Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 89 →

štima štiri štirideset štiridesetdanski štiridesetdnevni štiriindvajset štiriindvajseti štiriintrideseti štirikrat štirinajst štirindvajset štirioglat štiriploskoven štiristo štiri_tavžent štirjaški štirje štirkratsto štirna štirovoglina štokfiš štor štrafa štrafan štrafati štrafinga štrajfinga štranga štravba štrbunk štrena štrgljanje štrik štrleti štruca štručica štrukelj študent študija študirati štuk štuliti štupa štv. šuj šum šuma šume šumeč šumen šumenje šumeti šumljaj šumljanje šumljati šunder šuntati šupa šurjak šus šuštar švabski švarati švedski švicarski švigajoč šviganje švigati švigniti švogrija švrkati

t: t t. t.j. t.l. ta tab. tabela taberna tabernakelj ta_biti tabla tablica tabor taborec ta_boren taborišče tabornik tačas ta_čas tačasen tadel tadlati ta_drug taht taisti tajati tajen tajinstveno tajiti tajl tajnik tajnocvetka tajnost tajnostno tak takaj takisto takle tako takoj takole takov takraj takrat takšen takt tal talar talati tale taleč talent taler talij tališče taliti taljar taljenje tam tamkaj tamkajšnji tamle tamošnji tanča_gora tančica tanek tangenta tanko tankostenski tankožičen tanter ta_pravi tara tarifa tarnanje tarnati tarov ta_se ta_sem tast tašča taščica taška tat tatarski tatinski tatinsko tatvina tavaje tavati tavžent tavžentkrat te teater tečaj tečajen tečen teči tečnost tedaj tedanji teden tedenski tednik tegniti tehant tehantija tehničen tehnično tehnika tehtati tehten tehtnica tein tek tekač tekaj tekanje tekati tekmec tekniti

▶ štima samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štima

ſhtima

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Bóg, inu kęr vęjſt nizh drusiga ny, kakôr ta nótrajna ſhtima tę reſnize, tę pameti, inu boshja ſhtima, taku more tudi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	gręhov, katęri hózhio njega ſmèrt imęti, je mozhnęjſhi, kakor Pilatusova ſhtima. Naj bó krishan, pravio Judje, inu naſhi gręhi s' njimi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakôr ta nótrajna ſhtima tę reſnize, tę pameti, inu boshja ſhtima, taku more tudi lę ena ſama ta prava vęjſt biti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę vęjſty; Inu kęr letó pèzhenje drusiga ny, kakor boshja ſhtima, kęr ſe Bóg v' ſrędi naſhiga ſerzà saſliſhatî puſty, taku

štime
- ſhtime
  Biblia (1584): Praudo osnanjoval. On ſe nebo krégal ni vpil, inu njegove ſhtime nebo nihzhe na gaſsah ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on

štimi

shtimi

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ostanesh vekumei. 2. Tebi nebeſhke Mozhy v'Lepmu glaſu, inu shtimi Pojo, no vſi Angelzi , Cherubini, Seraphini: Svet si, svet si
Kratkozhasne uganke (1788):	en Angelz lep: po nogah bôs ked en tat: po shtimi peklenski dushi podobn. Povej meni: kaj je tu ſen tizhk

štimo
- ſhtimo
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Matizh. Naj mi dajo njih rozhizo. Nęshka. (s' ſvojo pravo ſhtimo, mu da eno sa uho. ) Tò jo imáſh. Matizh. De

▶ štiri števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štiri

shtire

Ta male katechismus (1768):	se spodobe enemu Kristianu dapernashat. Kolkajn je takeh zhednost? So shtire: I. Modrust. II. Praviza. III. Treſnost. IV. Jakost, ali muzh
Ta male katechismus (1768):	S. Masho shlishat. III. Ti imash ta shtirdeſſetdanske post, te shtire kvatre, inu druge ſapovedane postne dneve derſhati, koker lih tudi
Ta male katechismus (1768):	kryvave vofre , kaldovanje imenuvalli. Kolku sort je vofria S. Mashe? Shtire. I. Je en vofer te molitve. II. Te proshne. III
Ta male katechismus (1768):	Kaj imajo te perve shtire proshne v' sebi? Te perve shtire proshne nam kaſhejo, kaj dobrega be mi imelli upati, inu
Ta male katechismus (1768):	smo v' teh sedmireh proshnah naprejpernesli. Kaj imajo te perve shtire proshne v' sebi? Te perve shtire proshne nam kaſhejo, kaj

šter
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): mu nobena beseda odšla ni, zdaj pravi: „Že več ko štér leta sim bil po ptujim, ino silno sim se nadjal

šteri

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pare (reparje ?). „Glej, reče, to je dobro! šteri pare dans, šteri jutri, jih je osim, in šteri po jutrišnim, jih je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dobro! šteri pare dans, šteri jutri, jih je osim, in šteri po jutrišnim, jih je dvanajst, in tako dalje; ko bi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	strani, in vpraša, koliko bi bil vreden, in povedó mu: šteri pare (reparje ?). „Glej, reče, to je dobro! šteri pare dans
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povedó mu: šteri pare (reparje ?). „Glej, reče, to je dobro! šteri pare dans, šteri jutri, jih je osim, in šteri po
Oče naš (1854):	se jim tu godí. Samo kruha so pošiljali Francozom. Vsake šteri dni je prišla iz Palme, velikega mesta otoka Majolke, barka
Oče naš (1854):	je dobil tri funte kruha in s tem je mogel šteri dni živeti. Samo oficirjem je bilo nekoliko mesa privoljenega. Za

štir
Kmetijske in rokodelske novice (1845): svitlobo danje njegovih Centurij, ki so v stotine od po štir do po šestverstnih strof razdeljene? , je bilo veliko pozornost zbudilo
zhvetire
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): enu snaminje tę blishne ſmèrti. Snajdeo ſe pak med Chriſtjani zhvetire ſorte ludję, katęri vękſhi dęjl eno falſh vęjſt imajo, inu

ſhteri

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imenam, vpervizh natiſnjen. V létu 1817 ſta pa na Némſhkim ſhteri take natiſkavnize naredila in od takrat ſo jih bolj pogoſtama
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſmo ſliſhali, de jih ſem ter tje ſhterje moshje ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride enimu bravzu komaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je v Parisu punt Maliſerpana vſtal, in na Poljſkim pa ſhteri meſze posneji. „ 14 „ je bila kmetijſka drushba na Koroſhkim ponavljena
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	novize“ piſati, ktére je J. F. Eger natiſkoval in poredama ſhteri léta, to je od léta 1797 do 1800 na ſvetlo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſmo ſliſhali, de jih ſem ter tje ſhterje moshje ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride enimu bravzu komaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vſi semljiſki perdélki, ki ſe pri drushbi savarvajo ſo v ſhteri verſté rasdeljene : Perva verſta obſeshe: klajo sa shivino. Druga „ „ shito

ſhtir

Branja, inu evangeliumi (1777):	s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati : tudi ob Petkih
Pozhétki gramatike (1811):	Un, deux, trois, quatre, cinq, six, sept, eden, dva, tri, ſhtir, pet, ſhéſt, ſedem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na laſh narejeni. Vosne koleſa imajo okoli in okoli kroga ſhtir perſte viſoke robze , de is ſhin sderſniti nemorejo. Kér mora
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zel vosovlak pa tako naglo leti, de v eni uri ſhtir, pet, ſheſt, do deſet mil, ali ſhe enkrat toliko ur
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prav rada raſte. Şhibe po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta ſad perjetno

štirih

šterih
Divica Orleanska (1848): zavzetja in radosti. Za njo pride kralj pod krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je

ſhterih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo goſpod fajmoſhter, ki ſo porozhali, ſin eniga ismed téh ſhtérih parov bili. Saſtáviza, pa tudi sabávljiza. Na Krajnſkim je v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	teshkó diha, vamp tiſhi v mersle tla, in na vſih ſhterih leshi; ſzhaſama poſtane rudezho ali viſhnjevo, vzhaſi mu tudi vrat

ſhtireh
Kuharske Bukve (1799): tako ſtati: potle preshmi ſkusi goſto ruto, ſtlazhi ſok od ſhtireh lemon sraven, zukra kar je tręba, daj enmalo mlęka, kakor

štirimi

šterimi

Oče naš (1854):	Na ta otok so pred šterimi letmi Španjoli več kakor 6000 vjetnikov poslali, brez skerbi, kako
Oče naš (1854):	in dostojnega živeža sabo prinese. „Prijatel,“ je začel Avguštin, „pred šterimi letmi se nam je še huje godilo. Šest tavžent ljudi
Najdenček (1860):	lepega terga. Pred gostivnico je stala kaj lepa kočija s šterimi prelepimi konji. Lepo in primérno postavo konj ogledovaje sim se

štirje

ſhterje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	S velikim veſéljem ſmo ſliſhali, de jih ſem ter tje ſhterje moshje ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	S velikim veſéljem ſmo ſliſhali, de jih ſem ter tje ſhterje moshje ali ſhteri sheníze ſkupej beréjo ; po tem takim pride

▶ štirideset števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štirideset

štirdeset

Zlata Vas (1848):	razodeti. Povejte tó tudi drugim, ki imajo krave. Nar menj štirdesét do pedesét krav mora vkupaj biti, de je kaj. “ Ko
Zlata Vas (1848):	pedesét krav mora vkupaj biti, de je kaj. “ Ko so štirdeset do petdeset krav skup spravili jim reče: „Zdej pa že
Robinson mlajši (1849):	drevesi lezel ino zgledal, kar mu je Petek bil povedel. Štirdeset ali petdeset — petredov ljudojedcev je okoli ognja sedelo, ino je

štirideset

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Breskve v žganji. Vzemi štirideset prelepih zrelih, pa še precej terdih breskev ter jih z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	spremenjena, in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset večjih in manjših potokov še priteka v Ljubljanico, ali pa
Tiun - Lin (1891):	bilo precéj po kroglah poškodovanih. Morski razbojniki so imeli okolu štirideset móž mrtvih, a jaz sem bil preverjen, da na »Lastavici

ſhtirdeſet

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tako na ſvoj uk ſe perpravljal. Ko ſe je Jesuſ ſhtirdeſet dni ino nozhi bil prepoſtil, je bil lazhen. Kar ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	njega. V' tej ſamoti je bil Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino tako na ſvoj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſo bile okoli njega. V' tej ſamoti je bil Jesuſ ſhtirdeſet dni ino ſhtirdeſet nozhi, je molil, premiſhljeval, ſe poſtil, ino

ſhtirdeſſet
Branja, inu evangeliumi (1777): doſtikrat biv. Od Judov ſim jeſt eniga mejn, koker petkrat ſhtirdeſſet ſhlakov prejev. Trikrat ſim biv jeſt is ſhibami tepen , enkrat

štiridesetimi
- ſhtirdeſetmi
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ozhe jima praviti sazhnó : „Neko lepo ſpomladanſko jutro pred nekoljkim' ſhtirdeſetmi létami je ravno pod témhraſtam vbogi dezhek alj pubizh

▶ štiridesetdanski pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štiridesetdnevni; kontekst

štiridesetdanski
- ſhtirdeſetdanski
  Branja, inu evangeliumi (1777): inu sapovędan prasnik s' andohtjo S. Maſho ſhliſhati. 3. Ta ſhtirdeſetdanski poſt, te ſhtir Quatre , inu druge sapovędane poſtne dny derſhati

▶ štiridesetdnevni pridevnik, splošni, nedoločeno

štiridesetdnevnega

štirdesetdanskega

Pastirski list (1852):	dopuščeno od mesenega jesti, to je u vseh dopuščenih dnevih štirdesetdanskega posta (razvun nedelje), ino po sredah skoz celi advent, se
Pastirski list (1852):	ino samo enkrat na den se najesti: 1. Vsaki dan štirdesetdanskega posta razvun nedelje. 2. Vsake kvatre. 3. Vsaku sredu ino

▶ štiriindvajset števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štiriindvajset

štiri in_dvajset(združena oblika)

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):

perdeni tudi, kar je skozi sito steklo. Potem naj to štiri in dvajset ur merzlo stoji, ponovi poprejšnje delo, potem naj

▶ štiriindvajseti števnik, besedni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štiriindvajseta

shtiri inu_dvaista(združena oblika)

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):

ſmerti h'tebi prit', No tvoi vezhni ofer bit'. Ta shtiri inu dvaista Peiſem. Sanctus. 1. Trikrat svetiga zhastimo Tebe ô

▶ štiriintrideseti števnik, besedni ↘ IMP

štiriintrideseta

shtir inu_trydeſeta(združena oblika)

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):

Kokar je bla , inu je sdei, Taku bodi na vekumei. Shtir inu trydeſeta Peiſem. Po shegnu. 1. Tukei pred taboi klezhimo

