Trške in poklicne prisege

Izdaji na pot

Gor: Uvod. Slovenska prisežna besedila trških skupnosti in neagrarnih poklicnih skupin do konca predmarčne dobe Naslednji: Pregled besedil, način obravnave in načela objave

Pisatelj Jakob Sket, oče Miklove Zale, je pred skoraj sto tridesetimi leti (1885) v sklepu k svoji objavi vetrinjske prisege – različici veliko pozneje odkrite prisege iz trga Grebinj – zapisal v zvezi s starejšimi slovenskimi uradnimi zapisi te besede: »Ker se ne moremo ponašati z obširnimi pisanimi ali v skalo vrezanimi spomeniki, dojde nam dobro vsaka še tako skromna betvica. Sleherna nam živo dokazuje, da jo je stvarila nujna sila.«1 Zadnja misel o »nujni sili« je v veliki meri točna, čeprav odkrivamo tudi uradovalna pisanja, ki pričajo o večji vlogi pisane slovenščine, zlasti v nekaterih okoljih ob vzhodni etnični meji. Od objave Sketovih besed do danes se je tudi »skromnih betvic« nabralo kar nekaj in odkrivanje novih kljub prečesanosti arhivov in knjižnic še ni prišlo čisto do konca. Tako počasi nastaja zgradba, v kateri imajo svoje mesto sklenjene skupine starejših slovenskih uradovalnih besedil.

Pričujoča objava se konceptualno navezuje na elektronsko objavo mestnih prisežnih besedil (2009), prvega celotnega nabora znanih slovenskih priseg enega tipa ustvarjalcev do začetka 19. stoletja.2 Tokratni nabor priseg pokriva dve področji – trške skupnosti in neagrarne poklicne skupine –, za kateri se je pokazalo, da sta med prisežnimi besedili v slovenščini, nastalimi pred letom 1848, zastopani še precej slabše kot mesta, čeprav je bilo na Slovenskem več kot trikrat toliko trgov kakor mest in so bili ti po jeziku prebivalstva tudi precej bolj slovenski. Objava zajema 18 že objavljenih, še neobjavljenih in novoodkritih prisežnih besedil, nastalih med začetkom drugega desetletja 17. stoletja (1611–1614) in predmarčno dobo (okoli leta 1840). Trške skupnosti zadeva 11 oziroma 12 besedil (eno je v dveh različicah), od katerih skoraj vsa izvirajo iz trških pisarn šestih slovenskih trgov na Štajerskem, eno je s Koroškega, edino s Kranjskega pa je zapis prisege trških predstavnikov pred sodiščem v Ljubljani. Poklicne skupine so zastopane s šestimi prisegami različne provenience: dve sodni – čevljarjev in usnjarjev iz Višnje Gore in zidarjev s Kranjskega – sta nastali v Ljubljani, dve rudarski službeni prisegi v Idriji in dve cehovski službeni prisegi v Črenšovcih v Prekmurju.

Tako kot pri objavi mestnih priseg so upoštevana samo prisežna besedila. Drugih slovenskih uradovalnih zapisov, nastalih v trških pisarnah ali zadevajočih trške skupnosti kot takšne, v primerjavi s prisegami ni tako malo, toda prav vsa izvirajo iz Središča ob Dravi in so po večini kajkavska (gl. Središče ob Dravi, točka 9). V trgih je sicer zagledalo luč sveta še nekaj drugih slovenskih uradovalnih zapisov svetnega in cerkvenega izvora, ki jih v ožjem smislu ni mogoče uvrščati k trški sloveniki, četudi se nekateri po vsebini navezujejo na trško okolje in ljudi, denimo sodne prisege posameznih tržanov pred netrškimi organi.3 Skromno pisno poslovanje v slovenščini pri neagrarnih poklicnih združenjih (cehih) pa je pustilo sledove v dveh cehovskih zapisnikih iz Metlike in Loža4 ter v edinem samostojnem slovenskem cehovskem dokumentu – dopisu metliškega čevljarskega ceha.5

Prednostni namen pričujoče objave je predstaviti besedila v obliki faksimila, diplomatičnega in kritičnega prepisa, da bodo z ustreznim komentarjem na voljo za nadaljnja preučevanja. Obravnava se osredotoča na zgodovinski vidik: na okoliščine in čas nastanka priseg, njihovo dosedanjo obravnavanost, kratko vsebino, vlogo v družbenem okolju ter siceršnji pomen. Kot nejezikoslovec se zgolj dotikam jezikovnih in pravopisnih značilnosti, natančneje pa obravnavam besedišče. Cilj obravnave ni uravnotežena enciklopedična prezentacija vsake besedilne enote; večjo ali manjšo pozornost posvečam različnim vidikom, pri čemer je kriterij specifičnost posameznega besedila oziroma sklopa besedil.

Opombe
1.
J.(akob) Sket, Koroško-slovenska prisega od leta 1601. Kres. Leposloven in znanstven list V (1885), str. 58–59.
2.
Boris Golec, Mestna prisežna besedila v slovenskem jeziku do začetka 19. stoletja. Ljubljana : Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2009 (http://nl.ijs.si/e-zrc/prisege/html).
3.
Za najzgodnejši prisežni obrazec, po katerem so prisegali tudi tržani, je mogoče šteti ljubljanski obrazec rekatolizacijske komisije, domnevno iz leta 1600 (objava: (Peter) Hicinger, Zgledi slovenščine iz 16. stoletja. Kmetijske in rokodelske novice 16 (1858), št. 27, str. 211).
4.
Najzgodnejši so slovenski vpisi v cehovsko knjigo čevljarskega ceha iz obdobja 1599–1695 (objava: Modest Golia, Slovenica v spisih metliškega čevljarskega ceha. Zgodovinski časopis 5 (1951), str. 215–221). Iz druge polovice 18. stoletja, najpozneje od leta 1752 dalje, izvirajo danes pogrešani zapisniki čevljarskega in usnjarskega ceha v Ložu (Andrej Lavrič, Čevljarska in usnjarska zadruga v Ložu. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 19 (1909), str. 116–123).
5.
Dopis metliškega čevljarskega ceha mestnemu svetu in občini je nastal leta 1676 (objava: M. Golia, Slovenica v spisih, str. 220–221).

Gor: Uvod. Slovenska prisežna besedila trških skupnosti in neagrarnih poklicnih skupin do konca predmarčne dobe Naslednji: Pregled besedil, način obravnave in načela objave



Boris Golec. Datum: 2011-07-28
Avtorske pravice za besedilo te izdaje določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva–Brez predelav 2.5 Slovenija.