Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —

← Stran 11 →

butara butarica butati butec butic butica butičast Butlar butlarjev butniti butomus butora buttersaures

c: c ç c. c.102 c' c'd' c1 c10h11o.ho c10h12o2 c12h10o10 c12h11o11 c2 c2h4o2 c2hcl3 c2n c3 c4h4o4 c4h6o2 c8h4o8.2h ca ca2 ca3 cac cæca cæcæ cæli cælo caement cæpit Caf caffein Cafov cagati cagav cagavost cagovati cahen cajhen cajt cajteng caker calamitatibus calcabit calcinirte calcium calix calorische calvaria camails cambium camera campestris canino canis canonicus canorus cantharellus cao.so3 cap. capa capella capeno capere capiat capiendum capillaritat capital capite capitis caprea capsula caput car cardium carebunt carica Carigrad carina carjev carjevič carnalibus carne caro Carrara carski carstvo cartan cassicus cassius castitate catus caulis causiz cc cd ce Cecilija cedel cedelč cedilo cediti cedl Cedron cedrov Cefas cegel ceglov cehnil Ceitlinger ceitlingerjev cekin cel celak celestit celica celičen celina celiti Celje celjski cellulose celo celoleten celoletno celota Celovčan Celovec celovški celsissimi celtarski celuloza celzijev cem cement cementstahl cementwasser cena cenen ceniti ceno cent cent. centimeter central centralbewegung centralblatt centralen centrifugal centuplum centurija cenjen cep cepa cepati cepec cepen cepetati cepič cepiti cepljen cepljenec cepljenje ceptec cerasus cerati Cercerellus ceremonija cerevisiae cerij cerkev Cerknica cerkniški cerkovnik cerkven cerkvenec cerkvica certe certifikat certior ces ces.

▶ butara samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

breme; Pleteršnik

butara

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vaſhim duſham. 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo dognati, težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in
Izidor, pobožni kmet (1887):	in kót dajali. Uprav to je bila pa tista teška butara, ktere njegov sin nikakor ni mogel prenašati.

butare
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ženico, in jo v morje puhne , rekoč: „Nimam je težji butare na svetu, ko svojo žêno! ” Smešna prigodba. v černi noči
butaro
Izidor, pobožni kmet (1887): je vedel, da imajo otroci slabotne svoje stariše za težavno butaro pri hiši. Toda kaj tacega, kakor prav sedaj pri Marcelovih

▶ butarica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

butarice

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	stanovanjem stražili, povelja izverševali itd.; pa zato čez ramo nosili butarice skupaj zvezanih palic in na sredi je iz njih molela
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Naj bo, milostljivega se ti bom skazal. Liktorji), razvežite svoje butarice! ” ) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki viših uradnikov. Hodili so

▶ butati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

butal
Genovefa (1841): tulil, s ſvôjimi verigami rashljàl in s glavo v ſténo butal. Pa zhe je bil tudi bolj pri pameti, je take

▶ butec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

butca
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Boštjan na straži, pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi

▶ butic samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

butice
Jerica (1859): prineslo, si glavo ubijati: vse žive dni bom moral terde butice učiti abecede, in še v nedeljo se moram truditi in

▶ butica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

butic
Marjetica (1877): jeziki, a poznali me bodo. Jaz hudiča izženem iz nevkretnih butic, pa bi mi oni jemali pošteno, dobro ime! " Izgovorivši zavije

butica

Maria Stuart (1861):	kakó vas je Prekanil Mortimer, katoličan, Orodje Guizov, ljubljenec Mariin, Butica vrela, ki je prišel sem Osvobodit Marijo, umorit Kraljico — Elizabeta
Zadnji gospod Kamenski (1898):	ni dosti zaupal turški glavi. Zato si je mislil premetena butica: »Cucelj, varuj pred vsem svojo kožo! « Malo je pomislil, potem

buticami
Mahmud (1870): Dalmacijo! Ako gredό neverci za nami, zapodimo je s krvavimi buticami nazaj. Tedaj na konje! « Orožje zabrenči, Albani poskačejo na konje
butici
Tihotapec (1855): zdelo, zamermra jezno in zruka pajdaša, da jim ena po butici roji. He Marko! Uni trije so nama jo skuhali, šli

butico

Domen (1864):	to bilo. „Jaz sam ne zapopadem, ne gre mi v butico, kako jim jo je upeljal", pripovedoval je Špilkin Jožek. „Tako-le
Luteranci (1883):	da ga za grive kodraste uberem in mu dvignem premeteno butico kakor polha iz dupla in ga vprašam: "Kaj te kurent

▶ butica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glavič, betiček; SSKJ

butic

butiz

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi moglo bolj zhiſto in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi niſmo ſhe le sdaj smiſlili, ampak ſo she
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na snanje dati. Ker ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz, kterih ſi

butica

butiza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le v véliki ſili sa rabo. 4.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	she od nekdaj vſakimu mlatizhu snane, ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga , dober pavz debela

butice

butize

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko krajſhi, debeliſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſih z. k. poſhtah ſe snajo dobiti. Mlatizhi. Le saſuzhimo butize , In sazhnimo v verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize

butico
- butizo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): odleti, in ſlama ſe veliko manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje

▶ butičast pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

betičast; [sskj]

butičastega
- butičastiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je

▶ Butlar samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Butlar

Valenštajn (1866):	Trčka. Kaj hoče Butlar? Tiho. Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro
Valenštajn (1866):	Butlar. Vi me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla
Valenštajn (1866):	Hišnik (vpije). Morilci! Pomagajte! Butlar. Vmorite ga! Hišnik (kega probode Deveru, pade blizu mostovža). O
Valenštajn (1866):	pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote v gradu sem pretaknol. Vanj Popeljem vas skoz
Valenštajn (1866):	Deseti nastop. Prejšnji. Butlar. Trčka. O, gledi! Butlar! ta je še prijatelj! Valenštajn. (mu
Valenštajn (1866):	več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general. Butlar, dragonskega polka glavár. Tifenbah, Gec, Valenštajnovi generali. Kolalto, Valenštajnovi generali
Valenštajn (1866):	mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S pridržkom, ali brez pridržka! Vse Enako! Me umejeta? Naj
Valenštajn (1866):	Stojé pred Hebom! Hajdi, hajd' na delo! Gordon. Moj Bog! Butlar. Na svoje mesto, zapovednik! (Gordon plane ven. ) Hišnik (priteče). Kdo
Valenštajn (1866):	Butlar. To stori, Makdonald. — Zdaj idita. Iz polka dvajset, trideset prav

Butlarja
Valenštajn (1866): bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja. Gordon (se vrže mej Butlarja i prišleca). Ne, grozovitec! idi Čez moje truplo, nadživeti jaz

Butlarju

Valenštajn (1866):	zadnjej strani. Oktavij se ozre i groza ga propade). Deverú (Butlarju). Tu-le je zlato runo, knežev meč! Makdonald. Al hočete, da
Valenštajn (1866):	Ilo (se je zamisli, Butlarju, kega na stran pelje). Kakó pa veste, da ne pride
Valenštajn (1866):	le Butlar, Oktavij i Gordon ostanejo. ) Oktavij (se obrne k Butlarju). To ste menili, ko sva se ločila? Pravični Bog! Desnico
Valenštajn (1866):	Butlar. I jaz pridružim se. če bo mogoče. (Pisanije pride Butlarju, ki ga podpisat gre k mizi. Igralnica se sprazne tako

▶ butlarjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

butlarjeva

Valenštajn (1866):	PETO DEJANIJE Butlarjeva soba. Prvi nastop. Butlar. Četnik Geraldin. Butlar. Dragoncev izberite korenjaških
Valenštajn (1866):	Ilo. Nikar ne čakaj, Da ohladi se njihova gorečost! Krdela Butlarjeva nam so zvesta. Število naše je obilnejše, Potremo je i

butlarjevih
Valenštajn (1866): preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar. Pozabite Hinavca! Kaj storiti mislite?

▶ butniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

butne

buti

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	otroka in šterbonk v vodo, in ta hip tudi on buti ob steno, kamor ga je pes treščil, ko je začul
Maria Stuart (1861):	glavo mojo — Kdo teče sem? Okelli! Tako grozen! Okelli (noter buti). Bežite, Mortimer! Bežite! Vse je Zgubljeno, vse! Mortimer. Kaj je

▶ butomus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

butomus
Botanika (1875): Iz sorodnih redov omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po

▶ butora samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

breme; Pleteršnik

butora
Biblia (1584): naſhli vaſhim duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi

▶ buttersaures neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

buttersaures

Kemija (1869):	Amonijak bakreno-okisni, Kupferoxydammoniak. Amonijak klorovodenčev, salzsaures Ammoniak, 412. Amonijak maslenokisli, buttersaures Ammoniak, 463. Amonijak ocetnokisli, essigsaures Ammoniak, 463. Amonijak ogljenčevokisli, kohlensaures
Kemija (1869):	462. Amil, Amyl. Amin étilov, 478. Ammoniak, amonijak, 412. Ammoniak buttersaures, maslenokisli amonijak, 463. Ammoniak essigsaures, ocetnokisli amonijak, 463. Ammoniak kohlensaures

▶ c samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jezik dolgo v nemar paščen ali celò krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah
Aritmetika za učiteljišča (1885):	in B 100 km? 53. Od B se pelje proti C poštni vlak, kateri preteče vsako uro po 24 km; istodobno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Kajti po pogoji je a : m = k, b : m = k1, c : m = k2, kjer pomenjajo k, k1, k2 cela števila, tedaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kupijo srečko; A dá 50 kr., B dá 1 gl., C 1 gl. 50 kr., D 2 gl. Srečki pripade dobitek
Aritmetika za učiteljišča (1885):	biti, da iznašajo obresti a) po 4 %, b) po 5 %, c) po 6 % prav toliko kakor kapital? 2. O diskontnem računu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako razdelimo obe strani te jednačbe z m, (a + b + c) : m = k + k1 + k2; ker pa dá vsota a + b
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v § 23. obrnemo, dobimo a – (b + c) = (a – b) – c, 13 – (4 + 5) = (13 – 4) – 5; t. j.: Od števila
Aritmetika za učiteljišča (1885):	odštejemo ali k subtrahendu prištejemo. 1.) (a – b) – c = (a – c) – b, 2.) (a – b) – c = a – (b + c). Iz druge

▶ c okrajšava ↘ goo300k, IMP

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in njegov oskerbnik Fr. Paulič, obdolžena goljufije, enoglasno nedolžna spoznana C—. Iz Frauheimske okolice na Štajarskem. Te dní sim čul, kako
Kemija (1869):	tvari si moramo tedaj misliti kakor spojine ogljenca z vodo, C + HO; zato jih tudi ogljenčeve hidrate imenujemo, dasiravno nam njihova

▶ ç samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Pozhétki gramatike (1811):	kar ni prav. Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo
Pozhétki gramatike (1811):	tako isrekli, kakor fatigue, trud! kar ni prav. Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép

▶ c. neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

Fizika (1869):	dalje, da je ne bi držala nit in vlekla proti c. Iz tega sledi krožno gibanje. Jasno je, da bi se
Fizika (1869):	namesto niti vlekla sploh ktera sila kroglo m vedno proti c.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	potem je razdelna z m tudi njih vsota a + b + c. Kajti po pogoji je a : m = k, b : m = k1

▶ c. okrajšava ↘ goo300k, IMP

Sacrum promptuarium (1695):	hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim, inu mladim. &c., de bi letu lejtu 1697. sdravi, veſseli bogati, inu slasti
Sacrum promptuarium (1695):	rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj glavi. &c. Satoraj jeſt tebi shenkam ta fazonetel, na katerem je Socrates
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	67 letu njegove starosti in ujca slavniga Jurja Végata, nekdajniga c. k. glavniga vojšaka, viteza visociga vojniškiga reda Marije Terezije, učeniga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do vsih svojih podložnih je ta milostljivi ukaz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa zamorejo tudi zavarvanci Verhniškiga kantona vsak dan v pisarnici c. k. kmetijske družbe v Ljubljani asekurancijo opraviti, kar kmetovavcam iz
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kar nič ne gane, In glose — te so malovredni dari. — C. Kaj zlodja moram péti, pa me uči. De bo prijetno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja
Kemija (1869):	pekočega okusa; primerna težina mu je = 0.818, pri 132 ° C. vré; goreten je ali sam ob sebi ni za rabo
Fizika (1869):	vodi, morajo se te raztopljine bolj visoko od 100 ° C. ogreti, da zavró. Sledeči primeri kažejo, v kterem oméru treba

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo 16. vélikiga ſerpana
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba bo po tém imé vſaziga, kdor ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kr., — sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kr., — sa pol leta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Ozhe naſh sa odvernenje martranja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tudi ne bode mogozhe perjasnim pomagavzam truda obilno plazhvati, ampak z. k. Drushba krajnſkih kmetvavzov, ktera ſe je pogojenja téh noviz
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi bliso
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza.

▶ c.102 samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

c.102

Aritmetika za učiteljišča (1885):	m – 1) reda. § 45. Ako je M = e.104 + d.103 + c.102 + b.10 + a, ondaj je M.p = ep.104 + dp.103 + cp.102 + bp.10 + ap
Aritmetika za učiteljišča (1885):	manjši od števila številk. Tedaj je r.10m–1 + p.10m–2 + ... + c.102 + b.10 + a občni izraz mštevilčnega dekadnega števila, imajočega a jednic

▶ c' samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Fizika (1869):	od h izhajoč trak v manj gostih zračnih plastéh c, c', c'', c''' tako lomi, da se gledalcu vidi, kakor da
Fizika (1869):	izhajoč trak v manj gostih zračnih plastéh c, c', c'', c''' tako lomi, da se gledalcu vidi, kakor da bi prišel
Astronomija (1869):	izrezanih iz. pod. l., najdemo, da je kot a' m' c' manji od pravega kota amc, kot a' m' d' pa
Fizika (1869):	h izhajoč trak v manj gostih zračnih plastéh c, c', c'', c''' tako lomi, da se gledalcu vidi, kakor da bi

▶ c'd' samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

c'd'
Fizika (1869): navpik, deloma skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé

▶ c1 samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Ta način se opira tedaj na izrek: Obresti vsega plačila c1 + c2 + c3 morajo tolike biti kakor obresti posamičnih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	upniku na škodo, uči rokovni račun (Terminrechnung). Recimo, da so c1, c2, c3 oni kapitali, katere treba oziroma čez m1, m2
Aritmetika za učiteljišča (1885):	plačil c1, c2, c3 skupaj. Tedaj, ako vzamemo obrestno mero po p
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednak poprečnemu številu posamičnih rokov. § 147. Ako treba kapitale c1, c2, c3 oziroma čez m1, m2, m3 let (mesecev) plačati

▶ c10h11o.ho samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

c10h11o.ho
Kemija (1869): operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega alkohola pri vrvežu sladornatih tekočin, zlasti

▶ c10h12o2 samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

c10h12o2
Kemija (1869): zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali hidrat amilovega okisa, C10H11O.HO, se dela zraven étilovega

▶ c12h10o10 samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

c12h10o10

Kemija (1869):	ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih
Kemija (1869):	nam njihova razkolitev tega ne potrjuje. 1. Moševina (lesna vlaknina), C12H10O10. (Pflanzenfaser.) Glavna tvarina vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina

▶ c12h11o11 samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

c12h11o11

Kemija (1869):	trstni slador, grozdni slador in mlečni slador. Trstni slador (Rohrzucker), C12H11O11, je naj bolj znana sladorova vrst, na ktero tudi zmerom
Kemija (1869):	3 ekv. kisleca. Sladkorjeva sostava se kemično zaznamova s formulo C12H11O11, ki nam pravi, da je slador trojna spojina prve vrste

▶ c2 samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Aritmetika za učiteljišča (1885):	način se opira tedaj na izrek: Obresti vsega plačila c1 + c2 + c3 morajo tolike biti kakor obresti posamičnih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	plačil c1, c2, c3 skupaj. Tedaj, ako vzamemo obrestno mero po p %, je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	na škodo, uči rokovni račun (Terminrechnung). Recimo, da so c1, c2, c3 oni kapitali, katere treba oziroma čez m1, m2, m3
Aritmetika za učiteljišča (1885):	poprečnemu številu posamičnih rokov. § 147. Ako treba kapitale c1, c2, c3 oziroma čez m1, m2, m3 let (mesecev) plačati, plača

▶ c2h4o2 samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

c2h4o2

Kemija (1869):	Stearinova kislina C36H34O4 Vrsta alkoholov: Lesna žestina ali metilov alkohol C2H4O2 Vinski cvet ali étilov alkohol C4H6O2 Propilov alkohol C6H8O2 Butilov
Kemija (1869):	srebro in posrebri notranjo plat steklene betice. 2. Metilov alkohol, C2H4O2 (Methylalkohol.)

▶ c2hcl3 okrajšava ↘ goo300k, IMP

c2hcl3
Kemija (1869): Kloroform, C2HCl3, se napravi z destilovanjem razblažene lesne žestine, vinskega cveta in

▶ c2n samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

c2n

Kemija (1869):	s kako kovino. Obe prvini se zvežete v novo telo, C2N, imenovano cijan, ki se potem spoji s kovino. Iz žarečega
Kemija (1869):	v tem obziru pridružiti ónim prvinam. Zato se tudi namesto C2N zaznamuje s krajšim Cy. Ime Cijan pomeni »modrilo« in se
Kemija (1869):	Ogljenčev dušec ali cijan C2N = Cy. Ogelj se spoji z duščem le pod posebnimi pogoji

▶ c3 samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Aritmetika za učiteljišča (1885):	plačil c1, c2, c3 skupaj. Tedaj, ako vzamemo obrestno mero po p %, je ali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	številu posamičnih rokov. § 147. Ako treba kapitale c1, c2, c3 oziroma čez m1, m2, m3 let (mesecev) plačati, plača pa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	škodo, uči rokovni račun (Terminrechnung). Recimo, da so c1, c2, c3 oni kapitali, katere treba oziroma čez m1, m2, m3 let
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se opira tedaj na izrek: Obresti vsega plačila c1 + c2 + c3 morajo tolike biti kakor obresti posamičnih

▶ c4h4o4 samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

c4h4o4

Kemija (1869):	aldehid privzame 2 ekvivalenta kisleca, prevrže se v ocetno kislino, C4H4O4. Aldehid je toraj posredovalna stopinja, kjerkoli kakova vinskocvetna tekočina prehaja
Kemija (1869):	in vrsto alkoholov. Vrsta kislin: Mravska kislina C2H2O4 Ocetna kislina C4H4O4 Propionova kislina C6H6O4 Maslena kislina C8H8O4 Valerianova kislina C10H10O4 Margarinova

▶ c4h6o2 samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

c4h6o2

Kemija (1869):	dasiravno je v vrsti še le drugi. 1. Etilov alkohol, C4H6O2. (Aethylalkohol.) Njegovo teoretično ime je: hidrat étilovega okisa, C4H5O.HO, navadno
Kemija (1869):	žestina ali metilov alkohol C2H4O2 Vinski cvet ali étilov alkohol C4H6O2 Propilov alkohol C6H8O2 Butilov alkohol C8H10O2 Etal C32H34O2 Vsak naslednji

▶ c8h4o8.2h samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

c8h4o8.2ho

Kemija (1869):	kristalizuje, za kako posebno rabo pa ni. 12. Vinska kislina, C8H4O8.2HO. Weinsäure; Acidum tanaricum; znak: T. Te kisline je največ v
Kemija (1869):	11. Jabolčna kislina, C8H4O8.2HO. Aepfelsäure; Acidum malicum; znak: M. Skoro vsi kisli plodovi (sadje

▶ ca neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

v ruski: čuprina, čuprun, litvanski: čuprina, Schopf, vordere Kopfhaare, latínski: ca- pronae. Šiva-ta z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer nisem našel

▶ ca okrajšava ↘ goo300k, IMP

ca
Mineralogija in geognozija (1871): fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali

▶ ca2 okrajšava ↘ goo300k, IMP

ca2
Mineralogija in geognozija (1871): so ga priporočali za gnoj. 5. Farmakolit je arsenokislo apno Ca2 As + 6H; najdeš ga kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale

▶ ca3 okrajšava ↘ goo300k, IMP

ca3
Mineralogija in geognozija (1871): je iz fosforokislega apna, fluor- in klorkalcijuma po formuli: 3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih

▶ cac okrajšava ↘ goo300k, IMP

cac
Mineralogija in geognozija (1871): blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje

▶ cæca neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

cæca
Sacrum promptuarium (1695): rekozh: Tunc matrimonium tranquillè exigi poſſe, ſi maritus ſurdus, uxor cæca fiat. Kir Eraſmus Roterodamus da urshoh sakaj ta krajl je

▶ cæcæ neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

cæcæ
Sacrum promptuarium (1695): moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij

▶ cæli neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

cæli

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta kronani Prerok David Pſal. 32. taku sprizhuje: Verbo Domini cæli ſormati ſunt, S'to beſedo tiga Goſpuda je to Nebu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku piſsou: Qui habitat in adjutorio Altiſſimi, in protectione Dei cæli commorabitur. Katiri ima to pomozh tiga nar, viſhiga, tiſti bo

▶ cælo neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

cælo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	duſhe, inu shivota ſvojo molitu opraviu: Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum. Se je nemu perkasou en Angel od Nebeſs
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku sapiſſanu: Exultavit, ut gigas ad currendam viam, a ſummo cælo egreſſio ejus. On je od veſelia
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu pomozh je per Bogu. Apparuit autem illi Angelus de cælo confortans eum. Nemu ſe je pa perkasou en Angel, ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	enu veliku plazhilu v'nebeſſah. Apparuit autem illi Angelus de cælo confortans eum. Nemu ſe je perkasou en Angel od Nebeſs
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Od Chriſtuſa skus Angela poterdeniga. Apparuit autem illi Angelus de cælo confortans eum. Luc. 22. Nemu ſe je pa perkasou en
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poterdiu? je! taku ſe je sgodilu. Apparuit illi Angelus de cælo confortans eum, Nemu ſe je perkasou en Angel od Nebeſs
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi reſs saki dan molimo, Fiat voluntas tua ſicut in cælo, & in terra. Isydi ſe tvoja vola koker na Nebu, taku

▶ caement neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

caement

Mineralogija in geognozija (1871):

Kerfthiere. Humboldit, 62. Hyacinth, 32. Hyalith, 33. Hydraulischer Kalk gl. Caement. Hydroboracit, 39. Hydrophan, 33. Hypersthen, 49. Hypersthenfels, hiperstenov kamen, 72.