▶ štirikrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štirikrat

štirikrat
Kemija (1869): železa, ampak dosti jih je bilo 28 v zameno za štirikrat teže živo srebro. Kar se tedaj tiče žvepla, ima za-nj
ſhtirikrat
Sveta grofinja Genofefa (1857): tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil, kterih je bilo gotovo ſhtirikrat vezh. In vender mu je Bog tako ſrezho dal, in

ſhtirkrat

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	obvarovali. Le dobro poſluſhajte : Vſak kmètovavez vé, de ſe goſenze ſhtirkrat premenijo. Metúlji namrezh jajzhiza sleshejo, is kterih ſe s zhaſama
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kamen poſébno na tanko riſan biti ; na to visho pride ſhtirkrat ſheſtnajſt ſkerbno riſanih kamnitih ploſh, to je 64, sa eno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolezni v tem le obstoji: Pred vsim je treba mléko ſhtirkrat na dan, tóde prav po lahkama in skerbno izmolsti, de

▶ štirinajst števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štirinajst

shtirnajſt

Abecedika ali Plateltof (1789):	sdej ſe pak obtoshem inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi
Abecedika ali Plateltof (1789):	sdej ſe pak obtoshem inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi

štirinajst
Zeleni listi (1896): ljubo, dragi Metod. Jutri pa bi bilo itak že onih štirinajst dnij preteklo«. »Dà, vedel sem, ljubi oče, in še včeraj

štirnajst

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bili počili, ko bi se bila slana le se kakih štirnajst dni dalej mudila ; h sreči je tri dni pred sv.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pravo tako! ” so vpili brez konca in kraja vsi zbrani). „Štirnajst dní po tem, dragi moji, pa sem si kupil mertvaško
Zoologija (1875):	V obličji je štirnajst koščic in sicer 6 parnih in dve posamezni. Parne lične

ſhtirnajſt

Pozhétki gramatike (1811):	enajſt, dvanajſt, trinajſt, quatorze, quinze, seize, dix sept, dix huit, ſhtirnajſt, petnajſt, ſhéſtnajſt, ſedemnajſt, oſemnajſt dix neuf, vingt, trente, quarante, cinquante
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je vernim kriſtjanam vezh liſtov piſal. Do naſ jih je ſhtirnajſt priſhlo. Eniga je piſal vernim Rimljanam, dva Korinzhanam, eniga Galazhanam
Genovefa (1841):	je v jézhi obiſkovala, in ki takrat ſhe ni bila ſhtirnajſt lét ſtara. „Shlahtna goſpá,” ſo rêkle, ta je bila edína
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſta komej dva po deſet funtov ſterdi imela, teh drusili ſhtirnajſt ſo mogli pa zelo le po pét, ſheſt ali ſédem

▶ štirindvajset števnik, besedni ↘ goo300k, IMP

štirindvajset
Zlatorog (1886): takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo. »Let je dobrih štirindvajset »Že od tega, kar so v gozdu »Našli neki dan

▶ štirioglat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štirioglata
- štirvoglata
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne pa čez
- ſhtirvoglate
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſtoji; ene pa ſo bolj nove, imajo bolj niske, vezhidel ſhtirvoglate okna in vrata, in od snotraj na zirkel okrogle loke

štirioglate

ſhtirvogljate

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker bi ſizer ſeme in perſt na kupe dergnila. Teſhke ſhtirvogljate brane s 24 — 28 nekoliko naprej sakrivljenimi sobmi ſo ſploh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	globoko ne prime, ſe mora obteshiti. Po nekterih krajih imajo ſhtirvogljate, po drusih — satozheno trivogljate brane ; — nektere imajo krive, druge ravne

štirioglato
- štirivoglato
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): stika v nekem Sirinem predalcu in naposled najde na dnu štirivoglato, krasno vezeno in z biseri kinčano tkanino. Sira zarudi; prosi

▶ štiriploskoven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

štiriploskovna
- štiroploska
  Rudninoslovje (1867): zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4
štiriploskovne
- štiroploske
  Rudninoslovje (1867): enakoroba a na koncéh glavne osi, roglja imenovana, i 4 štiroploske dvorobe b na konceh stranskih osi, zato tudi stranski ogli
štiriploskovni
- četveroplosk
  Rudninoslovje (1867): v oglu shajajo, i po tem se ogel imenuje: triplosk, četveroplosk, petoplosk, šestoplosk itd. 2. na kakovost strinjajočih se robov, ako

▶ štiristo števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štiristo
- štiri sto(združena oblika)
  Robinson mlajši (1849): kakó grozno móra to delo biti! Kolov sta potrebovala do štiri sto, ino glej, morala sta je le s kameno sekiro
- ſhtiri ſto(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſtali Rimzi veliki dobrotniki Ilirije. Dvé ſto let pred, in ſhtiri ſtó po Kriſtuſovim rojſtvu , tadaj okoli 600 lét, ſo oni

▶ štiri tavžent števnik, besedni + števnik, besedni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

štiri tavžent

ſhtiritaushent

Biblia (1584):	ondi nabrali? Tudi nikar na te ſedem Kruhe, mej te ſhtiritaushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Koku je tu, de
Biblia (1584):	ſedem polnih Korb. Inu téh, kateri ſo jédli, je bilu ſhtiritaushent Mosh, pres Shen inu Otruk. Inu kadar je on bil

▶ štirjaški pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kvadraten; [sskj]

štirjaški
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): pečinje. Že broj (število) ljudstva, kterega blizo 4000 duš na štirjaški milji živi, očitno kaže , da je narod delaven , in ker
štirjaških
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): izhoda izkojenih stoji na povelje današnjemu Aleksandru , ki na 350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo

štirjaško

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	350.000 štirjaških miljah raztreseni žive; sledoma pride 142 ljudi na štirjaško miljo. Kaka bi bila nek Rusija, akobi Petra velikega
Fizika (1869):	V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki jih

▶ štirje števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štiri

četiri
Robinson mlajši (1849): nadéjo, da jo skoro mineta. Pak sta se mórala gotovo četiri ure peljati preden se jima je nadeja izpolnila, kajti tako

shtir

Abecedika ali Plateltof (1789):	inu sapovedan prasnik is'andohtjo S.Masho ſliſhati. 3.Ta shtirdeſsętdanske poſt, te shtir Qvatre, inu druge sapovędane poſtne dny dershati: tudi ob Pętkeh
Kuharske Bukve (1799):	ſrovo vodo tolikaj, de bo dobro diſhála. 220. Mandelnovo mleko. Shtir lothe ſladkih, inu dva lota grenkih mandelnov popari, oluſhi, drobno

shtiri

Branja, inu evangeliumi (1777):	6. Dar te brumnoſte. 7. Dar boshjiga ſtrahu. Iſai. 11. Shtiri posledne rezhy tiga zhloveka. 1. Smert. 2. Sodba. 3. Pekuv
Abecedika ali Plateltof (1789):	sapovedan prasnik s'andohtjo S.Maſho ſliſhati. 3.Ta ſhtirideſsętdanske poſt, te shtiri Quatre, inu druge sapovedane poſtne dny dershati; tudi ob Petki

štiri

Robinson mlajši (1849):	čemu biti, sta morala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak vsej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno zrezani lupek ene limone, pomaži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ali tri funte težki šuki luske ostergaj, potem jo na štiri perste široke kose zreži in osoli: Zdej eno unčo putra
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	poslopji celega mesta je brez dvombe naj veličastniša nova na štiri vogle zidana bolnišnica, ki leží na vzhodni strani mesta, in
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kaže. Pogodila sta se, de mu Je štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho
Rudninoslovje (1867):	Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa', i pokrita je zgoraj i zdolaj
Rudninoslovje (1867):	na hexaedru štiri ploskve pravokótniki mesto kvadratov; na oktaedru so štiri ploskve trapezi mesto trikotov. 2. Časih so ploskve ukrivljene i
Zoologija (1875):	jegulja ali ogor (Anguilla fluviatilis), pod. 169, je tri do štiri črevlje dolga, ima jako tesno škržno poč, in zategadelj
Botanika (1875):	vzame ena rastlina več, druga manj. Med tem ko polju, štiri orale velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu

ſhtiri

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vy pobrali? 10. Tudi ne na tih ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali? 11. Sakaj ne
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pólnih jęrbaſsov. 38. Tęh pak katęri ſo jędli, je bilú ſhtiri tavshent mósh bres shęn, inu otrók. 39. Inu Kadar je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rasodele. “ ˛Simeon je ſhe govovil, kar Ana pride. Vdova per ſhtiri in oſemdeſetih letih je bila. Bogu je ſlushila vſe ſvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v peſhéni semlji; sa voljo téga gnojijo ilovno vſake tri — ſhtiri léta; peſhénka pa mora vſako — ali ſaj vſako drugo leto
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſpod, ki je v Ljubljani, ta ſvét, na tri ali ſhtiri dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli

štirih

shtirih

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Trinaista Peiſem. Od teh shtirih poſlednih rezhi. 1. V' Serzu moresh imeti Tu poſledno nar
Abecedika ali Plateltof (1789):	obtoshem inu dolshan dam. De ſem od shtirnaiſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to
Abecedika ali Plateltof (1789):	obtoshem inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to
Abecedika ali Plateltof (1789):	obtoshem inu dolshan dam. De ſem od shtirnajſt dny, ali shtirih Nedel od moje sadne Spovde s'mojemi grehami Boga to

štirih

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Nadvojvodu za veliko čast serčno zahvalil, de so nas po štirih letih zopet obiskati blagovolili, in Jim je neizrečeno veselje na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Savi skozi in skozi kaže v dnu po enem do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti
Astronomija (1869):	svitle zvezde v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	in veselo kričanje, in baš tako tudi v mesti. V štirih dnéh sta dva generala, Bisson in Kinkel, 17 višjih častnikov

ſhtirih
Branja, inu evangeliumi (1777): premishluvati, ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih ſhtirih Evangeliſtov popiſſan, inu tukej ukup sloshen , ſe tudi temu folku

štirim
- četverim
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): popisati, ktero so vsi gostí občutili, de so tudi Nadvojvoda četverim družbam čast skazali in z njimi v koliseumu kosili. V
- štirim
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): dalo spričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden'', štirim drugim pa da so „ugodni”. Veseli smo pa dobrega izida

štirimi

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so prave? Od tistiga časa, kar so slovenski pratikarji pred štirimi léti listognoj podorali, in na mesto njega listopad — ne vém
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zmešaj štiri lote drobno stolčeniga cukra z enim jajcam in štirimi rumenjaki, perdeni potem pol unče podolgama zrezanih mandelnov in tri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z oljem pomazana. Zdej pa en polič srove smetene s štirimi rumenjaki dobro razžverkaj in nad žerjavco mešaj, dokler ne vre
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno unčo drobno stolčeniga cukra z dvema celima jajcama in štirimi rumenjaki eno uro, perdeni štiri lote cvetne moke in drobno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa s španskimi višnjami, razžverkljaj potem pol maselca smetene s štirimi rumenjaki in pol unče cukra in zli na višnje. Poverhu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in dve na vsaki strani, in spodnja konca života s štirimi nogami sta bila bolj razločena. Ta dvojni otrok je bil
Rudninoslovje (1867):	piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i navpičnimi ploskvami, ima štiri pravokotne navpične robove aa'
Fizika (1869):	malo podučeni se vrnemo domu. Pa tudi tukaj, med našimi štirimi stenami, je tega mnogo, ki je, da se opazuje. Iz

štirje

Kemija (1869):	ostane kristalni lik nespromenjen. Mislimo si, da neki kristal sostavljajo štirje atomi, pod. 66. Ako odvzamemo en atom, a na njegovo
Zoologija (1875):	Ostali štirje živci, ki izvirajo iz podaljšanega mozga, razprostirajo se ne toliko
Spisi Krištofa Šmida (1883):	stara navada. Necega večera, proti koncu zime, so zopet vsi štirje sedeli v gorki izbi krog glasovira. Vitez je nalašč za
Gozdovnik (1898):	previdnejše nego prej. « Ta trenotek se oglasi prvi krik Kučilov. Štirje jezdeci obstanejo. »Kaj je bilo to? vpraša don Estevan. »Pa
Gozdovnik (1898):	kopit, kjer sta puške v zemljo upirala. Če so prvi štirje sennor Avguštin Pena od Haziende del Venado s svojo hčerjo

štirji
Blagomir puščavnik (1853): sosede moli. Potem vstane, blagoslovi sveti kraj — zdaj nastopijo vsi štirji
ſhterji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker je vſak par

