Začetki francoske gramatike
Lhomond, Charles Francois; Vodnik, Valentin
1811
Digitalna knjižnica IMP. Signatura NUK_10220-1811 [Kolofon] [Faksimile] [XML]

Kazalo po straneh

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116

Kazalo


[Stran 1]
[1]

PREDGOVOR.

To malo gramatiko je sa franzoske mladénzhe
sloshil Lhomond ſkuſheni vuzhenik, ktir v'
kratkimu predgòvoru te ſvoje Píſmene Snadnoſti
opominja rekozh:

Kadar otroke vuzhimo, imajmo pravo méro,
kaj ino kolko rasvumiti premórejo, to je,
ravnajmo ſe po njih samóshnoſti.

Nikar jim veliko na enkrat ne káshimo:
vlivajmo navuke po ſamimu, kakor tozhimo
tekozhe ſtvari v' poſódo s' teſnim vratam kaplo per
kapli; zhe vezh natákamo, kar ima pojátine.
gréde zheſ iuo raslíamo.

Tedaj je tréba dajati navuke poédama; ne
ſmémo méniti, do shé véjo to, kar ſhe ne vejo,
ino nimamo prej govoriti od sadniga konza
préden od perviga.

Naſhe beſede per vuzhenju perlízhimo
mladénſhkimu vumu. Sa nje ſhe niſo dolózhki poſéba,
ni ino perrèsani; rajſhi jim tako
perpovdujmode lahko vſe s' roko otípajo.

Skuſhnja dvajſetih let, pravi Lhomond, me je
vuzhila posnati mladénſhino, ino kaj je sa njo
prav. Po tim ſe ravnám v' mojih bukvah, ino
shelim, de bi mladenzhi v' ſvoji dragi ino lubi
ſtároſti nizh vezh ſolse ne tozhili per ſvojimu
pervimu vuku.


[Stran 2]
[2]

S' timi beſedami vuzhèniga Lhomonda, vam
Vuzheniki! tukaj da ſlovenſki tolmázh te lepo
ſpravne bukve, de po njih mlade vuzhite is
Sloevnſkiga Franzoski jesik snati.


[Stran 3]
5

Pozhétki
Franzoske Gramatike.

Vvod.

Gramatika je greſhka beſéda, po naſhimu ſe
sna rezhi: Piſmena snadnoſt, ali Piſmenoſt.

Gramatika je snadnoſt prav govoriti ino piſati.
Sa govor ino piſanje nam ſlushio beſede; te ſo
sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino
ſogláſne.

Glaſne ſo v' abezedi franzoski; a, e, i, o, u,
y. Ti ſe klizhejo glàſniki, ker ſami na ſebi
imajo glaſ.

E je trojni: e bresgáſen, e teſen, e ſhirok.
Bresglaſen e ſe isrezhe gluho ino malo zhutno,
poſtávim: homme, zhlovek, monde, ſvét. Teſni e
ſe isrezhe s' perpertmi vuſtmi, poſtavim: bonté
dobrota, pitié, ſmílenje,

Shirok e ſe isrezhe s' bol odpertmi vuſtmi ino
s' potégnenim glaſam, poſtavim procès, pravda,
acces, perſtòp. succes, ſpéh.

Y, ipsilon per Grekih: ino sa to per
Franzosih imenvan i greſhki, velja doſti krat sa dva
i, poſtavimi: paysan, roják, moyen, pomózh, ali
poſrédſtvo, joyeux, veſel: isrezi, kakor bi bilo
piſano: pai — isan, moi — ien , joi — ieux.

Nektiri ne piſhejo vezh y ampak i s' dvema
pikama ï, sa snamine, de v' isreki velja sa
dva i.

V' franzoski abezedi je oſemnajſt ſoglàſnih:
b, c, d, f, g, h, j, k, l, m, n, p, q, r, s, t,
v, x. Se klizhejo ſogláſniki, ker ne ſturé
glaſu, ako niſo sdrusheni s' glaſnimi, poſtavim; ba.
be, bi, bo, bu, da, de, di, do, du.


[Stran 4]
6

Soglaſna zherka h je v' franzoskim vzhaſi
hukana, vzhaſi ne. To húkanje ſe ne zhuti v'
beſedah homme, zhlovek, bonneur, zhaſt, histoire,
sgódba, ino tako dalje. Ta ſe imenuje h
bresglaſen ali tenek; huka pa, to je predſtavla
glaſniku en majhin puh sape v' beſedah: haine,
ſovraſhtvo, homeau, váſizà ali ſelo, béros: vites.
Ta ſe imenuje h góst, ino ſe ſhteje med
ſoglaſne.

Dolgi ino kratki glaſniki.

Dolgi gláſniki ſo, per ktirih isréki ſe enmalo
dalje mudimo, ino ſe enmalo bol opremo, ko
per drugih.

Kratki glaſniki ſo, per ktirih iréki ſe enmalo
manj mudimo ino opremo.

Isgledi: a je dolg v' pâte, teſto, ino kratek
v' patte, taza.

e ſe vlézhe v' tempète, vihár ali hudo vreme
ino jè kratek v' trompette, trobénta,

i je dolg v' gíte, prebivalſhe, ino kratek v'
petite, majhina,

o je dolg v' apôtre, apoſtel, kratek v' dévote,
bogabojezha ali poboshna ali bogalubna.

u je dolg v' flúte, piſhála, kratek v' hutte,
kózha.

Sa raslozhenje mnogih ali rasnih e ino dolglh
glaſnikov imano tri majhine snámina imenvane
Vdarji, ti ſo ojſter vdár, ( ´ ) ktirga ſtavimo na
e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar
( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino
klukaſt vdar ( ´ ) koga ſtavimo na vezhi del
dolgih glaſnikov, poſtavim apôtre, apóſtel.

Franzoski jesik ima deſet plemén beſedi ktire
tudi, imenujemo déle govórjenja ali pogòvora:
ti ſo: imé, zhlén nameſtime, perlóg, glágol,
deléshje, predlóg, narézhje, vés, medmét.


[Stran 5]
7

Preva Stava.
Pervo pleme beſedi.
Ime.

Imé je beſeda, ktira kashe eno oſébo, eno
ſtvar, poſtavim: Pierre, Peter, Paul, Pavel,
livre, bukve, chapeau, klobuk.

Imena ſo dvojne: narezhivne ino laſtne.

Narezhivno ime je, ktiro ſe perleshe vezh
oſebam ali ſtvarem med ſeboj podobnim, ino s'
ktirim jih ſploh narezhujemo, kakor homme,
zhlovek, cheval, konj, maison, hiſha.

Laſtno ime je, ktiro ſe perleshe eni ſami
oſébi, al ſtvari raslozhni med drugimi, kakor: Adam,
Adam, Eve, Eva, la Save, Sava.

Imena imajo ſpol ino ſhtevilo ali zhiſlo.
Franzoske imena ſo dvojiga spola, moshkiga, ino
shenskiga: moshke ali moshaſhke imena ſo moshkiga
ſpola, poſtavim: un Roi, kral, un Lion, lev;
imena shenſkih ſo shenſkiga ſpola, poſtavim: une
Reine, kraliza, une Lionne, lévina.

Per vſih drugih predmètih, ktiri niſo ſami na
ſebi ne moshki ne shenſki, ſo Franzosi tudi
ſpolſke raslozhke ſturili, ino jih al moshkim al
shenſkim perſhtéli, tako rezhejo moshko — un livre,
bukve, shenſko une table, misa, moshko, le
soleil, ſonze, shenſko la lune, luna ali méſiz.

Imena imajo dvoje ſhtevilo edinje, ino
mnoshno: edinje, kadar je ena ſama oſeba, ena ſama
ſtvar, poſtavim: un homme, en zhlovek, en mosh;
un couteau, nosh; mnoshno, kadar je vezh ſtvari
al oſeb, poſtavim: les hommes, zhlovéki, ludje,
moshje; les couteaux, noshi.


[Stran 6]
[6]

Kako ſe mnoshno shtevilo nareja
ali obrási.

Sploh Vprava.

Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo,
kadar perſtavimo s na konzu imena: le roi, les
rois, la reine, les reines; le lion, les lions; la
table, les tables.

I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x,
nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils,
ſin, les fils, ſinovi: le nez, nóſ, les nez, noſovi,
la voix, glaſ, les voix, glaſovi.

II. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' au,
eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le
báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj,
les feux, ognji, le pou, vuſh, les poux, vuſhi.

III. Opomin. Vezh imén, ktire ſe v' edinjimu
konzhajo v' al, ail, konzhujejo v' mnoshim v'
aux, poſtavim: le mal, slég, slo, les maux,
slegi; le cheval, konj, les cheveaux, konji; le
travail, delo, trud, les travaux, dela, trudi,

Isvseti so: dètails, drobnóſti, drobnjáve,
drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila;
camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails,
ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko, imajo v'
mnoshnimu, ayeux, dedi; cieux, nebéſa, yeux,
ozhi.

Druga Stava.
Drugo pleme beſedi.
Zhlén le, la, les.

Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla
narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje


[Stran 7]
9

ſpol ino ſhtevilo. Franzosi nimajo drugih
zhlenov, ko le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno.
Le predſtavlajo imenam moshkim v' edinjimu, le
pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v'
edinjim zhiſlu, la mere, mati: les ſtavio pred
vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga
zhiſla, les peres, ozhetje; les meres, matere. Sa
to posnamo, de ime je moshko, kadar ima pred
ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de je
shenſko, kadar ima zhlen la, ona.

Od zhlena opomnimo dvojo rézh.

1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino
a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje,
sazhénja s' enim gláſnikam al tudi s' enim
negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro,
dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje
naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno
snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej
na konzu od pravpiſnoſti.)

2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo
prejſhno beſedo, ſtavio de al à pred ime, poſtavim:
fruit de l'arbre, ſad drevni, ſad od dreveſa; utile
à l'homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak
ime sazhne s' ſoglaſnikam ino je moshkiga
ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt
à le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt
de les predſtavio obojmu ſpolu des: ino nameſt à
les predſtavio obema ſpolama aux. Isgledi:

Edinje. Moshko.

Palais du Roi, nameſt de le Roi, Poſlopje
kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim
pokóren kralu.

Mnoshno. Moshko.

Palais des Rois, nameſt de les Rois, Poſlopje


[Stran 8]
10

kralévo, J'obeïs aux Rois, nameſt à les Rois, ſim
pokoren kralam.

Mnoshno. shensko.

Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz ali
kraliſhki, aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam.

Tretja Stava.
Tretje pleme beſedi.
Perlòg.

Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu,
sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari,
poſtavim: bon pere, dober ozhe; belle mere,
dobra mati, beau livre, lepe bukve; belle image,
lepa podóba; beſede bon, bonne, beua, belle, ſo
perlogi perlosheni imenam pere, mere, livre, image.

Posná ſe, ktira beſeda je perlog, kadar k' nji
samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh,
poſtavim, habile, róden, agreable, vſhézhen, ſo
perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden
zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh.

Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki
Spole lozhi po navadnim sadna zherka.

Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov.

Sploh Pravilo.

Kader Perlog nima na konzu bresglaſen e, ga
perſtavim, tako imaſh perlog v' shenſkimu ſpolu,
poſtavim: prudent, prudente, rasvumen,
rasvumna; saint, sainte, ſvet, ſveta; mechant,
mechante, sloben, slobna; petit, petite, majhin ali
mali, majhina ali mala; gradn, grande, velik,
velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie,
pravi ali reſnizhen, prava ali reſnizhna.


[Stran 9]
11

Isjèmi.

1. Isjèm: V' perlogih cruel, neſmilen, pareil,
enák, fol, trapaſt, mol, mehek ali vél, ancien,
nékdanji, bon, dober, gras, tolſt ali debel, gros,
grób, nul, nobén al nihzhe, net, zheden, sot,
nevumen al búdalaſt, êpais, góſt i. t. d.
isobrásmo shenſki ſpol, kadar sdvójimo sadni
ſoglaſnik ino bresglaſen e perſtavimo, rekozh: cruelle,
pareille, folle, molle, ancienne, bonne, grasse,
grosse, nulle, nette, sotte, épaisse.

Beau, lep, ino nouveau, nov v' shenſkimu ſturê
belle, nouvelle, sa to ker v' moshkimu pred eno
beſedo, ktira sazhne s' gláſnikam al s' bresglaſnim
b, ſe re@he bel ino nouvel, kakor bel oiseau, lep
tizh, bel homme, lep zhlovek, bel appartement,
lepo ſtanovánje.

2. Isjém. Blanc, bél, franc, ſvoboden ali
ſamſvoj, sec, ſuh, frais, hladen al mlad al nov al
ſrov, imajo v' ſhenſkimu blanche, franche, seche,
fraîche.

Public, ozhit, al rassnan, al rasglaſen, al
odpert, caduc, omáhel, imajo publique, caduque.

3. Isjem. Perlogi, bref, kratek, naif, lepo
nedolshen al perpróſt, imajo v' shenſkimu, breve,
naïve, premenjáje, f, v' ve: long, dolg, ima v'
shenſkimu longue.

4. Isjem. Malin, hudoben, bènin, dobroten,
imata maligne, bènigne.

5. Isjem. Perlogi konzhani v' eur imajo po
navadi ſvoje konzhanje shenſko v' euse. Trompeur,
sapeliv, trompeuse: parleur, govoriviz, parleuse;
@h@nteur, péviz, chanteuse. Pomni dalje, de pécheur
greſhnik ſturi pècheresse, gréſhniza; acteur,
ponáſhaviz, ſturi actrice, ponáſhavka; procteur,
bramboviz al savetnik, protectrice.

6. Isjem. Perlogi s' moshkim konzam x ſe
premené v' shenſke, kader x v' slog se ſpremené:
dangereux, nevaren, dangereuse; honteux, ſramen.


[Stran 10]
12

bonteuse; jaloux, ſerden, jalouse, i. t. d. Al doux,
ſladek, ſturi douce; roux, rudezh, rousse.

Kako ſe mnoshno ſhtevilo obrasi.

Mnoshno ſhtevilo ſe nareja per perlogih kakor
per imenih s' perſtavkam s na konzu beſede: bon,
bonne, dober, dobra, v' mnoshimu bons, bonnes.

Narvezh perlogov pa s' konzhanjam v' al nima
moshkiga mnoshniga, kakor, filial,
ſinovji, fatal, naménjen, frugal, várizhen al
malopotrében al smalodovólen, pascal, velikanozhen,
naval, zholniſhki, al ladjin, trivial, ludſki al
navaden al nisek, venal, naprodaj, litteral,
zherkin, conjugal, sakonſki, paſtoral. paſtirſki,
boreal, ſéveren, auſtral, podſonzhen, final, kònzhen.

Sklad perdevkov s' imenmi.

Pravilo. Vſak perlog mòre biti ravno tiſtiga
ſpola, ino ſhlevila, kakor imé, zhigar je perlog.

Isgled. Le bon père, la bonne mère: bon
perlog je moshki ino edinji, bonne je shenſki ino
edinji, ker mere je ime shenſko ino edinje. Des
beaux jardins, lepi vertje, des belles fleurs, lepi
zvetòvi: beaux je moshko ino mnoshno, ker ime
jardins je moſhko ino mnoshno, ino belles je
shenſko mnoshno, ker fleurs je shenſko
mnoshno. Kadar perlog ſkladamo s' dvema edinjima
iménama, démo perlog v' mnoshno ſhtevilo,
ker dva edinja ſturita eno mnoshno.

Isgled. Le Roi et le berger sont ègaux (ino
ne ègal) après la mort. Kral ino paſtir ſta enaka
po ſmerti. Ako ſta imena dvojiga rasniga ſpola,
pride perlog obema perloshen v' mnoshno moshko.

Isgled. Mon pere et ma mère sont contens (ino
ne contentes) moj ozhe ino moja mati ſta dovólna

Kar meſto perlogov tika, kje imajo sſati, ſo.


[Stran 11]
13

eni, ktire ſtavimo pred imenam, kakor, beau
jardin, lep vert, grand arbre, veliko drevo i. t. d.
drugim dajo meſto sa imenam, kakor habit
rouge, ſuknja rudézha, table ronde, misa okrogla i.
t. d. Per timu ni druge ne vprave ne vodivnize,
rasun ſame navade.

Od vésanja perlógov ino slaſti od njih vprave.

Skládanje ino pravo med ſebójno vpravlanje
beſedi imenujemo Vésanje. Eno vésanje je ſamo
ſkladanje v' ſpolu, ſhtevilu ino padeshu: drugo
vśanje je po vpravi, po ktiri ena beſeda
vpràvla drugo al s' zhlenam al s' predlógam.

Isgledi vpravniga vesanja perdevkov.
Digne de récompense, Vreden povrazhila;
Content de son sort, dovólen s' ſvojim ſtanam. Propre
à la guerre, roden ali dober sa vojſko. Ime
récompense vpravla beſeda digne s' zhlenam de:
guerre vpravla propre s' zhlenam à.

STOPNJE MERJENJA.
v' Perlogih.

Tri take ſtopnje ſo v' perlogih: ſtavna,
ſódnja, preſéshna.

Stavna ſtopnja je, kadar je perlog ſam na ſebi,
kakor ga ſtavîmo ino kakor ſtoji: beau, lép,
agréable., vſhézh.

Sodnjo ſtopnjo ima perlog, kader je v' ſtanu
permérjenja ino ſojenja. Ako dve ſtvari med
ſeboj mérimo, ino ſódimo ſklénemo, de je ena al
viſhi, al nishi, al enaka proti drugi.

Ako osnanùjemo viſhjoſt, predſtàvimo
perlogu beſedizo plus bol, poſtavim: la rose est plus
belle que la violetti, gósbovka je lepſhi (bol
lepa) ko vióliza.


[Stran 12]
14

Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu
beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni
ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la
rose, vióliza je manj lepa ko góshovka.

Ako kasheſh enakoſt, predſtavi perlógu beſedo
aussi, tako; poſtavim: la rose est aussi belle que
la tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa.

Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire
permérjamo.

Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na
ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo
pomenio: meilleur, bolſhi, nameſt, plus bon,
bolj dober; kar ſe ne rezhe: moindre majnſni,
nameſt plus petit, bolj majhin: pire, hujſhi, na,
meſt plus mauvais, bolj hud; poſtavim: la vertu
est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi ko
vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire que
l'indocilité, lash je hujſhi ko nevúzhlivoſt.

Preſéshna ſtopnja je, kadar je perlógova
kàkſhinoſt ali natvora dvignena na nar viſhi
ſtopnjo ali na tako viſoko ſtopnjo, de druge petſéshe.
De to preſeshno ſtopnjo v' franzoskim isobrásio,
predſtàvio perlogu beſedizo tres (kakor bi rékel
trikrat) al le plus al la plus, nar, naj, pre. Paris
est une très belle ville. Paris je prelepo meſto: ta
preſéshnóſt ſe klizhe náſebna; al Paris est la plus
belle des villes: Paris je nar lepſhi meſto: ta
preſeshnoſt pa ſe klizhe nanáſhavna, ker pomeni
eno nanáſhanje na druge meſta.

Shtevilne imena ino perlogi.

Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo;
ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne.

Pervoobrasne ſhtevila ſo.

Un, deux, trois, quatre, cinq, six, sept,
eden, dva, tri, ſhtir, pet, ſhéſt, ſedem


[Stran 13]
15

huit, neuf, dix, onze, douze, treize,
oſem, devet, deſet, enajſt, dvanajſt, trinajſt,
quatorze, quinze, seize, dix sept, dix huit,
ſhtirnajſt, petnajſt, ſhéſtnajſt, ſedemnajſt, oſemnajſt
dix neuf, vingt, trente, quarante, cinquante,
devètnajſt, dvajſet, trideſet, ſhtirdeſet, pédeſet,
soixante , soixante et dix ou septante, quatre-vingt,
ſhédeſet, ſedémdeſet. oſemdeſet,
qutre-vingt dix, vent, mille, un million etc.
devédeſet, ſto, tavshent ali jesár, million i.t.

Imena redovnih ſhtevíl obràsimo is
pervoobrasnih.

Premier, second, troisième, quatrième, cinquième,
Pervi, drugi, tretji, zheterti, peti,
sixième, septième, huitième, neuveième, dixième,
shéſti, ſédmi, oſmi, devéti, deſéti,
onzième, douziéme, treizième, quatorzième,
enajſti, dvanajſti, trinajſti, ſhtirnajſti,
quinzième etc.
petnajſti i. t. d.

So tudi druge ſhtevilne imena, ktire
imenujejo kákſhino kólkſhinoſt, kakor bí bila kaj
zéliga, poſtavim: une dixaine, deſet ali deſetiza,
une douzaine, dvanajſt ali dvanajſtiza, une
quinzaine, petnajſt ali petnajſtiza, une vingtaíne,
dvajſetiza, une centaine, ſto ali ſtoliza ali zent, un
millier, jesàr, milár, tiſuzh.

So druge, ktire kashejo en dél zéliga
ſhtevila, poſtavim: la moitié, poloviza, le tiers,
tretina, le quart, zhetert, le cinquieme, petina, le
dixième, deſetina, i. t. d.

Tudi ſo ſhe take, ktire kashejo nekſhino
mnóshenje, kakor le double, dvojni, le triple, trojni,
i. t. d.


[Stran 14]
61

Zheterta Stava.
Zheterto pleme beſedi.
Nameſtimé.

Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo
sa to, ker ſtoji nameſt eniga iména.

