![]() |
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in Odsek za tehnologije znanja IJS |
e-Slomšek:Digitalna izdaja TREH PRIDIG O JEZIKU(dokumentacija za V1.1) |
| e-Slomšek: Digitalna izdaja knjige TRI PRIDIGE O JEZIKU Antona Martina Slomška, ki jo je pripravil Jože Faganel (dokumentacija za V1.1) |
| Tomaž Erjavec, Matija Ogrin, Jože Faganel |
| 31. marca 2004 |
Poročilo opisuje pripravo in TEI obliko elektronske izdaje knjige TRI PRIDIGE Antona Martina Slomška v faksimilu, diplomatičnem in kritičnem prepisu. Priprave za elektronsko tekstnokritično prezentacijo gradiva se delijo na tekstnokritično pripravo besedila po sodobnih ekdotičnih standardih in na elektronsko kodiranje ter označevanje po standardu XML in priporočilih TEI. To standardizirano označevanje besedil naj bi nevtraliziralo vpliv spreminjajočih se operacijskih sistemov ter strojnih podlag danes in v prihodnje. Celotna priporočila TEI (inačica 4) so mrežno dostopna, naredili pa smo tudi kopijo priporočil TEI P4, ki jo uprabljamo v tem dokumentu za povezavo na elemente TEI.
Pri pripravi gradiv so sodelovali:
Delo na tej izdaji sta financirala Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (pogodba št. 3311-01-2683083) v okviru aplikativnega projekta ZŠ L6-3083: ‘Znanstvenokritične izdaje v elektronskem mediju’ in delno v okviru raziskovalnega programa MŠZŠ PO-0542-0106: ‘Inteligentna analiza podatkov, računalniška logika in jezikoslovje’.
Fotograf Marjan Smerke je v prostorih mariborskega Škofijskega arhiva na barvni diafilm v dimenzijah 6x7 cm posnel vse strani rokopisa, pri čemer je bil en list na dnu tako poškodovan, da je bil uničen tudi del besedila. Ti diapozitivi so služili kot osnova za faksimile.
Strojepisno transkripcijo obeh pridig sta ocenila po natančni primerjavi z rokopisom Fanika Krajnc-Vrečko in Edvard Vrečko in odstranila pomanjkljivosti. Transkripcija kljub odpravi pomanjkljivosti ni imela značaja ne diplomatičnega ne kritičnega prepisa. Zato je bila uporabljena le kot delovni pripomoček.
Diplomatični prepis (J. Faganel) obeh pridig je tipografski ustreznik rokopisa z vsemi nedoslednostmi, napakami, avtorjevimi popravki in dopolnitvami vred. Ohranja možnost branja tudi prečrtanih delov besedila. Vključeno je tudi podčrtavanje posameznih delov besedila ne glede na to, da obstaja možnost, da gre za beležke ob učenju besedila za retorični nastop.
Kritični prepis (J. Faganel) je tekstnokritična interpretacija obeh besedil, ki upošteva sedem posebej opredeljenih načel (Prim.: A. M. Slomšek, Tri pridige o jeziku, Celje 2001, str. 84-85):
Za izgubljeni rokopis tretje pridige je bil v funkciji t.i. diplomatičnega prepisa izbran skenogram prve objave v Drobtinicah 1849, ki je bil zanesljivo, vsaj kar zadeva zamenjavo bohoričice z gajico, že sočasna tekstnokritična interpretacija.
Med delom za elektronsko predstavitev so bile opravljene dodatne izboljšave diplomatičnih in kritičnih prepisov (M. Ogrin, J. Faganel).
Izvirnim besedilom so dodani še redaktorjevi naslovi; stvarne opombe in komentar pa so še v procesu nastajanja.
Tekstnokritična priprava gradiva je upoštevala najširši vidik uporabe gradiva za potrebe različnih strok, zato je bila temeljna skrb posvečena temu, da se nobena od prvin rokopisa vsaj v eni od interpretacij (faksimile, diplomatični prepis, kritični prepis) ne izgubi ali zabriše oziroma jo je moč prepoznati ali rekonstruirati ne da bi bilo potrebno ponovno pregledovanje rokopisa.
V tem poglavju opišemo pretvorbo digitalnega izvirnika gradiva (dokumenti Word in slike v formatu TIFF v zapis po standardu TEI P4
Pretvorba v je bila narejena v naslednjih korakih:
Opis besedila:
V XML so znaki zapisani po standardu Unicode, za evropske pismenke običajno v kodiranju UTF-8. V delovnih verzijah gradiva smo uporabljali UTF-8 kodiranje neposredno (‘encoding="utf-8"’), v končni obliki pa XML znakovne entitete (npr. ž za ž). Z uporabo teh entitet dosežemo 7bitni zapis gradiva (‘encoding="us-ascii"’), ki je še vedno boljši za izmenjavo.