ſhtirje

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Goſpod po verti jèsdarijo. Jaka tudi; inu eden , dva, terję , ſhtirjé pèſę. Goſpá. Raven prov , to je vshę dobru — Nęshka , eden
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	delezh en ſhum — Jeſt ględam — poſluſham — — Perderli ſo na enkrat ſhtirje ſantje s'velikimi pręklatmi — Meni ſe vſę sdy, de nizh

˛shtirje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): drushbe v Ljubljani. Obúd. 'Suzhèn na ſvet ne pride nobêden, ˛Shtirje pa vezh vedó, kakor êden, Le eden od drujiga ſe

▶ štirkratsto števnik, besedni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

štiristo; kontekst

štirkartsto
- štirkratsto
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): kóz stavili, je vsako leto samó po avstrijanskim cesarstvu okoli štirkratsto tavžent ovác pocepalo. Zdej pa je ta strašna kuga odvernjena

▶ štirna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štirne
Kmetijske in rokodelske novice (1844): terg v Ljubljano, pokušala ga bova pri mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de sim resnico govoril. Kaj je

▶ štirovoglina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

štirikotnik; kontekst

štirovoglina

Fizika (1869):	se vvrstujejo zanimive prikazni nasprotnih barv. Naj se položi majhna štirovoglina, izrezana iz živo rdečega papirja na belo podlogo, in naj
Fizika (1869):	proti belemu zidu, pokaže se nam na njem enako velika štirovoglina, ali ta je zelena. Narobe izbuja zelena barva rdeče papodobe

▶ štokfiš samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

polenovka; nemško-slovenski slovar

štokfiš

ſtokfiſh

Kuharske Bukve (1799):	eno ſklędo s' maſlam, potręſi s' kruhovmi drobtinami, vloshi notri ſtokfiſh, ga pręvlezi po verhi s' popręd popiſanim męſhanjam, de bo
Kuharske Bukve (1799):	inu s' ręsanim peterſhilam potręſti. 158. Stokfiſh dobro kúhati. Namozhen ſtokfiſh ſe s' nitjo svęsan kuhat dene na mersli vodì, kader
Kuharske Bukve (1799):	sraven, ſoli, inu ſtolzheniga muſkat zvęta; to ſe poliè na ſtokfiſh. 159. Polshi nadévani. Kuhane polshe ven potęgni, otrębi, inu ozhędi

▶ štor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štoru
- štoru
  Blagomir puščavnik (1853): silno ustraši in se ozre krog sebe in zagleda na štoru posekanega hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna
- ſhtoru
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): v takih krajih, kjer shiv leſ, to je drevó na ſhtoru, ni slo drag. *) Kdor ſe bo ta kolovrat napravil in

▶ štrafa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

kazen; nemško-slovenski slovar

štrafa

ſhtrafa

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino sa greham pride nepokoj ino ſtrah. 4. Kasen ali ſhtrafa perviga greha. Kmal na tó ſe glaſ boshji saſliſhi: „Adam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mogla taziga hinavza ſhe goſpoſki srozhiti, de ga po saſlushenji ſhtrafa. 35. Drushba plazha tudi take pohiſhtva, ktere ſo savolj ognja

štrafo

Zlata Vas (1850):	prav, ga je že strah pred sramoto in kaznijo ali štrafo zopet oplasil. Vsako léto je bila ta postava celi srejni
Tine in Jerica (1852):	Nikdar ni bilo nobenimu otroku naloženo, za štrafo moliti ali se kaj učiti, de bi se jim ja

▶ štrafan pridevnik, deležniški, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kaznovan; kontekst

štrafan
Tine in Jerica (1852): je pa kaj otrok tajil, je bil gotovo kaznjen ali štrafan, ne zavolj storjeniga pregreška, ampak kakor so starši vselej naravnost

▶ štrafati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kaznovati; nemško-slovenski slovar

štrafal
- štrafal
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): pove, de bo Sodomo in Gomoro zavolj nju velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel
- ſhtrafal
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi. Israelovi otrozi ſo bili

▶ štrafinga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kazen; nemško-slovenski slovar

štrafinga
- ſhtrafinga
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): leta po roj ſt vu je oſlepil. „To je kasen (ſhtrafinga) boginje, kér ſim ſe predolgo obotavljal , obljubo ſpolniti” je rekel

štrafinge

shtrafenge

Ta male katechismus (1768):	odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge ne, ampak taista zhaka v' vizah na njega, zhe se
Ta male katechismus (1768):	greshnek od grehov odveſan, al bo tudi skus tu od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge ne, ampak taista zhaka v' vizah na

štrafingo

shtrafengo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sama grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poſtave vonuſet; al ne njemu, ne meni ni smert ſa shtrafengo bila, temuzh en odhod k' vezhni zhaſti. Jeſt se szer

ſhtrafingo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	isvelizhanje am grę. Vy ſte vezhkrat ſliſhali, de ſmo pod ſhtrafingo vezhniga pogublenja dolshny vſe ſhtuke naſhe vęre snati, inu vęjditi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dęlu pervizh, kakú nam je onu od Bogá naloshenu sa ſhtrafingo tiga gręha, my moremo tèdaj dęlati v' duhu tę pokore
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	druge ſvaril. Dva sakonſka ſta ſe Petru slagála, ino v' ſhtrafingo ſvoje lashí, ktera je vſelej oſtudnoſt pred Goſpodam, ſta nagle
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vbil. Drugi pravijo v luni je Kajn sa kasen ali ſhtrafingo, ki je ſvojiga brata Abelna umóril. Şhe vezh drugih vrash
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nemſhkim ljudſtvam vrasha, de v luni je sa kásen ali ſhtrafingo tiſti mosh, kteri je ſhel v nedéljo v gojsd derva

▶ štrajfinga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k

kazen; nemško-slovenski slovar

štrajfinge
- shtrajfinge
  Sacrum promptuarium (1695): ſo ga bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu

▶ štranga samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

zaprežnica; SSKJ

štrange
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in ako bi hijkali in konje naganjali, de bi se štrange tergale, vse zastonj. Jez. Prav imaš, taka je. Ako bi

▶ štravba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

vrsta peciva; Pohlin To malo besedišče

štravbe
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): potem en funt cvetne moke in vli v žlico za štravbe prepečenke na popir. Zapeci jih potem rumenkasto v pohlajeni peči

▶ štrbunk medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štrbunk

šterbonk

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	v hišo. Že na poti je zaslišal vpitje otroka in šterbonk v vodo, in ta hip tudi on buti ob steno
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Rozvite, ko se je stopaj pod njo premikati jel, in šterbonk, ki se je slišal od njenega poskoka v vodo.

šterbunk
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa padla in — šterbunk, je tudi on padel na tla pa vlomil si noge

▶ štrena samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štrenah

ſhtrenah

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v ſhtrenah ſe ali prezej prodá, zhe je kúp po volji, zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	na kupi imeti ſtrohní. b) Kakó ſe isſnovana shida v ſhtrenah hrani. Isſnována in dobro poſuſhena shida v ſhtrenah ſe ali

▶ štrgljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP

štrgljanje
- šterglanje
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vso svojo kermo požerli, jih je treba popolnoma napojiti. Pridno šterglanje in dergnenje s slamo ali s kertačo je nar boljše

▶ štrik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štrike
- shtrike
  Sacrum promptuarium (1695): taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter

štriki

shtriki

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	h' odlozheinu od terpleina, ta lubesen pa h' ſveseinu s' shtriki, inu ketnami, ta ſtrah te ſmerti h' obdershainu tiga shiuleina
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dati, inu je tudi tiſtu sa naſs dau. Saturei nikar shtriki, nikar ketne, kikar ſhibe, nikar gaishle, nikar shpot, nikar saſramuvaine

▶ štrleti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štrle
- strče
  Zoologija (1875): je sestavljeno ali mrežasto. Sestavljena očesa so velika, poluokrogla in strčé iz glave na obéh stranéh. Pod mikroskopom se dobro razloči

▶ štruca samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štruc
Zlata Vas (1848): sirovo maslo in sir delal. To je dalo lepih, velicih štruc; verh tega pa še pinjene vode, ki je poleti zdrava
štrucah
Kmetijske in rokodelske novice (1844): dobro pognedite, z malo soli zmešajte in v večih kosovih (štrucah) postavim od 10. do 15. funtov, v hladne in zračne
štruce
Kmetijske in rokodelske novice (1844): potém se srovo maslo zopet prav dobro pognede in v štruce podéla. Prav zlo hvalijo neke kmetice to ravnanje. Mina. Pervič

▶ štručica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štručice
- štrucice
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): se ti zdi. To z dvema ali tremi jajci zmešaj, štrucice napravi, z beljaki pomaži in počasi peci. Potem jih na

▶ štrukelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štrukelj

štrukel

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	do dobriga. Ko za na mizo napravljaš, ga kot smetenov štrukel v skledo vzdigni, s cukram potresi in mleka perdaj. Krompirjevi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z zelenim graham. Raki v smeteni. 138. Karpovo mleko. Ohrovtov štrukel. Jajca z gorčico. Pečena mrena s polivko. 139. Ponarejena čokoladna
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	speče, ga s cukram potresi in na mizo daj. Špinačev štrukel.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	obistna pečenka. Solata. 98. Moknati cmočki. Meso s peso. Krompirjev štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso s čebulovo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	iz koze vzdigne, ker tako veliko svoje lepote zgubi. Rajžev štrukel. Rajž na mleku s kosam cukra prav mehko skuhaj in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z ocvertimi kapči. Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi. Smetenov štrukel. Polži s hrenam. Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župa. Šartel. Vkuhane češnje. Pečeni som. 144. Mlečna župa. Rakov štrukel. Fižol z ocvertimi kapči. Mandelnovi bandelci. 145. Gobe na župi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	telečje stegno. 93. Jeterni cmoki. Meso s fižolam. Pečeni gresov štrukel. Podlečeni telečji kosc. 94. Špehovi cmoki. Meso s kukmakovo polivko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	gorčico. Pečena mrena s polivko. 139. Ponarejena čokoladna župa. Sirov štrukel. Vkuhane marelce. Kapči v srovim maslu. 140. Zelenova župa. Moknati

ſhtrukel

Kuharske Bukve (1799):	poſtane, perlì enmalo mlęka, de bo ſoknat. 81. Mandelnov ſhtrukel. Teſto naredi, kakor sa druge ſhtrukle navada. Fillo, ali maſhenje
Kuharske Bukve (1799):	rakovim putram; ſpodaj inu sgoraj sherjavzo, pezi pozhaſi, inu zhe ſhtrukel ſuh poſtane, perlì enmalo mlęka, de bo ſoknat. 81.
Kuharske Bukve (1799):	80. Rakovi ſhtrukli. 81. Mandelnov ſhtrukel. 82. Krogloverh, ali Kugelgupf. 83. Dobri krofi. 84. Rajshov ſhmarn

štruklji

shtruklji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka , Ratej , shnjiza in mlatizh , ,Shtruklji — in maſtna pomaka, Konz terplenja ! boljga nizh ! Pokaj , zepiz , in

štrukli

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v skledo vzdigni, s cukram potresi in mleka perdaj. Krompirjevi štrukli. Mešaj eno unčo putra s petimi jajci do rahliga, perdeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni štrukli. Meso spod žerjavce. Špargelni s srovim maslam. Telečja obistna pečenka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Telečja obistna pečenka. Kreša z jesiham in oljem. 3. Pljučni štrukli. Goveje meso spod žerjavce. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Pečen gresov štrukel. Se ravno tako napravi kakor kuhani gresovi štrukli, samo, de se nekoliko menj gresa za budlo (filo) vzame

ſhtrukli

Kuharske Bukve (1799):	s' rakovim putram, pokrì, daj tudi sgoraj sherjavze. 80. Rakovi ſhtrukli. Deni na dilo eno ne polno vevnizo zvetne moke, oſoli
Kuharske Bukve (1799):	80. Rakovi ſhtrukli. 81. Mandelnov ſhtrukel. 82. Krogloverh, ali Kugelgupf. 83. Dobri krofi

▶ študent samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

študent

shtudent

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. Dones sjutrej ſi bla toku terdovratna. Nęshka. Dones sjutrej ? — Shtudent sa ſtolam — Baron. Imaſh prov; na to niſim miſlil. Sakaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	njegova Goſpa. MATIZHEK , Gartnar graſhinſki. NĘSHKA, hiſhna dękelza. TONZHEK , en Shtudent na vakanzah. SMEŞHNAVA , en Advokat na deshéli. SHUSHEK , Kanzlir graſhinſki