▶ cæpit neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

cæpit

Sacrum promptuarium (1695):	je vuzhil folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga folka ſam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hudobo premagat, ali v' navarſhno vezhniga pogubleina priti. Ille autem cæpit anathametizare, & jurare: quia neſcio hominem iſtum, quem dicitis. Taku govory

▶ Caf samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Caf
Kmetijske in rokodelske novice (1845): K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so nam tudi unidan

▶ caffein neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

caffein
Kemija (1869): 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo, libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. Kalcijum, Calcium, 413. Kalamina, Galmei. Kali, Kalij

▶ Cafov samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Cafov
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zakladom zalagajo. V Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr.

▶ cagati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

caga
- zaga
  Sacrum promptuarium (1695): je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom saudal, kakor

▶ cagav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

cagavi

zagovi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne teshav, ne marter, ne ſmèrti. Pęter ny vezh ta zagovi inu ſlabi Apoſtel, katęri bi ſvojga Mojſtra na belsędo ene
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	enkrat v'druge udy preberneni. Ony niſo vezh ti bojęzhi, zagovi, inu neſtanovitni ludje, ampak sgol zhudesha tę gnade, tiga ajfra

▶ cagavost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

cagavost
- zagovitnoſt
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): volo naſhiga hudîga nagnenja. Vboshtvu, shaloſt, bolezhina naſs perpravio v' zagovitnoſt, ali v' klaguvanje, lih kakor naſs bogaſtvu, inu zhaſty v'

▶ cagovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

obupavati; [sskj]

cagovala
- zagovala
  Sacrum promptuarium (1695): vaſs bom vſela. Ali kakor una katera je klagovala, inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri
cagovati
- zagovati
  Sacrum promptuarium (1695): predal; Kadar je letu oſsel shlishal, ſe sazhne valat, inu zagovati, takrat Liſiza ſe sazhne ſmeiati, inu njega troshtat, rekozh: Videm

▶ cahen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

znamenje, podoba; kontekst

cahen
- zahn
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe nosi nata

▶ cajhen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

znamenje; Pleteršnik

cajhen

zajhen

Biblia (1584):	Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr je Ionas, try dny inu
Biblia (1584):	k'nym djal: Ta hudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen
Biblia (1584):	ſkuſhali, inu ſo hotéli od njega iméti, de bi en zajhen od Nebes puſtil viditi. On pak je odguvoril, inu djal
Biblia (1584):	inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu on je
Biblia (1584):	inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu nym nebo oben Zajhen dan, kakòr le ta Zajhen Preroka Ionaſa. Sakaj raunu kakòr
Biblia (1584):	letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen
Biblia (1584):	Fariseerjeu odguvorili, inu djali: Mojſter, my bi hotéli radi en Zajhen od tebe viditi. Inu on je odguvoril, inu k'nym
Biblia (1584):	Zajhen, inu njemu néma oben zajhen dan biti, kakòr ta zajhen Ionaſa Preroka. Inu on je nje puſtil, inu je ſhàl

cajhne
- zajhne
  Biblia (1584): tiga Neba ſhtalt snate vy ſoditi, nesnate li tudi te zajhne letiga zhaſsa ſoditi? Leta prehudi inu preſhuſhni Rod yſzhe en
cajhnov
- zajhnou
  Biblia (1584): nevelá, kakór v'ſvoji Ozhini desheli. Inu nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je

▶ cajt samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

čas; nemško-slovenski slovar

cajt

zait

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Lętu pomęni. Kader vſsi 4. Tali ſkus Lętu ſvoj pravi zait obdershijó. Kader ſnęg shitu v'pravem zaitu pokrije, inu le
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu Ştvarnika zhaſti, inu kir ſdej je nar ta sdraviſhi zait, toku shiher mleku, puter, kosje mleku je ſtarim, inu ſlabim

zajt
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): poloviti, al s' ſtrupam pomoriti. Glih koker vſsaka rezh ſvoj zajt jima, taku, kateri ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more

cajta

zait

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skriti: noi kakv bese ti dobiti mogli: katero uro al zait? natu pa merkei doro bosh antvart dobiti kai se tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kaku bese mogli leti usigniti: teri den al uro: al zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taku bodash ti stuerou kader boda zait te jedi bodash ano uro miesek odshebratija noi bodash tudei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morash te pozhasi hoditi altu merkei dasnekvemer nabosh teſti zait marnuvou kader bodash sazheu morebiti omvade al gorei jamanja une
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nesli so dvkati gratali; al tu tabe poviem da teſti zait knasamudi v'kateram bosh shebrov da vse kupi karteba ushisho
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pa zhe vezh Bueg noi S. Bernhard dajo ti dovol zait tvojega shivlenja: vervi stanovitno noi fain inu shivi svetu, teda

zajta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu te gubish ti v' naunznoſtah. Ti imash doſti lepega zajta, inu taiſtega ſadegash ti v' malupridneh rezheh: ti imash tvoje

cajtu

zaiti

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Aloes, katęri ſo v' Apotekah snani. Koku ſe more ob zaiti te kuge per ſpishi, inu pijazhi dershati. I. Vſsi Dohtarji

zaitu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ozhe ſvoj shvot per sravji ohraniti, more tega v' enim zaitu bol, koker drugim varvati; kar je po lętu nuznu, to

zajtu

Branja, inu evangeliumi (1777):	shiviſh, inu kraylujesh od vekumaj da vekumej, Amen. Molituv ob zajtu te vojske med Chriſtianskimi Firshti. Ouſmileni vezhni Bog! katiri te
Branja, inu evangeliumi (1777):	Molituv v' zajtu velikeh bolesen, kuge , inu morje tyh ludy, ali shivine. O
Branja, inu evangeliumi (1777):	shivy, inu krayluje od vekumaj, da vekumaj, Amen. Molituv v' zajtu te ſuſhe. O Bog nebeſhki Ozha, katiri naſs tvoje ſtvary
Branja, inu evangeliumi (1777):	Molitve po Lytaniah vſih Svetnikov v zajtu vojske zhes Turka. Pſ. 78. Deus venerunt gentes. O Bog

▶ cajteng samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

časopis; kontekst

cajtengi
- cajtenge
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu nekoliko v okom

▶ caker samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

v caker hoditi = imeti opravka s kom/čim; [sskj]

caker

zaker

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit —- kader bo dober s'tabo, al kader mo boſh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kakó ſe ima s novo pinjo v zaker iti? (Potrebna opómbá). Ako ravno pinjo nove ſorte vezhidel povſod

▶ calamitatibus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

calamitatibus
Sacrum promptuarium (1695): is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S.

▶ calcabit neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

calcabit
Sacrum promptuarium (1695): je bil sapiſſanu puſtil ta ner modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci ſumet

▶ calcinirte neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

calcinirte

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	en malo lugaſte ſoli, ki jo V ſhtazunah po imenu „calcinirte Soda” prodajajo; na en funt zukra rajtajo en lot te
Kemija (1869):	Smole gumaste, Gummiharze, 490. Snovatelj, Ferment, 499. Soda, 407. Soda calcinirte, žgana soda. Sokis, Suboxyd. Sokislina arzenova, arsenige Saure, 382. Sokislina

▶ calcium neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

calcium
Kemija (1869): libana, 490. Kadmijum, 345. Kafejin, Caffein, 477. Kafra, 488. Kalcijum, Calcium, 413. Kalamina, Galmei. Kali, Kalij, 404. Kali chlorsaures, klorovokisli kalij

▶ calix neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

calix

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vſigavideozhi Bog, pred ſaboi videu, je moliu; Tranſeat a me calix iſte. Nei gre leta kelih od mene: ſe pa vunder
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	h' Ozhetu. Pater mi! ſi poſſlibile eſt, tranſeat a me calix iſte. Ozhe moi, aku je mogozhe, nei gre leta kelih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	obtyde, nas shaloſt tere, de sdaizi shelimo: Tranſeat a me calix iſte. Debi leta kelih od nas ſhou. Naſha kletviza zhes
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Odreſhenika ſliſhmo! Pater mi, ſi poſſibile eſt, tranſeat a me calix iſte. Ozhe moi, aku je mogozha, nei gre leta kelih

▶ calorische neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

calorische

Fizika (1869):	186. Mariotte-ov zakon, Mariott'sches Gesetz, 86. Maschine, stroj, mašina. Maschine calorische, kalorična mašina. Maschine einfache, ednostavna m. Maschine zusammengesetzte, zložena, sostavljena
Fizika (1869):	Nordlicht, 202. Bussola tangentna, Tangenten-Boussole, 177. C Calorie, toplotna edinica. Calorische Maschine, kalorična mašina. Camera obscura, temna kamera, 144. Capillarität, kapilarnost

▶ calvaria neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

calvaria

Branja, inu evangeliumi (1777):	Inu kader ſo bli perſhli na meſtu, katiru ſe rezhe Calvaria, tu je : Mertvashkeh glav meſtu, ſo njemu dali vinu s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	ta hrib, katirimu je imę po judovsku Golgata, po iatinsku Calvaria, inu po ſlavensku Mertvashkeh glav méſtu. Inu v'tem, kader

▶ camails neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

camails

Pozhétki gramatike (1811):

so: détails, drobnóſti, drobnjáve, drobno; portails, velike vrata, gouvernails, kermila; camails, plájſhiki kórarſki, épouvantails, ſtraſhíla Ayeul, déd, ciel, nebo, oeil, oko

▶ cambium neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

cambium
Botanika (1875): različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno staničje (cambium) bogato na duševčevih spojinah, v njem se nikdar ne nareja

▶ camera neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

camera

Kemija (1869):	last, z njo ulovi in ustanovi podobe v temnej kamri (camera obscura) ter izdeluje tako imenovane svetlopise (Lichtbilder). Leta in leta
Fizika (1869):	Tangenten-Boussole, 177. C Calorie, toplotna edinica. Calorische Maschine, kalorična mašina. Camera obscura, temna kamera, 144. Capillarität, kapilarnost, lasovitost. Celsius, 110. Centimeter

▶ campestris neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

campestris

Botanika (1875):	strani; med nje spadajo karželj (Agaricus caesareus), pečenka (Champignon, Agaricus campestris), sirovka (Agaricus deliciosus); vse za jed. Strupene so pa: škrlatno
Zoologija (1875):	jih žré. Semkaj spada še poljski brzec, pod. 175, (Cicindela campestris) in puškar (Brachinus crepitans).
Zoologija (1875):	Pod. 174. Moškatnik; Calosoma sycophanta. — Pod. 175. Poljski brzec: Cicindela campestris. njegova ličinka živi med škodljivimi gosenicami sprevodnega prelca ter jih

▶ canino neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

canino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino našteje devet verst gorá; na desno pa se vleče kanaljska

▶ canis neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

canis

Zoologija (1875):	po repu, ki je pri njem na Pod. 68. Volk; Canis lupus. Nar. vel. 1 m. + 45 Cm. dolg.
Zoologija (1875):	se, akoravno redko, vže po nekaterih dalmatinskih otocih in Šakalj; Canis aureus. Nar. vel. 70 Cm. + 30 Cm. na Grškem, prav
Zoologija (1875):	ali plezati ne morejo. K pasjemu plemenu prištevamo: Domačega psa (Canis familiaris), kateri se v neizrečeno mnozih, jako različnih pasmah nahaja

▶ canonicus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

canonicus
Kmetijske in rokodelske novice (1845): več ko ena luknja zašita. Postavi spod; D. F. Bartholomæi, canonicus, philosophiæ professor, in imel boš natančno vednost od njega. Mihael

▶ canorus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

canorus
Zoologija (1875): pa ne koristijo posebno. Znameniti plezavci so: Navadna kukavica (Cuculus canorus), pod. 119, ki ne dela lastnega gnjezda, temveč svoja jajca

▶ cantharellus neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

cantharellus

Botanika (1875):	klobuk ali okroglo ploščo. Rodovi pravih gob so: Agaricus (platnica), Cantharellus (lesičica), Polyporus (trod ali kresilna goba), Boletus (goban), Hydnum (ježek
Botanika (1875):	rudeča golobica (Agaricus integer) in mlečnica (Agaricus ruber), Rumena lesičica (Cantharellus cibarius) je pa tudi dobro jelo. Gobani (Boletus) so na

▶ cao.so3 samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP

cao.so3

Kemija (1869):	naših kraških jamah se delajo iz istega vzroka. Žveplenokislo apno, CaO.SO3 + 2HO, znano pod imenom malec ali gips, se na zemlji
Kemija (1869):	kislino, kakor n. pr. v žvepleno-kislem apnu ali malcu (gipsu), CaO.SO3, ki časih cele pole v gorah izpolnuje. Nadalje je nekaj

▶ cap. okrajšava ↘ goo300k, IMP

cap.

Biblia (1584):	nej ondi veliku zajhnou ſturil, sa volo nyh nevere. XIIII. CAP. VTémiſtim zhaſsu je glas od Iesuſa priſhàl pred Erodesha Tetrarha
Biblia (1584):	en Zholn, inu je priſhàl v'te kraje Magdala. XVI. CAP.
Biblia (1584):	moj Iarm je priden, inu moja butora je lahka. XII. CAP. VTémiſtim Zhaſsu je Iesus ſhàl ſkusi ſejtou ob Sobboti: inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſposnali, kyr ſo ſe ony, koker ima sapiſanu ſveti Lucas cap. 23. inu ſveti Matthæus cap. 27. Percutientes pectora ſua revertebantur
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mozhnu preſtraſhen biti. Taku nam povei ta ſveti Evangeliſt Marcus cap. 14. Per katirih beſſedah mormo mi dvei rezhy v' ſpomin
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	namrezh sa naſhe grehe. Taka dalei govory ta Prerok Isaias cap. 53 Vulneratus eſt propter iniquitates noſtras, attritus eſt propter ſcelera
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ko ſmo mi nega posnali. Katiri per timu Preroku Jeremiu cap. 31. taku govory: In charitate perpetua diiexi te. S'vezhno
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	neishli. Koker on ſam govory v' timu klaguvainu Jeremia Preroka cap. I. O vos omnes, qui tranſitis per viam, attendite, & videte
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shtraiſan. Satorei lubesnivi Chriſtiani! dershimo mi tiſtu, kar govory Eccleſiaſticus cap. 31. Beatus vir, qui poſt aurum non abjit, nec ſperavit

▶ capa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

capa
Zoologija (1875): stikati z vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim
cape
Mlinar in njegova hči (1867): pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva

▶ capella neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

capella
Astronomija (1869): drugo črto, nam kaže ta črta na desnej strani ovco (capella), zvezdo prvega reda v vozarji, na levej strani pa Vego

▶ capeno neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

capeno

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):

mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti zahodu, v Lucijino poslopje jo prinesite. ” Rabelj prikima Boštjanu

▶ capere neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

capere
Sacrum promptuarium (1695): bugat, kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem mladem kadar n' hozheo

▶ capiat neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

capiat
Sacrum promptuarium (1695): kir ſim yh lepu vuzhila, nyh shkoda. Qui poteſt capere capiat: &c. Taku ſe godi tem mladem kadar n' hozheo ſvoje

▶ capiendum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

capiendum
Sacrum promptuarium (1695): drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex alienis calamitatibus hoc commodi capiendum est, ut rebus noſtris recte proſpiciamus. S. Damaſcenus naſs vzhy

▶ capillaritat neuvrščeno, tujejezično

capillaritat

Fizika (1869):	constante Kette, 173. Lanec Voltajev, Volta'sche Kette, 171. Lasovitost, kapilarnost, Capillarität, 33. Lastnosti občne, allgemeine Eigenschaften, 17. Latent, zvezan, vtajen. Laufer
Fizika (1869):	edinica. Calorische Maschine, kalorična mašina. Camera obscura, temna kamera, 144. Capillarität, kapilarnost, lasovitost. Celsius, 110. Centimeter, 18. Central, osreden. Centralbewegung, osrednjo

▶ capital neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k

capitals
Aritmetika za učiteljišča (1885): sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert des Capitals).

