Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 51

▶ teža samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teža

Rudninoslovje (1867):	trdost (tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja, niti teža (tž. = 1•6 .... 3•3) ni velika. Najvažnejše vrste so
Rudninoslovje (1867):	teža bodi Q. Da ni nekaj vode izteklo, bila bi teža steklenice z vodo i z rudnino vred p + q, ali
Rudninoslovje (1867):	rudnina teža od vode, i to je te rudnine posebna teža. Ako bi se rudnina v vodi topila, ne bi mogli
Rudninoslovje (1867):	Kosec rudnine i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z vodo
Rudninoslovje (1867):	vodo i z rudnino še enkrat zvaga i njena sedanja teža bodi Q. Da ni nekaj vode izteklo, bila bi teža
Rudninoslovje (1867):	zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v steklenico, rudnina
Rudninoslovje (1867):	primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1•5, to je: prostorna enota, recimo
Fizika (1869):	meri, kakor kamor hoče zadeti, in to zavolj tega, ker teža tek krogle nekoliko zniža. 67 Ako se udari ob kroglo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Blago ima 2792 kg nečiste teže; kolika je njega čista teža, ako se računa tare a) 3 %, b) 5 1/2 %, c

težkota

Fizika (1869):	kislino, in najde se, ako se vaga, da je njena težkota 1848 granov. Tedaj je 1848/1000 = 1 x 848 primerna težkota
Fizika (1869):	se enkrat govorili o tem, kako da se najde primérna težkota teles. Tudi se more še le pozneje razlagati, kako se
Fizika (1869):	ki so le nekoliko potopljena v kapljine, velja sledeči zakon: Težkota plavajočega telesa je enaka težkoti vode, ki zavzame tisti prostor
Fizika (1869):	se spet zvaga. To, kar krogla zdaj manj vaga, je težkota zrakú, ki je bil v njej. Tako se je našlo
Fizika (1869):	delkov, kolikor več tvarine ima telo, toliko veča je njegova težkota. Tvarine ali težkote dveh teles zamorejo se primérjati, ako telesi
Fizika (1869):	vseh delov telesa na njegovo vodoravno podlogo imenuje se njegova težkota. Tedaj, kolikor več delkov, kolikor več tvarine ima telo, toliko
Fizika (1869):	napraviti take kocke, da bi se natanko mogla najti primérna težkota, in razun tega se more še drugače ravnati, da se
Fizika (1869):	podlogo tlači. Ta tlak zamoremo meriti ali, z drugimi besedami, težkota zraku zamore se odréditi. Za to se vzame velika votla
Mineralogija in geognozija (1871):	3 ranimo jih z nohtom. Gostota mineralov. Gostota ali specifična težkota kacega telesa je, kakor je učila fizika §. 19, teža

teže

teshe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enako na ſnopje vdarja, temozh tudi, de ſnopje savoljo enake teshe bolj pretréſe in tudi klaſje, ki bi v ſredi ſnopa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sernja tako rasbije, mora vſakkdo ſposnati; nemſhki pa savoljo enake téshe ne ismlati ſamo s tem sernja is klaſja, de lepo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ſnopjè sadéne ; pa vender jo ſnop , savoljo njene majhine teshe, lahko nasaj vershe. Tako ſe ſnop lepo pretréſe, sernje odleti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravno savoljo tega ſo od krajnſkih bolji — de nimajo vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſmejo ſploh nizh iméti, tudi ne ſmejo zhes klanze velike teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih

teže

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19. in 20. Listopada so ga za poskušnjo z
Rudninoslovje (1867):	vodi topila, ne bi mogli na ta način določiti njene teže, ampak morali bi poskušati z drugo tekočino, v kterej se
Fizika (1869):	je pa gibanje nihala odvisno od teže, in ker moč teže pojéma (§ 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od
Zoologija (1875):	vsak dan použije hrane za 1/20 do 1/16 svoje telesne teže. V stanovitih okolnostih pa ta množina tudi znatno poraste, sploh
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. 75 kr. Naloge. 1. Blago ima 2792 kg nečiste teže; kolika je njega čista teža, ako se računa tare a
Aritmetika za učiteljišča (1885):	10 % tare ter se plača za vsacih 100 kg čiste teže po 24 gl., in se računa 1 1/2 % skonta?
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tare 52 kg, po 136, 2 sodih zabel. olja neč. teže 532 kg, tare 65 kg, po 61, 1 zaboji grozdjiča
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2. Blago ima 2150 kg nečiste in 1978 kg čiste teže; koliko % iznaša tara? 3. Koliko iznaša skonto po 2 1/4
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kg, tare 38 kg, po 160, 3 sodih Rio-kave, neč. teže 728 kg, tare 52 kg, po 136, 2 sodih zabel.

težkote

Fizika (1869):	glasi: „Vsako telo, v kapljino potopljeno, izgubi toliko od svoje težkote, kolikor vaga kapljina, ktere mesto zavzame telo. ” Nekteri prav navadni
Fizika (1869):	ima toliko gostoto, kolikoršno ima voda, je vsóta iz valjeve težkote in iz vodnega stebra h, tedaj navzdol tlačeča sila, enaka
Fizika (1869):	dolgosti AB, je sila bc enaka četvrtini, petini, šestini telesne težkote.
Fizika (1869):	tvarine ima telo, toliko veča je njegova težkota. Tvarine ali težkote dveh teles zamorejo se primérjati, ako telesi obesimo na konce
Fizika (1869):	od gori imenovanega valja, zamore sicer voda nositi nekoliko njegove težkote, ali vse ne, in valj se potopi na dno. 91

teži

Rudninoslovje (1867):	Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve kisline je 1
Rudninoslovje (1867):	kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8•1); njihova trdost (tr. = 1•0
Rudninoslovje (1867):	Samo plinave rudnine se ne primerjajo teži vode, temuč teži navadnega zraka. N. pr. posebna teža oglénčeve

težkoti

Fizika (1869):	je pa za to potrebna moč, ki je primérna celej težkoti bremena. Ravno tako zamoremo človeka v vodi z enim prstom
Fizika (1869):	ABC dokazati, da se navzdol vlečeča sila bc ima proti težkoti ab telesa L, kakor visokost BC strmine proti njenej dolgosti
Fizika (1869):	in iz vodnega stebra h, tedaj navzdol tlačeča sila, enaka težkoti vodnega stebra h', ki predstavlja vzgon. Oba na valj delajoča
Fizika (1869):	močnega duha, in pižem le za spoznanje ne izgubi na težkoti. Kakor neizmerno majhni so taki delki, na ktere se tvárina
Fizika (1869):	v kapljine, velja sledeči zakon: Težkota plavajočega telesa je enaka težkoti vode, ki zavzame tisti prostor, kakor njegov potopljeni del.
Fizika (1869):	na konce enakoramnega vóda. Ako ta ostane v ravnotežji, ste težkoti obeh teles enaki. Ako pa dve telesi nemate enakih težkot

težo

tego
Izidor, pobožni kmet (1887): sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo vse Vaše

tesho

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	rabelnam v' roke priſhli, on ga je hotel neſti s' tęsho vſih naſhih gręhov oblosheniga (I.Petr. 2, 24.) kakôr je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęri ſi bil poklizan, de bi bil pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	manj rasbije , kakor pod nemſhko butizo, ktera s ſvojo nepotrebno tesho in debeloſtjo ſlamo in sernje rasbija. — Tudi mlatizhi ſe s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe veſeli, ko mu ſhkerjanez pod nebam prepeva; sadovoljno preneſe tésho dneva; kako mu pa tudi kruhek s trudam saſlushen diſhí
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo in bolj gotovo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi; savoljo tega je pa tudi zhaſti vreden

težkoto

Fizika (1869):	žepla, iz železa, iz zlata, itd., potem pa primérjati njih težkoto s težkoto enako velike vodene kocke. Velika težava je pa
Fizika (1869):	potaplja bolj globoko. Dá se dokazati, da vzgon popolnoma uniči težkoto tega telesa, in to s tem, da obesimo valj z
Fizika (1869):	da ima sicer ravno tisto prostornino, pa večo ali manjo težkoto kakor ta valj? Takrat je tlak vode na valj ravno
Fizika (1869):	iznese zračni tlak, ki ga človeško truplo mora prenašati, silno težkoto od 20000 funtov. Ali tega tlakú ne čutimo, deloma zato
Fizika (1869):	x 848 primerna težkota žeplene kisline. Da bi našli primérno težkoto trdnih teles, mogli bi, kakor je bilo v §. 18.
Fizika (1869):	železa, iz zlata, itd., potem pa primérjati njih težkoto s težkoto enako velike vodene kocke. Velika težava je pa napraviti take
Fizika (1869):	giba, dokler je pod vodo, ker ta nosi vso njegovo težkoto. Zunaj vode je pa za to potrebna moč, ki je
Mineralogija in geognozija (1871):	V sledečem popisu pomeni t. trdoto, g. gostoto ali specifično težkoto mineralov. Kakor v nemškem so imena mineralov postala sčasoma, brez

težo

Viljem Tell (1862):	davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam gori v brambo gozd ne stal. Valter
Sveti večer (1866):	Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé
Rudninoslovje (1867):	z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode i težo živega srebra
Rudninoslovje (1867):	istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo
Rudninoslovje (1867):	v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode
Rudninoslovje (1867):	Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo vode istega
Rudninoslovje (1867):	obojič odbijemo težo prazne steklenice. Tako zvemo težo vode i težo živega srebra v istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici
Rudninoslovje (1867):	q, zvemo težo vode, ktero je rudnina izrinila, to je: težo vode istega prostora, kakor ga ima rudnina. To težo imenujemo
Rudninoslovje (1867):	je: težo vode istega prostora, kakor ga ima rudnina. To težo imenujemo m. Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo

teſho
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna

▶ težak pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

težak
- teshak
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Nitam Mekat e — okwanajeg ogagikwewiniwan. — Jesik téh indjanov je ſilno teshák; nektere beſede ſo tako dolge, kakor zela verſta v bukvih

▶ težava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

težav

poteshav
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): opomniz bilo saoſtalo — tak je imela Mina lehko véſt bres poteshàv ino domazhih prepiring. Mati hitro ſposnajo, de ſe je njihova

teshav

Genovefa (1841):	jokú s zhaſam satêkle. Ko ſe je pa is pervih tesháv ſtrahú in bolezhine sbrihtala, je s gorézho ſerzhnoſtjo roké ſklenila
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de velike neſrezhe obzhutljive vojſke in vezhkratniga ognja in drusih teshav ſo te poboshne shelje vedno duſhile. Ker je pa v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	uſhéſa Veſêlja, ki isvóljene tam zháka, De ſpróſtenim bo vſih tesháv teléſa Şe ſrézhnim ispolníla vólja vſaka, De bódo támkej bôshji

težav

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tukaj, na tem srečnem in popolnoma svetu je sitnosti in težav dovolj. Ona lepa krava le večidel namesto mleka mlačno vodo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Ti naj pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h

težava

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne morem reči, da bi isto pičo jéle, in prava težava je, oskerbljevati jih. Ko se tako pomenkvajo, jih na hip
Čas je zlato (1864):	Prav srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je premagana. Pervo stopnjo, ki v zaklad
Fizika (1869):	vsaka stvar v bolj ali manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva nič ali le
Izidor, pobožni kmet (1887):	Boga tako zanemarjal in svoje otroke tako slabo odgojil. Narvečja težava mu je bila pa ta, da je bil že hudo

težavah

teshavah

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je molzhal veſ ta zhaſ, deſiravno je v' nesnanih ſmertnih teshavah. Oh, she je bila to ſtraſhna tihota, she ſo bile
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Boga ſo ſe vſi ſtanovitno dershali, ino ſhe v' ſmertnih teshavah ſo s' velikim saupanjem od vezhniga shivljenja govorili. Sa njimi

težavah

Stric Tomaž (1853):	moč, serčnemu in poterpežljivemu biti tudi v sedajnih britkostih in težavah, da ne obnemagam in se serčno vojskujem zoper vse napade
Ferdinand (1884):	gorovje dokaj težav. Prišedši z vozom počasi in po mnogih težavah zopet na vrhunec obraščene gore, zagleda slednjič skozi gojzdno odprtino
Oče naš (1885):	čudenjem Naceta, kteri je od solnca in vetra ogoren v težavah vojske s cvetečega mladenča urno mlad, čvrst mož postal. Voz

teſhavah

Ta male katechismus (1768):	svejtu. Nekjer pokoja ni v' Kloshtrah, v' pushavah v' postneh teſhavah, kaj bo letu? Meni je szagat, ni me mozh uwejſhat
Ta male katechismus (1768):	bolnikam skus S. Vojle, inu Kristusove beſſede v njeh velikeh teſhavah, inu britkustah te boleſne ena odlega, inu Kraſt da, de
Ta male katechismus (1768):	Kam se 't hem obernit v' takeh skushnavah, v' dushneh teſhavah iskat' pomuzh? Kje b' mogl ſadobit v' moji slabusti mozhy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	talili bodo na smertni poſteli pred drugemi tolkajn bel v' teſhavah, katiri so v' ſhivlenju uſſe prevezh napotrebneh rezhy vędeſhi, inu

težavami

teshavami

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtus ſturiu? on je ſturiu, kar vſi shaloſtni, inu s' teshavami obdani ſturijo, namrezh kar ſveti Gregor Govory: Qu nos premunt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tęshavami, ſkèrbmy, inu grenkoſtjami mojga ſtanú volnu preneſti is lubęsni pruti

težavami

Oče naš (1854):	je Martona tolažil, kteri ga je s strašnimi bridkostmi in težavami gledal. „Menart,“ je začel zopet, ko je nekoliko k moči
Roza Jelodvorska (1855):	je začeti? — Grad mojiga očeta, pribežališe vseh revnih in s težavami obloženih, je zdaj, o groza! tolovajski berlog postal. « Žalostna in

težave

teshave

Sacrum promptuarium (1695):	bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih ne more sakon biti. Naj ſe v' tebi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji in nar májn' tesháve Tudi njim shivljenje zhutit' dá. Temozh kakor mi, de b'

težave

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bi bilo, da bi višji oblasti se na te gotove težave skerbno ozèrle in na kakošno vižo deželi pomagale, ki je
Stric Tomaž (1853):	v tem peklenskem kraji zamogel se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča je bila tudi
Blagomir puščavnik (1853):	nadlogi. Zahvaliva ga pa tudi za vse težave, s kterimi nas je poljubil. Saj je naju skerbni oče
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	življenja stanovitin ostanem in od Tvojih zapoved nikoli zavolj kakšne težave ali veselja ne odstopim. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	naprava velika pomoč kmetovavcem. Oni bojo v stanu brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu upniku, ki jim
Izidor, pobožni kmet (1887):	Gospodovi, da bi se tam krepčal za dušne in telesne težave tega življenja.

teſhave

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de ob ſrajoſt teh svetehdush pridejo, inu v' vezhdejl rezhęh teſhave, inu tesnobe imajo. Ony ishejo ſabstojn, de be njim lubeſn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te popolnemaſti dasegl. Zhe tebe uwoshtvu tare: zhe tebi boleſn teſhave della, zhe ſanezhuvanje terpish:

težavi
- teshavi
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kakôr Mati, kęr vidi ſvojga Şyna v' taki martri, inu teshavi. Leto bó danàs naſhe I. Premiſhluvanje. Ali ona je tudi

težavo

teshavo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo do verha dognala, s' katęro ſi ti previdil, na koliku
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe boſh shívil na njej vſe ſvoje shive dni. Ternje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kak zhaſ povernili ? 2. Ali bote v mozhi, de bote teshavo dela premagali ? 3. Sa koga bote rasdelano semljo obernili, de

težavo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mnogokrat se je kdo vderl, in je bil le s težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu
Viljem Tell (1862):	gremo v lepo to deželo I tu živimo s toliko težavo? Tell. Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki

teſhavo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Meni niso te misle, inu beſſede teh ludy zel nobeno teſhavo dellale, kader so mene koker eno s'teh nazhisteh ſhen
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	teh rezhy, inu zhasov tem mlajshem ſdavnej najprejshli, ter so teſhavo tega dne, inu urozhino kedaj ſhe pred njimi nosili. Taiſti

▶ težaven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

težavna

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sim jaz speljal; kterih je bila ena lahka, ena pa težavna.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ječo. Reč, ktere se je lotil sedaj, bila je jako težavna. Pri mladenčih je bilo zbranih tudi šestnajst nevernikov: starši, jetničar
Ferdinand (1884):	trpljenji. Župnijska cerkev je bila več ur daleč, in prav težavna pot tje; otroci in starčeki so komaj jedenkrat na leto
Občno vzgojeslovje (1887):	pokazalo, da je vzgoja potrebna pa tudi možna, a silno težavna. Zaradi tega je treba, da se oni, kateri hočejo in

težavne

Blagomir puščavnik (1853):	na zmago in smert. Ali, dragi moj, to so bile težavne ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	30 do 35 trajno odvadi te strasti. Vspeh v izpolnjevanju težavne naloge je tem večji, kolikor bolj se vživanja opojnih pijač

težavnega

Blagomir puščavnik (1853):	bil neusmiljen in brezvesten divjak; starega služabnika, ki ni mogel težavnega dela
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč

težavnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pustimo to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje. Naš namen je le
težavnimi
- teshavnimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala, in jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno

težavno

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	opravilih skušeniga in znajdeniga, de je že mogoče, (desiravno še težavno, kar še zmirej mislim) naš domorodni jezik koj v pisarnice
Robinson mlajši (1849):	ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode imeli. Dosti težavno je bilo, Petku vse le s kazanjem na znanje davati
Blagomir puščavnik (1853):	viditi zamogel, pri priči bi jih spoznal! — To je strašno težavno za človeka, tako blizo kraja rešitve biti in ne rešiti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na težavno delo in grejo v saboto zopet domú. Ruda se vsa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu čast le, čast dopada
Oče naš (1885):	pravim veseljem je opravljal svoja dela. Nič mu ni bilo težavno. Vse mu je šlo lahko od rok. Blagoslov božji je
Izidor, pobožni kmet (1887):	Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje stariše za težavno butaro pri hiši. Toda kaj tacega, kakor prav sedaj pri

▶ težavno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

težavno

teshavno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob

težavno

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ki vsak dan mléko na glavi v mesto nosijo, takó težavno hoditi in clo padati in mléko, namesti ga prodati, po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo dobiti. Nova
Občno vzgojeslovje (1887):	stud nad lažjo jasno izraziti. Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	poskušenj se pokažejo še le za nekoliko let. Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih

▶ težek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najtežjapridevnik, splošni, presežnik
- naj težje(združena oblika)
  Roza Jelodvorska (1855): bolj uboga kmečka dekla obstati, ona z nebeško poterpežljivostjo ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale
najtežjepridevnik, splošni, presežnik
- nar težji(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): se, zapové barkar popótnikam svoje barke, de naj vsak svoje nar težji breme v morje treši, sicer poginemo vsi. In urno

pretežkapridevnik, splošni, nedoločeno

pretežka

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	vrečo poskuša vzdigniti, zavpije: „Oj to je nemogoče, vreča je pretežka! “ Zdaj reče vdova résno: „Glejte! ako vam je ta vreča
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	reče vdova résno: „Glejte! ako vam je ta vreča persti pretežka, kako vam bo še le težka cela njiva v večnosti

težakpridevnik, splošni, nedoločeno
- težak
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in jedrovit, in se dá lepo likati; tudi je precej težák. Ljudje ga rabijo za grebenače, vitle, za deržaje pri kladvih

težekpridevnik, splošni, nedoločeno

teshek

Pozhétki gramatike (1811):	je vés; ou vous ou moi, al ti al jes. Teshek vdar devajo na zhlen al predlog d: je vais à
Pozhétki gramatike (1811):	je la shenſko nameſtimé, poſtavim; je la connois, jo posnàm. Teshek vdar ſe déva na ou, kadar je méſtno narézhje où
Pozhétki gramatike (1811):	vdár, ( ´ ) ktirga ſtavimo na e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki e accés perſtóp; ino klukaſt
Pozhétki gramatike (1811):	imena, kakor: mon livre est plus beau, que le vótre. Teshek vdar ſe deva na là meſtno narezhje, poſtavim, aller là

težek

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pretežek zdi? ali ti morebiti ni prav po volji? Rad. Težek ni; komur bi se pretežek zdel, takimu bi ne bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	more brez perve. Perva stopinja je teška , začetek je povsod težek; kér pa smo se od početka složno in krepko obnašali
Blagomir puščavnik (1853):	postali. Tiho in brez nejevolje ste dolgo strašno terpeti in težek kamen na svojem sercu nositi morali. Tode bodite potolaženi! po
Viljem Tell (1862):	moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	rekla sta, de je vselej tisti narboljši, kteri je narbolj težek. Tehtala sta tedaj panj za panjem, in ko do

teſhak
Sacrum promptuarium (1695): erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri; Vita ſibi ſufficientis

težjapridevnik, splošni, primernik

teža

Rudninoslovje (1867):	rudnine p podelimo s težo m, zvemo, kolikokrat je rudnina teža od vode, i to je te rudnine posebna teža. Ako
Rudninoslovje (1867):	od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat je rudnina teža ali laža od olja, ter iz teh dveh razmer moremo
Rudninoslovje (1867):	dveh razmer moremo ukreniti, kolikratov je naša rudnina laža ali teža od vode.
Rudninoslovje (1867):	listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol, 2•3krat teža od vode. V zloženih zvrstéh dela kroglaste vrastke, zobčaste in

težeji

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	žitna cena nemalo odjenjala, zató je pa po zimi vožnja težeji in dražeji; kér je v Ljubljani precej
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Naši bravci vedó, de je merzla sapa bolj stisnjena, zatorej težeji od gorke, in de se zató le bolj per tleh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nadloge popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je obilno po tleh valila, in

težja

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	jo zleče iz žepa in se čudi, ker je bila težja od podkove, razterga jo in, o joj, zgol zlati cekini
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Gospod. Težka mi je bila že enkrat ta zapoved, morda težja kakor danes; pri spominu na njega, ki je odpustil na

težjepridevnik, splošni, primernik

tesheji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo nam is popiſvanja snane, ſo veliko krajſhi, debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri

teshejſhi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vse tožbe iz svetá zginile! Zena Preſhizhev v Krajnju. Prefhizhi teshejſhi ſorte po 5 in 5 in pol kr. funt. „ loshejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zena preſhizhev v Krajnju 5. Şvezhána : Preſhizhi domazhi in hrovaſhki teshejſhi ſorte po 6 krajzarjev funt. Şhpèh po 15 goldinarjev zent
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	beri, poſnemaj me ! J. T. Zena Preſhizhev v Krajnju. Preſhizhi teshejſhi ſorte po 5 kr. funt. ” loshejſhi ” po 4 kr. funt.

teže

Rudninoslovje (1867):	srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je živo srebro teže od vode. To je živega srebra posebna teža. Trdim rudninam
Rudninoslovje (1867):	bi morali najpopreje določiti, kolikrat je vinski cvet ali olje teže ali laže od vode, potem na zgoraj opisani način, kolikrat
Kemija (1869):	ampak dosti jih je bilo 28 v zameno za štirikrat teže živo srebro. Kar se tedaj tiče žvepla, ima za-nj 28

teži
Rudninoslovje (1867): prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno
težji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): svojo ženico, in jo v morje puhne , rekoč: „Nimam je težji butare na svetu, ko svojo žêno! ” Smešna prigodba. v černi

težjepridevnik, splošni, nedoločeno
- teſhejshe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): de nabosh vedel kedaj, bo tebe v' vezhe, inu teſhejshe pasti perloſhnoſt sturil. O kolkajn be njeh v' peklenskemu ognu
težjegapridevnik, splošni, primernik
- teskejshiga
  Sacrum promptuarium (1695): naprej pride vaſhe dellu, ter menite de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite
- težjega
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): ne jeze, ni prišlo iz ustne stoka ne glasa ne težjega diha. Stali so vsi kakor bi bili iz kamnja, nobeden
težjipridevnik, splošni, primernik
- teshji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor oreh, in ſe da sa lepe ſode in druge
- teži
  Rudninoslovje (1867): nekoliko trši (tr. = 2•5) od soli, ter 2•2krat teži od vode. Okusa je jako zopernega. V vodi se topi
- težji
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ker je krumpir iz bolj pognojene in očejene njive veliko težji. Če uzamemo, de na njivi od 6 mernikov posjanja v
težjopridevnik, splošni, nedoločeno
- teſhejshe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Narezi temu uwogemu ſerſhmajhtne beſſede, de njemu njegovo revo she teſhejshe nasturish; ſakaj ſa krivize, inu ferſhmajhte se bo G. Buh

težkapridevnik, splošni, nedoločeno

teshka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne

teška

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dalje še storiti ne more brez perve. Perva stopinja je teška , začetek je povsod težek; kér pa smo se od početka
Izidor, pobožni kmet (1887):	živež in kót dajali. Uprav to je bila pa tista teška butara, ktere njegov sin nikakor ni mogel prenašati.

težka

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pri medenju smetani primešajo. — Dobro srovo maslo napraviti ni tako težka reč, pa vunder se le malokje prav dobro in prijetno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sreči celega keršanstva pripomoči. ” — Pa vsega samí ne morejo dognati, težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	boljši je, ker ji je vsaka zemlja dobra, naj je težka ali lahka; živina jo kaj rada je, in ji tudi
Valenštajn (1866):	poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej vpodobljene reči so modre. Na prvem
Gozdovnik (1898):	se oprijema in drži? In pa ni-li ta gruča tako težka, da se laso pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje

težke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico in Pesnico. Težke Usta so ga ovadile za Korošca. Oče ga povprašajo rekoč
teſhka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko mokrote , jo dalje dershi; satorej

težkepridevnik, splošni, nedoločeno

teshke

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga naj hujſhiga ſovrashnika snebili
Genovefa (1841):	ruta, ktéro je v rokah dershala, mu je roké podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj ni

težke

Zlata Vas (1848):	je težko zdélo, ko se je obljub spomnil; zakaj prav težke so bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih
Zlata Vas (1848):	in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube natanjko deržím, akoravno so težke. Pol leta je minulo, de molim in délam. Pol leta
Divica Orleanska (1848):	mi sanja? Kam je prišla? Kak je razdjala te okove težke? Verjela bi ne bila celim svetu, Če sama bi ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	solnce v znamenji tehtnice, ktera ima to lastnost, da tudi težke reči v zraku v ravnotežji obderži. Čez take rastline moral
Gozdovnik (1898):	pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne

teſhke

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke ſevna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jim bomo vſe le tó rasloshno dopovédali. Kakſhna mozh grosno teſhke vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo

težkegapridevnik, splošni, nedoločeno

teshkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod teshkiga naſada Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De

težkega

Oče naš (1854):	pêlji nas v skušnjavo. Ko se je Nace iz svojega težkega spanja prebudil, je sonce že zahajalo in njegovi poslednji žarki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ga je popolnoma v svoji oblasti imel, kakor volk ovco. Težkega serca se je vlegel k počitku. —
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pravi: „Gospá, to je Černiverh, kamor ste se napotili. ” In težkega serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari

težkempridevnik, splošni, nedoločeno

težkem

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iz trupla. V ti bolezni ne smeš vpregati konj k težkem delu, ampak jih moraš truda varovati in dobro kermiti. Ako
Valenštajn (1866):	te šator pripeljali v praškem Pozimskem taborji, promrla ti Na težkem praporu je roka, branil Si se junaški deti ga iz

težkipridevnik, splošni, nedoločeno

teshki

Sacrum promptuarium (1695):	Gospa je shla sa Chriſtuſam Jeſuſam, kadar je vlekil ta teshki krish na hrib Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	neſrezha ne sadéla, zhe bi ob ſvojo shivino priſhel. Tudi teshki konji, ki vosove in ladje vlazhijo, ſe morajo preveliziga terpésha

težki

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	s slavenskim. Vsakemu učitelju in učencu slavenskemu, ki si hoče težki nauk o natori geršk. aorista olajšati, priporočam toraj to izverstno
Viljem Tell (1862):	vneti nas. Tell. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Staufaher. Težki jarem bi molčé nosili? Tell. Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki koš iz Českega; če se mu po poti kaj ubije

težkihpridevnik, splošni, nedoločeno

teshkih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in teshkih porodih. 5. Od istrébe, in kako ſe imá istréba odpravljati

težkih

Kemija (1869):	ktero se kovine največ v prirodi spojene nahajajo. Prirodne spojine težkih kovin z žveplom imajo navadno kovinsko lice in mesingasto barvo
Ferdinand (1884):	logarje in delavce na polji, ki so bili pri svojih težkih delih vendar le vedno židane volje ter prepevali in žvižgali

težkimpridevnik, splošni, nedoločeno

teshkim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kakôr s' ponishano glavó, inu s' perklónenim shivotaſam, inu s' teshkim krisham na rami. Sató ga je hotel on ſîzer neſti

težkim

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	sili ni hotel zapustiti, s palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod pa in gospodična
Oče naš (1854):	je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s težkim sercom.
Ferdinand (1884):	vendar pa mu iz srca privošči boljšo službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa je Ferdinand precej nastopil svojo
Oče naš (1885):	je pričakovala Barba moža in otroka pri brleči lampi s težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka na materino

težkimipridevnik, splošni, nedoločeno

težkimi

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	bližati. Kmalo se je spoznalo, kdo so bili ti s težkimi bremeni obloženi možje. Ne Hunci, ampak rojaki, Saksonci, ki so
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mesto in gospôsko napravljen kupi osla, kterega je obtovoril s težkimi vrečami, napolnjenimi z repnim semenom, s kterim je silno veliko

težkopridevnik, splošni, nedoločeno

teško
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado

težko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kér jo glava hudo bolí. Na postelji kôžuh in drugo težko odéjo na sé potégne, de se v hudi vročini pari
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako težko odejo že clo ni mogla prestati. Pa kaj se zgodi
Zlata Vas (1848):	je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder polna bahačev. Težko delo je malo kterimu dišalo. Premožniši so sami pri sebi
Blagomir puščavnik (1853):	kakor na visocem gradu pri tacem divjem roparji. Res je težko, se od svojega ločiti, in v ptuje kraje begati; vendar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za pol pavca globoko. Ljubi pa glogje sploh globoko in težko zemljo. — Tolikanj naj bo dovelj od manjšega koristnega drevja, ktero
Ferdinand (1884):	svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so le

teſhko
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in mokròtnoſt enako po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje

▶ težiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teži

teshi
Genovefa (1841): ſhe kaj narozhiti, ali zhe vam ſhe drusiga kaj ſerzé teshi, mêni rasodenite, de ne bodo vſih vaſhih ſkrivnóſt s vami

teži

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kakor debi le misliti mogel, de ga kaj nepokojna vest teži. Morde, sim djal, se je kje negodno zaljubil, in nedosegliva
Občno vzgojeslovje (1887):	šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja. Pouk služi vzgojni
Izidor, pobožni kmet (1887):	odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete
Občno vzgojeslovje (1887):	katere se tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno

težil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): padle in oprostena je zemlja tistega jarma, ki jo je težil toliko let; — colne meje ogerske in horvaške so padle, ki
težile
- teshile
  Genovefa (1841): kterih ſi pa ſhe sdaj ni mogla rasloshíti, ſo ji teshile ſerzé. „Oh Vojnomir! ” — je sdihnila — „zhe bi ſe nizh vezh
težilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bi zadnjič ž njo govoril; ali starčku je nekaj druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v
težiti
Občno vzgojeslovje (1887): razvijati duševno vzmožnost gojenčevo; zato se mora pri vsem pouku težiti po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu gre

▶ težko prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

težjeprislov, splošni, primernik

teshejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): bili Parisarji s mlekam prevideni, to bi ſe lahko porazhunilo: teshejſhi bi pa bilo sadeti, koliko vode ſe med tém mlekam
težje
Roza Jelodvorska (1855): ostane. Naj težje dela je prenašala, ktere so jo desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni se je serce tergalo, ko

težji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	enmalo za goltanc stisneš, začne hudo kašljati; enmalo težji sôpe ; jed se mu upira , in ako je zraven tega
Blagomir puščavnik (1853):	poslušajo in natanko pazijo na vsako četertinko ure in nič težji ne čakajo, kakor odločene ure. Merzel veterc podpihuje in jih

težkoprislov, splošni, nedoločeno

tashku

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sveti Duh † fpa merkei da Ame Knaporazhashtomi shelmi boda taku tashku noi britko kaker tomi umerjozhomi zhvoveki sata dela boda on
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se ti anieru shebranje napoſtopi frihtnäti: upragrieshnomi stani bodash ti tashku kai saduebou. Jas tabei kna vatam. Na an tork noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	diau. Jesusv tisi anu taku mihno dieteze te pa taku tashku nasam: kaker bi samlo noi nebu nesov! tu dieteze je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	al se bosh pati upragrishnomi stani tu poſtopov frihtati bosh tashku kei saduebou: ti bosh prei utezhi morou tabei poidajo vasi

teshko

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je táſhiza bila fantovo nar vezhi veſelje. Dobro veſh, kako teshko njo je tebi sa to predál, de je ſvojimu dédeku
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi bla ta prava , je teshko raslozhiti. Jeſt ſe te druge dershim ino piſhem Loblana. ” Ako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zepez vezh sernja pobije , kakor krajnſki, kteri je per mlatenji teshko kdaj na glavo padel. Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	italianſke poprijeli. Ktera sidarija, nemſhka ali italianſka je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de zerkvam nemſhka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki kri ispridi. 6. Zhe ſe shivina prevezh poja in teshko noſiti mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaki priſad (Entzündung). Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó in ubranili

teshku

Sacrum promptuarium (1695):	is katerem menem de vezhkrat ſi je put briſſal, kadar teshku je dellal, dokler on je bil en Antuarhar, kateri s'
Sacrum promptuarium (1695):	ſashlushit ſhivejne ſebi, Jeſuſu, inu Marij Divizi, satoraj nebodi vam teshku tudi dellat, sa vaſhe shivejne, ter nikar ſe netoshite zhes
Ta male katechismus (1768):	gnado preſhenó, de nabodo ne na temu dergazhi, koker sivnu teshku, ne na unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so

teško

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	rasti. Ali od več straní se slišijo pritožbe, da je teško sadnih pešk in košic dobiti, in če se tudi dobé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	čeravno ponuja svoje posestvo za vtabuliranje dolgá, in zakaj ga teško dobí? — enkrat zato, ker po postavi se od zastavnih (hipotekarnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec potrebuje dnarja, pa ga teško dobí, čeravno ponuja svoje posestvo za vtabuliranje dolgá, in zakaj
Izidor, pobožni kmet (1887):	trpljenje k izveličanju pomagalo. Zato pa tudi vsak, naj že teško nosi ali naj vozi, naj bo hlapec ali delavec, pri

težko

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žalovala čez to”, jo potolaži v mes moja žena; „težko težko bi bila ti svojiga dobriga očeta smerti otela, ker jim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hrami skoz dimnik strela ubila. Prislovice . ^tajan^kili §loTeiicov. Težko je proti vodi plavati. — Dolgi lasi, kratka pamet. — Ti bi
Zlata Vas (1848):	pri Ožbètu pričakovali, kakor so jih vidili. Marsikterimu se je težko zdélo, ko se je obljub spomnil; zakaj prav težke so
Roza Jelodvorska (1855):	je serce tergalo, ko sim z lastnimi očmi vidila, kako težko je ona, ker je nam enaciga stanu, vodo na glavi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tako slabe steze in poti, da dvoje ali troje živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po lepi cesti peljati zamore
Mineralogija in geognozija (1871):	včasi toliko, druga drugo zastopajočih (pr. §. 40), da je težko, včasi celó nemogoče, kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani
Stelja in gnoj (1875):	od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé, da težko se je tega ogibati zlasti na spomlad in poletje, kedar
Stelja in gnoj (1875):	in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	čim se živi tvoj mož? « Ona: »S steklom kupčuje in težko si mora kruh služiti. Leto in dan nosi ubožec težki

teſhko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ilovnata semlja je po vſih laſtnoſtih peſhéni semlji ravno naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in

teſhku

Sacrum promptuarium (1695):	fazonetel shenkam Antverharjom, dellauzom, inu kmetom, sakaj vejm de vezhkrat teſhku vam naprej pride vaſhe dellu, ter menite de nej na
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſèrzę letiga ludſtva je otèrpnęlu, inu s' njih vuſhęſsmi ſo teſhkú ſliſhali, inu ſo ſvoje ozhy sapèrli: de kàdaj s' ozhmy

▶ težkost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

težkost
Robinson mlajši (1849): dal izrazumeti, da bi maličko počakal, ker še jima mnoga težkost ino delo nastaja, preden pomisliti moreta, da bi celo osvobojena
težkostih
- težkosteh
  Robinson mlajši (1849): Robinson ino Petek sta se po teh mnogih nevóljah ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek

▶ theatralizch neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

theatralizch
- theatralisch
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke

▶ thesaurum neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

thesaurum
- theſaurum
  Sacrum promptuarium (1695): ta modri; Vita ſibi ſufficientis operarij condulcorabitur, & in ea inveniet theſaurum. Inu ſam G. Bug zhloveka opomina de bi imel fliſſnu

▶ thunski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

thunskega
- tunskega
  Blagomir puščavnik (1853): priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto
thunsko
- tunsko
  Blagomir puščavnik (1853): to je tisti romar, ki sim ga na večer čez Tunsko jezero sem prepeljal. Prav slep bi moral biti, da bi

▶ ti zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tabo

Biblia (1584):	Mati inu tvoji Bratje tam vuni ſtojé, inu hote s'tabo govoriti. On je pak odguvoril, inu je djal h'timu
Biblia (1584):	od kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot pred tabo. Sa riſnizo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' tebi vkupej svęsani, naj bodo v' tebi, inu s' tabo enu ſerzę; na tako visho, de po tęm kadar ſo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	krizhanje ſe ſliſhi med njimi! Pridi ti vboshzhik! prozh s' tabo ti goluf! perblishajte ſe vy tukaj! inu vy tam odſtopíte
Divica Orleanska (1848):	več! Od sebe vergel sim branivni skit in meč, Pred tabo tu klečím in prosim golorok, Življenja svit mi pusti, uzmi
Divica Orleanska (1848):	dna. Otela te ne bo, le sama sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen biti! Amen.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	de bo vsak vidil, in reči mogel: »de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de
Zlatorog (1886):	tegà »Ni več«, odvrne zopet Bog, »to vzel »Nekóliko pred tabo je pustínjak. « »Nató pa vzdihne kmétič: »O gorjé mi! « »In

Genovefa (1841):	daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam, de te sopet vidim. ” Grôf ſe je pa ſhe le komaj upal
Genovefa (1841):	in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in njegov Duh naj te vodi in vlada, de boſh dober zhlovek in nikoli, prav
Genovefa (1841):	kodraſto glavo poloshila in s globoko ganjenim glaſam djala : „Bog te oblagri, moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in
Divica Orleanska (1848):	Karol. Premagal bom do Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti
Blagomir puščavnik (1853):	tistega očeta, ki je v nebesih. — Zdaj tedaj Bogomila! obvari te Bog! To vse sim ti moral povedati, da boš na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	učeno? Še Kalpurnij bi se ne upal. Ni čuda, da te je ranila — menda še sama ni vedela kedaj. To se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tako naglo — je še marsikaj prej treba. ” ”Kaj? ” „Pervič da te oprosté; sužnje ne maram. ” „To je že uravnano. ” „Drugič mi
Spisi Krištofa Šmida (1883):	djal je po stari tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom pod svojo streho. ”
Ferdinand (1884):	neusmiljen človek sem ti hotel vzeti tvojega ljubega očeta ter te storiti nesrečnega, preden si znalo izgovoriti in zaklicati njegovo ime

tebe

taba

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti furt inu shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried gresh utei uri kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bueshtua noi is nota inu dodieli sa mojo potriebo: jas taba prosim skues ta resnizhnega boga inu resvesieli mene kaker si
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvojo nai svateishi bras madasha spozhetije skues svetiga Duha; jas taba prosim skues tvoje svetu roiſtva: jas tabe prosim skues te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. O Gospued Jesu Kriſte! inu vsa mapozhni Bueg: jas taba ponishno prosim is grunt moiga Serza! inu skues tvojo grenko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	k' si tvojega nai svateishiga sina v' jerusaleme sgubiva: jas taba prosim skues tu vesele katere si ti pozhutva k'si
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stvarov inu dase ti menei pokoren skashah? Jas N. N. taba sbodram noi klizham noi toza zetieram inu permoram o Duh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	venzhno potriebo Amen. MOLITVA. Oh ti moi nabeshzhi Ozha jas taba dam hualo noi sahualo dasi ti mene sa anega tavarharja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pa kaker sim shie prei povedou: kaker shitro porazhash jas taba sarootim noi sbodram: furt rezi jas tabe donkam?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na moje nadluje noi potriebo bueshtvo inu not: jas prosim taba skues tvojega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim skues niegove

tabe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. Oh moi petshavoſtni Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves to velko bolazhino katiero siti pokvsov, oh odpvſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takva kri noi boda skves vse tv mivo pramishlvvanje jes tabe prosim dabi ti otov mene vshlishati noi obarvati prad moimi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jega Bueg poſtavou: aljega Bueg sashafov zhries shaze: on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda skues boshijo muezh pergnan
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu ishzhi pousah kotab zhier bo te shaz tam bo tabe ta sviezha sama od sabe ugasnuva tam ishzhi je guishno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha nai tabe: to militvo dopaſti inu pokri tvojo sveto roko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues to besiedo skues katero si vse stvarov: jas prosim tabe skues tu sasu-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	note noi v'bueshtvi inu v' tam elantnam shiulenje! jas tabe prosim N. N. tu jas tabe prosim skues tvojega sina
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dabom od ta zhasna inu venzhna bveshtua rieshan: tu jas tabe prosim skues svetiga Duha Amen.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ispsaltarji noi ispsaltsrji pismami inv is vsiem karse pozalam sviete tabe. dora ofrvja nai dazhries me prida nes inv spvevi nash

tabei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kraje podnarje bel pobuagu noi kar bodash potrobuou mora on tabei perneſti. Al tu merkei uresnizi lnoi uprauvizi noi papotriebi ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	umeru bo shje njegova dusha prad rabo stava noi boda tabei barava kai ozhash tipa rezi knjei menei sushish bras usa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas boji grieshnik tabei opomenam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabo Jesu Kriſte skues boshjo muezh noi obvaſt baram jaſt tabei al si ti an dober Duh: jas noi usi dobri
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bei perpraulana use pedenati taku tudi ti sanjo stori karje tabei le unagozh sakai tiſta dusha sama sase namora nezheser dovi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	napoſtopi frihtnäti: upragrieshnomi stani bodash ti tashku kai saduebou. Jas tabei kna vatam. Na an tork noi uzhatertek inu use tho
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	utomi shebranji: shebrei lefurt naprei tabei kna bu odgnavo bo tabei pernashano dnarjo liker jeh bosh ti gerou.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti naveshese kaker je niomi je me N. N. dai tabei Bueg svojo muezh inu vse vierne dushe dabodash ti menei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabei oſtov noi boda tabei sushou podni noi ponozhi tiga morash posvati unasnane kraje podnarje

teb

Branja, inu evangeliumi (1777):	Joshefa Shenena Divize Matere MARIE. Branje is 1. Moyſeſovih Bukuv: teb ſtvary na 49. Poſtavi. J Joshef je en Syn , katiri
Abecedika ali Plateltof (1789):	lubesne uredna dobruta, inu lepota. Lubem tudi ſvojega blishnega savle teb lube moj Buh !

tebe

Sacrum promptuarium (1695):	miſli tebe taku dolgu martrat, dokler bosh vuzerknil, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal; Kadar je letu oſsel
Ta male katechismus (1768):	teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena vojska. Tebe spoſna ta sveta Zirkuv po usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa luzh proſila, de bi te ràsſvętil! Ali vſe letó tebe ne pregane, ti ga enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh neſręzhna
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſi ga poſlal. Osnanil ſim jim tvoje imé, ino ſposnajo tebe ino mene. “
Divica Orleanska (1848):	moja! Drago mi življenje! Obúpa me oteti prišla si! Še tebe imam, tebi se približam, Ti moja si – . Sorelka. Moj dragi
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	reče Bogu, ino tabor si moj! Moj Bog si, v tebe zaupam. Perute me pokrivajo Tvoje, Ves sim pod perjem Tvojim
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	vse svoje serce. Le pri Tebi hočem veselje imeti, le Tebe ljubiti, le Tebe posnemati. Pridi, o Jezus! in skleni Se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	revna, po njegovi volji se mi je ravnati. Rada od tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi je revica
Gozdovnik (1898):	hudih časih. « »Le zdi se ti? Vidiš, jedinščina današnjih časov tebe le na pol zadeva; veš zakaj? zato ki zmeraj spiš

tebei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potreben? Ta druje Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo praſtava
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues tebei ozham jas Gospued Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ inu moje

tebi

tabe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Na te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on bo tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha

tabei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shava inu usemi ti to Krono katero je tabei te Gospued shie odvekoma napravov v o S. Korona skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uboshjei gnadi: tu je bras smertaviga grieha: tedei bo Bueg tabei nav to srezho zve priti inu bras usa strahu: al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dei podta prave veshe boda te Duh pershou noi boda tabei use klor povedou karkoli bodash ti otou vedeti pa ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozhi daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srezhi pomagano? Amen. Ofruvanje. Molitva. O Gospued nabeshzhi ozha: jas tabei ofram gorei v' jemeni tvojega lubega sina Jesusa Kriſtusa to
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh poshebrov: bo pershou an puebezh boda tabei pernesou teſti shez: inu je boda pradte povoshounamiso ti pa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	niomi jeme? pa ti doro samerkei niegovo jeme? kier bo tabei povedov: potam rezi?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an shiu zhvovak nema satu vedeti osuna eniga kateri bo tabei ob guishnomi zhasi jeſti dav! ti morash te ure glieh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi ti

teb'

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam shival' shivijo , De
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	dozdeva! — In pa vboga Mina! Nedolžna duša! kak nek se teb' godi? Kaj je, de si se v beg podala? kaj

tebei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze nuzati: k' drujomi tebei bom vezhiv: kai ti imash is teſtemi dnarmi storiti katere
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velzhe gnade katero je tabei tvoi shenem dav: kier je tebei rekou ti si venha is brana moiſtrova tah shazov inu

tebi

Biblia (1584):	ſvariti, inu je djal: GOSPVD, Shonaj ſam ſebe, letu ſe tebi neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl
Sacrum promptuarium (1695):	zhe hitru meni nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega ſasluſhenja prov mozhnu gorijemalla. 2. Moj Syn! gnade boſhje tebi nekol namanka, temuzh le ti gnadi boſhji. Povej meni le
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de se nabosh mojem beſſedam nasprutn stavel; ſakaj lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti srezhn bil v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' Şodomih bilę tę zhudesha godile, katęre ſo ſe v' tebi sgodile, taku bi bile ſhe do danàs oſtale. 24. Şizer
Blagomir puščavnik (1853):	tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo hvala za to! ” Ko se
Oče naš (1854):	Tvoje ime posvečujejo, in je Tvojemu ubogemu služabniku prepušeno, kaj Tebi v čast in v zveličanje Tvojih otrok storiti. “
Roza Jelodvorska (1855):	deset breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi podarili žlahna gospa; zelo dobrotljivi so tebi. « »Zato mislim,« reče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je preded tvoj nekdaj prideloval za svoje potrebe, zadosti tudi tebi dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s

teboj

taboi

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vezhno hvalo dati, No naſhe reve sposnati Klezhimo mi pred taboi Lubi ozhe! ti ſe vſmili Zhes naſs per vſi hudi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Sazhetku svete Maſhe. Visha, kokar per pervi Peiſmi. 1. Pred taboi mi Klezhimo O ti Bog Sabaot!
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tist'ga terdnu dershati O Bog! pomozh nam dei, No s'taboi stanuvati v'Nebeſih vekumei. Devetnaista Peiſem. Ena druga h'Evangeliu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tvoi Kriſh na Ramo diati, No sa taboi hodit'. Dei ponishnu shiveti, Smaſni biti vſelei, No vſem dobru
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vekumei. Shtir inu trydeſeta Peiſem. Po shegnu. 1. Tukei pred taboi klezhimo, Lubi JESUS shegnei naſs ! Od tvoje gnade shivimo, Tu

taboj

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Sméhki kdajne nežnosti. O de bil bi, dete mílo, S táboj on na vekomaj ! Varno bi svoj pót hodílo, Vedno bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad táboj čuje. On te ljubi, on neguje Mladost bítja tvojiga! Al
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	V Tebe verujem! V Tebe upam! Tebe ljubim in s Taboj hočem sklenjen ostati. — Zdej hočem iti in živeti, kot naj
Viljem Tell (1862):	Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred. (Molčé ji Staufaher v roko seže. )
Valenštajn (1866):	Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot leži pred taboj, Vrangljina Od sebe pošlji. Pusti upe stare, Proteklemu živen'ju daj
Valenštajn (1866):	manoj se napotiš? Maks (še ne pogleda ga). Jaz za taboj? Tvoj pot je kriv, tak moj ne more biti. (Oktavij

tebo

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	naše molitve in dela vselej s Tebó začno, in s Tebó začete, v Tebi končajo.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	pomočjo; de se vse naše molitve in dela vselej s Tebó začno, in s Tebó začete, v Tebi končajo.

