- s
- is'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): Try inu trydeſeta Peiſem. Per shegnu is' svetim Reſhnim Teleſam. 1. S' veſeliam mormo zhast sapet' Svetimo
- is'
s. s._birma S._jožef s._maša Sabaot Sabaoth sabbath sablja sač sad saden sadež sadika sadilen sadilo sadišče saditev saditi sadje sadjereja sadjerejec sadonosen sadonosnica sadovnjak saducej safir saj saja sajenje sajevec Sajko sajovec sakeljnov Saksonec Saksonija Saksonsko sal Salamanca salendrov salmiak salmiakovec Salomon salomonov salutis salvum salzen sam Samarijan samarijanka Samaritan samaritanka samec samica samo samoblastnik samočist samoglav samogolten samopašen samopašnost samorastnica samosto samostojen samostrelec samosvoj samosvojen samošestdeset samota samoten samotežen samotrideset samouk samovoljen samovoljnost samozatajevanje samozavest samuč Samuel sanctimoniæ sanguinis sani sanskrtski sanjati sanje sanjski sapa sapen sapientia sapit sardela sardelen Sarepta saški Saško sat satan satanov satič satis satje saturata saturitas Saturn Sava Savel Savica Savinja scagati scalnica scati sch schäfchen scheidenkunst Schofler Schonbrunn Schönbrunn schrottenthurm Schwarzenberg scientiam scire sčakovanje sčasoma sčista sčistiti se Sebast secondo secundum seči sed sedaj sedanji sedeč sedem sedemdesetkrat sedemkrat sedemnajst sedentem sedeti sedež seditio sedmer sedmeroglav sedmi segati segnit segret segreti sejalec sejalen sejalnica sejan sejanje sejati sejem sekalec sekan sekanje sekati sekira sekretär sel Selenice se_li selišče seljan selo sem seme semenski semenj semenje Semič Semičan Semičanka semini semiški semkaj semper semtertja sen senca senčen senem Senensis senik seno señorita senožet Senje senjor senjora sermone sermones
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Try inu trydeſeta Peiſem. Per shegnu is' svetim Reſhnim Teleſam. 1. S' veſeliam mormo zhast sapet' Svetimo |
| Sacrum promptuarium (1695): | dan je vidil en kamen na katerem je bilu ſnamine S. Krisha saresanu, sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit, de bi |
| Sacrum promptuarium (1695): | enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad formicam piger. Kir S. Ambros bere. Vade ad apem. Et ſicut apes efficiunt mel |
| Sacrum promptuarium (1695): | hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis, ac honorum omnium fundamentum |
| Ta male katechismus (1768): | uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti skus |
| Ta male katechismus (1768): | unemu svejtu odpusheni. Matth. 12. 32. Katiri so grehi v' S. Duhá? Leti: I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na |
| Ta male katechismus (1768): | Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi v tiſtih zhaſih od Ogleja , pod njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in neštevilna množica ljudi ž njimi, po gosposkih ulicah, čez s. Jakoba most, po mesti zopet v svetvavnico nazaj. — V pondeljik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ondi več umetno izdelanih reči zase pokupili. V torek po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa sa te ſromáke, de jih je 16 v bratovſhini ſ. florjana ali aſekuriranih. — Kér je sdaj ravno zhaſ, de imajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kraljeva drushba kmetijſtva na Krajnſkim. ˛Spiſal Franz Pirz, fajmoſhter per ſ. Jèrneji v Pezbah. V Ljubljani 1834 — 1835. Svesan sa 24 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo uro olépſhali, ktere v teh novizah tim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode sobat hodijo. Per ſ. Luzii pod Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | poſtu nekar ſvatovſhne dershati. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S.Kerſt. 2. S.Firma. 3. S. Ręſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poſlédnu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | zhaſih ohzervanja dershati. Sedem S. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S.Firma. 3. S. Reſhnu Telu. 4. S.Pokura. 5. S. poſlédnu vojle |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | rajmno nedella biti, kader se is ſhegnam S. Masha bere) S.Joſhefa posebnu pozhaſtliti, ſa eno srezhno smert v' Zirqvi S. Joſhefa |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | mesza Ohtobra, inu na Shent Janſhov dan zirkuv, inu oltar S.Joſhefa, S. Anne, ali S. Janneſa Evangeliſta obyskati, tudi zhe je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perserzhnu oppominani ſlaſti te nasledne rezhy dapolniti se pomujati. 1. S.Joſhefa uſſellej susebnu zhaſtiti, njega v'uſſeh potrebah na pomuzh klizati |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | pozhaſtliti, ſa eno srezhno smert v' Zirqvi S. Joſhefa eno S.Masho shlishati, katira ſna rajmno taiſta biti, katiro se je kedu |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | goripoſtavlene prasnike prasnuvati. 2. Uſsako Nedelo, inu sapovedan prasnik is'andohtjo S.Masho ſliſhati. 3.Ta shtirdeſsętdanske poſt, te shtir Qvatre, inu druge sapovędane |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | Moyeſu srozhiti, Inu h'nemu govoriti: Jeſs sim tvoi Bog Sabaot. 2. Faush Bogove ti na moli , Pred neh na poklekni |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | pervi Peiſmi. 1. Pred taboi mi Klezhimo O ti Bog Sabaot! |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | ti, Ti Bog vezhne Milosti. 3. Svet si ti Bog Sabaoth! |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | dvaista Peiſem. Sanctus. 1. Trikrat svetiga zhastimo Tebe ô Bog Sabaoth ! No vſelei zhastit' shelimo. Nebo, semla ô Goſpod ! Resglaſijo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nash zheshzhana. Ta peta Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pvèshtabe al besiede takv shitro kaker ti tvoiga sovrashnika sagledash † Saboth † Agla † Tetragramathon † † Emanvel † te besiede ti jemash ko vshinje srezhi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nash zheshzhana. Ta sheſta Kolzhenza. 6 Oh ti prafîrashnï Bveg; Saboth jes bogi rivni elantni noi gtïesbni zhvövak se perporozhim inv |
| Ta male katechismus (1768): | se, de boſhje praſnek praſnujesh? Ta ſapovèe, de se ima Sabboth, tu je: boſhje praſnek v' Zirkvi s' svetemi dellami dapernesti |
| Ta male katechismus (1768): | oblube nadabolne. Kajſen dan je bil nekedej tedenske praſnek, ali Sabboth? Sebbotha. Kedu je tedenske praſnek na nedello prestavel? Ti SS. |
| Spomini (1860): | brkasti podobi na njegovi levi strani pa mi je zakrivljena sablja tudi na prvi videz resni poklic naznanjevala. Vrh klanca voz |
| Razne dela (1870): | Pripravljen že in kos je vsem. Ob levi zmir je sablja britka, Nej v borbi je, nej bo domá, Mu treba |
| Razne dela (1870): | Namenjen čas hití. Pervi kor. (Kajetan. ) Mi brani mir, scer sablja bi zapela. Drugi kor. (Bohemund. ) Strah te vtopí, overka mir |
| Ljubljanske slike (1879): | so že več golobic oskubili. Največ obrajta lajtnante in nadlajtnante, sablja jej bolj imponira, kakor gola palčica. O pravi ljubezni ni |
| Ljubljanske slike (1879): | več naročeno izplačati mu mesečnino; tretjemu je bengljala že časniška sablja na strani, pa nekega dne je slekel vojaško suknjo in |
| Šaljivi Slovenec (1884): | ter zakriči, sabljo držeč: »Ako si nedolžen, naj postane moja sablja lesena. « V tem hipu jo zasuče in — bila je lesena |
| Vanda (1888): | potem pa ga tako presrčno pritisne k sebi, da mu sablja zarožlja. V tem nekdo v veži grozno zakriči in se |
| V krvi (1896): | pl. Jekler, da je zarožljala kakor čisto srebro se lesketajoča sablja, ter dejal: »Gospica, nevesta prihaja! « Vse je pohitelo iz salona |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | ki bi bili pobili toliko Turčinov, kolikor jih je posekala sablja Jakopa Kamenskega. Že je dobil prasko na lice, toda kaj |
| Robinson mlajši (1849): | dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ki véjo, kar zgodovínske bukve vsih časov spričujejo, de topovi, sablje in puše še nikdar in nikjer niso stanovitno prinêsli ljudstvu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | svati zbirajo. V pervem se konji kujejo, V drugem se sablje svitlajo , V tretjem se naput spravljajo Po lepo Anko devojko |
| Zlata Vas (1848): | je bil v sivi suknji, na strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal |
| Zlata Vas (1850): | lepo napravljen z visokim peram na klobuku in z dolgo sabljo, na persih pa z zvezdo. V rokah je imel dvé |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | so hodili v šolo, nosili so zvezdo na prsih in sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so pisali na zlate tablice |
| Revček Andrejček (1891): | pol v uniformi, na pol v svoji kmečki opravi, s sabljo, v kratkih hlačah, zelenih nogavicah, pride po sredi in hoče |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je to, da je bilo tih |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabe povedov htve ima bel zhei ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se ni nadjati sadja; še |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | let. Pohot ohladí. Ljubezen ne smé se; Cvetíca vení. Ter sad napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | brez vse zamére takó rečejo. — Ko je tedej ta dober sad v naš kraj prišel, mu je gotovo tisti narbolji primérjeno |
| Divica Orleanska (1848): | bo, ki zmoto je pripustil; Le kadar zrel je, pade sad osode! Dan prišel bo, ki me očistil bo. Ki zdaj |
| Oče naš (1854): | je bil cvetoč lóg, iz kterega gošave se je zlati sad pomoranč svetil. Pisani ptički so ga obletavali in so mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pred 50 leti tepka (sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici rečemo, da sadje je vse novo pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bi vedili: odkod je prišel k nam ta in uni sad, kterega mislimo, da je morebiti naš od nekdaj. Jabel k |
| Ta male katechismus (1768): | s' tabo; ſhegnana se med ſhename; inu ſhegnan je ta sat tvojega teleſſa JEſus. Sve- |
| Ta male katechismus (1768): | brumnoste, inu VII. Boſhjega strahú. Iſai. 11. Kaj se pak Sat S. Duha imenuje? Taiste della, katire ti brumni, ke po |
| Ta male katechismus (1768): | ali shtraffenga ſa grehe k' naſnanjedanju, de se otshe uredne sat te pokure dati. Kaj je poslednu Vojle? Je en ſakrament |
| Biblia (1584): | bo dobèr ſad: ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prozh ſhàl. 26. Kadar je pak vshę sèlenje sraſlu, inu ſad ſturilu, takrat ſe je tudi lulka pèrkasala. 27. Hlapzi pak |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove hudobie tebi morebiti ſmert perneſsel. Kaku dobru bi bilu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | nauk ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil. „Glejte,“ je |
| Genovefa (1841): | v zhaſih nevarno sdi. Sakaj danaſ ali jutri vunder dôber ſád prineſe. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni semlji kmalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8. Ako ſe po nikakſhni vishi ne da mozhvirni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v deshelah pa, v kterih te prevezh sébe, de tvoji ſad ne dosori, ga ſhe viſheji zene in ſo ſhe bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pokasal, in mu velil te ſaditi, de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | laška koruza, ki v 50 dnevih zorí) so bili edini sadovi, ki so se dali še saditi. Odbor štaj. kmetijske družbe |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | z Višegrada v dolino gledat, kaka so žita in drugi sadovi. Klasje je že rumenelo, in obetalo bogato žetev. Lan je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | umnimu kmetijstvu spodbosti, de bi bolj rastlo, več in lepšiga sadú in dobička dajalo , jim hočemo nekoliko kmetijske kemije v kratkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na drevesih, pravijo vertnarji, je nekaj cvetja možkiga nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa njim enake živalice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti. De se pa v cvetji sad zastaviti |
| Viljem Tell (1862): | nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter Al niso svobodni posestniki? |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | po svoji veliki dobroti in svojem usmiljenju. Stori me deležnega sadu svojega bridkega trpljenja in s svojo krvjo operi moje grehe |
| Biblia (1584): | ali saſsadite gnylu Drivu, taku bo gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru |
| Biblia (1584): | tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſturite enu malopridnu drèvu, inu njèga ſad malopridèn: sakaj is ſadú ſe drèvú ſposná. 34. Vy gadova rodovina kakú mórète vy |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni, inu vſse |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | raſtlo, ino ga je saduſhilo; toraj tudi ni bilo nizh ſadú. Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V mokrim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bliso do kerſtnika gole oſtanejo, ino malo ali zlo nizh ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 5. Moraſh jo vezhkrat prekopavati in praſhiti; to je : takiga ſadú va-njo devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tvojo pravizhnoſt jim hozhem osnanití, de kdor od tvojiga ſadu po pameti vshiva, temu le ti dneve oſladujeſh; kdor pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v obče je bilo to kaj mučno gledati. Stopita v saden vert; tù je bilo naključje še le prav domá. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kakó isatlje i^hraniti. Kér je letas večidel pràv bogata sadna letina, posebno pa toliko jabelk, de ljudje v nekterih krajih |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in tla so bila obsejana najgoršimi cvetlicami in gorskimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de ga je veselje viditi. Sená bo na kupe. Tudi sadne drevesa nam večidel dobro letino obetajo. Bog daj, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kmetovavcam. Ali ste, dragi kmetovavci, v jeseni pobelili z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nizh ne posná. 10. „Jes imám she doſti drevja. ” — Ker ſadne drevéſa velíko dobizhka vershejo , jih tudi nikóli prevezh biti ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali otavo poméſhaj, to je sdrava klaja sa shivino. — Na ſadne drevéſa ne posabi, ozhédi jih in goſénzhne salége satiraj. Şkuſhnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh ko 5 oralov veliki dvor; sato, de ſe ondi ſadne dreveſiza in murbe redé in rasne druge kmetijſke ſkuſhnje napravljajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in se lakoti v brambo staviti. K. . . c. Popis perve sadne razstave v Ljubljani. (Dalje. ) Gosp. Dr. Orel so poslali v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nam je Bizjak vunder z njim zató vstregel, kér namen sadne razstave ni, le samo žlahtne pleména na ogled postaviti, temuč |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tako sploh spoznana, da bi se vsi prazni in za sadne drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | malo kalí. Če pa učenik otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere so dobre in nabiranja |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | si učeniki pri mladini sosebno prizadevajo, je: da jo spodbadajo sadne peške in košice nabirati, drevésa gosenc trebiti in malih tičev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | blaga. Lepe , dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in |
| Pozhétki gramatike (1811): | to, kar ſhe ne vejo, ino nimamo prej govoriti od sadniga konza préden od perviga. Naſhe beſede per vuzhenju perlízhimo mladénſhkimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se v jeseni razgerne ali nastelje okoli tacega občutljivega žlahnega sadnjega drevesa. To je nar bolj po natori in dá drevesu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | že od tacih krajev tudi govorjeno bilo. 7. Od bolezin sadnjega drevja. Kakor živina zbolí in oslabi, ali pa clo pogine |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | raznih plemen , in jih bom spet nekaj iz gracarskega velicega sadnjega sadeža imenoval, ne zató, da bi mi navadne češplje in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Če ob sadnjem cvetji dežuje, da rodivni prah v dno sadnjega ploda pasti ne more in ga tudi čbelice ne prenesó |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pozná in o pravem času ne pomaga. Nar navadniši bolezni sadnjega drevja so: Rak, trohljivost, smolika, mana, oskrumbe, mah, beršlin, sentivost |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | drevjem ali lesom ni dobro, kjer zrak in solnce do sadnjega drevesa priti ne more. V takem kraji se sadnje drevo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 6. Lega sadnjega verta. Veliko je že dozdej od lege sadnjega verta povedanega, da namreč na prostornem in solnčnem kraji sadje |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se ne poškodvajo, in po poti ne posušé. d) Kraj sadnjega drevja. Če so doslej sadnje drevesca na bolj pusti zemlji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | drevesa lotil, ali po njem lezel in rastel. 6. Lega sadnjega verta. Veliko je že dozdej od lege sadnjega verta povedanega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kup v téh novizah rasglaſila. Domazhe pergodbe. (Hvála pridnih oſkèrbvavzov ſadniga drevja in murv. ) Zeſarſka, kraljeva drushba kranjſkih kmetvavzov je v |
| Sveti večer (1866): | le tu na ledenih šipah se bliščé ledene cvetlice. Na sadnem drevji, ki našo streho obdaja, ne visijo več jabelka in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in koliko ſhkode bi naſhimu kmetovavzu te nedolshne shivalize na ſadnim drévju pervaruvale, zhe bi jih le shiveti puſtil. Tode she |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | družba prejela že večkrat žlahtnih hrušk, ki so na ljubljanski sadni razstavi občudovane bile in debelih, lepih nešpelj, kterih cepiči so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bo prihodnjič na družbnim vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. Orel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tistim kmetovavcam za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej naznanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mladih nog jih uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kjer se zedinita in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ali od več straní se slišijo pritožbe, da je teško sadnih pešk in košic dobiti, in če se tudi dobé, so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe verte k velikim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Devetim snaham svekarva, Devetim gradom grofica. Kako bi se s sadnim in murbinim drevjem v kratkim marsiktera soseska obogatiti zamogla *). Drevje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | prijazna vas je bila obdana od vseh straní z najlepšim sadnim drevjem. Drevesa so v spomladi cvetela in daleč okrog sipala |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga v vinograde ali ga pa s murbljami ali s ſadnim drevjem obſadí. Vſi imajo prav, zhe take poprave le kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oſule: O, de bi pazh naſhi rojaki ſvoje verte s ſadnim drévjem bolj pogoſtama saſadili! de bi ſadja imeli sa ſvojo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nas pobrati, Večna bo Slovencov čast. J, Virk. Kakó s sadnimi drevési ravnati, ko jih je toča poškodovala. Skušeni viši vertnár |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se vsi prazni in za sadne drevesa pripravni kraji s sadnimi drevesi zasadili, in ker zastran drevés, poleg polja posajenih, je |
| Zlata Vas (1848): | maševali, kakor je nepoštenih ljudí večidel navada; so bogatinam skrivaj sadno drevje in ograje poškodovali in kradli kar so mogli: sadje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | je v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mokrote ali suše itd. izbere, kamor se to, kamor uno sadno pléme posadí, — da se izbere pripravna zemlja za mnogoverstni sad |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Ob širokih potih, pašnikih (gmajnah), hribih in celinah se zna sadno drevje nasaditi, kar se ne more zadosti priporočiti ondi, kjer |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | med skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje, raslo je sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſa, preden vſjano borovo in ſmerékovo ſéme kaj dobizhka prineſe! Şadno drevje pa she zhes malo lét ſad prineſe in potém |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni sa drugo, kakor sa krave in lenobo paſti? 5. „Şadno drevje ſaditi veliko denarjev veljá. ” — Reſ je, de drevéſa nekaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſakimu ſemenu snamnje perdeni, de ſe posnej smotil ne boſh. — Şadno drevje, zhe mu vrozhina nadlégva, s vashnim maham obloshi, bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Dalje ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih novinah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtolzhene in bres grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo ſe she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga ne ſme, Ne s ſhibo ga moriti. V. Ştanig. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. Vſakdó vé, kako ſo goſenze drevju |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. ˛Sadno drevje ſhkodljivih goſénz obvarovati. (Konez. ) V. Debeloglavka. Goſenza, ki ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | cuker ali sladkor iz nje delajo, zlo obrajtan in kupovan sadež. Pése je več plemén, ki se razločijo po barvi in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | obnaša, je — zraven bôba — pésa nar rodovitniši in nar navadniši sadež na prahi. V pešéni zemlji, ki ni posebno rodovitna, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi bilo shganje permeſhano, moli ne lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pod brasdo, ali shiva perſt — mertva perſt. Koliko globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh v korenini, mokrotnoſt ſe dalje v nji dershi; na plitvi |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in dobroto; križci velike drevesa; številike spredej pa število gracarskega sadeža. Slovenske imena so moje, poslovenčene iz nemškega; naši vertnarji pa |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | jabelk in hrušk imamo veliko lepih in dobrih brez štajarskega sadeža, pa vendar nas veseliti mora zvediti, da je po svetu |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tretjem letu presadé na posebne grede; jih namreč iz pervega sadeža izkopajo, jim vse dolge korenine perrežejo, posebno serčno, da več |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | se četerto, nektere že tretje leto pocepijo, in iz pervega sadeža potlej ko v stan pridejo, na svoje stanovitno mesto presadé |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | opešajo, ali kakor bodi minejo, in se namesti njih iz sadeža lahko druge posadé, ki imajo dobre korenine in veliko obetajo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rad si nasadil, ako bi vedil kje ga dobiti. Tacega sadeža bi se tudi pri nas potrebovalo, kakor ga štajarska kmetijska |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dobiti. Tudi tukaj, kakor prej pri češnjah, pomeni število red sadeža v Gradcu, zvezdica pa žlahnost, lepoto in dobroto tega sadú |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | štajarska kmetijska družba v Gradcu ima. Dokler pa tacega občnega sadeža pri nas ni, bom spet razne rodove hrušk iz štajarskega |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | prostor in kraj nove vinograde zasaditi, jih lahko iz tacega sadeža nasadimo. Vse hitrejši gre to z dobrimi mladikami. To se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pojde bliso; sraven tega bo zeglova moka tudi k raſti ſadesha veliko pripomogla. Napoved kmetijſkih bukev (knig). Na prodaj v Ljubljani |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | le malo drobniga krompírja pridela, pa prekosí pésa vse druge sadeže v rodovitnosti. Čeravno se le splača , péso v imenovani zemlji |
| Zoologija (1875): | pa njegova ličinka, ogerc imenovana, ki podgriza poljske in vrtne sadeže, celó drevesne korenine. Do svojega popolnega razvitka živi ličinka tri |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | popúlila, de bi jim gnoja ne jemala. Tudi polivati ſvoje ſadeshe ni posabila, zhe rodovitiga desha ni bilo. Kedar ſe popki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ‚pa drevje po obzhini, ga shivina slo poſhkoduje: mlade ſadeshe omaja, mlade deblize pogrise, in tako je ondi, kjer ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | polja in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi imela sicer po mnozih skušnjah druzih deželá že |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa posamezno od obdelovanja žita in vsih druzih rastljín in sadežev. Če bo le moč, bo sleherni list prinesel en sostavek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od oskerbovanja rastí in od pridelovanja sploh; potem pa posamezno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | veliko več žita od poprejšnih časov, ampak tudi še druzih sadežev, kterih naši spredniki niso imeli: veliko krompirja, veliko koruze, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se dela gojzdom, ako se te pravila zanemarijo? Domovina mnogoverstnih sadežev. Mikavno bi utegnilo biti našim bravcem, da bi vedili: odkod |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | je to Marizo toljko veſelilo, de gre, ino ſhe vezh ſadeshov na ſenosheti iskople, s' njimi zelo ſvojo gredo saſadi, ter |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | persadévali! ” Drug den gré Mariza na ſenoshet, iskopá nekaj takih ſadeshov, ki ſhe niſo popkov pognali, ino jih na ſvojo gredo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pridelka dobílo, de se bo rast pospešila ali pohitrila, in sadeži poboljšali in požlahtnili. Govorili bomo tedej od pomnoženja sadežev, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zeglam,) de ſo tla rudezhe. Tako tudi ſtori po preſajenim ſadeshu. Ne ena bolha ne pojde bliso; sraven tega bo zeglova |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | vlada podporo odrekla, na lastue stroške nekaj tisuč prav lepih sadik izredil, s katerimi bodem najprvo sebe in svoje prijatelje preskrbel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | onim častitim posestnikom, kateri so več let veliko tisoč gozdnih sadik brezplačno iz tukajšnje gozdne drevesnice dobivali, katere sem jaz oskrbnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob pondeljkih od deleč sèm dohajajo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | le h konzu meſza V semljo déneſh. Kapuſove in repne poſadike pred desham na vézher vſádi. Prevlézi ali prekopluj krompir, ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obvarvano, in de samore sa preſad naglo odraſti. Kadar ſo poſadike kerpke odraſtle, ſo sa preſajáti. Preſájaj le v permerno mokrotnim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nosham glatko perzhelíti, (kakor 4. podoba kashe. ) Sdaj, ko ſo vſadike v drugizh podrésane, — tode ne viſhji, kot dva pavza od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſhkodje. Ako bi ne bilo ſadivniga ternja dobiti, ſe morajo vſadike pa is ternoviga ſemena srediti. Şeme ſe nabére pod ternovim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sakoreninile, bojo mozhnó vejnata mladike sagnále. Ko bi ſe nektére vſadike ne prijéle, jih koj poruj, in druge zhverſte nameſti. Take |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote zamogli turšico |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in potérel. She vezh ſe plevélnata njiva iszhiſti, s obdelovánjem ſadivniga raſtja, ktero ſe vezhkrat mora okopavati, kakor krompir, korenje, répa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hujſhi mras mu vezh ne ſhkodje. Ako bi ne bilo ſadivniga ternja dobiti, ſe morajo vſadike pa is ternoviga ſemena srediti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po njivi zhiſto pobrati; kjer vóda naſlédva, jo odshlebili. Şéme ſadivniga raſtja, kakor kapuſ, vohravt. i. t. d. ſe ſéje po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdelovanja novín , ledín. 3. Od gnoja in gnojenja. 4. Od ſadila, od ſetve, in perdelovanja. 5. Od naſledovanja ali naſtopovanja ſadesha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi uzhiti, kaj umetniga dela je potréba per vinu, od ſadila terte notri da napolneniga vinſkiga ſoda ; posnati mora umetno ſtreshbo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | varvavni plot mora toliko viſok biti, de shivina zhes-nj mladiga ſadila objedati nemore. Do pet — ſheſt lét mora shiv plot |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | popotni, ali domazhi neporédneshi pokonzhali; pa ravno tako, ſkoraj vſe ſadilo po tleh leshi. Nizh ne pomaga proſiti, ſvariti, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | drugo she ſmo poſadili po proſtórih, kjer ſo nam pervo ſadilo paſtirji, ali popotni, ali domazhi neporédneshi pokonzhali; pa ravno tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dvojno — roglato kopázho okopáti ga; v ſuhótnim polétju pa mlado ſadilo vezhkrat ſhkropiti. Te le ſo opravila sa vſako léto: Opravila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi; 5) koristnost brane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | od ſeshena viſhe raſti, in ſhe le tretje leto po ſaditvi jih sazhni obirati. (Dalje ſledi. ) |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobizhka bi bilo! Na Laſhkim raji terte isſekavajo, de murve ſadé, in ni ga ſkorej prasniga kraja, de bi murve ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vediti, bi snalo Krajnzam vſhezh biti, ker tam toliko krompirja ſadé , de nimajo doſti hramov sa ſpraviti ga, in pred smerslino |
| Botanika (1875): | sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen mad (Madia sativa), kterega semé daje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſad permerjaj, ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke,— kar ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da sejavnice žito sadé, in kar se sadí, je vselej bolj varno spravljeno, kakor |
| Botanika (1875): | Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi jih bili pustili rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naši prikladno biti. Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sejejo drevja in germovja kolikor koli, kjer koli in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa grabne in rasorje resati, po kterih ſad v verſte ſadijo, in ga s dreveſam sadelujejo. Poſebno dobro in koriſtno je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali ſadijo raji ob zhaſu polne lune, druge ſejejo ali ſadijo le rajſhi o mlaju , tode dva enako ne ravnata, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mozh do raſti naſhih séliſh. Sato nektere ſemena ſejejo ali ſadijo raji ob zhaſu polne lune, druge ſejejo ali ſadijo le |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Tebí je toliko shal sa kloſhzhevinio, ki je niſi ne ſadil ne redil; ino meni bi ſe pa Ninive ne ſmilile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſadniga drevja ſadé? Şhé Abraham je v Barsabi veliko drevja ſadil in prav je ſtoril. Sna biti, de je, kakor judovſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jes ſim tudi ſhe mojſter Şkasa bil, ki ſim ga ſadil. Per zhém ſim greſhil, bodem pri perloshnoſti povedal. V rêji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugo domače sadje v nemar pušali in fige pa mandeljne sadili, bi na zadnje vse sadje lahko spravljali. — Pa zadoſti imamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | gori. Pa naj ne misli nihče, de smo bolán korún sadili; temuč vès je bil zdrav in lep, ko je bil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Korúna (krompirja) smo malo dobili, zató kér smo ga malo sadili. Če nam da Bog pričakati, ga bomo pa létas spet |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | se drevesca sadé, zopet iz jame pobrati. 4) Kader drevesca sadim, pa takole ravnam: Najpred zataknem kol sred jame, potlej posujem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ktera se mi je do zdaj prav dobro poterdila, ravnal. Sadim drevesa takole: 1) Če sim mislil drevesca jesen saditi, sim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sená, toliko več se pa otave, nakosí. Po ti šegi sadim in obdelujem svoje drevesca že več lét; one rastejo veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dela. Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko selinje, ki po rasdelanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | treba to, ali uno žito sejati, to ali uno sočivje saditi, za ta ali uni smuk (kislino) skerbeti i. t. d. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gosposka je mogla kmetovavce z hudim siliti, de so ga saditi začeli! Kakšna dobrota nam je pa zdaj ! Hvala Bogu, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ktere očitno kažejo, de je nar bolj pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lanjskih Novícah in létašnji pratiki smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Şvojim unukam hozhem narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in vedno ſkerb sate imeti; pa tud |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader je bil obſut je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snajo dobiti. Nauk, Kakó shido perdelováti, ali nauk, kakó murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) I. Od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nekadej snane bile. Pa kmalo po tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in mu velil te ſaditi, de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | snajo dobiti. Nauk, kakó shido perdelováti, ali nauk, kako murve ſaditi in shidne zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perviga. Tlſte murve, kterim mras manj ſhkoduje, je tréba bolj ſaditi. Bilipinſke murve, ki imajo ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dvanajſt letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti, sdaj ga she ſledno leto vſaki po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sam sad. Kjer drevesca ne cvetó, tam se ni nadjati sadja; še cvet je zastonj, če sadja ne obrodí. Čemu dobre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dozdej ga še nisim doletel. U. Kadar bomo dosti žlahtniga sadja imeli, bo tudi dobriga mošta dovelj. Ravno prav me na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | takih lesah se more vsaka dva dni deset mirnikov sroviga sadja posušiti, is kteriga se okoli treh mernikov suhiga dobi. Komur |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | v trébi gosenc, je sploh znano. Tisuč in tisuč vaganov sadja požrejo gosence vsako léto kmetovavcam! In zavolj eniga nemarniga mora |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | spoznali. 5. Sadje. Naši spredniki so imeli malo zlo bornega sadja. Naj pogleda pa, kdor ima očí, koliko, tudi naj žlahnejšega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da se morajo za zgodnje sadje peške tudi od zgodnjega sadja naberati, za pozno sadje od poznega in za zimsko ravno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sadje od poznega in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih |
| Oče naš (1885): | z živinorejo, z napravljanjem sira in s pridelovanjem najboljega, najžlahtnišega sadja. Kmalo si je tudi Ménart več krav kupil in je |
| Tiun - Lin (1891): | se mogli razumeti in ker nam niso ničesar pripeljali, ne sadja, ne mesa, jih nismo pustili na ladijo, katero so prav |
| Genovefa (1841): | nevidama k bolnikam hodila, jim pokrepzhajózhe jedi in marlikakſhniga shlahtniga ſadjà, ki ſe je takrat po Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in |
| Genovefa (1841): | votlino, in Boleſlav ji prinêſe polno buzho mléka in jerbaſzhek ſadja, in Genovefa mu je mógla vſe na tanko povédati, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | va-nje is ſvojih bolj gorkih laſhkih deshel vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe pa tega ni, ſe pa nekoliko kiſliga in nesreliga ſadja smezhka in shivini podá. 9. Sa nar bòlj navadno pomozh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | do zhiſtiga konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | rajſhi neſle. V' tem Meſzi ſe oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti, zakaj njih sadje je nar žlahtniših plemén in oní si vseskozi prizadevajo, si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in prah na peči omede ali popir podloži, de bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali na soncu suši, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | terdimi dervmi, ne pa z mehkimi smolnatimi kuriti, sicer bo sadje grenko, kér po toploti od derv tudi svap dobi. Perva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | nepridno močo izsvapijo. Tečaj V. Predin zmerzovati začne,' je treba sadje v klet ali kelder ali v drug varn kraj, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zrak postaviti, de lepo svitlo in slastno ostane. 4) Kdor sadje na peči suši, naj večkrat hišo iz vetra, in prah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za kurjavo, ker daje veliko vročine. Cenijo tudi ogel njegov. Sadje tega germa — gloginje — je valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vert za zelenjad itd. in pa v vert za samo sadje, kteremu je okoli 26 sežnjev na dolgo in okoli 18 |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Če ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta |
| Robinson mlajši (1849): | nego li naši živô; ne jedo mesa, temoč samo ovoče — sadovje, ino tako mora jih meso tude celo drugače dišati, nego |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je ſkodliv, ſe |
| Genovefa (1841): | ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi bilo réſ prav ljubó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol), kteriga ſe nektere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dobro: Voda od kvaſú, — jeſih s vodó — selniza, — smezhkano kiſlo ſadjè, poſtavim: nesrélo ſadje, ſhe bólje je pa hudizhevo ólje (Vitriol |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi, je tudi ſadje she dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | o dnje je vſe do zhiſtiga konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic, svetjejo |
| Zlata Vas (1848): | Kdor ni imel denarjev, je svoj del z moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | to in kjer sadje dobiček obeta, bomo vidili z bogatim sadjem obložene drevesa v spričbo umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in |
| Zoologija (1875): | živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s topimi streljicami, da se |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | takſhina ſe je ſploh s' vſim drugim zvetlizami ino s' ſadjam godila. Nar lepſhi roshe po vertih ſo nekdaj po ledinih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | posná. Vſakdo ve, de ne prineſe dobizhka, zhe med drugim ſadjam ena ſama njiva turſhize ſtoji, ker ptzhi in tatje le |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | mora ptuja lastnína spoštevati. Vsak človek vé, kako otroci po sadji prežé, zato pa tudi radi na ptuje verte lazijo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | pokončanih ali poškodovanih. Al ker tatje najbolj ponoči po ptujem sadji segajo, tudi ne more drugače biti, da sadje z vejami |
| Kemija (1869): | režeš ali lupiš z nožem, raztopé kisline, kterih v nobenem sadji ne manjka, nekoliko železa, ki se potem s čresleno kislino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | slabe pridelke nadomestovati. Veliko škodo je naredila lanska zima pri sadji in po gozdih tukaj, akoravno ni bilo ve¬liko snega; nabirale |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po toploti od derv tudi svap dobi. Perva kurjava srovimu sadju mora pičla, druga na pol suhimu pa bolj obilna biti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je tako poškodovanje pri češnjah, višnjah in sploh vsim kosičnim sadju, kér se pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in |