Poleg običajnih znakov za slovenščino pa najdemo v gradivu (v diplomatičnih prepisih) še naslednje neobičajne znake, kjer za vsakega podamo tudi definicijo iz standarda Unicode:
ſ 017F LATIN SMALL LETTER LONG S * in common use in Roman types until the 18th century * in current use in Fraktur and Gaelic types
ʂ 0282 LATIN SMALL LETTER S WITH HOOK * voiceless retroflex fricativeV tiskani izdaji je dolgi S ponazorjen z obrnjeno vejico, ki ji sledi S. Tudi obrnjene vejice v Unicode ni - se najbliže temu znaku približa cedila. Ta se v Unicode nahaja v dveh oblikah, kot navaden znak (blok Latin-1 Supplement), in kot znak, ki se kombinira (Diacritical Marks):
¸
00B8 CEDILLA
* this is a spacing character
-> other spacing accent characters:
02D8 ˘, 02DB ˛,
0327 ̧ combining cedilla,
0020 , 0327 ̧
̧
0327 COMBINING CEDILLA
* French, Turkish, Azerbaijani
-> 00B8 ¸ cedilla
Kombinirane cedile Microsoft Internet Explorer 6 ne prikaže pravilno,
navadna cedila pa se sicer prikaže pravilno, vendar pa ta rešitev ne
izgleda najbolje.
Verjetno bi bila ‘prava’ rešitev problema uvedba Unicode znaka, ki bi
ga definirali v ‘Private Area Block’, vendar pa smo se na koncu
raje odločili za uporabo znaka za integral, ki dovolj dobro spominja
na dolgi S, poleg tega pa ga podpira večina računalnikov:
∫ XXX INTEGRAL
〟 301F LOW DOUBLE PRIME QUOTATION MARK * may be depicted as low inverse double prime quotation markV zapisu XML uporabljamo kar ta znak, potrebno pa je opozoriti, da prikaza ne podpirajo vse platforme.
Spodaj podamo primer tako zapisanega besedila:
Poglejte ſtare duhovnike, kolko ſe trudijo, kolko putijo ſvoje s’rozhene predrage ovzhize s’velizhat, predrage ovzhi〟 ze, katere vezhnim pogublenju odtet je ſam boshji ∫in nebeſe s’apuſtil, priſhel na ſvet, vſe reve, nadloge ter〟 pet, na krishu vmret, in tok vſe is’velizhat. – Ne ſmeje ...oziroma:
Poglejte ſtare duhovnike, kolko ſe trudijo, kolko putijo ſvoje s’rozhene predrage ovzhize s’velizhat, predrage ovzhi〟 ze, katere vezhnim pogublenju odtet je ſam boshji ∫in nebeſe s’apuſtil, priſhel na ſvet, vſe reve, nadloge ter〟 pet, na krishu vmret, in tok vſe is’velizhat. – Ne ſmeje ...
Za pretvorbo datotek Word v zapis XML je na voljo množica komericalnih programov, pa tudi nekaj prosto dostopnih. Vsem je skupno to, da lahko pretvorba da dobre rezultate samo tam, kjer je dokument Word pisan z uporabo stilov, ne pa z neposrednim oblikovanjem strukture, npr. s tabulatorji. Za pretvorbo smo izkoristili OpenOffice, ki je na odprti kodi temelječa emulacija Microsoft Office. OpenOffice vsebuje tudi urejevalnik besedil, ki prepozna format Word, ima pa lasten zapis datotek v formatu XML.
Vse prejete datoteke smo z urejevalnikom Word združili v eno, in sicer v istem vrstnem redu kot v knjigi (najprej diplomatični in kritični prepis I. in II., nato kritični III.). To datoteko smo nato odprli z OpenOffice Writer in jo shranili kot datoteko s podaljškom .swx. Ta datoteka je stisnjen (zip) arhiv, ki vsebuje večje število datotek, zapisanih v XML po definiciji tipa dokumentov OpenOffice.
