušenemi medi, ino pustimo toto zmešo, na ogni tak dugo tiho kuhati, dokoli je medni duh ne preminul, kaj se vu štertali ali polovici vure zgodí. Da naj is celega k' ednemi funti meda 1 štertak (masel) vode vzememo, je vseli potrebno, kajti bi ováči k' totemi deli več vogolja ino tudi več časa bilo potrebno, prej, kak bi duh preminul.

Raspušen ino svojega duha odvzéti méd izlévamo zdaj na raspresterto debélo, vunatno plato — po iméni moleton ali multun — pervi skos tekóči méd, keri še dosta vogelnega praha vu sebi imá, vlévamo ták dugo pa na plato, dokelič prece čisti ne teče skos, ino vlevamo potém telikokrat

pà čisto vodo na vogolni prah, prevéno menje na enkrat, dokelič je skos tekóči méd že blizo brezi vsega duha vu zakušanji.

To vse, kaj je skosnateklo, zmešamo
merzlo z' jajčovim belakom, kerega smo
ravno prejdoč z' nečim vode premešali,
zmesimo vse dobro, edno med drugo ino
pustímo dvakrat naodvrèti, dokoli je ne
vse celó čisto, ino vlejemo nató skoz ravno tako vunatno plato, skos kero še se je ne vogolni prah z' medom vleval.

To čisto nekaj žučkasto mokroto vuvrujemo pri jako tihemi ogni, ino kda je blizo vsa mokrota vuvreta, jò istamávamo s' prevenim mešanjom tak dugo, dokelič ena ali druga izvzeta kapla merzla ne ima gostočo dobrega sirupa.

Skos tó dobimo arjavkasti, nekaj po
žganemi cukri dušéči sirop, kerega znamo vsim hranam pridevati, mèd kere inda božni cuker jemlemo.

Či pa ga hočemo od osmodnega duha celó čistega iméti, tè moremo z' jajčovim belakom očisten méd vu kotli ispariti, najmreč kotel z' medom postavimo vu drugi kotel, vu keremi se teliko vode znajde, da kres poden znoternega kotla stojí, ino toto

vodo na ogni pa ne pustimo kuhati ali vreti, temoč jò prevéno le samo žgečo zderžímo.

Za toto delo je kotel s' plitvim podnom naj bolši, v' kerega preveno le malo na enkrat od meda vlejemo ino ga preveno
mešamo. Tak dobimo sirup, keri imá žučkasto farbo, ino je po puno isčisten od vsega neprijetnega duha, ino ga pridèvamo hranam, mèd kere inda cuker jemlemo.

468. Jeli se polek tega ne zgubí dosta meda?

Tota zguba meda se pri ednemi funti ne skaže na popune tri lote.

469. Jeli se ne zna to na bole kratki način storiti?

Zna se, ino sicer na toti način: Mi denemo teliko, keliko po lastni voli hočemo, čistega meda s' polovico vode vu prestrani do tretjega dela z' medom napunen medani kotel na kuhanje, pene, kere se pri tihemi malemi navruvanji nabirajo, pa od časa do časa s' cedilno žlico odgrabujemo, ino kuhanje tak dugo ponavlamo, dokelič se prilejta voda pa ne istama. Toto zdaj čisto tekočino vlejemo skoz vunatno ali flanelno plato, jò postavimo v' osnaženi posodvi pa na kuhanje, ino jì pridenemo na 1 funt meda, štiri pune jedne žlice, ali na

mero od pet pintov, veliko pivno steklo
puno čiste francoške žganice; zraven časa pogasnemo v' njej šestkrat goréčo želézo, edno za drugim, ino jò odtamamo nató tak daleč, dokoli na merzel talér vlejta sraga nikak več narazno ne teče. Nató si sade, kere si hočemo z' medom vudelati, pristavimo, ino nje do slišne gostoče pri tihemi ogni popuno vukuhamo.

470. Je toti način ravno tak dober, kak pervi?

On je sicer nekaj menje dober, ali méd
pa zgubí le svoj lastni duh ino vkus blizo celó, ino z' njim premešana dujota ali aromatina francoške žganice ga odvzeme blizo vsega.

471. Znamo medi skos pristavo tudi dober duh ino vkus dati?

To znamo! či zmešamo n. p. nekaj rozmarinove vode, ali vode, vu keri je rožmarín odovarjen, v' méd tè dobi méd skos to duh ino vkus Narbonskega meda; či pa primešamo medi vode od lipovega cvetja, ali vode, vu keri je lipovo cvetje kuhano, tè postane med Korsikanskemi medi po duhi ino vkušanji pripodoben. Ravno tak se v' apotekah tudi rožni méd, violni méd, bezov méd pripravla.

472. K' čemi pà nam je medna odtečina ino voda, s' kero smo nože ino posodve zmivali?

Za pripravo pivnega meda, mednega vina ino mednega oceta.

473. Kaj je pivni med?

Pivni méd je is z' vodo oredkenega meda, skoz naravno vrenje napravlen pitek, keri je Prajzom, Polom, Rusom ino tudi drugim narodom jako očerstvečo pitje.

474. Kak se toti pivni med naredi?

Vzememo si pri odceduvanji meda ostanóče trošíne, veržemo nje vu posodvo, ino vlejemo krez nje vodo, naj ves vu njih se znajdliv méd rastopímo ino ispoperemo, za tega volo pustimo vodo eden ali dva dneva verh totih trošín stati, ino še prilejemo tudi vso ono vodo, s' kero smo medne nože ino posodve mivali, ino njo zadnič, is trošinja skos sukneno plato precedimo. Či še zdaj ne imá tota voda dostojne
sladkoče, tè še teliko meda pridenemo, da bode zadosta sladka.