Predgovor.

Veliko je she ſzer némſhkih bukev od zhbélne reje, v’ kterih je vſe sapopadeno, kar ſe od zhebél. kolikor je v’ ſtanu zhlovéſhki um ‘njih ſkrivnoſtno naturo smodrovati, govoriti more, pa ſlovénſkih tazih bukev je malo; in ſhe tih, ktére ſo, ſe je, slaſti Krajnzu, ſilno teshko ſ’ pridam poſlushiti.

Anton Janſha, Goréniz, is Rodinſke fare, zhigar zhbelnják ſhe dan danaſhnji 60 ſtopinj od nóve Breshniſhke farne zérkve ſtoji, je savolj ſvoje zhbelarſke umétnoſti tako ſlovil, de je bil od ranze ˛Svitle Zeſarize Marije Teresje na Dunaj poklizan, de je tam zhbelarſtvo v’ ozhitni ſholi uzhil. Kér ſam ni snal piſati, je dal ſvoj zhbelarſki

uk na ſvitlobo po Blashi Kumerdeji, Zeljſkim kreſijſkim komiſarji, ki jih je potlej v’ krajnſko preſtavil, s’ nekterimi perſtavki pomnoshil, in v’ Zelji léta 1792 natiſniti dal Janes Golizhnik, fajmaſhter v’ Grishi na ˛Shtajerſkim. Te bukvize, ktere ſo poſebno imenitne sato, ko svirajo od Janſha naſhiga domorodza téga vélziga vajvoda in ozheta zhbelarſtva, ſe najdejo tù in lam ſhe med kmetiſhkim ljudſtvam, in bi bile prav dobre, pa ſo sa kmeta malo predolge, in savolj ſlabe piſarije grosno teshko brati in uméti. Spét druge bukve od zhbelne reje ſo bile dane na ſvitlo v’ Gradzu leta 1831; pa mémo téga, de ſo sa kmeta vſe preobilne, tudi savolj ſhtajerſkiga jesika in novih zherk, ſ’ kterimi ſo natiſnjene, sa Krajnza she zlo niſo.

Drusih ſlovenſkih, Krajnzu umévnih bukev od zhbelarije pa mende ni.

Po tim tazim, miſlim, bi nove bukvize, ktere vſakdanje ravnánje ſ’ zhbelami? s’ osoram na vſe zhaſe in kraje kashejo, ne bile odvezh. Sato ſim ſklenil, in ſzer na vedno nagovarjanje ſvojih

perjatlov, kteri ſo iméli perloshnoſt od prida in ſpeha moje zhbelne reje preprizhati ſe, ſvoje vezhlétne ſkuſhnje, in ſvoje per zhbelarſkih opravilih nabrano ſkuſheno snanje, s’ naſvitlodanjem prizhijozhih, na kratko, kar je mogozhe po gôdu sdélanih, in v’ prav ljudſkim, vſakimu umévnim krajnſkim jesiku natiſnjenih bukviz, tudi drugim manj ſkuſhenim zhbelarjem rasodéti, de bi tako tudi jeſt perpomogel kaj k’ rezhi, ktéra ſe je do sdej premalo zhiſlala, in ne le koriſtno in pridavno, ampak tudi perjétno in kratkozhaſno zhbelarſivo, ktero bi bilo lahko vſaj v’ naſhi, pod pohlévnim podnébjem uſtvarjeni desheli, ne le veliko sboljſhano, temùzh k’ nar bogatijim perhodkam povsdignjeno, kolikor je v’ môji môzhi budil in potiſkal.

Dolsih in viſoko piſanih bukev kmet nima zhaſa, in ſe jih tudi navelizha prebirati, tudi ne more vſiga v’ glavi obdershati, kér je le rozhniga déla vajen, ne pa ſhtudiranja in tuhtanja; in ſvoje kmelavſko délo vnemar puſtili in ſe sgol branja in miſhljenja vlotiti, téga ne more, in to ni njegov

pokliz. Glejte, ljubi kmetizhi! sato ſe vam podajo tukaj prav kratke in umévne bukvize, ki jih lahko vſak v' kratkim zhaſu prebere in vſe v' njih sapopadeno, bres de bi ſi glavo tômil, lahko ume in v' ſpominu ohrani. Deſlravno ſo pa te bukvize kratke, vonder vſe v' ſebi imajo, kar je potreba kmetiſhkimu zhloveku vediti od zhbélne reje, de bo gotov prid is nje imel. Sato je vſe modrovanje in preiſkovanje uzhénih od zhebélj in vſe, kar le prasino radovednoſt paſe in v' goſpodarſki prid ne bije, lêtu ispuſheno, in le to ob kratkim povédano, kar zhbelar mora vediti de per ſvojih zhbelah ne bo sgube, ampak dobizhik imel. In prav to je sa kmeta.

Sato, ljubi zhbelarji! berite radi te bukvize, in ravnajte le per ſvojih opravilih ſ' zhbelami sveſto po njih, in porok ſim vam, de kmalo ne hoſte imeli usroka, nad ſlabim ſpéham ſvojiga zhbelarſtva pertoshiti ſe, in ne bo tolikokrat ſliſhati, de ſ' zhbelarijo nizh ni.

§. 1.
Od zhebél ſploh.

Zhúdimo ſe med toliko ſtvarmi mnosim shivalim in inſektam, kteri ſo tolikanj pervershni, in tako rézhi zhloveſhko rasumnoſt imajo. Pa per natanknim premiſhljevanji in gledanji zhbelniga roja morajo nar vézhi modrijani ſterméti, in klizati s’ vélikim Pavlam: O viſokoſt bogaſtra, modroſti in uzhenoſti boshje! Kako nesapopadlivi ſo njegovi ſklepi, in kako nesvedlive njegove pota! In réſ, zhe bolj natanko ſe zhbélni panj pregleduje, vezh zbudniga ſe ugleda: Letu najdemo nar lepſhi deshélno napravo, nar bolji vladſtvo na ſvetu; le-tu goſpoduje nar vezhi ſpoſhtlivoſt in nesmerna ljubésin do poglavitne perſhone ali kraljize, sa ktere varſtvo in obranjenje je vſak ud deshele perpravljen v’ nevarnoſti laſtno shiviljenje dati. Védna bratovſka ljubesin in edinoſt med

njimi, is ktere ſe vſak sa drusiga do sadnjiga dihleja vadljuje in bojuje, njih varzhnoſt, njih ſerd in pridnoſt sa délo, njih natanknoſt in pervershnoſt, in njih lépi k' naménu ſlushni réd, kteriga s' mnosimi déli in opravili k'ſpehu ſploſhne ſrézhe ohranili, ſe sdi de hozhejo ena drugo sad puſtiti; zhudna ſkupdélavnoſt zbebél, in njih druge poſebne laſtnoſti ſo sgol reſnizhni ſprizhleji, kako mogozhen in moder je ſtvarnik; sato ludi noben zhbélni perjatel, ko bi prav ſzer ne imel nar bolj vterjenih sapopadkov od biſtnoſti neſkonzhniga bitja, ne more Boga tajili, ker mora po premiſhljevanji tih zhudnih umetavſtnih ſtvarí boshjih k’ njegovimu ſposnanju in zheſhenju bujen bili.

§. 2.
Od mnosih plemén ali ſort zhebél.

Troje ſorte zhbéle al buzhéle ¹ ſo, namrezh:

1) Kraljiza, to je matiza, mazhiza al materniza ²; kteriga sadnjiga iména ſe tudi hozhemo dershati,

2) gmanj ali délavne zhbéle, in

3) troli ali trotje.

§. 3.
Od maternize.

Materniza je nekoliko vézhi in veliko daljſhi od délavnih zhebél, raslozhi ſe od njih tudi po farbi, in je mati vſih drusih zhébel. Salo je s' njeno sgubo tudi vſak panj sgubljen, zhe ni v' njem vezh k' isleshenju nore maternize dobre salége, ali pa zhe ſe mu ne da druga materniza. ˛Silno rodovitna je materniza, in samore v' enim létu nad 60000 zhebél roditi. Nje rodovitnoſt ſe ravna po njénim sdravji, po podobi njeniga shivôta, nar vezh pa po njéni ſtaroſti.

Materniza shiví navadno 6 do 7 al tudi 8 let, in je v’ pervih treh letih veliko rodovitniji, kot v’ drusih, sakaj v’ zhetertim in petim létu róji she tri al ſhtiri tedne posneje, kot ena mlaji, in v’ ſheſtim in ſedmim letu po navadi ne róji vezh, in zhe prav róji, ne more vezh leteti, temuzh pade pred ulnjakam na tla. V’ oſmim al ſhe daljnim letu ſtaroſti, velikokrat ſhe pred nje rodovitnoſt slo odjemlje, in ona ſlavi vezhi dél le trolovſko salégo, kar je gotovo

snamnje nje velike ſtaroſti in daljne neperpravnoſti, sato vezhi dél sdej kmalo odmerjè.

De ſe pa ſtaroſt materniz more sa gotovo vediti, morajo bukvize iméti ſe, de ſe rojſtne leta materniz sapiſujejo vanje. Le ſe maternize pervih rojov, kér smiram ſtara materniza s’ njimi gre, ne ſmejo iméti sa mlade maternize, v’ tiſtim letu isleshene, drugazlii ko bi bil roj pevſki roj, to je, roj s’ mlado maternizo, ktéra préd pôje. Skuſhen zhbélar pa she tudi is ſarbe in druge shivotne podobe ugane, koliko bi utegnila materniza ſtara biti. Maternize enake ſlaroſti pa ſo v’ ſtanu navadno le zhbéle ſarne raslozhiti, kér ni vſaka sanje, temùzh isvolijo smed njih vezh, kar ſe per rojéh s’ mladimi maternizami sgodi, eno ſi, mende nar ſtarji in nar radovitniji, po ktéri ſvoje ohranjenje in mnoshenje nar bolj sa gotovi ti upajo, vſih drusih pa, zhe jih je ſhe toliko, ſhe ne porajtajo ne, temùzh raji na ſtari panj nasaj gredo, kakor de bi ktero smed tih nameiti shé isvoljene ſprejele. Sato ſe mora per pojavljanji odvezhnih materniz pasiti, de ſe jim ne vsame prava, to je, od njih shé isvoljena. Nar belj prav pa ſe ſlori, zhe ſe tako dolgo pozhaka, de zhbéle maternize, kar jih je prevezh, ſame odsheno, sakaj zhbéle preganjajo

te maternize shé doſtikrat prezej per vſajanji roja, vezhi del pa jih odshenejo v novim panji sad, kjer ſe na vezher ali jutro drusiga dne bres preteshnige v' hiſhize poviti dajo. Le ſe ne ſmé nikoli dvéh materniz v’ eno jezho vkùp sa preti y ker bi ena drugo umorila.

Nesmerno' ljubesin in nagnjenje zhebél do maternize budi mende njena jim perjetna diſhava, ker od vſih ſtrani vanjo tiſhé in jo objémajo. Njena ſmert ali pobegnjenje is panju, kar zhbéle tudi prezej sazhutijo, napravi veſolno shaljovanje in smeſhnjavo med njimi. Ako po njéni sgubi ni vezh salége, in tedej tudi vezh upanja ne noviga goſpodarja dobiti, ne neha le ſamo vſa delavnoſt med njimi, temùzh sgubé tudi vſe veſelje shivéti in popolnama obupajo, de sadnizh vſe lakoti pomerjo, al ſo pa, maternize iſkaje, od drusih pomorjene. Materniza ni le poglavariza ſvojiga polka temùzh prav sa prav duſha in shivljenje zéliga panju. Po njeni sgubi pogine tudi vſa zhbélna drushina.

Dalje ima materniza tudi kakor druge zhbéle selo al shêlo pa, ſe ga nikoli ne poſlushi, kakor v' ſmertni nevarnoſti, ko bi jo pertiſnil, al pa v' boji ſ' kako drugo maternizo.

§. 4.
Od délavnih zhebél.

Drugo pleme zhebél v’ panji ſo navadne al gmanj zhbéle, al delavne zhbéle, ker morajo vſe delo ſame opravili. Téh je nar vezh v’ panji, in po njih ſhtevilu ſe ravna bogaſtvo panju, zhe ima per tem tudi sdravo maternizo. Rasun simſkih meſzov, ko ne morejo letati in noſiti, niſo nikoli bres déla, in opravljajo ſvoje mnogotere opravila sverſteno, sa ktere jih njih ſtaroſt, njih jim perrojeno ſposnanje potrébnoſti déla, in ſhe druge sadeve mnosih okoliſhin namenijo. Tako ſe upirajo ene s’ notranjim délam, sidajo al napravljajo ſatje, ohranijo s’ buzhenjem in majanjem perutniz gorkoto in sa mlade potrébno toploto v’ panji, al oſkerbljujejo salſgo, in le tretji al zheterti dél jih isléta, med ki ſe imenuje tudi ſterd ³, in roshno al zvetno moko brat, sa kar ſo mende nar ſtarji namenjene, ker ſe vezhi dél ſtare, ki ſe na njih ſivſhi farbi in bolj rasſterganih perutnizah lahko ſposnajo, is panju in v’ panj letati vidijo.

To kar na nogah noſijo, ni voſik, kar eni menijo, ampak le zvetni prah al zvetna moka, ki jo s’ médam sméſhajo, in is tega nekak mleku podoben podmel sa mlado salégo perpravljajo.

Vóſik je is medú od kteriga ſe v’ njih shelodzih lozhi, in ki ga potlej v’ podobi bélih péniz, is ſêbe ispoté, in sa sidanje ſatja obdélajo; sato tudi lahko vſelej v’ panji sídajo in delajo, zhe le doſti medu sa vshitek dobé.

Navadno ne shivé veliko zhes léto; sakaj v’ prejſhnim poletji rojêne odmerjó v’ meſzih Velkim ˛Serpanu in Kimovzu, nar posneje pa Kosaperſka vſe. Vſe ſzer ſo shénſkiga ſpôla, pa vender nesmoshne ſvoje enakoſti rodití, in rodu dalje saſajati, deſiramo ſo kdaj miſlili, de o gotovih zhaſih tudi trotne jajzhke leshejo, in de je trotovſka saléga v’ jalovih panjéh od njih.

§. 5.
Od trotov.

K’ tretjimu plemenu zhebél ſe ſhtejejo trolje. V’ panjéh, ki imajo veliko polka ſe ugledajo she Vélziga Travna, ſzer pa navadno

ſhe le Reshniga Zveta. Le kratek zhaſ shivé, nar dalje nekako do konza Kimovza, kjer jih druge zhbéle bres uſmiljenja pomoré, ako pak paſha she préd neha, kar ſe vézhi dél sgodí, al zhe vſtane zlo lakot, jih pomoré doſtikrat tudi she v’ Reshnim Zvetu al Malim ˛Serpanu, ja v’ zhaih jih zlo kakor nepridni sarod opikajo in is panju ſtirajo.

Véliziga ˛Serpana al Kimovza pa ſo vſelej od zhehél, ktere prave maternize imajo, odgnani in bres uſmiljenja pomorjeni, v’ zhemur ſe mora zhbélam tudi kar je mogozhe pomagati, ker bi ſzer v’ ſhkodo drusih potrébnih opravil, prevezh zhaſa sgubíle; sato naj ſe slaſti trotje, ki ſe svezher na bradah panjev v’ zélih kupih sbirajo, smezhkajo in odpravijo, ker shrelo al luknjo panju doſtikrat tako obloshé, de ſo zhbéle v’ nevarnoſti v’ njem saduſhiti ſe. Trot je ſo vézhi od pravih zhebél, ne tako dolgi, pa veliko debelji od maternize, nimajo shéla, in zhe prav o poldanſkih urah s’ drugimi zhbélami létajo, vonder nizh ne noſijo; sato menijo eni, de ſo od vezh in nepotrébni, kar pa ne more biti, ker bi bilo to modroſti ſtvarnika, ki je v’ zhbélnim kraljeſtvu poſébno ozbilna, prevezh naſproti.

Trotje ſo vſi moſhkiga ſpôla, in k’ pleménitnjenju al narodovitnjenju maternize naménjeni, le ſe ſhe ne ve, kako ſe s’ maternico sdrushijo. To je do sdej ſhe smiram ſkrivnoſt nature, deſiravno veliko naturesnanzov tèrdi, de ſe mati zhebél al materniza po navadno ſ’ troti sdrushi in od njih oplemeníti al narodovítni. Oni iſhejo ſkasati to ſ’ tem, de imajo trotje réſ pravo rodivno orodje, ſ’ kterim samorejo s’ maternizo prav po naturſko s-ediniti ſe.