Za naše potrebe smo pozornost omejili na datoteko content.xml, ki vsebuje besedilo in oznake za odstavke (<text:p>) ter dele besedila (<text:span>), kjer imajo oboji kazalce v pripisano knjižnico stilov. Ta dokument nam je služil kot vhod za avtomatsko pretvorbo v zapis TEI. Primer tega zapisa podamo spodaj:
<text:p text:style-name="P1">DiplomatiÄni prepis</text:p> <text:p text:style-name="P1"/> <text:p text:style-name="P1"/> <text:p text:style-name="P2">I.</text:p> <text:p text:style-name="P2">Za krĹĄÄansko govorjenje</text:p> <text:p text:style-name="P3"><text:span text:style-name="T1"><text:s text:c="100"/> </text:span><text:span text:style-name="T2"><text:tab-stop/> <text:s text:c="68"/>1825.XIII</text:span></text:p> <text:p text:style-name="P4"><text:span text:style-name="T3"><text:tab-stop/>Na 16 nedelo po BinkuÂŁhtih.</text:span></text:p> <text:p text:style-name="P5"/> <text:p text:style-name="P5"><text:tab-stop/>KâkerĹhanĹkimu govorjenju</text:p> <text:p text:style-name="P5"><text:tab-stop/>nagovor.</text:p> <text:p text:style-name="P6"/> <text:p text:style-name="P7">Takrat bode tebi zheĹt, kader tijiĹti, kateri je tebe po# <text:tab-stop/>5</text:p> <text:p text:style-name="P8">vabil, tebi porezhe: Prijatel, pomekni Ĺe gori. <text:s/>Luk. 14.</text:p> <text:p text:style-name="P6"/> <text:p text:style-name="P5"><text:tab-stop/>Vvod.</text:p> <text:p text:style-name="P9"/> <text:p text:style-name="P10"><text:span text:style-name="T3"><text:tab-stop/> </text:span><text:span text:style-name="T4">1.</text:span><text:span text:style-name="T3"> <text:tab-stop/>Tolko ĹtĂĄnov je na le temu zhaĹnimu Ĺvetu, pa </text:span><text:span text:style-name="T5">vĹih</text:span> <text:span text:style-name="T3"> le</text:span></text:p>
Datoteko v formatu OpenOffice XML smo nato v treh korakih avtomatsko pretvorili v končni generirani zapis TEI P4. Prvi korak, zapisan kot transformacija XSLT, pretvori datoteko v osnovni zapis TEI; tu sicer že vpeljemo nekatere elemente TEI, vendar pa ohranimo informacijo o originalnih stilih, dosti strukture pa je tudi še implicitne. Primer izhoda te transformacije podamo spodaj:
<l rend="P1">Diplomatični prepis</l> <l rend="P2">I.</l> <l rend="P2">Za krščansko govorjenje</l> <l rend="P3"><sic> 1825.XIII</sic></l> <l rend="P4">Na 16 nedelo po Binku£htih.</l> <l rend="P5">K’kerŁhanŁkimu govorjenju</l> <l rend="P5">nagovor.</l> <l rend="P7">Takrat bode tebi zheŁt, kader tijiŁti, kateri je tebe po# 5</l> <l rend="P8">vabil, tebi porezhe: Prijatel, pomekni Łe gori. Luk. 14.</l> <l rend="P5">Vvod.</l> <l rend="P10"><note>1.</note>Tolko Łtánov je na le temu zhaŁnimu Łvetu, pa <hi>vŁih</hi> le</l>
Iz te strukture nato s filtrom, zapisanem v programskem jeziku Perl, poskrbimo za (približno) ostevilčenje vrstic in popravek nekaterih napačnih znakov (npr. ~ namesto č), nato pa rezultat transformiramo z XSLT, tako da še dodatno uredimo zapis TEI. Tu npr. vstavimo elemente za razdelke in opremimo opombe z left/right zaznamkom, prevedemo pa tudi posebne znake v skladu z opisom zgoraj. Primer zapisa, ki ga dobimo s takšno avtomatsko pretvorbo, je podan spodaj:
<div> <head>Diplomatični prepis</head> <head>I.</head> <head>Za krščansko govorjenje</head> <lg> <l><sic>1825.XIII</sic></l> <l>Na 16 nedelo po Binkuſhtih.</l> <l>K’kerſhanſkimu govorjenju</l> <l>nagovor.</l> <l n="5">Takrat bode tebi zheſt, kader tijiſti, kateri je tebe po〟</l> <l n="6">vabil, tebi porezhe: Prijatel, pomekni ſe gori. Luk. 14.</l> <l n="7">Vvod.</l> <l n="8"><note rend="left">1.</note>Tolko ſtánov je na le temu zhaſnimu ſvetu, pa <hi>vſih</hi> le</l> <l n="9">eden pokliz: doſezhi nebeshko kraleſtvo.</l> <l n="10">Od ſvetliga zeſarja na ſedeshu ſlatim do <del>berazha</del> ſroma〟</l> <l n="11">ka per palzi beraſhki je vſaki ſtan Bog is’volil</l> <l n="12">in k’nebeſhkim veſelju povabil; ſrezhen je zhlovek</l> <l n="13">v’vſakimu ſtanu, ako dolshnoſti ſvoje dopolni,</l> <l n="14">s’akaj takrat pride goſpodar nebeſ ino s’emlje, ki</l>
Ta zapis sicer vsebuje celotno besedilo in precejšnje število zahtevanih oznak, ima pa še pomankljivosti in napake, ki jih je potrebno odpraviti z ročno redakcijo. Tako npr. vidimo zgoraj, da je ‘1825.XIII’ posebej označen kot neprepoznan stil, da ‘Luk. 14’ ni bil prepoznan kot opomba in da se oštevilčenje vrstic začne šele s 5. Za lažjo ročno redakcijo je pretvorba tiste vrstice, kjer ni bila najdena številka v intervalu 5 vrstic, označila kot negativne npr. <l n="-99">,
Za ročno redakcijo je potrebno izbrati urejevalnik, ki podpira XML; seznam različnih urejevalnikov je dostopen tule, mi pa smo, pod operacijskim sistemom Windows XP, preizkusili naslednje :
Kot dober kompromis med uporabnostjo in ceno smo za urejevalnik XML izbrali Oxygen 2.0.3.
