Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: starinske besedne oblike, Stran 33

▶ počasi prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

počasiprislov, splošni, nedoločeno

počas

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	da v mesto priti, so vender vsi vkup počakali in počas zraven duhovna šli in ga močno podpirali. In kadar so
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Tako, zdaj pa že gre« — reče uni na zidu, vleče počas in previdno otroka po vervi. Še enkrat ga mati doseže

počasi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	les razprezanja clo popolnama obvarovati, bi ga mogel pràv pràv počasi v lupji sušiti, kar bi se pa komej v desetih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ali tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži, preden se še
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Laškem 21. junija. * Pri nas je precej merzlo; zato žito počasi zorí, pa rež bomo vendar kmalo želi in, kakor se
Valenštajn (1866):	na njegovih. Bijó, zapazi dobro priliko, Prekanjeno preže zabodé nož Počasi mi v srce! (Zakrije obraz na Butlarjevih prsih. ) Butlar. Pozabite
Kemija (1869):	vodo pomešana se jako razgreje, zato se sme le prav počasi prilivati vodi, nikoli pa ne vlivaj vode v žvepleno kislino
Zoologija (1875):	pa svojim roditeljem večidel niso nič podobni, temveč še le počasi dobodo velikost in podobo starih, a prej se morajo večkrat
Zlatorog (1886):	mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú mladenke plešejo iz vási, Pleše tudi Jérica z dekléti
Gozdovnik (1898):	Počasi se rineta s svojimi puškami skozi vejevje. Toda v tem

počasoma

Robinson mlajši (1849):	učile so se počasoma te zvereta, ino pak je to tako dobro šlo, kakor
Robinson mlajši (1849):	bi teh reči ne bil iznosil, bi je valove bili počasoma ukončali. Zato si je tude z dobro vestjo ino kmalu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in še po staroslovenščini obdélovali, nad čemur ni dvojiti, zadénejo počasoma na nov jezik, kteri pak po mojih mislih ne bode

počasu

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in k ognju deni, de se dve ali tri ure počasu peče. Potem poper preč vzemi, in pečenko bliže k ognju
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	raženj natakni, s smeteno in kislo župo polivaj in lepo počasu do rumeniga peci. V mast, ki odkaplja, deni kuhane in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Gresovi cmoki. Razpeni dobro eno unčo putra ali masla, perdevaj počasu štiri cele jajca in dve žlici merzle vode, vterdi testo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	velik lonc štiri in dvajset celih jajc, razpeni jih, perlivaj počasu en bokal vina, žverkljaj vedno, obribaj na velikim kosu cukra
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	prav drobno, deni potem v kozi na žerjavco, de se počasu duši (dinsta), zdaj pa ožmi skoz čedno ruto, iz česar
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vzemi, in pečenko bliže k ognju deni, de se bo počasu lepo rumeno spekla. Potlej jo položi v ponev, postavi jo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	duši (dinstaj). Vediti je treba, do se mora to prav počasu zgoditi, de ne repa ne korenje svojih lic ne zgubité
Blagomir puščavnik (1853):	nje mož bil! ” Prih tacih veselih mislih mu bled obraz počasu prerudečuje. Vitez pa ne zapazi starčikovega osupa in pripoveduje naprej

pozhasi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vezhno martro. 3. Tude temu narmajnshemu grehu perjatl nabodi; ſakaj pozhasi, de nabosh vedel kedaj, bo tebe v' vezhe, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vovni irozhnu nareſen reſlye, inu poſna, ke k' velikem madeſham pozhasi ulezhe. 3. O koku fletn se bil, kader se je
Kratkozhasne uganke (1788):	veselile, ſlaſti: ke se njeh boſte ſamirkali, inu skus tu pozhasi tudi druge uganiti navadeli, inu nauzhili, de uganke ene le
Kratkozhasne uganke (1788):	od mene en dolg, kar sem njemu dolſhn. Jeſt njega pozhasi plazhujem, vonder poterplenja nima. Kar njemu dans plazham, tu tirja

pozhaſi

Kuharske Bukve (1799):	mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle ga tolzi v'
Kuharske Bukve (1799):	ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri, pozhaſi pezi v' tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno
Kuharske Bukve (1799):	kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je tręba; puſti pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi
Kuharske Bukve (1799):	en pleh inu obod katira ſta pomasana, pozukraj, inu pezi pozhaſi v' eni rasbęleni tortni ponvi.
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	potizo, ino glej — k' pervimu ſe dve krishovazhi prikashete, ino pozhaſi ſe dvanajſt takih terdih tolarjov navali; dobra mati pa ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako tretje léto do korenin , odkopajo in s zeſtnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	letmi ſo jeli trije duhovni goſpodje na Gorenſkim terte ſaditi, pozhaſi vino tlazhiti, sdaj ga she ſledno leto vſaki po 500

pozhaſno
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pri tej rezhi ſtanovitno dershimo pravila goſp. Majerja: „Tu tréba pozhaſno poſtopati, da nikogar ne ſilimo, nikogar ne shalimo in vunder
pozhaſnu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet
pozhaſsi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more pozhaſsi tiga nar bolſhiga od hiſhe ſe snebiti, inu v' to

pozhaſu

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Fruhti posnejſhe, koker ſizer raſejo, inu sorijo. Jesęnska Sętv. Akulih pozhaſu ſe Sima perblishuje, je vender bolſhe, de ſe perzaitu uſeje
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dobru vinu perraſse, ſizer pa malu, inu kiſelu, kir Jeſęn pozhaſu ſe h' mrasu perpravla, toku terte pokrivati ſe ni treba
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Pſheníza, inu Ersh more sa zaita vſijana biti, sakaj grosnu pozhaſu raſse, akulih smeram deshúie, inu tudi nimajo ovzhę, ne Jeſen

počasnejeprislov, splošni, primernik
- počasneje
  Fizika (1869): prosto na zraku. To prostovoljno parenje godi se pa mnogo počasneje, in imenuje se hlapenje ali puhtenje. Dana množina vode se

▶ počasoma prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

polagoma; Pleteršnik

počasoma
- počasama
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): studencu ali reki prišla in se je premerzle vode napila. Počasama kašljati začne, in brez de bi kmet vedil kdaj in

▶ počastiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

počastil
Spisi Krištofa Šmida (1883): se je védel pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi

počastilo

Roza Jelodvorska (1855):	in veliko imenitnih gostov iz bližnjih in daljnih krajev je počastilo veseli dan zaročenja Roze s Krasomilom. Strašimir in Ljudmila s
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Maks križec, red sv. Mihela, Pražko vseučilišče pa ga je počastilo diplomom doktorja sv. pisma. Leta 1854 . mu umre blaga sestra

počastiti

pozhastiti

Ta male katechismus (1768):	Amen. Od od se ima ta viſha toku Mater boſhjo pozhastiti, inu poſdravlati? Pervezh: Od exempelna S. Gabriela, vishega Angela. Drugezh
Ta male katechismus (1768):	zhastiti. 5. buq. Moyſ. 6. 13. Je pak perpushenu svetnike pozhastiti, inu napomuzh klizat? Tsevede; al ne na taisto viſho, koker

pozhaſtiti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu is tega urſhoha nisem jeſt tudi taiſte nekol ſamudila pozhaſtiti, katiri so mojega Jeſusa k'smerti iskalli. Potęm, kar je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Mashnekara ſhegnani. 2. Nigdar nimash ti moj Syn! poſabiti Mashneke pozhaſtiti, aku otshesh tvojo sveto viro sposhtuvati. Kaj je pak ſen
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	D. hoditi, nje tugente posnemati, inu nje ſhenena S. Joſhefa pozhaſtiti je v'teh buqvah ta V. Z. D, G. P.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katiri imajo to navado leta S. Sakrament poniſhnu , inu lubeſnivu pozhaſtiti. Skus tega bodo namrezh brumne dushe silnu ſlo uſhgane, inu

▶ počaščeje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k

počaščenjem
- počašenjem
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): in iskreni šolski prijatel ! Bog Te obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter

▶ počaščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

počaščena
- počešena
  Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): IV. Oznanjenja Marije device. Bod', Marija, počešena! Pravi angelj k nji poslan , Z milostjo si obdarjena Dansi
počaščenega
- počastenega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike z velikim darilom počastenega gospodarja. Kdor pa želí tako čast doseči, se mora pri

▶ počaščenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

počastitev; [sskj]

počaščenje

počastenje
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Ljubljanskiga učeliša, ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec

pozhastenje

Ta male katechismus (1768):	meſſú, inu kry JEſusa Kristusa. III. Tu dolſhnu molenje, inu pozhastenje tega S. ſakramenta. IV. Ta vofer; inu V. Tu uſhivanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	stareh ludy je pravednega ſhivlenja verdevanje. 1 Uſſakemu zhloveku shlishe pozhastenje, inu zhaſt, dokler uſſake

▶ počeniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

počepniti; [sskj]

počene
- ſzhene
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſtran, ter ne bodi nevéren. ” Tomash ſe Jesuſu k' nogam ſzhéne, ino rezhe: „Moj Goſpod ino moj Bog! ” Jesuſ je perſtavil

▶ počeščenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

počeščenja
- počešenja
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ŠKOFIJE ANTONU ALOJZIJU WOLFU v znamnje ponižniga spoštovanja in dolžniga počešenja od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845.

▶ početi glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

počel

Robinson mlajši (1849):	je toto pèsem vroče natihem prerèkaval, potle pak jo je počel tude na glas prepèvati. Potem je vstal ino je šel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nikakšnega razločka med sedajnim in prih. č., in ki je počel spet močno mešati, bi utegnil ponemčiti vse troje s sed.
Tiun - Lin (1891):	ste smrtno ranili podanika nebeskega carja. « Nisem vedel, kaj bi počel. To je bilo neslišano. Mandarin je prav dobro moral poznati

pozhel

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Se ti enkrat kaj dobrega pozhel, othsesh ti enkrat en boſhje sluſhabnek biti? gledaj, skerbi le
Kratkozhasne uganke (1788):	inu ke se bo kluzh segręl, bo ked ena puksheza pozhel. XI. De en nov grosh, ali en sovd po robu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vidijo, gnadliva Goſpa, jeſt jim nemorem povędat, kaj je pozhęl — on ſe je na tla vergel, ſvijal pred mano, koker
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	véj, kam bi ſe podal, ali kaj bi zhes dan pozhél: Kadar ſe svézher doli vléshe, ne véj, kaj je dęlal
Pozhétki gramatike (1811):	mi nasaj dali. Quelle affaire avez vous entreprise? Kaj ſi pozhél, al kákſhniga opravka ſi ſe lótil? Combien d'ennemis n'a-t-il pas
Pozhétki gramatike (1811):	Que rezhejo in piſhejo qu' avez vous fait? kaj ſi pozhel? qu' importe? Kaj mi je már? kaj maram? kaj je

počela

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bi ne bila več damo šla. Kaj bi bila tudi počela doma, kjer je vse premoženje dolžnikam zapadlo? kjer me je
Stric Tomaž (1853):	potem ž njimi storiti, kar bi rada. “ „Kaj neki bi počela? “ jo popraša mati. „Mama! poprodala bi jih pri tej priči

počele
Kmetijske in rokodelske novice (1846): nar bolj veka. Take krevlje ne vedó , kaj de bi počele od veselja , de niso za nobeno rabo, ter mislijo mestnikam

počeli

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kaj takiga slišalo. Bog ga na zemlji obvari; kaj bi počeli, ko bi nam ta poglavitna hrana zginila ! Kakó je to
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ljudje v nekterih krajih ne vedó, kaj bi ž njimi počeli se. moramo v novicah pogovoriti, kakó se imajo shraniti. Gosp.
Robinson mlajši (1849):	kaj bi si oni v ti ali oni prigodbi bili počeli i. t. d. Da se k temu obilno priložnosti naleza
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	si, da bi dan današnji detelje ne imeli, kaj bi počeli? Lahko pa je tudi spoznati, koliko prekucij o je napravila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pri gizdavi mizi sedeli in klatili neumnosti in dosti druzega počeli, kar ni bilo ne lepo ne prav — o takrat se

počenjali
Kmetijske in rokodelske novice (1848): in vsi pijani niso vedli, kaj de bi iz prevzetnosti počenjali. Bilo je po nôči. Našli so tovaríco (oslíco) pred mestam

pozheli

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nam, kdo te je udáril? “ Ino ſhe vezh hudiga ſo pozhéli. Jesuſ pa je vſe molzhé ino voljno terpel. Tiſti zhaſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	s' brati paſel. Njegovi bratje ſo nekaj prav hudiga nékedaj pozheli. Joshef pa, veſ nedolshen mladenezh, ſe tega ni udeléshil; grosa

počelo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): izvor bogatstva za narod. Kako pa naj bi se to počelo, je odbor gospodarskega družtva izvolil poseben odbor, kteri bo preudarjal
počenjajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): slišati, kar po poti in v Ljubljani ti požvinjeni ljudjé počenjajo. Upijejo, kolnejo, na glas klafajo, eden druziga suvajo in se

početi

Stric Tomaž (1853):	Halaju nazadnje že vender dolgičas prihaja. Da bi spet kej početi imel, privleče iz žepa popire ko rjuhe velike ter začne
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	De naj Ti hvalo dajem, vabi me! Veliko dobriga želim početi, In vedno bolj s Teboj skleniti se! — Naj Tebe Jezus
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	družino svojo? Kaj bode za nami z našimi otroci? Kaj početi vendar v taki nadlogi? Odgovor na to je: Mi moramo

pozheti

Kratkozhasne uganke (1788):	Moj velik trebuh se toku nabâsa, de be meni utegnil pozheti: al kmalu je spet praſn, ked ena prederta danka. Pride
Kratkozhasne uganke (1788):	zhas si krajshati: ali med drusheno en smeh, ali shpas pozhęti sluſhejo: męrski enega v' eni, ali drugi ręzhi poduzhę: njemu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſe. ) Sdej ſe pak joka , revéſh. Kaj ozhern s'njim pozhęti ? Tonzhek Raji vmręti , koker njih sapuſtiti ! Goſpà. Mozhi, mozhi ! ní
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vsdigniti, pogoriſhe popuſtiti, pobegniti in kaj drusiga (s tem denarjem) pozheti. 48. Zela drushba pa ima ta namen, in je le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pervoljenja vſih drusih neſmé in nemore s ſvojim delam pozhéti, kar bi hotel, in kér ſhe ne vé, kteri del
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imenitniſhi sa drevo dershi, in ne vé, kaj mu je pozheti, klobuk zhes sativnik dershé, in premiſhluje ſam per ſebi, ali

počne
Zlata Vas (1848): imel zdaj silno veliko opraviti. Nihče ni vedil, kaj de počnè. Zdej je po polji letal, zdej je bil cele dni

počnem

Maria Stuart (1861):	mir. Davison. Daj mi besedo eno le. Povej, Določi, kaj počnem naj s tem pisanjem! Elizabeta. Povedala sem vam, ne mučite
Zeleni listi (1896):	sami vidite, da imam že dosti ptic, in kaj naj počnem še z vašim vrabcem? «

počnemo
Mineralogija in geognozija (1871): bi se bili do sedaj z vsemi vednostmi, da koj počnemo popisovati minerale. Toda pripoznati moramo, da s samim popisom, če

počneš

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Ko mojster vstane, pride, ga gleda in mu reče: „Kaj počneš te norosti? ” Pavliha mu odgovori z modrim obrazom: „To mi
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	iskre na posteljo letele. Mojster zavpije nad njim: „Kaj pa počneš, ali si znorel? Čemu imaš posteljo na herbtu? zakaj je
Mlinar in njegova hči (1867):	jej solze. ) Če tako delaš vpričo mene, kaj še le počneš, kedar boš sama! Dete, dete, jako mi težiš srce. Micka

počno

Zlata Vas (1850):	morejo od njega učiti. Zakaj čudno je viditi, kaj otroci. počnó, in kako de v šolo silijo, kar ni ravno navada
Stric Tomaž (1853):	pred skalo trepetal, tepec Uiti nam zdaj ne morejo, naj počnó, vse je zastonj. Polovili jih bomo, kot lesice v luknjak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Navadno hodijo fantalini, hlapčoni in delavci, ki ponoči marsikaj nerodnega počnó, poleti po vertih sadja krast; če le vedó, da ima
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ki je zaročena ž njih poveljnikom. Kedar pride ta, vselej počno tak dir in dej — nek da svoje bogove časté. ” „Takó
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Boštjan stopi k bližnji straži in praša: „Prijatelj! kaj pav počno tam-le naši sosedje? ” „Černa sužnja je prišla, ktero imajo za
Pripovedke za mladino (1887):	jej pa nikdo ne odgovori, nadaljuje : „Kaj gostje moji pač počno ?” Odgovori jej kuhinjski učenec: „Ti spavajo že vsi trdno. ” Raca
Gozdovnik (1898):	kader si je potrebno skrivaj pridobival. »Grem, moram videti, kaj počnó! « pravi Pepo. Ustane, pusti svetilnico, ter gre doli čez strmino

▶ počez prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

počez

počez
Mineralogija in geognozija (1871): tako imenovani „jez velikanov” na Irskem. Večkrat so ti stebri počez preklani, po tem se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar

po čez(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta brada zakriva skoraj
Rudninoslovje (1867):	levo roko po dolgem, druga pa med spredaj i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl.

po zhes(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo roparz in toplote po zhes delo pravo bilo. Tode kriva in narobe je ta
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	taki s ſterdjo ſhe prevideni panji pomerli, kteri ſo delo po zhes imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero

▶ počitek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

počitek
- počitek
  Zlata Vas (1848): in okrog zijali: „Mi tudi nismo živina! Po delu mora počitek biti! “
- pozhitek
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſkuſhati; nar ménj 4 ure. 18. Oshivljenimu je pa tréba pozhítek dati. II. Kako ſe ima is takim ravnati, ki je
- pozhitik
  Sacrum promptuarium (1695): bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite de malu zhaſsa vam oſtane, imate

počitka

Divica Orleanska (1848):	in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam je potreba! Vse vaše je, kar
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	deleč odjezdil bil, de ga je še le spehanje konj počitka opomnilo, ker on, in cela njegova družba so pokrepčevanja potrebovali
Čas je zlato (1864):	se za se učí, in to ga spodbada vedno brez počitka po poti začetega dobrega napredovati. Tedaj kraljeviča le ni, in
Fizika (1869):	Vse eno je, ali je pri tem telo v stanju počitka ali v stanju gíba. Ako n. pr. z enakošno hitrostjo

pozhitka

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	31000 Rairish dora svata jas vam nanam obena pokoja al pozhitka
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dushi inu na talesi, jas vam na mam pokoja inu pozhitka, dokler vi merne na pernasata karjas pegeram 31000 Rairish dora

počitku

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	le tebi černo noč razsvetovale? Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde clo malo pogleduješ; za koliko tamniši bi neki
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	imel, kakor volk ovco. Težkega serca se je vlegel k počitku. —

pozhitku

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to priliko ali pergliho: Kaj ne, zhloveku, kadar ſe k pozhitku vleshe, jed ne diſhi. Gnoj je semlji in ſadu jed
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	k pomladanſki ſetvi le ſpomlad. V jeſeni ſe semlja k pozhitku napravlja , po simi pa pozhiva ali ſpi, ſe tadaj s

▶ počiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imá nar boljš'ga von. „E kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj
Zlata Vas (1850):	otróka pa je starše ubogati, čeravno mu serce nad tem póči. «
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	so morali oče po tergovskem opravilu čez morje potovati. Naenkrat poči glas, da so gusarji (morski razbojniki) ladijo vzeli; a kam
Gozdovnik (1898):	pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade pristavnik s
Gozdovnik (1898):	ter ga ne smemo ohladiti, preden ga nismo posvarili. « Strel poči v trenotku, ko se je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga
Gozdovnik (1898):	Temno je, jokam in mož mi veli, naj molčim. Strel poči, in pa.. »zdaj pa vem, od kodi je ta praska
Gozdovnik (1898):	uzdi, in ta hip je zadoščeval Kanadčanu. Kanadčan pritisne, strel poči, in krogla je letela tako blizu don Estevanovih in Diazovih

pokne
Zlatorog (1886): mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó

počije

Deborah (1883):	lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive dni še nisem lepše
Deborah (1883):	a trava je vendar lepša. To je osobit blagoslov. Jakob (počije). Da bi najina bila, Rozka!

počijem

Maria Stuart (1861):	Pojdi, Hana, Nazaj me pelji v grad, da se umirim, Počijem — Paulet. Ostanite. Morate Tu le je čakati. To je, da
Valenštajn (1866):	Valenštajn. Pogledi, mati z ljubeznjivoj hčerkoj! Počijem zdaj od dela, želel uro Veselo sem mej svojimi prebiti

počijo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mehurčki napravijo, ki so z vodeno tekočino napolnjeni. Kedar mehurčki počijo, se napravijo kraste, in pod temi se najdejo mnogokrat vgnjide
Fizika (1869):	čevljev, kjer je zračni tlak na površino telesa mnogo slabeji, počijo te tenke žilice, in kri teče iz njih. Tudi za
Fizika (1869):	na to gledati. 135 Prav znana prikazen je tá, da póčijo trdna telesa zavolj neravnomérnega raztezanja, n. pr. če se steklena
Gozdovnik (1898):	k otoku prignati. »Ogenj! « zagrmi glas. Lovci se vzravnajo, ob počijo trije streli in trije Indijanci izginejo pod vodo.
Gozdovnik (1898):	bil možbeseda. Nekaj minut traja onkraj mir, ali na to počijo vse puške naenkrat, kolikor jih je imel sovražnik ter prileté

počil
Gozdovnik (1898): smo pa tudi možje, da« Govoreč skoči kvišku. Strel je počil, krogla je prasnila mimo Fabijevih las. V eni minuti stojé

počila

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	preveč ne namašejo, ker bi sicer per ognji koža lahko počila. Jetra in želodec niso za nič. Pečene pišeta.
Oče naš (1854):	Dalje sta šla do polnoči, kjer sta v majhnim gojzdu počila in zóra pričakovala. Slabo nadelana steza ju je potem v

počili
Kmetijske in rokodelske novice (1846): dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo bili počili, ko bi se bila slana le se kakih štirnajst dni

počilo

Stric Tomaž (1853):	Nak, Tomaž! ne smete še umreti. Serce bi mi žalosti počilo. Prišel sim vas odkupit in v domovino pripeljat — pa jojmene
Fizika (1869):	napetosti in tedaj tim manja je nevarnost, da bi steklo počilo. 136 Drugi nasledek raztezanja teles s toploto je pomanjšanje njihove
Gozdovnik (1898):	od vseh strani, ki napravi neskončno zmotnjavo med presenečenimi Apači. Počilo je še dvakrat vsepovsodi, da se je zopet vse mešalo

počita
Gozdovnik (1898): Arečiza se je pripravljal na odgovor, ali prepozno. S piramide počita dva strela, v par trenotkih še tretji. Konji otovorjeni s

počiti

Sveti večer (1866):	je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam hoče žalosti počiti, ko se ozremo na te jokajoče otroke. Bog ima še
Ferdinand (1884):	točila solze prisrčnega veselja. Njemu samemu je hotelo srce veselja počiti; po lici so mu tekle solze blaženega veselja, kakor še

▶ počivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

počiva

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	lupka, to testo dobro zgnjeti in potem naj pol ure počiva. Zdej ga do debelosti noževiga roba zvaljaj, zreži ga na
Blagomir puščavnik (1853):	skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Sem doma iz Pečic na Koroškem, tam, kjer kralj Matjaš počiva”. „Kralj Matjaš , kralj Matjaš! kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	praviti: „Znana Vam je povest, da na Koroškem kralj Matjaš počiva. Bil pa je kralj Matjaš dober kralj. Dal je same
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva s svojimi junaki, in kadar bode njegova brada devetkrat okoli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Ptujec mu popravi: „Brat ravno ne, vendar njegov verstnik, in počiva v Pečicah. Kadar mu brada bode devetkrat okoli mize zrastla
Viljem Tell (1862):	Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó
Botanika (1875):	iz tega, da zrak in voda med tem, ko njiva počiva (ko je ona ledina ali praha), neprenehoma kemijsko delata na

pozhiva

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so neshli, de dusha le samu v'Bogu per myru pozhiva. Imej Boga uſſellej pred ozhmy; ſakaj enu vednu premishluvanje od
Kuharske Bukve (1799):	mehurje dęlal, pokri potle s' gorko ſklędo ali koso, naj pozhiva, dokler maſhenje ali fillo naredíſh. Maſhenje ſturi tako: sręshi rakove
Kuharske Bukve (1799):	jo grę, teſto gnedi ſkusi eno zhetert ure, potle naj pozhiva. 64. Paſteta s' ſhilkrotami. Shivi ſhilkroti odſękaj glavo, noge inu
Genovefa (1841):	liza bres vſih ſtraſti, kako neſkerbno mi tukaj na ſerzu pozhiva ! O pazh reſnizhno je govoril odreſhenik”: „Ako niſte kakor olrozi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V jeſeni ſe semlja k pozhitku napravlja , po simi pa pozhiva ali ſpi, ſe tadaj s gnojem ne bo pezhala, to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pravi kriſtjan, vèſ o boshjo previdnoſt vdan. Naj v miru pozhiva! — Vſak domorodez bo pa gotovo na njegovim grobu sdihnil: Şhkoda
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	danaſhnji po njemu shalujejo. Na Ljubljanſkim pokopaliſhu pri ſ. Kriſhtofu pozhiva, kjér ſo mu njegovi prijatli in ljubovniki v vezhen ſpomin

počivaj

Blagomir puščavnik (1853):	majhno, s krasnimi cvetlicami obsuto gomilo pokaže. ”Sladko v miru počivaj, blaga, verla žena! reče Bogomila s solzami v o čili
Zeleni listi (1896):	mati, »ljubi Bogek je tu in tako jaz lahko odidem. Počivaj sladko, sinek moj, ljubi Bogek ostane pri tebi«. S tem

počivajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vidi: imenitne gospé, ki malo délajo, ali clo celi dan počivajo, ako ravno v obilnosti živé, imajo večji dél malo mleka
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so nas slavni mož veliko prezgodej zapustili. Naj v miru počivajo! Današnjimu listu je perdjana 27, doklada. Cena prešičev v Krajnji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	protivne bile. Pa — od mertvih nič hudiga! Torej naj mirno počivajo ! Amen. J. Š. (Iz sv. Urbana. ) V Radgovino maširajo vsaki
Blagomir puščavnik (1853):	dati, med mertvimi počiva. Reci mojim košicam, naj v miru počivajo in moji duši, naj se večno veseli. ” ”Še enkrat te
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	večni mir, in večna luč nej jim sveti. M. Nej počivajo v miru. — Lj. Amen. Molimo tudi za svoje brate, kterih
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Božji milosti naj duše vsih mertvih pravovernih kristjanov v miru počivajo. Daj jim, o Gospod! večni pokoj, in večna luč naj
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Gospod! večni pokoj, in večna luč naj jim sveti; naj počivajo v miru. Amen. Vsako djanje dneva posveti s kakim pobožnim

pozhivajo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara, Isak ino Rebèka pozhivajo! “ Ko je to isrekel, ſe poravná nasaj v' poſteljo, ino

počivajte
- pozhivajte
  Branja, inu evangeliumi (1777): ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu Syn tiga zhloveka

počival

počival
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Rajko, kteri je na drugi strani pod ravno tem dobom počival, mu je serce rastlo. „To sta človeka moje vere“ — si

pozhival

Ta male katechismus (1768):	de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja v' Marij pozhival. Nakajſeno viſho se ima Buh prov lubiti? De se Buh
Ta male katechismus (1768):	derſhal, neli kedaj je Buh Ozha po dellu svojega stvarjenja pozhival, temuzh tudi, de je Syn boſhje v' dellu svojega odreshenja

počivala
Roza Jelodvorska (1855): v tej veliki nesreči. Roza je koj zaspala, in mirna počivala do jutra. Ali Jakob ni mislil na spanje, akoravno so
počivali
Gozdovnik (1898): da to storite,« pridene Rozalita. »V vašem zavetju bomo varno počivali. « »Kaj začnimo pa s tolovajema? « praša Avg. Pena. « »Privlecita ju

počivalo

Kranjska nevesta (1864):	mine v mojem srcu, nikoli še ni in ne bode počivalo tuje dekle na mojih persih! " Mladeneč je objel svojo ljubo
Oskrbnik Lebeškega grada (1865):	danes iščejo orožja, ki je že dolgo mirno na klinu počivalo. V viteški dvorani, ki se je tako imenovala od časov
Žalost in veselje (1870):	tu sem v Ameriko med divjake, med kterimi bode tudi počivalo moje truplo. " Na Lavrencijevem obrazu je bilo znati, kakov dušni
Marjetica (1877):	molilo, jelo, se je krmila žival, snažilo pohištvo, delalo in počivalo, kakor da bi bilo zmerjeno vse, kakor po urinih kolesih
Zvezdana (1883):	med gorami voziček proti Radovju. Ne vemo, ali se je počivalo posebno prijetno na malem iz vrbovih šibic spletenem kmetskem koleseljnu
Rošlin in Vrjanko (1889):	vsaka malo pričeto pletivo v roki, a to je vse počivalo. »Oh, tebi se dobro godí, Helena «, dejala je ona, ki
Od pluga do krone (1891):	deklè. Bleda in objokanih očij je sedela pri mizi, šivanje počivalo ji je v naročji. Nemo je zrla skozi okno. Kar
Obljuba (1894):	je zrla v presrečno materino okó, katero je sosebno ljubeče počivalo na nji, ki je otela hišo pogube, in naposled, kadar
Hudi časi (1894):	javkanje. Drugje je bilo že po noči in vse je počivalo, ko je prišel skrivni poziv. Urno je vstal mož in

počivam
- pozhivam
  Sacrum promptuarium (1695): oſsel sazhne miſslit, ta shlushba je preteshka sa mene, malukadaj pozhivam, drugi kruh jedò, jeſt pak, de ſi lih shitu, inu
počivamo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ne da; Po nji vsi hodimo vsak dan. Na nji počivamo vsak dan. Al unstran grôba se zdeli. Na lévo , desno
počivat
Zlatorog (1886): ko Jaka neha, In ker je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži

počivati

počivati
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): tako srečni način bil dobljen, ali vrli mož ni hotel počivati in v Inšpruku praznovati, dokler ni bila svobodna cela Tirolska

pozhivati

Genovefa (1841):	morem ſvôjiga vojaſhkiga shivljenja ſkleniti. Kadar bo ſklénjeno, zhem rad pozhivati. Jes, ſtari mósh ſe zhem po tém vlézhi; ſej ſe
Genovefa (1841):	govorjenja je bila Genovefa, tako oſlabéla, de je sopet dolgo pozhivati in molzhati mógla. „Oh,” je ſpet jéla sa nekoliko zhaſa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	opominjati hotel, ali pa, de bi popotnikam hladen kraj sa pozhivati in shlahtne prigriſke pripravil; morebiti v tém tudi ſebi dobizhek

▶ počutek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čut; SSKJ

počutke

pozhutke

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dushi veliko shkodo sturil. Kar sem mogla, toku sem moje pozhutke narbel varvala, ter njim
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus

počutkom
- pozhutkam
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn! tvojem pozhutkam uſſo oblaft puſtish, bosh tvoji dushi veliko shkodo sturil. Kar

počutkov

pozhutkov

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gnade bres madeſha ohranil. Hodi ſa mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	viſho koker te vunajne dary tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje

▶ počutek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

občutek; [sskj]

počutki

pozhutki

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	be tvoja dusha vekumej v' peklu terpèlla. Kader se tvoji pozhutki nazhedneh rezhy védnu anajo, toku imajo ſatu svoje plazhilu na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Bogu dapadlivu ſhiveti. Grad zhloveshkega ſhivota je glava, kjer tvoji pozhutki stanujejo, al gledej vonder, de se zhes tebe napooblaſtę, ampak
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſveteiſhi bilu, kar kul nam v' spomin pride, inu naſhi pozhutki shelijo. Saturei lubesnive duſhe! mi ſe na ſmemo ſami na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſo naſhe shelie, na hudu obernena naſha vola, sapelivi naſhi pozhutki, kratka naſha prevideozhnoſt, ſlaba ta sposnava tih rezhy, katire shelimo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſam spomin ſe ta natura preſtraſhi, tu ſerze odreveny, ti pozhutki sgrosijo, inu ta mozh obnamaga, ſvojo volo popounima s' Boshjo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhu hudu nagneine, naſha h'grehu nagnena natura, naſhi hudobni pozhutki, ta smota hudobnih tovaiſhu, drugih Judy greſhnu pregovarjeine, inu tu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhu ſerze, de bodo s' letem dobrim ſtraham prebodeni naſhi pozhutki ſe greha varvali, inu dobru ſturili. Nikar ſamu preſtraſhen, ampak
Abecedika ali Plateltof (1789):	inu pred uſſim sapeluvanjam tega hudiga ſovrashnika, de, kader uſſi pozhutki saſpę ſaj ſerze k'tvoji zhasti zhuje, de bom supet
Abecedika ali Plateltof (1789):	inu pred vſim sapeluvanjam tega hudiga ſovrashnika, de, kader vſi pozhutki saſpe, ſaj ſerze k' tvoji zhaſti zhuje, de bom supet

▶ počutiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

počuti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí; brez zdrave sape v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	boš konja ozdravil. Tudi človek, kteriga glava bolí, se bolje počuti na hladnim, kakor v vročini. Če nimaš hladniga hleva, postavi
Blagomir puščavnik (1853):	veliko veselje naznani, da še živi in da se dobro počuti. — Bogomila si tudi po zimi čas okrajšati ume. Preskerbela se
Zoologija (1875):	in spreminja na zelenkasto. V našem podnebji se prav dobro počuti, torej se tu in tam po gozdih nahaja poludivji, na
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	preserčno pozdraviti in Dragici povedati, da se golobček prav dobro počuti. Ema je vsacemu stisnila srebernjak v roko, kakor ji je
Ferdinand (1884):	opravilo vas sili, da ste tako zarana prišli? Kako se počuti moj mali bolnik? Pa za božjo voljo! kaj vam je

počutijo
- pozhutijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): lepó obdelane verte. Pri ſadajnim dolgim miru ſe ljudje dobro pozhutijo , lepó obnaſhajo , ſnashno nóſijo, in dobro shive. Kakor ſe krí
počutila
- pozhutila
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Moj dedez in preddedez ſta ſe per ſtarih navadah dobro pozhutila, satoraj tudi njih unuk ſtari Lukez s ſpredniki potegne. Fajmoſhter
počutili
- pozhutili
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka. Oni
počutilo
- pozhutilo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): obilniſhi roditi, ljudje ſo ſe pomnoshili, vſe ſe je boljſhi pozhutilo. Nar vezhji dobrotnik pa in ozhe Ilirſkih déshel je bil

▶ pod predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pod

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod ſmertnim grębam ſvęte Sakramente, deſsęt sapóvdi boshje, inu tę pęt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Žlahtniga sadja so poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice pod Ljubljano. — Kar je gosp. Juri Laurin, župan iz Ternoviga predmestja
Divica Orleanska (1848):	ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim duhovam, tam
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nevarna pijavka zacelila. VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo treba z merzlo vodo vedno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ga tako zamečete sila veliko; seme ne pride lepo globoko pod zemljo; veliko ga ostane na verhi, da ga tiči pozobljejo
Zoologija (1875):	drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več
Botanika (1875):	Bolj natanko se pa njih sostava dá spoznati še le pod mikroskopom ki močno povečava. Na prerezu se vidijo cevi večidel
Zeleni listi (1896):	dišal! O kako srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo daleč zadej v kotu velikega gozda, cvetele

pot
Sacrum promptuarium (1695): vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane guanti, inu polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh

▶ podajati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podajal
- podaval
  Robinson mlajši (1849): izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval v tako strašno nevaršino, v kteri zaisto v konec iti

▶ podajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podaja

Zlatorog (1886):	če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája »Ne pa pestrih biserov sijája. – »Lovec, z Bogom! K gostom
Občno vzgojeslovje (1887):	poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto blagodejnim vplivom kakega
Občno vzgojeslovje (1887):	izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje. Táko vzgojno poučilo deluje
Občno vzgojeslovje (1887):	pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa

podavlje
Robinson mlajši (1849): Sprejmi tičas to troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le

podajajo
Viljem Tell (1862): desnico In tudi vi in tako, kakor zdaj Trijé možjé podajajo si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo

podajal

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in ledu, kakor pa da bi se bil v nevarnost podajal s ceste stermoglaviti ter ob zdrave ude ali še celó
Občno vzgojeslovje (1887):	časa nima nobene vrednosti, dokler meri na to, da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler

podajali

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	druzih narodih, svojili, v sebi predelovali jih bodo, in tako podajali svojemu narodu. In tako se pri narodu stori napredek! Bistroumje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	le za trenutke zapu- ) Navada je bila, da so tako podajali* bolnikom presv. Rešnje Telo, brez keliha, tedaj le v eni

podajam
Gozdovnik (1898): Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam.
podajamo
Zoologija (1875): sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil v pregledu, iz katerega se njihova

podajati

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	putah prodalo; ni tedaj kazalo vinokupcom na daljno pot se podajati. Iz Celja. Nastopila je ojstra zima, kakoršne tako zgodaj ne
Gozdovnik (1898):	zdelo se mu je, da tu, sredi Apačevine, nima razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec tako

▶ podarjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podarja
- podaruje
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga

▶ podarjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podarjena
- podarena
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): hodilo. Ta cerkev je bila v leti 1211 sv. Francišku podarena, tù se je začel red sv. Frančiška in od tod
- podarjena
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): še tóliko veselile, ker jima je bila lastina kakor vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár

▶ podati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poda

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Mina s' perſtanam na ravnoſt k' Shofki hiti, ji ga podá ino pravi. „Tebi ſzer potreba ni
Genovefa (1841):	vaju midva vmórila. ” Genovefa jima ukashe vſtáti, jima prijasno roko podá in rêzhe: „Dobra moshá! Vama ſe imám sa Bogam naj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po ti meri naprej. Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	več upati ni bilo. Zdaj se Lamprin h jeznimu cesarju poda, prosi in prosi takó milo, serčno in takó dolgo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nekako to le: Če se mu pisan list v roke poda, ga samo en dober trenutek čversto pogleda, in pri ti
Divica Orleanska (1848):	boljiga izída Življenje naše, britko, truda polno? Lionel (mu roko podá. ) Nu, z Bogam Milord! Solz pravico dolžno Pošteno bom po
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vas zna naglama zadéti, tim ložeje prenesli. 2. Peter se podá zopet na pót in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra
Blagomir puščavnik (1853):	vam postrežen, ako vam je všeč. ” Popotnik mu prijazno roko poda rekoč: ”Ker ste tako postrežljivi in prijazni, mi gotovo tudi
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	ogleduje sè solznimi očmi, ga še zadnjič poljubi in ga poda možu. "Tukaj, Tone," reče s tresočim glasom, "imaš poslednji spomin

podade

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tri tamne noči brez prestanka, Da izprosijo si blagoslove. Bog podade jim nebeške ključe, In zatvorijo nebesa sedme In udar'jo pečat
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da udar'mo pečat

podaj

Blagomir puščavnik (1853):	od svojega ločiti, in v ptuje kraje begati; vendar se podaj v božjo voljo; tudi v ptujšini se dobre duše najdejo
Roza Jelodvorska (1855):	»Ko iz grada prideš, podaj se k pobožnimu Jakobu. On in njegova ravno tako pobožna
Revček Andrejček (1891):	sem priseči očetu! Le hlapca — le hlapca ne ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor sem jaz. Kajti četudi bi se

podeji

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji v' jemeni boga ozheta v' jeneni boga sina noi v'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji v' jemeni boga ozheta v'

podajo

podado

Spisi Krištofa Šmida (1883):	gospéj, a nikjer ni bilo sluha o njej. Zastonj se podadó na Švabsko nazaj. Ali moči vitezove so opešale. Dolgotrajna ječa
Spisi Krištofa Šmida (1883):	štorijo, da bi jih varovala dežja in vetra. Tedaj se podadó na pot. Šimen je večjidel korakal poleg voza, vitez in

podaje

Pastirski list (1852):	z pomnoženo gorlivostjo upotrebimo sredstva, ktere cerkva za naše posvetjenje podaje. Mnogo veča je zato dolžnost, ktera nas opominja, da den
Občno vzgojeslovje (1887):	2. ako podaje gojencu vse vednosti in ročnosti, katere so mu potrebne, da
Gozdovnik (1898):	videla,« odgovori ona. »Smrt ni sovražnica hrabremu vojniku; smrt mu podaje le roko, da ga vede k velikemu Manitovu«. »Hrabri umira

podajo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſtane Jesuſ v' snamnje, de miſli glaſno brati. Toraj mu podajo bukve, ki ſo ſe ravno brale. Bile ſo prerokbe preroka
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel k' ozhetu podajo, rekozh, de mu imajo kaj od sgubléniga ſina povédati, kteriga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na poboljšek šolskih dohodkov še bojè niso siti, zato se podajo s trebuhom za kruhom; šolskih pripravnikov pak je malo! ! — Gosenc
Roza Jelodvorska (1855):	močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas, častitljivi, oče zopet vidim

podajte

Maria Stuart (1861):	prisegli ste katolški veri, In ravno zavolj tega upam vam. Podajte mi rokó in odpustíte Mi dvombe. Varovati moram se, Sovražita
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	nekaj malega je, česar prosim, ako mi hočete to storiti, podajte mi roke”. Obljubili so mu tedaj z ustmi in z

podal

Ta male katechismus (1768):	podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu tiho odgovorí: „Tiſti je, kterimu bom pomozheni grishljej kruha podal. “ Vſaj ta ljubesen, de mu Jesuſ, tako rekozh, is ſvojih
Genovefa (1841):	koj vidil, kaj hozhe, ji ga je sopet v roko podal. „Oh ljuba mati! ” je sazhel, „sakaj dershite smiraj ta léſ
Genovefa (1841):	s ſvôjimi hrabrimi junaki ſe je tedaj koj na pot podal in proti dragi domazhii odjésdil. Nékiga vezhéra pôsno je pervo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſpolniti” je rekel, ter ſe je naglo na pot obljube podal — Ko bo obljubo ſpolnil, upá, de bo njegov ſinik sopet
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sim se 8. Veliciga Serpana z veselim sercam na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo žlahto in svoje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	več vidi. Kdor bi se na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v resnici ob času punta Dunaj zapustil in sim se podal na svoj dom, ali 14 dni je preteklo, de se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	z veliko slavo sprejeti; potem se bo v severno Ameriko podal. Turška vlada je s tem, da je Košuta in njegove

podau

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	iſheſh, inu obdershati sheliſh, naprevishou. Pilatus ſe je vunder prozh podau, inu je vunkei ſhou h' tim Judam. Lubesnive duſhe! tudi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je vunder v' tu terpleine, inu ſmert napreſtraſhenu, inu ſtanovitnu podau, kyr je bila ta vola negoviga Nebeſhkiga Ozheta, v' katiro
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	in pecunia, &' theſauris. Isvelizhanje tiſti, katiri ſe ni sa slatarm podau, inu ni na dinarje, inu shaze savupou. Srezhen je tiſti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na biu JEsuſa posnou, bi ſe na biu h' pokuri podau, bi ſe na biu milu jokou. Taku hitru pa, ko
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Sh'nym glihne viſokusti. s'Nebeſs se je on h'nam podau, Inu med nami ostou, No debi nam Nebeſe dau, Je

podav

Branja, inu evangeliumi (1777):	govoril : en zhlovek, katiri ſe je is duſhele na pot podav , je poklizov ſvoje hlapze, inu je nym ſvoje blagu isrozhuv
Branja, inu evangeliumi (1777):	de je kruh usev , inu poſvetuv, inu reslomuv, ter nyma podav. Inu nyh ozhy ſo ſe odperle, ter ſta njega ſpoſnalla

podala

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bóm vezh pravil, kaku ſe je Maria v' volo boshjo podala, ampak s'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	puſhelze. Ptujima goſpodizhnama je vſaki svesiz vertnih roshiz sa odhodnjo podala, Mini pa ſhòpek zvetezhih potozhniz podá, katerim ſe po nemſhko
Genovefa (1841):	v njegovim tempeljnu sahvalivſhi ſta ſe bres odlóga na pot podála in pobôshni ſhkôf in poſhténi Volk s ſvôjimi ljudmí in
Genovefa (1841):	ko ruta, ktéro je v rokah dershala, mu je roké podála. Têshke miſli na prihodnje terpljenja, kterih ſi pa ſhe sdaj
Genovefa (1841):	in je ſvôjimu móshu po viteshki ſhêgi mezh in ſúlizo podala. „Suzhi té orôshja sa Bogá in sa domazhijo — v pomozh
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se teb' godi? Kaj je, de si se v beg podala? kaj, de meni slovo dala”?
Robinson mlajši (1849):	ino težkosteh, ko sta jih na morju prestála, v počinek podala; Petek je uže skoro dremal, ino Robinson še je Boga
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Bertranda za roko prijela in se na glediše k vojvodu podala, ter mu s solzami veselja v očeh rekla: „Gospod moj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	v Benetkah in se potem čez Treviž, Videm in Gorico podala; iz Nabrežine, pravijo, se bota pa po novi železnici do

podalla

Ta male katechismus (1768):	mnoſhezo tega ludstva, katira se je bla na Xtusovo stran podalla; ſatorej on ponozhi tega trynoga poslal, katire be imel ta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is ludmy se pèzhati, sem uſſellej k'tem dobrem se podalla, katireh tovarshtvu je blu moji dushi enu perserzhnu veſſelle. Takrat

podale

Zoologija (1875):	more 200 do 300 funtov. Enake poskušaje na Angleškem so podale veče številke. Močan konj je za malo časa vlekel 96
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Grajski pa so po navadi opravljali svoje dela. Proti večeru podale ste se gospi z Višegrada v dolino gledat, kaka so

podali

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ajfram, s' molzhanjam, inu od poſvetniga hrupa odlozheni na molitu podali. Is letęga sadèrshanja ſe my vuzhimo, kaku snamo tudi my
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bili že v poprešnim listu bravcam krajnskih „Novic” v roke podali.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi Ljubljano obiskali, drugo jutro pa v Marburg se naprej podali. (Nov hlapón na Dunajski železni cesti), ki je dobil imé
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	smo se, v drušini drugih treh gospodov, iz imenovaniga verta podali, bilo je že pol sedmih, smo vidili k svojimu nar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti domu. Iz Celovca so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	lepó pripoveduje od slovenskiga jezika. En kos tega pripovedovanja smo podali bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas
Robinson mlajši (1849):	izvedeti, kako ž njegovimi drugi stoji. Zdaj so se brali — podali k drugemu, kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so ga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	g. Jernej Legat) v ravno tem namenu v imenovane mesti podali. Oni ne morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo so jih
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zahvaljevali svojim rešiteljem! Vsi so bili veseli; peš so se podali v grad in se med potjo razgovarjali o prestani nevarnosti

podalo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pisatel naših Novic. Ko se je vse na svoj sedež podalo, je začel vodja kmetijske družbe, grof Lihtenberg nagovor, v kterim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se je 10 poslancov iz Ljubljane v Olumuc in Prago podalo, v imenu krajnske dežele novimu Cesarju poklonit se, odstopivšimu Cesarju

podam

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	imel v' rokah, vsamem gròsd, ga oshmèm v' kosariz, ino podám ga kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu
Genovefa (1841):	pridi k mêni in pij. Vôda, ki mu jo jes podám, mu bo vir, ki v vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo tá
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Predgovor je tak lè: „Ljubi moji kmetji ! tukaj vam bukve podam, ki vaſ imajo uzhiti, kako imate s konjem v dnovih
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	bilo moč. "Pa kar tako se jim pa tudi ne podam," misli si.

podamo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Novic vstregli, če jim oznanimo poljske pridelke pretečeniga leta, jim podamo tukaj občni pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	smo dali popolni podúk, turšico saditi in obdelovati. Danas vam podamo podobo velike hvale vredno mašíne — turšične smukavnice — na ogled, ktero
Blagomir puščavnik (1853):	povestnih bukvic najti. Vsacemu je pa znana Slovencov vroča vedoželjnost. Podamo tedaj pričujočo knjižico, in mislimo mnogim željam vstreči, posebno pa
Blagomir puščavnik (1853):	Pod gradom se vname junaški boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi mi med nje, pripravljeni na zmago in smert. Ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mi vsem, ki nas vrednike radi preostro pretresajo, v prevdarek podamo: „nije broda ki nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da je
Mineralogija in geognozija (1871):	je mesto Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3.

podaš
- podaſh
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): kdu ti jo je dal? Toku majhena, inu vshę ſe podaſh na take ſlushb — (ſe vjáme, inu potler bol tihu rezhe

podata

podasta

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se zopet presvitla Gosta v nunsko cerkev k s. maši podasta, in po dokončanim opravili nazaj pridši so presvitli Cesar vsim
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	pride, komur se ljubi. ” Roparja vzameta svoje torbe in se podasta čez berv, ne da bi se dečku za postrežljivost zahvalila

podate
- podaste
  Viljem Tell (1862): obrne se od njega). Vstanite! Paricida. Ne, doklèr mi ne podaste V pomoč roké. Tell. Al morem vam pomoči? Vstaníte ! — Grozno

podati

podat'
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): In jih nikdar več storiti, Van-je se mi ne več podát'! Osmi štación. Nad menoj, prav', ne plakajte, Sebe, sine objokajte

podati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ti shivesha potreben; ſhe niſo ſi vrajtali, tebi kak dnar podati, ter te s' zhem malim rasveſeliti, ako ſo ravno morde
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko podati. ” „De bi vam pa ne dal sgol koſzhkov, ki ſamo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jo s teshavnimi deli ſosnaniti in ji muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pisala. Sama sim zdaj bila, in se nisim vedla kamo podati. Z kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni za strežavnico
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Kmalo po novim létu se misli spet nazaj v Ameriko podati, kjer mu pràv dobro gré, tako de voši svojimu očetu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vendar morajo z lučjo v laterni na veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz

podava
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor tudi midva se podava.