Drugi uzheni zhbelarji pa ſo v’ ti rézhi vſe druge miſli, in ménijo, de je materniza she v’ sibeli al piſkerzu, ſhe ko je shervizhik, in morebiti zlo ſhe v’ jajzhku saperta, in ſzer na vezh rodov od trotov oplenienitnjena, ker je vſaka mlada materniza, ki je ob zhaſu, ko nobeniga trota v’ panji ni, zhe prav is drusiga zhbélniga jajzhka isleshena, shé rodovitna, in samore réſ shé po malo dnéh pravo zhbélno salégo ſtaviti, bres de bi ſe bila préd ſ’ kazim tratam sdrushila, kar bi ne moglo biti, ko bi taka materniza ne bila prejela rodovitnoſti she od ſvoje matere al babize. Ta rézh oſtane tako ſhe smiram ſkrivnoſt ſtvarjenja, ki jo je neſkonzhna modroſt boshja ſama ſebi perhranila.

§. 6.
Od ulnjaka al bzhelnjaka.⁴

Ulnjak, kteri ſmé po ſhtevilu zhbélnih panjev sdej vézhi, sdej manji biti, mora biti tako poſtavljen, de je tiſta ſtran, ko zhbéle vun letajo, prav proti poldnu obernjena, de ſolnze slo zél dan na brade panjev ſije. To ſtaliſhe ulnjaka je zhbélam slaſti sa ſpomlad potrébno, ker v’ tem hladnejim letnim zhaſu veliko, s’ roshnim praham teshko obloshenih zhebél, svezher is paſhe gredé pred ulnjakam trudnih dôli popada. Sdej, ako ſolnze ta proſtor ſhe obſije, ſpet isleté, in doſeshejo ſrézhno ſvoje domovanja, naſproti pa, zhe v’ ſénzo padejo, ſe ne more nobena vezh vsdigniti, temuzh na tiſtim méſtu morajo oſtati, kjer, zhe gre po nôzhi desh al ſneg, al zhe ſolnze drugi dan ne ſije, vſe poginejo, ker od mrasa oterpnjene zhbéle zhes 24 al 30 ur vezh ne dajo oshiviti ſe.

Tudi ſe mora per ſtavljenji utnjakov slaſti gledati, de ſo na zhbélam perjétnim kraji,

kjér je veliko travnikov, mnosiga shitniga polja s’ ajdo, bobam, graham in drugo ſozhivo, kakor tudi vezh ſadnjih drevéſ, poſébno pa koſtanjnih, ſmréknih al jélnih goſháv, in ſzer tako narejeni, de zhbéle tudi po simi bres nevarnoſti v’ njih oſtati ſmejo.

Nar bolj pa je glédati na to per ulnjakih, de niſo prevezh ſapi naſtavljeni, temuzh pred vetrovi slaſti pred burjo po drusih zimprih, sidéh, plankah al ſadnjih drevéſih varovani, in de bliso ni malnov, olovniz, zegelniz, kovazhniz, zukerniz, ſploh nizh, kar ropozhe al ſe kadi, in tudi ne velizih rék al vodá in jeserov, kamur doſtikrat mozhna ſapa zhbéle vershe, in morajo poginiti.

Kér pa vonder zhbéle, kakor vſe druge ſtvari, bres vode ne morejo obſtati, imajo rade bliso ſebe male potoke, al vodne gnojniſha al gnojnize; ſzer ſe jim pa mora ne delezh od ulnjaka napraviti vodno korito, de ob zhaſu ſuſhe is njega pijejo, v’ ktéro ſe mora tudi malo mahú ali plavajozhiga leſá vrézhi, de ſe zhbéle, kader pijó, nanj vſédejo. Proſtor pred ulnjakam pa naj je ſuh, in zhe je mogozhe ſ’ péſkam poſipljen, de zhbéle, ktére lêtu na tla padejo, ſpet lahko isleté.

Slaſti ljubo je zhbélam, zhe morejo proſto al ſrej letati, poſebno zhe imajo per rojenji vſaj 20 do 30 ſlopinj dolg, in ſherok proſtor pred ſabo, de ſe roj poljubno kviſhko rasſhiri, in nesadershavan veſél okrog ſhumí.

20 al 30 ſtopinj prezh naj ene majhne jabelka, kutne al tudi niſke verbe ſtojé, de ſe roji nanje vſédejo, in tudi je nar loshje in nar perpravniſhi s’ njih vſaditi jih.

Dalje naj je bzhelnjak proſtoren in doſti velik, de ſe panjovi lahko rozhno is njega in vanj noſijo, in ſe ſ’ zhbélami od sad v’ ulnjaku bres napotja ravna.

Ulnjak ſmé v’ viſhavi le tri verſte ali predale iméti, kér ſe zhbéle drugazhi v’ ſrédnjih verſtah lahko smotijo, tako de ſe, kader mozhno leté, ſ ſvojimi ſoſédi ſkor vedno bojujejo, koljejo, in maternizo per praſhenji vezhi del sgubé. Tudi ne ſmejo panjovi prebliso vkùp ſ-ſtavljeni biti. Naj leshe, ako je proſtor, vſaj en zhevelj vſakſebi. Verſte pa, al tramizhi, na ktérih leshé panjovi, morajo biti dva komolza al zhevlja naresen, de ſe lahko, kader je tréba, dva panja vèrh drusiga naloshita.

Pravi ulnjak mora tedej biti tako le viſok:

Perva verſta panjov naj je 2, druga 4, in trétja 6 komolzov al zhevljev viſôko od tal.

Dalje mora biti ulnjak od vſih ſtrani sabit, tako de ſe le prédnje konzhnize in brade panjov vidijo, in de ne more ne ſolnze ſijati, ne dèsh padati na panjove, kar bi bilo obdvoje zhbélam ſhkodlivo; in de ſe v’ panjove nabrana mokrota loshje odtéka, morajo od sad smiram en pavez viſhe leshati kot od ſpréd.

Stréha ulnjakova naj je tako narejena, de kaplje ſ’ zéle ſtrehe od sad na tla padajo, ſzer pa mora od ſpréd shleb naſtavljen biti, ker bi ſzer zhbéle v’ kaki nagli plohi od ſtréſhnih kapelj opovirane bile ſvoje domovanja najti.

Eni ſtavijo tudi ſiebre, kteri ulnjak noſijo, na votle vogelne kamne, in napolnijo votline krog petá ſtebrov s’ vodo, de bi ne mógli bravljinzi, pajki, in drugi zhbélam ſhkodliv merzheſ do njih.

§. 7.
Od panjov al zhbélnih prebivaliſh.

Prebivaliſha sa zhbéle ſo mnoge, in ſkoraj v’ vſaki desheli druge. Eni imajo zhbéle

V’ ſlamnatih pletarnikih ali peharih, ali v’ svotljenih leſénih terkljéh, eni v’ dolsih v’ vezh predalov lozhenih votlih déblih, in ſpet drugi v’ is ſlame ali verbovih ſhib ſplelenih koſhéh, ali v’ is dilj narejenih verh druge poſtavljenih omariz; jeſt pa imam panjove, is deſká al dilj narejene sa nar bolji in nar perpravniji, in dam vſe ſvôje panjove, kteri ſo vézhi dél 2 ½ zhevlja dolgi, 8 pavzov viſôki, in i zhévelj in 3 pavze ſherôki, is dilj lépiga, béliga, kerhkiga bukoviga leſa naredíti. Taki panjovi niſo dragi, in miſlim, de ſo naturi zhebél nar bolj permérjeni, ker ſe ne poté tako, kakor drugi is ſroviga in terdiga leſa délani, sato ſo tudi zhbéle prav rade v’ njih.

Sploh naj ſo zhbélne prebivaliſha ali panjovi raji preveliki kòt premajhni, in de ſe, kader je tréba, lahko ſklénejo vſi enako dolgi in ſherôki. Shrelo ali meshévniza, to je luknja, kjer zhbéle is panju in nasaj hodijo in letajo, mora biti pol zhevlja ſherôka, in ne prav pol pavza viſôka, in prav sa prav tolikoſhina, de trotje lahko ſkosnjo lesejo, kér ſe ſkosi viſhji luknje, slaſti po simi lahko miſhi ſplasijo in zhbéle slo poſhkodjejo.

V’ gojsdéh ſe dershé zhbéle nar raji v’ votlih déblih, ali kjer tih ni, prebivajo tudi

v’ ſkalovji in raspoklinah ſtarih sidov. Per divji zhbélarii pa, kakor na Ruſovſkim in Polſkim, slaſti v’ Litavii isvotlijo vezh ſtojézhih dreveſ nalaſh v’ to, in napravijo tako divjim zhbélam umiſhljene ſlanovanja.

§. 8.
Kako je ſ’ zhbélami po simi ravnati.

Kdor hozhe ſvoje zhbéle zhes simo v’ ulnjaku puſliti, kar ſe v’ mehkih in gorkih slinah ſzer bres ſhkode, v’ ojſtrih in dolgo merslih simah pa nikoli bres velike ſhkode ne more sgoditi, mora prav previdno in ſkerbno ravnati v’ ti rézhi. Panjove mora ne le s’ otavo, maham, kozi, al ſ’ prédivam in konopnino, v’ kteri ſe ne dershé tako rade miſhi kakor v predivu, in drusimi tazimi rezhmi, od vſih ſtrani dobro odeti, temuzh mora ulnjak tudi od sunej ſ’ ſlamo al praprotjo dobro sadélati, de ſe kolikor je mogozhe, merslôta odganja. Tudi ſe mora vzhaſih, vſaj enkrat al dvakrat v’ tednu poglédati, de luknje ne samersnejo, ker ſe zhbéle v’ velikim mrasu, slaſti ſtare in kjer je doſti polka, slo poté, in zhe ſo luknje

samersnjene, is pomankanja sraka (ljufta) lahko saduſhé ſe.

Kar bolj gotovo ſe pa déla, zhe ſe zhbéle zhes simo v’ dobro varovan kévder, ali v' tiho kamro, kjer ni miſh, griljev al ſhurkov, al kar je nar bolje, v' prasno ſtanizo preneſó, ktera ſe ſmé v’ vélzim mrasu, takrat namrezh, kader sazhno zhbéle slo ſhumed, malo sakuriti.

V tazim simſkim ſtanovanji zhbéle ne bodo le ne smersnile, ne saduſhile ſe, temuzh tudi pol manj perhranjeniga shivesha potrebovale, kakor ko bi bile v' ulnjaku oſtale; in ker ſe ne poté, tudi njih ſatovje ne ſpleſnije tako kot per unih, ki ſi morajo le s' gibanjem in buzhenjem potrébno gorkoto delati, in ſe per tem slo sgréti. Le ſe zhbéle v’ jeſen ne ſmejo presgodej vonjih simſke ſtanovanja preneſti, ker bi utegnile v' toplejim vremenu ſpet is panjov isriti, ali ſe pa saduſhiti, sato naj ſe to ſhe le k' sazhetku sime, namrezh prej ko ſnég pade in je prav merslo, in ſzer vſelej proti vezheru sgodí, de ſe po nozhi toliko préd ſpet k' pokoju ſpravijo, ker ſo bile med prenaſhanjem mamljene.

V' ojſtrih simah, kadar je merslôta velika in dolgo terpí, marſikteri panj per vſim ſvojim bogaſtvu perhranjeniga medú vender le lakoti

pomerje, ker zhbéle po tem, ko ſo veſ méd, ki ſo ga v’ ſvojim gnjesdu ai simſkim kota iméle, povshile, pred mrasam do daljniga medú vezh ne morejo, kar ſe slaſti per tazih panjovih sgodi, kteri imajo ſatove ne podolgim, ampak pozhes narejene.

Nar bolje je zhbélam v' njih simſkim pozhitku, zhe dajo pohléven, tih glaſ ſliſhati od ſêbe, ker jim takrat ni premerslo ne pretoplo, temùzh imajo lih prav gorkote in sraka (ljuſta) de ſe ne saduſhé in ne poté prevezh, de bi ſatovje ſpleſnovalo.

Mozhno buzhenje je smiram snamnje, de jim je pregorko ali pa premras. Ako jim je pregorko, naj ſe luknja odmaſhi in jim ljuſt da, ako jim je premerslo, nar ſe jim s' odejo ali kurjavo pomaga.

Dalje naj ſe ſpomlad kar nar dalje morejo v' njih simſkih ſtanovanjih obdershé, in ſhe le, kader naſtópi topleji pomladanſki zhaſ naj ſe preneſó v' poletno ſtanovanje, in de ſe vſe naſprotno klanje in ropanje ubrani, naj jih preſtavijo ravno ta dan tudi vſi ſoſédnji in blishni zhbélarji, in zhe je mogozhe, tudi zlo ravno ob tiſti uri. Pa tudi sdej ſhe ſe morajo s' otavo ali drusimi tazimi rezhmi dobro odéti, de ſe, kar je mogozhe, posnejiga pomladanſkiga

mrasa obvarujejo, kteri jim je ta zhaſ savolj obilne salége ſhkodlivſhi kot druge krati.

De bi ſe mogle zhbéle, kakor eni terdijo, s’ mnosimi rezhmí tako omamiti, de bi vſo simo kakor muhe in druga golásin, v’ omamizi kakor mertve ſpale, in prav nizh ne vshivale, ſe ne da ſkasati, ker zhbéle po ſvoji naturi nikoli tako ne saſpé, de bi ne gibale, ker s’ vednim majanjem perutniz v’ panji potrébno gorkoto delajo, bres ktere ne morejo shiveti, tedej neprénehama zhujejo, in vſak dan kaj vshijejo.

§. 9.
Kdaj ſo zhbéle vun poſtaviti.

˛S pomlad, kakor sazhne zvetoviz al muzviz to je mazhkovna zveſti, kar ſe sgodí she doſlikrat ˛Svizhana, al v’ sazhetku ˛Suſhza, ſe preneſó panjovi lepo, toplo, tiho dopoldne proti devetem al deſetem ſpet v’ ulnjak, in ſzer vſak na ſvoje ſtaro méſto, ker bi ſe drugazhi zhbéle ſpét tje saletéle, kjer ſo prejſhno léto bile, ker téga proſtora réſ ſhe niſo posabile, in ſe jih le mala noviga letanja more navaditi.

Kader ſo potém vſi panjovi v’ pravi verſti, to je, vſak ſpét na ſvojim ſtarim méſtu, ſe jim luknje vſe odpró, in ispuſté ſe zhbéle is njih simſkih jézh. Sa tem ſe mora na letanje vſaziga poſebej pasiti, de ſe vidi, al ima maternizo ſhe, al je zhes simo ob njo perſhel.

Ako pridejo ene kmalo ſ’ zvetno moko obloshene nasaj, je to pravo snamnje, de imajo ti panjovi maternizo, in reſ she mlado salégo. Naſproti, ako ſe ugleda per kterim panji, de zhbéle vſe shaloſtne in otoshne is luknje gledajo, ali pa obupne po bradi panja lasijo, in zlo nizh, ali pa le na pol nogah in majhne képize zvetne moke noſijo, je tak panj bres maternize ali jalov, kar ſe mora bersh ko bersh pogledatí. Ako ſe reſ jalov najde, ni bolji pomozlii, kakor ga ſhe tiſti vezhér s’ njegovim nar blishnim ſoſédam, od kteriga ſe ve, de maternizo ima, sdrushiti, in oba tako dolgo vkùp puſtiti, de je v’ obéh panjéh nova saléga in polka sadoſti, potlej pa ſe ſpet lozhita, in tako poſtavita, de vſak pol prodora prejſhniga ſtanu pobêre, kjer ſe potlej ſhe le sna na polku bogatiji, in slaſti uni, ki je maternizo obdershal, malo dalje prezh pomakniti, de obá glih rnozhna oſtaneta. Jeſt pa imam navado, take panjove tako dolgo ſklénjene puſtili, de rojijo in

ſe dajo mlade maternize ſliſhati, potlej jih ſhe le lozhim, kterih mi êdin, in vzahjati tudi oba ſhe enkrat rojita.

In to je edina ſorta odrojev al odvétih rojev, ki jo morem ſvetovati, ker ſim per drugazhnih smiram vezh ſhkode kot prida imel, ker per zhbelarſlvu ne gré sa veliko ſhtevilo panjov, ampak le sa njih mozh in bogaſtvo, in zhbéle shé tako prerade rojijo, tako de mora previdin zhbélar gledali rasdeljenje in velikokratno rojenje zhébel bolj braniti, kakor buditi.

Nektero simo je prav veliko ſnega, kteri doſtikrat o nar lépſhim in nar perjétnijim pomladanſkim zhaſu ſhe semljo pokriva. Tù ſe zhbele doſtikrat ne dajo udershati, in sazhnó ſ’ ſilo is panjov riniti, kar ſe jim tudi ne ſmé braniti, ker bi utegnile ſzer saduſhiti ſe. Tù ni drusiga, kòt po volji letati puſtiti jim, le ſe mora ſnég ſpred ulnjaka ſpraviti, kar je mogozhe, ali pa ta proſtor ſ’ ſlamo, praprotjo, ali tudi s’ diljami pogerniti, de zhbéle vſaj bliso ulnjaka na ſnég ne padajo, ker ne morejo lahko ſpét is njega isletéti.