Avtomatsko pretvorjenemu gradivu je na ZRC sledila ročna redakcija. V prvi fazi smo popravili oziroma vnesli tiste oznake, ki jih avtomatska pretvorba ni (pravilno) zajela, ali pa so bile napake v izvirniku, je pa označevanje bilo neproblematično:
V drugi, spet večinoma ročni redakciji, smo pod drobnogled vzeli primere, za katere ni bilo jasnega označevanja. Proces razjasnjevanja teh napak in izjem je s seboj prinesel tudi dosti revizij uporabe že sprejetih elementov, tako, da je šele v tej fazi nastal dokončen opis uporabe posameznih oznak.
Podroben opis (debate okoli) sprememb je podan v arhivu, tu pa omenimo samo važnejše:
V zadnji fazi smo napisali glavo TEI (več o tem v poglavju Glava TEI), ter naredili pretvorbe v HTML, ki naredijo po vrsticah vzporedno diplomatično/kritično izdajo. Izdelali smo mrežno predstavitev projekta in e-Slomška, ter jo dali na splet z začasnim in ne objavljenim naslovom. Ta, pilotska izdaja je nato služila kot osnova za ponoven pregled materiala.
Na osnovi mrežno predlogo smo material ponovno pregledali in popravili razne napake, ki so se bodisi prikradle v gradivo ob konverziji, ali pa so bile že v knjižni izdajo. Predvsem je vzporedni prepis pokazal na nedoslednosti in pomanjkljivosti v označevanju, predvsem v kritični izdaji. Rezultat te redakcija je bilo besedilno gradivo v končni obliki.
Gradivo je zapisano skladno s TEI P4. Formalna skladnost je preverjena z mehanizmom XML DTD-jev. Struktura gradiva je v največji meri opisana v priporočilih TEI, konkretna uporaba za naš projekt pa v glavi TEI gradiva in v nadaljevanju pričujočega poročila. Tu opišemo naš DTD, makro-strukturo gradiva, zgradbo strani, zgradbo vrstic, označevanje popravkov ter faksimile.
Za validacijo gradiva smo uprabili DTD izveden iz TEI P4. Za definicijo konkretnega DTD je potrebno TEI najprej parametrizirati. Za trenutno verzijo smo izbrali naslednje module TEI:
Na osnovi teh modulov smo, s pomočjo TEI Pizza Chef avtomatično generiral DTD v eni datoteki, ki ga lahko uprabljamo za preverjanje celotnega gradiva, skupaj z glavo. Vendar pa ta DTD vsebuje veliko elementov, ki jih ne bomo uprabljali, oziroma jih ne uprabljamo v trenutni verziji gradiva. Za bolj kontrolirane popravke gradiva smo zato ročno določili še drug, minimalen DTD, ki vsebuje samo elemente in atribute, ki jih dejansko uprabljamo v gradivu, ob tem pa tudi ne zajema glave TEI.
Glava TEI (glej The TEI Header) vsebuje podatke, ki gradivo dokumentirajo. Sestavljena je iz opisa vira, opisa redakcijskih principov, opisa dostopnosti, distributerja, itd.
Če je pričujeoče poročilo opisno, pa glava gradiva natančno dokumentira posamezne vidike gradiva. Glava je v HTML inačici dostopna skupaj z ostalim gradivom v HTML, v nadaljevanju pa predstavimo njene posamezne dele.
Prvi del glave vsebuje atribute elementa <teiHeader> ter opis datoteke <fileDesc>:
<teiHeader id="sl.H" type="text" lang="sl" status="update"
creator="ET" date.created="2003-07-03" date.updated="2003-10-08">
<fileDesc>
<titleStmt>
<title>TRI PRIDIGE O JEZIKU (eIZDAJA)</title>
<author><name>Anton Martin Slomšek</name> - avtor</author>
<author><name>Jože Faganel</name> - avtor dodatnega besedila</author>
<respStmt>
<name>Tomaž Erjavec</name>
<resp>Definicija strukture TEI, pretvorba v TEI</resp>
</respStmt>
<respStmt>
<name>Matija Ogrin</name>
<resp>Redakcija zapisa TEI</resp>
</respStmt>
</titleStmt>
<editionStmt><edition>Verzija 1.0</edition></editionStmt>
<extent>184 kB</extent>
<publicationStmt>
<distributor>
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU
</distributor>
<pubPlace>http://nl.ijs.si/et/project/eSlomsek/</pubPlace>
<availability status="free">
<p>Delo je prosto dostopno.</p>
</availability>
</publicationStmt>
<sourceDesc>
<bibl id="COBISS.114177536">
<monogr>
<title>Tri pridige o jeziku</title>
<author><name>Anton Martin Slomšek</name> - avtor</author>