teboj

Genovefa (1841):	tudi kdaj minulo, in zhaſ bo pretékel, de bom s tebój rêzhi môgla: „Dokonzhano je! ” Po taki molitvi ſo ſe ji
Genovefa (1841):	Bog te oblagri, moj ſin, in Jesuſ Kriſtuſ bodi s tebój, in njegov Duh naj te vodi in vlada, de boſh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tertje. Pomladni hlad , poletni znoj Po versti hodi naj s teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	dosežejo. Po Gospodu našim Jezusu Kristusu, Sinu Tvojim, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti svetiga Duha, Bog vekomaj. Amen
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nekem prijatelji. ” „Ali že dolgo mož tako gerdo ravná s teboj? ” praša jo Oroncij, ker mu je bil enkrat stric pripovedoval
Mlinar in njegova hči (1867):	da bi malo sem prišla, ker bi rad sam s teboj govoril, ako tvoj oče dovolé. Micka. Kaj z menoj bi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	solz, "tako ne more več obstati. Namenila sem se s teboj govoriti o tvojem obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi
Revček Andrejček (1891):	peči in se greje. } Jeklen (Janezu). Kaj pa je s teboj? Janez (ki se je dosedaj pri peči grel, stopi naprej
Lohengrin (1898):	Ker jaz legáti nisem htel. Zató boril se bom s teboj, In zmagal bom, to up je moj! Lohengrin. Zdaj, kralj

t'
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): beseda: „Na vsak prostor posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh mogl tu, al unu dakonzhati, tu pak
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi pridna, ſi moja —
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tvoj krish objęti, inu od njega ne popręj odſtopiti, dokler ti naſhe proſhnje, naſhe sdihvanje, naſhe vpitje ne vſhliſhhiſh. Amen,
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na kanzelni, ne ſpovednik per ſpovedi imenuvati, sa katęriga ſam ti, o hudobnik, vęjſh, inu ſe zhudiſh, de te je semla
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Glej, sdaj ſi sdrav! Ne delaj vezh greha, de ſe ti ſhe kaj hujſhiga ne sgodí. “ — Ta bolnik ſi je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nazaj, me kmalo več ni. 3) Znano žito beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tém rasne ſorte shganja ne dajo lepó farbati. De ſe ti bo tedaj gori imenovani zuker po volji tudi v nar
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah iz kemijskih pervin nove
Divica Orleanska (1848):	za sebe? Daj! Proč verziva nepotrebni lišp Življenja tega! Nej ti žlahten bom Odrêčenja izgled in poterpljenja!

t i(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nizh bres potrébe ne terpé. Vézhna zha ſt naj bó T i, vezhna hvala, Ozhe , Ti ſi nam shivljenje dál ; Duſha

vaju

vaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ki poſtelo prezej sraven mene napravit , de bi vaj per rokah imęl; pak ſim to rezh sdej drugazhi prevdaril

vaji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe nihzhe ni jésdil. Odveshita, ino perpeljita mi ga. Zhe vaji vpraſhajo, zhimú de ga odvesujeta, le rezita jim: Goſpodu ga
Stric Tomaž (1853):	v veliko zadergah ste, in bati se je, da bi vaji skušnjavec ne premagal. Zatorej bi bilo zares bolji, da bi
Oče naš (1854):	molila, da se bodeta srečno vernila. Jezus in Maria naj vaji spremljata! “ „Amen! “ je rekel Ménart, svojo kosmato kapo na glavo
Viljem Tell (1862):	tud misli le Na vaji, mila moja otročiča! Da more vaji maščevavnej roki, Nedolžnost vajno ljubljeno oteti, K moritvi zdajci hoče
Viljem Tell (1862):	vzeti če sovražniku Življenje. — In sedaj tud misli le Na vaji, mila moja otročiča! Da more vaji maščevavnej roki, Nedolžnost vajno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kterega hočeta sedaj zatajiti pred ljudmi, ko bo tudi On vaji zatajal pred svojimi angelji v nebesih. Jutri že bi lehko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	draga gospoda! ” pozdravi ju stari grobar. „Ne vem, ali bi vaji smel povabiti na kosilce, pa če hočeta zajeti, jako bo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prositi vaji vajine priprošnje , ne pa pred vama stati, da vaji opominjam ali celó grajam. Ali je mar res, kar sem
Deborah (1883):	Nu, Jakec, dobre oči imaš. Zdaj pride kmalu vrsta na vaji, ni res, dekle? Rozka (se sramuje). Pojte, pojte! Tržinar. Nu

vaju

Genovefa (1841):	bila midva tudi ſvôje shivljênje dati iméla, vaju réſhit in vaju k vaſ him dobrim ſtarſhem na dom peljati. ” Moshá ſta
Genovefa (1841):	bila vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá
Genovefa (1841):	in de bi bila midva tudi ſvôje shivljênje dati iméla, vaju réſhit in vaju k vaſ him dobrim ſtarſhem na dom
Blagomir puščavnik (1853):	voljo; tudi v ptujšini se dobre duše najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji
Valenštajn (1866):	Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju Motiti; dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se
Mlinar in njegova hči (1867):	vrata. ) Pivek. Svobodno! Drugi nastop. Janko (pride). Poprejšnji. Janko. Bog vaju sprimi! Pivek. Janko!
Ferdinand (1884):	da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom
Gozdovnik (1898):	le zato priključil, da bi se raznosil nad Indijani. Prosim vaju, prizanašajta mu, kakor bi bil moj prijatelj ali pa jaz
Lohengrin (1898):	práv in strog Brez váranja in brez okán! Pravično sodi vaju Bog, Verujta va-nj, ne v svojo bran! Lohengrin in Miroslav

vam

Sacrum promptuarium (1695):	es, & benè tibi erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi ta modri
Sacrum promptuarium (1695):	Jetnikom, kar prezej ſupet bele trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy niſte pleſsali: my ſmo klagovali, inu vy
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kakor riba, ino mislim de še zanaprej bom; za to vam hvalo vem. ” „Naj bi bili moj oče storili, kakor vi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zdrava in lepša, vas bo delj terpela in viden dobiček vam donašala, premoženje bo rastlo, otroci, družina in najemniki bodo rajši
Deborah (1883):	sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene ni; Nebeški angelj spečemu je varuh. Na desno
Oče naš (1885):	Barba“; je začel zopet, ,,bogati mož gotovo dobro misli; to vam prisežem k Bogu. Bogati mož ima denarjev na kupe, pa
Izidor, pobožni kmet (1887):	bo polagoma svojo tego in grenkost. Prepričali se bodete, da Vam bo vse Vaše delo in trpljenje k izveličanju pomagalo. Zato
Gozdovnik (1898):	ter ob enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij mu preseka

vas

Stric Tomaž (1853):	spet ljudomila gospa. „Jaz pa o tem drugače sodim. Zagotovim vas in vse, meni je ta reč znana, ker sim med
Stric Tomaž (1853):	treba nič bati. V sužnje kraje pa ne pojdem, to vas zagotovim, če se imam biti na življenje in smert. “ „Oh

vama

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju dva perſtana is
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe je po zeli prijasni dolinzi prav lepo vidilo. „Hozhem vama sdaj neko prigodbo od ptizhjiga gnésdiza povédati, ſo djali, ter
Genovefa (1841):	ſe je po mêni, bres de bi bil védel, nad vama goſpodova beſéda isſhla: „Kdor je uſmiljen bo tudi uſmiljenje doſégel
Genovefa (1841):	ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa Bogam naj pred sahvaliti, de s ſvôjim
Oče naš (1854):	pozdravil: „Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna, prikratiti. Čas je bil
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zaslužiti. “ „Naj pa bo,“ reče kmet, „zavoljo vajine bratovske ljubezni vama rad 20 goldinarjev dam, ako bodeta takó delala, da bom
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se deček boji
Revček Andrejček (1891):	Toliko ti imam povedati. (Poslovita se. ) Jeklen. No, če se vama res tako mudi, pa srečno! (Dá jedno roko Domnu, drugo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pošten Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne

vami

Branja, inu evangeliumi (1777):	aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili, aku ſe kedu nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs
Genovefa (1841):	vezh bi nè môgla shivéti, zhe bi ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in vaſ ne
Zlata Vas (1848):	kaj veljá? ali božji strah in ljubezin do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost
Zlata Vas (1848):	soseskno premoženje pomnoženo ali razdjano? ali zvestoba in vera med vami še kaj veljá? ali božji strah in ljubezin do bližnjiga
Tine in Jerica (1852):	ji Marička reče: Mati, ali ne smem tudi jaz z Vami iti? „Ne” je bil odgovor. Marička je jokala, sicer pa
Blagomir puščavnik (1853):	molitev uslišal. Čutim, da ne bom čez eno uro med vami. Predenj bo solnce za gore šlo, bom v Gospodu zaspal
Blagomir puščavnik (1853):	Rad zdaj umerjem, ker je zveza miru in sprave med vami storjena. Zdaj mi bo sladka, s veseljem jo cem kakor
Valenštajn (1866):	k vojvodi, dopušča dostojenstvo Mi to i služba. Jaz pred vami pojdem, Nož v tilnik naglo stražniku zabodem, Ter tako pot
Gozdovnik (1898):	nimam nič več opraviti! « »Imamo pa tolikoveč mi z vami. Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete

vamij
Sacrum promptuarium (1695): kakor Livia, Mosh kakor Socrates, nebo nihdar krega v' mej vamij. Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski

vas

Biblia (1584):	pred Rotaushe, inu vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo pred Firſhte inu Krajle vodili, sa mojo volo, h'
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	moj Ljubi! se to vidi nikoljko. Bog vari kužne bolezni, vas bi gotovo pobrala. Ob času kolere jih je tri dele
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poduk za vse kantonske komisarje in uradnike sim sicer od Vas v 18. listu zdrezal; ali kaj pomaga, kér ga bo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	le vùn! — Počakajte malo! Kdo se je do zdej za vas potegoval, če vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam
Zlata Vas (1848):	vas. Poglejte svoje zapušene otroke; oni so moje priče zoper vas. Za svoje krave, svinje, in kozé imate več skerbí, kakor
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas odkupim, in dam za vas, kolikor poželé. «
Blagomir puščavnik (1853):	pazite, da vas kdo iz grada ne zaleže. To bi vas znalo ob glavo pripraviti. ” Milko se silno ustraši in se
Blagomir puščavnik (1853):	Te vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico
Izidor, pobožni kmet (1887):	spolnovali, se Vam bodo kmalo oči odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo

vaſ

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	umreti, kakor pa greſhiti,“ ino teh miſel ſe dershite, kedar vaſ bo kdo v' greh napeljevàl. 50. Bog ſpet pomaga. Tega
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	„Glej! jàs umerjem, pa Bog bo per vaſ, ino vaſ bo ſpet perpeljal v' deshelo vaſhih ozhetov. ˛She en dél
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	la rekozh: „Ne bojte ſe! Goſpod Bog ſe bo sa vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' mé saupajte, tudi ví ga boſte. “ „Shaloſtno, ko od vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe boſte ino tarnali, ſvet
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval, ino vaſ v' deshelo perpeljal, ktero je naſhim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odprì! “ Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla
Genovefa (1841):	s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in vaſ ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen do mene sahvalila! Zhe
Genovefa (1841):	zhe bi ſhe enkrat s vami ne govorila, ſe pri vaſ ne poſlovila in vaſ ne ſhe enkrat sa vaſho ljubésen

vaſs

Sacrum promptuarium (1695):	vaſhe ſtarishi, inu raunu letu ſturiti vaſs tudi vuzhy S. Bernadus rekozh: Attendite filij, quid fecerit magni
Sacrum promptuarium (1695):	teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore ejus ſed
Sacrum promptuarium (1695):	godilu vſimete leta fazonetel. &c. Inu menem de raunu letu vaſs vuzhy tudi S. Paulus rekozh: Quæ autem verè vidua eſt
Sacrum promptuarium (1695):	inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni
Sacrum promptuarium (1695):	nimate, inu vezhkrat ſtradat morite, sakaj vſhe ſodba je zhes vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſtojete, inu v' nebu gledate ? leta JEsus, katiri je od vaſs v' nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	11. On pak je djal k' njim: Kdó bò is vaſs ta zhlovèk, katęri bó imel eno ovzó, inu aku bi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bó vaſh myr k' vam nasaj vèrnil. 14. Inu katęri vaſs ne bó gori vsęl, tudi ne vaſhe beſsęde poſluſhal: pojdite
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhiga dobrotliviga Jęsuſa. Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	le sa me! — Al vunder , jeſt vas shenę ne saſtopim. Vę imate vſe ſorte obrase; veſsęle , inu shaloſtne , ſlahke inu kiſle
Genovefa (1841):	tudi tako neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in
Genovefa (1841):	ji je bilo polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je
Genovefa (1841):	nak', ne samérite mi! vé néme (mutaſte) osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka réve dalje gledati in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preprizhane, de ni zupernija, de kar drugi snajo, ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe
Blagomir puščavnik (1853):	lep kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in posebno ve predrage matere ! ne pozabite nikdar, da je vaša presveta dolžnost
Blagomir puščavnik (1853):	dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake prederó
Blagomir puščavnik (1853):	kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže in priliva — in ve bi nemarne bile pri izkojenji (izreji) svojih otrok , ki so
Pripovedke za mladino (1887):	zakličejo: „Kva, kva !” „Kaj ?” zavpije kmet ves raskačen, če veste ve bolje, pa same štejte," ter vrže ves denar v vodo

Branja, inu evangeliumi (1777):	vam povem, eno novo sapovd jeſt vam dam, de ſe vi med ſabo lubete, koker ſim jeſt vaſs lubuv, de vi
Divica Orleanska (1848):	Prejšni. Remon. Tù bajte so. Zavetje najdeva O strašnimu viharju. Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém
Divica Orleanska (1848):	če prevzetnosti prederzne V naročje greši, ki ga je spočelo. Vi z mojim sinam se vojskujete, In nimate ne uzroka ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če nam Vodnik to reč razlaga? bo
Viljem Tell (1862):	Staufaher. Počákajte, da pride moja žena. Vi ste mi v Švicu gost, jaz vam v Lucernu. Fajfar
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kar pravite, ne bila gerda laž, káko ljubezen ste pač vi do nje čutiti zamogli? Gotovo ne drugačne, kakor volk do
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	zakliče mlinar in neka misel se mu zasveti v glavi, "vi imate pa morda le prav in ta, ki ga iščemo
Gozdovnik (1898):	se samo gane, izgubljen je! « zadoni mu glas. »Kaj hočete vi? « vpraša Diaz, ki se je prvi opogumil, ali bolje, ki
Gozdovnik (1898):	ktere vam niti trohica ne pripada. « »S kakošno pravico tirjate vi to? « »Mi imamo z Estovanom de Arečizo vršiti savansko sodbo

vij

Sacrum promptuarium (1695):	namrezh: Viri diligite uxores veſtras, ſicut Chriſtus dilexit Eccleſiam. Zhe vij Moshje bote pamet nuzali kakor Socrates, de s' sheno nebote
Sacrum promptuarium (1695):	in habitu Sancto, non criminatrices, non multo vino ſervientes. Nimate vij shtare shene menit, de vam je perpuszhenu veliku pijti, dokler
Sacrum promptuarium (1695):	to kunshtio je bil sheno na pravi pot perpravil. Taku vij moshje imate s' pametio andlat, kadar vidite de shena kaj
Sacrum promptuarium (1695):	Satoraj kadar vidite, de hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de
Sacrum promptuarium (1695):	ſurdi fiant: ſicut & uxores vitio Zelotypiæ, ſi cæcæ efficiantur: Satoraj vij
Sacrum promptuarium (1695):	multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes
Sacrum promptuarium (1695):	shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk S. Paula, aku
Sacrum promptuarium (1695):	nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite
Sacrum promptuarium (1695):	vaſs ſturjena od tiga Modriga. Operarius ebrioſus non locupletabitur. Oſtanite vij per vaſhimu antverhu, fliſſnu dellajte, beſſedo dershite, na dusho, inu

Biblia (1584):	Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy némate mejniti, de ſim jeſt priſhàl myr poſhilati na Semlo
Biblia (1584):	vſtajali supàr ſvoje Stariſhe, inu nym k'ſmerti pomagali. Inu vy bodete od vſéh ſovrasheni, sa mojga Imena volo: Kàteri pak
Biblia (1584):	povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu tu viditi, kar vy vidite, inu ga néſo vidili: inu ſliſhati, kar vy ſliſhite
Sacrum promptuarium (1695):	de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe ſtarishi bugat. Ex
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Kar vam v' tàmmi govorím, pravite na ſvìtlobi: inu kar vy na vuhú ſliſhite, osnanujte vèrh hiſh. 28. Inu ne bójte
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tam bó jók, inu ſhkripanje tih ſób. 51. Ali ſte vy saſtopili vſe letó? Ony rekó: Ja. 52. On je djal
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi, kar vy vidite, inu niſo vidili; inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup dęnem, inu porozhym
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Leſèm tèdaj k' nogam njęgoviga ſvętiga krisha, vaſs povabim, o vy vaſhiga isvelizhanja shęjne duſhe! tukaj is potóka tę ſvęte kryví

vidva

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Moseſa ino Arona, ino jima rezhe: „Pojdite, in odtegníte vſi, vi dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite
Robinson mlajši (1849):	na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zložita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna glava
Spisi Krištofa Šmida (1883):	mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka pa

vi dva(združena oblika)

Tine in Jerica (1852):	drugači. Mi nikakor ne moremo vsiga ubraniti. — Tako sta bila vi dva že pred s hvaležnostjo, kakor z ljubeznijo zvezana. To
Lohengrin (1898):	rôko plača naj, A suženj plačal bo z glavó! Glasnik. Vi dvá, ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj

▶ Tiberij samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Tiberij
- Tiberius
  Sacrum promptuarium (1695): Angelam v' Nebeſsa sletela poshlushat do vekoma to Nebeſko Musiko. Tiberius Ceſsar vſe ſvoje shaze je bil petlerjom dal, de mu

▶ ti biti zaimek + glagol, pomožni(večbesedno geslo) ↘ IMP

ti si

tisi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nasriedo te vode pershou jese sazhudov noi je diau. Jesusv tisi anu taku mihno dieteze te pa taku tashku nasam: kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv Bveg tisi sîyarov nebv noi samlo inv mverje? noi vse stvari karse

▶ tič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tič
Blagomir puščavnik (1853): pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že
tiče
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): tem spodbujen svoje drevesa gosenc trebiti. — Kako potrebno je tudi tiče, ki merčese in gosence pokončujejo, zlasti pa senice in žovne

tičev

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so nevarne pota delali za obilno množino močvirnih in povodnih tičev, klju-
Mineralogija in geognozija (1871):	velike, kuščarjem podobne živali, ki jih sedaj ni več najti. Tičev ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih
Mineralogija in geognozija (1871):	korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in sesalk še ni, samo čeljusti nekega še ne

tiči
- tizhi
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): imęli, Nizh ne bodo , de vedó! O moshję ! ſte pravi tizhi, Al vaſs vunder mę deklizhi , Kader ozhmo, vjamemó. Matizhek poje

▶ tičati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tičal

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se zapazi černkast gnoj. Luknjo, v kteri je ta žebelj tičal, je treba izrezati, da se do gnoja pride. Potem se
Čas je zlato (1864):	sim bil, in morebiti bi bil že kje v luknji tičal! Vender je pa tako bolje! Čas dobro obračati, se pridno
Gozdovnik (1898):	na glavi in zlato opasanim lornjonom na nosu. Drugi je tičal v obleki od ustrojene jelenovine ter je ves izgledal kakor
Gozdovnik (1898):	enakovredna le Tiburcijeva, Mešaniku uzeta. V volnenem pisanem pasu je tičal lovski nož z močno dvorezno klino. Njegova gorostasna postavnost mu

tičala
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je tičala pšica. Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda za mejo nek

tičali

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zakovan: vzemi kleše in stiskaj rob kopita, kjer so žeblji tičali. Kedar konj z nogo zmikne, si na zakovanem mestu. Tukaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	po skrivnem potu hodil osrečavat one, ki zaradi vere so tičali po ječah in čakali sodbe ter se pripravljali na smrt

tičati
- tizhati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako
tiče
- tizhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kratkih zévk raka dobijo, ktere vzhaſi zel dan med sobmi tizhé. Zhe ſe pomiſli, kako ſtraſhna bolesin rak je, bi mogli

tiči

teči
Kmetijske in rokodelske novice (1845): bo delo po dvoje povračeválo. Le v pomanjkanju praviga orodja tečí v zrak, de se ljudje višjiga posevka in pridelovanja turšice
tezhy
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Ali ne vidiſh, de leta zhlovek vſe ſkusi per vinu tèzhy, de je en kvartapęrz, inu taku nagle jęse, de bi

tiči

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k domačim zakladom zalagajo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam ali sosédu v pêti tičí; od tega bi zamogli povédati. Ali na Dunaji se ne
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje da tičí krivda — da bi le naši vinorejci roko na persi položili
Tiun - Lin (1891):	primorskega mesta. Tik prodajalnice, v kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji

tizhi
Kratkozhasne uganke (1788): En naperſtnek, ali fingrat. Kajſen antverh narbel grę; kaiſen narbel tizhi? Shushtarske narbel grę: ſheblarske tizhy. Kaj je ſen reſlozhk med
tiſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zévka pa tudi bres téga ; kér zél dan na shnablju tiſhi, tako sló ſhkódje, Savolj tega imá toliko naſhih kmetov raka

tičijo

tezho

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	so blisik per svojah shishah inu vender skues nasrezhe unotah tezho: tazham pomagei venka is nora priti: inu savierne Dushe dai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi se pomujejo podorah dielah: inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te

tičijo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mazilo. Pri suhih garjeh se mora dlaka, pod ktero garje tičijo, ostriči, potem se mora mazilo v garje tri dni zaporedoma
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	narvečkrat na herbtu, na obeh straneh herbtanca najdejo. V ogercih tičijo zaplivki, ki so zrastli iz jajčkov, ktere so muhe v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kožo, in toliko večje so tudi bule, v kterih zaplivki tičijo. Ako ima živina mnogo takih bul, začne hirati, slabo raste

tizhijo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v

▶ tigromorec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

morilec tigrov; kontekst

tigromorec
- tigromorca
  Gozdovnik (1898): sta izginola za piramido Baraha pa Oročej, ko sta ugledala tigromorca pa Fabija ter se domislila, kako sta mu stregla po

▶ tigromorilec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

morilec tigrov; kontekst

tigromorilec
- tigromorec
  Gozdovnik (1898): je stala visoka postava, širokoplečata, orjaškojunaška, držeča puško na strel. »Tigromorec! « reče prestrašeni Baraha. »Kaj dela tu? Opazoval nas je, vzel

▶ tih pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tih
Mlinar in njegova hči (1867): ko bi nič več ne delal, ko bi tu ležal tih, sè sklenenimi rokami, ktere bi se več ne gibale, de

tiha

Genovefa (1841):	od njéne sgodbe védila. Grôfova tiha shaloſt ſe je sdaj v ſolsé omezhila. Vſe to, slaſti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali če konja v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2 ali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	noge kviško, kakor de bi po vodi gazili. Sapa je tiha, serce in žile pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od
Viljem Tell (1862):	dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi
Deborah (1883):	je videti. Po kratkem odmoru nastopi Deborah. ) Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na

tihe
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe stekline. Steklina se pri človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna

tihega

tihiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hiſhizi ino v' ſenzi pod ſvojo lipo prebivali, ino vezh tihiga, nedolshniga veſelja she na semlji vshili, kakor kdor deshelo na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	terpí 2 ali 3 dni, predenj konja umorí ali pa tihiga norca storí. Malo konj se ozdravi v ti bolezni, če

tihem

Sveta grofinja Genofefa (1857):	ne drugazh sgoditi. Tudi je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje bolj perkril.
Sveti večer (1866):	daj mi v moji rojstni hiši umreti. ” Katra je na tihem jokala; Liza se je tresla, kakor jagnje, ktero v mesnico
Zeleni listi (1896):	je postal še bolj jezen. Dà, razsrdil se je na tihem takó, da se je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga

tihim

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od tiga ſvejta odtegnili, inu ſo ſe na enim poſębnim, tihim kraji vkupej sbrali, kęr ſo ſe s' velikim ajfram, s'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z novim jezeram v popred lepi dolini žalil, de pri tihim bistrim vremenu po njim veslaje vidi se na njegovim dnu
Zlata Vas (1850):	gori in doli po hiši hodi. On je namreč na tihim upanje imel, de bo enkrat Lizika njegova žena. Potem plah
Roza Jelodvorska (1855):	žena bota gotovo za té skerbela. Pri njima zamoreš na tihim živeti, dokler te kaki vitez k sebi ne vzame, ki

tihemu

tihimu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	temu kteri jih poboljšati zamore. — Primeril te bom pridnimu in tihimu delavcu v svojim poklicu, kteri le na se in na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ki ste per volj'. Tam od Kitaja Proti večer' H tihimu morji Kraje premer' ; Svet je okrogel Krog se v vertí

tihi

tihej
Ferdinand (1884): ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po tihej okolici.

tihi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo mogel odvseti. “ Sdaj Jesuſ v' ſredi ſvojih apoſteljnov per tihi nozhi ob potóku Zedronu, le nekoliko ſtopinj od oljſke gore
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ti bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo v eni meri v krogu okoli in
Blagomir puščavnik (1853):	krat potoči svoje solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so človeku prirojene, — tudi jaz
Blagomir puščavnik (1853):	in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta
Blagomir puščavnik (1853):	nikoli slišati, da bi eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje med seboj, in kdor se k
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Tukaj sklene ptujec svojo pripovedko, — mi pa smo bili vsi tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec

tihih

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	višega odločila? Menda jo neka skerb budí in drami iz tihih misli, ker vedno pogleduje naduri in posluša, če kdo pride
Fizika (1869):	zdaj še mnogo vojská, pa vender vidimo, da so v tihih samostanih in v zidovju mogočnih mest znanost in , trgovina in

tihim

Robinson mlajši (1849):	zvesto pomagala, dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila
Zlatorog (1886):	gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi

tiho

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Mina ga z opertim očmi žalostno gleda. Vse je bilo tiho. Moja hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim
Robinson mlajši (1849):	počutila, da sta iz te nagle struge izbegla, ino na tiho morje stigla — prišla. Petek je od veselja plakal, ino gor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar je tiho vreme; če pak je treba, to delo tudi ponoví. — Letos
Stric Tomaž (1853):	mečah nabil, se je Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa
Blagomir puščavnik (1853):	V tvojem varstvu bova gotovo konec neznanega potovanja dosegla. In tiho, Tebi dopadljivo življenje naj ti bo hvala za to! ” Ko
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	ljubši postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno in tiho dete.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je ležalo pred njimi, obdajala so je zelena pobočja — vse tiho in mirno. — Še nekaj korakov in pregledati so morali vso

▶ tiho prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiho

Divica Orleanska (1848):	Je polovica padla v možu tim! (Vitez pride, govori nekaj tiho z Bastardam, ta se vstraši. ) Dünoa. Še tega manjka! Karol
Zlata Vas (1848):	Vsih dva in trideset je odrinilo tiho domú. Na poti ni nihče z drugim ne besedice čerhnil
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	potresu je vsa gora. Zmiram glasnejši je pela trobenta. Vse tiho je zdaj, ino Bog govori. Dobro se sliši glas iz
Stric Tomaž (1853):	od mene ločiti, prodajte naju skupej, kakor so nama obljubili. “ „Tiho bodi, žena! “ jo nekdo posvari, „boš že na versti, počakaj
Blagomir puščavnik (1853):	ne vedo celo nič kaj da to pomeni. Osupnjeni so. Tiho med sebo eden druzega poprašujejo, kako je taj imenitni gost
Oče naš (1854):	v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti mi, o Gospod,“ je tiho prosil in se je prizadeval, s silo svojo bridkost vpojiti
Zlatorog (1886):	se vrne. Napolnjen vrč z dišéčim brinovcem Prinêse k ognju, tiho se smejóč. Razdávčen starec ni, da baš dejal bi, Samó
Tiun - Lin (1891):	pred mano stoji kitajsko opravljen mož. »Le brž! « dé mi tiho, »le brž naprej! « Prime me za rokó in urno sva
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in enaki odgovor onstran strmine. „Kaj je bilo to? “ vpraša tiho O'Niel. — „Dve sovi, ki se vabita“, odgovori Mak Merzon. „Ali

tihu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe. ) Ti vſe prov narediſh, Jęrza; ti ſi pridna, ſi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Sdej — sdej k'malu ? — — Al more Nęshka tudi sraven biti? Nęshka. (tihu k' Matizheku. ) Le pojdi, le pojdi ; to drugu ti bom

▶ tihoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiho, natiho; [sskj]

tihoma

tihama
Branja, inu evangeliumi (1777): masila : ali ſhpezarije. Inu ob ti Sabboti ſo one na tihama ble po sapovdi. Na druge dan pak, katiri sa dnem

tihoma

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino nekobart po jizbi prestopi. Nikoljko potem potolažen pred Mino tihoma stopi ino jo milo gleda. Na to pa jo rahlo
Gozdovnik (1898):	smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na tihoma sklenil. Kaj da bode storil z bonanso, gledé tega sam

▶ tikati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiče

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ni i. t. d. Kar pa s. pismo stariga zakona tiče , mora vsak spoznati, kteri je zraven bil, de je v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se že malokje najdejo. Samo kar drobnico in kar čbele tiče, ne moremo reči, da smo v tem kaj napredvali in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mastnega mleka in si pridobi obilo mesa. Kar pa se tiče molže, so holandske krave še bolje memo angležkih; vimena imajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in domu vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	3. Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in primernega vredjenja v tem
Valenštajn (1866):	dobro sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S
Ultra! (1867):	Ljudmila. Tu ni od puščanja treba. Kar se mene tiče, jaz sem z vašo obleko popolnem zadovoljna. Vilko. Naše društvo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	res, kar blebetate od necega nagnjenja. ” Fulvij odgovori: „Kar se tiče gospodičine Neže, mi je najbolji porok vaš oče, ki me
Občno vzgojeslovje (1887):	da se človek udaja vsem pravnim zakonom. Ako se pravnost tiče zakonov javnega prava, imenuje se zakonitost, — ako pa se odnaša

tizhe

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	k'malu vſe svęjdil, kar njegovo ęrbſhino, inu to perſhono am tizhe, katera je njemu to ęrbſhino sapuſtila. Kadar bo potle damu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le nekoliko pogledal, lahko vidi, de ſo, kar njih sidanje tizhe , dvojne ſorte: ene ſo namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke

utizhe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker v naſhih novizah nikakorſhniga prepéranja, ki jesik ali piſanje utizhe, ne shelimo. Uzhredniſhtvo.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	saſtópi, dobre sa rabo ſkasale. ” „Kar jesik v teh bukvih utizhe, ſim ſe soper ſvojo voljo tam mogel ptujih beſedi poſlushití

vtiče

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena par volov je bila 150 goldinarjev. Kónj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	med vsakdajnim kmetam je razločik, kakor postavimo, kar sveto vero vtiče, med dohtarjem sv. pisma in med kakim najémnikam, ali kakor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje v 47. listu Novíc vtiče , moram na to odgovoriti , de na zboru ni potreba samih
Zlata Vas (1850):	bi bila revšina edini vzrok vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu

vtizhe

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	liſtu osnanili; en malo je poſkozhila. Kar pa shivinſki ſomenj vtizhe, je bil tudi ſlabſheji, kakor o ſ. Pavlu; nar viſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in njih dokasi ſo réſ tako vterjeni, de Kar mene vtizhe, jeſt ta pravopiſ ſadajni dôbi in potrébam Şlavjanov sa nar

tičejo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	svojim oddelku, to je v naukih, ki se hebrejskiga jezika tičejo, ne samo učeniga, ampak, bi rekel, popolnama zurjeniga skazal. Po
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	reči pravili, ki se mojiga in moje cele hiše poštenja tičejo, alj pa zamorete tudi vse skazati? “ Vitez odgovori: „Ker sim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	5. Račun, v katerega zapisujemo vse poslovne dogodke, ki se tičejo jedne in iste osebe ali stvari, imenujemo konto (Conto). Konti

vtičejo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): i. t. d. temuč od vsih rečí, ktere vladarstvo ljudstva vtičejo, namreč: od postav vsakih zadev, — od kupčije po deželi in

tikajo
Divica Orleanska (1848): v kopo djani vsi, Do zlatih zvezd nebeških dvignjeni, Ne tikajo sloveče visokosti, Kjer ona vlada v angelski svitlosti. Lahir. Nej

▶ tikoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tik; [sskj]

tikoma
- tikama
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): ali pošljejo v Ljubljano v imenovano pisarnico, ki se znajde tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna

▶ tikoma predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tikoma
- tikama
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): navadne ledinzhize poſtale, je to krivo, ker ſim koſ semlje tikama tvoje gredize v' zelini puſtila, de bom na njej prejo

▶ tile zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tile

ti-le

Rudninoslovje (1867):	druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena
Rudninoslovje (1867):	razvrščene ploskve, robovi i ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini ali tesularni ¹) liki. (Tessulare Gestalten. ) Kocka (Würfel) i
Aritmetika za učiteljišča (1885):	vsaka oddaja prav takó na desno stran. Najvažnejši skontrovniki so ti-le:

▶ timijan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

timijan
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic, naj se dobre pol ure kuha
timijana
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v vodi namočene in dobro ožete

timijanom

timijanam

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dinstajo) v kozi s putram, čebulo, dišečimi žbicami, materno dišico (timijanam), enim param lorberjevih peres, jesiham, vodo in limonovim olupkam; potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zeleno - kar je vse na rezance (nudelne) zrezano - materno dišico (timijanam), lorberjevim perjem, dišečimi žbicami in koščikam ingberja, deni vanjo eno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ga duši (dinstaj) s korenjem, peteršiljevimi koreninicami, zeleno, materno dišico (timijanam), čebulo, lorberjevim perjem, nekterimi dišečimi žbicami in celim popram, vodo

▶ Timotej samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Timoteja

Timothea

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſveti Paul v' ſvoimu pervimu piſmu c. 6. na ſvoiga Timothea piſou: Qui volunt divites fieri, incidunt in tentationem, & in laqueum
Branja, inu evangeliumi (1777):	Jurija Marternika. Branje is 2. Piſma S. Paula Apoſtel. na Timothea na 2. inu 3. Poſt. Prelubesnivi! ſpovni ſe, de Goſpud

▶ timothäus neuvrščeno, tujejezično ↘ goo300k, IMP

timothäus
- timothaus
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray gras) pa 30

▶ Tine samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Tine

Tine in Jerica (1852):	je zamogla in hotla svojo nadlogo pritožiti. Ta je bil Tine. Milo je tožila, de sta oba po nedolžnim obrekovana. Rada
Tine in Jerica (1852):	Kako sta se Tine in Jerica v nesrečah obnašala? Keršanskima zakonskima ni tolikanj djalo
Tine in Jerica (1852):	je Paljčar z dečkam prišel, reče Tinetu: „Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za pričo (Dečku). No povej
Tine in Jerica (1852):	Paljčar. Še tajil boš? Hočeš, de ti še pričo pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter mu
Tine in Jerica (1852):	zavpije Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam. „Stoj” zavpije Tine, „stoj za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče
Tine in Jerica (1852):	imajo. Vedla je, kako hudo tako očitanje hišno gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil. „Naši posli, pravi, se
Tine in Jerica (1852):	Jerica. Jez ga ne poznam. Tine. Dosti, de je ubožno. Ubogim podeljeno Bogú je posojeno. Sej
Blagomir puščavnik (1853):	se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je že ovâjén. Tine, tako je bilo drevarju ime, ga pa prijazno za roko
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	"Takoj, ko meni Tine to pové, napotim se v dir proti mestu in k

Tineta
Tine in Jerica (1852): in opravljanjem maševala. Po vsih mogočih potah si je perzadevala, Tineta in Jerica celi vasi sovražna storiti. Raznesla je, de se

Tinetom

Tinetam

Tine in Jerica (1852):	dobila od svoje taše nekak zelen klobuček, de je s Tinetam na polje šla. Tine ji je pokazal, kaj bilo simtertje
Tine in Jerica (1852):	toliko, kolikor ji v oči skočiti. Toraj se je s Tinetam zmenila, pa ji tudi on ni vedel precej svetovati.

Tinetu

Tine in Jerica (1852):	in Boga za njegove dari zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so
Tine in Jerica (1852):	deček sam verjel. Ko je Paljčar z dečkam prišel, reče Tinetu: „Tu je priča. ” Tine. Prav! Če eniga dečka hočeš za

▶ tinetov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

tinetova

Tine in Jerica (1852):	svat. Svatovšina je bila v Livadah v Tinetovi hiši obhajana. Tinetova mati si je prizadjala svate tako verlo postreči, kakor se
Tine in Jerica (1852):	moliti. Ko moliš, povzdigni serce, Ne dosti le molet’ roke. Tinetova in Jeričina opaznost. Tine in Jerica sta bila grozno skerbna

tinetovi
Tine in Jerica (1852): Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov

tinetovo

Tine in Jerica (1852):	je vedla, kaj on misli. Ona se je večkrat s Tinetovo materjo pogovarjala, in ni vedla od Ančike nič druziga praviti
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	štrigalica prilezla, katera je iz luknjice na vratih prišla v Tinetovo uhó.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ute. Hitro pošljejo po zdravnika, ki je nekaj vlival v Tinetovo uhó, iz katerega je čez nekaj časa velika štrigalica prilezla

tinjetovo
Blagomir puščavnik (1853): bo dobil svojo službo nazaj. ” — Od tod gre Milko v Tinjetovo bajtico. Jovana in Zalika ga spremite. Viditi kar se je

▶ ti on zaimek + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k

ti jo
- tije
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): tije bo noter usklede vergov, ti pa jedi shniemi mou noi

▶ Tir samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Tira

Tyra

Biblia (1584):	unod vunkaj ſhàl, inu ſe je vganil v'te kraje Tyra inu Sidona. Inu pole, ena Kananejſka shena je priſhla is
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	od ondód vùn ſhàl, ſe je vgànil v' tę kraje Tyra inu Şydóna. 22. Inu pole ena Chananæjſka shena, katęra je

Tiru

Tyri

Biblia (1584):	Ve tebi Betſaida. De bi bila takova ſilna della v'tyri inu v'sidoni ſturjena, kakòr ſo pèr vas ſturjena, ony
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Bethsaida, sakaj aku bi ſe bilę take zhudesha godile v' Tyri, inu v' Sidóni, kakòr ſo ſe pèr vaſs godile, taku

Tyru

Biblia (1584):	inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde lashej na ſodni dan, kakòr vam. Inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	oblazhili, inu v' pepęli ſpokorile. 22. Şizer pak vam povęm, Tyru inu Şidónu bó lóshej na dan tę ſodbe kakòr vam

▶ Tirolec samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Tirolca
- Tiroljca
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in krava, ki ju je cesarica in cesarjevič od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila tega rodu. Čilske krave pa
Tirolce
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): katerem bi jím imeli Avstrijci pomagati, sami opravili. Ako je Tirolce kaj žalostilo, bilo je jedino to, da Andrej Hofer ni

Tirolcev

Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	ne bi smeli videti, kaka grozna bolečina se je polastila Tirolcev, ko so to ugledali.
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809. Verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške

Tirolci
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): je začel Teimer mahati s svojim belim robcem, ko so Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali na Bavarce in Francoze

Tirolec

Tirolc

Najdenček (1860):	mogočnega se mi je skazal. Pridite le in pomagajte mi! ” Tirolc si je storil serce, vrata še bolj odperl in pomolil
Najdenček (1860):	ga je vgriznil. „Oj ti huda žival,” se je kregal Tirolc; „kaj me grizež! Sej hočem dobro tvojemu gospodu in mu

Tirolec

Spisi Krištofa Šmida (1883):	serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z
Spisi Krištofa Šmida (1883):	ganil od njene postelje in je sam jel bolehati. Stari Tirolec je z glavo . majal, in sam pri sebi djal: „Jeseni
Spisi Krištofa Šmida (1883):	na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten Tirolec rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá sé

Tirolic

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Erlavska gospá zdihne, ter se spusti navzdòl po ozki stezì. Tirolic, ki ji je dans perčakovàl, še cvetèč starčik, jima z
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	skorej druziga némamo, kot mleko in maslo, ovsenják in podzémljice“. Tirolic pelje gospó v izbo, ki se je skozi njene okenca

▶ Tirolska samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Tirolska

Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	Mesto je bilo, kakor večer poprej, polno radosti in veselja. Tirolska je bila svobodna, in ko je dva dni pozneje general
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	o tem posvetoval, kaj bi bilo potrebno, da bi se Tirolska popolnoma pomirila in da bi vsi prebivalci položili orožje.
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	počivati in v Inšpruku praznovati, dokler ni bila svobodna cela Tirolska, a on se je s svojimi pogumnimi Pasajerci, prepustivši Bavarce

Tirolske
Spisi Krištofa Šmida (1883): tam ni bilo zánjo. Po dolgotrajnem potovanji dospé na mejo Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten Tirolec rad sprejme

Tirolskem

Tiroljskim

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se da sadje veliko lepši in hitrejši lupiti, je po Tiroljskim povsod znana in pràv obrajtana. Kjer imajo pa pràv veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	okroglimu svedru enaka ^ in ktero vsak nožAr lahko naredi. Na Tiroljskim — kakor 39. list tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti

Tirolski
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): očistil tujega gospodovanja, kakor je to uže bilo v nemški Tirolski.
Tirolsko
- Tiroljsko
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in ostro okó, pričemši z goro Monte canino
- Tirolsko
  Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): bi jih pretepli, obrnol v Meran, da bi tudi laško Tirolsko očistil tujega gospodovanja, kakor je to uže bilo v nemški

▶ tirolski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

tirolska

tir oljske(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v hlevih redé in jih ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda so bile kaj lepe viditi; krepka in manjša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	S vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo kakor tir oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in lepe v razstavi

tirolske

tiroljske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je bilo veliko in lepe v razstavi ; večja je memo tiroljske, in to morebiti zato, ker v Švajci že goveda zlo

tirolske

Kmetijske in rokodelske novice (1845):

poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem zboru pričijoči

tirolskem
Rudninoslovje (1867): na Harzu, na otoku Izland, pri Klosterneuburgu blizu Dunaja, v tirolskem Häringu itd. Lepi apnenčevi kristali se dobivajo v Plajbergu, v

tirolski

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v krajih, kjer še do zdaj ni bilo nobeniga misijonarja. Tirolski katolški listi (Kath. Blätter aus Tyrol) ki to povedó, napak
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zreži, preden se še pohlade, ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga masla dobro vmeti, pa lupino pol
Spisi Krištofa Šmida (1883):	peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal je po stari tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom

tirolskih

tiroljskih

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ktero vsak nožAr lahko naredi. Na Tiroljskim — kakor 39. list tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	to napako, da nima toliko smetane kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S vaj carske

▶ Tirolsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Tirolskem
- Tirolskim
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): sledi. ) Urno, kaj je noviga? (Sneženi plazovi) zopet letas na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in živine so že podsuli in

▶ tiskar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiskar

natiskar

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	za eniga konja! Le na Angleškim je mogoče to skupiti. Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	že v petek na svetlo. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	posebna doklada L. Kremžarjevih bukev. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da je to lepa naprava? Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natískar in založnik: Jožef Blaznik.

tiskarje
Rudninoslovje (1867): Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i.