študent

Sosedov sin (1868):	vsi gledajo v tej družbi. „Ali si huda ndme? " reče študent. „Jaz nisem na nikogar huda, najrajša imam pa tistega, ki
Cvet in sad (1877):	sem shranit na svoje počivališče, kjer jih je tudi kot študent imel. Na tisti način je tudi pisma slučajno sem zanesel
Cvet in sad (1877):	nadaljuje profesor, »jaz sem to deklico poznal uže prej kot študent, pred osmimi leti. Človek bi jej ne poznal, da je
Od pluga do krone (1891):	važno novico, da pride drugi teden v soboto proti večeru študent domóv. Da je šla taka novica kakor ogenj po vasi
Od pluga do krone (1891):	razideta. Proti večeru zaženó otroci na Zagorici grozen krik: «Vehovčev študent gré, že gré! » Nato prično tudi sosedje in sosede hiteti
Očetov greh (1894):	Nekaj trenutkov se bojuje sama s seboj ob misli: »Ta študent, ta mladi študent! « Ali to dveurno občevanje ž njim je
Očetov greh (1894):	kovčeg. »Kaj pa imaš tam? « vpraša starec z zadovoljnim nasmehom. Študent prinese majhen zavitek in ga položi pred očeta. »Nekaj smodek
Očetov greh (1894):	preneumno! « dela je vselej, kadar je legla spat, toda mladi študent ji vender ni hotel iz glave. »Kdaj bi bilo kaj
Očetov greh (1894):	nje korake pod streho. »Kam pa so ušli mati? « vpraša študent, ko si odrezuje košček kruha. V Kačonovi glavi se porodi

ſtudent
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe ſtudent na jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil

študenti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	in seboj peljala. Na to pa je vstal velik hrup; študenti so se podali pred policijno hišo in so poslali nektere
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	naj grejo mirni domú, niso ubogali, so prišle vojaške patrole; študenti so se potem brez opora razkropili; le enega samega študenta

▶ študent samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dijak; SSKJ

študent

ſhtudent

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	isdihne, „ko bi le mogel: ſhe doneſ bi hotel biti ſhtudent (dijak). Alj moj ozhe nimajo sazhém. Dnarja ni. ” „Poſluſhaj le
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	le,” pravijo kralj; „bom poſkuſil, alj ſe boſh dal priden ſhtudent narediti. Naſh goſpód vuzhitel imajo prijatela, fajmoſhtra na desheli, ki
Življenja srečen pot (1837):	Ni na ſveti vezhiga neteka, kakor je ſpazhen dijak (ferderban ſhtudent), kedar ſe smoti. Ozhetu ino materi beraſhko palizo prineſe, bratam
Življenja srečen pot (1837):	pometal; nar vezhi vjima (ſhkoda) je sa shlahto ſpriden diak (ſhtudent). — ˛Savl, ſhe mlad, je bil v' ſvoji vuzhenoſti ſilo viſokih

▶ študija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

študijam
- studijam
  Zoologija (1875): namreč žival in njéno življenje, da so neizcrpljiv vir zanimivim studijam. Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je pri členarjih
študije
- studije
  Zoologija (1875): in potem za primere imenovati nekatere imenitniše živali. Za daljne studije je treba, razen tega, kar živa priroda sama ponuja, vzeti

▶ študirati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

študiral

Turški Pavliha (1864):	pa govori bolj določno, kot je navadno pri takih možéh. Študiral je, pokaže se potem kot zanikaren učenjak — kdaj si je
Marjetica (1877):	dekličino lice, pa da je stari naložene panjače prekladal in študiral, da hčerine rudečice niti opazil ni. In kako tudi. Pa
Ljubljanske slike (1879):	študirati, ako hoče kaj vredna biti; on pa sploh ni študiral, toraj tudi hudobnosti ne, zato je le bolj pohleven človek
Cyclamen (1883):	bilo še mnogo ur in suhi pravni spisi, katere je študiral, zadušili so vso romantiko. Zvečer je zatorej redno — mesto na
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	in pisati, vrhu tega so želeli, da je vsaj nekoliko študiral, če so dopuščale to razmere, čas in kraj. Šele od
Iz sodnih aktov (1891):	pozneje je bil čimdalje prijaznejši in ljubeznjivejši, in ko sem študiral zadnja gimnazijska leta v Ljubljani, namreč tedanjo logiko in fiziko
Vinjete (1899):	obrnil ter odšel z dolgimi koraki na cesto ... Kadar je študiral, stopile so prédenj nenadno njene jasne, otroške oči, in sramoval
Kvišku (1899):	in se zaril v stare knjige in spise, bral in študiral neprenehoma — in to ga je največ umirilo. Delo, jedino delo
Vinjete (1899):	opazil, da je osahnila bilka na stepi ... Martin Gradar je študiral medicino. Hodil je k predavanjem in posedal med knjigami dan

▶ štuk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

del, člen; kontekst

štuk

shtek

Ta male katechismus (1768):	kader s' lubeſni po teh ſapovdah dellamo. TA ZHETERTE POGLAVITNE SHTEK Od sveteh ſakramentov. Kaj je en S. ſakrament? Je enu
Ta male katechismus (1768):	TA PERVE POGLAVITNE SHTEK OD KATHOLSHKE VIRE. Katire je ta perve poglavitne shtek Kristianske
Ta male katechismus (1768):	ter nashe ſhivlenſe, inu dushe ſvelizhanje rodila. TA TRETE POGLAVITNE SHTEK Od lubeſni, inu deſſet ſapoud. Kaj je lubeſn? Lubeſn je
Ta male katechismus (1768):	hla taistega prejeti, prositi po ſanikernem naſamuditi. TA PETE POGLAVITNE SHTEK Od dolſhnuste Kristianske Pravize. Kolkajn je dolſhnust Kristianske pravize? Lete
Ta male katechismus (1768):	POGLAVITNE SHTEK OD KATHOLSHKE VIRE. Katire je ta perve poglavitne shtek Kristianske Karbolshke vire? Vira: ſakaj bres vire ni mogozhe Bogu

shtuk

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jeme bu sashribano venka usemi, noi ga seshje te kunshtni shtuk ti morash vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tudei svo velko barti skushano. TA 70. KAPITL. Spet an shtuk sa use zopernje inu sa saplentuenje al je saplentano taku

štukih

shtukeh

Ta male katechismus (1768):	Boga † Ozheta, inu † Synú, inu svetega † Duha, Amen. V' kajſeneh shtukeh se morejo Kristiani narpoprej poduzhiti? V teh pet: I. Od
Branja, inu evangeliumi (1777):	CHATECHISMUS, Ali Podvuzhenje eniga Kriſtiana v'narbel potrebnih Shtukeh Kriſtianske Vire , katiri ſe imajo na povęle vikshi duhovne Goſposke

štukov

shtukov

Ta male katechismus (1768):	treba bilu, spoſnati ſamogli. Jogr. dijan. 8. inu 19. Kolku shtukov je posebnu treba, vedet od ſakramenta S. Resnega Telesa? Pet
Ta male katechismus (1768):	grehov prosejo, inu odveſo od spovdnika dobèe. Jann. 20. Kolku shtukov shlishe k' spovdi? Pet; namrezh: I. Sprashuvanje svoje veste. II.
Ta male katechismus (1768):	12. Katire je ta prave ſapopadek te Vire, ali uſſeh shtukov, katiri se morejo viruvati? Je tu apostolsku v' dvanajst zhlankeh
Ta male katechismus (1768):	bosh vekumej greshil. PERSTAVK Kratkega sprashuvanja zhes teh pet poglavitneh shtukov ſa majhene otroke. Is pervega shtuka od Vire. Kaj se
Branja, inu evangeliumi (1777):	vſi ſo dolſhni te shtuke ſe navuzhiti, inu snati. Devet Shtukov. Katire je Benedict ta XIII. Rimski Pap. v' Iejtu 1725.

▶ štuk samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

top; kontekst

štuk
- shtuk
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an
- shtvk
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi svetiga † Dvha Amen. TA 14. KAPITL. Spet an skvshan shtvk sa sorashenzhe, da knabosh ranian alpa vbodan bel Stralan nosi
štuki
Robinson mlajši (1849): kugel — krugel ino drobi — šprihov; etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde

▶ štuliti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štulijo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	besede spodtikujejo. De pa nekteri domači še zmiraj ptuje besede štulijo namest domačíh, in de ž njimi ravnajo, kakor s-ja z
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in krajnski kraji so mnogim ljudém, ki se clo učene štulijo, neznani! Kakor jih je veliko, ki ne vedó, da krajnski

▶ štupa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

štupa

štupa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): imenujejo, pred ljudmi v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa padla in — šterbunk, je tudi on padel na

ſhtupa

Kuharske Bukve (1799):	ga, odzędi, ohladi, s' ojlam, jęſiham inu ſhtupo sabęli; ako ſhtupa ni tvojim ludęm soperna.
Kuharske Bukve (1799):	goveji shupi rasmozheniga inu ſpęt oshętiga sraven dęne, tudi ſol, ſhtupa, ſtolzheni nagelshbizi, inu majeronove plevize. Is tiga ſe klobaſe v'
Pozhétki gramatike (1811):	ouille, oule. kakor: foudre, bliſk, ſtréla, dissoudre, rasvesati, poivre, pòper ſhtupa; brouille, sdraha, ſpor; quenouille, koshél, ècroule, podertje, foule, drenj, tiſka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe je namrezh en kvintelz is likarne ali apoteke ; ta ſhtupa ſe dene v kako ſkledizo, in sraven ſe pol kosarza

štupe

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živine skerbi, ki ji včasi pest solí z ravno toliko štupe od brinovih jagod na zobanje da. Žebeta se morajo pervo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	otrobov potem z četertinko imenovane gobove in ravno toliko želodove štupe z vodó zmešajo in terdo testó napravijo, iz kteriga kroglice
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mu vsaki dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zdrobi v štupo in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe dobiva na vodi vsako živinče 4 lote na drugi dan
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	potem laneno vodo ter raztopi v nji 1 lot solitarjeve štupe. Trikrat na dan si napravi to zdravilo, vlij mlačno zjutrej

ſhtupe

Kuharske Bukve (1799):	dobro vmęſhaj; v' to deni ribanga kruha, ſhkaplęta, ſhtupe, inu ſoli; vſe to, vkup smęſhaj, inu s' tim namaſhi
Kuharske Bukve (1799):	goveje shupe kar je sa sôſ tręba, deni notri ſolí, ſhtupe, nsgelnoveh shbiz, muſkat oręha, dva lorbarjova peręſa, enmalo jęſiha
Kuharske Bukve (1799):	s' noshovim robam. Poſębej vsami ſhpeha, enmalo peterſhila, nagelshbíz, ſhtupe, folí, inu enmalo luka ali zheſna; tę ſtvarl vkup
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podgane, kjer ſe pa vezh, namrezh dva kvintelza od te ſhtupe vsame; tadaj ſe v kaki ſkledizi s pol polizha turſhizhne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga is pol lota grenjke ſoli in pol lota neke ſhtupe napravili, ktera bolno kri od drobja proti koshi shene in

štupo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	del pa solitarja , vse to se prav dobro skupaj v štupo zmeša, in po dva lota na en funt sroviga masla
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gojzdih gobe (samo strupenih ne), jih posušé, ter jih v štupo stolčejo, ktero potem skozi celo leto v piskru na kakim
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	obstojí iz 4 lotov štérke, 6 lotov v pràv drobno štupo stolčene kréde, iz 2 lotov dobriga lima, 2 lotov beneškiga
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo stolčene kalafonje pridénes, in s tem gorkim firnežem podplate namažeš
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	brinjevih jagod, in sicer vsakega 1 libro, jih zdrobi v štupo in jim prideni 4 libre soli. Lete štupe dobiva na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	to nemogoče bilo; saj moč čarodejstva neskončno daleč seže. Za štupo, ktera bi človeka v zrak vzdignila, je treba najti zelišč
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer v možnarji iz aerolita, t. j. iz
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zrak vzdignil in zopet na zemljo padel. Če bi tako štupo kdo prav rabil, gotovo bi pripravna bila, da človeka vzdigne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	po oblakih sem ter tje jašejo — to storé s tako štupo. „Zastran kristijanov sem vam pa že enkrat povedal — če se

ſhtupo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sméſhan nar bolj iskasal. To je tako: Vsemi ſolnitarja v ſhtupo ſtolzheniga 2 lota, kafre ½ kvinteljna s nekoliko moke in

▶ štv. okrajšava ↘ goo300k, IMP

štv.