<author><name>Jože Faganel</name> - avtor dodatnega besedila</author>
<imprint>
<publisher>Mohorjeva družba</publisher>
<pubPlace>Celje</pubPlace>
<date value="2001">2001</date>
</imprint>
</monogr>
<note id="COBISS-114177536" type="COBISS uporabniški polni">
VRSTA GRADIVA........... : monografska publikacija, tekstovno gradivo, tiskano<lb/>
ISBN.................... : 961-218-363-5<lb/>
DRŽAVA IZIDA............ : Slovenija<lb/>
LETO IZIDA.............. : 2001<lb/>
JEZIK BESEDILA/IZVIRNIKA : slovenski /<lb/>
VRSTA VSEBINE/LIT. VRSTA : / govor<lb/>
AVTOR................... : Slomšek, Anton Martin - avtor<lb/>
ODGOVORNOST............. : Faganel, Jože - avtor dodatnega besedila - urednik
// Smerke, Marjan - fotograf<lb/>
NASLOV.................. : Tri pridige o jeziku<lb/>
IMPRESUM................ : Celje : Mohorjeva družba, 2001<lb/>
TISKARNA................ : . - (Ljubljana : Hren)<lb/>
FIZIČNI OPIS............ : 87 str., 29 cm<lb/>
PREDMETNE OZNAKE........ : // Slomšek, Anton Martin, škof (1800-1862) - Pridige
// Slovenščina - Govorjeni jezik<lb/>
PREDMETNE OZNAKE........ : pridige // faksimile<lb/>
UDK..................... : 811.163.6'271.1"18"(042), 252(081)<lb/>
UDK ZA STATISTIKO....... : 81<lb/>
COBISS.SI-ID............ : 114177536<lb/>
</note>
</bibl>
</sourceDesc>
</fileDesc>
Sledi opis zapisa <encodingDesc>:
<encodingDesc>
<projectDesc>
<p>Projekt elektronskih znanstvenokritičnih izdaj slovenskega slovstva</p>
</projectDesc>
<editorialDecl>
<normalization>
<p>Besedilo je dostopno v faksimilu in dveh prepisih:
diplomatičnem in kritičnem. Diplomatični je čim bolj veren
izvornemu besedili, tako po strukturi (vrstice) kot po
leksiki. Kritični normalizira diplomatični prepis na več
načinov: upošteva popravke avtorja, vnese popravke avtorjevih
napak, besede pa zapiše bliže današnji normi.</p>
</normalization>
</editorialDecl>
<tagsDecl>
<tagUsage gi="text" occurs="1">Besedilo:
celotno besedilo gradiva, skupaj (v prihodnje) z opombami urednikov.</tagUsage>
<tagUsage gi="body" occurs="1">Telo besedila:
vsebuje tri pridige v različnih prepisih.</tagUsage>
<tagUsage gi="div" occurs="5">Razdelek:
po dva za prvi dve pridigi (diplomatični in kritični
prepis) in eden za zadnjo, za katero obstaja samo kritični prepis.
Atributi:
številka pridige (n = "1", "2", "3"),
zvrst prepisa (type = "dipl", "crit"),
identifikator (id = "sl1d", "sl1k", "sl2d", "sl2k", "sl3k")
</tagUsage>
<tagUsage gi="head" occurs="15">Glava:
naslovi razdelkov, po trije (naslov pridige, zaporedna rimska številka, vrsta prepisa)
za vsako pridigo; naslovi niso del izvirnika, pač pa izvirajo iz tiskane verzije.
</tagUsage>
<tagUsage gi="pb" occurs="41">Prelom strani:
loči med seboj strani po faksimilu.
Atributi: id
</tagUsage>
<tagUsage gi="lg" occurs="41">Skupina vrstic:
združuje vrstice, ki se nahajajo na eni strani faksimila.
Atributi:
identifikator (id = "sl1k-img.1", ..., "sl3k-img.9")
zaporedna številka strani znotraj pridige (n = "1", "2", ...)
</tagUsage>
<tagUsage gi="l" occurs="1533">Vrstica:
ena vrstica iz faksimila.
Atributi:
identifikator (id = "sl1d.1", ..., "sl3k.301"),
zaporedna številka vrstice znotraj pridige (n = "1", "2", ...),
poravnava vrstice (rend = "right", "center", "left"),
ustrezna vrstice iz drugega prepisa (corresp = "sl1k.1", ...)
</tagUsage>
<tagUsage gi="note" occurs="159">Opomba:
Slomškovi pripisi k besedilu.
Atributi: pozicija opombe (place = left, right, inline, foot)
</tagUsage>
<tagUsage gi="date" occurs="3">Datum:
pojavlja se samo v kritičnih prepisih.</tagUsage>
<tagUsage gi="gap" occurs="4">Vrzel:
označuje mesto,
kjer je besedilo na izvriniku uničeno, in zato ni bilo prepisano.</tagUsage>
<tagUsage gi="emph" occurs="83">Poudarjeno:
označuje besedilo, ki ga je avtor podčrtal.</tagUsage>
<tagUsage gi="hi" occurs="12">Izpostavljeno:
označuje besedilo,
ki je tipografsko različno od sobesedila.