Potém, ko ſo ſe zhbéle ſpomlad vunpoſtavljene nad ſvojo ſpét sadobljeno proſtoſtjo poveſélile, in na pervim isletanji ſvojiga zélo

simo sadershaniga blata oſnashile ſe, naj ſe perzhnejo zhéditi. Namrezh odvsame naj ſe vſazimu panju ſpodnja dilja, ſe ozhédi od mertvih zhébel, ki na nji leshé, in od ſtertih voſhénih drobtin, ki ſe ne ſmejo savrézhi; potlej naj ſe panj oberne, in isreshejo naj ſe pléſnivi, ali shé ſtari in zherni, in tudi prasni trotni ſatovi, in to bo pridnoſt zhebél vnovizh vnélo, in njih délavnoſt grosno budilo.

Per ti perloshnotli ſe more zhbélar tudi vſiga druslga preprizhati, kar mu je vedi ti tréba, slaſti pa poglédati, ali imajo zhbéle ſhe kaj shivesha, ki bi ga moglo ta zhaſ vſaj ſhe pol biti, ali pa, zhe jim bo tréba klaſti.

§. 12.
Od rojenja zhebél.

˛Spomlad, slaſti méſza Maliga in Vélziga Travna in Reshniga Zveta ſe zhbelni polk prav hitro mnoshi, in panjovi, slaſti s’ mladimi, to je, ne doſti zhes eno ali dve leti ſtarimi maternizami, dobivajo, ak je vreme sato, smiram vezh zhebel, tako de ſo jim njih prebivaliſha ali premajhne, ali pa, de ſe doſti mozhne zhutijo, v’ vezh manjih drushinah shivéti. Potlej

rojijo, kar ſe sgodi tako le: Po tém, ko je materniza ne le vſe prasne zhbélne in trotovſke, temùzh tudi vſe maternizhne piſkerze ali turnizhe, kteri ſo na kraji ali na vogleh ſatovja, s’ salégo naſadila, pobégne s’ eno trumo ſvojiga dosdanjiga polka is ſtariga panjú, de bi v’ drugim pohiſhtvu novo goſpodarſtvo sazhéla, k’ zhemur je od zhebél po rasodevanji mnogoterih snaminj, njih jim perrojenih sheljá mnoshiti ali gmérati ſe, slaſti pa po ſilnim ſèm ter tje tékanji v’ panju, in hitrim notri in vun letanji s’ nenavadno veſélim ſhumam napeljevana, in vzhaſih, zhe nozhe ſama s’ njimi is panju, od njih ſ’ ſilo isgnana, zheſa ſe samoremo doſtikrat is miliga zvilenja, ki ga malo pred predin isleti, velikokrat ſhe v’ panji ſliſhali da, na tanko preprizhati.

Ta zhbélna truma, ki s’ maternizo is panjú potégne, in je navadno tretji dél vſiga polka, ſe imenuje prednji, pervi roj, ali perviz. Ako vreme ſhe lepo oſtane, ali zhe ima panj sraven doſti salége, tudi ſhe veliko medú, da óſmi ali devéti, vzhaſi tudi ſhe le deſéti ali énajſti dan ſhe drujiga rôja ali drujza; zhes dva ali tri dni satém tudi ſhe tretjiza, in vzhaſih tudi ſhe zhetertiza, slaſti zhe je ſtariz slo zhbélin, in ſta perviz in drujiz majhna bila.

Ako je pa drugi roj po ſlabim vremenu sadershan, ſe perméri doſtkrat ſhe le 17. ali 18. dan, dalje pa zhbéle odvezhnih materniz ne terpé, in jih pomoré rasun ene vſe, salo potlej to polétje od tega panjú ni vezh rôja upati, rasun kako lépo jeſén ob slo medénim ajdovim zvetji.

Trétji rôji al tretjizi ſe namérijo le v’ dobrih létinah, zheterti rôji al zhetertizi pa prav malokdaj, kteri ſo tudi zlo majhni, in ſe morajo ali med ſabo ſklenili, ali pa ſpet na ſtari panj sgnati, de ſe kaj prida dobí od njih.

V’ goratih krajih bliso goſháv, kjer ſo mnoge drevéſa in vſaktere ternjevja, germovja in roshe, rojijo zhbéle veliko raji, kakor na ravnim, ker lêtu vezh zvetne moke in perprave salégi sa ſok najdejo, kakor na golih proſtorih, mozhernih ravninah, ali ſhirozih shitnih poljih.

V’ tazih krajih, slabi v’ dobrih zhbélnih létnah in lépim vremenu ſe jim zlo ſ’ povékſhanjem njih prebivaliſh, s’ nalagami in podlagami doſtikrat ne more rojíti ubraniti. Le na sadnjo visho ſe more roj vzhaſih udershati, namrezh zhe ſe ſhe doſti per zhaſu k’ rojenju nagnjenimu panju drugi prasin tako podloshí, de ſo zhbéle morane ſkosinj hoditi. To ſe mi sdi zlo per nar obilnijim nanaſhanji medú ob

zhaſu ajdoviga zvetja loshje, sloshniſhi In perpravniſhi, kakor ſitno preganjanje in prekajanje zhebél, ker zhbéle ne gredo rade ſkosi prasin proſtor, in veliko raji nadôli kot nagôri delajo.

§. 11.
Snamnja, al bo panj kmalo rojil.

Té snamnja ſo mnoge, in ſe ravnajo po ſtaroſti in rodovitnoſti maternize. Ako ima panj maternizo tri al ſhtiri leta ſtaro, roji posneje, kot drugi s’ mlaji maternizo, in ne pred, de je veſ polno nadélan, in zhbéle nimajo vezh proſtora v’ njem, temuzh ſo premorane sunej luknje panja prenozhvati.

Zhe je pa materniza ſhe le eno léto ſtara, in tedej ſhe slo rodovitna, róji tak panj, zhe je ſzer vrême sato, doſtikrat préd, kakor ga je pol obdelaniga, in ſhe zlo doſtikrat pred, kakor je ſatovje vſe s’ salégo naſajeno in ſ’ zhbélami pokrito.

Kakor hitro tak panj êne dni prav pridno léta in veliko noſi, zhe ſhe svezhér in po nôzhi mozhno ſhumi, roji navadno she drugi dan.

Sdej, ko je dan k’ rojenju isbran, in zhe je vréme sato, zhbéle taziga panjú ta dan ne leté

vezh mozhno, temùzh zhakajo raji domá, kdaj bo zhaſ vsdigniti ſe. Ko ta zhaſ pride, sazhnó zhbéle, kar jih je v’ panji, smiram bolj gomséti, ſe, kar morejo medú napiti, in smiram bolj pogoſtim in mozhneje vun in nasaj letati, tako dolgo, de ſe sadnizh vsdignejo, ſe v’ zélih kepah s’ vſo ſilo ſkosi luknjo prekuzjejo, in ſe s’ nesnano veſélim in glaſnim ſhumam kviſhko vsdigajo, ene minute, v’ zhaſih, zhe je materniza ſhe mlada, tudi okoli pol ſirtelza ure v’ krogu verté, in sadnizh letanja trudne bliso na ſénzhino dreveſize na kûp ali v’ képo vſédejo ſe.

§. 12.
Od ogrébanja al vſajanja rojev.

Kakor hitro ſe je roj vſedel, naj ſe vsame bersh prasin panj, ko mora shé pred perpravljen biti, in ſe hiti roj vſaditi, de med tém zhaſam kak drug panj ne rôji, in ſe s’ njim ne sdrushi in ne sméſha, kar veliko smotnjavo napravi, poſebno zhe ima edin ſtaro, drugi mlado maternizo.

Kako ſe samore roj nar loshje in nar hitréje v’ prasin panj ſpraviti, ſe ſploh sa vſelej

ne more prav na tanko povedati, ker je per vſajanji gledati na kraj, kamur ſe je roj ſpuſtil. Laſtna pamet in ſkuſhnja modriga zhhélarja nar bolje uzhí to.

Ako ſe je roj vſédel na kako drevéſno véjo, in kakor dolg grojsd od nje viſi, ga je zlo lahko vſaditi. Drusiga tréba ni, kot prasin odpert panj, to de s’ sataknjeno luknjo, ſpod ravno pod nar vézhi gruzho naſtaviti, in po véji mozhno vdariti, in roj pade ob kratu v’ panj, kteri ſe mora pa ſhe tako dolgo odſpod dershati, de tudi druge zhbéle, ki ſo na tla popadale, ſpet islelé, in ſe k’ roju podajó.

Zhbéle, ki ſe med tém zhaſam na kraj, kamur ſe je roj vſédel, ſhe smiram shirajo, ſe samorejo ſpét s’ vdaram na tiſto vejo, al pa s’ vezhkratnim ogrebenjem k’ roju ſpraviti. Satém ſe panj prav pozhaſu oberne, in poſtavi prav ſpodej v’ ſénzi na ſtol, de ſe ſhe druge poſamim krog letézhe zhbéle vanj podajo; in zhes kratko zhaſa, zhe prav ſhe nektere krog letajo, ſe perneſe sapert v’ ulnják na odlozhen prodor. Zhes ene minute ſe mu luknja odmaſhi, in ſe puſtí po volji letati, in ſe ſvoje nove hiſhe veſéliti; sa malo zhebél pa, ktére kraja, kamur je roj ſedel, ſhe ne morejo posabiti,

ni tréba bati ſe, vſe ſe vernejo ſpét v’ ſtari panj.

Ako ſe pa uſéde roj na viſôko drevo, v’ goſt ternjev germ, na kak sid, al na kako drugo neperpravno méſto, je per vſajanji she vezh previdnoſti in persadéve tréba. Nar pred ſe mora ſkerbeti, de ſolnze ne ſije predolgo na roj, ker mu to tako teshko dene, de bi utégnil ſpét isleteti in uiti. Ako ſe to permeri, ſe mu mora nar pred ſenza naredíti, in ga dobro s’ vodo oſhkropiti, in potlej ſe sna ſ’ kadézho vervjo ali zunjo v’ panj prekaditi, ali pa pregnati, kamur ſe hozhe.

Potlejſhni roji imajo navado maternizo ſledé radi na tiſte kraje uſedi ſe, kamur ſe je bil she préd kak drug roj ſpuſtil; ako ſe hozhe to savolj neperpravnodi per vſajanji ubraniti, naj ſe pomashe tido meſto ſ’ pelinam ali hebátam, in savolj tega soperniga duha ſe ne bo noben roj vezh tje uſédel.

§. 13.
Od nekterih poſébnih permér, kakorſhne ſe per rojih doſtikrat nakluzhijo, in kako je lêtu ravnati.

1. Prezej ko kak panj sazhne rojiti, morajo vſi ljudje in shivali, kakor kokoſhi, pſi ali preſhizhi, kteri ſo bliso zhbélnjaka, odſtopiti, in zhbélam mora puſtiti ſe po volji rojiti, ker ſe ljudi in shival ogibajo, in doſtikrat raji pobégnejo, kakor de bi ſe bliso njih uſédle. Zhbélar ſam naj ſe is-sa vogla ulnjaka rôja gléda, in pási, ali ni morebiti materniza na tla padla, in ne more vezh isletéti.

Nar manj pa ſe ſme takrat, kar eni pozhénjajo, ſ’ koſámi ali svonzi klenkati, ali kakor ſi bodi ropotati, ker zhbélam nizh teshji ne de, kot ropot in ſhunder. S’ tem ſe samore tudi doſtikrat roj, ki v’ sraku (ljuſtu) léta, peljáti kamur ſe hozhe, ali zlo ſtrani odgnati, ker ſe zhbéle kakor druge shivali ljudi le varjejo in ſe od njih odtegniti iſhejo.

2. Vzhaſih materniza per pervim roji ali savolj ſtaroſti, ali pa ko je savolj poſébne

pleménilnoſti preteshka, ne more vezh letéti, in pade per rojenji pred panj na tla, kar ſe is letanja in ſhumenja rôja prezej lahko ſposná, ker tak roj ne leti kakor drugi, s’ veſélim in glaſnim ſhumam v’ krogu, temuzh ſe rasſtreſe dêlezh krog okoli ſ’ puhlim shaloſtnim mermravnjem, in iſhe maternize ſém ter tjè.

Lêtu ſe ne ſmé zhakati, ſzer ſe roj poverne ſpet v’ pervi panj, temùzh materniza naj ſe prav pred panjem iſhe, in ſe bo tudi lahko naſhla, ker ima ſhe smiram nekaj zhebél krog ſêbe, ki je tudi v’ tem ſtanu ne sapuſté.

˛S tem ſi jeſt délam doſlikrat nar lepſhi in nar perjeſniji kratek zhaſ. Maternizo dénem bersh v’ nalaſh sato narejeno hiſhizo, in jo dershim na dolgi paljzi kar nar viſhe morem pod rojézhe zhbéle, ktere jo po ſledu kmalo ſposnájo, tudi prezej bolj vſél ſhum sazhnejo, in ſe krog nje sbirajo. Sdej imam shé zéli roj v’ rokah, in kamur maternizo neſem, gredo zhbéle sa mano, le ſe ſamo vé, de ſe moram pozhaſu premikati, de zhbéle maternize ſpred ozhi ne sgubé, temùzh jo lahko smiram naſlédjejo. Potlej poſtavim na poljubnim

kraji prasni panj na ſlol ali miso v’ ſénzo, in ſpuſtím maternizo is hiſhize vanj, kamor gredo tudi zhbéle ſ’ poſébno veſélim ſhumam prezej sa njo, kar ſim doſtikrat s’ veſeljem gledal. Perſtaviti pa moram vonder tudi tukaj, de taka materniza, slaſti zhe savolj ſtaroſti vezh letéti ne more, sa daljno rejo vezh ni, in malokdaj ſhe perhodno simo preshiví; salo ſtori zhbélar, kteri je ſvoje roje sa daljno rejo naménil, bolj prav, zhe puſti roj ſpét na pervi panj nasaj iti, ker po tem zhes ſedem ali oſem dni s’ mlado maternizo ſpét róji. Taki rôji ſo potlej vezhi del od vſih ſtrani nar boljſhi, in gotovo ſpét nadomeſtijo kar ſ’ zhakanjem na mlade maternize samudé.

3. Doſtikrat ſe permeri, de dva al vezh panjov ob enim kratu róji, in ſe vkùp vſédejo. Ako ſo vli pervizi ſ’ ſtarimi maternizami, ſe bres veliko okoliſhin lahko kmalo raslozhijo, in jeſt imam navado veſ kùp al zélo gruzho v’ en prasin panj ogrehſti, ga poſtavim sraven drusiga, v’ kteriga hozhem oniga rôja ſpravili, na rasgernjeno rijuho, sajemam potlej s’ veliko shlizo (vſajavnizo) zhbéle od sméſhanih rojev, in jih puſham

v’ prasni panj tako dolgo, de vidim, de je tudi ena materniza ſ’ ſvojimi zhbélnmi vanj ſhla, in ravno tako delam tudi s’ drugim al tretjim panjem, zhe da ſhe dva ali trije rôji vkùp, tako dolgo, de vſaziga poſébej v’ en panj ſpravim. Potlej jih podavim vſe v’ verſto na dol, de ſe zhbéle ſame rasdele, kakor je prav. Ako pa vidim, de je kteri tih panjov veliko ſlabji od drusih, vsamem ſhe nektere vſajavnize zhebél od mozhnejih, in jih puſtim kakor préd, vanj iti, kjer moram pa dobro merkati, de ſ’ zhbélami vred tudi maternize ne sajmem, ker bi tako veſ roj ſvoj panj ſpét sapuſtil, in sa maternizo ſhel, in bi ſe moglo lozhenje potlej ſpét vnovizh sazhéti.

Ako ſo pa zhbéle, ktére ob enim zhaſurojijo, ſami drugi ali tretji roji, to je, vſi s’ mladimi, ali tiſtimi maternizami, ki pojejo, ſe malokdaj vkùp v’ eno gruzho vſédejo, ampak v’ vezh kép ali zofljev, kteri ſe snajo vſak poſébej vſaditi, in tedej shé tako raslozhiti, zhe ſe lozhenje potrébno in koridno sdi. Szer pa nimam navade dvéh drujzov ali trétjizov kdej lozhiti, temùzh ſhe le ſkleniti, ker sdrusheni

veliko vezh dobizhka dajo, kót poſamim.