▶ capite neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

capite

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je on reku, kar ima sapiſſanu David Pſal. 39. In capite libri ſcriptum eſt de me, ut facerem voluntatem tuam, Deus
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	preſhteti, inu na eno inu dvaiſeti poſtavi taku: Capillus de capite veſtro non peribit. Oben laſs od vaſhe glave na bode

▶ capitis neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

capitis

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhiga Odreſhenika, inu ſe ſveſteſhi sa tiſto obernimo, Hæc vox capitis ſanitas corporis t govory en ſveti Papesh Leo. Leta glaſs
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	21. na dvanaiſti poſtavi taku: Capilli capitis veſtri omnes numerati ſunt. Laſſie vaſhe glave ſo vſi preſhteti

▶ caprea neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

caprea
Botanika (1875): viminalis); vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol

▶ capsula neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

capsula
Botanika (1875): po dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih listov je medsebojno soraščenih, in namreč

▶ caput neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

caput

Sacrum promptuarium (1695):	ubi hoc fit , nihil triſte contingere poteſt. Quo pacto cum caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit
Sacrum promptuarium (1695):	v' taiſti desheli, kir. Vir Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta eſt Chriſto, ita mulieres viris
Sacrum promptuarium (1695):	pokoren biti, temuzh de ſte v' taiſti desheli, kir. Vir Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt Eccleſiæ, & ſicut Eccleſia ſubiecta

▶ car samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

car

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Knoppern) na prodaj; kiblja po 6 do 8 gold. — Ruski car je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno dovoljenje na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je imela namreč ura izteči, v kteri je imel rusovski car odgovor dati: ali se udá térjatvam zaveznikov ali ne, — če
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	cesarju izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš,
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	za kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro ukazal, da se ne sme naglo voziti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prišla v dotiko s Carigradom. Še leta 1543 je Ivan Car danskemu kralju nazaj poslal bijočo uro z besedami: „On veruje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž veli svojemu kočijažu, naj ga doteče
Valenštajn (1866):	so pripravljeni? Ilo. Tako udani, kakor sam želiš. Vedó, kaj car zahteva, ter so besni. Valenštajn. Kakó se je odločil Izolan

carja

cara

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vseh krajev Istre tukaj bilo in se veselilo viditi svojega Cara in Carico, mi ni treba omeniti; naj lepše pa so
Viljem Tell (1862):	smo deželi Zavetnika in varha ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji imá gospoda. Glavar, sodnik najviši mora

carja
Tiun - Lin (1891): tem ste krivim spoznan, da ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je bilo neslišano. Mandarin

carju

Valenštajn (1866):	mizo sedemo, Planite v sobo i zavpijte: Kdo je Prijatelj carju? Jaz prevrnem mizo, Potem planite na oba tér ja Probodite
Valenštajn (1866):	te je Povišala, le-tá je dosti močna, Vzdrži navzdor te carju i ministrom.

caru

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo moj zet. ” Ko tudi ta vezir nazaj pride, in caru odgovor črednika pové, gre carjevič po ulicah svojiga kraja in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	venčajo ženina in nevésto, in jih oženijo. — Potem pa dajo caru bark in vojšakov, z kterimi je šel čez morje nazaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mu ne dam svoje hčere. ” Vezir se verne, in pové caru, kar mu je pastir rekel. Zdaj se še bolj čudijo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vojska in protí ; V Taboru pa množ'ca čuje Móž , ki Caru so zvestí. Vró plohé, bučé vetrovi, Divja je in strašna

▶ cardium neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

cardium
Zoologija (1875): je na glasu kakor posebna slaščica. Zevčica (Chama) in čančica (Cardium).

▶ carebunt neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

carebunt

Sacrum promptuarium (1695):

Zelotypiæ obnoxias eſſe, & maritis uxorem garrulitatem moleſtam eſſe qua moleſtiâ carebunt, ſi ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur

▶ carica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

carico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Istre tukaj bilo in se veselilo viditi svojega Cara in Carico, mi ni treba omeniti; naj lepše pa so se obnašali

▶ Carigrad samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Carigrad

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kraljestvo nar lepši précvctaló, so panonski poslaniki podali se v Carigrád (Constantinopel), prosit kristjanskih učenikov, tacih, ktéri bi slavijanski jezik razumeli
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti moramo, de je z njim vred tudi njegova
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	enoglasno vladarstva spet odstavila, ob enem pa sklenila, poslance v Carigrad do sultana poslati s prošnjo, naj poterdi Serbom iznova (že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	hitrosti njegovih zmag tudi „blisk” imenovali. Že ta bi bil Carigrad skoraj dobil , ako bi se ne bil moral v Malo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	dobro in Mohamed II. je začel z vojsko 250.000 mož Carigrad oblegati, ki se je le z 10.000 možmi branil. Naskoki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	in podajmo čitateljem odlomek iz pohvaljene zgodovine, namreč §. 25: Carigrad premagan po Turkih. Začetkom 15. stoletja je bilo grško cesarstvo

Zarigrad
Kmetijske in rokodelske novice (1843): shlahtni zhervi pervizh is Kine v Europo perneſeni bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker

Carigrada
Kmetijske in rokodelske novice (1845): hipu iz službe djati, njemu vse premoženje vzeti, ter iz Carigrada spoditi ga zapovedal. Hasanov obup in trud in stok so
Carigradom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v evropejski izobraženosti, ker je zgodaj prišla v dotiko s Carigradom. Še leta 1543 je Ivan Car danskemu kralju nazaj poslal

Carigradu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je živel med neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	pervo detice povila. Iz Turškega. Mesca novembra so izsledili v Carigradu naklep zoper življenje sultanovo, in sicer malo pred, ko je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	vseh deželah našega cesarstva milodarov nabirati za novo bolnišnico v Carigradu na Turškem, kamor se bojo posebno bolniki avstrijanski kakoršne koli
Astronomija (1869):	22. decembra popoldne, polni mrk v Španiji, Afriki in v Carigradu. — Za naše kraje bode solnca 10—11 palcev *) zakritih. L.
Botanika (1875):	obilno vozi v Evropo. Prve kavarne so bile napravljene v Carigradu (Konstantinopel, 1554), v Londonu (1652), v Marziliji (1671), v Pragi

▶ carina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

carine

Botanika (1875):	kar znaša 10,628.540 gld., pri čem je bilo samo cola (carine) plačanega 3,270.320 gld. Kava ima v sebi neko kristaljivo snov
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pfenigov, stroškov je ondi 3 %, provizije 2 %; vozarine do Dunaja, carine, i. t. d. je 14 %. Koliko velja 1 kg te

▶ carjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

carjev

carjev
Tiun - Lin (1891): pripravila do tega ukrepa. »Kaj? in Vi pravite, da ste carjev uradnik,« zaderem se nanj, »Vi, ki se bojite morskih razbojnikov

carov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se začudi: „Bog ti pomagaj, člôvek ! kakšno delo če neki carov sin znati? H čimu bi mu le bilo? Rokodelstev se
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tóde govedar ravno tako govorí, rekoč: „Dokler se ne naúči carov sin eniga ali drujiga dela in ne prinese kakiga izdelka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pové govedarju; ta ga pa vpraša: „Kakšno rokodelstvo zna pa carov sin''? Vezir se začudi: „Bog ti pomagaj, člôvek ! kakšno delo

carjevi
- carjevej
  Valenštajn (1866): druga so, naj bo imé še moje. Tifenbah. Poprej o carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte

▶ carjevič samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

carjevič

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ta vezir nazaj pride, in caru odgovor črednika pové, gre carjevič po ulicah svojiga kraja in gleda, kakiga rokodelstva bi se
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v ta kraj prišel; uni se pa neizrečeno veselé, de carjevič vzame carsko, pa ne črednikovo hčer. Z nar večim veseljem
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	čredniku ne more biti veči milosti in časti, kakor, če carjevič njegovo hčer za ženo vzame, zdaj pa praša, kakšno rokodelstvo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njegovo hčer za ženo vzame, zdaj pa praša, kakšno rokodelstvo carjevič zna. Car pošlje drujiga vezira; tóde govedar ravno tako govorí

▶ carnalibus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

carnalibus

Sacrum promptuarium (1695):	inu S. Paula bugaite kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Zhe
Sacrum promptuarium (1695):	enu dobru lejtu imeti, kir vam pravi: Servi obedite Dominis carnalibus cum timore, & tremore in ſimplicitate cordis veſtri ſicut Chriſto. Inu

▶ carne neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

carne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mlekopivci, kakor je že pervi zmagavec Britanije rekel („lacte et carne vivunt”); za mleko, sirovo maslo in sir jim je velika

▶ caro neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

caro

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhloeſt, caro mitem infirma. Ta duh je volen, ali tu meſſu je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kronan, krishan, inu umorjen biti, Spiritus quidem promptus eſt, ſed caro infirma, H' vſimu timu je biu per Chriſtuſu ta duh

▶ Carrara samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Carrari
- Karari
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nogah, na vojnih barkah pa 62.000 mornarjev. — Ker se v Karari v modeneški vojvodini na Laškem že več časa morije in

▶ carski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

carskega
- carskiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): očetu, in oba sta žalostna, in mu pergovarjata, de naj carskiga stanu nikar tako ne osramotí: tode vse za-stonj ! Samo to
carski
- carsk
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero je
- carski
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): vdinjal. Ko v takim siromaštvu že nekej lét preživé, zagleda carski sin te ptuje dežele črednikovo hčer, ktera je bila silno
carsko
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kraj prišel; uni se pa neizrečeno veselé, de carjevič vzame carsko, pa ne črednikovo hčer. Z nar večim veseljem venčajo ženina

▶ carstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

carstva

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bodo junaške pesmi od nar stariih časov do propadstva Srpskiga carstva in gospodstva; na število jih bo okoli 90, od kterih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je v tako neznano deželo zanesel , de še od njegoviga carstva tam clo nič vedili niso. Ko se na suho izidejo

▶ cartan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

dragocen; splet

cartana

zartana

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zeliga greſhniga shivota vſe grehe ſbriſou, inu omeu. O preſveta, zartana, reſhna kry naſhiga Odreſhenika ! koku mogozhniſhi, koku mozhneiſhi, koker ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dobrutlivi Odreſhenik, ali ſi tu od tiga zhloveshtva saſlushiu! O zartana ſveta kry, ali ſi ti taku nahvaleshniga teptaina vredna? Lubesnive

cartane
- zartane
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): JESUſa poſluſhale, inu gor vsele! aku na bodo od te zartane krivy tiga nar zhiſteſhiga jagneta Boshjiga ſe h' pokuri omehzhati
cartani
- zartane
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): v' rokah okuli nosesh, de be is taiſte en lepe zartane duh imel, ſakaj be vezhkrat od ene dobre rezhy namislel

cartano

zartano

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	oblubi ozhmo na naſhe kolene doli pokIeknit, Chriſtuſa sa negov zartano kry sahvalit, inu rezh: Affectus. Ovſmileni, inu nar dobrotliviſhi Odreſhenik
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi delamo? kie roke dershimo? kir ti Nebeſhki Angelzi to zartano kry ſvoiga Krala nam h' vkupsprauleinu, inu h' sveſtimu gor
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' nję ſèrzi vſtali, popiſsati? Domiſlite ſi ſamy eno tako zartano mater, katęra ne ſliſhi od drugih ludy, ampak vidi ſama

▶ cassicus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

cassicus
Zoologija (1875): samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo obeša na tenke veje; oponaša

▶ cassius neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

cassius
Kemija (1869): Platinschwamm, 439. Gold, zlato, 438. Goldchlorid, zlati klorec, 438. Goldpurpur (Cassius), zlati bager, 438. Goldscheidewasser, zlatotopka, 378. Goldsehwefel, zlato žveplo, 432.

▶ castitate neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

castitate
- caſtitate
  Sacrum promptuarium (1695): verſatione, charitate, in fide, & caſtitate, ut profectus tuus manifeſtus ſit omnibus. Sa Mashnikam grè ta

▶ catus neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

catus

Zoologija (1875):	Nubije. Veča in močnejša od nje je divja mačka (F. catus), pod 74. Prava in divja mačka je močna in krepka
Zoologija (1875):	krepka žival sive ali rjavkasto Pod. 74. Divji maček: Felis catus. Nar. vel. 60 + 30 Cm. dolg. sive dlake in ima

▶ caulis neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

caulis
Botanika (1875): so proti sredini bolj redki kakor pri kraji. 3. Steblo (caulis), ki ostane zeleno, sočnato, ne zleseni in trpi večidel le

▶ causiz neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

causiz
- cauſis
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſupereſt, ut pau ca quædam de ipſa vertendi methodo, ejusque cauſis coriimemorem.

▶ cc samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Rudninoslovje (1867):	daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske osi
Fizika (1869):	postaneta v nju vtaknjena železna valjarja magnetična, in privlačita prečko cc okrog svoje osi vrtilnega pisalnega vóda ddd. Ta vod ima

▶ cd samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Rudninoslovje (1867):	pa cd se okoli tega središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav takó ab, bc, cd, abcd. Število, katero je razdelno z dvema ali več druzimi

▶ ce samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ce
Rudninoslovje (1867): de, delata tudi podaljšana kraka, to je kraka be i ce, a kolikošen je ta kot, bere se lehko na razdeljenem

▶ ce neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

ce
Robinson mlajši (1849): vročine, ktero je pred imel, se mu je zdaj iz ce-

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ze: inu skues krishtusha jas tabe sbodram? noi skues vse mozhi
Genovefa (1841):	ze vrózhe pripéka, hladno ſénzo délajo, jíh tudi pred mokroto varjejo

▶ Cecilija samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Cecilija
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): še nikdar ni gledalo milih solnčnih žarkov. „Vsedi se, draga Cecilija! ” prijazno nagovorí Sira slepo sirotico; „prav gosposkih jedí sem ti

▶ cedel samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

list; nemško-slovenski slovar

cedel

zedel

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bei ti na an Zedel te besiede † Zippa itagut ††† gutana † Aehgma ba doto † noi te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zedel kateri boda taku shriban naporgament prieb: † Z † DIA † BIZ † SAB
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	BIZ † SAB † Z † GAB † RIEL † BERI MO † BERS † ABAL † Te zedel podei ti na perst inu pershji ano shegnano svizho na
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi na obomarjo perſt jemov ugaderzi svesano! potam usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo jeme sashribano noi pokopliga 2 perſta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te besiede † Zippa itagut ††† gutana † Aehgma ba doto † noi te Zedel stisni ti upravo roko noi saspi taku osnanijo taba ti

▶ cedelč samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

listek; nemško-slovenski slovar

cedelč

zedelzh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Dai sazhi podielk kravam noter an tak Zedelzh na kateram bojo tiſte svete besiede gorei sashribane alpa udrukane
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teſto perſt pasanesi supet nabritof zhier sijo prei useu te Zedelzh kateri si 2 perſta sakopan jemou nakateram je niegova jeme
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar glieh kobomarje noi merkei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niegovo kerſtno jeme noi niegovo jeme ti sashribei na an zedelzh anu ti teſti zedelzh nesi nabritof uzhatertovazhar alpe v' petevazhar

▶ cedilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cedilo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): z nekoliko limonovim lupkam in cukram vred, pretlači potem skozi cedilo in še enkrat tako dolgo duši (dinstaj), de je zadosti

▶ cediti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cede
- zede
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Is tvojih jágodiz, o draga tertiza! ſe slate kaplize vina zedé, in vino, nar bolj ſlovezhi ſad tvojiga teleſa, oshivlja berazhe

cedi

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	dobro prostorno deželo, ki se mleko ino méd po njej cedi; na Kanansko jih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako spodjeduje. Kar dlake ne izpade, se

zedi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jo le imenovali deshelo, po kteri ſe mleko ino med zedí. Tukaj mu Bog rezhe: „Glej! to deshelo bom tebi ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dobro proſtorno deshèlo, ki ſe mleko ino méd po njej zedi; na Kananſko jih popeljem. Toraj idi, ino ispelji moje ljudſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od ſhtal in hlevov ſe gnojniza po zeſtah in potih zedí, de ſe lushe is njih delajo, po ktei-ih ſe ſvinje

cedijo
- zedijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): mogozhe, odverni nar pred vſe isvire , kteri ſe v bajer zedijo, potem od bajerja graben do nishjiga ſveta vreshi, k temu
cedile
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): stavili lopare v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in sline cedili
cedili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in vsi hipoma smuknemo
cediti
- zediti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda mogla po njih zediti. She bolj je va-nje ploſhe v kose poſtaviti, de je

▶ cedl samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

listek; nemško-slovenski slovar

cedl

zedl

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na an bieu shidaſt pantl obesiti? inu nakragen natekniti date Zedl napersi doseshe inu potam se mora te krishni titel anemavi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pueshtabe SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pueshtabe SABHNB5TTZ E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h

▶ Cedron samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Cedron

Zedron

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhes potok Zedron v' ta kraj Gethſemani. Zhes potok Zedron, pravio Vuzheniki je hotèl naſh Isvelizhar sató jiti, de bi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhes potok Zedron v' ta kraj Gethſemani. Zhes potok Zedron, pravio Vuzheniki je

Cedronu
- Zedronu
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore, obſtane, ozhí v' nebo

▶ cedrov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cedrovim
- zedrovim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar

▶ Cefas samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Cefasu
- Zefaſu
  Branja, inu evangeliumi (1777): goriuſtov na treti dan po piſmah : inu ke ſe je Zefaſu puſtuv viditi, inu potęm tudi tim enajſtim. Potler je tudi

▶ cegel samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

opeka; Pleteršnik

cegla

zegla

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de je pod njimi proſtor sa odtok. Kjer imajo doſti zegla, naj povesnejo na dno poloshêne ploſhe shlebnatiga zegla ali korze

ceglom
- ceglam
  Zlata Vas (1848): svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti
- zeglam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu

▶ ceglov pridevnik, svojilni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

opečnat; kontekst

ceglova
- zeglova
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev
ceglovo
- zeglavo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je s drobno ſtolzhenim zeglam,) de ſo

▶ cehnil neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

cehnil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): tako dobro vé, de tudi v njih nisim nikdar besedice cehnil? In če po njegovih mislih nič ne veljam, zakaj sim

▶ Ceitlinger samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Ceitlingerju
Kmetijske in rokodelske novice (1844): B. Vivatu, lastniku steklenic (glažut) na Štajerskim. 16. Gosp. Al. Ceitlingerju, fužinarju iz Epensteina na Štajerskim. V. Bronaste svetinje so pri

▶ ceitlingerjev pridevnik, svojilni, nedoločeno

ceitlingerjeve
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Idrijev razstavo poslal, je bila dobro izdelana roba. — J. A. Ceitlingerjeve kosé iz Epensteina na Štajerskim slovijo že davnej krog in

▶ cekin samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cekin

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	donelo od vsih straní). „En mesec potem sem že en cekin imel v žepu; nikoli še, kar pomnim, ni bilo cekina
Tiun - Lin (1891):	trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico; v tem, ko so še

zekin
Genovefa (1841): obleke noſila, ki jih je ſama narejala, in marſiktéri slat (zekin), ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je moshém

cekina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): cekin imel v žepu; nikoli še, kar pomnim, ni bilo cekina v mojem premoženji”. (Še bolj mu pričujoči naznanujejo svoje dopadajenje

cekine

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	verh nje dilica s pečati okovarjena, ki jo zidarji odtergajo. Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	steklenaste ali porcelanaste posode, še tanjši vážice, kakor gré za cekine vagati i. t. d. Od tega, kar hoče v pervíne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega je mesca listopada v Terst šel, de jih
Zlata Vas (1850):	denarja, in zato potrebujejo tacih, ki zaklade kopljejo in zlate (cekine) delati znajo. ” Tako so Zlatovasčani govorili. In odsihmal so premožnim
Oče naš (1854):	v jerbasček. „Ménart,“ je rekla, pogledovaje zdaj svojega sinčka zdaj cekine, ki so pred njo ležali, — „Ménart, rečem ti, če bi

cekini

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	po g. 40 „ 35.75 Denarji. Cesarske krone . . . g. 19.80 Cesarski cekini . . . „ 6.83 Napoleondori (20 frankov) „ 11.50 Souvraindori . . . . „ 19.90 Ruski imperiali . . . „ 11.80
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	posojilo 80 fl. — kr. Ažijo srebra 14 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 47 kr. Loterijne srečke: V Trstu 31. dec.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	tergovec v njihovo izbo, jima plača prejeto blagó s samimi cekini ter smejaje se reče vdovi: „Jelite da sem imel prav
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	težja od podkove, razterga jo in, o joj, zgol zlati cekini sterkljajo iz nje. Micika se je silno ustrašila, ker je

cekinov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi mi v
Čas je zlato (1864):	svèt je bil dober! « mu pravi prijazno. »Tu imate par cekinov za vaš trud, zdaj pa povejte, kdo ste od kod

zekinov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ta” — snate pri ſebi miſliti. — Temu ni tako. Sa pét zekinov, de je nihzhe med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ima dvé oſhtariji. '' — Tudi to ne; ſhe enkrat, sa pèt zekinov, de je ne vganete! Pet je oſhtirjev, vſaki v ſvoji