Atributi:
izpis (rend = "sup" #IMPLIED),
</tagUsage>
<tagUsage gi="corr" occurs="3">Popravek:
označuje nekaj primerov popravljenega besedila; vsebuje vedno tako <add> kakor
<del></tagUsage>
<tagUsage gi="add" occurs="181">Dodano:
označuje besedilo, ki ga je avtor ali urednik dodal k sobesedilu.</tagUsage>
<tagUsage gi="del" occurs="133">Izbrisano:
označuje besedilo, ki ga je izbrisal avtor ali pa urednik.</tagUsage>
</tagsDecl>
</encodingDesc>
Potem pride opis profila <profileDesc>, kjer definiramo identifikator za slovenski jezik, ter seznam ‘rok’, ki se uprabljajo pri popravkih. Ta element je del modula TEI.transcr, in je opisan v 18.2.1 Document Hands.
<profileDesc>
<langUsage>
<language id="sl">Slovenščina</language>
</langUsage>
<handList>
<hand id="AMS" scribe="Anton Martin Slomšek" first="yes"/>
<hand id="JFA" scribe="Jože Faganel"/>
<hand id="MOG" scribe="Matija Ogrin"/>
<hand id="TER" scribe="Tomaž Erjavec"/>
</handList>
</profileDesc>
Na koncu sledi se opis sprememb <revisionDesc>, ki pa ga ne navajamo.
Celotno gradivo ima v TEI naslednjo strukturo elementov:
<TEI.2>
<teiHeader>
[Glava gradiva]
</teiHeader>
<text>
<body>
<div>
<head>[Naslov razdelka]</head>
[Ostali (pod)naslovi razdelka]
<lg>
<l>[vrstica]</l>
[Ostale vrstice]
</lg>
<pb/>
[Ostale strani]
</div>
[Ostali razdelki]
</body>
<!--back>
[Tekstnokritične opombe]
</back-->
</text>
</TEI.2>
Kot vidimo, je korenski element (kot v vseh s TEI skladnih dokumentih) <TEI.2>, ki vsebuje glavo TEI in besedilo. Besedilo je sestavljeno iz telesa <body> v prihodnje pa še dodatka, zapisanega kot <back>. Telo vsebuje pridige, dodatek pa tekstnokritične pripombe na besedilo.
Telo je sestavljeno iz serije razdelkov <div>. Vsega skupaj je osem razdelkov, po trije za prvi dve pridigi (faksimile, diplomatični, kritični prepis) in dva za zadnjo, za katero ne obstaja diplomatični prepis.
Razdelki v telesu so opremljeni s številko pridige (n = 1, 2, 3), z zvrstjo prepisa (type = facs, dipl, crit) ter z identifikatorjem, takole:
<div id="sl1f" corresp="sl1d sl1k" n="1" type="facs"> ... </div> <div id="sl1d" corresp="sl1f sl1k" n="1" type="dipl"> ... </div> <div id="sl1k" corresp="sl1f sl1d" n="1" type="crit"> ... </div> <div id="sl2f" corresp="sl2d sl2k" n="2" type="facs"> ... </div> <div id="sl2d" corresp="sl2f sl2k" n="2" type="dipl"> ... </div> <div id="sl2k" corresp="sl2f sl2d" n="2" type="crit"> ... </div> <div id="sl3f" corresp="sl3k" n="3" type="facs"> ... </div> <div id="sl3k" corresp="sl3f" n="3" type="crit"> ... </div>
Vsak razdelek je nato sestavljen iz treh naslovov, označenih s <head> (naslov pridige, zaporedna rimska številka, vrsta prepisa); ti niso del izvirnika, pač pa izvirajo iz tiskane verzije.
Struktura razdelka je odvisna od tega, ali je to faksimile ali pa prepis. Faksimile ene pridige je enostavno zapisan kot seznam (slik); bolj podrobno ga obdelamo v posebnem razdelku.
Vsaka stran prepisa je zapisana kot skupina vrstic, <lg>, ki ji sledi oznaka za prelom, <pb/>. Naša uporaba <lg> (in <l>) za zapis stani oziroma vrstice proze je nestrandardna, saj so v TEI ti elementi mišljeni samo za kitice in vrstice v poeziji in drami.
Skupine vrstic so tudi opremljene z identifikatorji, ter s kazalci na identifikatorje faksimilov; spodaj podamo primer:
<div id="sl1k" corresp="sl1d sl1f" n="1" type="crit"> <head>I.</head> <head>Za krščansko govorjenje</head> <head>Kritični prepis</head> <lg id="sl1k-img.1" corresp="sl1f.1" n="1"> ... </lg> <lg id="sl1k-img.2" corresp="sl1f.2" n="2"> ... </lg> <lg id="sl1k-img.3" corresp="sl1f.3" n="3"> ... </lg> ...
Vrstice, <l>, nosijo osnovno strukturo gradiva, saj se znotraj njih pojavlja besedilo, pa tudi oznake za izpostavljeno besedilo, popravke in opombe. Poleg tega služijo vrstice kot povezovalna enota med diplomatičnim in kritičnim prepisom.
Vsaka vrstica ima pripisano zaporedno številko znotraj pridige, ki je podana kot vrednost atributa n, poleg tega pa identifikator s številko vrstice in prefiksom ID pridige, npr. za stoosmo vrstico kritičnega prepisa prve pridige id="sl1k.108".