▶ tiskati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiskal

natiſkoval

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	novim létu zhaſopiſ „Sora Dalmatinſka'' imenovan, v ſvojim jesiku dobili. Natiſkoval in na ſvitlo dajal ſe bode v Sadru (Zara) pri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je sazhel „Ljubljanſke novize“ piſati, ktére je J. F. Eger natiſkoval in poredama ſhteri léta, to je od léta 1797 do

tiskalo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi se tiskalo v vsake bukve, ki se pri nas v tem pravopísu

▶ tisoč števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tisoč

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zaperl oči in je odperl pred Božjim obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito
Fizika (1869):	z mnogimi malimi ploskvami, kterih število je 12 do 20 tisoč. Vse žuželke, kakor n. pr. naše hišne muhe , imajo take
Deborah (1883):	Ana. Le ena kletev enega človeka Je bila, blagoslavljalo je tisoč Ljudi te zarad kletve, meniš, da Presliši Bog ljubezen, če
Deborah (1883):	judinja vodnjak otruje, kakor se je bilo zgodilo okoli leta tisoč šeststo? Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in
Oče naš (1885):	so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž. general je sklenil, ob enem času na suhem in
Gozdovnik (1898):	so videli v boju. Eden izmed njih velja več nego tisoč Apačev. Ako pa hočejo rdeči možje milosti prositi, naj oni

tisuč

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je večidel po deželi v trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	po deželi v trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In zavolj eniga
Tine in Jerica (1852):	slovo jemal. Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina in druzih rečí, ki so jih te
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina in druzih rečí, ki so

▶ tisoč samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tisoče

tisuče

Botanika (1875):	odprê zimska tla, da zamore potem izriti iz njih na tisuče drugih cvetlic. Ta red obsega še mnogo drugih jako mičnih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	roci. „Vidiš, iz enega samega zerna se pripravi lahko na tisuče tacih koščekov kruha, kakor ležé pred nama na mizi. Ravno

▶ tisočero prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

tisočero
- tisučero
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in poslednjič gotovo tudi gaznica. Poslednja oskerbljuje celemu mestu svečavo; tisučero svitlih lučic miglja vsaki večer po obširnem mestu in mu

▶ tisoči samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tisoče

tavžente

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pèrst na-nj položil, na kterim, ko je mogoče, bi na tavžente živih stvaric ne živelo in se po svoje ne veselilo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se s prostim duham v nebo! — Kaj vidiš tukaj ? — Na tavžente večih in manjših zvezd ktere z nepreidejočo svitlobo migljaje in

tisoče
Zoologija (1875): imenujemo. Gibljejo se pomočjo majhnih, kožnatih nožic, kojih imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so

▶ tisočina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tisočin

tisočnin

Aritmetika za učiteljišča (1885):	dvajsetice imajo po 500, desetice po 400, petice po 350 tisočnin čistine; izrazi čistino teh novcev z najmanjšimi ulomki. 2. Izračunaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	640 g ter ima 480 g čistega srebra? 4. Koliko tisočnin primesi je v zlitini, v kateri je 11/12 čistega srebra

▶ tisti zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tista

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nič, takó dobra pa nikdar biti ne more, kakor je tista, ki nam jo je gospod Pajk oznanil, ktera ima prav
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žival žlahtne in zlo drage farbe, jih odločvaje, narejali; tudi tista večne hvale vredna mamka, ki je, od božjiga duha navdana
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Odese na Angleško prišlo, ki je boljši kup, kot ravno tista sorta v Terstu, kjer en star 6 gold. veljá; tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dobro derži kakor vsako drugo vino, vendar še ni zginila tista napčna misel, ki meče „Vipavca” med nestanovitne vina. Vinokupcom, kteri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so jih zaplodili na Francozko in Nemško. Iz Damaska je tista sliva, ki se dan današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz
Fizika (1869):	dajo premikati in, drug od drugega odločiti. Iz tega postane tista znana velika gibljivost kapljin, ker vsak njihovih delov zamore slediti
Fizika (1869):	Pare ali sopari se pa nasprotno imenujejo tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem
Botanika (1875):	bolj v njej ostane in se njena prst pomnoži. Le tista tla, ki so vsled svoje kemijske spojbe ali zveze naj
Botanika (1875):	tekóčna, iz česar sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti tista prva trda skorja, ki se je naredila bila za to

tiſta

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kako tudi otrozi, ako ſo dobri, lahko kaj dobriga ſtoré, Tiſta dékliza je pokasala pot, po kteri je ta imenitni goſpod
Genovefa (1841):	vajne revſhine povédati ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko
Genovefa (1841):	je rêkla Boleſlavu, „ſe jima tudi sahvali. Gléj to ſta tiſta moshá, ki ſta te iméla vmoriti — ki ſta pa Bogú
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali ilovnatiga laporja permeſhaſh. Lapornata ali ſoldanaſta semlja. To je tiſta, s ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in

tiſte
Pozhétki gramatike (1811): na druge meſta. Shtevilne imena ino perlogi. Shtevilne imena ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne

tjiſta

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Glash. Tjiſta je vshę ręſs, — Jak. Sakaj tedej ozhejo odlaſhati ? Glash. Nesamerite
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moje imę , inu to je njegovu. Miz. Tok ony ſo tjiſta Goſpa — Shternf. Ja, jeſt ſim, vidiſh Srota , inu ta tvoj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	TREKI NASTOP. Shternfeldovka, sraven tę popręjſhne. Shter. Ta je tedej tjiſta hiſha — enu dèklé, tukej ? — morebiti je ravèn Shupanova Mizka — — koku

tiste

se
Robinson mlajši (1849): klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje, da od sé dobé nikáke pravice ne imajo imeti, se z izmenjevanjem penez

teſte

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash shebrati utork' noi vsriedo inu usbotto tede bosh ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	uniebo hojenje: jas tabe prosim shues poshielenje svetiga Duha: skues teſte vse jas tabe prosim o nabeshzi O-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ishniemi se pogovarjov: je on svoimu ta lubeishemu jogru Johanesu teſte skrivno devo saupou, inu per- po-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	riezh nashov na anam poti dase bosh mad nio zhudov teſte use mon nesi bo se v' dnarie sprabernivo!
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usa grieha noi vse pervoshhoſti k' griehu: noi morash se teſte dni ob kruhi noi vode poſtiti: inu tude is andohtio
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TV JE TAPRAVO HOBERMONAVO Shebranje? Teſte shebranje se mora is velko andohtijo shebrati? inv frihtati rv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kader bosh saduebou sakar si ti prosou: da teſte imash ti popotriebi nuzati: kar naofart: ponishen noi usmilan pruet
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	na an biu Jungfra pergament prieb na shriban? inu pod teſte pueshtabe sveta Krisha: spet te pridijozhe pushtabe: I. S. Z.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mvali poshribati? tvje teſte terplenje katere je nash isvelizhar vtei vgobokei zhihi ven praſtav

tiste

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste dobe le malo vina, pa toljkanj več vode pijem; žganju
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ga je treba prebirati in po navadi k pridu obračati. Tiste zimske hruške in jabelka pa, ktere pozimi do pomládi ali
Stric Tomaž (1853):	kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	posojuje, — drugič pa tudi zato ne, ker se vsak bojí tiste dolge poti, po kteri se, če dolžnik ne plača, dolgovi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki je tudi 3000 frankov vreden. Verh tega pa zamore tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe , ki se je primerila v Napolji, ko se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dan današnji ? Res je sicer, da žito je še zmiraj tiste podobe kakor je nekdaj bilo; tudi klaja ni premenila svoje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Numidije, Sirije in Gerškega. Plini jih je poznal 34 plemen. Tiste prijetno-dišeče hruške, ki se bergamote imenujejo, so prišle še le
Botanika (1875):	začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz kterih je stanica in to, kar je v

tiſte

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ubogimi v' duhu, po duhu, po volji méni Jesuſ pervizh tiſte uboge, kteri s' voljo terpé uboſhtvo, ki jim ga
Genovefa (1841):	vrézhi, v ktéri je Genovefa toliko zhaſa kopernéla. Tudi vſe tiſte, ki ſo bili s Gôlam, je ukasal do praviga zhaſa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte boljſhi, ktere imajo lepſhi, ſhirji in shlahtniſhi perje. Tode tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi bilo veſelje naſhe ˛Slovenze glédati ! Pa nékaj drusiga moram tiſte opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ne salesejo. (Dalje ſledi. ) Od shelésne zeſte kaj. Sa tiſte, kteri ſhe nizh kaj od nje ne vedo, ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s

tiſtih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ljubi moji! ſvét je she poln shelésnih zéſt; praſhajte le tiſtih, ki jih je doſti med vami, ki ſo ſe po
tlſte
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke

tistega

teſta

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mo ani so teſta psa mov nesli je an ronz dnarjov bu, sa 30
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti nanasash samlo noi nebu: ampak, teſta kateri je samlo noi nebu stvarov: noi je diavo kniemu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene noi poshli ti mene to nuezh tiſta tvoiga duha teſta ozham jas imeti prov ana sbasta duha tegniela kateri je

tist'ga

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ſi leta sveti pot Volnu hodu o Gospod! Vishei naſs tist'ga hoditi, No na tistim h'tebi priti. Ednaista Peiſem. Od
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	dati, Nar vezh lubit nega. Kadir Boshji vuk trati, No tist'ga ſaush vuzhy Tist'ga se mormo bati, Ne priti pred ozhy
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	lubit nega. Kadir Boshji vuk trati, No tist'ga ſaush vuzhy Tist'ga se mormo bati, Ne priti pred ozhy.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tist'ga terdnu dershati O Bog! pomozh nam dei, No s'taboi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	4. K'dir pa sa svoje grehe Ni sadosti sturiu, Tist'ga na bo bres pleihe Bog v'Nebeſe pustiu, On more

tistega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Lucernskem naj bolj poprijeli in sicer tako, da celó od tistega kraja je ime „Luzerne‟ dobila, — kmali pa so jo tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ga pa tudi pri nas doma. Oče mi pišejo: „Od tistega vertinca tudi nekaj vém. „Tako se tudi v naših krajih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se zamore
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kraje. Jederca tudi pri nas niso brez strupa in sicer tistega, ki se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh so ob času
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sedanji čas. Da je to gola resnica, se iz tistega malega izgleda lahko razvidi, ki smo ga omenili v lanskih
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Tako se je Pavliha rešil in je šel vesel iz tistega mesta. 36. Povést. Kako se Pavliha pri nekem mlinarju vdinja
Astronomija (1869):	stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu, ki ga mejita povratnika in je za
Mineralogija in geognozija (1871):	je on imenoval vse, kar je zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri do današnjega dné
Spisi Krištofa Šmida (1883):	hiše, Komaj so jo obudili ; ali ostala je bolna od tistega trenutka in hirala je od dné do dné. Ubogi deček

tistiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jo je res popisovati sačel. Naredil je tudi obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni ta njiva nobeniga kupca našla. — Prav se mu
Zlata Vas (1848):	je iz svojiga sveta dobička dobil, tako de je razun tistiga, kar je siromašnici še za obléko, živež in stanovanje dolžan
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga, kar ga deržavno gospodarstvo še na Mažarskim in v ptujih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Iz Podbrezja. A. Praprotnik. Ktere iména mescov so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	krajc. veljá, kar je lahko zapopasti iz tega, da od tistiga časa, kar je železnica iz Celja v Ljubljano izdelana, ne
Blagomir puščavnik (1853):	prijazno za roko prime ter pravi: ”Ali se še spomnite tistiga dogodka v gojzdu, ko ste ubogemu, trudnemu mladenču ranjene noge
Oče naš (1854):	Predsédnik in vojskini zbor. Oblastniki tistiga časa v Švicu so pa pomočkov dosti imeli, ta oklic

tiſtiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od Juda, ne vojvodſtvo od mlajſhev njegovih, dokler ne bo tiſtiga, ki je naménjen biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tako je boshja volja. 27. ˛Smert Janesa kerſtnika. Herod, ſin tiſtiga Heroda, ki je bil dal Betlehemſke otroke pomoriti, je bil
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga ſpomni ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi nam
Genovefa (1841):	pétje ptizhev je vtíhnilo, in ptízhi ſo vezhi dél is tiſtiga kraja prozh sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ker ſo bili nemſhki zepzi le savoljo butiz, to je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe na dervo obéſi , na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Atila Iliriji godilo, ſe is tega poſname, ker je od tiſtiga zhaſa do danaſhniga dné pod iménam: ſhiba boshja, v ſpominu

tistem

Fizika (1869):	od elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna znamenja na tistem oddaljenem kraji, kjer je on postavljen. Hitrost električnega toka je
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Boga, kar je bilo prav primerno za otroke, posebno v tistem razburjenem času. Materi sta se otroka prav smilila, češ Bog

tistim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim letu malokrat zopet obiše. Od tega vender vémo, de bodo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí na tistim mestu, kjer je poprej zidan in pokrit most stal, kteriga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vojsko nabirati, in — ali se je le kaj napčniga v tistim kraji zgodilo ? Naj se le en kmet oglasí, kteriga bi
Roza Jelodvorska (1855):	molitev uslišal; nikar tedaj tudi vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam

tiſtim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nizh je bilo vſe priſhlo. Krajnſka deshela je dajala ob tiſtim zhaſu po 300 mósh na brambo pred Turkam. Ali bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imela preja podſuti, in de ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na

tistemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gotovega dnarja, ampak le zastavne liste (zastavnice), ktere bo dala tistemu, kteri ji za-nje dolžno pismo dá, in te zastavne liste
Fizika (1869):	bolj ali manj ozkej zvezi z drugimi. Težava je pak, tistemu, ki ob obsegu prirodoznanstva nič ali le malo vé, pred
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej

tistimu

Zlata Vas (1848):	je tudi le enimu deležniku na enkrat dalo, in to tistimu, kterimu so bili nar več mléka dolžni. — Perve dni so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	presoj — one so tedaj še vgodne za poduk učenika; in tistimu nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu

tiſtimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mogli — de bi poſlednizh blago tako dobili, kakor ſe je tiſtimu narbolj sdélo, ki ga je isdelal, zhe je ravno kupez

tisti

tefti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh pa ti saſtoin frihtuou

teſti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kateri mena mienjo shkodvati alpa vskvshnjavo vpraviti oh pomai mena teſti mosh, kateri Je nadravesi ta Sveta Krisha smert stverov: viemeni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi ujemeni Boga Ozheta † inu sina † noi svetiga Duha † Amen. Teſti Angel se jemluja tegniel kateri je nam sa te sakedanje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stiem Kruham she an puav perten blek sabo pernasov noi teſti taku nagovori kaker prei te Kruh inu potam dei shtanela
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pokado kaditi se mora taku dei vano zhrepino vogla noi teſti blezhizh gorei podei noi poo ta piknjani krei dershi al
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo? pakar skves svoje niederlih shivlenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prei ti morash h' spuevedi noi k' obhaili jiti noi teſti zhas isnekuemer marnuati bol pokonzhoſt jemeti noi kar an shiu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	menei poſtavijo naan stov, noi me smozhjo dovi potisnajo inv teſti stov je biv isshrebli nasajan noi mene she nateknajo shpize
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi mei ano vuzh ulaterni inu zhakei bo guisbno pershou teſti Buh kateri je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sakopan: inu tu bras use fousnije noi galufije: da jas teſti sadobiti samoram inu sabo mou neſti: htroshti usam viernam dusham

tist'

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	odperu. 2. JESUS! tvoi vuk je mozhen To pregreho pregnat', Tist' je tudi mogozhen Nam brumnu ſerze dat'. Dei nam mozh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	inu Meſu. v'Stauti Kruha dely Zelu Meſu, no Kry, Tist', ko od Marije Biu rojen, tamkei je. 5. Kadir' od

tistej

Fizika (1869):	eno in tisto telo raztopi tudi vselej pri enej in tistej toplini, tako n. pr. svinec pri 334° C. Ako se
Fizika (1869):	nekterih teles, (t. j. tisto mesto, ktero kaže toplomér pri tistej toplini, ki je potrebna, da se ta telesa stopé ali
Astronomija (1869):	severnega tečaja skoro za 40 stopinj oddaljeno, t.j. skoro v tistej legi, kakor kraj okrog Franko-Broda in srednjih nemških dežel. Pod.
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	niso za spanje pripravljene. Kakor gosence na eni i ravno tistej lesi ne zaspé enakočasno, tako je tudi njih zbudenje različno

tisti

Zlata Vas (1848):	je svetiga, ga ne nesrečniga storiti. Pa Ožbè je še tisti dan visoki gosposki pisal, in ji vse razodel. V vsi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni nasledki tega
Zlata Vas (1850):	Sirovo maslo je vsak lahko koj tisti dan seboj vzel, ko je bilo spinjeno. Sir so pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pri svojih pervih besedah. 2) Stojí v zatožnim pismu, da tisti dan, ko je rajnca zbolela in bljuvati začela, ji je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	straha govori, se rad prikaže. Taka je mende tudi o tisti grojzdni bolezni, ki se Tukerjeva plesnína imenuje in se je
Tine in Jerica (1852):	je posojeno. Sej vender vemo, pravi Tine nadalje, kdo je tisti, ki je rekel: Sim bil lačen in ste me nasitili
Blagomir puščavnik (1853):	svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba moja, to je tisti romar, ki sim ga na večer čez Tunsko jezero sem
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Lenka, sta bila žive podobi svojih staršev. Kakor hitro je tisti strašni pùnt vstal, zavoljo kteriga je bilo po celi Evropi
Sveti večer (1866):	ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni vredno, da vašim zabavljicam odgovarjam

tiſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): more rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano

tiſti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Danſ je ſabota, danſ ni perpuſheno póſtelje noſiti. “ Je odgovoril: „Tiſti, ki me je osdravil, mi je djal: Vsemi póſteljo, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	umaknil, de ga osdrávljeniz ſhe po imenu vpraſhati ne utegne. Tiſti dan je bilo v' ſabóto, ko je Jesuſ bolnika osdravil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je boshja beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo tiſti, ki ſliſhijo boshjo beſedo, pa je ne rasuméjo. Tedaj pride
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	djal: Vsemi póſteljo, ino idi. “ Ga vpraſhajo: „Kdo je pa tiſti, ki ti je to rekel? “ Mosh ga ni vedil imenovati
Genovefa (1841):	drago, meni isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in hudobij nasaj dam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti dnovi ſhe poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je na tó uzhil, in na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe, kakor krajnſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh ne bili tiſti, kakor de bi eden drusimu delo is rok tergal i.

tuſti

Kratkozhasne uganke (1788):	potrebujesh, tok 2. ali 3. bokale prezh odtózhi; al per tüſti prizhi kmalu ſpet posodo is 2. ali 3. bokalami tople
Kratkozhasne uganke (1788):	un tebi rekl, de ima biti, tok bo lih na tüſti shtetvi njegova qvarta padla, katiro si je on bil v'

tistih

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de trud tistih pisavcov, ki za nje pišejo, ni zaverženo, temuč visoko obrajtano
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki so na divjake cepljene bile, ker take nimajo tako
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	razmér v Lombardíi (na Laškim) so po ukazu ministerstva hiše tistih kmetov, ki svoje zemljiše samí obdelujejo, hišniga davka oprostene. — Kdor
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se zares, ako se tako pokaženo grozdje ogleduje, da je tistih jagod nar več bolnih, ki so na tisti strani grozda
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se še spominjaš tistih skrivnosti? ” „Kaj bi se ne; tisto noč, ko se je
Botanika (1875):	dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen
Botanika (1875):	rastline zajedalke sprimejo se staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin od kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro
Botanika (1875):	mnogokrat popolnoma ali le deloma razprezajo, in sicer večidel na tistih mestih, ki so primérna šivu, ki se je bil naredil
Spisi Krištofa Šmida (1883):	tiskano na zadnji strani časnika? Dolga versta imen je; imena tistih žlahtnikov, ki so bili zarad zvestobe do kraljevega prestola vsmerteni

tiſtih

Genovefa (1841):	rêkla. „Ti ſi tedaj is tiſtih prijasnih krájev, kjér ſim jes domá? Oh, she dolgo niſim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ljubljana, kakor ſe miſli, od njih ſosidana, ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobimo; to ſe pa gotovo nar loshej napravi, zhe muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to dognano, bo vſaki poterdil, de nam bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtalo , in to tolikanj vezh , ker ſe je tudi v tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo

totih
Kmetijske in rokodelske novice (1848): nebo prejemaval, da še se za re~ šitvo ali odkupilo totih davkov more višji odločenje dočakati”. Po dokončanim oznanilu se je

tistim

teſtam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potrebnam sousedam noi jem veka is nota pomai pa kar teſtam sromakam kateri so skues svoje niedleh shiulenje buerni inu navierne
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvojo pried proshenio k' buegu usiga magoshnemu si ti pomagou teſtam 77 raitarjam: venka is jezhe noi shaliesja inu is tah

tistim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Naj pa tudi zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne glasile. Je vse, kakor druge léta. De od nekdaj tistim gnije, ki ga poprej kopajo, kakor popolnama zreliga, ali pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poglavarjem in med kakim županam. To naj bo pa tudi tistim rečeno, kteri so po rojstvi ali po službah večkrat še
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prijatli pomeniti in soznaniti. Bog naj obilno plača blago delo tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako nas tamè rešili
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	o ti zadevi, ktera je že dolgo zaželjena in bo tistim, ki na somenj v Ljubljano kaj kupit pridejo, kakor tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	stopijo v pervo versto starosti, ki je za vojaščino določena, — tistim pa, ki so v pervih 4 verstah te starosti, ne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dna rane prideš. Potem se predivni ali tuljni svalk s tistim zdravilom pomoči, kterega sim v III. poglavju, zoper smoliko, pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	parižke razstave I. I. Ker so še le unidan diplomi tistim obertnikom in fabrikantom došli, kteri so za svoje v Parizu
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	ki si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k

tiſtim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika

tistimi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pisma važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí vred, ki so v poroti na dan prišle in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dan današnji, — al moreš shajati danes, ako jo prideljuješ s tistimi stroški, kakor jo je prideloval tvoj stari ded? Ali je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mi je to mogoče? Saj veš da nisem obdarovan s tistimi prednostmi, da bi si pridobil nagnjenje kake osebe; zató se

tisto

tajisto
Kmetijske in rokodelske novice (1846): prižgana luč naprej nêsti. Ako luč vgasne, tudi človek v tajisto ne smé. (Dalje sledí. ) Stavljenje kóz ali osepenc je velika

tisto

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ne na tisto, kjer si gospodje nosovi vertajo , ampak na tisto stran, ki želi ljudstvu praviče dobro zagotoviti, naj bo léva
Stric Tomaž (1853):	in nori, ker se mu ni po sreči izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim naselbinam, ljudi nabirat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Ljubljani v saboto 3. Januarija 1857. Le naprej! Čas je tisto silno kolo , ktero suče svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kaj se še spominjaš tistih skrivnosti? ” „Kaj bi se ne; tisto noč, ko se je bila družba zbrala v tvojih sobah
Fizika (1869):	povečano vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake ujeti, na enem mestu zbrati
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli so menda tisto zélnato glavo v njem kuhati, katero si ti videl. “ Filipa
Botanika (1875):	debelosti, na kterih se razun tega vidi pri g, g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali poprečni steni stanic, iz
Stelja in gnoj (1875):	je torej vselej prav dobra stelja. Ravno tako je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare
Botanika (1875):	izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra

tistu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ſvetu Moju telu , vsemite tei Lubi Jogri! no jeite sdei Tistu h'moimu spominu. 3. Taku tudi s'kelham stury, Nem
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	dir ozhe she vezh sturiti, Nei tu svoju vſe preda Tistu bogim resdeliti, Sebe pa nei Bogu da. Nei divishtvu vſel
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ſvetu , Temuzh o po ſmerti dei Gledat na vunim ſveitu Tistu na vekumei. Devet inu dvaista Peiſem. Pater noster. 1. H'

tiſto

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde tiſto jutro ſtokrat toljko sajigrali. Kar pa tebi od drugih ni
Genovefa (1841):	ga v shelésje in ſpone vkleniti in ga v ravno tiſto jézho vrézhi, v ktéri je Genovefa toliko zhaſa kopernéla. Tudi
Genovefa (1841):	in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo priſhel. Shé od daljezh je vſe grajſke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno leto veliko ſhkode ſtrila. S' koga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tiſto shival, ktera zelo leto sa naſ tako pridno dela, tiſto
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa zelo Eſtrajſko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je tozha per vſih imenovanih vaſeh, in po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bil per Auſterlizi na Marſkim hud boj, in ſhe tiſto léto v Preſhburgu mir ſtorjen. „ 38„ boj per Jeni na

tiſtu

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil ſkozhit
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Vſmili ſe! Goſpa. Ti ſe niſi zhes mene. Baron. Tiſtu preklętu piſmu — — je narędilu , de mi je kry savręla. Goſpa
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil ſkozhit — kè bi jo

▶ tistihmal prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

takrat; [sskj]

tistihmal

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	izvoljeni deželni poglavar so krajnski in koroški deželi že od tistihmal, ko so v Ljubljani poglavarski svetovavec in v Celjovcu kresijski
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od tistihmal, ko se je Pavlu taka nesréča primerila, je Bog Martinovo

tistih mal(združena oblika)
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ko bo zapela trobenta, naj vse ljudstvo obstopi goro; do tistih mal pa naj se po pražnje napravi. “ Zgodilo se je

tiſtihmal

Genovefa (1841):	Obá ſta bila zherno oblézhena; in vojvodnja zhernih oblek od tiſtihmal ni bila ſlékla. V vojvodſkim gradu je bilo tako tiho
Genovefa (1841):	zhaſa, ko je koſhuta v pervizh v votlíno priſhla, do tiſtihmal, ko je dôbra svér od grofa preganjana tjékaj pribeshala. Grôf

▶ tistikrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tistikrat

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	se vsedil. Vse, karkol' je kdo naredil, Celi svet bo tistikrat zvedil. Revež, kam se čem podati? Kje prijatla tam iskati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	izročil političnim in nepolitičnim okrajnim oblastvom in nekaterim občinam, že tistikrat sem rekel, da dobili bodemo mnenja, ki so si popolnoma

tiſtikrat

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſim ga kręgala, de ſe je poſtopil , kej takiga miſlit. Tiſtikrat pak — vidijo, gnadliva Goſpa, jeſt jim nemorem povędat, kaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	v' verſto ſtopita. Kader je marſh dokonzhan, ſe sazhne Petje. Tiſtikrat dve punzhke is verſté ſtopita , kranzelz kje nejséta, inu ga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	naſs ; ſam męd, ſama dobrota vam je na jesiki — inu tiſtikrat — naſs nar bòl pizhite ! — Bogi moshję! vſi rogę noſsité, vſi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kader ſe bo moje ſerzę v' murjo tę shaloſti potopilo , tiſtikrat bo ta podvęsa, inu sravèn ſpomin na mojo Nęshko — Nęshka
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nad vſih glavami. Ino vſi ſo ſ' ſvetim Duham napolnjeni. Tiſtikrat je bilo v' Jerusalemu savoljo bínkuſht bres ſhtevila Israelzov. Ker
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dézhke je ukasal ſhe zelo v' vodo pometati. Bila je tiſtikrat neka dobra, vſa bogabojezha Israelſka mati. Le toliko salo dete
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bratov gre tedaj v' Egipt. Benjamina pa, kteri je bil tiſtikrat ſhe otrok, ko ſo bili Joshefa prodali, obdershé ozhe doma
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	roko s' noshem klát ſvojiga ſina. Pa angelj boshji savpíje tiſtikrat s' nebéſ:

tiſti krat(združena oblika)
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti pridi zhries mene dovsa
tjiſtikrat
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): enu téle , al kaj takiga, bo toku perluden, inu ponishen , tjiſtikrat bo tudi tebi jęsik tękel, koker de bi ga bil

toistokrat

Robinson mlajši (1849):	niti jédel. Stanislav. Ne? Oča. Kako pak da ne! kajti toistokrat od njega pri nas niše nič ni védel. Pri nas
Robinson mlajši (1849):	ino da je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat korabelj uvêznol, ino se več génoti ni mogel. Naposléd sta

▶ tistole zaimek ↘ goo300k, IMP

tistole
- tisto-le
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): sami sebe rešiti. Saj je cesar vas odgovorne naredil za tisto-le — kaj že? — za desko. ” „Imaš prav, prijatelj! Jaz bom rekel

▶ tiščalka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

norost pri konjih; kontekst

tiščalka

tišavka

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v bolj zračen in hladen hlev postaviš. Tiha norost ali tišavka umori konja včasih ze v 2 ali 3 tednih, večidel
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Koseski. Od poletne konjske bolezni, ki se imenuje norost ali tišavka. (Konec. ) §. 2. Znamnja bolezni. a) Zuamnja divje norosti. Konj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od časa do časa preneha, potem pa zopet hujši pride. Tišavka se rada ponavlja. Mertùd omami včasih le posamezne dele života

tiščalko

tišavko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	§. 4. Cesarska postava. Kdor kakiga konja z norostjo ali tišavko kupi in to bolezin v 30 dneh po storjeni kupčii
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kesál. 7) Razun tega je driska nar boljši pomoč zoper tišavko. Prosi tedej zdravnika, de ti bo lopatike (Aloë) zapisal, ki

▶ tiščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tiščal

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	nogó naprej in s križem rokama. Zobé je terdó vkup tiščal in oči so kljubetno odperte sterméle. Ni se ganil in
Oče naš (1885):	in bolj stiskal in davil, da je rjul in pene tiščal. Njegovo kričanje je Bertrama, Nikolo in Ménarta priklicalo. Prestrašeni so

tiščalo
- tišalo
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): je do zdej za vas potegoval, če vas je kaj tišalo? Kdo je dozdej vam pravde speljeval, sodbe delal? Kdo je

tišči

teši
Gozdovnik (1898): jima bo mogoče priti do Apačev. « »Moj brat, bodi miren,« teši Sokoljeoko. »Na Bivoljezeru čaka deset hrabrih Komančevih vojakov Sokoljeoko. Skrili

tishi

Sacrum promptuarium (1695):	pak nemore saſpati, sakaj shelodiz ga tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas
Sacrum promptuarium (1695):	hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she taku ſtara, inu

tišči

Fizika (1869):	klinec le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na papir, napravi se črta (-), tako da se
Revček Andrejček (1891):	kakor smo jih nekdaj imeli, ker vse le v tvornice tišči, ali pa k rokodelstvu. Kam pa pridemo po tej poti
Revček Andrejček (1891):	Svet je grozna — že blaznica! 2. Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče imeti vse, Za resno stran življenja pa ne

tiſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Praſé nozhe nizh vseti, ima mersle uſheſa, teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane

tiščijo
- tišijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): zavedili. Glavo deržijo večidel proti tlam, pod jasli ali jo tišijo v kak kot: nekteri jo pa tudi kviško molé, kakor
- tiſhe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bodo ſvoje delo vſelej hvalili; revesh pa je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de jih boljſhih ni mogozhe narediti

▶ tja prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tja

kje

Ta male katechismus (1768):	XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan kje, koker de be ti imel navem koku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda
Branja, inu evangeliumi (1777):	eno mnoſhizo od ſlushabnikov teh Farjov, Sprednikov, inu Fariseerjov, je kje perſhuv, inu ena velika drushba s' nym v'rad poſlana od
Branja, inu evangeliumi (1777):	iskali, inu, koker ſim k' Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam povem, eno novo sapovd
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pred njim ſe kje zhęs prepelati, dokler bi on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan. ) Naj mene poſluſhajo , vaſha Gnada, Sej vedó
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu drugiga urshoha tę ſmèrti ne bóte neſhli, zhe ga kjè ſamy v' ſebi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kjer so nekdaj vsi sužnji, če jih je kaki vihar kje zanesil, prosti in svobodni postali, tode tega ni bilo zdej

tja

Biblia (1584):	sazhel Iesus, inu je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih
Biblia (1584):	Tu je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá gremo, inu de jo isplevemo? On je rekàl: Nikar, de
Biblia (1584):	inu je ſhàl prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus
Biblia (1584):	vam. Inu ti Kapernaum, kir ſi poviſhanu do Neba, boſh tja doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi
Biblia (1584):	en Zhlovik naſhàl, inu ga je ſkril, inu je ſhàl tja od veſselja, kateru je on zhes taiſti imèl, inu je
Spisi Krištofa Šmida (1883):	jo nek star, pošten Tirolec rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá sé spremljevalcem, kteremu so bila vsa pota
Deborah (1883):	nu! učitelj! Za silo se tudi pri nas sem ter tja še kak oderuh in slepar najde Ana. Ne slušajte ga
Gozdovnik (1898):	bom kukavico našo bonanso nam jemati. Kje je Kučilo, pojdem tja k njemu. « »Počakajta malo minut! Bom videl, kje ga bo
Gozdovnik (1898):	S hrasta dolu je moral nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta

tje

Biblia (1584):	de ſo v'en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil
Genovefa (1841):	ſta: „Dovolj ſva shivéla, kér naji hzhí Genovefa ſhe shivi! Tjè gréva in viditi jo hozheva, préden umerjeva! Bogá ſhe popred
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in sa proſtor vezhkrat hudo gré. Koló in perutnize ſe tjè po hiſhi od luzhi obernejo, de ſe luzh ne gaſí
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se v kotli kuha; S to miseljo od bližnih d'ri Tje h kotlu gor' na kraj zleti, Pa kaj! k' svitlobe
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	hrib proti Luži prevagne, se odpre vid po Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vém. „Tako se tudi v naših krajih godí. Od cerkve tje po travnikih je seno vzel. Pa na Kovskem verhu
Kemija (1869):	hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča kovina sem ter tje po vodi, dokler popolnoma ne izgori v kalijumov okis, ki
Mineralogija in geognozija (1871):	včasi so nekaki apneni gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali
Botanika (1875):	jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia

zve
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): si ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo dau zve svoi sveti Shegen Amen.

▶ tjakaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tjakaj

kjekaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ti taku hotla, prozh s'tabo v' to vęlko dolino, kjękaj te to povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih

kjekej

Ta male katechismus (1768):	se al ſhe v' nebeseh veſſellèe, ali s' zhasam shelej kjekej prishli bodo, ſdej pak se na en zhas v' vizah
Branja, inu evangeliumi (1777):	Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: ſo Paſtirji med ſabo govorili: Pojdimo kjekej da
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſte she Ajdji bli , ſte vi, koker ſte bli vajeni, kjekej k'tem mutaſtem malikam hodili. Satn vam jeſt na ſnanje

takei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſrebernike v' tempel vergu, ſe je prozh pobrau, je ſhou takei, inu ſe je na en verbo ſam obeſſiu. Lubesnive duſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta sa naſhu isvelizheine proſſiu, ſhou je pa takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku Synu Boshjiga predau. Hodiu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Judesh ta isdajauz sa tiſti krei, sakai JESUS je pogoſtu takei sahajou. Ponovim ſhe enkret lete beſſede sa volo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mori. Vſim ludem je gor poſtavlenu enkret vmreti. Mi poidemo takei, kamer ſo vſi pred nami ſhli, oben na bo zhes

tiakaj
Biblia (1584): taku jo najde prasnujozh, pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi
tijakaj
Valenštajn (1866): Prvi oklopnik. Milánčana tijakaj nam je spremljáti. Prvi lovec. Kraljeviča! To se kaj čudno

tjakaj

Biblia (1584):	nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu ſi jéſti kupio. Iesus pak je djal
Biblia (1584):	zhakati? Iesus je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci
Biblia (1584):	Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu
Biblia (1584):	kupio. Iesus pak je djal k'nym: Nej potreba, de tjakaj gredó: Dajte vy nym jéſti. Ony ſo djali: My némamo
Gozdovnik (1898):	zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem bom videl, če bo čas, da izvedem

tjekaj

Genovefa (1841):	priti. Kaj bi bilo, ko bi ſe s ſvôjim otrôkam tjékaj vernila? Vrózha shêlja po domazhii jo je jéla mikati in
Blagomir puščavnik (1853):	k njim poda, je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo
Blagomir puščavnik (1853):	in kdor se k njim poda, je varen pred preganjavcem. Tjekaj, ljubo dete! tjekaj pojdeva. Najdla bova tam blage duše, ki
Revček Andrejček (1891):	ne briga nihče se. Juhejsa, hopsa, dideldaj, kjer to je, tjekaj vró, Nihče ne misli pa na to, kako se uzbudil

▶ tkati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tkejo
- tko
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): jim ſhlo platno in dvojſhert (zvilih), kteriga jim loſhki tkavzi tkó in bljavzi belijo, dobro ſpod rok. Kashe ſe, de hozhejo

▶ tla samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tal

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne doſeshe Nemſhke butize, kolikor ſo nam is popiſvanja snane
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpeljana biti, in ſe neſme kriviti; je vezh del od tal narejena, kmalo je viſhje, kmalo nishje, kakor ſvét naneſe; tukaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe dajo murve takó pomnoshiti, zhe ſe 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	potlej in vſako léto jih obrezuj, oplej, pervo leto blis tal jim veje perreshi, potlej pa vſako léto s oſtrim noshem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vedó jesti ne piti. Če kaj jedó , jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó; senó jim večkrat dolgo
Zlata Vas (1848):	akoravno ne velike, vunder lepe in snažne od verha do tal; okna svitle; vrata vedno umite in obarvane; strehe skorej vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vodo. Tudi na suhem seže včasi tak meglen vertinec do tal. Po tleh gré z repom sem in tje, kakor da
Lohengrin (1898):	in Miroslav popolnita svojo orožno opravo. — Kralj potegne meč iz tal in udari z njim trikrat ob ščit Boritelja stopita v

tav
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſa en peſdir shlu, katirega se ti ſavol Boga od tav goripobral. Karkol se is hude manenge pozhne, se malu kedej

tla

Biblia (1584):	dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak tudi vaſhi laſjena
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	druziga, kakor de se morje v nalaš pripravne in poravnane tla vpeljá in voda ob gorkoti sonca v puh razpodí, de
Zlata Vas (1848):	je skorej mislil, de je nekaj prav imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in
Botanika (1875):	ali praha), neprenehoma kemijsko delata na njo in razdevata njena tla. S tem se naredé njene razpustne rudninske sostavine spet v
Botanika (1875):	enojnato, povsod enako debelo; ono ni z glavno korenino v tla prirašeno, ampak le z vidnimi vlaknatimi koreninami (pod. 50.). Ta
Ferdinand (1884):	nasprotniku rano, da se je na mah mrtev zgrudil na tla. Pa tudi sam je dobil tri rane, za katerimi je
Revček Andrejček (1891):	deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v tla gleda). I — menda že! Zvitorog (pokaže si na čelo, zase
Gozdovnik (1898):	še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na tla, zadeti skozi oko, a v tem je Kanadčan s svojo
Gozdovnik (1898):	po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil odlično serapo

tleh

tlah

Genovefa (1841):	je ſedéla,” je rékel in s roko je po rudézhih tlàh udaril, „tukaj na téh tlàh je ſedéla, kjér jes sdaj
Genovefa (1841):	s roko je po rudézhih tlàh udaril, „tukaj na téh tlàh je ſedéla, kjér jes sdaj ſedim. Ali mi sdaj verjamete
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pod podobo je bila rudezhe pregernjena misa na rudezhe pogrernjenih tlah. Nad vſim tem pa je bil debel venez is berſhlinovih

tleh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po tleh padajo. Pri mlatenji krajnſkiga zepza butiza ali paliza s napeto
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	podobo zemlje), v desnici ima velik zvezdočník. Pred njim na tleh leže matematična orodja, dvoje ali troje velike knjižine, in nekteri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe nizh ne maja, ne treſe, ne lese tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od sdolej v noge sabijati, s
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	beséde: Karola (Schiebtruhe). — Kukec*) se imenuje vsaka žival, ktéra v tléh* živí ter včasi iz svoje luknje kuka;
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	s slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve na vso moč — pa nič ne pomaga, dokler vsa
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vsih tako strah in groza? Mali škorpion, ki leno po tleh šajtá in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dobrovoljen in kušljen ) — ako se ne valja popolnoma pijan na tleh*. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno
Gozdovnik (1898):	sta biti dva možaka, ktera je sledil, ker na vlažnih tleh je bilo poznati dva para različnih nog. Na enkrat iznenadjen
Gozdovnik (1898):	pogled. Gre nekaj stopajev nazaj, obrne se, zmeraj bistro po tleh gledajoč, malo na stran. »Ne motim se. Tukaj sta dva

tlemi
- tlami
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo spomlad nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana

tlom

tlam

Genovefa (1841):	povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor
Genovefa (1841):	blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bi bil k tlam perbit ; težko ga premakneš, posebno pa ritnisko ne, čeravno ga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	brez de bi se kaj zavedili. Glavo deržijo večidel proti tlam, pod jasli ali jo tišijo v kak kot: nekteri jo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v hipu začne megli rep delati, ki gré naravnost proti tlam, ali ga pa vetrovi po strani ženejo. Kadar se tak
Botanika (1875):	116 Zgorej smo že videli, da jemljó razne rastlinske vrste tlam tudi razne rudniške tvari, in sicer tako, da ene in

▶ tlačiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tlači

tlači
Fizika (1869): iz tega razloži naprava vodometov. 87 Velikost tlaka, s kterim tlači kapljina na dno posode, ni nikakor odvisna od tega, koliko

tlazhi

Kuharske Bukve (1799):	potręſi s' drobtínami, s' muſkat zvętam, oblì s' raspuſhenim maſlam, tlazhi ſoka od lemone gori; pezi, inu jeh vmęſ tako polivaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d. 1½ minute zhaſa, tadaj na

tlačijo

Fizika (1869):	kake druge goste kovine, z vodo napolnijo, dobro zamaše in tlačijo, stopi voda v drobnih kapljicah iz njih skoz luknjice v
Fizika (1869):	zakaj da morajo stene tistih posod, v kterih se kapljine tlačijo, imeti primerno debelost. Ako steklenico napolnimo zvrhoma z vodo, potem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	časov, ki dušijo vse živahnejše gibanje, in ki kakor môra tlačijo narodno, družinsko, trgovsko, obrtnijsko in vsakoršno drugo življenje. Zato se

tlačil
Mlinar in njegova hči (1867): kakor bi mi skala ležala na prsih, kakor bi me tlačil ves svet. Ven me vleče. (Urno vzame piščalko s stene
tlačiti
- tlazhiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti, sdaj ga she ſledno leto vſaki po 500 do 800

▶ tleti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tli
- tely
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſtèrti tèrſt ne bó on slomil, inu enu predivu, katęru tèly, ne bó on vgaſsnil, dókler on ſodbo isvèrshe h' premaganju
- tli
  Mineralogija in geognozija (1871): viri nastopijo okoli njega na dokaz, da tam notri še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz

▶ tobačnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tobačnic

tabačnic

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lastnikama pavolopredilnice v Ljubljani. 11. Gosp. Fr. žlahtnimu Zatlerju, fabrikantu tabačnic v Gradcu. 12. Gosp. And. Šreiberju, puškarju v Gradcu. 13.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ovratnikov Auguština Baumgartnerja, srebrarja iz Obernberga v gornim Estrajhu, od tabačnic žlahtniga Frid. Zattlerja iz Gradca, od svilnih nogovic Žig. Geimajerja

tobačnice

Rudninoslovje (1867):	navadno steklo, samo da na zraku oslepi. Iz luskovca brusijo tobačnice i druge lepoče; semlét se rabi za sipo (Streusand). XI.
Rudninoslovje (1867):	ter imata veliko vrednost; iz navadnega i poluopala delajo gumbe, tobačnice i dr. st. IX. Tolščeniki. (Steatite. ) Tolščeniki so rudnine nekovinskega
Zoologija (1875):	krasno pisano hišo, ki se tudi izdeluje za skledice in tobačnice. Mala porculanka znana z imenom kauri (Cypraea moneta) služi v

tobačnico

Spisi Krištofa Šmida (1883):	in ji izročil, kar je v gradu rešiti mogel: zlato tobačnico, zlato uro in dvoje dragocenih uhanov. Priložil je še nekoliko
Zeleni listi (1896):	Počasi je segla v svoj velik žep, privlekla iz njega tobačnico ter začela nosljati. Ubogi ženi se je poznalo, da jej

▶ tobak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tobak

tabak

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	maham Ko zhveſt korenák, Pa delam, pa baham, Pa pijem tabák. V. Vodnik. O navádnih napak pri mléku. (Pogovor živinskiga zdravitelja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo jeli ſhpanſki ali pezhati voſek delati. „ 284 „ ſo perpelali tabak is Amerike. „ 284 „ je B. Uzmanza na Zheſkim perzhela ſhpize
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bilo sgorej rezheno. Tudi ſe ne ſmé v taki kozhi tabák piti, ali kaj diſhavniga, poſtavim hren , zheſen, zhebula, roshe i.
Oče naš (1854):	Naprej so šli. Nace je molil. Španioli so péli in tabak kadili. Kar se zakadi prah za njimi in konjiki pridérjajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	umor tako-le: Ko je „domoljublje talijansko” pregnalo cigare, pijejo Talijani tabak le iz lončenih pip. „To tedaj je orodje talijansko” — je
Botanika (1875):	Izmed raznih vrstí te rastline se najbolj pogostoma sadi virginijski tabak (Nicotiana tabacum), pod. 215.
Botanika (1875):	Amerike in se zdaj po Evropi pogostoma sadí. Posebno dober tabak je ogrski in turški; sadé ga pa tudi po Nemškem

tobak

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno ſhnófa, v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pri vſakim ſhnofu sgubi med tem , ko tobakero iſhe, odpera, tobak jemlje, v noſ tlazhi, ſe briſhe i. t. d. 1½
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	moram tiſte opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtran mene bi vſazimu sdravimu moshu, ki ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſpodarji in ſlushabniki na ſhtalah , v ſhtalah in na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	podveržena reč ni takó malo potrebna za človeško življenje kakor tobak; le navada in dolgčas sta ga ljudém

tobaka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga s pitjem tobaka sgubljaj — sakaj, nekaj mora vender veſelja iméti, zhe drusiga ne
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se vès pridelk tobaka v deržavne zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zaloge proti povračilu cene izročiti mora. Iz perja domá pridelaniga tobaka, in iz tistiga, kar ga deržavno gospodarstvo še na Mažarskim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ptujih deželah nakupi, narejajo v deržavnih fabrikah razne baže vdelaniga tobaka, kteriga v zakladnice po deželah postavljene razpošljejo. Iz teh zakladnic
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa 26 milijonov in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	si jez v Semču ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske cekíne. Zavoljo tega je mesca listopada v

▶ tobakov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tobakovo

tabakovo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ako je goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pokoſiti. V gorkih krajih bi bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen

▶ Tobija samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Tobija

Tobia
Sacrum promptuarium (1695): almoshna vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi Tobia: Eleemoſyna ab omni peccato, & 'a morte liberat, & non patietnr animas

Tobija

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſnedle. Ta zhaſ ſe je ſoſebno lepo rasodcvala dobrodelnoſt poboshniga Tobija v' Ninivah. Vjete Israelze, ſvoje brate po veri, je obiſkoval
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	is Ragesa mu je perneſel. Potlej ſe angelj ino mladi Tobija hitro verneta domu. Sa njima gre njegova shena s' deklami
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	podobi mladenzha ponudi tovarſha, ino gre s' njim; pa mladi Tobija ga ni posnal. Pervi dan hodá ſi je mladi Tobija
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bila. Angelj je po boshji volji tako obernil, de mladi Tobija bogabojezho ˛Saro vsame sa sheno. Tudi denarje is Ragesa mu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſta jedla po poti; ſerze, jetra ino shelzh je pa Tobija ſ-hranil sa sdravilo. — Angelj ga je peljal k' nekomu, ki
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu je v' ozhi perletel, in oſlepí. Tudi to je Tobija poterpeshljivo preterpel, ino ſe v' boshjo voljo vdal. Ana, njegova
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vljenji ſtregel. Tobija je tedaj mogel ubog pobegniti, ino s' sheno ino ſinam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bili pazh vſi ljudje po boshje tazih ljubesnjivih miſel! 46. Tobija v' Aſirſki ſushnoſti. Vſi ſhe toliki zhudeshi ino nauki prerokov
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shelzhem. Tako mu je bil namrezh angelj ukasal. Ino ſtari Tobija je pregledal. Kako selo ſo ſe veſelili! Tem Ijudém je

▶ tobolec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tobolec
- tobolac
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): na ic in /k izrekuje, na ac in ak, postavim: tobolac, ustavak. Ravnagora in Delnice unkraj Kolpe morajo biti krajnska naseljitva

▶ toča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toča

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je toča, vsi veste. Kaj si
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v tistim letu malokrat zopet obiše. Od tega
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Šmarni lastovka uide. S. Toča in copernice. Kaj de je toča, vsi veste. Kaj si jest mislim od nje, sim menil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bom sedaj kaj maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se dalo vse to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje hudo delala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	J, Virk. Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pomagati, kakor starim. Je 1 do 8 lét stare drevesa toča otolkla takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Svetinj poleg Lutomera. Hvala Bogu! imeli smo precej dobro letino; toča nam je prizanesla. Vino so celó želari po 100 fl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veselega obraza viditi, ker včerajšnji dan nam je vse vzel. Toča nam je vse pobila. Včeraj popoldne ob eni le ene

tozha

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvinzhene kugle sa puſho, in vmeſ tudi ko orehi debéla tozha, in je po zelim gorenjim Kraſu padala. Kér je pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je ptizhe, kar jih je ſpod ſtrehe ſpalo ta grosna tozha pobila, kér ſo jih povſod mertve najdovali, slaſti vrabze pod
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je vſe obtolzheno posneje doli popadalo. Tiſto ſtraſhno jutro je tozha per vſih imenovanih vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih

toče

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna toče padale, ki so lesene predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in točo. Za tega voljo bom sedaj kaj maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	maliga od toče, več od copernic povedal. Toča. Nektére zerna toče, ki je 15. Velkitravna v létu 1702 na Francoskim šla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pšeno po hribih in spomladi pada, kjer in kader od toče malo slišimo. Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	menil razlagati; ampak zdelo se mi je, de od toče bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó ti bo pa, ako
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da škoda toče odverniti, če se rane z drevesnim mazílam berž in še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od Planine (Stockendorf) se privali kakor jesenska bela megla zgolj toče s tako silo, da je v komaj pol uri skoz

tozhe

Sacrum promptuarium (1695):	garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe. Shenin vſe letu dobru premisli, ter pravi: Moja Naveſta ima
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do 100 mertvih naſhli; takó ſo bili tudi sajzi od tozhe ubiti najdeni. Shaloſtno je viditi, de ni isrezhi, njive ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le tozhe ob vari! Besedne vganjke. 1) Beseda je , ki kaže kar

toči

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de le po dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica toči nar bolj služi, vender skušnja nas uči, de tudi po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	reči najdejo, ki jih vihar v oblake povzdigne, dežju ali toči primeša. Točica ali babje pšeno po hribih in spomladi pada

točo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	njim se plazi ječanje in vek. Copernice. Kdo pa dela točo? Kdo plede ojstro šibo za grešne in pobožne ljudi, za
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zrak, vetre, megle in obláke, roso, slano, dež, sneg in točo. Za tega voljo bom sedaj kaj maliga od toče, več
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi Bog zdaj z točo, zdaj z slano, zdaj z sušo, zdaj z vodó, zdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	predokna prestrelile. Beremo tudi od ledenih kosov, ktéri so med točo padali, in vsesortne obraze imeli. Kos, ki je v letu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obiskuje, brez de bi kugo, ali povodenj, ali slano, ali točo mogočnim copernicam perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de
Robinson mlajši (1849):	huda létina potegne, ali kér bi se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj

tozho

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kelih od nas ſhou. Naſha kletviza zhes shkodlivi desh, zhes tozho, zhes mres,
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bliſkanja, inu tręſska, vender nekateri vezhe tal ſpomlad s' nevarno, tozho.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bólſhi nyva noter neſla, inu ſe nimaſh bati ne pred tozho, ne pred povudnjo ali mózho, inu imaſh ſhe tvoj Kapital
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sopet na tla paſti morajo. Ravno tako tudi laſje med tozho pridejo, od ktere tozhe neumneshi miſlijo, de od zoperniz pride
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojim dragim kmetam povédal, kaj in kako jim gré pred tózho savarvati ſe. H ti drushbi sna vſaktéri priſtopiti, ravno takó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de je bila semlja vezh ko zhevelj na debelo s tózho poſúta. Po tózhi je pa taka plôha priſhla, de ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v zhaſu nam deshi, Tak klaſje bo metalo. Pred lijo, tózho var' Bog je, In de goljásen je ne ſné, De

▶ točaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

točaj
- tozhaj
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): káj; pa vender povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko terto
točaja
- tozhaja
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Kmal po tém rezhe kralj dva imenitna dvorna ſlushabnika, véliziga tozhaja ino véliziga péka, ki ſta bila pred njim satóshena, v'

▶ točen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

točna
- točne
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): je iz oblakov padel, in ni bil manji, kakor slon. Točne zerna so v sredi snežene, zvunaj pa ledene. V nektérih
točnega
Fizika (1869): lege, da se iz té dáde le približno določiti. Kaj točnega se o tem dade le povedati posle posebnih opazovanj.