| Maria Stuart (1861): | Vmorítí more me, pa ne soditi! Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri nas povzdígnula, — in povsod, kjer je kraj za |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | delo tudi ponoví. — Letos se vidi, kolik dobiček da pridna sadjoreja verže, sosebno ako je vsega druzega malo. Nek Goričan nad |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tudi djanska vaja sklene, je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z nar večim pridam le na vertih učiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | storil. Jur Plémèl, beneficjat na Lozicah v Ipavi. Pogovor od sadjoreje. (Konec. ) U. Iz nič ni nič. Sej tudi mlada živina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od kterih je nidavnej, drugi natis |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drugo reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera po tem nikdar zginila ne bo. Za kar |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Konec. ) Dvojni vzrok je posebno, ki dosihmal ovira zaželjeni napredek sadjoreje: pervič, ker koristnost njena še ni tako sploh spoznana, da |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je treba; začnite si prizadevati z vsim trudam za povzdigo sadjoreje, — tisti pa, ki že pridno o tem delate, ne opešajte |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in okoli sliši, da se bodo otroci v šoli tudi sadjoreje učili. — Nekoliko in sicer mlajših in umnejših učiteljev méni nehvaležnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | le prava živa volja, in da izgled ta za razširjenje sadjoreje in povikšanje plodnosti pešene zemlje gotovo ne bo ostal brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ta gospod so tudi mene s svojim lepim izgledam k sadjoreji spodbodli, in iz Njih bukvic sim se jo večidel naučil |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | iz bukev tudi djanska vaja sklene, je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z nar večim pridam le na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | česar pa nikakor ne pričakujemo) nemogoče bilo mladíno djansko v sadjoreji vaditi, bo že velik prid za-njo, ako si dobre vertnarske |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | teh potih se bo po podúku mladosti, in po izgledih sadjoreji močno na noge pomagalo; — še veči prid se bo pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | fruges consumere” vajeni. Slava pridnim gospodarjem vsacega kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava pa še takim, ki pustote prenarejajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | morebiti tudi tó le napčno: Perve léta, ko sim z sadjorejo se začel pečáti, sim dobival cepiče ali pelcarje nar žlahtnejšiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | s pridam prideluje, in je potem naša dežela povsod za sadjorejo pripravna, se vunder le vsako sadje povsod enako dobro ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pustote prenarejajo v verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od vremena. (Dalje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prejemala cepiče žlahnih hrušk in nešpelj, ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se tudi dobro prilegajo tacim, ki so le „fruges |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah nekega sadjorejca, da se ne samo popolnoma zrele jabelka za to jemljejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ketnu v septembru 1857 Fr. Ravald, fajmošter. *) Gospodarske skušnje. (Nekega sadjorejca svèt). On priporoča, da ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | in vinom, da je vino dobro. — Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. — Špitalič, Tabor, Kozjak in Kozji hrbet. — Književstvo slovansko. — Ustavoverci se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1880): | knjiga gotovo tudi o tem govorila. Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. Mnogo žlahnega sadja je uže zasajenega po slovenski zemlji in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti, zakaj njih sadje je nar žlahtniših plemén in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | otroci z dobrimi nauki navdani, bojo sami umni in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje, ako se bo resnična beseda: „Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pridelanim sadjem ravnati, de bo pràv. že gosp. Pire, skušeni sadjorejic, svetjejo, de naj se sadje, ktero se da shraniti, kámor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | fajmošter pokazal faranom svojim, da tudi iz kamenja zamore človek sadunosen vert ustvariti, če ga je le prava živa volja, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov učim, in znabiti, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | smo pri jabelčniku bili. Gospod Pirc so tavžent in tavžent sadonosnic na Krajnskim izredili in tudi bukvice od sadjoreje spisali, od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli |
| Robinson mlajši (1849): | rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | so velike drevesa ali pertljikovci, — kako naj se presajajo iz sadovnikov, — kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pred kvaſsam tiga kruha, ampak pred vukam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. 13. Kęr je pak Jęsus bil priſhàl v' kraje Cesareæ |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njim: ględajte, inu varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | djal): Varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov? 12. Tèdaj ſo saſtopili, de jim on ny rękàl ſe |
| Biblia (1584): | nym: Gledajte, inu varite ſe pred Qvaſsum téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj ſo ony ſamy pèr ſebi miſlili, inu djali: Tu |
| Biblia (1584): | Kruha (kadar pravim:) Varite ſe pred Qvaſsom téh Fariseerjeu iny Sadduceerjeu? Tedaj ſo ony saſtopili, de on nej djal, de bi |
| Biblia (1584): | pred Qvaſsom tiga Kruha, temuzh pred Vukom téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. KAdar je pak Iesus bil priſhàl v'to ſtran tiga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | XVI. Poſtava. 1. Inu k' njemu ſo pèrſtopili Phariſærji, inu Şadducæérji de bi ga ſkuſhali: inu ſo ga proſsili de bi |
| Biblia (1584): | TEdaj ſo Fariseerji inu Sadduceerji k' njemu ſtopili, ty ſo ga ſkuſhali, inu ſo hotéli |
| Kemija (1869): | se nahaja tudi kristalizovana glinica, in rdeči rubin in modri safir, ki sta oba čista glinica, se odlikujeta po trdoti, svetlosti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel |
| Rudninoslovje (1867): | iz Cejlona; tudi na Češkem na Izerskej planoti se nahajajo safiri, akoprem so redki i majhni. Karat se navadno céni po |
| Rudninoslovje (1867): | so naj draži, imenujejo se navadno orijentski rubini, modri orijentski safiri, zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | morash varieti, da Bueg guishno sakateromi pomaga: kader boda prosham: sai on sam pravi per svetomi marki na 14 poſtavi noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kna pridati tapruvo noi ta drugo nuezh sai guishno pridati ta tretko nuezh to se sastopi dnarjou satvojo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sano mvezh ma ta molitov cader je vgnadi boshjei storiana sai sam Criſtvs pravi per svetomi Johanesv na 14, poſtavi noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | dav! ti morash te ure glieh kaker an tavarhar dershati sai ti viesh antavarhar ma ure kader jeſt noi maushenat gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | temu siliti in priganjati, kar je nam dobro in koristno? ” — — „„Saj to imate pa pràv”” — so nekteri bolj umni izmed njih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu; saj kolikor mi je bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem našel |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar proti meni opraviti! « reče jej smrt. »Pa |
| Valenštajn (1866): | jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sem jaz tvoj varh in te odredím po svoji misli. Saj veš, da sem te vedno tako učil, ne gledati na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | časa mi daj, časa, pa se bo vse dobro steklo. ” „Saj ti ga dajem, še preveč, da bo vse upanje zginilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | če bi sama jedla. ” „Tega pa nikakor ne, draga Sira! Saj je bila božja volja, da sem revna, po njegovi volji |
| Ferdinand (1884): | odriniti v Madrid. Ravno prav je. Hočemo precej skupaj odriniti. Saj si pač vže vse pripravila za odhod? « »Če dobri Ferdinand |
| Ferdinand (1884): | z milootožnim obrazom in od joka zarudelimi očmi: »Pusti me! Saj ni druzega nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jih is ſvojih vertov, ker vam vaſhe drevje goſenz trebijo. Şaj jih je modri ſtvarnik sa to vſtvaril, de ſe goſenze |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bres de bi bilo ſhe kadaj treba ſejati in ſaditi. Şaj kmet tudi eno leto shitne shetve rad zhaka in kdor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſpodje ſami brali, kteri v téj rezhi veliko perpomozhi samorejo. Şaj ſo ſkoraj vſi goſpodje fajmoſhtri in komiſarji na desheli udje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dobro prevdari, koliko ima murb, de nam shivesha ne pomanjka. Şaj ſi tudi prevdarljiv kmetovavez poprej prerajta, koliko govedne, konj i. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | deſh? “ Gijezi odgovori: „˛Sej ſe ſhe is hiſhe niſim ganil. “ Elisej pa rezhe : „Meniſh |
| Genovefa (1841): | ljuba mati! ” je rékel Boleſlav in od veſêlja je ſkakal: „Sej ſim vam rékel, de vam bo Bóg novo, bolj gôrko |
| Genovefa (1841): | s ſolsami odgovorila: „O Vojnomir! nikoli niſim bila na-te jésna! Sej ſim védila, de ſi bil golufán. O, vſtani in daj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | véš, kjé rajnši se dobé? Po krajcarjih se pride tjé. Sej — komur krajcarja ni mar. Ni nikdar rajnša gospodar. Véš kod |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | mogel iti, še enkrat jo viditi, od nje slovo vzeti, sej le vender ne vém, če se bova še kdaj vidila |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | tedaj sovražnika pobiti in zmagati, mogočni Bog me bo varoval, sej se le za kralja in za to vojskujem, de bi |
| Tine in Jerica (1852): | treba povedati, ktera ženska je, sej si lahko sama mislim, sej vem, kdo je v vasi bolan. |
| Tine in Jerica (1852): | mleka večkrat pošlje. Ni mi treba povedati, ktera ženska je, sej si lahko sama mislim, sej vem, kdo je v vasi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na zhiſto, pol zhevlja globoko prikopano lého doma v vértu. Şej ga v verſte, po pol zhevlja ſakſebe ſhiroke, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in obilno ſadja ti bo jeſenſko plazhilo ! — zh — Dober ſvèt. Şéj proti vezheru in puſti ſéme zhes nozh verh semlje leshati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne motite se, vsej je ravno to zberanje, pretresanje, občinjávanje, primérjanje in druženje sprave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni druga, kakor le télo tega duha! duha |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | glavo poſtavili. Baron. Kaj ti noter pade, lubi moj Matizhek? ſaj od tę zeremonije nigdar ní blo ſliſhat v' krajnſki desheli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v' arshati noſsiſh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo nar vezhi veſelje. Dobro |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tem savseme ino ſe sazhudi rekozh: „Kako bi to bilo, ſaj ni kapelze vode v' kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | noſiti perſtana, de bi zheſar ne posabila, ſaj ne posabiſh nar manjſhi dolshnoſti. Noſi pa vender te perſtan |
| Genovefa (1841): | ſi bil golufán. O, vſtani in daj ſe objéti, gléj, ſaj ſe od veſêlja jókam, de te sopet vidim. ” Grôf ſe |
| Genovefa (1841): | tako iméti. ” „Bog? ” je rékel fantek in zhudil ſe je; „ſaj ſte mi ſmiraj pravili, kako je Bog dober! Kako pa |
| Genovefa (1841): | poſvezhím. V Tvoj ſvéti. tempelj ga ne moram poſlati. Pa ſaj ſi tudi tu prizhujózh — in kjér ſi Ti, je tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj ſpeljanim govorjenju vinum — vino — vina- O |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza. Kaj marej njéga iſhem; ſej vęjm, kje je. Jeſt bi le Nęshko rada. Matizh. Kaj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | vędit, koker jeſt. Baron. Sej jeſt lepú ravnam s' njo ; ſej ima per meni vſe , kar ſerzę nję shely. |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | le enga iſkala. Matizh. Eh ti! — kaj toku vshę snaſh ? ſej dobru vęjſh, de ni tukej. Jęrza. Kdu? Matizh. Tonzhek. Jęrza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim jeſt — Baron. Vshe vęjm , vshę vęjm. — No, kir tedej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog obudí hud vihar, ino ſtraſhno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jo miſli potegniti po morji. Pa kdo more Bogu ubeshati? ˛Sej naſ Bog povſod vidi, ſej povſod sa naſ vé! Bog |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | skopat — Kaj neki Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej boſh dobra s' njim, kader pride? kaj ne Mizka ? — |
| Zlata Vas (1848): | lét in pol bom imel obilo denarjev; posodi mi kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je |
| Divica Orleanska (1848): | zdaj Razbasati se zna kervavo strašno. Voglarica. Pomozi Bog! Ji, sej je bil sovražnik Že ves pobit in raztepen do kraja |
| Zlata Vas (1848): | imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí — in sej ste ga tudi vi radi imélí. ““ Po teh besedah položé |
| Zlata Vas (1848): | za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato — jim odgovorí — in sej ste ga tudi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | bode neſle. Zhebęlle pred mrasam obvarvat. Is dimnikov, inu iſtaineh ſaje obtergat, ſteuzhet, inu okoli ſtareh, al mladeh derveſs obſuti. V' |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | perse, inu glavo. Desh pomęni. Kader ſe sid potí, kader ſàje ſame od ſebe is dimnika doli padajo, kader zhervizi is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se bo na odločenim kraji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſpomladanſkim sboru leta 1841 kmetam, kteri ſe s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajih vlada; — pirezh ali divji ogenj, zherna kri ali zherni ſajovez, rumen ſajevez, tudi rumen ovzhizh, rumena voda, ker is otekljin |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ktéri is-haja od beſede „ſaditi“ (pflanzen, ansetzen); miſlimo tedaj, de ſájovez ſploh vſe priſadne bolesni pomeni. Pred enim letam je z. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bravzam enkrat rasodeti, ter jim pokasati, de ſta vovzhizh in ſájovez le prasne beſede, od kterih naſhi mojſtri Şkaſe ſami ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | umetnoſti tavali in ſhe niſo nature rasnih bolesen posnali. Beſeda „ſajovez“ je pa mende enake korenine s priſadam, ktéri is-haja od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkorej tri léta prisadevam svediti, kaj de je vovzhizh ali ſájovez? bres de bi bil mogel ſvoj namen doſezhi. „Kaj! vovzhizha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sazhetku, ko ſim nektere bolesni vidil, ki jih vovzhizh ali ſájovez imenujejo, ſe mi je jelo dosdevati, de bi bile morebiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | imena; nar vezhkrat jo po Kranjſkim ſliſhimo vovzhizh (ovzhizh) ali ſájovez v gob- zu in na parklih, ſèm ter tje pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ter tje pa tudi jesizhni, gerlovi ali parkleni vovzhizh ali ſájovez imenovati. Dolgo ſim she priloshnoſti zhakal, od vovzhizha in ſájovza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bilo rasſoditi, od ktere korenine te dva imena: vovzhizh in ſájovez is-hajata; rajnki goſpod fajmoshter Shemlja, s kterim ſva ſe vezhkrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 10 do 300 goldinarjev. Razun imenovaniga blagá se pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno na Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bres de bi bil mogel ſvoj namen doſezhi. „Kaj! vovzhizha (ſájovza) ne posnajo, ki ga vſak kravar posna? “ Ne posnam ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſájovez imenovati. Dolgo ſim she priloshnoſti zhakal, od vovzhizha in ſájovza v „Novizah“ nektére beſedize govoriti, kér ſi she ſkorej tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kterih ſe pa tudi vidi, de nimajo od vovzhizha in ſájovza nikjer prave vednoſti: bolj ſe jim mende ni meſhala beſeda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo, de je krava bolna. Kmetje ti bolezni vovčič ali sájovic pravijo, mi jo pa prisad na vimenu imenujemo. Zdraviljstvo v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sedaj priporočil; te so nar bolji zdravila, prisad (vovčič ali sájovic) na vimenu pregnati. Če je pa prisad en malo odjenjal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo malo kupovali in zenejſhi je bila, kakor vlani. Isprane, ſakeljnove in poſvalkane ovne ſe je prezej ispezhalo, in tudi zenejſhi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | moža. »Kako si prišel Huncom v roke? « »Jaz sim iz Saksoncov in služabnik Kristusov« — odgovori starček. »Pred devetimi leti so me |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi moj Saksonec, in povej mi zraven kako lepo povest od Tomsa, ki |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Tomsa, ki se našega jezika še zdaj ni popolnoma naučil. « Saksonec se je vsedel k ognju in jedel mesó, ker ga |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | zdaj Tirček pravi — toraj naju ne bo nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bil Franzoski vojſkovód Vandam vjet. „31„ boj per Lajpzigu v Şakfonii. „31„ boj per Hanavi na Némſhkim. „30„ je bil Paris |
| Mineralogija in geognozija (1871): | le poredkoma kje prikaže, na Nemškem je skoraj samo v Saksonski. Melafiri in mandljevci so bolj razširjeni, toda nikjer niso skoraj |
| Robinson mlajši (1849): | dobro spoznal, celo toto pripovest, ko Robinson na otoku — ostrovi — sali prebiva, v tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. |
| Ferdinand (1884): | svojim slugo v grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof pred svojim odhodom |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ˛Salendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v ‚Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pisarnici c. k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah blizo Brega Nr. 195 so imenovane orodja do 25. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe v hiſhi 195 v Şalendrovih ulizah bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in zmeša prav dobro 1 funt železnih opiljkov, 4 lote salmijaka in 2 lota očiščenega žvepla. Ko je treba kako železno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mogozhe je tréba ſape ſkosi uſta va-nj pihniti in mu ſalmjakovza pod noſ in na jesik dajati. 3. S ſuhim pertam |
| Sacrum promptuarium (1695): | veliku lejt poprej je bil sapiſſanu puſtil ta ner modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum |
| Biblia (1584): | Svitá, Salomonovo modruſt poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo. Kadar ta nezhiſti Duh od Zhloveka vun pride, taku on |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraljeſtvo naménjeno; nebeſhko kraljeſtvo je, po njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji |
| Genovefa (1841): | Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam rèzhem: tudi Salomon v vſim ſvôjim velizhaſlvu ni bil tako lépo oblézhen, kakor |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zapustil, zapustila moja majka: Al Gospod se mene je usmilil”. — Salomon. Naj lepše poslopje za špitalom je pa brez dvombe „Tergestejo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo, inu pole vezh kaker Şalomon je tukaj. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | perkashe, ino mu rèzhe: „Pròſi, kar hozheſh, dal ti bom. “ ˛Salomon ni proſil ne bogaſtva, ne zhaſti, ampak modroſti ino imenitnoſti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino knesi zhudili. Vidil ſe je blagoſlov boshji nad njim. ˛Salomon je Bogu v' Jerusalemu tudi sídal tiſti véliki ino lepi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti perzhel, je Boga is ſerza ljubil. Goſpod ſe mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraljeſtvo je, po njem moramo hrepeneti. 42. ˛Salomon, Israelſki kralj. ˛Salomon je bil Davidov ſin. Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jsaka inv te vſte davida inv te drveb noi jasek Salamona noi serze Danijela inv sbeſtveſt Abrahama inv tv poterplenje S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | elantno shiulenje bveshtvo inu not: jas taba prosim skves modrueſt salamona noi shves pokorshzhno isaka: jas prosim tabe skues rud Abrahama |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Jeſſe pak je rodiv Davida Krayla, David Krayl pak je-rodiv Salomona is Uriaſove shene. Salomon pak je rodiv Roboama. Roboam pak |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uſſiga madesha Spozhetja Matere Boshje MARIE Divize. Branje is Pripoviſt Salomona Krayla na 8. Poſtavi. Goſpud je mene sa leſtno imov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe tudi shivine ſvoje uſmili, pa ſerzé hudobniga je neuſmileno. ,Salomonov pregovor 12, 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtermimu „grabnu” preſtati? „Pravizhni ſe tudi ſvoje shivine uſmili,” pravi Şalomonov prigovor 12, 10. (Vinoredniki letaſ silno veliko vina prizhakujejo;) is |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Pa kakor lépe perve, tako shaloſtne ſo bile poſlednje léta ˛Salomonoviga kraljevanja. Oh, pádel je v' velíke pregréhe, ino ſhe zelo |
| Biblia (1584): | jo bo ferdamala: Sakaj ona je priſhla od kraja Svitá, Salomonovo modruſt poſluſhat: Inu pole, letukaj je vezh kakòr Salomo. Kadar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sató kęr je priſhla od kraja tiga ſvèjtá poſluſhat modróſt Şalomónovo, inu pole vezh kaker Şalomon je tukaj. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe zelo v' malikovánje! Míloſt boshja ga sapuſtí. Odſihmal ſe ˛Salomonovo velizháſtvo satemnúje. Puntje ino premétje mu zéle deshèle odkruſhijo. Roboamu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga, ino vſe drugo nam bo pervergel. Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo |
| Sacrum promptuarium (1695): | invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem, od kateriga |
| Sacrum promptuarium (1695): | poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat. Inu vſak dan v' Tempelni je vuzhil |
| Kuharske Bukve (1799): | kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali ſalsen. |
| Kuharske Bukve (1799): | nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe gor iti, inu zri jih na maſli. 91. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pravo. Ko vidiš naravo, Ponavljati rod ; To vživat', to gledat', Sam moraš povedat', De velik je god! Na hribe, v dole |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | boljši, če jo peč še širji perpustí, si že vsak sam lahko misli. Ljubljanski ključavničarski mojster Gašper Ahčin se je na |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Vsmilenja misli so me sprehajale. Kako nesrečni so otroci, sim sam per sebi djal, kteri očeta svojiga svojmorca obžaljujejo! — Vsakiga to |
| Robinson mlajši (1849): | pri slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se je sám zgrozil, zato pak še |
| Roza Jelodvorska (1855): | obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ljubi bravec! si že po vaséh hodil in morebiti si sam v taki doma, kjer ni viditi drugega ko luže in |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kakor gospod ali celo božji cesar, če je tudi on sam sužnji. ” „Strašno! ” |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | čez to ali uno pritoževali, tolažil jih je, rekoč: „Jaz sam sem poskusil, kaj se pravi: Česar nimaš, tega si ne |
| Gozdovnik (1898): | srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam mi je pravil. « »Kje in kdaj? « »To vam povem pozneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſim ſhe popotoval, prav lepiga in sdraviga zhéſhploviga drevja narajmal. — Şam kaj taziga poſkuſiti mi ni bilo mogozhe, ako bi bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pólji v bójih pokonzháni Trum ſèrzhni vájvodi, in njih vojſháki, Şam Zhertomir ſe s májhnim trôpam bráni. Bojúje ſe nar mlájſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhiſlu nameſtnik ſim petimu bil, Şheſtiga zlo ſim ferbesar uzhil. Şam ſebe tako nikdar niſim glaſil, In tazih imén nikoli deljil |
| Divica Orleanska (1848): | Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſe udinial, ali kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher |
| Sacrum promptuarium (1695): | Templo. Inu vſe letu kar je vuzhil folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa |
| Sacrum promptuarium (1695): | Jeſuſa, de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi. Honora Patrem tuum, & Matrem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Duh resnizhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sdajzi s' veſselam gori vsame: 21. On pak nima korenine ſam v' ſebi, ampak je zhaſni: kadar pak nadlóga ali preganjanje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo ozhitno osnanjeno, de je Jesuſ ˛Sin boshji; nebeſhki Ozhe ſam ga je ſvojiga ˛Sina imenoval. Jesuſ gre sdaj po nagibu |
| Genovefa (1841): | iméla tudi jes radovati in péti kakor vi? Sej Jésuſ ſam tako hozhe: „Poglejte le ptizhev pôd nébam. Ne ſejejo, ne |
| Genovefa (1841): | okróg mene ſo tudi bukve, ktére ſi ſam piſal. ” Sazhéla je sdaj bôshje déla bolj pasljivo premiſhljevati, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | uzhil ur delati, temuzh s ſvojim biſtrim umam ſi je ſam pót k tej umétnoſti nadelal in tako poterdil, kar ſlovèzh |
| Divica Orleanska (1848): | kralj. Dünoa. Nej ona sama sodi! Oprostila Francozko je, in sama Slobodno mora serce darovati. Lahir Tu pride kralj! |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vodi rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista sol ne ostane. Dosti dela je in vtrat pri |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zadnjič pravi, de naj si ona sama čas poroke zvoli. Precej po tem se je za drugi |
| Tine in Jerica (1852): | ali h kaki teti, je dete sabo vzela, in je sama sebi s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica se je po |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | visela bisaga, kamor je milodarove nabiral. V hiši je bila sama Meta in njena hčerka. |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | na tla. Ti, o Jezus! padeš. Ti, ki si moč sama, na tla padeš. O, ali ni moj neumni napuh, moja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | sicer klicali, a pomoč je bila vendar od Boga, kajti: Sama o sebi pomoč ne pride, Vse se po volji božjej |
| Stelja in gnoj (1875): | izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrotnosti stelja že sama na sebi, manj je zamore v hlevu na-se vleči. Ni |
| Stelja in gnoj (1875): | pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | let pa že po nje zdihujem! Ali bi moja mati sami ne vidli radi, de bi me Mina, ako je še |
| Biblia (1584): | tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera je ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan |
| Sacrum promptuarium (1695): | britko ſhaloſt Marie Divize, ter s' leto potroſhtajteſe, inu Ona ſama bò prishla vaſhe solse vam obriſſat, kakor uni bogoboyzhi vdvui |
| Sacrum promptuarium (1695): | shalostne uduve, ter ſe je bal de bi nezagala, inu ſama ſebe od shalosti nefentala, ſe zhes to uduvo vſmili, gre |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tebi ptizhiza vjiſhla, ino toljko ga rada ima, de je ſama k' njemu nasaj letela, ino on je tak poſhten, de |
| Genovefa (1841): | leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je ſama s otrôkam v gojsdu. Nebó ſe je med |
| Genovefa (1841): | takrat po Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh sa odvernenje te bolesni ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | brambo pred Turkam. Ali bi jih ne dala ſadaj ena ſama komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila? Ni bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in žena odideta zjutrej k službi božji, in dvoje otrok same, jednega fantiča 4 let stariga, in jedno še mlajši komaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Že prejšen večer o mraki nas je bil Moric nikoljko same popustil, ino videl sim veliko veliko vbožnih ljudi priti, ino |
| Fizika (1869): | le premeniti lego in mesto svojih posamnih delov, ampak tudi same premakniti se iz enega mesta na drugo. Stvari, ki imajo |
| Botanika (1875): | Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo same od sebe s tem, da se organska snov predrugači. To |
| Botanika (1875): | svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj ali manj časa neobdelane same sebi prepuščajo. To ravnanje, ki se imenuje praho puščati, je |
| Botanika (1875): | 115 Z večkratnimi žetvami oslabljene njive zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj ali |
| Zlatorog (1886): | prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev cvet »In same očníce in sámo obstrét »In nič triglávskih rožic? « Odkíma Janez |
| Pripovedke za mladino (1887): | Kaj ?” zavpije kmet ves raskačen, če veste ve bolje, pa same štejte," ter vrže ves denar v vodo. Potem postoji ter |
| Pripovedke za mladino (1887): | hišico izpred praga, in kaj pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik ſazhne shnimi jegrat, inu ſe ſhalit, taku dolgu dokler |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene na semli pres tadla ſe ſo nashle. Ta |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | inu zhaſty v' posablivoſt na naſhe dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio. V' kar sa enim ſtani koli ſe snajdemo, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi od nekadej snane bile. Pa kmalo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte ſame raſtejo, kér jih nihzhe ne obreshe. Otrozi tukaj drobne jagode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Vošperške dekanije, na verhu grebinskega hriba je bila gospoda iz samega Svet-Andreža v svojih kočijah, zunaj mesta je stala šolska mladina |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vseli slovo dati, in se v boljši plačane pisarnice prestaviti. Samega čakanja na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato |
| Oče naš (1854): | usmiljeni Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se mu je smejal, ker ga je prav za prav samega veselilo to zvito delo. „Naj bo, milostljivega se ti bom |
| Botanika (1875): | enopredalčast ali večpredalčast. Nekteri pestiči so narejeni le iz enega samega podvihanega in z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz |
| Ferdinand (1884): | otroci v mesto. Bolnega otroka ne morem in ne smem samega brez vse postrežbe pustiti! « zavrne grofinja. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | Katarini v oči, sramoval se jo je, sramoval se je samega sebe. Kesal se je, a prepozno. |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | o tvojem obnašanji, pa ne zaradi mene, temveč zaradi tebe samega in tvojega otroka. " |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe! je glavno načelo krščanske morale. Najblažje in najširše razlaganje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | narediti smešno. Prav je, da si tako naredil, kajti Kdor sam ga sebe z lažjó hvali, Ljudjé se bodo mu smejali |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je |
| Divica Orleanska (1848): | gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Bog, ki sim te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga samiga Boga ! — Ne imenuj po |
| Tine in Jerica (1852): | bi še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo |
| Roza Jelodvorska (1855): | Roza, ktera je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | perjatle in jim s hinavſko jeso toshi, de je kuharja ſamega per grofinji v isbi najdel, in sdaj nizh drusega miſliti |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa volo eniga ſamiga je mene taku neuſmilenu ſtepla, sdaj me bò cilu vbila |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | dvęma ràsbojnikama; tam ſkusi en glaſs od Nebęſs sa Şyna ſamiga nar Vikſhiga vùn dan, tukaj ſkusi enu na krish obęſhenu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na semlji! To je vezhno shivljenje, de ljudjé ſposnajo tebe ſamiga praviga Boga, ino Jesuſa Kriſtuſa, ki ſi ga poſlal. Osnanil |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ne bojte! “ Odpró ozhi, pa ne vidijo drusiga, kakor ſamiga Jesuſa v' njegovi navadni poſtavi. S' gore gredé jim je |
| Genovefa (1841): | ſe je pamet v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ne gre za to, da se zadobi pojem po premišljevanji samem, ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna drevesa in |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po samim iz njih vtrinjajo. Vidlo se je, kakor de bi se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | glavnim méſtu engleshkiga kraljeſtva. To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kako pa po takem blatu sirota voziti more, ti je samemu dobro znano, — vendar se jim nič ne smili, tudi škoda |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sanje. Pa le sam prevdari, se ti li ne zdi samemu nekako neverjetno, da bi, preden bo solnce še enkrat zatonilo |
| Ferdinand (1884): | in poljubi soprogo, ki je točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo srce veselja počiti; po lici so mu tekle |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv: inu polej An- |
| Fizika (1869): | zbrati in tako zažgati gorljive stvari. Na vsakej prizdignjenej in samej sebi prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo |
| Botanika (1875): | in kako in zakaj se ogljenčeva kislina porabi v rastlini samej? Na prvo točko odgovoriti se nam ne zdi težko. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ljudje večkrat pri mléku copernijo mislijo, to pride večidel, kar sami dobro veste, od napčniga vremena; od pregorke ali pa od |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de se taki nesrečneži sami gonobijo. Tudi moj oče so bili tako nesrečni. Tud oni |
| Divica Orleanska (1848): | Izabó. Hinavci votli! Kak vas zaničujem, Ki golufate svet in sami sebe. Vi Angličani roke roparske Stegujete po Francji, kjer pravice |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žlico vzemi in na sito deni. Če se v maslu sami obernejo, je znamnje, de niso dosti shajali, torej jih še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kratke flose naredijo, da jih samo eden ravnati ali kakor sami pravijo „voziti” more, da namreč z eno roko sprednje, z |
| Viljem Tell (1862): | je ne dražiš, kača te ne piči, Utrudijo poslednjič se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne pozná, da ne napravljate več gostarij, da ste le sami za-sé in da vas je malo zunaj doma videti, da |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Dragica so se podali na pot, predenj je zarja zasijala. Sami so hotli poročilo prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | 12. Poſtavi. Bratje! vi preneſſete radi te naſpametne: ke ſte ſami pametni. Sakaj vi preneſſete aku vaſs kedu v' hlapzhuvanje ſili |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | tudi mi ſami; katiri imamo pervine tega Duha, sdihujemo tudi ſami v' ſebi, de bi mi sa otroke boshje k' odreſhenju |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami na ſebi bres sgor imenvanih beſediz ſodnjo ſtopnjo pomenio: meilleur |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Mir vam! ” Vſi ſo ſe preſtraſhili. „Sdaj,” ſo rekli ſami per ſebi, „nam bo ozhital naſho nesveſtobo, sdaj ſe hudovàl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | hiſhi. Tako je tudi treba, de zerkveni moshjé in kljuzharji ſami nekoliko vedo, kakſhno mora biti to, kar miſlijo pri ſvoji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodo vſi, kteri pri zerkvah nemſhke sidaríje hozhejo kaj napraviti, ſami ſaj nekoliko vedili, kaj ſe v takih zerkvah poda, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lepſhi podobo, barvo ali bolj lizhno isdélanje napovedal. Saj vi ſami, ljubi kmetje, pri ſvojih potrebah orodja, oblek in drugih rezhi |
| Biblia (1584): | ſe pred Qvaſsum téh Fariseerjeu inu Sadduceerjeu. Tedaj ſo ony ſamy pèr ſebi miſlili, inu djali: Tu je tu, ker my |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 7. Ony ſo pak ſamy pèr ſèbi miſlili rekózh: De my niſmo kruhe vsęli. 8. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali ſhe |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | drugiga urshoha tę ſmèrti ne bóte neſhli, zhe ga kjè ſamy v' ſebi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | is ſtudenzov tiga Isvelizharja sajęmali. (12, 3.) Leti ſtudenzi, kakôr ſamy lohka saſtopite, leti vſelej tekózhi, sa naſs vędnu odpèrti ſtudenzi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | cel jeden rod, kakor da bi bili naši Slpvenci polni samih krivih vér. — Bodimo pravični! mi sami proti sebi, proti svojimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vsak to storil, v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njivah , ki na visočini te fare ležé in na kterih samih so čisto zdrav korún perdelali in pa tudi veliko lepiga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | dobro oboroženi. 20. dan grudna jih je do 1000 mož samih Otočanov mimo nas marširalo. Hitro za njimi Banovci 2. regimenta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vtiče , moram na to odgovoriti , de na zboru ni potreba samih učenih glav, ampak tudi mož, kteri imajo dobro serce, de |
| Pozhétki gramatike (1811): | tiga isvirka vſih govornih lepòt, tórej porezhemo enmalo od ſamih dveh rezhi, to je od operanja gláſoviga, in od kólkſhinoſti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rekozh: „Pa mene poſhlite, ljubi atej! Gre ſe reſ po ſamih goſhah, vender me ni ſtrah! Do naſhiga mejnika sa pot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | priliko, le 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto splača, ako se cena |
| Mineralogija in geognozija (1871): | da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če je še tako dober, nikjer manj ne storimo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | môči, ne sestavljajoč jih v jednačbe, kar na pamet s samim umovanjem razrešiti. Ako se hočeš prepričati, je-li kaka naloga prav |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ne njemu, ne timiſtim, katęri ſo s' njim bily, ampak ſamim farjam? 5. Ali niſte brali v' poſtavi, de farji ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobrega želeti! J. Samo dobro želeti je še premalo. S samimi dobrimi željami se noben grad ne sozida, nobeno polje ne |
| Zoologija (1875): | parkelj. Sesavci živé večidel na kopnem. Nekateri hranijo se s samimi rastlinami in radjajo videče kosmate mlade, ki dolgo sesajo. Drugi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh |
| Zlata Vas (1848): | dné prejéli. Temčasi je pa tudi tisti, ki je eno samo kravo imel, in vsak dan le kake dva bokala mléka |
| Tine in Jerica (1852): | mojo vso, živino drugačno zagledaš, kakor rujavkasto, ali le eno samo z belo liso, pa ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | v vert za zelenjad itd. in pa v vert za samo sadje, kteremu je okoli 26 sežnjev na dolgo in okoli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da dvoje ali troje živinčet težko toliko pretegne, kolikor eno samo po lepi cesti peljati zamore; — kako se človek nad ubogo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mlake po vaséh in okoli, — to bo vaše hiše že samo na sebi bolj čedne storilo, in, če bodo ceste dobre |
| Maria Stuart (1861): | Beseda mertva je, al vera živa. Marija. Ah, Melvil! serce samo si ni dosti, Poroštva vidnega zahteva vera, Da terdno svetih |
| Fizika (1869): | se sprevidi, da se zamore skorej vselej nadomestiti z eno samo silo učinek, ki ga napravi več na enkrat na kako |
| Zoologija (1875): | razvito. Oko je pri členarjih enostavno, to je, ima eno samo lečo in je videti kakor svitla črna pika, zato se |
| Sacrum promptuarium (1695): | to drugo, inu vſe restarga: Mati pride nasaj, ter eno ſamo cello najde, katera je mater bugala, saſtopi koku ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zhe pa pravi, kakor ſmo brali, de krajnſki zepez s ſamo gerzho na klaſje pada, in tako veliko sernja ubije, ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in zheterti! ” Pomaje s glavo in rezhe: „to nikdar ni ſamo na ſebi! '' — in gré ſvojo pot. Kér je letaſhno simo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | od ondód v' enim zhólnizhu v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo mnóshize ſliſhale, ſo sa njim ſhlé k' |
| Biblia (1584): | ſam, de je molil. Inu k'vezheri je on le ſam ondi bil, inu ta Zholn je vshe bil na ſrédi |
| Biblia (1584): | od unod vganil v'enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar je folk tu ſliſhal, je sa nym ſhàl |
| Biblia (1584): | ſebe puſtil, je on gori ſhàl na eno Gorro le ſam, de je molil. Inu k'vezheri je on le ſam |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ga shlahnimu goſpodu oglaſijo, ker mu je vkasano, de jim ſam piſmo v' roke da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah |
| Biblia (1584): | njemu jéſti, ni tém, kateri ſo shnym bily, temuzh le ſamim Farjem. Ali néſte li brali v'poſtavi,, koku Farji ob |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njimi jedli. Tega ſovraſhtva Jesuſ ni poterdil, deſiravno ſo bili ˛Samarijani v' marſikterih smótah. Le smoto ino greh je ſovrashil, ljudi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' nekim tergu na ˛Samariſkim zhes nozh pod ſtreho vseli. ˛Samarijani ga niſo hotli. Ko Janes ino Jakop to ſliſhita, mu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ko je Jesuſ ſam per vodnjaku ſedel, pride is meſta ˛Samarijánka po vode. Judje ſo imeli do ˛Samarijánov she ſtaro vraſheno |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kar uſta govoré; ſizer je molitev le lash ino hinavſhina. ˛Samarijanka rezhe vſa ginjena: „Vem, de bo Odreſhenik ſkorej priſhel. Kedar |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Na pôt tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam |
| Biblia (1584): | rekàl: Nehodite na téh Ajdou Zéſte, inu nepojdite v'teh Samariterjeu Méſta: Temuzh pojdite tjakaj h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke |
| Sacrum promptuarium (1695): | shena pomaga obeſsit. Ene Vduve pak ſo raunu kokar una Samarita narza, katera je bila malu prida, kakor ſam Chriſtus je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſploh le dvoje dreveſ: eno sa ravno polje, ki ga ſamza imenujejo, drugo, ki je koſh imenovano , je sa oranje v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po imenu od ſamza lozhijo; rasun tega imajo pa tudi ſamza. Ravnopoljzi imajo le ſamza; malokteri poljz ve kaj od hribovſhiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lozhijo; rasun tega imajo pa tudi ſamza. Ravnopoljzi imajo le ſamza; malokteri poljz ve kaj od hribovſhiga koſha ali dvojniga dreveſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dopelt drevo, kterimu koſh pravijo, kadar ga po imenu od ſamza lozhijo; rasun tega imajo pa tudi ſamza. Ravnopoljzi imajo le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mehú isgodi, tam tudi vézhdel oſtane. Kadar ſe je s ſamzam ali mandeljzam ſpárila, naredi ſvojo salego na ograjah vertov, slaſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s dvojnim dreveſam (s koſham) bolj obdelovati vtegnili, kakor s ſamzam. Sa zeline rasoravati, puſto, terdo in kamnito semljo tergati bo |
| Zoologija (1875): | dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami |
| Zoologija (1875): | hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa dela |
| Zoologija (1875): | tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri vſih raſtljinah, ki ſo tega plemena, ene zvetlize zhiſti ſamzi, druge zhiſte ſamize ; turſhizhni lat ali klaſ (krish) je ſamez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri jagodah ſo ene korenine ſamzi, druge ſamize. De taki ſamzi nobeniga ſadu ne dajo, je vſim vertnarjem vedno snano. — Şo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtebliza ſamzi, druge pa ſamize; pri jagodah ſo ene korenine ſamzi, druge ſamize. De taki ſamzi nobeniga ſadu ne dajo, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | to najde; tako ſo ene lorberjove ali figove drevéſa goli ſamzi, druge pa gole ali zhiſte ſamize ; pri konopljah , hmélu , in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhiſte ſamize ; pri konopljah , hmélu , in ſhpinazhi ſo ene ſtebliza ſamzi, druge pa ſamize; pri jagodah ſo ene korenine ſamzi, druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | oréhu, hraſtu in koſtanju ſo tako imenovani brenklji ali janzhiki ſamzi, ſamize pa ſo drugej na vejizah in druge podobe. — Nar |
| Zoologija (1875): | sraka, sploh je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih |
| Viljem Tell (1862): | mirno. Staufaher. Če smo edini, moremo veliko. Tell. V potopu samec laže si pomaga. |
| Zoologija (1875): | betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po ſtrani vergel, nizh ſe s njim ne bo delalo. Şamez je tadaj le sa mehko in perhko semljo dober, kjer |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſenze je rjavoſivkaſte barve, ima zherne prézhize po tankim shivotu. Şamez ali metulj mandeljz v meſzu Liſtopadu, zhe ni prav merslo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | reshe, zhe je prav narejen , nikoli is brasde ne derſne. Şamez pa ne bo zeline ali puſte novine tergal, ampak ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali 5 tjednih je metulj godán. Babiza je vezhji kakor ſamez ali mandeljz. Samez je rjav, babiza pa gerdo-bela s zhernimi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenovano , je sa oranje v hribih in v bregih. Drevo ſamez ima shelesno zhertalo in lemeſh , ki v semljo reshe; deſka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tergati bo dvojno drevo ali dvojnak vſelaj bolj ſlushil, kakor ſamez, sató, ker dvojnak raven gredelj imá, ter ſtanovitno v semljo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſamzi, druge zhiſte ſamize ; turſhizhni lat ali klaſ (krish) je ſamez, laſza pa, ki ſe ſpodaj is klaſu ob zvetenju perkashejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pri kterih ſta ſpola tudi dobro odlozhena, pa vender oba, ſamez in ſamiza, ſe snajdeta na enimu in ravno tiſtimu ſteblu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je pri vſim kar is korenine raſte, po dva ſpôla: ſamez in ſamiza. Pri shivalih ſta ſpola tako odlozhena, de ſledni |
| Zoologija (1875): | svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci, kateri opravljajo največa dela, tako na |
| Zoologija (1875): | in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in vsak samec živi kakor naš |
| Zoologija (1875): | se na druzih toplo-krvnih živalih. Južnoamerikanske bolhe peščenice (Sarcopsylia penetrans) samica vvrta se ljudem in živalim v noge in dela ondi |
| Zoologija (1875): | zategadelj, ker je opasna človeškemu zdravju in še celó življenju. Samica je dolga 3 milimetre, samec jedva poldrugi mm. Živi v |
| Zoologija (1875): | poldrugi mm. Živi v črevesu različnih živali in ondukaj rodi samica do 200 živih mladičev, ki se prevrtajo skozi črevesno kožo |
| Zoologija (1875): | časa krila in so 15 do 20 mm. dolgi, toda samica postane za čudo dolga in debela, predno začne jajca nesti |
| Zoologija (1875): | in leta v toplih poletnih nočéh kakor tleča iskra okoli, samica pa, tako imenovana ivanščica, nema kril in se sveti v |
| Trtna uš (1881): | trtne uši, namreč po spolu ločena uš, kot samec in samica (Tablica II. pod. 12). Tote uši so menjše od navadnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſim kar is korenine raſte, po dva ſpôla: ſamez in ſamiza. Pri shivalih ſta ſpola tako odlozhena, de ſledni poſebej in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſta ſpola tudi dobro odlozhena, pa vender oba, ſamez in ſamiza, ſe snajdeta na enimu in ravno tiſtimu ſteblu; tako ſo |
| Zoologija (1875): | samcev, in vsak samec živi kakor naš petelin z več samicami. Hrani se s sadjem in žužki. Domačini ga streljajo s |
| Zoologija (1875): | samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé po zraku, samice se pa potem, ko so jim odpala krila, vrnejo zopet |
| Zoologija (1875): | znašajo živež in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna |
| Zoologija (1875): | tvarine. Največ na številu je brezkrilih delavcev. Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé po zraku, samice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | konopljah , hmélu , in ſhpinazhi ſo ene ſtebliza ſamzi, druge pa ſamize; pri jagodah ſo ene korenine ſamzi, druge ſamize. De taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | druge pa ſamize; pri jagodah ſo ene korenine ſamzi, druge ſamize. De taki ſamzi nobeniga ſadu ne dajo, je vſim vertnarjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki ſo tega plemena, ene zvetlize zhiſti ſamzi, druge zhiſte ſamize ; turſhizhni lat ali klaſ (krish) je ſamez, laſza pa, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali figove drevéſa goli ſamzi, druge pa gole ali zhiſte ſamize ; pri konopljah , hmélu , in ſhpinazhi ſo ene ſtebliza ſamzi, druge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hraſtu in koſtanju ſo tako imenovani brenklji ali janzhiki ſamzi, ſamize pa ſo drugej na vejizah in druge podobe. — Nar vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nisim, perutic tudi nemam; leteti ne morem, še peti neznam; samo želje preserčne, samo ta listič béli Vam pošljem! — Ravno ko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge soseske pa samo po leti v šolo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana samo proti Hrovaški meji odperta stoji. Stanovniki so v verozakonu različni |
| Zlata Vas (1848): | nar rajši deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za |
| Robinson mlajši (1849): | da ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | merlič, ampak on živí in vès živí! še živí ne samo s svojim duhom, ampak tudi s svojim truplom, s svojimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico, samo omenim tisuč in tisuč centov žita, vina in druzih rečí |
| Mineralogija in geognozija (1871): | bile rastline v tacih velicih kotlinah posebno živo razvijale ter samo tam delala se premoga zdatna ležišča. V Evropi so premogova |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | let dajo obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba bilo. Şamo sa shito niſo taki proſtori, kér osiminje posebejo , jarinje pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſeſtvi, ktera je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na jesik pokladala. Luka |
| Ta male katechismus (1768): | ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se |
| Ta male katechismus (1768): | mitel ſa tu nuzat. Sme tudi en druge, al le samu en mashnek kerstiti? Kajpakde, kader je sila; ſvunej Ozheta, ali |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana, kader se zhlovek sam sebe poſhellitnu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | k'nobeni rezhi se toku naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je med uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ta je she sopet ena nova in prasna! —. ampak sdrushi ſam prihodno jeſen tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje |
| Genovefa (1841): | blédo na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | modriga ſtvarnika vſtvarjeno in de je délo polno modroſti, ktero ſamo tiſti pregledati more, kdor ſe je na tó uzhil, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa pijazho nekoliko hudizheviga ólja, ali ſe mora pa pijazha ſamo s jeſiham, kvaſam i. t. d. okiſati; zhe pa tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim navadne, govoriti. Laſtnoſti butiz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſe téshe, ki pri mlazhvi na ſnope v naſadu pada, ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 10. Ozhe naſh, ki ſi v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sboljſhati; ne pa dobizhke s njimi iſkati, pa tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na konzi je bila majhina hraſta. Pred nekimi leti je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu |
| Biblia (1584): | miſli, inu je djal k'nym: Vſaku Krajleſtvu, kateru je ſamu supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali |
| Sacrum promptuarium (1695): | Vduve ſe najdeio pak, katere nej ſo prave vduve, temuzh ſamu ime imaio, sakaj po ſili ſo vduve, dokler mosh ym |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | mene ti ſam golufal, kar bi bilu enu preklinuvanje lę ſamu miſliti, inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Kor. 6, 2. Isa. 49, 8.) Je tèdaj danàs lę ſamú tó praſhanje, kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sopet v Paris permáha. „30„ ſe je perzhel veliki sbor ſamoblaſtnikov na Dunaju... „30„ je bila kmetijſka drushba na Krajnſkim ponovljena |
| Kemija (1869): | se topi še le v velikej toploti. Nahaja se tudi samočist v prirodi, zato so ga stari narodi poprej poznavali, nego |
| Kemija (1869): | vtaknili med kovinske žveplece. Arzén se v prirodi nahaja nekaj samočist, nekaj pa v zvezi z žveplom ali pa s kovinami |
| Kemija (1869): | na rdečkasto nagibljojoča kovina nahaja se v prirodi skoro zmerom samočista (gediegen); vendar je ni nikjer obilno, niti nima posebno veljavnih |
| Kemija (1869): | tekočega stoletja našli tudi na Uralu. Platina se zmerom nahaja samočista; bela je in nagiblje malo na sivo; precej mehka je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obeh ſtranéh, vſa poſoda ino vſe kadílnize ſo bile is ſamozhiſtiga slata. Zelò sheblji ſo bili slati. Tla ſo bile s' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | moč nebeška strašna je, Če varstva sponi zmakne se, In samoglaven tir puhtí Natóre proste prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | otrók ? — Zhe bi bili vaſhi ſpredniki tudi tako nesaupljivi in ſamogoltni bili, bi mi malo borſhtov in ſtariga drevja iméli ; veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſtva oſnovále. ” „Réſ je tudi, de ſo me savolj tega ſamogoltni „koshuharſki kupzi ſovrashiti sazhéli, ktéri ſi vſe „prisadevajo, de bi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor popiſsuje S. Mattheush na 13. inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | boſhja je te dushe narlepshe ogrinanje. XXVIII. Poſt. Vunajneh pozhutkov samapashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. XXiX. Poſt. Napremislena serblivoſt je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | skrivnuſte tvojega serza uſſakemu reſodenesh; ſakaj tu je ena velika samapashnoſt, inu veliku shkoduva, temuzh ſaderſhè se pruti uſſakemu ſveſtu. Kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol |
| Zlata Vas (1848): | ljubezin do bližnjiga med vami še kraljuje, ali pa terdoserčna samopašnost, vohernija, zanikernost, zvijačnost, tihotapnost, krive prisege in potuhnjenost? In če |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale potozhnize, ſamoraſhnize sa potokam. Tudi jih Shofka v' ſvojo majhno pa prav |
| Biblia (1584): | poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo |
| Biblia (1584): | pak je padlu na dobro Semlo, inu je pèrneſlu, enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je padlu v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat |
| Mineralogija in geognozija (1871): | za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se je začela kot samostojen del znanstveno opisovati, naslanjaje se na mineralogijo. Še v neki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tedaj spet 5 novih, ki bojo v stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo c. k. ministerstvo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | za njimi iti in pa 9000 konj; Omer-paša bo njih samostojni poveljnik kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je |
| Občno vzgojeslovje (1887): | pa šola mišljenja. 4. Misliti se navadi otrok le s samosvojnim mišljenjem. Njegovi prvi sôdi in pojmi so sicer še zelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo samostojno službo gojzdnega gospodarstva nastopiti, so bile lani za južne avstrijanske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | preskušnje se je enem»u dalo spričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden'', štirim drugim pa da so „ugodni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima vednost in zmožnost samostojno — na svojo roko — obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti |
| Valenštajn (1866): | celó zagovarjate psà? Hudič je omámil vam glávo morda? Pervi samostrélnik. Človek je — takó rekóč — tudi kmet. Prvi lovec (trobârju). E |
| Valenštajn (1866): | kar podplátije ga nesó. (Kmet pobegne: vojáci se zberó. ) Prvi samostrélnik. Ta je nagel i kratkih besedi; Takó se mora z |
| Valenštajn (1866): | obešáli? Stražnji glavár. Po slabem déli nej dobrega plačila. Prvi samostrélnik (druzemu) To sama brezupnost je storila. Pomislite, do pólti slekó |
| Valenštajn (1866): | Papenhájma so izgubili, Za polkovnika so si ga izvolili. Prvi samostrélnik. Ka prodrznoli so se do tacih reči? |
| Botanika (1875): | snovéh se veže eno najimenitnejših prirodoslovnih vprašanj, namreč vprašanje o samosvojni stvoritvi (generatio aequivoca) živih bitij. Že golim očem so vidne |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je rojen po temu meſſu: katiri je pak od te ſamaſvojne, je rojen ſkus oblubo: kar je pak po duhovni saſtopnoſti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je dva Syna imov: eniga od dekle , eniga od te ſamaſvojne. Al ta, katiri je od dekle, je rojen po temu |
| Biblia (1584): | padlu na dobro Semlo, inu je pèrneſlu, enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. |
| Biblia (1584): | inu tudi ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſad pèrneſſe, inu ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | v' dobro semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del perkladanje. VIII. Samóta je te brumnoſte mozhnu podpiranje. IX. Poſt. Dobra manenga je |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | dusha, inu telu wugejme dobeta. Hodi ſa mano. VIII: POSTAVA. Samota je te brumnoſte mozhnu podpiranje. 1 Kkatire se naſna hrupu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | zhasi vogniti, ta se svoje dushe ſadoſti naahta. Dobra je samota, kjer Buh s'zhlovekam govory, kjer se nje- |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | pokasou, de je vſelei ena perjatelza te molitve bila ta samota, de je bila ena mati tiga praviga povsdigneina teh ſerz |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | prava molitu, satu, kyr je tudi retka per nas ta ſamota tiga shivota, inu ſhe retkeiſhi ta ſamota tiga ſerza. Na |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſela ſrezha ſeh brumnih duſh. Namrezh de je ta ſamota vſelei bila en isvoleni krey ene prave molitve, de ſe |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | per nas ta ſamota tiga shivota, inu ſhe retkeiſhi ta ſamota tiga ſerza. Na kolene |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | deleč v pušavo, celo do Horeba gore. Tukaj po teh samotah, kjer druziga ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | velika, de nikoli ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu |
| Dragojila (1864): | ustvari raj po lastnem zmislu, pa živi v domišljijah enolične samóte. Da-si ravno mu pa hrup veselih družeb ne dopada, niti |
| Razne dela (1870): | od zmag in zlata. Vladarja željno čakajoč, Krog vodotoka te samote, Olišpane, berhké na moč, Tam harema sedé lepote. In gledajo |
| Razne dela (1870): | sonca žar zapadno, Prijatelja, gorjé! nazaj mi ni, Napada me samote groza jadno, Netrupno clo tihota me plaší, Vse krog in |
| Razne dela (1870): | veselí te več prepir, Se prazna zdi ti bojna sreča, Samote le ti vgodi mir. Pa čuj, Iztok! iz sanj se |
| Planšarica in pastir (1881): | takega še zmenila ni. « »Ali je bila vajena paše in samote? « »Ni od mladega pasla, bila je prej dekla, pa je |
| Cyclamen (1883): | poluglasno sam s seboj; »in vznemirilo jo je to spoznanje. Samote si bo želela, in ven, ven na prosto bo šla |
| Naši vaščanje (1891): | in Bog vé, kaj še. Novi málinar ni bil vajen samote, zató ni védel, da ječí veter med kolesi in se |
| Jarem pregrehe (1895): | družbo. Le s Čadnikovimi so si bili dobri prijatelji. Zaradi samote so bili otroci tudi bolj molčeči in drugih ljudij so |
| Kotanjska elita (1898): | spričo svoje matere, katera je tako vajena te tihote, te samote! Kaj ne, da me ne bodeš več silila? « Hotel se |
| Robinson mlajši (1849): | se donine živil, ino zadnji dén vsakšega meseca tako na samoči prebávim — prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek |
| Robinson mlajši (1849): | dob mu ni več na misel hodilo, da je v samoti, ino pak ta radost mu je toliko moči ino urnosti |
| Blagomir puščavnik (1853): | nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v tihi samoti svoje dneve preživela, Gospodu služila, in svojega ljubega očeta obžalovala |
| Blagomir puščavnik (1853): | krat potoči svoje solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so človeku prirojene, — tudi jaz bi |
| Roza Jelodvorska (1855): | de ga je zamogla obiskati, ter ga v njegovi žalostni samoti tolažiti, mu streči, vsaki grižljej od svojih ust odtergati in |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | VI. Puščavnik. V hribih, popolnem v samoti je živel star in častitljiv puščavnik, ki je štel nad |
| Ferdinand (1884): | semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti ter lepo prosijo, naj jim zapoje kako lepo pesen. Pa |
| Ferdinand (1884): | Okoli polnoči je bil naš zamišljeni pevec še v tej samoti. Polna luna je bledo obsevala na pol razpadli, z mahom |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | puſhave. Gole gore le ſo bile okoli njega. V' tej ſamoti je bil Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | bolje skrijejo pred vohuni in zatekali so v šume v samoto. V Rojanu farna cerkev je posvečena na čast sv. Mohorju |
| Gozdovnik (1898): | savano, v travano. Svojo ból moram nesti venkaj, v divjo samoto, ondu jo moram pokopati, kjer je nobeden več ne najde |
| Robinson mlajši (1849): | tri glavne dobe razdeliti. Dobe se nasledujoče: 1. Robinson je samoten brez vsakega orodja — nastroja, si s svojim vlastnim umom ino |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | merjasec že skakati začne, se mora od svinj odločiti, in samoten kermiti. Zakaj skakanje ga slabi in v rasti zaderžuje. Merjasec |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | več konj stoji, odpraviti, in on mora v drugem hlevu samoten stati, da se ne okužijo zdravi konji. Konjska roba, ktera |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo k' njemu pèrſtopili njegóvi Jógri rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gre sdaj po nagibu ſvetiga Duha od reke Jordana v' ſamoten kraj puſhave. Gole gore le ſo bile okoli njega. V' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | ljudje zeló zadol ženi, in marsikaj druzega žalostnega. Pot je samotna, toraj mi je pogovor s staro ženico prav všeč. Ko |
| Zeleni listi (1896): | kako nam podeli«. 8. Anica. V velikem gozdu je stala samotna gozdarjeva koča. Gozdar je imel jedino hčerko, Ljudmilo po imenu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | že po sili nekoliko obdivjati. Razkropljeni so prišli v neznane, samotne , večkrat z gošavo zarašene kraje; prišli so mende brez živeža |
| Gozdovnik (1898): | svojo soprogo, pa Fabijčeka, jedino svoje dete, misleč, da radi samotne okolice sta varna obadva; priporočil ju je še posebnemu varstvu |
| Zeleni listi (1896): | cvetoče zunaj na solncu. Ena pa se je naveličala tega samotnega življenja. Želela si je ven na solnce, k cesti. »Tako |
| Genovefa (1841): | vojvodſke pervénke ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale. |
| Blagomir puščavnik (1853): | strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu mende Blagomirov dom pravi. ” — ”Res je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | lupín in drugiga merzheſa dobiſh, vkup ſpravi in kjè v ſamotnim kraju ali na gmajni ſoshgí: potem boſh vidil, de bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | enkrat ſe ſklenile póti náji, Me túkaj vidiſh sdaj v ſamôtnim kráji. ” „Povédat' mórem ti, de ſim kriſtjána, Malíkov sapuſtíla véro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Moj Zhertomír! v beſédah kratkih svédi:” „Vezhkrat v otóka ſim ſamôtnim kráji, Ko te je ládja nêſla prezh od mêne, Și |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | izpred oči; objel ga je mrak, kateri je legel po samotni pokrajini in mirnem domu in zazibal v spanju celo najmogočnejše |
| Genovefa (1841): | mene tudi Tvoj tempelj, o Bóg, in ſerzé, ki v ſamôtni puſhavi bíje, je tudi Tvoj altár. Ta ſkalovita dolína naj |
| Genovefa (1841): | pôsno ponôzhi, ko je luna ſkosi ôkno ſvetila, je v ſamôtni ſôbi ſedéla, taa ſtrune brénkala in sraven kako pobóshno péſem |
| Ferdinand (1884): | prinesti kako darilo. Ogibal se je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu |
| Genovefa (1841): | ni sapuſtila, je pri njénih nôgah leshâla. Devéto poglavje. Genovefe ſamotno shivljenje v puſhavi. Genovefa je odſléj v puſhavi kakor prava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik |
| Biblia (1584): | ſad pèrneſse: inu nekoteru pèrneſse ſamoſtu, nekoteru pak ſamoſheſtdeſset, nekoteru ſamotrydeſset. ON je nym eno drugo prigliho naprej polushil, inu je |
| Biblia (1584): | dobro Semlo, inu je pèrneſlu, enu ſamoſtu, enu ſamoſheſtdeſset, enu ſamotrydeſset. Kateri ima uſheſsa h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſtury nekatęru ſizer ſamoſtú, letó pak ſamo ſhęſtdeſsęt, drugu pak ſamotrydeſsęt. 24. Eno drugo pèrgliho jim je on napręj poſtavil, rekózh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | semlo: inu je dalu ſad, enu ſamoſtú, drugu ſamoſhęſtdeſſęt, enu ſamotrydeſſęt. 9. Katęri imá vuſhęſsa sa poſluſhat, tá poſluſhaj. 10. Inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko koſarno pri ſ. Petru s novo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri Pirz is Krópe v Radoljſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po desheli takó malo prida al malo koriſtni? Eni ſo ſamouki; od tazih je teſhko miſliti, de bi ſe bili rokodelſtva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolesni. Is vſiga tega vſaki umni zhlovek previdi, de imenovani ſamoúki ſkorej vſako bolesen vovzhizh imenujejo, bres de bi vedili, kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de bi bile morebiti priſadne bolesni (Entzündungskrankheiten), ki jih ti ſamoúki ſploh vovzhizh imenujejo, tóde kmalo ſim ſe priprizhal, de tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | té dva, ali pa morebiti kakoſhne druge imena, ktére sraviteljſki ſamoúki pred drusimi ſploh bolj ſhpogajo. T o ſim hotel mojim |
| Sacrum promptuarium (1695): | je prepoſnu miſlit, kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen shlishat: Leta ſe bil salubil v' eno objeſtno karshenzo, ter |
| Zoologija (1875): | Nasproti temu se pa opaža pri progastih mišicah samovoljnega gibanja, da se živčne nitke, idoče do teh mišičnih vlaken |
| Genovefa (1841): | Pa dobra pametna mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala |
| Občno vzgojeslovje (1887): | morale. Najblažje in najširše razlaganje tega načela je zapoved o samozatajevanji in o ljubezni do svojega sovražnika. Iz ljubezni do bližnjega |
| Občno vzgojeslovje (1887): | polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Navaditi se urejene, koristne delavnosti, okrepiti si samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v nas, stori, da si |
| Občno vzgojeslovje (1887): | célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a morejo se tudi po sili polastiti gospodujočega vpliva nad |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | sveto serzovidnoſt. Jeſt nisem pruti ludęm nekol dvojnega serza imella, samuzh le enu, inu tu je bilu polnu lubeſne, inu serzovidnoſte |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | katire k' meni rezhe: Gospa! Gospa! bo mojo gnado obzhutil, samuzh le taiſte, katire se je namenil pravo pokuro delalati. Tu |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ampak na ta shpizaſte konz toku, de se njeh nezh, samuzh le lęs te dile nadatika: inu jajza bodo tebi na |
| Biblia (1584): | On pak je odguvoril inu je djal: Ieſt néſim poſlan, ſamuzh le h'tem sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Ona je |
| Biblia (1584): | kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi Beelzebuba, téh Hudizheu viſhiga. Iesus je pak vejdil |
| Biblia (1584): | eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Betlehemljan, prav lep mladeneč. Ravno ovce je pasel, kedar je Samuel na dom njegoviga očeta prišel poslan od Boga. Na pašo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | poslan od Boga. Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Sicard popravil in usovršil. Na Nemškem je take zavode uvel Samuel Heinicke, kateri je vzgoji gluhonemih otrok postavil jako vspešno mér |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Betlehemljan, prav lep mladénezh. Ravno ovze je paſel, kedar je ˛Samuel na dom njegoviga ozheta priſhel poſlan od Bogá. Na paſho |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſhe enkrat ſliſhiſh klizali, rezi: Goſpod! govòri, tvoj ſlushabnik poſluſha. “ ˛Samuel gré, ino ſpet léshe. Ino réſ, ſhe enkrat klizhe glaſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſlan od Bogá. Na paſho morajo po-nj iti. Tedaj vsáme ˛Samuel róg ali púſhizo s' oljem, ino v' ſrédi njegovih bratov |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le idi, ino saſpì. ” Ravno tiſti glaſ ga vdrugizh klízhe. ˛Samuel ſpet vſtane, gre k' Helitu, ino dobí ravno tak odgovor |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | njega neki drugej ſpal. Kar Bog ˛Samuela saklizhe: „˛Samuel, ˛Samuel! “ ˛Samuel je ménil, de ga Heli klizhe. Vſtane, gre k' Helitu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛Samuel, deſiravno teshko, mu vſe na ravnoſt pové. Otrozi! od ˛Samuela ſe uzhite pokorſhine, ino ravno tako voljni ſluſhajte ſvoje ſtarſhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ven njega neki drugej ſpal. Kar Bog ˛Samuela saklizhe: „˛Samuel, ˛Samuel! “ ˛Samuel je ménil, de ga Heli klizhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | popraſhajo ſtarſhi. Kmal ſe je ſpolnilo, kar je Bog rasodel ˛Samuelu. ˛Skrinja savese je priſhla ſovrashniku v' róke, ino v' vojſki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ſinova vèdeta, pa jih ni ſtrahoval. “ Heli rèzhe sjutrej ˛Samuelu: „Kaj je Goſpod Bog ſ' teboj govoril? Nizh mi ne |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſuperbiæ, extinctio invidiæ, medella mallitiæ, effugatrix laſciviæ, conſtructio diſciplinæ, perfectio ſanctimoniæ, & præparatio ſalutis æternæ. Sdaj shenkam en lep fazonetel tem mladem |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | bilu, temuzh vſe lehku. Factus eſt ſudor ejus ſicut guttae ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu koker |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | cap. 27. Non licet eos mittere in corbonam, quia pretium ſanguinis eſt. Se na ſpodobi de bi mi tiſte v' zerkouno |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | h' ſouſam reſtopiti puſtile. Factus eſt ſudor ejus ſicut guttæ ſanguinis decurrentis in terram. Inu negou put ſe je ſturiu, koker |
| Sacrum promptuarium (1695): | Paula, kir vam sapovej. Senes, ut ſobrij ſint, pudici, prudentes, ſani in fide, in dilectione, in patientia. Anus ſimiliter in habitu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | grosse Last von Haaren tragend, dalje Gat'âdhara, Träger des Haarzopfes ¹¹). Sanskritska beseda kapardin se najde v slovenski: koperda, koperded = baba ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tujih (sestrinskih) novih in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in |
| Divica Orleanska (1848): | brez Jovane. Izabó (po dolgim molčanju :) Kaj? Kako? Se mi sanja? Kam je prišla? Kak je razdjala te okove težke? Verjela |
| Oče naš (1854): | Ves začuden se je ozerl. Mislil je, da se mu sanja. To ni bila Kabrera, pušobni žalostni otok. V prijetni dolini |
| Zlatorog (1886): | roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci lepem, mladem. |
| Zlatorog (1886): | davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A |
| Gozdovnik (1898): | zdehanje. »Kader spim, nisem lačen. Včasih se mi pa tudi sanja, da mi vlada izplačuje, kar mi gre. « |
| Genovefa (1841): | de je va-nj treſhilo. Vezh ni védel, zhe ſe mu ſanja ali zhe bdi, kér je v ſvôji otóshnoſti vezhkrat bres |
| Avguštin Océpek (1860): | je vrelo po glavi, zdelo se mu je, kot bi sanjal, kar besedice ni mogel spregovoriti, le globoko je zdihoval. Med |
| Moč ljubezni (1865): | kdor je kdaj srce najljubeznjivše device svoje imenoval, kdor je sanjal v sanjah ljubezni od najsrečniših dni in se že bližal |
| Razne dela (1870): | sercem tak ti. Zamišljen, brez deležnosti stojiš, Ko de bi sanjal, ali de bi truplo Le pričo bilo, duša dalječ proč |
| Na Žerinjah (1876): | je tako; sedaj boš imel mir — računal boš — a ne sanjal. Pa zastonj! In naposled — čemu vam pripovedujem to? " Prišla sta |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | ako nas prihodnje jutro napade močnejši sovražnik. V taboru je sanjal to noč marsikateri vojak poslednji sèn in marsikdo se ni |
| Križ na poti (1891): | vzklikne Hugon, »zlasti Boke. O teh resnično čarobnih krajih niti sanjal nisem! « »Videli bodete še mnogo lepega«, reče déklica živo, vesela |
| Moja hoja na Triglav (1897): | pridobljeno z žuljavo roko in oprano z znojem. " Tako sem sanjal leta 1860 in si v duhu ponavljal vesele ure, ki |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | sta čakala na stopnicah samostanske porte. Predno je Cucelj kaj sanjal o tem, že sta ga hlapca prijela in pisar je |
| Vinjete (1899): | širokih ulicah, med hrupom vozov in kričanjem ljudi, kakor bi sanjal o novem svetu, v katerega ne spada in se je |
| Razne dela (1870): | v Remo peljal, in ga kinči s krono. Kar doživeti sanjala si nisim, Je spolnjeno, pripravljeno godišče; Okinčen kralj je s |
| Marjetica (1877): | Pa kakó sanja, takó sladko, tako nebeško, tako še ni sanjala nikedar, nikedar. |
| Marjetica (1877): | V tacih trenotkih je Marjetica imela navadno čudne nerazumljive sanje. Sanjala je o Štefanu in o sami sebi, da gresta po |
| Lisjakova hči (1892): | so ji do cela nove stvari, o katerih nikdar niti sanjala ni v samostanu in na očetovem domu. Ali še ji |
| Lisjakova hči (1892): | v domišljiji mislila vse tako lepo, kakor je nekdaj lepó sanjala, kadar se je povsem zadovoljna vrnila z veselice in sladko |
| Strte peruti (1894): | otrók. Vida je bila že deklica resna in realnih mislij. Sanjala ni o svetu, kakeršen se nam slika v romanih, izgubljala |
| Gospa s pristave (1894): | ki mu bode na strani! Tako je mislila Virida in sanjala marsikaj, česar si ni mogla misliti jasno in določno. Kar |
| V krvi (1896): | reči se gode na svetu! Nikdar ne bi bila niti sanjala kaj takega. In vendar bo res — je res! — Vrhnikova Tončka |
| Vinjete (1899): | bi bilo na vsi stvari kaj pregrešnega. Nasprotno! Kadar je sanjala na divanu, zdelo se ji je, da se oglašajo nad |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim vinſko terto ſ' trémi mladikami |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je , de sim bil v mescu , in de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se premembe v kmetijstvu, od kterih se našim očetom še sanjalo ni. Če slovenskemu kmetovavcu ni mar, da bi novih iznajdb |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega poslopja vere, ktero pa vendar tudi |
| Zeleni listi (1896): | mora šibo občutiti, ako naj pomaga. Zorku se ni niti sanjalo, kaj se je spletlo doma v tem, ko je bil |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Gruden dremal, razprostrle so se studene megle — vladarju se je senjalo o njegovi mladosti in njegovem moštvu, in ko se je |
| Čas je zlato (1864): | De bi toliko zlatá, za psa dobil, se mu še senjalo ni, temuč delal je vse drugo rajtengo, ki bi jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nad življenjem. ” „Kaj pač? ” „Dušo! ” Fabiola se neizrečeno začudi. Še senjalo se jej nikdar ni, da bi tudi sužnja kaj tacega |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pomenijo, ino káj; pa vender povéjta, káj ſe vama je ſanjalo? “ Véliki tozhaj tedaj pové: „˛Sanjalo ſe mi je, de vidim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes tri dni te bo kralj ſpet |
| Genovefa (1841): | jima je sdélo, kakor de bi ſe bila is hudih sanj sbudila. Ko vnovizh ſta jéla sopet shivéti in djala ſta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in matika vesta za-nj ; Le prašaj ju, kdar vstaneš 'z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | In ti kraljuj pravica! In ta glas me je iz sanj zbudil. Ž. Oznanilo fužinarjem, nožarjem in puškarjem. Vodstvo notrajnsko-avstrijanskiga obertniskiga |
| Blagomir puščavnik (1853): | počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih časov mu se po glavi verti. Pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil se strašnih sanj, in se radosti izjokal. Je li bil sopet na svetu |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali se ljubemu Bogu in gre iz jame na |
| Deborah (1883): | me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi v sanjah. |
| Ferdinand (1884): | ga je mučilo po dnevi, plavalo mu je tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè |
| Ferdinand (1884): | je tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim glasom. »Oj, pusti, pusti |
| Ferdinand (1884): | svoje iskre na-me meče! « Tako je nesrečnež po noči v sanjah stokal in zdihoval. |
| Občno vzgojeslovje (1887): | to, kar nas obdaja, jako izpreminja, in ker imamo v sanjah tudi žive predstave, zato nas te premene in te predstave |
| Maria Stuart (1861): | Ne, to ni res; bledenje je vročinsko, Ki v praznih sanjih kaže mi, Kar je napolnovalo glavo mojo — Kdo teče sem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | misluv, polej ! ta Angel tega Goſpuda ſe je njemu v'ſajnah perkasov rekozh: Josheſ Davidov Syn ! nekar ſe naboj MArio sa |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ti napezhej s' letem pravizhnem, sakaj jeſt ſim nezoj v'ſajnah veliku terpela sa njegovo volo. Bil je pak dan tega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | slatú, kadillu, inu myrro. Kader ſo bli pak odgovor v' ſajnah prejelli, de bi ſe naimeli k' Herodeshu nasajverniti , ſo ſe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga is ſerza ljubil. Goſpod ſe mu tedaj ponozhi v' ſanjah perkashe, ino mu rèzhe: „Pròſi, kar hozheſh, dal ti bom |
| Kratkozhasne uganke (1788): | ſtraham ſtrashem tedej, kader mene navidesh, ampak de le ſameſhish. Sajne. Drugazhi. Sem ſdej tu, ſdej tam; al tebi se le |
| Kratkozhasne uganke (1788): | vonder en Krayl. Imam use shaze, inu vonder praſne roke. Sajne. Starsham, inu otrokam morem jeſt sluſhiti: ponozhi ſa glavo: podnevi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | uſmiljen ji vpraſha: „Kaj ſe danſ tako gerdó dershità! “ Odgovorità: „˛Sánje ſva iméla, pa nimava nikogar, de bi nama jih raslóshil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vedno veže, Ce serce k sercu se prileže! Le kratke sanje, dolg je kès. Milo v kitah vene divičen Res nevesti |
| Zlata Vas (1848): | in tamne polnočne ure ni mogel nihče pozabiti, in čudne sanje so jim po glavah blodíle. 14. Ljudjé se zlo začudijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk in kratek čas. Hafedove sanje ali narobe svet. (Konec. ) Ko se tedaj upotita in koračita |
| Valenštajn (1866): | sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem na otoci, Ki visel je |
| Valenštajn (1866): | Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka Trenotka naj človeštvo ima |