Vrstica ima lahko označeno tudi poravnavo na strani, ki je podana kot vrednost atributa rend; ta je lahko left, center, in right.
Pri prvi in drugi pridigi imajo vrstice tudi navzkrižno povezavo na drugi prepis, ki je zapisana kot vrednost atributa corresp iz modula TEI.linking.
<l id="sl1d.1" corresp="sl1k.1" n="1" rend="right">1825. XIII</l>
...
<l id="sl1d.6" corresp="sl1k.6" n="6">vabil, tebi porezhe: Prijatel, pomekni ſe gori. ...
<l id="sl1d.7" corresp="sl1k.7" n="7" rend="center">Vvod.</l>
...
<l id="sl1k.6" corresp="sl1d.6" n="6">vabil, tebi poreče: Prijatelj, pomekni se gori. ...
<l id="sl1k.7" corresp="sl1d.7" n="7" rend="center">Uvod</l>
...
<l id="sl3k.301" n="301" rend="right">Slomšek</l>
Vrstice nato vsebujejo besedilo, lahko pa tudi opombe in popravke avtorja v diplomatičnem prepisu ali urednika v kritičnem.
Opombe, <note> (glej tudi TEI P4 6.8 Notes, Annotation, and Indexing) v telesu besedila označujejo Slomškove pripise, ki večinoma zabeležijo vir ali pa številko razdelka, npr. ‘Luk. 14.’, pripisane pa so v glavnem na zunanjem robu lista.
Pozicija opombe je označena z atributom place, ki je za opombe ob robu bodisi place="left" ali place="right". Nekatere opombe (viri) pa so zapisani tudi v kontekstu besedila v vrstici - ti so označeni s place="inline".
<l><note place="left">1.</note>Veselo hodi popotnik.. <l rend="center">ga hozhem hvaliti. <note place="inline">Sir. 51,30</note></l> ... Prijatelj, pomekni se gori. <note place="right">Luk. 14.</note></l>
Posebej problematični sta opombi pod črto, ki se pojavita v kritičnem prepisu tretje pridige. Izvirnik te je tiskan in ima zato v mnogočem drugačno zgradbo kakor rokopisi. Če je pri slednjih razdelitev na vrstice še deloma opravičljiva, predstavljajo opombe pod črto problem, saj so sestavljene iz več vrstic. Če bi hoteli te vrstice združiti v skupno opombo, bi <note> moral biti dovoljen kot neposredni naslednik <lg>, kar pa ni. To označevanje je del širšega problema uvedbe retorične strukture v kritične prepise. Zaenkrat smo problem ‘rešili’ tako, da vsaka vrstica opombe pod črto vsebuje <note place="foot">. Poleg tega, da eno opombo označi kot serijo <note>, ima trenuten zapis tudi slabost, da ne označi povezave med sidrom in opombo, pač pa sidrno znamenje samo obeleži s <hi>:
<l n="1" rend="center">Dolžnost svoj jezik spoštovati<hi>*)</hi></l> ... <l n="27"><note place="foot"><hi>*)</hi> Pridiga, povedana v Možburzi na Koroškem binkoštni pone-</note></l> <l n="28"><note place="foot">delek 1838.</note></l>
Podoben problem se pojavi tudi ob drugem motu na začetku druge pridige, ki je dolg več vrstic in pripisan na desno ob besedilu. Trenutno je ta moto zapisan v svojih vrsticah (torej ne skupaj z besedilom, pač pa pred njim), kjer je vsaka vrstica posebej označena z opombo:
<l id="sl2k.7" rend="right"><note place="inline">Gospod, kdo bo prebival</note></l> <l id="sl2k.8" rend="right"><note place="inline">v tvojem šatorji, kdo bo po-</note></l> <l id="sl2k.9" rend="right"><note place="inline">čival na tvoji sv. gori? On ki ne-</note></l>
V tem poglavju opišemo elemente, ki označujejo posebna mesta v besedilu. To besedilo je bodisi vizualno ali pa pomensko drugačno od ostalega besedila. Elementi po eni strani označujejo tipografsko različno besedilo ali pa uničeno besedilo (c.f. TEI P4 18.2.4 Use of the Gap, Del, Damage, Unclear and Supplied Tags in Combination), ali pa popravke v besedilu (c.f. TEI P4 18.1 Altered, Corrected, and Erroneous Text). Popravke v diplomatičnem prepisu je napisal avtor, v kritičnem pa urednik - za oboje popravke uporabljamo iste elemente, vendar 'roko' popravka ločimo z uporabo atributa hand. Ta ima kot svojo vrednost IDREF za osebo, ki je popravek vnesla. Trenutno uprabljamo dve vrednosti, hand="AMS" za A. M. Slomška, in hand="JFA" za J. Faganela.