▶ točiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toči
- tozhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali pa oſhtir ima dvé oſhtariji. '' — Tudi to ne; ſhe

točijo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gré? Skoz hiše s smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba se dobó
Roza Jelodvorska (1855):	bili mojiga obličja in mojih oči, ki britke solzice zdaj točijo, nikdar več vidili. Te ročice, ktere zdaj proti vam povzdigujem
Viljem Tell (1862):	tiho prihajajo zelo žalostni hlapci; nekteri poklekajo pred njim i točijo solze; v tej tihoti zaklenka v gradu. ) Rudenc in prešnji

točil

Blagomir puščavnik (1853):	od njega zvediti dalo. Večkrat je za to britke solze točil ter sam sebi očital: ”Če vernivši se k svoji materi
Stric Tomaž (1853):	časi prejokal, zavolj stradanja in tepenja žaloval in britke solze točil, marveč zato, ker sim bil mater in sestro zgubil in

točila

Ferdinand (1884):	vzdigne in objame. Tudi objame in poljubi soprogo, ki je točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo srce veselja počiti
Oče naš (1885):	Samo Emilija je bila resnično žalostna in je vroče solze točila. S strahom in z žalostjo so pričakovali vsi prihodnjih dni

točili
- tozhili
  Genovefa (1841): derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih
točim
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): plakajte, Sebe, sine objokajte, Hčere Jeruzalemske; Jezusi daj de solze točim, Objokujem s solzam' vročim Hudobije svoje vse.
točiš
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Marija! Kaka te napadla je nevolja, Da po belem licu točiš solze? ” Pa govori blažena Marija: „O moj brate, gremovnik Ilija
točite
- tozhete
  Sacrum promptuarium (1695): Jeſt vejm de vy vboge ſapuſhene Vduve vezhkrat grenke solſe tozhete. &c. Vſimite leta fazonetel obriſhite vashe ſolſe, tu je premislite

točiti

Zlata Vas (1848):	je djal: „Če bo to še dolgo terpélo, moram nehati točiti. Pa že vém, kaj de mislijo. V nič me hočejo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Kaj nje Sin terpi razpet. Kdo bi solz ne jel točiti. Če Marijo vgleda biti U britkosti, ko je ta? Kdo

tozhiti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhes tiſte nimamo, kyr bi mogli kervave ſouse zhes tiſte tozhiti, inu tiſte omiti. Tvoja duſha je bila shaloſtna noter do
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sazheu s'ſmertjo rinat, inu kervavi put is zeliga shivota tozhiti. Kai je pa v' leti kerva-

▶ točka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

točk

toček

Fizika (1869):	velikost predmeta. Mislimo si zdaj, da ste od obeh končnih toček ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih
Fizika (1869):	časa na papir, napravi se črta (-), tako da se iz toček in iz črt dade zložiti cela abeceda, n. pr. a
Fizika (1869):	ab (Pod. 167) podobice na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani

točka

Rudninoslovje (1867):	robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je treba spet na dvoje
Fizika (1869):	lego nazaj. Če klinec le na mah pritisne, naredi se točka, če pa tišči dalj časa na papir, napravi se črta
Fizika (1869):	za nekoliko časa v vrelo vodo, in zaznamova se spet točka, do ktere se zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi

točkah
Astronomija (1869): nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na severnej, polovica pa na južnej
točkama
Fizika (1869): pa zamore to bolje zaznamovati, razdeli se daljava med obema točkama na več med sabo enakih delov, ki se imenujejo stopinje

točkami

Fizika (1869):	bi pa bruno bilo tako dolgo, kakor je to s točkami zaznamovano, imelo bi svoje težišče pri b, in moralo bi
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	Med vsemi točkami je naj važnejši ta, da prezračiš vzrejališke sobe pogastoma, ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	tem strogo ravnalo. — Zabava je bila prav živahna. Med posameznimi točkami je dopadla smešna Aleševčeva opereta „Krah”, vglasbena po g. Stöcklnu
Občno vzgojeslovje (1887):	se tu in tam uporablja tudi Braille -jeva pisava s točkami. Pri tej je abeceda označena z jednostavnimi skupinami toček (kakor

točke

Rudninoslovje (1867):	Osi gredo zmerom skozi likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov
Spisi Krištofa Šmida (1883):	otroka naj bi jo iznenadila. Mati je najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dve telesi se začneta istodobno na obodu kroga od iste točke v isto mer pomikati; prvo preteče ves obod v 24

točki
Rudninoslovje (1867): trije ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka imenuje ogel (Ecke). Pri oglu je
točko
Botanika (1875): zakaj se ogljenčeva kislina porabi v rastlini samej? Na prvo točko odgovoriti se nam ne zdi težko. V §. 211. kemije

▶ tod prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tod

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tudi Goſpód tę ſabbóte. 9. Inu kadar je on od tód prozh ſhàl, je priſhàl v' njih ſhulo. 10. Inu pole
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zerkve ljudem nozhejo dopaſti ; od kod neki to pride ? Od tod , ko ſo jih nekaj novi sidarji pri popravljanji in bélenji
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	najdeš na-nji križempot, Ne véš, al šel bi tam al tod , Le prašaj svôjo dôbro vést, Sej krajnsko zna — pa bod'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	podarena, tù se je začel red sv. Frančiška in od tod izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dandanašnji se naj bolja sorta metelke dobiva iz Francozkega. Od tod se je razširila v Švajco, kjer so se je v
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	9. Divji labudi. Daleč od tod, kamor leté lastavice, ko je zima pri nas, tam je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest smejal. Od tod mende je tudi pregovor: Mačko v žaklji kupiti. 33. Povést
Valenštajn (1866):	Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas pot — Ko svitli
Astronomija (1869):	druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje

todi

Botanika (1875):	nimajo glive nikdar listnega zelenila (chlorophylla) v svojem staničji. Od todi pride menda to, da jim ni treba svetlobe za rast
Botanika (1875):	Te narejajo največi oddelek socvetek in imajo svoje ime od todi, ker so njihove na ploščnatem cvetišči stoječe cevaste cvetke obdane
Botanika (1875):	Da je gvano tako čudno dober gnoj, to pride od todi, ker ima mnogo amonijaka in fosforove kisline v sebi. Mekine
Botanika (1875):	in mnogo močneji postane, kakor je pa stanična koža. Od todi je prišlo, da so od začetka mislili, da so cevi
Botanika (1875):	prisvojuje. Kislec, ki ga rastlina oddaja, prišel bi takrat od todi, da ona nekoliko vsrkane vode razkroji, tako da vodenec porabi
Gozdovnik (1898):	Je-li blizu kdo umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá, od todi sem bil poklican k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je

▶ toda veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toda

Mineralogija in geognozija (1871):	do sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če je še tako
Mineralogija in geognozija (1871):	snovi, vložene v premogovni tvorbi mora tedaj neznano veliko biti. Toda povsod ni bilo toliko rastlin in tako gostih, da bi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Že je stegnil roke po njemu, da bi ga vzdignil; toda Lenart je vpil in se nazaj umaknil, češ, da bo
Oče naš (1885):	da je ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci in se kmalo verni! “
Zlatorog (1886):	v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v dolíno soško pómlad tudi Selívce druge vabi. Iz dežele
Revček Andrejček (1891):	otroci so vsi pridni. Pavel je sicer moje jedino dete, toda pravim vam, če bi bila deset otrok imela — morali bi
Gozdovnik (1898):	rame in se rotil: »Našla ga bova, živega ali mrtvega. Toda gorje njim, ki so se ga dotaknili: umreti morajo! « Preganjanje
Gozdovnik (1898):	dolu, ti lopov! « S čvrstim potegljajem je prerezal oba lasova toda malo prekasno. Oročej je bil videl njegov kretaj, pa je
Gozdovnik (1898):	v moža, imajočega najutrjenejše pravice na bogastvo, čast in službo; toda narava mu je bila preenostavna in prezdrava, da bi se

tode

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe tako godi. Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo sa voshnjo ljudi, ali pa sa voshnjo blaga napravljeni; tode poſebej, v eni voshnji ſe vosijo ljudje in poſebej v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pijanez tudi kafeta, vina ali vola toliko, kolikor ga posheli, tode tudi tém je vezh ko pol vode permeſhane. Veſ shivesh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vas ) ni terjati, de bi se posebno s kmetovanjem pečali; tode* kar po svojim stanu znate, bi bilo marsikaj tudi za
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi savoljo roparz in toplote po zhes delo pravo bilo. Tode kriva in narobe je ta! Şkuſhnja me uzhi, de zhbele
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lepa, smo semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda, kér v ti reči nimamo ne prave vednosti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne za pastirje svoje živine, de se v mladih letih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prosinec. 3. Gospod B. Potočnik je tudi 12 takih metuljev, tode nekoliko druge baže, ktere ste v Novícah in Slovenii brali
Blagomir puščavnik (1853):	strašno terpeti in težek kamen na svojem sercu nositi morali. Tode bodite potolaženi! po dolgem terpljenju je spet enkrat krasno solnce

▶ togoten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

togoten
Kmetijske in rokodelske novice (1848): temu priganjati, kar je k vašimu lastnimu pridu” — sim jim togôten odgovoril — „gospóska ima več opravkov, in ne more berž povsod
togotna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ljubezen do nje spremenili v sovraštvo. ” „Ljubezen? ” zavpije Fabíola vsa togotna. „Če bi že vse drugo, kar pravite, ne bila gerda

togotni

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſovrasnike? Ali jim ti odpuſtiſh? Ali jih ti lubiſh? Ta togotni odgovo-
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	njim ſe gręhi odpuſhajo, inu gredó k' obhajilu. Kadar ta togotni k' ſpovèdi grę, ga praſha Spovędnik: Moj Şyn, ti imaſh
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	mlazhni inu lęjni. 4. Ti lâshnivi brumni, ali hynavzi. Ta togotni męjni, de ſvoje ſovrashnike lubi, kęr jih vèndèr ſovrashi; inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo. 2. Ti lakomni, inu

togotno
- tagotno
  Sacrum promptuarium (1695): Socrates, kateri je imel takorshno poterpeshlivost s' ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni ſvejt ſe zhudi, sakaj nihdar ij
- togotno
  Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): Tako, toraj ta čepica je vašega moža! " zasmeje se logar togotno in me strahovito pogleda. "Da, prav lepega in poštenega moža

▶ tolar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolar

Fizika (1869):	posrebrnjenim papirjem. Iz obeh se zrežejo kolesca, po priliki za tolar velika; ta se zložé drugo na drugo tako, da pride
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	meni in me je snubil; dal mi je za aro tolar, na kterem je bil vtisnjen divji mož, in kmalu sva
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	in kmalu sva bila mož in žena. Potem mi je tolar nazaj vzel, a divjega moža imam še. « Duh (smijoč se

tolarja

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kakoršna se ti najbolj dopade. “ Gospá jej dá dva velika tolarja. Rozika vzame denar in reče: „O, preljuba gospá! Jaz imam
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	jaz novo obleko. Ali bi jej ne smela ta dva tolarja poslati? Zeló me ljubi, in ko sem zadnjič bolna ležala

tolarjev

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mi dobrotljivi gospod Prešern 12. dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo s perporočenjem
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	umetniku, Kühle po imenu, je podarila Pruska obertniška družba 100 tolarjev za razodévo naslednjih lepíl: Pervo obstojí iz 4 lotov štérke
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	skerbeti. Koliko pa potrebuješ? „Manj ne sme biti ko 2000 tolarjev. ” „Jaz ti prinesem 4000.” „To pa to. Od kod imaš

tolarjov
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor

tolarji

Kemija (1869):	grama. Srebro v teh denarjih je 14,4 lotno; stari pruski tolarji so bili kovani iz 12lotnega srebra ter je eden vagal
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	vas stalo, narediti, me poštenega moža. »Če me s kakimi tolarji iz svoje bakrene shrambe obdarujete, ali pa če sem zaslužil

▶ tolažba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolažba

tolashba
Genovefa (1841): prehitel in jo po krivim satóshil. ” Grôfu je bila velíka tolashba, de je bil ſam Golo priſiljen, njéno nedolshnoſt ſkasati in

tolažba

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vidila, tode smert jih je že pred bila pokosila. Sladka tolažba ji je vender ostala, ker je bila prepričana, de so
Roza Jelodvorska (1855):	pod njegovim niskim krovam bivati; tako naj bode tó tvoja tolažba, da se tudi v majhni kočici velikokrat lahkejši, pobožniši živi
Mlinar in njegova hči (1867):	vsega konec, vsega konec! Vse veselje in vse upanje, vsa tolažba je izgubljena! Za me ni pomoči več. Tako mi je

tolažbe

tolashbe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	on ne drugi preſtati. Tako je umerl bres upanja ino tolashbe med grisenjem ſvoje teshke veſti. Sdaj ſo ſe Judje ſvojiga
Genovefa (1841):	vſak miſlil, de angelja is nebéſ vidi. Kakor pravi angelj toláshbe je kózhe ſiromaſhtva in bolnike na poſtljah obiſkovala. Ubósim otrôkam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je bilo 18 hiſh s poſlopji v pepél djanih. Nekaj tolashbe v ſvoji neſrézhi je pa sa te ſromáke, de jih

tolažbe

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jo kar božjast zvije, in per ti priči — brez vse tolažbe, brez svéte popótnice, še clo v veliki nevolji — umerje! Neumnost
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Moric”! pomilim ter ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv. vera zacelta
Blagomir puščavnik (1853):	svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo kakor novorojeni nazaj
Viljem Tell (1862):	sem tudi človek ; Od Tella naj ne ide nihče brez Tolažbe. — Kar je moč, storím. Paricida (skoči na noge ter ga

tolažbo

tolashbo

Genovefa (1841):	vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo tá notranji vir shivljênja me s tolashbo pokrepzhuje, in me s veſêljem napaja, sdaj ko ſim ob
Genovefa (1841):	in me s veſêljem napaja, sdaj ko ſim ob vſo toláshbo od ſvetá in ko mi je vſe veſêlje prihodnjiga shivljênja

tolažbo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	rahlo pobara: „Ne bi hotla meni ino materi moji v tolažbo biti”? Mina pa vsa se trese ino komej izreče: Saj
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pomočki gnade preskerbí, ki jih katolška cerkev ima v njegovo tolažbo, v njegovo krepost, v njegovo spravo z Bogam in ljudmí
Blagomir puščavnik (1853):	boj spremiti. Imaš komaj 7 let. Bodi toraj doma v tolažbo svoje matere, dokler pridem spet nazaj, Ako me pa nikoli
Oče naš (1885):	mogoče bi mu ne bilo, svojo domačijo zapustiti, od njega tolažbo in blagoslova ne prejeti. Brez odloga se je za odhod

▶ tolažeče prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

tolažeče
- tolažeč
  Revček Andrejček (1891): Pavel (tolažeč). Pač, pač, Franica, kakor želiš. Franica (oslabi videzno). Zato pa

▶ tolažilo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolažba; [sskj]

tolažila
- tolashila
  Sveta grofinja Genofefa (1857): je bila grofinja vedno shaloſtna in ni drusega veſelja in tolashila na tem ſvetu imela, ko Boga in molitev. Shivela je

▶ tolažiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolaži

tolashi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Kaj niſo naſhe ˛Sirſke vode boljſhi? “ Pa njegov ſlushabnik ga tolashi, de naj ſe le po prerokovih beſedah v' Jordanu umíje

tolaži

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Kaj ga je zadélo? Zdravnik pride zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako
Blagomir puščavnik (1853):	pridem spet nazaj, Ako me pa nikoli več ne bo, tolaži jih vsaj s tim, da vse dolžnosti na tanjko dopolniš
Roza Jelodvorska (1855):	moli proti Bogu: naj on žlahniga viteza, in pobožno gospodično tolaži v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna
Ferdinand (1884):	»Ne sodi vendar tako hudo;« tolaži ga grof. »To vendar ni tako zlobno, kakor se ti

tolažil

tolashil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Israelze, ſvoje brate po veri, je obiſkoval, jih opominjal ino tolashil, ino jim od ſvojiga premoshenja delil. Shivil je lazhne, oblazhil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſlushabniku, marſikake prihodnje rezhi rasodel, ſ' kterimi je ſushne Jude tolashil. Obljubil mu je, de pojdejo kmal nasaj v' ſvojo ljubo

tolažil

Tine in Jerica (1852):	očitanje hišno gospodinjo speče. Tine jo je, kolikor je mogel tolažil. „Naši posli, pravi, se čez jed gotovo narmanj smejo pritožiti
Blagomir puščavnik (1853):	svojega ljubega očeta obžalovala, ter Boga prosila, da bi naju tolažil, in nama, ako je mogoče, dneve britkosti okrajšal. Na tem
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	so se drugi ljudjé večkrat čez to ali uno pritoževali, tolažil jih je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se pravi

tolažila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ni mogla prenesti, vlijó se jej solzé. Miriam jo je tolažila in rekla: „Kedar ne bom mogla več govoriti, prinesi znamenje
tolažili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kakor pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri bomo ječmen želi! ” (ki je bil
tolažilo
- tolashilo
  Genovefa (1841): in dobrôtnoſti v njih vidila, neisrezhêno rasveſeljevali. Slo veſelilo in tolashilo jo je, de je Jesuſ toliko ſvôjih naj lépſhih prilik
tolažit
- tolashit
  Genovefa (1841): Vſi ſoſédni vitesi, njegovi hrabri prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa grôf je tiho ſedel in ſe ni dal potolashiti

tolažite

Blagomir puščavnik (1853):	od vašega blazega moža. ” — ”Častitljivi oče, pravi spet Bogomila, ne tolažite me s praznimi nečimernimi rečmi, ne obetajte mi tukej zlatih
Viljem Tell (1862):	mladega plemiča praša. — Ali so Poslali po-nj? Valter Firšt. Da, — Tolažite se! Srcé je našel svoje, on je naš.

tolažiti

Divica Orleanska (1848):	Ko bi junake nas Premagali junaki bili, mogli Bi se tolažiti z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa
Roza Jelodvorska (1855):	ga je zamogla obiskati, ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in s

▶ tolčen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolčene
- tolčene
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in en čas ležati pusti. Med tem
- tolčne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): so ravno stavili lopare v peč, na kterih so se tolčne gibanice cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in

▶ tolči glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolci

tolzi

Kuharske Bukve (1799):	ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi
Kuharske Bukve (1799):	viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni

tolče
Stric Tomaž (1853): odgovori Halaj. Zdaj se prične dražba. Stari materi hudo serce tolče, radovedna je bila zvediti, kako se bo izšlo.

tolčejo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	podobna pisanim in nespametnim ptičkom tam-le, ki ob zlate hišice tolčejo in tolčejo, pa jim vendar nikdar ne zasveti sveta prostost
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in nespametnim ptičkom tam-le, ki ob zlate hišice tolčejo in tolčejo, pa jim vendar nikdar ne zasveti sveta prostost? ”

tolči
- tleči
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): nima pameti. Vedite, možje v naši votlini so morali dolgo tleči in sekati, da so jo le malo razširili. Enkrat se
- tolci
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): Pražole (rostbraten). Tolci pražole, de so dobro omeče, osoli in peci jih hitro
tolkel
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): poslušal! Kaj mi pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka

tolklo

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in bojazen. Zató je tudi Meziborčanom serce tako dolgo nepokojno tolklo, dokler je bil sovražnik le od deleč viditi. Bilo je
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je vse te rečí viditi marsiktero serce v Meziboru strahu tolklo, ali te maloserčnosti se ni nihče upal razodeti nevkrotljivim možém

▶ tolik zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolik
Gozdovnik (1898): in dejanjem je še velik presledek. « »Presledek? Prav noben; ne tolik, kakor moj prst širok. Naučil bom kukavico našo bonanso nam
tolika
Genovefa (1841): s ſvôjimi shenámi ſo priſhli s veliko shaloſtjo, in tudi tolika mnoshiza ljudſtva ſe je nabrala, de je komaj deſétiza njih

tolike

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	prosil, ker je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu napravil, in de bo, kakor
Astronomija (1869):	so drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda

toljke

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv. vera zacelta. ” In on — objokan
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	biti zapušeni siroti, pa zravn očeta z nesrčnoj smertjo zgubiti, — toljke žalosti dopovedati ni. ” — „Sreča moja je brez vupanja za ves

tolikega
- toliciga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): previden, če se ravno od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal
- toliziga
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): zhes naſ ſe povsdiguje? Tako reven, ko je, pa ſe tóliziga dela! Kaj pak de, veliko je ſliſhati od njega ino

tolikem

Blagomir puščavnik (1853):	gotovo tudi zarja veselja zasijala, saj je tudi tebi po tolikem terpljenji, o Marija! ” Med tako molitevjo je vedno pokojniša prihajala
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kričí: „Volk! volk! “ Ljudjé zopet pridejo, pa ne več v tolikem številu, kakor poprejšni dan. Nò videvši, da ni od volka
Gozdovnik (1898):	vsi ogradbi. Pa le z veliko težo se slišijo v tolikem kriku in viku, prihajajočem od napadajočih in odbijajočih, njegova povelja

tolikim
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): in kako dobro se mu je priléglo, de je po tolikim terpljenju spét enkrat sladko počíval. Peter je vselej, préden je

toliki
- toljki
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo
tolikih
Tiun - Lin (1891): To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga v tolikih jezicih, da se poslušalcu kar vrti v glavi, ako ni

tolikim

Kemija (1869):	v tej sapi storilo nesrečno smrt. Vse hvale vredna želja, tolikim nesrečam priti v okom, napotila je glasovitega angleškega učenjaka Humpry
Mineralogija in geognozija (1871):	učila fizika §. 19, teža njegova v primeri z ravno tolikim telesom vode. Gostota svinca je 11, ker kos svinca 11krat

tolikimi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): pišejo, de vse cesarske barke so tam zbrane in s tolikimi vojaki nepoljene, de vse mergolí; dragôta je tedej silno velika

toliko

Robinson mlajši (1849):	poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi imevamo — imamo, kedar se silimo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s toliko marljivostjo pridelujejo, da še dandanašnji se naj bolja sorta metelke
Fizika (1869):	in ako grejem vodo v njej, zadobi kmali zaprta para toliko napetost, da potisne páh po cevi k višku. Ako postavimo
Zoologija (1875):	noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost, kakor je namreč žival in njéno
Gozdovnik (1898):	Bivolotoku. Najpredniši vojak je motril in hodil svoj pot s toliko prepričanostjo in točnostjo, kakor bi se ne nahajal v divji

toljko
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe boſh ſvoje prijatelze ſpomnila, kteri ſi s’ ſvojimi zvetlizami toljko dobroto ſtorila. ” „O predobra prijatelza, je djala Shofka, komu bi

▶ tolikanj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolikanj

tolikajn
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bi jih ne dala ſadaj ena ſama komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo denára , ne ljudi sa

tolikanj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v smeteni enako toploto naredi, na ktéri je pri medenju tolikanj ležeče. Mina. Pri nas si v takih okoljšinah po stari
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so bile Polšiške ) toplice zató opušene, kér je na Gorenskim tolikanj* dober in zdrav zrak, de ljudem kaj bolehati ne da
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je po nezvesti družini zapeljan jima po nedolžnim tolike in tolikanj bolečin v sercu napravil, in de bo, kakor hitro bo
Tine in Jerica (1852):	sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in
Blagomir puščavnik (1853):	se prekositi dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ampak tudi že bolj oskerbovane. K temu je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset let semkaj narejenih, po kterih se
Botanika (1875):	z vodo vred, ki jo korenine vsrkavajo. To razjasnilo je tolikanj verjetnije, ker so tla navadno tam, kjer najdemo bujno rastlinsko
Izidor, pobožni kmet (1887):	Vam bodo kmalo oči odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in
Gozdovnik (1898):	je v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno

toljkanj

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je bila nar mlajši od njih, dekle okolj 20 let, toljkanj lepa, kakor jo je moja žena hvalila. Jez sim se
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	„Vbogi Moric”! pomilim ter ga za roko primem; „za toljkanj žalosti tolažbe jez nimam; toljke rane le čas ino sv.
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pijačah je pijančliva moč, ki se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	duši, le vse sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati, me je v serce ranilo. — Tudi Mini
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	več pijančlive moči alj strupa v sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto v zdravilo oberne, kaj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ker je še le iz šole prišel bil. ” „Kaj boš toljkanj žalovala čez to”, jo potolaži v mes moja žena; „težko
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan me toljkanj terpinčiti”?
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	po nje šira. Alj verjemite mi, nič drugiga ni krivo toljkanj špota in nesreče, ki jo vino posebno pa strupno žganje

tolkain

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	niaide, al sa naprei ne. Skus dougu samerkuvaine ſe je tolkain snaidlu, de usake 7. let, zhe ne vſse , toku vender
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kir po Simi savolo velikiga mrasa pomerjó. Ribb. Poſtervi nebode tolkain, koker ſizer, vender sa eno potrebo; Ribb ſkus Lętu jih
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſim jeſt, ſvojo beſedo dershy, Tukej imaſh dnarje, ſhe enkrat tolkain, koker ſim ti oblubil. To veſsélje , katęru sdej per tebi

tolkajn

Ta male katechismus (1768):	od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti, so njega prashalli
Ta male katechismus (1768):	jezho urezhi ukaſal, kjer se je od teh dveh uſſakdan tolkajn zhudeſhov godilu, de se je Sebastus
Ta male katechismus (1768):	meni ſhov, de sem greshil, al ne is lubeſne boſhje tolkajn, koker is strahu, ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati. Moj Syn

tulikain

Sacrum promptuarium (1695):	bil ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S.
Sacrum promptuarium (1695):	effiicis, multo magis ego veniâ dignus ſum. Inu gvishnu obeden tulikain ne shkodi dusham kakor en Pridigar, kir greshnu shivi. Nemo

tulikajn

Biblia (1584):	Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou
Biblia (1584):	ſo k'njemu djali njegovi Iogri: Kej moremo v'puſzhavi tulikajn kruha vseti, de bi tulikajn folka naſsitili? Inu Iesus je
Sacrum promptuarium (1695):	Zhe tudi ti bosh ſturil, kakor Socrates gvishnu de nebo tulikajn krega vmej vama. Inu zhe nej ſi hotel preterpeiti bi
Sacrum promptuarium (1695):	zhloveka k' ſebi, ga uprasha aku je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit

tulkain

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	imeu. Saturei, debi ſe h' timu ſvoimu naprei vsetju ob tulkain vezh v' ſvoimu duhu perpraviu, ob kulker dalei bi od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pruti Bogu skasano nahvaleshnoſt, na naſhu taku hudobnu shiuleine, na tulkain h' dobrimu ſturjeinu od Boga dane, inu vunder od naſhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	toku lubu bilu naſhu isvelizheine! koku ſo ſi per tebi tulkain saſlushíle naſhe duſhe! ali tudi ti nasaſlushih, debi mi na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſi ti nikar eno ſamo kaplo, temuzh zele potoke, je tulkain ſvete krivy v' timu vertu Gethsemani v' tvoimu kervavimu putu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Teleſſam shpishou, inu s' ſvojo ſveto reſhno krivjo napoyu; inu tulkain drugih gnad, inu dobrut od nega prejeu, je vunder ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nas je Syn Boshji shalovou, kyr ſe mi nemu sa tulkain od nega prejetih dobrut nahvaleshni skashemo, inu negove sapovedi prelomiti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſi ti taku perſerzhnu lubiu, debi tebe obyskou, inu potroshtou! tulkain taushent ſi ti v' puſhavi naſitu, tulkain bolanih od neh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	novo ſerzhnoſt, inu mozh perloshili. Lubesnive duſhe! lete mozhy ni tulkain potrebovou Chriſtus, koker mi. Lih koker je on sa volo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Apoſtelna povsdignou? ta je, katiri je s'ſvojo Boshjo mogozhnoſtjo tulkain rib tebi v tvoje mreshe sagnau. Ta je, katiri je

▶ toliko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toliko

tol'ko
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Kdo preserčno ne žaluje, Če to Mater premišljuje, Ki terpeti tol'ko ima? Grehe ljudstva nase vzeti, Vidi Jezusa terpeti, Šibam vdati

tolikaj

Kuharske Bukve (1799):	Kader jo piti ozheſh, ſi jo vli med ſrovo vodo tolikaj, de bo dobro diſhála. 220. Mandelnovo mleko. Shtir lothe ſladkih
Kuharske Bukve (1799):	inu pretlazhi ribanje ſkusi pertneni varshet; kulikor je tiga ſoka, tolikaj perlì shganiga vina; inu na ſlęherni bokal deni notri eno
Kuharske Bukve (1799):	enmalo ſtolzi, maręlze inu ſtolzhene jedre perſtavi kuhat na tolikaj vode, de ſo na proſtori; tudi deni sraven ene lemone
Kuharske Bukve (1799):	raspuſhen bísenovi mehúr ſe dęva v' sholze, inu ſe lę tolikaj ogreje, de tezhe. 173. Vinſka sholza. Nekatire lizhne sheſrana, en
Kuharske Bukve (1799):	ga raspuſti na sherjavzi, permęſhaj moke, inu rumenake od jajz tolikaj, de ſe enmalo sagoſtí, naſtergaj rumeniga lupka od lęmon
Kuharske Bukve (1799):	potle odzędi sholzo, v' njo deni pol lota ſladke ſkorie, tolikaj nagelshebíz, od ene lemone lupka, pokri, kuhaj eno uro. Potle
Kuharske Bukve (1799):	obęſi na vſaki bokal eno zhetert lota ſladke ſkorie, inu tolikaj nagelshebiz v' enim pertnenim arsheti. Kader ſe na ſonzi vzhiſti

toliko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kupzhije ni denára. — bres denára nobene mozhí. Tudi zeſar le toliko samóre , kar mu deshele sloshé. Pred 140 letmi je sapovedal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nizh ne jedo, kakor le murvno pérje; satorej moraſh tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej ſe morajo toliko vezhkrat oberniti, kolikorkrat ſe nit okoli vretena mora oviti, preden
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je miloserčnost do žival, ktero nam družbe zoper mučenje žival toliko perporočajo ? Ali bi ne bilo bolj umno pa tudi koristno
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi, kakor 35 tric in desetkrat cénejši izdelk da. (Velikost
Robinson mlajši (1849):	Evropi jedva gdo zmeni za njega pak so toliko imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da bi jo dal pošteno pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje dospel, kjer je voda izvirala. In
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	da se izučí kolarstva, pa zahteva ravno 20 goldinarjev učnine. Toliko novcev pa naš oče nimajo in jih tudi nikakor ne
Gozdovnik (1898):	za grizenje vesti, ki ga je pekla zaradi grofičine smrti toliko let do današnjega dne.

toliku

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rekó k' njemu: Od kod tèdaj bómo vsęli v' puſhavi tóliku kruha, de ſe ena takú velika mnóshiza naſiti? 34. Inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	byti, v' katerih vshę toliku lęjt kakôr ſuſhni tiga Pèklá sdihujemo. Naj pride naſhim proſhnjam

toljk
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): so mi oče vmerli, tak naglo vmerl — in, pa dolgov toljk zapustili — res žalostno je to, pa vender bi še ležej

toljko

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel. ” Puſtil je ptizhizo po hiſhi letati
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	da ſposnati, de je njihov nekdajni uzhenz. Viditi ſvojga nekdajniga, toljko sàliga vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	paſhe je majhne bukvize bral, ino je bil v' branje toljko samiſhlen, dé ſe ſhe prav ogledal ni. Le v' zhaſih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Mini Shofka sa opomnize dala, ſo tak lepó zvetele, ino toljko seleno perje imele, kakor bi jih bil ravno sa potokam
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili, kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	veſelje pripravil. Po tvoji nemárnoſti je tebi ptizhiza vjiſhla, ino toljko ga rada ima, de je ſama k' njemu nasaj letela
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko je bil s-hudel. Ozhetu, kateriga je tak hudo rasshalil, ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	njo je hotla opomniti, naj bi v’ prihodno ne bila toljko posabliva. Shofka popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Kdo pravi, de bi ne slišal rad od vboge sirote? Toljko let pa že po nje zdihujem! Ali bi moja mati

tolko

Pozhétki gramatike (1811):	velíko, doſti, peu, malo; assez, dovel, doſti, trop, prevezh; tant, tolko. II parle baeaucoup, et réfléchit peu, govori veliko, pa malo
Pozhétki gramatike (1811):	ravno tako, enáko; aussi que, ko, tolko kolkor; autant, ravno tolko. Plus sage, aussi sage, moins sage que vous, modrejſhi ali
Pozhétki gramatike (1811):	moins, manj; aussi, tako, ravno tako, enáko; aussi que, ko, tolko kolkor; autant, ravno tolko. Plus sage, aussi sage, moins sage
Pozhétki gramatike (1811):	epaisse, goſta; ker glaſ sgublen v' bresglaſnimu slogu ſe more tolko bol opréti na pejſhni glaſni slog.

tolku

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega ſvelizhanja brambanje. 1 kolker gnad je meni Buh podejlil, tolku sem njeh is veſſelam prejella, de be taiſte k'dobremu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	videla. Mene je ena naiſrezhena ſhaloſt stresla, kjer sem jeſt tolku dush vekumej v' pogublenje pridti videla. Kolkukrat sem se jeſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tim! temuzh ob kulku vezh shaloſti drugi nemu nalagajo, ob tolku vezh ozhmo mi nega potroshtat; mi ozhmo negovo shaloſt na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Vſih Firſhtu, Kralu, inu drugih viſokih dobrota, inu pomozh nam tolku pomagat premore, aku Bog nozhe, kolker en piſhkou, inu prasni
Kratkozhasne uganke (1788):	notri gory. Temzhasi imej pred sabo eno skledezo is vodo, tolku de dnu zhes, inu zhes pokrye, perpravleno. Kader ſhe popyr
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	na ſei na Nyvo te kervize, toku nebodesh perdęlov ſedemkrat tolku. Sir. 7. v. 3. Aku tebi teſhku naprej pride, taku

tuliko

Kuharske Bukve (1799):	kulikor na tęsho vìſhin, tuliko zukra. Na zuker vlì en maſelz vode, savri, potle deni
Kuharske Bukve (1799):	Namozhi v' mleki beligo kruha, vbij notri jajz, kulikor piſhet, tuliko jajz, deni notri rasſękane rakove vratove, oſoli, inu vſe vkup

▶ tolikokrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolikokrat

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj okoli obernejo, kolikokrat ſe nit okoli vretena ovije ; zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	same pušati, in z ognjem nemarno se obnašati , kar se tolikokrat zgodí posebno, kadar se ljudje zjutraj k službi bošji odprav
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ljudstvam ložej popraviti, — laží, ki jih nevedni ali hudobni ljudjé tolikokrat trosijo, bolj zatirati, — in mnoge potrebne vednosti ložej razširjati, kakor
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mislil — sim precej spet storil, kar mi je bilo že tolikokrat prepovedano! O, de bi pač nikoli grešil ne bil! — Oče

tolikrat
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): začasni list, kakoršnih zdaj ni pomanjkanja, brali, marveč se sliši tolikrat stara presoja: Cajtenge vse lažejo! — Kako bi se dalo temu

tolikukrat

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pregręhe nasaj paſti nimate. Samęrkajte letó dobru vy na vaſhih tolikukrat ponovlenih gręhih ſladku ſpiózhi gręſhniki! Vaſs letó am grę, vam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęro ſi meni perſęgel; rajtingo od tiga odpuſhanja, katęru ſi tolikukrat doſęgel, rajtingo od ſvętih Sakramentov, katęre ſi vshival, dajmi rajtingo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu v' bresen tę hudobie męzhejo. Od tód pride , de tolikukrat v' tę ſtare ſmertne gręhe pademo, katęri naſho ręvſhino na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	on vaſs je po tęm k' ſvoji mysi poſadil, inu tolikukrat s' kruham tih Angelov napaſsel. S' eno beſsędo vy ſte
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Kakú? Leta Jęsus, katęri je popręj od sanizhovanja tiga shivlenja tolikukrat pridigval, ta kèrit ſvoje kryví takú shelel: leta zhlovek, katęri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pèr naſhi ſlaboſti? Ah en tak ſlabi Chriſtian, katęri ſe tolikukrat ſpovę, inu v' ſvoje pèrve gręhe vſelej nasaj pade; je

tolkukrat

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	svojeh lalentovse peruſamejo. Kolkukratse nate od Boga prejete gnade spominesh, tolkukrat ſanezhuj to nezhemerno zhaſt, inu naspametnu napihuvanje. Misli uſſeskuſi, odkod
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de be se mogl Buh po tvoji voli ſglihati, katira tolkukrat, inu ſkorej uſſellej fally. Uzhè se Bogu podloſhn biti, de

tulkukret

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nik ſi vunder na te shtraiſenge, katire ſmo tulkukret saſlushili, dobrotlivu posabiu, inu na meſtu tiga, debi biu nas
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	negove pomuzhi napotrebuali. S' tiga pa pride, de ſmo mi tulkukret per naſhimu naprei vsetju, per naſhimu delu, inu opravilu naſrezhni

▶ tolikokraten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolikokratnim
- tolikratnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): zašumí ta žalostna pergodba na ušésa vsim tistim, kteri po tolikratnim opominevanji in nagovarjanji od bratovšine s. Florjana vender še nič

▶ tolikšen zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolikšne
- tolišnje
  Izidor, pobožni kmet (1887): pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak trenutek iz vročega

tolikšni

tolikej
Astronomija (1869): ne samo mesec, ampak tudi solnce nareja, akoravno ne v tolikej meri, da morje priteka in odteka. Po tem, kako stojite

toliki

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sebi ne drugim dobrega storiti, ne bo nobeden tajil. Pri toliki nesnagi bi skoraj rekel: da nekteri mislijo, da je človek
Maria Stuart (1861):	zdrobi, Pa moja célo nič ne more vaši Visoki stopnji, toliki veljavi. Leicester. Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem tu
Zoologija (1875):	proti večeru pa splava na površino, in sicer dostikrat v toliki množavi, da je morje črez in črez z njimi pokrito

tolikšnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): za armado potrebujejo, očitno oklicovati in bolj na drobno v tolikšnih razmerah, da ne le veliki zakladovavci, temuč tudi manjši posestniki

▶ Tolmin samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Tolmin
- Tomin
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prid celega kraja in pa popotnih ljudí okrajni gosposki v Tomin oznanil, ker vendar vemo, da je ondašnji poglavar za blagor
Tolmina
Zlatorog (1886): mu zakládi, »Mar prináša Škrat zlatá mu »Kot kovaču iz Tolmína? »Morda íma tolsti koren, »Ali pa pri hiši kačo? « »Nič
Tolminom
- Tominom
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina

▶ tolminski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tolminske
- tominske
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pač skorej tudi naše v tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da

▶ Tolminsko samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ IMP

Tolminskem

Tominskim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	to je: v Černoverhu, v Godoviču, v Podkraji in po Tominskim, in skoraj po vsih njivah kolikor toliko se ta žalostna
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njivah kolikor toliko se ta žalostna prikazin vidi. Nekje na Tominskim, kakor smo slišali, kraja nismo mogli zvediti, je neki kmetovavec

▶ tolnajski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

tolnajski

tolnajſki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Letaſhno léto je rodovitno — otrók. ) Ne ſamo na Ogerſkim v Tolnájſki ſtolizi (kakor ſe je v teh novizah bralo) je kmetiza
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Urno kaj je noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v tergu Bata 4 ſantizhke porodila. Mati

▶ Tomaž samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Tomaž

Thomas

Sacrum promptuarium (1695):	de Angeli enu lepu prebivalszhe v' Nebeſsih ſo njemu perpraulali. Thomas Cantipratanus piſhe: De ena Gospa ob zhaſsu velike lakote je
Sacrum promptuarium (1695):	nesrezha, sakaj S. Thomas á Villa Nova pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe

Thomash
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 3. Jakob Zebedeov, inu Joannes njegóv brat, Philipp, inu Jerni, Thomash, inu Matthevsh zólnar, Jakob Alphæov,* inu Thaddæus. 4. Şimon ta
Tomas
Biblia (1584): Iacobus Zebedeou ſyn, inu Ioannes njegou brat, Filippus, inu Bartholomeus Tomas inu Matteus Zolnar, Iacobus, Alpheou ſyn, Lebbeus, s'prideukom Taddeus

Tomash

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe rezhene, djal je: „Tomash! ker ſi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Mir vam! ” Potlej ſe v' Tomasha oberne, ino mu rezhe: „Tomash! poglej mojih rok, ino polòshi perſte va-nje; daj roko, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ko je priſhel, vſi veſéli rekó: „Goſpoda ſmo vídili! ” Pa Tomash odgovorí: „Dokler snamenj shebljev na njegovih rokah ne vidim, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino deni jo v' mojo ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino

Tomaž

Stric Tomaž (1853):	že veliko terpeti in v britkostih živeti moglo. Čeravno je Tomaž poprej ni nikdar vidil, vender jo koj vgane, da ni
Stric Tomaž (1853):	bom tudi tako, ker vas imam zelo rada. Tedaj, stric Tomaž! kam greste? “ „Ne vem, ljuba moja! “ „Ne veste? “ reče začudjeno
Stric Tomaž (1853):	zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj pa bi bil Tomaž rad storil, namreč se še posloviti pri mladem Šelbitu, kterega
Stric Tomaž (1853):	Iz tega se lahko spozna njegovo nravno in dušno stanje. — Tomaž pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med drugimi
Stric Tomaž (1853):	se je tedaj sam vojskovati mogel. — Legretu je bil sicer Tomaž zavolj svojih telesnih moči zeló všeč, samo to mu ni
Stric Tomaž (1853):	zamorca. Milo je bilo viditi, ko se po kratkem govoru Tomaž in mladi Šelbi, ki ga je ljubil, kot svojega očeta
Stric Tomaž (1853):	in ker jim tudi Legre nič ukazal ni. Vedil pa Tomaž celo nič ni, kaj ste begunke storile in kako se
Stric Tomaž (1853):	Nekaj dni potem gredo sužnji pavolo nabirat. Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah, ki
Stric Tomaž (1853):	Kako je pa vam? “ ga vpraša Eva. „Jaz sim pa Tomaž“, pravi on, „otroci so me pa sploh doma Stric Tomaž

Tomaža

Tomasha

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	med nje priſhel, ino djal: „Mir vam! ” Potlej ſe v' Tomasha oberne, ino mu rezhe: „Tomash! poglej mojih rok, ino polòshi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jim sadershani. ” Ko je to isrekel, sgine ſpred njih. Takrat Tomasha ni bilo med apoſteljni. Toraj mu, ko je priſhel, vſi

Tomaša
Stric Tomaž (1853): bili, bolje so mu dopadli. Ker pa vender zvestejšega od Tomaša ni poznal, ga pa po svojem otesati in mu miloserčnost

Tomaža

Stric Tomaž (1853):	odkritoserčno ravnati znajo. Tako je že tudi večkrat od strani Tomaža pogledovala, in otročarije, ktere ji je naredil, s posebno zadovoljnostjo
Stric Tomaž (1853):	nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča je bila tudi za Tomaža, ker v tem strašnem kraji ni bilo nobenega katolškega duhovna
Stric Tomaž (1853):	dirja. Doteče ju pozno pri neki kovačnici, kjer je Halaj Tomaža še na rokah vkleniti dal, bavši se namreč čverstega zamorca
Stric Tomaž (1853):	je vse pokalo. Ker begunk ni mogel dobiti, gre nad Tomaža, ki ga je čez vse čertil, bodisi zavolj njegove vere
Stric Tomaž (1853):	so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila. Čeravno so otroci večidel z vsacim prijazni

Tomažu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu Dulerju
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Loški fari; Jožefu Dulerju iz Velkih Škerjanč v Novomeški komisii; Tomažu Jarcu iz Stranske vasí Dobravske fare, in Mihelu Sedušaku iz
Stric Tomaž (1853):	kterega po obrazu namahal ali po mečah nabil, se je Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša

▶ tombak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tombak

tompak

Kemija (1869):	simpatetična 428. Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall
Kemija (1869):	Titan, 345. Tolšče, fette, 464. Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf

▶ tominec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sorta jabolka; splet

tomincev
- tomincov
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): za kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih puternic, nekaj lepih tomincov, poletnih libern, kutin, nešpelj, lacarolov (pitaniga gloga) in pa več

▶ tonc. okrajšava ↘ IMP

tonc.

tonz.

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzhek pred gnadlivo Goſpo ſtoji, vùs ſramoshliv , inu sazhne pęti. ) Tonz. De polna plemęna Lubęsen ognęna Rasdjala me bo , De boshez
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ga bo , oblubim dé. Goſpá. Men' ſe ſmili , ręveſh jé. Tonz. Le ena je v' ſtano Sazelit to rano ,
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	marej , ſe ſi moj. Goſpá. Le sapoj ſhe , le sapoj. Tonz. Kar kuje, kar tôzhe , Preneſt' ni mogozhe , Pre ſilnu je

▶ tonč. okrajšava ↘ goo300k, IMP

tonč.

tonzh.

