Jebačin Anton, slikar, v Lj. r. 11. marca 1850, u. 4. sept. 1927. Slikarstva se je učil pri Borovskem, pozneje je pomagal Wolfu, Ogrinu, Juriju Šubicu in Jos. Kastnerju, mnogo več je delal samostojno. Slikal je freske in oljne slike. Ko je pomagal Wolfu, je naslikal sv. Petra in Pavla za Zagorje ob S. Mnogo je naslikal križevih potov, na pr. za Ig 1882, Bled, Leskovec, frančiškansko cerkev v Gorici, Rakitno, Planino na Notr., Šmarje pri Grosupljem 1884, Radeče pri Zid. m. 1910, Sv. Katarino pri Medvodah, Šmartno pri Litiji (1913 fresco), Žalino 1911, Besnico, Drašice pri Metliki 1912, za kapelico Žalostna M. B. na Hribcih pri Moravčah. Napravil je za župnika v Zgoniku sliko sv. Alojzija, sv. Antona, sv. Jožefa, Srca Jezusovega; za Škocjan pri Mokronogu portret Ignacija Knobleharja 1923; M. B. za Brezovico. Ornamentalno je okrasil cerkev na Črnučah in v Velesovem; figuralno pa cerkev v Preski, kapelo v zavodu sv. Stanislava v Šent Vidu, uršulinsko cerkev v Škofji Loki, cerkev na Bohinjski Beli 1907, v Leskovcu, v Sori, v Smledniku 1909, svetišče v Mengšu, cerkev v Proseku 1920/21, na Opčini 1922. Umil je freske v lj. stolnici, v semeniški kapeli in v Postojni, z Mat. Sternenom je popravil 1925 freske v frančiškanski cerkvi v Lj. — Slika: IS 1928, 99. St.