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	Na listih smo razločno spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je najslabše sponesla; vse kaže, da se ji
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	da bo treba ž njima na drugačnih zemljah poskušnje delati. Štv. 3 je med vsemi najbolje kalila; rastline so dosegle povprečno

▶ šuj pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

lev; Pleteršnik

šuj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): slana Reif” imámo le mi Slovenci s Staroslováni; „lanita, Wange”; „šuj, link” še imajo samo naši Rozeanci; „san, Ehrenstelle” samo Rusje

▶ šum samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šum

Divica Orleanska (1848):	grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup in šum Se sliši sploh iz temnih vej njegovih; Jez sam enkrat
Valenštajn (1866):	Bilo nej Nikogar. Vojvodica. V tako hudem strahu sem. Vsak šum nezgodonosnega mi sla Oznanja. Veste, sestra, kako je? Al volji
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kako ljudjé za nas skerbé. Poprej ko smo hrum in šum uganjali drugod in domà, dan na dan pri gizdavi mizi
Fizika (1869):	to, kako gloda ogenj drva v peči, da izginejo, potem šum vrele vode, vse to so prikazni, ki mikajo našo pazljivost

ſhum

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	koker ſo saſhafali — Komej doli pozhęnem, karſlishim od delezh en ſhum — Jeſt ględam — poſluſham — — Perderli ſo na enkrat ſhtirje ſantje s'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vidijo , ſe per ſedajnih zhaſsih neplazha — Tulp. Tiho! nikar tak ſhum nedęlejte! — mi moremo od tę hiſhe prozh jiti, toku dolgu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	to kraljeſtvo odperte. Savoljo Janesoviga shivljenja ino uzhenja je velik ſhum vſtal. Ne le Objordanzi, ampak tudi is Jerusalema ino ſkorej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tih imenitnih mosh ino njih vpraſhanje ſta v' Jerusalemu velik ſhum napravila. Kralj ſe preſtraſhi na ſvojim ſédeshi, ino vſi Jerusalemljani
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Jerusalemu savoljo bínkuſht bres ſhtevila Israelzov. Ker ſe je ſhum is hiſhe, ki ſo bili uzhenzi v' njej sbrani, delezh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino shalovavke ſo péle. Jesuſ je pokoj ljubil, hrup ino ſhum je zhertil. Toraj rezhe : „Kaj ta rasbota? Nehajte, ino rasidite
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bratovſko ljubesnijo sbrani. Kar ſe okoli devetih pred poldnem velik ſhum, kakor bi bil vihar, na nebu vsdigne. Vſa hiſha ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Novih snajdb' te glaſ sveſélil Vezh ne bo, ko prasni ſhum ? O nikár ne sanizh'vati, Kdor s semljo imáſh ſvoj trud
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vihár raskláda. Okróg vrát ſtrásha na pomózh savpíje, In vſtáne ſhúm, de mósh sa mósham páda.

šuma

Roza Jelodvorska (1855):	v mali pregovor sklenili, rekoč: »Moj sinko! več uma, manj šuma! s tem se pride naj dalje po svetu«. Čez nekaj
Gozdovnik (1898):	Tako, zdaj imamo krmilo, ki ne bo delalo niti najmanjšega šuma. Zdaj postavimo še rogla za vilice, v kterih se bo
Gozdovnik (1898):	je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in ni se bil še daleč priplazil, ko zagleda ona

ſhuma

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	V' taki revſhini, takó v' tihi nozhi, tako bres vſiga ſhuma je bil˛Sin boshji ſhtiri tavshent let po ſtvarjenji ſvetá rojen
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſtivnizi zhes nozh oſtal, kjer pa nemore savoljo preveliziga ſhuma pivzov kar ozhèſa ſtiſniti. Vſtane ter pride is gorne hiſhe

šume
- ſhume
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te ſhume dobrotniga ſtvarnika, ktero nam je ſizer k neograjeni pa vunder

▶ šuma samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gozd; [sskj]

šumo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): bilo odvernilo domoljubno serce njegovo. Spoznavši, da je neumno v šumo (gojzd) derva nositi in v morje zlivati vodo, — da je

▶ šume prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šume
Mineralogija in geognozija (1871): električen; razteče se v močnejih kislinah in ogleno kislino izpušča šumé; če ga žgemo, premeni se v živo apno (kemije §

▶ šumeč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

šumeče

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno pomladanskih tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje
Astronomija (1869):	ga bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki

šumečo
- ſhumezho
  Genovefa (1841): je blishej priſhel in proti grádu po hribu jésdaril, je ſhumézho musiko saſliſhal. Golo je ravno s ſvôjo derhálijo veſél obéd

▶ šumen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

glasen, hrupen; [sskj]

šumnem
Zlatorog (1886): dé in ga pustí. A lovec gre na vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar

▶ šumenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šumenje

Blagomir puščavnik (1853):	misli, da bi bil Bric, pa vendar se jej nenavadno šumenje čudno zdi. Čez eno uro prigromi Bric v njuno sobo
Blagomir puščavnik (1853):	kraj jezera prepeljal. Še veče pa je bilo pripravljanje in šumenje, ko naenkrat tuji vitezi s svojimi ženami pridejo. Vsi kmalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	blišču migljalo na milijarde zvezd. Na ušesa udarjalo mi je šumenje morskih valov in trudno delovanje parnikovih koles, kar me je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	korakov zgine v grmovji, iz katerega se je čulo sumljivo šumenje. Peharček odloži cev, in mirno zre za njim. — Logarja pa

▶ šumeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šumelo
Roza Jelodvorska (1855): gojzdu in je zlo deževalo, da je krog in krog šumelo. VI. Roza v voglarjevi hiši.
šumeti
- šumeti
  Divica Orleanska (1848): strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je
- ſhumeti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſuh; na luftu ſe vezh ali menj ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj vlijeſh. Na lapornati
šumi
Zlatorog (1886): Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu. Po goróvji pač takó divjad le Vzpenja se in
šumijo
- šume
  Viljem Tell (1862): V deželo pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne šumé In lene reke tiho se valé; Razgled mu je na

▶ šumljaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

šumljaj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	šumljanju vodice. Zdrami se! — Kak réka vabi In vodíca, ki šumljáj — Iti mora, ne pozabi, Vse naprej, kar moč ima! In
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k Ratiboru, deželnemu knezu, in šumljaj mu na uho, da Ema še za njega živi, a

▶ šumljanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šumljanje
Ljubite svoje sovražnike! (1899): Že so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom

▶ šumljati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šumljal

Blagomir puščavnik (1853):	je donašal iz bližnjega srebročistega studenčika, ki je pod skalo šumljal; in le kadar je kak ptujec pri njem bil, je
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	dnevom. Če je pihal veter skoz rožno grmovje pred hišo, šumljal je rožam:

▶ šunder samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šundra

Stric Tomaž (1853):	vednosti vzela. Tako bo nar kračji pot in brez vsega šundra storjeno. “
Revček Andrejček (1891):	bolje slišal. Radi klobuka vender ne bo po noči toliko šundra. (Posluša. ) In kako razbija! Ali je znorel?

▶ šuntati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šuntali
Zlata Vas (1848): koli je bilo mogoče, kmete in njih žene zoper njega šuntali. — Ožbè pa tudi k nikomur ni šel; samo k mlinarjevim
šuntam
Divica Orleanska (1848): skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún! ne šuntam. Zdaj je čas De britkih dni popravite veliko. Burgún. Gotova

šuntati

šunta

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v speh, In rahlo grofa posvari ; Pa levi mož ga šunta v greh, Zločinstvu v mrežo ga slepí. In grof svarenje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v speh, In rahlo grofa posvarí, Pa levi mož ga šunta v greh, Zločinstvu v mrežo ga slepí. In grof svarenje

▶ šupa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šupah
- ſhupah
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): veliko ne dobro poſuſheniga ſena ſpravi. Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino
šupe
- ſhupe
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v ſhtalé, ſhupe, pod ſtreho in na dvoriſha; goſpodine ſo pri kuhi sanikerne

▶ šurjak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

svak; Pleteršnik

šurjak
Valenštajn (1866): Maks Pikolomini, njegov sin, oklopniškega polka glavar. Grof Trčka, Valenštajnov šurjak, več polkom glavár. Ilo, maršal, Valenštajnov prijatelj. Izolan, Hrvatom general

▶ šus samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

kanček; nemško-slovenski slovar

šus
- ſhuſs
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): jem sobati dei. Şvinam, aku ſo ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v'

▶ šuštar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

šuštar
- shushter
  Sacrum promptuarium (1695): she ble oklofeta, ona sazhne shraiat na vus glaſs, en Shushter kateri blisi je shtazuno imel tezhe v' hisho gledat kaj
šuštarja
- suſhtaria
  Sacrum promptuarium (1695): lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga suſhtaria s' imenam Deusdedit, de leta vſako Sabboto je petlerjom vſe

▶ švabski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

švabske
Roza Jelodvorska (1855): I. Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo lepe zelene doline in obrašene

švabskem

Mineralogija in geognozija (1871):	Laporji se nahajajo posebno v mlajših tvorbah, n. pr. v Švabskem, na dolenjskem Kranjskem in Štirskem.
Spisi Krištofa Šmida (1883):	obolel in ni mogel dalje. Ostali so tedaj v malem Švabskem mesteci. Šimen je vzel v najem stanovanje z dvema izbama

švabskemu
- švabskimu
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): gospod pa in gospodična Lena grésta za njim. Proti gójzdnatimu Švabskimu górju jo uséka, ki se je zavoljo veliko jélkovja Černi-log

švabski

Viljem Tell (1862):	Viljem. Vojaka najemnika. , . Rudolf Haras, Geslerjev konjuh. Ivan Paricida, vojvod švabski. Stisi, poljak. Urnski Bik. Cesarski sel. Tlačanski valpet. Kamnar, zidarji
Viljem Tell (1862):	povém imé Morivčevo, umoril ga njegov Bratranec je, vojvoda Ivan Švábski. Melhtal. Kaj zapeljalo ga je h kraljemoru?

▶ švarati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

pritoževati; Pleteršnik

švarajo
- ſhvarajo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Na vſe to oni ne miſlijo, pa ſe tudi ne ſhvarajo, zhe ſe ljudem kaj da. ” Kuharza Ivana v' kuhnjo peljá

▶ švedski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

švedske
Valenštajn (1866): Slaboumni starec! (Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske trombe! Švedi Stojé pred Hebom! Hajdi, hajd' na delo! Gordon

švedskega

Valenštajn (1866):	Valenštajn. Švedskega Polkovnika Dibalda si ujél, I ga pripeljal v norimberški ostrog
Kemija (1869):	živo zelena barva, ki je znana pod imenom »Schweinfurtskega« ali »švedskega« in tudi »Scheel ovega« zelenila. S to barvo so se

švedskem

Rudninoslovje (1867):	zvrsti so gručave i drobno-zrnaste. sl. 29. Nahaja se v švedskem Tunabergu. Rabi se kot poprejšnji 4 Mispikel 1) ali arsenovnati
Rudninoslovje (1867):	zapazili moč, ktero zovemo magnetizem. Najlepši kristali se nahajajo v švedskem Fahlunu; v Sibiriji je gora „Blagodat” sam magnetovec, dobiva se
Mineralogija in geognozija (1871):	včasi prav velike. Najimenitniši porfirovi stroji so v Elfdalen na Švedskem in v Kolywan v ruski Aziji. 32. Melafir. Le-tó kamenje

švedski

Valenštajn (1866):	v Hebu. Četnik Geraldín. Deverú Makdonald stotnika v Valenštajnovej vojski. Švedski stotnik. Več poslancev oklopnikov. Grofinja Trčka. Tekla. Gospica Naibrun, dvorkinja
Valenštajn (1866):	Trčka. Ilo. Izolan. Butlar. Najman, konjičin stotnik. Pribočnik. Polkovnik Vrangel, švedski poslanec. Gordon, velitelj v Hebu. Četnik Geraldín. Deverú Makdonald stotnika

▶ švicarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

švicarska

s vaj_carske(združena oblika)

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira. — S vaj carske goveda pa se bolj umetno izrejajo kakor tir

šviška
Oče naš (1885): svojih bratov Podgojzdjanov in so jim hoteli pomagati iti. Pa Šviška gosposka se je temu zoprstavila in je dala vsa pota

švicarske

švajcarske

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bo nar bolj imenitno kar prid tvoje domačije zadene. Vse švajcarske puntarije, španjske mešarije in vsi škodljivi prepiri zavoljo vere niso
Blagomir puščavnik (1853):	Blagomirovemu domu! ” — XIX. PTUJ ROMAR. Že se je solnce za Švajcarske gore skrilo, in temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	carske goveda pa se bolj umetno izrejajo kakor tir oljske. Švajcarske živine je bilo veliko in lepe v razstavi ; večja je

švicarske
Viljem Tell (1862): Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher. Nekdanjih časov, Švicarske svobode.

švicarskem

švajcarskem

Blagomir puščavnik (1853):	kadarkoli me Gospod v tebe položi. ” — VIII. BLAGA DRUŽINA V ŠVAJCARSKEM GORJI. Bil je hladen jesenski dan; solnce se je že
Blagomir puščavnik (1853):	XX. NEPRIČAKOVANO VESELJE NAR BOLJŠE ZDRAVILO. V tihem in mirnem Švajcarskem dolu pri Tunskem jezeru pozdravijo, spremijo in dopernesejo ondašnjl prebivavci

švicarskem

Viljem Tell (1862):	Kdaj Rešitelj príde vbogi tej deželi? (Odide. ) Dragi prizor. V švicarskem Kamniku, pod lipo pred Staufaherjevo hišo, na velikej cesti poleg
Trtna uš (1881):	dobiti. Na ta način so uže marsikde na Nemškem in Švicarskem trtno uš uničili in jej dalje širiti se zabranili, to

švicarski
- švajcarski
  Roza Jelodvorska (1855): lepe zelene doline in obrašene goré; za kterimi se silni Švajcarski velikani s svojimi sneženimi glavami proti nebu veličastno dvigujejo, je
- švicarski
  Viljem Tell (1862): se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore

švicarskih

švajcarskih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tega bi si napravo šol po izglédu nekih Nemških in Švajcarskih kantonov tudi pri nas lahko prav zlo polajšali. V teh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	holandskih krav ima to napako, da nima toliko smetane kakor švajcarskih, mircodolinskih in tiroljskih. Zato pa narejajo Holandci veliko imenitnega sira

švicarskih

Oče naš (1854):	rekel Ménart večkrat; „zdi se mi, da sim doma na Švicarskih gorah! In še clo križ stoji pod drevésom tam! O
Kemija (1869):	30 pruskih ali zveznih tolarjev in 112 1/2 francoskih ali švicarskih frankov. Tedaj vaga: 1 avstrijanski srebrni goldinar 12,3 grama; 1
Oče naš (1885):	pa pridete k nam“, je rekel polkovnik; „obljubim Vam v švicarskih polkih našega kralja dobro službo“. „Lepo se vam zahvalim“, je

švicarsko
- švajcarsko
  Blagomir puščavnik (1853): kmalo objeti. Toraj zakliče s veselim navdihnjenjem: Naprej! naprej! v Švajcarsko dolino, k mili materi! naprej! proti Blagomirovemu domu! ” — XIX. PTUJ

▶ švigajoč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

švigajoče
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): in škit. Ne bojim se ponočniga straha, Ne pšice podnevi švigajoče, Ne kuge, ki hodi o mraku, Ne sile, ki opoldne
švigajočim
- ſhvigajozhim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): shivalſkimi koshami oblezhe, in ji pahne is raja. Angelj ſ' ſhvigajozhim ognjenim mezhem je varoval v' raj. Kako velik sleg je

▶ šviganje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šviganje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

strahòtne sem gromove, Tulečih sap razdraženo vihranje, Plamečih strel razserdeno šviganje In morja burnospenjene valove; Studencov čul šumeče sem slapove, Radostno

▶ švigati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

šviga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	plam se dviga; Na široko liže, vžiga, Urniši od vetra šviga, Kot iz pečniga oboka Zrak žarí, tramovje poka, Strop se
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	kakor peklenski ogenj. Žganje kakor ogenj človeku po vsih udih šviga, posebno pa se žganopivcam na kri, žolč ino jetra verže
Kemija (1869):	vijoličastim plamenom, in to zarad hlapečega in gorečega kalijuma. Sikaje šviga žareča kovina sem ter tje po vodi, dokler popolnoma ne
Mineralogija in geognozija (1871):	bliščeče barve, v kojem se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega

švigajo
Blagomir puščavnik (1853): življenji čutil in se po svojih ozirati jel, — glej že švigajo ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog in krog se
švigal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pa uhaja, je viditi kakor da bi ogenj iz nje švigal. Toraj je Elmov ogenj toliko lepši in toliko veči plamen
švigali
Ljubite svoje sovražnike! (1899): je odmevalo v daljnem gozdu; metali so bojna kopja in švigali s sulicami. — Od časa do časa so zatrobili v bojni

▶ švigniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

švigne

Arov in Zman (1850):	vda, ga reče on pri tej priči popasti. Pa naglo švigne iz šotora med rajdami turških stanov па ravnost proti Homcu
Jerica (1859):	naravnost domú; poznate li Jerneja Kavtarja? « Zdravniku glava enmalo kviško švigne, in beseda, ki jo je na jeziku imel, se mu
Zlato pa sir (1860):	streho podal. Komaj sta pa deset stopinj od drevesa, strela švigne na mecesen in preklala ga je. Ljudjé in ovce so
Moč ljubezni (1865):	potem novega življenja, nove moči. Ljubezen je iskra božja, ki švigne iz nebeških višav v hrepeneče prsi mladenčeve, da se v
Razne dela (1870):	mf gor! " In vitez na strašen dvor Medi divjake hipoma švigne Brez mud in straha, In rokovico iz praha V sredi
Razne dela (1870):	mili Bog. Burno se valovje dvigne, Vre, kipí, na kviško švigne, Hujši, hujši buta v breg Sem ter tje slapovja beg
Marjetica (1877):	Če ga čuje kedo. Vse je tiho. Le odljudni netopir švigne semtertje nad njegovo glavo, nad skalovjem uka sova in sem
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Daleč tam za »Lisino planino« zasveti se blisek zadnjikrat, strela švigne po višini in takó silovito udari v stari prales, da
Brata (1888):	a nič prijaznega ne gledamo na njem: sovražen pogled mu švigne iz udrtih očij, in sovražno mu zveni glas, ko reče

švignil

Bore mladost (1862):	culo mogočno šumenje viharjevo bliže in bliže. En trenutek in švignil je blisk iz uterganega oblaka skozi močno černobo na ladjo
Žalost in veselje (1870):	tudi ona dva divjaka derva pod kolom in plamen je švignil nesrečnežu pod noge, ki se je hudih bolečin na vse
Žalost in veselje (1870):	Po kermilu je zlezel doli, lahno, kakor veverica, potem pa švignil v morsko globočino. Plaval je dolgo pod vodó in le
Marjetica (1877):	imel visoko zavihana. Kedar je Marjetica položila hleb na lopar, švignil je urno s pipcem in potegnil velik križ po kruhu
Grogov Matijče (1881):	ter je odtrgal velik kos, da je Matijče kakor stržek švignil na to stran, v zlato prostost. »Jaz ti bom pokazal
Testament (1887):	je nekaj godrnjal in iž njegovih malih, svetlih oči je švignil čuden plamen, tako da Miklavž ni vdrugič vprašal. Pa Omahne
Vesela vožnja (1889):	toda Konec je udaril konja, da je v divjem diru švignil mimo županove hiše, na katero so Konca vezali takó neprijetni
Abdul Slovožok pa Kara Besedav... (1897):	boš učil, kaj je »hajir in šer«! — Stopaj! « … Tako je švignil plamen razpora in jeze med nekdanja prijatelja. Najbolj je jezilo
Gojko Knafeljc (1899):	drobne črke so strepetavale, pordevale, črnele in izginjale. Plamen je švignil na drugi list, odtod na tretji, četrti, lizal in lizal

švignila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): so mu šklefedrali po herbtu. Med Fabíolo in Oroncijem je švignila pušica in Jubalo smertno ranila. „Jubala! ” praša jo Fabiola, ali

▶ švogrija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

svaštvo; kontekst

švogrija
- shvogria
  Branja, inu evangeliumi (1777): je tukej treba, de , kader ſe enu taku svakſtvu, ali shvogria med mosham, ali sheno permeri potęm, ke ſta she prov

▶ švrkati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

švrkajo
- ſhverkajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): §. 1. rezheno) med ſeboj vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke vganjajo vsamiti bukvize v roko in poglejte va-nje

▶ t samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Fizika (1869):	zložiti cela abeceda, n. pr. a . -, m - -, e., r.-. , s . . . , t - itd.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prejšnji nalogi mesto števil 2, 6, 1/4, 4/9 števila d, t, a, b? 56. Dve telesi se začneta istodobno na obodu

▶ t okrajšava ↘ goo300k, IMP

t
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na dvoriſhih tobak pijó ; predivo doma v pezhah ſuſhé i t d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno

▶ t. okrajšava ↘ goo300k, IMP

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki le 1078 duſh ſhteje, ſo bili 16. vélikiga travna t. l. ſhterji pari sakonſkih ljudi v drugo porozheni, ker je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	deželah so opravniki postavljeni, ki pristopnike zapisujejo , plačila prejemljejo i. t. d. Koliko gré letniga plačila za zavarvanje ene glave odrajtati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin v bron združiti umeli
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jeklenih rečí, namreč pil, žebljev, pušk, nožev, pekarskih lopárjev i. t. d. kakoršne so v Arabii, Kini in v druzih ptujih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za vinsko terto namenjeni, ampak za bukovje, hrastje, brezje i. t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili, ko bi tersje posekali
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice
Zlata Vas (1848):	in kradli kar so mogli: sadje, derva, golobe, kuretno i. t. d. Besedi in prisegi nihče več upati ni smel; možbeseda
Zlata Vas (1848):	Vsaki dve léti so poljski čuvaji, ogledniki in posestniki i. t. d. gojzde, njive in senožeti obhodili, ogledali in popravili; njim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Deževati pa je začelo skor povsod 18. ali 19. dan t. m. in ta dež je bil res po naključbi „voda

▶ t.j. okrajšava ↘ goo300k, IMP

t.j.

Botanika (1875):	tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo ne cveta ne plodu. Vendar je za njihovo
Občno vzgojeslovje (1887):	idejalom nravstvenosti sploh v protislovji. To zapreko odstraniti pomaga pravica, t.j. pravilo, ki meri na to, da se zabrani prepir. Pravo
Občno vzgojeslovje (1887):	samohôtno pazljivost in teženje, vsako delovanje nadaljevati do popolnega vspeha, — t.j. učenec se usposobi, da občuti zanimanje. Vzgojnemu pouku je razvijati

▶ t.l. okrajšava ↘ goo300k, IMP

t.l.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): moč nova zakonska postava, razglašena s ces. patentom 8. okt. t.l., so tudi svetli knez in škof ljubljanski izvolili duhovno sodnijo

▶ ta zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vſaki bętesh. 2. Tih dvanajſt Apoſtèlnou imęna pak ſo letę. Ta pèrvi Şimon imenuván Pętèr, inu Andręj njegóv brat.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne ſmili ; ſram te bodi ! Baron
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ene minate sgubil, ſe bó podal na męſtu, ker je ta bogati dobrotnik vmèrl, inu bó k'malu vſe svęjdil, kar njegovo
Genovefa (1841):	Têbi naj bóde tudi veſ poſvezhèn! Ja” — je rekla dalje — „ta imá môj pervi opravek biti, de ga Têbi poſvezhím. V
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta, in de ta imá priditi po shelesni zéſti, to je vſim snáno. Blagor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po herbtu paliza pela. ” Fajmoſhter. Vi ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktére je ſedaj she morde priſhel. Zelo pot ſe namrezh ta Indijan vali, ter pride na to visho vſaki dan pol
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi bil rad začel prepir, ko bi se ne bil ta prav zmerno obnašal in divjaka zagotovil, da mu nikoli več
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v jedno izmed prejšnjih treh jednačeb, i. t. d.; na ta način se določijo zaporedoma vrednosti vseh neznank. Primeri. enačba.

taj

Blagomir puščavnik (1853):	Osupnjeni so. Tiho med sebo eden druzega poprašujejo, kako je taj imenitni gost sem prišel, odkod in kdo da mora biti
Blagomir puščavnik (1853):	šli. Dolgo se Blagomir ne da pregovoriti. ”Zakaj, pravi, ”bi taj radostni kraj zapustiti moral? Osemdeset let sim že star, in

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne bóte obhodili tę męſta Israel, dokler pride Şyn tiga zhlovęka. 24. En Jógèr
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jas N. N. tabe rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Na te den al uro kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	12 Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa sedei inv vsolei te pra Sveti Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ki jih je ona tebi dala, ſo vezh vredne, kakor te perſtan, naj ſi je ravno is slata ino shlahnih kamenzov
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se naše bolj merzlo podnebje ni prileglo , in takó se te drevesca sušé. Vunder pa, če ravno tù in tam eno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila tudi vlada, in berž ko ne se bo moralo
Blagomir puščavnik (1853):	Te vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tisuč centov žita, vina in druzih rečí, ki so jih te leta iz naše kranjske straní z velikim trudom in terpljenjem

tej
Robinson mlajši (1849): Kedar reva ga imà: Gdor se na — njega spolegà (naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo

Robinson mlajši (1849):	da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	neznamenite mervice so še veliki predmet potrébnega prepíra; saj je ti stari, sveti in bogati jezik dolgo v nemar paščen ali

tota
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): E GA6NHSDS na an zedl teſti zedl perveshi od pavza tota nate pervi perſt: noi jedi h kosposhzhne prosi karozhash bosh

tadva
- ta dva(združena oblika)
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): Gerard obljubil, živela. Iz tega se vidi, de sta tudi ta dva taka bila, kakor jih je še veliko današnji dan

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak inu osnanujte rekòzh: De ſe
Kuharske Bukve (1799):	200 oſtane 12 belakov, ti ſo dobri sa belákovo mlęko; te 12 belake rastepi inu rasshverkaj v' enim bokali mersliga mlęka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in v krajnſkim jesiku svunaj molitviz nizh piſaniga ni. Slaſti te issnanit s vſem, kar ſo uzhenoſti in umetnoſti njim koriſtniga
Divica Orleanska (1848):	drevesu tim od nekdaj, Od krivoverstva starodavnih časov. Možaki stari te soseske grôzne Pripovedavajo o njemu zgodbe. Neznanih glasov čuden hrup
Zlata Vas (1848):	de Oní vunder lahko, če le hočejo, veliko k rešenju te soseske pripomorejo. Zakaj serca teh ljudí so obdivjále, ker je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	to reč v političnih in gospodarskih časnikih in terdijo, da te občne nadloge ni kriva tako imenovana smešna odertija žitarjev, ampak
Fizika (1869):	vsak vé, pa ako se poprašamo, zakaj in odkod vse te prikazni, ni lahko kar prvikrat najti odgovor. Tedaj stvari za
Mineralogija in geognozija (1871):	Kako koristne so te popisane reči, je brž ko ne že vsak spoznal, ko
Zoologija (1875):	pevke, in vsak razumen človek mora vže v svojo hasen te ptice gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo

tele
Mineralogija in geognozija (1871): navadno deli, kakor se vidi v gori navedenem pregledu, na tele štiri oddelke: Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci
ti
Genovefa (1841): na mêni viditi moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém

tote

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	orodje, bolje mašine, da ž njimi dogotovljajo bolje izdelke, pa tote hitreje od nekdaj. Nasledki tega hvalevrednega prizadevanja so pa tudi
Valenštajn (1866):	Da vojska od juga i séverja ta znesêna V kraje tote je nametêna? Nejsmo-li, kakor iz enega lesá? Ali sovražniku se

tega

Branja, inu evangeliumi (1777):	tim oklepam te pravize, inu obuti na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gotovo znamnje nečimerniga gospodarja da so, bo domú pridši od tega staršem pripovedoval in marsikteri oče bo po tem spodbujen svoje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gold. in 6 krajc. veljá, kar je lahko zapopasti iz tega, da od tistiga časa, kar je železnica iz Celja v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	popisal, kakor je bila res in pristavil, da je vsega tega kriv Fulvij, ki se je pri tem kaj nepremišljeno in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bolje opravil s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se
Fizika (1869):	tu ali tam zgoščeno ali razredčeno. Kar vemo o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja, ampak le sklep, izpeljan iz
Botanika (1875):	vpój ali endosmosa. Kako se godi ta prohod, posebno gledé tega, ali gre redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to je
Občno vzgojeslovje (1887):	prepir. Pravo je nastalo bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa
Tiun - Lin (1891):	gotovo iz jamborovega koša opazuje sovražno ladijevje, bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj me je skrbelo, da bi naša

tiga

Biblia (1584):	letukaj eni ſtoje, kateri nebodo ſmèrti vkuſsili, dokler bodo Synu tiga zhloveka vidili prideozh, v'ſvoim krajleſtvi.
Sacrum promptuarium (1695):	vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru s' jame tiga greha aku n' hozhete v' shveplenske shterni utonit. Inu bugaite
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy od Goſpuda tiga viſſokiga Boga pred uſſimi shenami na semli. Hvalen bodi ta
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſliſhite, inu niſo ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga krajlęſtva, inu nesaſtópi, pride
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	hùdú vreme, sakaj Nebú je shaloſtnu rùdęzhe. 4. Podóbo tèdaj tiga Nęba snate ràslozhiti: snaminja pak tih zhaſsov ne samórete vęjditi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kakú bó tudi sa vaſs, lubi moji Farmani, lęta zhaſs tiga poſta en priętni zhaſs, inu vſi njega dnęvi, dnęvi tiga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	en leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá ſabó perneſse, inu naſs takú
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	telęſsa Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni

toga

Robinson mlajši (1849):	ko sem jo jim jaz nesrečni napravil! ah, kako veliko toga pač vsaki den imajo! kako vzdihajo ino žalújo, da nijednega
Robinson mlajši (1849):	vesel bil, se pač ne da z besedami popisati! Mimo toga, da je predse nekoga za družtvo imel, kar mu je
Robinson mlajši (1849):	s tem vekšo ročnost ino urnost je dobival. Med tem toga je brez prestanja peršalo. Robinon je tedaj primoran bil, še
Robinson mlajši (1849):	mene tako hudo razžaljenim staršem, da bi za tako veliko toga nadomestilo — nagrado — povračilo imeli! Vse, ah vse bom rad voljno
Robinson mlajši (1849):	ino po resnici, to ni tako lehka reč! ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako

teh

tah

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gvout tega ognja inu puamena svetiga Duha kateri je serze tah 12 Apoſtel-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kier je tebei rekou ti si venha is brana moiſtrova tah shazov inu pateronjenja usah bojah upotriebi ti kateri bojo tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	o moni Saraens † SALFATOR? Sadai † Jesvs od Nazareta an Kral tah jvdov Kaspar † Melbar † Bolteshar † Matbevs † Markvs † Lvcas † Joannes † jas N
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mojo bogo grieshno dvshizo vto pra sveto mvezh inv vgnado tah pra svetah Sakramentov inv vse dvhovne S. Shegne katere povsam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obarvati prad moimi faintami Amen. TA 26. KAPITL. Ote mozhi tah sedem svetah Kolzbenz.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teſtam 77 raitarjam: venka is jezhe noi shaliesja inu is tah shtrikou noi stah velzhah notov: Glih taku resnizhno prosim jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	S. Deviza noi marterniza Korona: o dai menei pomojei potribi tah notov to shumo dnarniov namerzh 99000 dukatov prov dora zvata
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	O Bueg, kateri si otov skues resviezhenje S. Duha serze tah viernah resveseliti noi poduzhiti, dai nam vteſtomi S. Duhu vse
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gospveda vtezi inv vdari ven ti hvda skvshenjava ta napelvvanja tah sovrashnikov vidiozhah al navidiozhah bodi tome hvava od rodv do

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v' Kani Galilæi ſturil, preberni v' ſladkoſt, inu v' veſsele tę teshave, bres katęrih ne more sakon biti. Naj ſe v'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa sedei inv vsolei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sveti Shegen katieriga je nash lvbi Gospved Jesvs Kriſtvs zhries te 12 Apoſtlne srekov tiſti krat kije jemov vniebo jeti tiſti

teh

Sacrum promptuarium (1695):	honorifica Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus pravi de zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si
Ta male katechismus (1768):	ti pervi le tri te perve: na ti drugi pak teh drugeh sedem. Kaj je Buh oblubil tem, katiri njeh bodo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	polomile. Vodnik je pravil Hafedu, da ni nikake gotovosti pri teh drevesih; in nikdar nikdo ne vé, kakošno sadje bode na
Sveta grofinja Genofefa (1857):	boſh ſvoje neumnoſti in predersnoſti keſal. “ Uſtraſhil ſe je Golo teh beſedi in ſi ni dolgo upal, kaj tazega govoriti. Vender
Sveti večer (1866):	objela svoja otroka. „Dobri Bog” je izdihnila, „usmili se saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal s sklenjenima rokama tiho
Botanika (1875):	edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo najti okamnjenih v starejših tvorbah
Botanika (1875):	fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh soli. Če se tedaj tri leta za poredoma repa seje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dvoje ali več druzih števil, imenujemo skupno mero (gemeinschaftliches Mass) teh števil, n. pr. 3 je skupna mera števil 12 in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dvema ali več druzimi števili, imenujemo skupen mnogokratnik (gemeinschaftliches Vielfache) teh števil; n. pr. 20 je skupen mnogokratnik števil 2, 4

tih

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je Jęsus poſlal, inu je njim sapovędal rekózh: Na pôt tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	rekózh: Na pôt tih malikùvavzov ne sahajajte, inu v' męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	danàs oſtale. 24. Şizer pak vam povęm, de bó semli tih Şodomitarjov na dán tę ſodbe lóshej kakòr tebi. 25. V'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	od kruha govoril (kadar ſim djal): Varite ſe pred kvaſsam tih Phariſærjov, inu Şadducæerjov? 12. Tèdaj ſo saſtopili, de
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih reſsniz ni konza inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kjękaj te to povele tiga Narvikſhiga Bogá shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſhentuvanje, inu preklinuvanje kakor eno ſtraſhno v' verſto vſtavleno' vojſko tih ſovrashnikov, tukaj vidi kakor gerde poſhaſti ſvoje posręſhnoſti, inu pyanoſti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Korúna se najde kak kupec drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam

tyh

Sacrum promptuarium (1695):	ovibus meis. Inu nej iskal obeniga poſvejtniga dobizhika, ampak isvelizhajne tyh dush. Filius hominis venit quærere, & ſalvum facere, quod perierat. Inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	bode perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja

tej

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	nezavedna je bila vojvodnja v temno ječo vlečena, in v te nezavednosti je dalj časa ležala. Ko se je zopet zavedila
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Vaš prihod še enkrat ljubši, blagi vitez, pa tudi v te nepovoljni okolnosti sim Vaše pomoči potreben. Vi ste mojimu bratu
Tine in Jerica (1852):	je po pravici bala, de bi ne bil otrok po te poti v napuh in nečimernost zapeljan. Pa materi reči, naj

tei
Sacrum promptuarium (1695): Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei sheni Nebeſku krajleveſtu dati. Oh kaj s' en velik lon

tej

Sacrum promptuarium (1695):	della, inu nikar prezej s' kregam inu bojom, sakaj v' tej vishi nebote nezh opravili. Kadar hudizh je Saula krajla bil
Sacrum promptuarium (1695):	ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter v' tej vishi ga na uni ſvejt poshle yskat sheno: koku ti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	v kupa ſpravio, de bi ſe na enkrat njemu v' tej nar ſtraſhnęjſhi podobi perkasale. Tukaj saględa on ſvoje ſhentuvanje, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prijasno prime sa roko, ino rezhe merslizi od nje. Per tej prizhi jo je mersliza popuſtila. Bersh je lahko vſtala, ino
Roza Jelodvorska (1855):	mi je njen stan znan, ker se nisim upala o tej zadevi nič posebniga brez tvojiga dovoljenja storiti. Z žalostjo sim
Sveti večer (1866):	je božja roka mila. Že mnogo svetih večerov smo v tej sobi preživeli, vzemimo voljno tudi enega žalostnega iz Gospodove roke
Fizika (1869):	železnica nekoliko navkréber napeta, in ako mu se takrat dá tej zapreki ravno primérna parna sila, teče naprej s dosedanjo hitrostjo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	»Na tej poti v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki
Občno vzgojeslovje (1887):	pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni nauk o nravstvenosti. Etika