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſkusi okno. ) Nęshka. Nikar, sa boshjo volo ! ti ſe vbijeſh! Tonzh. (nasaj pride. ) Sej je mehkó doli — Zhe raven ene dvę
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	miſli s'kom. Gospá. ( Sram me je , ſerzę mi bije. Tonzh. Nęshka. Sram jih je, ſerzę jim bije. Vſi. Tozhe , pezhe
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſtran. ) Vunder nizh ne vęj ; deklé mo ní nizh povędalu. Tonzh. (na ſtran. ) On męni, de nizh ne vęjm ; jeſt ga
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzh. Oh Nęshka ! v' en goręzhi bręsen ſim v' ſtano ſkozhit

▶ Tonče samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Tonče
- Tonzhe
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): inu Goſpę ſukno kuſhnit. Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka. Sromak je shaloſten; gnadlivi

▶ Tonček samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Tonček

Sveti večer (1866):	poštene starše. Pa, ali nimaš nič pisanega? ” — „O pač! ” reče Tonček in vzame iz culice listnico. „Te liste”, reče, „so mi
Sveti večer (1866):	nas všeč? ” — „Verlo mi je vse po godi”, odgovori prijazno Tonček, „zdi se mi, da sem v domači hiši. ” —
Sveti večer (1866):	Drugo poglavje. Kdo je bil ubogi Tonček? Gospodar, ki je bil tako prijazno Toneta sprejel, bil je

Tonzhek

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	snaſh ? ſej dobru vęjſh, de ni tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza. Kaj marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. (k' Tonzhku. ) Sakaj pak niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron. Zhakej , beſhtja ! Jęrza. (kje v'en dan
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Al je ſhe mlad ! Baron. Ne toku mlad , koker męniſh. Tonzhek. (Se tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim bil

Tončka

Tonzheka

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizhek. De bom Tonzheka , dokler Barona doma ne bo, ſemkej poſlal. Ti ga oblęzi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sa en ſhpaſs. Nęshka. V' moj gvant ? koga nęki ? Matizh. Tonzheka. Goſpá. Se je vshę prozh. Matizh.' Sa me je ſhe

Tonzhka
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Al jeſt ? Jęrza. Oni , oni , vaſha Gnada. Naj mi dajo Tonzhka , de bo dones s' mano plęſsal , jeſt jih bom prov

Tončkom
- Tončekom
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): 21. Žitno klasovje. Neki kmet je šel s svojim sinom Tončekom na polje, da vidi, ako bode žito kmalu dozorelo.

Tončku

Tonzhku

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pridejo po verſti, Baronu , inu Goſpę ſukno kuſhnit. Matizh. (k' Tonzhku. ) Kaj pak ti, Tonzhe; ſe ne boſh nizh veſselil ? Nęshka
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. (k' Tonzhku. ) Sakaj pak niſi v' Loblano ſhal? Tonzhek. Vaſha Gnada — — — Baron

▶ toniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tonil
- tonol
  Robinson mlajši (1849): na to strano vleče, gder je on pred devêtimi léti tonol ino da je to ravno ta mel, na kteri je
toniti
Biblia (1584): vidil en mozhan Vejter, ſe je preſtraſhil, inu je sazhel toniti, je vpil inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je

▶ top samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

topov

Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke. Mesto je bilo
Tiun - Lin (1891):	velikih ladij, ki so imele po jeden ali po več topov. — To je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če

topovi

topove
Robinson mlajši (1849): prahu — smodu, kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki

topovi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	slovesno blagoslovljenje temeljnega kamna novega arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v družbi drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih

▶ topaz samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

topaz

topas

Mineralogija in geognozija (1871):	ne. Kremena kislina je v njih zvezana s prstmi. l. Topas, kremenokisla glinica in nekoliko fluora; kristalizuje v stebričkih rombiškega sistema
Mineralogija in geognozija (1871):	obično 2.65. Slučajne vmesnine: turmalin, roženec, andalusit, pinit, epidot, granat, topas, grafit, magnetovec, kositarjevec i. d. v. Granit prehaja v gnajs

topazu
- topasu
  Mineralogija in geognozija (1871): pri belem svinčencu, Arragonitu, cinkovem vitriolu, grenki soli, hudičevem kamnu, topasu, harmotomu, staurolitu i. d.

▶ topel pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pretopelpridevnik, splošni, nedoločeno
- pretopel
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kakor gré. — Hram za mléko nima ne pre merzel ne pretopel, pa tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in

topelpridevnik, splošni, nedoločeno

topel

Genovefa (1841):	sgodilo in povej mi potlej sopet. ” Po nôzhi je pohléven, tôpel désh ſhel in liſtje in zvétje je poganjalo. Veſ radoſten
Genovefa (1841):	ſe k ſmerti pripravlja. Straſhni mras sime je bil odjenjal, topel, mlazhen véter je pihljal, ſolnze je sopet o poldne ſvítlo

toplapridevnik, splošni, nedoločeno

topla

Oče naš (1854):	če bi bila noč iz njegovega serca zginila in jasna, topla luč dnéva se va-nj vernila. Potolažen je bil in objét
Fizika (1869):	v parni kotel nazaj. Ta voda je namreč vedno še topla in tedaj bolj pripravna, da se hitro spet v paro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	je bil večer prav kratkočasen, za kar gre vsem sodelovalcem topla zahvala. Novičar iz domačih in tujih dežel. Iz Dunaja. — 28.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	jako potreben. Parnikova kuhinja je imela na razpolaganje prav okusna topla jedila; pri mali privatni krčmi pa je bilo na prodaj

toplepridevnik, splošni, nedoločeno

tople

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v toplo hišo prinese, ali če se pinja v škaf tople vode poſtavi, ali pa z toplo vodo izmije, ali če
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ne sme v sušivnici ohladiti, ampak zvečer ali zjutraj iz tople sušivnice naglo na hladni zrak postaviti, de lepo svitlo in
Izidor, pobožni kmet (1887):	Odveč zdi se nam popisavati, koliko in kako tople zahvale pošiljal da je zopet blagi Izidor svojemu nebeškemu očetu

toplejšepridevnik, splošni, primernik
- topleje
  Fizika (1869): sè šestémi trakovi. Pod. 211. Če pride padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče
toplejšipridevnik, splošni, primernik
- topleji
  Fizika (1869): s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez
toplejšihpridevnik, splošni, primernik
- toplejših
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ali pelcarje nar žlahtnejšiga plemena, za cepljenje iz raznih in topléjših krajev od našiga; tem pa se naše bolj merzlo podnebje
- topliših
  Zoologija (1875): namreč sta naprej, dva pa nazaj obrnena. Prebivajo večidel po topliših krajih, človeku pa ne koristijo posebno. Znameniti plezavci so: Navadna
toplempridevnik, splošni, nedoločeno
- toplem
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): domačega Burgundeca in Žlahtnine (Gutedel), koje so rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj se pokažejo še le za

toplipridevnik, splošni, nedoločeno

topli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	olja, solí in vode takole napravljati: Solí se raztopí v topli vodi toliko, da je voda prav nasitena solí; — ti slani
Mineralogija in geognozija (1871):	vodni pari, žveplena kislina i. d., dvigajo se iz žrela, topli viri nastopijo okoli njega na dokaz, da tam notri še

toplihpridevnik, splošni, nedoločeno

toplih

Genovefa (1841):	sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno toplih dnévih ſta ſe nekoliko v dolinizi ſprehajala. „Gléj, ljubi ſin
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je pri nas za-njo premerzlo; de se turšica le v toplih krajih popolnama dobro obnaša in rada rodí. Tudi to je

toplopridevnik, splošni, nedoločeno

toplo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se pinja v škaf tople vode poſtavi, ali pa z toplo vodo izmije, ali če se nekaj smetene pogreje in med
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Če je smetana premerzla, se ji pomaga, če se v toplo hišo prinese, ali če se pinja v škaf tople vode
Fizika (1869):	vode, začne voda že vreti, če posodo le vzamemo v toplo roko. 141 Pa voda se spremení tudi v paro, če

▶ topilnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

topilnic
- topivnic
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vedno bolj glasno mi je donelo ropotanje od cesarskih svinčnih topivnic pri Merzli vodi (Kaltwasser), ki stojijo v izhodu Divje doline
topilnicah
- topivnicah
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri Merzlivodi. Na pervem mestu se na leto napravi okoli
topilnice
- topivnice
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ravnega prostora. Nemudoma sem se podal naprej , ker sem svinčne topivnice nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od

▶ topiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

topi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	saboto zopet domú. Ruda se vsa tukaj loči in potolče; topi se pa deloma tù, deloma pa v cesarskih topivnicah pri
Rudninoslovje (1867):	teži od vode. Okusa je jako zopernega. V vodi se topi, i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo
Rudninoslovje (1867):	poskušati z drugo tekočino, v kterej se ta rudnina ne topi, n. pr. z vinskim cvetom, kaménim oljem itd. Tu bi
Kemija (1869):	platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v nobenem navadnem topilu. Raztopljeni bakrenookisni
Kemija (1869):	barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično rabo ni. Krom se

topijo

tope

Rudninoslovje (1867):	se očitno ločijo v tem, da se v vodi ne topé, torej niti okusa nimajo. Njihovo lice ni kovinsko, največ se
Rudninoslovje (1867):	srebra posebna teža. Trdim rudninam, ki se v vodi ne topé, sezna se njihova posebna teža tako: Kosec rudnine i steklenico
Mineralogija in geognozija (1871):	kemiško formulo postaviti zanje. Večidel so barvani, pred pihavnikom se tope, in z boraksom dajejo zeleno steklo. Vernerit, Aksinit in Turmalin

topil
Maria Stuart (1861): nisi, kar si bil! Zakaj bi v babjih solzah se topil? Ljubezni sreča te je zapustila, Sovražno ti je herbet obernila
topila
Rudninoslovje (1867): te rudnine posebna teža. Ako bi se rudnina v vodi topila, ne bi mogli na ta način določiti njene teže, ampak
topiti
Svetu pismu noviga testamenta (1784): mozhni vęjtèr, ſe je sbal, inu kadar je sazhęl ſe topiti, je vpil rekózh: Goſpód ohrani me. 31. Inu sdajzi je

▶ toplice samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toplic

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dela spoté, ter toplic kaj ne potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto merili; lani 15. dan Rožniga cveta so po našim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Gorenci takó pridni delavci, de se od dela spoté, ter toplic kaj ne potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto merili; lani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo

toplice

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	17 in pol, drugi studenci pa od 5-10 stopnic. Polšiške toplice so sicer v gerdim kraji (grapi) in zdej kaj nečedne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v 1. zvezku stran 148 pravi, de so bile Polšiške ) toplice* zató opušene, kér je na Gorenskim tolikanj dober in zdrav
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim. Valvazor v 1. zvezku stran 148 pravi, de
Kemija (1869):	Tolubalzam, 489. Tomback, tompak, 433. Tompak, 433. Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi
Kemija (1869):	Theeróle, kótranova olja 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon, glina, 419. Thonerde, glinica, 417.

toplize

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljubesnjivi prijatel ljudí. Per nékih vratih Jerusalemſkiga meſta ſo bile toplize; v' jesero ſe je voda nabirala. Ob ſvojih zhaſih je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſamotne hiſhe, planinſke kozhe, mirzhovi mejniki ali turni viſokih gora, toplize, malini, brêsdni, rudne jame, poſebno snaminja rude, in drugih ne

▶ topljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

topljenega
- topleniga
  Kuharske Bukve (1799): Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov
topljeno
- topleno
  Kuharske Bukve (1799): da; deni ſroviga maſla v' koso na sherjavzo, kader je topleno, deni ſtolzheno selenje s' ſokam vred notri, pertręſi moke. smęſhaj

▶ torbica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

torbici
- torbizi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): veſelje obzhutili, kakor mali ſtreliz nekdaj, ki je v' svoji torbizi neprevidoma koſ potize najdel. „Ljubi Bog, ſe savsamejo, gotovo je

torbico

Stric Tomaž (1853):	Z začudenjem zagleda Tomaž med tropom lepo oblečeno deklo, s torbico v rokah, ki je ž njimi vred delat šla. Bilo
Zeleni listi (1896):	mati pripravila. Vesel stopi torej v sobo, vrže svojo šolsko torbico v kot ter hoče zopet oditi. Nakrat pa mu mati

torbizo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	do Saverſhkiga grada na tenko povéjo, Ivanek pa ſvojo lovſko torbizo na ſe vershe, dene ſvojo pukſhizo zhres ramo, in ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	piſkrov ino trinog perſtavlenih bilo. ”Tukaj le, mu rezhe, ſvojo torbizo sdaj poloshi, deni pukſho v' ſtran, ino ſe vſedi! ” V'

▶ torej veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

torej

toraj

Tine in Jerica (1852):	S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj ni več poslov potreboval. Otroci so imeli vedno kaj opraviti
Astronomija (1869):	videl bi se mesec otemnjen o vsakem protistanji (§. 65), toraj ob času ščipa. Videli smo pak, da mesečeva draga reže
Astronomija (1869):	oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage, toraj vsaj 16000 milijonov milj.
Astronomija (1869):	po imenu: enakonočišč, in solnce stoji ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna
Astronomija (1869):	23 ½° velikem, na dveh 180° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve mesti ste
Astronomija (1869):	repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri njih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	domov. Sokolovo ni več daleč in pota ne moreta zgrešiti, toraj sem vama zanaprej odveč. ” Orzo je res mislil, da se
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	moža! Kaj se mu je pripetilo in kje je? " "Tako, toraj ta čepica je vašega moža! " zasmeje se logar togotno in
Izidor, pobožni kmet (1887):	kterimi jih je Bog ravnokar obsipal! Grda nehvaležnost bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz celega srca ne ljubili

torej

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolésin varovati mogli, morate okoljnoſti, v kterih shivina sboli, posnati; torej tà pervi del poſebno uzhí, kako ſe imájo konji oſkerbljevati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je bil piján. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	poterdit! V Tebe, o Jezus! upam. Daš mi Svoje telo; torej mi boš tudi večno življenje dal, in kader bo prišel
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki so požrešni, in brez razločka vse pohlastajo, kar dobe; torej si včasi reči v želodec nabašejo, ktere ga tako dolgo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se mu pod in v očesnih trepavnicah vidijo ali ošlatajo. Torej se prasič, ki je iker sumljiv, na herbet verže, poleno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sleherno leto več ljudi, ki pred smertjo grozne bolečine terpijo. Torej je potreba posebno na psa paziti, in kedar se kake
Valenštajn (1866):	boljše ti Ne veš, no kdor si koli bodi. Trčka Torej Igrača tvoja vedno bili smo. Šesti nastop. Ilo. Prejšnja. Valenštajn
Rudninoslovje (1867):	pa ni velika. Mnogi težci imajo v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi imenujejo rude. Najvažnejše vrste so: 1. Siderit
Aritmetika za učiteljišča (1885):	12 m bode veljalo tedaj 2krat toliko kakor 6 m, torej 2krat 18 gl. = 36 gl. 2 . * 1 hl velja 20

▶ torej prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

torej

toraj

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſebno rad imel, je naj blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de méni. Janes ſe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Predil, želel sem pa še zvečer priti nazaj na Terbiž, toraj se mi ni bilo več muditi. Zapustil sem Višarje v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na težavno delo in
Kemija (1869):	oborina je neizmerno lahka, rahla, bela kakor sneg, neraztopna in toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti
Astronomija (1869):	prej, 621 milijonov milj daleč od solnca. — Zemlja bi bila toraj v srednjej daljavi le 19,846.794 (mesto, kakor prej 20,682.329
Astronomija (1869):	sozvezdja nikakor ne pokrivajo enakih prostorov na nebu, in da toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice
Kemija (1869):	iz prvin jako enolične. Različnost kemičnih lastnosti pri organskih spojinah toraj ni vezana na to, kakove (Qualität) so njih sostavine, temuč
Ferdinand (1884):	vas, vstanite, —» reče. »Ne popreje, da nas blagoslovite! « odgovori Ferdinand. »Toraj naj blagoslovi vsegamogočni Bog vaju in vajine otroke,« reče Alfonz
Gozdovnik (1898):	ogenj. Le en sam grm ga je ločil od njiju, toraj je mogel razumeti njijun šepetavi pogovor. Bila sta opravljena kakor

torej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſtopinj ), ſe ne morejo na drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej* ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni matere. Torej je mati po vsi sili hotla ostati, de bi svojimu
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Jezusa Kristusa, Tvojiga ljubiga Sina, bolj in bolj spoznavati, in torej bolj in bolj gnado doseči, de se pričo Tebe tako
Sveti večer (1866):	se viši logar do vrednega logarja Dobravca obnaša; naročuje se torej višemu logarju, da nima nikakor starega logarja ali njegovega sina
Zoologija (1875):	pa tu o tej stvari ne moremo obširniši govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in
Tiun - Lin (1891):	moža in to mi je bilo po godu. Vprašal sem torej po gospodu, to je, vpil sem v jednomér: Gospod, gospod
Tiun - Lin (1891):	so pri tem samo do prsi v vodi. Počakali smo torej, da bi se nam približali, kar se je tudi zgodilo
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Tu gre torej samo za to, da se dožene po poskusih, ali ohrani

▶ torek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

torek

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de so ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pri nas že občinskem pravopisu prejeli: „V pondeljek in v torek , to je, 8. in 9. vélikega travna bo Negovska Grašina

torik
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): somenjev vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v torik začel, in v saboto jenjal, enoglasno poterdila, in bo po

tork

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vedou. TA 47. KAPITL. Experimentum od Petelina. Kupi na an tork ana Pe-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	od tvojah griehou zhiſt biti, potam sazhni na an muad tork jidi van zimer da nishzhier nabo sate vedou sazhni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti tashku kai saduebou. Jas tabei kna vatam. Na an tork noi uzhatertek inu use tho poſtise obkruhi noi obvodi: tapruevi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	DORO MERKEL. Kader na an tork anu Moshtuo umerje alje biu oshenian bel ledik je useanu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sede prida teſte Shebranje, katere morash 7 barti ferihtati: v' tork vzhatertek v' saboto. SHE-

▶ torek zvečer samostalnik, občno_ime, moški + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

torek zvečer

torevazhar

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tu frihtatl ti morash um vade novu nedelo vazhar alpa torevazhar noi sriedovazhar inu zhater-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa torevazhar alpa zhatertevazhar van utoven potak noi hodi ponjam gorta noi

▶ toricellijev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

toricellijeva

toricelli-jeva

Fizika (1869):

58. Povéznik, Recipient, 91. Površina, površje, Oberfläche. Prägewerk, kovalo. Praznina Toricelli-jeva, Toricelli's Leere, 90. Prečka, gredelnica, Wagbalken. Predmet, Gegenstand, 8. Prehoden

▶ torij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

torij

torijum

Kemija (1869):

Topilo, Losungsmittel, Schmelzmittel. Toplice, Therme. Topovina, Kanonenmetall, 433. Torf, šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485.

▶ toskanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

toskanskega
- toskanškega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega in vojvodino parmazansko. Na poti domú, ki bo

▶ Toulon samostalnik, lastno_ime, moški ↘ IMP

Toulonu

Tulon

Oče naš (1854):	sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali. Počivali so pod kastanjevim drevjem v senci
Oče naš (1885):	sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali. Počivali so pod kostanjevim drevjem v senci

Tulonu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	deržala. Iz Francozkega. Veliki knez ruski Konštantin je bil v Tulonu in bo šel te dni od ondot v Pariz francozkega
Najdenček (1860):	gospod je mogel koj k svojemu regimentu iti in v Tulonu je šel na barko. Jez sim v začetku primišljeval, ali

▶ tovariš samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovariš

tovareſh

Genovefa (1841):	Pojdite tedaj,” je rékel grôf ganjen, „ljubi, ſtari, svéſti vojâſhki tovareſh in vsamite naj lépſhiga kônja in sberíte ſi dvanejſt naj
Genovefa (1841):	bojnim ſhotoru savolj prejéte rane bolán lêshal. Njegov ſtari bojni tovareſh in konjnik, Volk s iménam, je bil ravno vezh milj

tovariš

Valenštajn (1866):	pasti, midva tako Lehkó zasluživa plačilo, kakor Kdor bodi si. Tovariš, kaj ti meniš? Makdonald. Da, ako mora, ako ima pasti
Astronomija (1869):	priklenjenega drží z nevidno vezjó privlačnosti, tako da mora kot tovariš (spremljevavec) ž njo hoditi, in okoli nje tekaje ž njo
Zoologija (1875):	v človekovi družbi. Kakor dober čuvaj, izvrsten lovec in kratkočasen tovariš je zmerom okoli človeka, tu in tam ga tudi vprezajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	je njegovo telo ozračilo se z nečim gledališkim. Njegov mladi tovariš pa je bil zmirom tisti. Ko sem jaz motril obeh
Ferdinand (1884):	tako prekanil. « »To naj vam ne bodi na skrbi,« odgovori tovariš; »gotovo bodete našli pravega Ferdinanda in se popolnoma prepričali, da
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	užaljen. "No, in kedo te neki zamore prijeti? " zasmeje se tovariš tako zlobno, da je Toneta kar zona obšla. "Jeli nijmaš
Gozdovnik (1898):	previdna, da je temu ogromniku podelila toliko milote, kolikor moči. Tovariš njegov pa, dasi je bil za glavo krajši, nikakor ni
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pa je premagal razburjenost in stal je ponosno kakor njegov tovariš pred kraljičinim namestnikom in ladijinim poveljnikom. „Ali ste pripeljali jetnikov

tovariſh
Biblia (1584): ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu Modruſt ſe mora puſtiti pravizhno delati od ſvoih otruk

tovarsh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	prehitru v'roke naseſhi, lira nobenemu narezi: ti se moj tovarsh, inu druſhé, predn ſares vęsh, de zhednoſt lube, inu nazhednoſte
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	en perjatl, katire se Boga bojy nezh shkodlivshega koker en tovarsh, katire je ene ſhleht poredne vole, inu katire drugega nagovory

tovarš

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Metliški okolici tje do Oguli na na Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	drug uradnik pričijoč, ki je kmetam berž razložil, de njegov tovarš slovenskiga jezika popolnama ne razume, de je tedej nemško besedo
Divica Orleanska (1848):	naglo vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete: le urno, nate! Pustím

tovarſh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Marka, sveſt uzhenez ſvetiga Petra. Tretjiga je ſpiſal ſveti Luka, tovarſh ſvetiga Pavla, ino zhetertiga ſveti apoſtelj Janes. ˛Sveti Luka nam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sime umerli. Kako velika dobrota je tedaj ſolnze! Nar blishneji tovarſh in ſoſed naſhe semlje pa je luna ali méſez. Kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	In zhúdno te je tíſto nózh ohránil, Ko ní nobčn továrſh ſe ſmèrti vbránil. ” „Is ſpánja ſvôj'ga, Zhertomír! ſe sbúdi, Şlovó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vſe ſhkode na polju poſuſhiti. Goſp. Terpinz, grajſhinſki vlaſtnik in tovarſh té drushbe, je podaril nekaj ſemena amerikanſke péſe (róne), od
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	verliga in poſébniga perzhakovati od njega. Zhaſtitljivi goſp. Matija Vertovz, tovarſh z. k. kmetijſke drushbe, in fajmoſhter per ſ. Vidu nad

tovariša

Robinson mlajši (1849):	ino svoj stan poboljšati hoče. 2. Robinson dostane — dobi spolnika — tovariša, ino tu le se vidno javi — kaže, kako je družtvo
Gozdovnik (1898):	luč ugasne. Obrne se proti stranskemu poslopju nazaj, kjer sta tovariša obsedela. K svojemu voglarenju je trebal nekaj več časa, kakor

tovarsha
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): na naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire po poti tega Gospuda nahode. Hodi ſa mano

tovarša

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	čas mojiga živlenja zaterta. Imela sim tudi nekiga prijatla, zvestiga tovarša od mladih nog, mladenča, ki je tisti čas na Duneji
Zlata Vas (1848):	župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša dodali.
Zlata Vas (1848):	in naravnost je k Ožbetu tekel, ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra
Stric Tomaž (1853):	Tomažu milo storilo in je s tiho žalostjo nesrečo svojega tovarša obžaloval. Miloserčnih in usmiljenih ljudi pa nikakor ni hotel, posebno

tovariše

tovariše
Robinson mlajši (1849): orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu

tovarše

Zlata Vas (1848):	ostermí, de se mu je serce treslo. Na svoje nekdanje tovarše se izgovarja in pred Ožbeta z vekam in krikam na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Turška vlada je s tem, da je Košuta in njegove tovarše izpustila, prijaznost austrianske vlade popolnama zgubila, in austrianski opravnik je

tovarſhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): de nam takú vſim ſèrzę da; ali on hózhe vèndèr tovarſhe imęti: inu kęj jih bo neſhàl, zhe jih med katoliſh

tovarišem
- tovarišem
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): časa do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup je prebudil gospo
- tovariſhem
  Biblia (1584): ty otroci, kateri na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam piſkali, inu vy néſte hotéli
- tovarſham
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): tèrgi ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo vam pęjli inu vy
- tovarſhem
  Genovefa (1841): peljal s ſvojim tovarſhem, de bi ſe mu zló nizh ne bilo bati ſhe

tovarišev

touarshou
Sacrum promptuarium (1695): kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat taiſti

tovarišev

Maria Stuart (1861):	To noč! To ni mogoče? Mortimer. Slušajte, kaj je sklenjeno. Tovarišev Sem zbral v kapeli skrivni, spovednik Je nas spovedal, nam
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	znamenja, ki bi se bil z njim razlikoval od drugih tovarišev. Ta je najpopreje popadel drog, katerega mu je bila podala
Gozdovnik (1898):	skoči Indijanec na gričevino ter se postavi v vrste bojujočih tovarišev. Apačani so se bili proti Mehikancem poslužili zvijače, ki se
Gozdovnik (1898):	da je imel Kanadčan izredno močne roke. S pomočjo svojih tovarišev je na obeh koncih otokovih, ležečih v smeri reke, odtrgal
Gozdovnik (1898):	»Bržčas so vam znana imena mojih tovarišev, ki sta ja dobila od Indijancev. Temú sennoru pravijo Orlun

tovarshov

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	treſlivoſt je ſuper doſti hudeh rezhy oſdravlanje. XXXV. Poſt. Dobreh tovarshov drushena je dobrega ſaderſhanja spoſnanje.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ter enu veliku veſſelle naredil, aku se bosh od pregreshneh tovarshov hitru, inu is uſſo skerbjo odlozhil, inu tem pravizhnem, inu

tovaršev

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gold.— Cent ogeršičniga olja v fabriki gosp. Terpinca in njegovih tovaršev, veljá 21 gold. in pol. — Žitni kup domačiga žita oznanujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	France odgovorí — poslednje leto se ni sim per igli starih tovaršev vstrašil”. — „Hočeva se poskusiti — mu Štefan reče — ali mi boš
Zlata Vas (1848):	z Ožbetam potegnili, so bili v vasi zasmehovani od svojih tovaršev in zasromovani; gerde perimke so jim dajali, jih „šolmaštre in

tovarſhev

Genovefa (1841):	je le s njem pezhála, ki ni imel tovarſhev, de bi ga bili ſpridili, in otrozhjih igrázh, ki bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	neſrézhi prevréd aii pred zhaſam poginil, bo po ſposnanji ſodnjih tovarſhev kmetijſke drushbe in ſoſéſkinih mosh, ktéro ſposnanje pa tudi mora

tovarſhov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne móre réſhit' ſlávnih ſtárſhov, In ne pred ſmértjo ohranít' továrſhov. Premágan per Bohinjſkim ſam jeséri Ştojí naſlónjen na ſvoj mézh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaſirja kmetijſke drushbe poterjen; 56 jih je pa bilo novih tovarſhov isvoljenih. Goſp. Ferd. Şhmidt, kupez in opravnik Milanſke aſekuranzije soper

tovariši

Tiun - Lin (1891):	je videlo, posvetoval se je moj hišni gospodar s svojimi tovariši prav vneto. Končno se začnem dolgočasiti. »Kaj prav za prav
Tiun - Lin (1891):	več boriti in je škodoželjno smeje se otišel s svojimi tovariši. Ko se je zvečer vračalo »Kormoranovo« moštvo z dopusta na
Gozdovnik (1898):	odprava že celi dan na potu iz Tubaka dalje. Trije tovariši prodadó v Tubaku tigrovi koži in pumino, oskrbé se z

tovarši

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi presvitli Cesar in Cesarica obiskala. V imenovanimu strelišu so tovarši strelcev vse tri dni streljali in vesélje obhajali, de se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tam bil. — Košut se je pripeljal 26. p.m. s svojimi tovarši po parobrodu v luko Francoskiga mesta Marseille, kjer je barka

tovarſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): naſs porędni exempelni k' hudimu vlęjzhejo, ſpęt drugdi nam hudi tovarſhi vſo dobro volo ſkasę. Naj Zhujemo, ali ſpimo, naj jęmo

tovarišu

Robinson mlajši (1849):	konec goše prišla, ino se zastavila. Zde je Robinson svojemu tovarišu v uho pošepetal, da bi se, kar more previdno za
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	jaz in z menoj vsak pošten Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita

tovarshu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	al v'poshtenju, inu brumnoſti, inu posebnu de je svojemu tovarshu h'gorijemanju skus svoj svete exempel. Tu je enu svetu
Kratkozhasne uganke (1788):	per rihtnemu ſtolu sama nameſt trynoga ſtojy, ter tebi, njemu tovarshu is ſtu martrame nozhindan hud napokoj dela, inu naposled zhes

tovaršu

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je menil Henrik, da je čas še naj zadnje poskusiti. Tovaršu reče in pravi : »Pokliči sina Otóna, da Hunce od zadej
Čas je zlato (1864):	govorila, ko pa ta v sobo stopi, reče bogatin svojemu tovaršu: »Govoriva francoski, de naju kdo ne razume. Previdna morava biti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ko je bilo natisnjeno ali še le bode v „Učit. Tovaršu”, v posebni knjižici na svetlo dal, ki se dobiva pri

▶ tovarišica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarišica
- tovaršica
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): zupet zapustiti moram, ker so me nespodobno imeli. Ena dobra tovaršica me je k vbogi perici v mestice priporočila, kjer ste
tovarišicam
- tovaršicam
  Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): mikalo jo je, pri jerínu ohladiti se. Ukazala je svojim tovaršicam pri nji ostati, da bi se ji v glavi ne
tovarišicami
- tovaršicami
  Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): mizicah stale kakor nalašč za-njo pripravljeno. Ko je s svojimi tovaršicami dosti naveselila in nagledala se, mikalo jo je, pri jerínu

tovarišici

tovaršici

Oče naš (1854):	nam pride. Pojdite z nama. “ „Rêza,“ je rekla tiho svoji tovaršici, „teči naprej, povej staremu očetu, da je ptuj človek prišel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nemogoče mi je prilizovanje, nemogoča laž! ” Se vé da ste tovaršici kaj malo o vsem tem razumeli. Debelo ste gledali: od

tovarišico

tovarišico
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): za kralja in za to vojskujem, de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim tarnanjem
tovaršico
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): de je nasledke Vaših pomot odvernil, de je Vašo nedolžno tovaršico otel, Vašiga verliga sina ohranil, — in vse je dobro storjeno

tovarſhizo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jęrza, Baron, Goſpá. Jęrza. Matizhek je rękel , vſaka s' ſvojo tovarſhizo. Tonzhek. (potuhnen. ) Meni ſe nizh ne lubi. Jęrza. Veſsęl bodi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pridejo , jih ſliſhite. Deklizhi, sdej le hitru; vſaka s' ſvojo tovarſhizo , koker ſim vam vshę povędal. Pojdi , Nęshka. (gredó hitru; Jerza

▶ tovarišija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarišija

tovarſhija

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	navarna tovarſhija h'pianzhveinu, h'sapelavainu, h'ponozhnimu vlazheinu, h'nadleshnoſti, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je tudi Chriſtuſu perkasala ena zhes shteveine velika ſpremſhina, ali tovarſhija drugih nebeſhkih Angelu. Sakai ravnu taku, koker v' ti pushavi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtoriſh! Is sáliga mladenzha Hudoho narediſh; Nedolshnoſti morija Je flaba tovarſhija. Kér ſtariſhe sapuſhaſh, Po ſveti ſe podáſh, Ne hodi v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	nar boljſhiga Ozheta v' nebesih pokasal. J. F. O ſlaba tovarſhija, Kaj hudiga ſtoriſh! Is sáliga mladenzha Hudoho narediſh; Nedolshnoſti morija

tovarišije

tovaršije

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube ne derži, ter ga bratam ino sestram
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ostrupenijo, drugič pa kér tako zmoteniga človeka tak čas brez tovaršije izpod strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga bližnjiga

tovarſhije
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti

tovarišiji
- tovaršiji
  Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): je Pavla tako ljubil, de je hotel vedno v njegovi tovaršiji biti in ga nikoli drugač kakor brata imenoval. Ni ne
- tovarſhiji
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové: Po hudi tovarſhiji rada glava boli. ” „Ino tako vidiſh, ljubka moja, ſo mati

tovarišijo

tovarſhijo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na opraviſh, hitru beishi od nyh, inu sapuſti to hudobno tovarſhijo! ali na veſh, de en golob med jaſtrobi na more
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ponozhnu obyskaine, odlozhi ſe delezh od greſhne perloshnoſti, sapuſti navarno tovarſhijo, poteri tu greſhnu nagneine te laſtne nature, v' podloshnoſti dershi

▶ tovarištvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarištva

tovarshtva

Ta male katechismus (1768):	nashega, Amen. MOLITVA K' S. Janneſu Franzhishku Regisu Spoſn. S' tovarshtva JEſusovega, Patronu Xtianskega nauka. Ant. Syn! od tvoje mladoste uſemi
Ta male katechismus (1768):	PETRA KANISIA S' Jeſusovega tovarshtva. Poglavitne shtuki Kristianskega Katholshkega nauka. UHOD Kajſene vire sè ti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhivlenje pokaſy, inu pregreshnoſte uzhy, katire bodo od enega porednega tovarshtva na uſſe platy zeplene. Jeſt szer moj Syn! sem rada
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pomorjeni, inu je ſdajzi uſſe uzhil, de nobedn nima drugega tovarshtva imeti, koker kjer se nodolſhnoſt, inu brumnoſt narajma. Meni je

tovarſhtva

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	duſhe, to je, ſam ſebe bres gręha ohraniti, hudiga, malopridniga tovarſhtva ſe varuvati, inu pred njim bęjshati. Malopridnu inu hudu tovarſhtvu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	duſho pride. Bejshite pred perloshnoſtjo tiga greęha, ogníte ſe malopridnega tovarſhtva; ne podajte ſe nikoli radovolnu, inu bres potrębe v' ſkuſhnjavo

tovarištvo

tovarshtvu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se pèzhati, sem uſſellej k'tem dobrem se podalla, katireh tovarshtvu je blu moji dushi enu perserzhnu veſſelle. Takrat smo se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Uſſe drugu tovarshtvu nezh navella, inu je enu pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu dobru ſhivlenje pokaſy, inu pregreshnoſte uzhy, katire bodo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	h'gorijemanju skus svoj svete exempel. Tu je enu svetu tovarshtvu, katiru dobre ludy nareja, hudobnu ſaderſhanje popravla, inu stury, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſlo, inu na tanku naſbiraj, koker de imash enu dobru tovarshtvu. Is nobene druge rezhy, kar tu vunajnu ſaderſhanje, inu tu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu stury, de ta druge v' bogabojezhnoſti gorijemle. Uſſe drugu tovarshtvu nezh navella, inu je enu pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	drugega, ne ſhenena, temuzh mojega Varha tega divishkega Janneſa. Tu tovarshtvu je meni naiſrezhenu k'dobremu pomagallu, de be se ti

tovarſhtvu

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſtan bilu. Noſha, govorjenje, tovarſhtvu, dęla, kratki zhaſsi, inu zélu sadèrshanje, vſe more po njegóvim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de ſi ravnu en tak hudobnik kakor on. Enu hudu tovarſhtvu imenujem jeſt tigaiſtiga ràsvusdaniga mladęnzha, kateri poln nezhiſtoſti noter do
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kóte, inu ti bóſh bres poſhtenja kakor on. Enu hudu tovarſhtvu imenjem jeſt tigaiſtiga ygravza, tigaiſtiga mojſtra v'pyazhi, katęri ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhpot zęle ſoſęſke, inu enu pohujſhanje zęle fare. Enu hudu tovarſhtvu imenujem jeſt toiſto firbizhno, nevgnano, opravlivo perſhono, katęra vſe opraſhuje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tovarſhtva ſe varuvati, inu pred njim bęjshati. Malopridnu inu hudu tovarſhtvu imenujem jeſt tigaiſtiga zhlovęka, katęri nima vęre, katęri ne mara

▶ tovarnar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovarnar
- tovarniki
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kmetovavec bukve prebira? Dandanašnji se giblje in napreduje vse: obertniki, tovarniki, umetniki prizadevajo si, da dobivajo bolje orodje, bolje mašine, da

▶ tovorič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

cvetni prah, ki ga čebela nosi na zadnjih nogah; kontekst

tovoriči

tovorizhi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno s ſvojimi preſlabimi ozhmi vſelej viditi ne samoremo. Vſi tovorizhi, ktere zhebéle okoli léta na sadnjih noshizah sa rejo ſvojih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi vſelej vedil is kakiga zvetja je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in v ſvoji svunanji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v ſvoji svunanji podobi tudi mozhno raslozheni; nar bolj beli tovorizhi, kar je nam snano , ſo is koſtanja in nar vezhi

▶ tovornica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tovornico
- tovarico
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): bi iz prevzetnosti počenjali. Bilo je po nôči. Našli so tovaríco (oslíco) pred mestam , jo vso s slamo ovijejo in zažgó

▶ tožba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tožba

toshba
Sacrum promptuarium (1695): je bil porozhil, ter vſe je bil sapuſtil, inu leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla; poklizhe tiga

tožba

Maria Stuart (1861):	bati. Leicester. To ste vi! Mortimer. Ne, vi ste! vaša tožba, preveljavni Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, Pa moja
Maria Stuart (1861):	zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba me podere lahko. Mortimer.

tožbe

toshbe

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Vergütung ”der Meliora = azionen. ” Shush. Jeſt jim bom sapopadek tę toshbe v'kratkim rasloshil, vaſha Gnada. Ranki Anshe Kopriva , ozha jurjov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſposna, kaku malu grunta imajo letę toshbę. On ſposná, de nad njim nizh ſmèrti vręjdniga ne najde
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino mogozhni is Israela ſo toshniki! Pilat jih vpraſha: „Kaj toshbe imate soper tega zhloveka? “ Odgovoré: „Ta zhlovek sapeljuje ljudſtvo, prepoveduje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pergodilo v Lublanſki kraſii. „Nek mosh pride pred goſpoſko savolo toshbe, kér „ga je ſoſed toshil; on proſi, de bi ga

tožbe

Maria Stuart (1861):	Leicester. ) Burleigh (Pauletu). Kogá pa bo v tem pismu? — Prazne tožbe, Da se užali milostljivo serce Kraljici. Kaj je tega treba
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	življenje ogreni kolikor mogoče. Vendar pri vsem tem nikdar ni tožbe iz njih ust. „Take pravice pa jaz ne morem pohvaliti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Gospodarska skušnja. Da sadna drevesa ne pozebejo. Pogostoma se slišijo tožbe gospodarjev, da so jim pozebla mlada drevesa, a vendar jim
Gozdovnik (1898):	trajno sočustvovanje. « »Ohranite vase šočustvo, Diaz. Vojvoda Modinski izsmehuje vaše tožbe, tudi, ko bi ga stale življenje. « »Sennor, rečeno vam je

tožbo

toshbo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vunkei ſhou h'nym, inu je reku: kai sa eno toshbo vi perneſsete zhes tiga zhloveka? Pole! Chriſtus ta Syn Boshji
Branja, inu evangeliumi (1777):	je Pilatush vonkejſhov k'nym , inu je djav: kaj saeno toshbo vi perneſete zhes letega zhloveka ? Ony ſo odgovorili, inu k'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bi, poſtavim, ti ſliſhala, de je Smèſhnava vzhes me kakorſhno toshbo noterpoloshil , inu de ta toshba , poſtavim — Nęshka. Tok ſe nimam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ odgovorí: „Jas ſim. “ — Duhovſhina ino ſtaraſhini ljudſtva ſo ſvojo toshbo ſpet ponovili. Jesuſ pa je molzhal, ino ſe ni zelò
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	priſhel na viſòko meſto is ſvoje hiſhe, de je njih toshbo poſluſhal. — Pilat ajd, glejte, je tedaj ſodnik, nedolshni Jesuſ je

tožbo

Divica Orleanska (1848):	tvojih ust beseda, samo ena, Nam bo dovelj – Govori! Strašno tožbo Razdêni v nič – Le samo reci, de Nedolžna si, in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	so bile navskriž s poprejšnimi svedočbami je g. deržavni pravdnik tožbo zoper Ano Aleksander zavolj zavdanja rajnce preklical in višji c.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	iz službne razmere ali mezdne pogodbe (lona) in so na tožbo prišli še ob času službe ali do 30. dneva po
Lohengrin (1898):	Telramund dolži! Me groza strašne je vestí. Kralj. Kakó strahotno tožbo javiš nam! Li krivda možna većja je od té? Miroslav

▶ tožilen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tožilni

toshivniga

Pozhétki gramatike (1811):	chat mange la souris, mazhek jé miſha, preménjaj imenvavniga v' toshivniga, vsami glágolóvo deleshje s' pomoshnim glagolam être pred ſeboj, ino
Pozhétki gramatike (1811):	neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v' imenvavniga, in imenvavniga v' neravni padesh s' par al

▶ tožiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toži

toshi

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr bi bly bres tiſte vſi mogli pogubleni biti. Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo doſihmalu bly tiſta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Naſh lubesnivi Isvelizher v'ſvoji kervavi britkuſti jezhy, inu ſe toshi per timu Preroku Isaia 63. Torcular calcavi ſolus, & de gentibus
Abecedika ali Plateltof (1789):	ne vuzhy, bo v' ſtaroſti ſvoji objokuval. Kdor druge rad toshi , ny perjate ludem. Kdór drugimu jamo kóple, bo ſam v'
Abecedika ali Plateltof (1789):	lejtah nevuzhy: bo v' ſtaroſti ſvoji objukoval. Katęri druge rad toshi, ni perjatl tęh ludy. Katęri drugimu jamo kople, bo ſam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ga dolshy, de je ou Bogá preklinjal: en drugi ga toshi, de ſe super Zeſsarja punta: leta pravi, de je on
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nizh ne sgodi, ga je nevolja obſhla. Veſ hud je, toshi Bogu, ino shelí umreti. Ta je bila od preroka selò
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	popade, ſ' hudo pred véliki sbor vlezhe, ino po krivim toshi. ˛Shtefan je bres ſtrahu, v' nebeſhki mogozhnoſti ino velikoſti pred
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pa toshi ſe — in praſha ſe vunder malo, kaj je vsrok téga

toži

Tine in Jerica (1852):	nista čez slabe letine ali kaj taciga pritoževala. Kristjan ne toži čez terpljenje, Če ga odvernit ni v stan’ Nabira ž
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se maščeval nad njim, pa ne najde nikogar. Domú prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben deček
Zeleni listi (1896):	neki naša muca? Že ves dan je nisem videl«. Tako toži Vladko očetu. »Če ti ne veš, jaz tudi ne vem

tožijo

toshijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nagloma konzhani , ampak ſe ſpét oshívé ali ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte takó

tožijo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni hoditi, de bi si kosec kruha zaslužili; domorodni pa tožijo, de jim dela in kruha manjka. Prosimo Boga za vsakdanji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla v severnih krajih

tožil
- toshil
  Sacrum promptuarium (1695): c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe
- tožil
  Zlata Vas (1848): torej je šel eniga dné k fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v

tožila

toshila

Genovefa (1841):	jo bóta v prihódnje sahajati vidila, bo vaju nedolshne kerví toshíla. In zhe bo tudi viſôko na nébu ſtala, in vſim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkerbna hiſhna je meſó kam drugám oberníla, in goſpodarju toshila: „Ta slodjeva mazhka mora od hiſhe priti, lih kar mi

tožila

Tine in Jerica (1852):	hotla svojo nadlogo pritožiti. Ta je bil Tine. Milo je tožila, de sta oba po nedolžnim obrekovana. Rada bi, pravi, vse
Zlatorog (1886):	ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva. In glásov njénih vzdíhanje bridkó Iz pesni moje

tožili

toshili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	krivíze. “ Duhovſhina ino ſtaraſhini ſo ga pa ſhe le bolj toshili. „˛She v' punt bo ljudí ſpravil,“ ſo djali, „po vſi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	podoba, ki vam je poſebno dopadla. Saverſhkiga goſpoda ſte nevoljno toshili, rekòzh, de ſo savért goſpod; jes ſim jih pa sagovarjala
Genovefa (1841):	zhe ſe ravno tako hudo ne pregreſhi, kakor ſo mene toshili. Kadar vam, pravim, vaſha véſt kaj ozhita, ſe ſkuſite naj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh beremo is njih. V numeri 23. liſta, ſo Oni toshili: Sakaj ſim ter tje Ijudjé tako malo ſadniga drevja ſadé

tožili

Spomini (1860):	mati pa, če sva bila sama, so večidel jokali in tožili. Janeza ni bilo nazaj, iz Kranja naravnost v Ljubljano so
Dragotin (1864):	zvezdice so obledele, rože usahnile, ptiči le pogrebno petje šumljali, tožili so zraki in cela zemlja bila je globoka raka. Al
Razne dela (1870):	pregnancu hipno da, Kar zdi se vsim neumno djanje smelo. Tožili so: Se vesti sin ne zna! Nespametno nespametnim daruje, Marljiviga
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	možje in žene, nežna deca in sivi starčki. Tamo so tožili svetniku svoje gorje, naznanjali mu svoje prošnje, žebrali njemu na
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	v njihove pravico, da prodajajo o sejméh vrvi. Leta 1605. tožili so tkalci trgovce, da prinašajo v mesto platnene mizne prtove
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	zadostovali so mojstrom časih prav malenkostni uzroki. Leta 1608. so tožili čevljárji nekoga Matija Žlebnika ter zahtevali, naj ga izbacnejo iz
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	pričelo dobivati občinstvo predsodke za tuje zdelke. « Temu je pripisovati, tožili so mestni očetje, da se poprodá v Ljubljani toliko dunajskih
Vanda (1888):	kar križale, stari ljudje pa so majali z glavo in tožili, da ne poznajo več stare, Ljubljane svoje. Toda kmalu so
Kvišku (1899):	nato tolmačila in razlagala o zlobnih jezikih, ki so jo tožili in grdili pri Lotarju, da so ga prisilili do tega

tožilo
- toshilo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): bomo ljudjé hvaleshni. ” Martineku ſe je pa vender po ptizhi toshilo, ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju
- tožilo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): fl. prodali; dobiti se le še samo zamore pri gospodah. Tožilo se je silno o barantíi domačega vina zbog opore otvorjene
- toſhilu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem se naiſrezhenu veſſellila, kader sem jeſt v'
tožimo
Gozdovnik (1898): besedo z vami govoriti, gospod grof Antonio de Mediana. Vas tožimo, da ste uropali otroka, da ste umorili svojo sorodnico, grofico
tožiš
Lohengrin (1898): prijav! Brez krivde vse je knežnja čez Brabant. Da krivo tožiš, grof, ti Miroslav, Po božji sodbi pride naj na dan

tožit

toshit
Genovefa (1841): je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili in ali

tožit

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je, in začel pokašljevati. Nevoljin mlatiče popustí, in gre očetu tožit. „Sim si mislil — so oče djali — de Štefanovo delo za
Zlata Vas (1848):	s starši spèrl in de so ga morebiti k županu tožit šli, ki je bil Brencelj. V silni žalosti je goreče

tožite

toshite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vojakam pa je djal: „Nikomur ne delajte ſile, nikogar ne toshite po krivim, ino bodite dovoljni ſ' ſvojim plazhilam. “ Sdaj, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podorjete, kadar ravno kaj drusiga opraviti nimate. Ni zhudo, de toshite , zhe malo perdelate, zhe imate ſlabo letino! Lejte, to je

tožiti

toshit

Sacrum promptuarium (1695):	Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios enutrivi, & exaltavi, ipſi autem ſpreverunt me. Sakaj v'
Sacrum promptuarium (1695):	dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s'

tožiti

Zlata Vas (1848):	akoravno je sleherni imel kaj čez gospósko in hude čase tožiti in se je povsod siromaštvo kazalo, je bila vas vunder
Zlata Vas (1848):	so snažni, karkoli je moč. Nihče ne more zoper mene tožiti. Pa župani me nadleževajo, kolikor morejo. Temu in unimu sim
Zlata Vas (1848):	zavezi, po versti v Ožbetovo hišo laziti, mu svojo silo tožiti, in rêči: „Glej, Ožbè, svoje obljube natanjko deržím, akoravno so

▶ tram samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tramu
- trami
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): je vidil viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta

▶ trančarija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

čvekanje; Bezlaj: ESSJ 4

trančariji
- trančarii
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): se na políco, De ste prešiča zadavili; Dajte klobasíco! Ti trančaríi se pravi: „Bobljanje”, ali: „hodijo bobljàt. ” J.