| Valenštajn (1866): | život me i resnico, Ka se mi zdela sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne bi bilo res, kar me čaka, ampak le lepe sanje. Pa le sam prevdari, se ti li ne zdi samemu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je boshja rézh, le ſam Bog vé, ali kàj naſhe ſanje pomenijo, ino káj; pa vender povéjta, káj ſe vama je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi nama jih raslóshil. “ Joshef je védil, de ſo navadne ſanjſke isláge prasne vráshe; jima tedaj rèzhe: „Islága je boshja rézh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | junija 1856. Ivanu Koseski-mu. *) Bobneti čul strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | popravil, ki me je, posebno na nogah, stiskala. Merzla, težeji sapa namreč se mi je obilno po tleh valila, in je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ognja popolnama odverne, je dobro, okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | modelničah pečí doli pred dušik napeljal, po kteri zdaj merzla sapa pràv bèrhko od zgoraj doli kahlá, in takó se je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | od znotraj skozi pljuča neprenehama življenje in moč, ako je sapa čista, vedra in hladna, kar je pràv. Po taki sapi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | škodljiva, kolikor več ljudí v tesnobi živí. Še huji nezdrava sapa je v hiši, v kteri živina z ljudmí prebiva, naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam netijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | dehne na roke in mati je čutila, da je smrtna sapa mrzliša od burje - roki jej otrpnete. »Saj ne moreš ničesar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v prasen shganjſki ſod, in napolnen ſod terdno sabije, de ſapa ne vun ne noter ne more. Duh shganja obvarje tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in sape puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Zdrava sapa ali luft. Ni ga zdravila boljiga od zdrave sape. Zdrava sapa daja truplu od zunaj skozi kožo — od znotraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s vodo ſhkropiti. 2. Bersh ko je mogozhe je tréba ſape ſkosi uſta va-nj pihniti in mu ſalmjakovza pod noſ in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | čumnatah , mi kmetje se pa pod milim Bogam po zdravi sapi obračamo, in se terdiga dela deržimo, zató smo lepo rudeči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sapa čista, vedra in hladna, kar je pràv. Po taki sapi je človek vesel in krepek, za delo serčen ; jesti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | jabelka, brez de bi jih v kerhlje zrezali zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ali v peči na lesah, ali na peči, ali na sapi in na soncu. Na Gorenskim — so nam gosp. Šmidt — povedali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | tiroljskih kmetijskih Novic pripoveduje — tudi po ti šegi samó na sapi veliko žlahnih jabelk in hrušk posuše, ktere pa, de so |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | goreča sveča; rudeči stenj moli čez plamen, ki bakljá v sapi, ktera piše skoz sobo. Tuji ljudje stopijo v sobo, položé |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj gartrosh. Eno jutro jih Mariza vgleda, ino v' eni ſapi materi pravit hiti. „Pojte, preljuba mamka, je djala; ſpet bote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Na dalje. ) Pred 824 léti ſo jeli veternize (mline na ſapi) poſtavljati. „ 670 „ Şultan Muredin Mahmud v jutrovim, je pervo poſhto |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zoperna, in kadar je peč v družinski izbi vso merzlo sapo požerla, takó de je bilo zdolaj dosti gorkeji, kakor v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | popravila, kér zdaj peč smiraj kaj požirati dobiva, kar ogréto sapo iz ceví naprej goni; pa še boljši bo prihodnjič, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi se ne bila pripetila, naj bi bil mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte dumple |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in nobenimu več v nevarnost ne da. Jeli so hudo sapo iz štepiha izpravljati ; pa še drugi dan se jim ni |
| Divica Orleanska (1848): | Se samši vstopi na razpotje križno, In nagovarja sapo pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In goni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obit? 1. Taziga je tréba hitro na hlap ali na ſapo prineſti in ga s vodo ſhkropiti. 2. Bersh ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteriga luknjo ali shrelo ſi s navertanim koſitarjam sadelal, de ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se da shraniti, kámor koli bodi pod streho v suhim sapnim kraji naloži ali rahlo natrese; nikdar pa na velike kupe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je treba z veči skerbjó shraniti, to je, jih v sapni shrambi ali pod streho na diljah eden pri drugim na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor roženkranc na nit ali tanjko verco in jih v sapni shrambi ali pod streho (dokler ne zmerzuje) obesijo. Po ti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | olupijo, v kerhlje z režejo in potem na nitkah v sapnih shrambah, in če je moč, na sončnih krajih obesijo. V |
| Sacrum promptuarium (1695): | druge vuzhil: inu vſe sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde vel provoceris |
| Sacrum promptuarium (1695): | amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit. Inu letu veliku lejt poprej je bil sapiſſanu puſtil ta |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | osoli: Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki ji luske ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami in limonami. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ostergaš, jo iztrebiš, opereš, osoliš in s sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni, v cev |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | mesa (frikandeljen). Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in |
| Kuharske Bukve (1799): | kose na ſklędo; ſok od nję prezędi v' kosízo na ſardęle; oboje ſkup vlì na ribo. 147. Karp v' polivki, ali |
| Kuharske Bukve (1799): | jerebizo na zheterti, deni jo v' to polivko kuhat, perdeni ſardęle, inu ſroviga maſla. Kader je mehko, deni v' ſkledo, oshmi |
| Kuharske Bukve (1799): | pertręſi dvę shlize moke, premeſhaj, kader ſe rumeno sazrè, deni ſardele notri, smęſhaj. Kader je riba sadoſti mehka, jo vsami is |
| Kuharske Bukve (1799): | jeh zhędno v' ſklędo; potle lepe olivke, po dolgim sręsane ſardęle. S' tim naloshi ſklędo; je laſhka ſalata. 122. Pomeranzhna ſalata |
| Kuharske Bukve (1799): | vſe zherno doli is njeh. Rasſękaj dve od koſtí odbrane ſardęle, deni to ſekanje med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti, de ſe pozhaſi pezhe; kader je mehko perdaj rasſękane ſardęle inu lemon lupka; tudi od ſuhiga meſa shupe; puſti dobro |
| Kuharske Bukve (1799): | navlęzhe s' nekatirmi nagelshbizami, pezhe na rashni, poliva ſrovim maſlam, ſardęle ſę oſhohtajo, v' pezhno ponvo denejo; katira pod razo ſtoji |
| Kuharske Bukve (1799): | puſti jo pokrito pol ure duſhíti na sherjavzi; operi tri ſardęle, sręshi jeh s' peterſhilam inu lemon lupkam prav drobno, rasbęli |
| Kuharske Bukve (1799): | inu drugem ribam. 45. Polivanje od ſardel inu auſtrig. Rasſekaj ſardęle na drobno, deni v' koso s' ſrovim maſlam, męſhaj nad |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in napravi vse z jesiham, oljem, nekoliko popram in solijo. Sardeljina solata. Potem ko so sardelje eno uro v hladni vodi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Polivke (zosi). Sardeljina polivka. Štiri dobro oprane, košic in lusk dobro očišene sardelje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | eno zajemnico dobre mesne župe, dobro pomešaj, in pokuhaj. Merzla sardeljina polivka. Vzemi od treh kuhanih jajc rumenjake; dobro jih pomešaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iztisni limonoviga soka nanj, vloži potem eno lego možgan, malo sardeljiniga masla, eno lepo iz lupin vzetih in očišenih ostrig, zopet |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in nekoliko prav na drobno zrezaniga zeleniga peteršilja ali pa sardeljiniga putra, potem zopet nekaj pražol in tako dalje do konca |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi |
| Kuharske Bukve (1799): | inu pertręſi sręsaniga al zęliga lemon lupka. 146. Karp v' ſardelnim ſoki. Oſhohtani karp ſe otrębi, na koſze sręshe, enmalo |
| Kuharske Bukve (1799): | Nadevana ſhuka. 145. Karpi v' zherni polivki. 146. Karp v' ſardelnim ſoki. 147. Karp v' polivki, ali v' ſoki. 148. Pezhéna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi jo smeš varno na raženj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | veliko ubosih vdov na Israelſkim; pa le k' vdovi v' ˛Sarepto je bil prerok Elija poſlan. In ob Elisejevih zhaſih je |
| Rudninoslovje (1867): | lehko gnjete. Najlepši kaolin se nahaja v angleškem Cornwallu, v saskej Mišnji i pri bavarskem Pasovu. Na Slovenskem so našli čist |
| Lohengrin (1898): | troje za borilca, In dobro zmérite za borbo krog! (Trije saški plemiči izstopijo za Lohengrina, trije brabantski za Miroslava: slovesno stopaje |
| Rudninoslovje (1867): | V Cornwallu dobivajo po 80.000 centov čisteca na leto, v Saskej po 3000, a v Češkej po 1000 centov. Čisteč sam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | hujſhi mras, ko pet ſtopinj *), ſe ne morejo na drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pojedle, bojo od lakote pomerle, zhe ſe tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo, ſterd pojedle, bojo od lakote |
| Biblia (1584): | ſama sapèr ſebe resdilena, ta nemore obſtati. Aku tedaj en Satan drusiga isganja, taku mora on ſam supèr ſebe resdilen biti |
| Biblia (1584): | osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh: Sakaj ti nesaſtopiſh tu, kar je Boshje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mene moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu |
| Divica Orleanska (1848): | Rokav ji zavihajte; glejte pike, S katermi jo zaznamoval je satan! Burgún. Je grozno! – Alj, očetu mora se Verjeti, ki čez |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Smejé. ) Dolge zvestobe plačilo! (Pobere kosce. ) Omolknila si; in— stari satan tudi omolkne, kedar ga smrt trešči na mrtvaški oder! (Obrnivši |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | obèrnil, inu je rękàl h' Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti ſi meni enu pohujſhanje. Sakaj ti ne saſtópiſh tó |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | supèr ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala. 26. Inu aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó |
| Ta male katechismus (1768): | hujshega nablu; hudizh s' skushnavam, hudem smejshnavam smotit otshe; ta sathan koker Lev ishe de b' me poſherl, ob vezhnu ſhivlenje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu tiſtiga od ſebe sagnau rekozh: Vade Sathana, poidi prozh Sathan, ſo ti Angeli h'nemu perſtopili, inu nemu ſtregli, taku |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſebe sagnau: Vade Sathana! Matth. 4. Poidi prozh od mene Sathan. Skus katiru je Chriſtus nasnaine dau, de nekar te poſvetne |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | tiga ſveita. O velika ſkriunoſt! v' ti puſhavi je biu Sathan Chriſtuſa na eno ſiunu viſsoko goro peleu, nemu vſe kraleſtve |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | terdo ino s' vſo ojſtroſtjo je Jesuſ rekel: „Pobèri ſe, ſatan! sakaj piſano je: Goſpoda ſvojiga Boga mòli, ino njemu ſamimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſtjo nebeſhko te opravil, Neveſto zhiſto te ſprejel. Hudó naſ ſatan salasuje, Naſtav njegovih poln je ſvet, Vihar ſkuſhnjav ſe povsdiguje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' neisrezheni globozhini ſe vidi véliko meſto po vſi ſhirjavi. ˛Satan mu tedaj rezhe v' podobi angelja: „Zhe ſi ˛Sin boshji |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kruha, ampak od vſake beſede, ki is uſt boshjih is-haja. “ — ˛Satan ga kmal vdrugizh ſkuſi. V' Jerusalem na verh tempeljna pelje |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo Bog ſ' ſvojo pomozhjo reſhil, to je pregreſhna predersnoſt. ˛Satan ſhe ni jenjal, temuzh ſe loti tretje ſkuſhnjave. Na pràv |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſebe ràsdęjlena, ne bó obſtala. 26. Inu aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | enem samem stanam te gnade ſnash ti zelu krayleſtu peklenskega Sathana premagati. Dokler ti navesh, od kajſene gnade tvoje vezhnu ſelizhanje |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ſe je Chriſtus poſtiu, kader je biu te skuſhnave tiga Sathana premagou, inu tiſtiga od ſebe sagnau rekozh: Vade Sathana, poidi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' eni sveti lubeſni. Varvej se shepetavzov, ſakaj ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo, koker sume, inu pohujshanje. Katiri druge |
| Zerkviza na skali (1855): | je vergel v ſvoji jési na tla rekozh: „Oſtanite v ſatanovim imenu saperte do ſodnjiga dné! ” — In glej! komej je te |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zhes imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po |
| Sacrum promptuarium (1695): | ducit, grande ſibi negotium comparare, quia cum mulier nunquam ſibi ſatis ornata videatur, perpetuum feciſſit marito negotium. Tympius je sapiſsanu puſtil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſatja v kot ravno tiſtiga panja ; zhe pa imajo veliko ſatja, v drug poprejſhnimu na ſhirokoſti enak panj. Nar hitrejſhi ſe |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pa polknate za to odbere. Če se jim prazno, zdravo satje dá in nastavi, bodo panj prej napolnile. Polnim panjem naj |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Ko panjove napolnijo, naj se jim navez dá, ali pa satje izreže, izprazne in nazaj pritisne. Je kak panj brez matice |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | pridne oskerbnice, kakor da bi njih lastna bila; tudi delajo satje in v satje šestvoglate veči in manjši stanice za zalego |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | s čistim medom. O tem je treba vediti, 1. da satje, v kterem je zalega poginila, ne velja za čbelno pašo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ko imajo plemenitno matico, bolj vesele, pridne in hude; napravljajo satje, kjer bo njih matica zalego delala, ki jo čbele grejejo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v panji druzega ne ostane, kakor červi, pajčevna in rasjedeno satje — prejšnjega kraljestva razvaline. Iz tega se lahko vé, koliko da |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | celega lica panja, ker bi vročina čbelam hudo djala, in satje bi se utegnilo otajati in podreti; in pa naj se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Če pa je veha s satjem zadelana, se z dratom satje odreže, da čbele v zgornji panj priti zamorejo; po tem |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | namesti iz bokanih uderte kapce, in smrad delajo. Vse to satje in panji in čbele ne veljajo za nobeno rabo , vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lahko s zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tudi v blishnih ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji |
| Sacrum promptuarium (1695): | poprej je bil sapiſſanu puſtil ta ner modreshi Salamon. Anima ſaturata calcabit fauum, quæ autem eſuriens eſt, etiam amarum pro dulci |
| Sacrum promptuarium (1695): | tishi. Dulcis eſt ſomnus operanti ſive parvum, ſive multum comedat, ſaturitas autem divitis non ſinit eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate |
| Valenštajn (1866): | Seni. I veličanskih teh svetil ne žali Noben nezgodonosni žar! Saturn Je brezoblasten, in cadente domo. Valenštajn. Pri kraji je oblast |
| Astronomija (1869): | sicer v zeló raznih legah, viden sosebno takrat, kedar stoji Saturn v znamenji ovna in raka. Ta obroč, ki pri tanjšem |
| Astronomija (1869): | v preméru po vrsti 529, 475, 676, in 664 milj. Saturn je bil že starodavnim narodom znan, ker jim je bil |
| Astronomija (1869): | za 42000 milj. 78 Od vseh se loči po obliki Saturn, ki ga obdaja skoro čisto v polutnikovej ravni ploščat okrogel |
| Astronomija (1869): | naše sostave. Solnce mu skoro 91krat manj sveti kot zemlji. Saturn ima 8 lun, in — ker nima nobena druga premičnica, — nekoliko |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | v'kupej vsetu. Je bel mokru, koker ſuhu, kir pa Saturnus, kateri je pred njim vishar bil, s' ſvojo dolgo Simo |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 3 Mars. 4 Sol. 5 Venus. 6 Mercurius. 7 Luna. Saturnus. 2 Jupiter. 3 Mars. 4 Sol. 5 Venus. 6 Mercurius |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | SATURNUS. J e med Planetmi ta pervi, inu nar ta vikſhi |
| Astronomija (1869): | so skupaj 6047 milj debeli, in za 4594 milj od Saturna oddaljeni. Urana je našel Herschel l. 1781. dne 13. marca |
| Astronomija (1869): | kakor je mesec na zemljo, in spremnice na Jupitra ali Saturna. 83 Ko so bili na tak način enkrat zakoni postavljeni |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | 6. Planetov. JUPITER. Je ta pervi nar blishniſhi Planet sa Saturnusam, velki, lęp, inu zhiſt, ſpolni ſvoj tęk v' 12. Lęteh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sa tem Lętam bodeta ſhe dvashleht Lęta, pod Luno, inu Saturnusam. Vetrovi, Nalivi, inu hude Vręmena. Vetrovi bodejo vſe ſorte, pa |
| Pozhétki gramatike (1811): | raslozhni med drugimi, kakor: Adam, Adam, Eve, Eva, la Save, Sava. Imena imajo ſpol ino ſhtevilo ali zhiſlo. Franzoske imena ſo |
| Pozhétki gramatike (1811): | to porezheſh prav: La Save a sa source en Carniole, Sava svira na Krajnſkimu. 5. Je treba rezhi: c'est en Dieu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ljubljana na Koroškim! Žužemberg na Koroškim! Novomesto na Koroškim! clo Sava na Koroškem ! Taka tàma je še v glavi nekterih modrijanov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | spodkopuje; če ne bojo globokeji šli s podstavo, ga zna Sava v kratkem vzeti. Po nevarnim klancu od Lesic še zmiraj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | opomniti, da bi ne postavili podlage (grunta) tako plitvo, ker Sava tam ob povodnjih silno dere in zemljo zlo spodkopuje; če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dva luštrenka (Muschel) poslali, kteri so na severni strani tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | rasti. Razumni gospodarji hrastiče še clo sadijo. S Studenca proti Savi gredé vidiš cel hribic s hrastiči nasajen. Tudi na Gorenskim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kjerkoli živé; bodi na zili ali Dravi, na Savini ali Savi, na Muri ali Béli, na Pivki ali Ljubljanci, pri Koritnici |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | oljarija v Vevčah pod Ljubljano, 3) V. Ruardove fužine na Savi. Pohvalno pismo so dobili: 1) Novak Janez v Kamnigorici, 2 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | stavo imajo pri Zoretu med Zidanim mostom in Račjem v Savi, čeravno semtertje tudi na Laškem ali poleg laških toplic kakošen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in okenca imenujejo. Nasprot pa suha planjava od Ljubljane proti Savi skozi in skozi kaže v dnu po enem do štirih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ptujim skita. Ta beséda se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad, sporad, zbog (wegen), postavim: zarad tega, sporad mene, zbog |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po besednjakih. Nate nekoliko takih: Na Dolenskim med Kerko in Savo se slišijo beséde: Karola (Schiebtruhe). — Kukec**) se imenuje vsaka žival |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mu „kuma'' in „kumico'' postavijo in ga — pa ne s Savo— ampak z vinom polivajo. V Rugvici zvežejo, ker doli ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod Şhmarno goro, ki bo, zhe pojde |
| Sacrum promptuarium (1695): | ral, de Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od ſvetlobe ſe na tla sverne, ino glaſ mu rezhe: „˛Savel, ˛Savel! kaj me preganjaſh? ” Pavel, na tleh leshé, veſ preſtraſhen |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſvetlobe ſe na tla sverne, ino glaſ mu rezhe: „˛Savel, ˛Savel! kaj me preganjaſh? ” Pavel, na tleh leshé, veſ preſtraſhen vpraſha |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim se ne sme nihče pregrešiti. Savl je zadnjič v nesrečni vojski strašen konec vzel, ino ljudstvo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ga kalne misli lotile. Za to ga je rad imel Savl, še raji pa kraljev sin Jonata. Ta je sosebno ljubil |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sin, je večkrat za Davida prosil; pa nič ni pomagalo. Savl mu povsod po življenji streže. David si nikjer življenja ni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nasemlo, ter je shliſhov en glaſs, katiri je njemu rekl: Savle! Savle! kaj mene pregajnaſh ? Tebi je teshku super tu ſhellu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ter je shliſhov en glaſs, katiri je njemu rekl: Savle! Savle! kaj mene pregajnaſh ? Tebi je teshku super tu ſhellu berzati |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | glaſs ſo ony dobru ſhliſhali, al vidili niſſo ony nikogra. Savlus pak je goriuſtov od semle , inu s' odpertimi ozhmy ni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perſhuv, de bi njeh ſvesane pelal k'tem vikſhim Farjam? Savlus pak je zhes dalej mozhnejſhi perhajov , inu je Jude dolidevov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Jogrov na 9. Poſt. V'tehiſteh dnevih , ke je she Savlus od pertenja, inu morjenja zhes Jogre tega Goſpuda piſſal, je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | klizhe : ter praſhej v'hiſhi Juda po enimu, kratirimu je Savlus imę |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga je taku mozhnu mart |
| Sacrum promptuarium (1695): | je ſvoje zitre sgrabil, inu sazhel zitrat, ter hudizh je Saula martrat nehal: David tollebat citharam, & percuciebat manu ſua, & refociliabatur Saul |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | zavergel, ino je nekoga izvolil, kteri je bil bolji od Savla. David je bil ta, Izajev naj mlajši sin, Betlehemljan, prav |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Posihmal David več ni imel dobriga očesa od Savla; nevošljiv mu je kralj bil zavoljo časti, ki so jo |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Pa kar stvarice mu žaliga ne stori, ino časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga, z Gospodovim oljem pomazaniga, nad kterim |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ga je kralj na svoj dvor poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje; prevedrilo ga je, kedar so |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | tudi še take nevarnosti. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | tudi ſhe take nevarnoſti. Velikokrat bi bil David lahko ſhkodoval ˛Savlu , ſvojimu ſovrashniku. Pa kar ſtvárize mu shaliga ne ſtorí, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſelje je kralju ˛Savlu delalo to pétje ino brénkanje; prevedrílo ga je, kedar ſo |
| Vetrogončič (1860): | mora opomniti, da se mu je zdelo, da Kerst pri Savici ni pisan v šestomeru, vendar ker tega ni vedil na |
| Vetrogončič (1860): | gibčnost in viharni tok. Saj ste vidili v »Kerstu pri Savici« kako je spodletel šestomer Prešernu, pomislite — Prešernu? « Našemu dijaku na |
| Zlato pa sir (1860): | za gospodo; napravil bi ladijo, in on bi gospodo k Savici prevaževal za dober dobiček. Potem je pa razkladal koliko gospode |
| Vetrogončič (1860): | naročeno kaj tacega. Pervič vpraša Dankovič: »Kako sodite Kerst pri Savici? « Vetrogončič, nekoliko zmešan, odgovori: »Ne zamerite, da nisem v tako |
| Bore mladost (1862): | v poli ure do nju, da se bodo potem k Savici podali. " „Danes tako nerad hodim", odgovori Mirko, „kakor bi bil |
| Bore mladost (1862): | nista zinila v slovó. „Zdaj je pa podelana pot k Savici", fužinar spregovori čez precej časa. „In menim tudi k oltarju |
| Bore mladost (1862): | če prideš za mano z vašo ladjico, pojdemo tudi k Savici. Vedno si želel viditi Savice po močni plohi v povodnji |
| Moja hoja na Triglav (1897): | kristjanili: v dobo Črtomira in Bogomile. Iz Prešernovega Krsta pri Savici vemo, da so se Blejci prej pokristjanili nego njih bohinjski |
| Moja hoja na Triglav (1897): | Prešeren Blejskemu jezeru posvetil posebno kitico v svojem Krstu pri Savici, in da ta Blejec tam izrečno pove, da dežela kranjska |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | piſmeſtvu lépſhi sverſtene povéſti v versih, kakor je „Kerſt per Şavizi“, ki jo je naſh ſlavni pevez goſpod Dr. Preſhérin ſpiſal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Kerſt per Şavizi. (Na dalje. ) Oblagor Zhertomir ! o blagor têbi! Ker vnéta je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Kerſt per Şavizi. (Konez. ) Bogomíla. „Ljubésni práve ne posná, kdor méni, De vgáſniti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. KERŞT PER ŞAVIZI. *) Sloshil Dr. Preſhérin. Vvod. Valjhún **), ſin Kajtimára, bòj kervávi She |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v to prôſhnjo Zhertomir dovóli, S duhóvnim blísha ſlápu ſe Şavízi, Molitve ſvéte máſhnik , on s njim móli, V iméni kèrſti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | sem zvediti mogel, povedati našim bravcem od teh pogumnih našincev. Savina (izgovarjaj „Savna”, kakor prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na dan lepše med njimi cvetè. Od Ljubnega že zamore Savina flose nositi. Od bolj gornih krajev debla posamno do Ljubnega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kraje obletel, kjerkoli živé; bodi na zili ali Dravi, na Savini ali Savi, na Muri ali Béli, na Pivki ali Ljubljanci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v brege zapikuje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | treba več prodov in pečin bati, ker pri Celji Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo |
| Ta male katechismus (1768): | I. Preuſetnu na boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol |
| Zoologija (1875): | potu tu in tam, zlasti iz mišic pobrala. Ta voda, scalnica imenovana, zbira se iz obisti v mehurji, iz katerega se |
| Zoologija (1875): | iz obisti v mehurji, iz katerega se po potrebi odcedi. Scalnica je čista, nekoliko kisela tekočina imajoča primerno težino 1,01 do |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi izpustiti, in potem dvakrat |
| Zoologija (1875): | fosforovokisla magnezija. Odrasel človek odtoči na dan povprek tri funte scalnice. Povedali smo v §. 90, da človek vsak dan použije |
| Kemija (1869): | Fosforovokisla magnezija se nahaja v žitnem zrnji v kostéh, v scalnici in v mehurnih kamencih. V zvezi s kremenčevo kislino sostavlja |
| Zoologija (1875): | 3 odstotke trdnih snovi, ki dadó 0,7 odstotka pepela. V scalnici nahajamo sledeče organske spojine: scanino, scalno kislino, hipurovo kislino in |
| Zoologija (1875): | zopet izločuje. To se godi po treh potih, namreč po scalnici, skozi pljuča in skozi kožo. More se vzeti, da od |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | XV. Poglavje. Kervomok ali kervoščanje. Ako je konjevi scavnici kri primešana ali scavnica kervava, se morate konju libri kervi |
| Zoologija (1875): | od vse iz telesa oddane vode gresti dve petini na scalnico, ostale tri petine pa skozi pluča in kožo. Vodo, ki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pa zapopadem jez toliko stelje, da živinske ognjuske (gnoj in scavnico) va-se potegniti zamore in živina na suhim leží. Kar je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | polivanje z nepremočno apnéno vodo se je dobro poterdilo , s scavnico pa ne. — Kakor se sliši, se bo namest strelniga smodnika |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zobmi škripljejo, iz gobca in nosnic pene tišijo, blato in scavnico izpušajo, se po vsem životu potijo, stokajo in perhajo, so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pa primeri, da živina več tednov in brez bolečin kri šči; takrat dajaj živini vsaki dan dvakrat pol bokala vode, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zh z dvema pismenkama, kar se mora po nemško pisati ſch, tſch z tremi ali četvermi. Po novim je pa kakor |
| Fizika (1869): | Osreden, central. Osredno gibanje, Centralbewegung, 59. Ostwind, veter vzhodnjak. Ovčice, Schäfchen, federige Haufenwolke, 195. Ozón, 170. Ozračje, vzdušnica, Athmosphäre, 87. Ozvezdje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se med seboj po svojih lastnostih razločijo. Kemíja (po nemško Scheidekunst) kaže, iz koga vsaka pozemeljska reč obstojí, kér učí, jo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | odgovorna. — V Son-Tayu v Kini so neutrudljiviga katoljškiga misionarja Auguština Schöfler-ja, ki je 4 leta ondi katoljško véro učil, 1. dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nevarnosti. Peljaje se opoldne iz Dunaja na svoj grad v Šonbrun, se plašijo konji tako, da se prednja dva odtergata od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hud boj per Vagrami v ſpodnim Eſtrajhu. Mir ſtorjen v Shenbrunu ravno tiſto léto. „32„ ſo priſhle nove poſtávſke knige sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ino 9) Gregata Hladnika is Loma. V, Strasiſhu per ˛Shémpétru (Schrottenthurn) v kapélizi na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | poti iz Tersta na Dunaj nazaj. Ker je pervi minister Švarcenberg še s cesarjem tukaj poslavljen bil, je očitno poslavljenje ta |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | v sercih Ljubljančanov drag spomin. — V nedeljo sta bila ministra Švarcenberg in Šmerling v Ljubljani, na poti iz Tersta na Dunaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj shena je ena slaba boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku malu |
| Sacrum promptuarium (1695): | sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite |
| Sacrum promptuarium (1695): | je s' roko kaſsala de ſo bile shkarje: Ah! Secundum ſcientiam. Mosh bi bil imel pamet nuzat, inu takrat molzhat, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je |
| Sacrum promptuarium (1695): | te krajleve krone; poshlushajte S. Chryſoſtoma. Melius eſt artem eleemoſijnandi ſcire, quam eſſe Regem, & diademate coronari. inu dokler vy bogati shelite |
| Valenštajn (1866): | te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega mojo moč! (bliža se Tekli, ka |
| Rudninoslovje (1867): | so gručave i zrnastega zloga. sl. 16. Nektere zvrstí se časoma spremínjajo v malahit, ali samo na površji ali tudi skozi |
| Kemija (1869): | časoma odteka skozi luknjo o v valjaste kalupe, kjer se strdi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj bolj po deželi razširja, sčasama vsim coperniskim vražam slovo dala. Kar pa ljudje večkrat pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | britve za serce njegovo. Bal se je, de bi ga sčasama ta priden in izobražen mladeneč v cesarski milosti ne prehitel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi enkrat dober jabelčnik pil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se jim zdravljive zdé, na znanje dali. Morebiti de se sčasama kaki dobrotniki najdejo, kteri bi jih popravili — ali veliko več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga, ako Bog da, sčasama v okom prišlo. Cigale. Domače prigodbe. 4. in 17. grudna |
| Zlata Vas (1848): | so poprej premožni kmetje, ki so pri starih navadah ostali, sčasama obožali, ker so svoje premoženje zanemarili, zatepli, zapili, zapravdali, zaigrali |
| Zlata Vas (1848): | imel, in vsak dan le kake dva bokala mléka prinesel, sčasama več donesel, kakor vsak drugi, kakor se je v družbinih |
| Zlata Vas (1848): | viditi, kako so se ljudjé, ki so poprej reveži bili, sčasama iz dolgov skopali in svoje hiše berhke naredili; in nasproti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | pošten, kot poprej ostane; ravno s tém si je pa s časama Hirlandino ljubezin tako perkupil, de mu zadnjič na vprašanje |
| Tine in Jerica (1852): | za njim pošiljala. Tine doživi, kar je že davnej želel. S časama so Tinetovi otroci za delo dosti pripravni zrastli, toraj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kmetje, ki imajo dosti živine, prav za prav, ako bi s časom napredovali, lahko vozili svoje maslo na Dunaj! V obertnijstvu |
| Na stricovem domu (1860): | je dozdevalo, da Mina ne vé ravno veliko prijetnega povedati. S časom je obema govorice zmanjkalo, obmolčala sva obá, da si |
| Čas je zlato (1864): | učiti, de mu bo lahko od stopnje do stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se je nadjal Lenče. Ne |
| Slovenske večernice (1865): | otroci so bili krasni, odrasli, krepki mladenči, ki bi mogli s časom biti, kedar bi se dobro odredili in omikali, deržavi |
| Ivan Slavelj (1876): | Mihelu pod nogami, moj brat! « Tako se izpreminja čas, in s časom se je bil izpremenil tudi Jakope Jermenovec, tako da |
| Pomladanski vetrovi (1881): | njen mož še živ vrnol na svoj dom, jela je s časom bledeti in ugašati. Ljudmila je mislila na Vinkovo smrt |
| Planšarica in pastir (1881): | spozabila, da jej je ušla kaka pregrešna beseda. Pozabila je s časom strah in zopet je več let planšarila. Toda, česar |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | za veliko bitev, in tudi za bran razširjene ograje jih s časom utegne biti premalo, ako jih prevaramo in na jednem |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | bil navadno starejši. V mestih ali gradiščih je bilo to s časom drugače. Bramba pred vedno opasnejšimi plena željnimi tujci in |
| Roza Jelodvorska (1855): | eno besedo: nemorem je prehvaliti. Če bo le moja Lenčika sčasoma tako dobra postala, bom vedno Boga hvalil! « — Častimir pogleda z |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zrak, piča, voda in še druge okolišine storé, da se sčasoma zaplodé lastne plemena. Plavičarji ali flosarji. Od svojih mladih let |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | veselje; eden drugemu bodo pomagali, in mnoga mnoga vas bo sčasoma v čast stanovnikom lepšega obličja. Res je, da vse mahoma |
| Astronomija (1869): | nasprotna. Če tako nadaljujemo svojo pot okrog solnca, stopa ono sčasoma iz enega |
| Zoologija (1875): | hrano zletel malo dalje in se zopet povrnil na roko, sčasoma se je privadil na žive in leteče ptice, da jih |
| Stelja in gnoj (1875): | pepelne delce. Še posebno je to, da gnoj in gnojnica sčasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | puž, ki drevo skrivaj spodjedajo, in če jih ne pokončajo, s časoma umoré. Vertnar in gojzdnar nevarnega sovražnika ne zapazita, dokler |
| Žalost in veselje (1870): | da celó smertnim nevarnostim kljubuje. Tudi Aleš se je uterdil s časoma. Poprej je bil še mladeneč otročjih misli, otročjih čutov |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | i ki se naselijo v notranjem telesu gosenc i jih s časoma vničijo. Ako nastane ta bolezen pri prav mladih gosencah |
| Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878): | katerem je bila ustanovljena. O »Knezu« bodemo naposled obširneje govorili. S časoma je bilo tudi Macchiavelliju dovoljeno, verniti se v Florencijo |
| Mačeha (1883): | tudi lena. Jaz nočem vedeti za nobeno delo. Postala bi s časoma Vam in Vašej hiši neprenesljiva kazen. — Imel bodem kuharico |
| Domačija nad vse! (1889): | hodil veliko okoli. Družbinsko jednolično življenje bi ga bilo sicer s časoma gotovo utrudilo, ker v njegovem značaju je že bila |
| Domačija nad vse! (1889): | bitje«, dejal je nató oče majaje z glavo; »kam prideš s časoma s svojimi nespametnimi predsodki? Tú se zopet prikazuje sad |
| Slučaji usode (1897): | vas, da se preveč ne ogrevate za-me! Pregloboka čustva postajajo s časoma vir bridkostim ali pa dolžnostim dvema položajema, katerih v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | luka, ino kakó prijetno ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama ſe je ga taſhiza tako privadla, de mu |
| Genovefa (1841): | zhaſa ſta ſe bila ſîlno poſtarala in nju laſjé ſo s zhaſama ſivéli. Obá ſta bila zherno oblézhena; in vojvodnja zhernih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kako bi mogli delo s shivino hitreji opravljati, ter ſo s zhaſama drevo snaſhli. Drevo ali plug je per kmetiji nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | goſenze ſhtirkrat premenijo. Metúlji namrezh jajzhiza sleshejo, is kterih ſe s zhaſama goſenze isvale, ki ſe zhes nekaj zháſa v meſhizhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njega pervim ſhkofam S. Móharjam, Ilirzam ſvéta véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa jih previditi, ne zeſt: sa shiveſh sa njimi poſhiljati. S zhaſama ſo Turki, v veliko vojſkah premagani, po previdnoſti boshji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od ſlovenſkiga naroda, le viſoki glaſ zherka a ſe je s zhaſama v glaſ ä, premenil. ” Mora ſe rezhi, de je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | mu jez besede ne bil prevzel, rekoč: „Poterpi eno malo! z časama boš vse zvedil. — De ti povem, Mina ljuba duša |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat satézhe, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe ljudje bolj in bolj namnoshijo; pa ſo tudi hudobniſhi |
| Robinson mlajši (1849): | jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak so iz čista Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | ječmenov vodeni sopár v nosnici puhtí; ta púh omečí in sčisti nosníci. Zakljiček mora zató precej dolg biti, de si konj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | dobre hruške in pusti sok tako dolgo stati, de se sčisti, potem ga v pocinjeno kozo precedi in ga počasi vreti |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ravnaj, kakor s' drugim vinam; kader ſe v' ſodzi ſzhiſti, ga preſnámi v' ſtaklęnze ali v' flaſhe. |
| Kuharske Bukve (1799): | ga permęſhaj v' shupo, katira je v' kosi, de ſe ſzhiſti, Potle jo prezędi ſkusi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | reſnashash? Ti nimash rad, kader drugi od tvojeh falerjov med sabo kremlajo: inu ſakaj govorish od tvojega brata take rezhy, katire |
| Divica Orleanska (1848): | jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo djani vsi, Do |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na léto že lahko imamo več razumnih živinskih zdravnikov med sabo. Iz Slovenskih Novín. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | v Ameriki ostaja. On bo veliko blaga tukaj nakupil in sabo vzel. Zdej kupuje sodčke od 8 do 12 veder vina |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se mi, častiti oče! « reče Enrik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kočijažu, naj ga doteče. Ko pa oficir opazi cesarja za sabo, gleda mu jo upihati; al z enakim derkom sledi cesar |
| Viljem Tell (1862): | mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo. |
| Fizika (1869): | širji kakor drugi, ali v različnih posodah, ki so med sabo v zvezi in se tedaj staknjene ali občevalne posode imenujejo |
| Botanika (1875): | v istih delih v raznih časih snovi, ki so med sabo bitno različne po sostavi in po podobi. Tako jo tvorilno |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | jih cel oblak pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | pod nebom prileti, da solnce otamné nad sebo, in pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi trenil pokončajo, takrat |
| Kemija (1869): | so kemiki ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V §. 3. je bilo |
| Kemija (1869): | je, da so si zasebne prostornine plinavih teles ali med sebo enake ali pa da stojé med sebo v prav enostavnih |
| Kemija (1869): | teles ali med sebo enake ali pa da stojé med sebo v prav enostavnih omerih. Pri trdnih in tekočnih telesih ta |
| Kemija (1869): | resnici atomov ne moremo videti, niti razločiti, kako so med sebo poredani. Naposled nam nauk o atomih razjasni tudi ravnoličnost ali |
| Zlatorog (1886): | Smejoč podá mu Anka rokó: »Pokaži, kaj si prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev cvet »In same očníce in |
| Robinson mlajši (1849): | ne dostanemo. “ So šli, ino Petek je moral prevêze s sobo vzeti, s kterimi so ti trije možje na rokah ino |
| Biblia (1584): | njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak je rekàl k'nym: Gledajte, inu varite |
| Biblia (1584): | rasumil, je djal k'nym: Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr |
| Biblia (1584): | ſebi miſlili, inu djali: Tu je tu, ker my néſmo ſabo Kruha vseli. Kadar je Iesus tu bil rasumil, je djal |
| Biblia (1584): | Vy maloverni, kaj ſe mej ſabo prepirate, de néſte Kruha ſabo vseli? Ie li ſhe niſhtèr nesaſtopite: Neſpumnite li na te |
| Sacrum promptuarium (1695): | je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala, de bi ſe vam tudi taku godilu vſimete leta |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je hudizh njega s' ſabo usel na eno ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je k' nym djav: glejte! mi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | gre vonkej is Boshjeh uſt. Tedej je njega hudizh s' ſabo vſev v' tu ſvetu mejſtu, inu je njega na verh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | eno novo sapovd jeſt vam dam, de ſe vi med ſabo lubete, koker ſim jeſt vaſs lubuv, de vi tudi edn |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' to prebivavnizo pride. Ptuje goſpodizhni ſo ſvoje zvetlize s' ſebó vsele; alj Minka je tudi na ſvoje opomnize posabila. Vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kolikor terji ali mehkejši je les, toliko vožji ali širji se razpoke ravnajo po njem, kadar se suší. Mehek les se |
| Robinson mlajši (1849): | njega mnogo reči, kolikor bo le možno odnesti mogla. Potem se je s Petkom zmenil, da bi jima jeden domu tekel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prej. Upajmo vendar, da bode sopet skoro zašlo, in vernivši se, dalje znabiti od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | li bil sopet na svetu, kjer ne vlada naključje? Ozerl se je kviško ter obernil svoje oči k Bogu nebes in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo tedaj sedaj slišalo: kaj bo. Cesar Napoleon hrepení nek |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zgrabil, „ali tvoj hijenski smeh te koj izdá. Komú si se pač režala? ” „Tebi. ” „Zakaj meni? ” „Ravno sem mislila na najin |
| Fizika (1869): | okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo. Povedali smo že |