Vzhaſih roji tudi na enkrat vezh pervizov, drujzov ali tretjizov, kjer ſe ne more nikoli doſti pasno in previdno ravnati, kér imajo rasne maternize, to je, ſtare in mlade, in jih roj roju ſhe na dreveſu rad pomori, zhe ſe jim ne pride bersh na pomozh. Tedej, kakor ſe ti rasni roji kam ſpuſté in ſe sazhno uſedati, ſe mora glédati maternize eno sa drugo v’ hiſhize poloviti, ktere ſe tudi lahko najdejo, sakaj zhbéle sgrabijo ptuje maternize ko bi mignil, in ker jih hozhe vezh na enkrat pokonzhati in pomoriti jih, ſe ſpravijo v’ majhne kepe, v’ kterih doſtikrat tudi na tla popadajo, in ſe ſame med ſabo popikajo in pokoljejo, ker ne morejo vſe do maternize. Té v’ tazih képah ena druge dershézhe ſe zhbéle, ſe morajo bersh vſakſebi ſpraviti, ſe materniza is ſréde vseli in ſe v’ hiſhizo prav ſama sapréti, ſzer bi jo ena ſama zhbéla v’ hiſhizi umorila. In kader ſo tako vſe maternize polovljene, ſe dene vſaka ſ’ ſvojo hiſhizo v’ prasin panj, in zhbéle ſe bodo ſame raslozhile in ſe vſak roj k’ ſvoji maternizi

podal. Poſébno bodo pervi rôji ſvôje ſtare maternize s' velikimi sheljami iſkali, in njih hiſhize s' veſeljem obſuli. Ravno tako bojo tudi drugi ali tretji roji sa ſvojimi mladimi maternizami, slaſli tiſtimi, ktére ſo ſi shé isvolili, ſhli, in njih hiſhize obſédli. Sdej, ko ſo ſe zhbéle prav raslozhile in pomirile, ſe preneſó panjovi v' ulnjak, in ſe puſté po volji letati; maternizam pa ſe ſhe le proti vezheru njih jezhe ſpét odpró, in njih polk jih ſprejme s’ veſeljem, zhe le per preganjanji od ptujih zhebel niſo bile ſmertno ranjene.

4. Ako je en roj shé v’ ljuſtu, in ſe she ſpét drugi perpravlja iti, ſe mu ſmé bersh luknja satakniti, in ſe ene ſtopnje, namrezh tako delezh na ſtran neſti, de ſhuma uniga rôja ne more ſlishati in ſe s' njim smeſhati, in puſti naj ſe tam isrojiti, de ſe poſébej uſéde. Med tém pa ſe mora na njegov proſtor prasin panj djati, de med tém zhaſam is paſhe pridejozhe zhbéle vanj gredo, ne pa k' ſoſédu. Kakor je pa isrojil, ſe tako vé, d mora prezej na svôje prejſhno méſto preneſen biti.

5. Roj ſe samore tudi ſ tem perdershati en zhaſ, ali pa slo ubranili mu, de ta dan ſhe ne rôji, zhe ſe dim tlézhiga babjiga pestiza, ali umasane kuhinjſke zunje vanj piſhe.

6. Ako ſe je kak roj lih kar uſédel, pa ſhe ni vſajen, in shé drugi gre, naj ſe sakrije pervi, zhe je mogozhe, s’ rijúho, de uni ne bo mogel k’ njemu, in ſe njim ne sméſhal. Ak ſe pa pervi ni ſhe veſ uſedel, temùzh ſhe le nar mozhneje vkùp leti, naj ſe vsame v’ vſako roko na paljzo navésana slo dimnata zunja, ſe vſtopi tako na tiſto ſtran, od ktére ſe hozhe sdej vunderézhi roj k’ tému blishati in k’ njemu priti, in sakadi naj ſe kar nar vezhi dim more, in zhbéle sadnjiga rôja, ker jim je dim ſploh sopern, ſe bodo kam drugam vernile, in ſi kje drugej pokoja iſkale.

7. Ako roj ne more pred deshjem, ki ſe ima lih kar uliti, vſaditi ſe, naj ſe ta zhaſ le na miru puſtí, in ſhe le po deshji vſadí, ker mu desh manj ſhkodje, zhe v’ képi vkùp ſedí, kakor ko bi ſe takrat s’ vſajanjem mamil in rasſtréſah Nar bolji pa je ga ta zhaſ ſ’ zhém odéti, in tako deshja obvarovati.

8. Ako bi ſe kak roj ne hôtel uſeſti, temùzh prezej bres pozhivanja v’ novo ſtanovanje, ki ſi ga je shé préd po ſvojih tako imenovanih ſhpijonih poiſkal, potegniti, kar rôji s’ mladimi maternizami vzhaſih radi naredé, slaſti zhe ſo letavne luknje njih rojnih panjov tako velike, de lahko hitro in ob kratu is njih isderó, opravi ſ’piſhtolo ali puſho ſpuſhen prezh obernjen ſtrél vſaj toliko, de je roj v’ ſvôjim derézhim letanji toliko omamljen in omoten, de ſe mu njegova miſel s’ rozhno ſhkropivnizo odverne, ktéra ſe mora pa tako dershati, de kaplje od sgorej dôli kakor desh na zhbéle padajo.

V’ ſili ſe sna roju tudi péſik, prah ali perſt naſproti metati, ſ’ zhemur ſe je rôjem she velikokrat ubranilo, de niſo uſhli.

Sa gotovo svéditi, is kteriga panjú je na drevéſu shé ſedezh roj perletel, ni drusiga tréba, kòt nekoliko zhebél s’ vſajavnizo od rôja sajéti, in jih bersh, preden sleté, ſ’ peſtjo pepela poſtiti, tako bodo od drusih raslozhene in tako smotene, do jih bo veliko nameſti ſpét, k’ roju na drevo podati ſe, na ſtari panj sletélo, in tako bodo ſame ſvoje prejſhno ſtanovanje pokasale.

§. 14.
Od maternizhniga pétja.

Pétje mladih materniz ni nizh drujiga, kakor is ſtraha in trepéta savolj preganjanja v’ panji gnano jezhánje; sakaj maternize, ktére ne morejo terpeti ſvoje enakoſti ali glihe, salesjejo s’ nesrezhenim ſovrashtvam ena drugi shivljenje, ker je po zhudni modri napravi drushniga shivljenja zhebél sa eno drushino le en ſam goſpodar odlozhen. Sato mora tudi ſtara materniza ſ’pervim rôjem ſhtiri ali pét dni pred iti, kakor mlade ſvôje sibéli sapuſté, ali is ſvojih piſkerzov slésejo, ſzer bi jih ſtara prezej per rojſtvu pokonzhala, kar mende zhbéle shé ſame vedo, ker ſtaro maternizo, zhe savolj ſlabiga vremena perviga rôja ne more odpeljáti, vſelej préd umoré, kakor ſo mlade rojêne, de ni njih shivljenju nevarna, in od tod pride, de ſe maternize vzhaſih shé per pervih rojih dajo ſliſhati.

Dalje je k’ sadohljenju in vterjenju potrébne letézhnoſti novorojenih materniz, to je, de morejo prav letéti, po tém ko ſo ſvojo síbel sapuſtile, tréba ſhe zhaſa dveh dni, sato panj ſ’ tako maternizo tudi nikoli shé pervi

ali drugi, ampak vſelej ſhe le tretji dan po tém, ko je jéla péti, roji.

Zhe prav zhbéle vſelej, kolikorkrat maternize rodé, is njim perrojene previdnoſti, ko bi ſe utegnile ene. ſkasiti, vezh isléshejo jih, ſe vonder per panjéh, kteri vezh nozhejo rojíti, in tedej tudi vezh kòt ene maternize ne potrebujejo, maternizhniga glaſú vezh ne ſliſhi, ker zhbéle, po tém ko ſo ſi smed novoisleshenih materniz eno svolile, druge vſe koj per njih rojſtvu pomoré, ali jih pa ſhe v’ negodni salégi istergajo, de bi njih isvoljene in poterjene maternize preganjati ne mogle.

§. 15.
Od devizhnikov ali deviſhkih rojev.

Ako sgodni roj tiſto léto ſpét ſhe eniga ali dva rôja da, ſe jim pravi devizhniki ali deviſhki rôji, deſiravno ſ’ prédnjim rojem ſtara materniza ſpét gré. Deviſhki róji pa ſo vézhi del bolj v’ ſhkodo kot v’ prid, kér ſe po navadi preposno nakluzhijo, in ſi ne morejo ne ſami, ne njih ſtari panjovi vezh doſti pomôzhi.

Vzhaſih gre veſ polk ſ’ ſvojo maternizo is panju, in ga sapuſti popolnama, zhe ima namrezh panj gnjilo salégo, ali pa zhe od ponozhnih metuljev in véſh v’ panji sarejeni zhervi nektere ſatove shé prejedo, in ſo ſe v’ podobi pajzhin shé vanje vgnjesdili, ali zhe ſe bravljinzi (mravlje) prepogoſto krog panju sberajo in vanj lasijo, sadnizh zhe je eden ali vezh griljev, v’ panji, kterih ſmradu ne morejo zhbéle preneſti, in raji panj sapuſté, kakor de bi jih sgrabile in jih ſ’ ſilo isvlazhile. Ako ſe to sgodí, ſe zhbéle v’ prejſhne panjove, zhe ſo ſe prav ozhédili, vonder vezh ne ſméjo djali, temùzh nove prebivaliſha ſe jim morajo dati, in v’ zhbélnjaku ſe tudi ne ſmejo na ſtaro méſto poſtaviti, kjer bi ne oſtale rade, temùzh bi utégnile ſpét pobégniti, slaſti zhe je bil ſlari panj gnjilôbin ali uſmráden, in ni vezh dobre paſhe na polji.

§. 16.
Kako ſe panjovi ſ’ ſklepanjem ali sdrushenjem mozhneji ſtoré.

Jeſt imam navado drujze ſ’tretjizi ali tudi s’ drugimi drujzi ſpét s-ediniti, in zhe

drujzi niſo zlo preſlabi, naredim is tréh drujzov’ ali tudi is tréh tretjizov dva rôja, to je, eniga tih tréh rasdelim, in ga dam unima dvéma vſazimu pol, ali po méri njih mozhi tudi vezh ali manj od tretjiga, in dobim is treh ſlabih vſaj dva dobra rôja, ktera gotovo vezh dobizhka daſta, kakor ko bi vſak saſe oſtal.

˛Sklépanje ali vkupdevanje pa ſe déla tako le: Svezher ſhe malo pred mrakam rasgernem na ravnim proſtoru platneno rijuho, in vsamem pervizh panj, ki mu hozhem polk pomnoshiti ali pogmerati; ali zhe imam dva mozhnéji ſtoriti, vsamem obá panja, kterima ſe morate meshevnizi ali luknji samaſhiti, jih poſtavim ſhtriz na rijúho, jima odvsamem sadnje konzhnize, in vpiham malo dima, de zhbéle vun ne gredo, potlej vsamem roj, ki ga miſlim rasdeliti, in mu vpiham tudi malo dima, satém mu odvsamem tudi eno konzhnizo, in ga ſtreſem s’ mozhnim vdaram pred una odperta, ktera hozhem pogmérati, na rasgernjeno rijúho, kjer je potlej veſelje glédati, kako rade k’ ſvojim perhodnim tovarſhizam gredo. In de ſe prav po meri rasdelé, ſe jim sna tudi s’ leſeno shlizo pomagati, ali jih pa s’ dimam pregnati, kjer pa na maternizo zhiſto

nizh gledali ni, ker jo zhbéle v’ panji tako ſame umore; in de ſo novi goſtovi perjasniſhi ſprejéti, dam malo medú s’ njimi v’ panj, kar je nar bolji pomozh ſ-snaniti in ſprijasniti ſe.

A ko ſe pa hozhe tretji ali zheterti roj ſpét na ſtari panj saverniti, ſe lih tako déla, le ſe tù ne ſmé materniza vanj puſtiti, ker bi tako panj drugi dan ſpét rojil.

Lêtu je ſhe pomniti, de ſe morajo rôji, kteri ſo ſe k’ pomnoshenju ali pogméranju drusih namenili, prezej po vſajenji sraven tiſlih panjov poſtaviti, ſ’ kterimi ſe miſlijo ſkleniti, de ſe zhes dan letanja v’ ta kraj navadijo.

§. 17.
Od odrojev, ali odvsétih ali kunſtnih rojev.

Odroji ali odvséti rôji ſo ſkor v vſih zhebelarſkih bukvah poſébno hvaljeni; jeſt pa ſe od njih veliziga prida ſhe nikoli niſim mogel preprizhati, ker zhbéle, zhe ſo prav rejene in mlade maternize imajo, na zhemur je nar vezh leshézhe, shé ſame le prevelikokrat in prerade rojijo, in ſo ponaturſki rôji smiram bolji od perſiljenih.

Zhe je pa vonder komu vezh na ſhtevilu, kakor na môzhi panjov leshézhe, jih sna tako le naredíti: Preshêhe naj is panja, ki ima veliko polka, en dél zhebél s’ maternizo vred v’ prasin panj, naj odmakne ſtari panj malo od njegoviga prejſhniga ſtanu, in poſtavi tega noviga tako sraven njega, de vſak pol prejſhniga proſlora pobereta, tako bo jel odroj, kakor vſak nov roj, prav pridno saſajati in délati. Stari panj naſproti bo is salége, ki je ſhe, zhes 14 ali 15 dni ſpét nektere mlade maternize islégel, in vzhaſih, zhe ima ſhe doſti polka, in je paſha dobra, tudi ſhe rôjil.

Ali pa ſe tudi sna is eniga ali vezh panjov le zhebél v’ prasin panj vseli, in jim ſat salége is drusiga panju dati, kjer ſo delavnih zhebél jajzhiki ali pa zhervizhki, kteri pa nad tri dni vonder ne ſmejo ſtari biti, tako ſi bodo is té salége v’ préd imenovanim zhaſu tudi ſpét vezh materniz islegle, in ſi eno smeti njih isvolile. Lih na to visho ſe lahko zhbélar ſhe sa druge potrébe s’ maternizami saloshí.

Sadnizh je navada tudi od tazih panjov odrôje delati, kteri naloge imajo, in to prav lahko in ſe tudi ſmé. Namrezh zhe je v’ panji in v’ nalogi saléga, ſe naloga odvsame, ſe ji da ſpét prejſhna ſpodnja dilja, in ſe poſtavi

sraven ſtariga panju, kjer bo odroj kmalo sazbél letati, laſtno drushino nabirati ſi, in ſam ſvôje goſpodarſtvo peljáti, in ak ſe mu tudi ſhe ktéra odvêzhnih materniz da, zhe je prava v’ ſtarim panji oſtala, bo toliko gotovſhi dobro ſtorih. Ak je pa ſtaro maternizo per odloshenji s’ ſabo vsél, ſe mora ſtarimu panju nasaj dati

Dalje naj ſe odrôji vſelej le popoldne, ko zhbéle nar manje leté, delajo, ker ſe na vezhér nar losheje vidi, ali je odroj maternizo dobil, ali je per ſtarzu oſtala, kar mora zhbélar vediti, de bo vedil per daljnih opravilih ſ’témi odroji kaj ſtoriti.

Sploh naj ſe vſako opravilo ſ’zhbélami k’ odvernjenju napák, ki ſe lêtu lahko nakluzhijo, vſelej le na vezhér prevsame, ker bo zhbélar ob tim zhaſu od drusih zhebél, ki ſe med take zhbélne opravila tudi rade vtikajo, nar manj mamljen.

§. 18.
Kako ſo zhbéle pregnati.

Ako hozhejo zhbéle is eniga panju v’ drusiga pregnati ſe, ſe vsame tiſti panj is ſvojiga

méſta, ſe poſtavi na ſtol, ſe mu vpiha malo dima, de zhbéle is njega ne leté, ſe vsarne ſpodnja dilja in sadnja konzhniza prezh, ſe panj oberne, in ſe poſtavi prasni, v’ kteriga ſe hozhejo ſpraviti, tako tje (kje), de zhbéle lahko vanj tékajo. Potém ſe terzhi na panj, in ſe piſhe ſpét dim na zhbéle, in kmalo bodo zhutile, kaj ſe s’ njimi miſli, ſe bodo medú do ſitiga napile, in s’ mozhnim ſhumenjem novo ſtanovanje ſprejéle.

§. 19.
Od praſhenja materniz.