▶ podbrazdina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

plast zemlje pod brazdo; Pleteršnik

podbrazdina
- podbrasdina
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt, ali podbrasdina, tudi puhliza. Globokeji, ko je shiva perſt, bolj ſe ſadeſh

▶ podbrazdje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

plast zemlje pod brazdo; Pleteršnik

podbrazdje

podbrasdje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po nji ſtezheta. Pod sgorni ilovnato in teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	teſhko lego peſhéno podbrasdje dobro dela ; ravno tako veljá ilovnato podbrasdje pod peſheno sgórno perſtjo. Peſhéna semlja je slo ráhla, poſébno

▶ podedovati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podedoval

Tihotapec (1855):	zmočila. Ker nobenega brata več v življenji ni bilo, je podedoval očetovo premoženje i se po volji očetovi z zalo devo
Človek toliko velja, kar plača (1861):	tako hudih časih. Pred se je ustil fant, da bo podedoval vse tetino premoženje; zdaj bo pa moral vse zapustiti. Smili
Domen (1864):	ne bil vedel, da je že po očetu mnogo penez podedoval. Celo v burni mladosti, ko mu je kipela kri in
Na Žerinjah (1876):	ki je neki tam toliko let sam za-se živel? In podedoval je grad za njim nekov sorodnik njegov, sin sestre ranjcega
Na Žerinjah (1876):	ulanih, in sedaj na odpustu pri nekem prijatelju, ki je podedoval grad Razbor. " „Razbor? " vsklikne nehoté stara teta in upre srpo
Ljubljanske slike (1879):	spominja, da mož ni bogat na svet prišel, tudi ni podedoval bogastva; pač ljudje nevoščljivega značaja in dobrega spomina vedó še
Iz arhiva (1890):	njegova soproga in njuna hči Anica. Gospodar namreč, ki je podedoval ta grad, najbližji dedič nekemu daljnemu sorodniku, prebil je le
Moja hoja na Triglav (1897):	bodo učeni veščaki dokazovali, da je tisti hudodelnik svojo zlobnost podedoval po očetu ali dedih, in da mu je prirojeno živčevje
Mara Rendića (1897):	svoje plače tudi še precejšnji imetek, ki ga je bil podedoval po očetu. Ko je bil ves imetek potrošil, vendarle ni

podedovala
Tine in Jerica (1852): narmanj opušati smelo. Jerica je od svoje matere pravo bogaboječnost podedovala ali poerbala, in to je gledala tudi svojim otrokam vsaditi

podedovali

Maria Stuart (1861):	ki ž njim hinavsko Pokrivate žerjavico peklensko. Poštenja niste vi podedovali Po materi; svét vé, zakaj stopila Bulenska Ana na morišče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	da našim potomcom to ustavimo, česar mi po naših očetih podedovali nismo, namreč veljavnost naše narodnosti. Mi, ki zdaj živimo, moramo
Izidor, pobožni kmet (1887):	ktera jim je bila tako ljuba, kakor bi jo bili podedovali. Izidor je ves tisti dan Bogu v dar izročil in

podeduje
- podedva
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): nar hujšimu zaderžku vsiga kmetovanja, ki ga sin po očetu podédva, namreč terdovratnimu zaderžanju stariga, se na to vižo nar krepkejši

▶ podelan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podelanega

podelaniga

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	če je le moč, pepéla, dobre perstí ali pa prav podelaniga gnoja in ga posujem po rušini okrog drevesic, pa ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	če se v jame, dokler so še prazne, nekoliko dobro podelaniga gnojá potrosi; dež spera gnoj in njegova gnojnica se iz

▶ podeliti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podeli

podejli

Ta male katechismus (1768):	svitluste na vekumej skupejpershli, kar nam uſſem skupej Buh milostve podejli! Toku voshe s' zelega serza Vash poniſhne sluſhabnek, inu KRAYNEK
Ta male katechismus (1768):	is mnogiternem spominam SS. Marternekov Mohorja, inu Fortunata pustish veſſelliti; podejli nam, proſſemo, de bomo skus njeh mogozhnu varvanje odteti, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvete perſi ſi super ta ſtrup naſhih grehov sladku ſeſal, podejli nam tvoje gnade pomuzh, de bomo mi (inu naſha shivina
Branja, inu evangeliumi (1777):	ne v'enimu drugimu Sakaj uſſaki bo ſvojo butaro noſſuv. Podejli pak tudi ta, katiri bo s'beſſedo podvuzhen , temu, katiri
Abecedika ali Plateltof (1789):	v'tebi Sé ked tvoja ſtvar veſélit': Moj Bog ! to podejli mi. svoje ſtarshe ſpoſhtuvati , Kęr, mignejo, njeh bogat': Teb' in'

podejly
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): obhajamo. Kęr ſe pak ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim podejly, katęri ſe vręjdni ſturę njega prejęti, taku vam hôzhem danàs

podeli

Robinson mlajši (1849):	me pošleš! ino ti mi k temu pomoči dodeliš. O podeli mi moči, moj Otče! — to je vse, za kar te
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mi je revica kakor sem jaz iz zgolj kerščanske ljubezni podelí; ali tacih jedi ne maram, kakor tudi obleke bogatim namenjene
Fizika (1869):	delate na telo, kteremu se v vodoravnej méri neka hitrost podeli, istočasno sila, ki ga vodoravno dalje žene, in pa teža
Mineralogija in geognozija (1871):	prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega vremena posebno zato, ker potem postane strašna nevihta

podelijo
- podejlee
  Ta male katechismus (1768): Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so

podelil

podejlil

Ta male katechismus (1768):	de 40. dny odpustekov, katire je Klemen XI. Papesh ſatu podejlil, ſadobish. Kratke ſapopadek ſhivlenja SS. MOHORJA, INU FORTUNATA MM. Krajnske
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt mogl ſauſſe per Bogu se ſahvalliti, kar je meni podejlil? lubi, inu se ſadoſti sturil. Rezi pogostu, koker sem jeſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pridti, de be njeh taiſtemu naſajvernil, katire njeh je tebi podejlil, toku bode tu ſhe ſadoſti, de se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je tega ſvelizhanja brambanje. 1 kolker gnad je meni Buh podejlil, tolku sem njeh is veſſelam prejella, de be taiſte k'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de be bil Buh uſſakemu slednemu Svetniku eno gvishno gnado podejlil le v gvishneh potrebah svojem ſavètnem otrokam na pomuzh pridti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Dobrutnek! de se ti meni naunznemu hîapzu tu, inu letu podejlil. Daj meni to gnado, de tvoje gnade spoſnam, inu v'

podelil

Ultra! (1867):	jako dober človek, vam službe, ktere prosite, gotovo ne bi podelil, ko bi vas videl v tej obleki. Vilko. Upam, da
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	okrepčajo? Kdo je učil ptičke lepo milo prepevati? Kdo je podelil malim zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in

podelila
Genovefa (1841): ki ji ga je vojvoda sa lepotije dal, je moshém podelila. S majhnim jérbaſzhikam na roki je sjutrej in v vezhérnim
podelili
Kmetijske in rokodelske novice (1843): namrezh ſo njemu tudi Prajsòvſki kralj „red sa velike saſluge” podelili. — Mi miſlimo, de je naſha dolshnoſt, ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje

podelimo

Rudninoslovje (1867):	rudnina. To težo imenujemo m. Če tedaj težo rudnine p podelimo s težo m, zvemo, kolikokrat je rudnina teža od vode
Rudninoslovje (1867):	v istej prostornej enoti, namreč v našej steklenici. Če tedaj podelimo težo živega srebra s težo vode, onda zvemo, kolikokrat je
Fizika (1869):	prepuščenej stvari vidimo prikazen páda; z močno napeto tetivo loka podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni

podeliš
Kemija (1869): prostornine (specifische Volume). Zasebno prostornino pa najdeš, ako atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se je

podeliti

podelit
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet

podeliti

Genovefa (1841):	prepovédal, de ſe nima nobénimu ubogimu ne edín grishljej kruha podeliti. Le Genovefi je doſlej smiraj ſvôje ſpoſhtovanje ſkasoval, in njegova
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	enkrat pripravljene bile, bi se mogle ljudstvu po pravim potu podeliti; se vé de po nar manjši ceni, ki je mogoče
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti, kar vsak premore z zapiskam, v kteriga naj vsaki zapiše
Roza Jelodvorska (1855):	ne mogla storiti. Hotla bi jim iz serca rada vsiga podeliti, kar bi le imela. « »Ne verjamem,« govori dalje žlahni vitez
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	zgubili pamet, al kterim je nezgoda sluh in besedo odrekla, podeliti podporo, da se jim žalostni stan olajša. Iz Štajarskega. Železnica
Fizika (1869):	81 Ura. Ako je mogoče kakemu telesu podeliti popolnoma enakošno gibanje, tako da v enakih oddelkih časa prehodi

▶ podeljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podeljena
- podeljene
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): kterih bodo letas in pa naslednje dve leti imenovane darila podeljene. — Potem je bilo oznanjeno, de se bo prihodnjič na družbnim

podeljene

podelene

Abecedika ali Plateltof (1789):	Goſpoda na ſhiga sa vſe meni od sazhetka mojga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebno: de ſi ti mene nezoj to
Abecedika ali Plateltof (1789):	Synu Goſpuda naſhiga sav vſe meni od sazhetka mojiga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to
Abecedika ali Plateltof (1789):	Synu Goſpuda naſhiga sa vſe meni od sazhetka mojiga ſtvarjenja podelene gnade, inu dobrute, ſuſebnu: de ſi ti mene nezoj to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	razstavi bodo zlate, sreberne in bronaste svetinje in pohvalne pisma podelene; ako ravno je že kdo pri poprešni dunajski, ali pri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bila bronasta svetinja, drugima dvema pa ſo bile pohvalne pisma podelene. — (Dalje sledí. ) Pogled v ptuje kraje. Nov popis Jeruzalema in

podeljene

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sadnih in murbnih dreves delí, so bile letas naslednjim kmetam podeljéne: Tomažu Verniku, kmetu pri S. Andreji v Loški fari; Jožefu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dolžniki bo pa ojstro ravnala, zato so ji od cesarja podeljene vse tiste predpravice, ktere enaka zastavna naprava v Galicii vživa

podeljeno
Tine in Jerica (1852): Jez ga ne poznam. Tine. Dosti, de je ubožno. Ubogim podeljeno Bogú je posojeno. Sej vender vemo, pravi Tine nadalje, kdo

▶ pod glava predlog + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ IMP

pod glavo

podguavo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	anam Shaubernam kraji frihtei inu sbeſtu? inu to figuro dei podguavo kader ti leizh poidash noi saspi inu kna zvibuei ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	useme tamo napoti perſti noi perpotkou koren inu dei obueine podguavo kader ti leizh poidash host vidou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa shribei teſto fygvro na an porgament prieb noi dejo podguavo, kader leizh poidash; noi saspi, bosh vidov ta shelma klor

▶ Podgorje samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ IMP

Podgorju

Podgorji

Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	da so ga preteple babe. Kaj tako grdega se v Podgorji še nikoli ni čulo ne prej, ne pozneje. Od takrat
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	kakor ptica pod nebom. Potikaje se sem. ter tja po Podgorji je premišljeval neprenehoma, kako bi priplezal na najvišjo stopnico svetosti
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	in hvalile lepe mladenke. In ta slava je doletela v Podgorji Berusa! Koliko časa je trajala, ni znano, ali vsa poročila
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	zakonskimi tako lepa zloga in prijaznost kakor baš v našem Podgorji. Opazovalec prehodi lahko cele vasi, da ne najde v nobeni
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	vzbudilo in učvrstilo je vero, da se je prikazal v Podgorji nov svetnik, ki dela neznansko pokoro, dasiravno je on najmenj
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	napotili v drugo krčmo. Taka krotkost se nahaja le v Podgorji, kje drugje bi ga bili brez dvojbe stepli in na
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	je žlahtni in sladki čut, ki ga zovemo ljubezen, v Podgorji še prav malo razvit. Premnogo je takih, ki ti ne
Luteranci (1883):	Stoj! " S krepkim glasom pripoveduje potém zgodovino luteranske podružnice v Podgorji in omenja, kako je zapuščena in brez voditelja, in da
Luteranci (1883):	kamniški mestjan Matija Goričék, ko se je Bobkovemu poslopju v Podgorji približeval. Ko je dospel pod njegovo steno, nasloni se na

▶ Podgozd samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Podgozd

Podgojzd

Oče naš (1885):	temu zoprstavila in je dala vsa pota, ki so v Podgojzd peljala, s stražami zapreti. Vender se je pa kakih dve
Oče naš (1885):	veliko bandero kantona v oblast dobili, straže premagali in v Podgojzd šli, kjer so jih z neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so

Podgozdu
- Podgojzdu
  Oče naš (1885): V Podgojzdu (Unterwalden) je bil Ménart domá. Ondi se je naselil in

▶ Podgozdjan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Podgozdjani

Podgojzdjanje

Oče naš (1885):	kjer so jih z neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž. general
Oče naš (1885):	hišico na koncu lepe doline, ki se proti Stanzu vléče. Podgojzdjanje se živé z živinorejo, z napravljanjem sira in s pridelovanjem

Podgozdjanom
- Podgojzdanom
  Oče naš (1854): vživali, če tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga

Podgozdjanov

Podgojzdanov

Oče naš (1854):	proti Stanzstadu in Kersiten, prav blizo Hergisvajla topov napeljati. To Podgojzdanov ni vstrašilo. Zagradili so se s kolmi in plavajočimi drevési
Oče naš (1854):	volja kakor v nebésih tako na zemlji! Osramoteni so se Podgojzdanov poslanci, kteri so se zoper prelom pogodbe in zoper prisego
Oče naš (1854):	Vedno več in več serčnih Podgojzdanov je prihajalo. Obstavili so bližnje vasi in topov so napeljali

Podgojzdjanov

Oče naš (1885):	godilo, so se čudili nad srčnostjo in pogumnostjo svojih bratov Podgojzdjanov in so jim hoteli pomagati iti. Pa Šviška gosposka se
Oče naš (1885):	razdeljenih. Pa že o prvem napadu jih je osem od Podgojzdjanov razstreljenih vtonilo. —

▶ poditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vosove po tem kolovosu , kakor ptiza pod nebam, tako naglo podi? bote hotli vediti. Glejte zhudo , ogenj in voda, dve, ena
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pada, ki listje orumeni in rastivno moč v korenine nazaj podi. — Po sredi mesca rad dež perhaja, na-tó suhi vetrovi in
Deborah (1883):	Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite njega, ko
Deborah (1883):	Ti tu? Deborah (vriskne). Zarja vstaja, Noč, zona, groza, greh podi se mimo! Kaj obupavam, ko me vse pogublja? Ti, Jožef

podil

Zvestoba do smrti (1851):	svojo majhno trumico nečloveškiga vraga s terdnjavskoga ozidja podil in podil, zastonj je končano življenje nekteroga junaka. Hujši sovražnik, kakor je
Iz življenja učenca (1854):	branje, strel in lov. " "Da, da, reče tretji. tiče je podil i jih še zdaj podi, tiče pa lovi - i vrag
Jela (1859):	Tega mu ni vzeti, jaz ga ne bom deržal ne podil, in da počakate tudi vi, to je spodobno. — „Ker ta
Cvet in sad (1877):	je Šepec res ne podi več. On pak je še podil ni, vedoč, da je ne ujame, da bi svojo jezo
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	so prišli, jih je vsak človek črtil in preklinjal, jih podil od svojega praga in jim še vode ne privoščil. Nihče
Slovenski svetec in učitelj (1886):	Na begu je Svetopolk škofa Arna in opata Sigeharda daleč podil in njiju vojski pripravil velike izgube. Vsa tepena nemška zemlja
Pegam in Lambergar (1891):	in kričal, da je to neslišano, da bi priprost krčmar podil iz hiše ljudi, ki pridejo baš iz cesarskega gradu. „Slavna
Gospa s pristave (1894):	pobegnejo in potegnejo še straže s seboj. Hardeg jih je podil nekaj časa, potem pa se je hitro vrnil, da bi
Gojko Knafeljc (1899):	pa je stopal po ulici hlastno, kakor bi ga kdo podil. Roke je tiščal v žepih in ozrl se ni ne

podila

Nedolžnost in sila (1851):	zopet sta jo strah in groza le dalje v goščavo podila. Njeni prijatelji, ki so se bali, da bi Jerman ne
Domen (1864):	misli so blodile ubogemu Domnu po možganih. Misel je misel podila. Skoraj vertelo se mu je v glavi. Z obema rokama
Razne dela (1870):	Ta je tedaj mogočnica, strašivka, Ki vas je kakor jagneta podila, In zdaj oteti sama se ne more? Kjer vero najde
Valovi življenja (1877):	bila je že daleč tam na planjavi. Konja je bliskoma podila, njena obleka pa se je vila po zraku, dokler se
Valovi življenja (1877):	vendar s tistimi potezami, s katerimi prepreže zakon žensko lice. Podila je svojega konja po mehki zemlji okrog mene, ter v
Zvezdana (1883):	mislij, prevelik je bil labyrint, po kterem se mu je podila podoba za podobo, nasprotje za nasprotjem. »Nekdaj sem mislil, da
Sama svoja (1895):	in ne bo si te upal braniti, če te bo podila od hiše. Dote tako ne boš imela tolike, da bi
Moja hoja na Triglav (1897):	a vest mi je vnovič očitala umor in me vnovič podila mimo ljudi, mimo cerkva in vasi, in stoprav zvečer sem
Zadnji gospod Kamenski (1898):	poslan iz Šenčurja, in vam naznanjam, da se je sinoči podila velika turška jata nanagloma čez polje proti Kokri. Tisti, ki

podili

Žalost in veselje (1870):	ferfrali pisani metulji po krasnjih cveticah in razni drugi merčesi podili se krog po bilkah. Cele trume divjih golobov so se
Žalost in veselje (1870):	pride na breg, zagleda od daleč veliko ladijo, ktero so podili še ne mirujoči valovi naravnost proti otoku. Daleč tam v
Vanda (1888):	gôrski velikani, a po nebu so se v čudnih podobah podili pretrgani oblaki. Zdaj je zapihala lehka sapa in stresla so
Kmetska smrt (1890):	je Planjavec. »Da me bodo na stare dni od hiše podili! To sem prislužila! « tarnala je ženica. Pa nihče izmed mož
Pegam in Lambergar (1891):	dvornemu kapelanu in dajal mu znamenja; a sluge so ga podili nazaj na svoj kraj in smejali se mu, ko jih
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	Med tem ko so krepki možje, uvrščeni v cesarsko vojsko, podili oddelke premagane turške vojske po ogerskih planjavah, skrivali in potikali
Spletke (1894):	Štefana. »Le povej jim, da me ne bodo nikoli več podili od oglov«, sporočila je Maruša v njegovem imenu županovim. Precej
Sama svoja (1895):	sede teta na obcestno klop, otroci pa so se kričé podili po bližnji trati. »Sedi, Milka, hočem te nekaj važnega povprašati
Pod streho (1897):	je gnetla gosta tolpa ljudi in otrok. Poslednji so se podili in pehali, da bi drug pred drugim pobrali več konfetov

podita
- podite
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): voda zhudno napravljena, de ga ognjéna vrozhina in vodna ſopariza podite, naj bo hlapon (Dampfwagen) imenovan. Drugi vosovi, ktere hlapon sa

▶ podivjati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podivjajo
- obdivjajo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ampak le ˛Siriz Naman je bil osdravljen. “ To ſliſhati, vſi obdivjájo. Napùh oshiví v' njih, vſe vre po njih. „Kaj naſ
podivjala
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): divjega moža imam še. « Duh (smijoč se): »Morebiti si ga podivjala s svojo termo? « Ona: »O, termo je uže izgnal iz

▶ podjopič samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

telovnik; Pleteršnik

podjopič

podjopizh

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	djala, ter ſhkarlát ſantu primeri, is tiga bo ſantizh vérl podjopizh dobil, ino oſtanik lehko boljſhi kup dam. ” Pogodila ſta ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dézheku, ki ga je s' ſeboj pripeljal, rudezhiga ſukna sa podjopizh, shvotnik alj pruſhtuh kupil. Moshunu ſe ſúkno predrago sdi, ino

▶ podkev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podkev

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	postavi noge se mora zdaj podkev izkovati. Napčno je, poprej podkev pripraviti in po podkvi nogo porezati. Takšno ravnanje naravno postavo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	podkov strojiti, da se kopito ne popači. Kotlar je ponošena podkev odtergana, se mora od kopita toliko otrebiti, kolikor je natora
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ali ne. Po velikosti in postavi noge se mora zdaj podkev izkovati. Napčno je, poprej podkev pripraviti in po podkvi nogo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tisk veliko hujše občuti, kakor takrat, kedar ima močno dilo. Podkev se mora na naklu popolnoma ravna izkovati, da ona, ako
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nasmehljajo se, mu rekó: „Glej, ko bi se bil za podkev le enkrat pripognil, ne bi se ti bilo treba zavoljo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pa pridne roké, So boljši bogastvo, ko zlate goré. 70. Podkev. Neki oče gredó s svojim sinom Jurčetom čez polje. „Glej
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Ni pa še pol ure preteklo in konj zgubi podkev. „Če bi bil kovač blizo, dal bi konja podkovati,“ misli

podkov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in zhédnoſti. §. 14. Od ſkerbi sa kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in oſkerbljevanja bolnih konj. §. 16.

podkova

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ravno in ne votlo dilo, tudi ravno podkovo prikujejo. Taka podkova pritiska z znotrajnim robom na dilo in konj šanta. Kedar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prekovati, da postane votla alj povišana na znotranjem robu. Taka podkova ne bo več tišala in konj ne bo šantal. XXI

podkovo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kedar konj nekaj časa po podkovanju šantati začne, je treba podkovo proč vzeti in slehern žebelj natanko ogledati. Na žeblju, s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in konj šanta. Kedar se kaj takega zapazi, je treba podkovo odtergati in jo prekovati, da postane votla alj povišana na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	da kovači na ravno in ne votlo dilo, tudi ravno podkovo prikujejo. Taka podkova pritiska z znotrajnim robom na dilo in

podkve

podkva
Revček Andrejček (1891): v oči ne lažejo. Komarje bi podkovali, če imeli bi podkvá! Res! — Svet je grozna — že blaznica! 4. Jaz brati nič

podkve

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	noge popolnoma popači. Luknje za žeblje morajo na sprednjih stranih podkve bolj naprej, in na zadnjih stranih bolj nazaj nagnjene biti
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bi se človek pripogoval. “ Oče ne rečejo nič, poberejo košček podkve in ga vtaknejo v žep. V bližnjej vasí pa ga
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	čez polje. „Glej,“ rečejo oče med potjó, „tukaj leží košček podkve na cesti; poberi ga in spravi. “ — „Ej! “ reče Jurče, „to

podkvi
- podkovi
  Zoologija (1875): zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč

▶ Podklošterčan samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Podklošterčan
- Podkloſhterzhan
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan. Urno, kaj je noviga? (Cesarski nadvojvodiči, Franc, Ferdinand in Karl

▶ podkopavati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podkopava
- podkopuje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ne piše, — rad se v mal'mu Travnu perkazuje — vinsko terto podkopuje — In poškodje vſe zeliša. — Če zmerzla zemlja odjenjuje — gnjili hlap

▶ podkopavati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

izpodkopavati; SSKJ

podkopava
- podkopuje
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): jim vſe pomózhi ptúje ; Viſoke ódre támkej ſi naprávi, Sidôvje podkopúje, vráta ſéka ; Ne polaltí ſe njih, ki ſo v terdnjávi

▶ podkovski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

podkovske
- podkovijske
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): bo marljivi g. predsednik v zboru na ogled postavil. — Začetek podkovijske in živinozdravniške šole v Ljubljani je bil v pondeljk; zapisanih

▶ Podlipski samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Podlipske
- Podlipski
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pero in jedne misli poterdim, kar so Novíce in g. Podlipski v Ljubljanskem Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik

▶ podložen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podložen

podloshen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa navarne dershou, saturei ſe je ſvoimu Nebeſhkimu Ozhetu terdnu podloshen ſtariu, inu v' negovo volo ſvojo volo, inu shelie popounima
Branja, inu evangeliumi (1777):	doliſhov , inu je perſhov v' Nazareth, inu je biu njima podloshen. Inu njegova Mate je uſſe lete beſſede ohranila v' ſvojimu

podložen
Divica Orleanska (1848): persih ni. Montgomerí. Po zakonu ljubezni svetodelnimu, Katerimu je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim domá, Tak lepo kakor

podloſhn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na ſnanje dati, de, koker je njemu nekedaj na vemli podloſhn, inu pokom bil, kjer je on njemu koker en namęnen
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſglihati, katira tolkukrat, inu ſkorej uſſellej fally. Uzhè se Bogu podloſhn biti, de sè nabosh volil, kar sam otshesh; ampak

podložne

podloshne

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vezhi ſerd, inu samiro per Bogu sprauli, inu timu pogubleinu podloshne ſturili. Satorei tudi je ta Syn Boshji, debi on ta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Inu vy shenę ſpoſhtujte vaſhe moshę, inu bodite njim podloshne, kakôr je Zęrku Chriſtuſu podloshna. Leta podloshnoſt v' tęm ſtoji
Pozhétki gramatike (1811):	bom ſhtel, je rekel néki dober kral, kader bom ſvoje podloshne oſrezhil. 3. Ga dévajo tudi sad sa tel, tak, ainsi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vojſko v' Judovſko kraljeſtvo, premaga meſto Jerusalem, pelje kralja ino podloshne v' ſushnoſt na Babilonſko, ino poshgè meſto ino tempelj. Vmeſ

podložne

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	vojsko v Judovsko kraljestvo, premaga mesto Jeruzalem, pelje kralja ino podložne v sužnost na Babilonsko, ino požge mesto ino tempelj. Vmes
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	da hočejo nositi moško obleko, da možem nočejo več biti podložne, da bodo tudi one hodile v vse javne in politiške

podloſhne

Ta male katechismus (1768):	viro, inu njega Zirkve vishe oblast popolnema spoſna, taisti se podloſhne, inu pokorn skaſhe, koker de tudi uſſe taistu ſa prov
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	podvergla. Syn boſhje je bil meni szer koker eni Materi podloſhne, nishtermejn vonder sem jeſt njegovo volo v'uſſemu taiſtemu ſturila

podložni

podloženi
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri

podložni

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Boga razsvetljen? Glej, postavim te čez ves Egipt! Vsi moji podložni se morajo po tvojim povelji ravnati. Viši od tebe v
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Kaj ti boš naš kralj, mi pa tvoji služabniki ino podložni? Tega nas Bog varuj! “ Zavoljo teh sanj
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kako nepopisljivo veselje je v gradu, in kako se vsi podložni njeniga povračila veselijo. Komaj pridejo eno uro deleč od grada
Valenštajn (1866):	grad, Ki naj mu v ječo promením sedaj. Mi smo podložni, volje nejmamo, Svobodni in oblastni mož samó Posluša lehko lepi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	biti,” smehljaje odgovorí Sira, „ker nam veli naš apostelj: Bodite podložni gospodarjem z vsim strahom, ne le dobrim in krotkim, ampak
Oče naš (1885):	bili pač s francozkim cesarjem v zvezi, pa ne njegovi podložni.

podložnih
- podloshnih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s kterimi ſi kmetje lahko pomagajo, zhe
- podložnih
  Stric Tomaž (1853): postave 4. *) m. serp. 1776, po kteri vladavci le od podložnih potrebno oblast dobé.
podložnimi
- podloshnimi
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa en hrup, inu krizhanje ſe ſliſhi
podložno
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): Tukej na svojim gradi, ki je bil z vasjó mu podložno vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem

▶ podložnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podložnik
Fizika (1869): Plôh, plošča, Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko

podložnika

Gozdovnik (1898):	poleg svoje svetilnice. Stražnik spi. Don L. Despierto prime svojega podložnika za roko, ter ga krepko strese. »Pepo, vzdrami se, alkald
Gozdovnik (1898):	in gotovo, zato bo pa vse vajino, karkoli tukaj najdeta. « Podložnika pograbita gospo, ter jo vlečeta proč. Grof se skloni čez

podložnike

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se ne bo le za dva, tri ali le za podložnike kake grajšine govorilo, ampak za kmete celiga cesarstva. Kdo bo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	svétovnih homatíj s svojimi v miri in tihôti živel. Njegove podložnike, ki so v njem svojiga nar večiga dobrotnika čestíli, in

podložniki

podloshni
Genovefa (1841): mlado sarozhnizo grajſhkim vratam blishal, ſo shé njegovi ſlushábniki in podlóshni — moshjé in shené, mladénzhi, mladenke in otrôzi — v najlépſhih oblazhilih
podložni
Kmetijske in rokodelske novice (1848): komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje, zvesti podložni svojiga Cesarja, vpiti: „Punt, kaj punt? Mi nočmo punta, mi

podložniki

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	krivica prestrežena, ktero bi bila sicer vkorinjena Artova slabost naredila. Podložniki so imeli tedaj odslej zopet očetovsko vladanje.
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in se kakor vojvodnja zopet poverne, tudi vsi podložniki, ki so bili sčasoma pozvedili, so se ravno tako radovali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	sem to mislil, ko sem vojsko Oglejskih patriarhov s svojimi podložniki v 14. in 15. stoletji prebiral. P. H. Družtvo sv.

podložnikom
- podloshnim
  Genovefa (1841): grôfa ſproſila, vojákam in ſlugam sa to léto dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar
- podložnim
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): 6 do 8 gold. — Ruski car je ukazal vsim svojim podložnim, ki imajo začasno dovoljenje na Francoskim biti, da se morajo

podložnikov

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ga je veselo klicanje zaostavše dvorne družine in tudi vsih podložnikov, kterim je vzrok njegoviga odhoda znan bil. Hirlanda svojimu Artu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	nahaja ljubezen starišev do otrok svojih, otrok do starišev, zvestoba podložnikov, ljubezen domovine in pobožnost do Boga. On je spravil na

▶ podložnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podložnosti

podloshnoſti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Ali nas ozhe Chriſtus sapuſtiti? ali nas ozhe v' ti podloshnoſti tih hudizhu puſtiti ? ali nas nozhe od pekla odreiſhit? kyr
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lubesnive duſhe! naſh Odreſhenik nas nozhe sapuſtiti, nas nozhe v' podloshnoſti tiga pekla puſtiti. On je taku moliu, nikar, debi sdershou
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	navarno tovarſhijo, poteri tu greſhnu nagneine te laſtne nature, v' podloshnoſti dershi tvoje pozhutke, krishei tvoju meſſu, taku boſh ti imeu

▶ podme zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podse
- pod ſe(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo bili vſe takrat snane pitane deshele in njih bogaſtva pod ſe ſprávili; bogaſtva ſo njih tresnoſt in pravizhnoſt, sadnizh pa

▶ podnebje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podnebja
Kmetijske in rokodelske novice (1846): bi bila v poslednih 60 letih — od kar so namreč podnebja zrak in vodo v več pervin razkrojili— lepših vej pognala

podnebje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Bo že, bo že; pa moramo drevje na naše ozračje (podnebje) poprej privaditi, kakor smo že mnogotere drevesa privadili. Ako iz
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	topléjših krajev od našiga; tem pa se naše bolj merzlo podnebje ni prileglo , in takó se te drevesca sušé. Vunder pa
Divica Orleanska (1848):	Mi smo teržeči narod, o moj kralj! Kar žlahtniga rodí podnebje vsako, Razloženo je v rabo in izgled Na Brižkim tergu
Fizika (1869):	valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188.
Fizika (1869):	Platte, Scheibe. Plošča valovnica, Wellenscheibe, 104. Podkop, Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188.
Fizika (1869):	Mine. Podložnik, Trittbrett. Podnebje, Klima, 188. Podnebje namorsko, Seeklima, 188. Podnebje primorsko, Küstenklima, 188.
Mineralogija in geognozija (1871):	bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V
Zoologija (1875):	tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje hrane. V tacem podnebji

podnebju
- podnebji
  Zoologija (1875): podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje hrane. V tacem podnebji se namreč njegovo telo znatno ohladi, a da mu se

▶ podnevi prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

podnevi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne saſlushi odpuſhenja! “ Pobegnil je, ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu je vedno bila
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	otrók. Zhuden oblak hodi pred njimi, ino jim pot kashe. Podnevi je temen, ponozhi pa veſ ognjen. Oblak jih je perpèljal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu je vedno bila v' miſlih njegova velika pregreha, bratomor
Zlata Vas (1848):	bolje plačevali, de je potepuhe in gojzdne tatove ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	bramba in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki
Oče naš (1854):	noči prositi, da mi odpró, ko so se mi sicer podnevi vse vrata veselo odperale. Oh, otroci so se zoper očeta
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi blato brodili, se jim morajo zvečer noge dobro osnažiti in

po dnevi(združena oblika)

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	glaſsi tę trobente neſti pred ozhmy eniga folka bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti. 3. Po dnevi, kadar je slo vrozhe, ali pa smiraj ſe mora
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	večkrat vdarjeni, kakor drugi. Nektéri so pa menili, de le po dnevi točuje: rés je, de popoldna soparica toči nar bolj
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	vùn in vùn opraševala od obljubljene dežele. Vse mirne sté po dnevi svoje dela opravljale. Proti večeru, ko solnce že ni
Zoologija (1875):	morjih. Kitova hrana (Clio borealis) nahaja se na širocem morji, po dnevi navadno v globočinah, proti večeru pa splava na površino
Ferdinand (1884):	katere vzrokov še sam ne znam. « Muka pa, katero je po dnevi znal skrbno prikrivati, dala mu ni tudi po noči
Ferdinand (1884):	bi vedel za to. Strašno zločinstvo, ki ga je mučilo po dnevi, plavalo mu je tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat
Oče naš (1885):	sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo; ni pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno véka in zvija se, kakor

po dnevu(združena oblika)
Genovefa (1841): sidati. Proſto je po dvoru in po gradu hodila. Vezhkrat po dnévu je po ſtopnjizah do Genovefine ſôbe priſhla, in ni

podni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skoshana riezh dati morash eniga duha sarotiti daboda tabei sushov podni noi po-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi nasemli ponozhi noi podni pergodi noi posdi dalzh noi blisi spuevi noi na vehzhno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabei oſtov noi boda tabei sushou podni noi ponozhi tiga morash posvati unasnane kraje podnarje bel pobuagu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kolemona papasha venka dan. † Krish Krishtvshov † bodi vsolei permene N. podni inoi ponozhi Amen ta gvava Kriſtvsa tv serze elija te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsa nebeshka dershina bodi smano podni noi ponozhi inv perusah moiah gantlah tv pomai mene N.

▶ podnožje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podnožja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): desnega na levo obrežje Zilice. Znajdel sem se zdaj tik podnožja Kraljevega verha, ki se kakor stermi zid naravnost kviško 6042

podnožju

podnožji

Astronomija (1869):	v pripravnih zarezah na vodoravnem obroču stojala in na njegovem podnožji, ki pripuščajo dati globusu, kakor se to ravno potrebuje, razna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	ni dobro, če peč stojí na močnem in visokem zidanem podnožji, ki tudi veliko gorkote požre in jo sobi vzame. Podnožje

▶ podnožnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podnožnik

podnoshnik

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	svunanjiga dela vezh ne prede, ſe vsame roka prezh, koló, podnoshnik, preſliza in trushiza s vreteni vred ſe ſ-hrani sa drugo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je pod ſtolam narejen, pa toliko vùn moli, de

podnožnik
Fizika (1869): Podnožnik, Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107.