| Botanika (1875): | v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in zà-se živel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | plan predére, polovi vire v povodnik in jih odpótovaj. 2. Şe kashe samok na planjavi, ker sgorna ilovnata semlja mokrote ne |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prostora najti, kar bi bilo za Slovence potrebniga. Zdravnik. Jez si na kmetovanje ne umim posébno, de bi komu kake nauke |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſo ta boj vidili, vprashajo sakaj letu gre, sastopio urshoh, ſe resglaſi po mejſti; shene ſo shenam provu dale, moshje ſo |
| Pozhétki gramatike (1811): | beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira na snanje dáje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | s opomnizami pergodilo, je ſhe nekaj vezh dobriga naſtoplo. Ko ſe je she sima blishala, ino juterna ſlana selenje krog grada |
| Genovefa (1841): | puſtila, pa kér ſim ſe vajnih shená in otrók uſmilil, ſe je po mêni, bres de bi bil védel, nad vama |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od odpada shival in raſtljin, ki odgnije in ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sakrijejo, ſe in 21 dni tukaj oſtanejo; v tem zhaſu ſe navadno isvalé. Toplóta, ki je k isvalenju potrébna, pride is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſkim kersnarjem in koshuharjem prav priti; sna biti, de bi ſe koshuhovne, ktere ſtroji, ako bi bilo shganje permeſhano, moli ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Shtirje pa vezh vedó, kakor êden, Le eden od drujiga ſe moramo uzhit' Le s branjam in s ſkuſhnjo ſe vedno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ampak zhes perutnize; in perutnize vlezhejo sa ſábo vreteno, nit ſe na drugo plat na vreteno navija, kakor per domazhim; satorej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém, ko ſ e po semlji naprej vali, mu njegov ſin, fantizh dvanajſterih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi ne more nikakor pomagati |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Legat', goljfati Navuzhi rada; Navuzhi ſtikati, Navuzhi kraſti, Navuzhi pjanzhvati, ˛Se preopaſti ; Jemlje mladini Drago poſhtenje, Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bo te shaz tam bo tabe ta sviezha sama od sabe ugasnuva tam ishzhi je guishno noi resnizhno je skushano. TA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | naji lashati noi jedi mouka inu naredi an rink okveli sabe al mash pervoshnoſt noi poklekni noter inu shebrei 13 Ozhanashou |
| Zlata Vas (1848): | Pač lahko bi si bil kdo mislil, de je Ožbè sebe in svojo drago ženo z delam preobložil. Nikakor ne, — vselej |
| Divica Orleanska (1848): | danaídni sod brez dna. Otela te ne bo, le sama sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pridemo po takem mi, kar nas sedaj živí? Kako preživiti sebe in družino svojo? Kaj bode za nami z našimi otroci |
| Mlinar in njegova hči (1867): | in med duhovi. Meta. Oh ljubi mož, le sam od sebe nikar ne govori! Luka. Poslušajte, Pivek! Vi ste bili morda |
| Mlinar in njegova hči (1867): | za moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | priimki zeló razžalil. Mati odgovoré: „Jurče, to pot si sam sebe izdal. Nič drugega nisi slišal, nego odmév svojih lastnih besedí |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ptičke preganjaš in gnjezda razdeneš, Tud petje in sadje od sebe preženeš. 36. Sternadi. Dva otroka iz vasí sta šla o |
| Botanika (1875): | občno mnenje, da rastlina, ogljenčevo kislino razkrojivši, njeni ogljenec za sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica |
| Revček Andrejček (1891): | ti Jera, to si mi danes poslednjikrat napravila! (Škaf od sebe vrže. ) |
| Biblia (1584): | nym tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil. Inu kadar je on bil ta folk od ſebe |
| Biblia (1584): | inu némajo kaj jéſti, inu jeſt nyh nezhem teſhzhih od ſebe puſtiti, de neobnemogo na poti. Natu ſo k'njemu djali |
| Biblia (1584): | je djal k'nym: Vſaku Krajleſtvu, kateru je ſamu supèr ſebe resdilenu, tu bo puſtu: Inu vſaku Meſtu, ali Hiſha, katera |
| Sacrum promptuarium (1695): | ral, de Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial, inu ſhraial, de ga je bilu po |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Inu aku en Şatan, Şatana isganja, taku je ſam supèr ſebe ràsdęjlén: kakú bó tèdaj njegóvu krajlęſtvu obſtalu? 27. Inu aku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęriga ſi ti v' premiſhiuvanji naſhe hudobe, naſhe nehvaleshnoſti is ſebe ſpótil! My ſposnamo, de je ta miſel tvojo ſmertno teshavo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | bres ſkerbi ſpité, inu zelú ne miſlite, de bi ſamy ſebe varuvali. Odprímo danàs ozhy zhes ſovſashnike naſhiga isvelizhanja: ſkuſhajmo tęiſte |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne vidiſh, de |
| Genovefa (1841): | muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti barve preſéshe. Enajſto poglavje. Genovefa dobi gôrko ovzhjo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | vendar je Jelica spoznala resnico pregovora: Prevzetnost in terdo sercé Seb’ in drugim žalost storé. |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | niti živina ne sme preveč obložiti. “ Kdor že preveč na seb’ imá, Težina majhna ga konča. 89. Lovec in pes. Neki |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega nardobrutlivshega Boga tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | de le terdovraten pijanec vzrok pijančvanja rajši vragu, kakor sam sebi navali. Pameten človek vé, de dobrotljivi Bog zdaj z točo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | tako izverstno, starim klasiškim jezikom ednako slovnico, da sam v sebi (le nekoličko trohic izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih |
| Viljem Tell (1862): | mogočna vihra Drvi se dalje brez sledú in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi; Mir mirnega objemlje. Staufaher. Ménite? Tell |
| Valenštajn (1866): | Valenštajn. To vem, da hudo svét me sodil bo. Sam sebi sem uže očital, kar Očitaš ti mi lehko. Kdo se |
| Stelja in gnoj (1875): | mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in |
| Revček Andrejček (1891): | zadovoljna (prav srčno), samo da sem imela lahko tebe pri sebi. (Zopet huda. ) Ti postopač, ti! Sedaj moraš pa ti delati |
| Zeleni listi (1896): | Danes sem pa napravila dobro kupčijo«, reče Marina sama pri sebi, ko je odšla uboga žena. »Ptič je med brati vreden |
| Biblia (1584): | inu k'njemu je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku drusih, inu ſo |
| Biblia (1584): | toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on néma v'ſebi korenja, temuzh ſe po tém zhaſsu rouná. Kadar nadluga inu |
| Biblia (1584): | pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | mene. JEsus pak je obſtav, inu je ukasov njega k' ſebi perpellati. Inu kader je on she biv blisu perſhov, je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak Jęsus tó vęjdil, je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov? 9. Ali ſhe ne saſtópite |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo k' ſebi poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar |
| Genovefa (1841): | po Némſhkim ſhe malokjé dobilo, in ktériga ſi je ſama ſêbi pertergovâla, prineſt. Odraſhena deviza je bila prava podóba nedolshnoſti in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Pomaje s glavo in rezhe: „to nikdar ni ſamo na ſebi! '' — in gré ſvojo pot. Kér je letaſhno simo, kakor od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | šege) iz iztočne (gerške nezedinjene) cerkve. Ti vsi živijo med sabo v pravi kristjanski zlogi takó, de bi se drugim bolj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | skerbni Dunajski grof Harrah vidil in od ondod na Dunaj sabo vzel. Na Dunaji sta jo izdelavavca kmetijskiga orodja Burg in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | poldesetih noter do šestih popoldan smo veselje vživali, Jih med saboj imeti. Že smo se bali, de ne bojo prišli, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše, In ukani |
| Valenštajn (1866): | moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne morem s saboj vzeti jeze tvoje, Ti me ne vražiš, je-li, Tekla, je-li |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Domu dospevši, so se še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V |
| Robinson mlajši (1849): | kajti korabelj je bil silno razdren. Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se |
| Robinson mlajši (1849): | sta pojedla vso zalogo živeža, ko sta jo pred s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladjico v mali zatok — zaliv |
| Blagomir puščavnik (1853): | domu zberejo. Milko je veliko drazih reči iz stolnega mesta sebo prinesel in jih med nar zvestejše znance posebno med Ljudomilove |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega |
| Blagomir puščavnik (1853): | celo nič kaj da to pomeni. Osupnjeni so. Tiho med sebo eden druzega poprašujejo, kako je taj imenitni gost sem prišel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj ženejo strah, za njim se plazi ječanje in vek. Copernice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | lépo gre naprej, kader se ne prepiramo, kadar bratovsko med seboj ravnamo. Kjer je ljubezen bratovska, tam je obilno blagoslova božjiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pogovarjali, in de bi se tako po večim seznanjenji med seboj edinost naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v |
| Zlata Vas (1848): | druziga norčevaje dražili. Vidilo se je lahko, de so med seboj dobro in s svojim stanam dovoljni živéli. Pa tudi drugači |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tudi po 6 gold. bokal prodajal. Denarje je pa take seboj prinesel, de bi si jez v Semču ne mogel za-nje |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | vidili, je grozno veselilo, de ga imajo zdej vedno med sebój. Neizrečeno veliko dobriga jim je storil. Okóljšina je bila vertu |
| Fizika (1869): | ki je po razmeru, v kterem stoje obe sili med seboj, bolj ali manj od vodoravnega pota različen. Znano je, da |
| Stelja in gnoj (1875): | in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša polja vravnala, mislim, mora |
| Gozdovnik (1898): | zgostila, da ni bilo moči niti dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki ga pregledati niso |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | sem pred burgo. Tam so gospodje zbrani in tiho med soboj govoré. Meni nij dobro pri duši, in dozdaj sem še |
| Na Žerinjah (1876): | ni pekoč. Sedaj je vse pokopano, vse minolo, in pred soboj imate le — življenje! Življenje — svoje in svojih ljubih. " Starka nij |
| Na Žerinjah (1876): | ste prišli tudi teta Amelija in baronica. Zadnja je prinesla soboj šopek, pa vendar ga nij oddala takoj po svojem jutranjem |
| Na Žerinjah (1876): | migljaje k višku ob njenem krilu. Obrnivši se ugleda pred soboj postarnega moža v visokih škornjih, katerim se je poznalo, da |
| Cvet in sad (1877): | tej svojej jezi, v katerej je ponevedoma tudi sam s soboj govoril, nij videl, da ga precej od blizu nekdo ogleduje |
| Cvet in sad (1877): | je Šepec to izgovoril, skočil je naglo po konci. Pred soboj je zagledal žandarma z nataknjenim bodalom. Hotel je preko žage |
| Cvet in sad (1877): | zagozdo v poko, ki jo je rezna žaga puščala za soboj, kakor da bi hotel ž njo vse svoje grehe v |
| Ponarejani bankovci (1880): | poštenim delom nov dom narediti si in svoje ljudi za soboj poklicati. Če ne pojde s poštenim, naj ide kakor hoče |
| Ponarejani bankovci (1880): | zložil kar skupaj, zavil jih in spravil, vzdigne Zakrajec pred soboj stoječo čašo vino in se pijoč ozre po druščini. Nihče |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | kader ti ni ſi miſliu. per timu Galileiskimu murju sa ſaboi poklizou, v'tu Apostolsku opravilu poſtaviu, inu v'to nar |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | je on na enkret vkup, koker en vſigavideozhi Bog, pred ſaboi videu, je moliu; Tranſeat a me calix iſte. Nei gre |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | aku Bog ſvojo mozh na perloshi. Reslozhena je mozhnu med ſaboi ta vvsha osdraulat te truple, inu osdraulat te duſhe. Ta |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | od ſvoiga lubesniviga Petra, katiriga je sa ſaboi hoditi, inu te najoverne na pravo viero preobrazhat poklizou, katiriga |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | mi maramo, ti gledei sa tu gor. Sdei pa med ſaboi govorijo, koker ima sapiſſanu S.Mattheush cap. 27. Non licet eos |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | greſhna natura h' grehu ſyli, kader nas hudobni tovarſhi s'ſaboi vabio, kader ſe nam ta navarna perloshnoſt ponuja, tedei dobru |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | oblastjoi Soditi skus pravizo. v'Peku greſhnike vergu bo Pravizhe ſaboi vseu v'Nebo, Nem dau vezhnu veſelie. 4. Verjemo Duha |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sa to posnamo, de ime je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Angelji ſo ſhli ſpet v' nebo. Paſtirji pa rekó med ſeboj: „Le bersh pojdimo v' Betlehem gledat, kar nam je angelj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Vera ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je naſhim ozhetam obljubil. Tiſti zhaſ vsemíte tudi moje koſhíze ſeboj. “ Obljubiti mu morajo to. Ino potlej je umerl, poln vere |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſed ſhe niſo uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dva ino Israelovi otrozi vſi! Tudi govédino ino drobnizo shenite ſeboj , ino blagoſlovíta me ſhe, preden greſta! “ Egipzhanje ſo jih ſílili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | konja sa pod peljite, kjer imate pokoj; pridno ſe med ſeboj vadite in dobro premiſlite , de lé ta konje dobro posná |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa ſeboj vlezhe, nimajo v ſlovenſkim jesiku nizh poſébniga iména. Hlapon ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami s ſeboj in s ſvetam nedovoljni oſtanejo, kakor de bi zhaſi vezh |
| Ta male katechismus (1768): | be njim potem blu sturiti? so ſa odgovor dobili; de se imajo Fortunata svojega narvishega Levita ſa shkofa ſvoliti, katire je |
| Ta male katechismus (1768): | de Mohor je od lubeſne pruti Xtusu unèt, inu de sè drugega nezh tolkajn navoshe, koker ſa Xtusove vire volo umreti |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ſatorej sem se jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti njim v' mladoſti mirel, inu enu enakershnu pourazhilu, kar se se v' mladeh lejtah ſasluſhil. Gospud Buh bode tebi dobru |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nezh sturiti. Treſnoſt je ena mate te hvalle, inu taiſti se narloſhej lubeſnivoſt teh dobreh perdobe, katiri se v'jedi, inu |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | veliku dobrega shlishala v' poſtavi tega Gospuda, inu tuiſtu sem se jeſt uſſellej k' svojemu nauku uſella, de be jeſt mogla |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | govorè, de nabosh ſa enega naumnega derſhan is shpotam, de se se ſabredl. Gerde, inu naposhtene beſſede nimajo tebi nekol is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | poprimejo. To orodje saj vender ni takó drago, de bi si ga ne mogli omisliti. — Drugi se pa zgovarjajo in pravijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in slovico obílo blagá — le samo po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po |
| Zlata Vas (1848): | na ramo naložil, kakor je nêsti zamogel. Pač lahko bi si bil kdo mislil, de je Ožbè sebe in svojo drago |
| Stric Tomaž (1853): | pak je to premišljeval, kar je zjutrej bral. Med drugimi si ponavlja na glas lepe besede iz sv. pisma: „Nimamo tú |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | neko vas na semenj. Ko se tam dobro vina naserka, si je iskal kraja, kjer bi se naspal. Pride do uljnjaka |
| Mlinar in njegova hči (1867): | prišli. Oh kako težko mi je pri srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri očetu. Micka. In |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati šivanko, v katero je metal grah s |
| Botanika (1875): | druge njej sosednje na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako bi bilo mogoče |
| Zeleni listi (1896): | je, ljubi oče«. »Nikdar bi si ne bil mislil, da si izbereš vojaški stan. A ker želiš — bodi«. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ki bi blá 's teléſa En'gà, ſpuſtiti shnábel shnábla nózhe, Şi 's lév'ga ôzha, déſniga ozhéſa Jok bríſhe , ki'ga 'ſkríti ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | otrôkam ſliſhi Şláve, Tje bómo nájdli pót, kjer njé ſinóvi Şi próſti vól'jo véro in poſtáve, Ak pa naklónijo nam ſmèrt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony ſo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe nemorejo pomagat, s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nobena dolina ne pregloboka , noben hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo do ſmerti, ino |
| Genovefa (1841): | rasshalil! ” Genovefa je rêkla: „Bodi shé vunder upokojen, Vojnomir! miſli ſi, de je vſe Bog tako naklonil. On je tako hôtel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega ſveta lozhil. Pa ſleherni nima potrebne umnoſti in priloshnoſti ſi dobizhke sa ſvoje opravke, rasprodajo, muſhtre popolniga blaga, bukve sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to je orodje, shivesh, obleko in t. d. po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kar vidijo, ſliſhijo ali berejo, snajo poſnemati, tode malo, kir ſi po redkim svunaj deshele grejo, in malo berejo, kir ptujih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de jo trebi, s golo roko, ali pa dobro naj ſi jo s maſtjo namáshe: prepovémo hoditi do shivine ali bolne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodo snali dati bolj po zeni, kakor je upati, zhe ſi lih ne bo tako lizhen, de bo li terdno in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prodajo ſvojiga blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko vidi, de nam vſe to v glavo ne gré, ſi je Njih beſednika isbrala, tóde dokler bo ſtari Lukez dihal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali unim kmetiſhu (gruntu) ſhe kaj popraviti da, na kterim ſl je priden goſpodar shé trideſet in vezh let prisadeval, ſvojo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okoljſtave kmete vezhkrat zló k naprotnimu ravnanju ſílijo, pa vunder ſl je shé ſleherni kaj popravil, ali domiſhljuje ſl ſaj, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa vunder ſl je shé ſleherni kaj popravil, ali domiſhljuje ſl ſaj, de ſi je. Eden prekoplje ſvoj travnik in ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa *) ſkup 87 gold. 22 kr. v ſrebri. Kdo bi ſl bil miſiil, de bi pri krajzerjih v treh meſzih tak |
| Sacrum promptuarium (1695): | Qui timet Dominum honorat parentes, & quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone, & omni patientia, honora patrem tuum |
| Sacrum promptuarium (1695): | ad imitandum eum, vel ad amandum eum exciteris. Quanto enim ſe quiſque ei in virtutis imitatione hic conformare ſtuduerit, tanto ei |
| Sacrum promptuarium (1695): | na vus glaſs saupije: Hic nobis de concordia præcipit, qui ſe, & uxorem, & ancillam, tres in una domo concordare non potuit, Medice |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | der ſe dva puſtita porozhiti bres mejn koker dveh prizh. 14. Resdere |
| Ta male katechismus (1768): | od teh dveh uſſakdan tolkajn zhudeſhov godilu, de se je Sebastus |
| Ta male katechismus (1768): | pred Mohorjam vid svojeh ozhy ſadobila. Tu, kader je blu Sebastu povedanu, je on she tudi Fortunata v' leto jezho urezhi |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | infrange, ſquarcia vene, nervi, muscoli, arterie. Al primo ſuccede il ſecondo colpo, al ſecondo il terzo, e li replica il bar |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | nervi, muscoli, arterie. Al primo ſuccede il ſecondo colpo, al ſecondo il terzo, e li replica il bar. baro, e li |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhaſsa je s' roko kaſsala de ſo bile shkarje: Ah! Secundum ſcientiam. Mosh bi bil imel pamet nuzat, inu takrat molzhat |
| Sacrum promptuarium (1695): | pametio, inu kunshtio je treba sheno na pravi pot perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena |
| Sacrum promptuarium (1695): | dobru, inu bogatu lejtu sa tvojo dusho imeti. Inſpice, & fac ſecundum exemplar, quod tibi in monte monſtratum eſt. Chriſtus kar je |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſebe je Ozhetu Nebeſkimu offral. Chriſtus dum adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel |
| Sacrum promptuarium (1695): | nepreperajteſe, sakaj vam nej obena zhaſt, temuzh shpot. Viri cohabitantes ſecundum ſcientiam. Nuzajte vij pamet, zhe shena pameti nyma; ter nebodite |
| Sacrum promptuarium (1695): | bote sapejli to lepo pejſsem. Nunc dimittis ſervum tum Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Inu tudi Maria Ægyptiaca ſtara 69. |
| Sacrum promptuarium (1695): | Peter, sakaj shena je ena slaba boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri impartientes honorem. Inu nikar ſavſaku |
| Sacrum promptuarium (1695): | lepo pejſsem je bila sapajla. Nunc dimittis Ancillam tuam Domine, ſecundum verbum tuum in pace. Katire dusho Angeli ſo v Nebeſsa |
| Blagomir puščavnik (1853): | Oh! ko bi ti bila le še enkrat v roko seči in se za vse storjene dobrote zahvaliti zamogla! ” Še nekaj |
| Revček Andrejček (1891): | pa Franici na ljubo tvoje citre ob tla treščil. (Hoče seči v koš po citre. ) Andrejček (umakne se mu). Grešnik, prosim |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' stanu bila njeh slabuſt is mojo perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem jeſt poprej nehalla, dokler sem jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | duhovšine in grajšine se je zahvaliti, de oginj ni delj segel in de ni cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun ene |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | napaden od nekega hudobneža, ki mu je po njegovi uri segel in mu jo po sili vzeti hotel. Napadeni se je |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | prav blizo nje. Glas je bil tako čist, tako globok, segel jej je v srce. Pogleda kvišku, in pred njo stoji |
| Zlatorog (1886): | svet nikógar, Ki bolje bi divjáčino napravljal. – Glej, baš je segel z vilicami v kôtel, Nasadil kos, razrezal brž ga z |
| Gozdovnik (1898): | je bil videl njegov kretaj, pa je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno |
| Genovefa (1841): | je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter po mezh ſégel. „In zhe mi ſhe eden lé enkrat imé neſrézhnïze imenuje |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | gre iz jame na svoje delo. Z nježnima rokama je segla med grde koprive, ki so bile kot ogenj, po rokah |
| Ferdinand (1884): | do bratov in sester jej je še bolj v srce segla, pričela je na glas zdihovati in reče: »Saj se kmali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mi boš pri mlatvi kos. Po jutrim bomo nad pšenico segli”. Zgodaj v jutro ga zbudijo, ko se je jelo daniti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém |
| Roza Jelodvorska (1855): | ostermi. Kakor mu je lepo delo Roze globoko v serce seglo, ravno tako, in še hujši se staro sovraštvo do nje |
| Viljem Tell (1862): | svoj rod in svoje žene! Reselman (stopi v sredo). Ne sézite po meču brez prevdarka! S cesarjem brez krví se pogodíte |
| Valenštajn (1866): | menoj? Al boste novemu gospodu Zvestejši, nego staremu ste bili? Sezite na poštenije mi v roko, Da boste varovali mu život |
| Zlatorog (1886): | Ozkem, strmem, dimniku podobnem, Segne kvišku naposled z desnico, Zgrabi trde kámene ostríne, Drzen skok |
| Zlatorog (1886): | si za nédrije In že pričénja s pripovestjo svojo, Kar segne urno stari Jaka vmes In reče z važnim glasom: »Bom |
| Na Žerinjah (1876): | od tukaj se vidi cela enobarvena dolina, in kamor oko seza, sivozeleno borovje. Le tam doli, v zakotji se vzdiguje proti |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | I. Ono grdo, gostó obljudeno predmestje je kraj, do katerega seza moj spomin. Stanovala sem z roditelji svojimi v drugem nadstropji |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | Kamenski, koder je ukazoval gospod Jakop in tudi tam, kamor seza pravica samostanska. « »In kdo ti je dal to pravico, presrečni |
| Divica Orleanska (1848): | pozdno je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov mi! Spodobnimi! na mestu vi ste zmirej |
| Blagomir puščavnik (1853): | igrajo solze v očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu pak seže Miroslav v roke in glasno reče: ”Kakor si zdaj midva |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v besedo seže in mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni pokošen |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | temna noč. Pogrezne se v globočino, kamor lopata nikoli ne seže. Kot streha je ležalo nad njo pokopališče. |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da bi to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno daleč seže. Za štupo, ktera bi človeka v zrak vzdignila, je treba |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | mu je, da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter v sredo angeljskih trum in zveličanih bratov |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mošnjo, drugi pa denarje. « Bolje je vender oboje skupaj, mi seže v besedo ter nadaljuje: »Ali te je volja, učiti se |
| Revček Andrejček (1891): | morata biti in zakaj? Zato, ker jekleni Jeklen tako hoče. (Seže po palico, koš pa nevoljno semtertje premetava po hrbtu. ) Strela |
| Revček Andrejček (1891): | Jeklen (seže v zadregi v žep in mu da denarja). Na, tu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino bolj jo mika. Posheljiva Eva ſeshe po ſadu, ga uterga, ino jé. Tudi Adamu ga da |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Boga. Potlej ſéshe po slatnino ino ſrebernino ino brehke oblazhila, ino jih dá |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rodovine ſpravili ali sverſtili, in ſhtevilo sdaj snanih raſtijivnih plemenov ſéshe bliso do 100,000! v kterim ſhtevilu pa je, poſtavim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Gorjance s hribi, ki iz vojaške meje (militara) na Krajnsko sežejo in Poljane ločijo od Metliške okolice, ktera z gorami obdana |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je posteljca prirašena. Živinski zdravniki že dostikrat komej čakajo, da sežejo po njo v maternico in jo odtergajo. Pri tem delu |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | samoglo vſe to vezh oveſeliti. Mati med tem v' loznazho ſéshejo, ino potizo na miso poloshijo. Vgledati lepo potizo otroka vſa |
| Roza Jelodvorska (1855): | Častimir in Strašimir si zdaj po viteški návadi v roko sežeta, in s serčno prijaznostjo objameta. Vsa jeza in sovraštvo med |
| Revček Andrejček (1891): | ne o tem! Jeklen. Tu je moja roka! Nobene besede. (Sežeta si v roke. ) Grešnik (zase). Ali je morda Andrejček hudiču |
| Blagomir puščavnik (1853): | roke in glasno reče: ”Kakor si zdaj midva v roke seževa in se zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni |
| Sacrum promptuarium (1695): | omnia etiam amara dulceſcunt, divitibus, & opulentis omnia ſunt amara, & inſipida, ſed laboranti omnis cibus etiam malé conditus bene ſapit. Inu letu |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſs pravi ta Modri. Omnis labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan |
| Sacrum promptuarium (1695): | njegove beſsede: Si non habueris opera, tantum loquens, non profuiſti, ſed & potius læſiſti. Melius eſt tacere. Quare? opus mihi reddis impoſſibile |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj je veliko ljudi; tudi ſe od leta do leta naſelijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | da bi nam naše mile Novíce v prihodnje, kakor do sadaj z lepim naukam plodíle, vse Slavene, ki še spavajo, izbudile |
| Zlata Vas (1848): | ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra prijatla biti in živéti kakor brata |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şlomſhkov Janes. Jih shé prav vſadil ni, ménim. Şadaj pa tudi vezh nozhe drevja ſaditi. ” To ni prav, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deléshnikov je na novo k nji perſtopilo, i. t. d. Şadaj ſmo dokasik is Gradza prijeli in s veſéljem Vam ga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | na anei kamnetei puati: potam uſtani gorei noi shebrei karte seda opomenam 7 barti: teſte morash shebrati utork' noi vsriedo inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | C†L†C †W†M†Amen. † IVDEORVM † JESVS † NAZARENVS † REKS. Seda se sazhna nato nedele jutro shebranje katiere ima velko gvovt |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | viesh da saki den 3 barti shus 8 dni dovgo: seda te bom pavzhiv kvelko mash shebrati kanei barti: te 6 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naj bolj razprostranjen med Slavjani, ki z latinskimi pismenkami pišemo. Sedaj bodemo lahko brali, mi bukve njihove, oni pa naše. Rad. |
| Robinson mlajši (1849): | so ti trije možje na rokah ino nogah zvêzani bili. Sedaj so se k pervemu približevali, kteri je na obrazu ležal |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni do Augusta L. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | imelo. Posamezni oddelki te postave, ki jo je ministerstvo ravno sedaj kupčijskim in obertnijskim zbornicam v pretres poslalo, še niso znani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so sedaj, ker jih je žito izpilo in plevel prerašal; detelja pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sedaj sosedni. Kdor, če še tako deleč, ima kaj prodati, sedaj lahko naloži, hitro in cenó spravi v daljne kraje. Pa |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prejšnji umakne, ali ne. Tako oborožili bi se bili do sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | z mehkim glasom, vender terdno in odločno, "tako kot do sedaj nij mogoče, da bi dolgo terpelo. " Pri pervem glasu se |
| Lohengrin (1898): | meč na grlo ) Lohengrin Dal meni Bog je žívot tvoj sedaj: (izpustivši ga) Ti vračam ga, le žij in se kesaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | klizali daozhash jem saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam is tiem Shebranjam. O S. Deviza inu marterniza Korona |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Boga ozhta † inu Boga ina † noi Boga Svetiga Duha † Amen. Sedei ga ti dovidonkei. Jedi ti dobri Duh spet nate krei |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Sina † ujemeni boga Svetiga Duha † noi ujemeni Svetiga shen pasa sedei pa 3 barti noter vte Kruh pihni. Potam pa rezi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno dvshizo neter vtv obarvenje tvoiga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sashribati noi mejo na anam shaubernam kraji skrito noi skriushi. Sedei se sazhna ta Molitva al Shebranje. O usiga magozhni venzhni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozheta inu sina noi svetiga duha (merkei da Amen naporazhash) Sedei kier bosh shje nasazhi ozhanash noi na obomarjo perſt jemov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | more prei masati prad tiem ventvanjami. Sedei sesazhna ta pana sedei vsemi ti te Kruh urozhe noi poidi vaho ispo govo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bel Stralan nosi to figvro al karaktar persabe kateri bo sedei storjan noi te S.S. besiede † agla † alto † lega † |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ob adneſtei vuri: noi so usi glieh nieh grosh dobili sedei prosim |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kovni shpeguv, tedej pak bomo vidili od oblizhja da oblizhja. Sedej jeſt le enu dejlu ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſposnam , tedej pak bom ſposnov, ravnu koker ſim jeſt ſposnan. Sedej pak oſtanejo vęra , upanje, lubesen, lete try: al lubesen je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | je čas! Škodljivost vroče jedí. Neki angleški zdravnik je ravno sedej bukve na zvitlo dal, v kterih škodljivost vroče jedí razlaga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bi kak davek dajale. Terſt, ki je bil popred kakor ſadaj Kamnik ali Shkofja Loka, je hitro ſe boljſhal; ſhtevilo njega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mósh na brambo pred Turkam. Ali bi jih ne dala ſadaj ena ſama komeſía ali pézirk tolikajn, ko bi ſila bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po zeli Ilirji. Kaj ſo bile nekdaj! — — — in kaj ſo ſedaj Ilirſke deshele ? —! Ohranimo naſhe nekdajne ſvetle zeſarje, ki ſo ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele nekdaj in ſedaj. Vſe naſhe Ilirſke deshele ſo bile v prav prav ſtarih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ga na snanje dati. Dr. Oral. Ilirſke deshele nekadaj in ſedaj. (Konez. ) To ſo bili shaloſtni in grenki zhaſi sa naſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Gorenſkim ne dajo dobre vina rediti. Ne vémo, de bi ſedaj ſhe kje na Gorenſkim vino narejali, kakor na StermoIſki grajſhini |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | hotel neko imenitno goro (Kómorin) obiſkati, in do ktére je ſedaj she morde priſhel. Zelo pot ſe namrezh ta Indijan vali |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Judam pravuv, kamer jeſt grem , kje vi namorete pridti. Inu ſedej vam povem, eno novo sapovd jeſt vam dam, de ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu Syn |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pojdeſh. Petrus je k' njemu djav: Goſpud pokaj bi jeſt ſedej namoguv sa tabo pridti? jeſt ozhem mojo duſho sa te |
| Rudninoslovje (1867): | ostalo vodo i z rudnino še enkrat zvaga i njena sedanja teža bodi Q. Da ni nekaj vode izteklo, bila bi |
| Rudninoslovje (1867): | ali ker je nekoliko vode izteklo, našli smo, da je sedanja teža Q. Ako težo Q odbijemo od prejšnje p + q |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | procentih. Ako odštejemo diskont od dolga, zove se ostanek gotova, sedanja ali diskontovana kapitalna vrednost (bare, gegenwärtige, discontierte Wert des Capitals |
| Pozhétki gramatike (1811): | Deléshja. Sdajno, Étant, biózh. Preteklo, ayant été, bivſhi. Prihodno. Devant être imajozh |
| Pozhétki gramatike (1811): | naklon. Sdajni. Pretekli, avoir, iméti, avoir eu, biti imel Déléshja. Sdajno ayant, imajózh. Prihodno devant avoir, imajozh imeti. Preteklo ayant eu |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli. Avoir reçu, prejéti. Deleshje. Sdajno. Recevant, prejémajózh, prejmejózh. Preteklo. Reçu, reçue, ayant reçu, prejémal, prejél |
| Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhavan. Sdajni. Rendre, vrázahti, verniti. Pretekli. Avoir rendu, verniti. Deleshje. Sdajno. Rendant, vrazhajózh, vernejózh Preteklo. Rendu, rendue, vernen, vernena Ayant rendu |
| Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzháven. Sdajni. Tomber, pádati, paſti. Pretekli. Être tombé, paſti, Deleshje. Sdajno. Tombant, padajózh. Prihodno. Tombé, paden. Étant tombé, padel. Prihodno. Devant |
| Pozhétki gramatike (1811): | Deleshje. Sdajno. Aimant, lubiózh Preteklo. Aimé, ayant aimé, lubil Prihodno. Devant aimer |
| Pozhétki gramatike (1811): | eno ſtvar, to je nji perlága eno kákſhnioſt. Skladanje deléshjov. Sdajno deleshje aimant, finissant, recevant, rendant, le nikol ne ſpremeni, to |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pretekli. S'être repenti, ſkaſati se Deleshje. Sdajno. Se repentant, ſe kaſajózh Preteklo. S'étant repenti, ſe ſkaſajózh |
| Pozhétki gramatike (1811): | Sdajni zhaſ. Finir, konzhuvati, konzhati. Pretekli. Avoir fini, konzhati. Deleshje. Sdajno. finissant, konzhujózh, konzhujozh. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | str. VI. govorí. — Ali da bi takovo moje délo naše sedanje mladičko pismenstvo kazilo? Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | krivo rabljen bil. c) Česar staroslovenski slovár, sicer obiln, za sedánje potrébe, o védah in umah (Kunst und Wissenschaft) gréša, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je to gola resnica! Ljubljansko močvirje. *) Svet, ki ga obsega sedanje ljubljansko močvirje, je prav za prav dolina, ki se razširja |
| Zoologija (1875): | rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo prvotnih oblik. Po tem takem |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Bog večkrat svetnikom naložil. Kličimo s svetim apostolom Pavlom: »Naše sedanje kratko trpljenje se ne dá primerjati časti, katera nas čaka |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s. Očeta Papeža stolnico za slavijansko pismenstvo osnovati. 13. dan sedajniga mesca so ga pokopali in velika množica ljudí iz vsih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kterim bi se dohodki učitelja pomnožili. Mislimo , de pametni kmetje sedajniga časa tega šolskiga doneska ne bodo davk imenovali, in de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se je keršanska véra po celim svetu od perviga do sedajniga ali devetnajstiga stolétja po Kristusovim rojstvu razširjevala, bo mende vsaciga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Podoba svetiga Očeta Papeža Pija IX. Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši podobšini |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | polovico ostanka menj 8, tretjemu zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega |
| Pozhétki gramatike (1811): | edinje ſdajniga snanivnimmu glagolu avoir; il a de l' esprit, ima biſtri |
| Pozhétki gramatike (1811): | bi prejel; rendrai, bom vernil, rendrois, bi vernil. IV Od ſdajniga deleshja ſe obrasi: 1. Nedoverſhen snanivniga, smenjaje ant v' ois |
| Pozhétki gramatike (1811): | Od ravno tiga deleshja ſe tudi obrasi pervo lize mnoshniga ſdajniga snanivniga, smenjaje ant v' ons: aimant, nous aimons: finissaru, nous |
| Pozhétki gramatike (1811): | glagolu haïr, ſovrashiti, opomnimo, de ſamo v' treh lizih edinjih ſdajniga zhaſa snanivniga naklona ſe piſhe: je bais, ſovrashim, tu bais |
| Pozhétki gramatike (1811): | Odvődeni Zhaſi. I. Od ſdajniga snanivniga ſe odvodi veliven odjemáje nameſtimé je, jes. J'aime, lubim |
| Pozhétki gramatike (1811): | aimant, ils aiment, finissant, ils finissent. 3. Od ravno tiga ſdajniga deleshja ſe obrasi ſdajni zhaſ perloshivniga naklóna, ménjama ant v' |
| Pozhétki gramatike (1811): | je rendisse, jes bi vrazhal, jes bi vernil. III. Od ſdajniga v' neokonzhavnimu ſe obrasi: 1. Prihodni v' snanivnimu smenjaje r |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dershi, gre rakovo pot, vſaki dan mèjn sna, ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer je še sedaj naj več in s toliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in v sedanjim, to je, v devetnajstim stoletji je pa 260 milijonov kristjanov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | vé: kakó serčno so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa oficirji Krajnce hvalijo, de so nar boljši soldatje |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena. Bog nam pomagaj! de se je naš narod |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vi jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhe vſe deshele do Dunaja, in vſe, kar ſe v ſadajnim zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v |
| Ferdinand (1884): | zvestobo tudi zaupanja vrednega skazati. Veselega obraza hiti k svojemu sedanjemu gospodu ter mu sporoči, kar se je pripetilo. Kupec mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | delati za tiste, ki bodo za nami. To mora biti sadanji čas naša uloga, naša naloga, ako nočemo zaostajati za našimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | modri sv. Pavel. (Kon. sl.) O zadevi slovenskega političnega časopisa. Sadanji čas tirja od nas, da na eni strani to popravimo |
| Pozhétki gramatike (1811): | Príhodni pretekli. Je me serai repenti, ſe bom ſkaſal Vgoriven. Sdajni. Je me repentirois, itd. kaſál, ſkaſal, bi ſe |
| Pozhétki gramatike (1811): | tombés, bote Ils seront tombés, bodo padli, e, e Pogajiven. Sdajni. Je tomberois, jes Tu tomberois, ti Il tomberoit, on bi |
| Pozhétki gramatike (1811): | bès, tu bés, il bet. TRETJA VPREGA. s' oir Snaniven. Sdajni. Je reçois, prejémam, prejmèm Tu reçois, prejemaſh, prejmeſh Il reçoit |
| Pozhétki gramatike (1811): | salog preverniti, sdrushiſh s' pomoshnim glagolam être, poſtavim, tako: Snaniven, Sdajni. Je suis aimé, al aimée ſim lublen (lúblena) al lúbleno |
| Pozhétki gramatike (1811): | Pomoshni Glagol être, Biti. Snanivni naklon. Sdajni zhaſ. Je suis, tu es, Il est, Nous sommes, Vous |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpozhénjam, ſpozhnem, percevoir, sapopádam, sapopádem. ZHETERTA VPREGA. s' re Snaniven Sdajni. Je rends, vrázham, vèrnem Tu rends, vrazhaſh, verneſh Il rend |
| Pozhétki gramatike (1811): | fallu, de bi bilo treba, de bi bilo trebvalo Neokonzhváni. Sdajni. Falloir, treba biti, trébvati Deleshje. Ayant fallu, treba biózh, potrébovan |
| Pozhétki gramatike (1811): | Neokonzhavan. Sdajni. Rendre, vrázahti, verniti. Pretekli. Avoir rendu, verniti. Deleshje. Sdajno. Rendant |
| Pozhétki gramatike (1811): | one bili, e, e lubi- li, e; e Neokonzhavni naklon. Sdajni zhaſ. Aimer, lubiti Pretekli. Avoir aimé, lubiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | 500 duš odločenih bilo, bi gotovo več znesli, kakor je sedajni donesik šolskiga zaklada. Po tem takim bi kresija v stanu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na str. 97, da, čeravno on terdi, da je pomenjal sedajni čas doveršivnikov v staroslovenščini le prihodnost in jo pomenja po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v Serbskem vselej le sedajni čas: „Če tebe ptica vjamemo” namesto: „Če ... bomo vjeli” itd. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ne pa po stanovitnih sončnih mescih , kakor ga ves izobraženi sedanji svet meri. 5. Gospod Jeran pa svetuje, de bi nas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | potreba, da dandanašnji napreduje vsak gospodar v vedah kmetijskih. O sedanji dôbi ne gré dalje, da bi kmetovavec, obdelovaje svoje zemljišče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | sedanji čas. Da je to gola resnica, se iz tistega malega |
| Gozdovnik (1898): | dva koraka videti pred seboj. Kakor je bil majhin otok, sedanji stanovniki ga pregledati niso mogli. Z velikim naporom je bil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sadej oſtane, pridniga vezh ne doide, ki dobro premiſli, koga ſadajni zhaſ hozhe ; in prekoſani od ſoſedov, ki ſe po volji |
| Pozhétki gramatike (1811): | ils finissent. 3. Od ravno tiga ſdajniga deleshja ſe obrasi ſdajni zhaſ perloshivniga naklóna, ménjama ant v' bresglaſen e: aimant, que |
| Pozhétki gramatike (1811): | al prihodni, ſtavi glagol, kir sad hodi sa que, v' ſdajni zhaſ perloshivniga nakló, kakor; II faut, il faudra que vous |
| Pozhétki gramatike (1811): | aimeras, il aimeroit, nous aimeríons, nous aimeriez, ils aimeroient. Pogajivni ſdajni. Konzhuje vſelej tako; rois, rois, roit, rions, riez, roient. J' |
| Pozhétki gramatike (1811): | ognji pezhejo, shgejo, goré. Glagol ima tri zhaſe v' ſebi, ſdajni zhaſ, ktir |
| Pozhétki gramatike (1811): | je serai, bom. 2. Od prihodniga snanivniga ſe obrasi pogajivni ſdajni, smenjama rai v' rois, bres isjémanja; j'aimerai, bom lubil, j'aimerois |
| Pozhétki gramatike (1811): | Vprava perva. Kader pervi glagol, kir hodi predvésjo que, je ſdajni al prihodni, ſtavi glagol, kir sad hodi sa que, v' |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | katiri je tiſti zhaſs taku v' shpotu biu, koker ſo ſedaini zhaſs te gauge. Drugezh sa volo te ſiune britkuſti, kader |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | inu prozh ſhou. O dinarji! dinarji! kolku judeshou ſhe vi ſedaini zhas ſturite? kai ſe vi na podſtopte? kolku grehu vi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Tej drushbi miloſtlivo dodelene pravize, in nji nalosbene dolshnoſti ſo ſedajni preſvetli zeſar Ferdinand miloſtlivo poterdili. Dolshnoſti zeſarſke kraljeve drushbe v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je Franz, preſvitli Zeſar, na Dunaju umerl. „ 9 „ je Ferdinand ſedajni Zeſar vladar zeliga zeſarſtva poſtal. „ 4 „ je priſhel vkas novih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | premij) sa bike. (Konez. ) 10) Tudi na to, ali je ſedajni laſtnik bika ſam sredil, ali ne, ſe ne bo veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Ledinski. Kakó bi se več turšiče ali koruze pridelovalo ? Skušnja sedajnih časov dovelj pokaže, de malokteri zemeljski pridelek toliko verže, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se pravi v kmetijstvu: s časam naprej iti, se po sedajnih potrebah ravnati in za svoj živež skerbeti. Zavoljo tega nej |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | izjemši), vse pravila, prédnosti in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in |
| Ferdinand (1884): | Po sedanjih okoliščinah se je vitezu Petrov nasvet zdel jako moder. Vendar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kamniti, nekſeri ſo zlo okrogli, drugi na oſem voglov. V ſadajnih zhaſih ſo snajdni Ijudjé sazheli maſhine ali take naredbe napravljati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezh take ſoderge, vſtiljati, da doſti in dobriga gnoja. V ſadajnih zhaſih ſo téga uzheni sazheli perpovedavati, de naj s perſtjo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſti kraljéſtva povsdvignil. Kako velika nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Goſpud, katiri je nebu, inu semlo ſtvaruv , katiri je v' ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | obliki; zakaj Nemec, ki ni imel nekdaj nikakšnega razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdaj. Pa pustimo to! Saj naš namen ni hvale popevati sedanjim zares težavnim časom in pa le grajati nekdanje. Naš namen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | mehka ali bolj terda, soldanasta. Vino iz plant je pred sedanjim pomanjkanjem vina še več kot na pol cenejše bilo od |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gorovje, najnovejši predzgodovinskih utvarov, kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje |
| Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860): | in v dveh letih so postavili cerkev in zvonik nad sedanjo Bistrico na mestu, kjer se zdaj pravi: "Na Pozabljenem". Da |
| Pomladanski vetrovi (1881): | plemenitega srca, ki sta si prizadevala, da bi narod s sedanjo osodo spoprijaznila, da bi ga s pravičnostjo in osobito ljubeznjivostjo |
| Luteranci (1883): | ne more, in z ljubeznijo mu hočeta potem stotero povračati sedanjo žalost njegovo. Rudeti je jelo nebó ondi za Viženskim vrhom |
| Milko Vogrin (1883): | mi zdi, da ne bodem dolgo srečna; zatorej mi pusti sedanjo srečo. Sanjalo se nii je, da so ga vrgli valovi |
| Zvezdana (1883): | boljše priložnosti, preurno ste ravnali, prihranili bi si bili lahko sedanjo težavno nalogo. A kaj ne stori ljubezen, česa ne obljubi |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | v mestu, jeden pred rotovžem, drugi na Starem trgu pred sedanjo sódsko hišo. V ta dva vodnjaka se je napeljevala voda |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | so na Velikem trgu pred nekdanjo stražarno (Schildwache) sredi med sedanjo gimnazijo in mestnim zidom, ki je pritekel ob oglu sedanje |
| Od pluga do krone (1891): | Stala so na Vélikem trgu pred nekdanjo stražarnico sredi med sedanjo gimnazijo in mestnim zidom, ki je pritekel ob oglu sedanje |
| Abadon (1893): | bedastih činov, ali — kakor človek pravi tako lažnjivo kakor blagorečno - sedanjo tvojo usodo. Nečem ti očitati, kar se ne da popraviti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bi njega enu majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti |
| Zeleni listi (1896): | Ta prepir je poslušala tudi Lovrova opica, sedeča na polici pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpo. Oh Nęshka! konz me bode. SHESTNAJSTI NASTOP Goſpá ſedeozha , Nęshka , Baron. Baron. (pride is ſhtibelza; en zhaſs mozhy. ) Ni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | doli ſkusi tę poſtranſke vrata. ) PETI NASTOP. Tonzhek , inu Goſpá ſedeozha. Gospà. Toku dolgu , de godzi pridejo, moj Goſpod ne ſmęj |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek ! tò je moj Matizhek! DRUGI NASTOP. Matizhek, Nęshka, Goſpá ſedeozha. Nęshka. Tok pridi , pridi enkrat, lubi moj ! gnadliva Goſpa te |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | saperl , inu sa naprej podvuzhil. (grę. ) TRĘKI NASTOP. Nęshka, Goſpá ſedeozha. Gospá. Sa boshjo volo , Nęshka , poglej, kakòrſhna ſim — Mladęnzh bo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | inu gnadliva Goſpá ſe vſędeta) DEVĘJTI NASTOP. Baron, inu Goſpá ſedeozha. Godzi en marſh naredę. Budalo s' enim velikim puſhelzam. Kmęteſhki |
| Domen (1864): | iz, mlina po tej stezi nazaj, videl je korenjaškega Domna, sedečega tik gazit, kako so mu debele solze tekle izpod perstov |
| Domen (1864): | Domna je našla v stranski izbici pri županovih na samem sedečega, tiho kakor bi čakal koga. Roke je imel uklenjene z |
| Sosedov sin (1868): | semenj, Anton, v semenj? " vpraša mimo gredoč kmetič na vozu sedečega soseda. „V semenj. — Ti ne pojdeš? " „Bašti ne morem; imam |
| Žalost in veselje (1870): | ko so drugi sedeli. On pa prime enega zraven sebe sedečega sodnika za podpazduho, pomakne ga stran ter sam sede na |
| Dóra (1885): | pa željno upiram v črni, kriti koleselj. Voznika, na kozlu sedečega, posilil je sméh, zagledavši mojo navdušenost, meni pa je naenkrat |
| Slovenski svetec in učitelj (1886): | Svečenik Naum pripoveda, da ga je pri Nemcih sam videl sedečega v sredi njih tako, kakor bi bil njih zadružnik in |
| Brata (1888): | vzdih mu prikipi iz prsij. Precej časa zré na brata, sedečega mirno na klopi, potem mu oko nehotoma uide po bornem |
| Lisjakova hči (1892): | so govorili, in med drugim je vprašal gospod sebi nasproti sedečega častnika: »Ali je res, da je odšel nadporočnik Ahnenfels na |
| Jara gospoda (1893): | ki je sedèl poleg sodnika, hoče z nogo dregniti nasproti sedečega davkarja, kakor bi se imela v čem sporazumeti, zadene pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí, pregleduje moje zhbele, in ſam per ſebi |
| Tiun - Lin (1891): | zagrabi kopiten, da bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj vnovič |
| Biblia (1584): | je rekàl k'nym: Kuliku Kruhou imate? Ony ſo djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali kadar je sa jeſti, inu pijti, en ſam sa sedem touarshou bi spyl, inu ſnedil, katiri ſe shiher morio perglihat |
| Ta male katechismus (1768): | le tri te perve: na ti drugi pak teh drugeh sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno |
| Ta male katechismus (1768): | Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in jim reče: „Tistemu izmed vas, kateri |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 72. V slogi je moč. Neki oče so imeli sedem sinov, ki so se večkrat med seboj prepirali in vsled |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim pokaže sedem čversto zvezanih paličic in |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800 kónj prišlo jim je v roke. Mesto je |
| Zlatorog (1886): | greva midva, jaz in Špela, »In z nama pojde tudi sedem druzih, |
| Biblia (1584): | inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj, inu vsame k'ſebi ſedem druge Duhe, kateri ſo hujſhi kakòr on ſam, inu kadar |
| Biblia (1584): | timu folku doli ſéſti na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je sahvalil, je nje reslomil, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kóliku koſhóv ſte vy pobrali? 10. Tudi ne na tih ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njim: Kóliku kruhov imate? Ony pak ſo njemu rekli: ſędèm, inu enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo bily naſiteni. Inu ſo pobrali oſtanike tih kóſzov ſędèm pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je bilú |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sapóvdi boshje, inu tę pęt Zerkovne, Vęro, Vupauje, Lubęsen, tę ſędem naglavne gręhe, tę devęt ptuje, inu vſe druge ſórte, my |
| Pozhétki gramatike (1811): | quatre, cinq, six, sept, eden, dva, tri, ſhtir, pet, ſhéſt, ſedem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | béni ſedem petiz ; Ljublanſki ſtrugar Köhrer, kteri jih nar bolje vé delati |
| Sacrum promptuarium (1695): | prozh noſsili, vezh shita je v' hishi ſe vidilu; inu ſedm dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ino sadovoljni ſo sdaj ſpet v' ſvoji desheli prebivali. 49. ˛Sedem Makabejſkih bratov. ˛Szhaſama ſo Judje ſpet v' grehe sagasili, ino |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | klaſja. Tedaj Joshef rèzhe: „Bog osnanuje kralju, kar miſli ſtoriti. ˛Sedem debélih krav ino ſedem polnih klaſóv poméni ſedem rodovitnih létin |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ljudém vſaj sadnjizh dobro goditi. “ 21. Joshefovi bratje v' jézhi. ˛Sedem rodovitnih létin sdaj pride, kakor je Joshef prerokoval. Joshef gre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | treh gospodov, iz imenovaniga verta podali, bilo je že pol sedmih, smo vidili k svojimu nar večimu začudenju v travi in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | predsednikam. — Pogovarjali so se in od koristnih rečí menili, od sedmih zjutraj do dveh popoldne, in sicer narpred v šestih posebnih |
| Zlata Vas (1848): | zakaj prav težke so bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga |
| Zlata Vas (1848): | je obljub spomnil; zakaj prav težke so bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Iške vodni pesek in prod; potem sledi od dveh do sedmih čevljev debela šota, stvarjena iz mahú, ločja in drugih povodnih |
| Deborah (1883): | sebi. Krčmarica. Prazna kost se ne obira. Tržinar. Sinoči ob sedmih sem še pipo pri njem prižgal, vesel in zdrav je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bilo pomorjenih. Kralj Antijoh poklizhe tudi néko mater ſ' ſedmémi ſinovi pred-ſe, ino jim ukashe per tej prizhi ſvinjſko meſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | novi sakonſki bogati — zhe pridno delajo in hranijo. ” „Otrokam pred ſedmémi letmi láſ ne ſtrisi, ſizer jim pamet odſtrisheſh — ktéra v |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ali Jesuſ mu odgovorí: „Povém ti, ne le ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu rekel: „Goſpod! kolikokrat moram bratu odpuſtiti, kteri me rasshali? ˛Sedemkrat, kali? “ Miſlil je, nesnano velika bo ta. Ali Jesuſ mu |
| Fizika (1869): | različno vodivost, da n. pr. platina doprinaša enajstkrat in železo sedemkrat veči upor prevodu, kakor baker. Ta in pa srebro imata |
| Fizika (1869): | Ta in pa srebro imata največo vodilnost. Mora se tedaj sedemkrat debeleji železni drat vzeti, da ima isto vodilnost, kakor dani |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ mu odgovorí: „Povém ti, ne le ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja volja. 27. ˛Smert |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | mu prerok porozhi po ſvojim ſlushabniku: . Idi, in operi ſe ſedemkrat v' Jordanu, potlej boſh ozhiſhen od gob. “ Naman , veſ prevseten |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo ta. Ali Jesuſ mu odgovorí: „Povém ti, ne le ſedemkrat, ampak ſedemdeſetkrat ſedemkrat. “ — Vſe moramo rasshalnikam odpuſtiti, tako je boshja |
| Zlata Vas (1848): | dovoljili, so povedali, koliko juhe in mesá vsak dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ko duri odpre, priskakljá jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | jesik odręsal — Ansh. Klobuk imam tudi nov ; ſim dal sân ſedemnajſt reparjov — koku ti dopade Mizka — Miz. Tudi klobuka na tri |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | poterpe , Goſpod shlahtni; jih bom ſkorej najdel, ſej jih vshę ſedemnajſt lęjt iſhem. Shush. Shęntani tat! na zęſti je bil najden |
| Zlata Vas (1848): | Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so pred sedemnajstimi léti na vojsko vzéli. Dête vunder! kako sé je potegnil |
| Sacrum promptuarium (1695): | expende modum poteſtatis vtrique traditæ: Videbis Sacerdotem multo ſublimius Rege ſedentem, qui terrenarum rerum adminiſtrationem ſortitnr, verum Sacerdoti Sedes in Cœlo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | me bo jęsa popadla. Matizh. Jeſt ſim tam per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je naj blishe Jesuſa ſedel. Peter mu toraj pomigne, de naj Jesuſa vpraſha, koga de |
| Biblia (1584): | pèrglihati. Ona je raunu kakòr ty otroci, kateri na Plazu ſedé, inu vpyejo pruti ſvojm tovariſhem, inu pravio: My ſmo vam |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tèrgi ſedę, inu pruti ſvojim tovarſham vpyejo. 17. Inu pravio: My ſmo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu sedel in pa Žvižga: pa Peter ni Žvižgal; Peter je le |
| Zlata Vas (1848): | se vsi gerdo deržali. Stari mlinar je molčeč za mizo sedel in potem vès zamišljen iz hiše šel; mlinarica se je |
| Zlata Vas (1850): | strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in potert zaspal. Ko se je Hafed sopet zbudil, je sedel pod palmovim drevesom na svojem vlastnem vertu. Jutro je bilo |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je pihal čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami je sedel na saneh in je mahal križem z rokami, da bi |
| Sveti večer (1866): | je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci čenčali, sedel je na stolu pri peči, ves zamišljen. Logarica sede k |
| Ferdinand (1884): | njej. Vidno se je bližala smrti. V hudej žalosti je sedel grof poleg njene postelje. Polagoma pa so se tiho sešli |
| Tiun - Lin (1891): | pripravljenega stola, pograbim ne baš nežno podpazduho pisarja, ki je sedel pri mizi s hrbtom proti meni obrnen, pomaknem ga na |
| Gozdovnik (1898): | sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno preletavalo na vse strani. Sedel je na krasnem lisecu. Ta edinec je bil don Estevan |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh ſedel, ino ovze paſil. Sravno paſhe je majhne bukvize bral, ino |
| Genovefa (1841): | prijatli, ſo priſhli vkup, ga toláshit. Pa grôf je tiho ſedel in ſe ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi |
| Genovefa (1841): | nasaj priſhla, je Golo kakor v obupu v ſvôji ſôbi ſedel s na roko naſlonjeno glavo. „Tukaj vam ozhí prineſêva! ” je |
| Genovefa (1841): | in ſe ni dal potolashiti. Smiraj je v Genovefini ſôbi ſedèl in nikamor dalje ni ſhel, kakor v kapélizo v gradu |
| Genovefa (1841): | poſtelji ſe ſklenivſki je fantka, ki je ravno sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de |
| Genovefa (1841): | omamiti. Pa ko je tako pri obilni misi v kotu ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je on k' Jeriho perblishuval, je en slepz poleg; zheſte ſedov , katiri je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Judovſku pak Gabbata. Inu kader je on na ſodnimu ſtolu ſedov, je njegova shena k' njemu poſlala, inu je puſtila njemu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | lete beſſede ſhliſhal, je on JEsuſa vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku |
| Biblia (1584): | Morju, inu je ſhàl na eno Gorro, inu je ondi ſejdel, inu k'njemu je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara baba na prestolu, s krono namest na glavi pod |
| Zlata Vas (1850): | šestimi konji memo njega, na kterim sta dva strežeta spredej sedela, dva pa zadaj stala. V vozi je sedel mlad gospod |
| Tine in Jerica (1852): | k mizi vsedla, Tine na drugi vogel mize. Jerica je sedela, kakor boječa golobica, komaj se je upala sopsti, in pri |
| Blagomir puščavnik (1853): | prijazno se približa čuvajki, ki je v kotu s otroci sedela in jokala. „Vi ste dobra ženica, ji reče, zato vas |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je precej videl, da so kraljiči. Sestra Eliza je pa sedela na majhnem steklenem stolčku in je imela bukve s podobami |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Kakor je poprej sedela pri njegovi postelji, sedela je zdaj pri njegovem grobu, le |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | v kot. In ondi, kjer je med cvetlicami in podobami sedela mati, dokler je bila živa, od koder je kot blaga |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Kakor je poprej sedela pri njegovi postelji, sedela je zdaj pri njegovem grobu, le njenih solz tukaj ni |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | kjer postaneta dragocena bisera. Jezero pa dvigne mater, kot bi sedela v gugalici, zasuče jo in ko bi trenil, bila je |
| Genovefa (1841): | ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je s ſolshimi ozhmí v |
| Genovefa (1841): | ſtali — vojvoda pa in vojvodnja ſta od veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje |
| Genovefa (1841): | je v tamni votlíni vezh ur ſama in bres ſpanja ſedéla. „Oh,” je velikokrat sdihovala, „de bi sdaj le kako majhno |
| Genovefa (1841): | vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev ali kluvanje kakiga |
| Genovefa (1841): | votlína ljubo ſogréta. Ko je Genovefa takó ſedéla, ſe ji je, ko bi bil trenil, lahkó in dobro |
| Sacrum promptuarium (1695): | skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dni zaporedoma. Potem bo terda koža, na kteri so garje sedele, zopet mehka postala. Akoravno si pa garje odpravil, moraš vendar |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | dokler ni bila polna kad. Vse so okrog kadi zdihaje sedele. Ko so se naveličale čakati in so hotle svoje denarje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kjer te bo milo pa gorko podnebje kmalo okrepčalo in sedele bove zopet pri studencu pa od kaj boljšega se menile |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu blu poloshenu. Inu |
| Zlata Vas (1848): | polukal. Nekteri kmetje s svojimi ženami so pa v gostívnici sedéli in pri bokalu prav židane volje bili, kakor je že |
| Zlata Vas (1848): | Zlati Vasi so mlajši fantini in dekléta pod staro lipo sedéli in peli, ali pa se smejali, kadar jo je kdó |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tudi žaga za deske. Hlapci so ravno na nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se začne z njimi pogovarjati in jim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | uganjali drugod in domà, dan na dan pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar ni bilo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | šla mimo mlinarjevega verta, zapazita nekoliko lačnih sternadov, ki so sedeli na germovji, z ivjem posutim. Malej Bertici so se smilile |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | navada. Necega večera, proti koncu zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za otroka |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | se zopet h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno so sedeli pri kosilu, na mizi je pa ležala jabolčna potica, kar |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | Inu koker so Angelzi v' belemu oblezheni per njegovemu grobu sedelli, toku be imelli tudi leti v'koker sneh belieh gvanteh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | so taiſti uſſellej zhaſty uredni, katiri so na Moyſesovi priſhenzi sedèlli, deslih so doſti hudega sturilu v'dijanju , inu is tega |
| Biblia (1584): | volo te priſsege, inu teh, kateri ſo shnym pèr Misi ſedeli, je on porozhil njej jo dati. Inu on je tje |
| Robinson mlajši (1849): | bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino je očevidno pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te |
| Tiun - Lin (1891): | vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se tako blizu, da sem |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe je nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro |
| Divica Orleanska (1848): | miliga. Lahir. Fantiča mladiga, Harí-Lankastra, Sim vidil na kraljevimu prestolu Sedeti Ludovika svetiga; Ošabna ujca, Betford ino Gloster, O njemu, in |
| Divica Orleanska (1848): | večerne pozne ure Po potu mim gredé sim tukaj vidil Sedeti dolgo grozovitno ženo. Iz gub debelih beliga obleka Mi je |
| Divica Orleanska (1848): | goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To |
| Blagomir puščavnik (1853): | ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | v prečuden svet. Vidi kralja Matjaša pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | raji z Lazarom pred durmi ležati, kakor pa z bogatinom sedeti pri bogati mizi. ” |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na trunu sedi! Prav so peli že stari stari Slovenci: »Jeden, jéden je |
| Roza Jelodvorska (1855): | Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira, Ljudmila na strani Roze; Miriboj in Zorislav pa |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta bolezin sedi v nadkopitu. Ojstra mokrina se cedi skoz kožo in dlako |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | radost, kjer je bila ona jedro in duša vsega, ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj |
| Valenštajn (1866): | sredi nje na sprednjej strani bogato obložena miza, za kteroj sedi osem generalov, mej njimi Oktavij Pikolomini, Trčka i Maradás. Na |
| Deborah (1883): | Zdaj bo konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo sedi v nogradu. – Strani? Strani! Učitelj. In takoj! Žena. Še to |
| Občno vzgojeslovje (1887): | Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v zavesti nek drug, lažen „jaz“, — namreč zveza |
| Zeleni listi (1896): | vem, kje je muca! « »No, kje pa? « »Zgoraj v podstrešju sedi v nekem gnezdu. Pri sebi pa ima tri prelepe mlade |
| Ta male katechismus (1768): | je goriustal od mertveh. 6. Gori je shl v' nebesa; sedy na desnizi Boga Ozheta uſſegamogozhnega. 7. Od unad ima pridt |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvoje mozhy , inu je ſtu ruv tu ozhiſtenje teh grehov : Sedy na deſnizi goſpoſtva na viſſokuſti. Tolkajn je on bulſhi koker |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | bi ga komarji pikali — Jak. Ha — ha— inu Shribar? Ansh. Sedy na enim kameni, koker de bi pervęsan bil, polizhek vina |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | eniga Goſpuda, ke pravi: Goſpud je k'mojimu Goſpudu rekuv: ſedi na mojo deſnizo, dokler poloshim tvoje ſovrashnike k' podnoshju tvojih |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Gotovo, vam povém, vaſ eden, kteri s' menoj per misi ſedí, me bo sdal. “ Apoſteljni ſo ſe tega govorjenja selò uſtraſhili |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | potok uſahnil, ker po vſi desheli ni bilo deshja. Elija ſedi ondi, ino nima kaj piti. Bog mu pa ſpet pomaga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe moje otroke me boſte perpravili. Joshefa vezh ni, ˛Simeon ſedí sapert; sdaj pa mi hozhete ſhe Benjamina vseti! Ne bo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bi ſe raji Daniela lotili, ino ga rastergali. Bogabojezhi Daniel ſedí v' levnjaku, sapuſhen od ljudi, med levi; pa Bog ga |
| Genovefa (1841): | nima, in nizb ſe mu ne priléshe. Ravno tako tam ſedi, kakor ubógi gréſhnik pri ſvôjim poſlédnjim obédu. Ne tel bi |
| Genovefa (1841): | votlino, tako imajo ptizhi gnjesda. Le gléj, ptizhiza v njem ſedí. Kako prijasno naju glédal! Sdaj ſtran letí. Le dôbro gnjésdizhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſklenjene, vpreshejo dva konja, in ta, ki vlazhi, na konju ſedi. Tako je vlazhenje nameſt treh konj s dvema, in nameſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sgodilo ? me bojo moje ljube gospodinje vpraſhale. Kaj neki? Zilika ſedí polna veſelja pri zheſkim kolovratu in prede, de je kaj |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je goriuſtov od mertvih. 6. Gori je ſhov v' nebeſſa: ſedy na deſnizi Boga Ozheta vſigamogozhniga. 7. Odunod ima pridti ſoditi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je nje oblazhilu. Nje mosh je shlahtn na uratah, kader ſedy s'ſvjetvavnimi Goſpudami te dushelle. Tenzhizo ſi je ona hkala |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | je goriuſtal od mèrtveh. 6. Gori je ſhl v' nebeſsa: ſedy na deſnizi Boga Ozhęta uſegamogozhnega. 7. Odunod ima pridti ſoditi |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | od ſmerti gori vſtal. 6. Gori je ſhal v' nebeſsa, ſedy na deſnizi Boga Ozheta vſegamogozhnega. 7 Od ondod bo priſhal |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | DVANAJSTI NASTOP. Nęshka ſama. Oh! (ſe vèrshé na en ſtol , ſedy en zhaſs , po tim grę s' ſtraham k' okno , doli |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | (Goſpá ſedy , pęſem v' rokah dershy , inu jo bere. Neshka sa njo |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſvoje bolezhine, inu ta ſmert mu taku rekozh sa vratam ſedy. Kaj dęlate vy okuli njega ſtojęzhi, priateli, snanzi, shlahta, sakaj |
| Robinson mlajši (1849): | odonod prav dobro pazko imeti da, da vsi okoli ognja sedê ino ogrizavajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so bili ubili |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | kader se glasovi dajejo, — ne na tisto stran, kjer ministri sedé, ne na tisto, kjer si gospodje nosovi vertajo , ampak na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | poštupati, da se rana zaceli. Ako bradavice na kakem členu sedijo, je pri operacii paziti, da se členovi vezki z nožom |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | d) Černe garje, od kterih dlaka na mestih, kjer sedijo, izpada. Sedaj razločujemo dvoje garje, namreč suhe in mastne, kterih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | štupo že neke dni dajal, maži mesta, na kterih garje sedijo, s sledečim mazilom: 4 lote žvepla in 4 lote solitarja |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zapazijo, je treba dlako čisto ostriči in mesta, kjer mahovnice sedijo, večkrat na dan močiti s sledečo raztoplino: 4 lote cinkovega |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nebeseh sedim. Al vonder meni taiſti ſavètni otrozi nadapadejo, inu tudi namènem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | nila. O koku viſſoku sedim jeſt ſdej zhes uſſe nebeshzhane v'S. Raju! o koku |
| Blagomir puščavnik (1853): | hoče na me planiti. Predenj mu je pa mogoče bilo, sedim že terdno in urno zapazim golo stran, ter ga sunem |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | zdaj vidite, oče, de nikomur nič ne storim in mirno sedim, in vender pravijo ljudjé, de sim hudobnež? Brez de bi |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Milostljivi gospod! jez nisem v vaši deželi; v lastni deželi sedim, ki sem jo od nekega kmeta kupil, ki mi je |
| Genovefa (1841): | molíla: ‚O Ti dobrotljïvi ôzhe nebéſhki! Tukaj globoko pod semljó ſedim, in proti Têbi gledam. Vſa sapuſhêna ſim sdaj. Nikogar nimam |
| Genovefa (1841): | udaril, „tukaj na téh tlàh je ſedéla, kjér jes sdaj ſedim. Ali mi sdaj verjamete, de je Bog pravizhen. ” Drugikrat je |
| Ta male katechismus (1768): | Ti sedish na desnizi boſhji v' zhasti trojega Ozheta. Mi virjemo, de |
| Jela (1859): | rajši tam ostajajo, kamur jih je serce poslalo. Nekaj časa sedita tiho pri berleči lešerbi. Ne sliši se druzega kot vertenje |
| Zlato pa sir (1860): | je pa kerčma, in tamkej nad vodo v orehovi senci sedita dva gospôda, dve gospé. Komaj sem spoznal preoblečeno planšarico. Lepo |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | in nas vabijo sesti za belo mizo javorjevo, pri kteri sedita Reza in mlad mož v čedni suknji. Ta mož je |
| Sosedov sin (1868): | izvabila skrivno solzo iz očesa nego odgovor z jezika. Denes sedita obé, vsaka pri svojem oknu, hči šiváje a mati ima |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | ohrabril ga pogum te pogumne žene. A ko tako skupaj sedita, odpro se duri in noter stopi Ana, Tatenbahova žena. Slučaj |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | živahnost in ogenj, takoj zopet pa ozbiljna premišljenost in duhovitost. Sedita s Tatenbahom sama v sobi skupaj. Grofica Zrinjska mu je |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | dné kakor komisija ograjo pregledavat. In res! Poštar in odpravnik sedita ravno v pisarni, kar pride nekaj gospodov mimo oken. Miha |
| Od pluga do krone (1891): | kraljev gozdarski vajenec v Sremu. Po kosilu na Mihelevo nedeljo sedita Nande in mati njegova v hladni veži in zobljeta sladko |
| Abadon (1893): | sodniki, resni, postarni gospodje z zlatimi ovratniki, in poleg njih sedita pri svojih mizicah na desni strani državni pravnik, na levici |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | de Štefanovo delo za te ne bo. Vi mestnjani preradi sedite v tèsnih, sparčnih čumnatah , mi kmetje se pa pod milim |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | je že vedeti dal. — Nekiga dne ker skupej v kočiji sediva, ino se memo prelepih krajov naglo naprej derklava, mu začnem |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | velik trosht. O moj Syn! aku be ti videl njegov sedesh v'nebesah. O aku be ti njega zhes tolkajn Angelzov |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | pohvalena, Diviza mogozhna, Diviza uſmilena, Diviza virna , Podoba te pravize, Sedesh modruſti Boshje, Sazhetik naſhiga veſella, Poſoda duhovna, Poſoda zhaſty vredna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | resnično v Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem krasno gostovanje, h kterimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | in pisatel naših Novic. Ko se je vse na svoj sedež podalo, je začel vodja kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | prav živi. 5. Duh čist in pa čisto serce Pred sedež Božji vselej gre. 6. Vidijo vsako reč Božje oči, Kar |
| Fizika (1869): | dveh kovin, in da je tam, kjer se kovini dotikate, sedež sile, elektriko budeče (elektrogibne sile), ktera tako rekoč v brezkončno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nad seboj, ona sama zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave |
| Občno vzgojeslovje (1887): | čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja v nas, stori |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani Góti |
| Roza Jelodvorska (1855): | v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir sedi zraven Častimira, Ljudmila na strani |
| Tiun - Lin (1891): | sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me s sedeža, pisarju pa so morali prinesti drugi stol. Kitajci so šepetali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tretji ſo mènj naravnani; pa tudi ſe sa perve ſedeshe vezh plazhuje. Vosovi sa blago ſo napravljeni, kakor je sa |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g. Janez Supanc, sedej c. k. komisar v Trebnim, — s sedežem v Vipavi: g. Alojzi Mulaj, sedaj c. k. komisar v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g. Alojzi Mulaj, sedaj c. k. komisar v Postojni, — s sedežem v Kerškim mestu: g. Karl Kallmann, sedaj inspektor pri Krajnskih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | g. dr. Janez Oblak in g. dr. Jožef Orel; s sedežem v Kamniku: g. Janez Supanc, sedej c. k. komisar v |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | mestu: g. Karl Kallmann, sedaj inspektor pri Krajnskih stanovih, — s sedežem v Ribnici, g. Matevž Logar, bivši okrajni sodnik. — Perve Ipavske |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | advokata), v Krajnji izvoljen, — za notare pa so izvoljeni: s sedežem v Ljubljani: g. dr. Janez Oblak in g. dr. Jožef |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | obličjem, zatisnil pred tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo prav lepo ozirani in saperti, drugi in |
| Sacrum promptuarium (1695): | Quo pacto cum caput corpori connexum, conjunctumque ſit, ulla ibi ſeditio, ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in starih jezikih; 7) in zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Angelj vzeme biser, ki se je svetil kot zvezda s sedmerim leskom. |
| Zlatorog (1886): | pogoníči Še ménijo se dolgo o zakládih, Ki čúvajo jih sedmoglave kače In pa zaklete grajske gospodíčne, Da živa duša nikdar |
| Ta male katechismus (1768): | serze is njo greshil. Matth. 5. 28. Kaj pak ta sedma: Nekár nakrade? Ta prepovèe uſſe napravizhnu ſmikanje, inu uſhivanje ptujega |
| Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): | veiſh. Blishniga tud' lubit oblubmo, K'dirga lubit ti sapoveiſh. Sedma Peiſem. Te deſet Sapovedi Boshie. 1. Bog popiſou je postave |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ven talajo Amen. Ozha zheshzha. Ta sedma Kolzhenza. 7. O Mozhni inv vsa obvaſtni Bveg jas bogi |
| Pozhétki gramatike (1811): | SEDMA STAVA, Sedmo pleme beſedi, Predlòg. Predlog je beſeda, ktira ſklépa |
| Genovefa (1841): | ſédmo simo doshivéla. Poprejſhnih sim ni bila nobena slo mersla. Sedma sima njeniga prebivanja v puſhavi je pa bila sa-njo prav |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat na oblake, Da ne vliva dež se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat na oblake, Da ne vlije dež se |
| Sacrum promptuarium (1695): | mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu zhaſsa, satoraj she |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ter hvale vredno perzadetje visokočastitiga gospoda prošta barona Kodellita, vodja sedme in osme šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti |
| Oče naš (1854): | je bilo v dno jezera postreljanih in vojaki so potonili. Sedmega so Francozje še z večjo zgubo nazaj pognani bili. Tudi |
| Gozdovnik (1898): | nasproti na Bivoljezero. Štel bo veliko otokov in kadar do sedmega pride, vidi Bivolotok. Tam čaka deset vojnikov Komančev na Sokoljeoko |
| Divica Orleanska (1848): | o kraljevim koračenju proti sprednim stanu :) Bog živi kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje dvigneta obá klicarja palici in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | po njegovih mislih nič ne veljam, zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno za tajniku (Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje |
| Ta male katechismus (1768): | povikshan. Matth. 26. Jogr. dijan. I. Filipar. 2. Kaj ta sedme: Od unad ima pridti soditi? Nam sprizha, de ima sodne |
| Divica Orleanska (1848): | Ko se ji bližati hoče, ona naglo pred njega stopi. ) Sedmi nastop. Jovana. Montgomerí. Jovana. Britanka ti je mati! Umri! Si |
| Divica Orleanska (1848): | sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza. Merjeta. Klod Marí. Etjen. Bertran. Merjeta. Si vidil |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | In dolžnosti vse spolniti. Ker terpel si za me vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga |
| Valenštajn (1866): | me spominjate, kako so draga Trenotija. (Nogoj ob tla udari. ) Sedmi nastop. Makdonald. Deverú z bradničarji pristopita. Za njimi hišnik. Prejšnja |
| Valenštajn (1866): | na vojvodico. ) Terezija! Vojvodica. Ker on zahteva, idi, sestra. (Odideti). Sedmi nastop. Valenštajn. Grof Trčka. Valenštajn (stopi k oknu). Kaj je |
| Deborah (1883): | Sedmi prizor. Jožef. Ana. Jožef (žalostno roke vije). Ana. Ostani drevi |
| Revček Andrejček (1891): | ti bom izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj odide. ) Sedmi prizor. Andrejček, Franica. Kasneje Pavel. Andrejček. Franica, ali veš kaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | drugi, tretji, zheterti, peti, sixième, septième, huitième, neuveième, dixième, shéſti, ſédmi, oſmi, devéti, deſéti, onzième, douziéme, treizième, quatorzième, enajſti, dvanajſti, trinajſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | so: 1) sok — kos 2) koj — jok. Danaſhnimu liſtu je ſédmi dél vinoréje perdjan. V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je pisal basne (fabule) in je jel pesništvo poskušati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | velikoumja, kér je čudežno dete že pred umerlo, ko je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje |
| Ferdinand (1884): | Sedmo poglavje. SLOVO REDNICE. Preden se je še pričelo daniti, trkal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke. — Staroverka nosi, kakor Kočévarica, kožuljo iz céliga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | začne, kdaj ponavlja to delo, kako deleč in kam naj sega, da se doseže zaželjeni namen? 2. Po kolikih potih se |
| Mlinar in njegova hči (1867): | pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa! (Omedléva, zatorej sega po stolu. ) Micka (priteče ter ga podpre da sede). Ali |
| Stelja in gnoj (1875): | in rastljinstva z raznoterim dračjem preprežejo obširne prostore. Zmíraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni |
| Zoologija (1875): | ozlov nanizanih ter se simpatični živec imenuje. Ta somerni pletež sega od glave do konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanca |
| Misli g. Jeremije Tožnika v Do... (1879): | no! Pravi sin narave. Njegova beseda izvira iz serca in seza do serca. Da le en zgled povem, kako zadene on |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | kako občuten je ta svet za močo in kako daleč seza okraj, ki vodo v jezero oddaje. Bilo je leta 1877. |
| Postillion d'amour (1887): | in plodne province Hupeh, ampak tudi iz sosednih, kakor daleč seza neizmerno porečje veleotoka, vendar velja Hankav le za predmestje, ki |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | Večkrat smo s sabljo vrtali v tla radovédni, kakó globoko seza humus, mnogokrat smo zabôli sabljo skoraj do ročája, ne da |
| Spomini na okupacijo Bosne (1888): | iz svojega dvorca, a uveriti se venderle hočem, kakó daleč seza tvoje resnicoljubje. Ne bodeš me prekanil, durak«, mislim si, »prav |
| Gospa s pristave (1894): | odobravati Viridine odgoje, zdelo se mu je le, da jerob seza predaleč. Grofu je šlo v obče še dokaj gladko: mladi |
| Strte peruti (1894): | za vsakim korakom, poslušati njih vik in krik, ki mi seza še semkaj dovolj močno? Zibati in jim peti — ne, to |