Mlade maternize dobe rodovitnod, ali bolje rêzhi, smoshnoſt jajza lêzhi ali salégo ſtaviti ſhe le 13. ali 14. dan ſvoje ſtaroſti, do kteriga zhaſa v’ panji nimajo nizh opraviti, pa vender nedelavne ne morejo bili. Sato v’ lépim vremenu vezh dni o gotovih urah, po navadi med devetémi dopoldne, in med trémi popoldne, ko zhbéle ſame tudi nar huje leté, ſvoj panj vezhkrat sapuſté, in kakor druge delavne zhbéle nektere zvelizhe in roshe obiſhejo. Ta kralkozhaſnoſt materniz sunej njih prebivaliſh ſe imenuje praſhenje. Is téga eni ſklépajo,

de mlade maternize takrat na ſvôje narodovitnjenje ali plſeménitnjenje létajo, in pravijo, de ſo sunaj panju od trotov namerkane ali narodovitnjene. K' poterjenju ſvoje menitve pravijo, de ſe konez zhaſa njih praſhenja, to je 8. ali 9. dan po tém ko ſo jéle isletati, na njih sadnjim shivotu vidi ſléd ſtorjeniga merkanja. Pa de ſe sdej njih sadnji shivòt bolj odpert vidi, je mende le snamnje njih popolnama godniga jajzhnika in njih dosoréle noſezhnoſti, ker taka materniza vézhi dél she drugi dan salégo ſtavi. Menitev, de ſo maternize sunej panju od trotov narodovitnjene, she mende sato ni reſnizhna, ker ſo tiſte maternize, ktere ob zhaſu praſhenja ſvojih panjov ſhe zlo ne sapuſté ne, po tem preſezhenim zhaſu vender tudi rodovitne in smoshne salégo ſtaviti.

Per praſhenji ſe tedej mladim maternizam lahko perméri, de po neſrezhi ob shivljenje pridejo, de ſo od tizhev ali ſerſhenov v’ sraku (ljuſtu) posherle, ali pa de nasaj pridejozhe ſvoj panj sgreſhé, in v’ drujiga gredo, kjer ſo prezej umorjene. Slaſli saidejo maternize rade v' ſoſednje panjove, kader ſe ravno ob tem zhaſu praſhijo, ker maternize vezhi dél na take panjove leté, kjer je na bradah in pervih konzhnizah nar vezh zhebél.

Od tod pride, de nekteri roji s’ mladimi maternicami, k’ kterim ſe ſhtejejo tudi zlo ſtarzi, kteri ſo pervi roj dali, ſvoje maternize ob zhaſu njih praſhenja ſpét sgubé, in morajo po tem k’ nizh priti, zhe ſe jim ne dajo prezej ſpét druge maternize. Sato ſe taki roji s’ mladimi maternizami ne ſmejo devati v’ ſredo med druge panje, temùzh v’ ſpodnjo verſtó, ali na kraj in na vogle ulnjaka, in sraven ſe morajo njih panjovam ſhe kake druge ſoſébne snamnja narediti, de jih nasaj grede loshej najdejo.

Ta previdnoſt ſe ne ſme ſpred ozhí ſpuſtiti tudi zlo per tiſtih ſtarzih, kteri ſo rojili, ker ſe utegnejo tudi tem maternize per praſhenji sgubiti, kar ſe pa per njih ne samerka tako lahko, kakor per novih rojeh, kteri, ker nimajo ſhe nizh salége, v’ ſvojim panji zlo oſtali nozhejo, temùzh ſe ali v’ ſtari panj nasaj povernejo, ali ſe pa k’ ſoſédam podajo, zhe ſe jim ne dajo bersh ſpét druge, in vſaj tako ſtare, zhe ne ſtarji maternize, kakor ſo njih bile, ker mlajih zlo nozhejo ſpoſhtovati in ſprejeti. Nar bolje pa je rôje, ki ſo per praſhenji maternize sgubili, ſpét na njih ſlare panjove sagnati, ali pa drugimi ſkleniti.

˛Starzi pa, zhe prav per praſhenj tudi ob maternizo pridejo, ſvojih panjov vender ne sapuſté, kakor drugi mladi rôji, ker imajo ob tem zhaſu ſhe smiram nekaj od ſtare maternize ſtavijene salége, is ktere ſi radi ſpet maternizo isléshejo, ktéra pa sato, ko je ta saléga she preſtara, ne more vezh prav po gôdu islezhi ſe, in je k’ vézhimu le sa trotdvſko salégo. Ker ſe pa taka materniza po velikoſti od délavne zhbéle komej raslozhi, in ſe per ſhe tako natanknim preiſkanji ne ugléda in ne najde lahko, méni veliko zhbélarjev, de tudi gmanj ali delavne zhbéle, kader maternize nimajo, trotovi ko salégo rodé, kar pa savolj ſvoje shivotne ſtvárbe vender ne morejo.

Ako tedej ſtariz per praſhenji maternizo sgubí, kar ſe is njegoviga nepokoja, njegovi ga mozhniga
ſhumenja, hitriga vun in nasajletanja, in ſkerbniga krogiſkanja lahko tudi kmalo ſposná, ſe mu mora, kakor hitro mogozhe, ſpét materniza dati, ktero bres raslozlika ſtaroſti tudi vſelej rad vsame, ſzer ſi bo zhes 6 ali 7 dni is ſtare salége, ki jo ſhe ima, novo napzhino maternizo ali trotnizo islégel, in potlej nobene druge ne hôtel. Pa tudi tu, kakor je bilo pred rezheno, je nar bolje tudi ſtarze kakor vſe druge, ki ſo kakor ſi bodi ob maternize perſhli, prezej pervi vezher,

zhe prav s’ nar blishnim ſoſédam ſkleniti, ſ'zhemur ſe vſaka ſhkoda, ko bi utegnila priti, nar losheje in nar golovje odverne.

§. 20.
Od sgube maternize ali jalovine.

Panj utégne is mnosih usrokov in po mnogotero ob maternizo priti; sakaj ali umerje savolj ſtaroſti, ali pa sgubí po kaki drugi nesrézhi shivljenje. Ako je per njeni ſmerti ſhe mlada zhbélna saléga, to je jajzhki, ali eni ſhe ne zhes 3 ali 4 dni ſtari zhbélni zhervizhki v’ panji, takrat njena sguba ne ſtorí veliko ſhkode, ker ſe zhbéle zhes 14 ali 15 dni ſpet novo maternizo ishlesejo; ako je pa ob zhaſu njene sgube saléga she ſtarji, kar ſe nameri doſtikrat per tiſtih panjovih, ktérim materniza ſtaroſti odmerje, ker nektere dni pred ſmertjo vezhi del neba pravo zhbélno salégo davili, ſi naredé is nje zhbéle ſzer tudi ſhe maternizo, ktéra pa ne more vezh prav isſéshena biti, sato je tudi napzhna materniza ali trotniza, kakorſhna je k’ vezhimu sa trotovſko salégo, in v’ tim ſtanu mora vſak panj k’ nizh priti, zhe ſe mu ne da nameſti te kmalo ſpét prava materniza,

ali ſe pa ne ſkléne panj ſ’ kazim drugim, kjer je pa dobro pomniti, de ſe mora trotniza en dan pred is panju ſpraviti, kakor ſe mu prava materniza da, ali ſe pa panj s’ drugim ſkléne, ker zhbéle le potlej ſhe le ptujo maternizo vsamejo, kader ſo preprizhane, de ſo prejſhno sgubile.

Prav sa prav ſo zhetvere napzhine maternize: Ali neha materniza savolj velike ſtaroſti pravo zhbélno salégo ſtaviti, ali je bila pa v’ boji ſ’ kako drugo maternizo ob zhaſu petja v’ panji slo ranjena, in tedej ni sato, ali je pa savolj pomankanja mlaji salége v’ panji she is preſtariga zhervizhka svaljena bila, in tedej savolj nepopolne shivotne ſtvarbe ni sa pravo salégo. Sadnizh ſe utegne tudi permeriti, de je po odmerjenji trotnize le ſhe trotovſka saléga v’ panji, is ktere ſi zhbéle, ker ali kak trotni piſkerz vézhi naredé, ali pa trojni jajzhik v’ kak maternizhin turnizh preneſó, ſpét ſhe maternizo isvalé, kakorſhna ſe pa od navadniga trota le po malo daljnim sadnjim shivotu raslozhi, in ker je moſhkiga ſpôla, sa nobeno salégo ni. Deſiravno taka materniza ni nizh drugazhi kòt drug trot, vender zhbéle nozhejo druge maternize, dokler je ta med njimi, ker njeno nemozh njih sarod mnoshiti

od nature tako malo vedo, kakor nepervershnoſt kake druge napzhine maternize.

Ako pa umerje materniza simne meſze, ko zlo riizh salége v’ panji ni, oſtane tak panj jalov, ker ſi v’ tem ſtanu zhbéle ſhe napzhine maternize roditi ne morejo, sakaj menítev, de zhbéle ob zhaſu jálovine tudi jajzhke léshejo, in vſaj trotovſko salégo ſadé, je smota. Salo ſe jalovina nar vezhkrat po simi nakluzhi, is zheſa pa tudi vezhi del veſ panj v’ nizh pride, ker zhbéle per sgúbi maternize sazhno prezej nepokojne biti, ſem ter tje tekati, in mozhno buzhati, tako de ſe vezhi del saduſhé, zhe ſe jim shreho ne odmaſhi in sraka (ljuſta) ne da. Sato mora zhbélar ſvoje zhbéle v’ njih simſkim ſlanovanji smiram obiſkovati, in jih vezhkrat pogledati.

Sdej, ali ima panj pravo ali napzhino maternizo, pasliv zhbélar lahko posná, sakaj per tazim panji je ſhtevilo delavnih zhebél, vſakdan manji, trotov naſproti smiram vezh, tako de je sadnizh ſkor veſ polk ſam trot, in zhe je trotniza ſhe prezej rodovitna, léshe sadnizh tudi v’ gmanj zhbélne piſkerze trotovſke jajza, is kterih ſo veliko manji trotje, kot uni is trotovſkih piſkerzov.

Jalovi panjovi radi vsamejo vſako maternizo bres raslozhka, le pévſki ròji, zhe maternize per praſhenji sgubé, nozhejo mlajih materniz kakor ſo njih bile. Sato sa take mlade rôje, kteri ſhe pred ob maternizo pridejo, predin ſo mogle salégo saſaditi, ni druge pomózhi, kakor jih drugimi ſkleniti, ali jih pa ſpét na njih ſtare panjove sagnati.

Ako ima pa panj le napzhino maternizo, savoljo zheſa ſe vezhi del tudi sa jaloviga ima, in ſe mu da v’ tem ſtanu druga materniza, jo sgrabijo zhbéle ko bi mignil, in jo umoré prezej bres odlaſhanja, ali jo pa ſpodé po tem, ko ſo jo en zhaſ preganjale, per luknji ſpét is panju, per kterim preganjaji da doſtikrat ſvoj mili glaſ ſliſhati. Sato ſe panjovam, od kterih ſe ne vé prav, ali imajo le bolno, ali pa nimajo nizh maternize, ne ſmejo maternize dali proſte, temùzh le v’ hiſhizah, de ſe vidi pred, ali ſo zhbéle per volji ſpréjeti jih, ali ne.

Ker prava materniza is zhbéiniga jajzhka svaljena ſhe le 20. ali 21. dan is ſvoje sibeli islese, (is zhervizhka pa ſe sgodí to ene dni pred) in od tega zhaſa med tem ko léta in ſe praſhi, po navadi ſhe 9 ali 10 dni pretezhe predin sadobí mozh lézhi, ktera je pa ſpét ſhe le zhes 20 ali 21 dni prav godna: ſe vidi, de

panjovi, keteri morajo sgubo ſtarih materniz ſhe le s’ isleshenjem mladih nadomeſtiti ſi, prevezh ob polk pridejo, de bi mogli ſhe tiſto léto pomôzhi ſi, tedej zhe nima zhbélar nizh materniz perhranjenih, mu je smiram bolj ſvetovati, de naj panjove, ki ſo ob maternizo perſhli, raji s’ drugimi ſkléne, kot jim da mlado maternizo islêzhi.

§. 21.
Od bolésin zhebel.

Zhbéle niſo tolikim bolésnim podvershene, kakor druge shivali. Njih shivljenje je tako kratko. Nar vezh jih pomerje ſtaroſti, lakote ali pa po njih ſovrashnikih, kteri jim per njih opravilih sunej panju ſamogoltno shivljenje salasjejo, in jih per nabiranji s’ rosh ſhapnejo, ali pa létezhe vjamejo, in s’ veliko ſamogoltnoſtjo poshró, tako de jih le malo rasun sime naturne ſmerti umerje.

V’ nekterih bukvah ſe bere od vezh bolesin, de ſo jim zhbéle podvershene, kakor od ſtekloſti, roshizhkine boleshi, grishe in gnjilobnoſli ali uſmradenja. Perva pravijo de isvira is nekaziga malopridniga saſtrupnjanja, po kterim morajo uboge

zbbélize, ſe tako koriſlne in nedolshne ſtvari, kakor v’ nekaki ſtorolti ali ſtekloſti v’ bolezhinah shivljenje konzhati.

Roshizhkina bolésin ni take ſile. Ta bolésin ſe le nektere leta, ko je doſti mane, ob rojſkim zhaſu per enih zhbélah vidi, namrezh nekterim zhbélam raſtejo na glavi med roshizhki kakor majhin puſhelzhik ene tanke nitke po konzu, v’ kterih je nekaka rumena mokrota. Sdej kader zhbéle per branji medú glavo v’ rosho vtaknejo, ſe prime zvetna moka tega puſheljzhka, in sdi ſe, kakor bi ſi bila zhbéla ſama sa lépſhiga voljo vénzhik na glavo naredila. Ker pa to zhbélam per njih mnogoterih opravilih ni sadershljivo, ſhe manj ſhkodljivo, to prav sa prav bolésin ſhe imenovati ni, ker ti odraſelki bres drusih ſhkodljivih naſledkov ali ſami preidejo, ali jih pa zhbéle she is glav istergajo.

Grisha pravijo de isvira is nesdraviga medú, ki ſe jim poklada, ali veliko bolj od nesdraviga, zhbélam ſhkodljiviga ljuſta, zhe ſe predolgo v’ njih simſkim prebivaliſhi perdershé. Ta bolésin pa ſe uſtavi, zhe ſe jim hladan ljuſt perpravi, ali pa dobriga zhiſtiga medú poloshí.

Vſe drugazhe pa je s’ gnjilobnoſljo. Ta pa je nevarna Ta utegne zele ulnjake korizhati, zhe ſe zhbelar ne poſlushi ſhe bersh do zhaſa pravih pomozh, in ſi ne persadéva, kar je mogozhe, te kuge uſtaviti.

Gnjilobnoſt pride od vshitka nesdraviga medú, ali pa od premrasenja ali prehladenja salége v’ panji. Eni zhbélarji imajo navado vino ali pa druge vpjanljive pijazhe med paſhni med meſhati zhbélam, de bi, kakor pravijo, bolj korajsho soper ropnize imele. Tedej ſo ſami krivi te neſrezhe, ker je tak med ſzer zhbélam neſhkodljiv, salégi pa, zhe ſe s'njim paſe, je vſelej v’ ſmert.

Doſtikrat ſe perméri tudi, de po kakim roji naſtópi prezej merslo vreme, ktero zhbéle, ki ſo ſhe v’ panji oſtale, permora bolj vkùp ſtiſniti ſe, tako de ſe saléga na krajeh ſatovja premrasi, slaſti zhe je roj veſ nabrani med is panju s’ ſabo vsel, savolj zheſa ſo zhbéle taziga panju smiram bolj tihe, otoshne in ſlabe, tako de salégi potrebne gorkote ne morejo vezh obdershali, v’ kterim shaloſtnim ſtanu saléga mrasa in lakoti pomerje, in sadnizh gnjiti in ſmerdeti sazhne.

V’ sazhetku, dokler ſe gnjilobnoſt ne rasſhiri ſhe po vſim panji, ſi zhbéle vſe persadénejo

odpraviti jo, in okushene piſkerze oſnashiti. Sato ſe najde ſkosi en zhaſ ſkor vſako jutro sunej na bradi gnjilobniga panju rijavo, ſmerdljivo, kebrovimu dreku podobno blato, ki ga zhbéle po nôzhi vun noſijo, in tu leshati puſté, ker ſe ga ne dotikajo ſpét rade. Pasliv zhbélar tedej she samore is tega snamnja bres daljniga preiſkovanja gotovo gnjilobnoſt ali uſmradenje taziga panju ſposnati.

Dalje ſe gnjilobin panj lih tako kakor jalov lahko is oloshniga in shaloſlniga letanja, in is ſmerdljiviga duha ſatovja ſposná. Pokrovzhiki gnjilih piſkerzov niſo kakor per dobri salégi vsdignjeni, ampak vderti, in na ſrédi vezhi del prejedeni. Saléga v’ njih je kakor rijav gnoj, kteri mora ubosim zhbélizam grosno sopern biti, ker ſe ga zlo dotakniti nozhejo.

Gnjilobnoſt je tako nalesliva bolésin, de zhe ſta v’ sazhetku v’ panji le edin ali dva taka gnjila piſkerza, bodo ſzhaſama tudi drugi okusheni, tako de ſe ſkor vſa saléga uſmradi, kar je zhbélam tako soperno, de raji veſ méd, kar ga je, in ſhe sdravo salégo v’ panji sapuſté in pobegnejo, kakor de bi v’ tim ſmradu bile.

Sato sa gnjilobin panj ni druge pomózhi, kakor ga bersh ko bersh pregnati, in od ulnjaka

odneſli, de kaka druga zhbéla ne pride, in tega medù ne okuſi, ker je salégi ſtrup in zhes vſe nesdrav, zhe je prav ljudem popolnama neſhkodiljiv.

Zlo prasno ſatovje is taziga panju, in zlo léſ ali ſlama od njega je tako kushno, de ſe per zhbelarii ne ſme nizh vezh nuzati, temùzh pervo ſe mora ſtajati, in drugo ſeshgati, zhe hozhe ubraniti ſe, de ſe slég gnjilobe ne bo dalje saſadil. Tudi zlo proſtor v’ ulnjaku, kjer je gnjilobin panj lêshal, ſe mora dobro in zhiſto smiti, preden ſe ſpét drug panj nanj poloshí, ker bi bil drugazhi tudi novi roj od té kuge oſtrupljen. Vender pa ni tréba, kakor eni terdijo, zhebél gnjilobniga panju s’ nekakimi seliſhi kaditi, ali kopati; doſti je she, jih is gnjilobniga v’ prasin panj, v’ kterim ni nizh prasniga ſatovja pregnati. Le ſe morajo zhbéle gnjilobnih panjov ob zhaſu dobre paſhe pregnati, ker drugazhi pregnane v’ prasnim panji oſtati nozhejo.

Zhe pa gnjilobin roj ali ſvoj panj ſam sapuſtí, ali pa is noviga tudi v’ kteriga je pregnan bil, ſpét pobégne, tudi v’ novim panji ne ſme ſpet na ſvôje ſtaro méſto priti, temùzh ravnati ſe mora s’ njim kakor s’ novim rojem in ſe v’ ulnjaku na drug proſtor poſtaviti. Dalje

ſo vſe druge sdravila, po kterih ljudjé in shiváli sgubljeno sdravje ſpet sadobé, zhbélam pravi ſtrup in salégi vſelej v’ ſmert, sato sa bolne in ſlabe zhbéle ni druge pomozhi kòt zhiſt méd, kteri jih vſake bolésni osdravi in vſaziga sléga obvaruje.

V’ zhaſih potrebe in lakote dobé zhbéle, kakor druge shivali, tudi uſhí, ktere ſo pa tako majhine, de ſe s’ nagim ozhéſam ſhe ne morejo viditi; sgube ſe pa ſame ſpet, kakor naglo bolji paſha naſtopi, ali ſe pa zhbélam kakor gre klade.

§. 22.
Od zhbélne klaje.

Prid in dobizhek zhbélarſtva prav sa prav ſe ravna po tem, kakor ſe zhbélam klade. Kdor tedej ſvoje zhbéle le ſamim ſebi prepuſti, in jim ob zhaſu potrébe ne poklada, njegova zhbélarija ni mogozhe, de bi dolgo obſtala, sakaj pridejo zhaſi, de zhbéle sunej panju zlo nizh shivesha ne dobé. Tako zhbéle, zhe prav pridno letajo, in veliko obnoshine noſijo, od sazhetka ſpomladi do perviga ſadnjiga zvetja ne dobé toliko ſterdí, de bi mogle od nje shivéti.

Sdej zhe oh tem zhaſu ni sadoſti perhranjeniga shivesha v’ panji, jim mora klaſti, kdor jih hozhe per shivljenji ohraniti. Pa ſhe tudi posneje utégnejo nar mozhneji in nar zhbélniſhi panjovi lakote pomréti, zhe jih, ko bi potréba in lakota vdala, ſamim ſehi prepuſtiti.

Doſtikrat pride vezh merſlih deshevnih dnévov saporédama, slaſti v’ meſzih Vélziga Travna in Roshniga Zveta, ali pa je velika ſuſha, kakor ſe sgodí rado Maliga in Velziga ˛Serpaha, de ni le ſamo mane nizh vezh, temùzh vedna burja in druge mersle ſape vſo medeno mokroto v’ zvetizhih in roshah poſuſhe, tako de uboge zhbélize per vſi neutrudeni pridnoſti vender nizh dobiti ne morejo. Lêtu doſtikrat nar bolji panjovi, ki imajo nar vezh polka in salege, nar pred lakoti poginejo, ker po ſhtevilu zhebél k’ ohranjenju veliko vezh shivesha potrebujejo, kot drugi ſlabji. Sdej, zhe zhbéle pred Malim ˛Serpanam sazhno trote odganjati, ali zlo njih ſhe negodno salégo isruvati, je to she snamnje, de je paſha sdej jenjala, in je lakot pred durmi. Lêtu naj ſe ſkerbin zhbelar ne mudi dalje ſvojih godov, slaſti tiſlih, kteri ſo kratkim dva ali vezh rojov dali, ſ’ ſladkim oshivitkam okrepzhati. Nizh ne bo sgubil sato. Ob ajdovim zvetji

mu bodo vſe obilno povernile; sakaj kdor ſvojim zhbélam v’ potrébi pridno klade, poſojuje ſhumo na nar vézhi in nar ſkopeji obréſti ali zhimshe, ki ga bodo kmalo zhbélarſkiga bogatina ſtorili.

Ako naſtopi prezej sa kakim rojem, hladan deshévni tédin, mora roj tretji vezhér she lép koſ medú dobiti, zhe ſe nozhe puſtiti konez vseti mu, in kdor ne shelí nikoli slega gnjilobnoſti doshiveti, ali hozhe malokdej kak jalov, to je, bres maternize panj imeti, naj da isrojenim ſtarzam prezej pervi vezher polno koritze ſterdí, ker roj navadno veſ shivesh, kar ſe ga je perhranilo v’ panji sa jerbſhino, ktera sna per mozhnim roji 10 do 12 liber sneſti, s’ ſabo vsame, de bi mogel ſvoje perhodno goſpodarſtvo losheje in bolje perzheti.

§. 23.
Od ſterdi ali medú sa kletjo, in kako ſe morajo zhbéle paſti s’ njim.

Sa klajo ſe morajo vſelej nar lepſhi in nar zhiſteji ſatovi, kjer je nar manj zvelne moke (obnoshine) in nizh salége, vséti.

Nar bolji sa klajo in nar dalje perhraniti bo méd, ako ſe od voſka odlózhi, kar ſe ſ’ kako préſho, ſhe bolje pa tako le ſtorí: V’ gorki, temni hiſhi ali v’ kevdru, kjer ni muh ali bravljinzov ſe oshamejo ſatovi v’ sato perpravljem jerbaſhizh; podenj ſe podſtavi poſoda, de ſe méd vanjo odtéka, in le prasne voſhéne tropine oſtanejo, ktere ſe snajo potlej ſhe oshéti, ali ſe pa mediza is njih kuhati, ali jéſih naredíti.

To délo pa ſe ponavlja tako dolgo, de ſe veſ méd sa klajo dobi, kteri ſe sadnizh kakor maſlo ſtèrdi, in vezh let dober oſtane, zhe ſe le v’ hladnim kevdru hrani, in miſh in bravljinzov varuje.

˛Suſhnih in toplih polétij méd je vſelej bolji in losheje perhraniti, kakor ſterd mozhérnih in merslih létin.

Per kladenji ſe perlije 4. ali 5. dél vode, ſe poſtavi v’ novim dobro nalizhenim lonzu k’ ôgnju, in méſha tako dolgo ſ’ paljzhizo, de je veſ raszejen in od zhebél lahko vshivan, na to ſe tudi mlazhin, pa ne vrozh, v’ koritiza slije, in da zhbélam k’ veſéli vezherji.

Méd ſe more tudi ſhe hitreje in losheje odlozhiti in ozhiſtiti; namrezh, zhe ſe ſatovi v’ ſkledi tako dolgo v’ gorki pêzhi puſté ſtati, de ſe sazhno tajati, ſe na to s’ rokami sdruſhnejo

voſhene tropine kolikor je mogozhe istlazhijo, in méd ſkosi to perpravno ſilo puſtí ſtêzhi ſe v’ sanj perpravljeno poſodo.

Ako ſi pa hozhe kdo délo, med lozhiti, in zhiſtiti, perhraniti, ga sna zhbélam tudi v’ ſatéh dati, kakorſhniga pa ne morejo tako lahko, slaſti zhe je she ſtar in ſterjen, kakor ozhiſbeniga, vshivati.

˛Sberbin zhbélar ſe bo tedej s’ medéno klajo obóje te ſorte obilno saloshil, de bo mogel ſvojim zhbélam o vſih zhaſih in v’ vſih okoliſhinah, kakor ſe gre, pokladati, sakaj zhe je permoran zhbélam ſhe v’ njih simſkih ſtanovanji klaſti, mora to le v’ ſatéh biti, ker ſe zhbéle rasſtajaniga medú rade prevezh napijó, ſvoje ſkosi zelo simo sadershano blato od ſebe dajo, in tako panj snotrej ogerdijo.

Ako bi ſe pa permérilo, de bi ſe zhbéle savolj mrasa ne hotle is ſvojiga gnejsda vsdigniti, in na ſati, jim naſtavljene iti, naj ſe jim le v’ koritzu rasſtajaniga mlazhniga medú tje poſtavi, in prezej ga bodo diſhale, ſhtevilno na dan perſhle, in ſe prav veſélo goſtile.

Posneje v’ gorkejim vremenu naj jim klade kdo kakorſhin méd hozhe, bodo zhbéle vſak vezher ſvoj koſ povshile, ali pa méd v’

ſvoje ſ-hrambe sneſle, in ga sa perhodno pervarovale.

Ako ſe jim klade v’ ſatéh, naj ſe pred pokrovzhiki, ſ’kterimi ſo medeni piſkerzi sadélani, s’ ojſtrim noshem po zélim ſatu prereshejo, in pomaknejo naj ſe ſatovi, na diljizo med ene vanjo po konzu saſajene zveke ali klinzhike, de okoli ne padejo, poſtavljeni, v’ panj le toliko bliso k’ njegovimu ſatju, de zhbéle s’ njega na klajne ſatí hoditi morejo, ne jih pa ria ſvoje ſatje nadélati; tako bodo zhbéle veſ méd v’ ſvoje snotranje ſhrambe preneſle, in sa perhodno perhranile, ker ſo ſ’ ſvojo hrano grosno varzhine, in le toliko povshijejo, kar je prav tréba jim.

Prasni ſatovi pa naj ſe vſak o jutro ſpet is panjú vsamejo, ker jih drugazhe zhbéle rade ne le na zvêke perterdijo, ampak zlo na ſvojo oſnovo navéshejo.

Zhbélam bi ſe moglo, de bi ſe roparze ali ropnize bliso ne vabile, le na vezher v’ mraku pokladati, in ſlabji panjovi takrat samaſhiti; mozhnejim in na polku bogatijim pa ni ſvétovati tega ſtoriti, ker ſe zhbéle per medú prevezh sgrejejo, po ſili is panju sriti hozhejo, in ſe saduſhiti utegnejo.

She polno nadélanim panjovam ſe per pokladanji sna prasna naloga dati, in ſe poſoda ſ’klajo vanjo poſtaviti. Zhbéle diſhé méd, slaſti zhe ſe jim mlazhin da, bersh pridejo, kakor naglo ſe jim odpré, k’ verhu, in noſijo méd dôli v’ ſvoj panj. Ali pa poſtávi ſe jim mlazhni méd le na brado panju pred luknjo, in kmalo bodo vabljene od ſladkiga duha, veliki trumi perblishale ſe, méd saſe perpravljeno vezherjo naſhle, in ſe ſkúp dobre volje goſtile. Ako bi ſe pa ſ’tem vender ne dale v’ ſvojim nozhnim pokoji omamiti, in na to vabljenje ne hôtle koj perkasati ſe, ſe ſmé le malo ſ’perſtam na luknjo poterkati, tako ſe bodo ſzer s’ nekako nevoljo vsdigmle, pa ſladko jéd vgledajozh kmalo rade vſe odpuſtile, in ſe sravin prav dobro in veſélo iméle.

Zukra, ſirupa, ſlada, medize, ali drusih ſladkih rezhí, ki ſe v’ nekterih zhbélarſkih bukvah sa prav dobro klajo perporozhajo, ſe zhbélam rasun v’ nar huji potrébi nikoli ne ſmé ponujati, ker ſo vſe take nenavadne jedi mladi salégi vſelej ſhkodljive, in vezhi del gnjilobnoſt sa ſabo perpeljejo. Tedej, zhe ſe perméri, de kdo ſvojih zhebél reſ ne more drugazhe ohraniti, kakor s’ umiſhljeno klajo, med ktero je ſadni ſtrup, in slaſti ſokrovza ſladkih

hruſhik, in savréti vinſki moſht ſ’ zukram in s médam sméſhan ſhe nar bolji, naj jih bersh ko perva paſha naſtópi, to je, ob zhaſu perviga ſadniga zvetja na tanko pregleda, ali ſe jih ni gnjilôba vlotila, in zhe je to, naj jih bersh bres odlaſhanja v’ prasne panjove preshêne, sakaj s’ drugimi sdravimi jih nikakor ne ſmé ſkleniti, ker bi ſ’ tazim s’ ſabo vsetim médam tudi té okushile. Zhe pa vender hozhe ſloriti to, naj preshêne zhbéle gnjilobniga panjú nar pred v’ prasin panj, is kteriga jih ſmé potém zhes 24 ur she ſpét s’ drugimi ſkleniti, poſebno ko bi jim bil she popred lép kóſ zhiſtiga medú poloshil.

Navádin zhbélni panj ſ’ 15000 zhbélami potrebuje sa ſvoj ſimſki shivesh v’ zhbelnjaku vſaj 15 liber medú, nekurjeni ne premersli ne pregorki in smirej glih topli ſtanizi (zimru ali taki kamri) ga ima doſti pol toliko.

Sunej per gorkim ſolnzu bliso ulnjaka vſe zhbéle vkùp ob kratu paſti, ſe ſploh ne more ſvetovati, ker ſe zhbéle is vſih panjov sméſhane prevezh koljejo med ſabo, in jih tako veliko pogine.

V’ nar huji lakoti, kakor ſe permeri doſtikrat meſza ˛Suſhza in Maliga Travna, ſe vlotijo zhbéle zlo salége, in jo is piſkerzov tergajo

in povshivajo. Ako ſe tedej per kazim panji ugléda, de zhbéle ſhe negodno salégo pogoſto isnaſhajo, je she sadnji zhaſ klaſti sazhéti jim in jih ſmerti reſhiti.

Lakoti ſlabe in utrudene, ali she 24 ali 30 ur oterpnjene zhbéle ſe samorejo s’ mlazhnim médam, kteri ſe pa vender ne ſmé ne s’ vinam, ne ſ’ kakorſhnim mozhnim sdravilam ſi bodi, meſhati, ſpet oshiviti in osdraviti, le ſe jim mora tudi potrébna gorkota perpraviti. Pa tudi ſe mora pomniti, de ſe od lakoti ali merslote oterpnjene zhbéle ravno tako kakor druge smersnjene shiváli ali ljudje ne ſmejo bersh is mrasa k’ vrozhi pêzhi perneſti, ampak le ſ’ pozhaſnim gretjem ſe morajo oshiviti, de bodo prav popolnama osdravéle.

Tako ſe najde doſtikrat ſpomlad per ſhe merslim vremenu po ſolnzhnim sahodu veliko, vezhi del ſ’ zvetno moko obloshenih mrasa premerlih zhebél, ktere niſo mogle ſvojiga doma doſezhi, temùzh ſo mogle is trudnoſti pred ulnjakam na tla popadati in tukej obleshati. Take zhbéle ſe morajo kolikor je mogozhe pobrati, slaſti zhe ſo v’ ſneg padle, ſe zhes nozh v’ ulnjaku ali na kazim drugim hladnim kraji obvarovati, in drugi dan per gorkim ſolnzu pred zhbelnjakam na diljo poloshiti, tako bodo po ſolnzhni toploti ſkor vſe ſpet oshivéle in

na ſvoje panjove zaletéle. Ko bi pa ta dan ſolnze ne ſijalo, in zhbéle pred mrasam ne mogle letéti, naj ſe vſpêo v’ glaſh ali kako drugo poſodo, naj ſe puſté ſhe le na vezhér po gorkoti v’ hiſhi ſpet k’ shivljenju obuditi, naj ſe denejo potlej v’ panj, ki ima malo zhebél, ſ’ koſzam medu vred, in per ti vezherji ſe bodo ſ zhbélami téga panju perjasno s-edinile in pobratile.