▶ podoba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podob

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dovoljno pravilnostjo zdeloval. Tudi krajobrazc (Landkarten) je čertal in nekoliko podob glasovitiga obrazarja (malarja) Rafaela popolnama poobličel. Pred sedmim letam je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev drugih ver, ki stojé v
Fizika (1869):	iz enakošne tvarine, ki imajo, kakor te, posebne dele posebnih podob za posebne opravke, in v kterih notrini se vidijo posebna
Fizika (1869):	iz enega mesta na drugo. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne opravke, in ki se zamorejo po svojej volji
Fizika (1869):	različno sestavljene kakor rastline in živali. Poslednje imajo dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh
Fizika (1869):	mestu. , kjer je korenine poganjala. Stvari, ki imajo dele posebnih podob za posebne namene, ki se pa svojevoljno gibati ne morejo

podoba

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	njih vtrinjajo. Vidlo se je, kakor de bi se mertva podoba solzila.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v nekem strahu, da ne bi ta pokrajina kadaj bila podoba našega Krasa, flosarje prašal ali jim ne bo kadaj lesa
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	me vse. Sedmi štación. Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	prošnja in obup. »Ali se upaš iti z menoj? « vpraša podoba, »jaz sem smrt. « In mati prikimajoč pobesi glavo. Kar naenkrat
Fizika (1869):	Podnožnik, Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt
Mineralogija in geognozija (1871):	heksagonalnih podobah, včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo
Zoologija (1875):	in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih dobivajo lepi biseri velike vrednosti
Botanika (1875):	nekterih mestih kažejo proste, s pokrovcem pokrite odprtine ali pore, (podoba 123.,124., 125. in 126.). Na takih odprtinah se vidi, da
Zoologija (1875):	zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica od stegna z vezjo c v

podobah

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	z mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč
Mineralogija in geognozija (1871):	so spomina vredni, najbolj pa poslednji. On kristalizuje v heksagonalnih podobah, včasi s prav čudnimi kombinacijami; eno nam predstavlja podoba 59.
Mineralogija in geognozija (1871):	mineral daja nam lep izgled dimorfizma, zakaj on kristalizuje v podobah dveh kristalnih sistemov; zato je tudi razdeljen v dvé rodbini
Zoologija (1875):	temveč vne kje, in živé kakor črvaste ličinke v različnih podobah. Mnoge take ličinke veljale so dosle kakor posebne vrste in

podobami

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli: kakó z mnogoterimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	z opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da ni, kakor v
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	pokaže v kot. In ondi, kjer je med cvetlicami in podobami sedela mati, dokler je bila živa, od koder je kot
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	sedela na majhnem steklenem stolčku in je imela bukve s podobami, ki so jih bili za pol kraljestva kupili. Otrokom se

podobe

Divica Orleanska (1848):	cene dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke? Od mene nič ne vzame, vse mi da! Zaúpa
Divica Orleanska (1848):	Bogu dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj prebivajoč Sèm vodi vašo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	urnosti treba, de narazen ne teče in tako svoje posebne podobe ne zgubi. Prepečeni (biškotni) bandelci. Mešaj eno unčo drobno stolčeniga
Rudninoslovje (1867):	je apnenčeva raba. Iz belega mramorja, posebno iz kararskega, delajo podobe, s pestrim mramorjem pokrivajo stene i pode, ter delajo stebre
Rudninoslovje (1867):	moramo v mislih dopolniti. Opomba. Enoterne rudnine brez pravilnega lika (podobe) imenujemo pločice, ako so jako tenke, stebelca, ako so dolge
Rudninoslovje (1867):	prilepljejo na bakréne platíce; potem se brusijo i ugladijo. Take podobe se imenujejo mozaike, najlepše ima sv. Petra cerkev v Rimu
Mineralogija in geognozija (1871):	nekaki apneni gomolji videti v njih, sem ter tje posnemajoči podobe okamnin. Okamnine, kojih važniše smo že gori imenovali, so pa
Botanika (1875):	dogodi pri semenih, ktera obdaja mesnato ali koščicasto oplodje. Zunanje podobe plodov. 75 Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med
Botanika (1875):	vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da preiskujemo, kako so kemijsko spojene

upodobe
Botanika (1875): raznovrstnih gliv. Mislilo se je zatorej, da se to rastlinske upodobe narejajo same od sebe s tem, da se organska snov

podobi

Sacrum promptuarium (1695):	dny pred ſmertio lete Gospe, je bil Angel Boshy v' podobi ene tize prishal, inu pred hisho te Gospe taku lepu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	s kislicam, žeplam ali druzimi pervinami iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih ohladivši se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno po ti podobi veči, de pride v dve versti les noter. Kdor hoče
Kemija (1869):	svile in volne. Kisline obarajo iz te raztopine moševino v podobi neke kaše. Moševina vpija tekočine v se, in na tej
Kemija (1869):	prav ostroumno izmislil, glej podobo 63. Ta naprava je v podobi trikota vpognjena steklena cev, ki je na več mestih v
Mineralogija in geognozija (1871):	3 Ca3 P + Ca {Cl FI. Kristalizuje heksagonalno večidel v podobi kratkih stebričkov ali debelih deščic, včasi je poln kombinacij. Najti
Zoologija (1875):	moremo obširniši govoriti, naj torej zadostuje, ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako
Zoologija (1875):	esculentus), pod. 216, z neenacimi bodicami, ki so pa v podobi odstranjene, vide se pa luknjice, v katere so vtaknene.
Zlatorog (1886):	se jate Labódov, pestrih rac in divjih gósij. Kričèč v podóbi tríkota leté Na ravni sever k tihim jézerom. Todà v

poduebi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus v' zhovieshzhei poduebi per-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	on se perkashsa vanei lapei zhovieshzhei poduebi kaker an mosb sano Krono ozieran, sedei bosh vidov ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Svetei Trojizi, dase vi mene shitro vidiozhe vanei lapei zhvovieshzhei poduebi perkashara inu menei noi moimu blishnemu satalesnu potriebo dodelita te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	to mojo volo dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov dora

podvebi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	praliv? da se ti peklenska furija zarzerellus v' lapei zhovieshzhe podvebi bras vsa hrupa perkashash. CITATIO 3tia. 1. Jas N. N.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perkashash v'lapei zhovieshzhei podvebi? ZITA TIO! 2. da. I. Jas N. N. taba sarotim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu spet vseti: skues ta se ti menei perkashi utei podvebi ukaterei si ti te dnarje skrov inu sa poveshov: Jas

podobo

Kuharske Bukve (1799):	imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo ręshi, de podobo od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn vli al
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ter pred ozhi ti poſtavim, Viſhiga imena oſobo, Hiſhniga reda podobo. Bodi pa tudi hvaleshen. Kadar si tega deleshen , Kar ti
Divica Orleanska (1848):	urno mimo Hitel sim Bogu dušo izročivši. Remon (na sveto podobo v kapeli kazaje :) Podobe svete blagodarna bliža, Nebeški mir okolj
Sveti večer (1866):	sto let. Tudi jaz sem, ko sem popotoval, tisto slavno podobo Jezusovih jaslic, imenovano sveta noč, v Draždanih večkrat ogledoval. Pa
Valenštajn (1866):	raduje. Raduje vojske živo me terišče, Ko spet obnavlja mi podobo drago, I veže na život me i resnico, Ka se
Mineralogija in geognozija (1871):	se nahajajo na kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P, pod. 25. Pri njej so vse osi
Mineralogija in geognozija (1871):	ampak da ogledavši mineral naberemo vse njegove različne lastnosti v podobo, na kojo se vselej lahko zopet spomnimo.
Botanika (1875):	Ker so tako drobne, minljive in ker večkrat menjajo svojo podobo, jih je prav težko preiskovati tako da je tukaj mnogo
Gozdovnik (1898):	služiti, kakor da se jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov

poduebo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tudei shuhano bu vsemi prapeshzheniga veteka noi naredi ano zhovieshko poduebo venka? noi sashribei te besiede nanjo? AMORREM LUEA ZERMEA STRIAN
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues te S. S. roshe tega meshnika noi skues te poduebo tega bieliga Kruha inu Vina katere hromi h' svetomi reshnomi

▶ podoben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podoben

Genovefa (1841):	kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam podóben, ki ſe ozhém tako lépe in vábne sdijo, ktere pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	debele oči, ki mu vunkaj stoje, pogled oslabljen, nos ljušturi podoben, nad velikimi ušesi ima umazano kapo. Usta so široke in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	naprej. Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu podoben. Zadni konec Kimovca , in veči del Kozoperska je le deževalo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	je, dokler, če ga nekaj z žlico kviško zaženeš, peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol
Kemija (1869):	aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati, z bakrom
Kemija (1869):	grška beseda »chrom« pomenja barvo. Sicer je v svojih lastnostih podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično
Kemija (1869):	jedkem lugu nekoliko časa namočen pamuk (bombaž) se nekako zgosti, podoben je volni in se laže navzame barvila.
Zoologija (1875):	Indiji in Afriki. V Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi
Gozdovnik (1898):	Ta krik se je glasil tako močno, da je bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v

podobin
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena oprava in orodje, temuzh tudi podobe
podobn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): se tebi drugi posmehuvalli nabodo, inu de nagratash naumni ſhivini podobn, katira po viſhi prave pamete ni v' stanu nezh sturiti

podobna

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je vse nekako čudno in da ni ena reč drugi podobna. Nekaj trave je bilo zelene, nekaj suhe, nekaj rudeče, nekaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v nekterih mestih — ako mi je dovoljeno se poslužiti prilike — podobna možu, ki nosi večjo kapo od sebe samega. Med vsemi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vsem ne dopada , ker se nekterim bolj gledišču, kot cerkvi podobna zdí. Od drugih katoliških cerkev ni nič posebnega opomniti. Razun
Botanika (1875):	n. pr. na prerezu stebla orlove praproti vidi podoba, nekoliko podobna dvoglavnemu orlu. Cevni povezek brezkaličnic se potem, ko so jo
Zoologija (1875):	Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi podobna. Ta kost nij z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je
Botanika (1875):	Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po amonjaku. Pripeljejo

podobne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zaterla plevel in orodovitila polja, da niso bile več pervim podobne. Pa takrat so še mogli tudi brez deteljš izhajati ljudje

podobne

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	po vertih kasijo, ino tako isdivjajo, de ſo ſpet poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	debeliſhi, in tesheji , kakor krajnſke, in bolj kolizhu, kakor palizi podobne, ktere pri mlatenji s zelo ſvojo dolgoſtjo in tesho po
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi nar bolj obrajtajo ? Zdrav.
Mineralogija in geognozija (1871):	debele, da delajo velikanske klade, ali so pa bolj tablam podobne, koje še tanjše postanejo v škrilniku.
Mineralogija in geognozija (1871):	žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem podobne živali, ki jih sedaj ni več najti. Tičev ni nikoli
Mineralogija in geognozija (1871):	starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali in kače, po večem pa velike, kuščarjem podobne živali
Zoologija (1875):	odtod, ker ima njihov plašč na stranéh neke krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm.

podobnega

Robinson mlajši (1849):	tem stal kakor dreven; kajti kar je živ, nič ni podobnega videl, ino tude ni mogel ugonoti, k čemu bi ta
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kar bi se dalo storiti. Povem naj vam torej nekaj podobnega, samo da ravno v nasprotji. Mislive si sužnjega — ne zamerite
Trtna uš (1881):	uš spreminjati svojo zunanjo podobo. Godi se pri njej nekaj podobnega, kakor pri gosenicah in kebrih. Iz gosenice prihajajo namreč metulji
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Brada, ki mu je v ječi zrasla, storila ga je podobnega divjim vojakom. „Zdaj je vse prav”, reče Jaka, „le urno
Ferdinand (1884):	ježili na glavi pri misli, da ima tega nedolžnega, angelju podobnega dečka usmrtiti.

podobnem
Fizika (1869): v nauku o nihalu smo govorili o gibanju, tresu nekako podobnem. Ono gibanje imenovali smo nihanje. Pri nihanju nihala ostane medsebojna

podobni

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ne vidim, ko kúhane rake, kterim ſo vſi kúhani raki podobni. ”— „Oh, ti moj Bog! Katerza ſpet ſtrahoma sdihuje, meni ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in vezhi del s turnzhki in drugimi poslazhenimi drobnimi lepotizami
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bili eni is med njih v ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi
Rudninoslovje (1867):	i tudi kakor biser. Od solikovcev, kterim so po lici podobni, razločujejo se sosebno po večej teži (tž. = 3•2 .... 8
Kemija (1869):	imajo železo, mangan in krom, ki so si v marsičem podobni, (njihove spojine so ravnolične ali izomorfne), eno in isto zasebno
Botanika (1875):	repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju jako podobni in se sadé za živinsko klajo. Sem ter tje po
Zoologija (1875):	jajec se izlegli mladiči pa svojim roditeljem večidel niso nič podobni, temveč še le počasi dobodo velikost in podobo starih, a
Botanika (1875):	naredite največ nesreč, ker ste nekterim zgorej imenovanim rastlinam precej podobni, in ker mnogokrat rastete med gornjimi, tako da se lahko

podobnih

Zerkviza na skali (1855):	takim nagnjenju k igri in poſvètnimu veſelju vedno drushbo njemu podobnih ljudí, ki ſo ga bolj in bolj sapeljali, ker ſo
Kemija (1869):	za vse veljavnim načinom. Ravno tako nam nektere vrzeli v podobnih vrstah oznamujejo, da nam je iznajdbe manjkajočih členov še pričakovati
Botanika (1875):	karakterističen, da se v njem nahaja zraven prav debelih, leči podobnih zrn velika množina prav drobnih zrn; zrna ovsenega škroba se
Botanika (1875):	Pesa se jako sprevrača in sadé jo zlo zavolj repi podobnih korenin. Nekteri sprevržki imajo belo, drugi rumeno in tretji spet
Botanika (1875):	Gomolj (tuber) se naredi, če se se silnim nakopičenjem škrobu podobnih snovi močno udebeli podzemeljsko deblo, ali tudi njegove postranske odrastlike
Botanika (1875):	po kterem bi se dale razločevati strupene gobe od drugih podobnih, ki so vžitne. Sploh so vse gobe sumljive, ktere 1.
Botanika (1875):	Sagittaria), ktera ima ime od svojih velikih, streli ali pušici podobnih listov.
Zoologija (1875):	na Misuriji in v Kaliforniji se klatijo veliki tropi šakalju podobnih psov, ki se imenujejo lajači (C. latrans).
Botanika (1875):	z mrežastimi žilami opisan, po čem se lahko razloči od podobnih strupenih gobanov (Boletus luridusinBol. Satanas); poslednja dva pomodrita

podobnimi
Botanika (1875): nabiramo, natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te vadbe, ki neizrečeno bistri opazovalnost, je nemogoče

podobno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	poprejšnega razlikuje se po tem, da ima večje in sercu podobno perje. Les njegov služi za ravno take izdelke, kakor les
Kemija (1869):	z drugimi kovinami mešati, z bakrom dela sosebno lepo zlatu podobno zmes. Ne okisi se niti na zraku niti v vodi
Zoologija (1875):	namreč do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic, zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih
Zeleni listi (1896):	dvorišče. »V resnici«, reče Lovro, »tvoje telo je mojemu zeló podobno; a oglej si svoje roke in prste! Moreš-li ž njimi

podobnu

Branja, inu evangeliumi (1777):	kar ima, ter kupi toiſto nivo. Supet je nebeſhku krayleſtvu podobnu enimu kupzu, katiri dobre pirlne iſhe. Kader je on pak
Branja, inu evangeliumi (1777):	nebeshku krayleſtvu je podobnu enimu na nivi ſkritimu ſhazu: katiriga , ke en zhlovek najde
Branja, inu evangeliumi (1777):	je imov , inu je njega kupuv. Supet je nebeſhku krayleſtvu podobnu eni v' murje versheni mreshi, s'katiro ſe vſſe ſorte

▶ podobščina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

slika; Pleteršnik

podobščina
Fizika (1869): Podnožnik, Trittbrett. Podoba, Bild, 134. Podobnost, Aehnlichkeit. Podobščina zvočna, Klangfigur, 107. Podporišče, Stützpunkt. Poganjalec, Treibrad. Poganjalka, Treibstange, 123.
podobščinah
Fizika (1869): dno in visokost različnih posod enaka, kakor je to v podobščinah 86., 87., 88. in 89., da je tlak kapljine na

podobščine

podobſhine

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje , neprenehama ſe potruditi, ſvoje blago

podobščini

Fizika (1869):	drug drugemu, kar se vidi izpeljano s tem, da ste podobščini 195. in 196. skup postavljeni, pokaže se medsebojna privlaka, ako
Fizika (1869):	kaže podobščina 90., njegov prerez in zvezo s tiskalnico pa podobščini 91. in 92. To zveza dela cev tt. Vidimo tukaj

podobšini
Kmetijske in rokodelske novice (1847): sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za

podobščino

podobſhino

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tajnik z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani. I. DEL, s podóbſhino sa ſposnanje ſtaroſti is sób. V Ljubljani. Natiſnil Joshef Blasnik
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kdor ſe jih je ſposnavati uzhil. ” Zéna teh bukviz s podobſhino vred je 36 kr. Na prodaj ſo : V Ljubljani per
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s podobſhino tako na tanko rasloshen, de ſe bo vſak v tej

▶ podolgast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podolgast
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje vtakneš, postavi ponev s putram na

podolgaste

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži, preden se še pohlade, ker bi se sicer
Astronomija (1869):	drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj tako zeló podolgaste (ali iztegnjene), da čas obhoda pri njih večini znaša čez
Kemija (1869):	imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge
Botanika (1875):	tem, ali so v cev združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele v sebi kolobarje, ali zavita

podolgaſte
Kuharske Bukve (1799): vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na podolgaſte shebíze sręsani. 202. Belákovi ſuk. V' en polizh ſroviga mlęka

podolgastem
- podolgostem
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): še le 14 dni staro, reže, se razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se zaporedoma iztisneta in odrežeta. Kedar

podolgasti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pač! Kakor orjaška stražnika jo varujeta dva velikana; na desno podolgasti Kraljevverh, na levo še stermejši Petverh (Fünfspitz), mogočni Montač pa
Zoologija (1875):	ne lovi. Tretji razred: Oblotočniki; Nemathelmia. Ti črvi so obli, podolgasti, mehasti ali nitkasti brez kolobarcev, a truplo je znotraj otlo

podolgastim
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): do debelosti eniga persta ter ga izreži z okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de
podolgasto
- podolgasto
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): polivaj. Ko je skorej gotova, jo z njega vzemi, v podolgasto ponev, v kteri je srovo maslo razbeljeno, deni, z žemljevimi
- podolgaſto
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): konza nekoliko na kviſhko ſtojita. 3. Mora imeti na konzu podolgaſto, plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi

▶ podolgem prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

podolgem

podolgim

Kuharske Bukve (1799):	sa ludi prav. Vilze ſe vtaknejo ſkusi perſi, preręshe ſe podolgim, inu krisham. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi
Kuharske Bukve (1799):	obojo nogo ravno na poprejſhno visho. 3) Preręshi podtrebuſhino krisham podolgim inu na kriſh; vsami venkaj nadęvanje ali namaſhenje, katiro je
Kuharske Bukve (1799):	de ſe dobro vshene; perdeni muſkatzvęta, en pero od lorbarja, podolgim ręsan

po dolgim(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1845): odperte in takó oznanjujejo zabavljivost in merčljivost. Obraz je nagerbljen po dolgim in po čez na neprijetno vižo; dolga in gosta

▶ podolgoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podolgoma

podolgama

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imeli. Satorej v panj, kader roj ogrebaſh, vſelej en ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po dolgama
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſatizh podolgama pertiſni, po kterim ſe ravnaje bojo zhbele vſelej po dolgama ſvoje delo ſtorile. M. N. Şhe nekaj od repnih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dolge blekice, pomaži jih z ubitimi jajci, obloži jih s podolgama zrezanimi mandelni, deni jih na pleh ter jih rumeno zapeci
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri lote moke in vse dobro zmešaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	putram ter testo vanj deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih mandelnov in peci torto počasi. Večidel se
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno stolčeniga limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	shlade in sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in

po dolgama(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſatih ſhe ſterd snajde. Zhe je pa ſatje v panju po dolgama, ſe lahko med ſhpranjami gori in doli preſtavijo tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krajih pravijo — nektere zhbele ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri

podolgoma

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Njegovi junaki pa ležijo podolgoma na tleh. Na mizi je bila debela mošnja zlatov. Kovač
Botanika (1875):	obdajajoče. Tako nam v podobi 26. kažeta b in b’ podolgoma prerez dveh pikastih cevi zavzetne debelosti, na kterih se razun

▶ podolgovat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podolgovatega
- podolgovatiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar

▶ podolje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podoljih
- prodolih
  Zlatorog (1886): v solnčnem sviti Pozdrávlja me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot

▶ podorati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podorali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga

podorati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſetvijo, ali pa; zhe bi ne imel zhaſa ga bersh podorati, naj ga v velike kupe na njivi sloshi, in s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na njivo ſpeljati, in ga k pervi ſetvi, ali ſadilu podorati, bi ſe ga tako nar menj sgubilo in sveſhilo; ker
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tje kakſhna bilika oſtala. Miſlil je tako redik jezhmen she podorati, vender ſe premiſli in pravi: Ne podorajmo, ampak puſtimo ga

podorjete

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tam dolgo zhaſa v majhnih kupih leshati puſtite, ga ne podorjete, de ſe veſ sveſhi. Doma ga na napzhne vosé nakladate
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ſpran gnoj perpeljete na njivo, in ga ſhe le podorjete, kadar ravno kaj drusiga opraviti nimate. Ni zhudo, de toshite

podorjite

podorite

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vosite gnoja na njivo drugikrat, ko kratko pred ſetvijo, in podorite ga hitrej ko je mogozhe ; sakaj nepodorán gnoj bo od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpomlad pride, in de semlja oshivi, ga ispeljite in urno podorite; kar bote na tó ſejali, bote bogato sheli. Tudi ne

▶ Podpeč samostalnik, lastno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP

Podpeč
- Podpeči
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kar kmetovavcam iz Horjula, Zaklanca, Verzdenca, iz Polhoviga Gradca, iz Podpeči, in iz druzih bližnjih sosesk ne bo težko stalo, kér

▶ podpirati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podpira

podpera
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſake ſorte ſhkódi prodano, zhe ga nihzhe ne oſkerblja in podpera — tako ſo ſe povſodi moshjé v vſih zhaſih in povſodi

podpira

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	veliki dobiček kaže. Tudi naša slavna škofija, ki vse krepko podpira, kar je Bogú v čast, sveti cerkvi v rast in
Občno vzgojeslovje (1887):	delo, ki je njegovi miselnosti primerno, zraven pa naj ga podpira na pameten način. 40. Strahovalna metoda.
Revček Andrejček (1891):	Pojdi, popeljem te v sobo! (Pelje jo v hišo. ) Andrejček (podpira Franico, potem pa spredaj pride), No, sedaj pa že več

podpiraj
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih, ne

podpirajo

podperajo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prihodno novo leto, de naj jih ſhe sanaprej, kakor dosdaj, podpérajo. Kteri jih jemljejo in ſo she sa eno zelo leto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi v prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke Novize! Oče na smertni postelji. (Poleg nemškiga). Kmet zlo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſrezho Şlovenzov do ſedaj pomozhni, naj tudi v prihodnizh prijasno podpérajo Şlovenſke Novize! Naprej! Vſako jutro ſolnze vs-haja In pernêſe drugi

podpirajo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	leto plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v treh jezikih bukvice na svitlo dala
Občno vzgojeslovje (1887):	tem, da pomaga snovati posrednji nazor. Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride

podpiral

Blagomir puščavnik (1853):	enega človeka imel, ki bi me s djanjem in svetom podpiral. ”Med tim ko tako govori, mu za njim neznan glas
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da si naberem potrebnih zelišč? Kako me boš pa ti podpiral? — saj sem ti povedala, da bi šlo potem hitreje. ” „Kako
Občno vzgojeslovje (1887):	obiteljske pomoči, da bode samostojno izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in

podpirala

Tine in Jerica (1852):	Stara mati je namen svojiga moža podpirala, brez de je vedla, kaj on misli. Ona se je
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	drevesom. Glavo je žalostno pobešala in z roko jo je podpirala; nje obleka ni bila draga, pa čedna in meščanska. Neprenehoma
Spisi Krištofa Šmida (1883):	prav vrlo gospodariti. V tem ga je Minka po môči podpirala. Vitez je bil večjidel v postelji, in dolgo dolgo je
Oče naš (1885):	videl, da je v revnem kravjem hlevu. Barba mu je podpirala in z vinom zmivala ranjeno glavo, Nacek se je pa

podpirali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bravzam dopadejo! S veſeljem bodo tudi sanaprej namen kmetijſke drushbe podpirali in ſlovenſki zhaſopiſ bode vſaki dan vezh prijatlov dobil. Poſluſhajte
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njihov stan potreba; tretjič: da bi, kar morejo, učilnice (šole) podpirali. R, Kakó se pa nosi pravi koreniti Slovenec? J. Na

podpiralo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	domorodca veselí! Kaj nas je pa v tem žlahtnim delu podpiralo in krepčalo? — Ljubezin kristjanska, ali kakor nekteri tudi pràv pravijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	k izdajanji tega časnika, ki ga bode z doneski svojimi podpiralo mnogo slavnoznanih pisateljev. Ze naslov kaže , kako obširno in zanimivo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ram bo postaviti na tako stojališče, da bode karkoli moč podpiralo stojno vojno. — Mnogoteri načrti postav se predložé za povzdigo národnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	vlada ga je le trpela; ono je s pičlimi sredstvi podpiralo revne študente; edini časopis v Rusiji, ki je odobraval in

podpirat
Kmetijske in rokodelske novice (1845): kaki ptuji ljudje prišli naših bukev kupovat in našo slovstvo podpirat, bi lehko mogli doslej čakati, da bi angelj k sodnemu

podpirati

podperati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	priloshnoſti poſébno sahvalimo in priporozhimo, jih tudi sanaprej tako prijasno podpérati. Vſaka poveſt is deshele nam bo veſelje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov. Meni ne gre soditi, po kteri

podpirati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	težka butara na njih ramah sloní; blagomisleči domorodci jih morajo podpirati, in srečo domovine podpomagovati. — R. Kakó bi pa mogel nas
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pa prošeni, z daram kolikor je moč to koristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka srenja gleda
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svojim slovenskim sosedam, in vse prijazno vabi, to koristno napravo podpirati; razposlala je na kmetijske družbe po Goriškim, Teržaškim, Koroškim in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in vérnim tudi v časni prid, je to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	bilo podučevanje tako napravljeno, potlej vladi ni bilo treba več podpirati nemščine. Dalje je imenovana tudi naredba, dána 1854. leta, da
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	v učilnico. „Tudi,” pravi dalje poročilo, „vlada nikakor ni izkušala podpirati nemščine po slovenskih učilnicah. ” Samo ob sebi se umeje, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	so politične gosposke nadzorovati morale soseske gledé občinskih zadev, jih podpirati in podučevati, ter v teh zadevah razsojevati po dotičnih občinskih
Ferdinand (1884):	živel; pa mu je še toliko ostajalo, da je zamogel podpirati reveže. Bernard je ostal še ondi toliko časa, da je
Občno vzgojeslovje (1887):	bi morali roditelji ali bližnji dalje časa in skrbneji gojiti, podpirati in voditi, nego človeka. Prav za prav je človek navezan

▶ podplat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podplat

Kuharske Bukve (1799):	graha; potle męſhaj ſhe zhetert ure. Potle narędi en tanki podplat na pleh is tanko svalaniga maſleniga teſta ali puterteig; sgoraj
Kuharske Bukve (1799):	moko na dílo; ſturi dva debęla podpláta is teſta; en podplat deni na pleh, potle gori namashi vkuhanja ali ſalsna, inu

podplate

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	trem delam ila pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ne namažeš, kér potem radi pókajo in se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga; čeravno gibčnost zgubé, so pa tako
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš, in kadar se je mazílo posušilo, še enkrat, dvakrat
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vesele. Na nogah ni imel druzega ko z jermeni podvezane podplate in čez ramo mu je visela bisaga, kamor je milodarove

podplati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan poštupati z ogljovim prahom, ki se napravi, ako se podplati sožgejo in v štupo stolčejo. XV. Poglavje. Spahnenje člena in
Gozdovnik (1898):	moj sin, vzemi deset mojih bojevnikov ter naj tlači s podplati po njihnih sledeh. Ob Bivoljezeru ga bo čakal Črnotič. « Ko

podplatje
Kmetijske in rokodelske novice (1848): je mazílo posušilo, še enkrat, dvakrat in trikrat, de se podplatje mazila pràv dobro napijó.

▶ podproga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podproge
- podprage
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): shelesna zeſta ni nizh drusiga, kakor dvé verſti na mózhne podpráge terdno perbitih shelésnih ſhin, toliko ſhiroko vſah ſêbi, kolikor je

▶ podprošček samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

petelin; SSKJ

podproščku
- podprožčku
  Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): desno ramo, in perst je vže pripravljen čakal na usodepolnem podprožčku.

▶ podreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podere
Maria Stuart (1861): vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba me podere lahko. Mortimer.

podre

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Oh! moj Jezus spét omaga, Spet podoba pade draga, Greh podrè ga drugikrat. Daj, Gospod! mi gréham uiti, In jih nikdar
Gozdovnik (1898):	umoriti, dasi sta smrt že zdavnej zaslužila. Udar s kopitom podre Mešanika, drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst

podreš
- podereš
  Zoologija (1875): in vranico (slezeno). Ako človeka v ta kraj krepko suneš, podereš ga tekoj na tla ali ga celó omamiš za nekoliko

podreti

Tine in Jerica (1852):	vredit. Bliskalo in treskalo je, kakor bi se hotel nebez podreti. Jerica se je v sredi izbe k mizi vsedla, Tine
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	so jo le malo razširili. Enkrat se je hotela kar podreti, tedaj so jo z velikim trudom podprl se stebri.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva podreti. Ko bi bil deček tudi kaj zapazil, nikdo ne more

podrl

poderel
Robinson mlajši (1849): O moji ubogi starši! ”— ino brez obranbe se je prevèrgel — poderel. Ko je užè predse časa ležal ino se z ôzkostjo

poderl

Genovefa (1841):	ſta Vojnimir in Genovefa prebivala, ſe je bil ta zhaſ poderl, in ne daljezh od Koblenza ſo le rasvaline po imenu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je veliko konzhalo , vinograde rasdjalo in vihár je vézhdel drevja poderl. — „Kamniten desh! — to je zopernija! '' bóde marſikdo rékel. — „Ta je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ritensko nazaj porine. Komaj je to storil se je most poderl in z velkim hrupam v Ipavo padel! Od straha bled
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drevesa s koreninami rovál in celó pri nekterih cerkvah zvonike poderl. O Kresu je bila taka slana, de so bile tla

podrl

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	društvo, kakor je pokopal čitalnico in starodavno našo vipavsko slogo podrl. Kdor pa misli, da surovi „Gassenhauerji”, ki se čujejo v
Gozdovnik (1898):	mu je tudi Sokoljeoko roke stisnil okolu vratu ter ga, podrl na tla, da je mož izgubil sapo in zavest. Komanč

podrla

poderla

Robinson mlajši (1849):	kaj se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop (miza) ali mena lavica razlámala, na znamenje
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	onesrečil. Ker je berv že slaba in trohnjena, bova jo poderla, naj pa ljudje boljšo postavijo.

podrla
Zeleni listi (1896): z visokim zvonikom. Stavba se mu je več kot desetkrat podrla, a nazadnje se mu je vendar-le posrečila. Mirno je sedel

podrli

poderli

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	izobrazilo bode, kakor želimo, vunder še zato šole ne bomo poderli. Jakop. Po tem takim ne bo nikoli žlahtniga plemena sadje
Oče naš (1854):	ste gledali! “ „Ali ste sami z voljo in sklepom križ poderli? “ ga vpraša Ménart z začudenjem. „In če ste tako to
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	novice iz Jutra. Potem ko so bili v Nikomediji kristijanom poderli cerkev, vnel se je v cesarskih poslopjih hud ogenj, kterega

podrli

Valenštajn (1866):	Da, ranjeno. Prokleto se je branil Ilo, dokler Da smo podrli ga na tla. Gordon (groza ga sproleti). Mrtva sta! Butlar
Ultra! (1867):	življenja visi na tem trenotji, in vi bi lehko vso podrli zaradi obleke, ki vam ni po godi. Saj ste mi

▶ podrk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ples; Pleteršnik

podrk
- poderk
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): in pa odzad oči imel. — Kader mačka pride, imajo miši poderk. — Se je s konja na kozo sedel. — Je prišel s

▶ podrt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podrta

poderta

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	prekucnil! “ „Pa še edina berv čez réko,“ reče Lenart, „je poderta. Človek bi mogel perute imeti, de bi tjekej peršel. “
Oče naš (1854):	Do stermine so prišli, na verhu ktere je majhna poderta cerkvica stala. Ko je Arkimbold poderto hišo božjo zagledal, je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	brez dvoma v žrelo divjih prepadov. ” „Pa še berv je poderta,” oglasi se Lenart, „peruti bi moral imeti, da pridem čez

podrte
- poderte
  Zlata Vas (1848): in potuhnjenost? In če vaša vest nima jezika, poglejte svoje poderte hiše in hleve, svoje puste polja in verte, svoje prazne
podrti
- podrtej
  Deborah (1883): odmoru nastopi Deborah. ) Deborah (sama). Prijetna, tiha noč! V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí

podrto

poderto

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ko je bil tempelj dosidan, ſo sazheli tudi poderto meſto Jerusalem popravljati, deſiravno s' velikim trudam ino s' veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan, Zidovje vse poderto, in gol in pust je kraj, Ki praša po orjacih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	znan, Višava, kjer je grad bil orjaški nekidan, Zidovje vse poderto , in gol in pust je kraj , Ki praša po orjacih

▶ podrtina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razvalina; [sskj]

podrtine
- podertine
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zidovjem stisnjena na 20 do 16 sežnjev; nasute razvaline in podertine, naplavljeno blato, ilovje in ločje je polnilo vodotok, versta nabitih

▶ podrušinja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

puhlica; kontekst

podrušinja
- podruſhinja
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): globoko ſe ſadeſh vkorenini, je sgorna lega polja, ali brasda, podruſhinja, tudi shiva perſt imenovana. Koj pod njó je mertva perſt

▶ podružnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podružnic

poddružnic

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	pečí zamažejo , se ne razpokajo nikdar. Volilve za odbor kmetijskih poddružnic na Krajnskim. Po naznanilu dozdanjiga dopisnika kmetijske družbe za Planinskí
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	župana v Sori za odbornike te poddružnice. Če bo vstanovljenje poddružnic takó poredama napredovalo, bo kmetijska družba po celi deželi kmalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	da od dné do dne boljša prihaja. Za ustanovljenje tacih poddružnic kmetijskih družb morejo pa najbolj duhovni gospodje pripomožni biti; ker

podružnica

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	pervikrat snidilo v Postojni v posvetovanje družtvinih postav, kar bo podružnica Postojnska v soglasju s svojimi sosednimi podružnicami ob svojem času
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	mi, da nismo zaspani. Jako pridno pričela je delovati kmetijska podružnica novomeška, napravila je v preteklem letu kmetijsko razstavo, kmetijska predavanja

podružnice

poddružnice

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	bo kmetijska družba po celi deželi kmalo lepo nadomestvana , in poddružnice bojo v svobodni samostojnosti zamógle kmalo svoje opravila v prid
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Obreza iz Cerknice, „ Matija Millauza v Studenim za odbornike te poddružnice. Ravno takó so po naznanilu gosp. tehanta Antona Kosa, dosedanjiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Lor. Seljaka, posestnika in župana v Sori za odbornike te poddružnice. Če bo vstanovljenje poddružnic takó poredama napredovalo, bo kmetijska družba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	jih bo najložeje stalo, mu dobrotljivost tacih naprav jasno dokazati. Poddružnice kmetijske po kmetih bi se pa mogle večkrat v letu

podružnici

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tik Save stoječiga, po priliki 400) sežnjev visociga hriba pri podružnici sv. Štefana v fari sv. Jakoba v Doli na Štajarskim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	si zmislili pri podružnici s. Martina nov altar; napravili pri podružnici s. Trojice na Cerovcu lično svetilnico (lampo); kupili za cerkvico
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Ni še ravno dolgo, od kar so si zmislili pri podružnici s. Martina nov altar; napravili pri podružnici s. Trojice na

podružnico

poddružnico

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	18. dan p. m. volili gosp. udje kmetijske družbe za poddružnico Planinsko predsednika in 4 odbornike, in so izvolili: gospoda Matija
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	kanton , 20. dan p. m. gospodje udje kmet. družbe za poddružnico Idrijsko predsednika in 4 odbornike izvolili, namreč: Gospoda fajmoštra v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Vsak kmet bi mogel stopiti kot ud kmetijske družbe v poddružnico. Ker pa kmet najraji le to verjame, kar vidi in

▶ podse zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podse

pod se(združena oblika)
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler

podſe

Kuharske Bukve (1799):	naj en zhaſ ſtojí v' ſhkafi, de ſe vbriſhe inu pòdſe vershe. Per lepim vremeni rajſhi vrè, kakor ob deshevnim. Voda
Kuharske Bukve (1799):	inu na ſonze poſtavi. Kader ſe oſem dni greje, inu podſe vershe, odtozhi, kar je zhiſtiga, tako dęlaj inu odtakaj, dokler

▶ podsebik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

osebek; kontekst

podsebik

podſebik

Pozhétki gramatike (1811):	je podſébik shenſki, in perſtavi s na konzu, zhe je podſébik mnóshen, poſtavim: Mon frère a été puni. moj brat je
Pozhétki gramatike (1811):	sa odgovor na praſhanje Kdo? P. Kaj je imenvaven al podſébik? O. Podſébnik ali imenvaven je beſeda, ktira imenuje in kashe
Pozhétki gramatike (1811):	glagol aime. P. Kako posnáſh imé, da je imenvaven, al podſébik? in de je vpravlaviz glagolov? O. Ako to ime pride
Pozhétki gramatike (1811):	ali podſébkam, to je, pervsame na konzu bresglaſene, zhe je podſébik shenſki, in perſtavi s na konzu, zhe je podſébik mnóshen
Pozhétki gramatike (1811):	tezhe: kdo tezke? odgovor, sajiz, glej ta je imenvaven al podſébik glagola court, tezhe. Vprava. Vſaki glagol ſe ima ſkládati s'

▶ podstavljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podstavljena

Fizika (1869):

Experiment, 8. Poskus početni, Elementarversuch, 171. Poslednjica, Resultirende, 37. Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende

podſtavljena
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tam zhes potoke, in velike vodé viſoko podsidana ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku prihodnizh shelesni kolovos

podstavljeno
Zoologija (1875): v sebi. To so sosebno: žita, sočivja, mleko, s tolščo podstavljeno meso, jajca in kri. Tu podajamo kemične sostavine imenovanih jedil

▶ podstopiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lotiti se, začeti; [sskj]

podstopi
- podſtopi
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe podſtopi med tréſki inu viharji na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne
podstopil
- podstopil
  Robinson mlajši (1849): o kako rad, kako velma rad bi bil umerel! Opovažil — podstopil se je Boga za to prositi; pak predse se je
- podſtopil
  Sacrum promptuarium (1695): rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat: On odgovorij, jeſt ſim iskal
podstopim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): Ne v svoj dobiček, temuč v prid celiga cesarstva se podstopim visokimu ministerstvu svetovati, de naj si prizadeva pridelovanje brošča v

▶ podsuti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

nasuti, dati; [sskj]

podsuli
Kmetijske in rokodelske novice (1845): na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in živine so že podsuli in en strašni plaz 1. dan Svečana je okoli 2000
podsuti
- podſuti
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): ozhmi, de ſe lahkó vidi, ko bi ſe imela preja podſuti, in de ſe bersh lahko popravi. Na tiſtim proſtoru, kjer

▶ podšukniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

nahujskati; Gutsman, Pleteršnik

podšuknila
- podshuhnila
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke zhes tebe vezh podshuhnila: ena krotka, inu rahla beſſeda pak bode njeh ſlobnuſt utolaſhila

▶ podtikovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

podtikovati
- potikvati
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): in napredene vretena hranijo; sató jih ni treba po polizah potikvati, kjer vezhkrat doli padejo, ſe isſujejo, smedejo ali pa ſe

▶ podučen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poučen; [sskj]

podučne
- podučivne
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na svitlo, ktere serca mečijo in mlade in odrašene
podučnih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): spisali, in veliko več storili kot mi. Zavolj pomanjkanja svetih, podučnih, za ljudstvo pisanih bukev se ni pertožiti, pa nekaj druziga

▶ podučen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podučen

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od pobožnih staršev kupčískiga stanú rojen, lepo v keršanski veri podučen, v desetim letu starosti od korzarjev ali morskih roparjev, na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prav prav globoko v serce vtisniti. Če bo že otrok podučen, kako škodljive so gerde gosenčne preprege po drevésih, in kako

poduezhan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve kaker je mena poviedano daso oni ko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	al bosh ti nato visho frihtov kaker siti vtah buklah poduezhan biu. Ti morashu biti uboshjei gnadi: tu je bras smertaviga

poduzhen

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	otrok ſhe tako dobro isrejen, odraſhen mladenzh ſhe tako ſkerbno poduzhen,
Genovefa (1841):	groſ vſe ſvôje isrózhil, je bilo Golo imé. Prebriſan, dobro poduzhèn mosh je bil, ki je s ſvôjim prilísnjenim govorjenjem in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	blagih domorodzov napravila, bode vſaktéri bres plazhila v krajnſkim jesiku poduzhen. Ta ſhola ni ſamo sa podúk le kovazham naménjena, ampak

podvezhan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	trezhiomi: ti vse neto taku stori kaker bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah podvezhan to notra bodash nashov vsah sortah vpotriebah pomvezh: noi mitl
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	erov kaker bodash sdei podvezhan je skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar

podvuzhen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od Chriſtuſa, katiri tu snotreiſhnu tih ſerz vidi, isvolen, poklizan, podvuzhen, s'bres ſhteveina velikmi gnadmi obdan, inu s' Chriſtuſovim ſvetim
Branja, inu evangeliumi (1777):	butaro noſſuv. Podejli pak tudi ta, katiri bo s'beſſedo podvuzhen , temu, katiri njega podvuzhy, uſſe tu dobru. Nekar ſe namotite

podučena

podučena
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): bo mladína zastran téh pri ljudstvu globoko ukoreninjenih napčnih misel podučena, in dokler se pri nji nagnjenje ne obudí, se tega

podvuzhena

Biblia (1584):	Inu ona, ker je poprej od ſvoje Matere taku bila podvuzhena, je djala: Daj meni letu v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	8. Ona pak, kęr je bila popręd od ſvoje matere podvuzhena, je djala, daj meni tukaj v' eni ſklędi glavo Joannesa

podučeni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	premagali, so jih tudi neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora so sicer vredni, zakaj tudi sovražniki
Roza Jelodvorska (1855):	nauk za se posname. Kako ste vender modri in lepo podučeni moja draga gospodična! Jez sam si hočem vaše opominjevanje dobro
Fizika (1869):	da bi mogoče bilo se v njej spoznati, in malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj, med našimi štirimi stenami

poduzheni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſéverni Ameriki ) „povsdignilo, kjér ſo ljudje shé bolj sbriſani in „poduzheni*. Ni mogozhe verjeti, h kakſhni po„polnomaſti de ſta tam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povedati hotli, de bodemo ſholo dobili, v kteri bodo Şlovenzi poduzheni, konje vmetno podkovati in bolno shivino sdraviti. V 25. liſtu

podvuzheni

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lete v' ti Chriſtuſovi shuli v' vſſimu dobrimu, inu ſvetimu podvuzheni Jogar taku delezh v'hudobo perſhu? ja on je perſhu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s'ſvojo gnado v'naſhe ſerze na pride, opominani, inu podvuzheni snamo biti, resmehzhani pa na mormo biti, inu je vſa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nar reuniſhi ſtvary skus ta exempel tvoiga Synu, naſhiga Goſpuda podvuzheni pred tim tronam tvoje Boshie viſokuſti ponishnu klezhymo, inu h'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	saplede, katęrih bi ſe bily ognili, aku bi bily sadoſti podvuzheni. Nevſmileni ſtariſhi, kaj sa eno rajtèngo bote mogli enkrat Bogu

podučenih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov
podučenim
- poduzhenim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa shivino, komur ſvojo

podučna

podučivna

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	ki že 395 udov šteje, je že natisnjena kratkočasna in podučivna povest: „Blagomir puščavnik” po nemški knjigi „Beatushöhle. ” Napevi k 50
Blagomir puščavnik (1853):	BLAGOMIR PUŠČAVNIK. Podučivna in kratkočasna povest za mlade in odraščene ljudi. POLEG NEMŠKEGA

podučne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ki pozna otroška srca in otroški um. Poleg mnoge druge podučne tvarine v prosti in vezani besedi obravnava prvi ta list
Ferdinand (1884):	je čital vsaki dan sveto pismo in druge koristne in podučne knjige, katere so nam zapustili učeni in veliki možje starih

podučno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Tak razgled ni mislečemu človeku le zabava za kratki čas, podučno mu je tudi berilo na mnogo strani. Spremite me tedaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Začne se s petjem; potem je berilo: predsednik bo bral podučno — kratkočasno „kritiko o tem, kar jémo in kar pimo”; po

▶ podučenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

poduk; Pleteršnik

podučenja
- podučenja
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pobije, od zató postavljenih oglednikov poprej preglédalo, in to poleg podučenja, kteriga so nam gospod vrednik naših občnokoristnih Novic od druge
- poduzhenja
  Genovefa (1841): bo ſtalo. „She ternje in oſât ji je bilo polno poduzhênja. ” Ko bi ſe s vaſ, vé ternjeve séliſha, grojsdje in

podučenje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	letih od kmetijske družbe ali pa od njenih udov za podučenje slovenskiga naroda na svitlo dane, namreč: kmetijskih in rokodelskih novic
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	učenika kmetijstva, gosp. Hlubeka, in kjer bo treba, bomo svoje podučenje tudi s podobami razjasnili. Učili pa bomo v kmetijski šoli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bukvah; prav bi pa tudi ne bilo, ako bi vse podučenje in vse vednosti o napredovanji poljodelstva zaničeval in od sebe

poduzhenje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhaſih in povſodi naſhli, ki ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne ſo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili: „§. 1. Kako ſe ima pri nakupovanju konj ravnati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	per bukvarju Goſpodu Lercharju na velikim tergu : Krajnſki Vertnar, ali Poduzhenje vkratkim veliko ſadnih dreveſ sarediti, jih zeplenjam poshlahtniti, in lepe

podvuzhenje

Branja, inu evangeliumi (1777):	s' nebeshko zhaſtjo, sadobili. Ti pak ſi daſeguv moj nauk, podvuzhenje , naprejusetje , ſveſtobo, dolgu persanashanje, lubesn, poterplenje, pregajnanje, terplenje : koker ſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	CHATECHISMUS, Ali Podvuzhenje eniga Kriſtiana v'narbel potrebnih Shtukeh Kriſtianske Vire , katiri ſe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Planetov bode ſoditi mogel. H' temu je perſtavlenu enu tenku PODVUZHENJE, Kar od Męſza do Męſza skus zelu lętu per enimu

podučenjem

poduzhenjam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſpoſke s njih mozhno roko in goſpodje duhovni s njih poduzhenjam ſadnimu drevju, in naſhim perdelkam na polji varſtvo dodelíli. ― ― To
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vednoſt kmetijſka, kolikor je mogozhe, rasſhirjala; tó ima ſtoriti: s poduzhenjam v beſedi in v piſmih, s podelenjam she poprej in

podučenju
- podvuzhenji
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): dan danaſhni v' kerſhanſkih navukih, v pridigah, inu v' poſsębnim podvuzhenji govorę. Jęsua Chriſtus vaſs v' ſvętim Kerſti k' boshjim otrokam

▶ podučiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poučiti; [sskj]

poduči
- poduči
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): otroke spodbada, da naj pridno sadne peške nabirajo, — ako jih podučí, ktere so dobre in nabiranja vredne, ktere pa slabe in
- poduzhi
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bi ſtoril kaj tega. “ Jesuſ vidi njih miſli. Toraj jih poduzhí, sakaj de med njimi nobeniga zhudesha ne déla, ino jim

podučil

boduzhov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): inu vender spuevi vnote tezho: SDEI h' pervomi tebe bom boduzhov, kaku ti imash te bukelze nuzati: k' drujomi tebei bom

podučil

Zlata Vas (1850):	pisano. Svojiga prijatla, Janeza Veséla je tud v ti umetnosti podučil in se več druzih kmetiških mladenčev, ki so za to
Zlata Vas (1850):	Tako je Ožbé svoje sosede podučil; in ker je vidil, de so se odsihmal še bolj
Maria Stuart (1861):	terdno skala svete cerkve? Mortimer. Preblaženi se sam ponižal je, Podučil me v resnicah svete vere, Razpodil dvombe mojega duha, Razjasnil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	imeti zdolej vratica, kakor sod. Gospod vodja nas je še podučil, kako se vino čisti s klejom, kako porabiti trop za

poduzhil
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in
podvuzhil
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): bom prov rada imęla. Baron, (na ſtran. ) Fant jo je podvuzhil, ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi

podvuzhiu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	gor vſtau. skus katiru nam je nasnaine dau, inu nas podvuzhiu, debi ſe mi na negovimu ozhitnimu exempelnu resgledali, koku potroshtan
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poklizou, katiriga je rediu, oſkerbeu, inu s'beſedo, inu exempli podvuzhiu, katirimu je to mozh zhudesha delat dau, de je Chriſtus
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu ſynagogah v' timu nauku te prave vire, inu isvelizheina podvuzhiu, inu vunder obeniga ni, katirimu bi tvoja nar vezhi britkuſt

podučila

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	luči. ” „Zahvalim, lepo zahvalim, Cecilija, da si me tako lepo podučila in zavernila. Kam pa capljaš tako brezskerbno? ” „Ali ne veste
Kemija (1869):	Neorganska kemija nas bode soznanila s kemičnimi prvinami, bode nas podučila, kako se nahajajo v prirodi, kako se dobivajo, kakovih so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	huda zima nas je menda še bolj kot druga leta podučila, kolika dobrota so pečí, zato je menda popolno upravičeno, če
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	v žalost. Potem je naredila s paličico muho, in jo podučila rekoč: »Letaj, letaj, mala muha čez gore k Ratiboru, deželnemu

podučili

podvuzhili

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tęj ſvęti isvelizhanſki vęri, v'tęh Ięjpih zhędnoſtih tiga sadershanja podvuzhili? Kęj je ta kruh, katęri ima njih duſho rediti? kaj
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tim vęlikim tę semle pred ozhy ſhli, de bi nję podvuzhili, inn njih smote previshali, njim ta shaloſtni ſtan ràsodęli, v'

podučiti

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Dunaji, marsiktero grénjko bojo požèrli. Jez vas le zató želim podučiti, kér vas dobro poznam, kér vas ljubim, kér sim vašiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	brez vsiga pripravljanja svoje naloge pretresovati. V tem ga moram podučiti, de zbor razpade v 9 odsekov in v posebne shodiša
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	učé. Treba je po tem takim predvsim mladost v tem podučiti in ji to škodljivo nemarnost prav prav globoko v serce

poduzhiti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih

podvuzhiti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	potalashiti? ali ozheſh te greſhne, inu resboinske ludy na bolſhi podvuzhiti, inu perpelati? ti nezh na opraviſh, hitru beishi od nyh
Branja, inu evangeliumi (1777):	Sedem duhovnih del te miloſte. 1. Greſhnike poſvariti. 2. Naumne podvuzhiti. 3. Tim zviblajozhim dobru ſvjetuvati. 4. Sa ſvojiga blishniga ſvelizhanje
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ste vy meni sturili. 9. Vgrehu druge poſvariti, v'dobrim podvuzhiti neh, Na pomozh nem v'zuiblu priti, Moliti sa Duſhe
Abecedika ali Plateltof (1789):	skorej v'ſtan ſe poſtavil , ſam ſebe is dobreh Bukuv podvuzhiti. To brumnu dęte. Ta mali Joseph, kateri je uſakdan vidil
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	grunte sa obdęlati, hiſho sa vishati, otroke inu poſle sa podvuzhiti, ampak jeſt pravim: kęj je en tak, katęri, de ſi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	perloshnoſt imęli tęiſte od njih dolshnoſt, inu vaſs ſamy ſebe podvuzhiti. Ali od tebe, O moj Bog, ſe ne govory, od

▶ poduk samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poduk

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v dnovih sdravja in bolesni ravnati'' „Kmalo bote tudi enak podúk sa govéd, ſvinje , ovzé, in pſe dobili. ” „Te bukve ſim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje, ktero ſe v ſholah sa mladoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se sušenje sadja v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de se smemo očitno, pa spošteno prepirati ? — — — Lep in potrebin poduk za vse kantonske komisarje in uradnike sim sicer od Vas
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako se s podúkam iz bukev
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	drevésa gosencam v obéd. Zoper to grozno škodljivo razvado zamore podúk mladosti nar več pomagati. Po vsih teh potih se bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kterem je Šiva viditi, kako otroka razseka. (Konec sledí. ) Za poduk in kratek čas. Hafedove sanje ali narobe svet. (Konec. ) Ko
Čas je zlato (1864):	vés drugačen, kakor takrat, ko je psa od njega v poduk dobil. Lenček čaka in čaka kraljeviča – tode le čaka in
Zoologija (1875):	kot najizvrstnišega lovca, a njegov poduk je zahteval mnogo truda in marljivosti. Tomljanje se je pričelo

poduka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bravzam predgovor in kasalo teh bukev dati, de bodo namen poduka posnali. Predgovor je tak lè: „Ljubi moji kmetji ! tukaj vam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	gotovo velik dobizhek sa vſe tiſte, ki konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe imá per kupovanju konj ravnati in kako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	navaden ſtar kolovrat preſti, bo ſam od ſebe bres vſiga poduka tudi na tega kmalo predel, ſamó kodéljo ali hodnik mora
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	kako naj se sejejo, cepijo itd. V vsim tem je poduka mladosti potreba. Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako

poduke

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ob kratkim, de bojo naši bravci vedno z veseljem te poduke brali in si jih dobro v glavo vtisovali. Pripravite se
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in si tù dane poduke v svoj prid in dobiček obračali. Pa takrat nismo môgli

podukom

podukam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Ker pa podúk povsod nar boljši izda, ako se s podúkam iz bukev tudi djanska vaja sklene, je ta tudi v

podukom

Botanika (1875):	pripravkov, n. pr. različnih prerezov, ktera se le s tujim podukom in z mnogimi skušnjami zadobiti more. Začetniku v mikroskopičnih preiskavah
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Gospodarstveni prilogi” „Slov. Gospodarja” oglasil se gospod A. Rauch s podukom, kako naj se dela tak mešani gnoj. Morda vstrežemo svojim

podukov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morde ne bilo mogozhe s takó majhinim denarjem toliko koriſtnih podúkov in kratkozhaſniga omiſliti ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo „Novize
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morde ne bilo mogozhe s takó majhinim denarjem toliko koriſtnih podúkov in kratkozhaſniga omiſliti ſi. Satorej miſlimo, de ſe bodo „Novize
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Hrovaſhkim bodo v nji; tariſa ſhtempelnev in ſhe drusih potrébnih podúkov vezh. Ta oliſhpana in s rasnopotrébnimi rezhmi pomnoshena pratika ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	grozno vneti. Učitelj (posmejaje): Saj res, gospod dohtar so polni podukov. Zdravnik. Lepó je za domovino umreti, če je treba; še
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi zdravniki nauke dajali; le to vém, de mi tacih podukov prav zlo potrebujemo, de bi ſe marsiktero neumno ravnanje pri
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	šole nadaljevati, kér bi navadni kmetje ne bili môgli naših podukov razuméti, zató kér niso clo nobeniga znanja od kemíjskih resnic

poduku

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rodovitnih in žlahtnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojim poduku; takó bomo sčasama sadja zadosti imeli. Tone. Rad bi enkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	boljši tesarski les si boš pripravil, če ga po danim poduku prenaglama ne posušiš. (Dalje sledí. ) Bog daj zdravje ! Zdravja si
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se ti napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske mladosti nar več pripomoči. Mlade serca se še niso
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nar več pomagati. Po vsih teh potih se bo po podúku mladosti, in po izgledih sadjoreji močno na noge pomagalo; — še

▶ podveza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podveze

podvese

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpà. Od podvęse , ja ! — ſantezh , ſantezh! — mi dva imáva ſhe eno veliko rajtengo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je rekla od podvęse? Tonzhek. (s'ſtaham. ) Vaſha Gnada! — — od — podvęse? —
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	NASTOP. Tonzhek klezheozh , Goſpá jedeozha. Gospá. Kaj je rekla od podvęse? Tonzhek. (s'ſtaham. ) Vaſha Gnada! — — od — podvęse? —

podvezo

podveso

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpá. (na ſmęh. ) Podvęso ? — Boſhzhek ! Nęshka. Jeſt ſim ga kręgala, de ſe je poſtopil
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpá. Le povej, le povej, Nęshka. Nęshka. Naj premiſlijo ; eno podvęso od njih je otel po vſi ſili imęti.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	te proſsim , nikar mi doli nevdari. — Nęshka. Koga ? Tonzhek. Eno podvęso od gnadlive Goſpę. Nęshka. Neſramneſh gerdi! Tonzhek. To nar lepſhi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	praviſh ; pernſési raji eno rutzo , de ſe obęshe. Nęshka. Eno podvęso, vaſha Gnada. Jeſt jim oblubim, de imá s'ajn eno

▶ podvizati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podviza
- podvisa
  Sacrum promptuarium (1695): s' ſvojo kramo, ter she verhi ga sausede, ter ga podvisa hodit, de bi posnu na ſemein neprishla, ali oſsel sa
podvizati
- podviſati
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): na pomuzh pride is dobrem noterdajanjam, katiru be imellu tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri

▶ podvlačiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podbranati; [sskj]

podvlačite
- podvlačvate
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): 1. Sejete še zmiraj z roko in seme z brano podvlačvate. Na milijone žita gré pri tem v zgubo, in prav

▶ podvreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podvreči

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in je slovenskimu knezu Lavritu zapovedoval, de se mu ima podvreči; alj ta je unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	še 7 gojzdnarjev oglasilo, ki so se hotli tem preskušnjam podvreči, al eden je v tem zbolel, eden pa je bil
Občno vzgojeslovje (1887):	so se razvili iz nagonov in iz sklonosti, morejo si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne
Občno vzgojeslovje (1887):	da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode tudi moč, svoje hotenje podrediti lastnemu boljšemu

podvrgel
- podverguv
  Branja, inu evangeliumi (1777): is nje vole, temuzh sa tega volo, katiri je njo podverguv v' vupanje; Sakaj tudi lih rajmnu ta ſtvar bo od

podvrgla

podvergla

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem se V'uſſeh rezheh poſtavi, inu boſhji voli popolnema podvergla. Syn boſhje je bil meni szer koker eni Materi podloſhne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ga ozhiſtuvanja podvergla. Meni niso te misle, inu beſſede teh ludy zel nobeno

podvrgli
Viljem Tell (1862): složni bodemo. Staufaher. Narode druge žuli tuja spona, Zmagavcu so podvrgli se. Celó V deželi naši mnogo rodovin Robuje gospodarstvu tujemu

podvržejo

Fizika (1869):	138 Vrenje, parenje. Ako se razna telesa podvržejo večej toplini, se ali pokončajo, kakor se to godi z
Oče naš (1885):	da naj se Podgojzdjanje deželni postavi, to je, francozki postavi podvržejo. Poslanca so beriči čez mejo nazaj poslali. Pisma, od nekega

podvržemo
- podvershemo
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu kerſtil

▶ podvržen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podvržen

podvershen

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu sapelainu podvershen, inu bode ſam ſebe v' taushent navarshen spraviu, aku ſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	premore. Elias je bil en zhlovek lih koker mi terplenju podvershen, inu on je moluv eno molitov, de bi naimov desh

podveržen

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in solnítarja. Smodník mora zavolj občje varnosti ojstrimu čuvanju vladarstva podveržen biti, zató je pa tudi v naših nemških in slovenskih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	in obertnikam potrebna, pa je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ta kraj pozna, vé, da je žalosten, pustoten in kamenit, podveržen verh tega še veliki suši, nemili burji in mnogoverstni uimi

podvržena
- podvershena
  Branja, inu evangeliumi (1777): na tu reſodenje boshjeh otrok. Sakaj uſaka ſtvar je nezhemernoſti podvershena, nekar is nje vole, temuzh sa tega volo, katiri je
- podveržena
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): vdelanje, vožnjo in za plačilo prodajavcov zapopadeni. Nobena kakšnimu davku podveržena reč ni takó malo potrebna za človeško življenje kakor tobak
podvržene
- podvershene
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): koker moshki pod Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku
- podveržene
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se smejo potni listi (Pass) k večemu do konca

podvrženi

podverženi

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tisti, ki vedno pri gorki peči ležijo, so nahodu zlo podverženi. Pri ti bolezni pes veliko kašlja, in žlezasta voda mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	ravnavstvo loterijskih dohodkov nalaš za to postavi. Ker so dobitki podverženi štempeljnu, se mora štempeljska marka, primerna zadetemu znesku, prilepiti od

podvrženo
- podverženo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): rokodelstvom, ktero je zavolj tega, da se ljudstvo škode varuje, podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega

▶ podzemeljski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

podzemeljska

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt
Botanika (1875):	tisto steblo, ki nima listja, ampak ki nosi le cvetje. Podzemeljska debla so sledeča:

podzemeljske
- podzemeljske
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): sol ne ostane. Dosti dela je in vtrat pri pridelovanji podzemeljske solí. Morska sol se z dosti manjšim prizadevanjem in manjšimi
- podzemljske
  Blagomir puščavnik (1853): grad je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v drugem nadstropji so nektere bolj prijazne sobe

podzemeljski

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	do stén nove baže pridejo, na enkrat odmanjkajo. Če pridejo podzemeljski gázi ali puhi v veči meri v naš podnebni zrak
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razrije in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so jo podzemeljski gázi razrili in semtertje v visoke, na več krajih po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato kviško
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	te so najstareje, kajti naredili so je takrat, ko ta podzemeljski prostor; une ob stenah pa takrat ko grobe. Tukaj-le sedi
Zoologija (1875):	črn. V ustnih mošnjicah znaša velike žitne zaloge v svoj podzemeljski stan, ki ima več predalov. V enem stanuje, v druge
Zoologija (1875):	109. Oospora 109. Opuntia 150. Orchis 127. Oreh 131. Oreh podzemeljski 159. Oreh povodni 155. Origanum Majorana 143. Origanum vulgare 143.
Zoologija (1875):	Paroma živeče bčele so: Bčela grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na utrtih stezah. Bčela zidarica (Antophora parietina) zida na

podzemeljskih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): morajo še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če

podzemeljsko

podsemeljſko
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo vedno v mokroti. Kadar ſe ti neſogniti oſtanki s podsemeljſko ſmolo in s perſtenino ſternejo, ſe naredi to, kar ſuſhek

podzemeljsko

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se pravi „pri Korúnu. ” Gotovo, de so mogli naši spredniki podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol in morska. Podzemeljsko sol ali že čisto vledenito (kristalisirt) izpod zemlje kopljejo, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sonca v puh razpodí, de sama sol na tléh ostane. Podzemeljsko sol kopljejo in kuhajo v deržavnih solínah in z občnimi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odkazane Lucinine hiše, kjer je bilo že vse pripravljeno za podzemeljsko pot; tudi v katakombo so šli po dva in dva
Botanika (1875):	če se se silnim nakopičenjem škrobu podobnih snovi močno udebeli podzemeljsko deblo, ali tudi njegove postranske odrastlike, kakor je to pri
Botanika (1875):	pritlik korenine poganjajoče. Po svojej legi je deblo nadzemeljsko ali podzemeljsko, plovajoče, plaveče, spenjajoče, plezajoče, na desno ali na levo zvito

▶ podzidan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

podzidana
- podsidana
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): doline in grabnje , tam zhes potoke, in velike vodé viſoko podsidana ali mozhno podſtávljena ; savoljo tega jo bomo v ſlovenſkim jesiku

▶ podzrenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

sum; kontekst

podzrenju

podzrenji

Robinson mlajši (1849):	za odpušenje prosil, da ga je brez vse pričine v podzrenji — somnu imel. Tehomil. Gde pak je Petek sej ogenj vzêl
Robinson mlajši (1849):	Dragotin. A zakaj? Hotimir. Zato, ker je Petka podziral, v podzrénji imel — dolžil, kakor da bi neveren — nezvest bil, akoravno k

▶ poedin pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poedine
- pojedine
  Občno vzgojeslovje (1887): domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele teh zvez; tako sestavlja tudi predstave. Odločevanje in sestavljanje

▶ poedinec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posameznik; [sskj]

poedincem

pojedincem

Občno vzgojeslovje (1887):	da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa (tudi prava imenovane), t.,j. določa, v
Občno vzgojeslovje (1887):	si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego

poedincev
- pojedincev
  Občno vzgojeslovje (1887): značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló ovirajo slabe moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode mogel v mnogem oziru kaj

poedinec

pojedinec

Občno vzgojeslovje (1887):	Herbart. ) Nravstvena sovršenost se opira torej na to, da se pojedinec trdno oklene druzih. K temu je pa treba blagohotnosti, vsled
Občno vzgojeslovje (1887):	zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje vsega človeštva, a kaj
Občno vzgojeslovje (1887):	4. K sovršeni nravstvenosti spada nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje

▶ poflisati se glagol, glavni, dovršni + zaimek(večbesedno geslo)(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

potruditi; Slovar jezika Janeza Svetokriškega

poflisati se

pofliſsajteſe

Sacrum promptuarium (1695):	Koku Bogu bote dopadli, zhe myr bote lubili, satoraj moshje pofliſsajteſe ta S. myr imeti, kakor vaſs opomina S. Paulus, rekozh
Sacrum promptuarium (1695):	ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit, kakor ta ſtari Simeon
Sacrum promptuarium (1695):	prudetiam doceant adoleſcentulas ſuas, ut non blasphemetur Verbum Dei. Temuzh pofliſsajteſe shiveti kakor ta bogayezhi Simeon, de shnim red vasho ſmertno

▶ pogača samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogače
Pripovedke za mladino (1887): ter jej da na na pot obilo maslenega kruha in pogače.

pogačo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	božjiga duha navdana, perva iz moke, solí, vôde in kvasú pogačo ali krùh spekla, de je bil prijetniga slaja in veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	le ostanjke dobili in ovsenik grudili, druge dežele pa si pogačo pêkle. Miha Ambrož, c. k. komisár v Smeledniku. Nekaj od
Mlinar in njegova hči (1867):	imela opraviti ? Kaj ne, da si moko merila za ženitno pogačo? Saj jo lehko takrat spečete, ko boste pekli kruh za

pogazho
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze

▶ Pogačar samostalnik, lastno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

Pogačarja
- Pogačar-ja
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): svetovavce: sledeče štiri korarje: gosp. J. Zavašnik-a, gosp. dr. J. Pogačar-ja, gosp. J. Pavšler-ja in gosp. J. Zupan-a, — za namestnika pa

▶ poganski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poganska
- paganska
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): povedati, da je pred mescom dni prišla mlada in lepa paganska deklina do njegove bajte in ga prosila, naj jo prek
poganskega
- paganskega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je imenitna stara cerkev sv. Jošta zavolj mnogih starin in paganskega svetišča, kterega ostanjki se še dandanašnji vidijo. Razun tega, ker
poganski
- paganski
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): serca, je šla peš mesto ogledavat; obiskala je tudi stari paganski tempelj August-a, kjer je shranjenih nekoliko starinskih kamnov in drugih
poganskih
- paganskih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in mokri svet posušiti. (Dalje sledi. ) Sveta vera. Povedka iz paganskih časov Slovencov. Spisal Vicko Dragan. (Dalje. ) II. „Čuješ, Marko, kako

▶ poganstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poganstva
- paganstva
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč svete

▶ poganjek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poganjek
- poganjk
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): vrhe, tako, da je iz vsake mladike vzrastel krepek zakoten poganjk. Ker se je vsled tega za 12 do 14 dni
poganjke
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): kopulacijo po leti 1890 smo morali porabiti kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se

poganjki

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	so v kolenu vpognjeni; da so cepiči lahko šibkejši kakor poganjki na podlagi ter da se cepič lažje drži in poveže
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	v stran so tedaj: da se kot podlage lahko vporabljajo poganjki, ki so v kolenu vpognjeni; da so cepiči lahko šibkejši

poganjku
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): ravno toliko časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi cvet

▶ pogasiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogasi
- ogasi
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): merzle vode pervrè iz nje, ino vse si žejo lahko ogasi. 34. Zapovedi božje ino Izraelcov nezvestoba. Izraelci so prišli po
- pogaſi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): mutizu jések, omezhi terdóbo ſerzá, ga ogreje in odpira ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove

pogasil

Oče naš (1854):	Marsikter je mogel celo uro čakati, da je svojo žejo pogasil. Nace, to je bilo strašno! Kamne smo v usta jemali
Najdenček (1860):	poginil; ali veš, kdo ti je v žareči pušavi žejo pogasil? ali ni bil velbljud? Kdo te je izlekel izpod snežnega
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	že na predvečer; kmalu je lilo v potokih. Dež je pogasil tleče tramovje marsikatere naselbine, katero so zažgali Maori; pogasil je
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je pogasil tleče tramovje marsikatere naselbine, katero so zažgali Maori; pogasil je tudi grmičevje ob gorskem potoku in padal v curkih

pogasiti

Blagomir puščavnik (1853):	pogasiti in kej rešiti — je bilo vse zastonj. V malo urah
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tolkel je in mahal in pihal krog sebe, in skušal pogasiti plamen, kterega je mislil videti. K strežnikoma obernjen je zaječal

pogaſſiti
Branja, inu evangeliumi (1777): pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli pogaſſiti uſſe ognene ſtrelle tega narhujshiga: inu usemite to shelesno kapo

▶ poginiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

umreti; [sskj]

pogine

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik mora navadno nar pervi ſvoje shivljenje dati. Vzhaſi ta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in ako ſe mu sdajzi ne pomaga, v 24 urah pogine, vzhaſi pa ſhe popred. De bi to hudo bolesen bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu na césti pogíne, mertev na tla pade in na poti ostane. Koliko starih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in na kteri se on prikaže, nekoliko časa popotva — in pogíne. Kdor zemlje ne pozná, ne bo mogel tudi zvezd, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	nič ne pomaga, dokler vsa sožgana po velicih mukah ne pogíne! — Ali ni to strašna hudobíja! Gospodár je imel škodo; nevarnost
Oče naš (1854):	preveč smo to zaslužili. Vunder pa, usmiljeni Oče, nej ne pogine celi narod zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše napade
Oče naš (1885):	preveč smo to zaslužili. Vender pa, usmiljeni Oče, naj ne pogine celi národ zavoljo grehov enega samega. “ Renata je prišla in
Gozdovnik (1898):	govor zapovedno mahnivši, »Molčite! Vsaka beseda je brezkoristna. « »Pa naj pogine tudi on. «

poginejo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	enako bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	padejo , ſe tréſti sazhnejo in kakor bi jih boshjaſt svila, poginejo. — Nar lepſhi glava ismed shivine navadno nar perva pogine ; — bik
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nejeſhne, vzhaſi vſi na enkrat sbole, vzhaſi do maliga vſi poginejo, vzhaſi le nekteri, takó, de je sa kmeta per ti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	najdejo stekli psi, ki ne divjajo. Nekteri stekli psi poprej poginejo, kakor divjati začnejo. Od tod pride ime tihe stekline. Steklina

poginem
Divica Orleanska (1848): bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš ino jez poginem! Zastojn boré clo bogi se z bedastvam. Visoka pamet, jasnosvitla

poginemo

Oče naš (1854):	Gospod! “ je molila, „skaži nam vsim Tvoje usmiljenje, če ne poginemo. O strašna noč je! Mati Maria, tolažba vsih žalostnih, pomagaj
Oče naš (1885):	Gospod! “ je molila, „skaži nam vsem Tvoje usmiljenje, če ne, poginemo. O strašna noč je! Mati Marija, tolažba vsih žalostnih, pomagaj

poginil

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pogubiti. Oni ubogi vol le z volno bo zdaj zdaj poginil! Nesreča, nesreča za nas! Sonce se je povernilo, toda veliko
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na dan poginilo, po rabi tega zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto zdravilo zoper nalezljivost perečega ognja vsakemu priporočam. Dostavek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in je bil le s težavo izlečen, ali je celó poginil na nevarnim in goljufnim svetu. Kadar so pa po večjem

poginol

Viljem Tell (1862):	je došlo oznanilo vam? Staufaher. Resnica je. Pri Bruku je poginol Kralj Albert pod morivčevo rokó. — Povedal mi je Ivan Miler
Gozdovnik (1898):	vodi Salto de Agua. Padšemu v valove je le konj poginol, in ker je bil Fabij izvrsten plavalec, in sta mu
Gozdovnik (1898):	druge želje ko izvedeti, je-li še živi ali je takrat poginol. Seveda, to hrepenenje se mi pač ne bo nikdar izpolnilo

poginila

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vosovi ino konjniki ino vſa králjeva mozh je v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo
Genovefa (1841):	bila naſha mila grôfinja in naſh ljubi grôfizh v puſhavi poginila. ” — „Sato ſe ne ſmé nobêna svér terpinzhiti! ” je djala kerſhenza

poginile
Kmetijske in rokodelske novice (1847): iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na svetu celi grički ; s tacimi živimi živalicami
poginili
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina je mukala. Spet jim
poginilo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): 200 prasičev, kterih je poprej 6 ali 8 na dan poginilo, po rabi tega zdravila nobeden ni več poginil. Torej leto

poginiti

Genovefa (1841):	polni derézhih sverín, na póti k môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih ima na videz dobre očí, al vsled nekake
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	druzega težilo serce. „Kako blaga duša,” si misli; „ali če poginiti v tmini paganstva? Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej

▶ poglavar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poglavar

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in škofu gosp. Antonu Alojzju. (Dalje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in Cesarici — drugo pa kmetijski družbi. Potem so napili deželni poglavar zdravico svitlimu Nadvojvodu — potem Njih gospé in Njih sinu; grof
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ko so v Ljubljani poglavarski svetovavec in v Celjovcu kresijski poglavar bili, vedno v ljubim spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	augusta 1851. Gustav grof Chorinsky l./r. c. k. dež. poglavar. Staroslovenski in vseslovanski knjževni jezik. Veliko se o izvolji vseslovanskega
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	klicu ob Vajkatu? Kdo je ta Te-Vaturu? “ „Te-Vaturu je maorski poglavar! “ reče O'Niel; dozdeva se mi, da sem slišal to ime
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Vajkatu že odmevajo maorski bojni klici. Zdravi ostanite! Jaz sem poglavar Te-Vaturu. Te-Vaturu ne more ljubiti svojih sovražnikov; toda tebe in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	tvojih ne prištevam svojim sovražnikom! “ 2. Beg in napad. Maorski poglavar je zapustil naselnikovo stanovanje. Kmalu je izginil O'Nielu izpred oči
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sta bila oborožena, eden izmed njiju je bil nedvomno odličen poglavar. Bôbova mati je šla sredi med ženami in je tudi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	spremi Irca in da ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar ladije je rad odpustil vrlega strežnika bolnikov, in že naslednje

poglavarja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	domú. Jesuſ je ſhe govoril, kar ſe nekaj ſlushabnikov do poglavarja ſkosi ljudí perpahá, ino mu rekó: „Umerla je vaſha hzhi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nar starejiga izbornika Ljubljanske kmetijske družbe, cesarskiga svetovavca in mestniga poglavarja, gospoda Janeza Hradeckita opomnili in se jim pri ti priliki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Listopada z veliko častjo vpričo presvitliga Nadvojvoda Joana in deželskiga poglavarja grofa Vikenburškiga za občinsko rabo odperli. Ta novi most stojí
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	škof g. g. T. Legat je vpričo 4 ministrov, deželniga poglavarja, predsednika mestne srenje in silno velike množice ljudí opravljal cerkovno
Viljem Tell (1862):	nemiren, roké se mu tresejo, očí vrté, upira jih na poglavarja in proti nebu. — Naglo seže v tul po drugo pušico
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	dva uklenjena maorska poglavarja. Na prvi pogled je spoznal Irec poglavarja Te-Vaturu, kateremu je stregel oni osodepolni večer. Nehote je začudeno
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	póroka, ki sta prišla prostovoljno v past. “ „Pa vsaj nista poglavarja, ki sta prišla z zagotovljenim varstvom v Avkland? “
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	gospoda Browna sta stopila na krov tudi dva uklenjena maorska poglavarja. Na prvi pogled je spoznal Irec poglavarja Te-Vaturu, kateremu je

poglavarjem

poglavarjam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga

poglavarjem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in med kakim najémnikam, ali kakor pri vládarstvu med visokim poglavarjem in med kakim županam. To naj bo pa tudi tistim
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ki so se ob poldesetih z Njih ekscelencijo našim deželnim poglavarjem gosp. baronam Weingartnam k zboru pripeljali. V dvorano stopivši, so

poglavarjema
Ljubite svoje sovražnike! (1899): od „morske lilije“, stopil je že ladijin poveljnik k maorskima poglavarjema in ju vprašal: „Ali razumeta angleški? “ „Te-Vaturu je umel, kar

poglavarjev

Viljem Tell (1862):	danes V Grzavi moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	naslednje jutro sta zapustila oče in sin v spremstvu obeh poglavarjev Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij O'Niel in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	se mi, da sem slišal to ime med imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena

poglavarji

Viljem Tell (1862):	na palatinatu Cesarskem, da potožim tam, kakó Nas tarejo cesarski poglavarji, Da prejmem stare svobode pečate, Ki jih sicer je dal
Gozdovnik (1898):	Je-li ne znajo beli možje, kako se sprejemajo gostovi in poglavarji? « Krepki indijanski gorostas je stal kakor bronasta soha vojnega boga

poglavarju

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on je zeſarju In deshele poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sinu; grof Lihtenberg, družbini vodja, pa so jo napili deželnimu poglavarju gosp. baronu Weingartnu; deželni poglavár pa našimu milostljivimu knezu in

▶ poglavarjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poglavarjev
- poglavarjevi
  Viljem Tell (1862): prstih s šibo paglavca sem krcnol, Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo.

▶ poglavarstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poglavarstva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pisarnico, ki se znajde tikama za hišo c. k. deželniga poglavarstva (ali za lontovžam). Smešna vganjka. Peter je na hribu sedel
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Welsersheima, ki so dozdej c. k. dvorni svetovavec zgorno — avstrijanskiga poglavarstva v Lincu bili, poglavarja krajnske in koroške dežele in ob
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki jo je zložil po želji c. k. teržaškega deželsk. poglavarstva gosp. Peter Aleš, stolni dekan v Terstu in okrožni šolski

poglavarstvo

poglavarstvo
Zlata Vas (1848): v ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati. Ako tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje pri

poglavarſtvo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ta pomozhek doſezhi mogel. Potem bo z. k. deshelſko poglavarſtvo proſila, de bi ſe sgodilo, kar bode k pridu kmetijſtva
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne samorejo pred kushnimi kosami obvarvati, sató je z. k. poglavarſtvo vſim sdraviteljem priporozhilo, ne ſamo odraſhenim otrokam ampak tudi drugim

poglavarstvu
- poglavarſtvu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): 1841 — 522 , rojenih je pa bilo vezh 4187. V tershaſhkim poglavarſtvu jih je bilo v letu 1842 rojenih 18,938, v létu

▶ poglaven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glaven; [sskj]

poglavnega
- poglavniga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do njih vladarja že od
poglavnem
- poglavnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): naroda bolj uterdila. Pretečeno leto jih je bilo v Brézlavi, poglavnim mesti Boruške Šilezije, nekaj čez 900 vkup prišlo; letas pa

poglavno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	korar Jelovšek me je prijazno po vsim mestu , v ljudsko poglavno učilnico, v gimnazij in v frančiškanski samostan spremil. Kar je
Najdenček (1860):	sim se bal, to se je pač preveč rés zgodilo. Poglavno mesto otoka Malte, La Valete, smo kmalo vzéli, Egipčane premagali

▶ poglaviten pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poglavitenpridevnik, splošni, nedoločeno
- poglaviten
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): je vender tudi ojstrimu čuvanju vojništva podveržen zató, kér je poglaviten obstojni del smodníka. Število dohodka ni znano, kér na ravnost

poglavitnapridevnik, splošni, nedoločeno

poglavitna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	more nobeniga umniga sdravilnika sa shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je : 1. Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi shivini
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na zemlji obvari; kaj bi počeli, ko bi nam ta poglavitna hrana zginila ! Kakó je to, de beseda „korún” še komu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in pa, da te vode niso imele zadosti odpertega odtoka. Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode izlivajo, je Ljubljanica
Zoologija (1875):	črez in črez z njimi pokrito. Ta živalca je kitu poglavitna jed. Pod. 212 nam kaže neko vrsto iz zapadno-indijskega morja
Botanika (1875):	Na podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo

poglavitne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): v ministerskem razglasu od 21. oktobra, v kterem so le poglavitne pravíla izgovorjene, pod kterimi je ta naprava cesarsko dovoljenje prejela
poglavne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zbornicam v pretres poslalo, še niso znani; vendar so znane poglavne pravila, na ktero se osnova te nove postave upira, in

poglavitnepridevnik, splošni, nedoločeno

poglavitne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pregled pa velja samo za naše slovenske dežele, in le poglavitne reči. 1. Polje. Ne le veliko novega polja je zdaj
Zoologija (1875):	v §. 40. Pri naštevanji in opisovanji živcev imenujemo samo poglavitne veje. Podoba 21, nam jih predstavlja, toda ne celih, temveč

poglavitnejšapridevnik, splošni, primernik
- poglavitniſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali dôli premikale. Sakaj is Ogléja (Aquilea) je ſhla njih poglavitniſhi vojſhna in kupzhijſka zeſta zhes Hrúſhizo in Ljubljano do Dúnaja
poglavitnejšepridevnik, splošni, primernik
- poglavniši
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): z živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih
poglavitnejšihpridevnik, splošni, primernik
- poglavitniſhih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bilo ſhe tako dobro sa te deshele. Pojdite po njih poglavitniſhih pokrajnah, in vi jih bote naſhli, kakor lepó obdelane verte
poglavitnempridevnik, splošni, nedoločeno
- poglavitnim
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe je Mina s ſvojoj goſpoj materjoj sopet povernila, v' poglavitnim meſti po simi prebivat. Perſtan

poglavitnipridevnik, splošni, nedoločeno

poglavitni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega poglavitni razdelki so sledeči: cesarjevič je polnoleten z 18 leti; cesarica
Botanika (1875):	bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje, da
Botanika (1875):	živalskih snovi, kemijsko se razdevajočih, ki narejajo tako imenovano prst. Poglavitni posledek razkrojitve té prsti je ogljenčeva kislina, ki je v
Botanika (1875):	je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima sicer V 5000 delih le dva
Botanika (1875):	Oglenčeva kislina je tedaj poglavitni živež rastlinski. Sedaj si moramo dati sledeča tri vprašanja: Od

poglavitnihpridevnik, splošni, nedoločeno

poglavitnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſholah sa mladoſt, ki ſe k rokodelſtvu pripravlja, v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe
Fizika (1869):	ki jih bomo tu premišljevali, se dajo razložiti iz teh poglavitnih lastnosti kapljin. Kapljina je v ravnotežji, ako so vsi na

poglavitnimpridevnik, splošni, nedoločeno
- poglavitnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): obrazič zemlje tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je
poglavitnimipridevnik, splošni, nedoločeno
- poglavitnimi
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): vsak zmed njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami soznaniti mora, potem se pa le

poglavitnopridevnik, splošni, nedoločeno

poglavitno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	32„ boj per Şmolenſki, na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kar morebiti še marsikteri kmetovavec ne vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga

▶ poglavitno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ

poglavitnejšeprislov, splošni, primernik

poglavitniši

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	naj se ta štupa 2krat ali 3krat ponoví. To so poglavitniši zdravila zoper imenovane bolezni. Gospodár naj pa konju — posebno če
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	kterim začnè žleza iz nosníc têči. Zraven téh znaminj so poglavitniši téle: Konj pokašljuje; — če ga le enmalo za goltanc

poglavitnoprislov, splošni, nedoločeno
- poglavitno
  Sveti večer (1866): otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še najmanje! Poglavitno je to: kristjani se veselimo, da nam se je dobrota

▶ pogled samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogled

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lepo posuši. (Konec sledi. ) (Konec sledi. ) Zvezdoslo^je. (Konec. ”) 16. Pogled v zvezde. (Konec. ) 16. §. Pogled v zvezde. O predragi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ji nič prav prileglo ni, se je vonder na pervi pogled lehko vidil prelepo ravni njeni rast, in zložna permera njenih
Maria Stuart (1861):	Da gledam pod sekiro rabeljnovo Kervave njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico
Mlinar in njegova hči (1867):	ta vé, ali preživim leto ali ne. Pivek. Ej njegov pogled ne more nič ne pridéti, nič ne odvzeti. Kedar je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da vidi pretergano jasno modro nebo in da seže njegov pogled noter v sredo angeljskih trum in zveličanih bratov, da kakor
Astronomija (1869):	sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor ne
Deborah (1883):	Ana, sem na moje srce! Da ne očara divni me pogled. (Objame oba. ) Takó ne zmoti me prevara tvoja. Odkupil sem
Gozdovnik (1898):	zadušim! « sili Rdoles v njega, oči se mu odpro in pogled velike ljubavi oblije sledovnika.
Gozdovnik (1898):	mu vse pove zaporedoma. Ko je bil končal, pobesi Antilopa pogled. Premišljuje. Čez nekaj časa vzdigne glavo. »Tihota noči mi je

pogleda

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	spomena, bistriga razsoda, nenavadne hitrosti, pričijočnosti duha, ojstriga in nagliga pogleda, kteri pri takim opravilu nar več veljá. Vse to je
Divica Orleanska (1848):	Je dolj? Vojšak. Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni tek – Zdaj tukej je in tam – Na enkrat
Roza Jelodvorska (1855):	Roza, ktera je bila že od samiga pogleda strašne ječe, in blediga obraza svojiga očeta vsa žalostna, so

poglede
Tiun - Lin (1891): zdelo vredno, da bi pozdravil skupščino, ki je svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker nikjer nisem zapazil za-se pripravljenega

pogledi

Valenštajn (1866):	ah! bolečine ti odpuščam. Maks (vstane ter ga pazi dvomljivimi pogledi. ) Je-li mogoče, oče? oče? Ali Promišljeno do tega si dospel
Gozdovnik (1898):	jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik, nosil

pogledom

pogledam

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob moje veſelje tako
Roza Jelodvorska (1855):	Roza kozarec naglo zapazi in se gospej Ljudmili s hvaležnim pogledam za to pazljivost zahvali.

pogledom

Ferdinand (1884):	vaju in vajine otroke,« reče Alfonz globoko ganjen in s pogledom proti nebu. Ferdinanda potem vzdigne in objame. Tudi objame in
Ferdinand (1884):	predenj od veselja na kolena ter ga prosi z milim pogledom njegovega blagoslova. Ravno tako stori tudi Ferdinand, otroci pa so

pogledu

Genovefa (1841):	vezh je ni posnal. Ona ga je pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu v zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza sercé
Blagomir puščavnik (1853):	Zagledavši tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	od Občine ali sv. Jerneja, se ne morejo načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí
Botanika (1875):	pleme ima mnogo posebnosti; glive ali gobe se v marsikterem pogledu razločujejo od vseh drugih rastlin. Glive rastó povsod tam, kjer
Občno vzgojeslovje (1887):	pouku težiti po obrazovanji razuma in pameti gojenčeve. V tem pogledu gre paziti na sledeče: 1. Prvine naših misli so predstave

▶ pogledajoč prislov, deležje ↘ IMP

pogledajoč

pogledajozh

Genovefa (1841):	Oh, ljubo déte;” je dalje govorila ga s ſolsnimi ozhmí pogledajozh, „nizh nimam, kar bi ti v ſpomin dala, kakor ta
Genovefa (1841):	ſkerbí. Ja, ljubo déte! ” je rêkla dalje, ga s ſolsami pogledajozh, „On je doſléj sa té ſkerbel in ſhe dalje bo
Genovefa (1841):	In Genovefa je terdno roke ſklenila in pobóshno v nebó pogledajôzh rekla: „Réſ je, o Bog! Ti ſi neſkonzhno bogat v
Genovefa (1841):	prav poprijéla. Veſ oſtermèn je poſtal, vſe s velíkimi ozhmí pogledajózh in rekel je: „Mati, kaj je tó? ſaj je vſe

▶ pogledati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogleda

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Janesa migne, ino rezhe: „Glej ga, tvoj ſin! “ Potlej Janesa pogleda, ino mu v' Marijo migne rekozh: „Glej jo, tvoja mati
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe mogle derva preshagati;— tako ſe derva tratijo. Zhe ſe pogleda, kako ogenj na naſhih ognjiſhih gori, ſe vidi, kako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in se serčno veselí ako vidi, da
Blagomir puščavnik (1853):	joka pri teh nepričakovanih besedah. Milkota oči se blisketajo, zdaj pogleda gori v jasno nebo, zdaj v cvetečo Zâliko. Tudi njej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Sadje. Naši spredniki so imeli malo zlo bornega sadja. Naj pogleda pa, kdor ima očí, koliko, tudi naj žlahnejšega je pri
Revček Andrejček (1891):	mi je ime, da! Sveta Frančiška udova je moja patrona. (Pogleda ga. ) I menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna deklica
Revček Andrejček (1891):	No, hvala Bogu! Anže. Lepa hvala vam, oče, za dovoljenje. (Pogleda smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po
Gozdovnik (1898):	kolu, da bo s svojim stokanjem poveličeval zmago Apačev. « Mešanik pogleda k ujetniku. »Ali mi dovoli moj rdeči brat, da zinem
Gozdovnik (1898):	bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na kraju ploče, je

pogledajo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	smôto tvoje hzhéri. Hitro pa njo ſpet ozhe prav ojſtro poglédajo, jo sa roko primejo, ino ji prav resno povejo, rekozh
Zlata Vas (1850):	vidijo se, de so vsi iz enega namena prišli. In pogledajo zopet berhkiga oficirja, kteriga so živiga hudiča mislili; pa vsak

pogledal

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je vsęl tih pęt kruhov inu dvę ribi, je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal, inu ràslomil, inu je
Genovefa (1841):	in svér po ſnégu ſledivſhi pride v votlíno. Va-njo je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo
Genovefa (1841):	ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi ozhmí milo poglédal s krotkim glaſam rekózh: „Golo, kaj ſim ti ſtoril, de
Oče naš (1854):	kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil rekoč: „Gotovo ste
Oče naš (1854):	ko je čez skalovje padel. Zoper svojo voljo je kviško pogledal. Groza ga je spreletela, ko je visoke, sterme pečine vidil
Sveti večer (1866):	je hotel drugače — udati se hočemo v njegovo sveto voljo. ” Pogledal je svoja vnuka ter dalje govoril: „Serce nam hoče žalosti
Mlinar in njegova hči (1867):	me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem te že pogledal — sem. Ljudi ne gledam več dosti, vsi se me bojé
Oče naš (1885):	kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi prav prijazno pozdravil, rekoč: „Gotovo ste
Gozdovnik (1898):	zavoljo tega mora kaznovan biti. « Kučilo je slišal te besede. Pogledal je Fabiju v lice, pa našel neizprosnost. Še je bil

poglednol
Robinson mlajši (1849): tude poslednji verh gore iz oči izginol, je k nebu poglednol, si v misleh pesen predrekáje; „Gdor se v Božjo obranbo

pogledou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Inu ta Goſpud ſe je oseru, inu je na Petra pogledou. Inu Peter ſe je ſpouniu na to beſedo tiga Goſpuda
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pogleda na Boga, de bi tudi Bog na nega na pogledou. Uvelle bi gratale te roshe, v'narodovitnoſti bi shaluvala ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biu milu jokou. Taku hitru pa, ko je na nega pogledou, taku nikar dergazhi, koker tu ſonze ta led reſtopy, ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poprei h' pokuri sbudiu, koker de je Chriſtus na nega pogledou. Katiru nam na sname da, de malu pomagajo te snamne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' eno greſhno perloshnoſt. Aku ti na boſh na nas pogledou, taku nas bo ta tema te hudobe pokrila, inu ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu na Petra pogledou, de bi on sa voIo ſvoiga velikiga greha ſvojga satajeina
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ohraniu. Aku bi ſe na biu oſeru, inu na Petra pogledou JESUS, bi Peter na biu JEsuſa posnou, bi ſe na

pogledala

Genovefa (1841):	bode tudi tu veliko terpljênja iméla: pa na krish je poglédala ter molila: „O moj bôshji odreſheník, ki ſi is ljubésni
Genovefa (1841):	fantka, ki je ravno sraven njé ſedel, ôjſtro in milo poglédala, ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav
Genovefa (1841):	in jokate ſe s menoj! ” Po tém je proti nébu poglédala ſvôje déte s ſlabima rokama dersháje in s ſolsami rekózh

pogledale
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): popròſi goſpodizhne, naj bi vſe tri v' njeni majhen vertez poglédale. ˛Shle ſo, ino zvetezhe roshe veliko hvalijo, ki jih je

pogledali

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi to hudo bolesen bolj ſposnali, ſmo zerkneta od snotrej pogledali, in najdili, de ni bilo v shlambori nizh kervi, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jim cerkev, in več drugiga skazal, smo tudi v šolo pogledali, in od tod sva jih s gospodam kaplanam do velke
Tiun - Lin (1891):	stran ter sam sedem na stol. Vsi so se začudeno pogledali, pa jaz se za to ni najmenj nisem brigal. Če

pogledli
Robinson mlajši (1849): Robinsona! “ je otec odgovoril; ino vsi so oči izvalili, — debelo pogledli Milica. Vsej pak je umerel. Dragotin. Le počai! lehkič je

pogledam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvoji péſmi: ˛Stari Krajnez prav tako poje: Zhe smeſhnjavo oblék poglédam, Shé vezh Krajnzov ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi
Ultra! (1867):	dem nächsten Zug." Ker sem vedel, o čem je govor, pogledam na uro, in vidim, da se nimam več časa preoblačiti

pogledamo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od kod de so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	konec vzame. Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta kmetijska družba Slovencam podá, ali
Fizika (1869):	stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše osebe. To
Botanika (1875):	njihovega debla so najlepše dá spoznati na palmovem deblu. Če pogledamo njegov prerez v pod. 62., vidimo veliko množino posamnih cevnih

pogledaš

pogledash

Kratkozhasne uganke (1788):	to posodo v' perſt. Kader zhes 8. dny v' posodo pogledash, tok bosh videl, koku bodo bovhe notri, semterkje skakale. XXI
Kratkozhasne uganke (1788):	leſtne poſhreſhnoſte pak se nigdar nobene ſtvareze nalôtem. Ena ſhâga. Pogledash mene v' obras, tok menesh de sem nôzh; al zherna

pogledaš

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vsako vas — zoper več kot 5 milijonov ljudí. Kteriga človeka pogledaš, je sovražnik. Ako naši vojaki tudi eno mesto za drugim
Mlinar in njegova hči (1867):	ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem te že pogledal — sem. Ljudi ne

pogledat
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v Ljubljani; v' kanzlijo kmetijſke drushbe ga sna vſakkteri priti pogledat. Z. k. kmetijſka drushba bo po tém imé vſaziga, kdor
pogledata
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): in čudnim Njegovim potom, ko jih ustraši žalosten krik zamorkin — pogledata — in, o groza! v njenih persih je tičala pšica. Oroncij
pogledate
Izidor, pobožni kmet (1887): ali niso to znamenja božje vsemogočnosti in dobrote? Ali če pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista

pogledati

pogledat'

Abecedika ali Plateltof (1789):	to, de sdej moj obras Naenkrat je vèſs erdezh? Gor' poględat' ſi nevupam, Ter vnęte ſa liza vſe.
Abecedika ali Plateltof (1789):	de sdej moj obras Na enkrat je vèſs rudezh? Gor' poględat' ſi ne vupam, Ter unęte ſa liza uſe,

pogledati

Genovefa (1841):	vidim. ” Grôf ſe je pa ſhe le komaj upal, jo poglédati. „Kaj? ti mi nizh ne ozhítaſh! ” ji je rékel: „In
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vse premoženje dolžnikam zapadlo? kjer me je sram bilo, človeka pogledati. Eni bi me bili zasramvali, drugi omilovali, vsih pa bi
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Kesánje in žalovanje. Sram me je, k Tebi pogledati, o Bog! — Toliko sim storil, kar Ti gotovo ni všeč
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	čase in pogledati: kako so takrat gospodarili (kmetovali), da vidimo razločke med sedaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sem se podal naprej , ker sem svinčne topivnice nazaj gredé pogledati hotel. Od mosta pelje cesta, obsenčena od košatih bukev, nekoliko
Valenštajn (1866):	zopet v pisanije). Kaj pa je v pismu tak nevarnega? Pogledati me sili radovednost. Trčka (od strani Ilu). Kaj delaš, Ilo
Ferdinand (1884):	je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je s Petrom ter stopil k bolnikovej postelji. Ferdinanda
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	in pričakoval, da sliši še strašnejše reči. Ni si upal pogledati svoji dobri Katarini v oči, sramoval se jo je, sramoval
Občno vzgojeslovje (1887):	srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam pogledati v razne razmere življenja, ako si pred kakim koli dejanjem

poglej

gledi
Valenštajn (1866): Deseti nastop. Prejšnji. Butlar. Trčka. O, gledi! Butlar! ta je še prijatelj! Valenštajn. (mu gre razpetima rokama

pogledei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſi od tebe saſhli, m ſkry pred nami tvoju oblyzhie, pogledei na nas, kader ſmo v' greſhni navarſhni, de v'greh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ozhmo pred oblyzhiam tvoje jese skriti. Ti pa o Goſpud! pogledei na nas, inu na perpuſti, de bi ſi od tebe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa omitje, inu sbriſeine naſhih grehu Nebeſhkimu Ozhetu pokasat rekozhi: pogledei Nebeſhki Ozhe! ta je ta nar ſveteiſhi, inu nar drasheſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kader ſmo v' greſhni navarſhni, de v'greh na pademo. Pogledei na nas, kader v' greh pademo, de v tiſtimu na

pogledej

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev
Branja, inu evangeliumi (1777):	djal: Goſpud! de videm. Inu JEsus je k' njemu rekuv: pogledej gori, tvoja vęra je tebi pomagalla. Inu sdajzi je on

pogledi

Mlinar in njegova hči (1867):	več dosti, vsi se me bojé. Micka. Jaz ne, Janko. Pogledi me! Kaj se morda bojiš mojega bledega obličja?
Deborah (1883):	pogovarjaš in prepevaš. Ne veš tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi, tu je še sreberni prsten, kateri si mi prinesel iz
Deborah (1883):	Ljubljane, ko si bil prvikrat z svojim očetom na semnji. Pogledi, kako se je v prst vjedel, noben človek ga več

poglei

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Tem vernim kristjanam dau. 4. Gospod vſliſhi proſhno naſho, No poglei na sveto Maſho, Kai Maſhnik tamkei stury: Skus beſeide tvoiga
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Bog dopade Naſhiga peitja glaſs , Dodeli tvoje gnade, s'Nebes poglei na naſs. 2. To nozh, preiden terpetr Je Kristus isvoliu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	zhaſs Shelimo te zhastiti, Brumnu pret tebe priti, s'Gnado poglei na naſs.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	noster. 1. H' tebi dershimo Roke O Lubi ozhe naſh! Poglei tvoje otroke, No ſe vſmili zhes naſs. Bodi vſel poſvezhena
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	al kaj sa enu shitu bode ratalu? al fallilu, toku poglei na Tablo, kaj sa en Planęt visha to Lętu, inu

poglej

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Po versti hodi naj s teboj; Na levo, desno ne poglej In stopaj z njima zvest naprej. In kdar se leto
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str. 62— 63). b) Ker ima
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	na pót in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra sréčniga. (Poglej podóbo spredej. )
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Vzemi jih, zdaj so čistejše, ko so bile poprej in poglej v ta globoki studenec tù zraven. Povedala ti bom imeni
Valenštajn (1866):	več ne pomaga. Moram, moram Te zapustiti, draga Tekla — moram! Poglej usmiljeno me le še enkrat; Ne morem s saboj vzeti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	„Zadeva tebe. mene pa tvojega jetnika. ” „Le poglej ga tam-le” reče Afrikanec in jej pokaže doli na dvor
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	verta, v katerem je bilo vse polno lepega zélja. „Le poglej,“ pravi Jože, „kako velike zélnate glave so tam na vertu
Oče naš (1885):	novo preselil, je rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega
Gozdovnik (1898):	za vsakega svojih sinov bo vzel dvajset oglavkov. Moj brat poglej okolu sebe. Zemlja je pila že danes kri belih, in

polei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. 3. SHEBRANJE. Ovsiga magozhni venzhni bveg Gospued nabeshzhi ozha polei na moje elantno shiulenje bveshtvo inu not: jas taba prosim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	1. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei namoje elantno shiulenje bueshtvo inu not: jas prosim taba shves
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	5. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha: polei na moje elantno shiulenje bueshtvo inu potriebo: jas prosim taba
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. 4. SHEBRANJE. O usiga magozhni Bueg Gospued nabeshzhi ozha polei. namoje elantno shiulenje bueshtvo noi potriebo inu notr: jas tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	6. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi Ozha; polei na moje nadluje noi potriebo bueshtvo inu not: jas prosim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	2. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued nabeshzhi ozha: polei namoje elantno shivlenje bueshtvo inu potriebo jas prosim taba skves

polej

Branja, inu evangeliumi (1777):	pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv, polej Judeſh, kir je k' ſebi biv usev eno mnoſhizo od
Branja, inu evangeliumi (1777):	odgovoruv : ozhesh ti tvojo duſho sa me poſtaviti ? Simon! Simon! Polej hudizh je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo
Branja, inu evangeliumi (1777):	lubuv, poleg ſtojęzhiga , je on k' ſvoji Materi rekuv: Shena polej! leta je tvoj Syn. Potler
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv: inu polej An-

poglejmo

pogledeimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pogledeimo, koku negova nar vezhi lubesen s' zeliga shivota to ſveto
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Saturei pokleknimo s'nar vezhi hvaleshnoſtjo pred Chriſtuſa naſhiga Odreſhenika, pogledeimo na nega s' objokanimi ozhmy, inu rezhmo: Affectus. O Jagne
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	put ſe je ſturiu koker kervave kaple tekozhe na semlo. Pogledeimo to shaloſtno podobo naſhiga Odreſhenika v' timu vertu Gethſemani, katira
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	leta je ena prava, mozhna, inu sveſta lubesen! Lubesnive duſhe! pogledeimo mi tukei naſho lubesen pruti Chriſtuſovi lubesni, hyr mi pravimo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	prava lubesen pruti Bogu na perpuſty greha, na perpuſtyBoshjiga reſshaleina. Pogledeimo naſhiga JESUſa, katiri sa nas s' ſmertjo rina, ſturimo tudi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	lubesen pruti Chriſtuſovi lubesni, hyr mi pravimo, de Boga lubimo. Pogledeimo na to ſveto kry naſhiga ESUſa, katiro je on v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de mi reſnize na govorimo, kader pravimo, de Boga lubimo. Pogledeimo na naſhu seheine, inu vtraglivoſt. Premiſlimo, kai ſmo mi Bogu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	katira je pouna te nar sveſteiſhi, inu nar vezhi lubesni! pogledeimo, koku ta edynu rojeni Boshji Syn, tu veſelie teh Angelou

pogledejmo
Branja, inu evangeliumi (1777): Bethlehema , inu pogledejmo to beſſedo , katira je poſtalla, katiro nam je ta Goſpud

poglejmo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	danàs Jęsuſa lę pred Kajphasovim inu Herodeshovim ſodnim ſtolam, inu poglęjmo, kaj nam on sa en exempel tę pokóre da, kakú
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lohka vganete, de obeden drugi, kakor naſh vſmileni Nebęſhki Ozhe. Poglęjmo sdaj, kaj je timu Evangęlſkimu ſynu v'ſvojga Ozhęta hiſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	puſtiga polja. Le poglejmo na naſhe vaſi, terge in meſta, poglejmo na vſe, kar je okoli naſ, ſkorej povſod bomo negudnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi ne bilo viditi nizh prasniga in puſtiga polja. Le poglejmo na naſhe vaſi, terge in meſta, poglejmo na vſe, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Marija se spravlja k Jezusu, Pojdmo še mi, poglejmo še mi, Bomo vidili Jezusa, Jezusovih pet kervavih ran, Jezusovo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	draga reč, za ktero bi mogli Oglejskim patriarhom hvalo vediti. Poglejmo namreč, kako daleč se sedanji čas sedeži Slovencov stegujejo, koliko
Valenštajn (1866):	moje trume? Ali nejsem Jaz vojvoda njihov í strahoviti Zapovednik? Poglejmo, ali ne Poznajo več obraza, ki jim bil Je solnce
Gozdovnik (1898):	kraj. « »Pritrjujem, sine moj,« reče Kanadčan. »Pojdimo k zlatovišču ter poglejmo, kaj bi se dalo ukreniti. « S tem zapusté piramido, pa
Gozdovnik (1898):	hočemo preteči. « »Tako tudi jaz menim,« priglasuje Pepo. »Dajmo pa poglejmo, da pridemo naprej. « Za sedaj se jim ni bilo bati

poglejta

poglednita
Robinson mlajši (1849): prebudila, vskočila ino orožje popádla. „Hudobneža! “ je Robinson vzkričal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj sem silnejši od vaju — ner

poglejta

Genovefa (1841):	ſe ſkriva, kakor de bi najniga naménjenja ne môgla glédati! Pogléjta ſaj, kako kervava sahaja. O kolikorkrat jo bóta v prihódnje
Genovefa (1841):	grôſa sadéne. ” Pa Genovefa ni nehala proſiti in moliti: „O pogléjta ſaj na nebó,” je rekla: „Ali vidita gôri luno! Glejta

poglejte

pogledeite

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vi vſi, katiri memu hodite po timu potu, premiſlite, inu pogledeite, ali je ena takſhna britkuſt, koker je moja. On je
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ene mehke, mu skerbne veſti ſo tukei gratali ti Judje! pogledeite le: tih dinarju, katire ſo sa ta greh shteli, ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biu Synu Boshjiga predau, od tih viſhih Farju prejeu. Ali pogledeite! ta nozh ſhe ni bila pretekla, kader je on videu

pogledite

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	vendar prenesramna. Ali nimate v rokah Matičnega računa in proračuna? Pogledite va-nja in prepričajte se, da hiša donaša 450 gold. čistih
Deborah (1883):	novo nebo ustvaril Ani in Jožefu k poroki? E, pogledite nu, uže tukaj kum. Tretji prizor. Prejšnji. Pek, tudi velikim

poglejte

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Tudi to je velika neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	na veſ glaſ rekozh: „Ozhe, sdaj ſim ga vjel. Le poglejte, kako zherno gleda, ino kako lepo rudezh ino romenklat je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje; pojdite v ſhtalo ali pa konja sa pod peljite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega peti on
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	govoričenje. "Nekaj posebnega se je moralo v njem pripetiti, le poglejte kako ptiči frfotajo in kričè krog njega! " In v resnici
Zeleni listi (1896):	prestrašena. »Začarana? «, dé smejé se oče. »Zakaj neki? « »Oh, le poglejte, oče! Poglejte! « »Pa kaj naj bi neki videl, Zorica? « »Ne
Zeleni listi (1896):	dé smejé se oče. »Zakaj neki? « »Oh, le poglejte, oče! Poglejte! « »Pa kaj naj bi neki videl, Zorica? « »Ne videte-li, oče
Gozdovnik (1898):	še nisem! Tudi mi jima pravimo: travanska hudiča. « »Pa ju poglejte zdaj, tukaj-le sta! « »Santa Mater! Je-li resnico govorite, Tiburcio? « Uprašani
Gozdovnik (1898):	drugo. Hočete ga li videti? « seveda, če je mogoče! « »Mene poglejte, sennores! « V teh besedah ni bila nikakoršna ošabnost, dasiravno je

poglejva

pogledive
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tančico, da bi jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika

poglejva

Gozdovnik (1898):	v roke priletel. Moral jo je pobrisati s severne strani. Poglejva, če mu je najti sled. « Med jezerom in med severno
Gozdovnik (1898):	drhtajoča roka s železnim risalom naredila. »Tukaj je hodil, Pepo! Poglejva da tu je kremen, na kteri je bil stopil in

▶ pogledovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogledoval

Blagomir puščavnik (1853):	pri mizi. Vitez vas je med vso pesmico po strani pogledoval kakor čuk. Za to sim nalaš sokola zleteti pustil, da
Oče naš (1854):	sicer so se nocoj ločili. Ko so se poslovili, je pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je z ginjenim
Oče naš (1854):	mož, kteri ga je s svojimi bistrimi, svitlimi očmí dolgo pogledoval. „Gospod Nace! ali smo Vas našli? Ta pot nam pa
Najdenček (1860):	umil me je. Skočil je na ključavnico, odperl vrata in pogledoval zdaj na mene zdaj na juho. Dal sim mu znamenje
Najdenček (1860):	Naj menj je bil šést vatlov širok. Z grozo sim pogledoval v globočino. Kastor je jezno otresoval svojo grivo in se
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	molčé jo iz gostivnice poberejo. Pavliha je vesel za njimi pogledoval, in ko vsi odidejo, zavije prešička v papir, plača svoj
Oče naš (1885):	čutiti začel, v kakošnem strašnem stanu da je. Milo je pogledoval Barbo. Rekel jej je: „Barba, ali bedim ali se mi
Oče naš (1885):	sicer so se nocoj ločili. Ko so se poslovili, je pogledoval gospod Pavle prašaje in dolgo Naceta; potem je z ginjenim
Oče naš (1885):	še bolj pa stari oče kaj radi imajo. Nace je pogledoval Renato, ktera se je s Štefanom in gospodom Arkimboldom pogovarjala

pogledovala

Tine in Jerica (1852):	so se starši resnobne kazali. Marička jih je le plašno pogledovala. Drugi dan ji še niso bili starši dobri. Pri kosilu
Stric Tomaž (1853):	ravnati znajo. Tako je že tudi večkrat od strani Tomaža pogledovala, in otročarije, ktere ji je naredil, s posebno zadovoljnostjo vzela

pogledovali
- pogledavali
  Tiun - Lin (1891): na njegovo džunko. Moj prihod je jako oživil to druhal, pogledavali so me prav premeteno izpod spičastih klobukov svojih. Zdi se
- pogledovali
  Stric Tomaž (1853): cvetlica v gosposki vert posajena; z veseljem so jo vsi pogledovali, in vsega dobrega od nje pričakovali. Vender ni bilo to

pogledovati

Genovefa (1841):	to terpljenje is Tvôje ozhétne roke prijéti. Lé na-te hozhem poglédovati in ſe ſvôjih preganjevavzov ne pritoshevati. Tvôja voljà je taka
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ko ste pa dorastle, je jela rèž prevzetno na pšenico pogledovati, in jo skoro vsakdan prašati, ako je že dorastla. — Ko
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Tako hočem sam sebi reči, hočem prav pogosto proti nebesam pogledovati, de bom vedno spet nate mislil, dobri Oče! — Prav pogosto
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	plemenito hišo — po zvijači, po goljufiji! Dijakoni so jeli na-nj pogledovati, pomenkovati se — gotovo o njem — zdelo se mu je, da

pogleduje

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Kromacij in zdelo se je Fabíoli, da jo tako milo pogleduje, kakor bi zadnjič ž njo govoril; ali starčku je nekaj
Mlinar in njegova hči (1867):	kako mi je pri srcu. Micka (ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost ne pogledaš? Janko (razmišljen). Saj sem

pogledujejo
Roza Jelodvorska (1855): Vsi pričijoči se prestrašijo te govorice, in žalostni eden druziga pogledujejo. Strašimirova gospa zdaj bliže stopi, ter pravi s pohlevnim glasom
pogleduješ
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde clo malo pogleduješ; za koliko tamniši bi neki noč postala, ko bi jih
pogledujte
- pogledovajte
  Zlata Vas (1850): de je Ožbe! Ožbe se je modro deržal, ter rekel: »Pogledovajte me le, vi nesrečneži; zdaj vidite, kdo de sim.

▶ pogleštati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

gleštati; kontekst

pogleštal
- pogleſhtal
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſak koſhzhek moje semlje ſim she prav lepo obdelal, in pogleſhtal? Nikarte! ako ravno bi ſi miſlil, de je vſe popolnoma

▶ pogmerati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

pomnožiti; nemško-slovenski slovar

pogmeral
- pogmiral
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): is temi staremi andlash, inu bo on tebi tvoje dny pogmiral, al perkrajshal, koker se ti une derſhal, al on bode

▶ pognati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pognal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	doma v' daljen kraj, ino je s' rasusdanim shivljenjem vſe pognal. Kedar je bil she vſe sapravil, je vſtala v' tiſti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od
Gozdovnik (1898):	mestu je bil poprejšni jezdec konja razsedlal ter v vodo pognal. Komanč izpodbode konja z ostrogami ter se jahaje nagne daleč

pognala

Genovefa (1841):	Genovefa ni pognala devize. Goſpé ſo ji povédale, de je tiſta dobra dékliza
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	podnebja zrak in vodo v več pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od

pognale
Kmetijske in rokodelske novice (1844): istrébi jim vſe mladike , ki bi bile v pervim letu pognále ; ne puſhaj ga od dveh pavzov daljſhiga ſtebla is semlje

pognali

pognale
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ali treh ozhéſ; is téh bote perhodnizh gotovo dve mladike pognále. (Konez ſledi. ) Franz Hladnik. Ljubljanſkiga museuma je pred nekimi tedni

pognali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vozniki prijateljsko pripregli konje poredama pred voz, pa vsi zložno pognali, bi pa šlo gladko po cesti, kakor bi igral. Taka
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	povod sledečemu poskusu: Ko dve trti Riparije v Weikerdorfski trtnici pognali 30 cm. dolge mladike, odrezali smo jim vrhe, tako, da
Gozdovnik (1898):	užgati. Lopovi ! Ni slaba misel, da bi nas skozi ogenj pognali v vodo, potem pa na breg,« reče Pepo.

pognalo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nizh ſadú. Nekoliko pa ga je v' dòbro semljo padlo. Pognalo, raſtlo, sadeloválo, ino trideſetéri, ſheſtdeſetéri, zelò ſtotéri ſad je obrodilo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kjer je bilo prepeſhéno, ino preplitvo perſtí. Je ſizer naglo pognalo; pa ſolnze ga je sapeklo, ino ſe je uſuſhilo, ker

pognalu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): pezhovje, kęr ny imęlu veliku pàrſty, inu je sdajzi vùn pognalu, kèr ny globoke semle imęlu. 6. Kadar je pak ſónze

pognati

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ga ni treba udariti, ampak z navadnim glasom ga ali pognati ali ustaviti. Če se konj včasi skuja, je tega večidel
Jerica (1859):	res. « »Kako morem? Le-to ti rečem, zanjo se že smeš pognati, in če si zraven tudi vrat zlomiš! « »Pa veš kaj
Razne dela (1870):	tu in tam. Pervi kor. (Kajetan. ) Poberi se, al te pognati znam. Drugi kor. (Bohemund. ) Pa boš poprej za vrat in
Planšarica in pastir (1881):	le proti večeru šli, ko je bilo čas na planino pognati. »Mina, o škratu povej, da bom vsaj vedel, kakošen je
Izza mladih let (1882):	bil je skrajni čas zgovoriti se, kako zastati in kako pognati, kajti Kamenice so bile pred nami. Poprijel je besedo Paternošt
Testament (1887):	Gotarda. Stari se je hudoval dolgo, a naposled je ukazal pognati. Topolščakovi svatje so že čakali. Mnogo jih je bilo, in
Na krivih potih (1893):	ga je bil grajščak dal vreči po stopnicah in ga pognati s psi iz grada, ni več približal grajščaku. Srd se
Na krivih potih (1893):	v njih sredi. Vseh družin že zaradi tega ni mogel pognati po svetu, ker bi potem na enkrat ne bil imel
Moja hoja na Triglav (1897):	bi sicer smel, kadar pride do svojih let, od hiše pognati mater, očima in vso njiju obitelj. Vprašava torej, kako naj

požene

poshene

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dalje dershi. Şpomlad koj ſuhotna poſtane; raſt na nji poprej poshêne ; tudi ſad pred dosori, kakor na debéli sêmlji. V peſhéni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſaki semlji raſte in ſe ohrani, ker enkrat obrana ſpet poshene in léſ dosori ; in deſi vſako semljo sa ljubo imá
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	boljſhi semlji, je pérje vzhaſi drugazhje, in kar v drugizh poshene, je doſtikrat raslozheno od perviga. Tlſte murve, kterim mras manj

požene

Stric Tomaž (1853):	poti ubežali. Ko vse v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz spred oči žalostnih gledavcov. Nekaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pride en kmet s svojim vozom naprot; vidši splašena konja požene hitro svoja konja tako, da se ustavi njegov voz poprek
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	koži, in mislil bi si, da jih izobrazivna kožna moč požene, kedar se v svojem djanju popači in zmoti. Bradovice so
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Trn pa požene novo zeleno listje in začne cvesti v mrzli zimski noči
Gozdovnik (1898):	da je mogel poznati slikovine na njegovem obrazu, še-le tedaj požene konja v brzi dir. Toda konj je bil preveč zdelan

vshene
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 4-letne dreveſza blis tal perreshejo ; is koreniniz potlej vezh israſtkov vshene, ki ſe drugo leto s dreveſam red is semlje iskopajo

poženejo

posheno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko prej sazheti rediti, in

poženejo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	leni hlapci med zobanjem vpregajo, in hipno ko so pozobali poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	milo prepevati? Kdo je podelil malim zerncem moč, po kteri poženejo brez števila cvetic in drevja, kjer koli jih usadimo, in

▶ pognesti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pognete
- pognede
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): sroviga masla pridene; potém se srovo maslo zopet prav dobro pognede in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to
pognetite
- pognedite
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): bo kaplice mleka v njemu več; potém ga pa dobro pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim

▶ pognojitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pognojitvi
- gnojitvi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in tiſto dobro gnoji in slo

▶ pogodu prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogodu
- pogodi
  Robinson mlajši (1849): južni strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore
- po godi(združena oblika)
  Mlinar in njegova hči (1867): Kaj delam? Aha! To se ve, da bi vam bilo po godi, ko bi nič več ne delal, ko bi tu
- po godu(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): razstavi. Očitno znaminje, de Jim je bila prav všeč in po godu. Velika slava in hvala vsim umetnikam in rokodélcam, ktéri

▶ pogoj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogoj

Divica Orleanska (1848):	Prej ko posluša te, in predi vsim Postavi ta neógibljiv pogoj, De izročiš mu Düšatela, ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol
Divica Orleanska (1848):	ki Morivca ga očetoviga kliče. Karol. In če nesramen ta pogoj zaveržem? Lahir. Razderta pred začetkam je zaveza. Karol. Alj si
Občno vzgojeslovje (1887):	te pa izvirajo bodisi neposrednje, bodisi posrednje iz nazora. Prvi pogoj razumovega razvitka je tedaj pazljivo, jasno in razločno zrenje. Gojencu
Občno vzgojeslovje (1887):	lehko in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober spomin pa ni prirojen, temveč pridobljen. Pouk

pogoje
Aritmetika za učiteljišča (1885): 1.) Da jednačbe sestavimo (ansetzen), t. j. da izrazimo dane pogoje z algebrajskimi znaki. 2.) Da na ta način dobljene jednačbe
pogojem
Aritmetika za učiteljišča (1885): razrešena, treba le poskusiti, ali najdena vrednost neznanke tudi res pogojem naloge zadostuje. Primeri. 1.) Katerega števila 5ina je za 52

pogoji

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	za to, in prepustil sem mu svoje pravice z nekterimi pogoji, med drugim tudi s tem, da sem jaz tvoj varh
Mineralogija in geognozija (1871):	tù privrtati do vira ali ne. More se pod temile pogoji: 1) V kacem kraji, ki je više od mesta, kjer
Aritmetika za učiteljišča (1885):	si misli razrešeno in z neznanko ravnaj, kakor to zahtevajo pogoji naloge; na ta način dobiš za jedno in isto količino
Aritmetika za učiteljišča (1885):	razreševanje nalog. § 114. V vsaki nalogi so dani gotovi pogoji, katerim morajo iskana števila zadostovati. Nauk, kakó je uporabljati aritmetične

pogoju

pogoji
Aritmetika za učiteljišča (1885): z m tudi njih vsota a + b + c. Kajti po pogoji je a : m = k, b : m = k1, c : m = k2

pogoju

Aritmetika za učiteljišča (1885):	enačba (§ 47., 2. in 3.), tedaj a > b, kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, razdeljeno z nejednakim z nasprotnim nejednačajem, dá
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ondaj bi bilo število samo brezkončno veliko, kar je proti pogoju. § 81. Kakó je razstaviti sestavljeno število na njega prafaktorje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2. in 3.), tedaj a > b (§ 18., 1.), kar pogoju nasprotuje. 4.) Nejednako, odšteto od nejednakega z nasprotnim nejednačajem, dá
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.), tedaj a ≤ b (§ 18., 1.), kar pa pogoju nasprotuje. 3.) Nejednako od jednakega odšteto dá nejednako z nasprotnim
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.), tedaj tudi a ≤ b (§ 49., 1.), kar pogoju nasprotuje. 3.) Jednako razdeljeno z nejednakim dá nejednako z nasprotnim

▶ pogojen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogojenega
Gozdovnik (1898): maščevati. Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh bonans in zlatih rudnikov

pogojni

pogajivni

Pozhétki gramatike (1811):	biti, je serai, bom. 2. Od prihodniga snanivniga ſe obrasi pogajivni ſdajni, smenjama rai v' rois, bres isjémanja; j'aimerai, bom lubil
Pozhétki gramatike (1811):	tu aimeras, il aimeroit, nous aimeríons, nous aimeriez, ils aimeroient. Pogajivni ſdajni. Konzhuje vſelej tako; rois, rois, roit, rions, riez, roient

▶ pogoltati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogoltalo
- pogoltlo
  Robinson mlajši (1849): Morje je je najberžej pogôltlo. Ko je Robinson na to pomislil, čudo da v njem

▶ pogoltnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

izpahnjen; kontekst, Pleteršnik

pogoltnjenega
- pogoltneniga
  Pozhétki gramatike (1811): le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt

▶ pogorelec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogorelce
- pogorelze
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): imajo kmétji ſvoje poljſke pridelke vézhji dél she poſpravljene, moramo pogorélze toliko vezh pomilovati, ker je neſrezha njim prebivaliſha in shivesh

pogorelcem

pogorelcam
Kmetijske in rokodelske novice (1846): vasí je perpisati, de ni vsa vas pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker so ves naspravljeni živež za se in vso

pogorelzam

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	t. d. v Gradez ſporozhuje, denarje v kaſo poſhilja, jih pogorelzam is kaſe dobiva, in jim jih rasdeluje. Vſaka inſpektorija je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in pogorelze ſkos to drushbo néha; nobena goſpoſka ne ſme pogorelzam vezh pogorelſkih piſem in páſov dajati, ker vſak pogorelz od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v reſnizi bratovſhnja, ki nima drusiga namena, kakor pomagati. Neſrezhnim pogorelzam pa tudi gotovo pomaga. Sa tó je pa ta bratovſhnja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi naſhim bravzam osnaniti, de bodo svedili, koliko je ona pogorelzam v pretezhenimu létu 1843 pomagala, koliko deléshnikov je na novo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	delí, od ſebe odvernili. Kako vſhezhno bi bilo sdaj vſim pogorèlzam povernilo, ktéro bi jim drushba ſ. Florijana, to neſrezho svediti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	k ſe imenuje,” Accienda assicuratrice, ktera she zhes dvajſet lét pogorelzam in drugim neſrezhnim pomaguje! — Şhe enkrat Vaſ proſim vſe ſkupaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	to visho pred neſrezho ognja obvarvaniga! Povernila je pa drushba pogorelzam v pretezhenimu létu 75081 goldinarjev in 50 krajzerjev; Şhtajerzam 25776

pogorelcev
- pogorelzov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ljudem shivljenje vsame. In vunder je komaj deſeti del neſrezhnih pogorelzov v eno ali drugo bratovſhnjo ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih
pogorelci
- pogorelci
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri te
- pogorelzi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kodi je ogenj priſhel ? ſe prav malokadaj prav své; ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen
pogorelec
- pogorelz
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ognja bliso ſliſhijo, prav shivo pomiſlili, kako neſrezhen zhlovek je pogorélz! de bi ſi ſaj prisadevali, tó neſrézho ſkosi to majnſhati

▶ pogorelski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

požaren; kontekst

pogorelska

pogorelſka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkodo ſhazajo in v protokol sapiſati dajo. VI. Kako ſe pogorelſka ſhkoda obſhaza? 40. Kadar ſe kterimu bratu neſrezha pergodi, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pohiſhtev, ktere ſo bile savolj ognja rastergane. VII. Kako ſe pogorelſka ſhkoda povrazhuje? 45. Kadar komiſijonar in nameſtniki drushbe ſhkodo ſposnajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	doleteti, in kakſhna podpóra in pomozhik bi nam bila tazhaſ pogorelſka drushba! — Vi pa, ljubi prijatli sunaj teh treh deshel! tudi

pogorelske

pogorelſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nam tudi kashejo, kako dobre in koriſtne ſo tako imenovane pogorélſke aſekuranzije, ktere ſe tudi bratovſhnje ſ. Florjana ali sashihringe imenujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Poſtave pogorelſke drushbe ali bratovſhnje ſ. Florjana na Şhtajerſkim, Koroſhkim in Krajnſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe va-njo sapiſhete, ſvoje dolshnoſti vedili, bodemo drugo pót poſtave pogorelſke bratovſhnje v Gradzu v téh novizah natiſnili. KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	milih rodjakov, ako bi se ta reč poterditi zamôgla. * Dokasik pogorelſke drushbe ali bratovſhnje ſ. Florijana sa Şhtajerſko, Koróſhko in Krajnſko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vaſ sna morebiti bolj preprizhati , kakor — de bi Vam koriſt pogorelſke drushbe s beſedami na ſhiroko in na dolgo raskladali. Oni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dopolnila, kakor v goli sanikernoſti. Per ti priliki osnani vodſtvo pogorelſke drushbe, de ſe bo v prizhijozhimu letu 1844 le po

pogorelskim

pogorelſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh sneſlo , kakor pa letni denar, kteriga v drushbo plazhate. Pogorelſkim berazhem ſe le kaj maliga pomaga, vezhkrat ſe jim ſhkoduje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi vi, ljubi moji! vkup srajtali, kar le eno leto pogorelſkim berazhem sdajete, bo to vezh sneſlo , kakor pa letni denar

pogorelsko

pogorelſko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goldinarjev dobil i. t. d. 32. Ta drushba plazha vſako pogorelſko ſhkodo , naj ſe pergodi ſkos ſtrelo, ſkos hudobne ljudi. ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki naſhe novize berete, vabite in nagovarjajte ſvoje ſoſede v pogorelſko drushbo ſtopite, in tako bo mnoshiza bratovſhnje ſ. Florjana od

▶ pogoreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogorel

pogoril

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to ſhumo dobil; zhe mu je pa le tretji del pogoril, bo 100 goldinarjev dobil i. t. d. 32. Ta drushba
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je ſhe le 7 tednov po ognji osnanil, de je pogoril, kar bi bil po poſtavi she v pervih dveh tednih

pogorela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na Poljſkim. „32„ je Moſkava, popréſhno poglavitno méſto Ruſovſkiga Zeſarſtva, pogoréla. „31„ boj poleg Kulma, kjer je bil Franzoski vojſkovód Vandam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pomoči iz bližnih vasí je perpisati, de ni vsa vas pogorela. Škoda je pogorelcam velika, ker so ves naspravljeni živež za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša in shranjeni tolarčki so v ognji se raztopili

pogoreli

pogorele
Kmetijske in rokodelske novice (1848): družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v Polhovim Gradcu pogoréle 2 kajži, en mlin in pa 2 žagi, pa le

pogoreli

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	priloshnoſt imámo ſe preprizhati, de ſo hiſhni goſpodarji, ki ſo pogoreli, pa v kako bratovſhnjo ſ. Florjana sapiſani bili, ſvoje pohiſhtva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in proſtorne sopet poſtavili, kakor ſo jih iméli, prédin ſo pogoréli. Kdó móre to reſnizo tajiti? In to ſi samore vſak
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ni bilo konca; 30. dec. se je oginj ponovil, in pogoreli so ob Moldovi sopet 3 mlini; komaj so ubranili, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	na Lozicah (vas med Št. Vidom nad Vipavo in Razdrtem) pogoreli 2 hiši z enim hlevom vred. Sreča to, da je

pogorelo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pravijo : „nobeden ne vé, de bi bilo per naſ kadaj pogorélo. Bog, in ſveti Florijan me bo she tudi sanaprej obvaroval
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drushbe she toliko pomozhi dobi, de po ſvoji potrebi ſpet pogorelo pohiſhtvo more poſtaviti. 39. Zhe bi kdo miſlil, de je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tukaj ſamo od meſta Krajnja govorim — ko je to meſto pogorélo, bi gotovo ſhe dan danaſhni ne gledali pogoriſh; sakaj vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nalaſh poshgal, ali de bi prav po njegovi nemarnoſti pohiſhtvo pogorelo, takimu bi drushba ne le ſhkode ne povernila, temuzh bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je bil sa 3oo goldinarjev aſekuriran , in mu je vſe pogorelo, bo zelo to ſhumo dobil; zhe mu je pa le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od Ljubljane, na veliki zeſti proti Krajnju, devétero kmetijſkih pohiſhtev pogorélo. Şhkoda je velika; nar shaloſtnejſhi je pa, de je V
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtrela v zerkev Şt. Martina vdarla in je vezh hiſh pogorelo. (Ruſovſki Zeſar) je novo vkaso dal, de ſe imajo vſako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v predivo

pogoreti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): hranilnici (Sparkasse) izročil, bi mu ne bili in ne mogli pogoreti, in na svoje stare dni bi bil imel lep in

pogori

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkoda obſhaza? 40. Kadar ſe kterimu bratu neſrezha pergodi, de pogori, jo mora prêzej komiſijonarju napovedati. Zhe 14 dni samudi, bratovſhnja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pogoriſhe poſtavlja, in kako. 50. Kdor je tako neſrezhen, de pogori, sa tiſto leto le pol letniga plazhila plazha. 51. Ko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtoji. 24. Kdor ſvoje pohiſhtvo preſhaza, in per njem, zhe pogori, visharji drushbe in drugi umni moshje toliko ſhkode ne najdejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Drushba je obljubila, tadaj je tudi dolshna, neſrezhnimu bratu, kteri pogori, toliko v denarjih poverniti, kolikor je bil on ſkos ogenj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	hiše izpustí, kakor je potreba, da 10 funtov mehkih drv pogorí. Po takem se menda ne bomo motili, če trdimo, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	funtov mehkih drv malo več kot 8 funtov drv. Ne pogorí pa vse popolnoma; to vidimo v tem, da z dimom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	zgorelo. Recimo pa, da od 10 funtov mehkih drv jih pogorí le toliko, kar dá 4 funte oglja. Ti 4 funti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	pa vodo, katere je tudi v najbolj suhih drvah nekoliko , pogorí od 10 funtov mehkih drv malo več kot 8 funtov

▶ pogorišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogorišč

pogoriſh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to meſto pogorélo, bi gotovo ſhe dan danaſhni ne gledali pogoriſh; sakaj vſe to bi bili v novizh ſoſidali, ker ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	neſrezhe med ljudmi dela in de ſe zhe dalje vezh pogoríſh vidi, kamor ſe osremo. Vezhletne ſkuſhnje nam tudi kashejo, kako

pogorišča

Oče naš (1885):	hrabrost Podgojzdjanov; s tihim očitanjem je pokazal Ménart na tleča pogorišča, kakor če bi bil hotel prašati: „Ali je to plačilo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	smo se nad tujci. Glejte, zemlja je rdeča njihove krvi; pogorišča njihovih hiš pa rdeče nebesni obok! “ Mladi Maori je drgnil

pogorišče

pogoriše
Kmetijske in rokodelske novice (1846): mogel oteti, vès opečen iz plamena pertava. — Osmi dan grem pogoriše gledat in tudi miloserčniga, dobriga moža obišem. Vidim ga vsiga

pogoriſhe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	namen, in je le savoljo te obljube poſtala, de ſe pogoriſhe ſpet is sida in poſtavi. 49. Komiſijonar in od visharſtva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhkodo ſposna in prezéni. 42. Vſaka kantonſka goſpoſka ima dolshnoſt pogoriſhe pregledati in svediti, kako je ogenj perſhel, in komiſijonar bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in komiſijonar bo ſkerbel, de bodo vſi en dan perſhli, pogoriſhe pregledali in ſhkodo zenili. 43. Per ſhazilu ſe ne imenuje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi vtegnil kdo is kakiga drusiga na- mena denarje vsdigniti, pogoriſhe popuſtiti, pobegniti in kaj drusiga (s tem denarjem) pozheti. 48.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od visharſtva drushbe poſtavljeni nameſtniki imajo dolshnoſt pogledati ali ſe pogoriſhe poſtavlja, in kako. 50. Kdor je tako neſrezhen, de pogori

▶ pogost pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogoste
- pogoste
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): plazovi pozimi, tesnoba doline, ktero popolnoma malokdaj solnce ogreva, in pogoste povodnji so hudi protivniki žlahnim sadikam. Nekteri rudokopi toraj ob
- pogostne
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): velikrat po več sežnjev na ravnost naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na
pogostega
- pogoſtiga
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja naſhi panji slo ob muhe priſhli. Na tanko bom

pogostih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	besedah. Jaz omenim med drugim tudi rev tukajšnjih prebivalcev in pogostih eksekucij zarad davkov. Kar se vtakne človek, ki je za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	nasprotno pa je silno potrebno, da zadruge načelnik uže zavoljo pogostih prememb pri dotičnih osebah pogleduje, kako in kaj, in jaz

▶ pogosten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogostnih
- pogostneh
  Ta male katechismus (1768): podal, katiro je on ſavle toku pogostneh zhudeſhov v' eno boſhjo veſho prebernil, ſakaj njemu se je

pogostno

pogostnu

Ta male katechismus (1768):	od XXI. lejt, noter da LX. Se pak tudi skus pogostnu pytje post prelome? Nekar, ker je le jesti prepovedana. Od
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	po smerti mojega synu ſen druge trosht imella, koker njega pogostnu uſhivanje, kar je meni ta lube Jogr, katire je mene

▶ pogostiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogostil

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	rad imel, da so ga prijatli obiskavali. Rad jih je pogostil in prav duhovito kratkočasil. Krištof Šmid je sviral na glasoviru
Ferdinand (1884):	priredil ljudsko veselico. Po dokončanej službi božjej je prav dobro pogostil vse reveže po okolici. Neizrečeno je bilo ljudstvo veselo te

pogostiti
- pogostiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih potih nazaj v Gradec spraviti
- pogoſtiti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): je medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje soblejo, pa

▶ pogosto prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najpogostejeprislov, splošni, presežnik
- narpogostiši
  Tine in Jerica (1852): človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši opusti, in bi se narmanj opušati smelo. Jerica je od

pogostoprislov, splošni, nedoločeno

pogosto

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto smertna, je po jispah, ki jih s premogam netijo , ako
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto v zdravilo oberne, kaj ne”? „Nič ne dene”, pravi zdravnik
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se vonder v kri ne spremeni. Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino nja kri se ostati pustiš
Blagomir puščavnik (1853):	Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga pogosto njegovega očeta, pa še večkrat na tistega očeta, ki je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ozdravljajo se takole: Pes se mora pogosto pod milim nebom gibati in truditi, in oteklina z merzlo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	gorek, poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo
Kemija (1869):	razo. Manganov prekis jako lahko oddá kislec, zategadelj ga kemiki pogosto rabijo za kisilo (Oxydationsmittel). Iz njega se dobiva kislec (§
Kemija (1869):	v zvezi z ogljenčevokislim apnom sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej
Kemija (1869):	Vsopljena njegova para vzame človeku zavednost in čutnost, zategadelj se pogosto rabi pri kirurgičnih operacijah. 3. Amilov alkohol, C10H12O2, (Amylalkohol.) ali

po gosto(združena oblika)

Blagomir puščavnik (1853):	zopet mila pomlad povernila, sta vodila po gosto svojega sinka na plano v prosto podnebje, kjer je
Blagomir puščavnik (1853):	Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav po gosto, da naj se poboljša — in v kratkem bo dobil
Sosedov sin (1868):	ne bomo vekomaj živeli. " Smrekar je sam nocoj tudi precej po gosto pil. Jezik se mu vedno bolj in bolj razvezuje
Cvet in sad (1877):	morala se je s časom, ko je Leon vedno bolj po gosto zahajal na pošto, popolnoma preveriti. Pa slepila je sama

pogostu

Ta male katechismus (1768):	ſadoby, katira muzh je tolkajn kraftnejshe, inu vezhe, kolkajn bel pogostu se tu S. uſhivanje ponovy. Kaj je tedej S. Reshne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kar je meni podejlil? lubi, inu se ſadoſti sturil. Rezi pogostu, koker sem jeſt rekla: O Buh mojega serza , inu Buh

pogoſtama

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Koliko je treba vſaki dan naſtiljati? Govedini je treba bolj pogoſtama naſtiljati, kakor konjem in drobnizi, kteri le ſuho blato delajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vdrugizh ſtavijo, poſébno pa takrat, kadar kose v kakim kraju pogoſtama ſe perkashejo. Per ti priliki je goſp. Dr. BIeiweis ſvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Is Gorénſkiga ſo nam piſali, de she nekaj zhaſa prav pogoſtama boshijaſt praſze poprijema, in proſili ſo naſ, kaj de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	J. Koseski. Navada shelesna ſrajza. Refniza tega pregovora fe pazh pogoſtama na ſvetu vidi. Naj ſe kaka ſhe takó dognana nova
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi pazh naſhi rojaki ſvoje verte s ſadnim drévjem bolj pogoſtama saſadili! de bi ſadja imeli sa ſvojo rabo, kolikor je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo pokasal. (Kér ſo kose letaſ na Kranjſkim) sopet prav pogoſtama otroke in odraſhene ljudi napadale, in smiraj bolj vſakdanje ſkuſhnje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bilo ravno rezheno, in zhe boſh shito ſnashil, in ga pogoſtama meſhal in premetaval. To ſo gotovo nar bolji ſredſtva soper
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shivina selene ali ſrove klaje dobi, je tréba tudi bolj pogoſtama naſtiljati. — Seleno klajo sméſhaj, s ſlamo, de ne bo shivino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſhteri take natiſkavnize naredila in od takrat ſo jih bolj pogoſtama prizheli narejati; takó, de jih imajo sdaj vezhidel she po

pogoſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): enu malu pomajnſhati, kęr ſe k'naſhi shaloſti lę prevezh po goſti med nami snajdejo. Skusi tvoje ſladku imę, o Jesus
pogoſtim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s ſlamo krite, ſe mora vſakkdó zhuditi, de ogenj bolj pogoſtim in hujſhi med kmete neſrezhe ne prineſe. De bi ſaj

pogoſto

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	niſta iméla. Britko grosno ſe jima déla, ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno, de bi jima ſinú dal. Pa sdi ſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi, kér te ſhe pogoſto na vſe to opomnim, ino ti karbodi ſhe dovoliti ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan , kakorſhnih na jeſen pogoſto imaſh, presheni s dimam ; zhe imajo malo ſatja v kot
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe je tudi

pogoſtoma

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	takim plevélno ſeme naglo poshéne in obselení, na tó prevlézi pogoſtoma s brano take njive, takó boſh saſejan plevél poruval in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtoriti: 1. Njive s dôbro predelanim gnojem pognoji, pridno in pogoſtoma jih preoraj, vſako leto s drugim ſadam po verſti jih

pogoſtu

Branja, inu evangeliumi (1777):	sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv, polej
Branja, inu evangeliumi (1777):	nuznejſhi, ja nar ſpodobniſhi dobru delu je JEsuſovu terplenje hvaleshnu pogoſtu premishluvati. Kader ſe je perblishuvov Prasnek teh opresnih kruhov, katiri

▶ pogostokrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pogostokrat
- pogostukrat
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſa zhloveka narnavarnehshe perliſuvanje. 1 Niseli ti moj Syn! ſhe pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube na temu
- pogoſtukrat
  Branja, inu evangeliumi (1777): vezh : v' prevelikih delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat

▶ pogostoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogostoma

pogostama

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ravno vém, de jo vražni ljudje pri ti napaki prav pogostama dolžé. Mislim, de bo gosp. Ferlanova pinja, ki se zmiraj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bližnjih sosesk ne bo težko stalo, kér po druzih opravkih pogostama v Ljubljano hodijo. Posebno skerb naj imajo zavarvanci zanaprej , de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zvežejo, podpreti in per plamečim ognji peči. Med tem jo pogostama s putram polivaj. Dušena (dinstana) šuka. Dva ali tri funte

pogostoma

Stric Tomaž (1853):	postave z nogami teptajo! “ „Pa saj tudi ne delajo tako pogostoma in splošno, kakor vi mislite“, odgovori spet una z dvema
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje, tako na adrijanskem kamnu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tudi prav koristna in zasluži, da bi jo kmetovavci bolj pogostoma za sirovo klajo sejali. Temu še boljši je, ker ji
Mineralogija in geognozija (1871):	pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci
Botanika (1875):	lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto rastlino, ki pogostoma raste po obrežjih severnih morjev: posušena rabi pod imenom morska
Zoologija (1875):	stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus) živi ob gorskih potocih
Zoologija (1875):	ohladi, a da mu se ta izguba poravná, mora bolj pogostoma in globokeje dihati, to je: več toplote razvijati. Znana je
Izidor, pobožni kmet (1887):	kakor je to videl svojega očeta. Izidor je namreč prav pogostoma — če tudi ne preveč — temveč v pravi meri pristopal k
Izidor, pobožni kmet (1887):	božje prevzetega srca; pa tudi svoje otroke je rad in pogostoma opominjal, da naj ne pozabijo božjih dobrot, s kterimi jih

po gostoma(združena oblika)
Mineralogija in geognozija (1871): sol, žveplokisla magnezija Mg S + 7 H., se sicer dobi po gostoma, toda le kot skorja po druzih mineralih, ker se

▶ pogovarjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogovarjanja
Stric Tomaž (1853): zvesta, in noče vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja vsak lahko vidi, kako dobro in ljubeznivo dete da je
pogovarjanje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje Duh stury krotke, koker je

pogovarjanju

pogovarjanju
Genovefa (1841): kozhah sdaj ſedéjo, prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju jim ure tekó! ” Pa sopet je ſerzé k Bogú povsdignila

pogovarjeinu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	per goſtvainu, per tovarſhy, per pleſſu , per ponozhnimu pohajeinu, per pogovarjeinu; douge pa minute per molitvi. Sa vſe drugu ſi zhaſs
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	druge slushbe Boshie nasai dershy. Sdei enu ponozhnu obyskaine h' pogovarjeinu, h' lubesni, inu nazhiſtoſti. Sdei ena huda perlosh-_ roſt h'

▶ pogovarjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogovarja

Štiri poslednje reči (1831):	ſvojiga prijatla v' obras gleda, kader ſe prijasno s' njim pogovarja. Oni bodo Boga vshivali in ſe vekomej s' njim veſelili
Marjetica (1877):	svet, le zapomni si. Tedaj se drevje, grmovje in rastlinje pogovarja. Čudne reči lehko zve tedaj, komur je dano, le zapomni
Ljubljanske slike (1879):	v gostilnico ali kavarno, kjer se zopet rad o kupčiji pogovarja ali pa se politike loti, če ni navajen na biljard
Ljubljanske slike (1879):	vidi in sliši, premišljuje domá v samoti, o tem se pogovarja v družbi, in kmalo ima take nazore, toliko vé o
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	lahko obogati, kdor jih umé vzdigniti. Sveti in kresni večer pogovarja se tudi živina, kaj se bo čez leto zgodilo. Kdor
Pomladanski vetrovi (1881):	kmete prijazno pozdravlja; starejšim roko podaja ter se z njimi pogovarja o dohodu vojakov, ktere je tudi on videl, o revnem
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	češ: počakajte, drevo ne pade na prvi mah, in se pogovarja dalje z domačimi, zlasti spregovori par odločilnih besed s stricem
Kotanjska elita (1898):	od okna Travnova soproga Matilda. Videla je, da se soprog pogovarja s tujim častnikom, in to je zbudilo v nji radovednost
Vinjete (1899):	in opomnila nekaj povsem tujega in nepričakovanega, kakor da se pogovarja z dušami davno umrlih oseb. Midva z Matildo pa sva

pogovarjajo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	so zlasti zavolj tega imenitne, ker se tukaj županijske rečí pogovarjajo in sklepajo. Ti sklepi zadevajo včasih važne rečí. Kar se
Blagomir puščavnik (1853):	novega tovarša v igrači dobiti. Možje in mladenči pa se pogovarjajo in posvetovajo, kako in kje da bi bajtico postavili. Bogomila
Roza Jelodvorska (1855):	lepimi hruškami, ktere so bile prav zgodnje; in zdaj se pogovarjajo, vsi trije, kakor de bi bili brat in sestra med

pogovarjaju

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	jeziku tudjem. Nemci, Italijani, Francuzi i vsaki drugi narodi se pogovarjaju med seboj v svojem jeziku i malo gledaju na pričujoče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	se prigodi, da je sbrano celo gnjezdo samih korenitih Slovencov — pogovarjaju i vesele se pak v tudjem jeziku! — Govorimo med seboj

pogovarjal

Genovefa (1841):	takó. Sama ſim ſliſhala, ko ſe je Golo s njimi pogovarjal. In oh — tudi vaſhe dete mora umréti. Sakaj grof ga
Oče naš (1854):	zdaj je pél, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo prihodnje začel, in tako je prišel
Oče naš (1885):	zdaj je pel, zdaj molil, zdaj se s svojim sinčkom pogovarjal, zdaj prevdarjal, kaj bo v prihodnje začel, in tako je
Tiun - Lin (1891):	vsej priliki mislil tudi moj rešnik, ker se je živahno pogovarjal s Kitajci. Mornarji pa so gotovo mislili, da pridemo še

pogovarjala

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe perkasheta, Moseſ namrezh ino Elija. S' Jesuſam ſta ſe pogovarjala, kako ſe bo v' Jerusalemu s' njim isſhlo. — Jesuſove tri
Genovefa (1841):	lépo in umljivo isgovoril. To je bilo v sazhetku síme. Pogovarjala ſe je sdaj v ſvôji tamni votlini po vezh ur
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sploh navada. Se še kaj veste spomniti, kaj sva se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez

pogovarjali

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſed ſhe niſo uméli; toraj ſo ſe med ſeboj pogovarjali, kaj bi pomenile. Odſihmal je Jesuſ smiraj umevniſhi od tega
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	beseda lepo priliči, bi se pri vsaki priložnosti po slovensko pogovarjali. — Ako kaj bereš, naj bode kar hoče, vselej pazi, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se, de bi se po osem dni od kmetijskih rečí pogovarjali, in de bi se tako po večim seznanjenji med seboj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obličjem visociga predsednika do dveh se čez bolj občinske rečí pogovarjali, potem so pa tudi, se bolj soznaniti, večidel vkup kosili
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali so se in od koristnih rečí menili, od sedmih zjutraj
Izidor, pobožni kmet (1887):	Domu dospevši, so se še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni
Revček Andrejček (1891):	zvesto — in tako od celega srca ljubila — kakor jaz Pavleta — pogovarjali bi se medve sedajle vse kaj drugega. Ana. (Dobrosrčno in

pogovarjaš

pogovarjash
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): G. Bogam, kader is njim natihem od svojeh potrebnoſt se pogovarjash, de je prov ſlo lubeſniv pruti tebi? Nili on usmilen

pogovarjaš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa naj storim gledé tega? J. Ali se s Slovenci pogovarjaš, ali kakemu Slovencu kak list pišeš, ali na Slovenskim kak
Deborah (1883):	mano po logu in polji hodiš, ter se z mano pogovarjaš in prepevaš. Ne veš tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi

pogovarjati

Genovefa (1841):	uzhila, in kmalo ſe je môgla s njêm po malim pogovarjati. Pervi sharki ſe unemajozhe pameti, perve iſkrize prôſte ljubésni, ktéro
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	nekem hlodu sedeli in malicali. Pavliha se začne z njimi pogovarjati in jim pripoveduje svoje poti. De se jim je debelo

▶ pogreb samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogreb

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	černo mašo, in z navadnimi molitvami je na grobu merliča pogreb dokončal. Zdaj so se zmislili rednice mladiga Bertranda, ki ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	v zadnji svoji številki, da so ga v prepoved dejali. — Pogreb premožnega umorjenca L. (iz tukajšnje bolnišnice milosrčnih bratov) je bil
Gozdovnik (1898):	ta? »Je tudi mrtva; pred nekoliko dnevi je bil njen pogreb. « »Vaš oča, pravite, kje je umrl? « »Ne vem tega. « »I

pogrebom

pogrebam

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	na pljučni bolezni umerla. Malokdaj se vidi toliko pogrebcov za pogrébam, kakor smo jih pri tem pogrebu vidili; malokdaj se sliši
Sveta grofinja Genofefa (1857):	tugovati sazhela, ko je Genofefa umerla bila. Şhe zeló sa pogrebam je ſhla ſ pobito glavo in je med potam tako

pogrebu

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	dobrotnik bil, je teklo na njegov grob. Še le po pogrebu se je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ki so mu rekli Naim. Nesli so ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove in edina podpora matere, ki

▶ pogrešati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogreša

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sta vsak za svoje rojake pisala, kar se per nas pogreša, marsikdo gre z nosam diljo podperati zavolj pomanjkanja tacih naukov
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veliko dobriga storiti. Znanje pismenih sostavkov se v našim jeziku pogreša. Mladina hodi v šolo, veči del jih po dokončanju nemških
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Sená je skupama ; per detelji in travulji se nič ne pogreša, tudi sočivje in opresnina vse dobro obéta. Samó korún, ta
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	proti koncu tudi rajnkiga gospoda J. Hradeckita — kteriga družba milo pogreša — spomnil, so se začeli pomenki tega zbora, ki je do
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Solnograški nadškofje za njeno razširjenje trudili. Samo to se težko pogreša, da od djanja Oglejskih višjih pastirjev ni nobenega takošnega spisa
Valenštajn (1866):	Trčka Čuj! Ilo. I Montekukuli, Karafa i šest drugih generalov Pogreša se, on je je pregovoril, Da so za njim pobegnoli
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ni videla. Na lističu je bilo zapisano, da tisto kar pogreša, je dobro shranjeno pri bratu in da lehko reši. Koj
Zeleni listi (1896):	da jej ni treba več priti, ker ona od sinoči pogreša svojo rdečo svilnato ruto.

pogreſha
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): imajo kaj od sgubléniga ſina povédati, kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne

pogrešal
Ferdinand (1884): se je pripetilo. Kupec mu zagotavlja, da ga bode težko pogrešal; vendar pa mu iz srca privošči boljšo službo. Prav s
pogrešala
Kitica Andersenovih pravljic (1863): povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih bi zunaj znabiti pogrešala. Ne daleč od tod na nekem dvorišču stanujejo ljudje, kterim

pogrešali

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dežel. Poslanci visokoveljavne c. k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	polne koše lepih rudečih jabelk in rumenih hrušek. Al lani pogrešali smo žalibog tega veselega pogleda. Sedaj cenimo še le dobroto
Občno vzgojeslovje (1887):	sploh, temveč tudi drugi razumni roditelji, kateri so do sedaj pogrešali take knjige. V Krškem, o veliki noči 1887. Fr. Gabršek

pogreſhevali
Kmetijske in rokodelske novice (1845): povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in ſe zhes

pogrešamo

Mineralogija in geognozija (1871):	tvorbe sestavljajočih kamenin, kakor drob, premog, kreda. V tem pregledu pogrešamo vulkanske tvorbe ker se njih vvrstitev ne dá tako dobro
Mineralogija in geognozija (1871):	drevesa, trave in ragozaste rastline. Popolniših rastlin dikotylnih pa še pogrešamo. Živalstvo zastopajo, kakor smo že omenili, najbolj pogostoma korale in

pogrešati

Zoologija (1875):	občutljiva za vročino, mokroto in mraz. Tako odejo mora človek pogrešati tem več, ker dolga leta mora preživeti kakor otrok, ki
Gozdovnik (1898):	nisi zunaj odložil? « »Ker nisem uverjen, da je morem tukaj pogrešati,« odgovori Pepo mirno. »A! No? kaj češ? « »Hotel sem prašati

▶ pogrešek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

napaka; [sskj]

pogrešek

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	nič ne zaverne; nikto ti ne bude očital tvojih malih pogrešek; sada se tebi zareče jedna beseda, lehko da bude drugomu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	ker s pogreškom, če tudi književnim, se ne dá zagovarjati pogrešek, in „bližanje Slavjanov”” v napakah ne veljá. Naši najbližji bratje

pogreſhek
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtrani ſo naſ popraſhevali, kako je bilo mogozhe tako ozhiten pogreſhek pri natiſkovanju presreti, ker bi imelo Ljubljana nameſt Loblana biti

pogreškov

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	celak ni vozkih pers, potlačenega herbta in vozkih benceljnov. Tudi pogreškov na nogah ne sme imeti. Navada, dveletne celake s kobilami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	književna nemščina, kamo li priprosto narečje nemečko. Kdor se govoreč pogreškov i tujih slov boji, se ne bude naučil nikada gladko

▶ pogrezati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrezajo
- pogrezvajo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje

▶ pogrezniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrezne

pogresne

Genovefa (1841):	révſhina. Po zvétkah ſe ſprehaja, pa nanaglama ſe v bresno pogrésne, ki ſo ga zvétlize njegovim ozhém ſkrivale. Gorjé, gorjé mu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor zúnja. Sidár ſpodbije pege ispod moſtá, in móſt ſe pogresne. Terdno pezh ti lonzhár obezha , pa trikrat jo sakúriſh in

pogrezne

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v nje padla, takošne luže, da se voz v nje pogrezne in težko izpelja; vendar so tako nemarni in leni, da
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jo zakrije s črnim plaščem. Bila je noč, temna noč. Pogrezne se v globočino, kamor lopata nikoli ne seže. Kot streha

pogrezneš

Blagomir puščavnik (1853):	mu pa nepokoren, se on preč oberne, in ti se pogrezneš v strašen prepad, ki je temnejši kakor nar bolj strašna
Viljem Tell (1862):	uíma! Al moraš ladijo s krmarjem streti, Da enega krivičnika pogrezneš?

pogreznil

pogreznil
Kmetijske in rokodelske novice (1846): per zadnjim potresu (21. Grudna) otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri je

pogreznol

Viljem Tell (1862):	Rudenc. Zakaj je, dragi stric, dežela v stiski? Kdo je pogreznol jo v nadlogo to? Beseda ena bila bi zadosti, I
Valenštajn (1866):	Šel je. Valenštajn. Tako naglo? Trčka. Izginol je, ko bil pogreznol se Bi v zemljo. Precej, ko je šel od tebe

pogreznile

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	podpore blizo morja ležečih dežel pretergali, de so se vanj pogreznile. Kakor razrije in povzdigne kert v vertu zemljo, takó so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	te druge na ravnost nasproti obernjen; ko bi se tedaj pogreznile, bi vsi nosi v svoje vogle padli, v kterih so

pogrezniti
Zlata Vas (1848): Pa predin se bo to zgodilo, se mora poprej vas pogrezniti. Če bi le zvediti mogel, kdo de mi je te

▶ pogreznjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pogreznjen
- pogresnen
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj to proſhnjo tiga ſpokorjeniga ràsbojnika, ſe obèrne sdajzî

▶ pogrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrni

pogerni

Kuharske Bukve (1799):	rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo gorko dilo, potręſi jih dobro
Kuharske Bukve (1799):	ploſk gori na njo, poſtavi na en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s'
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dokler je še kej testa. Zdej ogreto dilo s pertam pogerni, pert pa z moko potresi, nanj krofe deni in na

pogrniti

pogerniti

Pozhétki gramatike (1811):	Mettre un tapis sous les pieds, práprogo (:plahto:) pod noge pogèrniti. _ Tout ce qui est sous te ciel, vſe kar je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Boljſhi, je pod mlade derveſza, ki ſe potreſti dajo, rjuhe pogerniti, de odraſhene goſenze na-nje popadajo in ſe tako pomoré. To

▶ pogrnjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrnjena
- pogernjena
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Jaz sem jo napravil”. Čez mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi rajna

▶ pogrobati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogrobati
- pogrubati
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): is ſemena. Vender ſe dajo murve tudi kakor vinſka terta pogrubati in tako pomnoshiti. Mladike ſe namrezh v semljo perpognejo in

▶ poguben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogubne
- pogubljive
  Genovefa (1841): otrózhjimi napákami ſvarila. „Té ſo” je djala, „ſhe ſilno bolj pogubljíve, kakor ſtrupenína. Oh, gréh je mnogokrat tém sapeljívim, rudézhim jagodam
- pogubne
  Mineralogija in geognozija (1871): in dež, kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim

pogubni

Botanika (1875):	v živih organizmih bolezni, ali jih pa pospeševajo na jako pogubni način. Mnogo gliv je, ki obstojé le iz ene ali
Zoologija (1875):	in pa brakoni (Bracon), ki so posebno škodljivi borovi gosenici pogubni, kar nam pod. 185 razjasnuje. Ta vrsta, Microgaster imenovana, položi

▶ pogubiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogubi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	štiri očí: po nemarnosti se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganje kuha: Z žganjam moti zdaj ljudí, In jih ložej pogubí. 9. Po vsih krajih žganje žgejo, Po vsih ošterijah žrejo
Maria Stuart (1861):	pravice, In naj ne jemlje meča od zakona, Da merzko pogubi sovražnico, Naj ne oblači v sveto zagrinjalo Moči sirove, derznosti
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se večno pogubi.

poguby
Svetu pismu noviga testamenta (1784): zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby? Ali kaj sa eno męnjo bó zhlovèk dal sa ſvojo

pogubil

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nam pomagaj! de se je naš narod v take tmine pogubil, de brat brata ne pozná, de nam je beseda „Slovenec
Gozdovnik (1898):	ali milosti ne sme deležen postati. Mene je uničil in pogubil, storil me brezdomovinca, ko je s svojim imenom pravosodstvo preslepil

pogubila
Divica Orleanska (1848): Otela te ne bo, le sama sebe Bo s tabo pogubila – Sorelka. Ne verjemi! Desetkrat on življenje za-te tvega, In se
pogubili
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega, kakú bi njega pogubili.

pogubilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Nikdar ne terpi, de bi se v tvoji hiši kaj pogubilo, kar bi vtegnilo dobro biti za te in za družino
Valenštajn (1866):	Ilo. To bi te pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin

pogubiš
Valenštajn (1866): Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela, oče! bila nas bi

pogubiti

Biblia (1584):	ſe veliku vezh pred tém, kateri more Tellu inu Duſho pogubiti v'pakli. Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe veliku vezh tiga iſtiga, katęri samóre duſho, inu telú pogubiti v' pèkèl. 29. Ali ſe ne kupita dva grabza sa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ali ſhibku, de bi naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	plaſhnato gerzho, ali glavo, ktera ſe mora po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le v véliki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ko v pêči. „Ah! ” — zdihne lastnik živali — to nas zna pogubiti. Oni ubogi vol le z volno bo zdaj zdaj poginil

▶ pogubljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogublja
Deborah (1883): groza, greh podi se mimo! Kaj obupavam, ko me vse pogublja? Ti, Jožef, ti me znaš! (Mu naproti steče. ) Jožef (se
pogubljati
- pogubiti
  Sveta grofinja Genofefa (1857): duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril. Ker

▶ pogubljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogubljen

pogublen

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kolku zhutesh ti Boſhjeh gnad ſraven? Nili res? zhe bosh pogublen, toku namoresh ti Boga ſa tu nezh dolſhiti, temuzh le
Branja, inu evangeliumi (1777):	bo kerſhen, ta bo isvelizhan : katiri pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa temi, katiri bodo viruvali, ſo

pogubljene

pogublene

Ta male katechismus (1768):	ali postanja boſhjega nashega Gospuda, inu Odreshenika, katire je nas pogublene ſupet reshil. Matth. 16. KoIos. 4. Kaj pak trete: Katire
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bi bile mogle naſhe duſhe v' peklu ſtanuvati, inu vekumei pogublene biti. Saturei pokleknimo s'nar vezhi hvaleshnoſtjo pred Chriſtuſa naſhiga

zagubljene
Robinson mlajši (1849): svega prihodnega življenja za to dal, ko bi s tem zagubljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Evropo plaviti

pogubljeni

pogubleni

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ke jeſt ſa nje molem, inu prosem, de be nabli pogubleni, katiri se namislejo greham odpovedati. Ti se mozhnu irrash moj
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dobizhku tiga isvelizheina, kyr bi bly bres tiſte vſi mogli pogubleni biti. Na toshi ſe vſmileni Isvelizher! mi sposnamo, de ſmo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poſtauli, inu, aku ſo ony bres pokure vmerli, ſo vekumei pogubleni. Vedeu je tudi Achan sa ta shkerlatni plaish, sa to
Kratkozhasne uganke (1788):	lih i he use dure ſaperte, inu usi kluzhi ſaloſheni, pogubleni, tok jeſt njemu use dure odpiram pred njim, inu ſa

pogubljenih
- pogublenih
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): poſluſhavzov, ena od tęh meni savupanih ovzhizh v' ſhtivili tih pogublenih sneſhla! My hózhemo rajſhi, dokler je ſhe zhaſs, inu nam

▶ pogubljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogubljenja

pogubleina

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kyr je ta vert tiga Paradisha biu ta sazhetik naſhiga pogubleina, inu kyr je nas Adam v' timu vertu tiga Paradisha
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pokure, ta ſiunoſt te hudobe tiga greha, ta navarſhna tiga pogubleina ſo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	odlagat do ſmerti, inu taku naſhe duſhe v' navarſhni tiga pogubleina puſtiti. Mi nozhmo vezh tiga ſturiti, mi nozhmo vezh taku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	erba tih Nebeſs je gratou filius perditionis, en ſyn vezhniga pogubleina. Kader'je pa en Chriſtuſou Apoſtel taku naſrezhnu padiu, ob kulkain
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	debi on ta ſerd Boshji potolashiu, inu nas od vezhniga pogubleina odreſhu, v' timu vertu Gethsemani ſvoju terpleine sazheu, debi ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' naposhteine sprauli, ſvojo, inu tiſtih duſho v' navarshno vezhniga pogubleina poſtauli, inu, aku ſo ony bres pokure vmerli, ſo vekumei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	saki dan ali to hudobo premagat, ali v' navarſhno vezhniga pogubleina priti. Ille autem cæpit anathametizare, & jurare: quia neſcio hominem iſtum

pogubljenje

pogubleine

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu shkodlivih shel, katire pogresnejo te ludy v' prepot, inu pogubleine. Se na gleda na veſt, ſe na gleda na duſho
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhiga ſerza, inu te lushte naſhiga meſſa naiſhemo, katiri v' pogubleine pelajo. Na ſhi grehi ſo tebi nar vezhi shaloſt inu

pogublenje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): mano. XXVIII. POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna
pogubljenje
Izidor, pobožni kmet (1887): si blagoslova iz nebes, pač pa bi si nakopaval večno pogubljenje na glavo. Nadloge, ki nam jih je Bog poslal, da

pogubljenjem
- pogublenjam
  Ta male katechismus (1768): kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S' vezhnem pogublenjam v' peklenskemu ognu. Kedu se zhes boſhje ime pregreshy? Uſſake

pogubljenju

pogublenju

Ta male katechismus (1768):	O bloger je temu, kir' prov 'ga prejme: * t'iste k' pogublenju nigdar naſajde. O bodi itdr. XVII. No! ſdej se perklonem
Ta male katechismus (1768):	brati uzhée, de be se laglej nieh krivo viro k' pogublenju svojeh dush nauzhili; inu vi be othli v' dobremu ſanikerni
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	koku ali kam se tvoje nagnenje giba, de tebi k'pogublenju prenaglu nagrata. Vos se zel lohka preverne, kader kojni dovji
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe lety ſovrashniki vędnu pred vratmi, to je, k' naſhimu pogublenju perpravleni najdejo, taku moremo my tudi vędnu zhuti, de ony

pogubljenju
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): pa jih z nezmernostjo v hudobijah in grehih k lastnimu pogubljenju zapravljajo.

▶ pogubno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pogubno
- pogubljivo
  Divica Orleanska (1848): živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan Si pogubljivo prišel, iz kateriga Ni upati odkupa, ne otetbe več. Če

▶ pohištvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohištev

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	devéti uri je pa v bližni vasi, Mateni, pét kmetiških pohištev pogorélo. Neskerbna žena je kokoši z lučjo iskaje oginj v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ognja zadéne , stoterno poverne, in k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take

pohiſhtev
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvetiga Florjana sapiſanih ali aſekuriranih , ktera bi jim zene poshganih pohiſhtev povernila in jim tako sopet sidati pomagala. Zhe ſe popraſha

pohištva

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane. 18. grudna ste v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	soseskam, ki so pri nji proti škodi ognja zavarovale svoje pohištva, za novoletno darilo poslala pripravnih gasivnic. Hvale vredno je to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take pohištva, take vasi viditi, se kmali spozna, da ondi prav razumni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zemlje je manj od leta do leta, ker ji novonapravljene pohištva, tvornice, železnice, povodnje vedno več prostora jemljejo, nasproti pa množijo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	gl., a od teh treba odbiti 3 %. 5.) Premičnine in pohištva za 960 gl. 6.) Terjatev: pri G. Lozarji v Kranji

pohiſhtva
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ognja, ki vaſi, terge in zele meſta v neſrezho pripravi; — pohiſhtva, priſtave, shito , klajo ſoshgè in ſhe shivini in ljudem shivljenje

pohištvo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni zaloga mu žitnice draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ali je to obrasen hrib z votlinami ali je tesano pohištvo. Uboga mati pa ni mogla ničesar viditi, ker si je

pohiſhtvo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſhe shvinſka kuga krave pobrala. Kér ſva ſe morla na pohiſhtvo in najin travnik popréj sadolshiti, nama nihzher dnarjov poſoditi hotel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	svedilo in moglo ſprizhati. de je kak hiſhni laſtnik ſvoje pohiſhtvo is hudo-
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	petkrat v letu is oſhtarije in lahko ſi boſh ſvoje pohiſhtvo aſekuriral! — Zhe bi mi bili to dobroto pred létam 1811
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perhodiſha, ali semlja, na kteri pohíſhtvo ſtoji. 24. Kdor ſvoje pohiſhtvo preſhaza, in per njem, zhe pogori, visharji drushbe in drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k poſhtah ſe snajo dobiti. S majhnimi denarji ſvoje pohiſhtvo neſrezhe obvarovati. (Pokliz na vſe hiſhne goſpodarje. ) Şkuſhnja vêzh let
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	takrat dobi, kadar od goſpoſke piſmo (Zertifikat) perneſe, de je pohiſhtvo tako isdelano, de je proti ognju bolj obvarovano, namrezh, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Pervizh: Ker ima, kdor ſe va-njo sapiſhe, dolshnoſt, ſvoje pohiſhtvo sopet in pred ognjem varno sidati: Şkosi to ob priloshnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bilo she rezheno , de mora vſak perſtopnik per sapiſanji ſvoje pohiſhtvo ſam zeniti ali ſhazati, mora pa tudi gledati, de po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	she toliko pomozhi dobi, de po ſvoji potrebi ſpet pogorelo pohiſhtvo more poſtaviti. 39. Zhe bi kdo miſlil, de je njegova

pohištvu

pohišji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): babilonske, indiške in iz drugih jutrovih dežel. Na krasno izdelanem pohišji je ležalo umetnijskih izdelkov in drugih reči oddalnjih, malo znanih
pohištvu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): prosta hči. Strašno, kadar razujzdana Brez opora ljut vihar, Po pohištvu ljudostana Divji tje valí požár! Vedno so napravi dlana Elementi

pohiſhtvu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kterih namen je, ſhkodo, ki ſe je ſkosi ogenj pri pohiſhtvu sgodila, v denarjih povrazhati. Sakaj priloshnoſt imámo ſe preprizhati, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v denarjih poverniti, kolikor je bil on ſkos ogenj na pohiſhtvu poſhkodovan, in po tem ſhazilu, s kterim je v drushbo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Oſkerbniki, iroſi in taki, kteri imajo otrozhje denarje v ſvojim pohiſhtvu, ſo pa zlo per ſvoji veſti dolshni, take pohiſhtva savarovati

▶ pohladiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohladi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	valjar, razmaži z nožem, potresi z drobno zrezanimi pistacijami in pohladi. Vunder jih z valjarja vzemi, preden se sterdijo. Ravno tako
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	stoji, potlej pa še enkrat vse zavri; ko se pa pohladi, deni breskve v sito, vli tri funte močniga vinskiga cveta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in v steklenice nadevaj.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama zmešaj in pohladi. Zdej ga pa v cinasto zmerzlinico zli in v led

pohladijo

pohlade

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peci. Potem jih na podolgaste koščike zreži, preden se še pohlade, ker bi se sicer lomile. Tirolski krafelci. Pol funta sroviga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ne bile in bi neprijetni okus dobile. Ko se dobro pohlade, jih v steklenice deni. Marelčno vkuhanje. Za en funt marelc

▶ pohlajen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pohlajene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): vanj, de pol ure počasi vrejo, večkrat jih premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne

pohlajenega

pohlajeniga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pregost, ga še s kakima dvema lotama cukra zavri in pohlajeniga na jagode deni. Močnik iz ostroženc.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	steklenice. Ako cuker zadosti gost ni, ga se bolj vkuhaj, pohlajeniga na kutnje deni in steklenice zaveži. Vkuhane kutnarce, drugači. Olupljene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	spet odcedi, zavri ga nekolikrat z dvema lotama cukra, vsuj pohlajeniga na murbe, zaveži steklenice s popirjem, ki ga z iglo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	cukram dobro vreti pusti, potem ga od ognja odstavi, in pohlajeniga v steklenice nadevaj, te pa še le čez nekoliko dni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni, vkuhaj sok s kakima dvema limonovima lupinama gosto in pohlajeniga na murbe deni, čez dva ali tri dni sok spet
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	iz cukra, vkuhaj cuker še gosteje in vli ga potem pohlajeniga na v steklenico napravljene breskvine kerhlje. Vkuhane breskve, drugači. Zlo

pohlajeni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z jajci pomaži, z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jajci pomaži in z debelo stolčenim cukram potresi in v pohlajeni peči počasi peci. Prepečenki (biškoti). Mešaj en funt drobno stolčeniga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči ter jih še gorke z nožkam od popirja odloči

pohlajeno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	je gotovo; če ne, se mora pa še dalje kuhati, pohlajeno nadevaj v steklenice. Češnjevo vkuhanje. Zberi v to lepe, zrele
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	naj se vse še pol ure počasi kuha; nadevaj pa pohlajeno vkuhanje v steklenice, ktere s prebodenim popirjem zaveži in na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v skledo zverni, torto s cukrenim snegam ozaljšaj ali pa pohlajeno ocukraj. Kruhova torta.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dokler kaplja, na taljar vlita, več ne teče, in nadevaj pohlajeno vkuhanje v steklenice in čaše. Jabelčno vkuhanje, drugačno. Zreži dvanajst
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ne stolčeni cuker na pomarančah osterga. Zdej deni torto v pohlajeno peč, de se pol ure suši. Lepši je viditi, če
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	odcedi, zavri ga nekolikrat z drugo polovico cukra, deni vse pohlajeno v steklenico in spravi na hladnim. Vkuhane limone. Prebodi jih

▶ pohlevno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohlevno

pohleunu
Sacrum promptuarium (1695): vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli

pohlevno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani ledini alj trati pohlevno dersale. Kedar ſe ſpet ogleda, vidi ſilo vèrliga mladiga goſpodizha
Genovefa (1841):	saglédali. Vſi ſo blisô ſtopili in jih obdali. Vſi ſo pohlevno in molzhé okrog ſtali. sakáj vidili ſo, de ſo grôfa
Roza Jelodvorska (1855):	ogrela, kakor naj močnejši vino. Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas, častitljivi
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	iz vére in dobrih dél za svoje spoznaš, prosimo Te pohlevno, de vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so

pohlevnu

Branja, inu evangeliumi (1777):	sa lepu Vreme. O Vezhni nebeſhki Ozha! mi k' tebi pohlevnu sdihujemo, naſhs ponishne proshne miloſtvu gorivsemi. inu nam v'ſedani
Branja, inu evangeliumi (1777):	savupajo, po tvoji miloſti pred nyh ſovrashnikam obvarijeſh, mi tebe pohlevnu proſimo, de ſi ti zhes tvoje lubu kershanſtvu miloſtvu uſmileſh
Branja, inu evangeliumi (1777):	enim pohlevnim , inu brumnim shivlenjam ſlushiti, katiru daſezhi mi tebe pohlevnu proſimo ſkus tvojo naisgruntano miloſt, ſkus vrednoſt Terplenja JEsuſa Chriſtuſa
Branja, inu evangeliumi (1777):	℟. Amen. Molituv sa vſe potrebe. Mi tebe, o Goſpud ! pohlevnu proſimo ſkus tvojo miloſt, naſhih grehov savese resveshi, inu ſkus
Abecedika ali Plateltof (1789):	na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene tons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim
Abecedika ali Plateltof (1789):	na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dans ta dan pred vſa naſrezho, videjozhim
Abecedika ali Plateltof (1789):	na duſhi inu na teleſſu obvaruval. Dalej proſim jeſt tebe pohlevnu, de ti mene dons ta dan pred vſſo naſrezho, videjozhim
Abecedika ali Plateltof (1789):	ſpat grę. Odobrutlov Goſpod nebeſhke Ozha ! jeſt tebe zhaſtimi, nu pohlevnu sahvalem, de ſi ti mene vbo-

▶ pohlevnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohlevnost

pohlevnoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Poſt. Poniſhnoſt je k' svetuſti enu terdnu podloſhenje. III. Poſt. Pohlevnoſt je enega brumnega zhloveka oziranje. IV. Poſt. Poterpeſhlivoſt je te
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	be utegnilu moje dushe svetuſti ſuper biti. Moje ozhy je pohlevnoſt uſſellej ſaveſalla, mirkanje pak je taiſte zel ſatisnelu, ſatorej ni
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bukvah bi jeſt hotel, de bi le vy navuzhili krotkoſt, pohlęvnoſt, smaſſnoſt, inu vſe tę druge zhędnoſti. Poglejte Jęsuſa Chriſtuſa naſhiga

▶ Pohorje samostalnik, lastno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

Pohorje

Pohor

Mineralogija in geognozija (1871):

Plovec, Bimsstein, 45. Plutonismus ali Vulkanismus, 150. Podružna os, Nebenaxe. Pohor, Bachergebirge. Pohrbtje, Bergrücken. Poklina gl. razpoka. Poliren likati. Polirschiefer, gladilni

Pohorje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Rinuko , Raduho , Ojstrico , in nižje doli Merzlico, Gojznika, Maliča in Pohorje obrašča in ne samo flosarjem za njih bogato tergovino služi

Pohorju

Pohorji

Rudninoslovje (1867):	Na Slovenskem so našli čist kaolin pri sv. Martinu na Pohorji i tudi blizu Fravhajma. Porceljanasta posoda se tako dela iz
Rudninoslovje (1867):	v tirolskem Sehwazu i. dr. Na Slovenskem se nahaja na Pohorji i v Škofjem na Kranjskem. Iz njega se topi baker
Rudninoslovje (1867):	zelen avgit — zarad tega smarágdovec imenovan — nahaja se v štajerskem Pohorji. 3. Amfibol²) navadno rožanec (Hornblende) ime-

▶ pohujšanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohujšanja
- pohujſhanja
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſvoje Angele, inu bódo vkùp pobęrali is njegóviga krajlęſtva vſe pohujſhanja, inu tę, katęri krìvizo dęlajo. 42. Inu jih bódo vèrgli

pohujšanje

pohujshanje

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ony so sathanovi hlapzi, ter drugega nadellajo, koker sume, inu pohujshanje. Katiri druge pred tabo ſmajnshujejo, inu njeh falerje tebi natihama
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se

pohujšanje
Kmetijske in rokodelske novice (1848): pismice gosp. Ambrožu. De po 16. listu Novíc bojè napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož

pohujſhanje

Biblia (1584):	bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe pohujſhanje is njegoviga Krajleſtva, inu te, kateri krivu delajo, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Petru: Poberi ſe od mene Şatan, ti ſi meni enu pohujſhanje. Sakaj ti ne saſtópiſh tó kar je boshjiga, ampak tó

▶ pohujšati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohujša

pohuiſha
Svetu pismu noviga testamenta (1784): pak nadlóga ali preganjanje savólo beſsęde vſtane, ſe on sdajzi pohuiſha. 22. Katęri je pak v' tèrnje ſèján, tá je taiſti

pohujša

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	gèrlo zlo bolí, ker senó bôde po gobcu, in prisad pohujša. Daj mu raji otrobov, stolčeniga ovsa, in kar je posebno
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	jo proč« — reče Bonifaci — kakor oko in nogo, če te pohujša. Ali pač veš, zakaj je ravno tebe med devetimi naš
Občno vzgojeslovje (1887):	vsi udje obitelji besede sv. pisma vedno pred očmi: „Kdor pohujša katerega teh malih, temu bi bilo bolje, da se mu

pohujſha
Biblia (1584): inu preganjenje pride, sa Beſsede volo, taku ſe on sdajci pohujſha. Kateri je pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri Beſsedo

pohujšajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil iz bukev kaj domačiga svetovati
pohujšal
- pohujſhal
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe ne bó nad mano pohujſhal. 7. Kadar ſta pak ona bilá odſhlá, je Jęsus sazhęl
pohujšala
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako slab, gotovo pohujšala, ako bi zdaj naglo k njemu stopila, in njegovo serce

pohujšali

pohujſhali

Biblia (1584):	njegovi Iogri, inu ſo djali: Vejſhli, de ſo ſe Fariseerji pohujſhali, kadar ſo to beſsedo ſliſhali? On je pak odguvoril, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	imá tèdaj letá vſe letó? 57. Inu ony ſo ſe pohujſhali nad njim. Jęsus pak je rękàl k' njim: En
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ſo k' njemu djali: Vęjſh, de ſo ſe Pharisærji pohujſhali, kadar ſo tó govorjenje ſliſhali? 13. On pak je odgovóril

pohujšati
- pohujšati
  Občno vzgojeslovje (1887): vredno, in da se odpravi vse, kar bi ga utegnilo pohujšati. Kakó krepki in odločilni so prvi vzgledi, dokazuje to, da
- pohushati
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ofart: dabi ti skues tu Boga mov shaliti noi bilshnje pohushati velko vezh karje zhries tvojo potriebo dai ta brumnam sromakam

▶ pohujšljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohujšljivo
- pohujshlivu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak
- pohujšljivo
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): O, ali ni moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O moj Jezus! v

▶ pohvala samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohvala

Tine in Jerica (1852):	pristudilo, in nemara za ves čas življenja ostudno ostalo. Kaka pohvala je bila grozno poredkama pri starših slišati, prav za prav
Sveti večer (1866):	jim vdihniti pravega življenja. ” Podobarju je bila zeló všeč odkritoserčna pohvala dečkova, še bolj pa njegovo veselje nad umetnostjo. Smehljaje se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	besedo in razvil veliko zgodovinsko znanstvo in znanstvo jezikovo. Navdušena pohvala mu je po pravici donela od vseh straní. Konec veselici

pohvale
- pohvalnice
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na Krajnskem čast doletela, da so dobili svetinje ali pa pohvalnice. Svetinjo (medaljo) 1. verste so dobili: 1) c. k. vodstvo
pohvali
Kmetijske in rokodelske novice (1843): drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor de vedno
pohvalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Koliko „Vipavca” se je prekeršenega že po Krajnskem z veliko pohvalo popílo, — imena vipavskega pa še derží zmiraj neumna zabavljica, da

▶ pohvaljen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pohvaljen

pohvalen

Ta male katechismus (1768):	napravlen, obderſhán, inu pohválen sturjen; ſatorej se tudi skus derſhanje teh ſapovd na eno
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	perproshne ſasmejan koker ſavle ſbrisnoſte, katira je od tega svejta, pohvalen biti. Prava perproſtnoſt je rada per pokoju, nadella napokoj, al

pohvaljena

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pristave pri T er žiču je bila od sodnikov zlo pohvaljena. — J. Pergerjeve puške iz Gradca so bile dobriga in lepiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Frauheimu pri Marburgu 28. Prosénca 1846. Oroslav Cafov. Fleišmanova flora pohvaljena. Visoko učen in mnogočasten botanikar, gosp. Dr. Hoppe, k. dvorni

pohvaljeni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je, tiſtiga dela zepza, kteri pri mlatenji na ſnopje pada, pohvaljeni , hozhemo tudi le ſamo od butiz, ktere ſo na krajnſkim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine

pohvaljenih
- pohvalenih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih bukev, ktere ſo sbrani uzheni v letu 1840 na ſvitlobo

pohvaljeno

pohvaleno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prasne vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem

pohvallenu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dokler tu, kar je prejèllu, spoſna, je urednu prov ſlo pohvallenu biti. Koker nahvalleſhnoſt je le malukatirem ſverinam navadna, toku be
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhelleti pohvallen biti, katiri ſdajzi omovknejo, inu potęm kmalu tu pohvallenu grajajo. 3. Moj syn! ti se uſſe k'vikshem rezhęm

▶ poiskati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poiskal

Robinson mlajši (1849):	izstopili; Robinson je tude na zemljo izešel, da bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhranil. Nalezel ga je
Robinson mlajši (1849):	je le ročno tekel, da bi si za — nj lesu poiskal. Ni se mu pak zdelo, da bi k tomu vsaki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	opraviti, je čas pokoja obernil za to, da si je poiskal mlado lepo ženico, hčer laškega grajšaka. Iz Rima 6. dec.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Tudi druge soromarje zmagal je bil zaspanec; do malega vsak poiskal si je bil bolj ali manj zložen kraj za svoj
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	sočutnimi besedami. Patricij si je hotel izprositi dopusta, da bi poiskal takoj Te-Vaturov rod in rešil ženo. — Toda vsi so mu

poiskala

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	če bi popustila vse svoje bukve in si rajši moža poiskala. Kar se pa Neže tiče, vam povem, da vas tako
Zeleni listi (1896):	v gobcu na kak varen kraj. Naša mačka si je poiskala to klobučnico.

poiſkala
Genovefa (1841): Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po

poiskali

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Poiskali so, našli sv. ostanke in je slovesno tam pokopali, kjer
Gozdovnik (1898):	podali se v nevarnost. « »Ne, Pepo! Tudi nas bi bili poiskali. Le poglej, kaj delajo! « »Šest divjakov ostane, drugi odjezdijo proč

pojiskali
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): tega spomniti ni hotel, vsak svojo poslo smo si raji pojiskali, de bi si bili nikoljko svoje misli razvedrili. Vsmilenja misli

poiskat
Zlata Vas (1848): iz druge vasí je prišel v Zlato Vas si nevéste poiskat, če ravno ni iméla veliko denarjev, je pa iméla lepe

poiskati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati, in nagovoriti ga , de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj
Gozdovnik (1898):	ni bil pri pameti. Ne ostane mu drugega, ko Arečizo poiskati, in mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	v bližini kavrove soteske; Te-Muna jih je že zapustil, hoteč poiskati prej ko prej svoj rod na severu. Korakali so že

poiſkati

Genovefa (1841):	v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe na njem sjókati mogel, in de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rezhi rasun dobrote tudi lizhno isdelanje hozhete iméti in ljudi poiſkati snate, ki narbolj po vaſhi volji delajo. — Kako pa ti

poišče

poišče
Čas je zlato (1864): Lenček shrani z veseljem rumene zláte, se zahvali milostljivemu kralju, poišče služabnika, ga pošlje h kralju, kakor mu je ta ukazal

poiše

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vleče lahek voz, goni ražnik; od svojega gospodarja zgubljene reči poiše in jih nazaj prinese; zavarje čredo. K vsem se da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nasprotno luknjo napraviti, kar se takole zgodi: Dno rane se poiše z debelo pletiljko, ali s pripravno palico. Kedar se dno

poiſhe

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſklenil ſtoriti. Kralj naj tedaj umniga ino neutrujeniga mosha poiſhe, kteri bo obilnoſt bogatih létin v' shitnize ſpravljal, de bo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vertnih ograjah ali pa sa ſkorjo kakiga ſtariga derveſa kraj poiſhe, kjer bi ſe v méh sapredla, kar ſe v nekih

poiščejo
- poiščejo
  Ferdinand (1884): po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti ter lepo prosijo, naj jim zapoje kako lepo
- pojiſhejo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh: „Kér tebe moj

poiščem

Mlinar in njegova hči (1867):	rad, prav z veseljem. Samo toliko še počakaj, da bisage poiščem, ter si palico vrežem v domačem leščevji. Ti si dobro
Gozdovnik (1898):	ti, Fabij, pazi na sredino med obema. « »Potem si mahoma poiščem rdečnika,« meni Pepo. »Stavim kaj, da je za ono majhino

poiščemo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	slovnik, še menje za slovnico tujíne, ako le svojíno zvestó poiščemo , in de grobó grešite , če materinščino v nemar puščate, ter
Astronomija (1869):	sedaj je le treba, da jih s pomočjo nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v

poišči

poiš'
Kmetijske in rokodelske novice (1846): poprejšno po umni poslednji dobíš; Celo, prijatel! po lanjskih Novicah poiš'. Jože. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Kosa, osa, os

poišči

Aritmetika za učiteljišča (1885):	m veljata 9 1/2 gl.; koliko velja 1 m? 26. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 6 in 15, b) 12
Aritmetika za učiteljišča (1885):	18, c) 16 in 24, d) 20 in 25. 27. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 4, 5, 10, 12, 15

poiši
Robinson mlajši (1849): boš na veliko besed zadel, kterih ne umiš — zadi jih poiši, ino mi verimi, če neso tvoje, pak so iz čista
poiſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vender per gruntih ſhe smerej kaj sa poboljſhati; le dobro poiſhi, in preglej; doſti boſh sa popravljati najſhil. Preden ſe velikiga
pojiſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi matizo (maternizo ali kraljizo) vsami jo prozh, in sapri zhbele

▶ poiti glagol, glavni, dvovidski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

iti; kontekst

poiti

poiti
Sacrum promptuarium (1695): bila dobre vole, ſe ſazhne dan dellat, ſoldat pravi morem poiti tiga obesheniga vahtat, gre ter najde de ſo ga bily

pojti

Biblia (1584):	vam priſhlu. Ali koku more gdu v'eniga mozhniga Hiſho pojti, inu njemu njegovo Hiſhno poſsodo rupati, ſamuzh de poprej tiga
Biblia (1584):	je pravil ſvojm Iogrom, koku bi moral tja v'ierusalem pojti, inu veliku tèrpeti od Stariſhih, inu viſhih Farjeu, inu Piſsarjeu
Sacrum promptuarium (1695):	oſtal eniga drugiga vſame, leta tudi je mogal zhes ſaurashnike pojti, on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu
Sacrum promptuarium (1695):	kregala, inu tepla: En dan ona je imela s' hishe pojti, perporozhi moshu pishata, de bi kej jaſtrop yh nesnedil, on

▶ poiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pošle

poſhle

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povémo, de ſo vſe, kar ſmo jih od vezh iméli, poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo ; le perlogne liſte
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pod nadpiſam „Péſme sa pokuſhno“da natiſniti, in med ljudí poſhle. — Naſlédno léto, to je 1807 je pa „Şulzhbo med vitesama
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s obljubami savéshem; al 1784 me Lublanſki ſhkoſ Herberstein vun poſhle, duſhe paſt. Krajnſko me je mati uzhila, némſhko inu latinſko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povémo, de ſo vſe, kar ſmo jih od vezh iméli, poſhlé, torej jim s njimi vſtrezhi nemoremo; le perlogne liſte

pošli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): se dalje sliši, da so, ko so jim že konji pošli, mačke in podgane jedli, ki so nazadnje tako drage bile

▶ poizvedeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poizvedel
- pozvedil
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ni mar, da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje
poizvedeti
- pozvedeti
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): taki, kakor — se popisujejo? Jaz bi bila morala kaj več pozvedeti o njih. Gotovo ni Boštjan nikdar počenjal tako strašnih reči
- pozvediti
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): to reč djansko pred se vzeli in si prizadjali pripomočke pozvediti: kterih naj bi se gospodarji in vladarji poprijeli, da se

▶ poizvedovalno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

poizvedovalno
- poizvedno
  Gozdovnik (1898): ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja ter ostro in poizvedno pogleda na otok. »Santa Laureta! saj je vedel, da smo

▶ poizvedovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poizvedoval

Gozdovnik (1898):	Tubaku zvezal? « »Ne vem, kako se mu pravi. « »Jaz sem poizvedoval, pa ničesar izvedel, razen da malo šepa, in da jaha
Gozdovnik (1898):	zdi. To vam povem v vaše pomirjenje. Tudi ne bom poizvedoval po bonansi, ker sodim, da nimam pravice posedati niti najmanjšega

poizveduje

Gozdovnik (1898):	v to prisilili. »Zakaj ste nam hoteli odnesti grofa Medijanskega? « poizveduje Pepo Spač. Diaz molči. Videl je, da. je ravnal nepremišljeno
Gozdovnik (1898):	pod streho vzel Markos Areljanos. « »Z angleško vojno ladijo, pravite? « poizveduje Kanadčan s pomnoženo pazljivostjo. »Dajte, obrnite se malo okolu! « »Sedel

poizvedujejo
- pozvedujejo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): njegovi, Nemci pa Lahi, ki po novih bukvah in časnikih pozvedujejo pridno, kjer se kaj hasnjivega novega nahaja po svetu. (Dalje

▶ pojasnjevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pojasnjuje

pojasnuje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	želimo, „da, kakor se dandanes iz pravih prvotnih virov marljivo pojasnuje državna in cerkvena zgodovina tedanje dobe, nikakor ne v sramoto
Gozdovnik (1898):	»Vozovne verige so bile odpete,« pojasnuje Diaz, »to je mogel storiti le kdo izmed nas. « »Dajva

pojasnjujejo
Aritmetika za učiteljišča (1885): Conto). Konti so dvoji: osebni konti in stvarni konti; prvi pojasnjujejo računska razmerja z osebami, drugi računska razmerja neživih sestavin imenja

▶ pojemajoče prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pojemajoče
- pojemaje
  Blagomir puščavnik (1853): motno in na pol zaperto. Vender se še vzdigne in pojemaje reče. ”Dobrotljivi Bog je mojo molitev uslišal. Čutim, da ne

▶ pojirati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

zahtevati; Pohlin To malo besedišče

pojira

pojirje

Ta male katechismus (1768):	prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſemi tvojemi oppravkami tu nargvishnejshe, tu narvezhe, katiru iſorene misle pojirje; ſakaj od tega zela vezhnoſt viſſy. Ti navęsh, zhe bosh

▶ pojutrišnjem prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pojutrišnjem
- pojutrajšnjem
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): kaj imaš novega zame? ” „Nič druzega, kakor to, da gré pojutrajšnjem moja gospodinja na svoja posestva pri Kajeti. Jaz se ve

▶ pojutrišnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pojutrišnjega
- pojutrajšnjega
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa koj nocoj, če ti

▶ pok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pok

Blagomir puščavnik (1853):	gori. Bolj ko Bric na pomoč kliče, bliže se sliši pok ognja in ropot lesa, V nar hujši zadregi je. Strašno
Fizika (1869):	tem, da se njegove plasti vrstoma zgostujejo in zredčujejo. Močan pok nam je najbolj jasen primér takega stresanja zrakú, ki je
Fizika (1869):	magnetične hude ure se pa javlja v velike daljave. Kakov pok ali grom se pa do zdaj ni opazoval pri magnetičnej
Revček Andrejček (1891):	Vidiš ga – tule je! Hvala, Pavle, da si ga prijel. Pok, zveži ga, ta nama ne sme nič več uiti. Pok
Revček Andrejček (1891):	Kaj si storil moji Franici? Dan je. Četrti prizor. Strel. Pok. Prejšnja. Strel (prihiti s puško z desne). Vidiš ga – tule
Revček Andrejček (1891):	Pok, zveži ga, ta nama ne sme nič več uiti. Pok (prinese puško in Grešnikove strunaste zanjke, vse odloži). Z njegovimi
Gozdovnik (1898):	Ogenj. Pepo! « Iz cevi dveh pušk se zabliska in na pok strelov nastopi besna tulitev. »Napravi nov zarez, Pepo, da se

pokom
- pokam
  Divica Orleanska (1848): pekel razujzdan, Se trese zemlja, krepko svojo glavo Priklanja s pokam strašnim jesen star; In grozovitni ta potres na nebu, Ki

▶ pokaditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokadi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shauberno miso nasried ispe usemi kadivo noi miere inu doro pokadi okveli te
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſode in sa ſtrope. — S brinovim léſam po hiſhi vezhkrat pokadi, de ſe sapert srak sboljſha. A. K. Poslavljenje. Presvitli Cesar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ti muhe v kuhini, v hiſhi ali v hlévu nadleshvajo, pokadi s buzhnim perjam, bojo muhe pozerkale. — Kvaſ sa kruh dobro

pokadiš
- pokadiſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe nekoliko obedvoje s dimam pokadiſh, med njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit

▶ pokati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtoka, ,Slushil ſi bo komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se vdere, okno zije. Dete plaka , mati vpije , Stok
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se ko ljuč sveti in — kar je posebne vrednosti — ne póka, kakor navadni s terpentinovim oljem narejen firnež. Naši lošarji (lakirniki
Sveti večer (1866):	tukaj skoz okno. Glejte, debel sneg krije zemljo; gozdno drevje poka pod njegovo težo. Rože ni videti; le tu na ledenih

pokaj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in rasbijaj, De vſe krishim poleti, Pot in prah
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Vſe, kar ſo nashele shnjize, More nam pod zepze prit'. Pokaj , zepiz , in rasbijaj , De vſe sernje odleti, Hitro , urno ſe

pokajo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): pa, de urbasov ž njim ne namažeš, kér potem radi pókajo in se lomijo. Za podplate pa ni nič boljšiga; čeravno

pokalo

Stric Tomaž (1853):	Legre se še hujši togoti in razbija, da je vse pokalo. Ker begunk ni mogel dobiti, gre nad Tomaža, ki ga
Gozdovnik (1898):	Baraha je vlekel in nategal, da je vse pokalo. Njegov pogled se je upiral na nož, ki si ga

pokati
- pokat'
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Boshji dar, pſheniza vrè. Kmet velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti
- pokati
  Kuharske Bukve (1799): deni dinſtat na sherjavzo, dokler lępo farbo dobí. Kader sazhne pokati, perlij shupe; kader je rumeno, nalí goveje shupe, kar je
- pukati
  Biblia (1584): inu njegovi Iogri ſo bily lazhni, inu ſo sazheli Klaſsovje pukati inu jeſti. Kadar ſo tu Fariseerji vidili, ſo djali k'

▶ pokazajoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

pokazajoč
- pokasajozh
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh ) Vidiſh Dèkle , kader mi eden pravi , Jaka , vi ſte en

▶ pokazan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokazana
- pokasana
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſlushijo ; zhe le hozhejo po poti hoditi, ktera jim je pokasana. Od ſtó let ſim ſo po zeſarſkih deshelah kmetijſke , nekaj
pokazano
Botanika (1875): nam ne zdi težko. V §. 211. kemije je bilo pokazano, da imajo poraščena tla mnogo gnjijočih rastlinskih in živalskih snovi

▶ pokazati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokazal

pokasal

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo ga proſsili de bi njim enu snaminje od Nebęſs pokasal. 2. On pak je odgovóril, inu je djal k' njim
Genovefa (1841):	kaj drusiga ne jéj, bres de bi mêni poprej ne pokasal. Zhe ne, bi hudo, hudo sbôlel. ” Pa dobra pametna mati
Genovefa (1841):	osnanovavke bôshje ljubésni do mène. Tudi take zvetlize je Jesuſ pokasal, rekózh: „Premiſhljevajte zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in kader je bil obſut je konz meſza kosaperſka zvetje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dalej pohvalil? Zhloveku, obſojenimu nerodovitno semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in mu velil te ſaditi, de bi s ſvojim ſadam

pokasou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu nih zhaſt pokasou, inutiſte nemu dati oblubiu. Chriſtus je pa nega od ſebe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtu s' ſvojim exempelnam pokasou, kar je s' beſſédo vuzhiu Matth. 10. Nolite timere eos
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ponishnoſti per naſhi molitvi, katiriga nam je Chriſtus dau, inu pokasou? ali nas nabo ſramota obshla? pogleimo le ſami na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtus je naſhu odreſheine s' molitvo sazheu, inu taku nam pokasou, debi tudi mi vſe naſhe opravile s' molitvo, inu s'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	enake beſſede rekozh: Ozha moi! skus katiru nam je Chriſtus pokasou, de ozhe Bog nikar ſamu enkret, ampak vezhkret sa ſvoje
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pokleknou, inu je moliu. Skus katiru nam je Syn Boshji pokasou, de je vſelei ena perjatelza te molitve bila ta samota

pokasov
Branja, inu evangeliumi (1777): ſabo usel na eno ſilnu viſſoko gorro, ter je njemu pokasov uſſe krayleſtva tega ſvejta, inu njeh zhaſt, inu je k'

pokazal

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h temu potreba jasniga spomena, bistriga razsoda
Robinson mlajši (1849):	more previdno za veliko drevo ukradel, ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek
Tine in Jerica (1852):	de je s Tinetam na polje šla. Tine ji je pokazal, kaj bilo simtertje posejaniga, in je djal: Če Bog svoj
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Sej si Ti le zato otrok postal, de bi mi pokazal, kako morajo vsi otroci živeti. — Bil si Ti vsakdanje veselje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v Gorici gosp. dr. Štefan Kociančič zložil in ž njo pokazal, da mu je hebrejski jezik popolnoma znan. Iz Pole v
Čas je zlato (1864):	se pač, čez to nekoliko huduje, ker bi rad bil pokazal kraljeviču, de je moško, vès njegov svèt dopolnil, vender v
Izidor, pobožni kmet (1887):	Ivan ni bil še deset let star in vže je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo brezvspešna. Malo
Revček Andrejček (1891):	Jednajsti prizor. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pokazal se je že med prejšnjim prizorom v zatišju in je
Revček Andrejček (1891):	Objame ga). Anže (v zatišju zauka, ne da bi se pokazal). Andrejček (veselo). Ali ga slišiš — Anže je! Že zopet uka

pokazala

pokasala

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ako ſo dobri, lahko kaj dobriga ſtoré, Tiſta dékliza je pokasala pot, po kteri je ta imenitni goſpod dobil sdravje ino
Genovefa (1841):	vaſ imam rada in bi ſe vunder tudi rada hvaléshno pokasala. Pa oh, ſtraſhno povéſt vam prinêſem. She tó nozh morate
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v ſrovo maſlo

pokazala

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Goveja kuga na Českim) se je zopet v nekih vaséh pokazala, v kterih je bila že poprej do dobriga nehala. Do
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja je pokazala, de je konjski jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé
Robinson mlajši (1849):	sreči kajti veliko bolje se je božja previdnost tude tu pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — meševavka: nedolžnosti — ino krivice. Uže šest
Robinson mlajši (1849):	dereče zvere. Jegova strašljivost ga je ukanila — zalodila ino mu pokazala, česar tam ni bilo. Moram tedaj to pregledati, da bi
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tisti dan, ko je rajnca zbolela, v popirju zavito mišico pokazala. Gosp. apotekar Bankalari pa po svojim zapisniku, v kteriga iz
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	blizo Tersta 20. kim. M. — Spomladi je terta močno lepo pokazala, pa mokrota nam je je tri dele v vilice zagnala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pri nas zdaj. Razstava v Ljubljani v letu 1847 je pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih
Roza Jelodvorska (1855):	to, ktera se je pri rešenji v resnici blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo od sebe spoditi? »Lejte, Bog
Kemija (1869):	omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa tvar skoz in skoz enake moči, temveč

pokazale

pokasale
Sacrum promptuarium (1695): nepomagate: Podgane ſo diale, molzhi, ali bomo tebi eno drugo pokasale: na letu prideio Jagry ter leſizo vbyeio. Vidite, kadar Leſiza

pokazale

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali osepenc je velika dobrota! (Konec. ) Petdesetletne skušnje so nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vse Slavene, ki še spavajo, izbudile in svitlo luč jim pokazale; da bi mnogo mnogo prijatlov in bravcov dobíle, med kterimi
Zlata Vas (1848):	mislil, je prišla gosposka na pregled. Zdej so se nesramnosti pokazale. Brenceljna so vklenili, de bi ga sodili. Odstavljen je bil
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mnogim dobrim orodjem , in bojo po potrebi tudi v podobah pokazale dobre drevésa (pluge), sejavnice i. t. d. Marsiktero reč si
Botanika (1875):	sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel
Zeleni listi (1896):	sedeča na polici pred oknom. Ko so vse druge živali pokazale svoje umetnosti, priskakala je tudi ona k Lovru. Čakala pa

pokazali

pokasali
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): pod ſtrehoj, kakór od svunaj na merslim. ” Dedek ſo fantu pokásali, kako naj ptizhu naſtavi, de ga bo vjél. Martinek je

pokazali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene vsim ogledovavcam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni hrušk in žlahtnim grojzdjem očitno pokazali, de zaslužijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imenovani biti, zakaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	narejeniga cukra. Gospod F. Terpinc, grajšak v Ljubljani, so zboru pokazali cvetečo ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa
Zlata Vas (1850):	jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo. — Oj častitljivi gospod fajmošter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	meje ogerske, ali letošoji pičli vinski pridelki so vendar očitno pokazali, kje da tičí krivda — da bi le naši vinorejci roko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	so se izpraševani letos popolnoma dobro obnesli in da so pokazali, da jim je gojzdnarstvo živo pri sercu. Na koncu preskušnje
Oče naš (1885):	na enkrat pa je vstal in s krepkim glasom rekel: „Pokazali smo svojo vero, svojo ljubezen; ljube hčere, ljubi sinovi, odprite

pokazalo

pokasalo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jim bo. “ „Takrat ſe bo snamnje ſinú zhlovekoviga na nebu pokasalo. Vſi narodje na semlji bodo krizhali, ino ſinú zhlovekoviga vídili
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sboru letna rajtinga kmetijſke drushbe osnanjena, po ktéri ſe je pokasalo, de je drushba v pretezhenim letu 6077 goldinarjev in 22

pokazalo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	literaturi), to nam bode serce razveselilo in nam zraven tudi pokazalo, kaj bi bilo dobro, da bi se v našim slovstvu
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	se je undan pri volitvi poslancov za Frankfort kej očitno pokazalo. Nek uradnik je namreč hotel zbranim voljivcam namen té volitve
Zlata Vas (1848):	vsaciga skerbno zapisal. Zdej se je še le zaníkerno gospodarstvo pokazalo. Zakaj marsikter še dobro vedil ni, koliko de je dolžán
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tako beremo v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da se je le malo detelje sejalo, se je kmali pokazalo, da je je več potreba. Dolgo časa spet je prešlo
Astronomija (1869):	Pri tanjšem opazovanji se je pa pokazalo, da so drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar
Kemija (1869):	atomovo utež podeliš z njegovo primerno težino (specifisches Gewicht). In pokazalo se je, da so si zasebne prostornine plinavih teles ali
Botanika (1875):	dele po načinu svojega prvega mladostnega razvitka. Sledeče nam bo pokazalo, da vlada tudi v notranji rasti deblovi pri vsakem teh

pokažalo
Kmetijske in rokodelske novice (1845): tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj

pokazat
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ali drujiga dela in ne prinese kakiga izdelka svojih rok pokazat, ne bo moj zet. ” Ko tudi ta vezir nazaj pride

pokazati

pokasat

Sacrum promptuarium (1695):	dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan ta leſiza gre s' hishe, ter v' mreshe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga snajdile, jim pokasat in jih napeljat, kako ſe s nar majnſhim persadjanjam vſako

pokasati

Pozhétki gramatike (1811):	Ako zheſh pokásati nishjoſt, predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik
Pozhétki gramatike (1811):	beſedi. Perlòg. Perlòg je beſeda, ktiro perlagamo k' imenu, sa pokasati kákſhinoſt ene oſébe al ene ſtvari, poſtavim: bon pere, dober
Genovefa (1841):	mogla tudi tiſta néma (mutaſta) svér pot do vajniga ſtanovanje pokasati. Tako lahko in tako zhudno sná Bog o pravim zhaſu

pokazat
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ta kniga najboljši dela raznih verst pesmeništva obderžala; tako hoče pokazat različnost mere slogov, ktere so se naši stari poslužili. ” „Podpisani

pokazati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njivo obljubil! Z tem so hotli očitno zaničevanje neusmiljenimu sinu pokazati. Tudi pri drugi dražbi 24. dan ravno tistiga mesca ni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nobeno rabo, ter mislijo mestnikam z gerdim zaderžanjem svojo imenitnost pokazati! ! Mestniki pa že vedó, kaj vaše razgrajanje pomeni — vaše vpitje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rúdice, ne žemljice, de bi ne bili kemikarji v stanu pokazati in prepričati, iz kterih pervín ste zložene. Pri tem, kar
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v kočijah razpeljati, jim nar lepši štajarske kraje in kmetijstva pokazati, jih prijazno in bogato pogostiti in na večer po enacih
Zlata Vas (1848):	Ker mi vi tako delate, vam hočem tudi jez zobé pokazati. Brenceljna bodete še spoznali, če ga še ne poznate. “ 15.
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	to veselje krati. — Naj bojo tedej te vošíla dovelj, Slovencam pokazati, de Novíce zmirej več prijatlov dobivajo, in de trud tistih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	gospodarji, ki ga zamorejo po 150, 200 tudi 250 veder pokazati. Češpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	v nar veči prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše
Mineralogija in geognozija (1871):	nam predstavlja podoba 59. Kemiške njegove sestave ne moremo lahko pokazati s formulo, pomniti je pa, da ima zraven glavnih delov

pokaže

pakashe
Sacrum promptuarium (1695): jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha hozhe vidit, mu pakashe, ter kroh inu meſsu roshe rataio: Leta fazonetel shenkam vam

pokashe

Sacrum promptuarium (1695):	shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta umasani mosher, ga pokashe sheni, ter pravi dershi glavo nej ga resbiem, ſe sazhne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	te lashi, ino de bi ji bolj verjél, mu plajſh pokashe. Goſpodar ſe rasſerdi, ino per tej prizhi rèzhe Joshefa v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prebivávnizo pelja, ino Mina jo poproſi, naj goſpodizhnàma njine dela pokashe. Med tém, de goſpodizhne rokodela pregledujejo, ino ſe lepimu jiglinim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in tudi ſhe ponôzhi, dokler ſe shivína bolj veſela ne pokashe. 3. Trétja pomozh ſo vſe kiſle rezhí, ki ſe morajo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	iméle ; pa le v gotovih okólnoſtih. Doſtikrat ſe na nagloma pokashe, bres de bi bile shivali popréd bolne bile ; popade jih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dal, de je shito na tak dober kup priſhlo, kakor pokashe sdolej sapiſana Shitna zena v letu 1817 pred shetvijo. fl.

pokaže

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pa on misli, de jez z nemškutarji ali madžaroni deržím , pokaže še le pràv svojo bedakost: Kaj bo le nemcam ali
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	on še le svojo nevednost v zbornim ravnanji pràv očitno pokaže. Povém mu , de v angleškim parlamentu , ki svojo reč bolj
Stric Tomaž (1853):	Velé mu, da naj se dobro obnaša in svojo urnost pokaže. „Oh! “ zaupije mati, „nikarte ga od mene ločiti, prodajte naju
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	VI. Poglavje. Otiska po sedlu. Kedar se pod sedlom oteklina pokaže, je jo treba z merzlo vodo vedno zmivati. Včasi je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Tù je, tù v tej sveti uri«, odgovori angelj in pokaže v kot. In ondi, kjer je med cvetlicami in podobami
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	noči — tako vroče je srce žalostne matere! In trn jej pokaže pot, po kterem naj gre. Zdaj pride do velicega jezera
Fizika (1869):	sil na enkrat dela na kako telo , pa se ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno
Mineralogija in geognozija (1871):	uči spoznovati tako, kakor jih dobi v prirodi — ali pa pokaže razmere, v kterih smé upati, da jih bo našel. Dalje
Revček Andrejček (1891):	bolna. Ana. Tvoja bolezen tu notri le čepí, (na srce pokaže) in če te Bog prav kmalo ne pozdravi, zabredla boš

pokaſy

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu je enu pogublivu, prekletu tovarshtvu, katiru tu dobru ſhivlenje pokaſy, inu pregreshnoſte uzhy, katire bodo od enega porednega tovarshtva na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nahrepeny po veliku, temuzh po malu rezhęh. Zel dusha se pokaſy v' telesu, katiru bo is mnogiterneme shpiſhame naſadlanu, inu te

pokažejo

pokashejo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Smeſhnava. Jeſt pravim jo. Matizh. Jeſt pravim jih. Shush. Naj pokashejo, Smeſhnava. (bere) E — e — e — dekelza e — e- e — gotovih

pokažejo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zatoraj toliko čudijo in jih hudiču pripisujejo, ker se malokdaj pokažejo; ko pa pridejo, so pa res strašni. Vsak se utegne
Botanika (1875):	Zdravilstvu rabijo: lapuh (Tussilago), kterega rumeni cveti se zgodej spomladi pokažejo, listi pa še le pozneje poleti; vratič (Tanacetum), od kterega
Pripovedke za mladino (1887):	pač mislite, da je našla? Same zrele jagode, temnorudeče jagode pokažejo se izpod snega. Radostna jih natrga polno košarico, se zahvali
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	rastle na prav toplem kraji. Toda uspehi teh poskušenj se pokažejo še le za nekoliko let. Ker je težavno zadobiti pri
Gozdovnik (1898):	že jutri z Apači spoprijel. Malo pred mrakom se jim pokažejo pavoljnjaki, ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in

pokažem

pokashem

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poklizhem, de jih preględam, inu vam taku rekozh s'pęrſtam pokashem. PremiſIi, moj ſyn, toiſto tvojo norſko lubęsen, toiſtu tvoje norſku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęjdili niſo, taku me ſilnu veſsely, de vam ga danàs pokashem, inu vy bote ſamy ſposnali, kakú gmajn je on, koliku

pokažem
Kmetijske in rokodelske novice (1844): rad ješ — Jo bereš nazaj, številko poveš. 2) Z besedo pokažem le kako ſe mi zdi, Jo berem nazaj, me kmalo

pokažemo

Fizika (1869):	manjka nikoli in nikjer. Samo na tem, je ležeče, da pokažemo, kako se mora začeti, da se njih množina pregleda in
Fizika (1869):	razdelili na razne okraje, storimo to le zavolj tega, da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo

pokažeš

pokasheſh

Abecedika ali Plateltof (1789):	nam ſkus te Chriſtianſke navuke, inu druge lepe vuke pot pokasheſh k'naſhi zhaſni, inu vęzhni ſrezhi. Tok pak ni sadoſti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kar ſo ga na grad djali. De mo le dnar pokasheſh, ti bo ſturil, kar boſh hotel. — TuJp. Sna pak tudi

pokažete
Roza Jelodvorska (1855): naši veseli družbi, ko se tako redko na beli dan pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno pozdravijo in smehljaje rečejo

pokaži

pokashi

Sacrum promptuarium (1695):	vun ſdrejti, satorai taku krulau hodi. Perſtopi vuok, ter pravi, pokashi meni tvoio nogo, ter bom jeſt tebi ta terrn s'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jas N. N. taba sbodram noi pegeram oh duh da pokashi te dnarje katere si ti tukei skrou? Jas N. N.

pokaži

Zlatorog (1886):	Smejoč podá mu Anka rokó: »Pokaži, kaj si prinesel s sebó? »O sleče samó in svédrečev
Izidor, pobožni kmet (1887):	zabit, kakor si to misliš. Lipek pojdi, pojdi semkaj in pokaži, da nisi neumen in neveden. « Lipe pride ter se silno
Zeleni listi (1896):	je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo. Kje je? Pokaži! «

skashi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Korone S. Heleno noi S Barbaro dati o duh menei skashi tiſti zhaz noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Aleluja Aleluja. Jas N. N. tabe sapoviem o Duh da skashi ti menei te podiane dnarje: skues Boga ozhetha † noi Boga
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi sbodram noi sarothim inu permoram oh ti Duh da skashi ti mene te zhaz al dnarje skues ta na svateisha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kriftusa. Jas N. N. tabei Sarothim o Duh dati mene skashi zhei lasho ti dnarji noi tabei permoram skues S Kiliana
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi odrieshou: da ti menei shitro skashi da bom klor videti mogov kaku je tota dian inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Duh menei pokorn. Jas N. tabei sarothim o Duh da skashi ti menei te skrite dnarje skues to nai svateishi S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N. N. taba pegeram inoi sbodram oh ti duh da skashi ti mene te shaz, kateri je tukei skrit skues ta

pokažimo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	so mu velike kmetije in grajšinske posestva kot izgledna šola. Pokažimo le ubožnemu, nezaupljivemu in kratkovidnemu kmetu pot k premožnosti na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	Tudi za Dolenjsko snuje se sadjerejsko društvo v Novomestu. Gorenjci, pokažimo tudi mi, da nismo zaspani. Jako pridno pričela je delovati

pokažita
Spisi Krištofa Šmida (1883): z mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj pokažita vidva svojo umetnost! « Karol sede h glasoviru in igra; Minka
pokažite
Valenštajn (1866): jo splakuje) To dá spet kako poročilo v Beč! Najman. Pokažite! To je prekrasna kupa! Zlatica težka, vzvišanega dela, Na njej
pokaživa
Robinson mlajši (1849): tek pokaživa, da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v

▶ pokaziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokazi
- pokasi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhe lih ni gotóvo ſuho , ſe ne ugreje in ne pokasi , vaſha shivina bo, ko ga bo rada jedla, na rèji
pokazili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): poštuje starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom

▶ pokazovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kazati; [sskj]

pokazovale
- pokasovale
  Genovefa (1841): poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale.
pokazuje
Kemija (1869): ni tako očitna, toda pri nekterih se tudi v tem pokazuje čudovita skladnost. Tako na pr. imajo železo, mangan in krom
pokazujejo
Kemija (1869): Nič manjša pa ni raznovrstnost organskih spojin, ki tudi pokazujejo najrazličniše lastnosti. Tu nahajamo veliko množino kislin, osnov, neutralnih spojin

▶ poklekniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poklekne

Blagomir puščavnik (1853):	svetu vidila. Z Bogom! ” Blagomir gre še enkrat v kapelico, poklekne k altarju in glasno za svoje drage tukej sbrane sosede
Maria Stuart (1861):	svojo ti priseči. Pod plašč ga vzemi svoje milosti. Mortimer (poklekne z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In
Viljem Tell (1862):	Ko v kacej ga studenčini ugledam. Če imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. ) Tell (obrne se od njega). Vstanite! Paricida. Ne, doklèr
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ležala kopriva, ravno taka, kakor jo je videla v sanjah. Poklekne, zahvali se ljubemu Bogu in gre iz jame na svoje

pokleknejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): pridejo, molimo „Zdravo Marijo”. Oče torbo odložijo, in k nam pokleknejo. Al na herbtu je še zmiraj visel velik žurč. Veste
poklekneta
Blagomir puščavnik (1853): nama tudi terpljenje pošilja, če naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja: „Tukaj nama ni

poklekni

Genovefa (1841):	ter s terdnim glaſam djala, de ſe je vſtraſhil: „Boleſlav, poklékni, de te ſhe oblagoſlovim, kakor ſo tudi môja mati mene
Blagomir puščavnik (1853):	prirojene, — tudi jaz bi tako storil. — Potem pa se potolaži, poklekni, moli ter pomisli, da je bila neskončnega volja, naju za

pokleknou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Chriſtus naſh Odreſhenik ni ſamu na ſvoje Boshje kolene doli pokleknou, ampak je tudi na ſvoju nar ſveteiſhi oblyzhie na semlo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je od nyh odtergou sa en luzhai delezh, je doli pokleknou, inu je moliu. Skus katiru nam je Syn Boshji pokasou

pokleknil

Genovefa (1841):	de je môja poſlédnja ura blíso! ” Ubógi fantek je ihtijózh pokléknil, ſvoj mili obràs k tlam priklonil, ter ſvôje majhne, trepézhe
Genovefa (1841):	je shé réſ mertva! Jokajózh in ihtijózh je sraven njé pokleknil in védno môlil: „O Bog, ne daj ji umreti. O
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je in jokal Korvin, ko so ga pripeljali v dvorano. Pokleknil je pred cesarja; ta pa ga je tako bacnil z

pokleknila

Genovefa (1841):	ſtarſhem na dom peljati. ” Moshá ſta po tem pred grôfa pokléknila in ſta tudi njega odpuſhanja proſila in ſe mu sa
Oče naš (1854):	pokimala in je s sestro poleg starega očeta in Renate pokleknila. Pater Arkimbold, silno star, pa vedno še čerstev, je bral

pokleknili

Blagomir puščavnik (1853):	Vsi zbrani so bili tako ginjeni, da so na tla pokleknili in z povzdignjenimi rokami molili. In tako je bilo v
Oče naš (1885):	In pokleknili so vsi ter ni ga bilo srca, ktero bi ne
Izidor, pobožni kmet (1887):	kar je poklical svoje otroke. Ko so se le-ti opravili, pokleknili so vsi skupaj in Ivan molil jim je skupno jutranjo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	O'Niel je prižgala svetilnico pred podobo Križanega, in vsi so pokleknili. Pa komaj so pričeli z molitvijo, ko začujejo nagle korake

pokleknimo
Blagomir puščavnik (1853): tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir
pokleknite
Blagomir puščavnik (1853): bom v Gospodu zaspal in se v srečnišo deželo preselil. Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da vam očetovski blagoslov

poklekniti

pokleknit

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi v' Boshji pomozhi oſtanemo, ozhmo pred naſhiga Odreſhenika doli pokleknit, inu rezh: Affectus. O JESUS nar vezh poterpeshlivi! mi molimo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	oblyzhiu leshati vidimo, inu mi v' naſhi molitvi ſhe doli pokleknit nozhmo, inu doſtikret doli napokleknemo, kader nega per ſvetih Maſhah
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	doli pokleknit, roke na vysho teh proſhniku vkup stiſnit, inu gor vsdignit
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vſelei to Boshjo beſvedo prou poſluſhali, ozhmo pred Chriſtuſa doli pokleknit, inu proſiti: Affectus. O JESUS! ti vezhna beſeda tvojga Nebeſhkiga

poklekniti
Maria Stuart (1861): Bratranec, s tujih krajev se vernivši, Želi ti pred nogé poklekniti, Kleče zvestobo svojo ti priseči. Pod plašč ga vzemi svoje

▶ poklic samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poklic

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s svojimi denarji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč to v pervi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vspehu celo celo potrebno, kér se tukej praša za viši poklic, čez kteriga le cerkvena oblast soditi zamore in smé. Per
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	velike milosti, ktere je prejel od Boga pa na svoj poklic, kar je tudi prav resnobno obljubil; drugi so ga prosili
Zeleni listi (1896):	ter ga vprašali, kako da si je izbral uprav vojaški poklic, rekel je: »To so storili dragonci, katere sem videl v

pokliz

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpod, ino ukashe, v' kteri desheli mora zhlovek shiveti. 9. Pokliz Abrahama. Kmal po potopu ſo ſe ljudje ſpet slo namnoshili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe snajo dobiti. S majhnimi denarji ſvoje pohiſhtvo neſrezhe obvarovati. (Pokliz na vſe hiſhne goſpodarje. ) Şkuſhnja vêzh let naſ uzhí, de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ştara véra naj oſtáne, In poſhténoſt vſaki zhaſ! P. H. Pokliz na vſe kmetovavze, de bi ſvóje polje, verte in vinograde

poklica

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	teh novih vradnikov je pričakovati, de si bojo vedno svojiga poklica zvesti, de ni ljudstvo zavolj njih, ampak de so oni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	omenjeni priliki zopet pokazala, da stoji prav na višavi svojega poklica! Ni je bilo ne blizo ne zraven! „L' Isonzo” je

pokliza
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo ſe ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne ſo ſe imeli, zhe ſo kjé kaj

poklice
Gozdovnik (1898): od piramide, na ktere pločadi sta slišala obupne in grozne poklice. Kanadčan in Pepo sta se bila v ravnoto prikrala in

poklicu

poklici
Kmetijske in rokodelske novice (1846): v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se

poklicu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zamore. — Primeril te bom pridnimu in tihimu delavcu v svojim poklicu, kteri le na se in na svoje delo paznost ima
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	napaja, Nas stezé iskati uči, In željene ključe raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	čas našiga življenja, posebno če smo ga lepó obernili po poklicu svojiga stanú. To se zamore popravici rêči od gosp. Janeza
Oče naš (1854):	Ménart, „kako je bil služabnik Gospodov, kteri je v svojim poklicu svoje življenje v nevarnost postal, od tacih potepuhov martran bil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	dežel Dalmacije, Bosne in Hercegovine, obhodi te dežele v svojem poklicu. Al kodar ga je apostoljski duh vodil, tod ga je
Mineralogija in geognozija (1871):	nizke, da mora priklonjeno hoditi ali pa plezati. Pri svojem poklicu ima za mornarjem zraven težáv prestati tudi največ nevarnosti. So
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	in policijski organi, žandarmerija itd.). Dobro uredjena žandarmerija je svojemu poklicu primerno ter izvirna prekoračila okraj križem, je potepuhe zgrabila in
Gozdovnik (1898):	ste, da se ima goditi travanska sodba. Poštenjak se takemu poklicu ne ustavlja nikoli. « »Jaz ne odgovarjam zvezan,« mrmra Diaz mračno

poklizu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſizer k neograjeni pa vunder povéſtni rabi — ſlehernimu v njegovim poklizu — dal, — Leta moshke ſtaroſti in polne delavne mozhi naglo preidejo

▶ poklican pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poklican

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo. Poklican je bil na dvor Henrika IIÍ. in veliko ptujcov iz
Čas je zlato (1864):	Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je bil poklican. Lenče čaka mirno, dokler pisar spet nazaj pride, ter ga
Gozdovnik (1898):	umrl? « »Blizu ne. Dva dni hodá, od todi sem bil poklican k materi sledonajdnika Tiburcija Areljana. Šla je smrti naproti kakor

poklizan
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): Şręzhen ſi bil ti Simon od Cyrene, katęri ſi bil poklizan, de bi bil pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti

poklicana

Divica Orleanska (1848):	orožnim jeklam, De bi si venc nevestni v kite spletla. Poklicana sim k višjim opravilu, Katero le divica čista spolni.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ki je bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti poklicana, poterdila, rekoč: da ji je Ana tisti dan, ko je

poklicane

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	pravo pevsko zmožnostjo in ga tedaj stavimo ne le med poklicane, ampak med izvoljene pevce, zdi se nam potrebno, povedati mu
Gozdovnik (1898):	vse, karkoli boste slišali. Zločinstveno preiskavo hočem takoj pričeti. « Izpraševanje poklicane družine in poslov je pokazalo, da o storjenem zlodejstvu ni

poklicani
- poklicani
  Oče naš (1885): prihodnjih dni. Proti poldnevu so bili posli in služabniki Mêljardovi poklicani in sodnik jim je oznanil, da je Mêljard brez žene
- poklizani
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje, vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep ſtan; she perviga
poklicanih
- poklicanih
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): iz vsih komisij cele krajnske dežéle nekaj fantov in deklet poklicanih. Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa na mestnimu strelišu
- poklizanih
  Branja, inu evangeliumi (1777): pervi, inu ti pervi, ti narpoſledni. Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na Nedelo imęnuvano Sexageſima. Branje is 2.

▶ poklicati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poklical

Divica Orleanska (1848):	Ko bodo dela Boga tvojiga, Ki te je v boj poklical, dokončane, Položila od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ino brenkati na harpo, ga je kralj na svoj dvor poklical. Veselje je kralju Savlu delalo to petje ino brenkanje; prevedrilo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ne dnéva ne ure, kadaj vas bo Gospod k sebi poklical. « Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v grobu; al živel je odslej kot dobrotnik svojim ljudém. Poklical si je mlado in vredno dvojico iz daljne žlahte, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je polke, ki so naj več terpeli v vojski, nazaj poklical, da pa bojo pripravljeni kamor koli iti, ako bo spet
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v teku z drugo še bolj naglo razcepili. Té je poklical k sebi v stanovanje in jim povedal, koliko ; plačilo jih
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega konja. Poklical me je zaničevaje: »Ti mojster Skaza, ti potepúh! Kakor vidim
Tiun - Lin (1891):	častnikov. Peljali so se tako blizu, da sem je lahko poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh

poklizal

Biblia (1584):	kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je ta folk k'ſebi poklizal, inu je djal k'njemu: Poſluſhajte inu resouméte: Kar ſkusi
Biblia (1584):	X. CAP. INu on je ſvoje dvanajſt Iogre k' ſebi poklizal, inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi
Biblia (1584):	zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je ſvoje Iogre k'ſebi poklizal, inu je djal: Meni ſe ta folk v'ſerci ſmili
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Poſtava. 1. Inu on je ſvoje dvanajſt Jógre k' ſebi poklizal, inu je njim dal oblaſt zhes nezhiſte duhóve, de bi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo k' ſebi poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	32. Jęsus pak je ſvoje Jógre poklizal, inu je rękàl: Meni ſe ta mnóshiza v' ſèrze vſmili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ki je po vſi desheli ſlovel, je na ſvoj dvor poklizal. Janes je priſhel, ino ga ſvari savoljo njegovih grehov, poſebno
Genovefa (1841):	je s trepézhim ſerzam pri vojvodovih ſlushabnikih v véshi ſtal, poklizal in rékel: „Ta tukaj je mósh, ki vam bo dalje

poklizou

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s'med tulkain taushent drugih ſi ti nega h' tebi poklizou, v' to Apoſtolsko zhaſt povsdignou, try leite s' nebeſhkim navukam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ti ni ſi miſliu. per timu Galileiskimu murju sa ſaboi poklizou, v'tu Apostolsku opravilu poſtaviu, inu v'to nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa ſaboi hoditi, inu te najoverne na pravo viero preobrazhat poklizou, katiriga je rediu, oſkerbeu, inu s'beſedo, inu exempli podvuzhiu

poklizov

Branja, inu evangeliumi (1777):	k' ſebi poklizov, ter je k'nym rekl: meni ſe ti ludje uſmilijo
Branja, inu evangeliumi (1777):	zhlovek, katiri ſe je is duſhele na pot podav , je poklizov ſvoje hlapze, inu je nym ſvoje blagu isrozhuv. Inu enimu
Branja, inu evangeliumi (1777):	moj folk Israel. Tedej je Herodesh te Modre na ſkrivnem poklizov, inu jeh je ſkerbnu ſpraſhuval sa ta zhaſs te ſvesde
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sina † noi Svetiga Duha † nate krei odkoder sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi

poklicala
Oče naš (1885): Oče naš, kteri si v nebesih! „Ménart“, je poklicala Barba svojega moža, kteri je ravno s straže domú prišel

poklicali

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	iz Brežic mojim voljivcam svetoval, de naj bi mene nazaj poklicali, kér sim jez nemškutar in madžaron. Kaj se le to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kadar bo ta gotova, se bo dala na znanje, in poklicali se bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da
Zeleni listi (1896):	darovi naših hvaležnih ubožcev. Mislili boste morda, da so zdaj poklicali Ljuboslavo, da bi videli, kako se bo veselila. Ne. Ko

poklicat

poklizat

Ta male katechismus (1768):	zhastiti, inu na pomuzh poklizat, tu je: koker nashega stvarneka, odreshnika, inu Darovnika uſſeh dobrut
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nigdar nizh svędel! — Matizh. Vaſha Gnada ! — Godzi zhakajo — jih ſmęjm poklizat ? — Gaſhper. Koker vidim, mene ne bo nizh vezh tręba — Nò

poklicati

Zlata Vas (1848):	ječo pahniti; jez pa imam moč, vas pred deželno poglavarstvo poklicati. Ako tam vaše gospodarstvo razodenem, vam bo gorkeje pri sercu
Robinson mlajši (1849):	Bogu poljubilo, ga z rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati o! o kako rad, kako velma rad bi bil umerel
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	bi bila rada blagiga mladenča poznala; pred se ga da poklicati in še enkrat je mogel vse povédati. Vprašala ga je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mu imenovane zdravila nič ne pomagajo. Treba je živinskega zdravnika poklicati, ki oteklino žge. XVI. Poglavje. Ščetinje ali ježji tok. Leta
Ferdinand (1884):	grad? « popraša zdravnik radovedno. »Vešč zdravnik iz Salamanke je, kojega poklicati mi je velel grof pred svojim odhodom,« reče Peter.
Gozdovnik (1898):	stotnik,« odgovori Pepo spoštljivo pozdravivši. »Mislim, da ste me dali poklicati. « »Misliš? Res, človek je v trdnem spanju sem priletel. « »No
Gozdovnik (1898):	vodji ter ga rahlotno za rame potrese. »Sokoljeoko je zapovedal, poklicati ga, ko bo dan pozdravljal rdeče može. « Razburjenec, naredi kretaj

poklizati

Kratkozhasne uganke (1788):	be obę skupej naenkrat prishle, is eno besedo po imenu poklizati? Roſalia. Kaj je tu, kar kmet notshe, inu od sebe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	jeſt sdaj delam; My snamo njega na naſhe Altarje doli poklizati, inu vam njegovu vſe molitve vręjdnu meſsú k' jędi dati
Zerkviza na skali (1855):	njih, kako je mogozhe duha temote is njegovega gorezhiga groba poklizati, in ſi ga ſushnjiga ſtoriti. Kaj je moglo divjimu in
Sveta grofinja Genofefa (1857):	kar ſe mu naj perpravniſhi sdi. “ Potlej ukashe Golo kuharja poklizati, ga ojſtro nagovori in mu ozhita, de je grofinji savdal

pokliče

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Ne hiše ni, v kteri bi ne bilo merliča. Kralj pokliče še ponoči Mozesa ino Arona, ino jima reče: „Pojdite, ino
Tine in Jerica (1852):	ti še pričo pripeljem? Tine. Mi bo prav všeč. Paljčar pokliče dečka nazaj, ter mu s potjo reče: ,,Kaj ne, de
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bilo živeti. Verže se na posteljo in si v pamet pokliče minulost in lepi svet, na kterem je nekdaj živel; svojo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	rad pri njem v službo prišel. Baron ga k sebi pokliče in ker se je Pavliha globoko priklonil in je od
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	da bi sinove po očetovej smerti ob premoženje pripravili. Zategadelj pokliče nekega dne pošteni starček vseh sedem sinov k sebi, jim
Ferdinand (1884):	mladega gospodiča razžaljenega. Menil je, da zahteva čast, da ga pokliče na dvoboj. Vsekal je svojemu nasprotniku rano, da se je
Tiun - Lin (1891):	z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej, sicer obtičimo
Zeleni listi (1896):	da jih spusti zopet domu, a na to naj brž pokliče Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj nočete
Gozdovnik (1898):	očeta, pa predstaviti se grofu Medijanskemu, da mu v spomin pokliče smrt svoje matere. Umoriti ga ni kanil, to je na

poklizhe

Sacrum promptuarium (1695):	bil sapuſtil, inu leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla; poklizhe tiga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Ne hiſhe ni, v' kteri bi ne bilo merlizha. Kralj poklízhe ſhe ponozhi Moseſa ino Arona, ino jima rezhe: „Pojdite, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt? ” — — — Tukaj poklizhe kdo bokal vina, tam v drugi oſhtariji ga kdo ukashe

pokličejo

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes pride k bogaboječimu Jetru. Kmal sta si bila
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Mati so to čutili in vedoči, de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo

pokličem

Viljem Tell (1862):	Melhtal. Učé nas, kako naj ravnamo mi. Valter Firšt Pokličem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide. ) Ne smem povedati ubožcu, kar
Deborah (1883):	v naročje, zdrav, vesel Naj on poljubi me! Jaz ga pokličem! (Gre k vratom. ) Kako se mi koleni tresete! (Trikrat v
Tiun - Lin (1891):	ladjica proti nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico

poklizhem

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino pobégni na Egiptovſko! Ondi oſtani, dokler te ſpet ne poklizhem. Sakaj Herod bo vſe isiſkal, de bi dete naſhel ino
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od daljezh priditi vidil, ſe mi je ſkril; jeſt ga poklizhem, in mu rezhem, de naj ſatje is teh mertvih panjev

pokliči
- pokliči
  Čas je zlato (1864): dopadeš! šolo imaš tedaj zanaprej prosto in še zláte povèrh. Pokliči mojega služabnika, ki bo vse drugo preskerbel. Z Bogom! « Lenček
- poklizhi
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): jo saględa , na ſtran. ) Raven prov ! (k' Matizheku. ) Pojdi Matizhek, poklizhi Shusheka, Smeſhnavo , inu Budalo, de ſe ta pravda sdej k'malu
pokličite
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): nisto tega moža, ki vam je dobro storil, seboj perpeljale? Pokličite ga, de zajme z nami. “ Berž ga pokličejo, ino Mozes