| Očetov greh (1894): | spoznavšega, da sta ga oče in mati resnično vesela. Da seza oče v jednomer po borovničeva, to ga ne moti, celo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ošpetelj), ki pokrivajo modere in persi, in do pol pasa segajo, na persih z lepo od bisera leskajočo iglo spéti, 80 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Azika Nenadovič, ki je sedaj ministerstvo dnarstva prevzel. — Iz Madrida segajo novice do 22. decembra. Kraljica je napravila na god svoje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je ena, kdaj druga pot očitno bolja? in ktere opravila segajo zastran prodaje lesa v opravilstva gojzdnega oskerbnika? 3. Ktere pravila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | naši domači kmetovavci spravili v svoj žep te lepe dnarce, segajo ptujci po njih in so veseli. Ali pa so današnji |
| Viljem Tell (1862): | smo po srcu in po krvi. Vsi (v roké si segajo). En narod smo in složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli |
| Botanika (1875): | sebi, da se v tem ni nič spremenilo, kakor daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zvedilo, kakó na dolgo in na široko je letá potres segal. P. Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska |
| Robinson mlajši (1849): | malo dete, je po vsem, na kar se je nameril, segal, ino to vzpet vergel, kakor hitro je gde kaj druga |
| Mineralogija in geognozija (1871): | debelo ploščo premoga, dolgo in široko tako kakor je daleč segal gozd. Rastlinske snovi, vložene v premogovni tvorbi mora tedaj neznano |
| Gozdovnik (1898): | v njegovo sobo. »Veste li, da moj prvotni načrt je segal do Velike reke? « »Tako sem si mislil. « »lzpremenil sem ga |
| Gozdovnik (1898): | minut, na to se nazaj porine, pa ustane. Laso je segal do dolu. Ali kako bo gručo izmajal, izlomil, gori prinesel |
| Tine in Jerica (1852): | je vedel, kako ji je njegova nesrečna smert v serce segala. Milo je bilo zdaj gledati, ko je Martin slovo jemal |
| Kobiljekar (1878): | Na glavi pa je imel silno polhovko, ki mu je sezala do ušes. »Kdo pa sem jaz in kdo si ti |
| Cyclamen (1883): | bil kovač opazoval doktorja, in ko bi bila njegova iskustva sezala tudi tako daleč, bil bi zdaj po rudečem Hrastovem obrazu |
| Na Silvestrov večer 1883. leta (1884): | mi dozdeva, da sem v Jeruzalemu. ″ „Do Lerchenfelda še ni sezala podiralna strast stavbenih društev. Tam še najdeš kos starega Dunaja |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | gozdov. Pravica do pašnikov in gozdov ljubljanskih meščanov pak je sezala daleč čez ozki "Burgfried". Ljubljana ni imela samo pravice do |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je bilo tu toliko, da so vrata z vsemi pritiklinami sezala skoraj do ceste, ki drži mimo stare hranilnice doli k |
| Vanda (1888): | svoje ter lajal in se zaganjal proti kočiji, dokler je sezala železna veriga, za katero je bil priklenen. Takoj so hlapci |
| Rošlin in Vrjanko (1889): | glo boko pod površjem, da mu je stoječemu na nji sezala voda do vratú. »Hojolioj! « klical je na breg, »na skali |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | on ne bode nikdar, nikdar prišel pónjo! Sprva mi je sezala v besedo nasprotujé, napósled pa vzela denar, nekaj zamrmrala in |
| Od pluga do krone (1891): | priti za Veho, ne bodeta mu skupaj v tehničnem oziru sezala niti do pasa, kaj šele, da bi ga dosezala,» zagovarja |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | ne besedice čerhnil, in to mu je menj v serce segalo, de je čez ušesa v vodo padel, kakor to, de |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izobražene, po nekoliko sv. mučenci — pravi vzori človeštva. Zató je segalo in še sega po tej knjigi vse — ne le prosti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi, s |
| Stelja in gnoj (1875): | s tisto ledinsko puhlico, ki se naredí iz razne rastljinske segnjite šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlico močno |
| Genovefa (1841): | votlína ljubo ſogréta. Ko je Genovefa takó ſedéla, ſe ji je, ko bi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | sebi. Posebno znamenito je to, da, ako se turmalinov kristal segreje, postane na enem koncu positivno, na druzem negativno električen. Turmalinov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vliti in život s kako odejo dobro pokriti, de se sogreje. Zatorej mora tudi konj ob času driske bolj na gorkim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bokale kiſliga mleka dene, dobro smeſha , pri majhnim ognju mlazhno ſegrêje, in kader ſe sopet ohladi, ſe v pinjo déne in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſuſhi, in koj ga omlati, de ſe ki kaj ne ſogréje; kadar je omlazheno, odlozhi ſi nar lepſhi in nar bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhe ſe ſnopje predolgo na kupih hrani, de ſe sernje ſogréje ali ſpari; ſhe vezh enakih vsrokov je, de ſe ſnetljivz |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu niſo ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi, pride ta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je k' njim govóril veliku v' pèrglihah, rekózh: Pole, en ſèjavèz je vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu v' tęm kadar je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zemljaki! pripravite si po izgledu druzih deželá tako orodje, postavimo: sejavne ali sadivne mašine in dobre osipavne drevésa, z kterimi bote |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarji večjih zemljiš in da občine (soseske) nimajo že povsod sejavnic, da bi si ž njimi pomnožili pridelke in bi se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | za rabo; al to ni res; skušnje kažejo vse drugač. Sejavnica veljá pri Vonihr-u v Gradcu (Murvorstadt, Josefigasse) 66 fl. 40 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kakor kar prosta roka okoli meče ali seje. Skušnje s sejavnicami so vendar tako očitne, da jih vsak lahko z roko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si bo lahko ena soseska |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | gospodarji, da na naravnih zemIjiših in na debeli zemlji niso sejavnice za rabo; al to ni res; skušnje kažejo vse drugač |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in enako globoke kakor z mašino! Rêči skor smemo, da sejavnice žito sadé, in kar se sadí, je vselej bolj varno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | lastnimi očmi prepriča, gledat take njive, ktere so bile s sejavnico obsejane, pa ne z roko; žito se vse bolje ukorenini |
| Biblia (1584): | kateri je ſejan raven pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem |
| Biblia (1584): | Beſsedo, inu nepèrneſse ſadu. Kateri je pak v'dobro Semlo ſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha inu saſtopi, inu tudi ſad |
| Biblia (1584): | ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan raven pota. Kateri je pak na kamenitu ſejan, je ta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | on nerodovitèn poſtane. 23. Katęri je pak v' dobro semlo ſèján, tá je taiſti, katęri beſędo ſliſhi, inu saſtópi, inu ſad |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá je taiſti, katęri beſſędo ſliſhi, inu jo sdajzi s' |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak v' tèrnje ſèján, tá je taiſti, katęri beſsędo ſliſhi, ali ſkèrb |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá je taiſti, katęri je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri je pak na pezhovje ſèján, tá je taiſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | šol domá ostane ; nemšina je za take na ptuji svet sejana, zató se rada posuši. En čas vedó, kakó se der |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Shetov. Poſębnu Ersh, aku v' Jeſęn je bla sa zajta ſejana, inu vęlka ſrasla, more is Ovzami popaſsena biti, ſizer bode |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | debelimu gruntu ſejána biti, toku tudi dobru rata; Proſu bode obilnu sdajalu Len |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhe ſo ſejane o polni luni, kakor ko bi bile ſejane o mlaji. O mlaji naj ſeje repo, korenje, kapuſ, peſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhji sraſtejo in per shivinſhi reji vezh sdajo, zhe ſo ſejane o polni luni, kakor ko bi bile ſejane o mlaji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in vezh takih rezhi. Usrok, sakaj nektere séliſha bolj ſtorijo ſejane o polni, kakor ſejane o prasni luni ali o mlaji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Usrok, sakaj nektere séliſha bolj ſtorijo ſejane o polni, kakor ſejane o prasni luni ali o mlaji, je letá: Séliſha, ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in ena drugo v raſti ne saduſhé. Kako ſe v ſejane peſhke pred miſhmi in drusimi shivalmi obvarjejo ? Vsemi brinovga germovja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rôſo ni prave pomozhi. Rijà. Rijà (Rost) perhaja na posno ſejane shita, na shita v dolinah is ktérih ſe meglé vsdigujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtrupenína valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le téh deshel, kar je mogozhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | liſtov rezhêno, tako pridne, de plevejo njive, kjer je shito ſejáno, ampak tudi marſiktere Krajnjize. Saj v eni nar lepſhih ſtrani |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sliitniga ſadú ni potreba, de bi shito moglo slo goſto ſejano biti. Redkejſhi, ko je vſej ano, vezhi klaſje naredí, lepſhi |
| Biblia (1584): | nesaſtopi, taku pride ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ta hudi, inu vsame prozh, kar je v' njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá je taiſti, katęri je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | pa vender dobru sernu. Veliku Proſsá; aku bode sa zaita ſejanu. Malu Graha, Lezhe, inu Graſhéze, aku nebode na mokre inu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | mokre inu debęle nive, na katereh je gnoi she segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi sadeži ali rastljinami od sejanja ali sajenja noter do pridelovanja ravnati, de se bo na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | klaſje maja ! V. Ştanig. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Od zhaſa ſejánja. Şploh jarino ſéjemo ſpomlad, v jeſéni pa osimino. Ne ſéje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je tako redek? Glejte zhudo ! ko ſo jezhmen eniga mernika ſejanja posheli, ga je bilo ravno 10kop in ſno- |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ne rata. Konople oſtanejo majnene. Malu Sená inu Otave. Simsku Sejane. Ersh rata popolnema, Pſheniza je ſredna. Jeſenska Shetv. S'to |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | previdi, kir sa napraj 2. Leta bode malu sraſlu. Simsku Sejane. Ne Jeſen, ne Spomlad nimash Ovze gori paſti, inu akulih |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa osimino ſe bolj goſtó ſeje, kot sa járino. 9. Şejanje s maſhinami manj ſemena vsame, kakor ſejavzova roka, sato, kir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polniga sernja je manj tréba, ſlabiga , glotnatiga pa vezh. 4. Şejanje v lepimu vreménu manj ſemena vsame, kakor ſétev v ſlabimu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | inu Ershí malu serna, pa doſti ſlame. Zhe Spomlad to ſejaine obsheinesh, toku bode bol sdajalu. |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | perhodne mersle, ſuhe Spomladi, katera sa tem pride; aku pa ſejaine velku sraſse, kar ſe malu kedej sgodi, ſe snajo gori |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ga od vſega prahu dobro ozhiſteniga v ſnashne shaklje sa ſejánje ſpravi. Şhe nar bolj pomozh proti ſnetljivzu pa je lepó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opravila v meſzu Velikitravnu. V tem meſzu mora vſe ſpomladanjſko ſejánje dokonzhano biti, ki ni bilo v poprejſhnim meſzu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ogniti ſe, bi nar bolj pomagalo to le: Sbéri sa ſejanje tako semljo, ktéra ſe sernju, ki ga ſejati miſliſh nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſétvi mras ali ſrén vſejano semljo ſpuhnil, ali persdignil, tako ſejanje s valerjem povalaj. Ravno tako je valanje dobro na lahki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perljiva, je kaj, ampak Bog, kteri raſt daje. Po ſtorjenimu ſejánju moraſh njivo lepó sadelati ; vſo s drevéſam ali s brano |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mora eno ſéme v jeſéni, drugo pa ſpomlad ſejáti. Per ſejánju naj te vodijo le te opómbe : 1. Na gorah in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſtrisi, ſizer jim pamet odſtrisheſh — ktéra v laſéh tizhi. ” „Ne ſeji sela na vezher, kadar zhednik krave domú shene: ſizer bode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe snebit, vsemi péſt ſolí, pojdi tiho k potoku, ter ſeji ſol proti vodi rekózh : Jes ſejem to ſéme na dober |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlji tudi ſad permerjaj, ako je vezh peſhenke, ko ilovne; ſjaj ali ſadi, kar peſhénko ljubi, ako je ilovna memo peſhenke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grizejo; U gorice rodovitne, Kamor sémena je žitne Poljodelic pridni s' jal; U meline puste, sterme, S' kterih strebši divje germe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | li novo leto bolji? Bo li vsakemu po volji? Kdor sejal bo seme blago Žel bo truda klasje drago Na človeštva |
| Valenštajn (1866): | ga ničemurno pripneš na prsi. Tekla. Kar on mi nej sejal, to lehko mi Iz proste volje krasen sad In ako |
| Valenštajn (1866): | je tvojemu očesu? Lehko Bi to cenejše bil dosegel! Setve Sejal nej té, da ti ostročijoj Utrgaš rokoj del njegovih cvét |
| Valenštajn (1866): | Vesele žetve naj ne čaka, kdor Sejal je zmajeve zobé strupene. Vsaktero zlo že v sebi kazen |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | koncem lanskega leta vničila sama sebe, — zmaju, ki je neprenehoma sejal nemir in razpor med narodi, pomirljivim namenom Taaffeovim in avtonomistični |
| Biblia (1584): | ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu je ſejal Lulko mej Pſhenizo, inu je ſhàl prozh. Kadar je vshe |
| Biblia (1584): | ſtopili, inu ſo djali: Goſpud, néſi li ti dobru Séme ſejal na tvojo Nyvo? Od kod tedaj ima Lulko? On je |
| Biblia (1584): | glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je priſhàl njegou ſovrashnik, inu |
| Biblia (1584): | Sévez je vunkaj ſhàl ſejat. Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven pota, inu Ptice ſo priſhle, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo rekli k' njemu: Goſpód, ali niſi ti dobru ſęme ſèjal na tvojo nyvo? Od kód imá tèdaj lulko? 28. On |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru padlu sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo otrozi tę hudobe. 39. Şovrashnik pak, katęri je toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali shętu je konzhanje tiga ſvéjtá. Shenzi pak |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kar koli ſejeſh, glej, de po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker na Meſsez ahtej. Derveſsa, katęre ſe |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vonkejſhov ſejate ſvoje ſejme: inu v' temu, kader je on ſejav, je nekateru poleg pota padlu, inu je blu poteptanu, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | bo on tudi shel. Torej katiri bo v' ſvojimu meſſu ſejav, bo tudi od meſſa pogublenje shev: katiri pak v'duhu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Lejte to je: Jerman je pſhenizo na plitvo peſhéno semljo ſjal. De bote semlje lahkej ſposnali, vam od ſort semlja kaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kmetovavci to resnico v glavo vzeli, gotovo bi več turšice sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca na proseno sterniše sejali, perve dni velikiga travna letas je že v polnim cvetji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali. Temu še boljši je, ker ji je vsaka zemlja dobra |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bilo izperva že zadosti, da se je le malo detelje sejalo, se je kmali pokazalo, da je je več potreba. Dolgo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dajejo deteljša; — žito za žitom se je leto za letom sejalo na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako |
| Biblia (1584): | priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj ſhàl ſejat. Inu v'tem kadar je ſejal, je nekateru padlu raven |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | veliku v' pèrglihah, rekózh: Pole, en ſèjavèz je vùnkaj ſhàl ſèját. 4. Inu v' tęm kadar je on ſèjal, je nekateru |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je sazhel Jesuſ, „je ſhel ſeját. Med ſétvijo je nekoliko sernja na pot padlo. Pohodijo ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svet. Tù je treba se pognati, Tù nar krepši seme s' jati V krepke, rodovitne tla, De tud dušne nam jedila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | napové se. Mož mora na bor, Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | prodaje tobaka. Osnova tega davka je, de nobeden nesmé tobaka sejati, saditi in pridelovati brez posebniga dovoljenja prihodkine gosposke, in de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | potem pridni učenik priložnosti dovelj imel, mladino učiti, kako peške sejati, mlade drevesa gleštati in jih različno ceniti. Prizadevajte si tedaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ali sirka zavolj mokrote ni mogoče bilo o pravim času sejati, za tega voljo je še zdaj večína zelena; pšenica je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobila, — kmali pa so jo tudi še po druzih deželah sejati začeli in tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in sejati seme koj, ko je dozorelo, ali pa ga v suhem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od poznega in za zimsko ravno tako od zimskega sadja sejati. (Boljši jabelčnik kakor po navadi) se napravi po storjenih skušnjah |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | čez. Ker se da ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati, kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3 do 4 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Nekega sadjorejca svèt). On priporoča, da ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' mejazham mejnike pregledati, pſhenizo, aku mraſs, inu vreme perpuſti, ſejati, v' nikaterih krajeh dobru rata. Teſhke ſevna |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | en malu preſuſhiti, inu po tem ſejati, lohku raſse. Pevzarjam ne vezh gnoja perkasati, mlade na potrebne |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane. Jeſęn ſe more vſselej pod Brasdo ſejáti, de Spomlad sa volo veli- |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | ſlame, malu serna. Ob ſtarim Spomladanskim Jezhmen, Ersh, inu Pſhenizo ſejatti. Kader Meſsez gori jemle, shive Plote saſajat. Namejſt okuli travnikov |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | vositi, je ta nar bolſhi gnoj. Zhe mokrota perpuſti, ovſs ſejatti, 8. dni po mladim, al ſtarim Meſzam Shuſhza bode doſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor le mokroten oſtane, je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bolj varno spravljeno, kakor kar prosta roka okoli meče ali seje. Skušnje s sejavnicami so vendar tako očitne, da jih vsak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita. Če pa se seje s sejavnico (mašino), se pri vsakem oralu prihrani en ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se od 3 do 4 tedne zaporedoma do mesca julija seje, zato je pa tudi prav koristna in zasluži, da bi |
| Botanika (1875): | teh soli. Če se tedaj tri leta za poredoma repa seje na kako njivo, se jej odvzame še le toliko fosforovo-kislih |
| Biblia (1584): | tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik, kateri njo ſeje, je Hudizh. Shetou je konez tiga Svitá. Shenci, ſo Angeli |
| Biblia (1584): | nym djal: Tiga Zhloveka Syn je ta, kir dobru Séme ſeje. Nyva je ta Svejt. Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je odgovóril, inu rezhe k' njim: Taiſti katęri dobru ſęme ſęje, je Şyn tiga zhlovęka. 38. Nyva pak je ta ſvęjt |
| Genovefa (1841): | ſkerbéti, ako ſe ravno sdaj sa me nobeno serno ne ſeje, nobena bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh v ſkedèn |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne ſeje, sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vednosti obnašati, de njegov trud zastonj ne bo. Na Krajnskim sejejo pri malih kmetijah več turšice, ko pa pri velikih; zakaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | glavo vzeli, gotovo bi več turšice sejali, kot je sicer sejejo. Ko bi nekteri le zgoli turšično slamo pridelovali, bi jim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pertljikovci, — kako naj se presajajo iz sadovnikov, — kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | grozdja še pri nas ni. Iz Slovenskih krajev, kjer ajdo sejejo, se vunder vesela novíca sliši, da bo ajda, kodar je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | biti. Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sejejo drevja in germovja kolikor koli, kjer koli in kadar koli |
| Genovefa (1841): | Jésuſ ſam tako hozhe: „Poglejte le ptizhev pôd nébam. Ne ſejejo, ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe |
| Pozhétki gramatike (1811): | theme, ſtàva, nalóg; systeme, soſtav: kratki so predkonzhni je seme ſejem, le deuxieme, drugi, drugo, v' drugo, drugizh, in vſi ſhtevilni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tiho k potoku, ter ſeji ſol proti vodi rekózh : Jes ſejem to ſéme na dober namen, in kadar bo ſéme kaliti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | pesku hraniti. Nar bolje je, če ga z mesom vred sejemo, toda ga ne smemo bolj na debelo pokriti, kakor k |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Kar koli ſejeſh, glej, de po deshe bodesh ſejal, na to vezh, koker |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lotili. Sméſ. (Kako ſe ſadesh pred bolham obvarje. ) Kjer ſadesh ſejeſh, oſjano semljo tako mozhno s zeglavo moko potroſi (to je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zgubo gré, kar bi se lahko prihranilo. Poslušajte me! 1. Sejete še zmiraj z roko in seme z brano podvlačvate. Na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Na dan sv. Antona je bil tukaj praznik, procesja in sejm. S procesijo so nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | v krajih na meji Hrvaški in Reški ne bodo dovolili sejmi. — Včeraj smo spremili na pokopališče truplo gosp. dr. Val. Zarnikovega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1873): | večidel potihnila na Kranjskem, se je nadejati, da dozdaj prepovedani sejmi se bodo po novem letu spet dovolili proti temu, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | to, kar naloži na železnico in spečati hoče na ptujem sejmu, mora biti dobro, lepo in kolikor je mogoče tudi cenó |
| Viljem Tell (1862): | da se pokloni mu. Sicer je tukaj bilo ko na sejmu; Al kar visí na drogu to strašilo, Je prazno, ko |
| Zoologija (1875): | zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce, pod. 10; zatem na vsaki strani po en špičasti očnjak |
| Zoologija (1875): | človeško. (Glej §. 22). 6.1.6.1.6./6.1.6.1.6. = zobovje konjsko, in sicer 6 sekavcev, potem na vsaki strani 1 očnjak in 6 kotnjakov. 4.0.2.0.4./4.0.2.0.4. |
| Stelja in gnoj (1875): | rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in sploh jelovje (sekana stelja, kleščevje), 5. koruznica, ajdovica itd., 6. razno ločje in |
| Stelja in gnoj (1875): | hlevu na-se vleči. Ni toraj dobro tako imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se vé |
| Kuharske Bukve (1799): | 17. Spargelni. 18. Selèni grah v' ſmętani. III. Kuhane, parjene, ſękane jedi od meſa inu peretnine. 19. Duſhéni ali dempſani golobi |
| Kuharske Bukve (1799): | Poſębej deni v' eno koso olja, ozri na tim olji ſękane jętra inu shelodez od jerebíze, potle perlì jeſiha, vina, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Ktere pravila veljajo sploh zastran posekovanja gojzdov, kar se tiče sekanja, velikosti in podobe posekov in primernega vredjenja v tem? in |
| Kuharske Bukve (1799): | pa obarjeno telęzhje meſo rasſękaj, tudi zhebula inu peterſhila. To ſekanje smęſhaj s' namozhenim bęlim kruham, rasſękanim govedjim musgam, tręmi jajzmi |
| Kuharske Bukve (1799): | lotov maſla s' dvęma zęlima jajzma męſhaj, v' to deni ſękanje, oſoli; potle pomashi eno ſklędo s' maſlam, potręſi s' kruhovmi |
| Kuharske Bukve (1799): | is njeh. Rasſękaj dve od koſtí odbrane ſardęle, deni to ſekanje med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj malo ſroviga maſla |
| Kuharske Bukve (1799): | sa drugim; oſoli, daj olja inu jęſiha ſhe popred preden ſekanje gori rasloshiſh. XIII. Torte. 126. Mandelnova torta. Vbì v' en |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | svetu ima tudi namen za-se in namen za občinstvo; on seka, žgè, ruje, kolje in pokončuje vse, kar mu pod roko |
| Pripovedke za mladino (1887): | v led luknjo ter prejo zravna. Uboga jo, odide ter seka luknjo v led, in ko tako pridno dela, pripelje se |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | na ſtran. ) Ima pazh prov. Baron. Jęsizhnek ! — Le ſękaj , le ſękaj jo, beſsędo — kaj je bla sa ena shęnſka , katęro ſi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | nizh! Shush. (na ſtran. ) Ima pazh prov. Baron. Jęsizhnek ! — Le ſękaj , le ſękaj jo, beſsędo — kaj je bla sa ena shęnſka |
| Kuharske Bukve (1799): | ſręde ſe isręshejo, inu votle naredę. Isręsanje poſębej drobno ras — ſękaj, v' ſrovim maſli ſpezi; med to vbij na vſake dvę |
| Kuharske Bukve (1799): | 25. Mushganove ſvinſke klobaſe. Puſto ſvinſko meſo inu ſvinſko podtrebuſhíno ſękaj prav drobno. Potle deni sraven ſvinſke mushgane, enmalo sręsaniga |
| Kuharske Bukve (1799): | polivka, ali sôſ. Eno doſti veliko ſtvar peterſhíla opperi, drobno ſękaj, na meſni shupi kuhaj, perdeni ribaniga kruha, de bo polivka |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | oblazhila pred njim po poti, de po njih jésdi; eni ſékajo veje od dreveſ, jih pred njim neſó, ino po poti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti, ki v poſeſtvu imajo leſ in ti, ki ga ſékajo, ſami bolj ſposnáli, kaj je léſ vrédin, kako ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bolj nápzhni, in ſvarjenja vredni. Takó marſiktéri léſ od kraja ſekajo, bres de bi glédali, lepo mladino v sarod puſtíti; drugi |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | pomagajo zdaj vsi zakladi! Raje bi kamnje tolkel ali derva sekal, da imam le mirno vest. Maščevalna roka me je zadela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | spraviti, pa opomnim še enkrat, de ne pozabiš, kadar les sekaš, tersk, vej in vse lesene šare iz gojzda čisto pospraviti |
| Genovefa (1841): | in ſvôjim nogam ne prisanaſhvati. Mnogokrat ſmo ſerzhno jesdarili rane ſékat in ſolsé usrokovat; jesdarite tedaj tudi sdaj ſerzhno, ráne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dreva shgè, naj bi ſama jih mogla iti v hoſto ſekat, de bi ſe uzhíla, kaj veljajo. — Zhes vſe to bi |
| Rudninoslovje (1867): | je potrebno za zidanje pod vodó. Apneni maček se more sekati i žagati, najpripravnejši kamen je za zidanje oblokov, samo da |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | Vedite, možje v naši votlini so morali dolgo tleči in sekati, da so jo le malo razširili. Enkrat se je hotela |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | s' ovzhjim, al kravjim ſtarim gnojam obloshi. V' borshteh nepuſti ſękati, ne ſmole brati. Şvinam enzianovo, al angelikno korenino, al pelen |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | skupaj zvezanih palic in na sredi je iz njih molela sekira. Nekdanji rimski kralji so |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Abrahamu lahko otrók obudí. Enaki ſte nerodovitnimu dreveſu, ki je ſekíra she namerjena v' njegovo korenino. Drevó, ktero dobriga ſadu ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Şlovenza, bráta — Kakó ſtraſhnà ſlepôta je zhlovéka! Ki niſo mèzh, ſekíra in lopáta Jih môgle, lákota nepremagliva Pertí odpréti gráda tèrdne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi |
| Robinson mlajši (1849): | puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva |
| Viljem Tell (1862): | svobodo in pravico. Gertruda. Možjé ste tudi vi in vajeni Sekire, Bog pogumnemu pomaga! Staufaher. O žena! Vojska je krvava šiba |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nek mara za tvoje revno življenje ?” oglasi se cesar. ”Liktorji, sekire odložite, za-nj so palice dobre. ” Ko bi trenil, so ga |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Liktorji so potegnili sekire izmed palic in s persti skušali ostrino. Korvin to zapazivši |
| Ferdinand (1884): | bi bilo za-me, da bi bil vzrastel pri plugu in sekiri. Ne poznal bi pregreh, v katere tako lahko zapelje bogastvo |
| Robinson mlajši (1849): | štiri sto, ino glej, morala sta je le s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni |
| Robinson mlajši (1849): | den na to spominale — upametovale. S tem namenom — umislom vzem sekiro, je nad diro — luknjo koder je v jazvino vhajal, v |
| Robinson mlajši (1849): | pak je Petek sej ogenj vzêl? Oča. Bežal je s sekiro v lés da bi si s suhega debla dve dérvi |
| Maria Stuart (1861): | pogum? Prišel sem, da zatarem glas sercá, Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | veljam, zakaj sim pa v sedmim odseku enoglasno za tajniku (Sekretär) izvoljen bil? Kar pa očitanje v 47. listu Novíc vtiče |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | grajski stolp, da bi se sama prepričala, jeli pride kak sel s poročilom. Toda poldne je minulo, pa nikogar ni bilo |
| Valenštajn (1866): | Vojvodica. V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji se cesarjevej udá |
| Valenštajn (1866): | jo oblastno izvršuje. (Trčki. ) Pripelji precej mi v stanico Vranglja, Sle sam odpravim, pošlji brzo po Oktavija! (Grofinji, ka se vzraduje |
| Ferdinand (1884): | v velikej nevarnosti, napisal je precej list predstojniku. Izročivši list selu reče: »Brzo obsedlaj dva čila konja, jednega za-se, druzega pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ime — ino vaſh rajni ozhe ſo bili hoſtnikar (borſhtnar) v' Selenizah. Lehko vaſ ſhe ene alj druge male rezhi ſpomnim, zheſar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | III. Potiza hvaleshna povrazhniza. Ivanek, ſlrelzhov alj jagrov ſin v' Selenizah , je bil veſ shiv ino veſél dezhek. Neko jutro je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | djav k' tim uzhenikam te poſtave, inu k'Fariſęrjam rekozh: Seli ſme na eno Sabboto osdravlati ? ony ſo pak movzhali. On |
| Valenštajn (1866): | Ali sovražniku se ne vémo braniti, Kakor zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi, ko mlinski tečáj, Kadar nam reče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo bel, lepo izdélan marmor, v srédi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in dan; tudi ne želimo, da bi vse poskušal prosti selan, kar koli se novega nahaja in priporoča tù pa tam |
| Blagomir puščavnik (1853): | rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in popraša začuden: ”Kaj če |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ˛She en dél vezh ko tvojim bratam dam tèbi, ˛Sihemſko ſèlo. “ Na to ſe Jakop ſniti rèzhe vſim ſvojim ſinovam, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Iz Šoštanja na Štajerskim. V verti Šoštanjske grajšine kopljejo na seli stariga grada za novo klet seliše. V posipje kopaje najdejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | Kolomanu, kralju ogerskemu. Andrija je rojen v primorju makarskem v selu Bristu. Dorastel do dôbe, ko mu je na križepotju življenja |
| Trtna uš (1881): | zdravo, da najdejo zadostne hrane, katere jim je na starem selu bilo zmanjkalo. |
| Divica Orleanska (1848): | si to izvoli vedno mesto, In goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam |
| Divica Orleanska (1848): | ostane v rokah mojih. Jovana (željno in hitro čelado prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi |
| Mlinar in njegova hči (1867): | bil pri meni ter me je prosil, da bi malo sem prišla, ker bi rad sam s teboj govoril, ako tvoj |
| Zoologija (1875): | malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato tako imenovana, ker se sem ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in |
| Botanika (1875): | trepetliko (Populus tremula). 160 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami naj omenimo: jelšo (Alnus), ki |
| Botanika (1875): | so krompirju jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po Evropi se sadi iz južne Amerike prinešen |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | pri keršanskem nauku, in je sem ter tam pristavila kako modro in podučljivo besedo. Vitez je |
| Deborah (1883): | prišli v to kočo? Žena. Milostivi gospod, ona nas je sem peljala. Učitelj. Kedo? Žena. Deborah, raba Davida, modrega hči. Učitelj |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | zasačijo! “ ,,Nikakor ne brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bile v prav prav ſtarih zhaſih s tamnimi gojsdmí sakrite. Şem ter tjè ſo bili nesdravi mozhvéri, v kterih ſe je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slovenskiga manjka. Vi imate nemški nedeljski list, Filotejo: en zvezik sim je bil unkrat per grajšinskim gospodu najdel, kér ste mu |
| Botanika (1875): | Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v |
| Biblia (1584): | li vy hotéli viditi en Tèrſt, kateri ſe od vejtra ſem tèr tam maje? Ali kaj ſte vy vunkaj hodili gledati |
| Biblia (1584): | temuzh le Syn, inu komer je hozhe Syn resodéti. Pridite ſem k' meni vſi, kir ſte trudni inu oblosheni, Ieſt hozhem |
| Biblia (1584): | h'tebi grem, nad vodo. Inu on je rekàl: Pojdi ſem. Inu Petrus je ſtopil is Zholna, inu je ſhàl vèrhu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | njih deshelo poſédli, in ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam terdne tabre |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nogam gré'; sató ſe pa na unimu kraju takó dolgo ſèm ter tje vali, dokler samujeno valénje sopet dohiti. Kadar bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | uro daljezh. V Benaresu je popred ſtanoval in ſe do ſèm she vali zelih devet let in tri meſze. Shivot in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po graſhinſkih priſtavah murve ratajo, in de ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prekljuje; v sazhetko ſe nékoliko opoteka, drug dan pa shé ſim ter tjè téka in jé, kakor de bi bila od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Ke se pak sejme, inu vojle prevezh sprime, se more sejme, kader se is vojla vonuſame, v' pepel uręzhi, inu dobru |
| Kratkozhasne uganke (1788): | sęje, v' smolnemu vojlu namakati, ali obbloditi. Ke se pak sejme, inu vojle prevezh sprime, se more sejme, kader se is |
| Kratkozhasne uganke (1788): | shkrofe. De pak na rępo gosenze napridejo se more rępnu sejme, prędn se sęje, v' smolnemu vojlu namakati, ali obbloditi. Ke |
| Biblia (1584): | dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo pak Ludje ſpali, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi duhovni pastirji vam koze staviti priporočajo. Kdor pa cerkev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | je k nam prišla? ) Ob času perzijanskega kralja Darija je seme njeno iz Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jih dajè živini, in na to mora gospodar paziti. Ogeršično seme ima zraven prijetnega olja tudi neko ojstro stvar v sebi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj potrebuje 54 milijonov vagánov (mecnov) žita |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kakor je nekdaj bilo; tudi klaja ni premenila svoje; deteljno seme je še zmiraj drobno kakor je nekdaj bilo. Al vprašanje |
| Botanika (1875): | storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih v |
| Botanika (1875): | za naše potrebe, se vé da, mnogokrat imenitneji kakor njegovo seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek |
| Revček Andrejček (1891): | bo pa že bogat! Neža (zopet silno huda). Ti malopridno seme! Ti potegnjač! Rokovnjač rokovnjaški, ti! Jeklen. Neža, kaj se pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ternja dobiti, ſe morajo vſadike pa is ternoviga ſemena srediti. Şeme ſe nabére pod ternovim plotam, ki je okoli 8 — 10 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kamnje po njivi zhiſto pobrati; kjer vóda naſlédva, jo odshlebili. Şéme ſadivniga raſtja, kakor kapuſ, vohravt. i. t. d. ſe ſéje |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | jeſt tudi: Ony ſo Israęlitarji, jeſt tudi: Ony ſo Abrahamovu ſejme, jeſt tudi: Ony ſo Chriſtuſovi ſlushabniki (jeſt govorim koker en |
| Biblia (1584): | ta, kir dobru Séme ſeje. Nyva je ta Svejt. Dobru ſeme ſo otroci tiga Krajleſtva. Lulka, ſo otroci te Hudobe. Sovrashnik |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | inu ſo rekli k' njemu: Goſpód, ali niſi ti dobru ſęme ſèjal na tvojo nyvo? Od kód imá tèdaj lulko? 28. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | pak je odgovóril, inu rezhe k' njim: Taiſti katęri dobru ſęme ſęje, je Şyn tiga zhlovęka. 38. Nyva pak je ta |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tiga zhlovęka. 38. Nyva pak je ta ſvęjt. Tó dobru ſęme pak ſo otrozi tiga krajlęſtva. Lulka pak ſo otrozi tę |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | obrodilo. “ Jesuſ ſam je to príliko isloshil. „Glejte,“ je djal, „ſéme je boshja beſeda. Per kterih sernje na pot pada, ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | do pomladi per miru puſté, de otaja, ino ga sa ſeme imajo. Zhe jim pa sa jed namenjen smersne, nima nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V gorkih krajih bi bilo dobro proſo, turſhizo, in tabakovo ſeme na take proſtore ſjati. Zhe na to visho odtozhen proſtor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati ni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gras) pa 30 gold. pri gosp. Dr. Orlu, ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu poskočile, veljajo 5 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | zemljiša so premajhine, de bi namest žita sejali veliko travnih semen; Krajnci imajo večidel živine toliko, de z njo že svoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rèž in med ječmen aíi pa potlej namest ajde travnih semen ali pa turšico za klajo seje. Ali ljubi prijatli! če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | komej sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oskerbniku baron Cojzove grajšine, ki so kmetijski družbi poslali korúnoviga semena, se v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iščejo pa plačujejo ga dobro. Glogovo germovje se dá iz semena zrediti, pa tudi po cepičih in grebenicah množiti. Treba je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode kuhati skoz dobre pol ure |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | namreč: Vzemi eno periše gamilc in ravno toliko razdrobljenega lanenega semena, ju kuhaj v poliču vode tako dolgo, da voda žlezasta |
| Botanika (1875): | iz enega edinega plodovega lista, kterega se na šivu držé semena (stročnice; bob, grah). 3. Mehurek (folliculus); več malih strokov stoji |
| Botanika (1875): | pestičih, in njih razvijanje bomo poznejé pobliže opazovali pri popisu semena. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer maijnſhi, kakòr vſe ſęmena: Kadar je pak enkrat sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta pogrubati in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ni she ſama shlahtna , to je, vſaka, ktera je is ſemena sraſtla, ſe mora s zepljenjem, ali pa naſajenjem, ali pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega toliko imeti, kolikor zhervov miſliſh srediti. En lot zhervniga ſemena da okoli 20,000 zhervov, in sa toliko potrebujeſh okoli 10 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zherve ali goſénze srediti. (Na dalje. ) b. Murve ne is ſemena. Nar lépſhi in nar ſtanovitniſhi dreveſa sraſtejo is ſemena. Vender |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Pésno séme ni drago, in se v štacunah , ki s semeni kupčujejo , na prodaj dobí. *) Pésa ljubi globoko, težko (ilovnato) zemljo |
| Botanika (1875): | Dišavnice (Scitamineae). Rastline vročih deželá z ostro dišečimi koreninami in semeni, kakor imber (Zingiber), citver (Curcuma Zerumbeth), in galgan (Alpinia Galanga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſvojo nivo usejal: katiru je ſzer tu narmajnſhi med uſſimi ſemenami: kader pak israſle, je med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi |
| Biblia (1584): | na ſvojoNyvo vſejal, kateru je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem |
| Botanika (1875): | bili plodovi listi sorasli. To so pa ne dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | 16 oralov njiv za žito, temu se s samim prihranjenim semenom mašina že pervo leto splača, ako se cena žita imenovanega |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | inu njegovimu ſęmenu ſo te oblube povedane. On napravi: inu ſęmenam, koker v'njeh veliku: ampak koker v' enimu: inu tvojimu |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | traunike resglihat; traunike, katęri shleht rodijo, preorati, pognojiti, s'detelnim ſęmenam, inu ſenenira drobam obſejáti. Sęle obirati, simski zhebul ſaditi, verte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nima nemſhke detele, vſaj kak majhin koſ semlje s njenim ſemenam *) obſeje, in rad ſi jo bo drugo leto toliko naſijal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | semljo pride , obilno rodí. Ako bi kdo ravno naſproti is ſemenam delal , ta bi ſi nizh ne popravil. Şamo konopljevo ſeme |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſétvi veliko rodovitnoſt obrodí, s nekimi ſemenjemi, poſebno s ſozhivnim ſemenam smeſhati ne ſme, namrezh ne s graham, bobam, grahorizo i. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Apoſtel. na galatarje na 2. Poſtavi. Bratje ! Abrahama , inu njegovimu ſęmenu ſo te oblube povedane. On napravi: inu ſęmenam, koker v' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koker v'njeh veliku: ampak koker v' enimu: inu tvojimu ſęmenu, katiri je Chriſtus. Tu pak jeſt pravim , ta teſtament je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraljeſtvo,“ je ſhe Jesuſ djal, „je podobno gorzhízhnimu ali sénofovimu ſémenu, ktero kdo vsame, ino na vert uſeje. Je ſizer naj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | naredí, lepſhi in obilniſhi sernje obrodí, in ſe tudi per ſemenu pervarje. Nekteri kmetovavez miſli, zhe bolj goſto bo ſejal, vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſetev. — V vertu plevel potrébi, srélo ſéme oberi, in vſakimu ſemenu snamnje perdeni, de ſe posnej smotil ne boſh. — Şadno drevje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na popir ali na platno , kamur je djana, podobno makovimu ſemenu, in pervih 36 — 40 ur isleshe ſkorej vſe, potlej malo |
| Botanika (1875): | njim spojivši se, zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | sémena veliko bolje obnaša kakor iz gojzdnih divjakov, ker cepljene sémenske drevésa so veliko krepkejši in terdniši od tistih, ki so |
| Botanika (1875): | v plodnico in pride zadnjič skoz kličnico v klični mešiček semenskega popka, ki je tam notri v plodnici. Tam notri pride |
| Botanika (1875): | in menda se obojni kapljini zmešate. s čim je oplodjenje semenskega popka dokončano. Zdaj koj se začnó delati nove stanice tam |
| Botanika (1875): | imajo ta namen, da bi sè svojimi mehastimi nitkami dosegli semenski popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal v njem |
| Botanika (1875): | popek, in ž njim spojivši se, zarodili kal v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu |
| Botanika (1875): | mora na to paziti, da se ne razvijajo vselej vsi semenski popki v pestiču do svoje zrelosti in da se takrat |
| Botanika (1875): | predale, vsak z dvema semenskima popkoma. Ali izmed teh šest semenskih popkov se razvije le eden v seme; samo tisti predal |
| Botanika (1875): | kaže od začetka na prerezu tri predale, vsak z dvema semenskima popkoma. Ali izmed teh šest semenskih popkov se razvije le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | opréſnim, ampak s dobro predélanim gnojem. Eni ſvetovajo, de bi ſemenſko sernje v gnojnizi namakvali, in potem ga s shivim apnam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | védnoſt : 1. Premeni ſeme takrat, kadar ſposnaſh, de je tvoje ſemenſko serno od vezhletniga perdelovanja oſlabélo. 2. Kupi ſeme is takiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kadar je zhaſ in ti vreme ſtréshe, pojdi in ſéj ſemenſko serno vſako po ſvojimu poſebnimu zhaſu. Ne pasi v pratko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | zhevlja ſakſebe ſhiroke, ali pa na ſploh lako, de vſako ſémenſko sernize po 6 ◻ pavzov proſtóra dobi. Şejano ſeme ſe |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | de gré Pavliha s svojo materjo v neko vas na semenj. Ko se tam dobro vina naserka, si je iskal kraja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu na Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje |
| Divica Orleanska (1848): | prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ni kej obnesla. — Goveje živine so manj pripeljali, ko zadnji somenj, nar vikši cena par volov je bila 155 gold. Iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko ljudí vkupej zbral, in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v persi ne piči. ” (Dalje sledi. ) Somenj v Ljubljani. Poslednji somenj v Ljubljani, ki je 14 dni terpel, je veliko ljudí |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Nasavskiga na Nemškim nosijo takó debele jajca v mesta na somenj, de so vse druge jajca le jajčiki proti njim. Eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de te za plačilo v persi ne piči. ” (Dalje sledi. ) Somenj v Ljubljani. Poslednji somenj v Ljubljani, ki je 14 dni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prodaj, prodanih pa le malo. — Kar se nam je ta somenj nar bolj čudno zdélo, je, de smo le malo judov |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ktera je že dolgo zaželjena in bo tistim, ki na somenj v Ljubljano kaj kupit pridejo, kakor tudi kupčevavcam, kramarjem in |
| Stric Tomaž (1853): | prebičajo in našeškajo, bote še mogli v sužnje kraje na somenj. “ „Gospod Vilson! tega se vam ni treba bati“, odgovori nagloma |
| Pripovedke za mladino (1887): | 6. Dobra kupčija. Nek kmet je gnal svojo kravo na somenj ter jo prodal za tri zlate. Na poti proti domu |
| Sacrum promptuarium (1695): | ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa volo velike teshave nej mogal hitru |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | polſkiga dela takrat nemore lahko ſkus 14 „dni dershat, ſemejn ſ. Petra in Pavla popolnama ven „oſtane inu ſe bode |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Novizah“: „Ker ſe ta ob ſ. Petru in „Pavlu osnaneni ſemejn v Lublani savol veliki„ga polſkiga dela takrat nemore |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in s vodo pridno pitajo. Leſkoviz. Povéſti iz Ljubljane. (Zheſhpljev ſomenj v Ljubljani 14. kimovza) ſe ne more ne dober ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ ta zena odjenjala , de le vezh vode pride. Kar ſomenj sa shivino utizhe, ſe mora rezhi, de je kónj sopet |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | poſlednim liſtu osnanili; en malo je poſkozhila. Kar pa shivinſki ſomenj vtizhe, je bil tudi ſlabſheji, kakor o ſ. Pavlu; nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | jim ni vſelej verjeti, zhe zhes ſlabe ſomnje godernjajo. Ta ſomenj, ki ſe je v Trojazih perzhel, je bil pa v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | hoče, Ker odperti koš ima. Noče se nikjer muditi, Za-nj somnja po mestih ni, Robe čul ga ni hvaliti, Kar na |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | bolj varno je o tacih časih svoje živine ne na somnje gnati. Če je pa kuga že v tistem kraju, ker |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | somnju, ne v tacih krajih, skoz ktere se govedje na somnje ali sicer na prodaj goni. 2. Da naj nobenega ravno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zastran prodajavnic (út) ne, zato ker se ima trem krajšim somnjem toliko dni pridjati, kolikor bi se predolga dva (o sv. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | za vikši dovoljenje prosilo: da bi se vsaki peterih Ljubljanskih somenjev vpondeljk, — če je v pondeljk praznik, pa v torik |
| Stric Tomaž (1853): | zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so bili sužnji, somnji, in druge ropotije zaznamvane. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | otročičem zapustiti. 5. Ne pripusti svoji družini nikdar se po semnjih klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša |
| Stric Tomaž (1853): | nekoliko semtertje hoditi, v vsem tako, kakor z živino na somnjih delajo, poskusit jo ali bo za kupca ali ne. Nazadnje |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | 2. Dež. Tergovec, ki je bil v bližnjem mestu na semnji, jezdi proti domu in imá polno bisago denarjev pri sebi |
| Deborah (1883): | iz Ljubljane, ko si bil prvikrat z svojim očetom na semnji. Pogledi, kako se je v prst vjedel, noben človek ga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Gosp. Greg. Rihar so nape v zložili. Cena prešičev na somnji v Krajnji : Prešiči po 8 in pol, 7 in pol |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nesli sv. Antona podobo v naravski velikosti po mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in kosé; tudi dva Ribničana sta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ogerſkim. ) Peſktanſke kupzhijſke novize piſheje, de je bilo na poſlednim ſomnu sa ovno veliko prodajavzov in kupzov. Ovne je bilo ſilno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſtarih — odshenó. — Vól je bilo ménj, kakor na zhreſhnjevim ſòmnju in kar jih je bilo, ſo bili le krajnſki. Nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tó zhudim, kako morejo le moji poſojvávzi mirno ſpati. ” — (Na ſomnju) nekdó kupi kónja s tem perſtavkam, de mora biti bres |
| Zoologija (1875): | oblečeni v temno perje, imajo močan kljun, zobljejo zrnje in semenje, zraven pa jedó tudi žužke, črve in meso. Semkaj prištevamo |
| Botanika (1875): | teh rastlin imajo v sebi neko dražilno, žveplenato, hlapno olje, semenje pak daje mastno olje. Listi se teh rastlin, če so |
| Kemija (1869): | se nahaja v jako mnogih rastlinskih delih, zlasti v žitnem semenji, v sočivji, v mnogih gomoljih, v krompirji v palmovem strženu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bo Slovencem kdaj spisal rastlinoznanstvo? Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Semča na Dolenskem 19. junija. „Bog je dal, Bog je vzel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | je pa take seboj prinesel, de bi si jez v Semču ne mogel za-nje ne kruha, ne tobaka kupiti — same amerikanske |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | lét častí vredniga dušniga pastirja ! V. Kuster (Iz Sel v Semiču na Dolenskim). Hvala Bogú! létina je bila lani pri nas |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo stoji h |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | 26. kozoperska 1. 1. je prišel gosp. Matija Premuta, rojen Semčan, od kteriga so predpredlanjske Novíce nekaj povedale, iz Amerike domú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | bela suknja, ki čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke. — Staroverka nosi, kakor Kočévarica, kožuljo iz céliga brez moderca in |
| Sacrum promptuarium (1695): | en dan je shlishal s' Nebeſs lata glaſs. Erdici, tibi, & ſemini tuo panis non deficiet in æternum, quia me famis tempore |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je dal, Bog je vzel; bodi češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti, in ni ga veselega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | s tako silo, da je v komaj pol uri skoz semško faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro široko pot |
| Sacrum promptuarium (1695): | omnibus. Sa Mashnikam grè ta shlahtni, inu bogati; pridite tedaj semkaj, inu vsimete vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | temu je pomoglo tudi tolikanj novih cest od petdeset let semkaj narejenih, po kterih se je mnogo blago v druge dežele |
| Zoologija (1875): | z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | voznik in me vzame na voz, da sem urno prišla semkaj. Pa tudi od Peharčka. " "Gospod logar, le urno," zakliče med |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | morda le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu ležeče |
| Občno vzgojeslovje (1887): | često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj spada, ako se otrokom prezgodaj in predolgo pridiguje, ako molijo |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | morda tako zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter |
| Gozdovnik (1898): | to popevanje! « »Ne bo se več glasilo. Beli vojaki naj semkaj pridejo, da jih ne prisilimo. Apačevo srce je usmiljeno. Dobili |
| Gozdovnik (1898): | je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi privlekli |
| Blagomir puščavnik (1853): | kamni vdelan. ”Oj, oj! se Milko začudi, kako pride perstan semkej? gotovo gaje ktera gospa zgubila, ko so rokovice z rok |
| Roza Jelodvorska (1855): | pravi: »Kako je vender to, povejte mi žlahna gospodična, da semkej pridete tako pozno na večer. Gotovo ste zašli. Nič ne |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | Vaša gospa krivo obdolžena, in v smert obsojena, sim se simkaj podal, s svojo kervjo in s svojim življenjem nedolžnost braniti |
| Gozdovnik (1898): | pestjo, da se nezavedna zgrudi na tla. »Jose! Juan! brž simkaj! « Človeka stopita z balkona v sobo. Njiju licema je bil |
| Gozdovnik (1898): | točke, kjer človek neha biti misleče in čuteče bitje. »Stopite simkaj, Kučilo. Pijte, pa povejte nama kaj o bonansi! « bléde Baraha |
| Biblia (1584): | njemu ſtopili, inu ſo djali: Letukaj je Puſzhava, inu nuzh ſemkaj gre, puſti ta Folk od ſebe, de gredo tjakaj v' |
| Biblia (1584): | kateriga je piſsanu: Pole, Ieſt poſhlem mojga Angela pred tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot pred tabo. Sa riſnizo jeſt |
| Biblia (1584): | Kruhou, inu dvej Rybi. Inu on je rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na |
| Biblia (1584): | Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte te Gobove, budite gori te |
| Biblia (1584): | je tebi tu veliku pridniſhe) ta dobru ſtury. Od tod ſemkaj ſe gody, de nihzhe vezh ſvojga Ozheta inu ſvoje Matere |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 18. On pak je rękàl k' njim: Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je vkasal mnóshìzam doli ſęſti na travo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na letu imę klizali, v' Jerusalemu pregajnov : inu je satu ſemkej perſhuv, de bi njeh ſvesane pelal k'tem vikſhim Farjam |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ſem noter tvoj perſt, inu pogledej moje roke, inu podaj ſemkej tvojo roko, ter poloshi njo v'mojo ſtran, inu nabodi |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Matizhek. De bom Tonzheka , dokler Barona doma ne bo, ſemkej poſlal. Ti ga oblęzi , inu lepu napravi; jeſt ga bom |
| Sacrum promptuarium (1695): | sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper de Chriſto meditare, unde vel provoceris ad imitandum eum, vel |
| Valenštajn (1866): | Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram zdaj ozbiljno vžgati plamen, Ker |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | druga kokoš vlékla. Tako je več kot 30 kokoš se sem ter tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ste že kedaj slišali od tesalskih copernic, ki po oblakih sem ter tje jašejo — to storé s tako štupo. „Zastran kristijanov |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | lotiti. 3. Zel nezh nadapade Bogu ena dusha, katira se semterkje prebira: od ajfra, k' toſhlivoſti: od zhednoſte k' pregreshnoſte: od |
| Kratkozhasne uganke (1788): | v' posodo pogledash, tok bosh videl, koku bodo bovhe notri, semterkje skakale. XXI. Móle is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami eno posodo |
| Kratkozhasne uganke (1788): | se bahash? lub moj ratar! Ke ti koker roſor tebi, semterkje enaku hodesh. Na tako viſho je tebi dar spred, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | inu s' moko, kader ſi vſe dobro rastępel, inu pregnal. Semterkje na verh naloshi koſzhike ſroviga maſla. Sadnizh poſtavi v' pęzh |
| Bolna ljubezen (1874): | Nebo je bilo rumeno kot zlato, mali oblački so plavali semtertja in že se je prikazal med njimi mesečni bledi srp |
| Prvi sneg (1886): | domač odložil klobuk in gorenjo suknjo ter hodil po sobi semtertja. »Emine učenke so, moje prijateljice. Večkrat so mi v naši |
| Vanda (1888): | uganka, Vi danes nekako skrivnostno govorite. « »Hodil sem po »Zvezdi« semtertjà, srečaval sem skoraj ves mladi cvet ljubljanski, ali zastonj so |
| Ženitna ponudba (1897): | prodajalnico, kjer je imel svoj »komptoar«, je taval nekoliko časa semtertja s težkimi, negotovimi koraki. V lice je bil rumen, in |
| Kotanjska elita (1898): | razsvetljeval okrogli, bledolični mesec, ki je mirno plul med belkastimi, semtertja se trgaj očimi oblaki. Iz vinogradov so se pa oglašali |
| Kotanjska elita (1898): | zopet spravljanje ... Pavlovič pa je nemirno hodil po svoji sobi semtertja ... Šele proti poldnevu se je zbudil Traven; spanec ga je |
| Kotanjska elita (1898): | izprehod v mesto, kjer sta se navadno ustavljala v čitalnici, semtertja obiskala Severico, ali pa sta zavila včasih tudi po bližnjih |
| Vzgoja (1899): | šla v sobo, kjer je bil umrl soprog. Hodila je semtertja ter oči napenjala. Prav tako ji je bilo, kakor bi |
| Gojko Knafeljc (1899): | iz katere se ni mogel iztrgati. Iz njenih rahlih, boječih, semtertja jecljajočih besed je posnel, da ga ona ljubi. – in to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in letašno zimo, ki je bila čez vse lepa, smo semtertje poskušali kopati, pa nismo kaj posebniga našli; tode ni čuda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in semtertje v visoke, na več krajih po 50, tudi čez 100 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Oznanilo zavoljo naročevanja Novic po pošti. Ker se naročniki Novic semtertje pertožujejo, de morajo za-nje po poštah vikši ceno od oznanjene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potreba, ki iščejo kar je pozabljenega, na svitlo dajajo, kar semtertje po kotih tičí, in kar iz tujščine dobrega najdejo, k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Strajnšak. Iz Laškiga. Pretečene dni je naša armada na Laškim sèmtertje sovražnika zopet premagala in si nektere mesta pridobíla, ktere so |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | gore. Tukaj po teh samotah, kjer druziga ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v |
| Stric Tomaž (1853): | ne bilo na palubi (Verdeck), kjer je po več ur semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se semtertje v brege zapikuje, in nič jim ne škoduje vse to |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | svet od Verhnike do Ljubljane celó malo visi, in je sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek |
| Ferdinand (1884): | je družbe ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti |
| Tine in Jerica (1852): | Tinetam na polje šla. Tine ji je pokazal, kaj bilo simtertje posejaniga, in je djal: Če Bog svoj žegen da, bomo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | je na ſrędi morjá bil, inu je bil od valóv ſèm tèr kje metán: Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſhli v' puſhavo ględat? En tèrſt, katęri ſe od vętra ſèm tèr kje majé? |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | koker ene lampeze. Ta je bla ta perkasn, katira je ſemterkje tekala v'ſredi teh ſverin, ena ſvtloba tega ogna , inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nadleshuvani, revni: katirih ta ſveit ureden ni bil : ony ſo ſemterkje hodili po puſhavah, po gorrah , po skalah , inu jamah te |
| Kuharske Bukve (1799): | rasſękaj kuhano pęſo; s' tim ſękanjam narędi kúpzhike po ſalati ſemterkje po lępi verſti, eden sa drugim; oſoli, daj olja inu |
| Kuharske Bukve (1799): | samaſhi s' poprejſhnim męſhanjam, na verhi polí s' kiſlo ſmętano, ſemterkje poloshi drobtíne putra, potreſi s' ribanim kruham, obdeni s' plehovim |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | gore. Tukaj po teh ſamòtah, kjer drusiga ni bilo, kakor ſemtertje kak germ, je Moseſ vezhkrat v' révo ſvojih bratov v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ondi ſe orli sbirajo. ˛Sliſhali boſte od vojſk ino puntov; ſemtertje bodo velíki potreſi, lakota ino kuga, ino na |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | lavkala. Bóz je ſhe hlapzam ukasal popuſhati nalaſh kaj ſnopja ſemtertje, de ga bres rudezhíze lahko pobere. Svezher otèpe klaſje ſ' |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa kraljevizh ſta paſtirzheka pogoſto ſrezhala, ki je ſvoje ovze ſemtertje paſil. Vuzhitelu ſe je prav dobro sdelo, de je ſantizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kmetijſki pomozhik, kteriga pa shivina, ki ſe po paſhah goni, ſemtertje rastreſa. S to gnojnino ſi sboljſham prihodke ſvojih njiv. Jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſnashno dershana 4 — 5 krat vezhi dobizhek, kakor po paſhi ſèmtertje gonjena, donéſe. Luka. Preſneta rezh, vaſh brat bi ſhe mene |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vam nar vezh perneſla? Pridni in delavni ljudje rasdelujejo puſhave ſimtertje po deshelji, naj bo vam to rasgled. Sadaj je veliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | leta naſelijo; dajte njim dela. Veliko puſtiga proſtora je ſhe ſimtertje, rasdelajte ga, in ſadite ſadno drevje, krompir, in drugo kmetijſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ôče zlati. Vajen k tebi je letáti Osladvàt tvoj mirni sòn. *) On je, on! In še žaríjo Se v ljubezni mu |
| Občno vzgojeslovje (1887): | le mislimo. To najlažje opazujemo, kadar se zbudimo iz globocega sna. Zavemo ali osvestimo se šele tedaj, kadar se vrnejo predstave |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Delat' klice in živét', Mislim: saj je to prirodno V snu iskát' sgubljeno moč. S' tihim glasam tedej rečem: „Blaga zemlja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vaš odgovor, Bitja ljubezniva: »Tiho! tiho! blaga mati V sladkim snu počiva ! K' je za hrano sledne stvari Toljkajn se potila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | trebuh narveč Nje dobrote vživa, Ne razsájaj nehvaležni! Zémlja v snu počiva. « Od srejenja ſadnih dreveſiz is peſhka. (Konez. ) Kako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | more več sončna svetloba na luno pasti; — nanjo pa pade senca naše zemlje, — in mi pravimo: de luna mračí ali mrakne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | pravimo: de luna mračí ali mrakne. Kér je pa zemeljna senca na luni okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér |
| Blagomir puščavnik (1853): | jih je Ljudomil zanjo pripravil bil. Tudi vertič in košata senca je bila še tako kot nekdaj. Se celo tičnica, ktero |
| Najdenček (1860): | više stalo in pripékalo, sim imel v bližnjem gojzdiču hladno senca. Tu sim poslušal vesélo petje tičev ali sim pa sam |
| Maria Stuart (1861): | tolažili, le objest Sem vam očitala, ne tožnosti. Marija. Kervava senca kralja Darnleja Dviguje jezno se iz temne rake, In ne |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | je bila bleda ko zid in je okrog hodevala kot senca. Nekega dné pa izgine iz gradu in nikdo ni vedel |
| Deborah (1883): | Al pojdeš z mano? Deborah. Se méni luč, če spremlja senca jo? Al – večni Bog! Kaj oni prebijó! Jožef. Kdo? Deborah |
| Gozdovnik (1898): | njegovi so že osiveli, in velik rez, segajoč od enega senca črez čelo do drugega, je kazal, da je bila glava |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kaziga bolnika v' póſtelji na pot poloshili, de ga je ſenza memo gredózhiga apoſteljna obſhla, je bil she osdravljen. Sa tega |
| Astronomija (1869): | 59. naj predstavlja A solnce, B pa zemljo. Dolgost polne sence zemljine znaša čez 108 zemljinih premerov. Ker je pa mesec |
| Astronomija (1869): | zemljinih premerov oddaljen od zemlje, in ker je premer zemljine sence v tej daljavi skoro trikrat veči, kakor videzni premér mesečev |
| Zlatorog (1886): | sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje riše |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | greſhi. Naj hozhe — alj nozhe — mora njo poſluſhati. ˛Sam ſvoje ſenze (tenje) ſe ſtraſhi, ino pred ſuhim liſtam beshi. Kamorkolj pogleda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſaditi sazhneſh , tri zhevlje prozh od shiviga poſtaviti, de mu ſenze ne dela, de delovez sadoſti proſtora ima shivimu plotu ſtrezhi |
| Gozdovnik (1898): | videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki senci, v kteri se je vzdigala lučica, vekšajoča se od hipa |
| Sacrum promptuarium (1695): | yh je varval en zhaſs, ali k ſadnimu saſpi veni ſenzi, v' tem perleti jastrop, inu enu odneſse; shena pride damu |
| Sacrum promptuarium (1695): | de enu manka, mosha klizhe, inu ijszhe, ga naide v' ſenzi, popade eno palzo, inu ga dobru otepe, inu omlati: Drugi |
| Sacrum promptuarium (1695): | vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela, ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſapo imajo, vonder vjiti ne morejo. Tako jih puſti v ſenzi kakih pet ur saperte, de ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nebam; zjutrej pa, ko sonce izhaja, ga postavi zopet v senco. 3) Polivaj mu glavo z merzlo vodo ali mu priveži |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | je Bonifaci vsadil, so veselo in čversto rasle in kóšato senco dajale. Tirček pa ni hotel več nazaj iti v svojo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polnila. In njegovo prebivališče je sopet potnika vabilo v prijetno senco; mir in zadovoljnost sta se vernila in ostala mu vedno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | enega drevesa ne najdeš, da bi se truden v njegovo senco usedel. Pa prebivavci nje rajši po luži, po blatu domú |
| Astronomija (1869): | zato se nam mora mesec, kakor hitro stopi v to senco, videti popolnoma otemnjen. Ko bi se premikovala mesec in zemlja |
| Ferdinand (1884): | zeleno trato. Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter |
| Ferdinand (1884): | zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek |
| Gozdovnik (1898): | hiše je bilo razsvetljeno le eno okno. Tukaj opazi Kučilo senco moža, gori in doli stopajočega. To je Areljanos! Prav on |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | boda furt dora je skushano sakai te kazhe she to sienzo odjasenovja sourashijo daraishi vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | to sienzo odjasenovja sourashijo daraishi vogin gredo kaker pod teſto sienzo. TA 67. KAPITL. Ena kunsht kaku se jema smersou storiti |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | ali sa en mihin dobizhek, ali sa en dim, inu ſenzo te zhaſty, ali sa eno kaplo eniga greſhniga veſelia doſtikrat |
| Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): | beſedni, de naſhim beſedam konza na naidemo, kader le eno ſenzo eniga nar mamſhiga zhes nas gor ſprauleniga domishluvaina od nas |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Jeſt objamem ta krish mojga Isvelizharja, inu leshim pokojnu pod ſęnzo letiga drevęſsa tiga shivlenja. Leta je ta snótrajni myr, katęriga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti s'tvojim branilam ne pokrieſh, zhe me ti pod ſęnzo tvojih perut ne vsameſh, taku oſtanem bres mozhy, bres saſlónbe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je persaneſel. Jona gre is meſta, ino ſe uſede v' ſenzo pod klòſhzhevino, de bi vidil, kakoſhna bo s' meſtam. Kedar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | reſhitev ( reſhvo ), k' godvanju njih imena, lepo piſano tenjo alj ſenzo sa luzh naredediti, ino Shofko proſi, de bi ji pomogla |
| Genovefa (1841): | ze vrózhe pripéka, hladno ſénzo délajo, jíh tudi pred mokroto varjejo, kadar deshuje. In ponôzhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | prihodno leto dobro ſtoriti, kar je létaſhno vsélo. 7. „Drevje ſenzo déla in trava v ſenzi ne raſte dobro. ” — Tako ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | grah, graſhiza, viſoko nemſh- ko detelo. Seljiſha tega plemena ſtore ſenzo, in plevél saduſhé. 4. Zhe mozhirni ſvét oſuſhiſh, pomoriſh tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posekali, in si zavode (hoste) zopet podredili; zakaj iz takih senčnih goríc se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz goríc na senčnih straneh, v znožji visokih hribov se ga je kak sodič |
| Stelja in gnoj (1875): | prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, nastél iz logov, in senčnih krajev itd. Da se take reči lože v gnoj spreminjajo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | smiraj ſe mora v srazhnih ali luftnih, hladnih hlevih, na ſénzhnih krajih, na dvoriſhu, v vertu i. t, d. iméti. 4. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s nekoliko soli ali jeſiha dajati. Tudi ovzé imajo na ſenzhnih in srazhnih kritjih biti in goniti ſe ne ſmejo. 5. |
| Sacrum promptuarium (1695): | pravi: Tres Species odivit anima mea: pauperem ſuperbum, divitem mendacem, & senem fatuum, & inſenſatum. Guishnu taiſti ſtari zhlovek je pres pameti, katiri |
| Sacrum promptuarium (1695): | Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem fatuum, & inſenſatum. Inu tem nepametnem ſe k' ſadnimu sgodj, kakor |
| Sacrum promptuarium (1695): | h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt imam njegove pridige |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | segnil, ſejanu. Lęn ni priden, Konople ſo dobre, inu kratke. Sena bode prov malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in krog takó lepo stoji, de ga je veselje viditi. Sená bo na kupe. Tudi sadne drevesa nam večidel dobro letino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | močirne ali pa okoli vodá ležéče travnike”, so létos malo sená dobili. Premočirni travniki niso kaj veliko sená dali, travnike ob |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | polij večkrat na dan z merzlo vodó. 4) Ovsá in sená mu ne daj jesti, pa tudi druziga žita ne. Strada |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar poprej nekaj sena in potlej druge kerme. V poletni vročini je dobro, kedar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | tudi pušati. Ne dajaj pa bolni živini med tem ne sena, ne slame za klajo, ampak če je moč trave, za |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je treba živino čez noč v hlev goniti, in ji sena pokladati, ako je mogoče. Tako ravnanje stori, da živina zdrava |
| Stelja in gnoj (1875): | in bičje ter povodno in močvirno rastlinje, 7. odpadki od sena in druge klaje, 8, žaganje, 9. pezdirje, 10. pesek kremenastih |
| Genovefa (1841): | urne ſinize pred vrata votline jih pobirat. Tudi od nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ˛Senike ſpravljejozh. s domazho ſolijo takó , de na vſaki zènt ſená okól 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi kmetje ! kader vedno deshevno vreme vam ſená gotóvo poſuſhiti ne perpuſti, potreſajte ga v ˛Senike ſpravljejozh. s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhaſu, ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veliko sená dali, travnike ob vôdah je pa povodenj poškodovala, senó in otavo oblatila, ter živini škodljivo storila. Kmetje pravijo, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je létos toliko, de je že davnej ni bilo toliko. Senó in otava se je prav dobro obneslo, slame je na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | jedó rajši od tal, kot z jasel in počasi jedó; senó jim večkrat dolgo časa iz ust molí. Kadar pijó, vtaknejo |
| Zlata Vas (1850): | je vsak svojo živino bolj oskerbljeval, kakor poprej; je dobro senó zasejal, ki je veliko mléka dalo, se je po bolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | naših krajih godí. Od cerkve tje po travnikih je seno vzel. Pa na Kovskem verhu pri Kožuhu „ga vzame cel |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vsako živinče 4 lote na drugi dan. Kedar pa tudi seno in slama pri dolgoterpečem deževju vlažna postajata, ju je treba |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | druge kerme. V poletni vročini je dobro, kedar so konji seno pojedli, jim malo vode dati, da ložeje in rajše zobljejo |
| Genovefa (1841): | sajzhki ſo bili poſlednjizh tako krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô s rok jemali, in ſernize ſo bile takó priljudne, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 6 lotov ſoli pride. Vidili bote , de s ſolijo potroſèno ſeno, zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam kermili , in jih odebelili, po tem pa kakor drugo klavno |
| Genovefa (1841): | ſi je nakopala — in Boleſlav ji je pridno pomágal. S ſénam sa koſhuto ſe je bila shé poprej preſkerbéla. Vézhi ſkerb |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | shivino oberni, drobno sréshi, in s résanzo ali pa s ſenam ali otavo poméſhaj, to je sdrava klaja sa shivino. — Na |
| Gozdovnik (1898): | Tiburcio zapre okno. ter stopi daleč nazaj. »Je-li ju poznate, sennorita? « »Ne; videla sem le obris postav. « »Kučilo je bil, pa |
| Gozdovnik (1898): | pomogel. Naročil mi je, da vas pozdravim, pa tudi vas, sennorita. « »Njegov stričnik, mladi grof Medijanski? Tega ne poznam; ne vem |
| Gozdovnik (1898): | sešel. « V tem hipu odskočijo vsi od tal. »Sennor Avgustin, sennorita Roza. « Ta klic je bil, ki je s toliko močjo |
| Gozdovnik (1898): | bil, pa don Estevan. « »Don Estevan, oni vojvoda? « »Vojvoda, pravite sennorita? « »A, vidite, da vendar ne veste, Rozalita. »Je globoka skrivnost |
| Gozdovnik (1898): | bode glasovito ime. « »Kaj je res tako izvrstna? « »Le pazite, sennorita! « Tiburcio uzame puško, potegne tanko vejico iz ognja, ter reče |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | okom pride. Kriva misel, da drevésa, posajene poleg polja in senožet v pravi daljavi kakošne 4 sežnje saksebi, sadežem škodjejo, bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | toliko živine rediti, kakor so dobili klaje iz spašnikov in senožet, — sedaj je moremo rediti veliko več, ker nam tečne klaje |
| Viljem Tell (1862): | brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | po letu in po simi dobro preredim, takó ravno ta ſenoshet 12 krav po letu ſamo s pizho previditi samore. Jeſt |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obzhinſka paſha, in obſéshe okoli 50 oralov. Imam pa jeſt ſenoshet, ktera v dolgoſti in v ſhirokoſti ſamo 3 orale meri |
| Zlata Vas (1848): | čuvaji, ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti obhodili, ogledali in popravili; njim so mogli skušeni možjé in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | tudi po Nemškem. Na Laškem, kjer že od nekdaj na senožeti vodo napeljujejo in na njih in ne na njivah pridelujejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | brezovica. Sinja in Babna gorica, ondi so se nahajali gojzdje, senožeti in njive; poleg Ljubljanice pa je bilo ob bregovih nalaš |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in shita eden sa drugim. 6. Od nadelovanja ali popravljanja ſenoshet in travnikov. 7. Od perdelovanja vina in ſtreshbe vinograſhke. 8. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Poſtava tedaj vkáshe le paſhnje ograditi, ne pa njiv, ne ſenoshet, ne travnikov; sapovedo dalje, de ſe ne ſmé shivina nikoli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | leſá potrebujejo, poſebno sa oglje. Tudi veliko novih travnikov, njiv, ſenoshet, lasov, nogradov ſe je naredilo is poprejſhnjih hoſt, in takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jo s maſtnim gnojem dobro gnojiſh 3. de, kjer ſo ſenosheti, vodo na-nje napeljavaſh 4. de brasdo, ſpodno semljo, ako je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſiga je k pridu perpravil, nekaj v njive, nekaj v ſenoshiti rasdelal; satorej vam hozhem daneſ nekaj rasloshiti: Kako zeline rasdelovati |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | grosni pomozhniki, katęri sadnizh Goſpodarji od vekſhi dęjl polá inu ſnoshęt zęle fare poſtanejo, mu kry inu musèg is ſvojih ſoſędo |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | o Bog! « Že je bilo okrog Petra vse živo, na senožetih in na polju je bilo že polno delavcov; tudi on |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | in bolj prevračati, kakor sladka trava visokih senožet. Na močvernih senožetih prezgodaj pokošena trava da terdo in nezdravo mervo, po kteri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ne pozná mavca ali gipsa, kteri res dela čudeže na seno žetih ! Pa s klajo še nismo dospeli do konca; še |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ne morejo; tudi veſhanov ni doma, kér ravno na ſvojih ſenoshetih alj travnikah ſeno ſpravljajo, de bi koga saklizali; ino dokler |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali krompirjevo selje vſtiljati, da dober gnoj; zhe seleniga po ſenoshetih pogernèſh, da lepo travo; zhe seleniga podorjeſh, ſi njivo pognojiſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is bajerjov navositi, in s njimi jame in nishave po ſenoshetih in travnikah poravnavati, vodotozhne shlebí per ſenosbetih popraviti in pozhedíti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | proſtor semlje med ſeboj rasdelili. Deliſhe je bilo v njivah, ſenoshetih, nar vezhi pa v paſhnjah. Njive in ſenosheti je ſleherni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſoſédje obzhinſko semljo, naj bo ali v paſhnjah, ali v ſenoshetih, ali v gojsdih, med ſeboj rasdelili. Modra sapoved je ta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne dvoriſhniga gnoja na njive, ampak potroſi ga le po ſenoshetih in travnikih, sakaj v njemu je veliko glóte, ktera bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | njemu poginejo, tudi kertine rastréſi, in jamze potravnikih in po ſenoshétih lepó porávnaj. Sgodno vertno séliſhe s ſlamo svezher pokri, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | travnikov; sapovedo dalje, de ſe ne ſmé shivina nikoli po ſenoshetih in travnikih paſti, ne po obdelanimu polju goniti jo. Po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tozha per vſih imenovanih vaſeh, in po vſim polji in ſnoshetih tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malo kaj le sgodi. Doſti kmétov je, ki miſJijo, de ſenoshetam in travnikam nizh drusiga tréba ni, kakor jih pokoſiti. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | plevél potáre, shito potém bolj zhverſto raſte. Dételi in mahovnitim ſenoshetam dôbro de, zhe ſe jih ſpomlad, dokler je raſt ſhe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | hzhér, Marizo po imeni. Eno nedeljo popoldne greſte na ſvoj ſenoshet alj travnik, ki je sunaj meſta bil. Lepo belo krilo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | zhedni ino dobri biti persadévali! ” Drug den gré Mariza na ſenoshet, iskopá nekaj takih ſadeshov, ki ſhe niſo popkov pognali, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ljub nam je bil tudi oglas častitih duhovnih mladenčev iz Senja (Zeng), ki so nam med drugim sledeče verstíce pisali: „Želimo |
| Gozdovnik (1898): | prikazati. Pokaže se glava Oročejeva. »Vraga! To je teža! Vlecite, sennor Baraha, vlecite! « Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke |
| Gozdovnik (1898): | ste se izplazili iz tabora? « »lzplazil? Tega nisem nikdar mislil, sennor Arečiza. Jaz sem prosto in svobodno odjezdil in če tega |
| Gozdovnik (1898): | sem se nadejal še le v nekoliko dneh. « »Opravičeni ste, sennor. Moje bivanje ne bo dolgo trpelo, ker imam uzrok, da |
| Gozdovnik (1898): | kjer sta puške v zemljo upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del Venado s svojo hčerjo Rozalito |
| Gozdovnik (1898): | ker so bili možje na nasprotni strani. »Je-li ste videli, sennor Baraha? « praša Oročej, ko se je bil Kučilo odstranil. »S |
| Gozdovnik (1898): | mano pošalili? ne govorite! « »Niti na misel mi ne pride, sennor! Ujet je bil, ter je moral puško pustiti. « »Potemtakem je |
| Gozdovnik (1898): | je pripetila druga nesreča. « »Človek je povsodi v roki Božje, sennor Avguštin. Vračam pa se tako pozno, ker sem potujoč upotrebil |
| Gozdovnik (1898): | »Dosti! « pretrga mu besedo Pepo. »Ne morete ga pomilostiti, sennor Fabij. Tudi jaz imam prstan; vidite ga tu? Dal mi |
| Gozdovnik (1898): | le dobro znajte, Tiburcio Areljanos! »Storil sem le svojo dolžnost, sennor Pena, druzega nič. Če mi hočete prijaznost izkazati, mi dovolite |
| Gozdovnik (1898): | »Je je, don Avguštin pa sennora Rozalita,« šepeta Tiburcio in srce mu trepeče. »Ali kdo sta |
| Sacrum promptuarium (1695): | quaſi Dominis ſerviet illis, qui ſe genuerunt: In omni opere, & ſermone, & omni patientia, honora patrem tuum, ut ſuperveniat tibi benedictio à |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ad emditu Lectorem. Quos in Præfatione Pentateuchi promiseram ſermones, hic demum opinione tardius in lucem profero, ut ingenue ſatear |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | licuit; ſed ut præcedente dictionem hebdomo da e calamo prodierunt ſermones, ſic typis vulgatos exhibeo. Hinc iliæ expreſſiones complures magis obviæ |