V gradivu smo uporabili naslednje elemente:
<l n="96"><corr><del hand="JFA">1<hi rend="sup">va</hi></del><add hand="JFA">prva</add></corr> žila je laž. Vsegamogočen Stvarnik in moder</l>
V bodoče bi morda v kritične prepise uvedli označevanje retorične zgradbe pridig. Ta premik bi kritičnost prepisa uvedel tudi v označevanje, saj bi dodali interpretativne oznake v prepis posamezne pridige, in sicer <div>, <head>, <date>, <p>, itd.;
Dosedanje vrstice <l>, bi nadomestil prazen element za prelom vrstice <lb/>. Potrebno je opozoriti, da tak premik prinese s seboj precej težav pri nadaljnem procesiranju povezave med prepisoma, saj postane XML drevesna struktura diplomatičnih in kritičnih prepisov različna; v prvih je lb/l, v drugih pa, v splošnem div/p.
Trenutno smo uvedli v gradivo en sam element retorične strukture, in sicer <date>, ki se pojavlja na dveh mestih:
<div id="sl1k" corresp="sl1d" n="1" type="crit">
<head>I.</head>
<head>Za krščansko govorjenje</head>
<head>Kritični prepis</head>
<lg id="sl1k-img.1" n="1">
<l id="sl1k.1" corresp="sl1d.1" n="1" rend="right">
<date>1825. XIII</date>
</l>
<l id="sl1k.2" corresp="sl1d.2" n="2" rend="center">
Na 16. nedeljo po Binkuštih.
</l>
...
<div id="sl2k" corresp="sl2d" n="2" type="crit">
<head>II.</head>
<head>Jezik je vir dobrega in zla</head>
<head>Kritični prepis</head>
<lg id="sl2k-img.1" n="1">
<l id="sl2k.1" corresp="sl2d.1" n="1">
<note place="left"><date>1829</date></note>
<note place="right">X</note>
</l>
<l id="sl2k.2" corresp="sl2d.2" n="2">
<note place="left"><date>1841</date></note>
Godvanje sv. Janeza Napomucena.
</l>
Rokopisa prvih dveh pridig (8 strani vsak) sta bila najprej preslikana na diapozitive 6x9cm ti pa nato digitalizirani v ločljivosti 300dpi in shranjena v formatu TIFF. Vsaka od teh 16ih datotek je velika med 10 in 20 MB. Tretja (tiskana) pridiga (9 strani) je shranjena v formatu JPEG, formata (približno, saj so si med seboj različne) 800 x 1400, pri čemer so te datoteke velike med 200 in 300 kB. Za prikazovanje preko medmrežja (in zradi zanemarljive izgube kvalitete) smo TIFF datoteke prvih dveh pridig pretvorili v JPEG podobnih dimenzij kot pri tretji pridigi. Naredili smo tudi pomanjšavo slik posameznih listov. Vse slike so zbrane v skupnem direktoriju img/.
V zapisu TEI so, za vsako pridigo, faksimili zapisani v svojem razdelku, <div>, ki nato vsebuje seznam, <list> ta pa, za vsako stran po en <item>. Tu so zbrane slike ene strani v različnih formatih in različnih dimenzij, v elementih <figure>, ki uprablja (nestrandardni) atribut url. Ilustrirajmo s primerom:
<div id="sl1f" corresp="sl1d sl1k" n="1" type="facs">
<head>I.</head>
<head>Za krščansko govorjenje</head>
<head>Faksimile</head>
<list>
<item corresp="sl1d-f.1 sl1k-f.1" id="sl1f.1" n="1">
<note place="inline">Faksimile, pridiga I, stran 1</note>
<figure type="jpeg" url="img/sl1-01.jpg"/>
<figure type="thmb" url="img/sl1-01_t.jpg"/>
</item>
...
Ko je besedilo zapisano v XML/TEI, je iz njega možno avtomatsko generirati večje število izvedenih formatov. Pretvorbe se izvršijo z jezikom XSLT, ki lahko iz XML zapisa generira HTML ali kakšno drugo obliko. Trenutno smo implementirali XSLT stil za mrežni izpis, ki se zgleduje po knjižni izdaji, uvede pa tudi določene izboljšave.
Pretvorba izdela kazalo po pridigah, ki se izpiše na začetek gradiva. Temu sledi prikaz glave TEI (v slovenskem jeziku), nato diplomatični in kritični prepis, nato pa avtomatsko generirani po vrsticah poravnana vzporedni prepisa.
Prepis vsake pridige je razdeljen na strani, pri čemer je vsaka stran zapisana kot tabel, ki ima na levi strani pomanjšani faksimile (s klikom nanj pridemo do slike v polni velikosti), na desni pa prepis. Tudi prepis je zapisan kot tabela, kjer vsaka vrstica vsebuje indeks vrstice, levo opombo (če je), besedilo vrstice in desno opombo (če je). Poudarjeno besedilo, popravki itn. so izpisani kot v izvirnem tiskanem gradivu, s podčrtaji, prečrtaji, poravnanim besedilom, itd.
Trenutno se celotno gradivo izpiše kot ena datoteka HTML - zaradi velikosti verjetno ta rešitev ni primerna za uporabo preko medmrežja, vsaj na počasnih povezavah.
Tuja:
Hladnikov seznam naslovov: