rdečekožnik rdečeličnik rdečerepka Rdečeročnik rdečica rdečka rdečkast rdečkasto Rebrca rebrce rebro reč rečen reči red redek redilen rediti redkev redko redkokdaj redno redoven refecisti regelc reglica regniti rekoč rekrutacija remski Ren renatin Rene rep res resda resje resnica resničen resnično resno resnoben resurrectionem rešen rešenica rešenje rešetce rešeto rešiti rešnji revček reven reverz revež revščina revše reza rezan rezanec rezanica rezati rezgetanje rezgetati Rezijanec rezilnik rezina rezljati riba riban ribica ribič ribičev ribin ribiški ribji ribnik rigveda rihtar rik rilec Rim Rimec Rimlerica Rimljan rimljanski rimski rimski_slovenski Rimsko rimskokatoliški rimščica Rinka rio_kava risanje ritensko ritovje ritus riž riža rižev rja rjav rjavka rjavkast rjavkasto rjavkast_siv rjav_raztajan rjoveti rjuha rob robec robotovati ročen ročica ročnik ročno rod rodeč roden rodilen Rodine roditi rodoljuben rodoviten rodovitnost rog rogat rogelj rogozen rojak rojakinja rojen rojiti rojstvo rok roka rokavica rokodelec rokodelski rokodelstvo rokomavh romben romboedrsko rombski römersteinen Romun romunski ropar roparica ropati rosa Rosvita roš Rošger rota rotilec rotovž Rozalija Rozaljka rozin roža rožen roženfarban roženkranc rožen_venec rožica rožmarin rožnat rožnicvet rubelj ruda rudarica rudarski Rudra rum rumen rumenkast rumenkasto rumenkljat rumeno rumenjak rumfordski rus Rus Rusija ruski_grški ruski_turški rusko Rusko rusovski russi rušina rušnja ruvanje rž ržen rženica ržišče
| Gozdovnik (1898): | njimi se bojeval. Močnihrast je padel in ž njim veliko rdečoličnikov pod rokami belih. « Bilo je hudo poročilo, ktero je prinesel |
| Zoologija (1875): | odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica (L. Tithys); podskalar (Saxicola) in |
| Gozdovnik (1898): | Apačih pa el-Mestizo. Da se bomo lajše umeli, porečemo prvemu Rdečoročnik. njegovemu sinu pa Mešanik. |
| Gozdovnik (1898): | je mislil, kako hitro in nenadno je našel Mešanika in Rdečoročnika in kako se bo že jutri z Apači spoprijel. Malo |
| Gozdovnik (1898): | zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a |
| Gozdovnik (1898): | sam ga je premogel, njega pa njegovega očeta. « »Njega pa Rdečoročnika? Po takem je tisti edinec ali hudič ali pa angelj |
| Gozdovnik (1898): | sta? « upraša don Avguštin. »Je-li niste še nikdar slišali o Rdečoročniku pa o Mešaniku? « »0 teh dveh, hudičih travane? Slišal dosti |
| Gozdovnik (1898): | imela pasti v roke »hudičema travane,« kakor so sploh dejali Rdečoročniku pa Mešaniku, »Rozalita ima prav,« priglasuje don Avguštin, mladeniču roko |
| Iz arhiva (1890): | storila je tako ter zamolklo odgovorila: »Jaz gotovo ne – nikdar! « Rdečica ji je oblila lici. Nekatere ženske zardé, kadar hočejo. – Prijel |
| Od pluga do krone (1891): | sabo med uhodom jako dragega prijatelja, hrvaškega gozdarskega uradnika Nandeta. Rdečica jo oblije do ušes in ko bi on ne rekel |
| Naši vaščanje (1891): | kakó slabí. V obraz je ormenèl, z ustnic je izginila rdečica, roka se mu trese, in dremati se mu hoče. Delj |
| Križ na poti (1891): | šine mladenka mimo prijateljev, katera ugleda šele sedaj, oblije jo rdečica. Toliko da jo Rihard pozdravi — utekla je že. Potujoča umetnika |
| Lisjakova hči (1892): | častnik vitke, visoke rasti. Klotildi jame srce hitro utripati, in rdečica ji zalije obraz, ko stopi častnik pred njo in se |
| Gospa s pristave (1894): | vstane Virida s svojega sedeža in takoj se vse pomiri. Rdečica ji je oblivala lice; razgrne neko zavito stvar — in prikaže |
| V krvi (1896): | pa mu ni odgovorila. Stekleno so zrle njene oči, zoprna rdečica je zalila njeno lice, in z robcem si je brisala |
| Mara Rendića (1897): | in kadar so se oči njiju ujele, ji je oblila rdečica lice ter je povesila oči — najboljše znamenje, da ji Alfred |
| Kotanjska elita (1898): | prvi upor od nje. »Ti nočeš? « je vzkliknila. »Tudi dobro! « Rdečica ji je zalila lice, naglo je vstala in zbežala v |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | proti okni obernila; pa za vratam se ji je znala rudečica, ki njo je bila obletela. Čez nekaj časa še le |
| Blagomir puščavnik (1853): | pogledu ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti, za radovednosti voljo je nekoliko nejevoljna. Vsi se pa |
| Revček Andrejček (1891): | svojim ponosom padla si že tako nizko, da te vselej rudečica oblije, kadar gre Pavel po dvorišču. Franica (proseč). Ana, prosim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | shize ſe meni nar bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene |
| Genovefa (1841): | Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh je obledéla. Njéne |
| Oče naš (1854): | njegovo obličje, tako bledo, je bilo zdaj oživljeno in z rudečico prevlečeno; namest da bi bil težko, klaverno hodil, je pokonci |
| Roza Jelodvorska (1855): | ljube matere je bila žalostni Rozi pogibeljni strup, ki je rudečico belo rudečih ličic spremenil v mertvaško podobo. Tako so minule |
| Tine in Jerica (1852): | vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako |
| Tine in Jerica (1852): | Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju. ) Ako ti med mojo |
| Kemija (1869): | gnjijó in razpadajo. 2. Duščeva ali solitarna sokislina, NO3, je rdečkast in dušeč plin, ki nastane iz solitarne kisline, ako jej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | majheni, rujavi titanitovi kristali, ki so mu primešani. Zrnast je, rdečkast ali zelenkast. Slučajne vmesnine kakor pri granitu. Prehaja v granit |
| Mineralogija in geognozija (1871): | zatoraj kamenje povzame njegovo barvo, ki je bela, svitlo-siva, tudi rdečkasta, rumenkasta ali zelenkasta. Kvarc je navadno v kristalinskih zrnih, malokedaj |
| Mineralogija in geognozija (1871): | igle. Zrnast, porfirast, gost, žlindrast, prsten. Temeljna masa siva, rumenkasta, rdečkasta ali zelenkasta. Trahit večidel sestavlja sedanje in prestale vulkane; posebno |
| Astronomija (1869): | ne oblaki. — Razun teh rujavkastih marog so našli zvezdoznanci tudi rdečkaste, zelenkaste itd. Od kod so te, ali kaj so, tega |
| Astronomija (1869): | solnčno ozračje; protuberance so časih prav čudne oblike, in večidel rdečkaste barve, — in morda oblaki (toraj priže), ki gledé nas po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pod. 28). Zloga je to kamenje porfirastega (gl. §. 94), rdečkaste, rumenkaste, rujavkaste barve ali mnogobarvno. Kar so stari podobarji kot |
| Botanika (1875): | so večidel iz Afrike domá in ki imajo mične, večidel rudečkaste cvetne zvončke, kakor posebno lepi rod Epacris. Mnogokrat je vresje |
| Botanika (1875): | iz druge napravljajo pesni cuker (slador), in tretja, ki ima rudečkaste steble in liste, je kuhinjsko zelišče. Več kakor polovina pri |
| Genovefa (1841): | koſhuta goli? Rekli ſte mi: De ji Bóg vſako poletje rudézhkaſto, bolj tanko in lahko obléko dá in potlej sopet novo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | metulj bila. Islesheno zhervino ſéme je ali belo ali pa rudezhkaſto. V gorkoti ſe farba jajzhik tako ſpreminja: is rudezhkaſtih poſtanejo |
| Zoologija (1875): | Po leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | klunam ima velik mehur. Klun je na konzu sakrivljen in rudezhkaſto — rjav. Pelikan je ſilno poshreſhen ptizh (neſit) ; savolj tega ga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | rêči od gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada z veliko častjó svojo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga na roši |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | meso z merzlo sardeljino polivko. Prežgano opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres na župi. Meso s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gres na župi. Meso s krompirjevo solato. Repa s koštrunovimi rebricami. Pečeni kopun. Solata. 57. Francoska župa. Meso s peso. Kislo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam. Repa s svinjskimi rebricami. Narašeno krompirjevo kuhanje. 91. Kukmakova župa. Meso z žemljevim hrenam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa. Meso z gorkim žemljevim hrenam. Zelen fižol s svinjskim rebricami. Pečeni jagnjičev herbet. Solata. 9. Župa z moknato jedjo. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Meso s kaparno in kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja obistna |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje. 52. Možganova župa. Meso s kaparno polivko. Jezik |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | 20. Cesarjev ješprenj. Meso s kislično polivko. Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' Adama. Kedar je Adam saſpal, Bog is eniga njegovih reber Evo ſtvari. Sbudi ſe, ino Bog mu Evo perpelje, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mora ſhirokih perſ, in globòko pobéſheniga gubaſtiga nadra, lepo oboknih reber, ſhirokitra meſnatiga in ravniga ne vſhibljeniga herbta, terdnih ledij, in |
| Zlatorog (1886): | in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod rebre, s' enim nosham; koker ſe vſe na dalej ſkus lete |
| Ivan Slavelj (1876): | zdaj se je nagibala še bolj. Streha je kazala gole rebri in po enih mestih se je bila tudi že udrla |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej mogal na |
| Divica Orleanska (1848): | svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo zaničujem! Kakor sim, Tak hočem, de me |
| Zlata Vas (1848): | zakaj pét krav je imel in sam je hotel to reč poskusiti in viditi, kaj de bo iz tega. |
| Robinson mlajši (1849): | prav prišli. Ker je poterpežljiv bil, ino dosti času imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | otroci pridno bere, in kar koli more, eno in drugo reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | je zoper njo govorilo, ali naravnost tajila ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni |
| Oče naš (1854): | varovala. Prosimo ga vsaki dan; ali nas bo zapustil? Naša réč je pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta reč izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegova žena, bodo pa že zadosti, da midva uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel, si menda |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pisma od besede do besede. Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima |
| Sacrum promptuarium (1695): | ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj glavi. &c. |
| Kuharske Bukve (1799): | na en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi |
| Pozhétki gramatike (1811): | ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po |
| Pozhétki gramatike (1811): | je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi |
| Pozhétki gramatike (1811): | shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v shido isdeljuje. Is tega ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to peklo, in komaj ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tega previdi, de mora te bolésni pri vſih le ena rezh kriva biti, ſi drusiga ni mogel miſliti, de kmetje ſamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | brati učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá, kakor nektere ptize |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | TA 56. KAPITL. Spet Anna Dora riezh da ti use morash videti karozhash bei karti sheIiesh je |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skushani. TA 71. KAPITL. Spet ana resnizhua inu tudei skushana riezh; daboda tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua dase |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | perkasov uspanje je shuihano. TA 58. KAPITL. Spet Anna shushana riezh dati vedeti morash tapravi grunt noi resnizo usah uzuiblozhah rezhieh |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shkoduati jeskushano. TA 68. KAPITL. Spet Ana gvishna inu skoshana riezh dati morash eniga duha sarotiti daboda tabei sushov podni noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna druga dora Riezh. TA 34. KAPITL. Da tuoja proshenja pervisuezhah Gospvedah ushlishana bo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shes al sakenje bel obeno kuanje tabei namore anjera riezh shkoduati jeskushano. TA 68. KAPITL. Spet Ana gvishna inu skoshana |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kupi karteba ushisho napruede pershvo: inu kader bosh ano tako riezh nashov na anam poti dase bosh mad nio zhudov teſte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vse zaupa; svoje misli in namére némarno razodene ; hlepí po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti |
| Zlata Vas (1848): | so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se v vaše pravde vtikati. Vsa nesreča |
| Zlata Vas (1850): | družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | to, kar je dobro; pomagaj mi, de bom v vsih rečeh Tebi enak postal. |
| Roza Jelodvorska (1855): | ranjca mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leta 1848, je prekucnil veliko veliko na svetu v vseh rečeh in dal poprej zlo zaspanemu svetu vso novo podobo. Desetina |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da nisem še kaj več ž njim govorila o tacih rečeh, si je mislila; pa zdaj je prepozno — jutri zjutraj ga |
| Mlinar in njegova hči (1867): | Luka? Luka. E, kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh mora krščanski grobokòp lepo na svojo lopato gledati. Meta. Pomozi |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od taiſteh |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili Boga v' uſſeh teh rezhęh, katire ſo ſhliſhali, inu vidili, koker je bilu nym povędanu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili: „§. 1. Kako ſe ima pri nakupovanju konj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | riezh dati vedeti morash tapravi grunt noi resnizo usah uzuiblozhah rezhieh naredi ano tako Figuro katero bodash sedei vidou? inu tu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mena poviesh kakv je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden sa drujiem: taku bo taba resnico povedov bras vse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | veliko dobička prineslo. Zdej nam je lahko od marsiktere potrebne rečí govoriti, od ktere popred nismo môgli ne besedice ziniti, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | pa za Dunaj ne bili pripravni, kjer se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam |
| Robinson mlajši (1849): | ino peč, da bi v njej kruh pekel. Za obe reči se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna |
| Tine in Jerica (1852): | ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost skerbeti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svet: Kaj pač, domovina preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje |
| Ultra! (1867): | ati in pri gospodu Ostermanu. Ta dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Kako koristne so te popisane reči, je brž ko ne že vsak spoznal, ko je prebiral |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | vsaj razumel ni, kaj sva govorila. Preneumen je za take reči. Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar |
| Zeleni listi (1896): | pa ne pošiljam rada beračit. Kar sem mogla prodati naših rečij sem že prodala, da bi se ubranili lakote in mraza |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | 1a zapoved: Ali si se norčeval iz vere in svetih rečij? Ali si imel brezverske pogovore? Ali si bil udan praznoveri |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi se toku naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je med |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu usam |
| Genovefa (1841): | v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | da sa lepe ſode in druge poſode in sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga |
| Sacrum promptuarium (1695): | k' drugem shenam je hodil, inu kadar ſo prishli takorshne rezhij pravit, nej hotela poshlushat, temuzh je mosha sagovarjala, |
| Sacrum promptuarium (1695): | sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime s' ſobmy ta |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | de je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | je zol malu, inu serze se na naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Koliku ſe jih bo od vaſs sneſhlu, katęri bi letę rezhy snali? Jeſt imam vupanje de sdaj vezh kakor pred nekaterimi |
| Biblia (1584): | ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj |
| Biblia (1584): | majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu |
| Biblia (1584): | boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka |
| Biblia (1584): | odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus puſtil ta Folk od |
| Zlata Vas (1848): | moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le kdor je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | treba, jo znaš tudi ovezati z ličjem ali kako drugo rečjo, in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | tacih prednosti nimaš,” odgovorí zamorka, „skusi vsaj z neko drugo rečjó, kteri se tudi serce dolgo ne ustavlja. ” „S čim? ” „Z |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | te ni mogl mene nobedn odmakniti. Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | peljali, brez pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je |
| Robinson mlajši (1849): | žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí vred, ki so v poroti na dan prišle in ki |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši Slovenci še nosili obleko iz domačih izdelkov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ktere imamo, ohranili, po pameti popravljali, ne pa s takimi rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve nam toliko razodenejo, de se je Sultan grozno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene besede vam ne bodo sméha silile *). (Konec sledí. ) |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe rezhene, djal je: „Tomash! ker ſi |
| Fizika (1869): | mesto zavzame telo. ” Nekteri prav navadni primeri služijo za dokaz rečenega. Lahko se z vodo napolnjeno vedro prizdigne, sem ter tje |
| Botanika (1875): | o delovanji njih organov povedali, in to, kar je bilo rečenega o sostavinah in o hrani rastlin, bo vsakako v vsacem |
| Kako se ogibati nesreč provzro... (1897): | to postopanje v obče samo pri izmeničnih tokih porabno. Iz rečenega se obenem lahko posname, da so tudi pretvorniki, ki rabijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſrovo maſlo is nje dobi“. — Kdor bi „dvomil nad reſnizo rezheniga, naj pride k meni „na Panikve, ga bom peljal sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is nektérih v „Novizah” natiſnjenih dopiſov she nekoliko snane. Prijatli rezheniga pravopiſa njegov koriſt, vashnoſt in potrébo, ga med Şlavjani rasſhiriti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in med kakim županam. To naj bo pa tudi tistim rečeno, kteri so po rojstvi ali po službah večkrat še clo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | 50,000 živaljskih in čez 100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri nas je pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka |
| Botanika (1875): | 90 Opravilo stanic je tedaj, kakor je bilo že rečeno, to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej |
| Botanika (1875): | bolje razume, treba se spomniti na tisto, kar je blo rečeno v §. 107., da postanejo namreč skorej vse v rastlino |
| Kuharske Bukve (1799): | ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | veſelje, dam ſvét, ſe tako (kakor je v §. 1. rezheno) med ſeboj vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she popred rezheno. Şhotnata in mozhirna semlja ſe da ſamo v travnike |
| Divica Orleanska (1848): | bo dovelj – Govori! Strašno tožbo Razdêni v nič – Le samo reci, de Nedolžna si, in mi ti verjemo. (Jovana se ne |
| Tine in Jerica (1852): | in je dala prijatlici rekoč: Pozdravi mi dobro ženico, in reci ji, naj tudi jutri po dnarje, in dokler bo mož |
| Valenštajn (1866): | v Beč k cesarju. Z obilimi zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi skušal Služabnike, na led izvabljal |
| Revček Andrejček (1891): | iti, pa se hitro obrne. ) Pa še nekaj. (Prav gorko. ) Reci mu tudi še to — da kar bo tudi slišal o |
| Revček Andrejček (1891): | Vrni se k Pavletu in reci mu, da ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj |
| Ta male katechismus (1768): | napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje |
| Ta male katechismus (1768): | nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred |
| Ta male katechismus (1768): | ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa |
| Ta male katechismus (1768): | jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti |
| Ta male katechismus (1768): | o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr. |
| Ta male katechismus (1768): | jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na |
| Ta male katechismus (1768): | narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria |
| Ta male katechismus (1768): | nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh |
| Ta male katechismus (1768): | spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe |
| Ta male katechismus (1768): | jest nisem ureden, de noter gresh pod mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | lepó. Goſpa. Gerdó sa me, inu sa te. Baron. O rezi, le sa me! — Al vunder , jeſt vas shenę ne saſtopim |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | navekoma inu tu skues jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe o Duh 3000 |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. N. |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pred Jesuſa uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi ˛Sin boshji, rezi tem kamnam, de bo kruh is njih. “ Jesuſ mu pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena. Recimo pa, da se ga prihrani le en vagán, tedaj znaša |
| Rudninoslovje (1867): | i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z vodo q. Ako |
| Rudninoslovje (1867): | teža oglénčeve kisline je 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 |
| Ferdinand (1884): | umeli. Sosebno pa je umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo in ljubezen, tako |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prav toliko kakor kapital? 2. O diskontnem računu. § 145. Recimo, da kdo kako vsoto, katero ima brez obrestij še le |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | mero, razdelen je z njo tudi vsak njegov mnogokratnik. Dokaz. Recimo, da je število a z m razdelno, in sicer a |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | drugi kurir bode dohitel prvega v 3 1/3 dneva. Algebrajsko. Recimo, da dohiti drugi kurir prvega v x dneh; tedaj potuje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Dne 31. avgusta se sklenejo knjige in sestavi inventura, in recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z |
| Biblia (1584): | sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte |
| Sveti večer (1866): | je podpisal. ‚Pozdravite mi svojega dobrega rednika', mi reče, ‚in recite mu, naj ga nič ne skerbi'. „Kako prosto ste vendar |
| Ultra! (1867): | Ta dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara lopárja! Moj brat |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | stari Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer je vazhen jei hduer piti iozha pi? natu bojo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bojo supet harali kaije vasha p gerenga rezite boshjo sveto gnado noi da boda nashe shiulenje dougo natu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pa nizh drusiga ne jemljite ſeboj. Delaviz je vreden shivesha. Rezite, kedar v' kako hiſho ſtopite: Mir bodi tej hiſhi! Zhe |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivljenja? Vreden ſad pokore dajte od ſebe. Le nikar ne rezite: Abrahama imamo ozheta. Savoljo tega ſamo, ko ſte Abrahamovi otrozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | napravit , de bi vaj per rokah imęl; pak ſim to rezh sdej drugazhi prevdaril — Matizh. Kaj ſo ſe premiſlili, vaſha Gnada |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne, po tem pové, postavim |
| Tine in Jerica (1852): | preklalo. Zdaj se je Tine potolažen v izbo vernil, in reče Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je in vse brez škode je |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Pač lepo ste nam mila gospodična govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za |
| Roza Jelodvorska (1855): | prijetniši je duh, veliko bolji pa okus. « »Ah, ljubi oče! « reče Roza, »milo bi se lahko jokala, ko te breskve tukaj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | svojim bičem pristrižem, in dam ti ga zastonj”. „O vaj”, reče Jud, „mislim, de se norčujete z mano; z eno besedo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih prejmeš, je moj |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | usmiljeni, gospod, le ne tako hudo”. „Vlezi se tedaj”, mu reče Pavliha, in ga še v drugo vreže. Jud si je |
| Ferdinand (1884): | »Le potolaži se, ljuba Izabela,« reče grof. »Bog bode vže tako storil, da bode tvoja prijateljica |
| Ferdinand (1884): | neizmerno zapravljivost. »Čudiš se in me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče grof. »Lahko umem tvoje strmenje; do tega trenutka si videl |
| Sacrum promptuarium (1695): | vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 29. On pak rezhe: Nikar, de kej lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' timu zhlovęku: Iſtęgni tvojo rokó. Inu on je jo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je bil vender pravizhen in poboshen mosh, Noe. Njemu Bog rezhe: „Ve- |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | de ni prerok ſam is hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes tri dni te bo kralj |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar trohe ne vsamem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugi — tudi v tretji in zheterti! ” Pomaje s glavo in rezhe: „to nikdar ni ſamo na ſebi! '' — in gré ſvojo pot |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | meri naprej. Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa majhinimu dobro pod- stavljenimu možaku brez vse zamére takó rečejo. — Ko je tedej ta dober sad v naš kraj prišel |
| Zlata Vas (1850): | tako prav oče svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je — po svoji |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto tega moža, ki vam je dobro storil, seboj |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja bolézin ne odléže. Iz |
| Roza Jelodvorska (1855): | pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in zato |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | polijejo svetle solzice obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel sem mal hramec pod Pečicami |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest smejal. Od |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé,“ rečejo sinovi, „tako je pač lehko, — tako bi je prelomil tudi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ni nikakor mogoče. “ „Pa vendar ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega |
| Robinson mlajši (1849): | se to med teiste razdelilo, kterim je dolžen ino totemu rekajo, da je padel — pal ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | potręba prózh jiti: dajte jim vy jęſti. 17. Ony pak rekó k' njemu: My tukaj nimamo vezh kakòr pęt kruhov, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó k' njemu: Od kod tèdaj bómo vsęli v' puſhavi tóliku |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bilo med apoſteljni. Toraj mu, ko je priſhel, vſi veſéli rekó: „Goſpoda ſmo vídili! ” Pa Tomash odgovorí: „Dokler snamenj shebljev na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga |
| Zlata Vas (1848): | prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato |
| Roza Jelodvorska (1855): | »Kaj ne? « reko knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda |
| Roza Jelodvorska (1855): | Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas, častitljivi, oče zopet vidim v naši |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Oče odtergajo dva klasa in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je poln lepega |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu |
| Pozhétki gramatike (1811): | s' ſoglaſnikam ino je moshkiga ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | liſt gotovo prijeli. „Sdaj je she prav, le pojdi! ” mu rezhejo, ino ſe ſpet h' kvartam vſedejo. „Drugiga odgovora ni sdaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | malokadaj prav své; ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ta kaplica rastla? Pokusim ga dvakrat — trikrat — potem še le rečem: Tega plemena še nisim tako dobriga pil. Težko ga je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | permerjeniga spisali. Če se bote takó zgovarjali, vam le to rečem, de bi bili Nemci in Francozje, tudi kake take zgovore |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor vi pravte zdravnik! „se morde zna pijancam |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste dobe le malo vina, pa toljkanj več |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | le z besedo in z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | s kom bi je bil — ne rečem zaslužil — le s kom bi se bil vrednega skazal take |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš v piko. Več reči |
| Sacrum promptuarium (1695): | fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj |
| Genovefa (1841): | zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam rèzhem: tudi Salomon v vſim ſvôjim velizhaſlvu ni bil tako lépo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je to, to Jim rezhem. Gotovo ſe pa sa tem plajſham kaj drusiga ſkriva. Ptujiz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza imela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | rekli, de žganje je po zimi dvakrat strup; mi pa rečemo, de brezvestni kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in še boljši, kakor marsiktero drugo vino. Sicer pa tudi rečemo, da ni vès „Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici rečemo, da sadje je vse novo pri nas, in se od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse drugačno življenje je nastopilo. Al s tem še nismo |
| Ta male katechismus (1768): | inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe vezhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | desniga slrahujte, Kaj knežko je, od mene čujte. « »»Ha! pravo rečeš, levi mož! Ti korenjak po moje si. Kdor ni za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in široki ogoni na njivah. (Pogovor med kmeti. ) Juri: Kaj rečeš tému Tomaž! če ti golo resnico povém, od ktere sim |
| Genovefa (1841): | ozhítaſh! ” ji je rékel: „In ſhe shal beſéde mi né rezheſh? O, ti nebéſhki angelj — ti mila nebéſhka duſha! O, kaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | nju temni obraz in terda beseda koj spremeni. Priljudno mu rečeta: ”le noter! le noter! ” in odpreta duri. Milko stopi noter |
| Zeleni listi (1896): | In se zdrav zbudim! « Francek: »In se zdlav budim! « »Amen! «, rečeta potem oba skupaj. Pa Francek še ni povsem pomirjen. Ima |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | osrè, ino ji veſ prijasen ogovorí rekozh: „Kaj bi rada? “ Rezheta: „Uzhenik! kje ſtanújeſh? “ Ljubesnjivo jima rezhe: „Pojdita s'menoj, vidila |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | prizhi ſtojità dva angelja v' belih oblazhilih per njih, ino rezheta: „Moshjé Galilejzhani! kaj ſtojitè ino gledate v' nebó? Ta Jesuſ |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | dva angelja v' ſvetlim oblazhilu ſtojità na deſni ſtrani, ino rezheta: „Vé iſhete Jesuſa Nazarezhana, ki je bil krishan; ali zhimú |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Jesuſa govoriti ino uzhiti. Ali Peter ino Janes na ravnoſt rezheta: „˛Sami ſodíte, ali bi bilo prav per Bogu, ko bi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſivzhika, ſtópita pred kralja sdaj, ino mu napovéſta boshje povèlje. Rezheta mu: „Tako pravi Goſpod: Ispuſti moje ljudſtvo, de mi gré |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Moseſ ino Aron ſtopita sdaj sadnjizh pred kralja, ino mu rezheta: „Tako pravi Goſpod: Opolnozhi bo umerlo vſe pervorojeno po Egiptu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ga niſo hotli. Ko Janes ino Jakop to ſliſhita, mu rezheta; „Goſpod! ogenj s' nebeſ naj na-nje poklizhemo, de jih pokonzha |
| Genovefa (1841): | Obá ſtara ſe sdaj ſhe k grôſu ubernela ter rezhêta: „O ſin, vsêmi jo tedaj. Najdrasheji saklad je. Têbe je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca in pravičniga duha za kmeta, kar |
| Zlata Vas (1850): | ki ste se imele kmalo omožiti, pridete k Lizi ter rečete: »Let in dan si že omožena, pa si še tako |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | iz kakih svetih bukev, ali pa tudi komu drugemu brati rečete. Pred vsem drugim posvečujte pa nedelje in praznike, ter jih |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup dęnem, inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Poglejte koliko dobriga bi vi zamògli povedati ! Zdravnik. Ne morem reči, de ste napak govorili, pa ne zamerite, de vam za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S. |
| Divica Orleanska (1848): | od mojstra bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte |
| Zlata Vas (1850): | česar je bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani ti reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo premalo dobil |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | bolji otrok; tako hočem živeti, de bo vsak vidil, in reči mogel: »de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor samo olje. (Vrednik „Novic” je skusil to in zamore reči, da je resnično, le da sol shlajene zmesi se na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Budi izpraševati dal. Veseli smo — pravi omenjeni časnik — da zamoremo reči, da so se izpraševani letos popolnoma dobro obnesli in da |
| Mlinar in njegova hči (1867): | jaz umoril, hočeš še reči! Micka. Ne, tega ne mislim reči; to sam Bog sodi! Le za tega voljo govorim o |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | si rekla prej, da sem se spekel, si menda htela reči, da si me ti za norca imela? — Kako lepih reči |
| Zlata Vas (1850): | kakor tebe. « Lizika ga milo pogléda, kakor de bila hotla rejči: de bi se njega ne branila, ko bi oče in |
| Sacrum promptuarium (1695): | Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh |
| Pozhétki gramatike (1811): | predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la rose, vióliza je |
| Pozhétki gramatike (1811): | rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ozhe, zhes-nje potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté ljudje rezhi. Vſi ſpazheni ſo. Pa vender jim bom ſhe dal odloga |
| Genovefa (1841): | vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé v ſmertnim ſtrahu obljubila; pa vunder bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to obernili, ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati in popravljati; vſak koſhzhek moje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ljubljani, natiſkovavez téh noviz, prav lepo, in tako ſe more rezhi, de ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor de vedno na tanko gre in de imenovaniga Jurja |
| Biblia (1584): | tebi neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh |
| Biblia (1584): | my na eniga drusiga zhakati? Iesus je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar |
| Biblia (1584): | on je rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na travo, inu je vsèl te |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta inu mater: inu tá kir Ozhęta, ali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kruhe vsęli. 8. Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | kakòr pęt kruhov, inu dvę ribi. 18. On pak je rękàl k' njim: Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Hudizhov. 25. Jęsus pak, kęr je vęjdil njih miſli, je rękal k' njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | k' njemu: Isloshi nam letó pèrgliho. 16. On pak je rękal: Ali ſte ſhe tudi vy nevumni? |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | pridem, me she vſelej kdo drug prehití. “ Jesuſ mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh |
| Genovefa (1841): | ki vam bo dalje povédal. ” Volk je nótri ſtopil in rékel: „Ona shiví! Gotovo je tako. S témi ſvôjimi ozhmi ſim |
| Genovefa (1841): | marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh |
| Genovefa (1841): | nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha goſpá je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tudi drugim kmetam v pomislik! „Pač bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške |
| Oče naš (1854): | in ju je prijazno pozdravil: „Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel, da je to nevarno, ako se bo dnar tako lahko |
| Sveti večer (1866): | nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi je na tem, da se staremu |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bi tako marsikaj njegovih lastnih namenov na dan ne prišlo. Rekel je naposled, da premoženje Nežino ni kaj veliko in da |
| Ta male katechismus (1768): | bla uredna nositi. Alleluja. je od smerte ustal, koker je rekl Alleluja. Prosi Boga ſa nas. Alleluja. v. Veſſelli se, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | te uwivavze konzhov , inu njeh mejſtu sashgav. Tedej je on rekl k' ſvojem hlapzam : Shenituv je res perpravlena; al ti povableni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | krej, kamer je on ſam imel pridti. Inu je nym rekl: shetuv je ſzer velika, al dellovzov je malu. Proſſite tedej |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | djav: ſtu zhebrov vojla. Inu on je k' njemu rekl: uſemi tvoje piſmu: ter hitru doli ſedi , inu sapiſhi: petdeſſet |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | posnetik. Sakaj doſti njeh hodi, od katirih ſim vam doſtikrat rekl: (sdej pak tudi objokan pravim ) de ſo ſovrashniki Ghriſluſoviga Krisha |
| Kratkozhasne uganke (1788): | inu shtej noter da taiſtega shtivila, koker je un tebi rekl, de ima biti, tok bo lih na tüſti shtetvi njegova |
| Kratkozhasne uganke (1788): | Jedy druge jeſt, de ſhivim, na potrebujem; ke koker sem rekl: od vetra, inu vode ſhivim; tebi pak tvoj usakdane kruh |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | ter je to pametnu deklę mozhnu pohvalil: sakaj (je on rekl) ſkus movzhanje ſi zhlovek ſam ſebi , inu drugim tavshent nelubnoſti |
| Abecedika ali Plateltof (1789): | Ta ſtraſchlivi Otrok. E n abotnik je rekl: on nozhe popret v vodo jidti, ampak do blavati ſna |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | oni sopa niemv rekli mi ishzhamo Jesvsa Nazarenshzhiga Jesvs jepa rekov knjem jeſt sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi nasiemlo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | vsiem oroshjam tedei si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs knjem rekov vi fovsh judi koga vi ishzhata oni sopa niemv rekli |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | zhe dolipadesh inu mene moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je bilu imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je djal: Goſpud! de videm. Inu JEsus je k' njemu rekuv: pogledej gori, tvoja vęra je tebi pomagalla. Inu sdajzi je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | njega videli, de je goriuſtov, niſſo verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de bo zheſs dva dny Velikanozh, inu Syn |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu rekuv: peli na glo- |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ki nad enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | JEsus je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush k' njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe |
| Genovefa (1841): | de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe jima tudi sahvali. Gléj to ſta tiſta moshá |
| Genovefa (1841): | Bóg! o Bóg! kaj je li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav |
| Genovefa (1841): | dershite smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla, „dàlj ſim miſlila shivéti, drugazhe bi ti bila shé popréj |
| Genovefa (1841): | ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati. „O,” je vezhkrat rekla ko ſe je jokala in ko ſo ſolsé, ki ſo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni do Augusta L. nasproti |
| Tine in Jerica (1852): | se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni molitvi je Jerica rekla: Le hitro zopet drugo drevo pred hišo vsadi. „Zgodilo se |
| Tine in Jerica (1852): | je hotla Marička k materi vsesti, pa Jerica ji je rekla: Jez ne maram nepokorniga otroka zraven sebe. Zdaj so že |
| Sveti večer (1866): | Povest je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi vam pripeti. Tudi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je htela v svoj prid oberniti ta vtisek in je rekla: „Kaj pa druzega. Tako lahko vsacega s pota spravim, kdor |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 23. Inu vſe mnóshize ſo ſe savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo |
| Genovefa (1841): | ki ſo ji kruha dajali, jo boshali, in matere ſo rekle: „O Bog, ko bi te shiváli ne bilo, bi bila |
| Zlata Vas (1848): | ženici ste ga berž sposnale, ko ju je nagovóril, in rekle ste: „Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so |
| Divica Orleanska (1848): | Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana, to je najna sestra! Luíza. Jez |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe ſpomneli , de leta sapelavz ſhe tedej |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | vuzhil v' njih ſhuli, takú de ſo ſe savsęli, inu rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | njegoviga Jurja klicali. V Saraju so mu pa le Lamprin rekli, in takó ga tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe |
| Zlata Vas (1848): | eniga dné k fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič |
| Tine in Jerica (1852): | obrekovana. Rada bi, pravi, vse terpela, de bi le ne rekli, de posli pri nas slabo, pa še premalo jesti imajo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bojo dajale, in potem se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako bi |
| Deborah (1883): | na Češko? Učitelj. In popotnine doboste. Žena. Popotnine? Kaj ste rekli, milostivi gospod, popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta v' ſredi med hudobnimi ljudmí, vender per |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se mu je Hasan, po imenitni službi njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb v steno metati. O. Kaj je ljubezin ? Nekod so |
| Zlata Vas (1848): | je rekel, de je iz Zlate Vasí, se mu je reklo: „Fej te bodi! ali te ni sram beračiti Zlatovasčan! “ Mislili |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | rok do rok, in vse je kakti z enim glasom reklo: „Tako je pràv, da bi se odzdaj le vse, kaj |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ta kmetijska družba Slovencam podá, ali nam ne bo serce reklo: Položi še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premoreš |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sosed in zmaja z glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo, ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže je šel koj k |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje tega |
| Divica Orleanska (1848): | zdaj oklepi duše so. K orožju! Jez pa trume v red postavim. (Urno odide. ) Karol. Za njo, Lahir! Na pragu Remskim |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. |
| Stric Tomaž (1853): | drugimi, ki so mu na poti ubežali. Ko vse v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz |
| Valenštajn (1866): | sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri |
| Botanika (1875): | beli jagned (Populus alba) in trepetliko (Populus tremula). 160 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami |
| Botanika (1875): | Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. red. Cikadeje (Cycadeae). Prav sosebno zanimive so tega reda rastline, vlastne |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10 |
| Lohengrin (1898): | ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja in brez okán! Pravično |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bili, veliko izdelanih reči viditi, ako ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | serklja, kakor de bi mislil, de bo mogel iz pivskiga reda odstopiti, če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | Cesar privolili, de se bode, kakor pri druzih šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale |
| Astronomija (1869): | v vozarji, na levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še |
| Astronomija (1869): | potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko |
| Astronomija (1869): | sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu |
| Zoologija (1875): | od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika. Take ličinke prvega reda imenujemo gojke. Biva pa tudi, da ličinka živi v stanoviti |
| Zoologija (1875): | Drugi razred: Morski ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so |
| Zoologija (1875): | kojih se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo v živali, ki so enake prvotnim živalim |
| Zoologija (1875): | se celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo |
| Botanika (1875): | vrsto rastlin, ki stojé ali posamezne, ali ki pripadajo takim redom, kterih druge rastline za nas niso imenitne. Zavolj lepega cvetja |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | korarja v Augsburgu, a leta 1837 ozaljšal ga s civilnim redom bavarske krone. Tudi v Augsburgu je o prostih urah rad |
| Zoologija (1875): | napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil na 19 redov. Ker se pa nekoliko teh redov dá lehko zložiti, je |
| Zoologija (1875): | je dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst redov razlikujemo, kakor je bilo vse v §. 24 omenjeno, v |
| Zoologija (1875): | sistem razširil na 19 redov. Ker se pa nekoliko teh redov dá lehko zložiti, je dosti dvanajst redov za pregledni opis |
| Botanika (1875): | Iz sorodnih redov omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto |
| Zoologija (1875): | pa nekoliko teh redov dá lehko zložiti, je dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst redov razlikujemo, kakor je |
| Zoologija (1875): | Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v' |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 9. Glej, de se v tvoji hiši vse v lépim redi zgodí, in vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki |
| Zlata Vas (1848): | tega tudi soseski dolg plačati napovedan, zató ker niso po rédu obresti odrajtovali. Po stari navadi so imeli zbor pod lipo |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | kakor jih je še veliko današnji dan. Zmerno in v redu živé, dokler jih potrebšina tako živeti mora, kakor pa kaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu. V tem redu pa samo tisti gredo, kteri mislijo svojo robo dalje v |
| Fizika (1869): | stvari eno za drugo, samo porazumeti se moramo, po kterem redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | mnogo razpokano kamenje. Včasi se to razpokanje vrsti v nekakem redu, tako da bi kdo mislil, da so to storile umetne |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | da ne žalosten. Bojim se, da doma ni vse v redu. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Glavno količino produkta dobiš, ako glavni količini faktorjev (v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno |
| Gozdovnik (1898): | a v tem je Kanadčan s svojo namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | je rana snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara, gnoj redek in smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih členov |
| Botanika (1875): | iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša med našim priprostim ljudstvam, v kteri bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke, ne vsakdanje; de je božji sin peklenske pošasti premagal, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več sežnjev na ravnost naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na desno zdaj |
| Divica Orleanska (1848): | dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke? Od mene nič ne vzame, vse mi da! Zaúpa vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | srečniše delale lepe lastnosti, ktere so pri nas že bolj redke: njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | to ſo bile gotovo ſolse veſelja is globozhin ſerza, veſelja redkiga. Potem ſmo ſhli vſak — ſebi. C. Rud. H. Dopiſ is |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | meſza do petnaj„ſtiga. Sizer je v Ljublani kaj poſebno redkiga, „kadar dva ali tri dni nobeden nevmerje. “ — (Naj mi ſhe |
| Botanika (1875): | Kako se godi ta prohod, posebno gledé tega, ali gre redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to je pa odvisno deloma |
| Rudninoslovje (1867): | kot biser, brez svoje barve je, navadno vendar rdeč, moder, redkejše je zelen, rumen, rjav, siv — časi sosebno lep — trdota mu |
| Kemija (1869): | Redkejše prvine imenujejo se: Berilijum, Cerijum, Cesijum Cirkonijum, Didim, Erbijum, Indijum |
| Kemija (1869): | človek mora imeti za to mnogo izkušnje in opreznosti. Mnogo redkejše so organske osnove v živalskih telesih, doslé nam je tacih |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ne ovira gojenca v vsakem prostem gibanji. Prostost se tem redkejše zlorabi, čim večkrat gojencu zaupamo ter mu ne zabranimo vsakega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki trave; so pa tudi sémtertjé kraji, kjer bolj ali |
| Rudninoslovje (1867): | Toda popolni kristali so redki, navadno so nepopolni i sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami |
| Mineralogija in geognozija (1871): | perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki, v tertiarnih jih skoraj celó nič ni, je pa več |
| Botanika (1875): | imajo le raztresene cevne povezke, ki so proti sredini bolj redki kakor pri kraji. 3. Steblo (caulis), ki ostane zeleno, sočnato |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | je treba zagraditi; seneni drob po njih posevati, posebno po redkih in bolj suhotnih, s pepelom, apnom, gipsom, tudi če je |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | dovolj dal, če bi obdelan bil. Koliko pustih bregov! koliko redkih, zanemarjenih host! koliko močirjev! kjer bi se dali z majhnim |
| Cvet in sad (1877): | konec polja na južni strani stoji na ravnini gozdič belih redkih brez, ki kakor stare device otožno povešajo svoje šibke veje |
| Cyclamen (1883): | ter zrla kvišku v oblake, katere je gonil jug v redkih gručah po nebu. »Elza! « Rekel je to tako tiho, šepetaje |
| Prvi sneg (1886): | Elzine matere. Mirko je dal Elzi prelep šopek od samih redkih cvetlic, potem pa jo peljal v prvo kočijo, kamor je |
| Pegam in Lambergar (1891): | svilen pas. Pomladansko je bilo vse okrog nje; sobica polna redkih cvetic, ki so razširjale prijeten duh, in skoz odprto okno |
| Roman starega samca (1895): | najboljše volje; o njem sem sodil, da je jeden onih redkih izvoljencev, katerim je neznana zlovoljnost. A danes je bil videti |
| Moja hoja na Triglav (1897): | kateri lenobimo. Dolgo nama je razkladal posebnosti in imena svojih redkih in strokovnjakom imenitnih zeli, da so mi bila ušesa polna |
| Vzgoja (1899): | šle kuhat večerjo. Kmalu se je kadilo iz dimnika v redkih oblačkih, kajti večino dima je ostajalo v kuhinji vsled vetra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Zakaj slama ima malo redivnih delov v sebi, in torej ne more veliko moči dajati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | primeša. Kruh iz otrobov ni za pse, ker je premalo redivnih delov v otrobih. Čas, kdaj je treba pse kermiti, se |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kositi, zakaj pozno košena trava ne le semena, ampak veliko redivnih delov zgubi. Kako dolgo se pokošena trava mora sušiti, da |
| Botanika (1875): | obstoji v tem, da se za rastlino potrebna voda z redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene, iz okolice sprejéma |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ječmenova, pšenična in ovsena slama. Dobro seno je sicer bolj redivno, kakor slama; vendar je pa tudi bolj drago od slame |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | soku nekoliko masti ali mesene juhe pridjati, napravi psu bolj redivno pičo. Da mu sok bolj diši, se pridene nekoliko soli |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | ne postane. Kedar se očesno vnetje pri psu zapazi, ki redivno pičo dobiva, in ki je od počivanja debel in tolst |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zraven slame toliko več moke ali otrobov daje, da namestuje redivno moč, ktere slami manjka. Sledeče rastline so za teleta dobra |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdaj ga pa prodaja, in tudi shivine na pol vezh redi, ko poprej. Kakó ſi je hiſho in kmetijſko poſlopje lepó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki jo tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v hlevih bolj redi. Tudi mi bodemo od dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo vershe, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 3) Znano žito beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | od vodene trave, ki je sicer velika, pa vendar slabo redi. V tacih okolšinah je treba živino čez noč v hlev |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | beraško palico. Sinčeka je vzel moj svak in mi ga redi”. Tukaj sklene ptujec svojo pripovedko, — mi pa smo bili vsi |
| Botanika (1875): | nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline |
| Botanika (1875): | kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | morebiti zato, ker v Švajci že goveda zlo v hlevih redé in jih ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda |
| Botanika (1875): | ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo; one se redé od tistih spojin, ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja |
| Deborah (1883): | nisem lepše videl. Ni čudo, da se naše krave tako redé. Rozka. Zemlja je prav taka, kakor na ledini, a trava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor les belega gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flosu stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | toliko shal sa kloſhzhevinio, ki je niſi ne ſadil ne redil; ino meni bi ſe pa Ninive ne ſmilile, ki je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | greham! Kajn Boga ni poſluſhal, temuzh je jeso v' ſerzu redil. Enkrat ſe Abelnu ſoſebno prijasniga dela. „Pojdiva,“ mu rezhe, „malo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | če te toča zadene, sam sebe, svoje otroke, svojo družino redil in plačal? Kdor ima več njiv, ta mora družbi več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | s klajo lahko s-hajal, prevdari sdaj: koliko glav shivine boſh redil, in koliko sa vſako glavo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tvoj trud, ki ii zhervize na 6 polizah 3o dní redil in jim ſtrégel. (Dalje ſledi. ) Némſhka ali Luzernſka détela mózhna |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ko bi ti nekaj manj glav shivine, pa tiſte bolji redil? Veliko bolji bi bilo sa kmete, de bi ne le |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | in zanikernega človeka redil, ali ne boš spal ali mi pa iz hiše šel |
| Oče naš (1885): | v svoje hribe, Bogu bom tam služil in svojega Ignacija redil“. „Lepa želja“, je rekel o. Roderik, „Bog vam daj svojo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | od ſvojih rok shivela, ino ſkerbno od Boga srozhéno dete redila. Bog je bil nad njima. |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe sadershi, de bom enkrat veſela, kér ſim te ſkerbno redila. ” Lepe zvetlize, ki jih je Mariza poshlahtnila, ſo ſe mozhno |
| Genovefa (1841): | po tém terdi kruhek svezhila in ſvôje déte s njim redila. Ko ji je nékiga dné déte na rôkah ſladko saſpálo |
| Stric Tomaž (1853): | je bil poln, utonilo. Namesti svojega bi lahko zdaj tega redila. |
| Valenštajn (1866): | mu vsejala v mirna prsa Pohlepa seme zlo, nesrečen sad Redila v njem prokletoj skrbijo. Za službe zle dobosta plačo zlo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ni krajcarja stala, a vendar je njega in njegove pošteno redila. Tam, kjer glad morí lenuha, Najde pridni dosti kruha. 24. |
| Oče naš (1885): | je pristavil o. Roderik; vem oče, pobožna mati ga bodeta redila in blagoslov Božji in varstvo svetih angeljev bo z njimi |
| Oče naš (1854): | barko. Sonce je zopet jasno sijalo. Zréle jagode so ga redile in povsod je našel na gorah čiste studence. Ker je |
| Kratki navod zreji domačih svi... (1871): | nežno, pozneje pa debeleje zrezano perje; s tem bodo se redile gosence dobro, na množini pa si boš prihranil veliko. |
| Oče naš (1885): | barko. Solnce je zopet jasno sijalo. Zréle jagode so ga redile in povsod je našel na gorah čiste studence. Ker je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v Europo perneſeni bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ne bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | koljko ſrezhna ſi, de tebe tvoja mati s' toljko ſkerbjo redim, ino tako ſe sadershi, de bom enkrat veſela, kér ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſim jih oſlepil, de mi lepſhi prepévajo, jih tudi bolj redím. Kmet. Goſpod! Ştokrat vezhji veſêlje bi jim ptizhki delali, zhe |
| Botanika (1875): | na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da redimo potočnice, dragušo ali krešo (Lepidium, Kresse) in hiacinte v čistej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shivino smirno s selſhi ali s dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti. 3. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bo prav? (Dalje ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko prej sazheti rediti, in ſe pred veliko posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | tode saſtojn, kér ſe na Gorenſkim ne dajo dobre vina rediti. Ne vémo, de bi ſedaj ſhe kje na Gorenſkim vino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na zobanje da. Žebeta se morajo pervo zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov učim, in znabiti, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Tečna piča za govejo živino. Kdor hoče svoje goveda dobro rediti, naj si napravi po števili živine veči ali manji kad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik |
| Kemija (1869): | prve vrste, dve spojini prve vrste daste spojino druge vrste, redkeje iz dveh spojin druge vrste postane spojina tretje vrste. Kemična |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 31. Porfir. Gosta felsitova masa, zadržeča posamne kristale živca, kvarca, redkeje tinjec ali roženec, bolj slučajno granat ali železni kiz. Opombe |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je kremenec (kvarc), lepilo navadno glina, lapor ali železni oksid, redkeje roženec. Razločimo tedaj glinati, apneni, laporati, železnati in kremenati peščenec |
| Občno vzgojeslovje (1887): | prepogosto, ne imela bi vspeha. Čim zrelejši postaja gojenec, tem redkeje rabi vzgojna sredstva; samó tako bode gojenec postal samostalen. 5. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ni potreba, de bi shito moglo slo goſto ſejano biti. Redkejſhi, ko je vſej ano, vezhi klaſje naredí, lepſhi in obilniſhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pred to leto rodila. 6. Na mozhno, maſtno semljo ſejaj redkejſhi, kakor na terdo in puſto. 7. Sa semljo, ki ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga Junske dolíne). Kar se le redko in težko doseže , ima tolikanj veči vrednosti na svetu. Zlata |
| Roza Jelodvorska (1855): | oče zopet vidim v naši veseli družbi, ko se tako redko na beli dan pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kaj boljšega zato, ker je novo, ne ceni, temu se redko dobro godi. Velika sramota bi za kmete bila, ako bi |
| Rudninoslovje (1867): | so nekovinskega lica, raza jim je največ brez barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se |
| Zoologija (1875): | gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo. Jako redko se prigodi, da bi velike ujede človeka napale. Po rasti |
| Cyclamen (1883): | to karijero je treba kolikor toliko — premoženja. Ubog politik je redkokdaj vpliven. Guvernanta pa nima niti počenega groša! ... Tako je premišljeval |
| Cyclamen (1883): | zamišljeni in vtopljeni v igro. Čudno, da je bil doktor redkokdaj tako pazljiv pri igri, kakor denes. Čez dobro uro stoprav |
| Vesela vožnja (1889): | Ker se je to zarad resnobnega njegovega značaja dogodilo prav redkokdaj, zato so prijatelji njegovi vsak takšen slučaj smatrali za nekak |
| Cigani (1890): | v spomin podarila stekleno zvonkuljo, na ktero je pa le redkokdaj igral. Razun teh so pa še na glasu: Bihari, Boka |
| Cigani (1890): | prepirljiv. Pravdajo se in prepirajo cigani vedno, vendar pa se redkokdaj stepó. Kakor so nagli, tako se zopet radi sprijaznijo. Hvaležen |
| Od pluga do krone (1891): | kaj bi se ga tudi ne, saj se smrt takó redkokdaj oglasi na Zagorici! Prvi izmed vasovalcev pri mrliči je bil |
| Usoda ka-li (1895): | pride tjakaj gotovo še več ljudij, ker Miličevi so le redkokdaj sami. Pa naj bode, sem si mislila, danes potrebujem družbe |
| Dušne borbe (1896): | sobo, zapazivši čudni razvitek njiju pogovora, je profesor svobodneje nadaljeval: »Redkokdaj se prigodi srečno naključje, da naleti prileten mož na tak |
| Gojko Knafeljc (1899): | slišati … Gojko je v tem nadaljeval svoje prejšnje življenje. Le redkokdaj se je oglasil pri Ani, in še takrat je bil |
| Botanika (1875): | zleseni in trpi večidel le eno leto, zavolj česar le redko kdaj izraste posebno visoko, kakor pri banáni in pri kloščevini |
| Zoologija (1875): | tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje |
| Čas je zlato (1864): | 2 uri je bil zaderžek odpravljen, in delo je spet redno od rok šlo. Tudi Lenče hoče na svoje mesto iti |
| Zoologija (1875): | mnogo več vode, nego je potrebuje, zato je en del redovito zopet izločuje. To se godi po treh potih, namreč po |
| Divica Orleanska (1848): | jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | številu 6547 je 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | dotična številka; vsled tega moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni eksponent (Rangexponent) številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Rangexponent) številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši od števila številk. Tedaj |
| Pozhétki gramatike (1811): | ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre, cinq, six, sept |
| Sacrum promptuarium (1695): | deficiet in æternum, quia me famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner |
| Revček Andrejček (1891): | oče, kaj pa kozel? Nosán. Kic ni bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj |
| Robinson mlajši (1849): | stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil si je, da ga uže za gertanec popoda, ino |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | kader je on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi ſturim? on pak je djal: Goſpud |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | starček za roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | napili, le bolj veseli so bili po njim, ino tako rekoč v novo so oživeli. Pa kmalo se mi je zdelo |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi vi nar srečnejši človek na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti poklicana, poterdila, rekoč: da ji je Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela |
| Blagomir puščavnik (1853): | vzame on še svojega sinka v naročje, in ga poljubi rekoč: „Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v boj |
| Blagomir puščavnik (1853): | Te vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo |
| Roza Jelodvorska (1855): | kakor že veliko let ni bil. Sam je to poterdil rekoč: »Tako vesel, kakor sim danes, svoje dni še nisim bil |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | je lepši od vas? « Ali rože so zmajevale z glavami rekoč! »Eliza je lepša. « In če je stara žena sedela ob |
| Pripovedke za mladino (1887): | se zmrači, ko mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate |
| Sacrum promptuarium (1695): | ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus |
| Sacrum promptuarium (1695): | katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial, ali kadar je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv dal enu snamine, rekozh: katirigakol jeſt bom kuſhnuv, taiſti je; nje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſo njega Jógri vidili vèrh morjá gredózhiga, ſo ſe preſtraſhili rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony ſo od ſtraha vpyli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | prozh greſte. 12. Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh: „Kér tebe moj ˛Shtaniſlaj, tak rad ima, |
| Genovefa (1841): | mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſpijo in tudi ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi in |
| Maria Stuart (1861): | veri Sem dal slovo in združil z Guizi se; List remskega vladike do Marije Pridobil mi je vero pri kraljici. Leicester |
| Divica Orleanska (1848): | red postavim. (Urno odide. ) Karol. Za njo, Lahir! Na pragu Remskim clo Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne |
| Divica Orleanska (1848): | druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod je bil preblag, zal mož |
| Mineralogija in geognozija (1871): | basaltu; pri Stolpih (Stolpen) v Saksonskem in pri Unkel poleg Rena so nektere 30 do 80 črevljev dolge. Znamenit je tudi |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | ji ni ostati. Kam naj se oberne? Zavila je poleg Rena v Švico, a tam je bilo drago živeti. Svetovali so |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | Erlavski iz vélikiga mesta na svoje nar odročniši posestvo med Renam in Vogeškim górjem presêlil. Tukej na svojim gradi, ki je |
| Oče naš (1854): | zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti kakor terpljenja |
| Divica Orleanska (1848): | in Britancu všeč! Nej pade Orlean, potem boš ovce Z Renetam, kraljem svojim, pasel. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s ſhibizo têpſti, de jim dolgo krí têzhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in jo pobegnili, kot de pridejo v Ljubljano k |
| Divica Orleanska (1848): | ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se bliska in gromí. Kar se v hipu začne megli rep delati, ki gré naravnost proti tlam, ali ga pa vetrovi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ali ga pa vetrovi po strani ženejo. Kadar se tak rep nad vodo naredí, vzdigne dostikrat tudi vodo z vertincom kviško |
| Zoologija (1875): | časih pride v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kervi vsélo, ſe morajo v uſhéſa vrésati ali pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in rep |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ravno toliko široka, 3 palce pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray gras) pa |
| Zoologija (1875): | lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi |
| Botanika (1875): | Beta). Pesa se jako sprevrača in sadé jo zlo zavolj repi podobnih korenin. Nekteri sprevržki imajo belo, drugi rumeno in tretji |
| Zoologija (1875): | zgodilo se je vže, da so se goli in mastni repi cele družine spleli in zrasli. To čudno in znamenito prikazen |
| Sacrum promptuarium (1695): | je piſsan mu nej savupat, inu de ſi lih s' repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | od letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares letas hudo z repam vila, vunder polje krog in krog takó lepo stoji, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | včasi tak meglen vertinec do tal. Po tleh gré z repom sem in tje, kakor da bi pometal. Slišal sem pripovedovati |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in na repu puſhamo, in s kako vejzo teplamo, de mu bolj kri |
| Zoologija (1875): | Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores |
| Biblia (1584): | Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs je GOSPVD, ali vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere |
| Sacrum promptuarium (1695): | aku je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil |
| Sacrum promptuarium (1695): | zhloveka k' ſebi, ga uprasha aku je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga |
| Sacrum promptuarium (1695): | hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle ſe |
| Ta male katechismus (1768): | posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dobro letino obetajo. Bog daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam toliko |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | terdniga zdravja, pa kaj, ko jez nisim vedla za to. — Res de so sploh zmasno živeli; ali naj bi si bila |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ga je bilo dosti; ni tedaj ravno dober kup, pa res je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo je res vredno, da ga priporočimo vsakemu, komur je kaj za omiko |
| Valenštajn (1866): | Res, cesar z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo |
| Mlinar in njegova hči (1867): | božja volja, pa se mora zgoditi. Meta. To je že res. Pa ali ni strašno, voljo božjo naprej vedeti, pa sí |
| Ferdinand (1884): | kaj pa mislite! « reče Peter, bled kakor smrt. »Če je res tako, in se ne da predrugačiti, vendar le je bolje |
| Gozdovnik (1898): | golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtojim, kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' jézho, kakor de bi soper voljo boshjo ſtoril. Pazh reſ, |
| Genovefa (1841): | drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi bilo réſ prav ljubó, in bi ſe mi tù v puſhavi prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó rekel. To je réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe naſhim rojakam (Landsleuten |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kteri ſo ribe. — Sa gotovo poterditi tega nemoremo, zhe je reſ ali ne. Pa ker je v Krajnſkih , ˛Shtajerſkih in Koroſhkih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali eden ni hotel jeſti, ali piti, in je tudi reſ sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nizh hitreje ne vmede, kakor v navadni. Zhe je to réſ, ni tega pinja kriva, ampak mojſter Skasa, ktéri jo je |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Vſe leto je ręſs, inu ſe vender na to ne miſli. Kaku nesnanu je |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku pod ſhtautio Kruha, jenu vina? Od. Ja! kir mi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti |
| Fizika (1869): | razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | morajo sa ljubo imeti. Na sgornih nemſhkih krajih raſte toliko reſja, de ga ne reshejo, in ne koſijo, temuzh ga s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | korenine, in nekaj dobre perſti dershi. Kjer pa tako odluſheniga reſja vezh napravijo, kakor ga sa vſtlati potrebujejo, ga v velike |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | drugih sa gnoj perpravnih rezhi, poſtavim blata is zeſte, ali reſja , ali perſti, ali tudi ſlame, kjer je doſti imajo, natroſijo |
| Stelja in gnoj (1875): | te-le reči rabijo za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem vred; težko je bilo torej človeku jo prehoditi, in mnogokrat |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potrebuje, in ki se ne da od njeniga duha in resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali zvezdoznanstva. Od tacih resnic bomo od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | podukov razuméti, zató kér niso clo nobeniga znanja od kemíjskih resnic in natornih postav imeli, ktere se povsod s kmetijstvam vežejo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih reſsniz ni konza inu kraja. Al ta nar bòl vashna reſsniza |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | verjamemo; sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica. Sosebno v zdajni dobi, ko nam skorej vsaki dan kaj |
| Blagomir puščavnik (1853): | Milko pove, da je odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar dalje velja. ” Anka pa gre zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | porajtal. Zato bomo to v kratkem tukaj pretresli, da se resnica prav spozna. Ipavsko vino se ne spridi, in, kakor navadno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so govorile rože in molitvene bukve. Ko je bila |
| Valenštajn (1866): | nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela, oče! bila nas bi vse |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ko sem vam pridnost in varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41. |
| Botanika (1875): | sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica je, da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami |
| Zeleni listi (1896): | No, kaj želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak? Ali je to resnica ali šala« »Resna volja me je, ljubi oče«. »Nikdar bi |
| Lohengrin (1898): | na tla). Meč v nóžnico poprej ne sme, Da se resnica vsa izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju; |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je jas tudei prabrau inu sim sposnov da je tu resniza k' so te boshje jemene noi te |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | katęri k' meni klizhe: Jęsus Chriſtus je ſam ta prava reſniza, inu ta zęrku |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele nekdaj in ſedaj. Vſe naſhe Ilirſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | reſsniz ni konza inu kraja. Al ta nar bòl vashna reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kaj taziga bomo vam dali, Kar vterjeno je she v reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami soznaniti mora, potem se pa le z eno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči k pridu človeštva po kemijsko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | V jamo pade, kdor jo drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | se. V poslednjih stoletjih so se pa vsi učeni te resnice takó popolnama prepričali, kakor drugi ljudjé, de je 3 in |
| Divica Orleanska (1848): | je sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže |
| Čas je zlato (1864): | pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč svete resnice; ne sme več tako ostati. ” In vendar ga je zaderževalo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſe ſhe vſelej bojim, de njih doſti tę nar potrębniſhi reſnize tę vere prav ne vejdó, ſhe majn pak tę dolshnoſti |
| Genovefa (1841): | moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe bo vſaki reſnize shelni prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | in ga bo sazhel rabiti, ſe bo ſam preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. Ferlan. Popis letašnjiga zbora c. k. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | govoril, sama gola in zmišljena laž. Bil sim jez v resnici ob času punta Dunaj zapustil in sim se podal na |
| Robinson mlajši (1849): | s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka reč! ino mimo toga sta od |
| Roza Jelodvorska (1855): | matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej odpustite. Pač lepo priložnost imate, hvaležnost |
| Sveti večer (1866): | starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | mož svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? " |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | poglejte kako ptiči frfotajo in kričè krog njega! " In v resnici je Tone po neprevidnem ravnanji zbegal vse ptiče, ki so |
| Občno vzgojeslovje (1887): | kjer se marsikaj najde, kar ga vspodbuja k teženju po resnici, če tudi se mu je pri tem truditi. Preveč se |
| Gozdovnik (1898): | Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili |
| Ta male katechismus (1768): | boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv |
| Ta male katechismus (1768): | urednu, inu v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga |
| Genovefa (1841): | iméla réſ nékaj nebéſhkiga na ſebi, in je bila v reſnizi nadsemljiſke lepôte. Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de sim resnico govoril. Kaj je tedaj tega krivo, de se po dežéli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke, ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ne prepiramo več za terme, ampak se le upiramo za resnico. Lepó k temu Češki Klacelj v „Počatkih” str. VI. govorí |
| Divica Orleanska (1848): | dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér samo Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | pravičniga duha za kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga slišali, ki bi Vas bil |
| Tine in Jerica (1852): | in mati sta od otrok posebno tirjala, de so vselej resnico govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost |
| Roza Jelodvorska (1855): | lepšiga, kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa |
| Valenštajn (1866): | obnavlja mi podobo drago, I veže na život me i resnico, Ka se mi zdela sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | čutila nekako ponižano, ker se je sedaj spomnila, da Fulvij resnico govori in da je njen oče res v taki zmoti |
| Ta male katechismus (1768): | rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu obuti na |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi skues lubiesen moiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | kogá verujem, inu sakaj vęrujem, inu ſim sagviſhan, de ſim reſnizo neſhal. Ti vęjſh, o mój Bóg, de ſim jeſt tebe |
| Genovefa (1841): | shivljênje obvarovati. Bal ſim ſe, de me bóte, zhe vam reſnizo pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo mi povej. Nęshka. O jeſt niſim toku vuzhéna, koker ti |
| Biblia (1584): | Inu tedàj bo on povèrnil vſakimu po njegovih dellih. Sa riſnizo jeſt vam povém, de letukaj eni ſtoje, kateri nebodo ſmèrti |
| Biblia (1584): | Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite prah od vaſhih nug: Sa riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej |
| Biblia (1584): | tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot pred tabo. Sa riſnizo jeſt vam povém, mej vſémi, kateri ſo od Shen rojeni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor je resničen, pa se mu pràv lahko pomaga. — Gotovo je, de turšica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica rèži dala. Dopis iz Dolenskiga |
| Najdenček (1860): | kodrosto glavo nekoliko skozi-njé. „Za božjo voljo! ” je začel, „bodi resničen in povedi mi od kod prideš prav za prav? ” Mertev |
| Sveti večer (1866): | velikokrat tudi nepokoj vesti. Zatorej je izrek Zveličarjev lep in resničen: „Če se ne spremenite in ne postanete otrokom enaki, ne |
| Stelja in gnoj (1875): | ljudstvo bi ne delalo po pameti, ako bi zaničevalo očitno resničen poduk od tacih mož, ki so v reči iznajdeni. Res |
| Pozhétki gramatike (1811): | velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali reſnizhen, prava ali reſnizhna. |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje, ako se bo resnična beseda: „Na vsak prostor posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo |
| Pozhétki gramatike (1811): | polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali reſnizhen, prava ali reſnizhna. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | zoper te postave grešiti, je sebe v veliko škodo pripraviti. ” Resnične so te besede. Z velikim veseljem so naši kmetiški bravci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | mar, kako stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Janesovo govorjenje je veliko poſluſhavzov omezhilo, v' kterih ſo ſe reſnizhne sheljé vnele poboljſhati ſe. Toraj ga vpraſhajo, kaj bi jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetje in kmetovavzi! Ako ſami ſebi dobro hozhete, ako imate reſnizhne shelje kmetijſtva pomnoshiti, naj bo nar vezhji persadevanje vaſhe , gnoja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Čemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | marsiktero stvarjo. Pa nekaj mora o ti vraži vendar le resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo naši bravci |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | opravila, ker jagnjeta savoljo uboſhtva ni mògla darovati. Pa is reſnizhniga ſerza je darovala, ino to Bogu naj bolj dopade. Duhovni |
| Genovefa (1841): | velike hrabroſti ſo ſe vſi nad njim zhudili; savoljo njegoviga reſnizhniga ſtrahú bôshjiga, njegove ljubésni do ljudí, njegove terdne poſhtenoſti ſo |
| Občno vzgojeslovje (1887): | besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vsem potrebno gledati na to, da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | vſiga ſvejta reſhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | porod pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | naši duhovski in deželski starešini. J. Vém, kaj hočeš reči. Resnično je, da se izreči ne da, koliko dobrega sprimejo dežele |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | in mati so rekli svojimu sinu: »Ali vidiš, Peter, kako resnično je, kar sim popred rekla. Če le v Boga zaupava |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Vrednik „Novic” je skusil to in zamore reči, da je resnično, le da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nesklonost silite le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično, trajno poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | skues use sakar sim shie tabe prosou: noi skues tvoje resnizhno bogoſtvu: Amen: 3. Ozha 3 zbesh: 1. vero. SHEBRANJE. k' |
| Ta male katechismus (1768): | resnizhnu derſhy, kar so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | tu, al unu dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti. Ti |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je le dobriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se s tem prepričali, da je resnično v Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po tem takim razumeti, de vsako mesto |
| Divica Orleanska (1848): | tma debela krila. Jovana (se prijazno smeječ ozira. ) In sim resnično v sredi ljuda svôga? Ne več pregnana, ne zaničevana? Me |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje denarje hranilnici (Sparkasse) izročil, bi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | ali samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel. |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka iskala, pa — oh nikjer |
| Fizika (1869): | začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da bi |
| Botanika (1875): | v tem ni nič spremenilo, kakor daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku na zemlji; upodobljajoča |
| Deborah (1883): | modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod, kakor resnično je Bog, tega ne vem. Učitelj. A jaz vem, vem |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | jas tabe o mivoſtlivi Gospved Jesus Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sviezha sama od sabe ugasnuva tam ishzhi je guishno noi resnizhno je skushano. TA 40. KAPITL. Al Ozhash uspanji kei Klor |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sadvebov pa shebrei 9 petkou saporedama je pa guishno noi resnizhno je velko barti skusheno. Zhier sta 2 pueshtaba taku N. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried gresh utei uri kaker bi isozhmi trenov |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu is tah shtrikou noi stah velzhah notov: Glih taku resnizhno prosim jas taba pomai: mena N. N. o ti S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pravadash? KAKV IMASH STORITI da shes svpet odveshash. REZI kaker resnizhno je nav Bveg ozha nabeshizhi svoiga sina nate sviet roditi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mogov svoje rozhe geniti REZI Kar Jesvs govori je vse resnizhno? Tvoje rozhe jes sapram zelv noi felih, tv pomai me |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nav Bveg ozha nabeshizhi svoiga sina nate sviet roditi takv resnizhno inriasji ti Flinka spet streliti inu vtek ni ramar noter |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega Synu isrozhila, inu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je vidila. Bog ſe jim rad da ſposnati, kteri ga reſnizhno iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je bil she v' |
| Genovefa (1841): | poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj, de je reſnizhno, kar ſim ti rékel: Pri dôbrim délu ſe ni nizh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ker me je z. k. kmetijſka drushba , ki vam reſnizhno vſe dobro shelji, k temu ſpodbôdla. ” „Vem ſizer, de je |
| Sacrum promptuarium (1695): | bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu po njegóvih dęlih. 28. Rèſnizhnu vam povęm, nekatęri ſo od tih tukaj ſtojęzhih, katęri ne |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode v' imęni eniga Jógra: rèſnizhnu vam povęm, on ne bó sgubil ſvoje plazhilu. |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne bóte obhodili tę męſta Israel, dokler |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe vuſhęſsa, kęr ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu vam povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | tvojim oblizhjam, katęri bó pèrpravil tvój pôt pred tábo. 11. Rèſnizhnu vam povęm, med tęmi, katęri ſo od shęn rojeni, ny |
| Biblia (1584): | je vaſhim ozhem, de vidio, inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu tu |
| Biblia (1584): | s'enim Korzem màrsle Vode napoji, v'imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI. CAP. |
| Biblia (1584): | ſo doli pred njega padli inu ſo djali: Ti ſi riſnizhnu Boshji Syn. Inu ſo ſe tja zhes pelali, inu ſo |
| Biblia (1584): | pak v'enim Méſti preganjalitaku beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka Méſta opravili, dokler Syn |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | prav ojſtro poglédajo, jo sa roko primejo, ino ji prav resno povejo, rekozh: „Prav je, de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi |
| Zeleni listi (1896): | ga je že oče s šibo v roki. »Milan«, reče resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko nezrelih jabelk |
| Lohengrin (1898): | skoraj brez zavesti) Nikdár, gospód, ne bom vprašála. Lohengrin (jako resno). Elza! Si li me poslušála? (odločneje) Nikdár me ne sprašávaj |
| Sveta grofinja Genofefa (1857): | Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v našo hišo. Kako modrih besedi je, in obraz, kako resnoben in vendar kako prijazen mu je! Zmeren je pri jedi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | pa nekaj vročega se jej je vlilo čez persi. Prijeten resnoben glas jej je zadonel v uho: „Nehaj, Oroncij, jaz sem |
| Mineralogija in geognozija (1871): | je rudokop večidel reven, toda pošten in delaven, tih in resnoben pri delu, vesel in o počitku poje ali igra. Posebni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in znamnji”. — Vse te ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot resnobne , bolj divje po nravi kot po sercu, in imajo mnoge |
| Tine in Jerica (1852): | Pri večerji so se starši resnobne kazali. Marička jih je le plašno pogledovala. Drugi dan ji |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | življenje, sosebno ker je dobiček tako negotov. ” Starec ni spremenil resnobnega obraza, merzel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | strašna podoba — Boštjan, bled, shujšan in nekako strahovito mirnega pa resnobnega obraza; podoben človeku, ki ne pozna več strasti. Razmesarjene persi |
| Gozdovnik (1898): | ki je bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | vojvoda pogovor ravno na svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je |
| Lohengrin (1898): | In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga prekine z resnobnim kretom) Pozôvi Elza se! — (zelo svečano) Začel se zdaj Bo |
| Sacrum promptuarium (1695): | Mariam Matrem eius: Ecce poſitus eſt hic in ruinam, & in reſurrectionem multorum in Israel, & in ſignum cui contradicetur; & tuam ipſium animam |
| Blagomir puščavnik (1853): | bil v težkih mislih zamaknjen, položil; kako da je bil rešen in da ga je ptuji mož čez Rajno prepeljal. Nekaj |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | nikoli v skušnjavo ne padem, temuč sim od vsiga zléga rešen. Amen. (Pet Oče-našev in Češena-si Marij. ) V pétik. |
| Najdenček (1860): | preklinjevanjem in žuganjem so se vernili. Tako sim bil rešen, rešen po serčnosti in kreposti svojega neprecenljivega Kastorja. Pa kako drago |
| Najdenček (1860): | prestavila čez graben. V tistim hipu sim bil unstran grabna réšen, ko so me moji sovražniki zagrabiti mislili. Zavzeli in začudili |
| Najdenček (1860): | s preklinjevanjem in žuganjem so se vernili. Tako sim bil rešen, rešen po serčnosti in kreposti svojega neprecenljivega Kastorja. Pa kako |
| Pripovedke za mladino (1887): | kdo z rokovicami zgrabi obleko ter jo sežge, je kralj rešen. Pa kaj to pomaga, če kdo ve in mu pove |
| Tiun - Lin (1891): | Osmo poglavje. Rešen. Ravno se je začelo daniti, ko sva izstopila. Izstopil pa |
| Maria Stuart (1861): | Res, res je, o rešite se! Mortimer. Ona Je umorjena, rešena Marija Iz ječe sede na prestol angleški! Okelli. Kdo pravi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | zgodí. Res je sicer, da z ozirom na ne še rešena važna vprašanja na iztoku ne dopuščajo ministerstvu Taaffeovemu brezobzirnega postopanja |
| Pripovedke za mladino (1887): | Jerica hiti naravnost k Janezku, odpre hlev ter zakliče: „Rešena sva. hudobna čarovnica je mrtva! ” Janezek skoči na prosto, kakor |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | so se objemali in veselja jokali. Tudi mož od Tirčka rešene žene je prišel naprot. Bil je še živ, in med |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Bankine zadeve po poročilu „Pester Lloyda” (Andrassyevega organa) niso še rešene; Magjarska ministra Tisza in Szell, ki sta na Dunaji bila |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | v mesto sprejet. Mesto pa se je vse veselja razlegalo. »Rešeni smo, rešeni! « je vse kričalo, in ki so se bili |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | sprejet. Mesto pa se je vse veselja razlegalo. »Rešeni smo, rešeni! « je vse kričalo, in ki so se bili popred sperli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1872): | nasvèt, ampak da je našel neke formalne pomislike, ki morajo rešeni biti, predno mu je moč staviti svoje nasvete. Dr. Razlag |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1879): | v stanu za izposojeni denar kako hipoteko (zastavo) dati, bodo rešeni odrtnih pijavk. Vprašanje kmetijskega kredita je tedaj dandanes važno vprašanje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | poskusi. Ena sama beseda, en sam trenutek in Vladimirovi so rešeni. — Lenart bi gotovo šel, da ni utrujen do smerti. — Martin |
| Tiun - Lin (1891): | jeze kar penil. No moji dobri tovariši še niso bili rešeni. Tudi džunke so razpele vsa jadra in na nekojih so |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je zdaj poštenje njegove hiše, in poštenje njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali, ktera na |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga ſvejta reſhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog, uſmili |
| Divica Orleanska (1848): | In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. ) |
| Blagomir puščavnik (1853): | v večno železje zakovan moraš tam nemilo umreti. Ni ga rešenja. Na vedno si mi odvzet. Tako tvoje življenje mi je |
| Blagomir puščavnik (1853): | ktero ga večkrat solze polijejo. In ko od svojega čudnega rešenja iz ječe pripoveduje, povzdigne proti nebu roke in moli tiho |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | pot napravili, de bi jima samí veselo novico svojiga srečniga rešenja pernesli in ju zahvalili. Vitez Teobald, kakor hitro Rozalindo in |
| Oče naš (1854): | zveličanja upati; da večno v peklu terpé, iz kterega nima rešenja upati. “ Vsi so molčali nekaj časa. Pretresnilo jih je to |
| Oče naš (1854): | serce treslo, kolikrat sim to podobo ogledovala. Večno terpljenje, brez rešenja! “ „To je strašna, pa zaslužena kazin zaverženih. To je plačilo |
| Najdenček (1860): | kmalo doiti. Kastorjeva nevtrudljiva stanovitnost je bila moje edino vpanje rešenja in rés, kakor če bi bila žlahtna živina vedla, da |
| Zlatorog (1886): | srce mrè? »Če napójil je pušíco strup, »Tákrat ničev je rešenja up! »Kar je bilo, to pač tudi bodi. »Pusti, Barba |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe vender le mora sgoditi. Kralj ne more boshjiga ljudſtva reſhenja ubraniti. Kaj neki je zhlovek, de bi ſe vſigamogozhnimu Bogu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bodo tako dolgo ajdje divjáli, dokler od Boga odlozheni zhaſ reſhenja ne pride. “ II. „Kmal pa,“ je Jesuſ ſhe prerokoval, „kmal |
| Genovefa (1841): | Genovefo ſprejét. Vſe ſo ſe Genovefine nedolshnoſti ſadovale in zhudniga reſhenja ſe veſelile. Vſe ſo ſe pa ſhe téga veſelile, de |
| Roza Jelodvorska (1855): | naj huje djalo, je bilo to, da je svoje nekdajno rešenje iz rok Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti |
| Roza Jelodvorska (1855): | pomoči pa nič? Hočete tedaj to, ktera se je pri rešenji v resnici blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo |
| Zlata Vas (1848): | rečem, de Oní vunder lahko, če le hočejo, veliko k rešenju te soseske pripomorejo. Zakaj serca teh ljudí so obdivjále, ker |
| Kuharske Bukve (1799): | libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | nakviško, in gladko zernje naredí tolikšno, da pri narejanji skoz rešeto ne gré, ter v žitu ostane. Ta plevél se nar |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | rèži, naredí stročje in okroglo zernje, da ne gre skoz rešeto, torej v žitu ostane. Dasi ni ravno škodljiv, ga vender |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | sirom na dnu kotla prepeljal, ga vzdignili in sir v rešeto zvalil, kjer je nekaj ur ležal, da se je ocedil |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | do časa grojzdni sok, ga z bučo zajemajo in skoz rešeto v čeber polivajo, in iz čebra ga drugi nosijo v |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ktero žito omlačeno, se po večem od debeljšega skoz veliko rešeto (rajto) pretoči in v kup pri steni zgrabi in se |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | semena, grahorju nekoliko podobnega, ki je toliko debelo, da skoz rešeto ne gré in torej v žitu ostane. Raste nar raji |
| Ljubljanske slike (1879): | N. kuhan in pečen. “ Tako gredo pogovori, potem pridejo na rešeto vsi možki, ki se okoli te ali one sučejo, naštevajo |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | kr. so plačevali Ribničanje od tovora škafov (Schatfer), rešét, (za rešeto takrat najbrž nemškega izraza še niso poznali, kajti rešeta so |
| Prvi sneg (1886): | govoriti, kar je hotel, nihče ni njegovih besed deval na rešeto, in ko bi jih hotel, ne bi utegnil v splošni |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus reſhetu preſejati: ali jeſt ſim sa tebe proſuv, de tvoja vira |
| Kuharske Bukve (1799): | seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so se kaj naučili in ki |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mehurji, ali ona je to vse rada trpela, da le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in |
| Občno vzgojeslovje (1887): | ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | v smrtni uri! Prizanesi mi, o Jezus, v smrtni uri! Reši me, o Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih |
| Genovefa (1841): | ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo in njéno déte od lakote in ſmerti. Genovefa je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | naſ od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej réſhi tud' od vſéga , S zhimur Te v shivalih shalimo. Vſe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | za monarhijo že to za nevarno, ako se podjarmljeni kristjani rešijo Turškega jarma, in zahtevajo, da se to zabrani in hudo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | pljuča prebodel. Vendar pa nadejamo se, da nedolžnemu ranjencu življenje rešijo. — Tale je bila tudi lepa! Pretekli teden pridejo pred vrata |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | pomagati žrtvam alkohola, da se mu iztrgajo iz krempljev in rešijo pogina. Dokler je alkoholizem le telesna bolezen, ima prvo ulogo |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | od ſmerte obuduv ) JEsuſa, katiri je naſs od perhodniga ſerdú reshuv. Evangelium S. Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oče perviga , prisopiha, ter hoče za sinam, de bi ga rešil. Gosposka pa prepové in nobenimu več v nevarnost ne da |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga samiga Boga ! — Ne imenuj po |
| Oče naš (1854): | njim Boga prosilo, da bi jih iz sile in revšine rešil in vojsko končal. |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | mi po volji izdale, s ktermi sim veliko prasičev smerti rešil. Kakor hitro se leta nevarna in nalezljiva bolezin prikaže, se |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | da ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se je Pavliha rešil in je šel vesel iz tistega mesta. 36. Povést. Kako |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | solznimi očmi, ,,Bog se je poslužil vašega glasù, da je rešil mene iz velike nevarnosti. Vi ste sicer klicali, a pomoč |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi |
| Genovefa (1841): | Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne jézhe réſhil in de ji je pred Golam varno prebivaliſhe priprávil. Réſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhutit' dá. Temozh kakor mi, de b' naſ od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej réſhi tud' od vſéga |
| Sacrum promptuarium (1695): | Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi Tobia: Eleemoſyna ab omni peccato, & 'a morte liberat |
| Sacrum promptuarium (1695): | vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite de |
| Roza Jelodvorska (1855): | terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza ne bila tvojiga sina rešila, nje ljubezen do očeta že bi mogla te prisiliti se |
| Roza Jelodvorska (1855): | dogodbo, kako je Slavomil v vodnjak padel, in Roza ga rešila. Ona je vse obširno in tako živo pripovedovala, de je |
| Roza Jelodvorska (1855): | življenje je želela darovati, de bi le vašiga ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo, o |
| Roza Jelodvorska (1855): | ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo prišli, je bilo povsod |
| Fizika (1869): | elektromagnetična privlačnost daje ali piše znamenja. Ta naloga se je rešila na več načinov, tukaj pa hočemo govoriti le o tako |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | veliko veſelja imela, dobrotnizo ſvojiga mosha, ki mu je shivlenje reſhila, ſposnati. Perſilila ſta dobra zhlovezheka |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | trideſetmi rajniſhi bi kravizo lehko kupila, ino ſe tak ſile reſhila. Brat je bil per volji mi toljko dati, alj ſvakinja |
| Genovefa (1841): | glavi ga mahne, de bi mu ubogo shíval, is shérla reſhila. Volk ſpuſti ovzó, ſe nekoliko veſ omóten ſem ter tje |
| Sacrum promptuarium (1695): | Leſiza bi bila vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite |
| Sacrum promptuarium (1695): | pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in |
| Blagomir puščavnik (1853): | sokolarju rekoč: ”Ste le vi, blagi mož! ki ste me rešili? Objel bi vas, priserčno objel kakor svojega lastnega sina. Pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | so Jelačičevi topovi in Hrvaški narod, podpiran od Slovencev, Avstrijo rešili pogube! Popravek : V zadnjem listu lanskega leta na 451. strani |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo s' glave preſhel. ˛S' ſtanovitno poterpeshljivoſtjo boſte ſvoje duſhe reſhili. “ „Ko hudobija preſeshe, bo ljubesen Omersnila. Tolika nadloga bo, de |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ptujza ſprejeli; kedáj ſmo ti bolniku poſtregli, ino te jetnika reſhili? Goſpod pa jim bo odgovoril: Kar koli ſte naj manjſhimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | reſhili. — ˛Stermé porekó pravizhni: Goſpod! kedáj ſmo te lazhniga naſitili, ino |
| Žalost in veselje (1870): | svojo dobro vest. " "Torej bodi pripravljen; ako se mi posreči, rešim te pojuteršnim zvečer. Tačas pa moraš biti pri miru in |
| Razne dela (1870): | otetbe čas. Daj! pojdi z mano! Ne mudi se, jez rešim te gotovo. Obhaja me za tebe strašna žalost, In žive |
| Žalost in veselje (1870): | je kaka kaplja kervi v meni, ne jenjam, da te rešim. Hej, častiti gospod, tudi jaz se vam pridružim, bil sem |
| Razne dela (1870): | roko. V čisto našo družbo Potegniti te hočem, de te rešim. S Francozko Bog je. Angeli njegovi, Nevidno tebi, se za |
| Razne dela (1870): | čuti svoje stanje, In zdaj je čas, de jo pogube rešim — Ne smem ga gubiti! (Hoče iti. ) Remon. Kaj kanite? Tibo |
| Obljubljena (1881): | si prihranim vsaj toliko, da rojstno hišo in eno njivo rešim; še le potem se vrnem. In ako se mi to |
| Obljubljena (1881): | in ko zagledam utopljenca, planem za njim v valove in rešim s smrtno nevarnostjo otroka svojega prijatelja. Položim ga v travo |
| Od pluga do krone (1891): | goreči hodnik in stopnice ne gledé na to, ali se rešim ali zgorim! Na mojo vero, rajši nego pa čakal, da |
| Moja hoja na Triglav (1897): | tja spremi, da v Bogatinu zajmem korec čiste zlatice in rešim plavolaso gospodično, ki se tam vica, zakleta v kačo z |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se je Pavliha rešil in je šel vesel iz |
| Gozdovnik (1898): | Črnotič. Trije lovci so bili še skriti za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa ne strelita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v stran postavi, ter se za njim podá, ga smerti rešit; pa tudi on za njim pade. Huda sapa, ki se |
| Genovefa (1841): | de bi bila midva tudi ſvôje shivljênje dati iméla, vaju réſhit in vaju k vaſ him dobrim ſtarſhem na dom peljati |
| Divica Orleanska (1848): | je, povej! Remon. Ah, če obernil vam Je serce Bog – rešite jo in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí |
| Viljem Tell (1862): | na noge ter ga strastno za roko zgrabi). O Tell! Rešite dušo mi, da ne obupa! |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | da je res). Vi si morate kaj izmisliti, da mene rešite, Če hočete sami sebe rešiti. Saj je cesar vas odgovorne |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | sim revo svojiga ljudstva v Egiptu, ino slišal njegovo zdihovanje. Rešiti jih hočem iz rok Egipčanov, ino jih peljati v dobro |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi jaz vse terplenje očeta prevzel, da bi njih le rešiti mogel k O da bi jih vsaj enkrat viditi zamogel |
| Blagomir puščavnik (1853): | težavno za človeka, tako blizo kraja rešitve biti in ne rešiti zamoči! Da bi le enega človeka imel, ki bi me |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | morate kaj izmisliti, da mene rešite, Če hočete sami sebe rešiti. Saj je cesar vas odgovorne naredil za tisto-le — kaj že |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | Nesrečna gospa si je mnogo prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor hitro je straža odšla, hitela je |
| Tiun - Lin (1891): | lahko poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | iti na koſze. ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je klizal na pomozh ſvojiga Boga |
| Genovefa (1841): | oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me hozhe is té puſhave réſhiti, bo shé kdaj kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej je |
| Ta male katechismus (1768): | I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | je ta Kruh te Duſhe? Od. Boshja beſseda, jenu lvetu Reshnu Tellu. Pr. Sakaj boshja beſseda je Kruh naſhe Duſhe ? Od. |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. Kir |
| Praemium sa male otrozhizhke (1810): | sveſtu, radi, jenu is veſselam. Pr. Sakaj ſhe tu ſvetu Reshnu Tellu je Kruh te Duſhe? Od. Kir tajſtu ſe imenuje |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Misli na Jezusovo terpljenje in Njegovo smert, in vžij Njegovo rešnje telo s čistim sercam, poln ponižnosti in kesánja, poln hrepenenja |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | vsaj enkrat v letu, in o velikonočnim času prejmi sveto Rešnje Telo. 5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. Ob šestih |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | cerkev podelila vernikom posebno pravico, dajala jim je pre sv. Rešnje Telo seboj, da bi se vsak sam zjutraj obhajati mogel |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | zapu- *) Navada je bila, da so tako podajali bolnikom presv. Rešnje Telo, brez keliha, tedaj le v eni podobi. |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v duhu udeleži svete maše |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Oče nebeški, vsigamogočni Bog, usmili se nas! Sin, vsiga sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se |
| Deborah (1883): | od ljudij – moreš li prisego prokleti, da jej hočem biti rešnji angelj? Vračal sem se sovraštvom in zaničevanjem v srci zoper |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | mu s solzami v očeh odgovorili, in mašnika s sv. rešnjim Telesam v cerkev nazaj spremili. Celi dan je Hirlanda pri |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | je nar rajši že v svojim 15. letu pred svetim rešnjim Telesam bila. Če so jo od tega odgovarjali ali zavoljo |
| Ta male katechismus (1768): | Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje: katire ima navado se perdushavati, ali uſſeskuſi Boga |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sa ketieri pravi meshnk zhries tv zartano telv inv si reshnjo Crji srazhe pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | tvoje grenko terplenje inu nadoushno Smert inu skues tvojo pralico reshnjo kri nadravesi ta Sveta Krisha inu skues uso tvojo Martro |
| Stric Tomaž (1853): | take reči, persi so se mi širile, — ali kaj sim revček hotel početi, ker bi bilo vse započetje zastonj. Nekoliko potem |
| Revček Andrejček (1891): | jedin spremlja me povsod. Pozdrava, — odzdrava nikjer ne dobim, Revček — revček, jaz revček živim. Drugi prizor. Anže. Prejšnja. Anže (se pokaže |
| Revček Andrejček (1891): | Revček Andrejček. Národna igra s petjem v petih dejanjih. (Nemški: »'s |
| Revček Andrejček (1891): | me povsod. Pozdrava, — odzdrava nikjer ne dobim, Revček — revček, jaz revček živim. Drugi prizor. Anže. Prejšnja. Anže (se pokaže že pri |
| Revček Andrejček (1891): | koš — jedin spremlja me povsod. Pozdrava, — odzdrava nikjer ne dobim, Revček — revček, jaz revček živim. Drugi prizor. Anže. Prejšnja. Anže (se |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh revčekov. ” |
| Genovefa (1841): | kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes |
| Ferdinand (1884): | vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade |
| Zlata Vas (1848): | pa iméla lepe lastnosti. Če je kdo v nar majnši, nar révnejši kočo prišel, si je skorej mislil, de je nekaj |
| Sacrum promptuarium (1695): | je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſlijo ſi: „Kaj, zhes naſ ſe povsdiguje? Tako reven, ko je, pa ſe tóliziga dela! Kaj pak de, veliko |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej |
| Genovefa (1841): | kaj ti je moj ſin narédil, de ſi ju umoril! Reven paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi mnogo dobrót |
| Blagomir puščavnik (1853): | bi ga ne spoznal kako je vender čudno: Unidan tako reven romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa vpleta perstane (rinke) ali kako sliko (podobo) , ktera je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Nekdaj je bila goveja živina pri nas zlo majhna in revna; zdaj je srednja pa krepka, bolj velika kakor majhna, in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Rusi ponosni, In vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | njegovi volji se mi je ravnati. Rada od tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi je revica kakor sem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne, draga Sira! Saj je bila božja volja, da sem revna, po njegovi volji se mi je ravnati. Rada od tebe |
| Sacrum promptuarium (1695): | labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | po vſaki mlaki vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti po |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to odgovorimo: Večidel po vsih soseskih, naj bodo še takó revne, se vunder najdejo dobrotljivi ljudje, ki so saj v stanu |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Naim. Nesli so ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove in edina podpora matere, ki so tedaj za njim |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | božji sin je hodil po svetu v telesu in podobi revnega človeka, da bi naše reve sam poskusil in nam iz |
| Zlata Vas (1850): | siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo. — Oj častitljivi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Po tem izgledu bi se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | leto, ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | v večnosti pred sodbo! “ Bogatin se ustraši teh besed in revnej vdovi njeno njivo zopet nazaj dá. Krivično blagó Težílo te |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | in zboljšuje. 58. Vreča s perstjó. Neki bogatín je vzel revnej vdovi njeno zadnjo njivico, da si svoj vert ž njo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V letu 1816 je bila semlja tako nerodovitna, de ſo revni ljudje v letu 1817 tako ſtradali, de ſo po vezh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri |
| Zlata Vas (1848): | dobriga svetoval, unimu pa je dal v potrebi kak denár. Revni stan svoje soseske ga je v serce bolel, torej je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | obleka je zališi, živež čedalje boljši tako, da zdaj tudi revni že ne marajo za jedí, za ktere so nekdaj še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svoji termi vsako stvar napčno speljevati; kako bi tedaj jaz, revni siromak, mogel misliti, da bo ona v smerti drugač delala |
| Sveti večer (1866): | vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj hišni |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni, pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo se zopet h |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in zveličanja, kakor pa |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sheſta Kolzhenza. 6 Oh ti prafîrashnï Bveg; Saboth jes bogi rivni elantni noi gtïesbni zhvövak se perporozhim inv saklehanv fiedei inv |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kolzhenza. 7. O Mozhni inv vsa obvaſtni Bveg jas bogi rivni elantni inoi greshni zhvovak se perporozhim inv saklenam sedei inv |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa to pràv, de se nepremišljeno zaverže? Koliko ljudí, posebno revnih bi se lože preživelo in koliko denarjev bi se pervarvalo |
| Zlata Vas (1848): | kmetiškiga sina Janeza Vesela po imenu, si je zató izučil. Revnih staršev je bil in Ožbè mu je dal stanovanje in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni slabša od |
| Stric Tomaž (1853): | razločka ne stanov, ne barve, ne imenitnosti, bogatije in beračije. Revnim Afrikancom bi potem dali, kar jim gre. Ne preganjali, ne |
| Blagomir puščavnik (1853): | viditi svojega Milkota, ki ju milo prosi, da bi smel revnim otrokom, ki so klasje po njivi pobirali, kak par snopov |
| Ta male katechismus (1768): | de se uredne sturish mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden, de noter |
| Zlata Vas (1850): | bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu |
| Blagomir puščavnik (1853): | zanesel, mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto- |
| Blagomir puščavnik (1853): | Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem vas prenočim in |
| Blagomir puščavnik (1853): | mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto- |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Goſpoſka, de ga Goſpod Smeſhnava prov brali niſo. V' mojim reversi ne ſtoji: jeſt oblubim , de jo bom vsęl, ampak toku |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Ali ſe to pravi v' nadlogi pomagati, kadar ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tukej ni sanaſhati, sakaj oni bodo ſvoje delo vſelej hvalili; revesh pa je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje denarje hranilnici (Sparkasse) izročil, bi mu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in žakelj smodnika vname ter v moža puhne, da zdaj revež nič ne vidi, je hudo zatekel in vés čern. Pri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Noč in dan so bile odperte vrata gradske In vsak revež si je lahko sprosil milost in pravico. Ker je pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope. Precej pa začne reveža vest peči, kaj da je storil, in sklene napčno djanje |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | ni, kaj sva govorila. Preneumen je za take reči. Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | letinah pride po tem takim se ena druga nesreča čez reveže, namreč voherniki, ki z drago prodajo blaga ubogim kri in |
| Genovefa (1841): | dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | prošen, revnemu bolniku zdravniške pomoči. Zdravila je sam narejal in revežem zastonj dajal. Da je bil tudi umen zdravnik , spričuje to |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | take priložnosti hranila, če ne bije bila že davnej dala revežem. Kristijani so se razšli, še preden se je zvedelo, kar |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | več ne verjame. 46. Opica. Neki bogat skópec, ki ni revežem nikoli ničesar dal, imel je opico v zabavo, katero je |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | srečni in zadovoljni. Tudi gospa Vida je mnogo mnogo delila revežem. Celo po revnih kočah je obiskavala bolnike in jim donašala |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | odpirajo , vendar , — ko bi ktero dobro serce se usmililo naših revežev, ki jih ni na sto, ampak na tavžente. Lepo prosim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | naredila, in vse je bilo belo kakor pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri |
| Zlata Vas (1848): | bilo čudno viditi, kako so se ljudjé, ki so poprej reveži bili, sčasama iz dolgov skopali in svoje hiše berhke naredili |
| Stric Tomaž (1853): | verige s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži, zato hitro odteče, toda spet kmalo nazaj pride, ter jim |
| Ferdinand (1884): | in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so |
| Zlata Vas (1850): | razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu so |
| Zlata Vas (1850): | natanjko pregledal. Meni se pa ne zdi, de bi bila revšina edini vzrok vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko blago je |
| Oče naš (1885): | o usmiljeni Jezus! našo prošnjo, da tí, ki smo čas revščine in tvojega zaničevanja videli, tudi čas tvojega novega prihoda in |
| Zlata Vas (1848): | zavoljo nepazljivosti navada bila. 25. V vasi je še veliko revšine. V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi |
| Zlata Vas (1850): | hišo stopili in vidili napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti, revšine ali popačeniga serca godé — in ko bi po svoji modri |
| Oče naš (1854): | z njim Boga prosilo, da bi jih iz sile in revšine rešil in vojsko končal. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | v nesrečo ne prišli, in tako sebi in svoji družini revšine ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu polič za |
| Genovefa (1841): | in vderle ſo ſe. Hudo je ſ-hujſhala in prava podóba revſhine le bila. „O ljuba mati! ” je rékel Boleſlav s ſolsnimi |
| Genovefa (1841): | bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | bogati strici so stiskači in sleparji! Ko sem v svoji revščini iskal pri njih tolažbe in pomoči, zasramovali so me, zaničevali |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | začeti? Dela mi ne da nihče, nijmam nič in v revščini bodemo morali poginiti! Da, to je storila moja pijanost, gorje |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | ali kej godrnjala. Pač pa je bilo pri vsej tej revščini vse njeno življenje vedra molitev, ob kterej danes niti skrbela |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Sinu in njegovem bridkem trpljenju in smrti, pridi tej veliki revščini na pomoč. Prosim te po neskončnem tvojem hrepenenju, da bi |
| Robinson mlajši (1849): | je, ino izvedel, da je toti pravični mož v veliki revšini, ino se je radoval, da ga on iž nje iztergne |
| Oče naš (1854): | zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno. Ko so v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo |
| Genovefa (1841): | on v obílnôſti shiví, jes pa tukaj v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo |
| Genovefa (1841): | je rékel, „ti ſi môja shêna! Ti Genovefa! V taki revſhini! In od mene va-njo perpravljena. O, jes niſim vezh vréden |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | huje v hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi revščino in molčati mu moram. Če bi mu bila kaj dote |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim svojo revščino, morda se me kdo usmili in mi dobrovoljno posodi, kolikor |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | »Na tej poti v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal |
| Revček Andrejček (1891): | te Bog prav kmalo ne pozdravi, zabredla boš v veliko revščino in pa še v večjo sramoto. (Svarilno. ) Saj poznaš očeta |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar |
| Zlata Vas (1850): | gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je — po svoji misli revšino naše soseske natanjko pregledal. Meni se pa ne zdi, de |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod |
| Genovefa (1841): | Tvoj ljubi, mili ôzhe ſo! Gléj, jokajo ſe nad najno révſhino! Bog jih je poſlal, de naju réſhijo in ſeboj domú |
| Genovefa (1841): | ſklenili, ſerza pred takimi gréhi varvati, ki poſlédnjizh v tako révſhino pripéljejo in marſiktéri mósh je miſlil, in marſiktera shêna je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | damo, dobro ſohranimo. V varnoſti ſmo ſami pred ſilo in revſhino in tudi premoshenje naſhih ſoſedov je obvarnji, ki ſo s |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih ima na videz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | popka, ali ozhéſa na njemu vezh ni. Kjer odshagujeſh, moraſh resí s ojſtrim nosham glatko perzhelíti, (kakor 4. podoba kashe. ) Sdaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kakor je pred pervo obréso , podobo 4. kakor je po rési ; podobo 5. kakorſhna je okoli kréſa ; podobo 6. po kréſi |
| Kuharske Bukve (1799): | tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dajejo salatni odpadki, zelje, korenovo zeliše, grahovo stročje, in mladike rezanega germovja. Nabiranje takne kerme ne tirja nobenih stroškov, ampak le |
| Gozdovnik (1898): | obal stopinasto. Požrešnih morskih valov jo varuje gradba, napravljena iz rezanega kamena, s katere se pride po skalah na cesto, vodečo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | mu tedej poleti le trave, pozimi pa reženih otrobov in rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka, perdeni rezance, kteri naj se tako dolgo dušé (dinstajo), dokler mleko ne |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | med tem pa deni odcejene in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | zmirej. Kej dobra piča za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni). |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko. Zjutraj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mleka veliko. Zjutraj, opoldne in na večer se vnovič da rezanca v kad namakvati, tako de se za vsako kermo nasproti |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | rajše je, in le malo je raztrosi. Ako se leta rezanca s pomiji pomoči, je še bolj prijetna in tečna. Kedar |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | se slama s senom zmešana drobno zreže ali da se rezanca napravlja. Zakaj goved rezanco rajše je, in le malo je |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Koristno je posušeno detelo s slamo vred rezati in lete rezanice konjem kermiti. Koliko kerme naj vsaki konj dobiva, se ne |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | potem vsadile v trtnico 22. aprila. 2. Požlahtnile so se rezanice v roki, 21. aprila, posadile v trtnico 22. aprila. 3. |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | 4. Kot poskus za kontrolo poskusa 2 požlahtnile so se rezanice na naklad z jezičkom mej členi v internodiju, v roki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ali futram vſake rabe smeſhajo. — Molsnim kravam ſe je s resanzo v vſaki klaji okoli eniga funta smeſhane da; jalovkam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ſlabjiga pa sa shivino oberni, drobno sréshi, in s résanzo ali pa s ſenam ali otavo poméſhaj, to je sdrava |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vkraj ſpravili; pri vſim tem je pa tudi ſlama sa resanzo prav dobra oſtala. Pri ravno ti grajſhini ſo ſi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | živine veči ali manji kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi slame, pa ne clo do verha. Na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kakoršne si bodi slame, pa ne clo do verha. Na rezanco vlij toliko vode, de se vsa dobro namoči; potem pridêni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | pa brez pljučniga prisada — takrat naj se mu da na rezanco ena žlica naslednje štupe, ki se da v lekarnici (apoteki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | stolčeniga ovsa, in kar je posebno dobro, zmečkaniga korenja med rezanco (Häkerling), ki naj bo enmalo omočena. Te zdravila so |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | zmešana drobno zreže ali da se rezanca napravlja. Zakaj goved rezanco rajše je, in le malo je raztrosi. Ako se leta |
| Stric Tomaž (1853): | teh besedah, kakor da bi ji bil dvorezen nož serce rezal, kaj vsega mora vender mati in žena prestati! Toda kmalo |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | Pavliha je sedel in vse usnje ravno čez narmanjši kopita rézal. Ko mojster pride in vidi, kaj je storil, mu reče |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | reče: debelo in drobno, kakor pastir iz hleva žene, je rezal vole, krave, teleta, ovce in svinje iz usnja. Kmalo potem |
| Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): | vselej prav natanko pové. Kmalo po tem je mojster podplate rezal, jih položi pred Pavliha, ter mu reče : „Dobro pazi in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler niso pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | jez višeje cenim od žime. 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih krajih jagnjeta režejo, ki so še le 14 |
| Kemija (1869): | je tako mehak, da se da gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | da so kričali krog utice, kot bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki nizh ne saſtópi. — Tà ti britev nabrúſi, de menj reshe kakor popred, — uni ti sa dobro plazhilo konja sakôva, de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sató, ker dvojnak raven gredelj imá, ter ſtanovitno v semljo reshe, zhe je prav narejen , nikoli is brasde ne derſne. Şamez |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Drevo ſamez ima shelesno zhertalo in lemeſh , ki v semljo reshe; deſka, oplas, kosélez In rozhize ſo leſene ; ako ſo vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezh, in sadnje dvé ſtaroſti she terdniga in mozhniga perja. Reshe ſe pa perje od sazhetka sató, kir ſe s tem |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | Kedar se jagnje, ki je še le 14 dni staro, reže, se razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se |
| Astronomija (1869): | Kakor smo že omenili, reže ekliptika polutnik v kotu, 23 ½° velikem, na dveh |
| Astronomija (1869): | pomočjo nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na |
| Astronomija (1869): | žleb, idoči okrog zemlje skozi oba tečaja, na kterih pravokotno reže kolobar plime. Tako toraj vidimo dan na dan na morskem |
| Astronomija (1869): | toraj ob času ščipa. Videli smo pak, da mesečeva draga reže ekliptiko na dveh mestih, pri vozlih (§. 64), in torej |
| Deborah (1883): | bliščí, Kakor zarja njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive |
| Kuharske Bukve (1799): | kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih krajih jagnjeta režejo, ki so še le 14 dni stare, v nekterih ne |
| Kuharske Bukve (1799): | ſe to imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo ręshi, de podobo od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn |
| Kuharske Bukve (1799): | moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej |
| Kuharske Bukve (1799): | lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' |
| Kuharske Bukve (1799): | rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele in dolge, kakor jih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | na — s-š-h: běh, dělaše, rekoste imájo Lužičanje, Jugoslovánje in naši Rozeanci; tako je tudi adjectiv definitae in indefinitae formae v narečjih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje |
| Kuharske Bukve (1799): | zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga |
| Kuharske Bukve (1799): | ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke |
| Kuharske Bukve (1799): | farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami |
| Kuharske Bukve (1799): | ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | israſtle, ampak Shofka jih je naredila. Snala je dobro roshize resljati, ino tak zhudno lepo ſo bile narete, de bi ne |
| Robinson mlajši (1849): | vsem drugim je sklenol, da si mrežo — set za lovljenje rib udela. Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev |
| Astronomija (1869): | kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so |
| Astronomija (1869): | ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja, to |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ohranjeni, posebno zaviti v jantar, sploh pa jih je malo. Rib je neznano veliko (čez 800 vrst) že v starih skladih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sam per sebi rekel, dosti primožen ki je, zdrav kakor riba ino v nar boljših letah, pa vonder vesel ni; kaj |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | pa celo slovo dal. Zato sim pa tudi zdrav, kakor riba, ino mislim de še zanaprej bom; za to vam hvalo |
| Zoologija (1875): | si, da jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka je dobra per ribah ali tudi per pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro |
| Zoologija (1875): | hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe |
| Zoologija (1875): | vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več kosov, ki so pa tako rekoč |
| Zoologija (1875): | Vse to dela, da so te živali še bolj podobne ribam, nego prejšnje. Neuki ljudje jih tudi navadno kar naravnost ribam |
| Zoologija (1875): | ribam, nego prejšnje. Neuki ljudje jih tudi navadno kar naravnost ribam prištevajo. Koža jim je največ gola, samo nekatere imajo na |
| Zoologija (1875): | in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer zarad krožca na |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je |
| Biblia (1584): | na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je sahvalil, je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | eni mręshi, katęra je v' mórje vèrshena, inu vſe ſploh ribe sajmé. 48. Katęro, kadàr je napólnena bilá, ſo vùn na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | véſh, de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtori : ˛Srebern denar ſe v vodo dene, v kteri ſo ribe. — Sa gotovo poterditi tega nemoremo, zhe je reſ ali ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | mi pa smo bili vsi tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele |
| Zoologija (1875): | na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei |
| Zoologija (1875): | prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo |
| Zoologija (1875): | ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. |
| Biblia (1584): | katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe shlaht (rybe) lové. Kadar je pak polna, taku jo vunkaj vlejkó na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu dvę ribi, je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal, inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | njemu: My tukaj nimamo vezh kakòr pęt kruhov, inu dvę ribi. 18. On pak je rękàl k' njim: Pèrneſſite mi jih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo |
| Zoologija (1875): | Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na isti |
| Zoologija (1875): | tako, da je očesna plat gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih |
| Biblia (1584): | travo, inu je vsèl te pet Kruhe, inu te dvej Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu reslomil |
| Biblia (1584): | My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej Rybi. Inu on je rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | se med tem časam polivka (zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sok v enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo zli. Okisana šuka . V to. jed ali ocverto ali pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri, de |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | osoli jo. Potem toliko žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem |
| Kuharske Bukve (1799): | kosi nad sherjavzo, notri deni trideſęt, auſtrig is lupíne islęzheneh, ribaniga kruha, inu muſkatzvęta; vſe to pa neſmę prevrozhe biti, ampak |
| Kuharske Bukve (1799): | tręba, perdaj enmalo ſroviga maſla, inu ribaniga kruha, de ſe sagoſtlá; inu pari v' pokriti kosi do |
| Kuharske Bukve (1799): | po verhi tudi enmalo ſmętane, ene koſze rakoviga maſla, ribaniga kruha, pokrì, daj sherjavzo ſpodaj inu sgoraj, sapezi, de bodo |
| Kuharske Bukve (1799): | ſtvar peterſhíla opperi, drobno ſękaj, na meſni shupi kuhaj, perdeni ribaniga kruha, de bo polivka goſtláta; permęſhaj muſkat zvę- |
| Kuharske Bukve (1799): | inu ozhędi. Potle deni ſroviga maſla v' koso, raſtopi ga, ribaniga kruha notri, majerona, ſhatraja, muſkat oręha, inu enmalo popra |
| Kuharske Bukve (1799): | med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj malo ſroviga maſla, ribaniga kruha, lemon lupka, sręsaniga muſkatzvęta, popra inu shefrana, oſoli, poſtavi |
| Kuharske Bukve (1799): | v' kosi prekuha. Kader je mehka, ſe notri perdęne drobno ribaniga hrina, en kosarz bęliga vina, eno mervo jęſiha, lemone, muſkatzvęta |
| Kuharske Bukve (1799): | dvę kolerabe eno jajze inu eno shlizo mlęka, en malo ribaniga kruha, muſkaplęta, inu ſolì; to męſhaj, inu s' tim namaſhi |
| Kuharske Bukve (1799): | lota sręsaneh piſtazì, inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' maſlam, nadęlaj jih ne zlo do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi, ko ribice v vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni, ko medved |
| Zoologija (1875): | perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo v vodo. V gajbah se videvajo |
| Biblia (1584): | Kuliku Kruhou imate? Ony ſo djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na Semlo |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | imate? Ony pak ſo njemu rekli: ſędèm, inu enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je spravilo pod ta hrast in kaj je njegova želja. Ribič Marko mu hitro ve povedati, da je pred mescom dni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | proti solncu škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek |
| Viljem Tell (1862): | je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj V prestrašnej tej zibeli |
| Blagomir puščavnik (1853): | tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rac in tudi gosi, ali kar so ga nalovili pridni ribči, ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okrajnih |
| Dragojila (1864): | bregovi popolnoma zapuste. Le malo starega zidevja tik reke si ribiči svojé, vse drugo pa zarašča germovje in mah. Kjer je |
| Dragojila (1864): | štiri možake, ki jima v čolnu nasproti veslajo. To so ribiči, mislita, ki nama gredó na pomoč, Bog jim plati. Toda |
| Dragojila (1864): | v arnautsko selo, da bi šla za kratek čas z ribiči na morje; ali tujec, ki se ravno čez reko pelje |
| Antonio Gleđević (1873): | je bilo necega večera. Sonce je bilo v valovih zatonilo, ribiči so zapuščali svoje čolne ter legali na tlak kraj hiš |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | lovci ali kakor bi jih morebiti bolje imenoval — nastavijo se ribiči v vrsto in dalje gredé potrkavajo po ledu. Riba, nad |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | najbrž ne bode še tako hitro zgodilo, in bodo sedanji ribiči uže nekoliko odrastli, hočem najoriginalnejšega mej njimi nekoliko opisati. Bil |
| Spomini o cirkniškem jezeru (1881): | bolečine in ako tudi nekolika kinka, kmalu je zopet mej ribiči. Pa ni vsak, da bi z lepa pozabil, ako jo |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | vsej soseščini. Kaj rad se je družil z logarji in ribiči, hotel je sloveti za silnega lovca in ribiča, dasi ni |
| Iz življenja mlade umetnice (1890): | natančno odgovorila. Lahno so se zibali čolni po morji, veseli ribiči so peli svoje jednolične pesmi, v tem ko se je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On |
| Okolo svetá (1892): | vzemši s seboj jedil in pijače za jeden dan. Pri ribiči smo najeli precèj velik čoln in se oprezno odpeljali proti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | s' njim v' globozhino morja. Pa Bog ga je v' ríbinim trebuhu ohranil per shivljenji. Sdaj je molil, ter k' Bogu |
| Robinson mlajši (1849): | Ino tako si je napravil mrežo, ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | daj ter jo v ne prehudi peči do dobriga speci. Ribja pošteta. Napravi navadno mehko in tako imenovana poštetno testo. Za |
| Fizika (1869): | prožna telesa so dalje kavčuk (prožna smola), peresa in lasje, ribja kost, nektere lesenine in kovine, posebno jeklo. Na nekterih telesih |
| Zoologija (1875): | 140. Oleander 142. Olika 140. Omej 147. Omela 144. Omotica ribja 161. Omphalodes 143. Onobrychis 158. Ononis 160. Oogonij 109. Oospora |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko slato ſonze |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sa ſrezhni prihod. Potlej pomashe ſin ſlepimu ozhetu ozhi s' ribinim shelzhem. Tako mu je bil namrezh angelj ukasal. Ino ſtari |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | VI. Na vzhodnji strani gozda razprostiral se je velik ribnik, ki se je po mlinu, ki je stal ob njegovem |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | njegova voda čez dolg jez pretakala, gonila je mlinska kolesa. Ribnik je bil od treh stranij, razen od izhodnje, kjer je |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | po mlinu, ki je stal ob njegovem izlivu, imenoval mlinski ribnik. Tam, kjer se je njegova voda čez dolg jez pretakala |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | trenotku pa zapazi več mlinskih hlapcev, ki so počasi obkolili ribnik in z dolgimi drogi upogvali veliko terstje. Da, iščejo ga |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | bil jako nemaren deček. Nekega dne se pritepe do grajskega ribnika, da bi kako ribo zmuznil. Seže tedaj prav globoko v |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ribo; če se ne motim, — jegulja je. “ Izvleče rokó iz ribnika in o groza! — okoli roke se mu zvija gerda povodna |
| Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): | zamogel od tukaj proč, ker sem vender ves log krog ribnika z ljudmi obstavil. Če bi le vedel kako — a, dobri |
| Botanika (1875): | Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Starozgodovinski pomenki. Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in |
| Sacrum promptuarium (1695): | almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei |
| Sacrum promptuarium (1695): | kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem |
| Sacrum promptuarium (1695): | de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vas na Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar |
| Sacrum promptuarium (1695): | ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga |
| Biblia (1584): | koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi Boshiga Duha, taku je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | verže, poleno se mu v gobec navprek potisne, jezik iz rivca potegne in pregleduje, ali ni pod njim okroglih bulic. Če |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do rivza in ozhi v gnoj sakopamo, nar raji v konjſki gnoj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost nasproti obernjen; ko bi |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | povsod. Druge znamnja, da ima prasič ikre, so: nekako zatekel rivec, na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji konec |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v skledo položi in s pomarančnim perjem čedno ozaljšaj. V rivic lahko tudi limono deneš. Jesih in olje se večidel s |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | nekolikrat odliti in druge perliti. Drugi dan ji vtakni v rivic, oči in ušesa soli, materne dišice (timijana), rožmarina in lorberjeviga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je takrat savoljo morſkiga kupzhijſtvo in ſvojiga bogaſtva drugi Rim imenovalo — in je dalje na Laſhko planil. Kako ſe je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage v večni Rim potoval, kje da je Lloydova uradnija, odgovorí neki gospod: „Štiri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | knežinja”. Češnje so dobili 100 let pred Kristusovim rojstvom v Rim iz Pon ta v mali Azii. Lukul jih je iz |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Oreh so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški oreh” (welsche Nuss); veliki orehi so |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | v svojem sercu preklinjal dan, ki ga je pripeljal v Rim, dan, ko je znanje in zvezo storil s svojim ostrim |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | nagovorí ga Kromacij, „ta-le gospica bi rada svojemu očetu v Rim pismo poslala. ” „Prav veselilo me bo, če morem postreči blagi |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | na-nj. ” „Kako je to? ” pravi radovedno Oroncij. »Preden je zapustil Rim me je prosil, da mu napravim dve stekleničici strupene tekočine |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | prišla, da bi zvedela za kakega človeka, ki gre v Rim. Poprej ste mi povedali, da je namenjen moj oče v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | podoba, bo konsistorij še le po novem letu. Pisma iz Rima pravijo, da bi bili papež radi konsistorij napravili, ker jim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): | si je poiskal mlado lepo ženico, hčer laškega grajšaka. Iz Rima 6. dec. Pred božičnimi prazniki vsako leto imajo sv. oče |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | moral v Kampanijo? ” „Ko bi te ne bil proč iz Rima poslal, gotovo bi te bili zgrabili, ker si stergal cesarski |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | serce in vznemirjalo mojo dušo. Ko sem namreč potegnil iz Rima, naredil sem velik dolg pri nekem judu in mu obljubil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | sena zavoljo novic, ki so jim došle iz Rima, ko sta naša poslanca prišla k njim. Z veliko spoštljivostjo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ste me izpahnili ne le izmed druščine, ampak tudi iz Rima ste me pregnali; zapodili ste me po svetu, da bodem |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ker že se je solnce nagnilo k zahodu. Prebivavci mogočnega Rima zapuščajo svoje hiše in hité proti vertom Cesarjevim ali Salustijevim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rabijo ga za zid. Imeniten lahki kamen je travertin blizo Rima; v nekem močvirji pri San Filippo se je storilo toliko |
| Sacrum promptuarium (1695): | puſtj; kateri she danashni dan v' Rimi s' enu veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga |
| Sacrum promptuarium (1695): | katera gvishnu ſe bota dobru rajmala tem Sakonskem, samerkajte. V' Rimi en Gospud je bil poslau ſvoj Naveſti en lep fazonetel |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtiſkale, v vôjſki premagale , in poſlednizh njih zeſarſki ſedeſh v Rimu overgle. Tudi zhes Ilirijo ſo tako imenovani Góti, Dolgobrádzi, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | iz Škocijana na Dolenskim, ki je učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da bi res bilo! — pa mi imamo malo upanja. — V Rimu se bojo na sv. 3 kraljev dan začele pridige v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ob času imenitnega latinskega pisatelja Plinija je bilo breskev v Rimu še celó malo. Pravijo, da so breskve v Perzii strupene |
| Maria Stuart (1861): | Po svetu daleč bivši na Francozkem, Mudili ste se v Rimu, tudi v Remi, Kaj naši kujejo sovražniki? Mortimer. Naj Bog |
| Maria Stuart (1861): | je vam. Mortimer. Milord, povem Vam to ob kratkem. V Rimu svoji veri Sem dal slovo in združil z Guizi se |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | saj imamo tudi v zgodovini dokaz za to: tukaj v Rimu se je nek Simon, kterega nekteri Simon Petra, drugi Simon |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kaj je Fabíola? ” „To dobro vem, najbogatejša nevesta je v Rimu. ” „Pa tudi tako visoka in merzla, da je ni kmalo |
| Rudninoslovje (1867): | podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu. Posebno jedrnat apnénec se rabi za tiskarje na kamen, navadni |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Ti od vseh krajev skupaj prignani kristijani pa niso bili Rimcem samo izverstni delavci, ampak imeli so je, kakor mesar svoje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | visoko čislal. Bil je kaj lepe postave, in ni kazal Rimcem tako navadnega hlinjenja, ne v zaderžanji ne v govorjenji: jedernate |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno nadlegovali in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli s hudo vojſko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe vſe deshele do |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kar ſe v ſadajnim zhaſu Vogerſke ali Madsharſke deshele imenujejo. Rimzi ſo bili v poſvetnih uzhenóſtih in umetnoſtih snajdeni, poſebno pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | véra sabolſhzhala in s zhaſama vſo njih deshelo raſvetlíla. Ali Rimzi ſo bili vſe takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva |
| Sacrum promptuarium (1695): | mene na petlersko palzo perpravilo. Ta ſeshta je bila ena Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Je tedaj meteljka hči jutrovih dežel — Perzije namreč v Azii. Rimci, ki so jo po njeni domovini medničanko (herba medica) imenovali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Laško in iz Laškega so se razširile naprej po svetu. Rimci so jih poznali le 29 plemen, in tisto drobno rudeče |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive) so v Sirii in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | kraljévo palizo noſili. Poſlednjizh pa ſo ſe Rimljani, ki ſo bili tazhaſ naj mozhnejſhi národ na semlji, Judovſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bo she vaſha laſtna nadloga suzhila. — To ſliſhajozh ſo ſe Rimljani sopet k pameti povernili, in ſe pod pokorſhino poprejſhne goſpojſke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | v Vogerske ravnine zgubí, izvirajo trije studenci, kjer so že Rimljani 200 let po Kristusu svoje zdravje in veselje iskali, in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb v premagane dežele ceste napravljali |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | desni strani Istra stanovali. Dalje so še Appianove besede: „Kakor Rimljani Helene od Grekov razločijo, tako tudi te vsake posebej drugači |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | bila pa trikrat tolika, kakor Greki pravijo. Ko so bili Rimljani to deželo premerili, so jo najdli 6000 ogradov dolgo in |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Ilirija v tretjim ali naj širjim pomenu. Appian pravi, da Rimljani niso samo Keltov, Skadarcov, Medov in Dardanov k Ilirii šteli |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): | da le mestnjani ne razpadajo? Vi Atenjani na morjih, vi Rimljani v Epiru, rešite se; kjer ste vi, je tudi domovina |
| Zoologija (1875): | srednjem morji živi gruj (Muraena helena), katerega so vže stari Rimljani visoko čislali. V južni Ameriki po rekah živeči ogor drhtavec |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ga hočemo peljati na Martovem polji, (campus Martins so mu Rimljanje rekli). Martovo polje se je imenovala planjava na severozahodu, med |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | se tam posvetovali o važnih deržavskih zadevah. Poznej so stavili Rimljanje na tej planjavi mnogoverstna zidanja; sosebno cesarji so sezidali na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro zelišče‟. Po Rimcih se je kmalu zaplodila po južni Galii (sedanjem Francozkem), kjer |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | bom skazal. Liktorji*), razvežite svoje butarice! ” *) Liktorji so bili pri Rimljanih služabniki viših uradnikov. Hodili so ž njimi ter na ulicah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Do naſ jih je ſhtirnajſt priſhlo. Eniga je piſal vernim Rimljanam, dva Korinzhanam, eniga Galazhanam, eniga Efeshanam, eniga Filipljanam, eniga Koloſhanam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vročina slabí, ga kopva in bukovi hlad krepčá. — Kar je Rimljanam dopadlo, tudi nam ni odpadlo! Že skoraj pozabljen je bil |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | je videl, da bi bil bolje opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | Po naše: božanstvo cesarjev ali božji cesarji. **) Toga je bila Rimljanu verhna obleka, podobna široki, beli, volnati ruti. Nosili so jo |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | verjela, da bi se ptujci ljubiti mogli; njej, kakor sploh Rimljanu in Gerku ljubezen, nesebična ljubezen ni bila znana. Oberne se |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | ne bomo popisovali, le toliko opomnimo, da je kraljevala navadna rimljanska razuzdanost in da so ga kmalo vsi v glavi imeli |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | spominek, da je pokončan tudi drugi hudi nasprotnik kerščanstva — nejeverna rimljanska deržava. ” „Kako? Je-li res tvoja misel, da mora konec biti |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1860): | on še zmiraj za njenega očeta veljá. Berž potem je rimska vlada po svojem poslancu v Parizu vprašala francozko vlado: kako |
| Astronomija (1869): | in tako vidimo, da oni svitlojasni pas, ki mu pravimo rimska cesta, obstoji iz več milijonov zvezd. Videzna velikost teh zvezd |
| Astronomija (1869): | temenom vzdiguje visoko nad obzor. Sveti se tako nekako, kakor rimska cesta. Ta svit je zverskokrožni ali zodiakalni svit. Misli se |
| Astronomija (1869): | drugej stoječe zvezde druzega reda, pas Orijonov, ki se tudi rimska palica imenuje. Blizo tega pasa leži čudovita meglica, Orijonova. Beteigeuze |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | planoti. Ali ni bilo tu stanovanj za časa rimske naselbine? Rimska gospoda je bivala v mirnem času „extra muros” po svojih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | vstavov razločevali so se zopet po barvah svoje obleke. Tudi rimska gosposka nas ni pozabila. Poslala je k sv. Klemenu tri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so, ki so jih sveti Oče pri |
| Astronomija (1869): | z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ko je Pola bilo še mesto kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli, — al še boljši in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe ukas zeſarja Avguſta oklizhe: „Vſi podloshni po vſih deshelah Rimſkiga zeſarſtva morajo k' popiſovanju. Vſak naj gre v' meſto ſvoje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bila kmetijſka drushba na Koroſhkim ponavljena. „ 13 „ ſo ſvétiga Ozheta, rimſkiga Papesha, Gregorja XVI. svoljili. „ 9 „ je Franz, preſvitli Zeſar, na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853): | kaj tacega leži v kterem arhivu skritega, morebiti celò v rimskem; saj je slavni kardinal Angelo Mai ravno iz vatikanskih rokopisov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1881): | okolici se hranijo še pripovedke iz poganskih časov, o času rimskem, ki nam pripovedujejo o razširjevanji Kristove vere po teh krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 18. Kimovca t. l. 79 let dopolnili, in sedijo na rimskim prestoIju od leta 1831, 2. Svečana. Sveto zbiraljše šteje 60 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 25 tavžent v Anglii, 16 tavžent v Krakovskim skupvladarstvu. Po rimskim iménoslovu (šematizmu), kije ravno na svitlo prišel, so sv. Oče |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ker pravi: „Snano je, de ſe je Loblana nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol |
| Astronomija (1869): | črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim |
| Sacrum promptuarium (1695): | njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter |
| Sacrum promptuarium (1695): | je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka s' vodo je bil |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | iz Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj v svojih bukvah H. n. XVIII. , 16. Je tedaj |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | palic in na sredi je iz njih molela sekira. Nekdanji rimski kralji so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ki se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | izbere — imeli so je v hrano divjim zverem. Kedar je rimsko ljudstvo vpilo in hrepenelo po strašnih igrah in bojih z |
| Astronomija (1869): | ostro občrtane svitle prikazni, in se vidijo takó, kakor vidimo, „rimsko cesto. ” Zvezdoznanci so našli, da so nektere meglenice skozi najostrejše |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dan, ki ſe je Ilirzam perzhenjal, dokler ſo ſe pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Šiva-ta z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer nisem našel na rimsko-slovenskih kamnih ali Šivo trikrat in sicer na kamnu, kteri je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | porcjunkula izvíra pa od kosčika poljá poleg mesta Asisi na Rimskim, kjer je stala sv. Frančiška Asisa, začetnika Frančiškanarskiga reda, perva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu |
| Astronomija (1869): | 309. Olbersova repatica, 327. Omér, Verhältnis. Opposition, protistanje, 291. Orijon, rimšice, 272. Os, Axe, 239. — mala, kleine. — velika, grosse. — vertenja, Umdrehungsaxe |
| Astronomija (1869): | sozvezdjih tukaj skup stoječih, izmed kterih se najbolj odlikuje Orijon (rimšice), na jugu pod bikom in dvojčeki ležeče sozvezdje. Sosebno se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | štajarskih, krajnskih in koroških mej in planin naše visokúne: Grintovca , Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | teže 497 kg, tare 38 kg, po 160, 3 sodih Rio-kave, neč. teže 728 kg, tare 52 kg, po 136, 2 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prodajo na drobno: 150 kg Java-kave po 178, 300 kg Rio-kave po 164, 100 kg cukra po 46, 400 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | avgusta. 3.) Blaga: 1256 kg Java-kave po 178, 1470 kg Rio-kave po 164, 875 kg cukra po 46, 1613 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | prodajo na drobno: 100 kg Java-kave po 178, 420 kg Rio-kave po 164, 150 kg cukra po 46, 500 kg cukra |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | 410 gl. Prodal sem J. Končanu v Borovnici: 200 kg Rio-kave po 168 in 300 kg cukra po 43. Prodajalnica je |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | pa je prejel: 200 kg Java-kave po 180, 350 kg Rio-kave po 168, 150 kg cukra po 47, 500 kg cukra |
| Stric Tomaž (1853): | šaljivo mati, „jih pa saj tudi ne boš orglanja in risanja učila! “ „Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne, učila bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | parov konj in bi jih vpregli dva pred voz, dva ritnisko za voz, pri strani pa k vsakimu kolesu par, ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bi bil k tlam perbit ; težko ga premakneš, posebno pa ritnisko ne, čeravno ga siliš na vso moč. Mu glavo kviško |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na vso moč. Mu glavo kviško vzdigneš, ti bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo |
| Kuharske Bukve (1799): | Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Jakob zheſ„kiga kolovrata ſhe ni videl. ” *) — Sled Ciriloviga obréda (ritus) na Krajnskim. Kristjanstvo je po raznih potih do Slovanov dospelo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za oltarjem prostor prizidan, kjer je mašnik po Cirilovimu obrédu (ritus) maševal. Pod cerkvico je prostrana raka, ki so jo zdaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | solzna) deni, tega pa spet z oblati obloži, in ostali rajž nanje daj. Nar bolje je, če se v ohlajeni peči |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gnjatni rajž. Skuhaj rajž na vodi mehko, potem dobro zmešaj eno unčo putra ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Nadevane pečene pišeta s solato. Linska torta. Mandelnove berljuzgnice. 177. Rajž na precejeni župi. Meso s kukmakovo polivko in kumarami. Špinača |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | koze vzdigne, ker tako veliko svoje lepote zgubi. Rajžev štrukel. Rajž na mleku s kosam cukra prav mehko skuhaj in potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | z rajžem podleci, deni bele mešance vanjo, nanjo pa ostali rajž in speci ga kakor sprednjiga. Rakovo kuhanje. |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Dušen (dinstan) rajž z jagnjičevim stegnam. Duši mladiga jagnjeta bedro v dobro pokriti |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Gnjatni rajž. Skuhaj rajž na vodi mehko, potem dobro zmešaj eno unčo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | maslam pomazano kozo deni in kakor gnjatne blekice peci. Pisan rajž. Tri unče rajža na dobrim mleku s cukram in nekoliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štrukel. Polži s hrenam. Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž. Solata s pavljanskimi klobasicami. Kosci v rujavi polivki. 147. Grahova |
| Kuharske Bukve (1799): | Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga |
| Kuharske Bukve (1799): | tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno |
| Kuharske Bukve (1799): | savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | vse gorko na mizo pride. Rajževo kuhanje (meridon). Pol funta rajža prav mehko v enim bokalu mleka ali srove smetene skuhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in deni v sok, kteri v kozi ostane, pol funta rajža in ga tudi duši, pa ne premehko. Zdaj tega in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni in kakor gnjatne blekice peci. Pisan rajž. Tri unče rajža na dobrim mleku s cukram in nekoliko vanilijo skuhaj, pa |
| Kemija (1869): | Rum se dela iz sirupa trstnega sladora, arak iz zevrelega rajža, a narodi, stanujoči po azijskih stepah in višavah, si celó |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | olja po 74, 50 kg grozdjiča po 24, 100 kg riža po 24. G. Lozar v Kranji je poslal 300 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | olja po 74, 315 kg grozdjiča po 25, 528 kg riža po 24. 4.) Blaga v prodajalnici: Kakor prodajalniška inventura izkazuje |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | olja po 74, 100 kg grozdjiča po 24, 200 kg riža po 24. Prodajalnica je iztržila 91 gl. |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | sem od J. Perdana tukaj proti gotovemu plačilu: 350 kg riža po 23. Prodajalnica je iztržila 70 gl. Dne 15. julija |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | cukra po 47, 200 kg cukra po 43, 100 kg riža po 25. Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 7. julija |
| Zoologija (1875): | rajžar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | imajo v opljine tako nadelani biti, de vſak sob ſvojo risho dela; sa brano je verv pervesana, de jo delavez persdigvaje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | to je, edine farbe, in ſmé k vezhimu po herbtu risho iméti; ſizer mora kosha tenjka in mehka biti, in ſvetle |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | precej na mizo da. Rajževo kuhanje z mešanco (ragu). Napravi rajževo kuhanje kakor je bilo ravno rečeno, pomaži dobro s putram |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skledo dene, s cukram potrese in precej na mizo da. Rajževo kuhanje z mešanco (ragu). Napravi rajževo kuhanje kakor je bilo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | župa z jajci. Meso s peso. Kislo zelje s ptički. Rajževo kuhanje. 81. Moknati mlinci. Govedina po angleško. Raki s smeteno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | urno od rok iti, de vse gorko na mizo pride. Rajževo kuhanje (meridon). Pol funta rajža prav mehko v enim bokalu |
| Tiun - Lin (1891): | prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci svojo narodno pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | na semlji, ampak sa nebeſa, kjer jih ne ſnedó ne rijà ne molji, kjer jih tudi tatjé ne ukradejo. Kjer je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ne perpuſti mladizhev loviti ali satirati. — Zhe bób, kadar zveté, rijà ali uſhí poſhkodvati hozhejo, je dobro , verhizhke potergati mu. — Ako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa ne v mokrotni kraj ; takó ſe ga ne bo rijà prijela. ˛She druga ſhkoda ſe shita na polju poprime. Shito |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe meglé vsdigujejo, tudi v ſuhih letnah ſe shita prime. Rijà ſe rada tiſte ſetve prime, ktera je preplitvo saorana, sató |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | rek in jeserov. Soper to ſhkodljivo rôſo ni prave pomozhi. Rijà. Rijà (Rost) perhaja na posno ſejane shita, na shita v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſkase per shiti ſo le té : ˛Snetljivz, medena roſa, in rijà. Şnetljivz (Brand) je dvojin: je terd ali ſkrit in je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in jeserov. Soper to ſhkodljivo rôſo ni prave pomozhi. Rijà. Rijà (Rost) perhaja na posno ſejane shita, na shita v dolinah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zmerzlina. Eno unčo cukra nad žerjavco tako dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera je z |
| Botanika (1875): | prah (pollen), ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih |
| Zoologija (1875): | imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat |
| Zoologija (1875): | svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove |
| Zoologija (1875): | in sosednih otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na |
| Divica Orleanska (1848): | ljudstvo skup derhtelo, In ko si prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro me |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni valjar |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Rujava polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v porceljanasto posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pa ſive, kakor ſhkerjanez. Noge ſo vmasano — selenkaſte, plavute selenkaſto — rjave. Ta barva ſizer ni navadna per pelikanih. Pod klunam ima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna |
| Rudninoslovje (1867): | zvrsti, sosebno zelene i sive, imenujejo se korund sploh, a rjave démantovec (Demantspath); oba sta skoro neprozórna. Smirek (Schmirgel) je korundova |
| Rudninoslovje (1867): | živčevo. Rude kovinskega lica so navadno črne, a nekovinskega črne, rjave, rdeče, rumene, sive, malokedaj zelene, modre ali bele, svetijo se |
| Kemija (1869): | Rumen je ali rjav in mnoge rudnine so rumene ali rjave od primešanega rjavega železovca. Čist hidrat železnega okisa dobimo, ako |
| Zoologija (1875): | fullo) je podoben hrošču, samo ka je veči in ima rjave pokrovke belo poprskane; živi v jelovji. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | razsuši se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó mehke, de se dajo |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Rujava polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | una stran; lahko je tedaj mogoče, da so se tiste rujave lise po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | petje in godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu |
| Mineralogija in geognozija (1871): | barve; prozorneje rabijo za polarizovanje (§. 27), zlasti zelene in rujave. O staurolitu naj tù spomnimo, da so njegovi kristali dostikrat |
| Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): | in v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je nekako bolj prožna nego prva. Pri povezavanji |
| Kemija (1869): | §. 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa |
| Kemija (1869): | priložnost povedati kaj o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi |
| Kemija (1869): | MnO2, se nahaja na zemlji kakor rudnina ter se navadno rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle, 31. ,, papirnati |
| Botanika (1875): | okusni goban ali vrgánj (jurčki) (Boletus edulis); velika goba z rujavim klobukom in s prav debelim kocénom, ki je bledo rudečkast |
| Botanika (1875): | imenitne: navadna pihalka ali pezdek (Bovista), jajčasta, bela, pozneje z rujavim trosom napolnjena, raste pogostoma po pašnikih; veliki pezdek ali krvnica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | kar oſtane, ſhe poshgejo, de ſe ſhe léta sa njimi rijavo ſmodiſhe posná. — V doſti krajih ſe po-hoſtah shivina paſe, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno perje oberi, ſuho s pajzhno k mladikam perprédeno perje |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino je kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo bile israſtle |
| Genovefa (1841): | lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti |
| Kemija (1869): | Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so |
| Zlata Vas (1848): | bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | na za to pripravljeno zelnato jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali sivo, |
| Tine in Jerica (1852): | ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti že prav ne veš. Deček (nestanovitno. ) Jez že |
| Tine in Jerica (1852): | še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju |
| Zoologija (1875): | sleče staro lupino in dobi novo. Živ rak je zeleno rjavkast, kuhan pa žarko rudeč. Na spodnji strani glavoprsja so usta |
| Zoologija (1875): | potapnik (Hydrophilus piceus), pod. 180, je 5 cm. dolg, črno rjavkast, a na prsih ima oster trn. Ribštvu je škodljiv. b. |
| Rudninoslovje (1867): | nekovinskega lica, raza jim je največ brez barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v |
| Botanika (1875): | Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po |
| Stric Tomaž (1853): | se. „Z neko sokrovico sim si rumenkasti obraz pomazal in rujavkaste lase v černe spremenil. Tedaj se lahko prepričate, da mi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zloga je to kamenje porfirastega (gl. §. 94), rdečkaste, rumenkaste, rujavkaste barve ali mnogobarvno. Kar so stari podobarji kot porfir umetno |
| Botanika (1875): | §. 79.). Oddelek usnjastih halug (Fucoideae) ima olivasto zelene ali rujavkaste, usnjaste liste. Sem spadajo: Mehurjasta haluga (Fucus, pod. 177:), ktere |
| Roza Jelodvorska (1855): | XII. Roza zlajšuje nesrečo svojiga očeta. Roza zopet rujavkastih lic, drugi dan komaj z vratarico in otročičima k mizi |
| Astronomija (1869): | ker so te maroge brž ko ne oblaki. — Razun teh rujavkastih marog so našli zvezdoznanci tudi rdečkaste, zelenkaste itd. Od kod |
| Zoologija (1875): | sedem palcev dolga. Siva podgana (M. decumanus), pod. 83, je rjavkasto siva, veča in močnejša od črne ter se je stopram |
| Zoologija (1875): | od enega samega para pri najugodniših okolnostih nakoti 2300 potomkov. Rjavkasto siva in kratkorepa žival slabo pleza, zato jih je najbolje |
| Zoologija (1875): | in divja mačka je močna in krepka žival sive ali rjavkasto Pod. 74. Divji maček: Felis catus. Nar. vel. 60 + 30 |
| Tine in Jerica (1852): | Paljčarju. ) Ako ti med mojo vso, živino drugačno zagledaš, kakor rujavkasto, ali le eno samo z belo liso, pa ti škodo |
| Stelja in gnoj (1875): | slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od šôte, 3. drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in obširno nahaja po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega prav |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve na vso moč — pa nič ne pomaga, dokler vsa sožgana |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ti. Jaz sem jo napravil”. Čez mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | Odgovor: „En mernik rèží,” — „Ali si gluha? ” „Pred je bila rjuha, pred; zdaj pa kar sim sošila, ni rjuha ampak vreča |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | je bila rjuha, pred; zdaj pa kar sim sošila, ni rjuha ampak vreča (žakelj). ” Ptujci ali od ptujcov popačeni Slovani so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mu bolj kri tezhe, potler ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in |
| Zlata Vas (1850): | blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in česar je bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani |
| Stric Tomaž (1853): | bi spet kej početi imel, privleče iz žepa popire ko rjuhe velike ter začne prebirati. Ker se je le malo razumel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | je prelepa zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene |
| Gozdovnik (1898): | bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te priprave so trpele komaj pol ure, tako so |
| Robinson mlajši (1849): | prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | neštevilno deržino turškiga cesarja. Sultana Selima, v Carigradu neki mlad rob ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil je |
| Robinson mlajši (1849): | nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave. rabiti Brauchen, raditi arbeiten. račiti belieben |
| Rudninoslovje (1867): | kraka popolnoma prislonita na ploskvi , ki delate ta rob, a rob sam se stisne v kot e. Isti kot, kakor ga |
| Rudninoslovje (1867): | dvorob, trirob itd. Na dvorobem oglu se vrsti navadno ostrejši rob s topejšim, ali daljši s krajšim. 4. Da se kristalni |
| Rudninoslovje (1867): | se ta kraka popolnoma prislonita na ploskvi , ki delate ta rob, a rob sam se stisne v kot e. Isti kot |
| Rudninoslovje (1867): | tega središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo ga s krakoma ae i de tako, da se |
| Gozdovnik (1898): | je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila v penečo vodo, da je poševno leteča |
| Gozdovnik (1898): | gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi skočil |
| Gozdovnik (1898): | izgine v temnem ponoru. A kepa je pala na moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Vse ga je poznalo in ljubilo, vse le lepiga dvorskiga roba imenovalo. Njegova pridnost, njegova zvestoba, njegova ljubezen do Sultana, gospodarja |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testo in gnjeti ga. Potem ga pa do debelosti noževiga roba zvaljaj in ali v modle deni ali pa kolačke ali |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | torta. Obloži pleh z dobro narejenim in do debelosti noževiga roba zvaljanim maslenim testam, dno pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na dva persta široke in trikrat toliko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | testa pa majhne hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi |
| Rudninoslovje (1867): | i raze je škrlataste, poluprozorna je ali pa samo na robéh prozórna; melka je, malo trša (tr. = 2•0 . . . . 2•5 |
| Rudninoslovje (1867): | rdeč, no barv ne preliva ; poluopal (Halbopal) raznih barv, na robéh prosójen; navadni opâl razne barve, neprozóren; voskasti opal (Wachsopal) se |
| Rudninoslovje (1867): | nagneno končno ploskvijo, nekaj pa z negativno hemiortotipovo polovico ob robéh ab¹ i a¹b. |
| Botanika (1875): | da z jeklom kresani dajejo iskre. V stanicah ostric po robéh njihovih listov je tako mnogo majhnih trdih kristalov iz kremenice |
| Žalostna vernitev (1864): | njih domačije seboj privlekli. Strašno so tu ravnali s keršanskimi robi. Huje od živine so morali delati, in nečloveski čuvaji so |
| Kuharske Bukve (1799): | meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo |
| Gozdovnik (1898): | je Črnotič. Trije lovci so bili še skriti za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa ne |
| Rudninoslovje (1867): | točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se med sebój jako razlikujejo po številu i |
| Rudninoslovje (1867): | Gestalten). sl. 13. 3. Ako se trije ali še več robov i ploskev strinja v enej točki, onda se ta točka |
| Rudninoslovje (1867): | triplosk, četveroplosk, petoplosk, šestoplosk itd. 2. na kakovost strinjajočih se robov, ako so si robovi enaki, imenuje se ogel enakorob, ako |
| Rudninoslovje (1867): | med sebój jako razlikujejo po številu i po obliki ploskev, robov i oglov i tudi po tem, kako so razvrščene ploskve |
| Rudninoslovje (1867): | sl. 59 se vidi lik iz sl. 51, kteremu sta robova bb otopljena s sl. 56. sl. 57. |
| Rudninoslovje (1867): | hemiortotipovo polovico. sl. 71. V sl. 71 sta spet otopljena robova cc sl. 63 z navpičnima ploskvama vštrit prve stranske osi |
| Rudninoslovje (1867): | iz sl. 63, kterej sta oba para robov otopljena, namreč robova bb i b'b' navpičnima ploskvama r vštrit druge stranske osi |
| Rudninoslovje (1867): | 70 kaže prizmo (ploskve f iz sl. 63) , kterej sta robova cc otopljena z navpičnima ploskvama P vštrit prve stranske osi |
| Rudninoslovje (1867): | bb i b'b' navpičnima ploskvama r vštrit druge stranske osi, robova cc pa z navpičnima ploskvama l vštrit stranske osi. Pokrita |
| Zlatorog (1886): | rôko, Gleda v solnce in potem na sléme, Zrè na robe, potlej na police In na temne sence, koje riše |
| Rudninoslovje (1867): | s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj ali z horizontalno |
| Rudninoslovje (1867): | je lik iz sl. 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so |
| Rudninoslovje (1867): | enako ostri ali topi. Kristalni liki, ki imajo zgol enake robove, zovejo se enakorobi liki (gleichkantige Gestalten). sl. 13. 3. Ako |
| Rudninoslovje (1867): | konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli zvani; i dvojne robove: 2 x 4 = 8 (4 zgoraj 4 zdolaj), ki se |
| Rudninoslovje (1867): | ta kot, bere se lehko na razdeljenem krogu. Samo oni robovi so si enaki, ki so enako dolgi i enako ostri |
| Rudninoslovje (1867): | itd. 2. na kakovost strinjajočih se robov, ako so si robovi enaki, imenuje se ogel enakorob, ako so pa robovi razni |
| Rudninoslovje (1867): | i oglov i tudi po tem, kako so razvrščene ploskve, robovi i ogli okoli osi. Najvažnejši likovi so ti-le: I. Kockini |
| Rudninoslovje (1867): | bb). Enakoroba se imenuje zato, ker so si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges |
| Rudninoslovje (1867): | si robovi enaki, imenuje se ogel enakorob, ako so pa robovi razni, tudi ogel se zove raznorob, i to dvorob, trirob |
| Rudninoslovje (1867): | vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi cc iz sl. 50 s ploskvama k vštrit daljše stranske |
| Rudninoslovje (1867): | si v likih ravne črte, okolo kterih so likovi ogli, robovi in ploskve enako razvrščene. Take ravne črte imenujemo osi (Achsen |
| Botanika (1875): | plodovih listov je medsebojno soraščenih, in namreč ali le z robovi (enopredalčasta glavica), ali z nekoliko podvihanimi (mak) ali s . popolnoma |
| Zoologija (1875): | v ponvici privezana; nadalje vidijo se pri d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva sklep. 2. Mišice. |
| Botanika (1875): | pestiči so narejeni le iz enega samega podvihanega in z robovoma soraščenega plodovega lista, drugi pa iz več plodovih listov. Že |
| Razne dela (1870): | iz pisma se spozná. Notar na to: Življenju ste na robi, Kak šale se po glavi vam verté, In misli neumretja |
| Kupčija in obrtnija (1872): | več razdreti. Če se pozneje kakšne hibe in pomanjkljivosti na robi prikažejo n. pr. po pretečenem polletji, ni prodajalec za nje |
| Astronomija (1869): | se vidi solnce v znamenji ovna. Če se pomaknemo na robu mize, ki je razdeljen na 12 enakih delov, za en |
| Astronomija (1869): | trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med |
| Astronomija (1869): | solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot ob solnčnem robu, in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni |
| Botanika (1875): | cevaste cvetke obdane z ježičastimi cvetkami, postavljenimi v kolobar po robu cvetišča, kakor to solnčnica najbolj očitno kaže. Koristna zdravila so |
| Gozdovnik (1898): | Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni krik, ponovljen v deseterem odmevu, veliko strašnejši od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora shelesna pot na |
| Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): | rekel, podpisati. Jedva je začel Teimer mahati s svojim belim robcem, ko so Tirolci, ki so za pogajanja neprestano streljali na |
| Robinson mlajši (1849): | ga uže za roke ino noge zgrabili ino mu šatek — robec v usta vphali, pred ner se je prebudil. Zvezali so |
| Zoologija (1875): | morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P. maximus) in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka |
| Zeleni listi (1896): | Ko so bile šibice nabrane, zavije jih mati v velik robec ter se vrne z gospodom sodnikom domu. Doma poveže nabrane |
| Viljem Tell (1862): | Zmagavcu so podvrgli se. Celó V deželi naši mnogo rodovin Robuje gospodarstvu tujemu, Ko oče suženj je, je suženj sin. Al |
| Kuharske Bukve (1799): | 176. Víſhnova sholza. Odberi ſrove viſhne od koſhíz, ſtolzi v' rozhni ſtôpi, sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu |
| Kuharske Bukve (1799): | vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni |
| Mineralogija in geognozija (1871): | njem delajo ploskve. Pri večih jih merimo z ročnim kotomerom, ročnim goniometrom, pri jako majhenih kristalih z refleksgoniometrom. Kristale so še |
| Mineralogija in geognozija (1871): | jih na njem delajo ploskve. Pri večih jih merimo z ročnim kotomerom, ročnim goniometrom, pri jako majhenih kristalih z refleksgoniometrom. Kristale |
| Robinson mlajši (1849): | déla poprijêla. Lehko si pomislite, da to ni bilo nikáko rôčno delo. Prekop, če je imel k čemu biti, sta morala |
| Fizika (1869): | eno ali na drugo stran zavrti, premakne se primerno tudi ročica A zavolj tega, ker se gonjenik vjema sè zobovjem krogovega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni s rozhizami objameſh, in ga ſvoje shive dni vezh ne ispuſtiſh. Kakor |
| Fizika (1869): | ki jo držé kleščice C, gre pri B skoz zarezo ročice A, ki je sè zobatim krogovim krajcem iz enega kosa |
| Deborah (1883): | grabi, oba pojeta narodno pesem: Oba. Kakor sneg so nje ročice, Ki v planini se bliščí, Kakor zarja njeno lice, Ko |
| Oče naš (1885): | posteljo, gorke juhe in drugih jedi. “ Polna usmiljenja mu pomoli ročice in mu je hotela pomagati vstati. Pa z britkim zdihljejem |
| Genovefa (1841): | ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe rozhize poboshno vsdignil. Genovefa je ſvôjo roko na njegovo kodraſto glavo |
| Roza Jelodvorska (1855): | de je v njej; in mala Lenčika stegne svojo nježno ročico po rožicah, ktere je Roza za slamnikom imela. Roza je |
| Fizika (1869): | Q vodoravnega vratila ravno tako zvezana, kakor podložnik s kolesno ročico (kljuko) navadnega kolovrata. Ker se vrti vratilo, vrti se pa |
| Fizika (1869): | poganjalko P pritrjeno, ki je s svojim spodnjim koncem z ročico Q vodoravnega vratila ravno tako zvezana, kakor podložnik s kolesno |
| Fizika (1869): | Hohlspiegel, vboklo zrcalo. Horizontal, razit, vodoraven, 24. Hornhaspel, motovilo z ročico. Hornhaut, rožnica. Hörrohr, slušalo. Hurrycans, 192. Hydraulische Presse, hidravlično tiskalo |
| Zeleni listi (1896): | in Metod, vsi so dobili od njega »lako noč« in ročico. Ako katerega teh otrok ni bilo tu, kmalu mora priti |
| Gozdovnik (1898): | Estevanovim služabnikom. Rozalita mu pride mahoma nasproti, podavši mu nežno ročico. Nato pozdravi Rozalita z veliko spoštljivostjo don Estevana, ki vrže |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | ſim premiſlil — Nęshka. De lubęsen — Matizh. Naj mi dajo njih rozhizo. Nęshka. (s' ſvojo pravo ſhtimo, mu da eno sa uho |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | neki kovač, in ta je, ko je po gori glogovega ročnika za kladivo iskal, našel dupljo, skoz ktero v hipu pride |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kakor lok, napéta, tako de je, kadar je navesana, proti rozhniku kriva, in de, kadar na ſvoje lize pade , oba konza |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je izgovarjati slišal Dve leti star, je govoriti in takó ročno brati in pisati začel, de, ki niso pričijoči bili, tega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | drugi merčes korenine spodjésti, ali dobí kako rano, ktero nismo ročno zacelili, de se posuší i. t. d. Pri mojim drevji |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | slišali in vidili, de sila kola lómi, de naj se ročno slovenšine poprimejo, ako bodo hotli željam ljudstva vstreči. Vi smete |
| Robinson mlajši (1849): | ino nič za dežj ino veter ne maraje, je le ročno tekel, da bi si za — nj lesu poiskal. Ni se |
| Roza Jelodvorska (1855): | poslednič vender najbolje! « »Nikar se tedaj ne sramuj kmetijskiga dela; ročno vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne roke so večjiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bodo rasſojene, koriſtne naſvetvane, méjn koriſtne odſvetvane. Nove snajdenja bodo rozhno osnanjene, pa tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne |
| Biblia (1584): | gnyl ſad. Sakaj po ſadi ſe drivu posná. Vy Madraſsou rod, koku morete vy dobru govoriti, ker ſte hudy? Zheſser je |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | poſluſhat, tá poſluſhaj. 16. Komú bóm pak enaku dèrshal letá ród? On je enaki otrokam, katęri na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | odgovóril, inu je djal k' njim: En hudi inu pręſhuſhni ród yſhe enu snaminje: inu njemu ne bó snaminje danu, kakòr |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | na meji laške dežele stojí. Krajnci smo tedej nar krajni rod ene matere, eniga naroda, ki se že od nekdaj Slovenci |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli so se poročne zaveze veselili, in pri zmernim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | zrastla, ga bode gora nazaj dala, da srečno vlada slovenski rod. Izvoljenim večkrat ugodi do njega priti. Bil je pri Pečicah |
| Revček Andrejček (1891): | Pesem. 1. Kako bi vender srečen bíl lahko človeški rod, Če bi hudič ga ne slepil z denarjem prav povsod |
| Gozdovnik (1898): | kakor Mansi (omikani indijani), njijuna koža pa je razodevala kavkazki rod. Vsaj starejši ni imel indijanske krvi v svojih žilah, a |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | jih je že zapustil, hoteč poiskati prej ko prej svoj rod na severu. Korakali so že na zadnjo višino, s katere |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | taba prosim skues lubiesen kathero si ti mou sate zhoviesen rued: jas tabe prosim skues tvoje sumilenje o nabeshzhi Ozha inu |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | prosim skues tu sadovol storjenje sate zhovieshzhi rued: jas tabe prosim skues vse svete sile noi kervave kaple |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mozhneisha rihtarja inu Boga kateri je ziev sviet inu zhovieshzhi rued stvarou |
| Zoologija (1875): | imenuje provrt (Terebratula). Dandenes se nahaja le malo vrst tega roda, ali v stariših zemeljskih tvorbah dobivajo se mnoge vrste okamenjene |
| Zoologija (1875): | celo v vodo. V gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 41. Moshję Ninivitarſki bódo v' ſodbi gori vſtali s' letim ródam, inu ga bódo obſodili: Kęr ſo ſe ſpokorili na osnanovanje |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 42. Krajliza od Juga bó gorivſtala v' ſodbi, s' letim ródam, ínu ga bó obſódila: sató kęr je priſhla od kraja |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | dvanajſt Israelſkih Rodov ſodili. Lubi otrozhizhi, jeſt ſim ſhe en majhen zhaſs per |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | odkruſhijo. Roboamu, njegovimu ſinu ino kraljeſtva naſtopniku, je uſtopílo deſét rodov Israelſkiga ljudſtva, ino ſo no- |
| Mineralogija in geognozija (1871): | tudi polži in glavonogci, med temi zlasti veliko sedaj odmrlih rodov, kakor ammonitov in belemnitov. Črvov je malo; rakov več; hrošči |
| Blagomir puščavnik (1853): | ljubezni zedinita in vzameta, da bota tako dva imenitna vitežka rodova, ki sta se že tako dolgo sovražila in preganjala, neločljivo |
| Zoologija (1875): | ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje |
| Zoologija (1875): | stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo se razen samcev in samic še tako imenovani delavci |
| Botanika (1875): | stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih rodovih iz plemena preslic (Equisetaceae) in lesičjekov (Lyeopodiaceae), ktere rastline pa |
| Občno vzgojeslovje (1887): | nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako, da se morejo imenovati prirojene in podedovane. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | na Njega, svojiga očeta milega; da nas vodi k sreči roda našega, da po Njemu v naši mili domovini koristni nauki |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | namene; ne pozabite tudi, de ste Slovenec, de ste tistiga roda, kteri je tako dolgo pod jarmam ječal, de ga zdaj |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | zhlovęka hujſhi, kakòr tó pèrvu. Takú bóde tudi letimu hudobnimu ródu. 46. Kadar je pak on ſhe k' mnóshizam govóril, pole |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje mojga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | vas dobro poznam, kér vas ljubim, kér sim vašiga kmetiškiga rodú; zató bi se mi britko zdélo , če bi vi zavolj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | čverstosti tiče, ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | cesarjevič od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila tega rodu. Čilske krave pa so se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | nobeden od teh ni vedel kaj povedati, ker od njih rodú še ni bil nihče kuhan in v srebrno skledico položen |
| Občno vzgojeslovje (1887): | vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z idejalom |
| Gozdovnik (1898): | si je tako sam upal na lovišče najhujših sovražnikov svojega rodu. Po kratkem premisleku se je odločil ter jo mahne proti |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | napelvvanja tah sovrashnikov vidiozhah al navidiozhah bodi tome hvava od rodv do rodv davida kier je pramagov golliata inv to korenino |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | sovrashnikov vidiozhah al navidiozhah bodi tome hvava od rodv do rodv davida kier je pramagov golliata inv to korenino jese Alelvja |
| Astronomija (1869): | prišedši do brega pa zaganjajo in razbijajo, druge za seboj rodeči. Ker stopi mesec na vsakem kraji vsak dan 50 minut |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | réke. Sdaj Bog sapové: „Semlja naj rodí travo, seli ino rodne dreveſa! “ Tudi to ſe sgodilo. Semlja je bila lepo selena |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | z enim gospodam od dalje pridši svojo rojstno faro popred Rodne, zdaj Breznico, zopet obiskali; obiskali so pa tudi mene. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | nekdaj iz očetove hiše iz Zabreznice k duhovnimu gospodu na Rodne v šolo hodili, in de je ta, perva stopnja k |
| Divica Orleanska (1848): | Burgún. Mi smo teržeči narod, o moj kralj! Kar žlahtniga rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In ne rodi terta in pšenica, Ne za mašo v cerkvi svetih kruhov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pripravno globokost položeno, gotovše klije, bolj močno raste in več rodí. Le mašina zamore to delo opravljati za vsako zerno enako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je več hrane potreba kot nekdaj, zemlja pa tajiste manj rodí. Kam pridemo po takem mi, kar nas sedaj živí? Kako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Bogu smili! Ves naš pridelek je v tem, kar terta rodi, in — vse tertje je preč; prav lepo je kazalo, zdaj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo cepiti). Tako cepljenje se |
| Maria Stuart (1861): | tukaj čisto nič ne sme. Pomota majhna je tu kraljemorstvo, Rodi gorje brez kraja in brez konca. Dovoli, da sem v |
| Viljem Tell (1862): | Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vživajo sadú, ki ga rodí. Valter Al niso svobodni posestniki? |
| Zoologija (1875): | Zoologija. In Bog je rekel: »Zemlja naj rodi žive stvari po njihovih vrstah, živino in golazen in zemeljske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | okoli ſtarih drevéſ in drusih, ktere revno raſtejo in malokadaj rodé, meſiza liſtopada dva dobra zhevlja semljo do korenin od koplje |
| Valenštajn (1866): | velika divna čuda Mirú, močí i sreče stanovitne Nam ne rodé. Postavi v naglici Iz platna lehki šator si vojak, Prične |
| Botanika (1875): | tla, ki so izmolzena za kakovo rastlinsko vrst, še dobro rode kakovo drugo in tretjo. Na pšenišče se zamore, brez da |
| Botanika (1875): | Nadalje se životna delavnost pokazuje v razmnožitvi. Rastline in živali rode vpodobe, ki so odločijo od materinskega telesa, ki začnó samostalno |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | kraljevala živa ljubezin med tronam in ljudstvam! Le v miru rodíjo vednosti bogat sad; le v miru obdeljuje kmetovavec veselo svoje |
| Trtna uš (1881): | množijo se tako, kakor smo povedali, na korenini trsovej ter rodijo sebi jednakih živalic do poznega poletja (julija). |
| Trtna uš (1881): | drugih v rasti zaostajajo, pred časom žolto listje dobijo, malo rodijo pa vendar temu ni kriva trtna uš; tudi nihče radi |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe je smiraj bolj rasglaſoval, ino je smiraj vezhi ſad rodil. 30. Zgubljéni ſin. Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v' prilikah |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sinila, in píla kri tvojiga brata. Vezh ti ne bo rodila, kedar jo boſh obdeloval. Na ſvetu ne boſh imel domu |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | večniga, Spočetje njega pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je rodila To Božje detice, Devištva ni zgubila, Ne pred tud potlej |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | okleščeno, da po nekterih nogradih še drugo leto terta nič rodila ne bo. Le majhen košček naše tako velike in imenitne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | je: Mi moramo zemljo siliti, da več rodí, kakor je rodila dozdaj; mi jo moramo pa tudi boljšati pa krepčati, toda |
| Revček Andrejček (1891): | bi hudič ga ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni več, Veselje pravo — išči ga, ljubezen |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imęnuvana biti, dokler jeſt sem ſazhetneka, inu dakonzhuvavza te vire rodilla. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sa ſajene drevéſza, de ti bojo naglo raſtle in kmalo rodile, ob ſuſhi salivaj, trébi in zhédi, perſt po verhu srahIjaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bom modrimu vinogradniku, kteri svoje terte obrezuje, de bi obilniši rodile: zakaj tvoja dobrotljiva roka nam dostikrat terpljenje pošilja, de bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | čas priti, ko so se umne stvari iz njegovega praha rodile. Materia, iz ktere vsako življenje klije, znabiti v luni ni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1882): | zadnja v naši deželi, ampak da se jej bodo kmalu rodile še druge sestre po naši domovini. V Postojni osnovalo se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | menj umerlo, kakor v letu 1841 ; na (˛Shtajerſkim 1,444; — rodilo ſe jih je vezh: na Koróſhkim 1991, na ˛Shtajerſkim: 7033. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v letu 1842 rojenih 18,938, v létu 1841 pa 18,716. Rodilo ſe jih je torej v letu 1842 — 222 vezh kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | V vſim zeſarſtvu ſe jih je 200 tavshent 589 vezh rodilo, kakor jih je umerlo. M. Urno, kaj je noviga? (Poſtervi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vſaditi in takó dolgo oſtati, dokler bo imenovano drevó ſad rodilo, od ktériga hozhe pervino boginji podariti, ktéri ſe je obljubil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ne bo nikoli žlahtniga plemena sadje druzih krajev pri nas rodílo? U. Bo že, bo že; pa moramo drevje na naše |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | vaganov posušenih skup spraviti. Silno mokro leto jih je toliko rodilo, in ker je vedni dež tudi tam poljske pridelke zlo |
| Roza Jelodvorska (1855): | te donesti zamoreš«, pravi Častimir. »Komaj deset breskev, praviš, je rodilo letas drevo, in tri so tebi podarili žlahna gospa; zelo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | sadje bode na njih sozorelo. Drevo, ki je letos kumare rodilo, zna drugo leto krompir zoriti. Kmalo srečata nekega človeka „naključja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in bolj narašalo, če je zrak spridovalo in ljudem bolezni rodilo. Vse to se je spremenilo, kar so se počele dela |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te deshele, bolj obdelováne, obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi pozhutilo. Nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | so mnogoverstnim zelišam v Celejski kresii navadne. De bi ta rodoljubi domorodec veliko naslednikov imel! Vganjka. Pastaričica je ovce pasla; mesár |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi prisadevi sa prid |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Noviz“ osnanili in saglávni liſt in saviték perdjali. Oni pa, rodoljubni piſatelji, ki ſo nam bili v naſhi prisadevi sa prid |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1875): | liberalizmu, zato menda tudi ne bi bilo težko pošteni in rodoljubni inteligenciji mladoslovenski vrniti se k svoji materi Sloveniji nazaj in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | Kranjskega” zagovarjal? Da se nočemo pričkati za malenkosti, sme nam rodoljubni „učitelj iz Kranjskega (?)” verjeti že zavoljo tega, ker nismo odgovarjali |
| Stelja in gnoj (1875): | drobno mlév od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniša polja vravnala, mislim, mora tudi za steljo dobra biti. Tako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | delaven , in ker zemlja, večidel pešena in prodnasta, ni med naj rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine, rokodelstva in obertnije |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik so s svojimi peterimi pleméni |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | prikladno ali vgodno *). J. Š. Tudi pustota se dá v rodoviten vert predelati. Pod Učko goro (Montemaggiore) v Istrii stojí farovž |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | navadniši sadež na prahi. V pešéni zemlji, ki ni posebno rodovitna, je pa boljši, krompír namest pése saditi, kterimu se taka |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852): | Dragi prijatel! Št. Ruperška, ali če hočeš Mokronoška dolina je rodovitna in dobro obdelana in mende ena nar lepših na Dolenskim |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Zemlja, ki se dela iz sprhnelega peščenca, je skoraj najmanj rodovitna, ker mu kalija, natrona skoraj popolnoma manjka in vlage ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ilirſke gojsdóve srèzhli, lepſhi pòlja na ſvetlo ſpravili, jih v rodovitne njive in v lépe travnike preobernili, de ſo bili s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kamnata semlja. Kjer je kamenje po njivi, tam je menj rodovitne semlje , obdelovanje ſe obteshi, orodje ſe mozhno kerha. Kjer je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | is Dolenſkiga ſo nam piſali, de nar ſtareji ljudje take rodovitne letne ne pomnijo, kakor ſe dosdaj kashe. Bog naſ le |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na ravno tistih njivah, ki zatega voljo niso mogle tako rodovitne biti kakor so sedaj, ker jih je žito izpilo in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dolina kakor zapušena puščava, ker še tako ima le malo rodovitnega zemljišča in prostora. Hudi plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vshivali. 3. Pervi greh. Na vertu je bilo vſaziga mnosiga rodovitniga drevja. Adam ino Eva ſta ſmela od vſih dreveſ jeſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | po njih cvetji ne lazile in od cveta do cveta rodovitniga prahú ne prenašale. Per vsih rastljinah, naj bodo drevesa ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prahú. Ko bi takrat čebelice ali tudi druge take živalice rodovitniga prahù ne prenašale po cvetji, nič sadja bi ne imeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | popki narbolj odprejo in so pripravni s pridam sprejeti potrebniga rodovitniga prahú. Ko bi takrat čebelice ali tudi druge take živalice |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | v cvetji sad zastaviti zamore , je vselej treba, de nekoliko rodovitniga prahú iz možkiga cveta v ženski pride, kjer se zedinita |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | ajdo letajo , in iz lepiga ajdoviga cvetja pridno nabirajo, veliko rodovitniga prahú od cveta na cvet prenašajo, takó storijo de ajda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | bolj raſtejo ; pa zhe murva ſizer dobro raſte, in na rodovitnim ſvetu ſtoji, jo je doſti vſako leto ſpomlad le okopati |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | tudi druge čebelam enake živalice. Res de tudi veter prenaša rodovitni prah od cveta do cveta in storí rodovitne rastljine, vender |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena; per takih mora rodovitni prah iz možkiga na žensko drevó prenešen biti, de se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in sad se začnè. Kdo prenaša per sadnih drevesih žlahtni rodovitni prah od cveta do cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | enak in se komej zagleda, in ta prah se imenuje rodovitni prah; brez tega prahú nobeno cvetje sadú ne more zastaviti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pečajo. Vam tedej svetjem, cepiče za cepljenje iz domačih odrašenih, rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku |
| Stelja in gnoj (1875): | polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gorá. Namakavni potoki zato tako močno množijo dobro zemljo in |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | mu podložno vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen od svétovnih homatíj s svojimi v |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | prosti narod vsigdar izgovarja) ima svoje bregove osenčene z neizmerno rodovitnim in bogatim lesovjem, ktero tukaj na stiki štajarskih, krajnskih in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo poboljſha. Shita |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jih živina ne poškodje. Tudi se zna po okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | letajo, rodovitni prah možkiga cvetja v ženski donašajo in takó rodovitnost množijo. Nektere drevesa so zgolj možkiga, nektere zgolj ženskiga plemena |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | možkiga, nektere ženskiga plemena, in vse rastljine ženskiga plemena morajo rodovitnost od možkiga, plemena prejeti; brez tega nemorejo sadú zaroditi. Na |
| Botanika (1875): | zadobé tudi brez gnoja same od sebe spet svojo prejšnjo rodovitnost, če se dalj ali manj časa neobdelane same sebi prepuščajo |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Ino Adamu Bog rezhe: „Prekléta bodi savoljo tebe semlja, njena rodovitnoſt naj peſha. ˛S' teshavo ſe boſh shívil na njej vſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ilovizo in s peſkam smeſhano, ſe bo pravniſka sméſ sa rodovitnoſt ſadu prav dobro obnaſhevala. Apneno semljo je lahko obdelovati. V |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Prez po tej hudi letni pa je Bog semlji tako rodovitnoſt dal, de je shito na tak dober kup priſhlo, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno, neprenehama od cvetja do cvetja letajo, rodovitni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | znašati; tode z naberanjem medú one veliko veliko pripomorejo h rodovitnosti sadniga drevja, žita in vsih drugih želiš. Marsiktere zeliša bi |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | drobniga krompírja pridela, pa prekosí pésa vse druge sadeže v rodovitnosti. Čeravno se le splača , péso v imenovani zemlji in pri |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zraku, soncu in dežji leží, da se jako zrahlja in rodovitnosti izpod nebja napije. 2) Jame skopljem, kar se da, plitve |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali meſto gledati, na kterim leshí. Kmetu ſo k pomnoshenju rodovitnoſti njiv, travnikov in paſh zhvetérne gnojila (ſorte gnoja) od shivalſh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je, ki ob nedeljih in prasnikih ſvoje polje obhodijo, mnoshne rodovitnoſti ſe veſelijo, in pregledújejo, kaj bi bilo tu ali tam |
| Genovefa (1841): | igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | od Boga. Na pašo morajo po-nj iti. Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | iztrebi, operi, osoli in tako eno uro ležati pusti. Potlej rog s putram pomaži, nad hudo žerjavco postavi, šuko nanj položi |
| Valenštajn (1866): | zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem hitimo tod i drugod |
| Zlatorog (1886): | »Potem premalo baš ne bo plačíla. »Rog kozlov namreč doli v Bogatinu »Odprè duplíno, kjer ležé zakladi |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | s sulicami. — Od časa do časa so zatrobili v bojni rog in klicali tovarišem onstran potoka, naj se jim pridružijo. Hrup |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dęl krajſhi. Hęlze al grit te kliue pak je is roga, okoli 5 zol dolg, inu okrogel proti klini, sizer pak |
| Genovefa (1841): | ſmejati, ako ravno ſo ji ſolsé ozhi salivale. Na trobljenje roga ſo vitesi in grofovi ſlushábniki s vſih ſtrani na konjih |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | lotov vode. XVII. Poglavje. Nadkopitni nastop. Kedar se kaj nadkopitnega roga odluši, ga je treba čisto odrezati, da se ne nabira |
| Zoologija (1875): | Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z nasajenim rogom imajo kljunorožci (Buceros) v vroči vzhodni Indiji in Afriki. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | še plemena kerriškega, ki je večidel černo in celó brez rogov; lepe in močne goveda so to, polne mleka in mesa |
| Sacrum promptuarium (1695): | tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta |
| Roza Jelodvorska (1855): | bližnjo kamenito klop sesti. Kar zatrobijo lovci v svoje zvoneče rogove, in vsi so jaderno odjahali na lov v bližnji gojzd |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | kdor glavo mertvega živinčeta razreže, in senčne votline, nosnice in rogove pregleduje. Leta bolezin se ložeje zavarova, kakor ozdravlja. Po leti |
| Maria Stuart (1861): | milost. Marija. Na večo, sir? Kaj menite? Paulet. Al čuli Rogove lovske ste? Marija (vstraši se in umakne. ) Za božjo voljo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | se je bil skril za neki germ, jo prime za rogove ter jo skrivno odpelje. Revni Frice še le zdaj spozna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | durhamskim plemenom je na Angležkem herefordsko s plošnjatimi in kratkimi rogovi. Za tem pride aldernejsko pleme in plemena iz otokov, ki |
| Lohengrin (1898): | deve pod dobom pri kralju. Na znamenje glasnikovo pritegnejo bojni rogovi z dolgim bojnim klicem Lohengrin in Miroslav popolnita svojo orožno |
| Sacrum promptuarium (1695): | porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila: Juri ſe je grimal, inu greval, de ſvoje Starishi |
| Rudninoslovje (1867): | i a'b, ki vežejo gornji rogelj z doljnimi, a doljni rogelj z gornjimi stranskimi ogli; a naposled 6 stranskih robov bb' |
| Rudninoslovje (1867): | i topejših rogljevih robov ab' i a'b, ki vežejo gornji rogelj z doljnimi, a doljni rogelj z gornjimi stranskimi ogli; a |
| Rudninoslovje (1867): | a'b', ki vežejo gornji rogelj z gornjimi stranskimi i doljni rogelj z doljnimi stranskimi ogli; 2 x 3=6 daljših i topejših |
| Rudninoslovje (1867): | i ostrejših rogljevih robov ab i a'b', ki vežejo gornji rogelj z gornjimi stranskimi i doljni rogelj z doljnimi stranskimi ogli |
| Mineralogija in geognozija (1871): | okra, 58. Witherit, 39. Wolframit, 53. Würfelerz, kockovec, 53. Zacken, rogelj. Zackig, rogljat. Zador, koralni, Korallengriff, 139. Zache, vlačen. Zahntürkis, zobasti |
| Gozdovnik (1898): | ki ne bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še rogla za vilice, v kterih se bo gibalo, in potem splavamo |
| Rudninoslovje (1867): | dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na konceh stranskih osi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | kér je znamnje devištva. Na glavi nosijo belo pečo, ktere roglji, nazaj priviti, so umetno zloženi; bela drobno nabrana robača in |
| Rudninoslovje (1867): | 4 = 8 (4 zgoraj 4 zdolaj), ki se končavajo v rogljih torej rogljevi robovi ab — i 4 druge, ki pašejo piramido |
| Mineralogija in geognozija (1871): | ker zunaj praproti prihajajo in prevagujejo igličnata drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | novizah ſe bere , de je Goſpod Jernej Kopitar — naſh ſlavni roják, ſadaj zeſarſke bukvarnize varh na Dunaji pred nekim zhaſam od |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Potozhnik. Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa ſvoje |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | naju ne bo nihče motil. Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi moj Saksonec, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime tega uzheniga rojaka, ki ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | gospoda Jurja Prešerna, velikiga kupca v Terstu in naše fare rojaka, pa s toliko večim zaupanjem, kér so mi moji farmani |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Ona se, kakor sem jo jaz iz ust nekega priprostega rojaka slišal, takole glasí: „Neki mož gré s svojo ženo, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak pijejo. Nekdo je prerajtal, de ſleherni, kdor mozhno |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | da se domorodec sam čedalje bolj izobrazi, potem pa svoje rojake podučuje v dobrih in koristnih rečeh; tu veljá se truditi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vam kaj več povem. Tissot, Paulitzky sta vsak za svoje rojake pisala, kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | opravilih svojega stanú; po tem, da, ako more, tudi svoje rojake k temu napeljuje. Ako bi vsak to storil, v kratkim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | zdi, Da Vodnikov duh se zdaj v novo glasí; Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Vino u Hrvatskoj i Slavonii” z iskreno besedo opominja svoje rojake, naj se zedinijo vsi v edini namen, da se pribavi |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | navarnoſtah na vodi, v' navarnoſtah med reswojnikami, v' navarnoſtah med rojakami, v' navarnoſtah med ajdmi, v' navarnoſtah v' mejſtu , v' navarnoſtah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti s imenitnimi rojaki, ino svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terte krajnſkiga kmeta kashe. '' Temu jes odgovorim : Zhe ſo naſhi rojáki she toliko ſvojih ſtarih navad in ſheg v shiveshu in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | sdaj bukvize po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji rojaki prijasno ſprejéli, taki, ki imajo veliko shivine in tudi taki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | bi angelj k sodnemu dnevu trobil. (Dalje sledí. ) Obertništvo. Naši rojaki se tudi po ptujim dobro obnašajo. Na Dunaji živí gosp. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | bo ta pràv ? Mislim , de. Pa ne mislite, ljubi moji rojaki, de jez zató pišem, de bi mene izvolili. Nič veséliga |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | našiga ljudstva pripomoglo. Opravljanje in krivo obdolženje so naši pravični rojaki že po keršanski véri od nekdaj čertili, ne vém ali |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe naſhim rojakam (Landsleuten) ali prav rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh na |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | komeſii, ki je she vezh let na urlavbu in ſvojim rojakam pri ſoldatih je tó uro v ſpomin narediti namenil , de |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | se vidi, koliko mi je na skerbi bilo, svojim dragim rojákom dopovédati, kaka je z mojim trudom; — ne zamolčím pak, da |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſe v sdanjim obrasenji ſvetá ne snajde, v ſredi ſvojih rojakov, snanzov ino prijatlov ſi nesnan ptuj deshélez sdi, in ſi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | slovenskiga slovnika in slovnice. (Konec. ) Lehkič kakega izmed mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe naſhim rojakam (Landsleuten) ali prav rezhi rojakinjem, de bi ſe ſploh na take kolovrate preſti lotile, in |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | bo sdan. Bolje bi bilo temu zhloveku, de bi nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na rajnciga veljavniga barona obudil, ki je od kmetiških staršev rojen takó visoko stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | imel boš natančno vednost od njega. Mihael Nostradamus je bil rojen v Šent-Remigiju (Saint-Remy) malim mestici Provanse, okrog leta 1503. Lekarstva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | na Korcirskim otoku, blizo Albanije, od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | ljubim. O, Ti si me že ljubil, predin sim bil rojen, si bil že záme umerl. — O Jezus! Tebi izročim vse |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | še nikdar vidil nisem” — zaverne človek — „zakaj, ko sem bil rojen, se je primerilo, da ste se punčici mojih očes namesto |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | kniževnem obzorji nov pa izversten jezikoslovec (filolog) prof. M. Hattala, rojen Slovak. Ta slavni poznávec slovanskega jezika je izdal doslej že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ime”. Po marni se mu je poznalo, pa ni bil rojen med Šavnico in Pesnico. Težke Usta so ga ovadile za |
| Sveti večer (1866): | ste meni storili”, rekel je On, ki je bil nocoj rojen. |
| Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): | imella, sma uſſe s' krotkuſtjo premagala. Krotkuſt je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so se uſſi skuseli, katiri so meni |
| Divica Orleanska (1848): | sim Boga večniga, In možu žena ne zamorem biti. Verhepiškop. Rojena je v družico ženska možu; Spolnivši kar priroda ukazuje Kar |
| Sveti večer (1866): | z otroki in vnuki iz hiše. v kteri sem bila rojena, v kteri so moj oče in moj ded živeli — o |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | inu skues molitvo boshjo skues katero je on svojega edini rojeniga sina nate sviet dav! 2. Jas N. N. taba zerzerellvs |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | noi samle? skues tvoiga edini rojeniga sina Jesusa Kriſtusa? dati menei nauriednomi sushabniku to sveto devizo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | po konkurzu je slovenska šola gospodu Premrovu, profesorju latinskih šol, rojenimu Krajncu vedre glave izročena, in se bode ob novim létu |
| Biblia (1584): | riſnizo jeſt vam povém, mej vſémi, kateri ſo od Shen rojeni, nej oben gori vſtal, kir bi vekſhi bil, kakòr Ioannes |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | katiri niſſo sa sakon, kir ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu napremoshni ſturjeni: inu |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | 11. Rèſnizhnu vam povęm, med tęmi, katęri ſo od shęn rojeni, ny en vęzhi gori vſtal, kakor Joannes Kàrſtnik: vènder pak |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenči zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſtarovérza. Umerlo jih je vezh, kakor v letu 1841 — 522 , rojenih je pa bilo vezh 4187. V tershaſhkim poglavarſtvu jih je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | 4187. V tershaſhkim poglavarſtvu jih je bilo v letu 1842 rojenih 18,938, v létu 1841 pa 18,716. Rodilo ſe jih je |
| Sveti večer (1866): | je sveta noč. Praznujemo spomin noči, v kteri je bilo rojeno dete, ki je prišlo, da bi nas in celi svet |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | se za njegovo čast že očitno potegnili, pa še zmiraj roji po glavah mnozih Krajncov in tudi druzih prazna vraža, da |
| Zoologija (1875): | popolnoma neodvisno od naše volje. Mi dihamo, prebavljamo hrano, kri roji po našem telesu, a vse to se godi brez naše |
| Zoologija (1875): | Krilati samci in samice ob svojem času zapusté mravljišče in rojé po zraku, samice se pa potem, ko so jim odpala |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | ktere ob matico pridejo, ali ktere eno samo imajo, ne rojijo. c) Če so čbele tudi že napravljene na roj, in |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | tistih čbelarjev, kteri menijo, da čbele zavolj pomanjkanja in lakote rojijo, neumna. Čbele rojijo po svoji natori, ker v enem panji |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | menijo, da čbele zavolj pomanjkanja in lakote rojijo, neumna. Čbele rojijo po svoji natori, ker v enem panji več gospodinj biti |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | napravljene na roj, in pride hladen, deževen, oblačen dan, ne rojijo, ampak čakajo, da je lepo, toplo, jasno vreme. V gerdem |
| Mahmud (1870): | se še ni prebudila iz svoje hude omotice. Čudne misli rojijo Mahmudu po glavi in mu razburjajo lice. Z roko si |
| Mahmud (1870): | na vrt in sede pod košato drevό; čudne misli mu rojijo po glavi. Ferhadbeg umira. Pri postelji stojita Mahmud in Ljudmila |
| Mahmud (1870): | junake in ker je osročena Slovenska. V duhu vidi, kako rojijo neverske čete po rojstni deželi in na kol nabodeno vidi |
| Obljubljena (1881): | raz prsij, torej čuj vse in zvedi, kakove misli mi rojijo v glavi: Kar so storili moj oče zadnjo krivico tvojemu |
| Moja hoja na Triglav (1897): | osredku Blejskega jezera, a na bregu Bohinjskega strašne mu misli rojijo po glavi, življenje misli vzet' si v slepi veri. Pri |
| Zlata Vas (1848): | šel; mlinarica se je merzlo in hudo deržala, po hiši rojíla in z vratmi loputala; Lizika je bila vsa objokana. |
| Stric Tomaž (1853): | vsih blazih čutil. Obema so tudi druge misli v glavi rojile. Halaj je premišljeval Tomaževe lastnosti, med drugimi njegovo telesno moč |
| Gozdovnik (1898): | v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj po glavi rojilo, ker je bil v misli tako zatopljen, da ustopivšega Pepota |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | kar imamo, Dobrote tvoje dar, Od tebe, Oče, ide Sin rojstva večniga, Spočetje njega pride, Od Duha svetiga. 2. Maria je |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je bilu nym povędanu. Na veliki God inu Prasnik Chriſtuſoviga Rojſtva per veliki Maſhi. Branje is Piſma S. Paula Apoſtel. na |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | sa Preróka dèrshali. 6. Kadar ſe je pak obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga cesarstva z nar gorkejšimi vošilami , in bojo brez dvoma |
| Sveti večer (1866): | kterega nam Bog po novorojenem Zveličarju daje. Potem je Gospodovo rojstvo tudi rojstvo naše sreče. ” |
| Sveti večer (1866): | Bog po novorojenem Zveličarju daje. Potem je Gospodovo rojstvo tudi rojstvo naše sreče. ” |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | vſe bogabojezhe duſhe na semlji, niſta sheléla, kakor ſhe doshiveti rojſtvo obljubljeniga kralja. Kar je ſpet enkrat Zaharija sadéla verſta v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Joshef ſe zhudita ino veſelità, de she ti moshjé vedó rojſtvo nebeſhkiga otroka; pa ſhe le bolj ſta ſe veſelila, ko |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu, shivlenje, tèrplęnje, inu ſmèrt naſhiga Odreſhenika smiſliti, de bi ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | turškem jeziku „knežinja”. Češnje so dobili 100 let pred Kristusovim rojstvom v Rim iz Pon ta v mali Azii. Lukul jih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim rojſtvam. Kaſnejſhi ſo Rimzi s vojſkami pod ſvojo oblaſt ſpravili ſhe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | To naj bo pa tudi tistim rečeno, kteri so po rojstvi ali po službah večkrat še clo visoki gospodje, in poleg |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | so nar boljši soldatje, kader se enkrat pervadijo. Po Kristusovim rojstvu v létu 595 je en Kan Avarov, nekiga sovražniga ljudstva |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | Po skrivnosti svojiga svetiga včlovečenja! Po svojim prihodu! Po svojim rojstvu! Po svojim kerstu in svetim postu! Po svojim križu in |
| Maria Stuart (1861): | pokloniš. Vender, ako sme se Prederzniti do tebe kdo po rojstvu, Po visokosti, po junaški slavi In po lepoti moški, je |
| Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): | Nesrečne smrti, Peklenskega ognja, Vsega hudega, Oblasti hudičeve, Po svojem rojstvu, Po svojem križu in trpljenji, Po svoji smrti in svojem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | dezhik, ravno ta, ki ga ſpremlja; tode neke leta po roj ſt vu je oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim rojſtvu , tadaj okoli 600 lét, ſo oni na Ilirſkim kraljevali, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | de ti shido ſpredejo. To okoli 30. dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe pa hozheſh zherve srediti, moraſh sanje dobro paſho |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | na Dunaji terjal: naj se do 15. tega mesca zdaljša obrok za odgovor. Menda ta novíca ni druzega kot le govorica |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | iznesek, kateri dá, za obresti, ki bi narastle do plačilnega roka, povečan, ves dolg; dolžniku se mora dovoliti tedaj v tem |
| Gozdovnik (1898): | reki Gila, pa ni umrl, umorjen je bil po zločinski roki nekega človeka, kteremu je odprl vso svojo zaupljivost. « |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | kuponom (odstrižkom), druge dajó določene dobitke ter se o določenih rokih izžrebujejo. Nekatere srečke nesó tudi redne obresti. Akcije ali delnice |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | in srečke (Lose); od prvih se izplačujejo obresti o določenih rokih po določeni obrestni meri in to navadno proti tiskanim nakaznicam |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | Termine) plačati, vse kar ob jednem, ali pa ob druzih rokih nego je bilo s prva določeno. Kedaj naj se to |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | brezobrestne vsote, katere bi trebalo drugo za drugo ob določenih rokih (Termine) plačati, vse kar ob jednem, ali pa ob druzih |
| Biblia (1584): | Sakaj tvoji Iogri preſtopajo téh Stariſhih poſtavo? Ony nevmivajo ſvoih rok, kadar Kruh jedó. On je odguvoril inu k'nym djal |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſe v' Tomasha oberne, ino mu rezhe: „Tomash! poglej mojih rok, ino polòshi perſte va-nje; daj roko, ino deni jo v' |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | jas Jesuſ, ki ſim bil krishan sa vaſ! Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi le ranami ſposnajte, de ſim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pod Şhmarno goro, ki bo, zhe pojde delo naglo od rok, jeſeni dodélan. Gotovo je ta narédba vſe hvale vredna, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | na vsih licih očitno veselje vidilo; oznanilo je šlo od rok do rok, in vse je kakti z enim glasom reklo |
| Tine in Jerica (1852): | povedala, jih je tako navadila, de so prec vse iz rok spustili, kakor hitro je djala: fuj! to ni prav, to |
| Oče naš (1854): | cerkev zaničeval. Mnogo mož, mnogo mladenčev je bilo viditi brez rok, z zavezanimi glavami; drugi so ob bergljah hodili. To so |
| Roza Jelodvorska (1855): | djalo, je bilo to, da je svoje nekdajno rešenje iz rok Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira. Več kot |
| Maria Stuart (1861): | Nebeške hrane svetih zakramentov Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. Umreti hočem v veri svoje cerkve |
| Sacrum promptuarium (1695): | kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio rouk. &c. Nebodite tudi kakor uni poſly zhes katire ſe je |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſveto shiveti. Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil, de bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | vendar s čem primeriti hotel, bi rekel, oni so božja roka, ki narode in dežele vlada in jih k sreči vozi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kader ſe savoljo svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s vreteni vred ſe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | Dušo vmoril, truplo vnel. 11. Noga pjanca več ne nese, Roka se mu hudo trese; Tam za plotam obleží, Žganje mu |
| Blagomir puščavnik (1853): | neprecenljive dobrote,” reče Blagomir, ”v celi naši dogodbi je očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se sadí, je vselej bolj varno spravljeno, kakor kar prosta roka okoli meče ali seje. Skušnje s sejavnicami so vendar tako |
| Zoologija (1875): | Ako napredujočemu razvitku v naravi ne bi bila postavila viša roka neki svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal neki |
| Zoologija (1875): | so prednji udje drugače ustvarjeni nego zadnji. Noga se imenuje roka, ako se na njej en prst, namreč palec more stikati |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | Bukvice o pobožnosti kmeta Izidorja, ki mi jih je prijazna roka posodila, so mi bile tolikanj všeč, da kar nisem strpel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pravílno omèhčanje v g, h, k; Bulgarski, Poljski, Slovenski ą: rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | v' oſtudni greh nagovárja; Joshef pa ji popuſti plajſh v' rokah, ino beshi is hiſhe. Shena ſe na to ſilno rastogoti |
| Genovefa (1841): | ki jih je bil ravno v viru natergal, in v rôkah je korenino dershal in jo ravno jédel. Ko je fantèk |
| Genovefa (1841): | ne more nihzhe ob tlà djati. Povſódi ſmo v bôshjih rokah. Doma ſmo ſmerti ravno tako bliso, kakor na teriſhu, in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem |
| Roza Jelodvorska (1855): | kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v duhu. Vedne misli na Boga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor pa da bi se bil |
| Valenštajn (1866): | veseli, Nikoli ne potrti. Maks. Našli ste V očetovih se rokah v novem svetu, Ki vam udan je, ki raduje vaše |
| Gozdovnik (1898): | si zapojó mrtvaško pesem, kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov |
| Ljubite svoje sovražnike! (1899): | brez vas, mati! “ ,,Jaz ne morem vstati; sem zvezana na rokah in nogah; še ganiti se ne morem. Bežita !“ ,,Tukaj, prerežite |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Le naprej! S pomočjo Božjo ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej |
| Deborah (1883): | Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte |
| Genovefa (1841): | Po tém je proti nébu poglédala ſvôje déte s ſlabima rokama dersháje in s ſolsami rekózh: „O Bog! Ti ſi me |
| Divica Orleanska (1848): | vjet! Jovana. Tedaj se Bog usmili. (Zgrabi krepko z obéma rokama okove in jih razterga, plane k naj bližjimu vojšaku, mu |
| Divica Orleanska (1848): | Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja! Drago mi življenje! Obúpa me |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | mati jokaje. Pa na enkrat zgrabi dve lepi cvetlici z rokama in zavpije: »Vse cvetlice ti izrujem, ker nimam upanja. « »Ne |
| Sveti večer (1866): | saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal s sklenjenima rokama tiho pri nji ter je gledal ves objokan ženo in |
| Zoologija (1875): | Te živali so označene z dvema, kraj ust stoječima lovkama (rokama). Prebivajo v morji in so prilepljeni na razne stvari. Njihova |
| Deborah (1883): | dobro delo storiti! – Ali – zdaj sem se domislila – (Vesela z rokama ploskne. ) Ljubi Bog! hvala tebi! Ujic, veste, ona žêna – Župnik |
| Ferdinand (1884): | hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti ter lepo prosijo |
| Gozdovnik (1898): | gručo porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip |
| Kuharske Bukve (1799): | rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ſe lahkó bliso luzhi imajo, de ſe bolj vidi, pod rokami ſe pa tudi na vreteno ſveti. Kolovrat smiram rad têzhe |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko bližej pristopi ter mu roko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | Navada je, de kmetje posušene turšične stêrže ali strôke z rokami smučejo. Se vé de kjer pridelk ni velik, in kjer |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): | manjka, de se da to delo brez mašíne , samo z rokami lahko opraviti. Kjer pa veliko turšiče pridelajo, in kjer gospodár |
| Stric Tomaž (1853): | tako pregleda, gre k mizi in pričakuje tu mirno, z rokami v žepku in s smodko v ustih začetka kupčije. „No |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | ramah, in krog glave je gostotkano, černo obvezo nosil. Z rokami krog sebe tavaje je počasi naprej lezel, in Hafed ga |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | rokavicami je sedel na saneh in je mahal križem z rokami, da bi se ogrel; bič je ležal v naročji in |
| Oče naš (1885): | in veselje tega dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej |
| Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): | ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę ràspęte, sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | alj poſhteniga zhloveka rasveſeliti. ” Obedve ſte ſi na to v' roke ſegle. „Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetovanja kaj perpomogli, in kakó bi kmetam bolj na na roke ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki |
| Zlata Vas (1848): | de bi se prepirali, je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k Bogu molila |
| Divica Orleanska (1848): | plod nebeški ona Je kakor jez, in meni ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki |
| Blagomir puščavnik (1853): | očeh, vsi so neizrečeno ginjeni. Bricu pak seže Miroslav v roke in glasno reče: ”Kakor si zdaj midva v roke seževa |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | kako lepo prepasnico ali tančico, da bi jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | napako svoje gospe; kmalo je krasna tkanina mično okoli ranjene roke ovita. Čez nekoliko stopi Sira v malo sobico pri vélikih |
| Zeleni listi (1896): | tvoje telo je mojemu zeló podobno; a oglej si svoje roke in prste! Moreš-li ž njimi goslati ali pisati kot jaz |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | shpotlive besiede tega naspodobniga govorienja madmano dopovnijo: onjsveshajo mene te rozhe naherbte Krishama inv me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | mesv inv kri; noi skves koſti inv mvesk noi skves rozhe noi noje; noi skves vm noi shien; inv skves gvavo |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | rozhe geniti REZI Kar Jesvs govori je vse resnizhno? Tvoje rozhe jes sapram zelv noi felih, tv pomai me- |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | pra S. S. 3. Shrable kateri so bli skves nia rozhe noi noje sabiti gratali? Jas se N: perporoshim vto pra |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | je skvshano. TA 28. KAPITL. Knomi storiti daknabo mogov svoje rozhe geniti REZI Kar Jesvs govori je vse resnizhno? Tvoje rozhe |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ozham jas Gospued Boga umojam shiulenje zhaſtiti? ℟ inu moje rozhe utvojam jemeni kniemu stegnam. Potam poklekni dovi noi rezi Zheshzhan |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Kriſtvsa nashiga Gospveda. Ksedmemv mavv se jes oh ozha vtvoje rozhe perporozhim noi sadar S. Dvha jas tabe prosim daji timmne |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nes inv spvvi ti S. 3. Shrebli kateri so skves rozhe noi noje perbiti gratali nasha Gospveda Jesvsa Kriſtvsa: Shegnei me |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | N. bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa noi zelv telv Kriſtvsa te rane |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | ura je pershla, inu Syn tiga zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole, katiri mene bo isdav |
| Divica Orleanska (1848): | pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana. Sovražim te globoko v duši svoji, Kot noč |
| Divica Orleanska (1848): | srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O Neža moja |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | leto; Čuden mož se meni zdi, Suknjo ima vso zapeto, Roci u žepu derži. Upertiv ima na rami, Kakor cunjar b'sagi |
| Kemija (1869): | opilkov cinober razkroji. Ako to razsnovo sledimo z vago v roci, bodemo se preverili; da nam je za razkrojitev 116 lotov |
| Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): | je govoril, Je vstal on tretji dan. 3. Na desni rok' Očeta, Je v svetim raji zdaj, Še pride, to obeta |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | poſtavi pred-nj, ino mu da isvoliti. ˛Sléhern zhlovek nóſi v' roki ſvoje shivljenje, ino mora le ſam ſebi perpiſati, zhe ga |
| Genovefa (1841): | sa roko dershal, in lépiga, ljubesnjiviga fanta, ktériga je na roki imel, saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi |
| Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): | očmi vidil, zamorem le z besedo in z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok |
| Blagomir puščavnik (1853): | ne morejo govoriti. In ko zdaj Blagomir s palico v roki med žalostne stopi, in jim molče roko poda, se vse |
| Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): | gospoda tudi v sili ni hotel zapustiti, s palico v roki in s težkim brémenam na herbti, napréj mahne, njegov gospod |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | lepe vesele prihodnosti, do ktere se dá le po krivični roki priti, tega tudi ne sme strašiti krivična preteklost, ktera je |
| Zlatorog (1886): | podíral, »Pa mu glavo je razbíla. »Oh, kakó li beli roki »Vila je po njem udóva |
| Tiun - Lin (1891): | po stopnicah pride v belo haljo zavit gospodar, v jedni roki držeč svetilnico, v drugi pa meč. Bil je že precej |
| Zeleni listi (1896): | Kadar je odprl vrata, imel je že svoj klobuček v roki, in v hišo stopivši pozdravil je prijazno, rekoč: »dobro jutro |
| Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): | dan pretekel, de bi ne bila šla z roko v roko iz grada, Martinovo hišo obiskat in ga prijazno pozdravit. Od |
| Biblia (1584): | inu djal: GOSPVD, pomagaj meni. Iesus pak je sdajci ſvojo roko ſtegnil, inu ga je popadèl, inu je djal k'njemu |
| Biblia (1584): | timu Zhloveku: Iſtegni tvojo roko. Inu on je ſtegnil ſvojo roko: Inu ona je ſpet sdrava poſtala, raunu kakòr ta druga |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | rezhe: „Tomash! poglej mojih rok, ino polòshi perſte va-nje; daj roko, ino deni jo v' mojo ſtran, ter ne bodi nevéren |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Goſpod Bog ſe bo sa vaſ vojſkoval! “ Sdaj vsdigne ſvojo roko, ino v' Goſpodovim imenu istegne palizo nad morjem. Kar rasgerne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ubije, ga proſimo, naj pervi krajnſki zepez , ki mu v roko pride, dobro pogleda; in upamo, de bo beſedo nasaj vsel |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | objokan ves goreče solze si z očes otere, terdo za roko me poprime, ino pravi: „Nesrečen sim na vselj alj saj |
| Blagomir puščavnik (1853): | in vam postrežen, ako vam je všeč. ” Popotnik mu prijazno roko poda rekoč: ”Ker ste tako postrežljivi in prijazni, mi gotovo |
| Roza Jelodvorska (1855): | naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas, častitljivi, oče zopet |
| Lohengrin (1898): | Gospod, sanjarska je devica ta, Ki mi ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če |
| Valenštajn (1866): | se Na zvezde. Nepripravljene zajeti Nas misli — Zlati krog gotovoj rokoj Doseči méni. On se vara. Mi Smo tudi se pripravili |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Oster veter je pihal čez sneženo polje. Kmet s kosmatimi rokavicami je sedel na saneh in je mahal križem z rokami |
| Pripovedke za mladino (1887): | v roke vzeti, pa zvesti Ivan ga odpahne, zgrabi z rokovicami haljino, nese jo k ognju ter jo sežge. Drugi služabniki |
| Pripovedke za mladino (1887): | nobene rešitve? ” „O pač,” odgovori mu drugi, „ako kdo z rokovicami zgrabi obleko ter jo sežge, je kralj rešen. Pa kaj |
| Povestnik v sili (1883): | imam svojega dragocenega vranca. Prej sem večjidel nosil stare, skrpane rokavice, zdaj pa —" „In jaz," hoče drugi povedati — A Teodozij mu |
| Mačeha (1883): | Piber je uganil njeno misel in vstane; vzame klobuk in rokavice ter gledajoč v tla mrmra polglasno: Že vém, zakaj nočete |
| Prvi sneg (1886): | si je pogledujé po notah, prav lično slekla dolge bele rokavice, jela je z drobnimi prsti prebirati po koščenih tipkah, kakor |
| Prvi sneg (1886): | Oziraje se po dvorani si je prav lično slekel svetle rokavice, namignil točaju, naj mu obesi plašč na kljuko, ter ga |
| Senanus (1892): | pred njo, pred nevesto svojo! ... Gospod Gregorij si natakne svetle rokavice in odide visoko vzravnan; iz nova se mu zaziblje prejšnji |
| Očetov greh (1894): | iz vaju kaj! « Helena pa, v svojo sobo prišedši, vrže rokavice na mizo in šepne skoro nejevoljno: »Ne, ne, v nedeljo |
| Očetov greh (1894): | študent, da hodim za njim! « Ali sedaj je že zapela rokavice. »Na Vidno? Ali v mesto k Avgustincem? Kdo poje danes |
| Pod streho (1897): | Roza osvedočila, da sta res odšla, si je nadela počasi rokavice in klobuk, rekla mačehi, naj ne pusti nobenemu noter, potem |
| Kvišku (1899): | in težko dihala. Anda pa je snela materi klobuk, snela rokavice in ogrtač in z vsakim gibljajem kazala, kako neizmerno ljubi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | za nože. 12. Gosp. F. Napret, nogovičar v Teržicu, za rokovice, nogovice in čepice. 13. Gosp. Ig. Pibrovc, iz Krope, za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | blago. 7. Gosp. J. Horak, rokovičar v Ljubljani, sa usnjate rokovice. 8. Gosp. Raim. Jabornigg žlahtnik od Altenfels, fužinar v Teržiču |
| Blagomir puščavnik (1853): | pride perstan semkej? gotovo gaje ktera gospa zgubila, ko so rokovice z rok snemale. Precej ga neseni nazaj, da bi jih |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | biseri prepletle lasé in na opečene prste ji nategnile voljne rokovice. Bila je prečudne lepote in dvor se ji je zdaj |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | hitomi shazi noi natekni ano rekavizo naroko: noi nabasei isrekavizo perſti odteſta kraja ano peſt? noi |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | ano peſt perſti pa kar s' govo roko ti morash rekavizo natekniti noi usemijo inu dejo na an liep biu prieb |
| Divica Orleanska (1848): | smert se in življenje? Lahir. Pred nóge vergel sim mu rokovico Rekoč: de hočeš se ponižati, Po vitežko za krono z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kmetijſkih in rokodelſkih noviz od rezhi govoriti, ktere kmeta in rokodelza poduzhé , veſelé ali pa njegov prid in svednoſt osnanujejo , bo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kmalo jih bomo v rokah vſaziga umniga kmetovavza in rokodélza vidili. S velikim veſéljem ſmo ſliſhali, de jih ſem ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in kmalo jih bomo v rokah vſaziga umniga kmetovavza in rokodélza vidili. S velikim veſéljem ſmo ſliſhali, de jih ſem ter |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | ktera se bo v prihodnjim listu začela. (Dalje sledí. ) Za rokodelce in mnogotere hišne potrebe. (Lepílo ali pôp za bukvoveze. ) Pruskimu |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok, da kmetovavec potrebuje dnarja, pa ga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Po osnovi nove postave, ki ima priti za obertnike in rokodelce, bo c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſvoji drushini bolj ohlapno shivlenje pervoſhiti samogli, — kmete in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in po godu. Velika slava in hvala vsim umetnikam in rokodélcam, ktéri so svoje izdelke za razstavo v Ljubljano poslali! Rasdelite |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | ude pervič lanjske obertniske razstave v Ljubljani opomnili, ktera je rokodelcam in pa tudi kmetovavcam gotovo k velikim pridu zató bila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1848): | sicer sam na sebi ni nevarna reč, marveč je mnogim rokodelcam in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in ſi ne more nikakor pomagati. Slaſti krajnſkim kmetam ino rokodelzam, kteri ſe ptujih jesikov niſo uzhili, ſe tako godi. Kar |
| Kupčija in obrtnija (1872): | delom le težko shajal, ter k večemu še krparil. Nekoliko rokodelcev je pa tudi takih, da se jim ni treba ne |
| Kupčija in obrtnija (1872): | s stroji. Rokodelec je mali obrtnik, fabrikant pa velik. Razen rokodelcev in fabrikantov je še ena tretja vrsta obrtnikov, ki se |
| Kupčija in obrtnija (1872): | tega razprodajo fabrikinih izdelkov na drobno prevzeli, ter tako iz rokodelcev trgovci postali. K večemu se le še s popravljanjem poškodovanih |
| Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876): | vdova Reberjeva je bila znana kot skopuha in odiralka zlasti rokodelcev in manjših obrtnikov. Govorilo se je, da ji je skoro |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | je bila zádruga? Skoraj to, kar danes, namreč zveza vseh rokodelcev jednega in istega rokodelstva, torej zveza mojstrov in njihovih vdóv |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | cesar Friderik IV. Celó dežélna gosposka ni imela do meščanskih rokodelcev nobene močí. Sicer je podelila marsikomu mojstersko pravico, toda ne |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | a druga je pela, če je zvédela ljubljanska zadruga meščanskih rokodelcev, da so vsprejemali ti mojstri-skaze tudi dela in naročila za |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | IX. Poglavje. Rokodelci in zádruge (Zünfte). Največ meščanov je bilo rokodelcev. Tabo imenitni in čislani, kakor trgovci, rokodelci sicer res niso |
| Ljubljanski meščanje v minulih... (1886): | moralo naseliti na njih razven kmetovalcev samih po najmenj trideset rokodelcev. To so posnemali škofje, grofje in drugi velikaši, pozneje tudi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | svetinjami ovenčanih ali z pohvalnimi pismi obdarenih fabrikantov, fužinarjev in rokodelcov oznani, se pervič vsem tistim zahvali, ki so svoje izdelke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pripričala, kjer smo z veseljem veliko umetno izdelanih reči slovenskih rokodélcov vidili. Tudi mi Slovenci imamo že več takih izdelkov, kteri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | dolgi pridni ſlushbi veliko ſtorila. Koliko ſhe shivih umetalnikov in rokodelzov je njih nevtrudenimu napeljevanju sa ta pripomozhek vſakimu obertniku tako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne ſo ſe imeli |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | teh noviz, namrezh poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je mogozhe sboljſhati; ne pa dobizhke |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Novicah” ponuditi. Upamo pa, de tudi drugi obertniki in mnogi rokodelci ne bodo, naše spiske bereč, svojiga časa zgubili. — (Dalje sledí |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | te nove postave upira, in ktere povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim rokodelstvom, ktero je zavolj tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | bo treba znanosti in pridnosti, sicer bojo zvedeni in pridni rokodelci berž zaterli mojstra-skaza in lenúha. — Zdaj je gotovo, da je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | delajo. — Kako pa ti delavni , vedno v velike opravke sakopani rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | postava na dan , se bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo brez over započele to |
| Robinson mlajši (1849): | razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | druzega namena, kakor zgolj to, da se vé, kdo je rokodelec in kolikšen davek ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vsih druzih rokodelstvih ne bo treba nič druzega, kakor da rokodelec svoji gosposki le naznani, da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem obertnik in rokodelec stanuje; oboje se zamore z besedo ali pismeno na zapisnik |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | kolikor je sedaj potrebuješ za svoje potrebe? ti obertnik in rokodelec: ali bota še kresala dan današnji ogen s „cundrom” po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | dajejo natoroznanske vede in posebno kemija, mora napredovati obertnik in rokodelec; ako ne, zaostajata za drugimi, ki lepše blago izdelujejo pa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi eno leto shitne shetve rad zhaka in kdor zhe rokodelez biti, ſe 3 — 5 let pri mojſtru uzhi s upanjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | bi ſe bila ravno kaj malo pokvarila, jo vſaki kmetiſhki rokodelez popraviti samore. Narozhila na to maſhino prejema gosp. W, Philapisch |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | nobene poprave ne more vezh mogozhe miſliti. Zhe ima vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | takó ſlabo isdelal. In, zhe bi jo bil ravno umni rokodelz napravil, pride drugi k nji, ki jo goniti ne úmi |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | ne odlaga. “ 20. Velika zélnata glava. Jože in Filip, dva rokodelska fanta, sta šla memo nekega verta, v katerem je bilo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | milo shivlenje dolgo obvarvati, je namen téh noviz. Kmetovſke in rokodelſke djanja, ktere ſe v drugih deshelah drugazhi, kakor per naſ |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | in v Terst pošiljati. V pisarnici c. k. kmetijske in rokodelske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah blizo Brega Nr. 195 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kmetijske in rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | Kmetijske in rokodelske Novice. Na svitlobo dane od c. k. kranjske kmetijske družbe |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | časniki dunajski pretresajo sedaj enoglasno z veliko hvalo osnovo nove rokodelske postave, ki ima v našom cesarstvu vprihodnje vpeljana biti. Res |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | c. k. ministerstvo kupčijstva naj višja stopnja za obertnijske in rokodelske zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tudi rasſojene, zhe ſo poſnemanja vredne ali ne. Kmetijſke in rokodelſke v ſlovenſkim natiſnene bukve (knige) bodo sveſto pregledane, in njih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | let ſim ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj posnej tudi rokodelſke drushbe poſtavljene. Hvalímo, de ſo tudi na Krajnſkim rajnki zeſar |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | Kmetijſke in rokodělſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kmetijſke in rokodélſke novize. Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. V |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da marsikteremu ne bo vseč, ker bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste, ki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | pa 15. dan Maliserpana imenovaniga léta. — V razstavo se bodo rokodelski izdelki vsake baže prejemali. — Vsakteri pa, kdor misli od svojiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | krivo véro cepijo. De bodo pa moji pošteni kmetijski in rokodelski rojaki, od prazne vére Šembiljniga prerokvanja se prepričati zamogli, si |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | izdelke v razstavo dali. Mislimo, de se spodobi, ravno v „rokodélskih novicah,“ kolikor nam prostor pripusti, te reči na dolgo in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | prosi tadaj slavno vredništvo, de bi Ono po kmetijskih in rokodelskih novicah negovo podvzetje našim enonarodnim bratam Krajncam, Korošcam, Štajercam i. |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſoglaſnih svonov v Poſtojni. Ko je namen téh kmetijſkih in rokodelſkih noviz od rezhi govoriti, ktere kmeta in rokodelza poduzhé , veſelé |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | in tiſtim, „kterim ſo snajdbe in popravila v kmétijſkih in „rokodélſkih rezheh per ſerzu, vediti, de ſim ſe s „boshjo pomózhjo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko blago je dražji, kakor na Dunaji, večkrat je plačilo za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pride to leto. Sedaj se veljavne postave zastran obertnij in rokodelstev, ktere zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima vednost in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za doveljenje dotične pravice; pri vsih druzih rokodelstvih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | zadeve; oglasi za svobodne in prošnje za pripustljive obertnije in rokodelstva pa se bojo izročevali obertnijski gosposki tistega kraja, v kterem |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ni med naj rodovitniše šteti, se mora tudi od tergovine, rokodelstva in obertnije živiti, ktera dan na dan lepše med njimi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | saj deloma prenaredile in proste bojo potem naše obertnije in rokodelstva, razun nekterih , kterim se zavolj občnega prida ne more dovoliti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | kup; satorej ſo dedek sheljeli, naj bi ſe Martinek kakiga rokodelſtva navuzhil; pa kaj, de niſo imeli sazhém ga v' uk |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ſamouki; od tazih je teſhko miſliti, de bi ſe bili rokodelſtva prav uzhili, ker niſo imeli priloshnoſti vezh zhaſa gledati, kako |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Hribar„jov Jakob sa Verham bukovſke ſoſéſke, ſa„moúk teſarſkiga rokodelſtva, je, ne vém kje, „obras Ferlanove pinje v róke dobil |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ſe je poſtavilo ; gre vezh derv sa pezhí, in marſiktére rokodelſtva bolj rasſhirjene tudi vezh leſá potrebujejo, poſebno sa oglje. Tudi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | rokodelstva in prositi za doveljenje dotične pravice; pri vsih druzih rokodelstvih ne bo treba nič druzega, kakor da rokodelec svoji gosposki |
| Robinson mlajši (1849): | razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | kakor da rokodelec svoji gosposki le naznani, da bo začel rokodelstvo; — te napovedbe nimajo druzega namena, kakor zgolj to, da se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | ima vednost in zmožnost samostojno — na svojo roko — obertnijstvo in rokodelstvo začeti, se bojo morebiti popolnoma ali saj deloma prenaredile in |
| Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): | mojster Skaza, ti potepúh! Kakor vidim, umeješ si na svoje rokodelstvo, kakor zajec na boben; napihniti znaš mehúr, a napolniti ne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na Ilirſko upeljala. Na to visho ſo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | vrednoſt poſhteno prevdarjena. Vſe vikſhi poſtave in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | povejo, da le tisti rokodelci, ki se pečajo s kakim rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | fantičev in 124 deklét, 32 deklét pa tudi v ženskim rokodelstvu, ki ga je vsakimu dekletu znati po- |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | davek ima plačevati. Naši bravci vidijo iz tega, da bo rokodelstvu došla nova doba prostega gibanja; al zlo se motijo tisti |
| Revček Andrejček (1891): | imeli, ker vse le v tvornice tišči, ali pa k rokodelstvu. Kam pa pridemo po tej poti! S čim se bodo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Kdo se ne trese pred čudnimi kvantami, ki jih taki rakomavzarji zmislijo! Povejte mi, ali ni vse to satanovo seme? Tudi |
| Kemija (1869): | iz opijuma, ki dá do 12 odstotkov morfina. Kristalizuje v rombičnih stebercih, jako je grenák, deluje omamno in strupeno (otrovno); s |
| Kemija (1869): | v ogljenčevem žveplecu, iz kterega tudi kristalizuje v lepih prozornih rombičnih oktaedrih (pod. 19). Ako ga tremo ob volno, postane električno |
| Rudninoslovje (1867): | Najvažnejše vrste so: 1. Siderit¹) ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje romboederski (sl. 32), vštrit romboedrovih ploskev se izvrstno kolje, a lomi |
| Mineralogija in geognozija (1871): | prejšnjem se tudi tukaj izpeljujejo krajše in daljše piramide in rombiške prisme. Za glavno os smemo vzeti ktero hočemo. Pri kristalih |
| Mineralogija in geognozija (1871): | l. Celestin ali žveplokisli stroncijan, Sr S, kristalizuje navadno v rombiškem stebričku; kolje se popolnoma, lomi se školjkasto, včasi neravno; t. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | pa se celó nič ne premeni, dasiravno poslednji kristaluje v rombiškem sistemu in nikakor ni dimorfen.. Druge pseudomorfoze postajajo bolj po |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Skupina barijuma. 1. Barit, težec, žveplokisli barit, BaS, kristalizuje v rombiškem sistemu v prismah, ki so jako različne (okoli 70); najnavadniše |
| Mineralogija in geognozija (1871): | se sfenoidi P/2, ki se nahajajo na kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P, pod. 25. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | neskončno; zovejo se tudi dome (doma gr. streha), pod. 27. Rombiški liki nahajajo se pri raznoterih mineralih, tako se vidi prvotna |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 2. Viterit ali oglokisli barit, Ba C, kristalizuje v ravnih rombiških stebričkih; najde se posebno na Angleškem, kjer ga rabijo za |
| Mineralogija in geognozija (1871): | krisolit, kremenokislo magnezijo, Mg3 Si; najde se v olivasto-zelenih, kratkih rombiških stebričkih, največkrat vtrošen v basalt. T. = 6 do 7; g. |
| Mineralogija in geognozija (1871): | silikatov. Izmed druzih kalijevih soli navedemo: Solitar, ki kristalizuje v rombiških stebričkih, navadno pa ga najdemo le kot iglato skorjo na |
| Mineralogija in geognozija (1871): | nahajajo na kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P, pod. 25. Pri njej so vse osi različne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Menela ist auf diesem Steine einzig, so wie auf andern Römersteinen nur Menalia und Menilius vorkommen. „V severnoslovanskem in litvanskem basnoslovji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | in Španjoli; na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče, s |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov), za nas ne veljá, ker ne imájo jednega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Istri. Majhina drobtinica so Vlahi v Istri memo velike množice Rumunov na doléjni Donavi; in lahko bi kdo mislil, da niso |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese lateinesk si ungarese”, se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | unega velikega debla. Vendar jezik istrijanskih Vlahov ni popolnoma enak rumunskemu; saj kolikor mi je bilo mogoče pri pičlih pomočkih, sem |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | češ, da bo kar v germovje zbežal, če se mu ropar približa. „Oh pustite me,” vpil je, „lahko bi oba padla |
| Gozdovnik (1898): | zinem z bledoličnikom? « »Moj brat naj stori, kar hoče. « Puščavski ropar stopi k Barahi. »Kakošno je vaše ime? « »Baraha. « »Vi pripadate |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | nobenega ni na daleč. Jutri naj pride, komur se ljubi. ” Roparja vzameta svoje torbe in se podasta čez berv, ne da |
| Gozdovnik (1898): | v nevarnosti. Kako pomoč potrebujete od mene? « »Pomagajte mi dva roparja zvezati, ki sta vas hotela napasti! « »Ah, kaj li mogoče |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | ino sreča per vojski ropnika storila. Ker ni maral za božje zapovedi, ga je Bog |
| Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): | leopardi. Čudno! kaka nebeška moč pač veže gobce tem divjim roparjem? Vohali in vohali so krog njega — pa ga popustili. Derhali |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | prigodi nič žalega, morda ga še celo izpuste. ” — Ciganka je roparjem kuhala in jim gospodinila. Njej tedaj poveljnik ukaže, skerbeti za |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na bregu imenovaniga otoka vjet ino v Carigrad prodan. Opomniti |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | staršev. „Dobro si jo zadela, stara ciganka”, djal je vodja roparjev; „ako bo kdo izmed nas vjet, naj le žuga, da |
| Gozdovnik (1898): | v sobo. Njiju licema je bil utisnjen pečat pravih morskih roparjev. Videti jima je bilo, da sta sposobna za vsako, tudi |
| Gozdovnik (1898): | so bili ljudje z delom obloženi. To pa teh dveh roparjev nikakor ni motilo, ali prav majhno. Korakala sta polagoma in |
| Blagomir puščavnik (1853): | v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri tacem divjem roparji. Res je težko, se od svojega ločiti, in v ptuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz in toplote po zhes delo pravo bilo. Tode kriva in |
| Zoologija (1875): | in goje zalego. Ti delavci so spolno nerazvite samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica |
| Biblia (1584): | tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupa? Kateri nej s'mano, ta je supèr mene: Inu kateri |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Bi dobil od njega kaj? Bratje! berzo jo stopimo, Ino ropajmo moža, Le nikjer se ne mudimo, Da ne odtegne nam |
| Blagomir puščavnik (1853): | Tam ni nikoli slišati, da bi eden druzega preganjal ali ropal. V tihi složnosti žive kakor bratje med seboj, in kdor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | in sabavljali, ſe s njimi bojevali in jim kupzhijſke barke rópali. Kadar je Rimzam tega le sadoſti ſe sdelo, ſo priſhli |
| Svetu pismu noviga testamenta (1784): | edèn v' hiſho eniga mozhniga nótèr priti, inu njegóve poſsóde rópati, aku on ne bó v' pèrvizh tiga mozhniga pèrvęsal? inu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar ſo nehali Ilirſke pokrajne ropati, poshigati in njih prebivavze v ſushnoſt odpeljavati, ſo sazhele te |
| Biblia (1584): | v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga mozhniga sveshe, inu tedaj ſtoprou njemu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | škodljivi hlapovi delajo, ki ljudi in živino nadlegvajo. — Pozneje merzla rosa in slana pada, ki listje orumeni in rastivno moč v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | neki veliki kemíjski veji spričujejo naravoslovci, kakó se megle, oblaki, rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | človek! ki se takó napihuješ in prešerno obnašaš? — Ali nisi rosa na veji, meglica na nebu? Kdo si v primeri vojvoda |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vliva dež se iz oblakov, Ploha dežja in ne mila rosa, Da ne sije sjajna mesečina, In ne rodi terta in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | vlije dež se iz oblakov, Ploha dežja, in ne mila rosa, Ne ponoči sjajna mesečina, Da ne vlije se tri dolge |
| Izidor, pobožni kmet (1887): | žival, naj bo tista ustvarjena na našo korist ali ne. Rosa, ki cvetlice okrepčava in dež, ki nam naše njive napaja |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | sdaj tako prezhudno pomagal; tudi sdaj jim pomága. Kedar sjutrej ròſa sgine, glej, je vſa puſhava lepo béla ko ſneg, ino |
| Oče naš (1885): | kako si bled! ali si bolan? Ves moker si od rose in kako se tresejo tvoji udje! “ — „Ali ne moreš vstati |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | v jezerih in v morji; in pa v dêžji in rôsi. Vse take vode imajo več ali manj druzih rečí primešanih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | solnce imele; ne ravno proti jutru, da čbele prezgodej o rosi letati ne začno; in ne ravno proti poldanu, da prepozno |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | zrelo, vendar se v gerdem vremenu, v dežji in v rosi ne sme brati, da veliko vode v vinu ne bo |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | odstopi, je izrosen: en dan cež bi bilo preveč. Na rôsi pa se rosí, ko se razgerne po senožetih ali praznih |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | in metuljavec raste, ki jim je strup, ravno tako po rôsi in posebno po sláni ne. Premlade dobre paše, posebno detelje |
| Človek toliko velja, kar plača (1861): | nagovoril: „Ali nič ne veste pomagati, zijala! Na mrazu in rosi revo pustite ležati, in gledate jo. Nesite jo naglo v |
| Holekova Nežika (1876): | da morda prideš malo k moči čez noč, tu v rosi! « Odšel je urnih korakov v dolino. Ta pa je počasi |
| Kvišku (1899): | nalivih neba razkošno in veselo kot rdeča roža v solnčni rosi. Lacinger mora od tod! Zakaj? Zakaj? Sam hoče, stric hoče |
| Gojko Knafeljc (1899): | prijetni jutrnji hlad. Po gredicah se je svetlikala v jutrnji rosi raznovrstna, v enakomernih presledkih nasajena, sočnata zelenjad, a črez pot |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | svoji krasoti izhajalo; polja so bile vse zelene, in z roso ko z diamanti potresene; drevesa so se kviško dvigale z |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vezhidel po dolinah, bliso rek in jeserov. Soper to ſhkodljivo rôſo ni prave pomozhi. Rijà. Rijà (Rost) perhaja na posno ſejane |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je ſladek, in je zhebelam dobra paſha, sató ga medeno rôſo (Honigthau) imenujejo. Taka rôſa pade vezhidel po dolinah, bliso rek |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Osmo poglavje. Rozvita. Ko je ravno Rozvita škaf iz vode potegovala, je na enkrat zapazila, da se |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | Osmo poglavje. Rozvita. Ko je ravno Rozvita škaf iz vode potegovala, je na |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Okisana šuka . V to. jed ali ocverto ali pa nad rošem pečeno šuko vzemi in potem z njo kot z okisanim |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Šuka nad rošem pečena. Šuki luske ostergaj, potem jo iztrebi, operi, osoli in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga na roši nad hudo žerjavco. Tudi jih lahko v cevi (roru) ali |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Gradcu (Murvorstadt, Josefigasse) 66 fl. 40 kr. in pri J. Rošger-u pri sv. Marjeti (St. Margarethen an der Raab) 65 fl. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gospueda Jesusa Kriſtusa inu skues use nia gai shuvenje noi ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5. kervave rane: inu skues |
| Robinson mlajši (1849): | rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz |
| Biblia (1584): | ſe pak pred Ludmy: Sakaj ony bodo vas isdajali pred Rotaushe, inu vas bodo gajshlali v'ſvoih Shulah, inu vas bodo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tiga zhaſa she poſtárali, de bi vtegnili tiſta dobrotliva kuharza Rosalja biti. Prav ſim ſe hotel preprizhati, ino satorej ſim uno |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | povsdigne, rekozh: ravno jes ſim tiſta kuharza bila. Meni je Rosalja, vam pa Ivan ime — ino vaſh rajni ozhe ſo bili |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | naprej ne ſpuſtim. — Rotijka, poſtreshi jeſti ino piti, kar premoreſh. ” Rosalja ſe ni dala muditi. „Jutri vezher, je djala, moram biti |
| Oče naš (1885): | čutil in zdaj ga je mraz tresel, zdaj vročina kuhala. „Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo, če domu po očeta tečeš |
| Oče naš (1885): | ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci in se kmalo verni! “ |
| Oče naš (1885): | „Renarta je še zgoraj,“ je rekla Rozalija, nama je še platno pukala za ranjene vojake. “ „Povejte tudi |
| Oče naš (1885): | toliko je imel moliti in prositi. Renata je pokleknila z Rozalijo in Marjeto pred altar device Matere božje in je molila |
| Oče naš (1885): | zavednosti pustila. Videl je dostikrat pri svoji postelji dobri deklici Rozalijo in Marjeto, kteri ste zdaj molili, zdaj jokali, zdaj mu |
| Oče naš (1885): | bolj zavedel in ozrl se, je videl pri svojih nogah Rozalijo in Marjeto; tisti starček z belimi lasmi in bistrimi očmi |
| Oče naš (1854): | bolj zbrihtal in ozerl se, je vidil pri svojih nogah Rozalio in Marieto; tisti starček z belimi lasmi in bistrimi očmi |
| Oče naš (1854): | je prav malo zavednosti pustila. Vidil je dostikrat dobre deklici Rozalio in Marieto pri svoji postelji, ktere ste zdaj molile, zdaj |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | vedno tako vſmilen ino dobroten drugim, kakor je graſhinſka kuharza Rosaljka tebi bila. ” Ivan je odraſtil, ter je prav snajden ſtreliz |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti, ki mu jo je Rosaljka ſtorila. Enkrat je ſamo sa to v' Saverhe ſhel, de |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | v' otroſhkih dnéh godilo, nar raj je pa od prijasne Rosaljke perpovedal, kako |
| Roza Jelodvorska (1855): | I. Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele |
| Roza Jelodvorska (1855): | in kdo de gre iz grada. Močno mu je dopadlo Rozino lepo obnašanje, nje čista govorica, vse jo je priporočevalo, tako |
| Roza Jelodvorska (1855): | Viteza Miriboj in Zorislav se nista malo čudila nad Rozino lepoto. »V resnici, mila gospodična«, reče Miriboj, »vi niste kaj |
| Roza Jelodvorska (1855): | vsak svoje ime, in bili so koj prijatli. Jurko odpre Rozino korbico in ves radoveden gleda, kaj de je v njej |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | to ſe sgodilo. Semlja je bila lepo selena, ino mnogin rosh je |
| Genovefa (1841): | germu, in seléne, kakor jajznki podolgaſto okróglje kugljize od divjih rósh dan na dan vezhi prihajale in kako ſo tudi ptizhki |
| Oče naš (1854): | V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo |
| Zlatorog (1886): | srd? – »Po cvet triglávski idi! »In če mi ne prinêseš rož, »Pa z mánoj mílil se ne boš. »Oj z Bogom |
| Pozhétki gramatike (1811): | tako; poſtavim: la rose est aussi belle que la tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari |
| Genovefa (1841): | pomladi je shé osdravel in ſe je sopet lepo kakor rosha raszvétal. Nékiga lépiga pomládanſkiga jutra ga je Genovefa vséla sa |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó lep kakor roža. Meni se obé najbolj dopadate; a vse druge cvetlice niso |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pred rožnim germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša cvetlica! “ Marica zaverne: „Vsaj je tudi limbar ravno takó |
| Botanika (1875): | grenki rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža (Arnica), veliki koren (Inula Helenium) in zdravilna kamilica (Matricaria Chamomilla |
| Zoologija (1875): | rosea), ki časih pride v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | Taka shaloſt napovedúje prihodnje veſelje. Kakor sjutrej obilna roſa po roshah lep dan osnanuje; ravno tako je okó, ki tózhi ſolse |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | loviſh in konzhaſh, kakor moreſh. Svezher jih najdeſh po vertnih roshah, in jih lahko pomoriſh. Ponozhnih metuljev pa lahko poloviſh, zhe |
| Zoologija (1875): | in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke, ki so videti, kakor bi bili poraščeni |
| Razne dela (1870): | nje? " Ko reče te besede, Sferlí obod iz rok, Med rožami se mede, Taklá ob robu lok. Ga hoče prideržati, Ta |
| Antonio Gleđević (1873): | prijazno sanjalo! Tedaj je bila tam v rdeči zarji, med rožami, med kipečimi valovi najkrasnejših oblakov. In kaj je slavec pel |
| Bolna ljubezen (1874): | visoka sobica je dobila pomladansko obleko. Obdan sem s cvetočimi rožami, in če le malo zaveje sapa, se razširi njih duh |
| Bolna ljubezen (1874): | hudoben! Z najsladkejšim smehljajem nam vliva strup v srce, z rožami nam podaja gade, skrite v njih, in ko dela ponižne |
| Milko Vogrin (1883): | dičite lahko hiše, grajščine in ville s cvetnjaki in dragimi rožami v njih, a tú pri nas se mora varčno gospodariti |
| Beatin dnevnik (1887): | cvetjem spava Dora. Gròb je čez in čez prerasten z rožami, kakeršne rastó samó na necem vrtu. Čvrste popke sedaj poganjajo |
| Lisjakova hči (1892): | pa je imela bel svilen klobuk, nališpan z velikimi umetnimi rožami in dolgo tančico. Zagoreli rdeči obraz so ji robili zvitki |
| Zadnji gospod Kamenski (1898): | obvezavat, tudi Cucelj je prišel s svojimi mazili in z rožami. Dasi ga je Jakop rad videl in sta se dostikrat |
| Gojko Knafeljc (1899): | noge rdeče cipele, pretkane s silno velikimi zelenimi in belimi rožami, ter se začel izprehajati po sobi … Dospel je v drugo |
| Sacrum promptuarium (1695): | roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam shlahtnem, inu bogatem. Ali morebiti |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | trati okolj tvojih raſte. Snajdeni vertnarji pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo, ino |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pa prizhajo, de divje roshe, ki po ledini ráſtejo, shlahtne roshe po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tri v' njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je Shofka naſadila, poſebno pa sale |
| Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): | lepe dela božje, nebo ino zemljo, solnce, luno ino zvezde, rože ino sadje, kako lepo je vse skupej. To je njegovo |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so govorile rože in molitvene bukve. Ko je bila stara petnajst let, imela |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | »Kdo je lepši od vas? « Ali rože so zmajevale z glavami rekoč! »Eliza je lepša. « In če |
| Sveti večer (1866): | debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu na ledenih šipah se bliščé ledene |
| Zlatorog (1886): | Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà nikár, »Triglávske rože nikdar! – |
| Zlatorog (1886): | Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja |
| Zlatorog (1886): | drugàm! Pač kot pri ščepu daníca svetlà, Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je vitka, cvetoča hči, Ko poleg |
| Zlatorog (1886): | razpeljáti. »Takó velí povést o Zlatorógu »In o triglavski čudotvorni roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó |
| Zlatorog (1886): | rožic? « Odkíma Janez in dé takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet |
| Zoologija (1875): | majhne. Sedmi red: Košarji; Crustacea. Koža pri teh živalih je rožena, ako se pa va-njo vleže ogljenčevokislo apno, postane trda, skorjasta |
| Zoologija (1875): | in vsaka ima jedro. S časom tem celicam postaja kožica rožena, vnanje se začnó lupiti in odpadati v podobi malih belih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene, nože in vilice pa so imele lepe slivove černe. Nedavno |
| Zoologija (1875): | stroj, tudi se dela iz njih tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na šipku) izrastke |
| Zoologija (1875): | so videti, kakor bi bili poraščeni z mahom, tako imenovane rožne šiške ali bedeguare. 2. Kožokrilci z želom. Živé radi v |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | potrebujejo. Mi smo teh toplic gorkoto merili; lani 15. dan Rožniga cveta so po našim toplomeru (Reaumur) 18 stopnic gorkote imele |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | 25. — kraljevi. König. Taubling. * * 26. — kervavi, zimski. Blutrother, Winter-Täubling. * * * 27. — rožni. Rosenfarbiger * * 28. — rudeči jesenski. Rother Herbst-Taubling. * * 29. — rudeči zimski. Rother |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Danziger Kantapfel. 20. Angležki kostard J. Englischer Costardapfel. 21. Zgodnji rožni kalvil J. Fruher Rosencalvillc. 22. Beli letni kalvil L. Weisser |
| Razne dela (1870): | si mnogo, in ceni bisere, Poječih tičkov tudi za hladni rožni gaj, De tako se mikavnih napolni sluh ji slaj. In |
| Razne dela (1870): | je pomladanski čas, Ljubimca de objela bo, Povije zemlja v rožni kras Naravo svojo dično vso. Ljubezni vnet veseli tič Praznuje |
| Nevera (1878): | v vaši Greben se odpravljajo k počitku; oče moli sveti »rožni venec«, mati odgrinja detetom postelje, pokriža jih še, izroči ljubemu |
| Bajke in povesti o Gorjancih (1882): | in po jedi je molil po tri očenaše, vsak večer rožni venec, ob nedeljah in praznikih vse tri dele. Vsak dan |
| Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889): | svetega Lenarta »pri Studencih«. Prekrasen razgled po okolici Beljaški, proti Rožni Dolini in celo gori proti Vrbskemu jezeru očara vsacega, kdorkoli |
| Zmota in povrat (1892): | je Špela tiho ter zopet glasno molila z drugimi pogrebci rožni venec. Sedmina je bila pri Poličarju, kakor za rajnim Repnikom |
| Vinjete (1899): | trpljenja; oči zatisnjene, lica upala in udrta; med sklenjenimi prsti rožni venec in sveče ob mrtvaškem odru. To je bila moja |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | pravi mir kraljuje. “ 10. Cvetlice. Mihec se v vertu pred rožnim germom vstavi in reče svojim sestricam: „Pač je roža najlepša |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zrezanimi mandelni obloži. Cukreni kruh (marcipan) Pot funta olušenih, z rožno vodo pomočenih in drobno stolčenih mandelnov s pol funtam drobno |
| Kitica Andersenovih pravljic (1863): | Dan je prešel za dnevom. Če je pihal veter skoz rožno grmovje pred hišo, šumljal je rožam: |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | Gvobozhe rane noi vtvojo S. Roshenfarbano reshenjo krji inv vrvoi kervavi pvet noi vtvoi pra S. |
| To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): | nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv odkvpov inv venzhno srezhne stverov |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | môli. Cela družina naj moli s teboj vsaki večér sveti roženkranc — in Bog ti bo blagoslovil tvoje gospodarstvo. Dr. Bleiweis. Zbor |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | mazinc široko luknjico, in takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na nit ali tanjko verco in jih v sapni shrambi |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | Jezusa in Marije nanašajo. Imenujejo se té perdjane beséde: skrivnosti Roženkranc se začne z: Verujem v Bogá Očeta i.t.d. z oče |
| Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): | ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti do konca. Mariin roženkranc. Rože, iz kterih pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so |
| Branja, inu evangeliumi (1777): | je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheshenaſ. per viri. 1. Katiri nam ſkus |
| Sacrum promptuarium (1695): | pres pameti, katiri na mejſti Cirkue lubi oshtario, na mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu |
| Sacrum promptuarium (1695): | v' dellaunik, S. Maſho vezhkrat neshlishite, inu na mejſti S. Roshenkranza, Quarte, inu maiolike v' rokah dershite, satoraj shegna Boshiga nimate |
| Oče naš (1885): | zvija, zdi se mi, da ga nadleguje hud duh. Tri rožnivence sem že danes zmolila in z blagoslovljeno vodo sem ga |
| Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): | Govori. Matizh. Ta kranzelz ſim jeſt is tih nar lępſhih roshez , is belih , inu rudezhih , sa mojo Nęshko ſplędil. On pomęni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim piſanju zhudijo, naredi Shofka is roshiz tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | tri svesze alj puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | veselja prinese: Narava zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v |
| Zlatorog (1886): | cvet »In same očníce in sámo obstrét »In nič triglávskih rožic? « Odkíma Janez in dé takó: »Gorjé mu, kdor trga rožo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſe naj, ki je vſtvaril njo. Naj bi nam vſaka roshiza opomniza, boshja bila. Vſaka potozhniza na selenim travniki bi nam |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Grosser guter Apfel. 98. Karolina Avgusta. Caroline Auguste. † 99. Pisana rožica. Gestreifter Rosenapfel. † 100. Vinek. Weingarling. 101. Kaša. Griesapfel. 102. Kiseljček |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | Reinette. † 84. Voldičar. Woldizer Reinette. † 85. Rudeček. Rothling. † 86. Česka rožica. Böhm. Winterrosenapfel. 87. Plitvik. Shalowy. † 88. Česke violice. Böhm. Veilchenapfel |
| Žalostna vernitev (1864): | in ko jesenski mraz zadnjo poljsko cvetlico zamori, tudi ona, rožica s svojimi sestricami zapusti svet. Franceta pripeljejo po strašni poti |
| Kupčija in obrtnija (1872): | pregibajo. Po obliki, kakoršno brušen demant ima, imenuje se: brilant, rožica, ploščenak, tolščak itd. Primerna težina demanta je 3 ½ t. |
| Ivan Erazem Tatenbah (1873): | obrne se Tatenbah k tovarišem. »Škoda velika, da bode taka rožica tu v divjini ocvela,« pravi dolgi suhi Rudolfi, poželjive poglede |
| Pomladanski vetrovi (1881): | dokler nam je možno. Sreča je opoteča. Razcvete se kakor rožica v solnčni gorkoti. Pride vihar, polomi šibko steblo, ali jo |
| Vanda (1888): | iglo, in v nje sta bili zatakneni rdeča in bela rožica. Okoli vrata ji je visel niz biserov, a čez razkrite |
| Zádruga (1890): | Zagorski, »poglejte tja na oni-le rajski cvet! To vam je rožica, ki ne vzrase na vsaki gredici; kako ukusno, kako lično |
| V krvi (1896): | bila od temena do pete vsa Tončka: vsaki okrasek, vsaka rožica, vsaki lasek; imenovani in popisani so bili vsi svatje; pozabljena |
| Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): | ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s' slatimi roshizami ino dreveſi opiſane. Altar, vſih deſét ſvézhnikov po obeh ſtranéh |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | in v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji |
| Sacrum promptuarium (1695): | valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste, lepe roshize, inu gartroshe rataio, is katerih Angeli v' Nebeſsih bodo lepe |
| Sacrum promptuarium (1695): | jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | bile israſtle, ampak Shofka jih je naredila. Snala je dobro roshize resljati, ino tak zhudno lepo ſo bile narete, de bi |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſi ſzer odraſtla od tiga zhaſa, kar ſi perve te roshize v' naſh vert preſadila, ſi veliko ſtarejſhi, tudi modrejſhi ino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Prejmi vénec gorke hvale Za dobrote preobilne, Ki bodo ko rož'ce zale , V naših sercih v vek dišale; V njih zasluge |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ozrè okó; U zelenkaste ledine, Kjer marljivo krotke ž'vine Sladke rož'ce grizejo; U gorice rodovitne, Kamor sémena je žitne Poljodelic pridni |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | in z razpletenimi lasmi sedela na tleh poleg prazne zibeli; rožice, s kterimi je Marjeta rada kinčala zibelj , ležale so raztresene |
| I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): | trenutka več. V žalosti bomo veneli, kakor so ovenele te-le rožice po tleh. ” Perva žalost se je malo polegla, in grofica |
| Zlatorog (1886): | glasna hvala vsèh jej je plačílo. A trentski lovec vzame róžice, Ki zjutraj jih nabral je, s pokrivála, Pa dene jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jo v velikim kotlu s čebulo, materno dišico, lorberjevim perjem, rožmarinam, veliko solijo in vodo do mehkiga kuhaj. Ako se voda |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | in zvi, kose v skledo deni, z lorberjevim perjem in rožmarinam obloži in s pol limonami na mizo daj. Piškurji v |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate svesze na okno v' ſtekleno kupizo alj glash hladit', v' |
| Divica Orleanska (1848): | bandero, ga kviško dvígne in ravna stojí. Obnebje se sveti rožnate zarje. ) Jovana. Alj vidite na zraku mavrico? Odperle so nebesa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mladósti za starost in potrebe preskerbe. * Kmetovski pregovori za mesec Rožnicvet. (Ta mesec ima 30 dni. Sredi tega mesca jenja spomlad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | se od Medárda kremIjá (govori), tudi od Kresa veljá. — Če Rožnicvet bolj gréje in suši, kot deží; vinskim cvétju dôbro vgodi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 25. V ſrédo 19. Roshnizvéta. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | je noviga? (Perva hitra natiſkavniza (Schnellpresse) v LjubIjani) je 26. Roshnizveta par natiſkovavzu naſhih Noviz goſp. J. Blasniku sazhela delati; danaſhne |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vloshiti. Deleshniki, ki ſo plazhilo le do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali, ſo tedaj proſheni , plazhati in ſizer popred ko je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | od z. k. kmetijſke drushbe. № 23. V ſrédo 5. Roshnizvéta. 1844. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | inu bruſiti. — Piſano na Gorjuſhah v bohinſkih gorah 1. dan Roshnizvéta 1796.“ Do tega zhaſa je Vodnik ſvoje shivljenje ſam popiſal |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | vloshiti. Deleshniki, ki ſo plazhilo le, do konza tega meſza (Roshnizvéta) odrajtali, ſo tedaj proſheni, tudi sa prihodniga pol léta — to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | mornarskiga zdravnika brali, kteri je ni davnej, to je 25. Rožnicveta tega leta, v imenovanih krajih popotval. To popisovanje bo bravcam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | na dan obhajanja njegoviga godú od rodoljubnih učencov posvečen 24. Rožnicveta 1844. Ti, ki ljubiš verno vdane Svoje učence, o modrica |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | še preslaba. Naše tovaršije je bilo 43 ljudi. — 25. dan Rožnicveta 1844. zvečér ob desetih smo v Jopi iz svetvavnikove (konzulove |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | en polič 80 do 100 kop. ali skoraj en sreberen rubelj. Imel sem priliko v Moskvi piti vino iz okolice zagrebške |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | jako drago; 1 funt grojzdja veljá v začetku 1 srebern rubelj (1 fl. 30 kr.), pozneje mu odjenja cena na 30 |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | zlitini, v kateri je 11/12 čistega srebra? 5. Ruski sreberni rubelj tehta 20.7315 g ter ima 17.9961 g čistega srebra; kolika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | v velikih mestih Rusije veljâ par čevljev 6 do 10 rubeljnov, nogovice so po 8 do 10, suknje po 28 do |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | po 28 do 40, černi klobuki po 8 do 10 rubeljnov srebernih. Iz Italije. Omenili smo, da so prišle rimski vladi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | se vidi na Rusovskem ananasov, al eden veljá po 5 rubeljnov. — Za sobe se mora v velikih gostivnicah v glavnih mestih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | Obščestvo”, ofi- cijalno od vlade potrjeno, sto in sto tisoč rubljev gre leto in dan skozi njegove roke v podporo potrebnim |
| Aritmetika za učiteljišča (1885): | njega notranja vrednost v gl. a. v. in c) koliko rubljev se kuje od 1 kg čistega srebra? 6. Od 1 |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | Tisti, ki so že pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino |
| Mineralogija in geognozija (1871): | kot brezbarvne, lasaste in iglaste kristale blizo arsena in arsenatih rud. 6. Oglokislo apno, vešek, kalcit, CaC. Ta mineral daja nam |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vogle padli, v kterih so nekdaj bili. Kar je navadnih rudov razun železa, kakor zlató, srebró, svinc i. t. d. so |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Za pridne nje lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dohajajo na težavno delo in grejo v saboto zopet domú. Ruda se vsa tukaj loči in potolče; topi se pa deloma |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin, 78. Porcellanerde oder Kaolin, porcelanova |
| Mineralogija in geognozija (1871): | Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje |
| Rudninoslovje (1867): | imajo v sebi obilno kovi, torej je rudarji tudi imenujejo rude. Najvažnejše vrste so: 1. Siderit¹) ali jeklénec (Spatheisenstein, Flinz), kristalizuje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | obudili, ktera ſi bo prisadevala, domovinſke gore preiſkovati in po rudah ſledíti. Vſaktéri samore k ti drushbi priſtopiti, zhe sa letno |
| Rudninoslovje (1867): | imenuje lepidolit ali lúskavec. Bele i rumene zvrsti so podobne rudam, i mnozega so zmotile, da je mislil, da je našel |
| Kemija (1869): | Toda v plavežu se ne dela samo železo. Skoro vsem rudam je primešano nekoliko kremenice, gline in apna, ki se pri |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva njeno rast |
| Robinson mlajši (1849): | zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi bravec! utegnol bi še na kaj druga |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad rude. Brez tega bi pač stala Rabeljska dolina kakor zapušena puščava |
| Mineralogija in geognozija (1871): | važni, kakor barit, stroncijan, apnenec, sol, žveplo, premog in vse rude, ki jih mineralog uči spoznovati tako, kakor jih dobi v |
| Gozdovnik (1898): | je v blaznovitem strahu segel po gruči zlata. Kepa težke rude ni stala dosti trdno in tudi preblizu robu. Odjekne strašni |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | skali ga ni znamnja od njih, le v pokah so rudi. Poke, ki jim tudi poti pravijo, so od mere lasú |
| Kemija (1869): | trd, no za tehnično rabo ni. Krom se nahaja v rudi znanej pod imenom kromovec (Chromeisenstein), ki je sostavljena iz železnega |
| Kemija (1869): | iz železnega okisca in kromovega okisa, FeO.Cr2O3. Žarimo li stolčeno rudo s kalijem, napravi se kromova kislina, CrO3, ki se s |
| Gozdovnik (1898): | moža, ki ga nazivate don Estevana de Arečiza in potem rudo, ktere vam niti trohica ne pripada. « »S kakošno pravico tirjate |
| Gozdovnik (1898): | strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s zlato rudo, so popadali na tla, zadeti skozi oko, a v tem |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | Prešlà je kmalo revšina, Že mirno leto tud miní, Pa rudar'ca omagala Pod silo je zvedávosti, In dalje mogla ni sterpéti |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | motovila krog, Al klopčič zmir enák si je, In pridno rudar'ca siróta Od jutra do večera móta. Prešlà je kmalo revšina |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | ne škódi. Prišlà je tjekaj v gozd enkràt Uboga žena rúdarca Suhljádi po germéh iskàt. Ker jo je reva stískala. Ko |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | pojdi zopet derv iskàt. « Poteče klopčič, več ne mota, In rudarca je spet sirota. Moja navada v slabo zemljo sadne drevesa |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | padati i. t. d.— Drugo zlo veliko kemíjsko vejo obdelujejo rudarski učeni možaki, in si tako veliko prizadevajo — po kemíi razjasnjeni |
| Rudninoslovje (1867): | zrakom meša, napravi se po rúdnikih zmes, ki se na rudarskih lampicah jako lehko vname, razpokne ter je takisto mnogokrat vzrok |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | Dunajske univerze 40 gl. podpornine iz deželnega zaklada, prošnja društva rudarskih akademikov v Ljubnu za podpornino se pa ne vsliši. Naši |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1874): | da naj mu predloží tudi načrt postave o napravi novih rudarskih knjig. — Namesto odsekovega predloga, da naj bi se vlada naprosila |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | 5 goldinarjev odrajta ; sató pa tudi poſtane deleshnik vſih pridoblenih rudarſkih dobizhkov tiſte deshéle, h ktéri ſe je pridrushil. — Zhe te |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | überall verbreitend” itd. Zavoljo svoje izrovajoče lastnosti se je tedaj Rudra tudi velel Varâha = Verkombog, der glänzende Eber des Himmels po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in Maruti, božanstva vetrov, se velijo njegovi sinovi ²). Lassen ³), Roth |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dunklen Wolken”. V poznejših indiških spisih, kakor v Mahabharata-tu je Rudra postalo priime Shiva-tovo, kteri se velí tudi Girisha, Herr der |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Roth ⁴), Weber ⁵) naj izverstniši poznatelji staroindiškega basno- in starinoslovja imajo Rudra-ta za božanstvo bór, očeta vetrov, in izpeljujejo ime iz glagola |
| Kemija (1869): | zato tudi zove ananasovo olje. Valerijanovokisli eter, AeO.C10H9O3, diši kakor rúm. Aldehid, C4H4O2. Ako vinski cvet destiluješ z žvepleno kislino in |
| Kemija (1869): | in okus od patoke (Fuselöl, glej §. 170 in 173.) Rum se dela iz sirupa trstnega sladora, arak iz zevrelega rajža |
| Kemija (1869): | v starem vinu. Z nekterimi takimi sostavljenimi éteri se ponareja rúm in konjak, slastičarji pa z njimi parfemirajo svojo robo. Taki |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tanko zreži, lepo ob kraji sklede napravi, v jamo dobriga ruma daj, zažgi in tako plamečiga na mizo daj. Tudi lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | 14 — 18 kop. Največ pije narod čaja in sicer brez ruma in le z nekoliko cukra; kozarec čaja velja v gostivnicah |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v kterim naj nekolikrat zavre. Ko se pohladi, ga z rumam ali arakam zali, v steklenice nadevaj in za potrebo z |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zreži. Te lepo ob kraji sklede napravi, jamo z jamajskim rumam napolni, zažgi in urno na mizo daj. Nevestno župo (šodo |
| Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): | To rekši ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček zletí iz škatljico ter žvergolí po izbi. Hitro hoče |
| Botanika (1875): | njih najdemo pelod ali cvetni prah (pollen), ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova |
| Zoologija (1875): | Afriko. Južnoevropski legat (Merops apiaster) je plavkasto zelen, na grlu rumen. Vodomec (Alcedo ispida) ima debelo glavo in dolg robat kljun |
| Kuharske Bukve (1799): | shupa dobra k' drugem jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke |
| Kuharske Bukve (1799): | jedęm, de ſe jem s' njo rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | v kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | jerbaſe pletó, bi snalo dobro neſti, ga s verbovjam naſaditi. Rumena beka na taki semlji prav rada raſte. Şhibe po dva |
| Kemija (1869): | Steinsalz, 407. Sol krvolužna rdeča, rothes Blutlaugensalz, 426. Sol krvolužna rumena, gelbes Blutlaugensalz, 426. Sol morska, Meersalz, 407. Solotvor, Halogen. Sol |
| Zoologija (1875): | južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola) živi v južni Ameriki. Neprimerno velik kljun z |
| Zlatorog (1886): | z upórnim smehom deje lovec: »Dober znak si, cvetka ti rumena »Onemu, ki stiče po zakladih. « |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | jele zveteti, ino kedar ſo ſe prav raszvetele, niſo imele romene kapize v' ſredi vezh, po kraji je pa toljko nar |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | od poprejnih, ki ſo po ledini raſtle. Belo perje krog romene oglavnize je sginilo, alj kapize, poprej romene, ſo |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Belo perje krog romene oglavnize je sginilo, alj kapize, poprej romene, ſo |
| Čas je zlato (1864): | bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h |
| Fizika (1869): | skup grejeta. Oba nam izgineta popolnoma izpred oči, in namesto rumenega žepla in namesto živega srebra leskečega se kakor srebro, dobi |
| Kemija (1869): | začela vreti. Tako se dobi surovi slador (Rohzucker) v podobi rumenega ali rjavega praha — kakor se je več ali manj oprezno |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s smeteno in kislo župo polivaj in lepo počasu do rumeniga peci. V mast, ki odkaplja, deni kuhane in olupljene krompirčike |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | bolji, s putram in mesno župo polivaj, v kozi do rumeniga duši (dinstaj), putra razbeli in duši v njim iz lupin |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ne premajhne zreži, s srovim maslam ali čisto mastjo do rumeniga duši (dinstaj), z moko potresi, ki naj se malo zarumeni |
| Kuharske Bukve (1799): | poſtavi na sherjavzo, nepokri, nizh ne męſhaj. Kadar ſe ſpodej rumení, perlij en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je |
| Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): | se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so bili v verle kite spleteni, kakor krona |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | oberni s paličko, in, kadar so tudi na drugi strani rumeni, jih iz masla s pečno žlico vzemi in na sito |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | deni koščike vanjo, oberni jih, ko so na eni strani rumeni, de se tudi na drugi strani zarumené, potem jih daj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | jih s permerjenim pokrovam pokri; kadar so na eni strani rumeni, jih oberni s paličko, in, kadar so tudi na drugi |
| Botanika (1875): | rastlini za v viseče lonce. Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | prinese: Narava zbujena Že vsa prerojena, Veselje oznan'; Iz rožic rumenih, Iz plavih, zelenih 'ma venec nabran. Že ptičice v zborih |
| Čas je zlato (1864): | se velik zaklad« zakliče Lenček vès osrečen. »Nate, mati, deset rumenih zlátov, ti naj bojo vaši, pa mi tudi ne bote |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | pa prideva h zidovju, zagledam dvoje vrata: ene velike, z rumenim zlatam in različnimi barvami olepšane, ene pa male, takó tesne |
| Zoologija (1875): | ali cikovt (T. musicus) in črni kos (T. merula) z rumenim kljunom sta pri nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta |
| Genovefa (1841): | na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji proſti béli obleki med ozhétam in med |
| Kuharske Bukve (1799): | en malo goveje shupe, inu puſti dinſtat, dokler je sadoſti rumeno. Po tęm salij s' shupo, puſti dobro prevręti, prezędi v' |
| Genovefa (1841): | sleteli. Vſe zvetlize ſo vſahnile in sginile, in listje je rumeno in blédo na drévji in germovji viſélo — in zhe ſe |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | sraven, po tém boſh bres vſiga truda kmalo terdo in rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | daj! da nam na nebu svetlo sonce sije, — oj preljubo rumeno sončice! da nam prijazno ob jutrih izhaja, mirno o večerih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1847): | parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v žolto (rumeno) svilo vdelani in z biseri obdani, in to zahteva spoštovanje |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ogni zarumeni; vunder vari, de se ne persmodi. Kadar je rumeno, perli vrele dobre goveje župe, pa ne mešaj, dokler se |
| Valenštajn (1866): | prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi znajo povsód! — V trenótii naglem |
| Spisi Krištofa Šmida (1883): | glavo . majal, in sam pri sebi djal: „Jeseni, ko bo rumeno listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh |
| Rudninoslovje (1867): | nec je rumenkast ali siv, na zraku zarjavi ali počrni, raze je bele |
| Kemija (1869): | le v hrastovih šiškah. Iz šišek dobljena čreslena kislina je rumenkast prah jako trpkega okusa, kisla je tako slabo, da komaj |
| Rudninoslovje (1867): | raza jim je največ brez barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | kamnati podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le |
| Stric Tomaž (1853): | njegova je bila sužnja posebne lepote; odtod njegova polt nekoliko rumenkaste barve. Lahko mu je bilo tedaj se tako namazati in |
| Roza Jelodvorska (1855): | da le njegovo podobo v sanjah vidi, pri umirajočim ognju, rumenkaste svitlobe. Strašni ropot in peklensko krohotanje se razléga po gradu |
| Astronomija (1869): | kot živo-rdečkasta zvezda. Skozi daljnogled so zvezdoznanci zapazili na njem rumenkaste, zelenkaste in črnkaste maroge, razun teh pa okrog obeh tečajev |
| Mineralogija in geognozija (1871): | 28). Zloga je to kamenje porfirastega (gl. §. 94), rdečkaste, rumenkaste, rujavkaste barve ali mnogobarvno. Kar so stari podobarji kot porfir |
| Stric Tomaž (1853): | poznati“, odgovori Juri smejaje se. „Z neko sokrovico sim si rumenkasti obraz pomazal in rujavkaste lase v černe spremenil. Tedaj se |
| Roza Jelodvorska (1855): | Ta strašna misel presune serce blagoserčne Roze kot ranijoči meč. Rumenkasti laski, kinč zale deve, zdaj zmešano okoli njene glavice letajo |
| Mineralogija in geognozija (1871): | gosta do prstenasta, tudi škrilasta, malokedaj drobnozrnasta. Laporji so sivi, rumenkasti, rdečkasti, zelenkasti, višnjevi, črni, beli, pisani, na zraku kmalu sprhné |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pešenega in ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in lapornico; nad njo je skorej povsod |
| Mineralogija in geognozija (1871): | rdeči Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali sivo, |
| Genovefa (1841): | lépo ſadje naj bolj dopadlo. Vsél je lepo, ko slato rumenkaſto in paſaſto jabelko, in rékel je: „Ozhe, ali morebiti vi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | v žlico za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči ter jih še gorke z nožkam od |
| Roza Jelodvorska (1855): | z mahom prepreženo zidovje, pesebno ko so od zahajočiga solnca rumenkasto pobarvani, ali pa od blede lune tu in tam osvitljeni |
| Zoologija (1875): | brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije |
| Zoologija (1875): | vihra na obeh stranéh iz lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | je 400 do 500 jajzhiz, je rumenkaſto-bela in s gerdo-belo, rumenkaſto — rjavo ovno jo pokrije. Ker ſe salega lahko vidi, ni |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | Le poglejte, kako zherno gleda, ino kako lepo rudezh ino romenklat je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | valjovito, ko mesca oktobra dozorí, rudeče kot krí, ima suho rumenkljato mesó in 2 do 3 zern; pozimi obvisi na vejicah |
| Sedem novih perpoved sa otroke (1836): | plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko slato ſonze. Kedar ſo perſtana dobili, dajo perviga |
| Kuharske Bukve (1799): | lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter jih rumeno zapeci. Ko jih iz peči vzameš, jih urno na okrogel |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | in lepóte vsih slovnic med učenimi sedanjih slovanskih narečij, kakor rumeno solnce svoje svetle žarke, zapopada in objema. In le neznamenite |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pusti vreti, tudi perverzi en kos cukra, in vmešaj en rumenjak, potem perdeni opečene žemlje in potresi s cukram in sladko |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | tako narediš, de vodo s srovim maslam in solijo perstaviš, rumenjak z moko žverkljaš in vrelo vodo s tim zasukaš, in |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | žemljo dobro premešaj, perdeni žofrana, dve celi jajci in en rumenjak in nadevaj v dobro podsežene persi, luknjo dobro s teršicami |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pohladilo, vmešaj dobro pet celih jajc in en za en rumenjak velik drobljanc sroviga masla. Zdaj pretlači to kuhanje skozi penjenco |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skledo, de pene ne vpadejo. Župa iz slabe moke. Vzemi rumenjak, nekoliko moke, vode, sroviga masla in soli, žverkljaj vse merzlo |
| Zoologija (1875): | Machaon); jadravec (P. Podalirius); rumenjak (Colias Rhamni); kapusov belin (Pontia brassicae) in glogov belin (P. |
| Kuharske Bukve (1799): | Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi. Sa polivanje vsami rumenaka od jajz, pol shlize bęle moke, eno shlizo vode, to |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | tehta okoli 10 lotov in vsako ima večidel po dva rumenjaka. Zató jih pa tudi po viši ceni od druzih prodajó |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | masla do rahliga, perdeni potem dve celi jajci in dva rumenjaka, vsako posebej dobro zmešano, eno unčo drobno stolčeniga cukra, ravno |
| Kuharske Bukve (1799): | perdjati. 48. Mersla selena polivka, ali soſ. Terdo kuhaneh jajz rumenake rasmęli na drobno, potręſi s' zukram, polì s' jeſiham, permeſhaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | toliko stolčeniga in skozi sito presejaniga cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in drobno zrezaniga limonoviga lupka perdeni, napravi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | pa lupino pol limone, štiri lote cukra, štiri terdo kuhane rumenjake in dvajset lotov moke perdeni. Potem testo zvaljaj, s kozarčikam |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | ki se ne nadeva, mora debeleji biti. Janeževi klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | sroviga masla do rahliga mešaj, štiri cele jajca in štiri rumenjake vanj vbi in zopet vsako posebej prav dobro zmešaj. Perdeni |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unče sroviga masla, razdrobi ga z valjarjem, perdeni potem štiri rumenjake in dva razpenjena beljaka kakor tudi tri unče prav drobno |
| Kuharske Bukve (1799): | pol vręlim kropam, tukaj notri poſtavi sgoraj imenvani lonez s' rumenakmi inu shupo, ga pokri s' vręno, inu puſti na sherjavzi |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli na višnje. Poverhu pa |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj, dokler ne vre. Potem |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga cukra z dvanajstimi rumenjaki in ravno toliko razpenjenimi beljaki eno uro, perdeni potem en |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli |
| Kuharske Bukve (1799): | luſhenih ſtolzhenih mandelnov perdeni, tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh |
| Kuharske Bukve (1799): | topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka, enmalo voloveh dro- |
| Kuharske Bukve (1799): | ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt rumenakov, pa vſe popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá |
| Kuharske Bukve (1799): | moke inu en maſsélz ſmętane, dobro smęſhaj; potlej perdeni dvanajſt rumenakov, oſoli, supęt rastepi. Piſker poſtavi v' na pol vręli krop |
| Kuharske Bukve (1799): | ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga lupka, pęt zęlih jajz, ſhęſt rumenakov, dobro raſtepenih. Vſe dobro męſhaj eno uro, vlì na en |
| Kuharske Bukve (1799): | Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri shlize voloveh droshá, oſem lotov ſtopleniga |
| Kuharske Bukve (1799): | 200. Lemónovo mleko. En bokal ſroviga mlęka, 12 rumenakov, od ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | potem jo pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove smetene in štiri žlice dobrih volovih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej zreži iz beliga popirja serca, pomaži jih |
| Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): | Karmelitarska torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | tim korzam petdeſetim nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko shupo deliti puſtili in ſo jih tako v narhujſhim zhaſu |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | zhesa pa pridejo ti kebri ? Is belih zhervov , ki imajo ruſo glavo, ſe is jajzhkov od kebrov v semljo naleshenih svalijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | po sercu, in imajo mnoge sposobnosti in prirode. Še pijan Rus ni zagaten , nagel in sirov, ampak dobrovoljen in kušljen *) — ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | niso pretanjke vestí in ubogi Horvatje bodo nehoté „Kanonenfutter” zoper Ruse. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | od vojske? Vojska v Krimu je začasno potihnila, ker ne Rusi ne Francozi in Angleži še niso dobili zadosti nove pomoči |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Napoleon I. tako zlo hrepenel. Z dobitvijo te terdnjave so Rusi slavno končalí vojsko tega leta; ali bo pa to za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vsaki dan na saneh prevalivši šestnajst milj. S tem so Rusi ponosni, In vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | brisal debele solze z lica. (Dalje sledi. ) Ozir po svetu. Rusi. Po razsodbi nekega duhovitega Nemca v začetku 19. veka. Vsi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | na tleh. Vsi odlikujejo se po stanovitnem ponosu, ki ga Rusi naravno naj bolj kažejo po gizdosti in zapravljivosti In se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | cesarstva, in iz unajnih nemških dežel; tudi 4 Talijani, 3 Rusje, 1 Inglež in 1 Francoz. Vikši predsednik tega zbora so |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje itd. Izgled Vlahov, Francozov in Španjcev (Rumunov in Angličanov), za |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od služnosti, ktero bo blagi vladavec laglje odpravil pri svojih Rusih, kakor pri nemških baronih. Kmali se ne bojo smejali, kadar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | nov. primorala, da so se s svojimi generali in paši Rusom podali, le Izmail-paša (Kmety) jo je še z enim oficirjem |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi Zheham, Ruſam, Poljakam ptuje beſede spoſodili. Satorej bo njih kup prav nisek |
| Katarina (1854): | dalje mi ni znano, kako se jim je izšlo. Četa Rusov je že poprešnji dan po stranskih potih do Varšave priderla |
| Nekaj iz zgodb in šeg Lapljano... (1854): | pripovesti se najdejo tudi v Sulejski okolici, ki sovraštvo do Rusov vedno podpihujejo. Scer je njihova zgodovina pred spreobernjenjem zelò temna |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | je v Čerkesii sicer kaj kratka. Posebno jo plemenitaži (od Rusov in Turkov Uzdi imenovani) kratijo. Izmed njih so nar hrabrejši |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | Cesar gerški jih je velel, oj strahota, oslepiti. Ta vojska Rusov z Gerki je bila poslednja. Od te tobe ni vidil |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | pa je dal Jaroslavu za nevesto svojo 800 ljudi, menda Rusov (leta 1018) po Boleslavu ujetih. Res je pomogel potem (1046 |
| Kavkaz in ondotno ljudstvo (1854): | vojske v rogu, in si je čast nepremaglivosti pridobilo! 400.000 Rusov je pobitih v kavkaških soteskah, ali v vzetih terdnjavah, in |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | zgubil, boré se ž njo, vekši del svojih vojščakov. 800 Rusov so gnali Grerki uklenjenih v Carigrad, ž njimi tudi nesrečnega |
| Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854): | gojzdstva sploh. 1. Današnji stan gojzdov. Po vsi Europi, razun Rusov, tožijo, da lesa zmanjkuje in da se je zlo podražil.Na |
| Slovensko berilo za šesti gimn... (1854): | k sebi na ladjo. Ko burja utihne, zbere se 6000 Rusov, kteri niso imeli brodov, na breg, ter se hočejo po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | vedno jasno nebo — Čukče v merklo devet mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet,. in četert leta bi lahko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka bi bila nek Rusija, akobi Petra velikega ne bili sledili vladarji, kteri bi |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | in vladni sostavi, posebno pa po Mogolskem gospodstvu; sicer bi Rusija bila mogla stopiti na vikšo stopinjo v evropejski izobraženosti, ker |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. del poljudenega sveta in 20. del cele poveršine |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | šestnajst milj. S tem so Rusi ponosni, In vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | kop. — Obleka in obutva je tudi draga; v velikih mestih Rusije veljâ par čevljev 6 do 10 rubeljnov, nogovice so po |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | zbor Peštanski. Najhuji sovražnik Avstrije in Slovanov in zagrizeni protivnik Rusije v sredi Magjarov: kako izvrstno lep prizor ob času, ko |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | na izgled, ki celi svet potapljajo s svojo kramo. Iz Rusije 24. dec. ŋ. — Danes vsa Rusija praznuje stoletni rojstni dan |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | je polič 35 kopékov. Sploh se pije malo vina v Rusii. 01 (pivo) je dobro in velja polič 14 — 18 kop. |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | vernikih dobiti. Nabrani dnarji bodo po ukazu rusovske vlade v Rusii ostali, obresti pa se jim bodo v Černo goro pošiljale |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | več prepovedano, deržavnih reči v domačih časnikih pretresati. Tudi v Rusii tedaj začenjajo spoznavati, da odkritoserčno presojevanje važniših domačih zadev ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | vès pšeničen, vès ržen in iz mešanega žita. Puranov v Rusii nimajo, toliko več imajo pa divjačine in rib. Še se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | Gosp. List“ oglaša to-le o ceni jedi in pijače v Rusii: Jedila so na Rusovskem sploh po ceni ; en funt (malo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | krotek, mil in prijazen. ” Še nisem poldrug Rimsk lustrum v Rusiji — a kaka sprememba v Ruskem narodu! Po pravici bi mogel |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | je Aleksander I. zadobil s tem, daje 1812. leta v Rusiji pokončal velikansko armado Napoleona I. potem v zvezi z Avstrijskim |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1878): | je s pičlimi sredstvi podpiralo revne študente; edini časopis v Rusiji, ki je odobraval in podpiral to društvo, so bile „Moskovske |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | začel sklicani deržavni zbor z ogovorom, ki je grozno osupnil rusovsko-gerško stranko. Že veliko mescov, ko so se punti v nekterih |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | in angležka vlada; poslednjič zagotovlja kralj, da gerška vlada v rusovsko-turški vojski ne bo na nobeno stran potegnila. — Kaj pa je |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | se konec storil tistim razpertijam, ki overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada za to, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | tako malo kakor Francoz pri besedi „Allemand”! Učili se bomo ruski, kakor pred 50. leti angležki, in že zlato pismo (Bulle |
| Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): | dvoma bi vsi trikrat po latinsko zavpili vivat ali po rusko hurrá na zdravje kralju. Te kratke pa pomenljive besede kralja |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | bila sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se je obnesla v severnih |
| Botanika (1875): | raste visoko gori v severnih krajih še kakor grm. Na Ruskem služi iz lubja dobljena smola za narejanje posebnega usnja, imenovanega |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | o ceni jedi in pijače v Rusii: Jedila so na Rusovskem sploh po ceni ; en funt (malo manji od našega) posebno |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | najslabejih jabelk velja eno 2 kop. Mnogo se vidi na Rusovskem ananasov, al eden veljá po 5 rubeljnov. — Za sobe se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | borsni dvorani, plača 5 gold. globe. — Znano je, da je rusovska vlada prepovedala, da ne smé nič pšenice, rèži, ječmena in |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | odgovor. Menda ta novíca ni druzega kot le govorica, ker rusovska vlada je že menda zdavnej določila, da se ne bo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | ko bojo puntarji obsojeni, potem še le jih bojo pomilostili. — Rusovska vlada je razposlala svojim poslancem pismo, v kterem razlaga, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | pa s tem namerjajo Angleži? je dvomljivo, ker je nek rusovska vlada obljubila Perzijanom 50.000 vojakov na pomoč, ako bi utegnili |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | overajo izgotovljenje mirú po rusovsko-turški vojski. Sliši se, da bo rusovska vlada za to, da odstopi Bolgrad, odškodovana na besarabiški meji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | jo iznova začeti; vendar pravijo ene novice, da je kardelo rusovske armade pod poveljstvom Lipranda napadlo Balaklavo, — s kakošno srečo, še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | jo je dolgo časa terpela turška terdnjava Kars, obložena od rusovske armade, se dalje sliši, da so, ko so jim že |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | Kmali se ne bojo smejali, kadar se bo govorilo od rusovske nravnosti in od rusovskih ved in umetnost, od rusovskega jezika |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dobro zadelanih šotorov — na sredi s pečjó — so imeli. Od rusovskega vojskovodja Menšikova se je tudi govorilo, da je zbolel, pa |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da ne smé nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo, in „Austria” je ravno kar |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | dec. prišel v Petrograd; koj drugi dan potem je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | od rusovske nravnosti in od rusovskih ved in umetnost, od rusovskega jezika, tako malo kakor Francoz pri besedi „Allemand”! Učili se |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | bil haptil po luni, ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | per Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je bil Franzoski |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | dec. telegrafno naznanilo iz Kišeneva od 27. dec. brali, da rusovsk carsk ukaz dovoluje v austrijansko cesarstvo izvožnjo tistega žita, ktero |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | perpisal. Ali veš, de na visokih gorah, de po merzli Rusovski dežéli, de per nevernih zamorcih ni nobene copernice, ker clo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | leta je imela namreč ura izteči, v kteri je imel rusovski car odgovor dati: ali se udá térjatvam zaveznikov ali ne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | leži, ni čas za to pot. — Vojska sevastopoljska je prizadjala rusovski vladi vsaki mesec 144 milijonov frankov, tedaj vsako uro 200.000 |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | nek drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek čas. Rusovski car Pavel in eden njegovih oficirjev. Car Pavel je ojstro |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza k ſebi v isbo (zimer) in |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | umerlo, ko je sedmo leto dopolnilo. S. Smeſ. (Kakó neki ruſovſki sdravitelj pijanzhevati odvaduje ). Dr. Şhreiber, ruſovſki sdravitelj, sapré hudiga pijanza |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | smejali, kadar se bo govorilo od rusovske nravnosti in od rusovskih ved in umetnost, od rusovskega jezika, tako malo kakor Francoz |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi, al Pilullos Aloes, katęri ſo v' Apotekah snani. Koku ſe |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | posebej na drugo stran položim. Ko je jama skopana, denem rušine berž na dno, tode narobe, ter jih precej dobro pomandram |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | da so plitvim skledam ali dlani človeške roke podobne. 3) Rušine odrežem tako globoko, dotlej njih korenine sežejo, ter jih na |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | perstí ali pa prav podelaniga gnoja in ga posujem po rušini okrog drevesic, pa ne tikama drevesa, ampak bolj krog njih |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | zataknem kol sred jame, potlej posujem nekoliko boljši zemlje po rušini, in na njo postavim drevó, ktero sim v to jamo |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): | drevesic, pa ne tikama drevesa, ampak bolj krog njih, po rušini, ga podkopljem precej globoko, tode pri tem delu pazim, da |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | hranuje v nedrijih svojih mogočni Kraljevverh. Vidil sem rudokope kar rušno na gori odkrivati, in spodej se je nahajal celi zaklad |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame ali ruſhnje, de ſe perſt ſkosi ne ſeje, sverh vſe lepo s |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | ke, apnénke, laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo napelji |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | slov. Karant, Karat ¹⁰). Da se je njegova lastnost — vihrenje in rovanje bore — očevidno izrazovala, so Shiva — Rudra — ta obrazovali z obilimi |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | prejshne Lętu je deshovnu blu, bode veliku serna; Pſheniza, inu Ersh ima nevarnoſt v'zvetji. Jeſénska Şétov. Ta perva inu nar |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | semlja. Na peſhéni semlji rado raſte : krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | prek 4 gold., nove pa 3 gold. 36 kr. veljala; èrž blizo 3 gold. 12 kr. srebra. Ajda in turšica je |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | blatu kupej ſtergat, inu na verte, nive, al traunike vositi. Erſh, pſhenizo, inu simski jezhmen ſejáti, traunike resglihat; traunike, katęri shleht |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | dolgu ſriſinie obdershati, dęni jih v'mersel pepęl, proſsó, al erſh. Povshe v'povshnizo devei. Is ſadja, katęri doli pade, al |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | Kurje jajze deni v mersel pepél, v proſó ali v resh, ti bojo dobre oſtale. — Is ſadja, ki ſamo doli popáda |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | nobena rezh goſénz bolj ne smanjſha, kakor take ptize. — Kadar resh zveté, kurja shivai, rada piko dobí, de ſe odverne, vſaki |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | kostanja. (Dalje sledí. ) Marnja. Na dveh sosednih njivah ste bile rèž in pšenica ena zraven druge vsejane. Dokler ste rastle, ste |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | se „tisti dan rèženiga kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je odslej za zmirej omolknila. Vi, ki se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | sosedni prijaznosti skupej živele. Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in jo skoro vsakdan prašati, ako |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | Pri nas je precej merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi in, kakor se kaže, je še |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | Dunaja že večidel žeti. Silna vročina je zorila ječmen in rež tako hitro, da od leta 1794 ne pomnijo v teh |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): | pa 30. dan majnika en oral zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu |
| Viljem Tell (1862): | valé; Razgled mu je na vse strani odprt, Tam rase rež po neizmernej loki In vsa dežela je ko rajski vrt |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | Sétov. Nej bode po Lętu, kakerſhnu ozhe, toku Pſhenize, inu Ershí malu serna, pa doſti ſlame. Zhe Spomlad to ſejaine obsheinesh |
| Vezhna pratika od gospodarstva (1789): | al ovſena moka al vſsake pol je nar bolshe ſame Ershi ni toku dobru. 5. Qvaſs, al droshje ſe poſsebej poſtavijo |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | nas zamore kmet z letašnjim letam zadovoljen biti. Pšenice in èrži je sicer menj, ali zató ima vikši ceno. Drevenka stare |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica rèži dala. Dopis iz Dolenskiga. (Konec. ) Klaje je létos toliko, de |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): | da je rusovska vlada prepovedala, da ne smé nič pšenice, rèži, ječmena in ovsa iz Rusovskega v naše cesarstvo v Galicijo |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1877): | fl. 94. — turšice 6 fl. 80. soršice 6 fl. 77. — rží 6 fl. 40. — ječmena 4 fl. 70. — prosa 4 fl. |
| Šola v boju proti pijančevanju (1898): | vina. Za izdelovanja žganja (špirita) se je porabil 16. del rži in 1/3 krompirja. Dve tretinji pridelanega ječmena so porabile pivovarne |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): | tega zemljiša ali 18 milj. oralov se obseva s pšenico, režjó, ječmenom in ovsom, se za seme vsako leto naj manj |
| Novice gospodarskih, obertnijs... (1858): | ni drag; prodajajo se 3 verste kruha, vès pšeničen, vès ržen in iz mešanega žita. Puranov v Rusii nimajo, toliko več |
| Botanika (1875): | na drugej ležečih plasti; podoba 33. nam kaže škrob ječmenov, ržen, pšeničen in ovsen, kteri je v tem karakterističen, da se |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | po njeni tezhnoſti v permeri memo ſená s to verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena, jezhmenova in bobova ſlama. Ovſena in jezhmenova ſlama |
| Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850): | mlačne, kot mèrzle vode, in v vodo mu pomešaj nekoliko rèžene moke ali otrobov. — Sêna mu nikar ne pokladaj, posebno če |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | dan; ali si napravi 1 funt kuhinske soli, 3 funte režene moke in pol funta v stopo stolčenih brinjevih jagod, in |
| Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): | pse je vendar dobro pečen rožen kruh, ali kruh iz režene in jačmenove moke. Kdor ima mesene juhe, naj tega kruha |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | mogel mernik pšenice zmleti: to vém , de se „tisti dan rèženiga kruha nobeden ne dotakne. ” Ko je rèž to slišala, je |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | te bolezni. Dajaj mu tedej poleti le trave, pozimi pa reženih otrobov in rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | deli domače solí dobro vtrè ali vriba in potem z erženimi otróbi potrese ; potem se v kak tenak pert ali papir |
| Kmetijske in rokodelske novice (1846): | vodo, pa tudi prehladne vode ne, ampak zmešaj vodo z reženimi otrobi, de ga kolika ne prime, sicer mu moraš dobriga |
| Kmetijske in rokodelske novice (1844): | ti travniki sa ſuſhino oſtanejo, samoreſh s ſlamo, ſoſebno s ershenizo in ajdovſhnizo naſtilati, kar da dober gnoj, shivesh sa shivino |
| Kmetijske in rokodelske novice (1843): | krompir, ajda, poſebno pa ersh, satorej ſe taka semlja tudi ershiſhe imenuje. V mokrôtnih krajih na peſhéni semlji, ako je goſta |
| Pozhétki gramatike (1811): | table, les tables. I. Opomin. Imena v' edinjimu konzhane s' s, z, x, nizh neperſtavlajo v' mnóshimu, poſtavim: le fils, ſin |
| Pozhétki gramatike (1811): | obrási. Sploh Vprava. Mnoshno ſhtevilo naredimo ino isobrásimo, kadar perſtavimo s na konzu imena: le roi, les rois, la reine, les |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | dovolj je, ako se samo te le besédice pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj bi |
| Kmetijske in rokodelske novice (1845): | besédice pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari z , ſ, s, č, š, ž, „ „ „ „zh, ſh, sh, — “ in to naj |