Rasſerdene zhbéle ſe nar losheje in nar hitreje potolashijo, zhe ſe jim mlazhniga medú tje poſtavi, kteri jim bo koj diſhah.

§. 24.
Od klajnih koritiz.

Klajne koritiza ſmejo mnoge podobe in velikoſti biti. Moje ſo navadno 7 ali 8 pavzov dolge, 3 ali 4 pavze ſhirôke, in vſaj paviz globoke, kterih vſako ima is dna kaziga ſita isresan, in lih prav vanj umerjen pokroviz, kteri po medu plava, de zhbéle lahko sloshno po njem hodijo, in ſkosi njegove luknjize veſ méd isſerkljajo, bres de bi ſe umasale ali pa zlo potonile, kar ſe drugazhe doſtikrat perméri, slaſti zhe zhbéle hitro in na enkrat v’ koritize

ritize ſhinejo. Koritiza ſe morajo vſako jutro, naj ſo prasne ali polne, ſpet is panjov vseti, drugazhe bi jih roparze po dnevu obduhale, in potlej tim panjovam doſti persadéle.

§. 25.
Od roparz ali ropniz.

Roparze niſo kako poſebno pleme ali poſebna ſorta zhebel, temùzh doſtikrat ravno tiſtiga zhbelnjaka, vezhi del pa od blishnihni ulnjakov, deſlih ſo malo bolj zherne kot druge zhbéle, kar je od tod, ker hitro kot tatovi v’ medéne piſkerze ptujih panjov plasijo ſe, ſi dlako na sadnjim shivotu ogulijo, in ſe s’ médam umashejo. ˛Sposnajo ſe she na hitre jim letanji. Ako ſe kazimu panje perblishajo, ſe ne uſedejo tako predersno in bres ſkerbí na brado, kakor druge zhbéle, temùzh od konza leté vſe plaſhne in varne proti luknji, pa ſe ſpet bersh odtegnejo, kakor naglo jim kaka druga zhbéla blisheje pride. Tudi ſe kashejo vſe perjasne in ſe hlinijo, kakor de bi hôtle ſ’ zhbélami panjú, kteriga hozhejo obropati, prav ſ-snaniti ſe; sdej zhe ſo té perjasne s’ njimi, ali pa vſaj ne porajtajo, in ſe jim ne vſtavljajo,

kakor ſe rado sgodí per jalovih, gnjilobnih, ali kakor ſi bodi nepogodnih panjovih, ſe ſkosi luknjo ſplasijo, ſe v’ panji kar morejo medú napijejo, beshé s’ njim kar nar hitreje morejo domú, in pridejo kmalo ſpét s’ drugimi v’ tako velikim ſhtevilu, de ſo v’ ſtanu v’ kratkim zhaſu nar teshji, in nar bogatiji panjove pokonzhati, ker ſe zhbéle enkrat od mozhi roparjev premagane vezh ne branijo, temuzh tudi s’ roparji dershé, in sadnizh tudi s’ njimi gredo.

Panj, na kteriga ropnize gredo, ſe ſposna is njegoviga nenavadno hitriga letanja in glaſniga ſhuma vanj in is njega hitézhih zhebél. Le pásiti je tréba, kam vlézhejo, ali od ktere ſtrani prideje, in ropni panj ſe bo kmalo rasodel, ker tudi is téga ravno tako hitro, zhe prav ne v’ taki trumi kakor is uniga, vun in notri leté. Kar gotóvje pa ſe saſledí ropar, zhe ſe obropanimu panju ene minute, in ſzer tako dolgo luknja samaſhi, de ſe mu je shé vezh roparz na brado sbralo, na ktéro ſe potlej péſt pepéla vershe, de ſo od njega béle, in od drusih zhbél raslozhene; in ker ſe téga sasnamovanja uſtraſhijo, prezej isleté in v’ ſvoje ſtanovanje hité; in sdej ſe le ſmé merkati, v’ ktére

panjove gredo, ker ſo lih is tiſtih ludi na rop ſhle.

Sdej zhe je kak panj od roparz premagan, naj ſe mu bersh shrelo ali luknja satakne, ſe puſtí ene minute, in ſzer tako dolgo tako ſtati, de bo brada téga panju roparz, ki hozhejo vanj iti, vſa polna; potlej naj ſe polijó té na bradi okoli tekajozhe zhbéle s’ merslo vodo, tako bodo uſtraſhene prezej prezh podale ſe; satém ſe luknja sna ſpét odpréti, in tako dolgo odperta puſtiti, de ſo vſe roparze is panju isletale, in ſpét druge nasaj perletéle, de bi ſpét vanj ſhle; in sdej ſe mora luknja ſpét satakniti, in ropne zhbéle, ki ſo ſe na bradi panju vnovizh sbrale, ſpét kakor préd s’ vodo politi, in to ſe mora tako dolgo ponavljati, dokler ni vſih ropniz is panju. Na to ſe mora panj sapréti, prezej od zhbélnjaka odneſti, in ſhe le svezhér ſ’kterim ſoſédnjim ſi bodi ſkleniti; ali pa ſe sna, zhe ima maternizo in ſhe doſii polka, kar je pa per obropanih panjéh malokdaj, na ene dni, de ropne zhbéle na ropanje posabijo, na kak drugi, vſaj pol ure daljni kraj preneſti, kamur ne bodo sa njim ſhle.

Ropanje pa, kolikor mogozhe odvernili, zhbélar ne ſmé nikoli jalovih, gnjilobnih, ali kakor shé popazhenih, ampak smiram sdrave,

mozhne, in polka polne panjove iméti persadevati ſi, jih nikoli ſtradati ne puſtiti, in jim ob zhaſu potrébe, ko ni vezh paſhe sanje, kakor od perve pomladi do ſadniga zvetja, in po ajdovim zvetji v’ jeſen, kakor tudi o veliki ſuſhi, in zhe mersli vetrovi dolgo piſhejo, shrela ali letavne luknje smanjſhati, in tako ſe mu ne bode roparz doſti bati.

Preminjenje panjov, to je, obropan panj na méſto ropniga, in téga na proſtor uniga poſtaviti, malokdaj kaj pomaga.

Ptuje roparze pa ſ' ſtrupam ali drusimi tazimi ſhkodljivimi rezhmi moriti, ni perpuſheno in ne prav.

§. 26.
Od ſovrashnikov zhebél.

Tudi zhbéle, kakor vſe druge shivali, imajo ſovrashnike. Nar bolj jih salésjejo tiſti tizhi, kteri ſe ſzer radi od inſektov shivé, in med temi ſo ſrakoperji nar huji. Ti ſe radi bliso ulnjakov dershé, in shive vezhi dél od zhebél.

Sa temi ſo jim vrabzi nar nevarniſhi, ker jih je tudi nar vezh. Kamenſhzhiki, ilovzhize, in ſhe drugi taki prebivavzi podnebja ſo

tudi veliki ljubijenzi ſladkiga zhbélniga meſá, vonder ſe vlaſtovkam in paſtarizam kriviza déla, zhe ſe sa nar huji zhbélne tatize imajo, ker ſe té vézhi del le od muh in komarjev shivé, in na zhbéle malo ali pa nizh ne porajtajo.

Med zhbélnim sarodam ſo ſerſheni nar vézhi in nar nevarniſhi ſovrashniki sanje. Letí zhbéle letézhe lové, ali jih sgrabijo na bradah panjov, jih rasmeſarijo in poshró prezej na méſtu, ali jih pa prezh neſó. Zhbélar naj ſi persadeva kolikor more, pomoriti jih, slaſti pa, njih gnejsda poiſkati, in jih ognjem in vrélim kropam pokonzháti.

Oſe ſe ſizer tudi rade ſame povabijo, in ſo doſtikrat prav ſilne, slaſti v’ jeſen o hladnim vremenu, ko luknje panjov niſo vezh obſédene; pa iſhejo le bolj medú, kteri jim mende ſhe bolj perléshe ſe kakor zhbélno meſò. ⁵

Tudi mravlje (bravljinzi) in pajki ſe ſmejo po pravizi med ſovrashnike zhebél ſhtéti Pervih naj ſe ſkuſhajo mravljiſha (bravljiſha), ki ſo blis ulnjaka, rasmetati, in kakor je mogozhe pokonzhati in satreti ſe; drugi, to je, pajki pa poloviti in pomoriti, kar ſe svezher

v’ mraku, ko imajo navado is ſvojih kotov perleſti, in po dnevi poſhkodovane in rasſtergane pajzhevne ſpét popravljati, nar losheje sgodi.

Lih tako imajo tudi ſhtrigalza, martiniz in krota slo radi zhbéle, pa ſo sadovoljni she ſamo s’ mertvimi, in shivim niſo nevarni.

Sadnizh ſe morajo zhbéle tudi, slaſti o simſkim zhaſu, in poſebno v’ krajih, ki ſo bliso velikih goſhav, pred miſhmi, podganami, duhorji, podlaſzami, in zlo pred medvédi, kteri ſo she doſtikrat v’ eni nôzhi vezh panjov rasmeſarili in pokonzhali, ſkerbno varovati.

§. 27.
Od poſébnih séliſh in drevéſ, ſ' kterih zhbéle nar vezh naberejo.

Deſiravno zhbéle veliko medú dobé is roshde ali mane, ki jo v’ nekterih letih v’ poletniſkih meſzih o slo hlapljivim in ſoparnim vremenu is liſtov nekterih drevéſ, slaſti tazih, na kterih je veliko uſhí, nalishejo, ga dobojo vender nar vezh na mnosih roshah in mnosih zvetjih, med kterimi je ajda ali jéda na pervim meſtu. V’ tiſtih krajih, kjer ſe to shito slo ſeje, perdobé zhbéle, ako naſtopi ob ajdovim

zvetji lepo vreme, in kaj zhaſa terpí, ſilno veliko medú, tako de ſe jim morajo v’ tem zhaſu doſtikrat dve ali tri naloge dati, ali ſe pa dvakrat in ſhe vezhkrat v’ prasne panjove pregnati ſmejo, in vender ſhe smiram sa rejo dobre oſtanejo.

˛Sozhivja: kakor bob, grah, grahorza, tudi shenf, ogerſhisa, shajbelj, ſivka in vezh drusih ſo sa zhbéle prav dobre, in ſploh jim da vſa zvetezha vertiſhna (vertni ſad), rasun posemeljſkih hruſhik ali krompirja, veliko medú. Tako ſo tudi vſe deteljne plémena slo medene, nar raji pa obiſkavajo zhbéle bélo dételjo.

Mnogi zvetizhi in roshe na travnikih dajo po ſvoji laſtnoſti vezh ali manj medú, vender imajo zhbéle ſuhe gorſke travnike veliko raji kot mozhérne in blatnaſte.

Reſje, ktero od perve pomladi do posne jeſeni neprenehama zvetè, je v’ tiſtih krajih s kjer ga veliko raſte, zhbélam ſilno k’ pridu.

Na timjanu ali timashi in na materni duſhizi dobé zhbéle nar perjetniji in nar lépſhe diſhézhi méd, na zvetovzu, dréni, rakitovni in leſkovni pervo poshivljenje ſpomladi.

Na glogu, zheſminji, oſtroshnizi, malinji, koſmatovji, jerebiki ali kneblovzu, in na

vezh drusih zvetezhih ternjevjih in germovjih najdejo zhbéle prav veliko shivesha. ⁶

Smed mnosih vertnih in ſadnih dreveſ, is kterih zvetja zhbéle nar vezh medú dobé, ſo zheſhnjeve in jabelzhne, sa témi vſe zheſhpljeve in hruſheve drevéſa na pervim meltu, k’ kterim ſe ſhtejejo ſhe kutne in neſhplje.

Med gojsdnimi drevéſi je nepreplazhliva lipa ſ’ ſvojim lepo diſhézhim, in v’ mnosih bolésnih tako sdravim zvetjem v’ pervi verſti. Njo zhbéle grosno ljubijo, in jo obiſkavajo od sgodniga jutrà do posniga vezhéra v’ zélih rojeh, tako de je veliko zhbélarjem napzhina miſel v’ glavo padla, de zhbéle mende zlo zhes nozh na nji oſtanejo, in ſe jih veliko pogubí in konzha. Sato terdijo, de ſo lipe zhbélni reji ſhkodlive, kar pa gotovo ni réſ, ker ſim prav naſprotniga preprizhan, in imam pogoſtniga rojenja, in ſploh vſiga dobriga ſpeha ſvojiga zhbelarſtva vézhi dél le veliko lipam sahvaliti ſe.

Sa lipo saſlushi predragi koſtanj pervo méſto, in she sato, ko to drevo zvetè ob zhaſu, ko je shé ſkor vſa druga paſha sa zhbéle nehala, in jim je tedej sdej nar ljubſhi. Tudi

jeſen ponuja zhbélam dober shivesh, in le ſhkoda, de ne zvete vſako léto.

Dalje ſe zhbéle bliso jélnih in ſmreknih goſhav prav dobro imajo, in voſhili bi bilo, de bi ſe v’ nekterih krajih tako obilni bukni, hraſtni in brésni gojsdi pozhaſi v’ jélne, koſlanjne in lipne goſhe prenaredili. Koliko bi ſi pomagala zhbelarija ſ’ tem! − Poſébin príd sa zhbélarſtvo bi bil tudi, ko bi ſe ſzer puſte, nerodovitne in gole proſtora s’ divjim koſtanjem, kteri tudi na nar puſteji semlji tekne, in hitro raſte, kar mogozhe, obſadile.

§. 28.
Nektere poſébne pravila ali regelze, in nektere poſébne namére per zhbelarſtvu.

Nar bolji pomozh ſvoje zhbéle v’ dobrim ſlanu in ſpehu ohraniti je, zhe ſe jim dobro klade. Majhin koſhzhik medú, slaſti kader savolj neprilizhniga vremena sunej panju nizh paſhe nimajo, bo njih pridnoſt ſilno ushgal, jih oveſelil in jim poſébno ſerzhnoſt dal, tako de panjovi, ob zhaſu potrébe vezhkrat malo poshivljeni, druge, zhe prav ne terpé lakoti, delezh sad puſté, in gotovo ſhe enkrat toliko

prida perneſó kakor tiſti, ki ſe jim ni kladlo, in ſo bili ſami ſebi prepuſheni. Sato naj ſe sa vſak panj, zhe ima prav sadoſti, ali pa ſhe prevezh medú, vſaj 4 ali 5 liber ſterdi (medú) oberne, in tako bodo zhbéle tudi v’ ſzer nar ſlabjih létnah vonder dobro ſtorile ih pogoſto rojíle, zhe imajo ſhe tudi mlade maternize; sato tudi noben panj, zhigar materniza je nad 3 léta ſtara, ni vezh sa réjo.

Previdim zhblelar tedej bo smiram kake zénte medú sa klajo, ko ſi ga dobrih in slo medénih létnah lahko sa majhin dnar perpravi in na vezh lét pervarje, perhranjeniga imel, de bo mogel ſvojim zhbélam tudi v’ ſlabih lêtnah in o vſih zhaſih potrebe pokladati, in jih v’ dobrim ſtanu obdershati; sakaj v’ ſlabih létnah je klajenje zhbélam, in ſklépanje ſlabih in ſrédnjih panjev edina pomozh per shivljenji ohraniti jih.

Dalje naj per podresovanji in podiranji ni prelakomen, temùzh odjémlje naj jim raji premalo kot prevezh od perhranjeniga medú.

Per kúpu naj iſhe dobiti smiſam nar teshji in nar zhbelniji panjove, zhe ſo prav drashji kot drugi, per prodaji naſproti naj ſkuſha nar loshji in nar ſlabji ſpezhati, ker

kupzam, ki jih vézhi del v’ kraje bolji paſhe prepeljejo, ſhe smiram kaj dobizhka dati utegnejo.

Tiſti panjovi, kterih zhbéle ſe ſpomlad prav sgodej in prav slo praſhijo, ſo vézhi dél nar bolji, ker imajo sdrave in rodovitne maternize. Praſhenje pa ſe sgodí per pervim isletanji mladih zhebél, ktere o popoldanſkih urah navadno ena sa drugo is panjov na brade pridejo, lètu ene krate ſem ter tje tekó, in ſe ritniſko, to je, glavo proti panju pozhaſu kviſhko vsdigajo, vſe bliso ulnjaka is vikſhiga na tanko pregledavaje, s’ veſelim buzhenjem, kakor per rojenji malo zhaſa okoli létajo, in sadnizh ſpét na ſvoj panj pridejo in ſe vanj podajo.