▶ cel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cel

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim vém za pràv
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	novih skušinj, ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganja preveč napije, mu začne iz gerla goreti, ino lehko cel život zpepeli, kakor nam to grozne zgodbe pogosto povejo. ” „Po
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	enkrat lahko več kobilic končáš in stareš, ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	hoditi v šolo”. Učitelj. Res! takošen kdaj bil Slovenec je cel, Je trudil se marno, bil svoj'ga vesel, Pa vendar ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	seno vzel. Pa na Kovskem verhu pri Kožuhu „ga vzame cel voz pa tudi več; pa sem sam vidil na je

celi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	znotraj in zvunaj toliko ljudi, de se je vse terlo. Celi popoldan in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat !” in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	spoznamo molitev; na drugim papirčiku pa je v nemškim jeziku celi evangelj sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kemíje (ločbe) kmetovavcam. 1. §. Vpeljanje, ali občinski kemíje zapopadik. Celi svet, in tedej tudi vsaka reč na sveti obstojí iz
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo za celi tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hišah. Duhovnih gospodov je v našim cesarstvu skupej okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	me je moja lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal, naj jih na dom vzame in o
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	rodovine iz tujih deželá in da so zavoljo njih zasadili celi gozd. Zunaj gozda nista bila nikoli, le to sta vedela
Fizika (1869):	tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo, da se razdeli celi obseg prirodoznanstva. Kako se mora to storiti, najde se lahko
Gozdovnik (1898):	izgubili in ko pridejo v Tubak, je bila odprava že celi dan na potu iz Tubaka dalje. Trije tovariši prodadó v

cell
Sacrum promptuarium (1695): inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od

zel

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek je letal zel teden dan na dan v' hoſto gledat, zhe bi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh ſto perſhon ) ali pa do tri taushent zentov blaga. Zel* vosovlak pa tako naglo leti, de v eni uri ſhtir
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pripravne ! — bo kdó rekel. To je réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi, v verhu ojſtrimi ali ſhpizhaſtmi loki ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali shnablji v uſta; zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan na shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetje ſamo od tako kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin

ziev

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	besiede fiat k' je skues boga ta v siga mogozhniga ziev svet stvarjan biu! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi obvaſtneisha inu nai mozhneisha rihtarja inu Boga kateri je ziev sviet inu zhovieshzhi rued stvarou

cela

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pisavci le besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak slovenskih pisavcov je cela Slovénija. Slovenski pisavci imajo pravico do vsih beséd, ki se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v mladih letih miloserčnosti do žival vadijo. 12. Rad môli. Cela družina naj moli s teboj vsaki večér sveti roženkranc — in
Zlata Vas (1848):	staro — iz pivnice in izpod lipe, in kmalo je bila cela vas okóli njega.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	griču in sicer na zapadu grada, se od tod odpíra cela teržaška olica na morje in suho in razveseljuje radovedne očí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se ta delitev daril po vsi deželi poredoma izpelje, je cela dežela v ta namen za leto 1857 razdeljena v 8
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	desko. ” „Imaš prav, prijatelj! Jaz bom rekel, da te je cela derhal napadla in umorila. Le pripri se za nekaj dni
Fizika (1869):	razodéva v stvaréh in v prikaznih, in po tem se cela skúpina znanosti razdeli na dva glavna oddelka, namreč: na znanost
Fizika (1869):	tako da se iz toček in iz črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. , s . . . , t - itd.
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	hotel počivati in v Inšpruku praznovati, dokler ni bila svobodna cela Tirolska, a on se je s svojimi pogumnimi Pasajerci, prepustivši

cele

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali, sušijo v več krajih cele jabelka, brez de bi jih v kerhlje zrezali zrezali, na
Divica Orleanska (1848):	Düšatel. Pravice colne in dohodki krone V zastavi so za cele leta tri. Dünoa. O tim pa gré zastava in deržava
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet vsako posebej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni in permešaj, kakor

zela

Ta male katechismus (1768):	S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi proſsimo , zęla vaſs proſsi , vſi fantje inu deklizhi proſsijo , de bi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi zela Ilirija boljſha. Kar ſvét ſtoji, ni bilo ſhe tako dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	indjanov je ſilno teshák; nektere beſede ſo tako dolge, kakor zela verſta v bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	samoglavci sebi rajši, kakor drugim verjamejo. (Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe pri

zele

Kuharske Bukve (1799):	pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Prav velikokrat ſe ſliſhi od ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in

cele

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ko so zopet tri leta te službe pretêkle, v imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24
Zlata Vas (1848):	skoraj pri njem učilí, kakor pri Ožbetu. Ta je včasi cele dni na polji in v vertu delal in se veselil
Divica Orleanska (1848):	Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so
Divica Orleanska (1848):	mesto, In goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano lupino pol pomaranče in cele limone, obeh sok pertlači, vse naj pa pol ure stoji
Blagomir puščavnik (1853):	mož. Vsa okolica ga ljubi in spoštuje, kakor svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega plavijo. Tukaj jih cele zvezujejo (zvezana plavica ali „zvezani flos”), ali jih pa pred
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in steklarnic živi. Steklarna naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz
Astronomija (1869):	nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat dalje od nas

zale
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): boshjei: noi devize Marje inu v' sam S. S. boshiam zale nabeshzhe dershine. Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti

zele

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo v
Kuharske Bukve (1799):	ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Uzhenzi ga oſtopijo po obeh ſtraneh; ſpodej pa je ljudi zele trume. Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in oſmojenimi luknjami vidimo? Kolikokrat ſim vidil neuſmiljeniga, kteri je zele pol ure pred shrelam s sheplam kuril, in na sadnje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Prav slo naſ ſerze bolí viditi v jeſeni in posimi zele ſhope umorjenih ptiz v meſta noſiti in jih ondi sa

celega

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	božji časti, k našemu zveličanju in k miru in sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo dognati, težka butara
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ni ne enega človeka, ki bi take nevarnosti v prid celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki v Tomin oznanil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	večidel iz ostanjkov zbijejo. Na flosih pa ne vozijo le celega lesa, desk in letev raznoverstne dolžine in širine, temuč tudi
Mineralogija in geognozija (1871):	kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje po
Ferdinand (1884):	dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast in imenitnost so le prazne pene, ki
Izidor, pobožni kmet (1887):	nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz celega srca ne ljubili in mu ne služili! Izidorjevi so si
Revček Andrejček (1891):	Če bi ti svojega moža tako zvesto — in tako od celega srca ljubila — kakor jaz Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po

celiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pijanicah (oštarijah) končvali; ampak tudi srečo brez številnih družin in celiga naroda podkopvali. *) Davno so že znali za hišno potrebo is
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	enkrat mogoče postalo; Dunaj je velki terg za mnogoverstno kupčijo celiga cesarstva; mi bomo njegovi bližni sosedje in voznína bo le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zmiva, ktéri se polovico jeſiha primeša. — Pri prav hudi oteklini celiga vimena, je dobro, če se napeto vime z kakim mehkim
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Med bistre potoke. Na biserni vir! K. Klemenc. Pismenstvo. (Zemljepis céliga svetá. ) Vidéči pomanjkanje mladiga pismenstva v zemljopisnih délih, ki bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nima pravice več ko 2 gold. in pol za Novice celiga leta od naročnika tirjati. C. K. poštam druzih dežela pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	temi je bilo čez 800 Štajarcov, ti drugi pa iz celiga cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ali le za podložnike kake grajšine govorilo, ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo védil bolj za občne potrebe kmetov : ali
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	z Ezavam, svojim bratam, v svoj kraj, hvali Boga iz celiga serca, ino pride spet na Kanansko k Izaku, svojimu starimu
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Poleg križa de prebivam, In s teboj solze prelivam! S celiga serca želim. O devic vsih devica, V žalosti nam tovaršica

zel'ga

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Kar sapoved Boshía vuzhy , De smo doushni Boga lubiti s'Zel'ga serza , Dtiſhe, mozhy . Serze hvaleshnu tebi damo Kir ſi Gospod
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	pred greham varvati, Tisti bi nam h'nairezhi biu. s'Zel'ga serza mi tebe lubmo, Sa naſho lubesen ti veiſh. Blishniga

zelega

Ta male katechismus (1768):	Susebnu so dve: Ti imash Boga tvojega Gospuda lubiti s' zelega tvojega serza, s' zele tvoje dushe, s' zele tvoje misle
Ta male katechismus (1768):	kar nam uſſem skupej Buh milostve podejli! Toku voshe s' zelega serza Vash poniſhne sluſhabnek, inu KRAYNEK P. M.
Ta male katechismus (1768):	narmajnshe je vezhe, koker ta narvezhe, ja koker uſſe martre zelega svejta. Katira je ta narvezhe? De na vekumej nekol na
Ta male katechismus (1768):	ſde videmo mi nashega Boga, * s' andohtjo ga zhastemo is zelega serza. Tu pervu se odpeva. Tu kar pride, poye ves
Ta male katechismus (1768):	ni, je ſadosti, de on samu pod podobo tega kruha zelega Kristusa prejme; inu de s' tega uſhivanja pride, de taiste
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt uſſe ushafane dny svoje veſſelle imella, inu sem s'zelèga serza njega velizhaſtvu hvallila, ter sem se mujala, de be
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. Shkerlat, inu bele ſhide, pirelni, inu dragi kameni s'zelega svejta nimajo takega zira na oblazhilah teh ludy, koker njega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	prebrihtanjam, inu reſumnuvanjam, inu potaiſtem sem jeſt une moje della zelega dne viſhala, inu rovnalla. V boſhji lepoti, v' njega velikuſti

zelga
Branja, inu evangeliumi (1777): Poſtavi. Tu pravi ta Goſpud: preobernite ſe k'meni is zelga ſvojga ſerza, s' poſtam , s' jokanjam, inu s'klaguvnjam, inu

zeliga

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je gori danu, de imam letó
Kuharske Bukve (1799):	kuhat perſtaviti, kakor sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh
Kuharske Bukve (1799):	shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi piſker s' putram dobro
Genovefa (1841):	nádjal, de bo grôf savolj ſvôje hude rane umerl. Goſpoda zéliga grajſhinſtva ſe je tedaj shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem

celem

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki se po celem truplu prasičev najdejo. Včasi so veliki ko proso, včasi veliki
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ni terditi, da jih prasič nima, ker so ikre po celem truplu raztrošene in se ošlatati ne dajo povsod. Druge znamnja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako konji mokri v hlev pridejo, jih je treba po celem životu s slamo dobro dergniti. Hlev, v kterem konji stojijo
Ferdinand (1884):	Ubogi Peter je prisegel, če tudi se je tresel po celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled kakor mrlič
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	mu je lil po čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval, kaj da sedaj pride
Izidor, pobožni kmet (1887):	ga ljubili in le eno ime imeli so zanj v celem okraji: dobri Izidor namreč.

celim

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	drugo viditi moglo; sonce bi v vsih deželah in po celim svetu ob enakim času gori, in tudi za gnado božjo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	prejemnikam Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete, kako sta se oba v celim svojim življenju, v vsaki starosti, v zlo raznih okoljšinah in
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	bodeš svetu dala, Jezus bo njegovo ime. Velik bo po celim svetu, Božji Sin se bo imenval, In po Davidu očetu

cellem
Sacrum promptuarium (1695): je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe puſtil pelati, inu s' lete kozhje erdezhi slati

zelemu

Ta male katechismus (1768):	shestdeſſet lejt ſhivella. Kolkajn Ozhenashov, inu Ave Marij je v' zelemu Roſhenkranzu? Ozhe nashov 15. Ave Marij 150. Kaj se v'
Ta male katechismus (1768):	tudi ena katholshka, ena uſſeh gmajn Zirkuv, ke je po zelemu svejtu resshirjena, inu uſſe pravovirne Kristiane, katiri so, so bli
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dalla, de je nje prov Iubu, de je ona po zelemu Kriſtianſtvu ſlaſti pak po temu talu svejta, katire se Evropa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu bom isiskuvalla tvojo poſtavo, inu bom njo varvala v zelemu mojemu serzu. Jeſt sem tega edinu rojenega Synu Boſhjega spozhèila
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ene nausmilene, inu naperludne misle, temuzh resproſtè veſſello jasnoſt po zelemu obraſu, de bosh perludn spoſnan. Ta se nabo od
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem ſhe uſſe Bogu shenkala, de be bil v'mojemu zelemu ſhivlenju pozhasten. Sakaj se ti tolkajn skerbish, de be se
Kratkozhasne uganke (1788):	Dremota mene shtema, deslih nozhindan naspim. Mák. Sem odſvunej po zelemu ſhivotu gladka, ked ſhamet: odſnotrej ked vovk kosmata: okrogla ked

zelim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baronov. Po tim , jeſt menim, boſh vunder ſposnala, de v' zelim gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ne boſh po poti peſhal. Koj dalezh damu imaſh, na zelim poti pa ſhe pod ſtreho ne prideſh. Shlahnimu goſpodu pa
Genovefa (1841):	ſim njéno prijél! ” Beſéda: „Genovefa shiví! ” ſe je koj po zélim gradu rasſhirila. Vſi ſlushabniki vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zela verſta v bukvih in imá to . ſvoje, de v zélim jesiku nobeniga u in z ni. Natiſnil je te bukve
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolgo krí têzhe. Druga pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér je pa povſod ondod manj ali

zelimu
Branja, inu evangeliumi (1777): niſſo verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi ſtvary. Katiri bo viruvov, inu

celemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker 18 milijonov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	več svečnih fabrik in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem

celim
Divica Orleanska (1848): Kak je razdjala te okove težke? Verjela bi ne bila celim svetu, Če sama bi ne bila priča tega. Vojšak (na

celi

cele
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): štiri ure kuha. Potlej perdeni en maselc vina in dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto
celej
Ferdinand (1884): kakor hitro je moči, odpraviti iz gradú; znal bi po celej vasi razglasiti, da sem hotel umoriti grofiča,« misli si. »Kedo

celi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	stopi v znamnje Vage. ) Kakoršno vreme pervi dan kane, rado celi mesec ostane. — Od začetka tega mesca se škodljivi hlapovi delajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	smo Vas zvolili, de bi po pravici vse stane v celi veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj posebno za kmečki stan
Robinson mlajši (1849):	k svoji veliki žalosti pozoroval — videl — pazil, da v toti celi krajini nič druga ne rase, kakor lèsno drèvje ino trava
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Mešaj eno unčo sroviga masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	en dan pomagajo, od kterih bi zmerni včasi več kakor celi tjeden pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah
Tine in Jerica (1852):	Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna storiti. Raznesla je, de se mora pri njima
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vlastnem vertu. Jutro je bilo. Veličansko sonce je ravno v celi svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	trugo, pritrdijo žeblje in kladvovi udarci se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša
Sveti večer (1866):	bilo rojeno dete, ki je prišlo, da bi nas in celi svet osrečilo. In ravno danes pošlje nam Bog dete, ktero

celli
Sacrum promptuarium (1695): vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi shlishat: David kadar je letu vidil, prezei je ſvoje

zeli

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	hoſte pod ſtarim hraſtam ſtala, od kodar ſe je po zeli prijasni dolinzi prav lepo vidilo. „Hozhem vama sdaj neko prigodbo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po vſim shivotu rasleva, takó tudi is Térſta denár po zeli Ilirji. Kaj ſo bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi

zili
Kmetijske in rokodelske novice (1845): povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili ali Dravi, na Savini ali Savi, na Muri ali Béli

celih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imenu cele družbe serčno zahvalili za njih nevtrudljivo prizadevanje skozi celih 24 let, od kar so oni izbornik te družbe. Gosp.
Zoologija (1875):	samo poglavitne veje. Podoba 21, nam jih predstavlja, toda ne celih, temveč blizu debla porezane. Živci izhajajo ali iz možganov a

zelih

Kuharske Bukve (1799):	dobro męſhaj poldrugo unzho luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke
Kuharske Bukve (1799):	drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Benaresu je popred ſtanoval in ſe do ſèm she vali zelih devet let in tri meſze. Shivot in glavo ima s

celim
- celim
  Ferdinand (1884): to povem. V največjej nevarnosti sem, da me osramoté pred celim svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta
- zelam
  Ta male katechismus (1768): povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be bil is
- zelem
  Ta male katechismus (1768): s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus beſſede S. Krisha

celima

celima
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne

zelima

Kuharske Bukve (1799):	jajza; to vſe drobno rasſękaj. Pęt lotov maſla s' dvęma zęlima jajzma męſhaj, v' to deni ſękanje, oſoli; potle pomashi eno
Kuharske Bukve (1799):	dva enaka kupza; is eniga ſe naredí teſto s' dvęma zęlima jajzama, tręmi rumenakmi, ſhtir shlizami kiſle ſmętane, dvęma shlizama vina

celimi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v loncu dve periši drobno nasterganih žemljevih drobtin s tremi celimi jajci, potem nali vrele mesne župe, perdeni malo muskatoviga cveta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	precedi ga v kotlič in zmešaj ga dobro s štirimi celimi jajci in dvema rumenjakama. Potem perdeni malo drobno zrezane čebule
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Prvi oddelek. Četvero osnovnih računov s posebnimi in občnimi celimi števili. I. O dekadnem številnem sistemu. § 8. Vsa cela

celo

cello

Sacrum promptuarium (1695):	oſsla goislat neusmilenu, potle ga perveshe k' enimu ſtebru, inu cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu
Sacrum promptuarium (1695):	drugo, inu vſe restarga: Mati pride nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je godilu
Sacrum promptuarium (1695):	mertviga mosha ſturita, jo pele v' to pervo oſhtario, ter cello nuzh ſta bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat

cellu
Sacrum promptuarium (1695): inu ner Sveteshi ime JESUS ſi je isvolil. Letu bodi cellu lejtu vaſhe veſelje, trosht, inu pomozh, kakor je bilu Preroka

celo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	večkrat visočejih stopnjah uma od človeka, bogato previdene. Takó zamore celo stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim
Robinson mlajši (1849):	ne bo nigdor dvojil. Potle je Kampe za dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol
Maria Stuart (1861):	preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	dež. Ves moker se verne domú in pripoveduje svojemu očetu celo dogodbo.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ker pa dá vsota a + b + c, z m razdeljena, celo število k + k1 + k2 za kvocijent, zato je res z

clo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi slame, pa ne clo do verha. Na rezanco vlij toliko vode, de se vsa

zelo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	konj, preſhizhov in druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., — sa pol leta 1 fl.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 fl., — sa pol leta s 1 fl.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt ſvetá! tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno dela, tiſto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kómorin) obiſkati, in do ktére je ſedaj she morde priſhel. Zelo pot ſe namrezh ta Indijan vali, ter pride na to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe je obljubil. Po tém ſhe le ſe bo sopet zelo pot domú valjil. — Krepak mosh je, okoli 40 lét ſtar

zelu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	voda sa platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse

zelv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriſtvs jes se perporozhim vtvojo sveto britkveſt no noter vtvojo zelv na dovshno smert inv vtvoje. S. S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa noi zelv telv Kriſtvsa te rane Kriſtvsa noi kri Kriſtvsa noi ta

▶ celak samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

celak

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lastnosti so vendar redko združene, torej je treba paziti, da celak ni vozkih pers, potlačenega herbta in vozkih benceljnov. Tudi pogreškov
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Resno je, da se kobile na paši rade vbrejajo, alj celak mora saj 4 leta star biti, ker je v leti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Schale). Obedva jajca se morata dobro viditi. Lete lastnosti mora celak imeti, ki se za pleme priporoča. Vse lastnosti so vendar

celaka

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jih vbrejati pustijo. Zamuda na času, kterega na potu do celaka potrebuješ, ti bo povernjena z lepim žrebetom, ki ga od
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mora pa tudi lep in močen biti, in imenovane lastnosti celaka imeti. V naših deželah so cesarski celaki v raznih krajih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	povernjena z lepim žrebetom, ki ga od lepega in čverstega celaka dobiš. Vendar mora tudi kobila lepa in močna biti, in