▶ pokniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

počiti; [sskj]

poknilo
- poknolo
  Robinson mlajši (1849): to pomislil, čudo da v njem od žalosti sérdce ni pôknolo, ino rad bi bil polovico svega prihodnega življenja za to

▶ pokoj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokoj

pokoi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boshjomi noi upokoji nasha luba Gospueda Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi mad mano noi tabo?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sim jes tabe poklizov noi bodi mad mano noi madtabo pokoi nadushi noi natalesi to zhasno noi tam venzhno bras use
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta; dabom mov pokoi ihv dabo mène vse kdoromi pershvo tu menei pomai bveg
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	natvoi krei v' jemeni boshjomi spokojam Jesusa Kriſtusa noi bodi pokoi madtabo noi madmano kateri si shegnan skues Boga Ozhetha † Sina

pokoj

Biblia (1584):	Sakaj jeſt ſim krotak, inu is ſerza pohleven, taku bote pokoj naſhli vaſhim duſham. Sakaj moj Iarm je priden, inu moja
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kroták, inu is ſèrza ponishèn, inu vy bóte pokoj neſhli vaſhim duſham. 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nozh in dan pekla ino muzhila. Tako greh zhloveka ob pokoj ino vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v ſhtalo ali pa konja sa pod peljite, kjer imate pokoj; pridno ſe med ſeboj vadite in dobro premiſlite , de lé
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	dan današen živi, ki sebi živlenje ino poštenje, mir ino pokoj svoje vesti morijo, ino brez pomislika z vražnim žganjam ino
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Ta starokopitna okornost — ostanek prejšnje vlade, Bog ji daj večni pokoj! — se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, pa
Maria Stuart (1861):	njene glave smertni znoj, Pogled mi njeni vzel je mir, pokój, Presunil serce s sulico ljubezni. — — Zaverženec, ti nisi, kar si
Fizika (1869):	Treibstange, 123. Pojémalen, abnehmend (verzögert). Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol
Fizika (1869):	Pojemanje, Abnahme. Pokoj, Ruhe, 53. Pokoj nasebni, absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija

pokoja

Biblia (1584):	od Zhloveka vun pride, taku on prehodi ſuha mejſta, yſzhe pokoja, inu ga nenajde. Tedaj on pravi: Ieſt ſe hozhem supet
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	od zhlovęka vùn ſhàl, hódi po ſuhih krajih, inu yſhe pokoja, inu ga ne najde. 44. Tèdaj pravi on: Jeſt ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino po ſamotah ſe potíkal. Podnevi ino ponozhi ni imel pokoja. Podnevi mu je vedno bila v' miſlih njegova velika pregreha
Genovefa (1841):	mirna bila, ſe ne vé. Pravijo, dé ni dobil préd pokoja, kakor ko ſo mu poſlédnjizh po njegovi volji pravízo ſtorili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo vſi smamljeni. Tudi tréſk divjiga ognja ſhe dolgo obzhutújejo. Pokoja in krépkih vshítkov jim je tréba. Nove Bukve. Bukve sa

pokojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): inu vognje vi morta od Gospued Boga od usa vasha pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi

pokojem
Oče naš (1854): hočete tadaj zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se na pomoč božjo

pokoju

pokoji
Blagomir puščavnik (1853): bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih

pokoju

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	na tako viſho terpezhnoſt te jeſe per dveh deklizheh k' pokoju perpravela. De le nise od konza ſaspan, inu kesan k'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sluſhilu k'boſhji zhaſti; ſatorej sem uſſellej per myru, inu pokoju ſhivella, ſakaj mene ni ne ta uſhitek teh posvejtneh rezhy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je urſhoh , de sem jeſt toku ſlo per myru, inu pokoju ſhivella, dokler nisem od takeh rezhy, katire niso mene amshle
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pokojnoſt, koker en silnu velike vetr vodo. Krotkuſt uſſe k' pokoju perprave, ter nobenega k' prepiru napodshunta. Ta ima myr is
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſvojim ſerzi: inu per vſim tem je pokoju v'ſvoji vęjſti, inu męjni, de ny v' ſlabim ſtani
Zlata Vas (1850):	zgledu storilo, zakaj drago ni bilo in je vunder k pokoju pomagalo. Nekteri pa so se v svoji neumnosti nad tem
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pomladanjiga večéra, so še nekaj časa sedeli, potém pa k pokoju šli. Dobri starši primejo vsako prilóžnost, de serca svojih otrok
Blagomir puščavnik (1853):	nebrojnimi zvezdami okinčanega neba gledati in potem še le k pokoju iti. Truden sim od hoje, vi pa kakor se na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	podam v lično sobo in na prav dobro posteljo k pokoju. Sladko spanje mi vzame spomin na neprijetni dogodbi prejšnjega dné

▶ pokojen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokojenpridevnik, splošni, nedoločeno
- pokojin
  Oče naš (1885): in dala sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo; ni pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno véka in zvija
- pokojn
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): lubi, kęr vèndèr lę ſvoje denarje lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę
pokojnapridevnik, splošni, nedoločeno
- pokojna
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): lubi, inu on je pokójn sraven. Ta mlazhna duſha je pokojna s' tęm, de lę malu ali obeniga ſmèrtniga gręha ne

pokojnegapridevnik, splošni, nedoločeno

pokojnega

Na Žerinjah (1876):	sem našel; britko izpoznanje za njo, pa mora biti — zarad pokojnega! Zarad mene tudi? Meja, ki leži še sedaj mej Waldenovimi
Rokovnjači (1881):	Poljak na brzem konju jahal po cesti proti Ljubljani. Po pokojnega Josipa Jurčiča osnovi spisal Janko Kersnik.
Dóra (1885):	oni jako resni. Ti si edini živeči otrok mojega dobrega, pokojnega prijatelja; v dolžnost si štejem, zá-te nekoliko skrbeti. Nisem več
Vanda (1888):	bili na vsaki stráni še po jedna. Desna je kazala pokojnega gospoda Glovackega v črni suknji. Gosti, črni kodri so mu
4000 (1891):	brez dvojbe izvira od hudiča. Zató odobrujejo vsi modrijani dekret pokojnega nadškofa Jerneja XXXIX. , s katerim je ostro prepovedal, da bi
Lisjakova hči (1892):	je starinsko pohištvo še zmiraj stalo prav tako kakor za pokojnega njenega očeta, in tudi hišni red se ni kar nič
Gospa s pristave (1894):	držati tudi v prihodnje, tembolj, ker je bila to želja pokojnega brata in sporočilo na smrtni postelji. Treba je v ta
Slučaji usode (1897):	dušno in telesno moč. Bila je videti kakor izgubljena, uničena. — Pokojnega se ne smemo niti dotakniti, odgovori Otmar resno. Županstvo, kateremu
Slučaji usode (1897):	svojega rodbinskega imena. Da je njegov nečak, edini sin njegovega pokojnega brata, oskrunil rodbinsko to imé, je bila edina rana, ki

pokojnejšipridevnik, splošni, primernik

pokojniši

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	komur je le količkaj njegovo osodo zlajšati mislila. Njegovi zdaj pokojniši duši je kmalo tolažljive besede govorila, kmalo zopet zanj molila
Blagomir puščavnik (1853):	Ga vodi, ga spremlja, za njega skerbi. ” „Potem sim bil pokojniši, in mili Bog mi sladko spanje pošlje. ” — „Ko se zori

pokojnipridevnik, splošni, nedoločeno

pokojni

Razne dela (1870):	jez! Viharno divja doba hoče Imeti vodja gromovladniga. Osrečil res pokojni ljud bi bil, Puntarskiga ne morem ukrotiti, Jez ne zamorem
Na Žerinjah (1876):	nijsem, da je ta del našega sveta tako krasen. Moj pokojni strijec nij imel slabega okusa poleg vse svoje originalnosti. " „Vidiš
Pomladanski vetrovi (1881):	že iz hvaležne naklonjenosti do Rojarjeve rodbine. Saj je bil pokojni Rojar Dobriho, ko se jo bil pred mnogimi leti zapuščen
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	že slovó ...« Iz národne glasbe posnel ga je zdaj že pokojni polkovnik Prieger, svak slavnoznanemu slovenskemu rodoljubu drju. J. R. Razlagu
Vanda (1888):	danes šele mi je prišlo na misel, da je Maček pokojni materi moji že pred odhodom pravil o nekakem prijatelju v
Vanda (1888):	po vseh prvih hišah ljubljanskih ter vsekdar dobro došel gost. Pokojni oče moj pa je najbolj cenil trgovsko znanje njegovo; ljubil
Svatba na Selih (1894):	kar bi ga pa itak ne težilo, saj je imel pokojni oče že pripravljeno za vsakega. Po očetovi smrti je bilo
V krvi (1896):	kaj li govorite, ma petite! Moje in ono pohištvo! — Moj pokojni soprog je je bil kupil še tedaj, ko se je
Slučaji usode (1897):	se namesto ugodnosti, razkošnosti in razveseljevanja, kakoršno ponujajo mesta, uživata pokojni mir ter zdrava priroda. — Čemú da ti bode tvoj dosedanji

pokojnopridevnik, splošni, nedoločeno
- pokojnu
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): plaménih ſo ony enu pokójnu ſerzé, inu en veſséli obras ohranili, inu pruti vſém bolezhinam

▶ pokojno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokojno

pokojnu

Abecedika ali Plateltof (1789):	fliſs Mozhnu perſadevat' De bi mogl ked en ſtarz Brov pokojnu ſhivęt'. Jeſt ſe ſzer ked en mladenzh Ozhem mojih dny
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	miloſti doſęzhi. Jeſt objamem ta krish mojga Isvelizharja, inu leshim pokojnu pod ſęnzo letiga drevęſsa tiga shivlenja. Leta je ta snótrajni

▶ pokonci prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

pokonci

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	v grob djati, se vtergajo vervi pod njegovo trugo in pokonci se postavi v jamo. Pustili so ga tudi tako in
Botanika (1875):	se vinska rozga z ravno kar prirezanim koncem vtakne v pokonci stoječo stekleno cev in naj se trdno k njej pritrdi

po konci(združena oblika)
Mineralogija in geognozija (1871): taka, s ktero je največ ploskev vzporednih; ta se postavi po konci, daljša naj teče pred nami na levo ino desno
pokoncu
Mineralogija in geognozija (1871): Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi ostalo še pokoncu tam, kjer je rastlo. Najgosteji gozd, ako se premeni v

po koncu(združena oblika)

Fizika (1869):	vretence v tem, da se pri poslednjih tek ravná s po koncu stoječim stopnjatim kolesom (M, Pod. 83.), med tem ko
Zeleni listi (1896):	uide čez ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa prevrže še

po konzu(združena oblika)
Sveta grofinja Genofefa (1857): je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj ſe babura trikrat pred poſodo saſuzhe, trikrat

▶ pokončanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokončanja

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):

meč ni zamôgel ― mojo lastno grajšino zoper zvijáčine in prekánjenost pokončanja obvarovati ― to je gospodična Hema z golobčikam speljala. Tudi žene

pokončanje
- pokonzhanje
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ob pokoj ino vſe veſelo shivljenje perpravi. 6. ˛Spazhenoſt in pokonzhanje perviga ſveta. ˛Szhaſama ſe ljudje bolj in bolj namnoshijo; pa

▶ pokončati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokonča

pokonča
Občno vzgojeslovje (1887): nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj spada, ako se

pokonzha

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezheta; „Goſpod! ogenj s' nebeſ naj na-nje poklizhemo, de jih pokonzha! “ Jesuſ ji je pa ojſtro okregal. „Ne véſta,“ je djal
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	8. Nobena rezh pa goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzha, kakor nektere ptize, ktere ſo she od Boga sa to
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpomladi goſenze islésejo, raſti in pojédati sazhnéjo, ſerzhno obéra in pokonzhá, kolikor mu je mogozhe. De ſe pa to ſtorí, morajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá, kakor nektere ptize, ktére ſo she od Bogá v to

pokončaj

pokonzhaj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rogovilami, kamur goſenze pred simo sa- rod ſkrivajo, in ga pokonzhaj; poiſhi na vertu tudi med plankami in po shivim plotu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa sdrobljen voſek v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno perje oberi, ſuho s pajzhno k

pokončajo

pokončajo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): pod sebo več ur deleč vse zelenje ko bi trenil pokončajo, takrat človek spozná svojo nemoč in trepetá. Podoba ni, ali

pokonzhajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v kozho, kir vſe te shivali zherve hitro poshró in pokonzhajo; to bi ti velika ſhkoda bila. Tudi vari, de ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je tudi, de ptizhi veliko tazih meſhizhkov in goſenzhnih saleg pokonzhajo ; pa nameſti, de bi otrebljenje ſadnih drevéſ ptizham srozhili in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dajte ga tiſtim zhervam, ktéri vam ſadno in drugo drévje pokonzhajo, pa ne nam; ali niſte ſame she vezhkrat toshile zhes
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kaj sraſte, ti preſneti marzheſi od goſénz vſe poshrejo in pokonzhajo, kdo bo vſe te meſhizhke in salege goſénzhne obral? nozh

pokončal

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	prigodbe. 4. in 17. grudna je v Gornjim Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	de oginj ni delj segel in de ni cele vasí pokončal. Vse poslopja, razun ene kajže, so pri Graški družbi zavarvane
Robinson mlajši (1849):	glad pokončal, ko me lehko toto noč ljuta — divja zver razterga? ” Ino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	solnce zahaja, prišel sovražnik nad Matjaša in v kervavem boji pokončal njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ko se je v nekem magazinu smodnik vnel in vse pokončal krog sebe, in spet se sliši, da so nekega vojaka

pokonzhal
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvojih obrasih nekoliko pſam podóbni — ſo pſaglávze imenovali. Atila je pokonzhal Emóno (Ljubljano) in Oglej — ki ſe je takrat savoljo morſkiga

pokončala
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in pokrit most stal, kteriga je v letu 1827 povodenj pokončala. Dolg je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000

pokončali

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	z apnam sadne drevesa, de boste škodljivi mah odpravili, merčese pokončali, drevesa oživili ? Če ste pozabili, storite berž kar ste zamudili
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vendar ste mi nalašč pot zaperli do vsacega poštenega življenja; pokončali ste mi edino moje upanje in srečno, mirno domače življenje
Botanika (1875):	je najmočneje zdravilo zoper mrzlico. Strah, da bi se kdaj pokončali kinovi gozdi v južnej Ameriki, ker se vsakega leta toliko

pokončalo
- konzhalo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): apnam , ktero bo vſo goſenzhno salego po deblu na enkrat konzhalo, in metulje odvernilo, de v apneno drevo nikoli ne bodo
pokončaš
- končaš
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): se boji. Z nogo jih na enkrat lahko več kobilic končáš in stareš, ali kadar jih cel oblak pod nebom prileti

pokončati

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zamore z besedico milijone svetov vstvariti, ali jih na milijone pokončati ali vničiti ; ponižaj se pred Njim, in daj Mu čast
Divica Orleanska (1848):	ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi nezlomljivi je, Vse z mečem pokončati, kar je živiga Postavi pomenljivo vojske bog nasprot. Montgomerí. Govor
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	dobro naredil, je odrešil in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	nakluči. Pes, ki se za steklega spozna, se mora koj pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pokončati. Ker se pa vendar najdejo ljudje, kteri psa nočejo pokončati, in nevarnosti vkljub, ktera iz ozdravljanja psa njim in drugim
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ki si ju htela izruvati vidila boš, kaj si hotla pokončati. «

pokonzhati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	goſenze drevju ſhkodljive. Kader goſénze gojsde ſploh óblesejo, jih ljudje pokonzháti ne samórejo ; takrat samóre le vrème, njim ſkodlivo, jih satérati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezhih kantonih ſe kmetovavzi prav slo persadevajo, to ſhkodljivo shival pokonzhati. Lanſko léto ſo v devetih ſoſeſkah 114,304 bokalov (pintov) ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	she vezhkrat toshile zhes nje, in ſvoje drage kmetovávze nagovarjale, pokonzhati in potrebiti jih? Şte ravno takó od naſ govorile? — Nikdar

▶ pokopališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokopališč

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zakramentov, sosebno sv. Rešnjega Telesa, pa odkazali so vsacemu nekaj pokopališč ali katakomb, v kterih naj opravlja daritev sv. maše. Papež
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	glava grobarjev, da se zavoljo prihodnjih viharnih časov marsikaj zastran pokopališč pomenite. ” „Grotovo pridem,” odgovorí starček. „Zdaj imam pa še jaz

pokopališča

Jela (1859):	žalosti in tugobe. Njeno truplo so položili v spodnji vogel pokopališča; Lazarjeva sestra je zasadila cvetlice na njenem grobu, in ko
Na stricovem domu (1860):	pelje skoz majhen gozd, ki na eni strani sega do pokopališča. Sred gozda priteče po poti lepa černa veverica s košatim
Na stricovem domu (1860):	v kterem so počivali ljubi stric. Rumena beka v kotu pokopališča je ravno razpuščala žlahtno listje, cvetlice na Maričkinem grobu so
Svetinova Metka (1868):	Govorili so, da so videli časi po noči, gredó mimo pokopališča, stati ali klečati pri Metkinem grobu moško podobo. Ugibali so
Sosedov sin (1868):	jo, naj hitro pride. Tam je drugi, stranski izhod iz pokopališča. Vseh treh ni bilo nazaj. Ministrant požvenketá, orgle zapojó, maša
Žrtva ljubosumnosti (1884):	si je vsaj ona sedaj domišljevala, — gredé ob ednajstih mimo pokopališča, da so nesli mrtvaško rakev na grobje. In to je
Beatin dnevnik (1887):	kos pota? « »Kakor Vam drago, gospod —« in šla sva s pokopališča. Osrčila sem se in mu hrabro odgovarjala na vsa vprašanja
Zunaj (1896):	jutru so ga mučile divje zmetene sanje. Stal je sredi pokopališča. Skozi prozorne redi oblakov je zavrelo kakor srebro; izza sivih
Gojko Knafeljc (1899):	in še naslednje dni! In ko se je vračal s pokopališča, ko so mu znanci in prijatelji stiskali roko v znak

pokopališče

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	lopata nikoli ne seže. Kot streha je ležalo nad njo pokopališče.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ga je še razkačilo, ko je slišal od napada na pokopališče in da niso nič opravili. Ko stopi oče Korvinov v

pokopaliſhe
Branja, inu evangeliumi (1777): dny supet gori uſtati. Satu porozhi, de ſe grob, ali pokopaliſhe varije da tretiga dne,

pokopališčih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	v cerkvi na oltarji, ali na cerkvenih zastavah (banderah), na pokopališčih i križih, na postajah (štacijonah) sv. križevnoga puta . . . To bi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vas. ” „Prosnjo? Kakšno? ” „Večkrat sem že bil v naših svetih pokopališčih, ali na tanko ogledal jih še nisem; zató bi rad
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Torkvat. „Tacih rak ali kamric je neizrečeno veliko po naših pokopališčih,” reče Dijogen; „časih ima v takem prostoru kaka rodbina svoje

pokopališču

pokopališči
Mlinar in njegova hči (1867): vendar ob enem in istem času ne mogel biti na pokopališči in med duhovi. Meta. Oh ljubi mož, le sam od

pokopališču

Roza Jelodvorska (1855):	Roze je bilo tako tiho in mirno kot na mertvaškim pokopališču. Svetilnica je tudi slabo že gorela, ker ji je olja
Valenštajn (1866):	trume dalje se pomaknejo, Tišina, kakor v grobu, zdaj nastane, Pokopališču je podobna njiva, Leži po polji setev poteptana, Nazadnje žetve
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Ali ne veste, da so me izvolili za vodnico v pokopališču Kalistovem? Ravno grem na svoje mesto — le molite, da bi

pokopališu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	smo jih pri tem pogrebu vidili; malokdaj se sliši pri pokopališu toliko joka , kakor ko so visoko spoštovano — pravo slovensko deklico
Najdenček (1860):	Monte sim pač še vidil, pa Bernarda ne več. Na pokopališu je ležal. Njegov grob sim obiskal in bridke solze sim

pokopaliſhu
Branja, inu evangeliumi (1777): ſo shnim ble is Galilęe perſhle: te ſo pruti temu pokopaliſhu , ali grobu ſedele, inu ſo ogleduvale, kam je njegovu telu

▶ pokopan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokopan

Sacrum promptuarium (1695):	poprej drugiga mosha vſela, kakor ta pervi je pokopan, kakor berem od shene eniga Soldata, katera kumaj je bila
Branja, inu evangeliumi (1777):	je po piſſinah sa naſhe grehe umerl: inu ke je pokopan bil, inu ke je goriuſtov na treti dan po piſmah
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ſe priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo pokopan ſe otaja, in je dober sa ſeme. To vediti, bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi per miru puſté, de otaja, ino ga sa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pri svoji véri povém, da staroslovenski jezik ni kratko nikár pokopán in sperhnét merlič, ampak on živí in vès živí! še

pokopana

Svatoboj puščavnik (1851):	naj posluša njegove britke tožbe, da je sreča njegoviga naroda - pokopana - pokopana za veke. O nesi, nesi mojimu narodu besede nesrečniga
Svatoboj puščavnik (1851):	posluša njegove britke tožbe, da je sreča njegoviga naroda - pokopana - pokopana za veke. O nesi, nesi mojimu narodu besede nesrečniga kralja
Bore mladost (1862):	da bi mi bilo druzega ljubiti nemogoče. In zdaj je pokopana tudi ta ljubezen. Ti pa še živiš, živiš brez mene
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	jasno. Tem teža toraj moja naloga. Umorjena vdova je bila pokopana, sledú morilca še nobenega, da-si je sodnija po mojem nasvetu
Na Žerinjah (1876):	jih nijsem mogel imeti, in ljubezen je bila z materjo pokopana — pa našel nijsem nikdar zaželenega. Tako se je prevjekel cel
Cvet in sad (1877):	tja, stori in prosi to in to, da bode mati pokopana. Sam pa je izbral iz malega kupa desák najprimernejše in
Cvet in sad (1877):	ter reče: »Bom užé, bom užé, le brez skrbi bodi, pokopana bode. Ali kadar bodo tebe izpustili, bodo ljudje povedali ti
Cyclamen (1883):	mislimo, da je stara nekdanja strast in ljubezen na veke pokopana, ako smo jej tudi v mrzli uri dali slovo ter
Kotanjska elita (1898):	nrav ji pač ni pustila, da bi bila za dolgo pokopana v taki samoti pri postarelem možu in pri vedno žalostni

pokopanega
- pokopanega
  Blagomir puščavnik (1853): pa od razsipa razdjanega grada, pod kterem je drazega zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi gojzd
- pokoppaniga
  Sacrum promptuarium (1695): je klagovala, inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal

pokopani

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	zopet žalostne misli obšle. Oh, tam ležé moji ljubi starši pokopani! je rekel sam pri sebi. Pred nékimi mésci so moj
Mineralogija in geognozija (1871):	niso dovolj podprte ali zarad potresov, tedaj so delavci živi pokopani, to se največkrat zgodi v južni Ameriki, zakaj tam so

pokopanih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je začela snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe in je bilo nadlog mnogoverstnih na cente. Ker

pokopano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhier sta 2 pota narasen takua noi najo 8. dni pokopano tede bo zhiſto sniedana, potam jedi inu usemi te 2
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ſe molzhé raside. Proti vezheru je bilo Jesuſovo teló pokopano. Joshef, is Arimateje domá, imeniten sbornik, je ſhel k' Pilatu

▶ pokopati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokopal

Blagomir puščavnik (1853):	tukaj počiva te okrajne blagoslov. Černi mož ga je sèm pokopal; gorje černemu možu! Tukaj počiva Blagoslov in spi smertno spanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	dela na to, da bi pokopal Sokolovo društvo, kakor je pokopal čitalnico in starodavno našo vipavsko slogo podrl. Kdor pa misli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ki po tacem postopanji le dela na to, da bi pokopal Sokolovo društvo, kakor je pokopal čitalnico in starodavno našo vipavsko
Zlatorog (1886):	pač tudi bodi. »Pusti, Barba! Naj hitím od todi! »Tu pokôpal sem premnogo nad, »Tu izgúbil sem srcá zaklad, »Ali naj

pokopale
Izidor, pobožni kmet (1887): jih je Bog poslal, da bi nam v nebesa pomagale, pokopale bi nas v takih okoliščinah v pekel. Bog nam jih

pokopali

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njegóvi Jógri ſo priſhli, ſo njegóvu truplu vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó povędali Jęsuſu. 13. Inu Jęsus
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ur od Ljubljane, je v 72. letu ſvojga shivljenja umerl. Pokopali ſo ga v ſrédo 12. t. m. sjutrej ob deſetih
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	barona Jurja Végata). V Moravčah smo 6. dan tega mesca pokopali Joža Peterka, po domače Janeša, kmeta iz Zagorice v 67
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vdani Peter sta pri merliču čula. Tretji dan so Antonovca pokopali, in mnogo solz njegovih otrok in prijatlov, posebno ubozih, kterih
Oče naš (1885):	hčere, ljubi sinovi, odprite upanju svoja srca. Tù smo križ pokopali, Križani pa še živi in bo živel od veka do

pokoppali
Biblia (1584): njegovi Iogri, inu ſo vseli njegovu tellu, inu ſo je pokoppali, inu ſo priſhli inu tu osnanili Iesuſu. KAdar je Iesus

pokopati

Genovefa (1841):	ſe na njem sjókati mogel, in de bi jo ſpodobno pokopati dal. Pa nihzhè ni sa grôb védel; sakaj moshá, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	gré tedaj svoje žene iskat, da bi jo dal pošteno pokopati. Išče je in išče toliko časa, da je tje dospel
Astronomija (1869):	strmih morskih bregovih, kakor da bi hotela vse pogoltniti in pokopati, dokler ne doseže najvišega stanja. Na to nastopi 15 minut

pokoppati
Sacrum promptuarium (1695): sakrila po Judouski shegi, kadar ſò imeli njegou Svetu Truplu pokoppati, katiri fazonetel she danaſhni dan s' veliko andohtio ſe hrani

pokoplje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): po obrasu, jóka, ino jih kuſhuje, ino na Kananſkim jih pokóplje, kakor ſo ſi sheléli. — Dobri otrozi ljubijo ſvoje ſtarſhe zelo
pokopljimo
Oče naš (1885): rekel Štefan. „Pred ko je mogoče, moramo ta kraj zapustiti. Pokopljimo najprvo truplo. “ Brez odloga so mrtvega v jamo zakopali, ker
pokopljite
- pokopajte
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham ino ˛Sara

▶ pokopati on glagol, glavni, dovršni + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

pokoplji ga

pokopliga

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usemi te zedel nakateram jimash ti niegovo jeme sashribano noi pokopliga 2 perſta un-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an tak krei zhier sta 2. pota krishama †† noi tam pokopliga inu naiga 3. petzhe inu ta ttezhi petek poidi bosh

▶ pokora samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokora

pokora
Divica Orleanska (1848): žensko zaničujete. Burgún. Ta greh si sam nar hujši je pokora. Vas, blagor vam, učilo zgodaj serce, Kar mene pozdno je

pokura

Ta male katechismus (1768):	III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S. Poslednu vojle. VI. S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S.
Ta male katechismus (1768):	Nepomuzenus je bil ſa tu utoplén. Je greh, kader se pokura naopprave? Is ſanezhuvanja, ali ſanikernoste je greh. Kader bo greshnek
Ta male katechismus (1768):	dusha. Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po
Branja, inu evangeliumi (1777):	S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S. Maſhnikov shegnuvanje. 7. S.

pokore

Oče naš (1854):	očeta poslušale. Sej ste bile že skorej pripravljene, sveti zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh
Oče naš (1854):	Štefan je potem od svetega zakramenta pokore govoril, po kterim se zamore spokorni človek z milostjo Jezusa

pokure

Sacrum promptuarium (1695):	molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo
Ta male katechismus (1768):	biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi pak v' nebu upyejo

pokori

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	boshjim otrokam ſtury, per Firmi s' ſvętim Duham napolni, v' pokori vaſhe gręhe sbriſhe, v' obhajilih s'ſvojim męſsam ſpisha, v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	osnanovali njegov uk po meſtih ino tergih, ſo ljudí k' pokori opominjevali, ſo napovedovali, de je kraljeſtvo boshje blis, ino ſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' véliko meſto Ninive iti, ondi ljudi uzhiti, ino k' pokori opominjati. Pa Jona ſe bojí tje iti, ker ſo bili
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	tudi vi svetniki Božji, vzlasti vi, ki ste po storjeni pokori v zvesti službi Božji vstrajali do konca. Tvoj sveti blagoslov

pokuri

Sacrum promptuarium (1695):	Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Buh je miloſtiv, de se le tvoje upanje v' pravi pokuri grunta. Kedur se namisle pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj

pokoro

pokoro
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sapopadek njegovih naukov, ſoſebno ſ' perviga, je bil ta: „Delajte pokoro! Nebeſhko kraljeſtvo ſe blisha. “ Vſi njegovi nauki ſo bili polni

pokuro

Biblia (1584):	ſturjena, ony bi bily nekadaj v'shakli inu v'pepeli pokuro ſturili. Ali vſaj vam jeſt povém: Tyru inu Sidonu pojde
Biblia (1584):	s'leto shlahto, inu jo bodo ferdamali: Sakaj ony ſo pokuro ſturili po Ionaſovi Predigi. Inu pole, letukaj je vezh kakòr
Ta male katechismus (1768):	grehe ti padesh, ja v' greheh leſhish: * k' Marji pertezi, pokuro dobish. Rezh itdr.

▶ pokoren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokoren

Sacrum promptuarium (1695):	mosha premaga, taku ona hlazhe noſsi, ter mosh sheni more pokoren biti, temuzh de ſte v' taiſti desheli, kir. Vir Caput
Pozhétki gramatike (1811):	kralovo. J' obeis au Roi, nameſt à le Roi, ſim pokóren kralu. Mnoshno. Moshko. Palais des Rois, nameſt de les Rois
Pozhétki gramatike (1811):	kralévo, J'obeïs aux Rois, nameſt à les Rois, ſim pokoren kralam. Mnoshno. shensko. Des Reines, nameſt de les Reines, kraliz
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	zató pa bom ptička dobremu Vilkotu dala, ki je bolj pokoren, pa tudi ni tako zvedljiv, kakor si ti. “ Prislovica že
Gozdovnik (1898):	enem obsojati. Brez besede vam odstopam bonanso, služiti vam hočem, pokoren biti in dokler bom živ… « Fabij mu preseka govor zapovedno

pokorin

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	mene nevedniga otroka v Svoje nebesa! Tebe hočem ljubiti, Tebi pokorin biti; in to hočem delati, kar mi Tvoj Sin Jezus
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	k Njemu kviško pogledati, ter vselej spet skleniti, le Njemu pokorin biti, vedno Njegov dober otrok ostati.

pokorn

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvojeh misl, inu lubeſn tega kriſha kaſal. Aku otshesh popolnema pokorn biti, toku nasturè le samu tu, kar se tebi ozhitnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	napreipoſtavlenem sploh kje pokorn biti se poflisa. Berſhejshe bodi ti pokorn v'rezhęh, ka-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se uſel, inu noter da smerte tega kriſha svojemu Ozhetn pokorn bil. V boſhji poſtavi sem jeſt v'mojemu serzu premishluvalla
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imel. Ta namore alliti, katire svojem napreipoſtavlenem sploh kje pokorn biti se poflisa. Berſhejshe bodi ti pokorn v'rezhęh, ka
Branja, inu evangeliumi (1777):	en zhlovek. On je ſam ſebe poniſhov, inu je biv pokorn do ſmerti, inu ſzer do ſmerti tiga krisha. Satu je
Abecedika ali Plateltof (1789):	męni. O de bi ſe pozh jeſt vſelej koker tvoj pokorn, inu hvaleshni otrok ſkasal. Ti daſh meni dons doſti hipkov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas tv doro opomienjenje savergov kir biv jemov mojem tavisham pokorn biti Amen. Ozha zhesh. TV 8. TERPLENJE. Oni so mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje te boshje mezhi pokorn biti natu je mena ta misou obshua te bukve na
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	hudah duhou nasprabernian oſtou: tu bodi ti dobri Duh menei pokorn. Jas N. tabei sarothim o Duh da skashi ti menei

pokorna
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): malupridno volo, katira ni othla boſhjo gnado poshlushati, inu nje pokorna biti; ſakaj te notrejne gnade ti dergazhi naſanuzash, koker rajmno
pokorne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſręde tih pravizhnih. Inu takrat ſe bódo vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi
pokornega
Blagomir puščavnik (1853): ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota, krepostnega in svojim staršem pokornega sina, lep kinč cveteče mladosti! — Pa tudi vi starši in

pokornemu

pokornimu

Tine in Jerica (1852):	plačilo je bilo večdel to, de so se starši dobrimu pokornimu otroku tudi prijazniši skazali. Tine je dobrotiljiv. Tine je obilno
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	tvoji sveti volji častiti, ljubiti, kterim mi je streči in pokornimu biti, in za ktere mi je moliti. Ohrani jih v

pokorni

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Zirkune sapovedi. 1. Sapovedi dershimo , K'dire nam Zirku da , Pokorni se sturimo, Oblast zhes naſs ima. Prasnike prasnuvati, v'Tistih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	shęgèn doſęgli, aku bóte po sapovdi poſtave boshje shivęli, inu pokórni njegovimu ſvętimu povęlu. Aku pak hózhete po vaſhih ſpazhenih shelah
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpoda, njegov glaſ poſluſhajte, njega ſe dershite sveſtó, njemu bodite pokorni. “ ˛She to imenítno obljubo je Moseſ dal ljudſtvu rekozh: „Glejte
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bog povrazhuje ljudem, kteri ga radi ſluſhajo, ino ſo mu pokorni. — Poboshni Abraham poln hvaleshnoſti altar poſtavi, in Bogu hvalen dar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	modrim v' ſanjah rekel, de naj ne hodijo k' Herodu. Pokorni ſo bili boshjimu povelju, ino po drugi poti ſe vernejo
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Gospoda, njegov glas poslušajte, njega se deržite zvesto, njemu bodite pokorni. “ Še to imenitno obljubo je Mozes dal ljudstvu rekoč: „Glejte
Stric Tomaž (1853):	večno srečne storil. Vselej sim tudi slišala, da moramo gospodarjem pokorni biti, ker Bog tako veli, sicer bi ne bili kristjani
Stric Tomaž (1853):	vsaj ne mislim tako hudo. Hočem le, da bi bili pokorni gospodarju in postavam, ker je tako božja volja in so
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	goreče želje po vsi pravičnosti, de Ti bomo kakor Tvoji pokorni otroci v življenji in v smerti prijetni in dopadljivi.

pokorno
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): si sleherni dan ljubši postajal; zakaj bil si dobro in pokorno, pridno in tiho dete.

▶ pokorščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

pokorščina

pokorshena

Ta male katechismus (1768):	be meſſú temu duhu podverſhnu blu, ali de be se pokorshena sturila, ali gnada boſhja ſadobila. Kaj je Wugejmedajanje? Je ena
Ta male katechismus (1768):	Vezhna zhistost. III. Popolnema pokorshena pod eno duhovno Gosposko, katira pokorshena se zhloveku ſavle Boga skaſhe.
Ta male katechismus (1768):	hvalla; tu drugu nashe ſvelizhanje; tu tretu nasha Bogu dolſhna pokorshena; tu ſadnu je nashe dushe, inu teleſſa ſhivesh. Tu je
Ta male katechismus (1768):	ti narimenitnejshi: I. Radovolnu uwoshtvu. II. Vezhna zhistost. III. Popolnema pokorshena pod eno duhovno Gosposko, katira pokorshena se zhloveku ſavle Boga
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Angelza is nebes, inu zhloveka s' Paradiſha von vergl. O Pokorshena, katira je narvishe v'ſasluſhenju, narbliſhnejshe per nebeseh, inu ena
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Poſt. Dobra manenga je teh del narbulshe perpomorenje. X. Poſt. Pokorshena je te popolnemaſte dapolnenje.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſellej k' Bogu namęnen, inu Hodi ſa mano. X. POSTAVA. Pokorshena je te poplnemaſte dapolnenje. 1 Jeſt sem tebi moj Syn

pokorščina

Maria Stuart (1861):	Bog! mora - li do tega priti! Je to ponižnost in pokorščina, Marija? Marija.
Valenštajn (1866):	lehko lepi čut človeški, Mi krutega zakona smo beriči Samó. Pokorščina se imenuje Krepost, ke sme iskati nizki človek. Butlar. Naj
Valenštajn (1866):	gane z mesta ! Al je tako S poveljstvom mojim? Tó pokorščina, Ko meni dolžni so, brez ktere se Ne more misliti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	naloga, utrditi ustavo in skrbeti za to, da se nepogojna pokorščina ukazuje postavi v vsem javnem življenji. Delala bode na to

pokorščine

pokorshene

Ta male katechismus (1768):	Zirkve so enu dijanje te vire, te poniſhnoste, inu Kristianske pokorshene; potler bode tudi skus lete sluſhba, inu zhast boſhja, tu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſem, katiri mene lubejo, k' enemu prigledu, ali exempelnu te pokorshene naprejpoſtavlena. Jeſt nisem nekol svojoglavna j bla, inu ſatorej sem

pokorſhine

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Moseſova sapoved ukasovala. Marija je tudi to is ponishnoſti ino pokorſhine ſpolnila. ˛S kako zhaſtjo ino poboshnoſtjo je Marija pazh v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Dober kralj je bil. ˛Serze je imel polno ljubesni ino pokorſhine do Boga, ino ſi je tudi na vſo mozh persadeval
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mu vſe na ravnoſt pové. Otrozi! od ˛Samuela ſe uzhite pokorſhine, ino ravno tako voljni ſluſhajte ſvoje ſtarſhe, uzhenike ino prednike
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	idi, ino ispelji moje ljudſtvo is Egipta. “ Moseſ je is pokorſhine ino is ponishnoſti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga na altar déne na verh drev. Isak, poln tihe pokorſhine, terpi vſe voljno, ino ſe kar nizh ne brani. Tedaj

pokorščini
- pokorščini
  Občno vzgojeslovje (1887): že pedagogična vlada pripravi pot strahovanju in da privadi gojenca pokorščini. Ako se otrok privadi, svojo voljo podvreči vzgojiteljevi razumnosti, dobode
- pokorſhni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): terdne tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali. To ſe je sgodilo okóli 200 lét pred Kriſtuſovim

pokorščino

pokorshino
Sacrum promptuarium (1695): tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de shegin Boshy bote doſegli, kakor vaſs vuzhy

pokorščino

Valenštajn (1866):	ne morem, Za bož'jo voljo, kaj se je zgodilo! Ilo. Pokorščino odpovedujo polki. Grof Pikolomini je izdajalec. Grofinja. O. saj sem
Oče naš (1885):	bogatil z ljubeznijo do Jezusa, z zvesto hvaležnostjo, z voljno pokorščino“.
Občno vzgojeslovje (1887):	zagotovi mu spoštovanje in s tem tudi voljnost in brezpogojno pokorščino gojenčevo.

pokoršino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): dobi. Okoli 50 milijonov ljudi za osnove severa in na pokoršino izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000

pokorſhino

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	neumerjozh, temuzh moraſh umreti. “ ˛S' tem je hotel Bog njuno pokorſhino poſkuſiti. Zhlovek je dolshan Bogu pokoren biti, naj sapove kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo ſe Rimljani sopet k pameti povernili, in ſe pod pokorſhino poprejſhne goſpojſke s veſeljem podali. (Vodnik. Ljublj. Nov. 1797.) Urno

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —

← Stran 33 →

← ↑ →

Mineralogija in geognozija (1871):	nam gotovo ni bati, da bi se ponovile, lahko čutimo počasni vspeh tiho pa neprenehoma delajočih moči, ki se nam kažejo
Zoologija (1875):	in lojem. Poleg tega so izvrstni vozniki in tovorniki, sicer počasni, ali trpežni. Skoro vsi so udomačeni in v mnogih pasminah

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	obilnega mleka in so kaj živa živina memo lenih in počasnih Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki je večidel
Gozdovnik (1898):	sta pretekli, ko se naposled vrne drzoviti rastreador. Prijezdil je počasnih korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tako vižo nikdar ne posušil. Naglo sušilo storí terji les, počasno pa mečjiga. O jeseni posekan, omajen in koj obtesán les
Blagomir puščavnik (1853):	miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni čuti kakor počasno pluskanje valov, ki se na veslo vdarjajo. Le kak ponočen

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jeſeni takó ravná, de jo vedno le en koſ naſprot pokoſí, ter jo ſvoji shivini poklada; komej je pa na sadnjimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſadivno raſtje. — Plevél is jariga shita potrébi. — Dételo v zvétju pokoſi, in dobro poſuſheno v lepim vremenu ſpravljaj. — Sjutraj in svezhèr

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je neizrekljivo termasta bila, čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	celó majhne stvarí ne more presoditi, namreč, da travnik ni pokošen temuč ostrižen. Mož si na vso moč prizadeva, ženo previriti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	seže in mu vèn in vèn ugovarja, da travnik ni pokošen, temuč ostrižen, verh tega ga še začne gerdo vjedati, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	si na vso moč prizadeva, ženo previriti, da je travnik pokošen; ali vse je bilo zastonj. Poslednjič moža togota zgrabi in

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	le semena, ampak veliko redivnih delov zgubi. Kako dolgo se pokošena trava mora sušiti, da zdravo konjem hasnjivo seno da, se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prevračati, kakor sladka trava visokih senožet. Na močvernih senožetih prezgodaj pokošena trava da terdo in nezdravo mervo, po kteri konji in

Kelmorajn (1864):	Rim že več sto let terpi; celó iz daljnih avstrijanskih pokrajin so v obilnih trumah prihajali romarji, kakor se bere v
Dragojila (1864):	ki tu Puaha zalezujejo, tu vojake iz sirskih in maloazijskih pokrajin v Carigrad prepeljavajo. Mnogokrat zre Davroslav stoje na kandijskem bregu
Kupčija in obrtnija (1872):	šalji pridejo iz vzhodne Indije in iz Perzije, zlasti iz pokrajin, ki se Tibet in Kašmir imenujete. V kupčijo pridejo pod
Kupčija in obrtnija (1872):	divje zverine lepšo in gostejšo dlako, kakor zverine južnih gorkih pokrajin. Med zverinami so zavolj izvrstne kožuhovine posebno tiste na glasu
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	V okupacijski vojski je sodeloval velik bròj tedanjih vojakov iz pokrajin slovenskih. Dasi se je že mnogo pisalo o zasédanji omenjenih
Križ na poti (1891):	si ogledata njega bogate zbirke, katere je donesel iz morskih pokrájin vsega svetá. Jako uljudno ju vzprejme Evdoksija, saj mora sósebno
Gospa s pristave (1894):	Gradec, veličasten zbor vitezov in veljakov iz raznih krajev južnoavstrijskih pokrajin. Mnogi so imeli celó svoje hiše v mestu, drugi so
Gospa s pristave (1894):	pozneje. Dalje naznanim z oklicem do deželnih stanov vseh avstrijskih pokrajin, da prevzemam vlado do polnoletnosti vojvoda Viljema. Vsi deželni glavarji
Moja hoja na Triglav (1897):	lepoto moškega in ženskega spola in takisto na lepoto zemeljskih pokrajin, ki so jih osrečevali s svojimi poseti. Torej je gotovo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	nasprotniki nam hoté dokazati, da preseljevanje sedanjih Slovencev v nižje-avstrijske pokrajine se je vršilo še le v drugi polovici šestega stoletja
Gozdovnik (1898):	ni matere. « »Na vsak način potomec kakega siromačina iz te pokrajine. « »Nikakor ne; pritepel se je iz Evrope, in je bržkone

Stric Tomaž (1853):	prijaznosti mu pomoli priljudni oskerbnik roko, ter ga potolaži, in pokrepča, rekoč: „Le miren bodi Juri! in spolni povelje svojega gospoda
Izidor, pobožni kmet (1887):	svojega Boga, ki dušo potrto in potlačeno vedno poživi in pokrepča. Ob enem je pa zopet sebe in svojo družino Bogu

Blagomir puščavnik (1853):	ko se sta od moža menila, jo je zelo zelo pokrepčal. Nadepolna tolažba, da bo kakor dans še veliko zanimivega od
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mogel, preden je povžil kako drugo jed in se tako pokrepčal za hudi boj. Sv. hostijo so domú jemali, zavito v

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je angelj s' nebeſ perkasal, ino ga je potolashil ino pokrepzhal. “ Veſ pokojen pride k' ſvojim uzhenzam, ino jim rezhe: „Ura
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vſi, ki ſte oblosheni in obtesheni, ino jas vaſ bom pokrepzhal. Vsemite moj jarm na-ſe, ino uzhite ſe od mene, ker

Genovefa (1841):	koliko ubósih bi bila lahkó s majhnimi tróſhki do ſítiga pokrepzhala! ” Ko ſe je bila s mlékam prav dobro pokrepzhala in
Genovefa (1841):	ſítiga pokrepzhala! ” Ko ſe je bila s mlékam prav dobro pokrepzhala in Bogá ſhe enkrat sa-nj sahvalila, je ſhla is votline

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— starinske besedne oblike —

← Stran 33 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— starinske besedne oblike —