˛Skerbin zhbélni ôzhe mora k’ ſvojim zhbélam, zhe mu le zhaſ perpuſtí, vſak dan poglédati, de vidi, ali ni ta ali uni panj ob maternizo perſhel, in je tedej v’ nevarnoſti od roparz konzhan biti, ali zhe ſe je morebiti kaj drusiga permérilo, zhemur mora bres odlaſhanja pomagano biti, de ſe vézhi ſhkoda odverne.

˛Spomlad in po léti naj smiram nekaj materniz perpravljenih ima, ktere sna od pevſkih rojov, kjer jih je prevezh, naloviti, in jih v’ maternizhne hiſhize sapréti, ali jih pa zhbélam is

ſatov, v’ kterih ſo jajzhki ali mladi zhervizhi gmanj zhebél, v’ majhnih ſhkatlah islêzhi dati, in jih tudi v’ njih hranjene imeti, dokler jih ne potrebuje, de, zhe kak panj ob maternizo pride, ſe mu lahko prezej druga da.

Preſelovanje zhebél v’ kraje bolji paſhe je ſizer nesloshno in teshavno, vender ſe to délo vézhi dél dvakrat plazha.

Preſelovanje pa ſe mora ſ’poſebno previdnoſtjo sgodíti, in ſizer per nóſhi po varnih shénſkih na glavi, per voshnji pa na nalaſh sa to napravljenih voseh, kteri ſe gugljejo, ali na tako imenovanih zhbélnih legnarjih, in vſelej po nôzhi, ali pa sjutrej prav sgodej, kjer zhbélam túdi ne ſmé nikoli potrebniga sraka (ljuſta) manjkati, ſizer bi ſe prevezh sgrele in saduſhile.

Ker ſe pridnoſt in delavnoſt panju ravna le po rodovitnoſti njegove maternize, med zhbélami enako rodovitnih materniz v’ tem ni nizh praviga raslozhka. De ſo pa ene zhbéle malo vézhi ali manji od drusih, je od tod, ker per isvaljenji vſake zhbéle saſtane v’ njenim piſkerzu tenka mreniza, ſ’ ktero ga zhbéla, ko je ſhe zhervizhik, prepréshe in popné, in tako je piſkerz smiram teſneji in manji, sato ſo zhbéle isvaljene is ſtarih piſkerzov, v’ ktere je

bila she velikokrat saléga vſajena, nekoliko manji od unih, ki ſe is prav novih piſkerzov isvalé. Deſiravno ſe pa ta raslozhik komej úgleda, in manji zhbéle nizh manj pridne in delavne niſo, naj ſe vender noben panj nikar zhes 3 ali 4 léta ſtar ne puſtí, ker ſo zhbéle v’ novih panjeh per lepim bélim ſatji veliko veſélji in pridniji, kot v’ ſtarih panjeh she ſ'zhernim ſatjem.

Med troti je tudi doſtikrat prezej raslozhka, ker ſo tiſti, kteri ſo od trotovſke maternize ali trotnize salésheni, in v’ piſkerzih gmanj zhebél islésheni, veliko manji od drusih is pravih trotnih piſkerzov. In to velja tudi od materniz, sakaj napzhine maternize ob zhaſu jalovine v’ gmanj zhebél piſkerzih, le is potrebe malo rasſtégnjenih, isléshene ſo malokdaj praviga shivota, slaſti zhe ſe is she preſtarih zhervizhkov svalé, in ſo navadno manji, kakor druge maternize is pravih maternizhnih piſkerzov ali turnizhev, vezhi dél na krajih ſatovja po konzu sidanih.

Ako panj ſizer zhbélin in teshak, vender nozhe rojiti, pridno délati, in ſe kakor drugi panjovi enake mozhí in téshe ſkasati, je le materniza kriva téga, ktera savolj velike ſtaroſti ali pa is kaziga drusiga usroka ni vezh tako rodovitna

kakor druge. Ta materniza naj ſe mu vsame, in ſe mu da naméſti nje mlada in sdrava, in panj ſe bo koj v’ vſim boljſhal, in sheljam goſpodarja oſtrégel.

V’ panjovih, kteri imajo mlade, tedej slo rodovitne maternize, je navadno ſhe Liſtovgnoja, in tudi she ſpet Proſenza saléga, ſtarji maternize pa préd jenjajo, in tudi ſpet posneje sazhnó lêzhi.

Deſiravno je lahko sapopaſti, de bi ſe zhbéle bres konza, in zlo v’ ſhkodo zhbélarſtva mnoshile, ko bi ſe v’ jeſén nizh panjov ne samerlo, temùzh bi ſe hôtli vſi bres raslozhka ſpét sa perhodno rejo per shivljenji puſtiti, vender ſpét vſak lahko vidi, de bi zhbélarji, kteri jih doſtikrat bres ſhtevila s’ ognjem in shveplam pomoré, in ſvoji zhe prav kratki ſamogoltnoſtí darujejo, sa ſvoj laſtni in ſploſhni prid bolje ſkerbéli, ko bi vſaj pridneji ali pa vender loshji panjove s’ mladimi maternizami sa perhodno rejo perhranili, in jih v’ take kraje preſelili, kjer ſpét rade pogoſlo rojijo, in ſe obilno mnoshijo.

De bo zhbélar per ſvoji zhbélni reji prav in kakor ſe gre ravnal, naj ſe ſploh téga dershí le:

1. Naj ima ſvoje zhbéle zhes simo v’ tazim simſkim ſtanovanji, kjer jim ni ne premerslo ne pregorko, tako bodo perhranjeniga shivesha nar manj potrebovale, in ſkor vſe per shivljenji oſtale.

2. Naj jih obdershi ſpomlad kar nar dalje more v’ njih simſkim pokoji, in jih nikar ne preneſe presgodej zhbélnjak, slaſti zhe je bliso okoli ulnjaka ſhe doſti ſnegá, de ſe jih po presgodnim isletanji prevezh ne sgubí in ne pogine.

3. Naj jih varje tudi zhbelnjaku ſhe pomladanſkiga mrasa, kteri jim je v’ tem zhaſu savolj veliko salége nevarniji kòt druge krate, in naj jim samaſhi ne le vſak vezher, ampak zhe kak vihár vſtane ali sazhne ſnég iti, tudi po dnevi luknje, ker jih v’ panji vender ne pomerje toliko, kakor jih sunej pogine, deſlih hozhejo ktere po ſili is panju sriti, in ſe ſ’ tém do mertviga ſpehajo.

4. Naj gléda, de bo smiram mozhne in zhbélne korenjake imel, kterih ſtanovanja ſmejo pred prevelike kot premajhne biti, ker en mozhan roj sna veliko vezh prida dati, kakor trije ſrednji ali pa vezh ſlabih; sakaj is panjú, ki ima 30000 zhebél, jih

smirani lahko 18000 na paſho isléta, drusih 12000 pa notranjo gorkoto ohrani, in domazho rezh oſkerbljuje; panj 15000 zhebél naſproti jih more komej 5000 na med poſlati, drusih 10000 pa potrebuje doma sa ohranjenje toplote in druge opravila.

5. Naj ne jemlje zhbélam odvezhniga medú pred pravim zhaſam, to je, pred pervim ſadnim zvetjem, in puſti naj jim ga raji prevezh kol premalo, tako ne bodo nikoli ſerzhnoſti in pridnoſti sgubile.

6. Naj jih ne puſtí nikoli lakote terpeti, temuzh paſe naj jih ob zhaſu potrebe kakor ſe gre, in tako bodo v’ vſakim, tudi v’ nerodovitnih krajih dobro ſtorile, in zlo v’ ſlabih létnah tudi ſhe nekoliko dobizhka dale.

7. Naj ne terpí nobene nad 3 leta ſtare maternize, in zhbéle bodo, zhe ſe ſizer s’ njimi tudi prav ravna, tudi ſlabe léta ſhe prerade in pregoſto rojile.

8. Komur je vezh leshézhe na môzhi kakor na ſhtevilu panjov, naj ſlabji roje med ſabo ſkléne, ali jih pa mozhnejim perdene.

9. Naj ne terpí jalovih ali kakor ſi bodi nepogodnih panjov med ſvojimi zhbélami,

ako hozhe pred roparzami mir iméti, in ſe sléga gnjilobnoſti obvarovati.

10. Ako v’ enim kraji paſha neha, naj preſeli zhbéle v’ bolj medén kraj, kar je ſizer reſ teshavno, pa vender she tudi téga persadevanja vredno, sakaj na dobrih ajdovih poljeh naberejo zhbéle ob ajdovim zvetji per lépim vrémenu v’ enim meſzu, navadno od 10. Velziga ˛Serpana do 10. Kimovza doſtikrat vezh, kakor ſizer zélo léto.

11. Naj ſe ogiba vſiga nenavadniga in umiſhljeniga vzakerhojenja ſ’ zhbélami, temùzh puſti naj jih v’ njim perrojenim natornim rédu, in jih podpira le ſamo ſ’ pridno klajo, tako bodo veliko bolje ſtorile kot per ſhe tako smiſhljeni reji.

12. Naj nima v’ enim zhbélnjaku nad 40 panjov, ker bi njih vezhi ſhtevilo na enim meſlu is mnosih usrokov ne moglo praviga prida perneſti.

13. Naj ſi perpravi v’ dobrih ſterdnih létih toliko medú sa klajo, de ga bo vezh lét dovolj imel, in váruje naj ga ſkerbno, de kaj od kruha ali moke sraven ne pride, ker ga to kiſliga in zhbélam nesdraviga ſtori, in per pokladanji naj ne deva nikoli

drusiga vméſ kòt zheterti ali péti dél zhiſte ſtudenzhne vode.

14. Naj ſe ne poſlushi rasun nar vezhi potrébe nikoli umiſhljenih rezhí v’ klajo, ker ſo mladi salégi vſelej ſhkodljive; sato naj ſlabih létnah ſvoj zhbélnjak raji toliko smanjſha, de bo mogel ſ’ pravim klajnim médam s-hajati, ker malo, pa sdravih panjov smiram gotovji dobizhik da, kakor veliko, pa bolnih ali gnjilobnih. Sadnizh

15. Naj naſladí bliso ulnjaka tazih dreveſ, na kterih zvetji zhbéle dobro paſho imajo, in vſeje tudi kolikor more taziga ſadú (shita), kteri jim dober shivesh in veliko medú ponuja.

Kdor ſe per zhbélni réji teh poglavitnih regeljz sveſto dershí, mu zhbélarija mora v’ vſakim kraji in v’ vſakim létu smiram toliko prida pernêſti, de ſe na v’ to isdajano poſojilo dvojin zhimsh nabéra.

§. 29.
Od zhbélniga pika.

Zhbéle od nature niſo togotne. Sunaj ſvojih prebivaliſh, in nekako dálje od njih nikoli

shaliga ne ſloré, ko bi jih prav ſ' zvelja in rosh, ki méd na njih naberajo, sgnati, in jih nalaſh k’ jési drashiti hôtel, vender raji perjenjajo in drugam isleté, kakor de bi ſe uſtavljale in maſhevale. Ako ſeclej ktéra koga doleti in ga pizhi, ſe permeri to le bliso njeniga prebivaliſha, is ſkerbi sa shivljenje njene kraljize, de bi njo in njeno kraljeſivo vſih ſovrashnikov varovala, ker je vſaka védno perpravljena sa ſrézho in ſploſhni prid ſvoje poglavarke shivljenje dati. Naj tedej zhlovek ſhe tako previdno ravna, in ſe sa vſak opravek per njih tudi s' zhbélarſko kapo in rokovizami previdí, ſe vender ni v' ſtanu vſelej in per vſaki perloshnoſti tako varovati, de bi ga nikoli nobena ne kuſhnila. Zhe ſe je tedej kaj taziga sgodilo, ſe mora sêlo, ktero vezhi del v' rani saſtane, bersh islézhi, in ſe ſtrup, kolikor more, is rane istlazhiti, in jo hitro s' médam namasati, ali zhe ni medú, tudi trota ali drugo zhbélo, nar bolje pa tiſto ſamo, ki je vpizhila, ker mora savolj sgube sela tako umréti, nanjo smezhkati, in tako ſe bolezhina in otekloſt, zhe vſa ne neha, vender slo smanjſha.

Tudi péſt perſtí na rano poloshene vézhi dél dobro ſtorí. Tudi pomaga, zhe ſo rana s' rnerslo vodo dobro umije, in ſe to vezhkrat

ponoví. Dalje ſe perporozha v’ veliko bukvah tudi ſivkino shganje soper zhbélni pik.

De ſe pa zhbélniga pikanja kolikor je mogozhe obvarovaſh, moraſh njimi ſzer ſerzhno, pa vender smlram pozhaſu in nikoli ſ’ odkrito glavo vzaker hodíti, in kdor ſe jim bres zhbélarſke kape blisha, naj ſi obras do ozhí s’ ruto pokríje, ker zhbéle nar bolj v’ obras in vézhi dél v’ ozhi zhlovéka mérijo.

Ako kterikrat ena ali vezh zhebél she ſ’ ſerditim buzhenjem krog koga léta in ga preganja, s’ rokó ali ſ’ klobukam kar ne ſmé po nji mahniti, ker bi ſi tako le ſhe huji ſtoril, temùzh obras naj ſi s’ rokami sakríje, in odtegne naj ſe pozhaſu od ulnjaka ali ſe pa na tla vléshe in tako dolgo na miru oſtane, de ſe vſe hude zhbéle raskropé.

Poſebno mora varovati ſe v’ mozhnim potu k’ zhbélam priti, ker jim je ſopariza od ljudí kot od shivál neisrezheno soperna, tedej ſe mora vedno ſkerbéti, de kaka domazha shivál, potni konji, in tako dalje, blis ulnjaka ne pridejo, ali pa mémo kaziga rôja v’ ljuſtu ne tezhejo, ker zhbéle nizh tesheje ne terpé, kot hitro gibanje.

§. 30.
Nektere perprave in orodja, ktere ſo per zhbelarii poſebno potrébne.

Per mnogoterim ravnanji ſ’zhbélami, poſebno per vſajanji rojov, ni le prav ſlushno, ampak ſkor mora ſe iméti:

1. Perpravna s’ omreshjem is shelésniga ali zinaſtiga drata narejenim previdena kapa, in par volnatih, ali is terdne od jerharja uſtrojene ovzhine délanih rokoviz, de jih ne more zhbélno sêlo perdréti.

2. Pozhaſu tlézha in slo dimnata pershganiza is od maſtnih lonz umasane zunje ali babjiga pesdiza, s’ malim ſ’ plehovno puſhizo okovanim méham vred, kteriga ſe per preganjanji zhebél poſébno potrebuje.

3. Dobra in lahka ſhkropivniza, ktera je ſlushna slaſti per rojeh, kteri ſe dolgo neuſéſti, ali pa zlo uiti hozhejo.

4. Par ſtolov rasne velikoſti in viſokoſti, in kake dvé lojtri, kterih sna ena vertna lojtra biti, kakor tudi nektere rante ali ſhtange mnoge dolgoſti s’ vervjo sa prasne panjove navesati, ſe per rojeh, slaſti zhe ſe kteri na viſoko drevo uſede, mora imeti.

5. Leſéna ali plehovna velika shliza (vſajavniza) sa vſajanje rojov.

6. Nektere is tanziga drata narejene poſodize ali ſoglovshiki, de ſe, kader je treba, maternize vanje sapró.

7. Nalaſh tak nosh, kteri je per vezh opravilih ſ’ panjoyi prav dober, kakor tudi dleto sa dna od panjov lozhiti, in malo kladvo ſ’ kleſhami, ſvedram in nekterimi shelésnimi ali leſenimi sheblji.

8. Vezh klajnih koritiz s’ nekterimi klajninii ſhkatlami, de ſe more zhbélam o gotovih zhaſih klaſti.

9. Kaka dva shaklja is muſhje mréshe, de ſe per pogoſtnim rojenji eni rojivanja polové.

10. Barometer ali vremenik sa odrôje dobro vreme isvolíti.

11. Malo kita ali lota, sa kar je nar bolji mehak kravjek, raspokleje in ſhpranje panjov sazeliti.

12. Jerbaſhizh ali zedílo sa prezejenje klajniga medu, in mnoge poſode hraniti ga.

13. Preſha sa vóſik in méd;

14. sadnizh platnena rijúha, de ſe rôji s’ njo sagernejo, ali pa per ſklépanji ali odjemanji nanjo ſtreſejo.

To ſo nar imenitniji rezhi, perprave in orodja, ki jih mora zhbélar per mnogoterih opravilih ſ’ zhbélami po potrébi okoliſhin véditi in ſe jih poſlushiti snati, de jih bo mogel prav rediti, in kakor ſe gre s’ njimi ravnati.

KASALO.

V' Ljubljani.

Natiſnil Joshef Blasnik.