▶ celestit samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

stroncijev sulfat; kontekst

celestit

celestin

Mineralogija in geognozija (1871):	purpurasto. Se malokje najde. Zvrsti njegove so: Celestinovi kalavec, zvezdasti celestin, vlaknasti celestin, ki je modrast, pri Jeni, in gosti celestin
Mineralogija in geognozija (1871):	njim zatirajo podgane, kajti strupen je. 13. Skupina stroncijuma. l. Celestin ali žveplokisli stroncijan, Sr S, kristalizuje navadno v rombiškem stebričku
Mineralogija in geognozija (1871):	malokje najde. Zvrsti njegove so: Celestinovi kalavec, zvezdasti celestin, vlaknasti celestin, ki je modrast, pri Jeni, in gosti celestin, ki ima
Mineralogija in geognozija (1871):	celestin, vlaknasti celestin, ki je modrast, pri Jeni, in gosti celestin, ki ima v sebi 8 do 9 procentov oglokislega apna

▶ celica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

celic

Zoologija (1875):	tem potu, da se vže gotova celica razdeli v več celic, tedaj ravno tako kakor rastlinska celica (glej botaniko §. 12
Zoologija (1875):	spodaj se pa delajo nove. Tudi tolšča je zložena iz celic, ki so polne mastnih tvarin, ter je časih
Zoologija (1875):	celicam jako malo podobne, tudi se časih njihov postanek iz celic dá težko dokazati. Po tem takem razlikujemo v živalskem telesu

celica

Zoologija (1875):	se pozneje zaodene s kožico, drugi pa zopet menijo, da celica ne postane sama ob sebi, temveč samo po tem potu
Zoologija (1875):	celica razdeli v več celic, tedaj ravno tako kakor rastlinska celica (glej botaniko §. 12). Govoriti bi nam bilo zdaj še
Zoologija (1875):	sebi, temveč samo po tem potu, da se vže gotova celica razdeli v več celic, tedaj ravno tako kakor rastlinska celica

celicam

Zoologija (1875):	oglate, podoba 1, in vsaka ima jedro. S časom tem celicam postaja kožica rožena, vnanje se začnó lupiti in odpadati v
Zoologija (1875):	spreminja. Te tvorine so pa po obliki in po lastnosti celicam jako malo podobne, tudi se časih njihov postanek iz celic

celicami

Zoologija (1875):	Razen kožne tenčice prevlečene so tudi notranje sluznice (epithelium) s celicami, katere so ali plošnate, pod. 2 A, ali pa na
Zoologija (1875):	ali pa na dolgo raztegnjene, pod. 2 B. S tacimi celicami so prevlečene na pr. ustna in nosna otlina, notranja plat

celice

Zoologija (1875):	jih pogosto vidimo na živalski in človeški koži. Prvotni postanek celice še zdaj nij dovolj razjasnjen. Nekateri namreč trdé, da se
Zoologija (1875):	ki se plasma, tudi protoplasma ali sarkoda zove. Više organizovane celice so ovite s tenko kožico in imajo v sebi neko
Zoologija (1875):	nijso nič druzega nego preobražena in premenjena oblika enostavne mehurčaste celice, iz katere se dado vsi drugi izvaljati. Enake razmere nahajamo
Zoologija (1875):	telesu tri različne temeljne tvorine, namreč: tkanino, vlaknino in živčevino. Celice so v živalskem telesu ali proste, ali pa v tkanino
Zoologija (1875):	pa obstoji na pr. tenčica (gornja kožica) našega telesa. Te celice so plošnate, okroglaste ali oglate, podoba 1, in vsaka ima
Zoologija (1875):	živalskem telesu ali proste, ali pa v tkanino združene. Proste celice nahajajo se v krvi v podobi malih krogljic, o njih
Zoologija (1875):	notranja plat golta in sapnika. Jako lepo so nekatere take celice videti pod mikroskopom. Na konci namreč imajo čopek pretencih dlačic
Zoologija (1875):	so polne barvanih zrnic, tako imenovanega barvila ali pigmenta. Take celice delajo potem raznobarvene lise in pege, ki jih pogosto vidimo
Zoologija (1875):	migljanje traje časih še dolgo po smrti živali. Dostikrat nahajamo celice, ki so polne barvanih zrnic, tako imenovanega barvila ali pigmenta

▶ celičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

celične

Zoologija (1875):	3). Ako razgledamo kosti, prepričamo se, da obstojé takisto iz celične tkanine, v katero se je pozneje vsélo trdno apno. Razen
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	čas in denar, je požlahtnjenje lažje in ni treba razdirati celične tkanine; b) vezilo se ne more zarezati in ga ni

▶ celina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

celinah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): nesreči ognja itd. Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti

celino

zelino

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	branati, de bo prav. Kdor pred simo orje, ali je zelino rasoral, naj puſti nesabranano ral, de ſe po simi dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krompirjiſhe ſeje, kakor de bi jo na répiſhe , ali na zelino ſejal. 11. Na te opómnene okoljſtáve, in morebiti ſhe na

▶ celiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

celiti
Kmetijske in rokodelske novice (1846): večidel pri kraji in rane se začnejo potem sušiti in celiti. — Nadjamo se, de bodo te besede vse starše prepričale neizrečeno

▶ Celje samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Celja

Cela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je vzidan v severno stran turnske stene v Žavču ¹) blizo Cela, dalje v Ptuji ²) in na rogaškem kamnu ³) na kterem je

Celja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	štajarske kmetovavce — ktere je to veselilo — po železni cesti do Celja doli in do Bruka gori dali potegniti, jih iz ceste
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	doli skočiti, in se je 5 ur deleč noter do Celja visijoč peljal; kolena je imel vse kervave, ki si jih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nalívi, burje, so slabo odlételi: mi pa na gorni strani Celja smo dolžni za lepe pridelke Boga hvaliti. Žita vsake baže
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa nekaj cíbar. (Konec sledí. ) Popis letine na gorni strani Celja, in nektere prijatelske vošila zastran Novic. 10. dan Grudna. Gospod
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	namesti de bi bil rekel „nemška zaveza. ” Dr. B. Iz Celja. v 14. in 18. listu kmetiških Novíc vprašate, kako bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drago prodajo blaga ubogim kri in muzeg spivajo. — Xρ. Iz Celja. (Dalje. ) Pri porotni obravnavi, pri kteri so se z nar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne pomnimo tukaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dobra voda (snežnica), lahko v 4 urah od doma do Celja pridejo; ako je pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa mnogokrat komaj 12 do 14 let star fantiček. Od Celja doli se jim ni treba več prodov in pečin bati

Celje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): potem še bolj ne zginil ? Ni davnej kar je v Celje 1 bataljon graničarjev prišel; brez orožja so bili, v svoji

Celju

Celji

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sklepu od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji izvolíli. Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Galuf, Vozeniški, gosp. Predovnik, Žavcki, gosp. Vodušek, vodja šolski v Celji, za tem gosp. Novak, fajmošter, pri sv. Martinu poleg Slov.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških šol v Celji. Ravno tisti rodoljub, ki je lani Novice enimu šolskimu pripravniku
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tem namenam, de bi se tudi letas enimu pripravniku v Celji Novice podaríle, kteriga Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tisti rodoljub, ki je lani Novice enimu šolskimu pripravniku v Celji podaril, nam je poslal unidan plačilo za celo leto s
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	navadi. Zatorej še enkrat: naj ostane imé konstitucíja! — Tudi v Celji se verli rodoljubi za drago mater Slovenijo potegujejo; pa nas
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	na Dunaji za našo domovino koristniga namenil. — Začeli so v Celji učéni gosp. profesor. Konšek v latinskih šolah slovenski jezik učiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	jim ni treba več prodov in pečin bati, ker pri Celji Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo” imajo v Celji, če je dobra voda (snežnica), lahko v 4 urah od

Zelju
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Gradzu pri bukvarjih: Ferſtel, Kienreich in pri bukvovesu ˛Sirola; — v Zelju pri Joshefu Geigerju; — v Marpurgu pri bukvovesu Ferlinzu ; — v Sagrebu

▶ celjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

celjska
Kmetijske in rokodelske novice (1846): De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri boljim ko lanjsko leto

celjske

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se v Gradec odpeljalo; pri nas ste 2 kompaníi ostale. — Celjske nemške novine so konec tega léta tudi konec svojiga kratkiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima tako izverstno, starim

celjski
- celejski
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): novo poslanje slovenskih i men, ktere so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel
celjskih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca in pravičniga duha
celjskim
Kmetijske in rokodelske novice (1845): očí kar ne uméjo , Sanje večkrat čudno razodéjo. Krog pod Celjskim gradam hruje Divja vojska in protí ; V Taboru pa množ'ca

▶ cellulose neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

cellulose

Kemija (1869):	Mortel, mort, klak, 413. Mort podvodni, Wassermortel, 415. Moševina, Pflanzenfaser Cellulose, 479. Mramor, Marmor, 414. Murexid, mureksid, 470. Mussiogold, zlata pena
Kemija (1869):	les, 486. Casein, sirnina, 495. Caesium, cézijum 345. Cedilo, Filter. Cellulose, lesna vlaknina, staničnina, celuloza, 479. Cerin 467. Cerium, cérijum, 345.
Kemija (1869):	prepereti. Vino, 501. Vitriolol, hudičevo olje, 375. Vlaknina lesna, Pflanzenfaser, Cellulose, 479. Vlaknovec, fibrin, 494. Vlečec, Kleber, 494. Vlečen, zahe Voda

▶ celo členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

celo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor skušnja po vsih duhovnih napravah kaže, k njih vspehu celo celo potrebno, kér se tukej praša za viši poklic, čez
Stric Tomaž (1853):	ker ga je nekaj dni nenavadno veselega čutil, in ga celo sumil, kakor da bi bil unema k begu pomagal. Tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	smo precej dobro letino; toča nam je prizanesla. Vino so celó želari po 100 fl. prodali; dobiti se le še samo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	želi, gré v Pančevo in Palanko. Predlanskem je šel nekdo celó do Oršave. Vreden je, da se ime tega pogumnega in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naša roba ne zaklada samo skor cele Italije in Turčije, celó v Anatolii se popivajo zdravljice iz štajarsko-slovenskih kúpic. Lahko se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je bil na tem, da svet od Verhnike do Ljubljane celó malo visi, in je sèmtertjè celó nizek; da se dalje
Mineralogija in geognozija (1871):	včasi celo v zeleno. V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S
Zoologija (1875):	podobo starih, a prej se morajo večkrat leviti ali se celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke
Ferdinand (1884):	Oj, je li moja bolezen tako huda, da se še celó bojite blizo mene priti? Le ostanite, le ostanite tam, kjer

cillu

Biblia (1584):	kateri je dobre Perline yſkal, inu kadar je bil en cillu dobèr Perlin naſhàl, je ſhàl, inu je prodal vſe kar
Biblia (1584):	je oméſsila mej try Polovnike moke, dokler ſe je vſe cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku
Sacrum promptuarium (1695):	sapovej, rekozh: Mulieres viris ſuis ſubdite ſint, ſicut Domino. Inu cillu en Ajdouski Vuzhenik pravi, de vy shene ſte dolshne po

cilu

Sacrum promptuarium (1695):	eniga ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila, zaga, ter misli bulshi je de ſam ſi bom
Sacrum promptuarium (1695):	cello nuzh ga puſtj ſtati pres shpishe, inu pijtia, inu cilu nejmogal doli lezh, de bi ſpal, oſsel sazhne miſslit na

clo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Dunaji veliko blagá, ampak ga tudi na Parsko, Prajsovsko in clo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	desiravno v več druzih krajih cesarstva na pol več, ja clo osemkrat več učenikam plačujejo. Vsak vé , de se da na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	3 tednih, večidel pa terpi skozi 3 — 4 mesce ali clo celo leto, kér ima to lastnost, de od časa do
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere je mogla mestna gosposko clo zapreti. Ko bi za vojaški stan odločeni fantje veseliga serca
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Jez bi jo vonder rad vidil” pravim ošterki — „clo ako je Korošica. ” Nato ošterka odide, midva pa z ženoj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	noč razsvetovale? Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde clo malo pogleduješ; za koliko tamniši bi neki noč postala, ko
Divica Orleanska (1848):	Se vé! Molčati mora O strašnimu imenu, ki se mu Clo pekla brezdno klanja trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V
Zlata Vas (1850):	ne bi bil ob vse svoje mleko prišel; in se clo iz družbe sunjen bil. Ta naredba je pa še dobiček
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	novica razkačila, in sicer v táko jezo spravila, de je clo nekaj dni zares bolan bil. Ko se je nekoliko njegova

slo

Genovefa (1841):	ſléd bôshje modroſti in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de je Jesuſ toliko ſvôjih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita poleshejo, de potém le ſlamo, ne pa polniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlja. To je tiſta, s ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo

zel

Ta male katechismus (1768):	ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire nasme zel nezh is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel, kader naspy,
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Um nima per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel malu dobrot
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel smert se v' kaj

zellu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu tudi ni dober. Vinu

zelo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dal mozh zhudeshe delati. Veliko bolnikov ſo osdravili, ino ſhe zelò mertve ſo v' shivljenje budili. Zhe ſo le kaziga bolnika
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tudi vaſ. Preklizovali ino is ſ-hodníz vaſ bodo paháli. Ura zelò bo priſhla, de bo Bogú ménil uſtrézhi, kdor vaſ umorí
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' slatam vloshène
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti dobizhka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo ſe ſhe na jeſen sasábi, in nameſti de bi ſe

zelu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne ſmili ; ſram te bodi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna, ga premiſhluje, molzhy, inu ſi zélú ne vupa sdihvati. O mozhna shena! Savupie gori en ſvęti

zelv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kar Jesvs govori je vse resnizhno? Tvoje rozhe jes sapram zelv noi felih, tv pomai me-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is velko andohtio shebrati. TV 1. TERPLENJE. Jesvs je biv zelv sam madtiemi nai hvdobneishiemi Ivdmi katieri so teſtobart nasviete bli

zilu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvojo ſveto kry is vſeh shil, s' zeliga shivota, inu zilu is ſvoiga ſerza do sadne kaple preliti. Zhes tu shivu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhloveku te shelie h' timu slatu, inu ſrebru! de je zilu en Aid od tiſtih s' sazhudeinam taku govoriu: Auri ſa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vezhnu pa, kar pezhe, premiſlimo, de tu veſelie tih hudobnih zilu kratku terpy, inu ſe kitru, koker per Judeshu, v'shaloſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku mozhne, inu terde rezhy ſturiti, tulkain britkiga terpeti, inu zilu vmreti isvoliu? Mi, mi ſmo tiſti, katiri ſmo tebi s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſti padejo v' skuſhnave, inu saderge tega hudizha, inu v' zilu veliku navreidnih, inu shkodlivih shel, katire pogresnejo te ludy v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katiru ſe na vkorenini, satorei pa tudi malu kedai, ali zilu nobeniga adu na perneſſe, O mi reuni, inu reſnize potrebni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	quidquam ad ea, qu tibi objiciuntur ab his? Ali ti zilu nezh na odgovoriſh na tu, v'katirimu ony tebe terdu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	navrednu negovu ſvetu Telu, inu kry prejeu, h' sadnimu je zilu nega predau, inu taku v' ta peklenski bresen padu. Satorei

zlo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bi, de tak mala ptizhiza zhloveka toljko rada ima, ino zlo ſtan najde, kjer ſe ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala
Genovefa (1841):	v nebéſih ſe je inako ſtorilo, de ſo bili ljudjé zlo tako hudobni
Genovefa (1841):	peljal s ſvojim tovarſhem, de bi ſe mu zló nizh ne bilo bati ſhe vezh milj daljezh zhes goré
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	raſte: vinſka terta, domazha, nemſhka detela, graſhiza, grah. Semljo, ki zlo nizh apnena ni, s laporjem nameſhati je prav dobro; lapor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Apnéna semlja. Sgolj apno ni ravno tako sa Kmetijſko obdelovanje zlo nizh perpravno, kakor tudi iloviza in péſek ne. Ako je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	peljali, ktéri se je velika čast zgodila, de so jo zlo pohvalili. Opoldan je bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	narejeni, na ktéri se zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi
Divica Orleanska (1848):	Peto djanje. Divji gojzd, v delji voglarske bajte. Zlo tamno je, med silnim gromenjem in bliskanjem se sliši strelanje

▶ celo neuvrščeno, program ↘ goo300k, IMP

celo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): v Beligradu spisal v južnoslavskim narečji bukve z naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do

▶ celoleten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

celoletno
Aritmetika za učiteljišča (1885): vrednost te ponudbe, ako se računa 5 % obrestnih obrestij in celoletno kapitalizovanje? 81. Neko blago se je kupilo za 1573 gl.

▶ celoletno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP

celoletno
Aritmetika za učiteljišča (1885): vrednih 5800 gl. čez 20 let, ako se 3% obresti celoletno kapitalizujejo? 2.) Na koliko narase kapital 1234 gl. v 7

▶ celota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

celot

Aritmetika za učiteljišča (1885):	večji od 0 in manjši od 1, tedaj ima 0 celot in nekaj decimalk, njega karakteristika je tedaj 0. Vsako dvoštevilčno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	decimalnimi ulomki. Briggov logaritem je sestavljen tedaj v obče iz celot in decimalk; celote imenujemo njega karakteristiko ali značajko (Charakteristik, Kennzifer

celota
Zoologija (1875): od koje se ne morejo odtrgati, da ne bi ta celota trpela več ali manj. Vže v botaniki smo govorili o
celote
Zoologija (1875): njenem telesu opazujemo različne posamezne dele, kateri so potrebni namenom celote, od koje se ne morejo odtrgati, da ne bi ta
celoti
Mineralogija in geognozija (1871): gledé njegove oblike; premišljujemo namreč kako podobo ima v svoji celoti v razmeri z druzim okoli njega, ali pa kakšno je

celoto

celotino

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):

vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim, Slovenskega in Bulgarskega v jedno celotino spovzeli, da bi ta zmés staroslovenščino naj bliže dosegla. —Verh

celoto

Valenštajn (1866):	živ, nej bilo na misli mi to, Da v táko celôto smo zložêni, Ker le neskrbnost bila v čisli je mêni
Občno vzgojeslovje (1887):	v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet celoto. Ta se sicer vsak dan, da, vsako uro izpreminja; vender
Občno vzgojeslovje (1887):	zvezi so deli in njih znaki med seboj in s celoto, da primerja jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim

▶ Celovčan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Celovčani
Kmetijske in rokodelske novice (1844): premembe vremena nar bolj poterdila: 1. Krájski kazavci vrjeména. Mi Celovčáni goré, ki Koroško in Kranjsko dežélo ločijo, imamo kazavce vreména

▶ Celovec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Celovca

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	manjši cene; 100 gold. je veljak — Baron Ignaci Herbert iz Celovca je poslal iz svoje fabrike raznih sort svinčenebelobe (Bleiweiss), ktera
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za nože in vilice. 4. Gosp. Cahar. Daš, puškar iz Celovca, za puške. 5. Gosp. Jožef Detelbah, mizar v Gradcu, za
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	majhne cene pohvaliti. — Groſ G. Egger, vlastnik raznih fužin iz Celovca je v razstavo djal raznih sort svinčene belobe in jekla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	gorko polétje; pihanje juga pa mokro in merzlo polétje. Iz Celovca. R. Svunánje povéſti. (Ştraſhna ſhkoda per obertniſki rasſtavi v Parisu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bilo dôbro kupčijsko blagó — Železnina groſa Ferd. Eggerja iz Celovca je bila zlate svetinje vredna. — Od treh Ljubljanskih mojstrov smo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	NOVICAM k novimu letu iz Celovca! Ko bi ptičica bil, pa perutice imel, bi k novimu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in se še pred pol dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo mnogo ljudstva
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po občinsko-Slovenskem v podnarečjih od Rabe do Morja, ter od Celovca do Zagreba; 2) po staro-Slovenskemu; akoravno je v naših starših
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se podali 7. Maliga serpana na pot proti domu. Iz Celovca so se peljali Jim do Verbe (Velden) na proti kanonik

Zelovza
Kmetijske in rokodelske novice (1843): letmi je sapovedal zeſte delati od Dúnaja do Terſta, od Zelóvza do Ljublane, in od Rasdertiga do Goríze ; on je velíl

Celovcu

Celjovcu
Kmetijske in rokodelske novice (1848): od tistihmal, ko so v Ljubljani poglavarski svetovavec in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu

Celovci

Milko Vogrin (1883):	Zakaj bi mi le bilo neki službovanje za supplenta v Celovci škodovalo, kakor je to trdil grof Konarski svojej soprogi? ! “ Vsa
Milko Vogrin (1883):	je pozneje rekóč, da Vam je službovanje za supplenta v Celovci močno škodovalo. Zatorej je pa tudi poganjanje grofovo za Vas
Milko Vogrin (1883):	besedi, poznam ga kot učitelja, ki je nam učencem v Celovci netil iskro ljubezni do svoje domovine in dragega materinega jezika
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	Milárji ("Seifensieder") in medíčarji ("Lebzelter") so imeli svojo skrinjo v Celovci; kotlárji ("Kupferschmiede"), klepárji in dímničarji v Gradci; óna dva glavničarja

Celovcu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	izdelkov vtiče, je bila Ljubljanska razstava močneji, kakor poprešna v Celovcu in Gradcu. Kmalo bomo zvedili, med ktére od imenovanih 280
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	10. Gosp, J. Fancoj (sin), kukalnikar in umetalni rokodelec v Celovcu, za kukalo. 11. Gosp. M. Ferlan, duhovnik v spodnjim Berniku
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Žig. Geimerju (mlajšimu), nogovičarju v Gradcu. 5. Škofijski fužini v Celovcu. 6. Gosp. E. Junkertu, košarju v Gradcu. 7. Gosp. J.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Estrajhu. 8. Gosp. vitezama od Moro, fabrikantama žlahtniga sukna v Celovcu. 9. Fužini žlahtnikov od Rosthorn in viteza Eug. Dikmana — Seheranv
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ani nad Blakam na Koróškim. 10. Gospe A. Rusheim v Celovcu. 11. Gosp. nasledníkam baron Zilbernagelnovira, fužinarjem v Borovljah na Koróškim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ženam rudokopov v Idrii. 6. Gosp. K. Kreinerju, pasarju v Celovcu. 7. Gospe F. Posnigg, lastníci fužine v spodnjim Ljubelj u
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za to je tudi ta fabrika že na Dunaju in Celovcu sreberne svetinje dobila. — Razun Globočnikove in Lokerjeve fabrike tudi J.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Poſluſhajte, prijatli! tadaj, kaj to piſmo is Zelovza govori : V Celovcu 4. prosinca. ― ― „Ne zamerite, ako nektero besedíco od naših „kmetijskih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je

Zelovzu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pri bukvovesu Thomasu ; — v Novim méſtu pri bukvovesu Zhervu; — v Zelovzu pri bukvarjih : ˛Sigmund Leon in shl. Kleinmayer; — v Gradzu pri

Celovec
- Celjovec
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): vunder stransko železnico ali od Marburga ali od Bruka čez Celjovec dobili, kar jim je privošiti zazoljo kupčije s železnico itd.
- Celovec
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): sprejeli gosp. gosp. benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu

▶ celovški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

celovškega
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Od tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo poleg Celovškega jezera blizo Porečan, se je začelo streljanje, da je bilo
celovškem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): kralj — naše gore list. Zbralo si ga je ljudstvo na celovškem polji, in v starem Kérnu je imel svoj prestol. Noč
celovškemu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele tri dni; so šli k

celovški

celovski

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, pri ti razstavi zopet poterjene: 1.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovski ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1.

celovški

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in fužinarjem so bile zlate svetinje, ktere so že pri Celovški ali Gradcarski razstavi dobili, z pohvalnimi pismi zopet poterjene: 1.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bile naslednjim fabrikantam in rokodelcam, ki so jih že pri Celovški ali Gradcarski razstavi prijeli, z pohvahiimi pismi zopet poterjene: 1.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Witzeling in gosp. Pikel, uni vodja, ta pa spiritual v Celovški duhovšnici. Od tod je šlo proti Celovcu. Ko se pripeljejo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	prebiral. P. H. Družtvo sv. Mohora. 26. novembra se je Celovški odbor družtva sv. Mohora zbral in pri tej seji sklenul
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	norih) za Štajarsko, Krajnsko in Koroško, in da se gluhomutnici celovški nakloni podpora, — druga polovica pa za to, da se sozida

▶ celsissimi neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

celsissimi

Življenja srečen pot (1837):	30 kr. Proprium sanctorum pro Dicœcesi Gurcensi. Jussu et authoritate Celsissimi et Reverendissimi Domini Domini Georgii, Principis et Episcopi Gurcensis editum
Življenja srečen pot (1837):	10 kr. Proprium sanctorum pro Diœcesi Lavantina. Jussu et auctoritate Celsissimi ac Reverendissimi Domini Domini Ordinarii emendatum. 8. Broſch. 30 kr.

▶ celtarski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

keltski; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

celtarski
Sacrum promptuarium (1695): danaſs ſturiti kakor vſelej na noviga lejta dan je ſturil Celtarski krajl Livius, kateri veni slati kozhy pò cellem meſtu ſe

▶ celuloza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

celuloza
Kemija (1869): vseh rastlin je rastlinska vlaknina ali moševina, tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa

▶ celzijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

celzijev
- celsijev
  Fizika (1869): Na Francoskem in v učenih knjigah se najbolj rabi stodelni Celsijev toplomér, na kterem je dálja med lediščem in vreliščem vode

▶ cem neuvrščeno, tipkarska ↘ goo300k, IMP

cem
Blagomir puščavnik (1853): med vami storjena. Zdaj mi bo sladka, s veseljem jo cem kakor dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O Bog! kako neskončna je

▶ cement samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cement
Zoologija (1875): s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se cement imenuje.

▶ cementstahl neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

cementstahl

Kemija (1869):	Wurze, 502. Jedek, atzend. Jeklo, Stahl, — surovo, Rohstahl, žgano, Cementstahl, — lito, Gussstahl, 423. Jeklene; Spatheisenstein. Jeklenica, Stahlbruunen, 426. Jelenovec, Hirschhorngeist
Kemija (1869):	468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano jeklo, Gussstahl, lito jeklo, 423. Stahlbrunnen, jeklenica, 426. Staničnina

▶ cementwasser neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

cementwasser
Rudninoslovje (1867): modre galice, ampak zelena. Raztopljena modra galica — zove se bakrica (Cementwasser) — nahajajo po mnogih bakrénih rudnikih, n. pr. v banskej Bistrici

▶ cena samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cena

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena par volov je bila 150 goldinarjev. Kónj je bilo dosti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	križem 24 gold. i. t. d. Se vé, de je cena razločna po lepôti blagá; takó postavim je cena mašniga plajša
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Barantija z ježicami je majhna; so jih tudi malo ponujali; cena je 6 do 7 gold. — Za laneno seme ni skorej
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po kteri se te reči v Arabii in Kini prodajajo. Cena prešičev v Krajnju — ložejih po 5 krajc. in pol funt
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pri teh besedah so položili roko na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v Krajnji — čez 2 centa 7 krajc, in pol
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	novo léto podarijo. Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v Krajnji : Prešiči po 8 in pol
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je kruh na Austrianskim sedaj dražji kot na Angleškim. Ta cena se bo scer v naših primorskih krajih pozimi nekoliko ponižala
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dirjavec, Orlando z imenam, prodán za 21.000 gold. Pač lepa cena za eniga konja! Le na Angleškim je mogoče to skupiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne hodimo v dunajsko dnarno barantišče, kjer se vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov

zena

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ta konje dobro posná, kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr. Na prodaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. Shitna zena v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl. kr. Shitna zena v letu 1818 pred shetvijo. H vezhnimu ſpominu boshje pravize
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	boj ſe me! Nap'k me beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt.

cene

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó lepo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	C. K. poštam druzih dežela pa gré zraven imenovane naročivne cene za pol leta še 12 krajc., za celo leto pa
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	mitnih pravíc, od sodbá, od sodbinih in kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od
Divica Orleanska (1848):	zaverže, Prijatlica mi samo biti hoče. Mi kdaj dovoli višji cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kr. Določujoč vrednost opravi v mizarnici odbij 1 % od prvotne cene. Popravki. Na str. 24. v 12. vrsti od spodaj ne

zene
Kmetijske in rokodelske novice (1843): drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako sopet sidati pomagala. Zhe

ceni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakih 400 prešicev pripeljali. — Konj nikoli ne manjka po razni ceni. — Cena medú je 18 do 19 gold. cent; večidel je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	večidel po dva rumenjaka. Zató jih pa tudi po viši ceni od druzih prodajó. Kaj neki te kmetice delajo, de jim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli enake orodja izdelovati in v Terst pošiljati
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ceni (tarifi) na debelo in na drobno prodajajo. V prodajni ceni so davki in vsi stroški za kupovanje siroviga pridelka, za
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zakladnic ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo in na drobno prodajajo. V prodajni ceni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	čeravno je ni veliko bilo, smo jo pa po visoki ceni prodajali, tako da že zdavnej ne tako. Jez sim jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ali gospodarimo mi bolje? Mnogo ljudi je, ki po nobeni ceni slišati ne morejo hvale novih časov. Naj je hvala še
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kota do kota, in se ne da ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in
Deborah (1883):	Krojač. In danes šiva in jutri peče in po nizkej ceni prodaja preležano blago. Pek. In poštenim ljudem zaslužek izpred nosa

zeni

Branja, inu evangeliumi (1777):	omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu , ali drugimu rodu. Vęditi je tukej treba
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bo najo prebivalſhe. Nęshka. Ta ne bo pęla , po obeni zęni. Matizhek. Sakaj ne ? Nęshka. Sadoſti , de jeſt nezhem. Matizhek. Al
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rezhi, to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim veljá
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vzhaſi le nekteri, takó, de je sa kmeta per ti zeni drujih perdelkov sadoſti velika nadloga. Sploh sdravimo bolne preſhizhe takó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	neprenehama drusiga shivesha proſiti, kteriga ſe mu pa po nobeni zeni takó dolgo ne ſme dati, dokler samore ſhe kaj od

ceno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kr., hodnik pa po 9 kr. funt. — Če premerimo letašnjo ceno deželnih pridelkov z lanjsko, se kaže sploh viši od lanjske
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tega mesca na ogled postavljene, kjer bo vsak obertnik tudi ceno zvedil, po kteri se te reči v Arabii in Kini
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bi jih fužinarji, puškarji in nožarji ogledali, perpisano ptujo ceno prevdarili in naznanje dali, po kteri ceni bi oní zamôgli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	naročniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene odrajtovati, jim tukaj naznanje damo, de smo se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare pšenice je v pretečenim mescu prek 4 gold.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ga bomo pa létas spet poskusili. Vino ima pri nas ceno po goldinarjev in 50 krajc., in po 2 gold. malo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	cesarskem žrebstvu polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno jednote razložiti na desetice in krajcarje. N. pr. 1 kg
Aritmetika za učiteljišča (1885):	8 je 48; 420 in 48 je 468. Kadar je ceno kaki stvari s pomočjo množenja izračunati, ondaj kaže dostikrat ceno

zeno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane zeſte prekrishajo naſho lepo domazhijo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bres vretena, perutniz in preſlize samore reſ sa zlo majhno zeno, to je, sa tri petize narediti, slaſti v takih krajih

▶ cenen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ceneno

Šola v boju proti pijančevanju (1898):	bi se žganje nadomestilo s kavo, čajem, sploh s kako ceneno pijačo. Na Angležkem se je v dobi od l. 1852.
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	bolj slabo pivo, ki ima le po 2% alkohola, bilo ceneno in da bi se žganje nadomestilo s kavo, čajem, sploh

▶ ceniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ceni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	navadah sloní, in kaj boljšega zato, ker je novo, ne ceni, temu se redko dobro godi. Velika sramota bi za kmete
Zoologija (1875):	Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa nij doma iz raja, temveč iz

cenijo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	malo prirastlo , in še za to se malo pita. Radgonsko cenijo od 60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih krajih posebno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	itd. Prav dober je za kurjavo, ker daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko
Zoologija (1875):	in kožo. Vodo, ki v 24 urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna odvodnica vodi kri na

zene
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj shelni sh njim ſe ogréti. Kdo

zenijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	va-njo ſtopijo, kratko rasloshene. (Na dalje. ) IV. Kako ſe pohiſhtva zenijo ali ſhazujejo? 22. Kakor je bilo she rezheno , de mora
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Angelo, Rembrand, Dürer i. t. d., ter jo 3000 Guinej zenijo (vſaka guineja je slat in plazha 9 goldinarjev in 38

cenil
Kmetijske in rokodelske novice (1845): je zavoljo tega neizmerno rad imel, in več ga je cenil, kakor polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga

cenila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	polovico vrednosti dajala, ktero vrednost pa bo po svoji tarifi cenila, ktere dosihmal še ni na znanje dala. Tudi na zadolžene
Zeleni listi (1896):	hočete imeti za-nj? « »Ljuba žena! Ne vem, koliko bi ga cenila. Moja rajna mati je dala, če se ne motim, en

cenili
- cenili
  Zlata Vas (1848): je vedil, de so župani vest iméli, kadar so zastave cenili, in so dobro vedili, koliko je dolgá na tem ali
- cenovali
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): je po D olenskim storil oglas, de bojo kmetije vnovič cenovali. Lépi dokaz milosti in pravičnosti Njih c. k. Veličanstva do

cenim

Divica Orleanska (1848):	Le eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je vendar sukneni trak bolj pripraven torej ga jez višeje cenim od žime. 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih

cenite
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ko boste reči zamôgli: „Tudi mi smo k temu pripomogli! ” Cenite tedaj vsak po svojim stanu te moje besede v prid

ceniti

ceniti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj, gospodje! svoje soseščane pogovoriti, da vam v

zeniti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rezheno , de mora vſak perſtopnik per sapiſanji ſvoje pohiſhtvo ſam zeniti ali ſhazati, mora pa tudi gledati, de po veſti pravo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Savoljo losheji rajtinge ſe morajo pohiſhtva vſe na 25 goldinarjev zeniti, tako de zela zena 26, 5o, 75, 100 goldinarjev in

▶ ceno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ceno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tako deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro in cenó spravi v daljne kraje. Pa to, kar naloži na železnico
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sejmu, mora biti dobro, lepo in kolikor je mogoče tudi cenó. Po železnicah je kmetovavcu in obertniku priložnost dana pridelke in

▶ cent samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cent

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kupu poskočile, veljajo 5 gold. in pol do 6 gold. cent. Na Krajnskim je bilo letas malo češpelj, pa so bile
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po razni ceni. — Cena medú je 18 do 19 gold. cent; večidel je že pokupljen in iz dežele izpeljan, zató kér
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pridelk komej sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pobaral; cena je 11 gold. in pol do 12 gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	16 gold. in 40 krajc., s kožo pa 16 gold. cent.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pol krajc. funt. — Spêh po 22, 23 in 24 gold. cênt.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	veder nakupiti. Tudi češplje kupuje , ki jih po 2 gold. cent dobí in mu jih ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tako mastno, da od ene same krave dobé na leto cent sirovega masla (putra). Tudi plemena mircodoli ns ke, pincgavske in
Kemija (1869):	steklo in potrebujejo ga pri izdelovanji klora (§. 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat

zent

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe enkrat v letu ſtrishejo, je bilo nar vezh pokupljene; zent take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s

centa

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v v Krajnju — ložejih po 5 krajc. funt; čez 2 centa pa po 6 krajc. ; — slanina (špeh) v bohih po 16
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Krajnju — ložejih po 5 krajc. in pol funt; čez 2 centa pa po 6 krajc.; — slanina (špeh) v bohih po 17
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na — sveti evangelji! Vredništvo. Cena prešičev v Krajnji — čez 2 centa 7 krajc, in pol, funt; pod 2 centama pa 6
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	na drobno, temuč le na debelo, po nar menj pol centa, in v prodajni ceni je že davk zapopaden z vsimi
Zlata Vas (1848):	bukvah zapisano našlo. Zdej je pridelk dneva, blizo pol druziga centa siroviga masla in sira na enkrat prejél.

zenta

Branja, inu evangeliumi (1777):	veſſele tvojiga Goſpuda. Perſtopuv je pak tudi, katiri je dva zenta prejel, inu je djal: Goſpud! dva zenta ſi ti meni
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiri je dva zenta prejel, inu je djal: Goſpud! dva zenta ſi ti meni isrozhuv, polej! jeſt ſim dva druga perdobuv
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	une klaje shivinzhe pojé, dokler dve ſto funtov ali dva zenta gnoja ſtori. Od 100 funtov ſéna ali ſlame ſtori shivinzhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	½ krajzarje funt „ od 1 zenta 40 funtov do 1 zenta 80 funtov, po 5 krajzarjev funt. „ s dvema zenti in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Krajnju, vſak tjeden na snanje dali. — Preſhizhi od 1 zenta do 1 zenta 30 funtov, po 4 ½ krajzarje funt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tjeden na snanje dali. — Preſhizhi od 1 zenta do 1 zenta 30 funtov, po 4 ½ krajzarje funt „ od 1 zenta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſenosheti. Zena preſhizhev v Krajnju 27. Grudna: Preſhizhi do 1 zenta po 4 ½ krajzerjev funt. „ od 1 zenta do zenta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zenta po 4 ½ krajzerjev funt. „ od 1 zenta do zenta in pol po 5 krajzarjev funt. „ pri 2 zentih in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do 1 zenta po 4 ½ krajzerjev funt. „ od 1 zenta do zenta in pol po 5 krajzarjev funt. „ pri 2

cente

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala in da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker pa že sili mnogo ljudi v te kraje, ali

centi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z 4000 centi obložili in nič se ni premaknilo. Glasovitni Teržaški zidarski mojster
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	goni malne in žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na

centoma

centama

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čez 2 centa 6 krajc. in pol, funt; pod 2 centama pa 5 krajc. in pol. — Špêh brez kože 17 gold.
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	čez 2 centa 7 krajc, in pol, funt; pod 2 centama pa 6 krajc, in pol. — Špêh brez kože 16 gold.

centov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Dolg je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dobí in mu jih ljudjé sami vkup vozijo; okoli 300 centov jih misli skupej spraviti. Vse blagó bo v Terst speljal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na leto napravi okoli 2000 , na drugem pa okoli 7000 centov svinca. (Dalje sledi. ) Slovanski popotnik. *„Delle colonie slave nel regno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina in druzih rečí, ki so jih te leta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	letih je je armada v Krimu v enem letu 70.000 centov ali 112 milijonov porcijonov povžila. Hvalijo jo, da je tudi

zentov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	da okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Sa zeſarſke shelésne zéſte) bo v letu 1844 treba 221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enkrat do vezh ſto perſhon ) ali pa do tri taushent zentov* blaga. Zel vosovlak pa tako naglo leti, de v eni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	221,514 zentov shelésa rasne ſorte, namrezh: sa ſhine 146,500 zentov „ podlóge 63000 „ „ sagójsde 3,616 „ „ sheblje 3,398 „ Pa drugazhniga shelésa

▶ cent. okrajšava ↘ goo300k, IMP

cent.

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in pol, brez kože po 17 gold. in 20 krajc. cent.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po 17 gold., brez kože po 17 gold. in pol cent. Oznanilo zavoljo naročevanja Novic po pošti. Ker se naročniki Novic

▶ centimeter samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

centimeter
Mineralogija in geognozija (1871): v premog, preračunili so blizo tako, da komaj dá 1 centimeter debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč

centimetrov

Fizika (1869):	do neke posebne točke, ki leži 28 palcev ali 76 centimetrov visoko nad površjem živega srebra v posodi nn. Ta daljava
Zoologija (1875):	a pri navadnem dihanji dá od sebe samo 500 kub. centimetrov, tedaj se stoprv s desetimi izdihljaji zrak popolnoma obnovi. Dorasel
Zoologija (1875):	povprek se more reči, da moška pluča zajemajo 3660 kubičnih centimetrov zraka, ženska pa 3/10 manj. Mogoče je pa meriti tlak
Zoologija (1875):	zrak), in sicer je tega zraka povprek 1500 — 2000 kubičnih centimetrov. Odrasel mož zajame v svoja pluča poprek 5000 kub. centimetrov
Zoologija (1875):	centimetrov. Odrasel mož zajame v svoja pluča poprek 5000 kub. centimetrov, a pri navadnem dihanji dá od sebe samo 500 kub.

▶ central neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

central
Fizika (1869): Osébilo, Isolator, 162. Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige

▶ centralbewegung neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

centralbewegung
Fizika (1869): Osebiti, isoliren, 162. Osebljen, isolirt, 162. Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón

▶ centralblatt neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

centralblatt
Kmetijske in rokodelske novice (1845): grahove debelosti delajo in jih kokošim vsaki dan jesti dajo. Centralblatt d. landw. Vereins in Baiern. Slovenske besede. (Nadalje. ) R. Prav

▶ centralen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

centralni
Zoologija (1875): in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca, na kojem je kacih

▶ centrifugal neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

centrifugal

Fizika (1869):	Central, osreden. Centralbewegung, osrednjo gibanje. Centrifugalkraft, odsrednost, sredobežnost, odsredna sila. Centrifugal -Maschine, odsredna mašina. Centrifugal - Regulator, odsredni ravnar. Centripetalkraft, sredotežnost. Centrum
Fizika (1869):	gibanje. Centrifugalkraft, odsrednost, sredobežnost, odsredna sila. Centrifugal -Maschine, odsredna mašina. Centrifugal - Regulator, odsredni ravnar. Centripetalkraft, sredotežnost. Centrum, središče. Cev, Röhre, Rohr

▶ centuplum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

centuplum
Sacrum promptuarium (1695): ut recipias, quod non potes omittere. Da modicum, ut recipias centuplum: da temporalem poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S.

▶ centurija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

centurij
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in srečen je bil v zdravljenji. Na svitlobo danje njegovih Centurij, ki so v stotine od po štir do po šestverstnih

▶ cenjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cenjeno

Kemija (1869):	iz jalapovega korena, je v zdravilstvu jako rabljeno in mnogo cenjeno dristilo. Nektere smole so mehke, celó tekočne ter se potem
Zoologija (1875):	ta ptica povzdiguje v neizrečeno, od njega na 48000 črevljev cenjeno visočino. Tudi tako imenovani kraljevi jastreb (Sarcoramphus papa) živi v

▶ cep samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

debela palica, gorjača; [sskj]

cepe
Kmetijske in rokodelske novice (1846): je France pešati jel, rekoč: „Ložej je iglo obračati, ko cepe vertiti”. Tudi prehladil se je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče

▶ cepa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebula; kontekst

cepa
Botanika (1875): 2. Čebula (cepa) je, kakor kaže podoba 53., v podolžnem prerezu, ploščnato prikrajšano

▶ cepati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cepa

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svojga repa. De v gerlo smerti mladi ljud Nespametno ne cepa. Mé vošmo, de mravljinčikam Se znajde vračba kaka, Naj pesniki
Blagomir puščavnik (1853):	vžge. S strahom sliši vitez s kakšnim ropotom les doli cepa in poka, kako da je kos zidu razpadel, da bo

▶ cepec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cepca

zepza

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto ſtranjo na ſnop prileti, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa vunder tako, de na dolnim konzu gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le

cepce
- cepce
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih, nožih, za cepce itd. Prav dober je za kurjavo, ker daje veliko vročine
- zepze
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): verſto bit', Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro
cepcem
- zepzam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s lahkim krajnſkim zepzam manj utrudijo, deſiravno hitreji mlatijo, kakor nemſhki. Verh tega moshje

cepcev

zepzov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vesane verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo marſikdo rékel in ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novizah 10. maliga ſerpana ſmo brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe nam sdi, nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih zepzov nekoliko rasloshiti in njih rabo na snanje dati. Ker ſo

cepci

zepzi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. *) v naſhih novizah 10. maliga ſerpana ſmo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in njih rabo na snanje dati. Ker ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih raslozhijo — in ravno savoljo tega
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhnimu ſpominu, v lepó, vesane verſtize sloshi. Némſhki in krajnſki zépzi. „Kaj? ſhe od zepzov nam piſhejo v naſhih novizah !'' bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljubi kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe v tém od krajnſkih raslozhijo

cepec

zepez

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor krajnſki, naj nikar ne sameri, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gerzhe navadniga krajnſkiga zépza v debelóſti veliko ne preſéshe. Krajnſki zepez ſamo s gerzho na klaſje pade in de ſe veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lepo zélo in bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	verjeti . Zhe pa pravi, kakor ſmo brali, de krajnſki zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bo beſedo nasaj vsel, in ſposnal, de le nemſhki zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji teshko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in tako veliko sernja ubije, ga proſimo, naj pervi krajnſki zepez , ki mu v roko pride, dobro pogleda; in upamo, de

zepiz

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah obras
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe mi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar

▶ cepen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cepitven; kontekst

cepni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): predaleč razklalo, potem še le ga razkoli in vtakni dve cepni mladiki, na vsako stran eno v tertno deblo. Kakor se

▶ cepetati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cepetala
Zeleni listi (1896): Kaj je bilo? Zorica je cepetala z nogama, gledala zdaj na nebo, zdaj na obleko, zdaj

▶ cepič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cepič

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	že mnogotere drevesa privadili. Ako iz bolj prijetniga kraja prinešen cepič na divjak vcépim, iz tega čez eno ali več lét
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	zemlje, svoje zgorej omenjene dobre lastnosti tako dolgo, dokler se cepič popolnoma ne zarase s podlago. Ker pa vemo, da zgubi
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	strani člena narezo in pustili internodium nad njo ter prislonili cepič, ki je bil ravno tako privezan, kakor pri kopulaciji, le

cepiča
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pod očesom steržena načel. Na obeh straneh moraš lup na cepiča pustiti, in tisto stran, ki pride na vunanjo stran, nekoliko

cepiče

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ki po širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	léta, ko sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	iz pustote pod Učko goro bo tudi krajnska dežela prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa

cepiči

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so se zaplodili še tù in tam na Krajnskem. Tako
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči in se porabi manj vezila. Ako se rabi kot vezilo

cepičih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Glogovo germovje se dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je le nabirati

▶ cepiti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cepi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	1849. List 21. Slava Slovencam! ) Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi*, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	eno v tertno deblo. Kakor se po navadi drugo drevje cepi, tudi na terti opravi. Zamaži rano dobro, in če je

zepi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in jo imenujejo divjo, kakor per naſ poſtavim leſnike. Tode zepi ſe murva na divjo, ne na drug leſ. 4. Murvne

cepijo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kako naj se presajajo iz sadovnikov, — kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa
cepil
Kmetijske in rokodelske novice (1846): skorja cepiča ne vleže popolnoma na skorjo divjaka, si zastonj cepil. Rano drevesca, pazljivo z vezilam obvito, poveži z nitjo ali

cepili

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive) so v Sirii in Armenii
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Leta 1890 smo na trtorejskem poskuševališči v Baden-u cepili na stotine trt na zeleno na naklad in se spet
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Navadno cepljenje drvenih trt na naklad z jezičkom, pod zemljo (cepili v roki dnè 14. aprila). 2. Cepljenje drvenih trt na
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, nad zemljo (cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, pod zemljo (cepili v roki dnè 15. aprila). 3. Cepljenje drvenih trt na

cepiti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zgornje več soka in bolj spešno raste. Najboljši čas terte cepiti je, preden začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo cepiti). Tako cepljenje se pa le takrat priporoča, kadar kaka terta
Fizika (1869):	se lahko, samo ne sme se vse preveč na drobno cepiti, ker v prirodi je vsaka stvar v bolj ali manj

zepiti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati

▶ cepljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cepljene

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki so na divjake cepljene bile, ker take nimajo tako dobrih koreninic, zdraviga lesá, gladke

cepljenih
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): se ima za to pravega učitelja. Navadno se prime takò cepljenih trt 80 do 90 %. Ako se pa delo z vso
cepljeno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó ti bo pa, ako se tudi berž ne posuší

▶ cepljenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cepljencev
- cepljencov
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): prime, lepo zaraste, in vertnarji malo truda napravi. *) Veliko takih cepljencov sim vidil v fajmoštrovim drevesnim redišu (vertni šoli), kterih rane

▶ cepljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cepljenje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	širokim z drevjorejo se pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev od našiga; tem pa se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kaka terta prav slabo jagodo rodi. Opravi se pa to cepljenje takole: šibinico tertno z dvema zdravima očesoma, kakor pri grobarcah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo cepiti). Tako cepljenje se pa le takrat priporoča, kadar kaka terta prav slabo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	da se vse prime. Proti požlahtnjevanju v razklad ima to cepljenje, ktero hočemo kratko imenovati zeleno kopulacijo (grüne Copulation), veliko prednost
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. maja). 5. Zeleno cepljenje v stran člena nad zemljo (dnè 31. maja). Na vsaki
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	jezičkom, pod zemljo (cepili v roki dnè 14. aprila). 2. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, pod zemljo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	kolenu, pod zemljo (cepili v roki dnè 15. aprila). 3. Cepljenje drvenih trt na naklad brez jezička v kolenu, nad zemljo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	cepili dne 16. aprila na mestu, kder raste). 4. Zeleno cepljenje na naklad, nad zemljo (dnè 30. maja). 5. Zeleno cepljenje

cepljenjem
- zeplenjam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim pridu saſaditi. Na ſvetlobo
- zepljenjem
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je, vſaka, ktera je is ſemena sraſtla, ſe mora s zepljenjem, ali pa naſajenjem, ali pa s ozheſenjem poshlahtniti, in na
cepljenju
- cepljenji
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): pod vodo, zato smo delali poskušnje vporabljevaje gumno vezivo pri cepljenji trt nad zemljo in pod zemljo in to na naslednje

▶ ceptec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cepteci

Botanika (1875):	tudi lepo dišeča vanilija (Vanilla aromatica). Naše domače kukovice, tudi cepteci ali mošnjice imenovane, lepšajo posebno pogostoma apnenata tla; one imajo
Botanika (1875):	Canna vidimo večkrat pri nas po vrtih. 153 21. red. Cepteci ali kukovlce (Orchideae). Vse rastline tega reda spadajo v 20.

▶ cerasus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

cerasus
- c era_sus(združena oblika)
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ta v mali Azii. Lukul jih je iz azijatiškega mesta C era sus prinesel; odtod se še v latinskem jeziku dan
- cerasus
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): prinesel; odtod se še v latinskem jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove ali

▶ cerati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

krasiti; nemško-slovenski slovar

cerale
- zerale
  Sacrum promptuarium (1695): kranzelne ſpletli, inu vaſhe glave kronali, katere vaſs bodo leipshi zerale, kakor te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem
cerati
- zerat
  Sacrum promptuarium (1695): Arzat biti. Glihi vishi nekatirim Antverhariom ſe godj, katiri hozheo zerat, inu ſe guantat kakor Gospada, inu k' ſadnimu v' bushtvu

▶ Cercerellus samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Cercerellus

Zerzerellus

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obvaſt te pra. S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus v' zhovieshzhei poduebi per-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da. I. Jas N. N. taba sarotim ti peklenska furija zerzerellus skves to besiedo Karo fac-tvm eſt? inu skues molitvo boshjo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsa hrupa perkashash. CITATIO 3tia. 1. Jas N. N. taba zerzerellus sarotim h' 3 rezhiomi noi k' sadniomi: skues muezh te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vino, poklizha? 2. Jas N. N. taba sarotim noi sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha S.

▶ ceremonija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ceremonije
- ceremonije
  Ta male katechismus (1768): se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov
- zeremonije
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' krajnſki desheli.

▶ cerevisiae neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

cerevisiae
Botanika (1875): spet tako dalje delé; potem pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce. Pri tej

▶ cerij samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

cerij

cerijum

Kemija (1869):	Redkejše prvine imenujejo se: Berilijum, Cerijum, Cesijum Cirkonijum, Didim, Erbijum, Indijum, Iridijum, Itrijum, Kadmijum, Lantan, Litijum
Kemija (1869):	Filter. Cellulose, lesna vlaknina, staničnina, celuloza, 479. Cerin 467. Cerium, cérijum, 345. Cev plinovodna, Gasentwiekelungsrohr. Cev sožigalna, Verbrennungsrohre. Chamaleon mineral. , mineralni

▶ cerkev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cerkev

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dolge poti odahnila, se že prave pobožnosti vneta v nunsko cerkev k litanijem podosta, kjer je bilo znotraj in zvunaj toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svetvavnico nazaj. — V pondeljik se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so čast. gosp. fajmošter peli; po maši je bila
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	uri je bil bogat mož ubožen. Sreča za ves in cerkev, de je veter na drugo stran pihal; ne bilo bi
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	boljši mater tukaj , boljši vidno — Meto — in boljši nevidno — kerščansko cerkev, ki je tudi naša mati. Stari duhoven je še doživel
Oče naš (1854):	je prišel zdaj v cerkev, ki je poprej vero in cerkev zaničeval. Mnogo mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok
Valenštajn (1866):	ne briga. — Svetu sem pokazal — V Glogavi sam sem evangelcem cerkev Sezidati ukazal. — Poslušajte, Župan, — kakó se pišete? Župan. Pahhebel, Prejasni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	enkrat izdelával kotel, ki je bil tako velik kakor naša cerkev. “ „Za božjo voljo! čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša
Zeleni listi (1896):	in — tresk! vdari s pestjo po zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec na

cerkva

Pastirski list (1852):	vuzem najvekši med svetki, skoz kterih lepo zloženi krog nas cerkva vsako leto pelja. Sin božji je smert ino pekel premagal
Pastirski list (1852):	premišljavamo istine nebeske, da z pomnoženo gorlivostjo upotrebimo sredstva, ktere cerkva za naše posvetjenje podaje. Mnogo veča je zato dolžnost, ktera
Pastirski list (1852):	mojega nebeskoga! Da pa toto vablenje Gospodovo nebode zabstojno, je cerkva odločila štirdeset šest dnevov, da se u tačaju totih dostojno
Pastirski list (1852):	kda bregi ino doline se u ponovljenoj krasoti prikažujejo, sveti cerkva veliki svetek u spomin Gospodovoga od mertvih ustajenja. Ako ravno

zerkev

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tako ſe je sazhela ſveta drushba vernih, ki ji kerſhanſka zerkev pravimo, ino je bolj ino bolj raſtla. Moshje ino shene
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſveti zhaſti nam toraj bodi njega ſpominj! 50. ˛Sveta Jesuſova zerkev. Apoſteljni, od ſvetiga Duha poſvezheni, ſo ſe, kakor jim je
Genovefa (1841):	ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih v zerkev iti môgla. Grôf je dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti
Genovefa (1841):	ſvôjim deſétim ali dvanâjſtim letu s ſvôjimi vojvodſkimi ſtarſhi v zérkev priſhla, s ſvôjim ljubesnjivim, vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim

zerku

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ti Pętèr, inu na letó ſkalo bóm jeſt sydal mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne bódo premogle zhes njó. 19.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	proſsil! Zhe ſe jeſt golufam, kadar tvoj Evangęlium inu tvojo Zęrku poſluſham, taku bi mene ti ſam golufal, kar bi bilu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	klizhe: Jęsus Chriſtus je ſam ta prava reſniza, inu ta zęrku

zirku

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sdei tiſtih grosite? sakai ſe boyte, de bi bila ta zirku omadeshana, aku vi tiſte v' to
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Nebo, Nem dau vezhnu veſelie. 4. Verjemo Duha ſvetiga, Katholsko Zirku ſamo, Gmaino ſvetniku, sraun tega Verjemo, no sposnamo Naſhih grehu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Obene vun spustit'. 3. v'Te treki se postiti Nam Zirku sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha sheli vſelei H'te
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Temuzh v'to Zirku priti, Svestu Boga moliti Per sveti Maſhi bit', Obene vun
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	dershish. Deveta Peiſem. Od teh svetih sedem Sacramentu. 1. Ta Zirku h'nuzu nam Je v'novim Testamentu Prejela s'veſeliam
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Te pet Zirkune sapovedi. 1. Sapovedi dershimo , K'dire nam Zirku da , Pokorni se sturimo, Oblast zhes naſs ima. Prasnike prasnuvati
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Navoshlivost, inu se zhres Ta Lenoba v'to Zirku prit', Inu tamkei Boga zhastit. 4. Sapovedat, ali ſvetvati, Al

zirkuv

Ta male katechismus (1768):	teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega
Ta male katechismus (1768):	enega „Ajda, inu ozhitnega greshneka „derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti taiste nabo tudi Bogu ſa
Ta male katechismus (1768):	goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod
Ta male katechismus (1768):	otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel, inu koker ima Katholshka Zirkuv navado kerstiti.
Ta male katechismus (1768):	Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat, ta ima „od tebe (prave Kristus) ſa enega „Ajda
Ta male katechismus (1768):	nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu

cerkva

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	liše našiga zveličarja, od vsih drugih cerkvá zlo loči, in bi se bolje hram ali tempelj imenoval
Oče naš (1885):	ne pripušča našemu Nacetu dosti časa za molitev in obiskovanje cerkvá. Zavoljo tega hočem jaz namesto njega moliti in v cerkev

zerkev
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zerkve v Kranji ſpeljani. Kar je od notranje oprave takih zerkev treba vediti, je to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize

zerkva

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Dunaja) na deléshnike, (kterih je doſadaj 273), s popiſam krajnſkih zerkva, kteri tudi kashe, kako daljezh zerkve od fare ſtojé. Druge
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	harmonisch) svonilo s petmi svonovi, ker doſadanje ſoglaſje (Harmonie) drusih zerkva po navadi v treh , ali k vezhjim v ſhtirih svoneh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sgled Poſtojne, ˛Shentvida nad Ljubljano, Kerke na Dolenſkim in drusih zerkvá, ki ſoglaſno svonenje imajo, poſnemale, in sraven eniga veliziga svona
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zerkev v Loki je bila ſizer smirej nar ſnashniſhi vſih zerkva Loſhkiga kantóna in morebiti zele gorenjſke ſtraní, pa kar ſo

cerkvah

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Velkovški prošt, dekan Tinski gosp. Belbič (Welwich). Pri vsih bližnjih cerkvah so zvonili, s hribov pa streljali. V Velkovec so prišli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	red sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII.
Oče naš (1885):	križ vidim zopet stati. Vidim ga, kako se sveti na cerkvah in gorah! Zopet se boš k nam vrnil in nam

zerkvah

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami olepſhani. V nekterih zerkvah na Krajnſkim ſe ſhe dobi kak prav ſtar altar, kteri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in de imenovaniga Jurja Pirza k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe povéſti. Deſetiga téga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih boljſhih ni mogozhe narediti. De bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	angelzov in ſvetnikov ſe raslozhijo nemſhke od italianſkih . V nemſhkih zerkvah ſo podobe in ſhtatve vſe bolj ſpodobno in poboshno oblezhene
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in poboshno oblezhene, in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v takih zerkvah poda, in kakſhno mora to ali to biti, hozhemo tukej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo, kar je mogozhe viſoki in tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha

cerkvam
- zerkvam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je

cerkvami

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njim veslaje vidi se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	niso unima enake in nimajo nič posebno znamenitega. Med katoliškimi cerkvami je imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in

cerkve

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z učitelji in mestnjani, pri mestnih vratih gospodje duhovniki stolne cerkve. — (Konec sledí. ) V spomín Porcjunkule. Porcjunkula je latinsko imé in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pét goldinarjev ničica. — Pôren, a, o, (offen, frei), postavim: okoli cérkve mora biti vse porno; pôrna dolina. Ta beséda je iz
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje, h kterimu so
Divica Orleanska (1848):	(Trobente zapojejo. ) Deseti nastop. Kralj stopi iz cerkve v kronanskim oblačilu. Sorelka. Verhepiškop. Burgún. Dünoa. Lahir. Düšatel. Vitezi
Divica Orleanska (1848):	spokoriti – Spraviti se z Bogam – Verniti se v naročje svete cerkve?
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nekaj vém. „Tako se tudi v naših krajih godí. Od cerkve tje po travnikih je seno vzel. Pa na Kovskem
Maria Stuart (1861):	rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve, Edina ta je pot k zveličanju. Melvil. Umiri serce. Živa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi njegova smert zmanjšala terpljenje ostalim bratom. In od sv. cerkve na zemlji so se više povzdignile njegove misli do cerkve

cirkue
Sacrum promptuarium (1695): Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne

zerkve

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve, vękſhi lubęsen zhutim jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	prezhudno visho, kęr je videózh zhes tę perve vęrne naſhe zerkve doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kakſhno mora to ali to biti, hozhemo tukej te zerkve in njih opravo nekoliko popiſati. Kakſhne ſo nemſhke zerkve od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve ljudem nozhejo dopaſti ; od kod neki to pride ? Od tod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpazhili, ker ſo savoljo nevednoſti raslozhka v arhitikturi v nemſhke zerkve to naſhtulili, kar bi ſe le v italianſke ſmelo poſtaviti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obdelovanje. (Dalje ſledi. ) Zerkve na Krajnſkim. (Na dalje. ) Kdor je zerkve na Krajnſkim le nekoliko pogledal, lahko vidi, de ſo, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obuditi. Sato dan danaſhnji na Nemſhkim , poſebno na Parſkim, nove zerkve vſe po nemſhki arhitekturi sidajo. Tako bi bilo pa tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi

zirkve

Ta male katechismus (1768):	zhastjo, inu nuzam oppraveli, kader se po navadi te stare Zirkve, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Preroki. Matth. 7. 12. 7. Pet Sapovd S. M. Katholshke Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo
Branja, inu evangeliumi (1777):	7. Pet Sapovd S. M. Katholshke Zirkve. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Vſako Nedelo, inu sapovędan prasnik s'

zirque

Ta male katechismus (1768):	tov te Zirque dejleſhani. Vish. pesm. 4. Efeſ. 6. Mark. 16. Rimi. 12.
Ta male katechismus (1768):	per uſhivanju posebnega? Kar vira, inu imenitnost S. M. K. Zirque uzhy, namrezh: de enemu Kristianu, katire mashnek ni, je ſadosti
Ta male katechismus (1768):	krivovir, inu ſmotnav, katire ti vikshi Poglavarji, inu Uzheniki katholshke zirque enuvolnu ſaverſhejo, inu preklinajo. Matth. 18. Koku se en Katholshke

cerkvi

Sacrum promptuarium (1695):	poprej premiſlil, sdaj je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno
Divica Orleanska (1848):	prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran
Zlata Vas (1850):	pa mislili so, to se že da v šoli, v cerkvi pa ne, in so zopet po starim kričali. Gospod fajmošter
Oče naš (1854):	so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjejo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, martranje
Oče naš (1854):	Verovati moraš, kar je učil, in po svoji svéti katoljški cerkvi vedno oznanuje! “ „Ja,“ je obljubil Nacek, „rad verujem v njega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Da ne rodi terta, ne pšenica Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov”. Ko to čuje blažena Marija, Vbriše solze z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pridno k Božji službi pridejo, ker se jim pot k cerkvi ne grozi, ker več toliko blata ni. In Bog njih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne dobili, so prigodno našli 6. dan t. m. v cerkvi dominikanov v Krakovi; truga, ki je bila pod tlakom blizo
Oče naš (1885):	so zdaj za tiste, kteri v Zveličarja verjujo in njegovi cerkvi zvesti ostati hočejo. Zasmehovanje in zaničevanje, preganjanje in zatéranje, mučenje

zerkvi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo ſe Judje vſako ſabóto, kakor mí v' nedeljo v' zerkvi, sbirali. Kedar ſo ſe vſi sbrali, vſtane Jesuſ v' snamnje
Genovefa (1841):	in nihzhè ju vezh ni najti védel. Grôf je v zérkvi na Vojnomirovim ſpomín njene ſmerti lepo obhajati ukasal. On in
Genovefa (1841):	dal obilni milodar (almoshno) ubogim deliti in ſvôji goſpéj v zérkvi lépo snaminje narediti s slatim napiſam, ki bi njéno shaloſtno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri ſvoji zerkvi napraviti, de bo lepó in vſim , tudi umetnim ljudem vſhezh

zierkle

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	eniga urouniga potoka eden ispodkapa perhishi, eniga pa spodkapa perenei zierkle tipi podeje an podrugi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ka: tedei usigni te dnar noi daji anei bogi zierkle ti pa morash spet nato visho nashtelati kaker prei tu

zirkvi

Ta male katechismus (1768):	Aquileja, S. Marka Evaugelista, katire je ta perve v' leti Zirkvi S. Evangelium pridegval, jogèr, je s' njim v' Rim se
Ta male katechismus (1768):	inu smerte Kristusove uſſakdan gorivofruje, inu je uſſeskuſi v' boſhji Zirkvi gorivofran bil. I. Kor. II. 25. Kaj je pak per
Ta male katechismus (1768):	bodo, v' sebi ſapopade. Zhetertezh, inu naposled: De v' ti Zirkvi je ena gmajna, ali skupshina teh svetnikov; tu toku ſastopi
Ta male katechismus (1768):	kader se lezh gre: pred jedjo, inu po jedi: v' Zirkvi per S. Mashe: pred, inu po S. Obhailu: ſjutrej, ob
Ta male katechismus (1768):	eno zelo zhudno viſho ſgody, de bode uſſe v' Katholshki Zirkvi, koker se spodobe, inu po svoji vorengi prov oppravlenu: ſraven
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	njega nauſhijesh. Kolku dny je, de more moj Syn v' zirkvi biti koker v'eni pushavi, inu samoti; ter se nobeden
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vy nar grefhnifhi kopzi, inu nadoshne krivy sheini ſodniki v zirkvi vafho flushbo opraulate? taku ſe gody! drugih grehe vidio, ſvojih
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Katiri nam s'svoimi darmy Duſho resſveiti naſho. V'eni Zirkvi se snaidemo, Kadiro je poſvetu Sam Kriſtus, v'tisti naidemo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vezhne dny, Sh'nimi tudi vſi svetniki, Kar v'te sveti Zirkvi se Snaide , Boga zhasty vſe. 5. Ozheta , kadirga zhast Je

zirqvi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu ta S. General Kommunion ſa dushe v'vizah v'zirqvi S. Joſhefa gorivofrati. 5. Uſaku lejtu se eno uro ſbrati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na 60. dny. I. Kolkerkrat Bratji , inu Seſstre v' Bratovski Zirqvi S. Joſhefa S. Ma-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Masha bere) S.Joſhefa posebnu pozhaſtliti, ſa eno srezhno smert v' Zirqvi S. Joſhefa eno S.Masho shlishati, katira ſna rajmno taiſta biti

cerkvijo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	plamenu. Vsa vas, ki 30 hiš šteje, je bila s cérkvijo vred v veliki nevarnosti in le popolni tihoti zraka in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	eni k izhodni; eni izmed zadnjih so se z zapadno cerkvijo zedinili, obderžavši obred (šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	terga je lep grad in prav prijeten griček z lepo cerkvijo, ki mu, tode po krivici Žalostna Gora pravijo. Terg stoji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	s papežem (konkordata) zahteva novih postav o razmerah med katoliško cerkvijo in državo. Vlada bode skrbela za načrte dotičnih postav. — Moji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	velikega deževja; teče po Rojanu in v dolino pod farno cerkvijo deli Greto od Skorklje ter v ovinku pod cestovodom in

▶ Cerknica samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ IMP

Cerknico

Cirknico

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	toraj zmiraj popraševati, kdaj gre kdo po drugih opravkih v Cirknico, v Novo vas, v Lož ali na Rakek, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	ki se prvi oglasi. Andrej Rovan. Od sv. Vida nad Cirknico 22. grudna 1882. — Sploh so večidel tudi letos razna sporočila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	še dostikrat zarad zametov ne mogli tje hoditi; a v Cirknico je zmiraj pot odprta, ker vedno les in kar bodi

▶ cerkniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

cerkniška
- cerkenška
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Gosp. Simon Unglert, strugar v Ljubljani, za češke kolovrate. 24. Cerkenška steklenica (glažuta) na Krajnskim, za stekla. VI. Bronaste svetinje so
cerkniškega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ondi privzema vode, ki pritekajo pod zemljo od Loža in cerkniškega jezera. Unec gré zopet kmalo pod zemljo, v teminah se

▶ cerkovnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cerkovnik

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Toča in copernice. (Konec. ) Streljanje pa gotovo odžene točo? — Naš cerkovnik hude ure nikdar ne zgreši, temuč serčno zvoni, in z
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in iz ktere ga je božja previdnost otéla. J. Oberdank, cerkovnik. Nekaj za hišne gospodinje ob božičnim času! Svinsko in drugo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kdaj bi bila toča per nas vdarla. — Če bi vaš cerkovnik ne bil zvonil in streljal, ali veš, de bi bila

▶ cerkven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cerkvena
- cerkovne
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa
- cerkvena
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kér se tukej praša za viši poklic, čez kteriga le cerkvena oblast soditi zamore in smé. Per tem pa se bo
- cerkvene
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): tudi v némško mesto Norimberg in nabije velike oznanila na cerkvene vrata, ter se. imenitnega zdravnika vseh bolezin razglasi. Takrat je
- zerkvena
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena oprava in orodje, temuzh tudi podobe angelzov in ſvetnikov ſe

cerkvene

cerkovne
Zlata Vas (1848): v pregrehah živijo. Po Božji besedi ne prašajo ín še cerkovne in moje prihodke kratijo. Tode Božja sodba jih bo težko

cerkvene

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jakob Grahovi jerbasčiki iz Dola so bili čedni izdelki. Tudi cerkvene špice Pauline Brenčič iz Idrije moramo pohvaliti. — Z velikim trudam
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da je hočejo popolnoma zatreti in zato tudi najprej najviše cerkvene glavarje pomoriti, potem še-le navadne vernike: treba je bilo še
Izidor, pobožni kmet (1887):	ter ne izostajajte brez nujne potrebe. Prizadevajte si božje in cerkvene zapovedi vestno spolnovati. Prejemajte večkrat in ne po redkem svete
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	8a zapoved: Ali si lagal? Obrekoval? Opravljal? Zdražbe delal? sumničil? Cerkvene zapovedi: Ali si se postil? Ali si izpolnjeval dolžnosti svojega

zerkovne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje
zirkovne
Ta male katechismus (1768): koker sami ſhellemo, de be se nam ſgodilu. Kedu je Zirkovne ſapovde goripostavel? S. M. Katholshka Zirkuv. Kaj se ſastope skus
zirkvene
Ta male katechismus (1768): inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu je is dosti, inu

cerkveni

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	viši, potem nižji gore in griči; na tó se vidijo cerkveni turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je željno poprašal, ali bom še zanaprej zanj Novíce in cerkveni časopis plačal ali ne? in stari oče pravijo: No, zdaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	obernil, bi bil bolje storil. ” Lajnsko spomlad pridam bratu še „Cerkveni časopis. ” In glej! unidan me je željno poprašal, ali bom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ktere je zadonel trikratni klic „živijo Njih veličastvo! ” Po opravljeni cerkveni slovesnosti je bil očitno pred bataljonom feldvebel Dejak povikšan za

zerkveni

Genovefa (1841):	med ozhétam in med materjo v s rudézhim ſuknàm pregernjeni zerkvéni pruki pred altarjem klezhala, biſtre viſhnjeve ozhi polne poboshnoſti proti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nepripravno orodje imel pri hiſhi. Tako je tudi treba, de zerkveni moshjé in kljuzharji ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to

cerkvenih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz Železnikov nimamo nič posébniga povedati; ravno tako tudi od cerkvenih špic Frančiške Wrempin iz Idrije ne, kér nam jih je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	čednosti so: Modrost, zmernost, pravičnost in serčnost. Ob petih: Pet cerkvenih zapoved imamo: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	napravljajmo slovenske, na primer, v cerkvi na oltarji, ali na cerkvenih zastavah (banderah), na pokopališčih i križih, na postajah (štacijonah) sv.
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	dohtar kos. Dal si je oznanilo spisati, ktero je na cerkvenih vratah nabil. Vodja šol je to ustenje zlo žalilo; dohtarji
Mlinar in njegova hči (1867):	prišel samo zavoljo pijače. Prinesel sem vašim dekletom svinca s cerkvenih oken, kakor sem jim bil obljubil. Nocoj ga hočejo liti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	dolžnost spoznala, pretekle praznike s prižnice grajati brezkončno obrekovanje katoliških cerkvenih obredov nesramnega „Tagblatta”, ki res ne zasluži druzega, nego da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	je k svojemu že pred nekoliko leti izdanemu I. zvezku cerkvenih in zabavnih napevov izdal zdaj zopet čvetero sešitkov edino cerkvenih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	cerkvenih in zabavnih napevov izdal zdaj zopet čvetero sešitkov edino cerkvenih. Narodni duh pobožnega Slovenca veje iz teh pesem in stavljeni
Lohengrin (1898):	provodu idočemu v cerkev na čelo. ) Miroslav (se pojavi na cerkvenih stopnicah; žene in paži se prestrašeni umaknejo). O kralj mi

zirkovneh

Ta male katechismus (1768):	XV. Pet veſſelleh: pet ſhalostneh: pet zhastiteh. Od boſhjeh, inu Zirkovneh ſapovd? Kedu je boſhje ſapovde dal? Sam Buh.
Abecedika ali Plateltof (1789):	sakai tu ſo poſtava, inu Preroki. Math. 7. 12. Pęt Zirkovneh Sapovd. 1. Te od Zirkve goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Uſsako

cerkvenim
- cerkovnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): namreč. Če se huda ura bliža, prav storiš, de z cerkovnim zvonam ljudi k molitvi opominjaš, Boga prositi, de šibo odverne
cerkvenimi
- cerkovnimi
  Divica Orleanska (1848): drugi knezovi s krono, z deržavnim jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico

cerkveno

cerkovno
Kmetijske in rokodelske novice (1844): M. Šr e i n er, pasar v Ljubljani, za cerkovno oródje. 18. Gosp. Ž. Šubert, klobučar v Ljubljani, za svilnate

cerkveno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Šreiner, srebrar in pasar v Ljubljani, je svečnike in drugo cerkveno orodje v razstavo dal, z kterim je očitno pokazal, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vitez Fr. Kurc Goldensteinski se je z risano podobo za cerkveno malarijo prav dobro priporočil. — Mnogoverstni zvonci za živino, ki jih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	koristno bilo, de bi se ta stari spomenik za našo cerkveno zgodovino še dolgo ohranil. Jure Sodevski. Prislovice Štajerskih Slovencov. 95.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tukej vselej le na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo. (Konec sledí. ) Svaritev. Že

zerkouno

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſanguinis eſt. Se na ſpodobi de bi mi tiſte v' zerkouno skrinio hranili, sakai tu je te krivy plazhilu. O koku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zerkouno fhkrino hranite? Na bo le veliku vezh ta zirkou omadeshana

▶ cerkvenec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cerkovnik, duhovnik; [sskj]

cerkvencu
Mlinar in njegova hči (1867): Luka. Kakor se je enkrat zgodilo nekemu fajmoštru in njegovemu cerkvéncu; potem bi pa vedel, da bo moral med letom umreti
cerkvenec
Viljem Tell (1862): sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Očí odpeljeta nesramnika? Cerkvenec. Prijatli, mi smo jači. Tega ne Terpímo! Drugi nam pomorejo

▶ cerkvica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

cerkvica

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kažejo cerkvico, v ktéri so skrivaje sveto mašo brali. Ta cerkvica stoji na desni strani ceste gori gredé nekaj stopinj od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	šege izhod ne cerkve opomni in v stare veke prestavi; Cerkvica je okrogla in precej visoka, z lahkim kamnam so,zidana
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	daróv nebeških vir odpéra. Na Ljubljance nizkim produ Se vzdviguje cerkvica, Zraste v tempelj svet Gospódu, Petja poln groméčiga. Ki se
Oče naš (1854):	Do stermine so prišli, na verhu ktere je majhna poderta cerkvica stala. Ko je Arkimbold poderto hišo božjo zagledal, je obstal
Oče naš (1854):	je v Albero, selo na meji peljala. Tukaj je stala cerkvica ktere zvonjenje se je o jasnim vremenu dostikrat v francozki
Ferdinand (1884):	nezgodi v okom prišel; ustanovil jim je lastno župnijo. Čedna cerkvica je postala župnijska, svojo hišo je pa prepustil župniku. Tudi

cerkvice
Zeleni listi (1896): je sedel Jožek pred njo ter se veselil svoje krasne cerkvice. Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost in spretnost veselila

cerkvici

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Kadar je pa svoje vsakdanje molitve v cerkvici opravljala, se je narlepši svetila njena pobožnost in bogoljubnost. Njeno
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	služabniku, „in poiši vojvodnjo. “ Ta gre in jo najde v cerkvici, ravno ko jo je opat Bertrand opomnil, de naj v

cerkvico
Zeleni listi (1896): sobo zapustila in je Jožek še mirno sedel pred svojo cerkvico, prileze po prstih za Jožekov stol in — tresk! vdari s

▶ certe neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

certe
Sacrum promptuarium (1695): rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe

▶ certifikat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

certifikatom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kteri se imajo pri svojih ponudbah le s poterjivnim pismom (certifikatom) kupčijske in obertníjske zbornice svojega kraja skazati, da so to

▶ certior neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

certior
Sacrum promptuarium (1695): kakor njegove vuzhene pridige, taku pravi S. Chryſoſtomus: Multo fidelior, & certior eſt, doctrina operum, quam ſermonum. Kateru je bil ſposnal uni

▶ ces neuvrščeno, program ↘ IMP

ces

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dunajski borzi je bil nekega dne kurz ces zlatnikom kurz ces zlatnikom kurz angl. sovereignom števila v bankovcih koliko je veljalo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sovereignov? 13. Na dunajski borzi je bil nekega dne kurz ces zlatnikom kurz ces zlatnikom kurz angl. sovereignom števila v bankovcih

▶ ces. okrajšava ↘ goo300k, IMP

ces.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ktero je že pred prepovedbo izvožnje nakupljeno bilo. — Dr. Sandorfy, ces. zdravnik šopronskega komitata na Ogerskem vé po zagotovilu časnika „Z.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Novičar iz mnogih krajev. 2. dan t. m. je s ces. patentom od 11. julia 1.1. oklicana nova borsna postava (Börseordnung
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v vsem cesarstvu zadobí moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sliši, da presvitli cesar so po nasvetu gosp. ministra dnarstva ces. vradnikom, ki nimajo višje plače kakor 800 fl. na leto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov in njih plača, po novi posebni osnovi ustanovljena

zeſ.
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 1840 na ſvitlobo dali, po krajnſko ſpiſal: Peter Leſkoviz ud zeſ. kral. kmetijſke drushbe v Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet ne

← ↑ →

Stran zadnjič posodobljena 2015-05-25, et.
Avtorske pravice za besedišče določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besedne pojavnice —

← Stran 11 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besedne pojavnice —