▶ transeat neuvrščeno, tujejezično ↘ IMP

transeat

tranſeat

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vkup, koker en vſigavideozhi Bog, pred ſaboi videu, je moliu; Tranſeat a me calix iſte. Nei gre leta kelih od mene
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	prevſame, nas jesa obtyde, nas shaloſt tere, de sdaizi shelimo: Tranſeat a me calix iſte. Debi leta kelih od nas ſhou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ti molitvi naſhiga Odreſhenika ſliſhmo! Pater mi, ſi poſſibile eſt, tranſeat a me calix iſte. Ozhe moi, aku je mogozha, nei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Od Chriſtuſove molitve h' Ozhetu. Pater mi! ſi poſſlibile eſt, tranſeat a me calix iſte. Ozhe moi, aku je mogozhe, nei

▶ trapast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trapaste

trapaſte

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne jim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè; pametne pa vsamejo ſ'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bolje biti ubogi Lazar, kakor hudóbni bogatinez. 33. Modre ino trapaſte devize. V' nebeſhkim kraljeſtvu, je djal Jesuſ, bo ravno tako

trapastih
- trapaſtih
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſvetila vsele, ino sheninu naproti ſhle. Pet jih je bilo trapaſtih, pet pa pametnih. Trapaſte perneſó ſizer ſvetila, olja pa nè
trapasto
- trepasto
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): téh mojih beséd kdor za prazdne kvante ali celó za trepasto bahánje ne deržal, bi rad kaj več od tega govoril

▶ trasiran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

trasirane

trasovane

Aritmetika za učiteljišča (1885):	se delé menice na lastne (eigene) in tuje ali potegnene, trasovane (fremde, gezogene, trassierte) menice. a) Lastne menice so one, v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izdatelj po kom tretjem izplačati, zovejo se tuje, potegnene ali trasovane menice. N. pr. F. Pečar v Ljubljani prejme od H.

▶ traven samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

traven

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	aku lih vzhaſsih deshí, ſo rudi ſhkodlive ſlane ſkus velki Traven, po tem ſe kashe enu malu lępu, inu gorku ureme
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	rimu je neſtanovitnu vreme, inu blatnu, velki Traven pa je lęp, inu ſuh, pruti konzu je ſlana, inu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v' merkne, v' tęh Męſzah: Svizhan, Sushez, mali inu velki Traven: toku dobru vinu perraſse. Vetrovi, Nalivi, inu hude Vremęna, Vezhi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	merslu, koker gorku, malukedei rodovitnu. Spomlad. Suſhez je gorak, mali Traven do 25. dnova ſuh, potler mersél, velki Traven je mersél
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	gorak, mali Traven do 25. dnova ſuh, potler mersél, velki Traven je mersél toku, de ta Fruht je savolo mrasa v'
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	v' zhaſsih v'meſs smersuje, zev Suſhez je mersél, mali Traven desheven, na kateriga velki mras pride, Roshenzvet je lęp, ima
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mu zavolj mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod

travna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov te zhaſti vrednih ſposnala, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Eſtrajh), ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	škofije domá. P. H. Prederznost se opêče. 2. dan velkiga travna je neki fant na železni cesti delal; med tem se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim cvetji in vedno polna čebel
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pondeljek in v torek , to je, 8. in 9. vélikega travna bo Negovska Grašina v svojem gospodskem hramu v Moravskem verhi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. véliciga travna (maja) 1849. List 21. Slava Slovencam! *) Naj viharja moč razsaja

travnu

traunu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	bo malu serna, inu dragota. Aku v' Suſhzi, v' malim Traunu, iNu ta perVa 2. tedna tega velkiga Travna Sonze merkne
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſizer bode velika, pa mali sernata. Pſheniza, aku v' velkim Traunu velka sraſse, more obshęta biti, de ne polęshe. Jeſénska Şetov

travni

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	do velkiga Travna velki mras, de, aku lih v' malim Travni od sazhetka ſe enu inalu gorku kashe, toku vender prezej
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	gorku. Spomlad. Od sazhetka je prezej mokra, poſębnu v' malim Travni, v' kate-
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſtarim Meſzam Shuſhza bode doſti serna, malu ſlame, v' malim Travni pa veliku ſlame, malu serna. Ob ſtarim Spomladanskim Jezhmen, Ersh

travnu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	luſtnim kraji v'peſki hraniti, potler v'malim, al velkim Travnu 3. ali 4. dni po novim Meſzi pęvzati. Vſe ſorte
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſe pergodi, kader v' Svizhanu, Sushzu, v' malim, inu velkim Travnu poprej Sonze merkne, al pa de je poprejſhnu Lętu en
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	3. Slatorítka (Raupe des Goldafters). Isvalí ſe navadno v malim travnu. 4. Sreberniza (Ringelraupe), ktéra je, kakor je snáno, drevju ſploh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Če pa séver zdàj ne piše, — rad se v mal'mu Travnu perkazuje — vinsko terto podkopuje — In poškodje vſe zeliša. — Če zmerzla
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rodovitno, de je sadje mesca Svečana že odcvetélo , o Vélikim travnu žito dožorelo, de so o Vélikim serpanu že grozdje tergali

▶ travnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

travnik

traunik
Sacrum promptuarium (1695): Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik, kateri malu zhaſsa poprej je bil pokoshen: Ta ſruta nej

travnik

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je pa bolj ga sa travnik puſtiti, kakor obſjati. Bliso krajov, kjer koſhke in jerbaſe pletó
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jim je kosa dobro rezala in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu vèn in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Mož si na vso moč prizadeva, ženo previriti, da je travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	njenega strupenega jezika v veliko vodo, ki se je skozi travnik vervila, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v besedo seže in mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni pokošen, temuč ostrižen, verh tega ga še začne gerdo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gré s svojo ženo, ki je neizrekljivo termasta bila, čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente kosce
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	možganov, da celó majhne stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen. Mož si na vso moč prizadeva
Viljem Tell (1862):	Tretji prizor. Travnik pri Altorfu. Spredaj drevesa, zadaj visí klobuk na drogu. Razgled

travnika

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vidil, na ktérmu lepa némſhka (luzernſka) detela raſte. Vlaſtnik tega travnika s koſhnjo detele zelo polétje do posne jeſeni takó ravná
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno ſedaj lahko preprizhajo, kér je na pervimu konzu imenovaniga travnika she v drugizh detela tako velika, de jo bodo samogli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſim uni dan ſtariga goſp. Malizha, ki je vlaſtnik tega travnika, popraſhal: kako dolgo ta lepa detela she tukaj ſtoji? „21

travnike

traunike

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	goſsenze, obirat, blatu kupej ſtergat, inu na verte, nive, al traunike vositi. Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	nive, al traunike vositi. Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	traunike vositi. Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſętvi perpravit, is lush, inu vulz blatu na verte, inu traunike

travnike

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	veliku, toku shiher Ovze gori paſti, inu tudi del na Travnike goniti, koker v' drugih Lętah, snaſh. Letu. Aku Spomlad ni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	popred rezheno. Şhotnata in mozhirna semlja ſe da ſamo v travnike
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s potrebnim shivesham prevideni sa ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tisti, ki imajo zlo močirne ali pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nograde obdelujete, pa cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor
Stelja in gnoj (1875):	potem gnoj kidati. Za gnoj, ki se ima rabiti za travnike, naj se jemlje le prav drobna stelja; zakaj debela stelja

travniki

Genovefa (1841):	shivál. Malo obdélanih njiv bi ſe vidilo, in naj lépſhi travniki bi nam nizh ne pomagali. Toréj ne terpinzhite shivine — in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa
Sveti večer (1866):	resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje

travnikih

travnikah

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tudi veſhanov ni doma, kér ravno na ſvojih ſenoshetih alj travnikah ſeno ſpravljajo, de bi koga saklizali; ino dokler ſo v'
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	navositi, in s njimi jame in nishave po ſenoshetih in travnikah poravnavati, vodotozhne shlebí per ſenosbetih popraviti in pozhedíti. Krave, ki

travnikih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se tudi v naših krajih godí. Od cerkve tje po trav nikih je seno vzel. Pa na Kovskem verhu pri Kožuhu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze živina obilo mastnega mleka in si pridobi obilo mesa

travnikov

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	imel s svojo rodbino za prebivališe, v sredi cvetéčih vertov, travnikov in njiv, ki so bili njegovi, in grof mu je
Stelja in gnoj (1875):	rastlinje prav počasi trohni; torej ni kaj pripravno za gnojenje travnikov po visokih in mrzlih krajih, toliko boljše pa so te

travniku

travniki
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam tako vezh veljala, ko golo slato, in vſako

travniku

Stelja in gnoj (1875):	stelja; zakaj debela stelja se more zopet pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni
Deborah (1883):	vije; na levej spredaj stoji lipa, pod njo klopi, na travniku poleg poslopja sta:) Jakob in Rozka, on kosí, ona travo

▶ travniščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

travniščine
- travniščne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): leti niso povsod poznali. Koliko to zdá! koliko veljá! 2. Travniščne. Dasiravno so te pri nas še zlo zanemarjene, vendar je

▶ Trbiž samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Trbiž
- Terbiž
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na Predil, želel sem pa še zvečer priti nazaj na Terbiž, toraj se mi ni bilo več muditi. Zapustil sem Višarje
- Treviž
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ostala še 6 dni v Benetkah in se potem čez Treviž, Videm in Gorico podala; iz Nabrežine, pravijo, se bota pa
Trbiža
- Trbiža
  Zlatorog (1886): Mazáči, glumci, krámarji, slikárji Prihájajo le-sèm. Od Koborída Pa do Trbiža gredo svoja pota In tam pri mostu v krčmi dobroznani
- Trebiža
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): mesta pridobíla, ktere so puntarji dozdej v pestéh imeli. Poleg Trebiža so bili sovražniki tako tepeni, de je bilo joj! Kojniki

▶ trčen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trčen

terčen

Čas je zlato (1864):	veselja. Mati Zidarica skorej misli de je obnorel. »Kaj si terčen? « ga vpraša kader vesel domú prihití. Kaj imaš? « »Denarje, mati
Čas je zlato (1864):	če Vam je že všeč. « »Ha, dečko je zares nekoliko terčen«, reče kralj krohotaje. Meni! hlevarček, svojega psa le iz gol

▶ trčiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trči

Revček Andrejček (1891):	da bi bil kdo po vratih porobencal in mene poklical. (Trči ob lestvo. ) I kaj pa je to? Lestva? Kako pa
Gozdovnik (1898):	s celim svojim plemenom na Bivoljezeru, da z njim skupaj trči. « Ko se Mešanik oddalji, reče Antilopi: »Črnotič je ranjen; ne

trčila

terčila

Robinson mlajši (1849):	Jedva je to povedel, je ladjica v nekaj tako močno térčila da sta oba plavca ze sédel spadla. V hipu je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina, nalili kozarce in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče

▶ trčniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k ↗ SSKJ

trčne
- terčne
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): mu je pa vse veselje do jedi vzelo. Pavliha natoči, terčne s sosedom in pije na njegovo zdravje. Ko so pa

▶ trd pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdpridevnik, splošni, nedoločeno

terd

Robinson mlajši (1849):	vsaki les dober bil; zato si je izbral, kteri bi terd ino
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ni zamogla govoriti. Po teh besedah je Arto okamnil, ves terd je stal, v njegovim sercu se je križalo veselje, osramotenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ne tako visok, ne tako močán. Les njegov je zlo terd, gost in jedrovit, in se dá lepo likati; tudi je

trd
Kemija (1869): v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično rabo ni. Krom se nahaja v rudi
tvrd
Zlatorog (1886): mi ti in Zlatoróg! »Kdor fant je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po cvet triglávski idi

trdapridevnik, splošni, nedoločeno

terda

Genovefa (1841):	mógla vſe na tanko povédati, kako je ovzhjo obléko dobila. Terda sima Genovefo in Boleſlava sopet v votlino saprè. V poſébno
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	spet razloček, ali je zemlja tam bolj mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim pomanjkanjem vina še

terde
Genovefa (1841): ſhe ni drusiga méſtiza, kamor bi te mogla poloshiti, kakor terde, mersle, kamnite tla. V tém tamnim, vláshnim osidju, od ktériga

trda

Rudninoslovje (1867):	ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v tenkih listkih gibka, trda (tr. = 1.5 .... 2.0) kot sol, 2•3krat teža od vode
Zoologija (1875):	kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj
Botanika (1875):	česar sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti tista prva trda skorja, ki se je naredila bila za to, ker se

trdepridevnik, splošni, nedoločeno

terde

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s. Mihelam ne lete, se pred Božičem ni bati zime terdé. — Kakoršni Kimovec, tak prihodni Sušec. — Ob malim Šmarni lastovka uide
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njih ohladivši se, napolnili, in se v njih sprijeli, kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	slovanski književniki Ruskega narečja prejmejo, in bi ga (specifičke in terde Rusizme na priliko: boloto (blato), vorota (vrata), bereza (breza), moloko
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo

trde

Zoologija (1875):	mnogo jajec z apneno lupino. Kokoš znese časih jajca brez trde lupine, to je dokaz, da ta kokoš nij imela dosti
Zoologija (1875):	Kamenovrt (Pholas dactylus), pod. 214, vvrta se s pomočjo kremenata trde lupine v kamene; jako je okusen. Nožnica (Solen) je tudi

trdegapridevnik, splošni, nedoločeno

terdega

Robinson mlajši (1849):	bilo, naimer nekoliko železnih lopat. Petek jih je sicer iz terdega lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar lehko vêč
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zgolj sirovi ljudjé, neumni, prepirljivi. Ali kristijani se skoraj veselé terdega dela, vedno so veseli, vedno ubogljivi. Večkrat sem videl mlade
Spisi Krištofa Šmida (1883):	grozen jok. Toda vse je bilo zastonj. Vojščak je bil terdega serca; grozno so se mu svetile oči izpod temnega čela

terdiga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Zhudna potiza je ta, sazhno rezhi; morlo ſe je kaj terdiga v' meſ sapezhi! ” Raslomili ſo potizo, ino glej — k' pervimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj gotovo is klaſja isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa pod milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač
Zlata Vas (1850):	tem obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak očetu, terdiga serca. In zató je danes v naši hiši taka žalost

trdega

Kemija (1869):	na zraku ne razmoči (ne odvolgne). Rabi se za fabrikacijo trdega mila, stekla in tudi v barvariji. 1 cent žgane sode
Mineralogija in geognozija (1871):	zgoditi ni moglo. Vode so pri tem razdele velik del trdega kamenja in spustile so ga zopet skladasto na dno, rastlinstvo

trdempridevnik, splošni, nedoločeno
- terdim
  Genovefa (1841): je marſiktéro uro pred malim krishem v ſvôji votlini na tèrdim kamnu klezhala, ki je is ſkale molel in ji pruzhiza

trdipridevnik, splošni, nedoločeno

terdi

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	terdi, ſhpotlivi lęjſs ſvoje ſmèrti doli vlęgèl. Ali pomiſlite! ti grosovitni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	S otóki pod kósho ſe tako ravná: Dokler ſo bolj terdi, ſe morajo s terpentinovim óljem dobro pomasati — zhe ſo mehki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi skali ga ni znamnja od njih, le v pokah
Sveti večer (1866):	je to tako napečno, ako jim njih ljubi starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta

trdi

Kemija (1869):	in netopnosti, ter se zato prištevata najplemenitišim dragim kamenom. Izredno trdi ste tudi rudnini korund in smirek, obstoječi iz brezlične temne
Botanika (1875):	zunanje različnih plodov. Plodovi so ali listasti, ali usnjasti ali trdi kakor kamen, ali strženasti, mesnati itd. Mnogokrat je v zunanjih

trdihpridevnik, splošni, nedoločeno

terdih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo ravno toljko veſelje obzhutili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	preganajo, bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga. Ko sim vse to
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Breskve v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih breskev ter jih z debelo iglo večkrat prebodi. Med tem

trdih

Mineralogija in geognozija (1871):	odrgnjenem površji lahko vidi, da so se nekdaj plazili ob trdih stenah. Aluvialna tvorba ali poplav se še dandanes dela vpričo
Zoologija (1875):	druge pa trde. Tekočina živalskega telesa je ali vsrkana v trdih delih, ali pa je v njih zaprta. Tako imenovana meča
Botanika (1875):	stanicah ostric po robéh njihovih listov je tako mnogo majhnih trdih kristalov iz kremenice, da listi režejo kakor nož. Enako se

trdimpridevnik, splošni, nedoločeno
- terdim
  Stric Tomaž (1853): ti pomagati zamorem. “ „Tega ne storim, gospod! “ odgovori Tomaž s terdim glasom. „Čeravno mi ne pomaga, on že dobro ve, zakaj
- trdim
  Rudninoslovje (1867): srebro teže od vode. To je živega srebra posebna teža. Trdim rudninam, ki se v vodi ne topé, sezna se njihova

trdimipridevnik, splošni, nedoločeno

terdimi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	predin se sušiti dajo. 2) Sušivnica se mora z suhimi, terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kuhano prav drobno čebulo, s sardeljami in s plošnato zrezanimi terdimi jajci obloži, z jesiham in dobrim oljem poli, s solijo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno zrezano čebulo in šalotno čebulo dobro premešaš, in s terdimi jajci obloženiga, v solato porabiš. Ocvert krompir (šmorn).

trdopridevnik, splošni, nedoločeno

terdo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ti bodo veſ zhaſ. “ Gijezi je bil bersh veſ gobov. Terdo ſvarilo je to vſim, kteri ſo po njegovo hlinjivi, lakomni
Genovefa (1841):	bo tvôjiga glaſú ſliſhalo. To teló bo potlej merslo in terdo na tléh leshalo in ſhe perſta ne bo premakniti môglo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mersle vode sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gobove in ravno toliko želodove štupe z vodó zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice (kuglice) grahove debelosti delajo in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ako je pa, kar se poleti mnogokrat pripeti, majhna, imajo terdo delo; flos lahko se na prod nasede, in potem ni

terdo'
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pràv počasi bijejo. Blato gré poredkama od njih, je suho, terdo', in večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj
trdo
Gozdovnik (1898): Potem imate proste roke, ter se izprožite na rob, na trdo zemljo. To je gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na

tršapridevnik, splošni, primernik

terji
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Preja, ki ſe mora per teh kolovraſhzhikih slo ſliniti, bo terji, taka sa oſnovo ; sraven pa is domazhih kolovratov sa otek

trša

Zoologija (1875):	je zobov vrat. Zobje so iz zobovine, to je tvarina trša od druzih kosti ter ima tudi manj hrustančeve tkanine nego
Zoologija (1875):	temu je pa zobova korenina prevlečena s plastjo, ki nij trša od navadne koščenine in se cement imenuje.

tršepridevnik, splošni, primernik

trše

Mineralogija in geognozija (1871):	Za ceste je peščenec malo sposoben; trše zvrsti pa dajejo mlinske kamne, bruse, nekteri ploščati se rabijo
Mineralogija in geognozija (1871):	pa podobni blazinam, kakor da bi bile tú v sredi trše klade, ktere so se sprhnenja bolje branile. Vsled tega nastanejo

tršipridevnik, splošni, primernik

terji

Genovefa (1841):	ki ſo bili nekako ternju podobni, pa veliko vézhi in terji, ſkosi njegove roké in nogé savertali in ſo ga po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se na tako vižo nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz gojzda čisto pospraviti, de se červ ne zaredí. — Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke

trsi
Rudninoslovje (1867): se dadé le med sebo primerjati, ker topaz je že trsi od najtrše pile, še trši je korund i še mnogo
trši
Rudninoslovje (1867): bela; poluprozoren je, ali pa samo prosojen, malo krhák, nekoliko trši (tr. = 2•5) od soli, ter 2•2krat teži od

▶ trden pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najtrdnejšepridevnik, splošni, presežnik
- narterdnejshe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na viri

trdenpridevnik, splošni, nedoločeno

terden

Genovefa (1841):	taki varnoſti, kakor v gradu. Bóg je. Bóg vojſká in terden grad. Kdor ſe Boga boji, ſe nima nizh drusiga báti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imeti, murvno perje dragó prodadó. Murvni leſ je mozhen in terden, toliko teshji, kakor oreh, in ſe da sa lepe ſode
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	delati, ga ne naredi ſpod petih goldinarjev; tode je lizhen, terden in sveſtó po muſhtri narejen. Deshelni kolovratarji ga bodo snali
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	me v mesto dali — reče France — raj bom per vas terden kmet, kakor pa v mesti bolehen gospód”. Kmetje ne vejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in preveži z njim mošnjo nad jajci. V 8

trden

Kemija (1869):	obrtnosti še gotovo lepo prihodnost, ker je ob enem lahak, trden in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 gld.
Kemija (1869):	Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478. Trohneti, verwittern

trdnapridevnik, splošni, nedoločeno

terdna

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se ves svet zoperstavi
Blagomir puščavnik (1853):	kadar bom spet objeti mogel tebe in ljubega sina Milkota. ” ”Terdna je vaša vera in lepa, blagi vitez! ” mu reče pobožni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	škrilna ploša (Dachschiefer) je lepo gladka, prelomnjena se kaže gosta, terdna; sicer mora biti tanka, da ne teží preveč strešja. Barva

trdna
Mineralogija in geognozija (1871): na zemljo še le potem, ko je njena skorija že trdna ter se ni več bati splošnega prekucevanja.

trdnepridevnik, splošni, nedoločeno

terdne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam terdne tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in pokorſhni
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike postave. Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje so
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim oljem pràv dobro namazati, de
Zlata Vas (1848):	po céni. Kar jo primaha nék neznan človek v vas. Terdne in velíke postave je bil in kakih tridesét lét je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do terdne noči in mati so mislili, de je šel domú, ker

trdne

Fizika (1869):	moč. Za take poskuse jemljejo se zatorej navadno le prav trdne železne posode. Pod. 131. 144 Ako si izberem stekleno posodo
Botanika (1875):	je tudi to, da mezgotok spet raztopi ali razpusti nektere trdne rastlinske dele. Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne

trdnegapridevnik, splošni, nedoločeno

terdnega

Oče naš (1854):	edinega otroka Zveličarju in nebeškemu očetu. Barba je bila silno terdnega serca. Na njenim obličju se je brala bridka pa vunder
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je natora , da kopito svojo postavo zopet zadobi. Kar je terdnega in zdravega, mora pa ostati. Od strele se le tisto
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Vpregati ga ne smeš pred dokončanim tretjim letom ako želiš terdnega in terpežnega konja dobiti. Zakaj skušnja uči, da konji toliko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jih je bil sicer štel, pa bi se sam do terdnega rad prepričal. „Kako pa razločiš pravo pot? ” praša zopet kmalo

terdniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Tode take skušnje ne gredó za kmeta, kteri želí hitro terdniga drevja si zarediti ; temuč le za vertnarje, ki po širokim
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je tudi mene dostikrat vžalilo. Že takrat niso bili oče terdniga zdravja, pa kaj, ko jez nisim vedla za to. — Res

trdnejšipridevnik, splošni, primernik
- terdnejſhi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſinova. ˛Starſhimu je bilo ime Kajn, mlajſhimu pa Abel. Kajn, terdnejſhi, je bil kmet. Abel, ſhibkejſhi, je bil ovzhar. S' délam
- terdniši
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki so na divjake cepljene bile, ker take
trdnejšopridevnik, splošni, primernik
- terdnejſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): na vetru, na kamnitim in peſhénim ſvétu obilniſhi, lepſhi in terdnejſhi shido da. Dervo ſe v vetru bolj vkorenini, in v

trdnempridevnik, splošni, nedoločeno

trdnem

Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Kar mi pa zdaj in vselej še manjka na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po
Gozdovnik (1898):	da ste me dali poklicati. « »Misliš? Res, človek je v trdnem spanju sem priletel. « »No, kaj sem ti že hotel povedati
Gozdovnik (1898):	nisem bil mogel čakati, da bi bila kepa povse na trdnem, in še le potem tega Oročeja poslati v kopel. «

trdnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- terdnemu
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): formae v narečjih toliko zméšan, da mu le staroslovenščina k terdnemu pravilu pomore. Potler „slana Reif” imámo le mi Slovenci s

trdnipridevnik, splošni, nedoločeno

terdni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pametni! — ne obrekujmo mi sami svojiga slovenskiga národa! Slovenci so terdni kristjanje in pobožni ljudje, ako ravno si kadaj kaj povejo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je véra bila starih Rimljanov in Gerkov. Sami pa ostanejo terdni kriſtjanje. Ali ni taka? Obhodil sim se s Slovenci na
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči, terdni in zdravi”. — „Pač škoda, de ste me v mesto dali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa ni nič boljšiga; čeravno gibčnost zgubé, so pa tako terdni, de jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu

trdni
Botanika (1875): rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim

trdnihpridevnik, splošni, nedoločeno

terdnih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): iz ilovce, ki so znotraj z volno podvlečene; le malo terdnih in dobro zadelanih šotorov — na sredi s pečjó — so imeli

trdnih

Kemija (1869):	pa da stojé med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta zakonitost ni tako očitna, toda pri
Botanika (1875):	po rastlini, ampak to dela tudi vedno na novo stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo
Zoologija (1875):	97 odstotkov vode. Ako se voda izpari, ostane 3 odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče

trdnimpridevnik, splošni, nedoločeno

terdnem
Ta male katechismus (1768): Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka na svoje ſvelizhanje, inu vezhnu ſhivlenje, Is koga
terdnim
Genovefa (1841): ravno sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav, poklékni, de te

trdnim

Občno vzgojeslovje (1887):	papir na kako mehko podlago ter se pokrije s kakim trdnim omrežjem. Na to se črke, ki so v čitalnem stroji
Izidor, pobožni kmet (1887):	po redkem svete zakramente. Spoved opravite vselej z dobrim in trdnim sklepom, poboljšati se, če hočete da bodete dober sad imeli
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	polglasno: „Mater hočejo umoriti! “ in Bôb je napel puško s trdnim sklepom, da ustreli moža, ki bi vzdignil kij proti materi

trdnopridevnik, splošni, nedoločeno

terdno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enakiga prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi
Blagomir puščavnik (1853):	premoženje nazaj poverne, se poslovi od Jovane in Zalike s terdno obljubo, kmalo ju spet obiskati, in zapusti Skalodvor tretji dan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	oltarja, je popolnoma strohnela ; kraljeve kosti so bile zavite v terdno svilno oblačilo, pa tudi to je že zlo sperhnelo. * Gosp.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	kteri nam oživi pravo véro. Per drugi: kteri nam da terdno upanje; per tretji: kteri nam užge serčno ljubezen, ali pa

terdnu
Branja, inu evangeliumi (1777): to pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen
trdno
Gozdovnik (1898): a z rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu, ti lopov

▶ trdina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdnjava; Pleteršnik

trdino
- terdino
  Robinson mlajši (1849): Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh stakete

▶ trditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdi

terdi

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	gospodariti zamogel. Če pa skušen kantonski komisár, kakor ste Vi, terdi, de je že zdej mogoče, opovére premagati in gaz predreti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	del Slovencev zdaj govori, na str. 97, da, čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost

trdi
Astronomija (1869): 500 repatic, kterih je pa samo 150 astronomijsko tanjše opazovanih. Trdi se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic

trdijo

terdijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz in toplote po zhes delo pravo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	konec 16. in v začetku 17. veka. Nekteri pa clo terdijo, de je vse od njega izmišljeno, in de ga ni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je zdaj? Možjé, kteri so to reč že vežkrat poskusili, terdijo, de se da konjsko meso tudi posušiti in de je
Robinson mlajši (1849):	da! vsej smo to v cestopisu četli — brali; ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje meso ? fuj! Oča. Vejte
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa terdijo, da je vseh prekucij konec, — tako pravijo eni, da zastran
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	možje pretresajo to reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	stare, v nekterih ne pred dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler niso pol leta

trdijo
Botanika (1875): gotovo zmanjšalo po boljšem spoznanji. Da, nekteri preiskovalci še celó trdijo, da se iz ene in iste troske morejo razviti različne

trdil

terdil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vender mende nobeden pameten Slovenec ni tako svojoglaven, de bi terdil, de morajo slovenski pisavci le besede njegoviga kraja rabiti. Besednjak
Zlata Vas (1850):	ktero se je zavoljo nekiga stariga hrasta pravdal, ker je terdil de na njegovim svetu stoji in de je njegov, je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z drugimi vred na deželo gré; pa on je le terdil, da hoče sam za-se hoditi in ravnati. Samo nekaj je

trdil
Tiun - Lin (1891): je bilo pravo gnezdo morskih razbojnikov. Lagal bi, če bi trdil, da me je oveselil ta pogled. Ko bi »Lastavica« vsaj

trdila

terdila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je ravno kar terdila, da ta prepoved, ki je 25. nov. moč zadobila, obsega

trdila

Marjetica (1877):	Toliko jih ima, kolikor je človeških rodov na zemlji, je trdila ranjka, mati, Marjetica, in po smrti se preselimo na njo
Marjetica (1877):	Ne da bi dejal, da nimaš prav. Baš tako je trdila moja ranjca, MarjetiČina mati, Bog jej odpusti grehe, in dobro
Blagodejna zvezdica (1881):	trpeč obraz vsled telesnih utrujenostij, kakor je sama Oskarjevemu zdravniku trdila, ki jo je poprašal, ali se menda dobro ne počuti
Dóra (1885):	največe veselje. Bala se je zamazati lepe čevlje; tudi je trdila, da pogled pokopališča jo pregloboko gane. — Šla sva tedaj Lojz
Arabela (1885):	zamudili, to se da, mislim, v kratkem popraviti. – Glej, glej! Trdila sem vedno,« pristavi gotovo in odločno, »da nimate vi nič
Grajski pisár (1889):	S prav veliko nespodobnostjo je tu služabnica Agata izpregovorila in trdila, da bi, če bi le mogla, moje srce zabodla na
Naši vaščanje (1891):	sulico v roki, ako bi bil vojak; onadva sta pa trdila, da bi bil Martin škof naslikan s škofovsko kapo na
Roman starega samca (1895):	druge veselice; človek da je samo jedenkrat v življenju mlad, trdila je; škoda za vsako prosto urico, katere ne uporabi v
Slučaji usode (1897):	odkritosrčno, ali me res smatrate za prijatelja, ali ste to trdila samo v svoji prijaznosti in v svojem prizanašanju do mene

trdili

terdili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pregledane. Včasi je goljufija clo tako deleč šla, de so terdili, zaklana živina serca nima, kar je bilo strašno znaminje. Pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zna zvunaj slovenšine. Tisti, ki so dobro nemško znali, so terdili, da se mu je nemšina še močno zapletala v ustih

trdili

Astronomija (1869):	To omenim zato, ker so 1860.1. in še pozneje nekteri trdili, da kolobar in protuberance niso solncu vlastne prikazni. — Zdaj hočemo
Astronomija (1869):	zvezdami suče okrog zemlje. Ljudje so tudi res tisoče let trdili, da zemlja na miru stoji, in dosti je trebalo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	stanje? Ko smo drugo pot postali konstitucionalni (ustavni), mislili in trdili smo, da smo bili bolj neprosti, kakor pravično, in da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	trdili so, da so rane popolnem nenevarne, drugi so zopet trdili, da je ranjen nevarno. Iz vsega pa se je videlo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	obstrelil z revolverjem po roki; drugi trdili so, da je strelila na-nj ženska, s katero je skupaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	strelila na-nj ženska, s katero je skupaj živel. Eni časniki trdili so, da so rane popolnem nenevarne, drugi so zopet trdili

trdim

terdim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kermiti, predenj je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če petdesét
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	strahom, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi čmernim. Ne terdim, da je moja gospodinja taka; pa vi, draga gospodičina, bi

trdimo

terdimo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe bile te shivalize pri shivljenju puſtile! Tega pa ne terdimo, de bi bile ſploh vſe ptize
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svojih zemljištev. V toti namen so bukve. Če pa to terdimo, ne zahtevamo, da bi vsak kmetovavec ali posestnik majhnega zemljišča

trdiš

terdiš

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke, ne vsakdanje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ali mi to ne verjameš? ali morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti

trdite
Deborah (1883): Učitelj. To je lepo! Le nasprotujte mi! Gospod župnik, le trdite, da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le

trditi

terditi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	polovico svoje druge deržine. Slišali smo nekiga slave vredniga Černogorca terditi, de je bil slovenskiga naroda, kar brez prisege radi verjamemo
Robinson mlajši (1849):	se smejê če ga je to zžerlo? ino ko tega terditi ni mogel, mu je velel, da bi urno domu tekel
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ikre pod jezikom ali v trepavnicah ne najdejo, še ni terditi, da jih prasič nima, ker so ikre po celem truplu

trditi

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	le bistrejši, pridnejši in skočnejši so. Torej se ne more trditi, da ni djanski, lotiti se vprašanja zarad jezikov; da to
Astronomija (1869):	Pa s tem še nismo našli meje vsega sveta, marveč trditi smemo za gotovo, da vidimo še zvezde, ki so še
Astronomija (1869):	z bliščečimi zvezdami človeško oko in zbujalo pozornost ljudstev. Dá, trditi smemo, da je neomikani sin puščave in nestalni prebivalec nezmernih
Astronomija (1869):	tako nerazumljivej daljavi nam še vidne, biti orjaške velikosti, in trditi smemo, da ni skoraj nobena zvezda manjša od solnca, mnogo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	ali pa veljá tudi o tem primerljeji, ne upamo si trditi kar naravnost, če tudi to vsak pravi rodoljub želeti mora
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	odrtnika, če nikjer drugod ne dobi denarja? Ni nas volja trditi, da ne bi bilo treba ostre postave, katera odrtnikom na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	hladnokrvnost, ki jo navada daje zločincem. Francoz. Ti barbari, moram trditi, oblečeni so bili jako pošteno in njih skupnost je bila

▶ trdno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdnejeprislov, splošni, primernik

terdneje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje zvezati hočejo, z lesenimi žeblji zbijejo, železa ali jekla ni

trdneje

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je imel storiti, in dejanje je bilo neizogibno. Peharček je trdneje uperl dvocevko ob desno ramo, in perst je vže pripravljen
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še

trdnoprislov, splošni, nedoločeno

terdno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi s ognjem in luzhjo bolj varno ravnali, hiſhe bolj terdno sidali, priprav sa gaſiti ſi omiſlili, in dobre zeſte nadelávali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali ſirovo, ſpomlad v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne noter ne more. Duh
Robinson mlajši (1849):	po morji plúti mogel. Ino je li takó si je terdno umenil, da s Petkom na — nj sede, ter se ali
Robinson mlajši (1849):	kaka žalost imèla, spèvala. Začina se le tako: „Gdor le terdno se zanàša, Da Bog lèhko pomagà; Temu tude Bog prenaša
Robinson mlajši (1849):	pervemu približevali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino tako terdno spaše, da so ga uže za roke ino noge zgrabili
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá deržala, in kako je tudi zavoljo tega oba na
Stric Tomaž (1853):	povedale. Veselilo ga je pa, da ju niso dobili in terdno upal, da ste deleč od gojzda in močirja v kakem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	saj bo enkrat tudi prihodnost preteklost postala. Le zvesto in terdno se derživa najine pogodbe. Tebi je dala natora veliko sebičnosti
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pogledaval svojo bledo ženo. Tudi ona ga je ves čas terdno opazovala in slednjič ga nagovori: "Tone," prične z mehkim glasom

terdnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de vira je mene povſod vodila, inu zol pod kriſham terdnu derſhalla. Odtod sem se jeſt ſasluſhila Mate te vire imęnuvana
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	2. Ta nazvibla nezh v' viri, katire v' boſhji beſſedi terdnu stojy. Naporajtej, kaj tvoj um k' temu prave, katire tudi

ter dnu(združena oblika)
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju pèrpraviti! Plura exempla adducere

trdno

Fizika (1869):	to se godi sè struno, ki je z obema koncema trdno zapeta (Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki
Fizika (1869):	posamnih delkov nepremenjena. Ali če jekleni prot z enim koncem trdno uklenemo (Pod. 120.), drugi njegov konec pa iz prvobitne ravnotežne
Botanika (1875):	koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi z mehurjem ali s kavčukom. Iz zareze
Oče naš (1885):	sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in prejeto ljubezen
Oče naš (1885):	rad verujem v njega in vsako njegovih besed hočem prav trdno kot resnično vrjéti,“ in glasno in pobožno je začel pred
Občno vzgojeslovje (1887):	Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno oklene druzih. K temu je pa treba blagohotnosti, vsled katere
Občno vzgojeslovje (1887):	obnoviti. Z vsakim nadaljnjim primenjanjem se urejajo naše izkušnje v trdno združene kroge predstav, kateri tvoré med seboj zopet celoto. Ta
Gozdovnik (1898):	segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on je trdno mislil, da so njegovi vojaki našli belokožce in se maščevali

▶ trdnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdnost

terdnoſt

Genovefa (1841):	imá nebéſa v ſerzu„ Molitev da mozh k dobrodeljſtvu in terdnoſt v nadlogah. Skosi oblake gré in ne oſtane nikoli nevſliſhana
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe selſha neſkonzhno po vlaſtnoſti perſti vershejo, s poglédam na terdnoſt njenih delov (talov), njene delavnoſti in mozhi vlashnoſti in toplote
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravnoſt saplótovo verſtjo sagnale; sakaj na tem obſtoji lepóta in terdnoſt plotá , de ſo mladike is perviga lepo sverſténe ; satorej moraſh

trdnosti
- terdnosti
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): celo svoje življenje. Ne pomanjkuje mi zdej več moči in terdnosti k dobrimu. Jezus je pri meni, kteriga le to, kar

▶ trdnjava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdnjav
- terdnjav
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): drugih 5 parobrodov tukajšni luki, so začeli grometi topovi iz terdnjav sozidanih v okolici Pole in na praznično okinčanih ladijah stoječi

trdnjava

terdnjava

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je turška terdnjava Kars padla. Silna lakota je obsedence 28. nov. primorala, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	enim oficirjem, prekanivši prednje straže, pobegnil. Kars je naj imenitneja terdnjava male Azije, ona je ključ do Eufrata in perzijanskega morskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Od strašne stiske, ki jo je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da so

trdnjava

Mahmud (1870):	jim bile paše in Mahmud. Na mestu, kjer je stala trdnjava, je kup pepela, ktera raznaša sapa na vse strani. Lepo
Bolna ljubezen (1874):	gospodično Avrelijo. Poprej se je branila, ali zdaj se je trdnjava počasi podala. He! he! « Kri mi je silila k srcu
Slovenski svetec in učitelj (1886):	k Slavomiru. Na Velegradu je bila največja trdnjava tedanjega stoletja. Trdnjava, toseve, ne v rimljanskem zmislu, niti ne v obliki nemških
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	strategičnem oziru tako važno mesto, kakor je bila Ljubljana, močna trdnjava, izkazovali so Ljubljančanom obilo milosti, katere so prinašale meščanom neprecenljiv
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Glamoč. Tudi Glamoč je bila v prejšnjih časih precèj močna trdnjava. To se je znalo v naših merodajnih krogih, da bode
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	je v kratkem času našega pohoda natančneje pozvédelo, da ima trdnjava Livno premočno posadko in da bi nas pohrustala lehko, kakor
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	je zbežal manjši njegov oddelek, drugi so se razpršili. Toda trdnjava je slabo zavetje brez pravih orožnih pomočkov. To je uvidel
Od pluga do krone (1891):	južno od Belega Grada. Drugi dan je odprla tudi belograjska trdnjava svoja vrata, in princ Evgen je dobil ondu zopet 600
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	Pa mestice se junaško brani, kar sultana še bolj razkači. »Trdnjava mora biti moja,« tako kriči v svoji ošabnosti stari Sulejman

trdnjave

terdnjave

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je rajnki Napoleon I. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno končalí vojsko tega leta; ali bo pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Potem so šli presvitli Cesar obiskavat lepo novo kasarno in terdnjave; premila Cesarica pa, ktera si je s svojim angelskim obnašanjem

trdnjave

Viljem Tell (1862):	Še več sem storil. Kmet bojí rosberške In sarnske se trdnjave, ker sovražnik Za njunimi se brani stenami In po deželi
Valenštajn (1866):	Kdo naju moti zdaj še v poznej noči? Poveljnik je. Trdnjave nese ključe mi. Počivat idi, sestra, polnoč je. Grofinja. O
Valenštajn (1866):	svojega Gospoda, če prodal je vojsko, hotel Državnemu sovražniku odpreti Trdnjave naše zemlje — Da, potem Mu nej pomoči več — Al britko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	črna maša) v Petropavlovskem soboru, to je, v cerkvi Petrograške trdnjave, v kateri počiva ranjki car; po panihidi je car položil

trdnjavi

terdnjavi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	prevzeli začasno vlado. Odstavljeni knez je menda še v turški terdnjavi pod turškim zavetjem. Turška vlada, ktera še ni nikoli preklicala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	vlada želí, naj ostanejo ondi, dokler je kralj neapolitanski v terdnjavi, sicer ga bojo prišle rusovske ladije varovat. Od Kavur-a se

trdnjavi

Valenštajn (1866):	hudo čuli na Levici. Se je čulo tudi tukaj V trdnjavi? Gordon. Čuli smo je, vojvoda Od juga vel je veter
Gozdovnik (1898):	reče Rdoles, »za temi debli si tako varen, kakor v trdnjavi iz samih kamenov sezidani. Ti boš edino le izpostavljen kroglam

trdnjavo

terdnjavo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): ker je v svojih otročjih létih brez meča cesarstvu mejsko terdnjávo ohranila: bom cesarja dovoljenja prosil, de bo smela beliga goloba

trdnjavo

Viljem Tell (1862):	deželi lahko dela kvar. Z očesom lastnim sem ogledal sarnsko Trdnjavo. Staufaher. Vi ste drznoli v brlog Razdražene se tigre? Melhtal
Valenštajn (1866):	Ne snubi dolgo, ne kaže zlata; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srcá. Drugi oklopnik. Deklé brezupno, kaj plákaš na glas? Naj
Valenštajn (1866):	Ilo. Vi tukaj več opravkov nejmate, Ker jutri pridejo v trdnjavo Švedi. — Al, Trčka, idite, večerja čaka. — Kaj menite? Naj mesto
Valenštajn (1866):	Ne snubi dolgo, ne kaže zlatá; Ko mignol bi, zmore trdnjávo srca.

▶ trdo prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najtršeprislov, splošni, presežnik
- najtrje
  Mineralogija in geognozija (1871): ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke in špranje po sebi

trdoprislov, splošni, nedoločeno

terdo

Kuharske Bukve (1799):	mlęka ene shlize perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje dni, velíko molila, terdo ſe poſtila, ino sheljno perzhakovala obljubljeniga Odreſhenika. Ino Bog ji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jed namenjen smersne, nima nizh v ſebi, kir ſhe tako terdo smersnen krompir v vrelo vodo vershen in naglo ſkuhan ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De se pa nevarnost ognja popolnama
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tù potres malo pred deseto uro; nar prej je pràv terdo buhnilo, de se je pràv zlo potreslo; potem pa se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih s to platjo na dno in okrog na strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	prihrumijo, ji gospodovo povelje naznanit. Materno serce je groza obšla, terdo svojiga ljubčika k sebi stisne rekoč: „Otroka ne pustim, ako
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti terdo povezane paličice, pa zastonj je bilo vse njihovo natezanje. Vsaki

terdu
Sacrum promptuarium (1695): dokler pred Mashnikam ſe najdesh, inu Nesha tebe s' roko terdu dershj, je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe

terdv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noter vmojo sram takv mene sashpotvjajo inv mene sveshajo takv terdv da sem se jas kvmei odihvov noi mene takv svesana
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	restergali vso kosho res moje trvpvo noi so mene svesali terdv is zhieteni inv so she zhalesne zhele okveli mene nabili

trdo
Fizika (1869): C. Tam se tedaj v odprtej posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na drug

▶ trdoba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdost; [sskj]

trdobo

terdobo

Branja, inu evangeliumi (1777):	JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega videli, de je goriuſtov, niſſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe bolj oshivi ſpotniga kovazha; vino rasvéshe mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude

▶ trdosrčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdosrčen
Ferdinand (1884): se posloviti od njega. Če tudi je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v

trdosrčna

terdoserčna

Zlata Vas (1848):	in ljubezin do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In
Stric Tomaž (1853):	kakor druge ljudi imeli in jim kak poboljšek dali“, odgovori terdoserčna gospa ter še enkrat, da bi ne bila kej osramotena

trdosrčni
- terdoserčni
  Stric Tomaž (1853): je žalosti umreti! “ „Meni tudi, ako bi to storil! “ odgovori terdoserčni Halaj, ter ji herbet oberne. Zdaj se še Hagare, kot

▶ trdosrčnež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdosrčnež
- terdoserčnik
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in neusmiljen hlapec, ko bi tudi večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil, mahne v divjim serdu konja po glavi, mu
trdosrčneža
- terdoserčneža
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): na ves glas nekdo iz zbrane množice ter pokaže na terdoserčneža — lejte nar imenitniši stvar! lejte podobo Božjo! ! Ali zasluži tak

▶ trdosrčnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdosrčnost

terdoserčnost

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prigodílo. Začnejo nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na ves glas
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ali štiri šole v eni sami fari imajo. (Dalje sledí. ) Terdoserčnost do žival ojstro grajana. Neki vozník, ki je derva v

trdosrčnost
Zeleni listi (1896): več nazaj. Ali ni bila ta nesreča kazen za njeno trdosrčnost? —

▶ trdovraten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdovraten

terdovraten

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de je božji sin peklenske pošasti premagal, in de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten
Roza Jelodvorska (1855):	čakala tvojiga prihoda! Ali zdaj preljubi, bodi miloserčen, ne pa terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza ne bila tvojiga sina rešila

trdovratne

terdovratne

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	to vižo se tudi mastne ozdravljajo. Lete so sicer bolj terdovratne, vendar se s tem mazilom odpravijo. Drugi zdravniki mnogosortne zdravila
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	namesto boljša postajala. Kedar je otiska stara; kedar so se terdovratne piavke naredile; kedar so vezki, hrustanci ali kosti že razjedene

trdovratnega
- terdovratniga
  Roza Jelodvorska (1855): sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla terdovratniga viteza naj lože pregovoriti, vam prostost zopet podariti. «
trdovratnemu
- terdovratnimu
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši v okom
- terdovratnirnu
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): bi mu tudi prihodnji ne spodleteli, je mogel pazno ravnati. Terdovratnirnu hudobnežu se je tedaj narpametniši zdelo, svojimu bratu in svakinji

trdovratni

terdovratni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	veliko jih je tudi še, ki pri svojem starem kopitu terdovratni v svojo škodo ostajajo, in kar pri druzih očitno boljšega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	storiti. Ljubi gospodarji in sosedje! ne bodite tako neusmiljeni in terdovratni, da bi sami sebi dobro storiti ne hotli. Spravite se

trdovratnih
Fizika (1869): glavni vzrok galvanske elektrike, misel, ktera je po dolgih in trdovratnih prepirih zdaj najbolj razširjena. Po tem se pripisuje bitno opravilo

▶ trdovratno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdovratno
- terdovratno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): hiti, ne poſnema, kar ſo drugi koriſtniga snajdli, ampak ſe terdovratno ſtariga dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe
- trdovratno
  Ferdinand (1884): On pa je le trdovratno molčal; kajti mislil si je: »Moja hudobija je prevelika, da

▶ trdovratnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trdovratnost
- terdovratnoſt
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): upati, ſakaj le sama grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu

▶ trebati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potrebovati; [sskj]

treba

trebuje

Pozhétki gramatike (1811):	veuille, mouvant, que je meuve: fallant, trebajózh, qu'il ſaille, de trébuje ali de je tréba. Per zheterti vpregi: buvant, piózh, que
Pozhétki gramatike (1811):	Perloshivni. Sdajni ali Prihodni. Qu'il faille, de je tréba, de trebuje. Nedoverſhen. Qu'il fallût, de bi bilo treba, de bi trébvalo

trebalo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de bi bil volk sit, pa koza cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek spred in pa odzad oči imel. — Kader
Robinson mlajši (1849):	drugo ladjico napravila, k tomu je mnogo, aj mnogo času trebalo. Da bi pak tam jeden pak drugi plaval, se mu
Viljem Tell (1862):	ti. Tell. Ne daj Bog, da pomoči Mi ne bi trebalo! (Vzame lok i tul. ) Hedviga. Kaj z lokom hočes? Domá
Valenštajn (1866):	Maks. Vojvóda! Denes nase me zavračaš. Do tega dneva trebalo mi nej Potí iskati. Hodil slepo sem Za taboj. Da
Valenštajn (1866):	prisodila, Naj bi ga kar ječa pokorila. Bila je nova, trébalo je jo krstiti, Ime od prvega prebivalca dobiti, I kakó
Astronomija (1869):	let trdili, da zemlja na miru stoji, in dosti je trebalo, da je obveljala prava pomisel o tej zadevi.
Botanika (1875):	Českem popredlo 85.509 centov surovega bombaža (pavole), za kar je trebalo 5037 delalcev; tkalo je toga leta bombaževo prejo v 48
Aritmetika za učiteljišča (1885):	računu. § 146. Dostikrat se plačajo brezobrestne vsote, katere bi trebalo drugo za drugo ob določenih rokih (Termine) plačati, vse kar

trebvalo

Pozhétki gramatike (1811):	bo trébvalo Vgoriven. Sdajni. Il faudroit, treba bi bilo, bi trebvalo
Pozhétki gramatike (1811):	trebuje. Nedoverſhen. Qu'il fallût, de bi bilo treba, de bi trébvalo Pretekli. Qu'il ait fallu, de je bilo treba, de je
Pozhétki gramatike (1811):	trébvalo bo Prihodni pretekli. Il aura fallu, bo treba, bo trébvalo Vgoriven. Sdajni. Il faudroit, treba bi bilo, bi trebvalo
Pozhétki gramatike (1811):	tréba je, trebujo Nedoverſhen. il falloit, treba je bilo, je trébvalo Pretekli dokonzhan. Il fallut, treba je bilo Pretekli nedokonzhan. Il
Pozhétki gramatike (1811):	Qu'il eût fallu, de bi bilo treba, de bi bilo trebvalo Neokonzhváni. Sdajni. Falloir, treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba
Pozhétki gramatike (1811):	Pretekli. Qu'il ait fallu, de je bilo treba, de je trebvalo Davna doverſhen. Qu'il eût fallu, de bi bilo treba, de
Pozhétki gramatike (1811):	je bilo, je bilo trébvalo Prihodni. Il faudra, treba bo, trébvalo bo Prihodni pretekli. Il aura fallu, bo treba, bo trébvalo
Pozhétki gramatike (1811):	Davno doverſhen. Il avoit fallu, treba je bilo, je bilo trébvalo Prihodni. Il faudra, treba bo, trébvalo bo Prihodni pretekli. Il

trebamo

Gozdovnik (1898):	In, ali nisem rekel, da ne prihaja od konja? Čemu trebamo tu vaše španske kljusine? Star je 600 let, mogoče tudi
Gozdovnik (1898):	»Kučilo? Morilec, ki ga trebamo? Je-li si ga prav videl? Tega moramo imeti! Ti pojdi

▶ trebuh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trebuh

Biblia (1584):	nerosumejete? Vſe kar ſkusi uſta notèr gre, tu gre v'trebuh, inu bo osdolaj vun vèrshenu: Kar pak ſkusi uſta vun
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne saſtópite, de vſe kar v' vuſta nótèr grę, v' trębuh pride, inu bó od sdolaj vùn vèrshenu. 18. Kar pak
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi, poſtavim , trebuh boly, inu sgonzhek sapoje , tri ſtopinze ſtriſh — ferk! — inu noter
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	noter daj. Kedar grizenje od zapertih vetrov pride, je prasičovi trebuh zlo napet. Ga ozdraviti vzemi pol lota kuma, ga zdrobi
Zoologija (1875):	očesna plat gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno

trebuha

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	niso enaki tistim, kteri vsak krajcar davk imenujejo, ki jim trebuha ne nasiti, ali pa ki skozi gerlo ne teče. Če
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	večkrat na dan pijače ponudi, de ji suha kerma preveč trebuha ne zabaše in mnogih bolezin ne naključi ; kar se tolikanj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bile nekako čudno po sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en
Zoologija (1875):	pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v hrbtni plavuti

trebuhom
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih pripravnikov pak je malo! ! — Gosenc je pri

trebuhu

trebuhi

Biblia (1584):	Ionas, try dny inu try nozhy bil v'te Balene trebuhi: taku bo Syn tiga Zhloveka try dny inu try nozhy
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	snaminje Jónasa Preróka. 40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde

trebuhu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mi shivalmi na semlji! Po trebuhu ſe boſh plasila, ino vſe ſvoje shive dni prah jedla
Zoologija (1875):	čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije po blatu; platnica

▶ treniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trenil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh sdraviga zhuti. Vſtane, vsame poſteljo, ino gre veſ
Genovefa (1841):	ga ſilile, ſkrit, na kônja saluzhil in ko bi bil trenil naprej sdirja, ſe vitesi in oprode (hlapzi) zhes gromezhi moſt
Genovefa (1841):	je Genovefa takó ſedéla, ſe ji je, ko bi bil trenil, lahkó in dobro pri ſerzu ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila
Genovefa (1841):	pa tukaj v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo je obſhlà: „Prav bliso ſvôjiga
Genovefa (1841):	Ko je grôf shé dolgo jókal, je, ko bi bil trenil, vſtal; ſvoj mezh je hotel iméti in Gola britko umoriti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vosijo ali orjejo ali ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt
Divica Orleanska (1848):	rokah sučem, Pomembo zgodbe čudne premišljujem, Mi zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje ljudstva, Čelada pak ostane v
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi trenil pokončajo, takrat človek spozná svojo nemoč in trepetá. Podoba ni
Gozdovnik (1898):	na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s pastirjema za puške, ter strmi na kraj

trenol
Robinson mlajši (1849): suhe trave ino nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol k velikemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino kmahu

▶ trenutek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trenutek

trenotek

Ferdinand (1884):	da tudi sam ne bode, več dolgo živel. Ali ta trenotek ni hotel svojej preljubej soprogi tega razodeti. Z nebeško potrpežljivostjo
Ferdinand (1884):	ni bilo tako tesno in britko pri srci, kakor ta trenotek, ko je storil to prisego. Ko je izgovoril strašno prisego
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	poznal, in zdelo se mu je, kako da je ta trenotek postal, sumljivo ogledal ono mesto, kjer so razporjali zverjad, prijel
Občno vzgojeslovje (1887):	bi se temu kakor koli ne pomagalo, nastal bi vsak trenotek prepir, kakeršen se nahaja v prirodi ( ,,v boji za obstanek
Zeleni listi (1896):	jezi dušek. Kaj stori? Ko sta oče in mati za trenotek sobo zapustila in je Jožek še mirno sedel pred svojo
Gozdovnik (1898):	za sled ter jaše počasnejše in previdnejše nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je
Gozdovnik (1898):	Le en trenotek je krenil konj z glavo na stran, pokoreč se uzdi

trenutek

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mu pisan list v roke poda, ga samo en dober trenutek čversto pogleda, in pri ti priči pové, koliko verstic ima
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš,
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čutila napolnujejo sinu serce? Polno svetosti mu je obličje: za trenutek je zedinjena vsa družinica! Zopet vzame Lucina dragi spominek, shrani
Kemija (1869):	se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako papir na trenutek zamočimo v žvepleno kislino, dobi lice. Razvročiniš li iste tvari
Mineralogija in geognozija (1871):	Ali ta najstrašniši trenutek revolucije je skoraj tudi njen konec. Pari so ušli , znotraj
Izidor, pobožni kmet (1887):	očetu za tolišnje prejete dobrote. Hvalnice kipele so mu vsak trenutek iz vročega in ljubezni božje prevzetega srca; pa tudi svoje
Tiun - Lin (1891):	ondu? « Brez vsacega odgovora krene ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek pozneje je klečal poleg matere; poljubljajoč ji obraz, je prerezal

trenutka

Spisi Krištofa Šmida (1883):	Komaj so jo obudili ; ali ostala je bolna od tistega trenutka in hirala je od dné do dné. Ubogi deček se
Ferdinand (1884):	ljubi Peter! « reče grof. »Lahko umem tvoje strmenje; do tega trenutka si videl pri meni le blišč in obilnost vsega. Ni
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal svoji materi. Minuta za minuto

trenutke

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	otročje vpitje. Ali kmalo je potihnilo se vedno oddaljevaje. Ene trenutke je bil jirhar vesel doveršene osvete, ali kmalo ga jela
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pa ni druge pomoči. Naprej moramo! “ Še so poslušali nekatere trenutke; vse je bilo mirno, zato so nadaljevali pot. Čez pet

trenutki

Ljubite svoje sovražnike! (1899):	poplačal tvojo blago ljubezen do sovražnika !“ Ko so potekli prvi trenutki veselega snidenja, tedaj je bilo mnogo pripovedovanja. Jon in Bil
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	si komaj rešil življenje. — Čakajte psi, maščevanje vam ne odide! “ Trenutki zmešnjave so sledili temu strašnemu poročilu. V naglici so spravili

trenutkih

trenotkih

Občno vzgojeslovje (1887):	je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V tacih trenotkih pripravlja poučilo gojenčevo zavest za apercepcijo. Ako bi bilo mogoče
Občno vzgojeslovje (1887):	krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega dejanja. V
Gozdovnik (1898):	belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo
Gozdovnik (1898):	odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na

trenutkih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tudi manjši je pa hud strup, ki umori v malo trenutkih — kar pride moj mož, in loti se ga ljubosumnost, da

trenutkov

trenotij

Valenštajn (1866):	Pikolomini pride, Oktavij ga precej ne opazi. Sin ga nekoliko trenotij molče gleda. )
Valenštajn (1866):	Oktavij. Pomoč! Pomoč! Grofinja. Prepozno je. Le malo Trenotij mi je še odmerjenih. (Odide. ) Gordon. O groze i moritve
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	živalico. Ta se urno dviga v sinji zrak — šviga nekoliko trenotij sem in tje, potem pa zleti proti Sokolovem. Vsi so

trenotkov
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): da mu je kri v žilah zastala, ko je malo trenotkov po tem prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno
trenutkov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): na mesce, včasih na tedne, včasih tudi le za malo trenutkov, kakor se ravno nameri.

trenutku

trenotji

Ultra! (1867):	Ata, bodite mirni! Sreča vsega mojega življenja visi na tem trenotji, in vi bi lehko vso podrli zaradi obleke, ki vam
Ultra! (1867):	Vilko, ti me usmrtiš! Kako se moreš v tako važnem trenotji šaliti? (Kotílku. ) Ljubi, dobri ata, storite to meni na ljubav
Spisi Krištofa Šmida (1883):	doslej varoval, bode vama tudi zanaprej mogočen varuh. « V tem trenotji se odpró vrata, in v izbo dere tropa oborožencev narodne

trenotku

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	kmalu v tičnico in se ujame. Lovre je bil v trenotku zopet na jablani. Ko je pa hotel senico vzeti iz
Zeleni listi (1896):	zvoniku, da se vsa cerkev razleti na kose. V tem trenotku pa zakriči Mihec na ves glas ter drži roko, s
Gozdovnik (1898):	ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za

trenutku

Blagomir puščavnik (1853):	černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v tem trenutku, ko se je uni ves kervav iz konja zavalil, me
Roza Jelodvorska (1855):	in komaj se premaga, de svojiga ljubiga očeta v tem trenutku ne poljubi. Častimir se grozno začudi, ko jo tako, ginjeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vodo razsvetljuje in kako ploha poleva. Voda naraša v vsakem trenutku; oj bati se je, da ne bi najne bajtice vzela
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nek černi skremženi obraz peklensko se režati in v pervem trenutku je po cesti oddirjal nek Numidčan; tul s pšicami in

▶ trenutje samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trenutja
- trenotija
  Valenštajn (1866): Butlar. Vi me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji
- trenotka
  Valenštajn (1866): bile so le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka Trenotka naj človeštvo ima, ali Naposled mora zmoči dobri čut. Ne
trenutju
- trenotii
  Valenštajn (1866): pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod, Liki strašnjo povodenj, prinese nas

▶ trepalnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trepalnicah

trepavnicah

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ikre je to, da se mu pod in v očesnih trepavnicah vidijo ali ošlatajo. Torej se prasič, ki je iker sumljiv
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	okroglih bulic. Če se vendar ikre pod jezikom ali v trepavnicah ne najdejo, še ni terditi, da jih prasič nima, ker

trepalnice
- trepavnice
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): Nek bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče, ki trepavnice zamaže in zalepi. Da jih zopet odpreš, se morajo z

▶ trepeč pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

trepetajoč; kontekst

trepeče
- trepezhe
  Genovefa (1841): pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto
trepečega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh. Tudi to
trepeči
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): kakor bi bila ravno kar iz mučencevega serca pritekla. Na trepeči ustni pritisne mati sinu gobico in očetova kri mu ji

trepečim

Blagomir puščavnik (1853):	tolažile, gotovo bi bil že pod zemljo. ”Kako? vpraša s trepečim glasom Milko, ali morete ime nesrečnega viteza imenovati? ” ”Jaz se
Blagomir puščavnik (1853):	mi ni hotlo prav dišati. ” — ”Gorjanskega viteza! ” ponavlja Milko s trepečim glasom, obledi in joka. ”Kaj je to ? sokolar! vi jokate

trepetajočim
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): po čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval, kaj da sedaj pride. Logar je bil

▶ trepetanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trepetanje

trepetaine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſam obeſſiu. Lubesnive duſhe! kai sa en nasnani ſtrah, inu trepetaine bi nas moglu obtyti, kader kuli mi na ta naſrezhni
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Davidu Pſal. 54. Timor, & tremor venerunt ſuper me. Strah, inu trepetaine je zhes mene pershlu. Ali koga ſe Chriſtus preſtraſhi ? nikar

trepetanju
- trepetanji
  Deborah (1883): si ga vredna, čista blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg globoko v svojem srci; Mej tem

▶ trepetati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trepeče

Viljem Tell (1862):	v vežo. ) Valter. Na pragu tu stoji, ne more dalje; Trepeče zbog strahú in radosti. Tell. O Hedviga! otrokom mojim mati
Gozdovnik (1898):	don Avguštin pa sennora Rozalita,« šepeta Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali kdo sta ona dva moža? « Tako se je bilo

trepečem
- trepezhim
  Genovefa (1841): je s trepézhim ſerzam pri vojvodovih ſlushabnikih v véshi ſtal, poklizal in rékel

trepeta

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ko bi trenil pokončajo, takrat človek spozná svojo nemoč in trepetá. Podoba ni, ali njih ravnanje je Hunce tako strašne storilo
Valenštajn (1866):	milosti vojska ne zna — Devica nam v žilavih rokah, i trepetá — Vprašájte, ne govorim, da bi se hvalil, Kakó je naš

trepetajte
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno ſtanovitnoſt! Ali kaj ſe zhudimo zhes letó

trepetal

Stric Tomaž (1853):	je mende tudi nam mogoče. Vsaj ne boš pred skalo trepetal, tepec Uiti nam zdaj ne morejo, naj počnó, vse je
Viljem Tell (1862):	Hedviga. Gorjé ti! — trepetal je pred teboj, Da tresel pred teboj se je, o

trepetala
Gozdovnik (1898): so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava je trepetala pod preveliko razburjenostjo. Čutila se je grozna razjarjenost v škripajočemu
trepetalo
Blagomir puščavnik (1853): vse balo kakor steklega psa, vse se je treslo in trepetalo pred njim; pa toliko več je vse čislalo in Spoštovalo

trepetati

Maria Stuart (1861):	Ki oprosti me težkega izvolja: Imám li v vednem strahu trepetati, Al kruto pogubiti to kraljico, To svojo srodnico?
Lohengrin (1898):	v divjem notranjem boju strmi préd-se). Elza! — kak zrem jo trepetati! — V dvojenju divjem moram jo zazreti! So zaslepile gneva jo

▶ tresk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tresk

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s. Mihelam zreliga, — zgodna zima, na sežnje snega. — Grom in tresk o s. Miheli hude vetrove pomeni. — Jasna noč pred s.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Blagor pride. Dèž izíde. Iz oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri
Deborah (1883):	stopil si na sveto goro Sinaj K izvoljenej nevesti izraelskej. (Tresk. Boječe. ) Da zdaj udari strela v ono kočo, Kder dete
Gozdovnik (1898):	skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk je hitrejši nego misel ter uniči vse, kamor zadene. Nihče

treſk
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali ſe kaj savédo, toshijo, de ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim

treski
- treski
  Deborah (1883): Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite njega, ko vas jaz
- treſki
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah
tresku
Gozdovnik (1898): krik se je glasil tako močno, da je bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo

▶ treska samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

košček; [sskj]

tresko

treſko

Kuharske Bukve (1799):	kuhat s' vodo na proſtori v' męſingaſtim kotlizhi; Perdeni eno treſko ſladke ſkorie, inu od lemone lup; ſkuhaj v' mehko, preshmi
Kuharske Bukve (1799):	polizh jęſiha kuhaj poſębej pol ure; tudi deni notri eno treſko ſladke ſkorie; pęni, kader ni vezh pęn, poloshi notri marelze
Kuharske Bukve (1799):	ruto, deni ſpęt v' kotlizh, inu eno ręzh zukra, eno treſko ſladke ſkorie, lupka od lemón, ſhe enzhaſ kuhaj; ohladi v'

▶ treskajoč pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

treskajoča

treskava

Rudninoslovje (1867):	je takisto mnogokrat vzrok velikim nesrečam. Rudarji ga zato imenujejo „tréskava sapa”.
Kemija (1869):	zapalijo, s strahovitim razpokom vnamejo. Rudokopi tej plinovskej zmesi pravijo »treskava sapa« (Schwaden oder schlagende Wetter) in mnogo in mnogo siromašnih
Kemija (1869):	Weinstein, srd, birsa. Weissgerberei, strojba na jerh, 492. Wetter schlagende, treskava sapa, 3 91. Wichse, voščilo, 388. Wismuth, bizmut, 432. Wirkung

▶ treskati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

treska

treſka

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po ljudeh ino po shivini — ˛Straſhno vrème, polno tózhe ino tréſka, pokonzhuje vſo selenjavo na polji, pobija ljudi ino shivino. Tako
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v meſzu Maliſerpanu. O. Kakó mozhno ſe bliſka, gromí in treſka; she ſpet Elija vrage ubija. Ş. Ali miſlite, de ſvet
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de ſvet Elija vrage ſtrelja, kader ſe bliſka, gromí in treſka? O. Ali ſhe tega ne veſh? Le ſhkoda, de ſi

treskalo
Tine in Jerica (1852): Tine zagledal, je prec domu tekel, vse vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi se hotel nebez podreti. Jerica se je

▶ treslica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mrzlica; [sskj]

treslica

treslika

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tako dolgo rabi, dokler vnetje ni nehalo. Kedar pa vroča treslika odjenja, vzemi arniknega zeliša s cvetjem vred, ga v štupo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	c) Vnetje želodca. Pri tem vnetju se tudi zapazi vroča treslika z drugimi znamnji, vendar pes ne kašlja. Trebuh je terd

treslice
- treslike
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): RAZDELEK. Vzroki, znamnja in ozdravljanje znotrajnih bolezin psov. I. Poglavje. Treslike.

▶ tresljaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tresljaji

tresaji

Kemija (1869):	solnce postaviš. Zastonj si skušamo razjasniti, kako morejo rahli éterni tresaji, ki se nam kakor svetloba prikazujejo, geniti tvarne delke, iz
Fizika (1869):	po zvočečem telesu pripravi, da se trese, in da njegovi tresaji, ki se valovito razširjajo nam do ušes, obstojé v tem

▶ tresljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

plašnost; Pleteršnik

tresljivost
- treſlivoſte
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo

▶ tresti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trese

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kterim se za špeh in klobase sladkajo. Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	11. Noga pjanca več ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje mu iz ust gorí. 12
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ino materi moji v tolažbo biti”? Mina pa vsa se trese ino komej izreče: Saj veš Moric! de sim hčer očeta
Divica Orleanska (1848):	bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dan spominjati strašne pogodbe”, reče Fulvij, roke vije in se trese na vsem životu. „Le časa mi daj, časa, pa se
Fizika (1869):	Pod. 121.). Vsi delki jeklenega prota in strune, ki se trese, začnejo se vsi na enkrat gibati, gredó vsi v ravno
Fizika (1869):	enega delka na drugi, tako da se vsaki delek tako trese kakor poprejšnji, le s tem razločkom, da se pozneje začne

treſe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tempeljnu pred ſvetinjiſhem od sgorej do tal preterga. Semlja ſe treſe, ino ſkale pokajo. ˛Stotnik, ki je per krishi ſtrasho imel
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na glaſ mu pravi, de to ni prav; veſ ſe treſe, mras ga ſpreleta: ino vender gré, ino ſpet greſhí. Preljubi
Genovefa (1841):	kako grôsno drevéſa ſhumé in kakó glaſnó ſe vſe liſtje tréſe. Vſa naráva (natura) ſe nad moritvijo nedolshnoſti ſtréſa. V prihódnje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Prevséta dekliza je ſáma ſêbi, Kak gléda v tlà, kak tréſe ſe beſéda! Ko sarja, ki pót sjútraj déla Fébi, Şpreminja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od obadveh. Domazh kolovrat je preokoren, preteshak sa goniti, prevezh treſe, in je s eno beſedo prenerodno narejen; satorej ſe nemore
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa kolovrat veſ drugazhi narejen; ſe nizh ne maja, ne treſe, ne lese tjè po tleh; satorej ni treba shebljev od

treſse
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ſhe mlad ! Baron. Ne toku mlad , koker męniſh. Tonzhek. (Se tręſse. ) Vaſha Gnada , naj mi opuſtę; Jeſt ſim bil en malu

tresejo

Blagomir puščavnik (1853):	on in se na Miroslavovo ramo nasloni. Roke se mu tresejo, lica so vedno bolj blede, oko motno in na pol
Oče naš (1885):	si bolan? Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati,“ ga vpraša druga. „K

treſsejo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kam ; to mi pak vshę ni prov. Nęshka Oni ſe tręſsejo vaſha Gnada; kaj jih sębe ? Goſpá. Mras mi je. Nęshka
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sdaj kakor ti paklenſki Hudizhi, katęri tudi vęrujejo, inu ſe tręſsejo. Strah tiga Goſpoda pride, kakor ojſtre puſhize zhes njega, inu

tresel

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	začetek! Bo pa tudi čutil; le noter ž njim! ” Ves tresel se je in jokal Korvin, ko so ga pripeljali v
Ferdinand (1884):	to grof. Ubogi Peter je prisegel, če tudi se je tresel po celem životu, kakor šiba na vodi. Bil je bled
Oče naš (1885):	smrti trudnega se je čutil in zdaj ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo, če
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	bil pripravljen. Merzli pot mu je lil po čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval
Zeleni listi (1896):	razsrdil se je na tihem takó, da se je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga je sililo, dati jezi dušek. Kaj

treseta
- tresete
  Deborah (1883): Jaz ga pokličem! (Gre k vratom. ) Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v presledkih boječe kladivom potrka. ) Sedemnajsti prizor. Deborah. Lovre

tresi

treſi

Kuharske Bukve (1799):	prav. 293. Drugazhi. V' pokuhani moſht, ali v' kúhano vino tręſi pozhaſi drobuo ſtolzheni senof ſkusi ſito, meſhaj, ogaſi notri goręzho
Kuharske Bukve (1799):	tręſi, ſhe enmalo na sherjavzi puſti, potle vlì eno sajarmizo

tresla

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svojiga popotvanja na Dunaji obležal, in de me bo merzlica tresla, namesto veseliga gostovanja v Gradci. Pač dostikrat sim se spomnil
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ta večer še bolj potláčila. Ubogo gospodično je huda merzlica tresla. Ni se več zavédila in še poznala ni matere. Torej
Sveti večer (1866):	hiši umreti. ” Katra je na tihem jokala; Liza se je tresla, kakor jagnje, ktero v mesnico peljejo. Stari logar pa — imel

treſla

Genovefa (1841):	bliso nje je volk tulil. Grôse in ſtrahú ſe je tréſla. „O Bog, o Bog! ” je klizala „kakſhina grôsa me ſprehaja
Genovefa (1841):	in vétram varna. Pa ſhe smiraj ſe je od mrasa tréſla. Poldán je sdaj bilo. Glad jo je ſtraſhno naganjal in
Genovefa (1841):	ſvitlimi ozhmí gleda. Genovefe ſe je vſtraſhila, de ſe je tréſla. Pa urno ſe je pomiſlila; sagrabi gorjazho, ki je bila
Genovefa (1841):	bo dôbro godilo. Tam ſe ne bom vezh v mrasu tréſla in ne bom vezh bolna. Tam ne bom vékomej vezh
Genovefa (1841):	ſtrahú, de bi jo s ſinam volkovi ſtergali, ſe je tréſla. Boleſlavu, ki je shé s pervih lét ſlábih jedi in
Genovefa (1841):	ſhe zlo deshvati in mêſti. Genovefa ſe je od mrasa treſla in njéno ljubo déte ſè je jélo od mrasa, mokrote
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	truplu ſuſhiti; glava je ſlabéla, ozhi medlele, roka, noga ſe tréſla. Kar ſo udje ſposnali, de jim shelodez ni sapſtojn, temuzh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	konza. — 23. Proſenza ſe je sopet semlja v Dobrovniku slo treſla. Bog daj, de bi ſe neſrezha ne primerila, kakor v

tresle
Kmetijske in rokodelske novice (1847): milo^ruza sercé obšla, solzice se ti bodo vdèrle, nogé tresle in všibile, na kolena boš padel, roke proti nebu povzdignil

tresli

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	tudi in še bolj od misli gotove smerti, so se tresli in omahovali. Ali ni jim bilo mogoče kej druzega zvoliti
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	terdó vkup tiščali in na celem životu so se jeze tresli. Perčin je skonca celó po meč segel, ali oster pogled

treſli
Genovefa (1841): in vezhkrat je veſ ganjen omolzhal. Vſi okrog ſo ſe tréſli, jokali in ihté ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od

treslo

Zlata Vas (1848):	Brencelj to slišati, vès ostermí, de se mu je serce treslo. Na svoje nekdanje tovarše se izgovarja in pred Ožbeta z
Blagomir puščavnik (1853):	se je vse balo kakor steklega psa, vse se je treslo in trepetalo pred njim; pa toliko več je vse čislalo

tresti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ostane pa zima mehka, se je bati de bo nezdrava. Trésti bi se bilo, ko bi ne vedili, de moder vladar
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	jo preč peljal. Storí dvé stopínjici proti vratam, se začne tresti, se zaberne z razprostertimi rokami, se okléne svoje hčere, in
Valenštajn (1866):	zadnji govor vedno večoj i vidnoj britkostijo, začne se zelo tresti i hoče omedleti; Najbrunška gospica skoči k njej in jo
Fizika (1869):	kakor poprejšnji, le s tem razločkom, da se pozneje začne tresti, je tako gibanje postopni (pomikajoči) tres, iz kterega se narejajo
Gozdovnik (1898):	ste šli, sledeč za nami! « »Tiburcio jo vidi bledeti in tresti se, ko pomisli, da je imela pasti v roke »hudičema

treſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojo kermo shrejo; pa kakor bi trenil, vkup padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj ſe morajo pa s ſlamo otréti ali do ſuſiga

▶ treščiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trešči

Mlinar in njegova hči (1867):	je svetih pesmi kakor vraga. Ne smem! Tedaj tudi nečem ! (Trešči piščalko ob tla, da se na kosce razdrobi. Smejé. ) Dolge
Mlinar in njegova hči (1867):	Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši se urno odide. ) (Igrališče se zagrne

treši

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	jezika v veliko vodo, ki se je skozi travnik vervila, treši. Mož zdaj svojega hudega križa prost, se komaj nekoliko glavo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Tebe naj doleti njegova ojstra strela; po tvoji glavi naj treši s svojim silnim jakanom; ti si me pregovorila, da sem

treščil
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): hip tudi on buti ob steno, kamor ga je pes treščil, ko je začul glas Rozvite. Malo po tem pa je
treščila
- trešla
  Divica Orleanska (1848): bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki vzel, Sprositi znal

treščilo

treslo

Tine in Jerica (1852):	je in vse brez škode je minulo, v borovec je treslo. Bog nas je nesreče ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo
Tine in Jerica (1852):	mu pride en hlapec naproti in pravi: V borovec je treslo, ter ga čez polovico preklalo. Zdaj se je Tine potolažen

treščilo
Spisi Krištofa Šmida (1883): viteza Topolovskega. Gospá se vstraši bolj, kot bi poleg nje treščilo. Časnik ji pade iz rok, ona pak se zgrudi omedlela
trešlo
Tine in Jerica (1852): je bila vsa hiša v ognju. — „ Jezus! Maria ” zavpije Jerica, „trešlo je” in teče proti vratam. „Stoj” zavpije Tine, „stoj za

treſhilo

Genovefa (1841):	nedolshna! ” Grôfu ſe ni drugazh sdélo, kakor de je va-nj treſhilo. Vezh ni védel, zhe ſe mu ſanja ali zhe bdi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prebivavze Unajnih Goriz v Bresovſki fari je velika neſrezha sadéla. Treſhilo je namrezh v váſ , ki 36 hiſhnih numar ſhteje, in

▶ trešica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trohica; kontekst

trešico

treſhizo

Kuharske Bukve (1799):	na proſtori; tudi deni sraven ene lemone lupek, inu eno treſhízo ſladke ſkorie; kuhaj de ſe kuhajo, inu kakor mozhnik sagoſtę
Kuharske Bukve (1799):	frakel kuhane vode od zherneh zhęſhen, lup od lemone, eno treſhizo ſladke ſkone; puſti, de to vkup ſhe enkrat savrè. — V'

▶ treti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tare

Zlata Vas (1850):	dužo in s telesam zapisati. Saj vidiš, de me sila tare, sicer bi ne storil kaj taciga. ‘‘ Ožbé dolgo ni vedil
Izidor, pobožni kmet (1887):	bodo kmalo oči odprle, in vse, kar Vas sedaj tolikanj tare, vtruja in teži, zgubilo bo polagoma svojo tego in grenkost

tarejo

Viljem Tell (1862):	v Renfeldu na palatinatu Cesarskem, da potožim tam, kakó Nas tarejo cesarski poglavarji, Da prejmem stare svobode pečate, Ki jih sicer
Viljem Tell (1862):	Z besedo eno se prikupite Trinogom vsem, ki zdaj vas tarejo. — Storíte, kar zahtevali so večkrat, Ločite od države, podvrzite Se

tre

tere

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nam naloshi, s' ſvojo gnado poterdi. Aku nas on tudi tere, nas vunder napotere. Nas tere en zhaſs, de nas potler
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nos premunt, ad Deum ire cempellunt. Kar nas ſtiſka, inu tere, tiſtu nas ſyli inu pergaina h'Bogu jeti, inu per
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poterdi. Aku nas on tudi tere, nas vunder napotere. Nas tere en zhaſs, de nas potler s'obiuniſhim potroshteinam resveſely. On
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſerze preſtraſhi, nas navola prevſame, nas jesa obtyde, nas shaloſt tere, de sdaizi shelimo: Tranſeat a me calix iſte. Debi leta

treti

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kaj ležeče. Vredništvo. Urno kaj noviga? (Novo mašino za lan tréti) je znajdel neki Belgijan, Martens po imeni, ktera toliko opravi
Robinson mlajši (1849):	Umel ji je tako čerstvo ino dobro ob jedno drugo tréti — dergnoti da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče

trla
- terla
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): ognju in jedel mesó, ker ga je že zlo lakota terla. Zamišljen in z očmi v ogenj pobešenimi, je čez nekaj
trlo
- terlo
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bilo znotraj in zvunaj toliko ljudi, de se je vse terlo. Celi popoldan in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat

▶ tretji števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tretja

treka

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ti na sadni zhaſs. Ta oſem inu dvaista Peiſem. Ta treka h'pousdigvainu. 1. To molmo klezheozhi Sdei tebe ô Goſpod
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Treka Peiſem. Od sposnave te Apostolske viere. 1. Verjemo, de skus

tretja

Sacrum promptuarium (1695):	sajeidla. Ta druga je bila nemskuta, ena velika pyanka. Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge
Pozhétki gramatike (1811):	kraliz ali kraliſhki, aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela ne pokashe. 3. Trétja pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki ſe morajo shivini dajati
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	stopinja, zató kér je perva in kér se druga in tretja in tako dalje še storiti ne more brez perve. Perva
Divica Orleanska (1848):	dedov svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo zaničujem! Kakor sim, Tak hočem, de
Rudninoslovje (1867):	navpično stoječe, toda le dve med njimi ste enako dolgi, tretja je pa ali daljša ali pa krajša. Zadnja se zove
Rudninoslovje (1867):	zovete se stranski osi — še navpik stojite druga na drugej, tretja pa — glavna os — stoji le še na enej stranskej osi
Mineralogija in geognozija (1871):	neptunskega nastanja, ki se tudi najrajši zove premogovno gorovje. Kot tretja tvorba po tem sledi tretjegorje ali tertiarno gorovje, najnovejši predzgodovinskih

tryetia
Sacrum promptuarium (1695): druga ſe je sgubila, da obeden nevej kej je, ta tryetia je shla v' Nebeſsa, inu nezhe nasaj priti, satoraj hozhem

tretje

tretije

Valenštajn (1866):	TRETIJE DEJANIJE. Soba. Prvi nastop. Ilo i Trčka. Trčka. Sedaj povejte
Valenštajn (1866):	TRETIJE DEJANIJE. Dvorana pri Fridolanškej kneginji. Prvi nastop. Grofinja Trčkina. Tekla

tretje

Pozhétki gramatike (1811):	kraliſhki, aux Reines, nameſt à les Reines, kralizam. Tretja Stava. Tretje pleme beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu
Pozhétki gramatike (1811):	ta zhlovek, ktir govori: drugo lize je, ktirmu pervi govori: tretje lize je, od ktirga govori. Nameſtime perviga liza. Edinje. Je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim ali drugim uléshenim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snalo njih pomnoshenje vbraniti. ) Snano je ſplóh , de li vſako tretje* je kebrovo leto, snano je, de v kebrovim leti hraſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne puſti jih od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati. (Dalje ſledi. )
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bili, tega nikakor zapopasti nemorejo. Ob svojim godu, ko je tretje leto dopolnil, je svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pomagala ſirek ſhteti; sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa peto 8, sa ſheſto 16
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lét na druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje ne gredó za
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	oh, kako me peče! ” Pavliha se je smejal ter rekel: „Tretje znaš še dolgo čakati; in dokler té nimaš j. ostane

tretjo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice” nam priskerbel! Tretjo: Slava slavni družbi kmetijski na Krajnskim, ki nam „Novice” izdaja
trezhie
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): patris † Jesus † nata druji pa sashribei † et filii † † Nazarenus † nata trezhie pa sashribei † et spiritus sanc- ti

trezhije

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	use bosh mou inu bosh snashouse zhier bosh tou! ta trezhije je an shpiegov, skues kateri bosh vse skrite shaze vidou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu perje travo: luſt muerje: sbiesde: inu megvo strarov? Ta trezhije SAROTENIE? Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Abrahama isaha

tretjega

tretiga

Branja, inu evangeliumi (1777):	uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe varije da tretiga dne,
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od kuren shita, trave, slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah

tretjega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	padec predlog a, za šestega predlog de ali dela, za tretjega pa ne rabijo predloga. Istrijanski Vlahi pa rabijo predloge kakor
Astronomija (1869):	na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol
Astronomija (1869):	ki se vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico
Botanika (1875):	kmali se pa spet v neizmerno atmosféro povrne. 97 Gledé tretjega vprašanja, kako in zakaj se porabi ogljenčeva kislina v rastlini

tretjiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo drusiga brata perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhetertiga, ino tako jih je en dan vſih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	eno ali več lét na druziga, in iz druziga na tretjiga prenesem, bo tretje drevó stanovitno, kakor domače. Tode take skušnje
Zlata Vas (1848):	perviga župana postavili in mu pošteniga možá iz vasí za tretjiga tovarša dodali.

tretjem

tretimu
Branja, inu evangeliumi (1777): loterze ſhlahti, ali loterza omoshy v' ſvojiga lotra ſhlahti v' tretimu, al po nobeni zeni ne v'pervimu , ali drugimu rodu

tretjem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	pervem se konji kujejo, V drugem se sablje svitlajo , V tretjem se naput spravljajo Po lepo Anko devojko. Kada so po
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Dergetavnica ne napada ovce pred dopolnjenim pervim, tudi ne po tretjem letu. Izbira si nar rajše žlahtne ovce, vendar je bila
Trtna uš (1881):	to zanesljivo spoznati; kajti napadeni trs žene v drugem in tretjem letu svoje ušivosti odviše kratke, slabotne mladike z revnimi listki
Aritmetika za učiteljišča (1885):	o določenem času določeni osebi ali sam, ali po kom tretjem izplačati, zove se menica (Wechsel). Gledé na plačevalca se delé
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pomenja na prvem mestu, od desne začenši, štiri jednice, na tretjem štiri stotice, na četrtem štiri tisočice. Gledé na vrednost znaka
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Pavlič). b) Menice, katere se je zavezal izdatelj po kom tretjem izplačati, zovejo se tuje, potegnene ali trasovane menice. N. pr.
Gozdovnik (1898):	dvoje zločinstev je bilo že govorjenje, trebam govoriti le o tretjem. « Razpravljal je o napadu na vrtu. Haziende del Venado, o

tretjim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	od Ilirije v drugim ali širjim, in od Ilirije v tretjim ali najširjim pomenu. Ilirija v drugim ali širjim pomenu je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gor. Jezero Lychnites jo je od Makedonije delilo. Ilirija v tretjim ali naj širjim pomenu. Appian pravi, da Rimljani niso samo

tretjemu

tretjemu
Aritmetika za učiteljišča (1885): polovico svojih orehov menj 8, druzemu polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó

tretjimu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih verže, kakor popred, troje v ogenj. Pa še k tretjimu perkrevlja sitna baba po dvornih stopinjah in jih kralju k
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perkrevlja sitna baba po dvornih stopinjah in jih kralju k tretjimu ponudi, tóde ne drugači, kakor po pervi ceni, svoje troje

trezhiomi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	h' peruomi bogu h' zheſti k? drujemu ludem knuzi h' trezhiomi viernam dusham h' pomvezhi Sedei naiprei se sazhna an Rezept

tretji

treki

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe krivizhnu sadoby, bo hudobnu sapraulenu, inu na pozhaka na-ta treki rod, de bi ſe na tiſtimu veſseliu. Tudi ti tatje
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha sheli vſelei H'te treki tudi sliſhi De bo per Saky hyſhi, Petek, Sabotni dan
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Per sveti Maſhi bit', Obene vun spustit'. 3. v'Te treki se postiti Nam Zirku sapovei, Skus post pomozh dobiti Duſha
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	to smert sturiu, Inu je v'grob poloshen biu , Vstau treki dan pd ſmerti.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	imęti ; Baronu eno drugo koſt podloshiſh; Shusheka pak dobru namasheſh. TRĘKI NASTOP. Smèſhnava , Matizhek. Matizh. Ho ! ho! Goſpod Smèſhnava , perſerzhni Goſpod
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	inu Sme — Smeſhnava? Baron. She ne. Şam Matizhek. (Budalo grę. ) TRĘKI NASTOP. Baron ſam , gon inu doli hodi, v' miſlih. Ni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	TRĘKI NASTOP. Nęshka , Goſpá. Goſpá. Mę dvę bova gvante premenile; je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dęlali ti Goſpodje , kader naſs bodo tukej saględali — ha — ha — TREKI NASTOP. Shternfeldovka, Mizka , Jaka. Shternf. Je vshę vſe napravlenu ? — Sdej
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	povędat. (grędo , Gaſhper v' utizo , Budalo na ſtran v' borſht. ) TRĘKI NASTOP. Matizhek ſam. O shenę, shenę ! kaj ſte vę sa

trete

Ta male katechismus (1768):	pred peki doIishl te stare Ozhake od unad odreshiti; na trete dan pak po njegovi
Ta male katechismus (1768):	gnado neshla, ter nashe ſhivlenſe, inu dushe ſvelizhanje rodila. TA TRETE POGLAVITNE SHTEK Od lubeſni, inu deſſet ſapoud. Kaj je lubeſn
Ta male katechismus (1768):	v' grob poloſhen. 5. Doli je shl pred pekl, na trete dan je goriustal od mertveh. 6. Gori je shl v'
Ta male katechismus (1768):	nas pogublene ſupet reshil. Matth. 16. KoIos. 4. Kaj pak trete: Katire je spozhet od S. Duha? Ta nam naprejpostave to
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Anne : na 2. Nedello Mesza Ohtobra, ali Koſaperska, inu na trete boſhizhne Praſnek tu je: na Shent Janſhov dan v'ſtanu
Branja, inu evangeliumi (1777):	v'en grob poloshili. Bog pak je njega goriobudu na trete dan od ſmerte , katiri ſe je veliku dny perkasov tem
Abecedika ali Plateltof (1789):	v' grob poloshen. 5. Doli je ſhl pred pèkl, na trete dan je goriuſtal od mèrtveh. 6. Gori je ſhl v'

treti

Branja, inu evangeliumi (1777):	kader bodo njega she otepli, bodo njega umorili, inu na treti dan bo on supet goriuſtov. Ony pak niſſo od tega
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov na treti dan po piſmah : inu ke ſe je Zefaſu puſtuv viditi

tretiji
Valenštajn (1866): Tretiji nástop. Vojvodica. Prejšnji. Vojvodica (grofinji). Kdo bil je tukaj, sestra

tretji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po njih, ſo prav lepo ozirani in saperti, drugi in tretji ſo mènj naravnani; pa tudi ſe sa perve ſedeshe vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dražji od druzih, so vunder zavoljo tega prav koristne, kér tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in še mertvimu zvesto vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	je bil prodan, In kakor je govoril, Je vstal on tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta, Je v svetim raji
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	pravo véro. Per drugi: kteri nam da terdno upanje; per tretji: kteri nam užge serčno ljubezen, ali pa tudi: v kteriga
Deborah (1883):	Tretji prizor. Prejšnji brez Ane. (Mej tem prizorom se prav tiho
Zlatorog (1886):	sive čerí: »Mar prišel, mar prišel moj Janez bo? »Oh, tretji dan že danes bo, »Kar zginil je na vrhe. « Zakríj
Revček Andrejček (1891):	da mir! Andrejček (posluša). Nad kom se pa dere Jerica ? Tretji prizor. Grešnik. Jerica. Poprejšnja. Grešnik (opoteka se skozi duri s

trety
Biblia (1584): inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu, inu vmorjen biti, inu na trety dan gori vſtati. Inu Petrus ga je ſabo pojel, ga

trezhji

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sabiti prad moimi faihtami taprvëvi priedi ta drvji sadi ta trezhji nasriede jnv skves telv noi dusho; noi skves mesv inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da tabe nanam pokoja doklier se naperkashesh natam kraji. Ta trezhji Zbong al sarotenji. Ta naisvoreishi krji Jesusa Kriſtusa sheni sheni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta drugi den govo zheshenasi Marja ta trezhji den pa govo vero: pershji ta pruevo nuezh ano sviezho

tretjim
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): slana iz trave zginila. Vpregati ga ne smeš pred dokončanim tretjim letom ako želiš terdnega in terpežnega konja dobiti. Zakaj skušnja

tretjo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tega pa morajo mladenči, de bodo v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo v Kerškem, kjer tudi pervo vodno mito plačati morajo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	pa vender je še rekel: „Oh, dajte mi urno še tretjo in poslednjo, de sem odpravljen; oh, kako me peče! ” Pavliha

tretko

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pridati tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo potriebo pa zhe vezh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	molitov prei noi potle inu spet govo Ozhanash inu ta tretko uro mei ti od treiah doshtirah noi namolitov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta pruevo nuezh ano sviezho ta drugo nuezh 3 ta tretko nuezh pa: 5 inu tu shebranje morash ti is velko

treto

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Tu se narbel perloſhnu ſgody, kader se uſaku lejtu na treto nedello po veliki nozhi novena tega obletenskega praſneka posebnu velike
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	doma, al kjer kedu otshe oppraviti. 4. Uſſake mesz na treto nedello v' meszu, katira se bratovska nedella klizhe, se poſlisati
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tudi zhe je mogozhe se spovędati, inu obhajati. 7. Uſſako treto nedello v' meszu per peti Mashi, pridegi, prezesiji, inu bratovskeh
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhaſt resodev , inu njegovi Jogri ſo v' njega viruvali. Na treto Nedelo po SS. treh Krayleh. Branje is Piſma S. Paula

▶ tretjič prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tretjič

trekič
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): béžati iz kraja, kjer se za pijanšino ljuba pamet prodaja. ” „Trekič: Bratovšni oblast dodelimo, vsakiga iz svoje tovaršije potisniti, ki zaobljube

trekizh

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	molitve, ampak: oravit tertio eundem ſemonem dicens: Pater mi! je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moi! skus katiru nam je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dicens: Pater mi! Taku govory dalei S. Matth. 26. je trekizh moliu enake beſſede rekozh: Ozha moy!
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	rękel, vſe saſtojn! vſe saſtojn! inu jeſt ti vshę dones trękizh odpuſtim. (vſtane) Nęshka. Jeſt tudi. (vſtane. ) Matizh. Jeſt tudi. (vſtane

tretezh

Ta male katechismus (1768):	res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes greh, inu koker ene
Ta male katechismus (1768):	dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſturuv, koker kryvave kaple tekozhe na semlo. Potler je on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite

tretizh

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	rekozh: O zhlovik! jes niſim, inu na posnam tiga zloveka. Tretizh taji s' sakletjam, kyr ſe je sazheu kleti, inu perſegat
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	On sataji Criſtuſa pervizh bres saperſege, drugizh s'saperſego, inu tretizh ſe sakleje, de nega na posna. Taku ti grehi naprei
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bó on kakor kriv inu dolshan pred zęlim ſvęjtam previshan: Trętizh kęr bo on kakor kriv pred zęlim ſvęjtam obſojen inu

tretjič

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor je za njihov stan potreba; tretjič: da bi, kar morejo, učilnice (šole) podpirali. R, Kakó se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	dali; drugič je konstitucíja lepa beseda, razumljiva in lahko izrečljiva; tretjič ni potreba, pri vsaki priložnosti novih besed kovati, kterih se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	dežele, z eno besedo, ti gospodje morajo biti jako prebrisani ; tretjič de znajo dobro glasovitno besedo zastaviti, se po nemško odrézati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mene naglodati. Zdaj pa, kér so me Novíce že v tretjič poprijele, se moram vender oglasiti. V pervih dveh žlakih so
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	je še vroč, nanje, drugič marelce z njim nekoliko pokuhaj, tretjič tudi, četerti dan kuhaj cuker do kratke niti, deni marelce
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v rokah imel, pa mi je ušel. ” „Glej, da ti tretjič ne uide, če ne— zadene tebe njemu namenjena kazen. Od
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	nij bilo, da bi bil prišel odpret. Poterka drugič in tretjič, pa vse je bilo tiho. Radoveden pogleda v izbo in

tretjizh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo ga, ako je boshja volja, vſak zhaſ perpravljeni sgubiti; tretjizh vſe tiſte ljudi, kteri ſe is ſvetiga konza, savoljo nebeſhkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſneg perſti ne potlazhi in je deshevje prevezh ne vtepe. Tretjizh. To pokrivalo varje , de pomlad peſhke prèsgodaj ne oselené in

vtretjizh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kogar govorite! “ Ali komej je bil to isrekel, ino Jesuſa vtretjizh satajil, je petèlin vdrugizh sapel. V' tiſtim trinku zhaſa perpéljejo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vtretjizh: ˛Simon, ali me Ijubiſh? ” Petru ſe ushali, de ga vtretjizh vpraſha, ino rezhe: „Goſpod! ſej véſh, de te ljubim. ” Ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ali me ljubiſh? ” Peter odgovori: „Ljubim te, Goſpod! ” Jesuſ rezhe vtretjizh: ˛Simon, ali me Ijubiſh? ” Petru ſe ushali, de ga vtretjizh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	zhujte, zhujte ino molíte, de v' ſkuſhnjavi ne padete! “ Gre vtretjizh od njih. Prave ſmertne teshave mu hodijo. Njegov pot je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſi smed njegovih uzhenzov! Galilejzhan ſi, beſeda te rasodeva. “ Peter vtretjizh tají, ino ſe rotí rekozh: „Né, nè! niſim nè! ſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' Helitu, ino dobí ravno tak odgovor. Tako ſe je vtretjizh sgodilo. Tedaj ga je Heli poduzhil: „Zhe ſhe enkrat ſliſhiſh

▶ tretjina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tretjina
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): in en lot glauberjove soli; polletnim prasičom polovica, in prascam tretjina tega zdravila. Piča je pijača z otrobi ali z drobom
tretjini
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije dve tretjini (dva driteljca), na hiše pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednost
tretjino
- tertinjo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc
- tretjino
  Fizika (1869): imel v dvojnej daljavi le polovino, v trojnej daljavi le tretjino tiste velikosti, kakoršne je v enojnej daljavi.

▶ treznost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

treznost
- tresnoſt
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa tudi njih junaſhtvo ſpodkopale ; bogaſtva ſo
- treſnoſt
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt

treznosti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v Invernesu v Škocii. Mnogo se je govorilo in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	moji! — je začel govor svoj — „pred 3 mesci sem obljubo treznosti storil in se zapisal v bratovšino vašo”. („Pravo, pravo! ” je

▶ trg samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trg

terg

Biblia (1584):	vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar pak notàr v'enu Meſtu ali Tèrg pojdete, taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden: Inu pér
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v zló lépim kraji med gorámi váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v velikih svesah snaſhla
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga vunder dovelj dobriga dobi. Zdrav. Pojte z menoj na terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne
Zlata Vas (1848):	prišel, bi ne bil verjel vas viditi, temuč kak čeden terg. Zakaj hiše so bile vse, akoravno ne velike, vunder lepe
Divica Orleanska (1848):	sme braniti. Karol. Dom ljubezni Je vaše dvorstvo, slišim, ino terg, Na kterim snide vse se kar je krasno. Burgún. Mi

trg

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in
Viljem Tell (1862):	maha, nama V nevoljo. Al ljudjé pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne uklanjajo klobuku.
Viljem Tell (1862):	Tell. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam gori v brambo

trga

terga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je Jesuſ hodil od meſta do meſta, od terga do terga, od vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal, ino ljudí
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ! Odſihmal je Jesuſ hodil od meſta do meſta, od terga do terga, od vaſí do vaſí. Povſod je bolnike osdravljal
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne teržane bližniga terga od nog do glave novo obleči, ino jim perta alj

trge

terge

Biblia (1584):	gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v'terge, inu ſi jéſti kupio. Iesus pak je djal k'nym
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkosi ogenj. ) Prav velikokrat ſe ſliſhi od ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo

trgi

tergi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj vaſi in tergi na planim — slaſti zhe od ognja bliso ſliſhijo, prav shivo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se na njegovim dnu celo mesto z cerkvami, ulicami in tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo

trgih

tergih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino dva rasſhli, ſo osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	turni, kasneje mestne strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja sprehajajo ; — po primeri, kakor se barka iz okroža
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	prebiva 35 milijonov in 295957 duš v 773 mestih, 2468 tergih, 64218 vaséh in v 5036548 hišah. Duhovnih gospodov je v

trgov
- tergov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Sraven téga ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev

trgu

tergi
Svetu pismu noviga testamenta (1784): tèrgi ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My

tergu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Na prodaj v Ljubljani per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno na Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje
Divica Orleanska (1848):	podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu našim. Žen lepota Pa blago je nar imenitniši. Sorelka. Zvestoba
Divica Orleanska (1848):	imenitniši. Sorelka. Zvestoba scer še višji ceno ima, Tode na tergu najti se ne dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da se pribavi horvaškemu vinu ime in prodaja po velikem tergu sveta, in da v dosego tega namena naj bode tergovina

trgu

Valenštajn (1866):	si vojak, Prične gibanije i hrum se v hipu, Po trgu ljudstvo mrgoli, po cestah Dovažajo i rekah blago v tabor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	slovenski zemlji in veselje je o dobrih letinah gledati na trgu v Loki ali v Kranji, posebno pa v Ljubljani polne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	še omenil, povem naj tu, da le samo na ljudskem trgu (Piazza del Popolo) stojijo tri prelepe cerkve. Dve ste po

▶ trgajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgajočem
- trgajočim
  Ferdinand (1884): Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti me vendar na miru, krvaveči angelj

▶ trganje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trganje

terganje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dan kosaperſka. ) Hvala Bogu! V nekterih krajih je letaſ vindima (terganje) obilna, — v nekterih ſredna, v nekterih malo vezh ko nizh
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rozhno na pokopaliſhe rajnkiga barona poſtavil. — Urno, kaj je noviga? (Terganje ali bendima v lpavi). lz Ipavske doline nam pišejo: 23.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v zimsko prehaja. — V lepim vremenu mlada luna: lepo vinsko, terganje. — Če v Kozopersku drevesa rade ne obleté, se vertnarji prihodno

▶ trgatev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgatev
- tergatev
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): in obilne pridelke iz nogradov pospravili, sosebno kér je letas tergatev v čas jesenske setve padla. Goríce so v naših krajih

▶ trgati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trga
Zlatorog (1886): triglávskih rožic? « Odkíma Janez in dé takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči

trgajo

tergajo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	va-nj pljujejo, ga ſ' peſtmí bijejo, mu terſt is rok tergajo, ino ga s' njim po glavi tolzhejo, de ſe bolj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mezhi uderó po vſih hiſhah. Is narozhja in od perſ tergajo materam nedolshne otrozhizhe, ino jih moré. O, kako neisrezheno ſo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	dine sadili; Kada se z Anko vračajo Dine se zrele tergajo , Na konja jih Anki metajo. Anka se milo plakala , Dine
Blagomir puščavnik (1853):	dišeče cvetlice so okolj rastile. Izzujejo svoje tanke rokovičice in tergajo mlade zvončike in perve pomladanšice. Milko gleda za njimi, in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	časov ne pošlje. “ Otroci se zaženejo na jerbas in se tergajo za kruh, ker vsaki hoče imeti najlepši in največi hlebček

trgajo

Mineralogija in geognozija (1871):	še dandanes dela vpričo nas. Reke, potoki bolj ali manj trgajo hribe in bregove, po kterih tečejo, več odtrgajo, če so
Zoologija (1875):	se samo v morjih sedeče na dnu. Potapljavci jih iščejo, trgajo od skale, potem izpero in posuše. V srednjem morji se

trgal

tergal

Sacrum promptuarium (1695):	Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po celli gaſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bili tiſti, kakor de bi eden drusimu delo is rok tergal i. t. d. Reſ je, de ſo zhaſi minili, ko

trgal

Jerica (1859):	je že na pol Jurček, poskušal je vina in se trgal za ceno, staro kobilo je zastonj kašlja odvadil, in že
Svetinova Metka (1868):	je igral prisrčen otrok! Tod je po travi skakal in trgal marjetice! O prisrčne cvetice! tako ste cvetle tedaj, kakor cvetete
Kupčija in obrtnija (1872):	vrednost vsake poedine akcije nakrat. Na burzah se bo svet trgal za take akcije, in od prvotnih 100 goldinarjev bodo v
Kupčija in obrtnija (1872):	plačo, ta se ne bo dosti za ceno poganjal in trgal, ne tačas, kedar bo robo kupoval, pa tudi ne tačas
Antonio Gleđević (1873):	Hišica lesena je, Roža zlata v nji cvete. Kdor bo trgal rožo to, Dal mi bo rušo glavo. Jenko. Veselejše stvari
Ivan Slavelj (1876):	Jakope Jermenovec razblekne usta, da glas iz grla, ki je trgal ušesa, ter zapoje: En revež spod gore Ima pisane vole
Pomladanski vetrovi (1881):	je zadnjikrat kot otrok igral. Za metulji je letal in trgal cvetice. A neki mož mu je obljubil čudno pisane metulje
Pomladanski vetrovi (1881):	gledal v okó, a krohotaje sem si v divjej pijanosti trgal srce. Ali je prišla gledat mojo smrt? Ne; saj je
Tiberius Pannonicus (1882):	velikansko kupo z vinom, postavil jo pred se, vzel vrtnico, trgal njeno rudeče perje ter je metal v kupo. »Nebeški Avguste

trgale
- tergale
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ako bi hijkali in konje naganjali, de bi se štrange tergale, vse zastonj. Jez. Prav imaš, taka je. Ako bi pa

trgali

tergali

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	še? Vijolice so najlepše! Ali jih nismo v spomladi najrajše tergali? “

trgalo

tergalo

Roza Jelodvorska (1855):	desetkrat težje stale, kakor druge dekle. Meni se je serce tergalo, ko sim z lastnimi očmi vidila, kako težko je ona
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	z njima preživiti sebe in svojo družino. Serce mu je tergalo, kedar so ubogi červički kruha prosili, pa nič ni imel

trgati

tergat

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	opominat, kai je ſturiu, ga je sazhela grosovitnu shgati, inn tergat. O grosovitna veſt! o naſrezhne perſsi! o perſsi poune pregrehe
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Vudovam Krivizo sturiti, No Srotizam per neh rezheh, Lon saſlushepi tergat du, Te grehi vpijejo v'Nebu. 9. Vſa ta pregreha

tergati

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vogibej se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati. ſhivi is uſſemi v myru, ali ne
Genovefa (1841):	s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi bilo réſ prav ljubó, in
Roza Jelodvorska (1855):	le še enkrat zamogla v našim vertu tako lepo sadje tergati, in ga vam, kakor v pretečenih zlatih časih v okinčani

trgati

Zeleni listi (1896):	jabelko za jabelkom, kajti ni vedel, da je velika porednost, trgati nezrelo sadje. Nakrat pa zaslišita od okna dol resen glas
Gozdovnik (1898):	k omamljencu, zveže mu roke in noge ter prične premagalcem trgati oglavke, tudi Antilopinega vzame. V tem se je nezavedni osvestil

▶ trgovec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgovca
- tergovca
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): srečno ubranil. Malo dní potem je spet en ponočuh nekega tergovca napadel, tudi na večer in blizo mesta, in ga oropati
- tergvavza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa Ljubljanſki Muséum namenil, mol popolnama vental. Nato ſim koshuhniga tergvavza is Kanade popraſhal, kako on koshuhovno pred moli obvarje. On
- trgovca
  Gozdovnik (1898): od juga, sicer bi ne bil tako odpravil kože in trgovca z njegovim blagom. Ni še preteklo deset minut, ko se

trgovcem

tergovcem

Stric Tomaž (1853):	je zadnje dni iz skrivnostnega djanja gosp. Šelbita z nekim tergovcem, ki je sploh s sužnjimi kupčeval, nesrečo za prihodnost sumila
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pridna, ti bom za božič dala novo obleko narediti. S tergovcem sem že govorila o tem. Tukaj imaš novce pojdi tje

trgovcem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	skoro plaho. Zamaknil se je v živ razgovor s Francoskim trgovcem in ta razgovor, dragi čitatelj, hočem ti popisati. Nemec. To
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Ljubljani je pa trgovec F. Rupnik, kateri je s hamburškim trgovcem F. Kornom v trgovski zvezi. Pečar ne bode kupil one

trgovcev

tergovcev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se zapre ulica, ki memo pelje, z železno verigo, da tergovcev v pogovorih ne motijo memo derdrajoči vozovi. Kako močno so

trgovcev

Aritmetika za učiteljišča (1885):	fakturni knjigi. § 14. to knjigo se prepisujejo od vnanjih trgovcev prejete fakture od besede do besede; ob jednem se spodaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	še prečnica. Pismovni prepisnik ima na konci abecedni imenik vseh trgovcev, katerim so se pisma odposlala; v ta imenik treba precej

trgovci

tergovci

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se mogla ona misel v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ampak veliko dvorano, v kteri se zbirajo vsaki dan opoldne tergovci v posvetovanje in pogovore. Nad to veliko dvorano je razpeta

trgovci

Aritmetika za učiteljišča (1885):	družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za neko podjetje, pri katerem je bilo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nakupu, na dohodke pri prodaji in na dobiček ali izgubo. Trgovci računajo dobiček in izgubo navadno po procentih; n. pr. 6
Tiun - Lin (1891):	trgovci s plahtami in vsakovrstno šaro so čepeli med svojimi do

trgovcu

tergovcu

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je bil učenec, a njegov oče pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je zvesto in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi

trgovcu
Gozdovnik (1898): zapovedništvo. « Sokoljeoko se nakloni ponosno in pritrdivno ter stopi k trgovcu. »Ali hoče moj brat, da ga Apači usmrté ter mu

trgovec

tergovec
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): in zemlje vsa bliščava Je stvarniku neskončna slava 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi proti

trgovec

Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl. ali 25 % dobička; po čem je kupil hl? 12. Trgovec dobi 1400 kg blaga, po 12 gl. 100 kg, in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nakupu, le 94 gl. pri prodaji iztržiti. N. pr. 1.) Trgovec kupi m sukna po 4 gl. 80 kr.; po čem
Aritmetika za učiteljišča (1885):	5. septembra po 6 %; koliko dobi prodajalec zanjo? 8. Hamburšk trgovec plača za Dunajčana 12820 mark in za ta iznesek izda
Aritmetika za učiteljišča (1885):	12. Trgovec kupi 600 kg blaga za 421.05 gl., čez 8 mesecev
Gozdovnik (1898):	razjahali, zanetili ogenj, okolu kterega posedejo: haziendero, vakveri, oba sibolera, trgovec; Sokoljeoko je prisedel k Indijancem, ki so se že ogrevali
Gozdovnik (1898):	okonča. « Migne. Komanči so privezali kože za lásove ter odjezdili. Trgovec jim je počasi sledil. Sokoljeoko je moral biti popolno ugotovljen

▶ trgovina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgovina

tergovina

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tergu sveta, in da v dosego tega namena naj bode tergovina z vinom národna stvar in izvor bogatstva za narod. Kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bo kadaj lesa zmanjkalo? Ali vsakokrat sem dobil odgovor: „Dokler tergovina, kar Bog obvari! ne bo šla rakove poti, ga še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ponosni, In vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku.

trgovina

Aritmetika za učiteljišča (1885):

Njih število se ravna po tem, kaka in kolika je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige

trgovine

tergovine
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prodnasta, ni med naj rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine, rokodelstva in obertnije živiti, ktera dan na dan lepše med

trgovine

Aritmetika za učiteljišča (1885):	oni postavki (Posten), za katere postane oseba ali stvar dolžnik trgovine ali obrta, na desno s »credit« ali »ima dobiti« zaznamenovano
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dve nalogi v praktično uporabo jednostavnega knjigovodstva. 1. Načrt jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo trgovino na

trgovini
Kemija (1869): goreten je ali sam ob sebi ni za rabo. V trgovini se pa prodaja valerijanovokisli amilov okis, pomešan z vinskim cvetom

trgovino

tergovino

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Poljanci jih nosijo le tisti, ki v krajno (militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi, temoč tudi mnogo žag, mlinov, fabrik in steklarnic živi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kakor se sami zovejo) od vseh strani spoznavati, njih stanje, tergovino, veselje in žalostne dni gledati, ter ž njimi se občiti

trgovino
Aritmetika za učiteljišča (1885): jednomesečne trgovine. Josip Leban v Ljubljani si omisli za svojo trgovino na podlogi inventure dne 1. julija l. 18.. nove knjige

▶ trgovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgovska
Aritmetika za učiteljišča (1885): O pismovnem prepisniku. § 13. Knjigo, v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik
trgovskega
Aritmetika za učiteljišča (1885): na levo kraj, kamor je pismo namenjeno; v sredo ime trgovskega prijatelja, kateremu smo pisali, in na desno datum. Potem se
trgovskem
- tergovskem
  Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): pomočnik pri nekem bogatem tergovcu. Kmalu so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji

trgovski

tergovski
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): in pošteno svoja leta kot učenec izveršil pri tergovcu. Postane tergovski pomočnik, ter si s pridnostjo in varčnostjo pridobi tudi nekaj

trgovski

Aritmetika za učiteljišča (1885):	F. Rupnik, kateri je s hamburškim trgovcem F. Kornom v trgovski zvezi. Pečar ne bode kupil one vsote nemškega denarja za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pojasnjuje, koliko nam je vsaka oseba, s katero smo v trgovski zvezi, dolžna, ali koliko ima od nas terjati. V njej
Aritmetika za učiteljišča (1885):	stran se zapisujejo vsi oni postavki, za katere je postal trgovski prijatelj naš dolžnik, na desno, s »credit« zaznamenovano stran pa

trgovskih
Aritmetika za učiteljišča (1885): Knjigo, v katero zapisujemo naših trgovskih prijateljev dolgove in terjatve, po osebah razvrščene, imenujemo glavno knjigo

trgovskim

Aritmetika za učiteljišča (1885):	v katero se prepisujejo trgovska pisma, katera piše trgovec svojim trgovskim prijateljem, zovemo pismovni prepisnik. V pismovnem prepisniku se zaznamenujejo strani
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Za domače potrebe sem dal 180 gl., trgovskim pomočnikom 120 gl. Prodajalnica je iztržila 95 gl. Dne 3.

trgovskimi
Aritmetika za učiteljišča (1885): tudi takó, da je razvidno pred vsem računsko razmerje s trgovskimi prijatelji. Táko vknjiževanje zovemo jednostavno knjigovodstvo (einfache Buchführung).

▶ trgovstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trgovstva
- teržtva
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Zmes. (Kaj je kupčijstvo? ) Nek Francoz je od kupčijstva ali teržtva takole pisal: „Vsa vmetnost kupčijstva obstojí v tem, de kupčevavec

▶ trhel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trhel
- terhlen
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſoda, ki ſe na dvoje lozhi, de ſe ſtari in terhlen leſ, nar boljſhi od lipe in verbe, noter dene ino
trhla
- trhla
  Zlatorog (1886): se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po
- trohnjena
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): tu kaj lahko onesrečil. Ker je berv že slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje boljšo postavijo.

▶ tri števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tri
- trezhi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): shie sniedan inu bojo 3. druje rezhi notre uskledah te trezhi so: ta prueve je ana moshna dnarjov ti dnarji se

trije

trie

Pozhétki gramatike (1811):	ali nedopolnen, je lisois, ſim bil v' branju, bral ſim: trie so doverſheni, je lus, bral ſim, j'ai lu, bral ſim
Pozhétki gramatike (1811):	péſen, parfum, kadilo, importun, nadléshen: al pa kasheta dva al trie glaſniki pred m ino n. Isreka je takrat bol hohnjáva

▶ tridentinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

tridentinskega

tridentinskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

kadaj mogli službe duhovskiga stanú verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti

▶ trideset števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trideset

Zlata Vas (1848):	v vas. Terdne in velíke postave je bil in kakih tridesét lét je mogel iméti; obléčen je bil v sivi suknji
Valenštajn (1866):	Ali veš Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji
Valenštajn (1866):	Butlar. To stori, Makdonald. — Zdaj idita. Iz polka dvajset, trideset prav krepkih Junakov izberita; naj cesarju Prisežejo — i ko odbije
Zoologija (1875):	gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev, med temi je osem parov vratnih, dvanajst parov

trideſet

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	valjali, s' grehi ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	potiza pomaga, pravijo, ker dnarjov vender nimamo, sa dvajſet alj trideſet rajniſh kravo kupiti. ” Alj na — mati potizo nazhnejo, nje otrokam
Sveta grofinja Genofefa (1857):	tako hrabro ſovrashnike napadli, da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent pet ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent

trideſset

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	zhes en maihen zhaſs je on supet perſhu, inu te trideſset ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predav, naſai perneſsu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Senioribus dicens: peccavi tradens ſanguinem juſtum. Je nasai perneſsu te trideſset ſrebernike tim viſhim Farjam, inu ſtariſhim rekozh: jes ſim le
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	leſsęne kajshe novo hiſho goripoſtavil, inu semlo sa ſto inu trideſsęt ranſh pobolſhal. On pravi tedej, de je Matija Satilnik dolshan
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	njih, zhe ne bol. O terjazeh je bo raven trideſset lęit, de ſva na gobovim gradi vkup ſiushila, jeſt sa

trideſſet

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	isvelizheine proſſiu, ſhou je pa takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku Synu Boshjiga predau. Hodiu je v' ta vert Syn
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ga ozhem vam isdati? Ony pa ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. K du more ſo ſyuno hudobo inu grosovitnoſt tiſtiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tu saſliſheli, ſo ſe obveſelilli, inu ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. Inu on je nem oblubiu, inu je iskou perloshnoſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Moiſtra, ena ſtvar ſvoiga Stvarnika, en zhlovek ſvoiga Boga sa trideſſet ſreberniku predau, inu tim Judam v' terpleine, inu ſmert isdau
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	h' Annasu timu viſhimu Farju pelan. S' veſeliam je te trideſſet ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predau, od tih
Branja, inu evangeliumi (1777):	Inu je nasaj perneſſuv tem vikſhim Farjam, inu Starejſhem teh trideſſet ſrebernikov, inu je djav: jeſt ſim ſe pregreſhuv, kir ſim
Branja, inu evangeliumi (1777):	od Boga poterjen: taiſta poſtava, katira je zheſs ſhtirſtu , inu trideſſet lejt potęm perſhla, namore taiſtiga goriusdigniti, de bi obluba

trydeſset

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar je ſhe hujſhi, isdá on ſvojga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu

tridesetih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): dreves imeli in jih okopovali, precej potrátili; pri dvajsetih ali tridesetih ne znese čez koš trave, prinésti pa nam zamore desét

▶ trideseter števnik, besedni ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

trideseteri
- trideſeteri
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to

▶ trideseti števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

trideseta

trydeſeta

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Oſem inu trydeſeta Peiſem. Pred kerſhanskim Navukajru. 1. S' te nebeſhke viſokosti Shegnei
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ena no trydeſeta Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ſvetust, No s'tem ofram zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne Boshiu, kir ti noſiti Si
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Try inu trydeſeta Peiſem. Per shegnu is' svetim Reſhnim Teleſam. 1. S' veſeliam
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tam per tebi biti O Bog! na vekumei. Shest inu trydeſeta Peiſem. Te Deum Laudamus. 1. O Bog! my hvalimo te
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Dei surashnika potreti, No s'tabo vezhnu shiveti. Pet inu trydeſeta Peiſem. She ena druge po shegnu. 1. Nam se je
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Savupeine naſhu si, Per tebi smo shiher vſi. Sedem inu trydeſeta Pei? Per sazhetku te vuka v'shu? 1. Sveti Duh
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tebe lozhit' se nozhtno Do smerti, no vekumei. Dve inu trydeſeta Peiſem. k'shegnu per konzu Svete Maſhe. 1. Dei nam

trideseti
- trideſeti
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): sto. — Povejte mi, koliko jih je pasla ? Danaſhnjimu liſtu je trideſeti dél vinoréje priloshen.
tridesetih
Mlinar in njegova hči (1867): mlinarica stara? Županja. Saj sem ti že povedala da okoli tridesetih. Micka. Ne zamerite mi, nisem slišala. Nádejam se, da ga

▶ tridesetleten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tridesetletni
- tridesetletnej
  Valenštajn (1866): OSOBE. Valenštajn, fridolanski vojvod, najviši cesarski vojskovod v tridesetletnej vojni. Oktavij Pikolomini, general lajtnant Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega

▶ triinpetdeset števnik, besedni ↘ IMP

triinpetdeset

tri in_petdeſet(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

beſede ſo na deſno ſtran zhelna mresho pometali, ino ſto tri in petdeſet rib vjeli. Potlej ſo jih nekaj per sherjávizi

▶ triintrideset števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

triintrideset

tri in_trideset(združena oblika)

Razne dela (1870):	se zavalí, Skupne kraje potopí. Plane von ko blisk oblakov Tri in trideset junakov, Svitlih kakor jutra zor, Vodja jim je
Razne dela (1870):	in zlata, Pričajo, de bo krasót Vidlo se nebrojno not. Tri in trideset junakov, Zatemnivših blisk oblakov — Velikani v zlatu clo
Razne dela (1870):	ga nikak, Jezero je niže tlak. Hipno kakor blisk oblakov Tri in trideset junakov Svitlih bolj ko padel sneg, Plane von
Razne dela (1870):	vihar, Puha čez obrežje kar. Plane von ko blisk oblakov Tri in trideset junakov Na pomorski breg nakrat, Jekla svitlih bolj
Razne dela (1870):	beg, Brizga pene v stermi breg. Hipno kakor blisk oblakov, Tri in trideset junakov, Jekla svitlih, sonca žar, Na obrežje plane
Razne dela (1870):	So poplava krog in krog. Zdaj nakrat ko blisk oblakov Tri in trideset junakov — Nepričakan strašni vhod — Iz kipečih plane vod
Luteranci (1883):	potém proda in izda vse Kramarju, istemu lišaju sodnijskemu po tri in trideset srebernikov enega. Bašte, dobro kupčijo lahko opravi, če
Šaljivi Slovenec (1884):	Predsednik (zakriči nad njim): »Takoj povedite, kako stari ste! « Peter: »Tri in trideset let.« Predsednik: »Ktere vere ste? « Peter: »Pa gospod
Oče naš (1885):	Na šestih krajih so napadli Francozje. Na jezeru so imeli tri in trideset bark v tri dele razdeljenih. Pa že o

trinu trideſſet(združena oblika)
Ta male katechismus (1768): svoje mladoste k' je pershl na svejt, * terpel je ſadosti, tri, 'nu trideſſet lejt. O bodi itdr. VI. Per ſadni vezhirji

▶ trije števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

treh

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtraſhna tihota, she ſo bile Jesuſu to britke ure! Okoli treh popoldne, ko je njegovo terpljenje do verha perkipélo, je s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo Judam v' roke sdan, ino umorili ga bodo. V' treh dneh pa bo ſpet od ſmerti vſtal. “ Tode te beſede
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	skozi leto ne samó v eni soseski, ampak v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	da več ne bode! Vsliši nas, svoje otroke, ki te tréh zlatih darov iskreno prosimo, kér jih neobhodno potrebujemo. Pervi zlati
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	dni deset mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	druge vode izlivajo, je Ljubljanica, ki poleg Verhnike izhaja iz treh močnih virov, tako, da precej goni malne in žage, in
Zoologija (1875):	je en del redovito zopet izločuje. To se godi po treh potih, namreč po scalnici, skozi pljuča in skozi kožo. More
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Čuti je bilo celó, da bode k smerti obsojen. V treh dneh se je vernila na svojo grajščino, ali glej! to
Ferdinand (1884):	še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil se je onih treh ran, za katerimi je umrl po Petrovem sporočilu mali grofič

trem

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	za pečárje) , ki pràv dobro derží, se naredí, če se trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tudi mesto zastran prodajavnic (út) ne, zato ker se ima trem krajšim somnjem toliko dni pridjati, kolikor bi se predolga dva
Zeleni listi (1896):	začudili; vsi so bili ganjeni radi hvaležnosti ubogih sirot, vsem trem so stopile solze v oči. »Oh, ti pridni otroci! « vsklikne

tremi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami. Raſtla je, she odgnala, odzvetla, ino grósdje dosorila. Jàs
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je: paliza
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	namočene in dobro ožete žemlje drobno razsekljaj, malo putra s tremi jajci zmešaj in razsekljanje vanj deni. Potresi zdej dilo z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Zraven nje pa je stala pred sodbo stara mati s tremi hčerami — poštena kmetica, plaha in boječa, ker ni vedila: kaj
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Marka, pred sodnijo. Pavel reče sodniku: „Ko sem šel pred tremi leti na potovanje, dal sem Marku, katerega sem imel za
Botanika (1875):	Že v §. 26. smo se spoznali s tremi glavnimi skupinami, v ktere se rastline dele po načinu svojega
Ferdinand (1884):	ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še najhuje,« — ponavlja sam pri sebi. Spomnil
Ferdinand (1884):	žalostno novico, pretrese ga jako in do smrti vžali. »Za tremi ranami! — za tremi ranami! To je še najhuje,« — ponavlja sam
Aritmetika za učiteljišča (1885):	II. Kako je razreševati jednačbe s tremi ali več neznankami. § 205. Za določitev treh ali več

tri

Ta male katechismus (1768):	je S. Trojiza? Je en sam Buh v' naturi, inu tri Osebistva, ali Pershone, katire se imenujejo: Buh Ozha, Buh Syn
Pozhétki gramatike (1811):	tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	o Bog iskreno prosimo, kér jih mi Slovenci neobhodno potrebujemo. Tri sončica naj nam sijejo in nas lépo ogrevajo, da bodemo
Zlata Vas (1848):	zapisaniga. Pri posojevavcih so mogli še le popraševati. Nekteri že tri, štiri ali pet lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti. Potem perdeni tri telečje noge, nekoliko dišečih žbic, ingberja in muskatoviga cveta, vli
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perdeni potem štiri rumenjake in dva razpenjena beljaka kakor tudi tri unče prav drobno stolčeniga cukra in drobno zrezaniga limonoviga lupka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na dvorišče, kjer nekaj živali „naključja” zagledata. Ena ima le tri noge; druga glavo na zadnjem koncu telesa; ta je z
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih prejmeš, je moj lisec
Botanika (1875):	je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino kako

try

Biblia (1584):	bil v'te Balene trebuhi: taku bo Syn tiga Zhloveka try dny inu try nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo
Biblia (1584):	Balene trebuhi: taku bo Syn tiga Zhloveka try dny inu try nozhy v'ſredi Semle. Nineviterſki Ludje bodo gori ſtopili na
Branja, inu evangeliumi (1777):	kader je on bil ſhiv, je djal: Jeſt ozhem zhes try dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali
Branja, inu evangeliumi (1777):	katiriga je ena shena usella, inu je njega omeſila med try polovnike moke, dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je med nymi ta narvezhe. Evangelium S. Lukesha
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	40. Sakaj kakòr je bil Jónas v' trèbuhi morſkiga ſoma try dny, inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka

trije

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne primejo. Nekaj ozhéſ pride v semljo, kakſhne dva ali trije pa is semlje. Bilipinſke murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v želodcu peči, potlej v jih je driska naverla, in trije so v strašnih bolečinah umerli. Kér je ta bolézen, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Pogovor, v kterim so trije nauki za tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé
Mlinar in njegova hči (1867):	par besedic. Županja. Sédi, Matija, sédi! (Primakne mu stol; vsi trije se usedejo).
Rudninoslovje (1867):	se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. 3. Ako se trije ali še več robov i ploskev strinja v enej točki
Fizika (1869):	po tem, kakošne so stvari, s kterimi se pečamo. Vsi trije oddelki skupej imenujejo se prirodopis. Kako se dobé ti oddelki
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za neko podjetje, pri katerem je
Pripovedke za mladino (1887):	No,” pravi sam pri sebi, „te vedo pa ravno prav: trije zlati so, ne pa dva. ” Ko pride do vode, zavpije
Gozdovnik (1898):	Na to pograbi z levico umorjenca za lase, nategne jih, trije kratki ostri urezi, močan poteg in oglavek je tu.

triji

Ta male katechismus (1768):	dobri svjeti naprejpostavleni. Kolkajn je Evangelskeh svjetov? Is tehísteh so triji ti narimenitnejshi: I. Radovolnu uwoshtvu. II. Vezhna zhistost. III. Popolnema
Kratkozhasne uganke (1788):	Zhe imash bolehne ozhy: tok derſhi si 3. shkorze (usi triji morejo mandelzi biti, de njeh ſhenize namotejo) Kader kaj jesh
Kratkozhasne uganke (1788):	Ena skryvnoſt. Zhe njo edn ve, ni nobena skryvnuſt: zhe triji, nabo dolgu skrynuſt oſtala. En pubezh nas ima v'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	namiso noi tri guashe prou dora vina inu Shebraita usi triji usresnizi kbuegi inu kniegovei lubei mathare pa nezh drujega kaker
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boda pasion bran? kader sebo pasion sazheu tedei sedete vi triji dovi htei misi noi podeita te tri shemle namiso noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	lubei mathare pa nezh drujega kaker Ozhanashe potam bojo pershli triji stari Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata natu

Kranjska nevesta (1864):	nadjam se, da ga bodeš vesela. " Vidoslatino srce jelo je tesneje utripati, in djala je: „Oj Polani! Bog me varuj. « „Ne
Marjetica (1877):	je ta, da prstanek zopet natakne na prst in se tesneje oklene Štefanovega vratu. Tako slonita dolgo in molče oba. Posled
Izza mladih let (1882):	Dasiravno sam zavzet, vender le sem opazoval, da mlinarju vedno tesneje postaja, in ko se Paternošt še jedenkrat pristavi in reče
Cyclamen (1883):	tej dolini! « »Da, da! « prikimal je oni. Zavila ga je tesneje v odejo, pripognivši se globoko k njemu. Bili so že
Cyclamen (1883):	ona sklonila k staremu bolnemu možu ter zavijala mu odejo tesneje okrog života. Rudečice na njenem lici ni zapazil, — kaj mu
Dóra (1885):	kakor jaz. Zató bom že skrbela. Meni je bilo vedno tesneje pri srci. Vedno hitreje stopam, a ne odgovorim jej niti
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	že pomenkujejo, mize pa le ne pogrnejo. Tankemu prihaja vedno tesneje pri srci. Slednjič vzdihne proti Mihi: »Gospod poštar, ne bo
Jara gospoda (1893):	Zdajci pa se trmoglavo, uporno vzravná in potegne šal še tesneje okolo ramen. »C. kr. sodni svetovalec je,« reče trpko. Pavel
Očetov greh (1894):	si stiskala ob sestanku in ob slovesi, prijazno, ljubo in tesneje, nego je družabni običaj; ali to je bilo tudi vse

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 51 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tukaj skozi te pojdeva, te so vožji. ” In komaj skoz tesne vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne, de se je komaj droban človek skoz nje splazil. — Na

Pozhétki gramatike (1811):	isrezhe gluho ino malo zhutno, poſtávim: homme, zhlovek, monde, ſvét. Teſni e ſe isrezhe s' perpertmi vuſtmi, poſtavim: bonté dobrota, pitié
Pozhétki gramatike (1811):	imenvane Vdarji, ti ſo ojſter vdár, ( ´ ) ktirga ſtavimo na e teſni ali kratki, bonté, dobróta: teshek vdar ( ` ) koga ſtavimo na ſhiroki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po
Najdenček (1860):	se mi življenje povrača. Slab krik je šinil iz mojih tesnih pers, rekel sim: „Jezus! ” in sim poskusil se nekoliko skloniti
Astronomija (1869):	in koledar, ti pa le malokdaj povzdignejo svoje oči iz tesnih mestnih ulic k ozkemu. oddelku neba, ki je njim še

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je zapirala; gosti jarmi dveh ali treh mostov so ga tesno oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v celo
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	po nježni cvetlici, ali mati jo zakrije z rokama prav tesno in vendar tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali
Ferdinand (1884):	oblil. Nikdar v svojem življenji mu še ni bilo tako tesno in britko pri srci, kakor ta trenotek, ko je storil
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in strahu je objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu.

Oče naš (1885):	frankov na leto do smrti. Ménart zdaj sem tat postal. Testament me je razkačil. Tvojemu Nacetu sem vkradel en milijon. Ne
Oče naš (1885):	vsa njegova pisma in našli smo tudi po postavah narejen testament“. Ménart je silno zvesto bolnika poslušal. Vprašaje je gledal na

Ta male katechismus (1768):	ſa en vofer derſhy? Ke je en zhiste vofer novega teſtamenta, katire je namest kervaveh vofrov judovske stare postave bres kervy
Branja, inu evangeliumi (1777):	je pak po duhovni saſtopnoſti rezhenu. Sakaj tu ſta dva teſtamenta. Edn ſzer od te gorre Sina, katiri k'hlapzhuvanju rody
Branja, inu evangeliumi (1777):	is tega uſſi: sakaj letu je moja kry tega noviga Teſtamenta , katira bo sa vaſs, inu sa njeh prelyta k'odpuſhanju
Branja, inu evangeliumi (1777):	shivęzhimu Bogu? inu satu je on tudi en Srednik noviga teſtamenta: de ſkus ſrednoſt ſvoje ſmerte , katira ſe je ſgodila k'

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim teſtamenti koker nar ta imenitniſhi ſhaz sapuſtov. HYPOCRATES pravi: ob zaiti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en bogat mosh vmèrl, inu leta je tebe v' ſvojim teſtamenti sa ęrba poſtavil od zęliga ſvojga premoshenja; inu meni je

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	spet skupej vzemi in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam pogerni, pert pa z moko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlice odterga. Potem ogreto dilo nekoliko z moko potresi, nekaj testa nanjo deni in za pol persta debelo zvaljaj. Potlej ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in zli na višnje. Poverhu pa deni blek iz masleniga testa, pomaži ga z jajci, potresi ga dobro s cukram in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vkuhaniga grozdiča ali kaciga druziga ,vkuhanja na verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	g. Bankalari-a v Mariboru je na povelje rajnce le fosforoviga testá za podgane, nikdar pa ne navadne mišice (arsenika) domú prinesla

Kuharske Bukve (1799):	na zvetno moko na dílo; ſturi dva debęla podpláta is teſta; en podplat deni na pleh, potle gori namashi vkuhanja ali
Kuharske Bukve (1799):	nam omęſi, kakor teſtô, narędi majhene bobe is tiga teſtá, inu jih poſuſhi. Kader senof potrębujeſh, deni bobke v' ſladko
Kuharske Bukve (1799):	zukra. inu sręsanih lemonovih lupkov; narędi okrog en obod is teſtá, inu pezi pozhaſi. 94. Pluzhni koh. Eno unzho putra rahlo
Kuharske Bukve (1799):	na po dva perſta ſhiroke bleke, namashi na nje tiga teſta, poloshi jih zhes plehove koríta, ſpezi lępo rumeno, narędi gori
Kuharske Bukve (1799):	verhi ſpęt s' jajzam pomashi vſe; naredi na verh is teſta eno rosho: inu jo pezi al v' pezhi, al v'
Kuharske Bukve (1799):	lupka, vſe ſkup smęſhaj. Na pleh naredi en obod is teſta, notri deni kuhanje, inu pozhaſi pezi. 97. Drugo kuhanje od
Kuharske Bukve (1799):	miſli, deni enmalo lupka od lemon. Sturi obod is teſta, okoli pleha, vlì kuhanje notri, ga pezi pozhaſi. 98. Kuhanje
Kuharske Bukve (1799):	druge díſhave, alí gvirza. Naredi podlogo v' bandelze is maſleniga teſta; une rezhi vkup smęſhane s' ſiram napolni v' bandelze nad
Kuharske Bukve (1799):	narędi en tanki podplat na pleh is tanko svalaniga maſleniga teſta ali puterteig; sgoraj popiſano męſhanje deni notri, inu pezi pozhaſi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama pa tanko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	verh, iz ostaliga testa pa količke nanj naredi. Tudi lahko testo celo, in, ko je torta pečena, dobro premešaniga cukreniga snega
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in še gorke na kuhavnico zakrivi. Milanski krofi. Napravi navadno testo za kruhovo torto (glej str. 140.) in naredi iz njega
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in šest lotov lepe moke ter testo naredi. Dobro zgnjeteniga deni na dobro z moko potreseno dilo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam izreži in po dva in dva skupej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	putra, z nekoliko solijo in cukram v moko deni. To testo s kuhavnico tako raztepi, de mehurčike dobi in se sam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukra in eno žlico janeža perdeni in z dvema jajcama testo napravi. Iz tega prestice naredi, na pleh položi, z jajci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in cukram pomaži in na plehu pa ne prehitro speci. Testo, ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri

Kuharske Bukve (1799):	ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu
Kuharske Bukve (1799):	droshá, oſem lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hité is deshèle. Israelzi ſo tedaj mógli v' naglizi ſrovo teſtó sadéti, ſhe preden ſe je prekvaſilo. ˛She Joshefove koſti vsamejo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	limone, pomaži potem modle s srovim maslam, nadevaj jih s testam in peci jih počasi v hladni peči. Ko jih zverneš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zdej oblate na tri perste široke kose, namaži jih s testam, deni jih na loke (pege) in speci jih počasi.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z valjarja vzemi, preden se sterdijo. Ravno tako delaj s testam, ki ga še imaš. Janeževe prestice. Eno unčo sroviga masla

Kuharske Bukve (1799):	namashe na maſleno teſtó na pleh, ſe pokríe s' maſlenim teſtam, po verhi pomashe s' rumenakam, inn pozhaſi ſpezhe. Jo potręſi
Kuharske Bukve (1799):	polshe nasaj v' ozhedene lupíne, inu samashi jih s' tim teſtam. Zhe pa ozheſh, de teſto nebode venpadlo, deni med teſto
Kuharske Bukve (1799):	tim ſtiſnenim męſti ſe samashe s' enim na vodi ſturjenim teſtam od moke; ſe prevęshe s' nitjo, de neodjęna. Obod ſe

Branja, inu evangeliumi (1777):	per meni oſtali, inu nimajo kej jęſti: inu zhe njeh teſh od ſebe na njeh dom puſtim, tok bodo na poti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kadilla, inu nikoli nepoidi is hiſhe, al h' bolniku is teſh shelodzam.

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe en malu noter usęti, ta mittel je MITHRIADES v' ſvojim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov dobru. 3. Friſhno

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	blizo morja silniga— povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi po vsi Slavenii razlegalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dežji v nemar pušeno orodje gré pod zlo, in sicer trikrat prej, kakor od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kakó
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Haarflechten) še sicer nisem našel na rimsko-slovenskih kamnih ali Šivo trikrat in sicer na kamnu, kteri je vzidan v severno stran
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Otekline, ktere izvirajo iz silovitega poškodovanja, je treba vsaki dan trikrat z žganjem in žajfo tako dolgo zmivati, dokler ne minejo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	6 bokalov dobiš, kar daj kravi, pa ne naenkrat, ampak trikrat popiti. Tako ravnaj zaporedoma toliko dni, da se posteljca sama
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sočivja iz Frankfurta prejel; veljal je zavitek 30 kr.; za trikrat za 3 osebe ga je bilo dosti; ni tedaj ravno
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Pavliha: „Nekaj ti hočem povedati, Hebrejc, ali deržiš, de te trikrat s svojim bičem pristrižem, in dam ti ga zastonj”. „O

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poſtelah zhes maſſo ſpimo, inu vtraglivoſt paſſemo. Chriſtus ſe je trikret h' molitvi naſai povernou, mi pa ſe kumei enkret h'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	leti nozhi, preiden bo petelen dvakret sapeu, boſh ti mene trikret satajiu. Konza bi jes na neſhu, aku bi oteu vſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	trikret ſe je k' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu nasai povernou ta Syn
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je nega poterdiu. Kader je shi biu Chriſtus naſh Odreſhenik trikret ſvojo volo v' to volo ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta zhes dau
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de je on ſvoimu Moiſtru taku nasveſt gratou, inu nega trikret satajiu. Saturei reſsnizhnu je, kar je sapiſanu Eccli 3. Qui
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je k' ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu nasai povernou ta Syn Boshji, trikret je nega moliu, inu proſſiu. Kar ni to pervokret prezei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoi mezh vun sderu, inu Chriſtuſa braniu; tiſti sdei nega trikret sataji. Pervizh on taji, de ni negou Joger, de nega
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nemu govoriu: preiden bo petelen dvakrat sapeu, boſh ti mene trikret satajiu, inu on je vunkei ſhou, inu ſe je milu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	volo v' to volo ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta zhes dau, inu trikret v' teshavi, inu britkuſti ſvoje duſhe, inu shivota ſvojo molitu

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	janežem potresi in počasi rumenkasto zapeci. Dišavni oblati. Drobno stolci trinajst lotov sladkih in tri lote grenkih mandelnov, pol funta cukra
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Mesto vratarja je našel mlado kmečko deklico, kacih dvanajst ali trinajst let staro. „Nobenega ni blizo,“ si misli, jo malo izprašujem

Pozhétki gramatike (1811):	neuf, dix, onze, douze, treize, oſem, devet, deſet, enajſt, dvanajſt, trinajſt, quatorze, quinze, seize, dix sept, dix huit, ſhtirnajſt, petnajſt, ſhéſtnajſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	trinajſtkrat manjſhi ko naſha semlja, to je : ko bi samogli trinajſt lun vkup ſtlazhiti in is njih eno narediti, po tem

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſhtibelz. ) Sdej naj le vrata rasbije, kader ozhe. (ſe sapré. ) TRINAJSTI NASTOP. Baron , Goſpa. Baron. (Perneſse kladuvo , inu klęſhe, inu jih
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. (na ſtran. ) De bi ſlode ſhe gnadlivo Goſpo — (grę. ) TRINAJSTI NASTOP. Ti popręjſhni , sunej Barona. Matizh. Nęshka! le ohrani tvoje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	TRINAJSTI RAZDELEK, Reja, strežba in kermenje psov. Pes, zvesti človeški tovarš
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	in per Tebi gnado iméti, Spomni v raji mene se. Trinajsti štación. Oh, kak' britke bolečine So u serca globočine Tam

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 51 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

Pozhétki gramatike (1811):	ſédmi, oſmi, devéti, deſéti, onzième, douziéme, treizième, quatorzième, enajſti, dvanajſti, trinajſti, ſhtirnajſti, quinzième etc. petnajſti i. t. d. So tudi druge
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakiga dela naúči, kteriga si že bodi. * Danafhnimu liſtu je trinajſti dél vinoréje priloshen, kteriga ne ſamo vinorednikam, ampak vsim našim