|
nemške, al’ prijetnej tud pesmi slovenske, ki se
lepo gladko |
|
|
|
zlagajo in po nebeško naše srce razveselijo. Za tega |
|
|
|
del Slovenci po vseh krajih tako radi pojo. –
Kdor svoj |
|
3.140 |
|
matern[i] jezik zavrže ter
ga pozabi in zapusti, je zme- |
|
|
|
denemu pjancu podoben, ki zlato v prah potepta
ino ne ve, |
|
|
|
koliko škodo si dela. Slovenji starejši, ki slovenje |
|
|
|
znajo, pa svojih otrok kar slovenjega jezika ne
učijo, so ne- |
|
|
|
hvaležni hišniki, ki svojim otrokom drago domačo reč, |
|
3.145 |
|
slovenski jezik, zapravijo, ki so jim ga njihovi
dedi izro- |
|
|
|
čili. Podobni so taki očetje ino matere slabim gospodar- |
|
|
|
jam, ki svojo očetno gospodarstvo predajo, drugo pohištvo |
|
|
|
kupujejo, posled[nj]ič pa
večdel beraško palico najdejo. – Kar |
|
|
|
je oče dobrega od svojih starih prejel, mora svojem |
|
3.150 |
|
sinu zapustiti, ino kar se je mati od svoje
matere hvalev- |
|
|
|
rednega naučila, bo tudi svoji hčeri zapustila. Materni |
|
|
|
jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih
starih za- |
|
|
|
dobili; skrbno smo ga dolžni hraniti, olepšati ino |
|
|
|
svojim mlajšim zapustiti. Človeški jezik je
talent, katerega |
|
3.155 op. [48- |
|
je nam Gospod nebes ino zem[l]je izročil, da bi z njim baran- |
|
|
|
tali ino veliko dobička storili. Kdor svoj
matern[i] slovenski |
|
|
|
jezik pozabi, malopridno svoj talent zakopl[j]e; Bog bo en- |
|
|
|
bart terjal ino vsi zaničuvavci svojga poštenega
jezika bojo |
|
|
|
v vunajno temo potisnjeni. Oj, ljubi, lep ino
pošten, slo- |
|
3.160 |
|
venski materni jezik, s katerim sem prvič svojo ljubez- |
|
|
|
n[j]ivo mamo ino dobrega
ateja klical, v katerem so me |
|
|
|
moja mati učili Boga spoznati, v katerem sem prvobart |
|
|
|
svojega Stvarnika častil; – tebe hočem kakor najdrajži |
|
|
|
spomin svojih rajnih starejšev hvaležno
spoštovati ino ohra- |
|
3.165 |
|
niti, za tvojo čast ino lepoto po pameti,
kolikor premorem, |
|
|
|
skrbeti; v slovenjem jeziki do svoje posledne
ure Boga |
|
|
|
najrajše hvaliti; v slovenjem jeziki moje ljube
brate in sestre |
|
|
|
Slovence najraje vučiti ino želim, kakor
hvaležen sin moje |
|
|
|
ljube matere, da kakor je moja prva beseda slovenja |
|
3.170 |
|
bila, naj tudi moja posledn[j]a beseda slovenja bo. – Tudi |
|
3.171 op. -48] |
|
vsak pošten Slovenc ravno to želi; mislim, da
želite ravno |
|
|
|
to tudi vi. Kako se pa naj to po pameti zgodi, v
II. deli poslušajte. |
|
|
|
II. |
|
|
|
Usmilen Bog, vsegamogočni Stvarnik je človeku dušo |
|
3.175 |
|
ino truplo dal. Truplo potrebuje poštenega oblačila, |
|
|