Lizhne Nameſtiména.

Lizhne nameſtimena ſo, ktire poménio liza.

Lize je troje: pervo lize jd ta zhlovek, ktir
govori: drugo lize je, ktirmu pervi govori:
tretje lize je, od ktirga govori.

Nameſtime perviga liza.

Edinje.

Je ali moi, Jes
me, nameſt à moi, moi; mi, nameſt meni.

Le maître me donnera un livre, to je donnera
à moi:

Vuzhenik mi bo dal ene bukve, to je, bo dal
meni.

Le maître me regarde, to je, regarde moi
vuzhenik me gleda, to je, gleda mene.

Mnoshno.

Nous. mi: povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih.

Nameſtime drugiga liza.

Edinje.

Tu ali toi, ti

Le maître te donnera un livre, to je, donnera à
toi, vuzhenik ti bo dal ene bukve, to je, bo
dal tebi.

Le maître te regarde, to je, regarde toi,
vuzhenik te gleda, to je, gleda tebe.


[Stran 15]
17

Mnoshno.

Vous, vi, povſih padeshih, ſpolih ino zhaſih.

Pomni. Po meſtni ali dvorſki ſhegi ſe Franzosi
vikajo inu rezhejo Vous, vi, v' mnoshimu, nameſt
tu, ti edinjiga. Vous etes bien aimable, to je, vi
ſtei prav lubesniv, pravio tudi takrat, kadar s'
enm ſamim govorê, nameſt njega tikati ino re'
zhi: ti ſi prav lubesniv. Ta ſploh reſnizhna
navàda ima ſvoje isvsétke, od ktirih govoriti ni
tukaj praviga zhaſa.

Nameſtime tretjiga liza.

Je dveh ſpolov: moshko je, kader je moshko
ime, na ktirga meſtu ſtoji. henſko, zhe je ime
shenſko. s

Edinje. mosh. Il, shen. Elle, on, ona. Obéh
ſpolov Lui; shen. à elle, njemu, mu; nji, ji.

Je lui dois le respect, ſim njemu, ali, nji,
poſhtovanje dolshen.

Mosh. Le, shen. la, njega, ga, njo, jo.

Je le connais, to je, je connais lui, posnam ga,
to je, posnam njega,

Je la connais, to je, je connais elle; posnám jo,
to je, posnam njo.

Mnoshno. mosh. Ils ali eux, oni.
shen. Elles, one.

Leur, nameſt à eux, à elles, njim, jim; je lenr
dois le respect, to je je dois à eux, à elles. Sim jim
dolshen poſhtovanje; les nameſt eux ali elles,
nje, njih, jih.

Je les connais, to je, je connais eux ali elles.
Nje ali njih ali jih posnám.

Je ſhe eno drugo nameſtime tretjiga liza;
soi, ſebe: ino je vſih ſpolov ino ſhtevil. Ta
imenujemo povrativno nameſtime, sa to ker
pomeni povrazhanje zhloveka k' ſebi ſamimu, ker
ſe zhlovek s' tim namaſtimenam ſam na ſe na-


[Stran 16]
18

saj verne.

Isgled. De soi, od ſebe.

Se nameſt à soi, soi. Il se donne des louanges, to
e, il donne à soi. Si daje hvalo, to je, daje ſebi.

Il se flatte, to je, il flatte soi. Si perlisuje, ali
ſe radigva ſebi.

Sva dalje dve beſedi lizhnih nameſtimenov
preva je En, ktira pomeni: od njega, od nje, od
njih, kakor je oſeba ali ſtvar prej imenvana.
Tedaj kader rezhem j'en parle, hozhem rezhi je
parle de lui, d'elle, de la chose i- t. d. govorim
od njega, od nje, od tiſte ſtvari i. t. d.

r je druga taka beſediza, ino pomeni na tiſto
rezh, na tiſte rezhi; poſtavim, kader rezhem je
m ‚y applique, to je: je m' applique à cette chose, ali
à ces choses. Se na to podajam, to je, ſe podajam
na tiſto rezh, na tiſte rezhi.

Vprava sa nameſtimena.

Nameſtimena il, elle, ils, ells naj bodo vſelej
tiſtiga ſpola ino ſhtevila, ktirga ſo imena, na
ktirih meſtu ſo: poſtavim, govorézh od glave,
rezi: elle me fait mal, me boli, elle, ona, sa to,
kir ſe to nameſtime nanaſha na tête, glava,
ktira je shenſka ino edinja: in govorezh od vezh
vertov rezi: ils sont beaux, lepi ſo, ils, oni; ki
ſe to nameſtime nanaſha na jardins, vertje,
ktiri ſo moshki, ino mnoshni.

Perlaſtivne nameſtimena.

Perlaſtivne nameſtimena pomenio poſéſt ali
laſt kakſhine ſtvari, kakor mon livre, moje
bukve, votre cheval, vaſh konj, son chapeau, njegov
klobuk, to je, bukve ktira ſo moja laſt, konj
kir je vam laſten, klobuk ktir je njegov, ali
laſten njemu.


[Stran 17]
19

Edinje.

Moshko.

Mon, moj.
Ton, tvoj,
Son, ſvoj, njegov.

Shenſko.

ma, moja.
ta, tvoja.
sa, ſvoja. njegova.

Mnoshno.
obojiga ſpola.

mes. moji, moje.
tes, tvoji, tvoje.
ſes, ſvoji,
ſvoje, njegovi, njegove.

Notre, vaſh, notre, naſha, nos, naſhi, naſhe.
Votre, vaſh, votre, vaſha, vos, vaſhi, vaſhe.
Leur, njih, ſvoj. leur, njih, ſvoja. leurs, njih,
ſvoji, ſvoje.

I. Opomin. Te nameſtne imena vſelej ſtojé poleg
eniga imena: mon livre, moje bukve, ton chapeau,
tvoj klobuk.

II. Opomin. Kader ime od konza ima glaſnik al
bres glaſen h , deſlih je ime shenſkiga ſpola.
vunder predlagamo v' moſhkimu ſpolu te
nameſtimena: mon, moj, ton, tvoj, son, njegov,
ino pravimo, mon ame, moja duſha, ino ne
rezhemo ma ame: ton bumeur, tvoja terma, ina ne ta
humeur; son épée. njegov mezh, ne pa sa épée,
de ſe tako ognemo tiſtimu nevſhezhnimu ſnitju
glaſnikov, ktiro imenujejo sjanje.

Drugo Nameſtime.

Edinje. Moshko.

Le mien. mo@.
Le tien. tvoj.
Le sien. njegov.
Le nôtre, naſh.
Le vôtre, vaſh.
Le leur, njih, ſvoj,

shenſko.

la mienne, moja.
la tienne, tvoja.
la sienne, njena.
la nôtre, naſha.
la vôtre, vaſha.
la leur, njih, ſvoja.

Mnoshno.

Les miens, moji,

les miennes, moje.


[Stran 18]
20

Les tiens, tvoji. les tiennes, tvoje.
Les siens, njegovi, les siennes, njene.

Obojiga ſpola.

Les nôtres, naſhi, naſhe.
Les vôtre, vaſhi, vaſhe.
Les leurs, njih, ſvoje.

Kasavne Nameſtiména.

So tiſte, ktire kashejo tiſto ſtvar, od ktire
govorimo, poſtavim káder rezhem: ce livre, te bukve,
cette table, ta misa, kashem bukve, miso:

Edinje.

Mnoshno.

moshko. shenſko. mosh. shenſko.

Ce, cet, ta: Cette, ta Ces, ti, Ces té
Celui, un: Celle, una. Ceux, uni. Celles, une.
Celui-ci, ta le: Celle-ci, ta le: Ceux ci, ti le
Celles-ci, te le

Celui.làa, uni le: celle-là, una le: Ceux-là, uni le,
celles-la, une la

Opomin. To nameſtime je ravno naſprotno
prejſhnimu, nio nikdar ne ſtoji poleg imena. Des ces
chapeaux le mien est le plus grand, med timi
klobuki je moj narvezhi, Des ces épées la plus courte
est la tienne, med timi mezhi je tvoj narkrajſhi.
Il y a des savans orgueilleux qui de tous lei ouvrages
n' eſtiment que le leurs, ſo nektiri vuzheni
napihneni, ki med vſimi bukvami ne zhiſlajo drugih,
ko ſvoje.

Ceci ino cela ſta dva ſploſhna kasavna
nameſtimena, ktira ne ſlushita ſamo sa kasanje eniga
ſamiga imena, ampak tudi sa vezh imén ino miſhi:
poſtavim govorézh od kakſhniga orodja ſizer
dobriga, per ktirmu sagledaſh, de je v'nezhim po-


[Stran 19]
21

kashèno, porezheſh kasajozh na to pokashenje,
la piece est bonne, mais ceci ne vaut rien, délo je
dobro, al to je ſkasheno. Odgovarjama na
kakſhino beſedo, porézheſh nameſt; béſeda je
reſnizhna, tudi, cela est vrai, ceci est vrai, to je réſ.

Opomin. Kader ſe ime sazhine s' glaſnikam al
s' bresglaſnim h, ſtavimo cet nameſt ce, kakor: cet,
arbre, to drevo, ino ne ce arbre; cet honneur, ta
zhaſt, ino ne ce honneur: vsrok je shé povedan sgor
od sianja.

Celui-ci, celle-ci, ta le, ſtavimo sa blishne ſtvari
pokasati: celui-là, celle-là, un le, una le, sa
odléshne.

Nanaſhavne Nameſtimena.

Jmamo nanaſhavne, to je, ktire ſe nanaſhajo
ino glédajo na kaſhino prejſhno ime, poſtavim,
rekozh: Dieu qui a créé le monde, Bog ktir je
ſtvaril ſvet; que ktir, ſe nanaſha na Dieu. le livre que
je lis, bukve ktire berem, que ſe nanaſha na livre.

Nanaſhavno Nameſtime.

Qui je imenvaven pádeſh, ktir ali kir, ktira, kar.

Dont ali de qui, je rodiven, ktirga, zhigar, od
kar.

Que je toshiven, ktirga, ktiro, kar.

Se vſelej ſklada v' ſpolu ino ſhtevilu s' ſtvarjo
al oſébo, na kiro ſe nanáſha.

Praſhavne Nameſtimena.

Praſhavne ſo que? qui? quel? quelle? kaj? kdo?
ktir? ktira? kakſhin? kakſhina? ktiro?
kakſhino? kje? poſtavim rekozh; qui a fait cela? kdo
je ſturil to? que vous dirai-je? kaj ti (:vam:) po-


[Stran 20]
22

rêzhem? quel est son nom? kakſhno je njega ime.
al, kako mu je ime, al, kako ſe klizhe? quelle
est sa demeure? kjé ſtanuje? Vidiſh de te
nameſtmena ne predpolàgajo nobeno prejſhno imé.

Neokonzhane Nameſtimena.
Ktire ſploh kashejo.
So zhvetire:

1. Tiſie, ktire nikol ne drushimo s' nobenim
imenam, kakor on, ſe, quelqu'un, nékdo, quelqu'une,
néka, quiconque, kdorkol, chacun, ſledni, chacune,
ſledna, autrui, drugi, druga, presonne, nihzhe,
nikdor, noben, nobena, rien, nizh. Rekozh: on
dit, ſe govori, ali govoré, on frappe à la parte
nekdo terka na duri: quelqu'un vous appelle,
nekdo te (:vaſ:) klizhe, govorim od nekoga, pa ne
rezhem, kdo je.

2. Tiſte, ktire vſelej sdrushimo s' kakſhnim
imenam, kakor quelque, néki, neka, neko, chaque.
vſak, vſaka, vſako, queleonque ktirkol, kakorſhni
kol; certain, nékak, nekako, certaine. nekaka,
poſtavim: quelque nouvelle, neka noviza ali novinka;
chaque coup, vſaki krat; un habit quelconque,
kakorſhna kol ſuknja; certain philosophe, néki
modromaren.

3. Tiſte, ktire hodio sdaj s' imenam vred, sdaj
bres imena ſame, kakor nul. nulle, nihzhe, nikak
nikaka noben, nobena, aucun, aucune, nék,
neko, neka; l'un, l'une, l'autre, eden, ena, drugi,
drugo, druga, même, ſam, ſarma, ſamo, tel, telle,
tak, tako, taka; plusieurs, njih vezh, mnogtir;
tout, toute, veſ, vſe, vſa; vſak-o-a, ſlehrin-o-a.

4. Tiſte, ktire imajo que, kol, ſi, sa ſeboj,
poſtavimi: qui que ce soit, kdor kol bodi, ali kdor ſi


[Stran 21]
23

bodi: quoi que ce soit, karkol ſi bodi: quel que soit
votre mérite, kakorſhno kol bodi tvoje (:vaſhe:)
saſlushenje: quelle que soit votre naissance, bodi ſi
(:bodite ſi:) ktirga kol ſtanu rojen (:rojeni:)
tout savant que vous êtes, bodi vuzhen kolkor
hozheſh: la campagne toute belle qu'elle est, naj bo polje
lepo, kolkor hozhe.

PETA STAVA.
Peto pleme beſedi.
GLAGOL.

Glagol je beſeda, ktira isrezhe al bitje al djanje
ino delanje kakſhine ſtvari: beſeda être, biti, je
suis, ſim, je glagol: beſéda lire, bráti, je lis,
berem, je galgol.

Posná ſe v' Franzoskimu, de ta al una beſeda
je glagol, kader ſe ji sna perſtávíti eno tih
nameſtimén, je, jes tu, ti, il on, elle, ona, nous, mi,
vous, vi, ils, oni, elles, one: Kakor je lis, berem,
tu lis, bereſh, il ali elle lit, bere, nous lisons,
beremo, vous lisez, berete, ils ali elles lisent,
berejo.

Nameſtimena je, jes, nous, mi, kashejo pervo
lize, to je zhloveka kir govori: tu, ti, vous, vi,
kashejo drugo lize, to je zhloveka ktirmu ſe
govorí: il, elle, ils, elles, on ona, oni, inu vſako
ime pred glagol poſtavleno, kashejo tretje lize
ali zhloveka, od ktirga ſe govori.

Glagolima v' Franzoskimu dvoje ſhtevilo:
edinje, kader ſe govori od ene oſébe al ſtvari ſame.
kakor je lis, berem, le feu brule ognj pezhe ali shgé
ali gorî: mnoshno, kader ſe govori od vezh oſéb
al ſtvari, kakor tioits lisons, beremo, les feux
brulent, ognji pezhejo, shgejo, goré.

Glagol ima tri zhaſe v' ſebi, ſdajni zhaſ, ktir


[Stran 22]
24

poméni, de rézh je, al ſe ſdaj godi, kakor lis,
berem: pretekli zhaſ, poméni, de je rezh al bila,
al de ſe je godila, al sgodila, kakor j'ai lu, ſim
bral; prihodni zhaſ poméni, de rezh bo, al de ſe bo
godíla, kakor je lirai, bom bral.

Preteklih zhaſov je v' Franzoskimu vezh: eden
je nedoversshen ali nedopolnen, je lisois, ſim bil v'
branju, bral ſim: trie so doverſheni, je lus, bral
ſim, j'ai lu, bral ſim, j'eus lu, isbral ſim, ino en
davno pretekli, j'avois lu, davno ſim bral.

Prihodna zhaſa sta dva: prihodni proſ: lirai,
bom bral, ino prihodni pretekli, j'aurai lu, bom
bral, bom shé prebral.

Franzoski glágol ima pet naklonov:

1. Snanivni naklòn je, kader snanimo, to je na
snanje dajémo, de rezh al je, al je bla, al bo.

2. Vgovorívni, kader rezhemo, de bi rezh bila,
al de bi ſe godila, al sgodila, zhe bi ſe en
vgovor dopolnil.

3. Velivni, kader velimo ali velévamo komu
kaj ſturiti.

4. Perloshivni, kadar shelimo, de bi ſe kaj
ſturilo, al kadár dvómimo, ſe je li ſturilo al ne.

5. Neokonzhavni, ktir pomeni djanje ali ſtan
ſploh, bres ſhtevila, zhaſa, ino liza, kakor être,
biti, lire, brati.

Po verſti povédano glogolove naklóne, zhaſe,
ſhtévila ino liza ſe imenuje vprégati.

Franzosko ima ſhtir vpréshenja ali vprêge, ktire
êe med êeboj lozhio po êojimu konzhanju v'
nedolozhnim naklonu.

Neokonzhavni, naklon perve vprégo ſe konzhá
s' er, kakor aimer lubiti.

Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir,
kakor finir, konzhovati konzhati.

Neokonzhavni tretje vprége konzha s' oir, kakor
recevoir prejémati, prejéti.

Neokonzhavni zheterte vprege Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir,
kakor finir, konzhovati konzhati ſe konzha s' re,


[Stran 23]
25

kakor rendre, dajati, dati; podájati, podáti;
vrázhati, vèrniti.

dvá glágola ſta, ktira imnujemo pomóshna, ker
pomádata vprégati vſe druge glagole. Sazhnemo
per tih dveh:

Pomoshni Glagol Avoir, Jméti.
Snanivni naklo.
Sdajni zhaſ.

Edinje.

J'ai, Imam.
Tu as (*) imaſh.
Il ali elle a (**) ima.

Mnohno.

Nous avons Imamo.
Vous avez Imate
Ils ali elles ont Imajo.

Nedoverſhen zhaſ.

Ed.

J'avois, ſim imél-la-lo
Tu avois, ſi imel-la-lo
Il avoit, Je imel-la-lo

Mn.

Nous avions, ſmo iméli-le-le
Vous aviez, ſte imeli-le-le
Ils avoinet, ſo imeli-le-le

1,
2

[Stran 24]
26

Pretekli doverſhen zhaſ dokonzhán.

J'eus, im imel, a, o
Tu eus, ſi imel, a, o
Il eut, je imel, a, o
Nous eûmes, ſmo imeli, e, e
Vous eûtes ſte imeli, e, e
Ils eurent, ſo imeli, e, e

Pretekli doveren zhaſ
nedokonzhan. (*)

J'ai eu, ſim imel, a, o
Tu as eu, ſi imel, a, o
Il a eu, je imel, a, o
Nous avons eu, ſmo imeli, e, e
Vous avez eu, ſte imeli, e, e
Ils ont eu, ſo imeli, e, e

Pretekli doverſhen zahſ prejſhni ali dalni.

J'eus eu, ſim imel, a, o
Tu eus eu, ſi imel, a, o
Il eût eu, je imel, a, o
Nous eûmes eu, ſmo imeli, e, e
Vous eûtes eu, ſte imeli, e, e
Ils eurent eu, ſo imeli, e, e

3

[Stran 25]
27

Davno doverhſhen zhaſ.

J'avois eu, ſim imel, a, o
Tu avois eu, ſi imel, a, o
Il avoit eu, je imel, a, o
Nous avions eu, ſmo imeli, e, e
Vous aviez eu, ſte imeli, e, e
Ils avoient eu, ſo imeli, e, e

Prihódni proſt zhaſ.

J'aurai, bom imel, a, o
Tu auras, boſh imel, a, o
Il aura, bo imel, a, o
Nous aurons, bomo imeli, e, e
Vous aurez, bote imeli, e, e
Ils auront bodo imeli, e, e

Prihodni pretekli zhaſ.

J'aurai eu, bom imel, a, o
Tu auras eu, boſh imel, a, o
Il aura eu, bo imel, a, o
Nous aurons eu, bomo imeli, e, e
Vous aurez eu, bote imeli, e, e
Ils auront eu, bodo imeli, e, e

Vgovorívni naklon.

Sdajni zhaſ.

J'aurois, Jes
Tu aurois, Ti
Il auroit, On, a, o

bi imel, a, o

4

[Stran 26]
28

Nous aurions, Mi, mé, mi
Vous auriez, Vi, vé, vi
Ils auroient, Oni, one, one

bi imeli, e, e

Pretaki.

J'aurois eu, Jes
Tu aurois eu, Ti
Il auroit eu, On, a, o,

bi bil, a, o

imel,
a, o.

Nous aurions eu, Mi, me, mi
Vous auriez eu, Vi vé, vi
Ils auroient eu, Oni, one, one

bi
bili
e, e,

imeli,
e, e,

Velívni naklon.
Nima perviga liza edinjiga.

Aye, qu'ils ait,
ayons,
ayez,
qu'ils ayent,

imaj.
imaj ſi ali, naj imo
imajmo
imajte
naj imajo

Perloshivni naklon.
Sdajni al Prihodni zhaſ.

que je aye,
que tu ayes,
qu'il ait,
que nous ayons,
que vous ayez,
qu'ils ayent,

de imam
de imaſh
de ima
de imamo
de imate
de imajo

Nedoverſhen.

que j'eusse,
que tu eusses,
qu'ils eût,

de bi jes
de bi ti
de bi on, ona, ono

imel, a, o


[Stran 27]
29

que nous eussions,
ue vous eussiez,
qu'ils eussent,

de bi mi, me, mi
de bi vi, ve, vi
de bi oni, one, one

imeli,
e, e

Pretékel doverſhen.

que j'aye eu,
que tu ayes eu,
qu'il ait eu,

de ſim
de ſi
de je

imel a, o

que nous ayons eu,
que vous ayez eu,
qu'ils eu,

de ſmo
de ſte
de ſo

imeli, e, e

Davno doverſhen.

que j'eusse eu,
que tu eusseus eu,
qu'il eût eu,

de bi jes,
de bi ti,
de bi on, ona, ono

bil,
a, o

imel, a, o

que nous eussioas eu,
que vous eussez eu,
qu'ils eussent eu,

de
bi

mi, mé, mi,
vi, vé, vi
oni, one, one

imeli.
e, e

Neokonzhávni naklon.
Sdajni.
Pretekli,

avoir, iméti,

avoir eu, biti imel

Déléshja.

Sdajno ayant, imajózh.
Prihodno devant avoir, imajozh imeti.
Preteklo ayant eu, imaje, imévſhi.


[Stran 28]
30

Pomoshni Glagol être, Biti.
Snanivni naklon.
Sdajni zhaſ.

Je suis,
tu es,
Il est,
Nous sommes,
Vous êtes,
Ils sont,

ſim,
ſi,
je,
ſmo,
ſte,
ſo,

Nedoverſhen.

J'étois,
Tu étois,
Il étoit,
Nous étions,
Vous étiez,
Ils étient,

ſim
ſi
je

bil, a, o

ſmo
ſte
ſo

bili, le, le

Pretekli dokonzhan.

je fus,
Tu fus
Il fut
Nous fûmes,
Vous fûtes,
Il furent,

ſim
ſi
je

bil, a, o

ſmo
ſte
ſo

bili, le, le

Pretekli nedokonzhan.

J'ai éte,
Tu as été,
Il a été,

ſim
ſi
je

bil, a, o


[Stran 29]
31

Nous avons été,
Vous avez été,
Ils ont été,

ſmo
ſte
ſo

bili, le, le

Pretekli prejſhni.

J'eus été,
Tu eus été,
Il eut été,
Nous eûmes été,
Vous eûtes été,
Ils eurent été,

ſim
ſi
je
ſmo
ſte
ſo

bil, a, o

bili, le, le

Davno daverſhen.

J'avois été,
Tu avois été,
Il avoit été,
Vous aviez été,
Ils avoient été,

ſim
ſi
je
ſmo
ſte
ſo

bil, a, o

bili, le, le

Prihodni proſt.

Je serai,
Tu seras,
Il sera.
Nous serons
Vous serez
Il seront

bóm, bódem,
boſh, bodeſh
bo, bode
bómo, bódemo,
bote, bodete,
bodo, bodejo,

Prihodni pretekli.

J'aurai été, bom, bodem, it.d. kakor sgor.
Tu auras été;
Il aura été,
Nous aurons été,
Vous aurez été,


[Stran 30]
32

Ils auront éte.

Vgovorivni naklon.
Sdajni zhaſ.

Je serois, Jes
Tu serois Ti
Il seroit On, ona, ono

bi bil, a, o

Nous serions, Mi, mé, mi,
Vous seriez, Vi, vé, vi.
Ilsseroient, oni, one, one

bi bili, le, le

Vgovorivni pretekli.

J'aurois été, Jes
Tu aurois été, Ti
Il auroit, été, On, ona, ono

bi bil, a, o

Nous aurions été, Mi, mé, mi
Vous auriez été, Vi, vé, vi
Ils auroient été, Oni, one, one

bi bili, le le

Velivni naklon.
Nima perviga liza edinjiga.

Sois, bodi, ali, naj ſi
Qu'il soit, bodi ſi, ali naj bo, ali naj je.
Soyons, bódimo, ali naj ſmo.
Soyez, bodite, ali, naj ſte
Qu'ils soiont naj bo, naj ſo

Perloshivni naklon.
Sdajni zhaſ.

Que je sois.

de ſim


[Stran 31]
33

Que tu sois, de ſi
Qu'il soit, de je
Que nous soyons, de ſmo
Que vous soyez, de ſte
Qu'ils soient, de ſo

Nedoverſhen.

Que je fusse,
Que tu fusses
Qu'ils fût
Que nous fussions
Que vous fussiez,
Qu'ils fussent.

de bi

jes
ti
on, ona, ono
mi, me, mi
vi, ve vi
oni, one, one

bil,
a,
o,
bili,
e,
e

Pretekli.

Que j'aye été, de ſim
Que tu ayes été de ſi
Qu'il ait, été, de je
Que nous ayons été, de ſmo
Que vous ayez été, de ſte
Qu'ils ayent été de ſo

bil a, o.

bili, e, e.

Davno doverſhen.

Que j'eusse été,
Que tu eusses été,
Qu'il eût été,
Que nous eussions été,
Que vous eussiez été,
Qu'ils eussent été,

de bi

jes
ti
on ona ono
mi me mi
vi ve vi
oni one one

bili e e bil a o

Neokonzhavni naklon.

Sdajni zhaſ. Être, biti
Pretekli: avoir été, biti


[Stran 32]
34

Deléshja.

Sdajno, Étant, biózh.
Preteklo, ayant été, bivſhi.
Prihodno. Devant être imajozh biti, ali bodózh.

PERVA VPREGA.
s' er
snanivni naklón.
Sdajni zhaſ.

J'aime, lúbim
tu aimes, lubiſh
Il aime, lubi

Nous aimons, lúbimo
Vous aimez, lúbite.
Ils aiment, lúbio.

Nedoverſhen.

J'aimois, ſim
Tu aimois, ſi
Il aimoit, je

lubil, a, o

Nous aimions, ſmo
Vous aimiez, ſte
Ils aimoient, ſo

lubili, e, e

Pretekli dokonzhan.

J' aimai, ſim
Tu aimas, ſi
Il aima, je

lubil, a, o


[Stran 33]
35

Nous aimâmes, ſmo
Vous aimâtes, ſte
Ils aimèrent, ſo

lubili, e, e

Pretekli nedokonzhan.

J'ai aimé, ſim
Tu as aimé, ſi
Il a aimé, je

lubil, a, o

Nous avons, aimé, ſmo
Vous avez aimé, ſte
Ils ont aimé, ſo

lubili, e, e

pretekli prejſhni.

J'eus aimé, ſim
Tu eus aimé, ſi
Il eut aimé, je

lubil, a, o

Nous eûmes aimé, ſmo
Vous eûtes aimé, ſte
Ils eurent aimé, ſo

lubili, e, e

Franzoski jesik ima en zheterti pretekli zhaſ,
ktirga ſe pa malokrat poſlushio, ta je:

J'ai eu aimé, ta ſe ne da drugazhi
pretolmazhiti, kakor tako: kader ſim
jenjal lubiti, ali kadar ſim dolúbil,

Tu as eu aimé, kadar ſi dolubil.
Il a eu aimé, kadar je dolubil

Nous avons eu aimé, kadar ſmo dolubili
Vous avez eu aimé, kadar ſte dolubili
Ils ont eu aimé, kadar ſo dolubili,


[Stran 34]
36

Davno doverſhen.

J'avois aimé, ſim
Tu avois aimé, ſi
Il avoit aimé, je

lubil, a, o

Nous avions aimé, ſmo
Vous aviez aimé, ſte
Ils avoient aimé, ſo

lubili, e, e

Prihodni.

J'aimerai, bóm
Tu aimeras, bóſh
Il aimera, bó

lubil, a, o

Nous aimerons, bómo
Vous aimerez, bóte
Ils aimeront, bódo

lubili, e, e

Prihodni pretekli.

J'aurai aimé, bom
Tu auras aimé, boſh
Il aura aimé, bo

lubil, a, o

Nous aurons aimé, bomo
Vous aurez aimé, bote
Ils auront aimé, bodo

lubili, e, e

Vgovorivni naklon.

Sdajni. zhaſ.

J'aimerois, jes
Tu aimerois, ti
Il aimeroit, on, ona, ono

bi lubil, a, o


[Stran 35]
87

Nous aimerions, mi, mé, mi
Vous aimeriez, vi, vé, vi
Ils aimeroient, oni, one, one

bi lubili, e, e

Pretekli.

J'aurois aimé, jes
Tu aurois aimé, ti
Il auroit aimé, on, ona, ono

bi bil,
a, o

lubil,
a, o

Nous aurions aimé, mi, mé, mi
Vous auriez aimé, vi, vé, vi
Ils auroient aimé, oni, one, one

bi,
bili,
e, e

lubili,
e, e

Velivni naklon.
Bres perviga liza edinjiga.

Aime, lubi
Qu'il aime, naj lubi

Aimons, lubimo
Aimez, lubite
Qu'ils aiment, naj lubio

Perloshivni naklon.
Sdajni al Prihodni zhaſ.

Que j'aime, de lubim
Que tu aime, de lubiſh
Qu'ils aime, de lubi

Que nous aimions, de lubimo
Que vous aimiez, de lubite
qu'ils aiment, de lubio


[Stran 36]
38

Nedoverſhen.

Que j'aimasse,
Que tu aimasses,
Qu'il aimât,

de bi

jes
ti
on, ona, ono

lubil, a, o

Que nous aimassions,
Que vous aimassiez,
Qu'ils aimassent,

de bi

mi, mé, mi
vi, vé, vi
oni, one, one

lubili,
e, e

Pretekli.

Que j'aye aimé, de ſim
Que tu ayes aimé, de ſi
qu'il ait aimé, de je

lubil, a, o

Que nous ayons aimé, de ſmo
Que vous ayez aime, de ſte
Qu'ils ayent aimé, de ſo

lubili, e, e

Davno doverſhen.

Que j'eusse aimé,
Que tu eusses aimé,
Qu'il eût aimé,

de bi

jes
ti
on, ona, ono

bil, a,
o

lubil,
a, o

Que nous eussions aimé,
Que vous eussiez aimé,
Qu'ils eussent aimé,

de bi

mi, mé, mi
vi, vé, vi
oni, one, one

bili, e, e

lubi-
li, e;
e

Neokonzhavni naklon.
Sdajni zhaſ.

Aimer, lubiti

Pretekli.

Avoir aimé, lubiti


[Stran 37]
39

Deleshje.
Sdajno.

Aimant, lubiózh

Preteklo.

Aimé, ayant aimé, lubil

Prihodno.

Devant aimer, kdór bo lubil

Tako ſe, vprégajo v' Franzoskim: chanter,
péti, danser, pleſati, manger, jéſti, appeller,
klizati, inu vſi drugi, ktiré ſe v' nedolazhnim
konzhio s' er, inu drugi taki.

DRUGA VPREGA.
s' ir
Snanivni naklon.
Sdajni zhaſ.

Je finis, konzhújem, konzhám.
Tu finis, konzhujeſh, konzhaſh.
Il finit, konzhuje, konzha.

Nous finissons; konzhujemo, konzhamo.
Vous finissez, konzhujete, konzhate.
Ils finissent, konzhujejo, konzhajo.

Nedoverſhen.

Je finissois, ſim
Tu finissois, ſi
Il finissoit, je

konzhoval, a, o


[Stran 38]
40

Nous finissions, ſmo
Vous finissiez, ſte
Ils finissoient, ſo

konzhovali, e, e

Pretekli dokonzhan.

Je finis, ſim
Tu finis, ſi
Il finit, je

konzhal, a, o

Nous finîmes, ſmo
Vous finîtes, ſte
Ils finirent, ſo

konzhali, e, e

Pretekli nedokonzhan.

J'ai fini, ſim konzhal itd.
Tu as fini,
Il a fini,

Nous avons fini,
Vous avez fini,
Ils ont fini,

Pretekli prejſhni.

J'eus fini, ſim konzhal itd.
Tu eus fini,
Il eut fini,

Nous eûmes fini,
Vous eûutes, fini,
Ils eurent fini,

Zheterti pretekli Franzoski, malo navaden.

J'ai eu fini, ûim dokonzhal itd.
Tu as eu fini,
Il a eu fini,


[Stran 39]
41

Nous avons eu fini,
Vous avez eu fini,
Ils ont eu fini,

Davno doverſhen.

J'avois fini, ſim bil konzhal itd.
Tu avois fini,
Il avoit fini,

Nous avions fini,
Vous aviez fini,
Ils avoient fini,

Prihodni.

Je finirai, bom
Tu finiras, boſh
Il finira, bo

konzhoval, a, o; konzhal, a, o

Nous finiront, bomo
Vous finirez, bote
Ils finiront, bodo

konzhovali, e, e; konzhali, e, e

Prihodni pretekli.

J'aurai fini, bom
tu auras fini, boſh
Il aura fini, bo

konzhal, a, o

Nous aurons fini, bomo
VOus aurez fini, bote
Ils auront fini, bodo

konzhali, e, e

Vgovorivni naklon.
Sdajni zhaſ.

je finirois, jes
Tu finirois, ti
Il finiroit, on, ona, ono

bi konzhoval, a, o
bi konzhal, a, o


[Stran 40]
42

Nous finirions, mi, mé, mi
Vous finiriez, vi, vé, vi
Ils finiroient, oni, one, one

bi konzhovali, e, e
bi konzhali, e, e

Pretekli.

J'aurais fini, jes
Tu aurois fini, ti
Il auroit fini, on, ona, ono

bi bil,
a, e

konzhovat, a, o
konzhal, a, o

Nous aurions fini, mi, mé, mi
Vous auriez, vi, vé, vi
Ils auroient fini, oni, one, one

bi
bili
e, e

konzhovali, e, e
konzhali, e, e

Velívni naklon.
Bres perviga liza edinjiga.

Finis, konzhuj, konzhaj
Qu'ils finisse, naj konzhuje, naj konzha

Finissons, konzhujmo, konzhajmo
Finissez, konzhujte, konzhujte
Qu'ils finissent, naj konzhujejo, naj konzhajo

Perloshivni naklon.
Sdajni ali prihodni zhaſ.

Que je finisse, de konzhujem, de konzham
Que tu finisses, de konzhujeſh, de konzhaſh
Qu'il finisse, de konzhuje, de konzha.

Que nous finissions, de konzhujemo, dekonzzhamo
Que vous finissiez, de konzhujete, de konzhate.
Que'ils finissent, de konzhujejo, de konzhajo.


[Stran 41]
43

Nedovershen.

Ravno tak, kakor ta sdaj.
imenvani Sdajni ali Prihodni, de bi konzhoval, konzhal itd.

Pretekli.

Que j'aye fini, de ſim
Qu tu ayes fini, de ſi
Qu'il ait fini, de je

konzhoval, a, o
konzhal, a, o

Que nous ayons fini, de ſmo
Que vous ayez fini, de ſte
Qu'ils ayent fini, de ſo

konzhovali, e, e
konzhali, e, e

Davno doverſhen.

Que j'eusse fini, di bi jes bil konzhval, konzhal, itd.
Qe tu eusses, fini,
Qu'il eût fini,
Que nous eussions fini,
Que vous eussiez fini,
Qu'ils eussent fini,

Nokonzhavni naklon.
Sdajni zhaſ.

Finir, konzhuvati, konzhati.

Pretekli.

Avoir fini, konzhati.

Deleshje.
Sdajno.

finissant, konzhujózh, konzhujozh.


[Stran 42]
44

Preteklo.

Fini, ayant fini, konzhal.

Prihodno.

Devant finir, kdór bó konzhoval, konzhal.

Ta vprega je sa glagole konzhane s' ir, kakor
avertir, opòmniti, povédati, guerir, sdráviti,
osdráviti: zéliti, ſzéliti, ensevelir, pokopávam,
pokopan, benir, blógervati, ſvetíti: ta sadni ima
dva deleshja, bénit. bénite, slhégnan, shégnana,
(: bolih, ſlovenſko ſvezhèn, ſvezhèna:) sa
zerikvene poſvezhene rezhi; béni, bénie, blógervan;
zheſhen, zhéſhena, sa vſaki drugi nezerkvéni
pomén.

Per glagolu haïr, ſovrashiti, opomnimo, de
ſamo v' treh lizih edinjih ſdajniga zhaſa
snanivniga naklona ſe piſhe: je bais, ſovrashim, tu
bais, ſoovrashiſh, il bait, ſovrashi, inu ſe isrezhe
s' goſtim h, je bès, tu bés, il bet.

TRETJA VPREGA.
s' oir
Snaniven.
Sdajni.

Je reçois, prejémam, prejmèm
Tu reçois, prejemaſh, prejmeſh
Il reçoit, prejema, prejme

Nous recevons, prejémamo, prejmèmo
Vous recevez, prejémate, prejmete
Ils reçoivent, prejemajo, prejmejo


[Stran 43]
45

Nedoversſhen.

Je recevois, ſim
Tu recevois, ſi
Il recevoit, jje

prejémal, a, o

Nous recevions, ſmo
Vous receviez, ſte
Ils recevoient, ſo

prejémali, e, e

Pretékli dokonzhan.

Je reçus, ſim
Tu reçus, ſi
Il reçut, je

prejél, a, o

Nous reçûmes, ſmo
Vous reçutes, ſte
Ils reçurent, ſo

prejéli, e, e

Preteli nedokonzham.

J'ai reçu, ſim
Tu as reçu, ſi
Il a reçu, je

prejel, a, o

Nous avons reçu, ſmo
Vous avez reçu, ſte
Ils ont reçu, ſo

prejeli, e, e

Pretekli prejſhni.

J'eus reçu, ſim prejél itd.
Tu eus reçu,
Il eut reçu,

Nous eûmes reçu,
Vous eûtes reçu,
Ils eurent reçu,


[Stran 44]
46

Drugi pretekli, rédko navaden.

J'ai reçu, ſim doperjél itd.
Tu as eu reçu,
Il a eu reçu,

Nous avons eu reçu,
vous avez eu reçu,
Ils ont eu reçu,

Davno doverſhen.

J'avois reçu, ſim bil prejél itd.
Tu avois reçu,
Il avoit reçu,

Nous avions reçu,
Vous aviez reçu,
Ils avoient reçu,

Prihóden.

Je recevrai, bom
Tu recevras, boſh
Il recevra, bo

prejemal, a, o; prejél, a, e

Nous recevrons, bomo
Vous recevrez, bote
Ils recevront, bodo

prejemali, e, e
prejeli, e, e

Prihoden pretekli.

J'aurai reçu, bom prejél itd.
Tu auras reçu,
Il aura reçu,

Nous aurons, reçu,
Vous aurez reçu,
Ils auront reçu,


[Stran 45]
47

Vgovoriven.
Sdajni.

Je recevrois, jes
Tu recevrois, ti
Il recevroit, on, ona, ono

bi prejémal, a, o
bi prejel, a, o

Nous recevrions, mi, mé, mé
Vous recevriez, vi, vé, vé
Ils recevroient, oni, one, one

bi prejemal, e, e
bi prejeli, e, e

Pretekli.

J'aurois reçu, jes
Tu aurois reçu, ti
Il auroit reçu, on, ona, ono

bi bil,
a, a

prejémal, a, o
prejel, a, o

Nous aurions reçu, mi, mé, mé
Vous auriez reçu, vi, vé, vé,
Ils auroient reçu, oni, one, one

bi
bili
e, e

prejemali, e, e
prejemail, e, e

Veliven.
Bres perviga lizu edinjíge.

Reçois, prejémaj, prejmi
Qu'il reçoive, naj prejema, naj prejme

Recevons, prejémajmo, prejmimo
Recevez, prejemajte, prejmite
Qu'ils reçoivent, naj prejémajo, naj préjmejo

Perloshiven.
Sdajni al Prihoden.

Que je reçoive, de prejémam, de prejmem.


[Stran 46]
48

Que tu reçoives, de prejemaſh, de prejmeſh
Qu'il reçoive, de prejema, de prejme.

Que nous reçevions, de prejémamo, de prejmemo
Que vous reçeviez, de prejemate, de prejmete
Qu'ils reçoivent, de prejemajo, de prejmejo

Nedoverſhen.

Que je reçusse, de bi jes prejémal, prejél itd.
Que tu reçusses,
Qu'il reçût,

Que nous reçussions,
Que vous reçussiez,
Qu'ils reçussent,

Pretekli.

Que j'aye reçu, de ſim prejémal, prejél itd.
Que tu ayes reçu,
Qu'il ait reçu,

Que nous ayons reçu,
Que vous ayez reçu,
Qu'ils ayent reçu,

Davno doverſhen.

Que j'eusse reçu, de bi jes bil prejemal prejél, itd.
Que tu eusses, reçu,
Qu'il eût reçu,

Que nous eussions reçu,
Que vous eussiez reçu,
Qu'ils eussent reçu,

Neokonzháven.
Sdajni.

Recevoir, prejémati, prejéti.


[Stran 47]
[47]

Pretekli.

Avoir reçu, prejéti.

Deleshje.
Sdajno.

Recevant, prejémajózh, prejmejózh.

Preteklo.

Reçu, reçue, ayant reçu, prejémal, prejél, a, o

Prihodno.

Devant recevoir, kdor bo prejemal, prejel.

Ta vpréga je sa glágole konzhane s' oir, kakor
apercevoir, posnávam, posnám; zhutim,
sazhútim; saglédam; vglédam; concevoir, ſpozhénjam,
ſpozhnem, percevoir, sapopádam, sapopádem.

ZHETERTA VPREGA.
s' re
Snaniven
Sdajni.

Je rends, vrázham, vèrnem
Tu rends, vrazhaſh, verneſh
Il rend, vrazha, verne


[Stran 48]
50

Nous rendons, vrázhamo, vèrnemo
Vous rendez, vrazhate, vernete
Ils rendent, vrazhaje, vernejo

Nedoverſhen.

Je rendois, ſim
Tu rendois, ſi
Il rendoit, je

vrázhal, a, o

Nous rendions, ſmo
Vous rendiez, ſte
Ils rendoient, ſo

vrázhali, e, e

Pretekli dokonzhan.

Je rendis, ſim
Tu rendis, ſi
Il rendit, je

vèrnil, a, o

Nous rendîmes, ſmo
Vous rendîtes, ſte
Ils rendirent, ſo

vèrnili, e, e

Pretekli nedokonzhan.

J'ai rendu, ſim vernil itd.
Tu as rendu,
Ils a rendu,

Nous avons rendu,
Vous avez rendu,
Ils ont rendu,

Pretekli prejſhni.

J'eus rendu, ſim vernil itd.
Tu eus rendu,
Il eut rendu,

Nous eûmes rendu,
Vous eûtes rendu,
Ils eurent rendu,


[Stran 49]
51

Zheterti pretekli, malo navaden.

J'ai eu rendu, ûim dopovernil itd.
Tu as eu rendu.
Il a eu rendu,

Nous avons eu rendu,
Vous avez eu rendu,
Ils ont eu rendu,

Davno doverſhen.

J'avois rendu, ſim bil vernil itd.
Tu avois rendu,
Il avoit rendu,

Nous avions rendu,
Vous aviez rendu,
Ils avoient rendu,

Prihóden.

Je rendrai, bom
Tu rendras, boſh
Il rendra, bo

vrázhal, a, o
vernil, a, o

Nous rendrons, bomo
Vous rendrez, bote
Ils rendront, bodo

vrazhali, e, e
vernili, e, e

Priboden pretekli.

J'aurai rendu, bom vernil itd.
Tu auras rendu,
Il aura rendu,

Nous aurons rendu,
Vous aurez rendu,
Ils auront rendu,


[Stran 50]
52

Vgovoriven.
Sdajni.

Je rendois, jes
Tu rendrois, ti
Il rendroit, on, ona, ono

bi

vrázhal, a, o
vernil, a, o

Nous rendrions, mi, mé, mi
Vous rendriez, vi, vé, vi
Ils rendroient, oni, one, one

bi

vrázhali, e, e
vernili, e, e

Pretekli.

J'aurois rendu, jes
Tu aurois rendu, ti
Il auroit rendu, on, ona, ono

bi bil,
a, o

vrazhal, a, o
vernil, a, o

Nous aurions rendu, mi, mé, mi
Vous auriez rendu, vi, ve, vi
Ils auroient rendu, oni, one, one

bi
bili
e, e

vrazahali, e, e
vernili, e, e

Velíven.
Perviga liza édinjiga ni.

Rends, vrázhaj, verni
Qu'il rende, naj vrazha, naj verne

Rendons, vrázhajmo, vernimo
Rendez, vrazhajte, vernite
Qu'ils rendent, naj vrazhajo, naj vernejo

Perloshiven.
Sdajni ali Prihoden.

Que je rende, de vrazham, de vernem


[Stran 51]
53

Que tu rendes, de vrazhaſh, de verneſh
Qu'il rende, de vrazha, de verne

Que nous rendions, de vrázhamo, de vèrnemo
Que vous rendiez, de vrazhate, de vernete
Qu'ils rendent, vrazhajo, de vernejo

Nedoverſhen.

Que je rendisse, de bi vrazhal, vernil, itd.
Que tu rendisses,
Qu'il rendit,

Que nous rendissions,
Que vous rendissiez,
Qu'ils rendissent,

Pretekli.

Que j'aye rendu, de ſim vernil, itd.
Que tu ayes rendu,
Qu'il ait rendu,

Que nous ayons rendu,
Que vous ayez rendu,
Qu'ils ayent rendu,

Davno doverſhen.

Que j'eusse rendu,
Que tu eusses rendu,
Qu'ils eût rendu,

de bi

jes
ti
on, na, ono

bil, a, o
vernil, a, o

Que nous eussions rendu,
Que vous eussiez rendu.
Qu'ils eussent rendu,

de
bi

mi, mé, mi
vi, vé, vi
oni, one, one

bili, e, e
vernili,
e, e


[Stran 52]
54

Neokonzhavan.
Sdajni.

Rendre, vrázahti, verniti.

Pretekli.

Avoir rendu, verniti.

Deleshje.
Sdajno.

Rendant, vrazhajózh, vernejózh

Preteklo.

Rendu, rendue, vernen, vernena

Ayant rendu, vernil, vernivſhi

Prihodno.

Devant rendre, kdor bo vrazhal, vérnil

Tako ſe vprégajo glagoli attendre, zhákati,
entendre, vúmiti, repondre, odgovárjati,
odgovóriti, vendre, prodájati, prodáti, ino tim
podóbni.


[Stran 53]
55

Pervoobrasni zhaſi.

Pervoobrasni zhaſi per glagolu ſo tiſti, po
ktirih druge zhaſe issobrasvamo ali isdelujem per
vſih ſhtirih vprégah.


[Stran 54]
56

[Stran 55]
57

Odvődeni Zhaſi.
I.

Od ſdajniga snanivniga ſe odvodi veliven
odjemáje nameſtimé je, jes. J'aime, lubim; veliven
aime, lubi: je finis, konzhám; veliven finis,
konzhaj: je reçois, prejmem; veliven reçois, prejmi
je rends, vernem, veliven rends, verni.

Isjémamo ſhtir glagole: je suis, ſim; veliven
sois, bodi: j'ai imam; veliven aye, imaj: je vais,
idem ali grem; veliven va, idi ali pojdi: je sais,
vém; veliven sache, védi.

II.

Od pretekliga snanivniga ſe obrasi
nedoverſhen perloshivniga, smenjaje ai v' asse per vpregi
pervi: j'aimai, lubil ſim; nedoverſhen
perloshivniga que j'aimasse, de bi jes lubil. Sa tri druge
vprége pa perſtavlaje ſami slog se; je ſinis, ſim
konzhal, je finisse, jes bi konzhoval, jes bi
konzhal; je reçus, ſim prejél, je reçusse, jes bi
prejémal, jes bi prejel; je rendis, ſim vernil, je
rendisse, jes bi vrazhal, jes bi vernil.

III.

Od ſdajniga v' neokonzhavnimu ſe obrasi:

1. Prihodni v' snanivnimu smenjaje r ali re v'
rai, aimer, lubiti, j'aimerai, bom lubil; finir,
konzhati, je finirai, bom konzhal; rendre,
verniti, je rendrai, bom vernil.

Isjémamo.

Perve vprége: aller, iti, prihoden j'irai,
pojdem; envoyer, poſlati , prihoden j'enverrai, bom
poſlal.

Druge vprege: tenir, dershati, je tiendrai, bom


[Stran 56]
58

dershal; venir, priti, je viendrai, bom priſhel
ali pridem; courir, tezhi, je courrai, potèzhem;
cueillir, pobrati, je cueillerai, bom pobral,
mourir, vmréti, je mourrai, bom vmerel, acquerir,
dobiti, j'acquerrai, bom dobil.

Tretje vprege. recevoir, prejeti, je recevrai, bom
prejél, avoir, imeti, j'aurai, bom imel; échoir,
j'écherai, minul bom; pouvoir, mágati ali mozhi,
je pourrai, magal ali mógel bom; savoir, véditi
ali snati, je saurai, bom vedel ali snal; s'asseoir,
ſeſti, js m'asseoyerai, bom ſédel; voir, víditi, je
verrai, bom vidil; vouloir, hotéti, je voudrai, bom
hotel, valoir, veláti, je vaudrai, bom velál,
falloir, treba biti, il faudra, bo tréba; pleuvoir,
deshiti, il pleuvra, bo deshilo.

Zheterte vprege; faire, delati, ſturiti v'
prihodnimu: Je ferai, delal, ſturil, bom; être, biti,
je serai, bom.

2. Od prihodniga snanivniga ſe obrasi
pogajivni ſdajni, smenjama rai v' rois, bres isjémanja;
j'aimerai, bom lubil, j'aimerois , jes bi lubil;
finirai, bom konzhal, finirois, bi konzhal; recevrai,
bom prejél, recevrois, bi prejel; rendrai, bom
vernil, rendrois, bi vernil.

IV

Od ſdajniga deleshja ſe obrasi:

1. Nedoverſhen snanivniga, smenjaje ant v' ois,
deleshje aimant, nedoverſhen aimois: finissant:
finissois; recevant, recevois: rendant, rendois,
Isjemamo ſama dva; ayant, imajózh, j'avois,
ſim imel; sachant, vedózh ali snajozh, je savois:
védel ali snal ſim.

2. Od ravno tiga deleshja ſe tudi obrasi pervo
lize mnoshniga ſdajniga snanivniga, smenjaje ant
v' ons: aimant, nous aimons: finissaru, nous
finissons; recevant, nous recevons: rendant, nous
rendons.


[Stran 57]
59

Isjéti ſo: étant, nous sommes: ayant, nous avons:
sachant, nous savons.

Tudi ſe obrasi drugo lize mnoshno smenjaáje ant
v' ez: aimant, aimez, finissant, finissez: recevant,
recevez: rendant, rendez.

Isjéti ſo: faisant, vous faites: disant, dites.
Tako ſe tudi obrasi tretje lize ravno tiga
mnoshniga , premenjaje ant v' ent: aimant, ils
aiment, finissant, ils finissent.

3. Od ravno tiga ſdajniga deleshja ſe obrasi
ſdajni zhaſ perloshivniga naklóna, ménjama ant
v' bresglaſen e: aimant, que j'aime, finissant, que
je finisse, rendant, que je rende.

Isjétja. Per pervi vpregi. allant, que j'aille. Per
drugi vpregi: tenant, que je tienne: venant, que
je vienne; acquérant, perdobiózh, que j'acquierre,
de perdobím.

Per tretji vpregi: recevant, que je reçoive,
pouvant, que le puisse: valant, que je vaille:
voulant, que je veuille, mouvant, que je meuve:
fallant, trebajózh, qu'il ſaille, de trébuje ali de je
tréba.

Per zheterti vpregi: buvant, piózh, que je
boive, de piem, faisant, delajozh, que je fasse,
de ſturim: étant, que je sois.

V.

Od pretekliga deleshja ſe obrasio vſi slosheni
zhaſi (slosheni is dveh beſéd:) perſtávlama
zhaſe dveh pomoshnih glagolov avoir, être,
poſtavim, j'ai aimé, j'ai fini, j'ai reçu; j'avois aimé,
j'avois fini, j'avois reçu; j'aurai aimé, j'aurai fini,
j'aurai reçu: que j'eusse aimé, que j'eusse fini, que
j'eusse reçu, i. t. d.


[Stran 58]
60

Nevprávni Glágoli.

Nevpravne imenujemo, ktiri ne gredo vedno
po ſploh vpravi ali po vprégah.

Doſti tih glagolov nima nektirih zhaſov, al
nektirih liz, al vſaj tiſti glaſovi niſo v' navadi
med ludmi.

Pervoobrasni zhaſi.
Nevpravnih glagolov.
PERVA VPREGA.


[Stran 59]
61

DRUGA VPREGA.


[Stran 60]
62

TRETJA VPREGA.


[Stran 61]
63

ZHETERTA VPREGA.


[Stran 62]
64

Tukaj mémo puſtimo glágolé is tih sloshene,
sa to ker ſe ravnajo po vprégi ſvojih
pervoobrásnih, kakor poſtavim glagoli promettre,
admettre, remettre, ſe vprégajo kakor njih
pervoobrasni glagl mettre: ino tako vſi drugi odvódeni
od tih tukaj popiſanih.

Zhe na to tablo gledaſh ino dershiſh sgor dane
vprave od isobrásenja zhaſov, ne oſtane tebi
noben glagol, ktirga bi ne snal vprégati.

Sklad Glagolov.
s' ſvojim imenvanim ali s' podſebo.

Podſeba ali Imenvavni padesh glagolov klízhemo
tiſto al oſébo al rezh, ktira je, al ktira dela to,
kar glagol isrekúje, in ki jo glagol pod ſeboj
ima. Imenvávniga najdeſh, ako pred glagol
poſtaviſh praſhanje kdo ino kaj? Odgovor ti
pokashe imenvávniga, poſtavim: l'enſant est sage,
otrok je vumen: de imenvavmga najdem,
praſham: qui est-ce qui est sage? Kdo je vumen?
Odgovoriſh, otrok; glej ta je imenváven glagola est,
je. Le lièvre court, sajiz tezhe: kdo tezke?
odgovor, sajiz, glej ta je imenvaven al podſébik
glagola court, tezhe.

Vprava. Vſaki glagol ſe ima ſkládati s' ſvojim
imenvavnim ali ſvojim podſébkam v' ſktevilu ino
lizu, poſtavim: je parle, govorim: je parle je
edinje ino pervo lize, ker je, jes, kar je
imenvaven, je edinje ino pervo lize. Vous parlez tous
deux, va obá govorita: parlez je drugo lize
mnoshno, ker vous je v' franzoskimu imenvaven
drugiga liza v' mnoshnimu.


[Stran 63]
65

1. Opomin. Kadar glagol ima dva imenvavna
edinja, more v' franzoskim poſtavlen biti v'
mnoshno, kakor: mon frère et sœur lisent, moj
brat ino moja ſeſtra bereta.

2. Opomin. Kader ſta dva imenvavna rasniga
liza, ſe ſklada glagol s' nar imenitnejim, kar ie
pervo lize; potlej s' drugim lizam manj
imenitnim, vunder imenitnejim ko tretje, poſtavim:
vous et moi nous lisons, ti ino jes bèreva: vous et
votre, frère vous lisez, ti ino tvoj brat bereta.
(.Prava dvornoſt hozhe iméti, de préd
imenujemo zhloveka, s' ktirim govorimo, potle ſami
ſebe; vous et moi, ti ino jes:)

Sklad djavnih glagolov.

Djavni glagol je tiſt, ktirmu samóremo
perſtáviti en predmet, to je beſédo: nekoga al néko
rezh, ktira ſe na ravnoſt ſklada s' poménam
glagolovim. Lubim je djavni glagol, ker samorem
rezhi. aimer quelqu'un, nekoga lubiti, poſtavim.
j'aime Dieu, lubim Boga: beſéda Bog je predſébik
in ſe naravnoſt ſklada s' glagolam. Ta ſklad
ſposnaſh s' praſhanjam. kaj? koga? poſtavim:
qu'estce que j'aime? kaj lubim? odgovor: Dieu, Boga,
ktir je na ravnoſt v' ſkladu s' glagolam, ino je
njegov predſébik.

Vprava. Ravni ſklad djavniga glagola ima
navadno sad sa ſeboj predſébik v' toshivnimu,
kadar predſébik ni nameſtime, poſtavim: le chat
mange la souris, mazhek jé miſha: le chien remue
la queue, pèſ maje rép, miſh in rep ſta toshivna
v' ravnim ſkladu s' glágolima jé in maje in ſtojita
sad sa njima. Al kadar je predmèt nameſtimje,
takrat v' ſvojima ſkládanju ſtojí pred glagolam,


[Stran 64]
66

poſtavim: je vous aime nameſt j'aime vous, il m'aime,
me lubi, nameſt il aime moi.

Opomin. Po verh ravniga ſklada samórejo nektiri
djavni glagoli imeti per ſebi druge ſklade, ktire
imenujemo neravne: ti ſkladi imajo vſelej pred
ſeboj zhlene à, de, poſtavim, enseigner la
grammaire à l'enfant, vuzhiti piſmenoſt otroka: écrire
une lettre à son ami, piſati pſfmo ſvojimu priatli:
otroka, priatlu ſta dva neravna ſklada glágolova
s' zhlenam à accuser quelqu'un de mensonge,
dolshiti koga ſashí; avertir quelqu'un d'une faute,
opomniti nékoga savol pomóte, délivrer quelqu'un du
danger, réfhiti koga is nevárnoſti; lash, pomóta,
nevarnoſt beféde ſtojèzhe sa zhlenmi de ino du,
ſo neravni ſkladi.

Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu
preménjama toshivniga v' imenvavniga, in
imenvavniga v' neravni padesh s' par al de fprédaj,
poſtavim: hozheſh premenjati djavni glagol jém
v' terpivniga per isréku le chat mange la souris,
mazhek jé miſha, preménjaj imenvavniga v'
toshivniga, vsami glágolóvo deleshje s'
pomoshnim glagolam être pred ſeboj, ino ſturi neravni
ſklad s' kakim zhlenam is podſébka, kir jé bil
imenvaven per djavnimu glagolu. To nam narbol
kashe isgled. Le chat mange la souris. La souris
dénem v' imenvavniga; vsamem preteklo deleshje
mangée, ga sdrushim v' ſpodóbnimu zhaſu s'
pomoshnim glagolam être, in rezhem la souris est
mangée: premenjam imenvavniga le chat, v'
neravni padesh s' zhlenam par le, ino imam isréko:
La souris est mangée par le chat. (: Je ſizer
mogózhe rezhi: miſh je od mazhka jéden, pa ni po na
ſhim ino noben naſhih ſlovenzov tako ne porèzhe.
Take zele isreke li v' djavnimu isrekamo. Naſh
terpivni salog je ſilno rédek, ino ſhe ta narvezh


[Stran 65]
67

krat ſamo s' ſamim imenvavnim, poſtavim: je
bil pregnan; pa nemorem dalje rezhi: je bil
pregnan od Petra ampak: Peter ga je pregnal.
Sizer bi bilo dvomno, ga je li peter pregnal, al
je prozh od petra drugám pregnan bil. J'aime mon
père tendrement, mojiga ozheta perſerzhno lubim,
je djavni isrek s' djavnim glagolam: lubim. Glej
ga preverneniga v' terpivni isrék; Mon père est
tendrement aimé de moi; po sgor rezhenih vpravah.

Vpréga terpivnih.
Glagolov.

Sdaj lahko vidiſh, de terpivni glagoli imajo
eno ſamo vprégo, to je, de ena ſama pot je
djavne glagole prevrazhati v' terpivne. To
ſtutiſh, ako preteklo deleshje tiſtiga glagola, ktirga
hozheſh v' terpivni salog preverniti, sdrushiſh s'
pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako:

Snaniven,
Sdajni.

Je suis aimé, al aimée ſim lublen (lúblena)
al lúbleno.
Tu es aimé, ſi lublen.
Il est aimé, je lublen.

Nous sommes aimés al aimées,
ſmo lúbleni (:lublene:) al lublene.
Vous étes aimés, ſte lubleni
Ils sont aimés, ſo lubleni


[Stran 66]
68

Nedoverſhen.

J'étois aimé, ſim
Tu étois aimé, ſi
Il étoit aimé, je

bil lublen

Nous étions aimés, ſmo
Vous étiez aimés, ſte
Ils étoient aimés, ſo

bili lubleni.

Ino tako dalje po vſih zhaſih glagola, être,
védno ſkládama deléshje s' ſpolam al moshkim
al shenſkim v' ſhtevilu al edinjimu al
mnoshnimu.

Vprava sa terpivni ſklad.

Ta ſklad oklizhùjemo s' enim al drugim tih
dveh perlúgov de al par.

Poſtavim: La souris est mangé par le chat. Un
enfant sage est aimé de ses parens, vumniga otroka
ſtarſhi lubio.

Opomin. Ne sdrushi nikdar v' Franzoskimu
predlog par s' imenam Diue, Bog, tórej rezi: Les
méchant seront puni de Dieu; in ne: Punis par Dieu.
Hudobne bode Bog karal.

Srédni glagloli.

Klizhemo ſredne glagole, to je, ne djavne ne
terpivne, tiſte sa ktirmi ne samóremo ſtavit
beſede nékoga, nékaj, néko rézh; poſtavim: languir,
omágovati, dormir, ſpati; ker ne samoremo
rezhi; omàgvati nékoga, ſpati nekſhino rezh.

Vezhidél ſe vprégajo ſredni glagoli kakor djav-


[Stran 67]
69

ni s' pomoshnim avoir, imeti; kakor je dors,
ſpim, j'ai dormi, ſim ſpal, j'avois dormi, ſim ſpal,
'aurois dormi, bi bil ſpal, itd.

Nekaj ſrednih glagolov ſe vpréga v' sloshènih
zhaſih s' pomoshnim glagolam être, kakor venir,
prihájati, arriver, priti, tomber, paſti, itd.

Vprega ſrednih glagolov.

Snaniven.

Sdajni.

Je tombe, pàdam, pàdem.
Tu tombes, padaſh, padeſh.
Il tombe, pada, pade.

Nous tombons, pàdamo, pádemo.
Vous tombez, padate, padete.
Ils tombent, padajo, padejo.

Pretekli dokonzhan.

Je tombai, ſim
Tu tombas, ſi
Il tomba, je

pádel, padla, padlo.

Nous tombâmes, ſmo
Vous tombâtes, ſte
Ils tombèrent, ſo

padli, padle, padle.

V' naſlédnih zhaſih, kjer k' pomoshnimu
perſtavlamo deleshje tombe, boſh ſam vedel, de je
treba to deleshje ſkladati s' imenam al s'
nameſtiménam v' ſhtevilu ino ſpolu; sa to ne bomo
ponavlali te konzhanja.


[Stran 68]
70

Pretekli dokonzhan.

Je suis tombé, al tombée, ſim padel, a, o
Tu es tombé, al tombée, kakor sgor.
II est tombé, al elle est tombée.

Nous sommes tombés, al tombées,
Vous étes tombés, al tombées,
Ils sont tombés, al elles sent tombées.

Pretekli prejſhni.

je fus tombé, ſim padel, kakor sgor.
Tu fus tombé,
Il fut tombé,

Nous fûmes tombés,
Vous fûtes tombés,
Ils furent tombés.

Davno doverſhen.

J'étois tombé, ſim
Tu étois tombé, ſi
Il étoit tombé, je

bil, a, o

padel, a, o

Nous étions tombés, ſmo
Vous étiez tembés, ſte
Ils étoient tombés, ſo

bili, e, e

padli, e, e

Priodni proſt.

Je tomberai, bom
Tu tomberas, boſh
Il tombera, bo

padal, a, o

padel, dla, o

Nous tomberons, bomo
Vous tomberez, bote
Ils tomberont, bodo

padali, e, e
padli, e, e


[Stran 69]
71

Prihodni pretekli.

Je serai tombé, bom
Tu seras tombé, boſh
Il sera tombé, bo

padel, dla, o

Nous serons tombés, bomo
Vous serez tombés, bote
Ils seront tombés, bodo

padli, e, e

Pogajiven.
Sdajni.

Je tomberois, jes
Tu tomberois, ti
Il tomberoit, on

bi padal,
bi padel.

Nous tomberions, mi
Vous tomberiez, vi
Ils tomberoient, oni

bi padali,
bi padli.

Pretekli.

Je serois tombé, jes
Tu serois tombé, ti
Il seroit tombé, on

bi bil padal,
bi bil padel.

Nous serions tombés, mi
Vous seriez tombés, vi
Ils serient tombés, oni

bi bili padali;
bi bili padli.

Velíven.
Bres perviga liza edinjiga.

Tombe, pàdaj, pádi.
Qu'il tombe, naj pado, naj pade.


[Stran 70]
72

Tombons, padajmo, padimo.
Tombez, padajte, padite.
Qu'ils tombent, naj padajo, naj padejo.

Perloshiven.
Sdajni ali Prihodni.

Que je tombe, de padam, de padem.
Que tu tombes, de padaſh, de padeſh.
Qu'il tombe, de pada, de pade.

Que nous tombions, de pàdamo, de pádemo.
Que vous tombiez, de padate, de padete.
Qu'ils tombent, de padajo, padejo.

Nedoverſhen.

Que je tombasse,
Que tu tombasses,
Qu'il tombât,

de bi

jes
ti
on,

padal, a, o
padel, dla, o

Que nous tombassions,
Que vous tombassiez,
Qu'ils tombassent,

de bi

mi
vi
oni

padali, e, e
padli, e, e

Prihodni.

Que je sois tombé,
Que tu sois tombé,
Qu'il soit tombé

de

ſim
ſi
je

padel, dla, o

Que nous soyons tombés,
Que vous soyez tombés,
Qu'ils soyent tombés

de

ſmo
ſte
ſo

padli, e, e


[Stran 71]
73

Davno dovrſhen.

Que je fusse tombé,
Que tu fusses tombé,
Qu'il fût tombé,

de bi

bil,
a, o

padel, dla

Que nous fussions tombés,
Que vous fussiet tombés,
Qu'ils fussuent tombés,

de bi

bili,
e, e

padli, e, o

Neokonzháven.
Sdajni.

Tomber, pádati, paſti.

Pretekli.

Être tombé, paſti,

Deleshje.
Sdajno.

Tombant, padajózh.

Prihodno.

Tombé, paden.

Étant tombé, padel.

Prihodno.

Devant tomber, bodózh padati, bodózh paſti.

Po ti podóbi vpregamo glagole: aller, iti;
arriver, priti; déchoir, odpádati, odpaſti; deceder,


[Stran 72]
74

oditi; entrer; notri iti; sortir, vun iti, is-hajati,
isiti; mourir, mréti, vmreti; naître, roditi ſe;
partir, hoditi, prozh iti; rester, oſtájati, oſtáti;
descendre, doli iti, monter, ſtópiti, ſtópati, gori;
passer, mémo iti, venir, prihájati, priti; s'
ſvojmi sloshenmi, devenir, prihájati, biti, survenir,
nahájati, najti, itd.

VPRAVA. Per ſrednimu glagolu ſtojí pred
imenam al pred nameſtiménam eden tih dveh
zhlenov à au, al de-

Poſtavim: Nuire à la santé, sdravju ſhkódovati.
Plaire au osuverain, ſamoblaſtniku
dopasti
Convenir à quelqu'un ſpodóbiti ſe komu.
Médire de quelqu'un, obrékovati koga.
Prjiter des leçons, perdobívati
(:perdobiti:) per branju.
Jouir de la liberté, vshívati ſlobódſhino.

Povrativni glagoli.
Ki ſe povràzhajo.

Tako klizhemo tiſte glagole ktirih pomén ſeboj
pernaſha, de imenvavni m s' tim ſkladni padesh
ſta ena in ravno tiſta oſéba, kakor: je me flatte,
ménim, al ſi perlisujem: tu te loues, ti ſe
hvaliſh; il ſe blesse, ſe rani, itd. Take vprégamo
kakor sgor imenváni glagol tomber, to je, jim
perdévamo pomoshni être v' sloshenih zhaſih.
Tukaj damo ſame perve liza takiga glagola sa
isglèd.

Snaniven.
Sdajni.

Je me repens, kaſám ſe


[Stran 73]
75

Tu te repens, kaſáſh ſe
Il se repent, kaſá ſe

Nous nous repentons, kaſámo ſe
Vous vous repentez, kaſate ſe
Ils se repentent, kaſajo ſe

Nedoverſhen.

Je me repentois, itd. kaſál ſim ſe

Pretekli dokonzhan.

Je me repentis, itd kaſál ſim ſe

Pretekli nedokonzhan.

Je me suis repenti, itd. ſkaſám ſe

Pretekli prejſhni.

Je me fus repenti, ſkaſál ſim ſe

Davno doverſhen.

Je m'étois repenti, itd. ſim ſe bil ſkaſál.

Prihodni.

Je me repentirai, itd. kaſál ſe bom

Príhodni pretekli.

Je me serai repenti, ſe bom ſkaſal

Vgoriven.
Sdajni.

Je me repentirois, itd. kaſál, ſkaſal, bi ſe


[Stran 74]
76

Pretekli.

je me serois repenti, itd. kaſál, ſkaſál, bi ſe bil.

Veliven.
Bres perviga liza edinjiga.

Repens-toi, kaſáj, ſkaſaj, ve
Qu9il se repente, kaſá, ſkaſa, naj ſe

Repentons-nous, kaſájmo, ſkaſajmo, ſe
Repentez-vous, kaſajte, ſakaſajte, ſe
Qu'il se repentent, kaſajo, ſkasajo, naj ſe

Preloshiven.
Sdajni ali Prihodni.

Que je me repente, itd. de ſe kaſám, de ſe ſkaſám

Nedoverſhen.

Que je me repentisse, itd. de bi ſe kaſal, a, o
de ſim ſe ſkaſal, a, o

Pretekli.

Que je me sois repenti, itd. de ſim ſe kaſal
de ſim ſe ſkaſal

Davno pretekli.

Que je me fusse repenti, itd. de ſim ſe bil ſkaſal

Neokonzhvani.
Sdjani.

Se renetir, kaſati, ſkaſáti, ſe


[Stran 75]
77

Pretekli.

S'être repenti, ſkaſati se

Deleshje.
Sdajno.

Se repentant, ſe kaſajózh

Preteklo.

S'étant repenti, ſe ſkaſajózh, ſe ſkaſal

Prihodno.

Devant se repentir, imajozh ſe kaſáti, imajozh
ſe ſkaſáti

Opomin. Me, te, se, nous, vous, ktire ſo v'
ſkladu s' povrativnim glagolam, obrasio v' zhali
ravni ſklad, kakor je me flatte, ſi perlisujem, to
je je flatte moi; tu te blesseras, ti ſe boſh ranil, to
je tu blesseras toi: vzhaſi pak obrasio neravni ſklad,
kakor v' tih isglédih, je me fais me loi, ſi
poſtávo dajem, to je je fais à moi une loi: il s'est fait
bonneur, ſi je zhaſt ſturil, to je il a fait honneur
a soí, itd.

Nelizhni glagoli.

Nelizhni glagol imenujemo, ktir ima ſamo
tretje lize edinje v' slednimu zhaſu, vunder ſe
ravno tako vpréga, kakor drugi glagoli.


[Stran 76]
78

Vpréga nelizhnih glagolov.
Snaniven,
Sdajni

Il faut, tréba je, trebujo

Nedoverſhen.

il falloit, treba je bilo, je trébvalo

Pretekli dokonzhan.

Il fallut, treba je bilo

Pretekli nedokonzhan.

Il a fallu, treba je bilo

Pretekli prejſhni.

Il eut fallu, treba je bilo

Davno doverſhen.

Il avoit fallu, treba je bilo, je bilo trébvalo

Prihodni.

Il faudra, treba bo, trébvalo bo

Prihodni pretekli.

Il aura fallu, bo treba, bo trébvalo

Vgoriven.
Sdajni.

Il faudroit, treba bi bilo, bi trebvalo


[Stran 77]
79

Pretekli.

Il auroit fallu, treba bi bilo

Perloshivni.
Sdajni ali Prihodni.

Qu'il faille, de je tréba, de trebuje.

Nedoverſhen.

Qu'il fallût, de bi bilo treba, de bi trébvalo

Pretekli.

Qu'il ait fallu, de je bilo treba, de je trebvalo

Davna doverſhen.

Qu'il eût fallu, de bi bilo treba, de bi bilo trebvalo

Neokonzhváni.
Sdajni.

Falloir, treba biti, trébvati

Deleshje.

Ayant fallu, treba biózh, potrébovan, trébovan

Pomnja, Zhlén il poméni nelizhni glagol,
kadarkol ta zhlen ne poméni kako oſébo al ſtvar:
zhe tedaj rezhem il joue, jegrá, govorézh od
otròka, je ta il nameſtimé iména otrok; sa to tak
glagol ni nelizhen, kakor je il pleut, deshí, ker ta
il ni na meſtu nobeniga imena al nameſtiména.


[Stran 78]
80

SHESTA STAVA,
Sheſto pleme beſedi,
Deleshje.

Deléshje je beſeda, ktira ima v' ſebi nékaj
laſtnóſt glágolovih nékaj perlógovih, je tedaj obéh
deléshna, kakor aimant, lubiózh, aimé, lublen.
Deléshna je glágol, ker ima njega pomén in
ſkladno vprávlanje, kakor aimant Dieu, lubiózh
Boga, aimé de Dieu, Bogu lub, al lublen per
Bogu; tukaj vidimo laſnoſti glagola davniga ino
terpivniga: deleshna je tudi perlogovih laſtnóſt,
ker kákſhniva eno oſébo al eno ſtvar, to je nji
perlága eno kákſhnioſt.

Skladanje deléshjov.

Sdajno deleshje aimant, finissant, recevant,
rendant, le nikol ne ſpremeni, to je ne jemle na ſe
ne ſpola ne ſhtevila, poſtavim:

Un homme lisant, Une femme lisant.
Des hommes lisant, Des femmes lisant.

Spomni ſe, de nameſtno deleshje v' Franzoskimu
ni nizh drugiga ko ravno to ſdaino deléshje,
ktirmu predſtavlamo beſédizo en, kakor: les
jeunes gens se forment l'esprit en lisant des bons livres.
mladenzhi obrásio ſvoj duh beréjózh dobre
bukve (: s' branjam dobrih búkev:)

Glejmo, de ne smédemo s' tim ſdajnim
deleshjam nektire glágolſke perloge (: tako
imenvane, ker isvirajo is glagolov :) Tako rezhemo un


[Stran 79]
81

homme obligeant, une femme obligeante poſtréshliv
zhlovek, poſtréshliva shena: obligeant tukaj ni
deleshje, ktiro vpravla, ampak, perlòg, ktirga
ſklanjamo ino ſkládamo s' iménam: al kader
rezhemo cette femme est d'un bon caractère obligeant
tout le mnde, quand elle peut, ta shena je dobriga
naravja, vſtréshe vſim ludem, kader kól more,
ta obligeant je deléſhje, ktiro ſe vpravla in ſklàda
s' tout le monde.

Preteklo deleshje ſe vpravla al s' ſvojim
imenvavnim al s' ſvojim ſkládam.

Perva vprava. Preteklo deleshje, kadar je v'
drushbi s' pomóshnim glagolam être ſe ſklada v'
ſpolu in ſhtevilu s' ſvojim imenvavnim ali
podſébkam, to je, pervsame na konzu bresglaſene,
zhe je podſébik shenſki, in perſtavi s na konzu,
zhe je podſébik mnóshen, poſtavim:

Mon frère a été puni. moj brat je bil pokàran.
Ma sœur a été punie, moja ſeſtra je bila pokàrana.
Mon frère est tombé, moj brat je padel. Ma sœur
est tombée, moja ſeſtra je padla. Mes freres sont
tombés, moji bratje ſo padli. Mes sœur sont
tombées, moje ſeſtre fo padle.

Isjém edini. V' sloshènih zhaſih povrativnih
glagolov ſe deleshje ne ſklada s' imenvavnim. Tako
rezhemo od kakſhine elle s'est mis cela dans la tête,
to ſi je v' glavo vtèpla. Quelques payens se sont
donné la mort, nektiri nevérniki ſo ſami ſebe
vmorili (:in ne se sont donnés:) (V' ti rezhi je
raslozhik med naſhim ino Franzoskim.)

Kader je pa preteklo deléshje sdrusheno s'
pomóshnim avoir, takrat ſe nikol ne ſklada s'
ſvojim imenvavnim, poſtavim: Mon père a écrit une
lettre, ma mére a écrit une lettre, mes frères ont écrit


[Stran 80]
82

une lettre, mes sœrs ont écrit une lettre; tukaj
deIeshje ne ſpreménja nobenkrat ſpola in ſhtevila.

Druga vprava. Preteklo deleshje ſe vſelej ſklada
s' padesham, ktir naravnoſt vpravla to deleshje,
kadar ta padesh predhája pred deleshjam.

Isglédi. La lettre que vous avez écrite je l'ai lue,
piſmo, ktiro ſi mi piſal, ſim bral. Les livres que
j'avois prêtés, on les a rendus, moje moje poſójene
bukve ſim nasaj dobil, al bukve, ktire ſim
poſódil, ſo mi nasaj dali. Quelle affaire avez vous
entreprise? Kaj ſi pozhél, al kákſhniga opravka
ſi ſe lótil? Combien d'ennemis n'a-t-il pas vaincus?
Kolko ſovrashnikov ni li premagal? Quand la race
de Cain se fut multipliée, kader ſe je kainov
sarod namnóshil.

Vidiſh, de padesh, ktir deleshje vpravla in
predhaja je vezhidél nameſtime que, me, te, se,
je, la, les, nous, vous, quels.

Al kadar imenvaven sahája sa deleshjam,
takrat ſe deleshje ne ſklada s' njim.

Isgledi. J'ai écrit une lettre, piſal ſim piſmo.

J'ai écrit des lettres, piſal ſim piſma. Une
lettre je shenſko, des lettres je mnoshno: ino
deleshje écrit ſe ne gane ino ne ſklada, sa to ker
padesh sa njim sahaja.


[Stran 81]
83

SEDMA STAVA,
Sedmo pleme beſedi,
Predlòg.

Predlog je beſeda, ktira ſklépa eno predhajózho
beſedo s' drugo sahajózho in osnanuje al svéso
al nanáſhanje med njima. Jo klizhemo pnredlòg
sa to ki je ſoſebno naménjena ſa predláganje pred
kako beſedo ino sa kasanje nje nanaſhanja na
tiſto, ktira predhaja pred hjo in pred tim
predIógam.

Franzóski predlógi.
Sa mésto kásati.

A. Attacher á ta muraille, k' sidu pervésati
Vivre à Paris, v' Parisu shivéti.
Aller à Rome, v' Rim iti.

Dans. Entrer dans la maison, v' hiſho iti. ,
Serrer dans une cassette, v' ſkrínizo sakleniti.

En. Entre en Italie, na Laſkimu biti.
Voyager en allemagne. Po Nemſkimu
popótvati.

De. Sortir de la ville, is méſta iti.
Venir de la province, is deshele priti.

Chez. Etre chez le Roi, pre kralu biti.
Ce livre est chez le libraire, te bukve ſo per
búkvenimu prodájavcu.

Devant. Marcher devant le Roi, pred kralam hoditi.
Allez devant moi, idi pred menój.

Après. J'irai après vous, sa vami pojdem.


[Stran 82]
84

Courir après quelqu'un, sa kóm tezhi.

Derrière. Les laquais vont derrière lear maître,
ſlushabniki hodio sad sa fvojim goſpódam.
Se cacher derrière un mur, ſe ſkriti sa sidam.

Parmi. Cet officier fut trouvé parmi les morts, ta
offizir je med mertvimi naiden.

Sur. Avoir son chapeau sur la tête, klobúk na
glavi imeti (:pokrit biti:)
Mettre un flambeau sur la table, ſvézho na
miso poſtáviti.

Sous. Mettre un tapis sous les pieds, práprogo
(:plahto:) pod noge pogèrniti. _
Tout ce qui est sous te ciel, vſe kar je pod
nébam.

Vers. Les yeux levés vers le ciel, ozhi proti nebu
posdvignene.

Sa kasati réd.

Avant. La nouvelle est arrivé avant le courrier,
novíza (:novína:) je priſhla pred pótam.

Entre. Tenir un enfans entre ses bras, otroka
péſtvati, otroka narózhej imeti.
Entre Pâques et la Pentcôte, med veliko
nozhjo in Trojzami.

Dés. Cette rivière est navigable dés sa source, ta
réka je vosna od ſvojiga svirka.

Depuis. Depuis Paris jusqu'à Orleans, od Parisa do
Orleána.
Depuis la Création jusqu'au déluge, od
ſtvarjenja do potópa.

Sa kasati drushbo.

Avec. Manger avec ses amis, jéſti s' ſvojmi priatli.

Pendant. Pendant la querre, ob vojſki.


[Stran 83]
85

Durant. Durant la guerre, zélo vojſko, vſo
vojſko, ſkos zélo vojſko.

Outre. Compagnie de cent hommes outre les officiers,
drushba ſto mósh po verh offizirjov.

Selon. Se conduire selon la raison, ſe veſti
(:ravnati:) po pámeti.

Suivant. Suivant l'Evangile, po Evangéliu.

Sa kásati lózhenje.

Sans, Les soldates sans leurs offciers, vojaki bres
ſvojih vódjov.

Hors. Tout est perdu hors I'honneur, vſe je sgubleno
rasun poſhtenja.

Sa kasati soprótnoſt.

Contre. Sujets revoltes contre le Prince, puntarſki
podloshni soper ſvojiga ſamobláſtnika.

Malgré. Il est parti malgré moi, je ſhel soper mojo
voljo (:bres mojga ſoveta; zhes mojo voljo:)

Hon obstant. Il a fait cela non obstant mes
représentations , to je ſturil neglédama na
moje pogovarjanje; (:nemárama
sa moje beſéde ; deſlih ſim ga
pregovarjal:)

Sa kasati en nasir.

Envers. Charitable envers les pauvres, ſmilen proti
vbógim.
Son respect envers les superieurs, njegovo
poſhtovanje proti viſhim.

Sa kasati vsrok, al podpomózh.

Par. Flêchir par ses prières, ganiti s' ſvojo proſhno.


[Stran 84]
86

Tout a été créé par la parole de Dieu, vſe
je ſtvarjeno bilo s' Boshjo beſédo, bolſhi:
Boshja beſéda je vſe ſtvarila.

Moyennant. J'espére moyennant la grace de Dieu,
vupam s' Boshjo miloſtjo.

Attendu. Le courier n'a pu partir attendu le
mauvais tems, pot ni mogel iti savol
gerdiga vreména.

OSMA STAVA,
Oſmo pleme beſedi,
Narézhje.

Narézhje je beſeda, ktiro podrúshimo at
glagolu al perlogu, sa to de bol dolózhimo naſho
miſel, ktiro hozhemo isrezhi. Kadar rezhemo
cet enfant parle distinctement, ta otrok govorí
raslozhno, hozhemo s' beſégo distinctement rezhi,
de otrok tako, to je, raslozhno, govorí pa ne
kako drugazhi: take beſedé klizhemo Narézhja.

1. Ene narezhja poménio kakoſt, in ſkoro vſe
take ſe konzhujejo na slog ment, ktirga
perdévamo k' perlogu, poſtavim: sage, sagement, modro,
poli, poliment, vglájeno; modeſte, modeſtement,
pámetno, itd.

2. Druge poménio réd, poſtavim, premièrement,
pervo, secondement, drugo: d'abord, narpréd;
ensuite, potle: auparavant, préd: D'abord il faut
éviter le mal, ensuite il faut faire le bien. narpréd
je treba ſe ogibati hudiga, potle je treba
délati dobro.

3. She druge poméni kraj. Où, kjér ali kjé?


[Stran 85]
87

ici, tukaj; Ià, tam, tje; deçà, takraj; delà,
únkraj; dessus, sgor ali sgoraj; dessous, ſpód ali
ſpodaj, partout, povſód; auprès, poleg, sraven ali
bliso; loin, dalezh; dedans, nótri, v', notri v';
dehors, svunaj ali vunàj, ailleurs, drugej. Où êtes
vous? kjé ſte, kjé ſi? Je suis ici, tukaj ſim; je
vais là, grém tje.

4. Spet druge pomenio zhaſ. Hier, vzhéraj;
avant-bier, predvzhéraj; autrefois, drugekrat;
bientôt, prezej, kmal, koj; souvent pogoſto, vezhikrat;
toujours, vſekdar, vſelej, smirej; jamais, nikdar,
nikol. Cet enfant joue toujour, et ne se applique
jamais, ta otrok smirej jegrá in ſe nikol ne vuzhi
(:in ſe nikdar na nizh ne podá:)

5. Dalje poménio kolkoſt, poſtavim: beaucoup
velíko, doſti, peu, malo; assez, dovel, doſti, trop,
prevezh; tant, tolko. II parle baeaucoup, et
réfléchit peu, govori veliko, pa malo pomiſli; doſti
govorí, miſli malo.

6. Tudi poménio permérjanje, poſtavim: plus;
vezh, bol; moins, manj; aussi, tako, ravno tako,
enáko; aussi que, ko, tolko kolkor; autant, ravno
tolko. Plus sage, aussi sage, moins sage que vous,
modrejſhi ali bol moder, tako moder, manj
moder, ko ti.

Opomin, Nektiri perlogi ſo v' Franzoskimu tudi
narezhja, tako rezhejo: chanter juste, prav
péti; parler bas, tiho govoriti; voir clair, biſtro
viditi; rester court, omolkniti, vmolkniti;
frapper fort, mozhno terkati; sentir bon, dobro
diſhati, itd.


[Stran 86]
88

DEVETA STAVA,
Deveto pleme beſedi.
Vés.

Do ſdaj ſmo vidili, kako ſe beſede vkup
drushio, de ſture en pomén, en isrék, en ſtavik.

Vés pak je beſeda, ktira véshe en isrek s'
drugim, en ſtavik s' drugim. Il pleure, et i l rit en
même temps, êe joka in êmeja ob enim: et, in,
ino je vés, ktira véshe pervi isrek joka s' drugim
ſe ſmeja.

Vési.

1. Sa kasati sdrushenje: et, ino, in, ter; ni:
ne; aussi, tudi, que, kakor, ko.

2. Sa osnaniti naſprotje! mais, al, pa, pak.
cependant, ſizer, neanmoins, vuner, vunder
niſhtermanj; nizh manj; pourtant, vuner, vunder.

3. Sa poméniti rasdelenje: ou, ali, ou bien, al
vſaj, al pa, al pak; soit, bodi ſi, bodi.

4. Sa povédati isjémanje: si non, ako ne, zhe
ne; guoique, akolih, deſlih.

5. Sa enàkvati: comme, kakor, ko; de même que,
tako de; ainsi que, kakor, kakor tudi.

6. Sa perlàgati: de plus, verh tiga, ſhe po
verhu, tudi; d'ailleurs, ſej, ſej tudi, ſej tako, tudi
ſizer; outre que, svunaj tiga, dalje tiga, encore
que, de ſhe.

7. Sa dajati vsròk: Car, ker, parceque, sa to


[Stran 87]
89

ker, puisque, ker, po tim ker; vû que, ker,
savol tiga ker.

8. Sa snaniti ſvojo miſel: afin que, de, de bi,
de peur que, de ne, de bi ne.

9. Sa ſklepati: Or, pa, pak, sdaj pak: donc,
tórej, satórej, sa to; ainsi, tedáj; de ſort que,
tako de.

10. Sa kasati zhaſ: quand, kadar; lorsque,
kadar, takrat kadar; comme, kadar, kjer; des que
kar, odkler, kakor hitro; tandis que, dokler.

11. Sa poméniti dvomenje; ſi, ako, zhe;
supposé que; poſtavim de, ako bi, zhe bi; pourvû
que, de li, ako li; en cas que, zhe bi, ako bi
morebit, zhe vtégne.

Je ſhe doſti drugih vési, ktirih te bode
navàda vuzhila. Narbol navadna ino pogóſtna je vés
que, kako, ko; ktira je tudi ſoiménika s'
nanáſhavnim nameſtimjam lequel, laquelle, ktir,
ktira. L'homme aussi que la femme, tako mósh kakor
shena (:mosh ino shena:) tukaj je que vés.
L'homme que vous avez vu, mosh ktirga ſte
vidili; tukaj pa jé que nameſtimje lequel.

Nektire vesi hozhejo imeti sa ſeboj glagol v'
perloshivnimu naklonu, druge pa vſe v'
snanivnimu. Perloshivniga hozhejo té! soit que, bodi ſi
de, naj shé; sans que, bres de, bres kar bi; si
ce n'est que, ako li, zhe li, quoique deſlih; jusqu'à
ce que, dokler; avant que, préden, préd ko; non
pas que, pa ne de, vuner ne de, ne de, ne de bi;
de peur que, de ne, de bi ne; de crainte que, de
bi ne; ino ſploh, kader je govorjenje od
dvómenja, od ſtraha, vupanja, shelá, itd; poſtavim:
je souhaite que, shelim de; je doute que, dvomim
de, cet enfant soit jamais savant, bi ta mladenzh
kdaj vuzhen bil.


[Stran 88]
90

DESETA STAVA.
Deſeto pleme beſedi.
Medmèt.

Medmet je beſéda, s' ktiro oglaſimo en gib,
eno djanje, en obzhut naſhe duſhe kakor
poſtavim veſelje, shaloſt, gnuſenje, itd; ino ktiro
vzhaſi ſamo vun vershemo, vzhaſi med druge
beſede vmeſ mézhemo.

Tukaj imaſh narbol navadne medméte ali
ogláſe:
Sa veſelje: Ah! Bon! a! dobro!
Sa shaloſt: Aye! ah! helas! ahimé! ouf! o, ojoj!
Sa ſtrah: Ha! he!
Sa gnuſenje: Fi! Fidonc! pejte! pejte bodi!
Sa zhudenje: Oh! ó!
Sa ſerzhenje: ça! allons! courage! àlla, ſerze velà
Sa klízanje: Hola! olà! H´! oj! ej!
Sa mozhati velévanje. Chnt! Paix! tiho! mir!

POSEBNI OPOMINI
sa vſe té ſtave,
to je,

sa ſledno pleme beſéd.

Od zberk.

Zherka h huka v' beſedi Héros, pa ne v'
beſédi héroisme, viteſtvo.


[Stran 89]
91

L ſe issezhe topleno v' ſredi ino na konzu
beſéde, kader ſtojí pred njim i, kakor ga eni
ſlovenzi isrékajo v' beſedah bolj, veſelje. Meilleur,
bolſhi ah boljſhi; orgueil, napúh; famille,
drushína; soleil, ſonze, kakor bi po naſhim ſtalo:
mejljeur, orgejlj, famijlj, ſolelj.

S med dvema gláſnikama isrezi kakor naſh
maison, hiſha, poison, ſtrup; isjémaj beſedo
preséance, prédſtvo, ino presupposer, predpolagati,
predrasúmiti; ktiri dve beri: preſéanſe,
preſuposè.

D v' befedi grand, velik, isrezi terdo kakor t,
kadar je pred enim glaſniham al pred
bresglaſmim h, poſtavim: grand intérét, velika
leshézhnoſt, grand homme, velik mosh, isrezi: grant
ajntere, grant omm.

Gn v' ſredi beſede isrezi kakor nj, poſtavim;
digne, vréden, magnanime, vélkoſerzhen,
ignorance, nevédnoſt, beri: dinje, manjanime,
injoranſe; isjémaj: stagnation, sapovódnja, saſiala
voda, saſtáloſt, stagnante, saſtal, s' ſvojim
odvódenmi beſedami, v' ktirih isrezhejo gn kakor
kn, to je; ſtaknaſion, itd.

Piſhejo œil, oko, in isrékajo, kakor bi bilo
piſano euil.

Od sloshénih imén.

Kadar je imé sloshèno is perlóga ino iména,
oba v' mnoshnimu jèmleta ná ſe mnoshno
podobo; un gentil homme, plemenit zhlovek; des
gentils hommes.

Kadar je sloshena is dveh imén sdrushenih s'
enim predlogam, vsame ſamo pervo imé mnosh-


[Stran 90]
92

no podobo k' ſebi: un chef d'œuvre, mojſtrovſko
delo, des chefs-d'œuvre; un arc-en-ciel, mávriza,
des arcs-en-ciel.

Kadar ie sloshena is predlóga in imena, al is
glagola imena, vsame ſamo imé mnoshno
podóbo: un entre sol, franzosko okno, lina, des
entre-sols ; une garde-fou, dersháj, des garde-foux.

Shtevilne imena.

Cent, ſto, in vingt v' quatre-vingt ſem deſet,
in six-vingt, toje ſto in dvajſet, pervsamejo
mnoshni s, kadar ſo pred mnoshnim in ſe s' njim
ſkladajo. Deux cents hommes, dva ſt mósh,
quatrevingts ans, oſemdeſet lét, six-vingts arbres, ſto
in dvajſet drevéſ.

Per létni zifri piſhejo mil, ne mille, jesar, le
froid fut grand en mil sept cent neuf, mras je bil
velik v' létu tavshént ſedem vto devét. Sizer ſe
vſelej piſhe mille, ino ne pervsame nikol
mnoshniga s' k' ſebi; deux mille hommes, dva tavshent
mósh.

Neuf, devét, pred glaſnikam vfelej isrèzhej,
kakor bi bilo, piſano neuv, il a neuf ans, isrezio
il a nem ans, devét lét ima, je devet lét ſtar.

Kadar beſéda demi, pol, ſtoji pred beſédo,
ktira pomeni zélo, ſe demi ne ſpremení v' ſpolu:
une demi beure, pol ure; une demi livre, pol libre;
kadar je pak sad, takrat ſpremem ſpol, zhe je
tréba, in po njemu ravná, une heure et demie,
poldruga ura, une livre et demie, poldruga libra.

Delivne imena.

Delivne klizhemo tiſte iména, ktire poménio


[Stran 91]
93

en dél zele kólkſhinoſti, kakor la plupart de,
vézhidél, un infinité de, bres ſhtevila.

Delivne imena, sa ktirmi hódi mnoshno imé,
hozhejo imeti glagol in perlog v' mnoshnimu
ſhtevilu. La pluspart des enfans sout legers, vezhidél
otrók je nemaren.

Opomin. V' delivnimu poménu predſtavlajo
perlogu zhlén de tudi v' mnoshnimu ſhtevilu, ne des.
J' ai lu de bons livres, ſim vezh dobrih búkev bral,
ne des bons livres; j'ai vu de belles maisons, ſim
vidil lepe hiſhe, ne des belles maisons.

Nameſtimena.

I. Nameſlimé vous ſtoj9ezhe na meſtu tu per
ogovárjanju eniga ſamiga zhlovéka hozhe imeti
mnoshno ſhtevilo, kakor v' naſhimu jesiku,
kadar koga víkamo; vunder naſlédni perlog, zhe
je ktir sraven, oſtane v' edinjimu, mon fils vous
serez estimé, si vous êtes sage, moj ſin vi bote
zhiſlan, zhe bote vuzhen (:po zherknim
tolmazhenju:)

2. Le, la, les, ſo vzhaſi nameſtimena, vzhaſi
zhléni: kakor zhleni imajo vſelej sa ſeboj eno
ime: Ie roi, la reine, les hommes; kakor
nameſtiména ſo vſelej sdrusheni s' glagolam: je le
connois ga posnám; je la respecte, jo poſhtujem: je
les estime, jih zhiſlam.

Nameſtimé le ne ménja ne ſpola ne ſhtevila,
kadar je na meſtu perloga al glagola. Poſtavim
rekózh eni shénſki: Madame êtes — vous malade?
Goſpa ſte li bolni? More ona odgovoriti: je le
suis, bolna ſim, ne je la suis; ker le ni zhlen,
temozh nameſtimé, ktiro ſe nanaſha na perlog
malade. On doit s'accomoder à I'humeur des autres


[Stran 92]
94

autant qu'on le peut. Se imamo termi drugih Iudi
perlizhiti, kolkor samóremo; tukaj oſtane le, ker
je nemeſtimé, ko ſe nanaſha na glagol accomoder.

3. Nameſtimé soi nikol ne rezi, rasun sa
ſploſhnimi imenvavnimi: on, chacun, ce, poſtavim:
on ne doit jamais parier de soi, nikdar ne govirímo
sami od ſebe. Chacun pense à soi, vſak ná ſe
miſli. Non aimer que soi, c'est être mauvais citoyen,
kdor ſebe ſamiga lubi, je ſlab ſoſed.

4. Ne ſméſh ſtaviti son, sa, ses, leur, leurs,
na meſtu imena ene ftvari, zhe to imé ni
isrezheno v' ravno tiſtimu isreku, v' ktirmu jih
poſtavlavh. Tedaj ne porezheſh: Paris est beau. j'
admire ses bâtimens, Paris ie lép, ſtojím m glédam
njeg9ove sidanja; temozh: Paris est beau, j' en
admire les bâtimens. Kader je imé isrezheno v' ravno
tiſtimu isréku, takrat ſmeſh ſtaviti sgor imenváne
nameſtiména, sa to porezheſh prav: La Save a
sa source en Carniole, Sava svira na Krajnſkimu.

5. Je treba rezhi: c'est en Dieu que nous devons
mettre notre espèrance, na Boga imamo savúpati;
ne. en qui. C'est à vous que je veux parler, s'
teboj hozhem govoríti, ne: à qui. V' tih isrekih que
ni nanáſhaven, temoz je vés.

6. Nanaſhaven qui nima ne ſpola ne ſhtevila.
Tako rezhemo: moi qui ai vu, jes ſim vidil, vous
qui avez vu, vi ſte vidili, nous qui avons vu,
mi ſmo vidili, itd.

6. Kader je pred qui en ſtavik, v' ktirmu je
govor od eni ſtvari, takrat ne ſtavimo qui,
temozh li kader je govor od kakiga zhloveka: sa
to ne porezheſh: les ſciences à qui j' m'applique,
vuzhenoſti, na ktire ſe podajam, ampak: aux
quelles j' m'applique.

3. Ce pred glagolam être hozhe glagol imeti v'


[Stran 93]
95

edinjimu, deſlih je naméſt mnoshniga
nameſtiména, poſtavim: ne rezhemo ſamo c'est moi qui
ai, c'est toi qui as, c'est lui qui a, ampak tudi
c'est nous qui avons, c'est vous qui avez. Isjémamo
poſtavim: ce sont eux, ce sont elles, ce sont vos
uncêtres, qui ont bâti ce château, Vaſhi ſtari ſo ta
grad sidali.

9. Tout na meſtu quoique, deſlih, kakorkól,
ino na meſtu entièrement, veſ, nima mnoshniga
pred moshkim perlógam, sa to rezi: les enfans,
tout aimables qu'ils sont, ne laissent pa d'avoir bien
des défauts, otrozi deſlih lubesnivi, imajo
vunder ſhe doſti nepolnoſti.

Ravno tako tout nima mnoshiga pred
monshnim shenſkim, zhe to sazhénja s' glaſnikam al
s' bresglaſnikam b; sa to rezi: ces images tout
amusantes qu'elles sont, ne me plaisent pas, kakor kol
me te podobe mikajo, deſlih ſo te podóbe
kratkozhaſlive, mi vunder niſo vſkézh.

Zhe je pa shenſki perlog v' edinjimu, al zhe
v' mnoshnimu sazhenja s' ſoglaſnikam, takrat
poſtavi tout al toutes. Isgled: Cette image, toute
amusante qu'elle est, ne me plait pas, deſlih je ta
podoba ozhem dopadliva, mi vunder ni vſhezh:
ces images, toutes belles qu'elles sont, ne me
plaisent pas, akolih ſe tih podóba ozhi perjémajo,
vunder mi niſo vſhézh.

Ravno to ſturi s' beſédo tout, kader pomeni veſ,
poſtavim: ils sont tout interdits, ſo vſi oſterméli,
elles sont tout interdites, ſo vſe oſterméle.

10. Quelque... que ravnámo tako: zhe jé med
quelque in que perlog, takrat quelque ne pervsame
nikol s na konzu, temozh oſtane ſamo na ſebi.
Les Rois quelque puissans qu'ils soient, ne doivent


[Stran 94]
96

pas oublier qu' ils sont hommes , naj ſi bodo krali
kakor kol mogózhni, vunder haj ne posabio,
de ſo zhlovéki.

Zhe e med quelque in qu imé, ſe quelque
ſklada, v' ſhtevilu s' imenam. Quelques richesses que
vous ayez, vous ne devez pas vous en orguillir,
bodi bogat, kakor hozheſh, ſe ne ſmeſh
prevséti.

Zhe ſtoji ime sad sa que glagolom, takrat je
treba beſedo quelque prezépiti in piſati quel que,
al quelle que, quels al quelles que, po ſpolu ino
vhtevilu. Isgledi: quelle que soit votre naissance, quelles
que soient vos richesses, vous ne devez pas vous
enorqueillir; votre naissance, quelle qu' eile soit, né vous
donne pas le droit de mépriser les autres, bodi kakor
kol viſoko rojen, vunder nimafh pravizo druge
sahizhovati.

11. Celui-là, celui-ci obernemo tako: perviga
sa kasati zhlovéka, od kogar ſmo préd govorili;
drugiga sa kasati tiſtiga zhlovéka, od ktirga ſmo
sad sa pervim govorili: Héraclite et Démcrite
étoient d' un charactere bien different: celui-là pleuroit
tujours, celui-ci rioit sans cesse, Héraklit in
Démokrit ſta bila zlo naſprotniga naravia: uni je
védno jokal, ta smiraj ſmejal.

Céci kashe blishno ſtvar, cela manj blishno,
poſtavim: je n' aime pas ceci: donnez moi cela, to
nimam rad, daj mi uno.

12. Beſeda personne, kadar je sa nameſtime, je
moshka v' odrezhivnimu govoru ino poméni
nihzhe. Personne n' eſl plus beureux que lui, nihzhe
ni ſrézhneji ko on; al kader je sa imé. je
shenſka: cette personne eſt tres hereuse, ta zhlovek je
prav ſrezhen, ta shenſka je prav ſrezhna; od
koga je govor, od moshkiga al shénſke)


[Stran 95]
97

Opomíni sa glagole.
I.

Imenvavni naj bo imé al nameſtimé, ſe déva
sad sa glagolam 'v' tih okolſhinah:

1. Kadar praſhajo. Que pensent de vous les
bonnets gens? kaj miſlio od tebe poſhteni ludje?
iraije? poidem? viendras-tu? boſh priſhel? Eſt-il
arrivé? je priſhel?

Zhe ſe glagol pred il al elle konzhá s'
glaſnikam, ſtavio t vmeſ, rekozh; appelle — t-il? klizhe li?
viendra-t- elle? bo li priſhla? Aime-t-on les ingrats?
lubi kdo nehvaléshne?

V pervimu lizu pa ne praſhajo tako, in isréka
bi bila nevſhézhna, poſtavim: cours-je? tdzhem
li? mens-je? morebit lashem? Tukaj jemlejo en
ovinik ino pravio; Eſt-ce que je cours? Eſt-ce que
je mens?

3. Tudi ſtavio imenvavniga sa glagolam, kadar
povdújejo beſéde koga drugiga: Je me croirai
beureux, disoit un bon roi, quand je ferai le bonheur de
mes sujets. Sa ſrezhniga ſe bom ſhtel, je rekel néki
dober kral, kader bom ſvoje podloshne oſrezhil.

3. Ga dévajo tudi sad sa tel, tak, ainsi, tako,
poſtavim: tel étoit son avis, tako je ménil; ainsi
mourut ce prince, tako vmerje ta ſamoblaſtnik.

4. Tudi ta nelizhnimi glagolmi: il eſt arrivé un
grand malheur, ſe sgodí velika nefrézha.

II.

Ne ſtavio pretekliga dokonzhaniga zhaſa rasun
govorézhi od sa reſ pretekliga in konzhaniga: sa


[Stran 96]
98

to ne rezhe o j' étudiai aujourd-bui, cette année, ker
noben tih zhafov fhe ni popolnim pretékel, ne dan
ne teden, ne léto. Tudi ne rezi: j' etudiai ce matin,
davi ſim ſe vuzhil, ker ta zhaſ je ſhe premlad: sa
pretekli dokonzan je treba, de zél dan; zel
méſiz, itd, pretezhe, tedaj li ſmemo rezhi: j' etudiai
bier; la semaine passée, itd., ſim ſe vuzhil vzheraj,
uni téden.

III.

V' ktiri zhaſ perloshivniga naklona je treba
ſtaviti glagol, pred ktlrim je vés que?

Vprava perva. Kader pervi glagol, kir hodi
predvésjo que, je ſdajni al prihodni, ſtavi glagol, kir
sad hodi sa que, v' ſdajni zhaſ perloshivniga nakló,
kakor; II faut, il faudra que vous soyez plus attentif
je tréba, bo treba, de bol pasiſh.

Vprava druga. Kader je pervi glagol v' enimu
preteklih zhaſov, deni drugi glagol v'
nedoverſheni zhaſ perloſhivniga.

Isgledi.

Il falloit
Il fallut
Il a fallu
Ill eût fallu
Il auroit fallu

je bilo
que vous je bilo
fussiez je bilo
plus bi bilo
attentif bi bilo

tréba, de bi bil
bol pasil.

Pomnje sa predlóge.

1. Ne sblódi autour s' à l' entour, okól, okróg.
Raslozhik je ta: autour je predlog vſelej ſtojezh
pred iménam: autour du trône, okol kraleviga
ſedesha; à l' entour je narézhje méſtno; il étoit sur son
trône, et ses fils étoient à l' entour, je ſedel na ſvojimu
fédeshu ino njega otrozi ſo ſtali okróg.


[Stran 97]
99

2. Ne blódi avani s' auperavant pred. popréd: avant
pred, je predlòg s' ſkladam sa ſeboj, avant l' áge,
pred létmi; avant le tems, pred zhaſam: auparavant,
popred, je narézhje ſamo ſtojézhe, ne partez pas
sitôt; venez me voir auparavant, ne odidi prenaglo,
pridi me popréd obiſkat.

3. Sad sa au travers, ſrédi, ſkos, poſréd; predlog
de: travers des ennemis, poſréd ſovráshnikov, ſredi
ſkos ſovrashnike: à travers nima de sa ſeboj, ino
rezhejo à travers les ennemis, ſkos ſovrashnike.

Pomnje sa narezhje.

1. Plus in davantage niſta vſe eno. Sa davantage
ne more ſtati predlog de, tudi ne vés que. Ne pravio
il a davantage de brillant que de solide, ima vezh
liſhpanja ko terdnóbe, ampak plus de brillant que
de. Ne pravio: il se fie plus à ses lumieres qu' à celles
des autres, bol savúpa ſvojmu védenju ko ptujma;
ampak: il se fie plus à ses lumières, qu' à. Davantage
imajo li sa narézhje. La science est estimable, mais la
vertu l' est bíen davantage, vuzhenoſt je v' zhiſlu,
al zhednoſt ſhe bol.

2. Narezhje pris de kar poméni sur le point de
ſkoro, ne blodi s' perlogam prêt à, kar pomeni
disposé à, perpraven sa, bliso per. Ne pravio, il est
prêt à tomber ampak il est près de tomber, ſkoro bo
padel, omahúje kar bo padel.

3. Ne blodi à la campagne s' en campagne; to li
rezhejo od vojakov in vojſke, uno pak od polja
deshele in kmétov. L'armée est en campagne; les
troupes ont ouvert la campagne So vun ſhli na vojſko,
vojaki ſo vojſko ſazheli. J' ai passé l' été à la
campagne, po létu ſim aa desheli bil; poletje ſim
na desheli preshivel.


[Stran 98]
100

Pomin sa ſklade med glagolmi
in perlogi.

Vprava. Dva perloga al dva glagola samóreta
ob enim zhaſu vpravlati eno imé, ako li oba
perloga al glagola imata ravno tiſti ſklad kakor imé.

Isgledi.

Cet bomme est utile et cher à sa patrie.
Ta zhlovek je ſvoji domovini koriſten in drag.
Cet officier attaqua et prit la ville.
Ta vojár je meſto popádel in vsél.
Isgledi neſklada med perlogmii, al med glagolmi
s' iménam.
Cet homme est utile et cheri de sa famille.
Ta zhlovek je koriſten in lublen par ſvojih.
To je neſklàd, ino tako ne ſmemo rezhi, ker
utile ſe neſklada s' de sa ſamille.
Cet officier attaqua, etse rendit maître de la ville.
Ta vojar je popadel, ino oblaſt zhes méſto dobil.
To tudi ne ſmemo rezhi, ker attaſiwa ſe ne ſklada
s' de la ville, temozh je en neſklad.

Skuſhnnja in vada.
sa mladénzhe, de svémo, zhe sapopádejo te navuke.

Sa svéditi, ako mladenzhi sapopadejo to malo
gramatiko, je narbolſhi vséti ene ſranzoske bukve
in jim rezhi raskladati nektire isrèke, ktire shè
dobro rasvumio, de raslagájo kaj in kakſhina je
ſledna beſeda u' isreku.

1. Naj povéjo per vſaki je li zhlen, al imé, glagol,
predlog, al kaj drugiga.

2. Naj raslózhio ſpol ſhtevilo, padesh, zhe je
beſéda, ktira ſe ſklanja.


[Stran 99]
101

3. Naj isjaſnio per glagoli, ſlize, ſhtevilo, zhaſ,
naklon; naj dajo povſod piſmenki vsr, sakaj in
kako ſo beede soſtavlene in narejène ravno po ti
verſti, v' ktiro ſo.

Pokashemo isgled, kako ſe vprave obrázhajo
na naſhe prav govorjenje. Poſtavim naj bo sa
ſkuſhnjo ta isrèk:

L'écolier diligent aime l'étude.

Pridni vuzheniz Iubi vuzhenje, ſo jepo naſhim;
ſe rad vuzhí, Sazhni praſhati mladénzha:

Praſhanje. Kdo lubi?

Odgovor. L'écolier, ta je imenvan padesh ali
podbſébik, ki vpravla glagol aime.

P. Kako posnáſh imé, da je imenvaven, al
podſébik? in de je vpravlaviz glagolov?

O. Ako to ime pride, kader s' glagolam
praſhamo, sa odgovor na praſhanje Kdo?

P. Kaj je imenvaven al podſébik?

O. Podſébnik ali imenvaven je beſeda, ktira
imenuje in kashe tiſto ſtvar al oſébo, od ktire rezhemo
al odrezhemo.

P. Kaj je imé?

O. Imé je ſojozhe imé.

P. Kaj je ſojozhe imé?

O. Je beſeda ktira imenuje tke rezhi, ktire ſo
ſame na ſebi nékaj to je, ſo al kakſhina oſeba al ſtvar,
kakor poſtavim: écolier, paul, livre, chapeau.

P. Kakſhino imé je diligent?

O. Je ime pelágavno, ali perlóg.

P. Kaj je perlog?

O. Je beſeda, ktiro perlagamo ſojozhimu imenu
sa poméniti kakſhinoſt ene oſebe al ſtvari,
poſtavim écolier diligent, prairie agréable, lep travnik.

P. Kako lozhimo ſojózhe od perlóga?

O. Sojózhe ime poméni eno takih rezhi, ktire ſo
ino ktire imajo, ako ſmém tako rèzhi, ſvoje ſójſtvo,
to je, de ſo ſame sa ſe nékaj al néko bitje tako, de za
ſe ſtojé. Perlog pa ni ſam ob ſebi, temozh je ime,
ktirga pomén, ſoſt ino sakájnoſt nevúmimo, aku ga ne


[Stran 100]
102

Sdrushimo s' kakſhnim iménam. Kader rezhem
écolier, vedó vſi od zhiga govorím, in to je ſojózhe imé:
kader rezhem ſamo diligent ne vedo, kaj hozhem
rezhi al kam ta beſeda kashe, dokler jo ne perloshim
ſoiozhi écolier; tedaj taka je perlog.

P. V' zhim ſe imata ſkladati ſojozhe in perlog?

O. V' ſpolu, ſhtevilu in padeshu, zhe je ſojozhe
ſklonivo, to je, zhe ſe da ſklanjati. Poſtavim perlog
more v' moshkimu biti, zhe je ſojozh moshko;
edinji, zhe je to edinje, itd. kakor v' tim isgledu, ktirga
ſdaj raslágamo.

P. Kaj je aime?

O. Je glagol.

P. Sa kaj glagol?

O. Ker isrekuje djanje imenv avniga podſédka.

P. Kaj je glagol?

O. Je beſéda, ktira rezhe, de kakſhina rézh al jej,
al ve godi, al de ſe déla: tedaj beſeda je suis je
glagol, j' aime je glagol.

P. Kako posname glagol v' Franzoskimu.

O. Kader ti beſedi lahko predſtavim je, tu, il,
nous, vous, ils, kakor: j'aime, tu aimes, il ame,
nous aimons, vous aimez, ils aiment.

P. Kaj je l' etude.

O. Je ſtvar, na ktiro ſe nanaſha djanje
imenvavniga; je tedaj glagolov predmet al predſébik.

P. Kako posnamo ta predſebik?

O. Potim, de pridela odgovor na praſhanje Quoi?
kader s' glagolam praſhamo, kakor v' tim isgledu
l'écolier diligent aime l'étude?

P. L'écoler diligent aime....quoi? Kaj?

O. L'étude: sa to je tudi étude vpravlanje ali
vprávlan padesh glagol aime.

Ako Vſaki dati tako vadiſh vuzhenza po kakſhi
mu isréku, imamo vupane, de ga boſh vumno ino
dobro svuzhil; ino zhe ga ob enim vuriſh v'
pravpiſmoſti, ga boſh na pol póti dalje ſpravil sa navuk
latinsſkiga jesika.


[Stran 101]
103

ENAJSTA STAVA.
Slósha méra.

Sloshna mera je snadnoſt dajati vſsakimu slógu
tiiſt vdár, ktir ſe mu ſpodobi. nektiri vuzheniki
perlágajo sloshni meri en vezh obſeshni pomén. Tukaj ni
pravi kraj opraſhovati, kako dalezh ſégajo mejniki
tiga isvirka vſih govornih lepòt, tórej porezhemo
enmalo od ſamih dveh rezhi, to je od operanja
gláſoviga, in od kólkſhinoſti slógóv.

Gláſovo opéranje.

Isréka ſranzosſkiga jesika je po ſvoji naravi
derézha, tedaj bi narbol ſtranpotno bilo, ako bi kdo ta
jesik potésal ali vlékel in toshlivo govoril. Deſlih
pa je v' Franzoskim vezh kratkih slogov ko dolgih
vunder opéranje na nektire dolge sloge tolashi tiſto
védno náglizo, ktira bi naſ vpéhala.

Opéraj ſe terdno na tiſte sloge, ktiri ſo poſébne
dolgoſti, kakor rose, góshovka, bonnête, poſhten,
procès, pravda.

Opri ſe en malo na predsadni slog v' beſedah,
ktire ſe konzhájo s' e bresglaſnim, kader je predsadni
è kratek, kakor prophète, prerok courage, ſerzhnoſt,
aimable, lubesniv: in ſploh, ſe bol al manj opéraj, kar
je prav, na beſede bol vashne in poménlive v' govoru.

Kolkſhinoſt slógov.
Vprava. I.

Dolg je vſaki slog s' klukaſtim vdarjam: bâton,
paliza, connître, posnâti, forêt, gojsd, lóg.

Isjémanja. Dû deleshje glagola devoir, mórati ali
dolshen biti, crû delshje glagola croître, raſti, hôtel,
dvor velko prebivalſhe, velko goſtiſhe; bôtellerie,
kerzhma, goſtniza, oſtaria, tabérna; hôpital, bolniſhe


[Stran 102]
104

ſhpital. Tim beſédam bi ſe imel prozh vseti klukaſt
vdar, ker ga saſtón noſio, al naváda je shelésna ſrajza.

Vprava II.

Kratki ſo gáſniki al ſami al sraven eniga ſamiga
ſogláſnika, tudi ſo kratki dvaglaſniki na konzu
beſede, kakor: sofa, trèsor, saloga. enjeu, ſtava v' jegri.

Isjémi 1. A, zherka v' Abezedi, je dolg.

2. Fer, Sheleso; enfer, pekel; mer, morje; amer,
grenek, garjúp; ver, zherev, biver, sima; cuiller, shliza;
est, je, od glagola être, imajo sadne dolge.

2. Dvagláſnik au, eau, ſo vvelej dolgi, rasun PAul
ravel: tedaj vlézi dvaglaſnike v' joyau, matós dragih
kámenov, bateau, zholen, auteur, piſaviz, il faut,
treba je, royaume, kraleſtvo.

Vprava. III.

Dolgi ſo moshki konzhni slogi s' s, x, z, to je tiſti,
ktiri nimajo bresgl ſen e na konzu sadaj, in ktir jih
dela shenſke. To je shenſki slog je tiſt, kir ima
bresglaſen e v' ſebi, naj bo na konzu al v' ſredi deſéde; vſi
drugi slogi ſo moshki. Le discours, pogovor; une noix,
oreh: l nez, nóſ, itd. S, x, z, isrezi mozhno v'
beſedah: Ajax, Perinax, ino drugih laſtnih imenih: tako
tudi mozhno isrékajo s na konzu v' beſedah. Venus,
Romulus, Titus, ino laſtnih imenih latinſkih.

Bresglaſene e je vſelej kratek, tui kadar ima per
ſebi s na konzu. Les enfans rebelles, púntarski otrozi.

Vprava. IV.

Kratek je ſlédni moshki slog, sa ktirim en drugi
tudi moshki slog hodi. Amenité, priétnoſt. V' ti beſedi
je a kratek, ker sa njim hodi me: ta je tudi kratek, ker
je sa njim ni: ni ſpet kratek, ker naſleduje te:
duhovnimu goſ podu d'Olivet ni priſhel na miſel ta navuk,
ktir vender zlo veliko slogov obſéshe.

Po ti vpravi je a kratek v' moderation, sm˙ernoſt,
méra, conservation, ohránenje, ino po vſsih beſedah
s' ation, ker sa tim enozherknim slogam hodi en
moshki slog. Isrèzi tedaj modération, considération, po


[Stran 103]
105

ſvojſtru franzoske sloshne mére in po piſmenimu
beſediſhu, ter ne moder à tion, conserv a tion,
consider à tion, zhiſlanje, premiſhlanje, kakor nektiri
napak isrékajo. Marmontel, sa ſovét praſhan, je rékel,
de ta slog je kratek.

Isjéte iste vprave ſo:

1. accabler, sabrer, delabrer, se cabrer,
obloshiti, lablati, rasdjati, ſe ſpénjatí,
bacler, rcler, cadrer, rafler, gagner,
satvóriti, rasiti, ſhtirvóglati, vneſti, dobiti,
maigrir, damner, damner, vieillard.
hújſhati, pogubiti, obſoditi, ſtariz, ſtarzhik.

2. Veliko beſedi s' dvojnim s.

Addosser, sadeti na ram, avocasser, beſédvati, bois
seau, mérnik, to je, franzoski mernik, affaisser, e
poſédati, baisser, nishati, bossu, gerbaſt, gerbiz, amasser
nakopízhiti, boisson, piazha, brosser, kertázhiti,
chassis, oklèp, enchasser, vdélati, passer, mémo iti,
classique, verſtni, entasser, navaliti, passion, terplenje, ſtraſt,
carossier, kólar, épaisseur, góſha, passif, terpíven,
casser, vbiti, fossé, graben, poisson, riba, compassion,
ſmilenje, graïsser, másati, poisser, ſmóliti, crosser
(ena jegra:) caissier, kafsir, professer, isposnávati,
cassonade, ſrov zuker, grossir, velízhati, renaissance, pre,
rjenje, cassolette, kadilniza, laisser, puſtiti, rosser,
zepſti, cassette, kríniza, lasser, truditi, péshati,
tirasser, loviti, desosser, iskoſtíti, masser, nakúpzhati,
vaisseau, poſóda.

Doſti beſéd s' dvojim r.

Abborrer, gnúſti, charrue, plug, drevo, narrer,
pravi, aguerri, na vojſki vterjen, correct, prv, práven,
parrain, bóter, amarré, pervésank' bregu, corridor,
móſtovsh, parricide, ózhni vbiaviz, arrber, saárati,
corrompre, ſkasíti, parroissien, farmaniz, barriere,
savora, désarroi, sméda, porreau, luk, bigarré, brésaſt,


[Stran 104]
106

embarras, sadréga, terrain, semla bourrer, maſhiti,
ferrer, okováti, terreur, ſtrah, bouru, termaſt
ſvojoglaven, garroter, savoslati, torrent, deshevnik,
biſtriza, carré, ſhtirvóglat, borreur, grosa, ſtud, verrière,
ſhipa, carrosse, kozhia, larron, tat, verrou, sapah, je
clorrois, bi sapèrel, marraine, botra, marroquin, na ru
dezhe ſtrójen, in vſi zhaſi v' kritih ima glagol dvóji r.

4. Isvséti, ſo tudi vſi slogi s' polnim in odper
tim glaſam in s' mehkim s al z na konzu, kakor:
blason, málano oroshje, gazette, novize ali novíne
piſane, cloison, predélanje, prepásh: plaisir, ſlaſt, veſelje;
faison, basant, oser, ſméti, itd.

Kader je glaſ manj polhen, je slog kratek; lésion,
oſkrúnenje, ſkrumba; aisance, slóshnoſt, avisé,
opomnjen, na snanje dan; épuiser, issajéti, ſprasniti,
amusant, krakozhaſen, ozhém vgóden; (:rusé,
prekanjen, svit, ima dolg perci slog:)

5. Dolge ſo beſéde konzháne s' ailler, kakor: railler,
podájati (:koga:) rimailler, peſne kovati, ferrailler,
ſe drégati, batailler, biti ſe, bojváti ſe, detailler,
drobiti, na drobno ſkládat; émailler, obliati, ziniti;
travailler, délati.

6. Dolge ſo konzhane s' aillon, kakor baillon, zunja
penaillon, kutar, halázh. Vunder ſta kratki:
mèdaillon, ſvetina, in bataillon.

Pomni, de ſe po tih méri ravnajo vſe beſede proſte
in sloshene, prevoobrasne in odvodene, in ktire ſe
na te doſdaj rezhene nanáſajo, tako poſtavim: ker
v' damner, je dolg, oſtane tedaj tudi dolg v'
condamner, condamnable, condamation.

Poleg dalje, de vſak moshki slog, ktir je dolg,
deſlih sa njim sahaja ſpét en moshki slog, je ſhe bol
dolg, zhe sa njim pride en shenſki slog. Sa to zhe je
v' epaisseur, goſha, ai dolg, je ſhe dalſhi v' epaisse,
goſta; ker glaſ sgublen v' bresglaſnimu slogu ſe more
tolko bol opréti na pejſhni glaſni slog.


[Stran 105]
107

Vprava. V.

De je treba hohnjáti, kasheal en ſam glaſnik pred
m in n, in to hohnjanje imenújemo ſredno ali
Polovizhno, kakor v' beſediturban, turſhka kapa, prudent,
rasumen, divin, boshji, chansn, péſen, parfum,
kadilo, importun, nadléshen: al pa kasheta dva al trie
glaſniki pred m ino n. Isreka je takrat bol hohnjáva ino
dalſhi, kakor: faim, lákota, pain, kruh besoin, potréba
baragouin, ſkashéno govorjenje, ſhklendranje.

Isjemi.

1. Vſi konzi s' ant, ſo dolge hohnjanja: mant,
étant, itd.

2. Vſi konzi s' ein in ien, ſo ſrédni: dessein, namén,
miſel, attent, doſéshen, bien, dobro.

3. Dolg je vſak hohnjávi slog s' enim al s' vezh
glaſniki pred bresglasſnim slogam, kakor: chambre,
kamra, plante, ſadéſh, prudente, rasumna, pinte, (néka
mokra méra ptuja:) plainte, potóshenje.

Noben hhnjavi slog ni kratek, sa to ki je treba,
de vſak med noſam in vuſtmi enmalo
pohohnjá.

Je nékaj slogov, ktire bi lahko klizhali polhohnjáve,
t ſo tisſti, ki ſo pred dvojnim m ino n, kakor homme,
couronne; ker njih hohnjanje je tako kratko, de ne
sdalsha slog. Sa to gredo ti slogi pod VII. vpravo
sdolaj.

Vprava VI.

Bresglaſen e zhiſt, to je, ktirga noben ſoglaſnik ne
lozhi od predh˝´odniga glaſnka, ſturí predhodniga
glaſnika dolgiga, kakor: renommée, ſlovenje, vie,
shivlenje, shivot, gaieté, dobra volja, nous louerons,
bomo hvalili.

Vprava VII.

Kratek je slog predhodnipred bresglaſnim e, ka
dar je kakſhin ſoglaſnik med tim e in med
prejſhnim glaſnikam vméſ, kakor: sulécisme, sablód


[Stran 106]
108

(:v' pravgóvoru:) parle, govorí, pomme, jableko,
couronnement, krónanje, vénzhanje.

Isjemi.

1. Dolg je predhodni slog v' flamme, plamén,
enflamme, príſad, manne, mána, Jasques, Jaka Jakob;
greffe, natiſ, pezhatt, je pousse, potiſkam, tiſhim;
grace, miloſt, espace, proſtor, escadre, en ſklad bárk,
ame, duſha, infame, nepoſhten, ſramen, neſramen,
ſramóten, ogerden; les manes, duhovi mertvih, la
baine, ſovráshenje, ſovrashtvo: neffle, néſhpla, règne,
kraleſtvo, zèle, gorézhoſst, vnetje, cène, vezherja,
scene, naſtóp vgled, je rode, okól króshim, ſe potépam:
rogne, garje, ſráb, doge, vajvd, geole, sapérza,
jezha, mole, jés, cidre, leſnázhoviz, ſádjovo vino;
bydre, belavùſhka, vivre, shivéti, meule, malin, mlin;
poutre, tram.

2. Dolgi ſo vſi slogi, v' ktirih predhájata dva r
pred bresglaſnim e, kakor: bizzare, zhuden, nesnán,
domíſhlen, termaſt, neváden; bizzarrerie, zhudnoſt,
domiſhlenoſt.

3. Dolgi ſo konzi aille, kakor; funeraille, pogreb,
murraile, sid, itd.

Kratko pa isrezi: je bataille, ſe biem, je detaille,
drobim, na drobno povedujem; j' émaille, obliam,
zihim, otaplam; je travaille, délam, trudim ſe;
kader ſo v' poterdivuim poménu, kakor tukaj.
Kadar pa ti ſhtirje glagoli pridejo v' perloshivni
naklon, ſo ti slogi dolgi po beſedah goſpoda d'
Olivet, ker je v' frazoskim jesiku mosh narvekſhi
váshnoſti; tedaj rezi aille, dolgo v'; il faut, que je
bataille, treba je, de ve biem, que je detaille, de na
drobno povém, que j' émaille, que je travaille.

4. Dolgi ſo predsadni slogi s konzam: abre, acle
in ave, poſtavim: candelabre, ſvézhnik, zinabre,
zinóber, oracle, boshji odgovor, boshja beſéda; per
nevérnih: bogovſki odgovor; boshje govoriſhe itd.
Gravement, teshko, suave, ſlaſten.


[Stran 107]
109

5. Tako tudi konzi ège in ème, poſtavim; piège,
naſtava, sadriga, páſt; allegement, polahkanje,
problème, savdajka, vganka, praſhanje, popráſu, theme,
ſtàva, nalóg; systeme, soſtav: kratki so predkonzhni
je seme ſejem, le deuxieme, drugi,
drugo, v' drugo, drugizh, in vſi ſhtevilni perlogi s'
konzham ieme.

6. Dolgi ſo predhdni v' ive, ome, one, poſtavim:
alternative, na isméno, peverſtama,
premènjama, ensadrúgima; perspective, isvidnoſt, epitome,
sapopadik kratki, gomme, ſmola, guma: amazone,
amasonka, korenjákina, monotone, enogláſen (: ROme
Rim, je kratek:)

7. Dolgi ſo predhódni v' oudre, oivre ouille,
oule. kakor: foudre, bliſk, ſtréla, dissoudre, rasvesati,
poivre, pòper ſhtupa; brouille, sdraha, ſpor;
quenouille, koshél, ècroule, podertje, foule, drenj,
tiſka, mnóshiza.

Sloſhna méra lépſha ſkladanje in branje; tedaj
od nerodne smeſe dolgih in kritkih slogov govor
ſhkriple po vſnéſih, kar poſ uſhávzam duh in
vum shali. Boileau je shé davno lépo méro
perporózhal. (*

Dvanajſta Stava.
Pravpiſmoſt.
Pravpismoſt je rózhnoſt beſede vprávno piſati
Pravpiſmoſt per iménih.

1. Sazhétne zherke per laſtnih imenih morejo
biti vélke, kokor: Rome, Pierre, Alexandre.

5

[Stran 108]
110

2. Vſe imena bres konzhniga s' v' edinjimu ga
pervsamejo v' mnoshimu: jardin charmant, fleten
vert, iardins charmans v' mnoshnimu. Jsjémaj
kopez x v' edinjimu, kir ſe ne preménja v
mnoshnimu: gracieux oſtane v' obojmu ſhtevilu, lubesniv
in lubesniva.

3. Pomota je b ispuſhati, ker ima biti tedaj
nikar ne piſhi: onneur nameſt bonneur. Deſlih
bonneur piſhejo s' dvema n vunder bonorer, zhaſtiti,
ima li eniga.

4. Compter in compter, piſhi v' poménu: rájtati,
ſhtéti. Comte in comté v' pomenu: knés ali grof,
kneshía. Conte in conter v' pomenu: perpovedba,
perpovdováti.

5. Champ sa: polje,
Chant sa: péſen
6. Faim sa: lákota
Fin sa: konez.

To opomnimo, de ne sablódiſh savolo enake
sréke v' rasnih poménih. Tako povémo na dalje.

Beſede konzhane s' ace in s' asse.

piſhejo s' ace grace, miloſt, lubesnivoſt, glace;
léd, besace, mavha, grimace, smerda, merdnenje?
espace, proſtor, place, terg, meſto, race, sarodje
pleme, itd.

Piſnejo s' asse terrasse, trata, basse, niska,
grasse. tolſta, debela, maſtna, idr, in vſe
nedoverſhene perloshivniga perve vprége, j' aimasse, j'
appellasse, jes bi lubil, bi klizal.

Beſede konzhane s' ance ino s' ence.

S' ance: abondance, obilnvſt, constance,
ſtanovitnoſt, vigilance, zhujézhoſt, distance, dlina,
dalja, idr.

S' ence (:deſlih isrékajo ance:) Prudence
rasumnoſt, conscience, véſt, absence, netukajſhnoſt,
clémence, dobrotnoſt, éloquence, sgovornoſt, lepa be-


[Stran 109]
111

ſéda, idr. Per timu piſanje e ravnaj po latinſki
piſmoſti (:abundantia, prudentia:)

Beſede konzhane s9 ece ino s' esse.

Niece, nuka, vnuka, piece, kóſ.
Adresse, vurnoſt, narávnenje, blesse, rani,
paresse, lenoba, toshlivoſt, idr.

Beſede s' ice ino s' isse.

Calice, zhaſha, pitnik, office, opravilo, artifice,
vumétno ali snadno délo, precipice, prepad,
ſtermiz, idr.

Ecrevisse, ràk, réglisse, ſladkiríza, jaunisse,
slaténiza, idr, in vſe nedoverſhene perloshivniga
druge in zheterte vprege; je Finisse, je rendisse.

Beſede s' konzam sion, tion, xion, ction.

Apprehension, ſtraſhlivoſt, sapopádenje,
dimension, poméra, ſtega; convulsion, savianje, bodlaj,
boshjaſt; ascension, gorihod, idr.

Attention, pàsenje, condition, ſtan, bitje, ſtanje,
vgovor, pogój, pogódba, agitation, makatánje,
discretion, raslózenoſt, idr.

ſluxion, tók, otók, réflexion, odbianje,
premiſIik, complexion, soſtávlenje, raſt, genuflexion,
poklék, pokléknenje, klezhánje.

Action, djanje, distinction, raslózhenje,
seduction, sapelánje, prédilection, prelubésen,
prelublenje, idr.

To opomnimo, de naj ſe mladenzhi varvajo pred
sablódenjam na polski poti sapelive enake isréke.

Beſediſha in branje jih bodo vezh vuzhile.

Pravpiſmoſt per glagolih.
Sdajni zhaſ snanivniga naklóna.
V' edinjimu.

1. Kader ſe konzha pervo lize s' e, j'aime, j'ouvre,
perſtavi v' drugimu lizu s. tu aimes, tu ouvres.
tretje pa je pervimu enako, il aime, il ouvre.


[Stran 110]
112

2. Kader ſe pervo lize konzhá s' s al s' x, je
drugo pervimu podobno, ino tretje is-haja po navadi
v' t. Per nekterih ſe konzhá tretje lize s' d, kakor
il rend, il vind, il prétend, il entend.

V' mnoshnimu.

Mnoshno ſe konzha po vſih vprégah vſelej, s' ons,
ez, ent; nous aimons, vous aimez, ils aiment.

Nedoverſhen snanivniga.

Konzhuje vſelej s' ois, ois, oit, ions, iez, oient. J' ámois,
tu aimois, il aimoit, nous aimions, vous aimiez, ils
aimoient.

Pretekli snanivni.

Ima ſhtir konze ai, is, us, ins, tako.

J' aimai, tu aimas, ii oima , nsui ai«ames, DO«i
aitttätes, ils aimèrent.

Je finis, tu finis, il finit, nous finimes, vous
finites, ils finirent.

Je reçûs, tu reçus, il reçut, nous reçûmes, vous
reçûtes, ils reçurent.

Je devins, tu devins, il devint; nous devinmes,
vous devintes, ils devinrent.

Prihodni snanivni.

Konzhuje vſelej tako: rai, ras, ra, rons, rez, ront.

J' aimerai, tu aimeras, il aimeroit, nous aimeríons,
nous aimeriez, ils aimeroient.

Pogajivni ſdajni.

Konzhuje vſelej tako; rois, rois, roit, rions, riez,
roient.

J' aimerois, tu aimarois, il aimeroit; nous aimeríons,
vous aimeriez, ils aimeroient.

Sdajni perloshivni.

Konzhuje vſelej s' e, es, e, ions, iez, ent.

Que j' aime, que tu aimes, qu'II aime; que nous
aimions, que vous aimiez, qu' ils aiment.


[Stran 111]
113

Nedoverſhen perloshivni.

Ima ſtir konze: asse, isse, usse, insse, táko:

J'aimasse, tu aimasses, il aimat, nous aimassions,
vus aimassiez, ils aimassent.

Je finisse, tu finisses, il finit, nous finissions, vous
finissiez, ils finissent.

Je reçusse, tu reçusses, il reçût, nous reçussions,
vous reçussiez, ils reçussent.

Je devinsse, tu devinsses, il devint; nous
devinssions, vous devinssiez, ils devinssent.

Pomni, de po navadi konzhuje drugo lize mnoshno s'z

Pomnje od pravpíſmoſti,

per namſtiménih, narézhjih in drugih deſedah.

Leur sdrusheno s' glagolam nima s na konzu, in
poméni: nim ali jim. Ces enfans ont été sages, je leur
donnerai un prix, ti mladenzhi ſo snali, jim bom
dal plazhílo.

Leur pervsame s, zhe mu naſleduje mnoshno imé,
s' ktirim ſe ſkladam, in takrat pomeni: njih. Un père
aime ses enfans, mais il n'aime pas leurs defauts, ozhe
ima rad ſvoje otroke, pa ne njih nepolnoſti.

na o ne ſtavio vdar v' besédah votre, notre, kadar
ſo pred iménam: votre pére, notre maison, kadar ſo
pa ss imenam, dobé kluko na o, al kadar ſo
oddalſhani do imena, kakor: mon livre est plus beau, que
le vótre.

Teshek vdar ſe deva na là meſtno narezhje,
poſtavim, aller là, tje iti. Na zhlén la pa ne, poſtavim
la Reine, kraliza; tui ne, kadar je la shenſko
nameſtimé, poſtavim; je la connois, jo posnàm.

Teshek vdar ſe déva na ou, kadar je méſtno
narézhje où allez vous? kam gréſh? bres vdarja je, ka,
da je vés; ou vous ou moi, al ti al jes.

Teshek vdar devajo na zhlen al predlog d: je
vais à Paris, grem v' Paris: je donne à mon frère, dam
mojmu bratu. Ga ne devajo, kader je a tretje lize


[Stran 112]
114

edinje ſdajniga snanivnimmu glagolu avoir; il a
de l' esprit, ima biſtri vum, je biſter, je biſtriga vuma

Klutaſt vdar dévajo na dû deleshje gagola
devoir; donnez lui ce qui lui est dû, daj mu, kar ſi dolshen,
ga ne devajo na du zhlen; lu lumière du soleil,
ſvetloba ſonzhna.

Od pogòlta.

Pogólt (') kashe pogòltnenje enigi tih tréh
glaſnikov a, e, i.

Kadar sa a al e pride beſéda sazhnejózha
s'glaſnikam al s' bresglaſnim b, jih pogóltnemo to je
ispuſtimo v' beſédah; la, le, je, me te se, de, ne, que, ce.

Le rezhejo in piſhejo l'ami prijatel, l'enfant, otrok,
l'institut, vſtanova, l'oiseau, tiza, l'univers,
vſevólni ſvet, l'bonneur, poſhtenje, l'borreur, grosa, idr,
in ne le ami, le enfant, itd.

La rezhejo in piſhejo l'abeille. bzhéla, l'épée, mezh,
l'intention, naménjenje, l'oisivete, poſtópanje,
bresdelnoſt, idr, ne la abeille, la épée, itd.

je rezhejo in piſejo j'apprends, ſe vuzhim, j'étudie,
ſim maren, j'bonore, poſhtujem, j'oublie, posabim
idr; ne je apprends, je étudie, itd.

Me rezhejo in piſhejo vous m'aimez, me lubiſh,
vous m'estimez, me zhiſlaſh, vous m' instruisez,
me vuzhiſh, idr.; in ne vous me aimez, itd.

Te rezhejo in piſhejo je t' avertis, te opomnim,
je t' ennuie, ſltim te, je t' invite, vabim te, idr;
ne je te avertis, itd.

Se rezhejo in piſhejo il s' amuse, ſi dela kratek
zhaſ, il s' ennuie, ſiti ſe, it s' inſtruit, vuzhi ſe,
idr; ter ne il se amuse itd.

De rezhejo in piſhejo beaucaup d'apparence, doſti
podobno, dosdévno; beaucoup d' ignorance, d' orgueil,
doſti nevédnoſti, napuha, idr ter ne de apparence, itd.

Ne rezhejo in piſhejo j'n' aime pas, nimam rad, ne
lubim; je n' estime pas, ne zhiſlam.j'n'ose pas, ne


[Stran 113]
115

ſmem, nepredersnem ſe; je n' usurpe pas, ſe ne
lotim, ter ne je ne aime pas, itd.

Que rezhejo in piſhejo qu' avez vous fait? kaj ſi
pozhel? qu' importe? Kaj mi je már? kaj maram? kaj
je nék? ter ne que avez vous fait? itd.

Ce rezhejo in piſhejo c' est la verité, to je réſ,
reſníza je; ter ne ce est la verité, itd.

Per beſedi quelque, pogoltnejo e, kadar sa njo
prideta un in autre; quelqu'un nekdó, quelqu' autre, en
drugi, neki drugi.

Per entre, med, pogoltnejo e, kadar ſtoji pred eux
elles, outres, entr' eeux, med njimi, entr' elles, med
njimi, entr' autres, med drugimi.

Perjusque, do, pogoltvajo e, kadar je pred a, au,
aux, ici, jusqu' a Rome, do Rima jusqu' au ciel, do
nebéſ, jusqu' aux nuës, do oblakov, jusqu' ici, do tód,
do tukaj, do ſdaj.

Per beſedi si pogoltnejo i pred il in ils, s'il
arrive, s' ils arrivent zhe pride (zhe ſe sgodi, al
perkluzhi) zhe pridejo.

Od zherte med beſédami.

Majhina zherta, ktiro Franzosi klizhejo
vesivno zherto véshe glagol, ktir je pred timi
beſeddami; je, me, mot, toi, tu, nous, vtus, tl, ils,
tile, elles, le, la, les, lui, leur, y, en, ce, on, t,
poſtavim: irai je? poidem li? bi ſhel? bi li ſhel?
viens-tu? prideſh li? prideſh? donnez-lui, daj
mu, achevra-t-il? bo li dodelal? bo li
doverſhil? viendra-t-elle ? bo li priſhla? a-t-on fait?
ſo li ſturili? prenez-en, vsami, ſési, sajmi, nuj!

Tudi ſtavio vesivno zhertizo med dvema
beſédama, ktiri ſta sa eno zelo, poſtavim
cheſ-d'oeuvre, mojſtrovſko délo, courts-pointe, pogrinalo.

Od dreh pik nad ï in ë.

Kadar i al e ſtojézha poleg ktirga drujga glaſ


[Stran 114]
116

nika nimata biti tiſt tretji glaſ, ktirga klizhejo s'
imenam dvagláſnik, ampak obojiga poſebej sa ſe
isrezhejo, takrat ſtavio dve piki nad i al nad e;
piſhejo baïr ſdvráshiti, païen, nevérnik, aïen,
ded, ambiguë, dvómen: ſizer bi to pſledno
beſedo ambiguë na konzu ravno tako isrekli, kakor
fatigue, trud! kar ni prav.

Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu
zherki ç od ſpodaj perdévajo.

Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille
perdévajo zherki c kolkor krat je ta ſoglaſnik bres
oſrédka pred a, o, u ino kader ga ne isrékajo
kakor ka, ko, ku, ampak ſa, ſo, ſu. Poſtavim
façon, delo, ſhéga, naréd , façade, lize, oblizhje,
reçu, prejet, beri: falon ali faſson, itd.

Od medméſtenja.

Medéſtenje klizhemo eno al vezh beſed, ktirim
meſto damo v' ſredi med drugim góvoram, ter
jih s' medmeſtnim snaminam ( ) oklénemo in lozhimo.
Tiga snamina pervi kriviz imenujemo predklep,
drugiga saklep. Medméſtene beſede snajo vzhali tudi
enmalo dalji govor biti, vſelej pa ſo, prav sa prav
rezhi, svunaj poména tiſtiga govora, med ktirim
ſtoje.

Isglèdi, Ayant mial pris la chose (et il n' avoit
pas tort) il se facha, ker to rézh napak saſtopi (in
ima prav) ga jésa objide. Voyez (lui dit il) ce qu'il
Iui arrive: glej (mu rezhe) kaj ſe mu ſgodí.

Prepóne.

Polni pomén govorjenja ſturi v' piſanju en ſtròk
beſedi! ſtrok ima doſtikrat v' ſebi vezh ſtavkov,


[Stran 115]
117

en ſtavik vezh isrékov. Sa te isréke, ſtavke, in
ſtroke v' piſmu Iózhit in prepénjati imamo ſheſt
snanim, ktire kashejo ſtopnje govorjenja, kjé in
kdaj imamo vezh al manj v' ſtroku poſtati in ſi
oddahniti. Te ſnamina imenujemo prepóne.

1. Rés (,) ta prepóna ſe deva med iména
perlóge in glagole, kadar gredo en sa drugim porédama
la candeur, la docilité, la simplicité, sont le vertus
de l' enfance; resníznoſt, vúzhlivoſt, prepróſtoſt,
ſo mladénſke zhédnoſti. La charité est douce,
patiente, bienfaisante; lubesen je krotka,
poterpéshliva, dobrotliva.

Rés tudi raspénja isreke eniga ſtavka, L' étude
rend savant, et la reflexion rend sage, vuzhenje da
vuzhenóſt, pomiſhlenje da modróſt.

2. Nadpizhje (;) ſe deva med dva ſtavka, ktirih
eden na drugimu viſi v' poménu. La douceur est à
la verité une vertu; mais elle ne doit pas degénérer en
foiblesse, krotkoſt je réſ prava zhédnoſt; pa ſe ne
ſmé snegodàti v' premehkòbo.

3. Dvapizhje (:) ſe dévva sa ſtavkam ſizer
konzhánim, pa tako, de en drugi sa njim pride,
ktir ga raslaga al sjaſni, poſtavim il ne faut
jamais se moquer des miserables; car qui puits' assurer de
etre toujours bereux; réveshe ne ſmémo nikol
saſmehováti; kdo ſi je pazh ſvéſt, de bo védno ſrézhen?

4. Pika (.) ſe deva na onez ſtroka, kader je
zel pomén govorjenja dopolnen. Poſtavim: Le
mensonge est le plus bas de tous les vices. Lash je nar
gerji greh.

5. Praſhaj (?) ſe déva na konez góvora,
s'kririm paſhamo. Poſtavim. Quoi de plus beau que la
vertu? Kaj lépſhiga ko zhednoſt?

6. Podpizhje (!) pomeni sazhudenje al saupitje
na konzu govora. Poſtavim. Qu'il est doux de servir
le Seigneur! Kako ſladko je Bogu ſlushiti!


[Stran 116]
118

POMNJA.

Opomnimo mladenzhe, de narbol ſlovézhi
natiſkavzi ſo nékaj let leſem sazhéli prenaréjati
pravpiſmoſt in prepóne, in ſo nove ſhege per
ti rézhi v' bukve vvedli. Niſo namrezh akolih
majhine ſtvarze v' nemar puſtili, temozh ſo s'
modrim premiſlikam tudi per tih mervizah ſvoje
bukve olépſhali. Tako ſo sginile tiſte velke zhéde
vejiz, tiſte krashe, tiſte liſhpane sazhétne
zherke, in lepotize ktire ſo jih tako ſilno opikale in
okráshale. Sizer ſhe niſo med ſeboj ene miſli m
eniga obrasa: sa to bi ſe lahko sdela pomóta
per enih to, kar je per drugih lépa novína, kar
pa ſhe niſo vſi poterdili in vpeláli. Predolgo bi
bilo tukaj poverſti praviti vſe te ponavlanja.
Kashe pa, de ſe ſmémo dershati tiſte ſhege,
ki nam je narbol vſhézh. Sploh je réſ, de te
novíne ſo pravpiſmoſt in prepone ſzhiſtile, tedaj
lahko najdemo pravo pót, zhe ſe po narlépſhih
na ſvitlobo danih bukvah ravnámo.

KONEZ.

Opombe
1
(* *) Smo shé vidili ino pomnili, de
nameſtime tretjiga liza v' edinjim ima dvoji ſpol il
moshki, elle ſhenſki, on ona; ils mosh. elles shen.
oni, one, Sa to ſe po vſih naklonih vſih vprég v'
tretjih lizih predrasvúmi ta dvojni zhlen, ktirga
bomo na dalje opuſhali savol kratkoſti, ino vezhi
rózhnoſti v' isgledih.
2
(*) Vſe druge liza edinjiga ſhtevila ſe
konzhajo ſkos in ſkosi s' zkerho s.
3
*) Doverſhen zhaſ dokonzhan ſe kizhe
tiſti, ktir omeni en popolnim pretekli zhaſ,
kakor j'eus bier la fièvre, vzheraj ſim imel merslizo,
doverſhen nedokonzhan ſe klizhe tiſt, kir pomeni
en ne prav retekli al konzhani zhaſ, kakor j'ai
eu la fièvre aujourd'hui, danaſ ſim imel merslizo.
Preteki, doverſhen zhaf prejſhni ali dalni je tiſt, kir
pomem eno rezh, ka ſe je pred godila ko ena dru-
4
ga, kakor dés que nous eûmes vu le Roi, nous
partîmes. Po tim ſmo krala vidili, ſmo prozh ſhli.
5
(* Le vers le mieux rempli, la plus noble pensée.
Ne peut plaire à l' esprit, si l' oreille est blessée.
Naj péſen umétna,
Naj mérjena bó
Nikdar ni prietna,
Ak shali vuhó.
Lhomond, Charles Francois; Vodnik, Valentin. Datum: 2015-09-26
Besedilo je na razpolago pod dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodna licenca.