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekoliko prenaglo obſojenje naſhih krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi moglo bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tudi nekteri prijatli že naprej strašili), de bi jez po ti napravi utegnil v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de ſe po potrebi lahko gori ali doli premakne, v ti roki tezhe vreteno in perutnize. Vſe je prav per rokah
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v ti reči. Razun druziga prizadevanja dajajo imenovane družtva podučivne bukvice na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	čast. gosp. fajmošter peli; po maši je bila poroka, po ti pa darína (ofer) za vnovič poročena pobožna zakonca. Po vsih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	niso, naj bi jih po perložnosti gospodje, ki imajo v ti reči potrebno učenost in orodje (cev), po kemijsko razkrojili in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Naj se tedej sleherni prejemnik Novic, ki bi vtergnil v ti rečí s pošto navskriž priti, pri c. k. velki pošti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	takó hudo storilo, de jo kar božjast zvije, in per ti priči — brez vse tolažbe, brez svéte popótnice, še clo v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ko sem pa prebral vse to, kar g. Navratil v ti knižici (na različnih mestih) o njem piše, — posvetilo se mi

tem

tam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): bo nvzati tadrvje mash pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri

tem

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſs ne moglu pogubiti, zhe ga sdajzi ne vkrotimo. H' tęm vunajmm ſovrashnikam perſtopio potle naſhi domazhi, katęri jim mózh inu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vender kaki mravljinzi ſterd salesovali; ſo taki mravljinzi kerſhzheni mravljinzi, tem ne bo kreda, ampak le kljuzhavniza pomagala. Podkloſhterzhan. Urno, kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cesarska Visokost gospod Nadvojvoda Ivan izvoljeni. Pričijoči so bili pri tem zboru poslanci ali namestniki 44 kmetijskih družb ali dežél in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	z žlahtnim kamnjem okinčano krono in z zlatam okovano, s tem napisam: moj je ta prestol; pregnana sim sicer iz zemlje
Blagomir puščavnik (1853):	solzo, kaj bi rekel, potak vročih solz ste prelili v tem strašnem stanu. Tudi lepa boja vašega obraza se je zgubila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dosežemo, moramo vediti več o kmetijstvu, poznati moramo pomogljeje v tem važnem predmetu; ni dalje zadosti, da ravnamo vedno po starem
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Pavliha v grad, v kterem je bogat baron stanoval. Pri tem se oglasi in mu reče, de je posebno dober kočjaž
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	odpodili, pa je malo pomagalo — veliko jih je še pri tem svojo kri zmešalo s kervjo mučenice. Kedar pride kak vladar
Občno vzgojeslovje (1887):	Svoje hotenje in dejanje mu je tako urediti, da ustreza tem pravicam. Na svetu je le malo predmetov, katere bi si

tem'
Abecedika ali Plateltof (1789): sabſtojn. Ja ! jęzhi. Bog te jokat' puſty : Al miſli per tęm' tudi nasaj, Jeli ſrezha, k'tęro ouhemo, Vſelej ene prava

temo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſękati, toku dalje terpi, inu ga zherv ne ję. V temo inu perhodnimo Meſzu, v' sadnimu Meſzi obrozhe ſękati, toku veliku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dva Lęta', v' katęrih vinu ratalu bodé, v' enmo al temo drugimu Lętu ſe sna s' vinam, inu shitam previdet. Vetrovi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	od mokrote ſhkodo terpęlla. Vetrovi, nagli deshi, inu germenje. V temo lętu bode dvakrat, al trikrat veliki vetrovi, desh, inu nalívi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	od konza vetroven, inu mersel, po tem pa gorák. V'temo lętu Ovze inu Zhebęlle rade merjó. Spomladanska Sétov. Aku po

temu

Ta male katechismus (1768):	ampak taista zhaka v' vizah na njega, zhe se na temu svejtu skus odpusteke, SS.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſatorej sem se jeſt imę te narbulshe hzire ſasluſhila. v'temu se ni meni nekol toſhilu, ampak jeſt sem se naiſrezhenu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pogostukrat is S. Evangeliuma shlishal: katire svojo dusho lube na temu svejtu, ta bo njo ſgubil, inu katire svojo dusho na
Branja, inu evangeliumi (1777):	JEsuſa vonkej pelal: inu je ſęduv na ſodni ſtov, na temu męſtu, katiru ſe po Grekuſhku imęnuje. Lithoſtratos, po Judovſku pak
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu domazhimu enako, le bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	S kakim djanjem ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve nam toliko razodenejo, de se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svoje pravice ne dobí, ostane še zmiram sužen. Pri vsim temu naj Vas pravica vodi, in zamolčali bodo vsi Vaši zoperniki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ki sim ptujic bil. Žalostno je , de se po Novícah — temu tako spoštovanimu časopisu — tako gerdo opravljanje razširja, gotovo ne bo
Fizika (1869):	zunanjega zraku potisne zdaj pah spet nazaj v cev. V temu ednostavnem poskusu, v premikanji páha gori in doli, imamo podlogo

ti
Zlata Vas (1850): sin hoče Ožbeta obiskati. ” — Komej je to izgovoril, in v ti hipi se pripelje krasen voz s šestimi konji memo njega

tiem

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shnega: prad buegam noi prad tiem svietam: damenei antuart dash al daſta noi povieſta nateram Kraj
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	paper jemeni jemlui taku dovgo kaker shitro sakonska shana sa tiem mosham gre je skushano od guishnah arzatou kateri to shevino
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ferihtuali inu tudei saduebli. TA 60. KAPITL. Sapiknjano al prad tiem obaruati dase kna pergodi an skushan Mitel?
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kar ozhash bosh gvishno sadvebov. O Bveg mene primi is tiem vesoko shegnanieni nedelam jvtram noi bodi mene an gnadlov rihter
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	primi is tiem gnadlvviem nedelam jvtram an zhaſti vriedrii Bveg je tabe posvetov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene dovi vihati morli dakna bom ranjan al stralan prad tiem obareime bveg noi vsi nia svetnizhi noi lvbi Anjovzi inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pomvezhi: inu samsaba h' potriebi imou nuzati: inu dabi is tiem te svolone zhaſtiu noi hvalov: inu vsam viernam Dusham htroshti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	samerke data piknjani krei nekoli namore prei masati prad tiem ventvanjami. Sedei sesazhna ta pana sedei vsemi ti te Kruh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	saboshjo delo ven is notov pomati? Jas sedei sklenam is tiem Shebranjam. O S. Deviza inu marterniza Korona jas boji grieshnik

tim

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je odgovoril, inu je djal: Jeſt niſim poſlán, kakòr h' tim sgublenim ovzam Israelſke hiſhe.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	męſta tih Şamaritanarjov ne hodite. 6. Rajſhi pak pojdite h' tim sgublenim ovzam tę hiſhe Israel. 7. Pojdite pak inu osnanujte
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja Ozhe: sakaj takú je bilu dopadlivu pred
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu ga petite varnu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vſtregel kalj? ” „Povej mi le, rezhe kraljevizh, alj je v' tim gaji kaj ptizhjih gnesdiz? ”
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo ſe v' tej ſoſeſki dobrotniki snaſhli, kir ſo s tim korzam petdeſetim nar bolj potrebnim v Strashiſhu tako imenovano Rumfortorſko
Divica Orleanska (1848):	Jovana (pristopi. ) Sir! Za tebe govoriti Dovoli mi s klicarjem tim. Karol. Govôri, In sodi ti, alj boj alj mir če
Tine in Jerica (1852):	teti, je dete sabo vzela, in je sama sebi s tim našopirjenim dekletcam dopadla. Jerica se je po pravici bala, de
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	bil bolj k hiši potegnjen in z vervjo privézan. Na tim stopaju je stala Rozvitka in se ravno pripognila vodo zajeti

timu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu tih Hudizhov. 25. Jęsus pak, kęr je vęjdil njih

tom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Naj popred moram priti k mlinu „Teufelsmühl”. Ali pridem po tom putu v Teufelsmühl? Ona dva se spet pogledata začudjeno i
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	jezik, toga nismo do sada pošteno skusili: mi smo v tom pravi slabeži, gotovo najslabejši med vsemi plemeni slavenskimi. Vsako slavensko

tema

Maria Stuart (1861):	imáte dvojin Na dvoru tem. Gotovo mora biti Lažnjiv med tema eden; kter je pravi? Mortimer. Grof Lester, vaš obraz je
Astronomija (1869):	tedaj voda vselej znižati na tistih mestih, ki ležé med tema krajema, t. j., tú mora nastopiti oseka. Iz tega se

tima
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): velicih pregreh štrafal. Abraham postoji, ino goreče prosi, de bi tima mestama perzanesel. Bog mu obljubi: „Če je le deset pravičnih

temi

teme

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Reshnega teleſſa oblezhen hodil, dokler tamkej je moj Syn pod teme bel-
Kratkozhasne uganke (1788):	dolijemlo, inu prezhmetshejo, v' eno po- . sodo spravlaj, ter s' teme pęname (so hladne, ali gorke, jo use glih) si ti
Kratkozhasne uganke (1788):	druge ſa njo tekô; al zhe bel te male pred teme velikeme teko, mejn te vekshe te majnshe ujamejo. So 4.

temi

Biblia (1584):	uhu ſliſhite, tu predigujte na Strehah. INV NEBVITE ſe pred temi, kateri Tellu vmoré, inu nemogo Duſhe vmoriti: Temuzh bujte ſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Gospud Buh bode tebi dobru ſamirkal, koku ſdej ti is temi staremi andlash, inu bo on tebi tvoje dny pogmiral, al
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak nabo viruvov , bo pogublen. Zhudeshi pak, katiri pojdejo sa temi, katiri bodo viruvali, ſo leti: v' mojmu imęnu bodo ony
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſto ino dvajſet let, zhe ſe ſhe utégnejo poboljſhati. “ Med temi hudobneshi je bil vender pravizhen in poboshen mosh, Noe. Njemu
Genovefa (1841):	tako. S témi ſvôjimi ozhmi ſim jo vidil, in s témi ſvôjimi uſheſmi ſim njéni glaſ ſliſhal in s to ſvôjo
Genovefa (1841):	nótri ſtopil in rékel: „Ona shiví! Gotovo je tako. S témi ſvôjimi ozhmi ſim jo vidil, in s témi ſvôjimi uſheſmi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po duhovskih in deželskih starešinih, ki po očetovo ravnajo s temi, kteri so jim povereni. Dragi moj Radislav ! Nič ni na
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po 20 ali 30 krajcarjev na leto plačajo in s temi majhnimi doneski velki namen verlo podpirajo. Dosihmal je že v
Kemija (1869):	železnimi, pa tudi z barvili tako veže, da je s temi telesi bolj ali manj trajno prevlečena. Na tej lastnosti se

temy
Sacrum promptuarium (1695): je ſturil en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu ſic. Taku vam oblubem de bote enu

timi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vęjm, pak vunder, vidiſh, nesná vſaki s' Goſpodo, inu s' timi Shribarji v' zakèr hodit —- kader bo dober s'tabo, al
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah! ti vikſhi med timi majnſhimi, Krajli, Firſhti, Zeſsarji med podlóshnimi, med berazhi! kaj sa

temu

tem'
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): Boshio gnado nidig bit'. 7. Terdu ſerze vſelei imeti Pruti tem', k'dir dobru vuzhy, Inu v'napokuri shiveti, De nemu
temo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): jęzhmena, inu ovſa. Simska Sętov. Je je prezéj mal, inu temo spomladanskimo ſe neſmę perglihat; leta, inu spomladanski perdęvk noter spraviti

temu

Sacrum promptuarium (1695):	ali ga nej hotel vezh imeti. Grè k' enimu karsnariu, temu shlushi, inu koshe noſsi, ali leta karsnar sa vſako stopino
Ta male katechismus (1768):	svojega Ozheta imel. „Matth. 18. Kaj je Upanje? Ena temu zhloveku od Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt nad boſhjo gnado ſeſhihrana bila, inu deslih sem uſſellej temu narvishemu dapadla, nisem vonder nekol sama sebi perliſnena bila. Moje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pride, s obilnimi darmi obloshé, drugi med njimi pa ſe temu ſmejajo in njegovo delo ſkrito svijazho imenujejo. — Kar ga je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en del redniških potroškov plačajo, kakor se jim bo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pràv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako le pomaga. Vtakni brezov
Stric Tomaž (1853):	mati, ker si je svojih napak zvesta, in noče vsemu temu v okom priti. Iz tega pogovarjanja vsak lahko vidi, kako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne bo, Temu čast le, čast dopada, Drug le pazi na mošno. Tù
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zategadelj ga je čislalo mlado in staro v okolici. K temu puščavniku se je namenil pastirček z detetom. Samotarjeva koča je

timu

Biblia (1584):	djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na Semlo, inu je vsél te ſedem
Biblia (1584):	tabo govoriti. On je pak odguvoril, inu je djal h'timu, kateri je bil njemu tu povédal: Gdu je moja Mati
Biblia (1584):	more ob Sobboti dobru ſturiti. Tedaj je on rekàl h'timu Zhloveku: Iſtegni tvojo roko. Inu on je ſtegnil ſvojo roko
Biblia (1584):	Krajleſtva ſkrivnoſti vejſte: letim pak nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo danu, de bo obilnu imèl: Kateri pak néma, od
Biblia (1584):	vſtajajo, inu tém vbosim ſe Evangeli prediguje: Inu blagur je timu, kateri ſe nad mano nepohujſha. Kadar ſta pak ona bila
Biblia (1584):	je dal te Kruhe Iogrom, inu Iogri ſo je dali timu Folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali
Biblia (1584):	letimu hudimu Rodu godilu. Dokler je on ſhe taku h'timu folku govoril, pole, njegova Mati inu njegovi Bratje ſo svunaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. (na ſtran. ) Sdej bo slode. Baron. (k' Matizheku. ) V' timu ſtrahu ſaj niſi tudi posabil, kaj sa ene piſma v'
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vodi nas po srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana Te pozdravi — svojga Očeta, V sercu, v

tomi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vasha pokojo oduesani biti inu tu jas vam sapouiem per tomi guautnomi inu nai mozhneishomi jemeni boshjomi inu pertomi nai vishomi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	PERPRAVLEAIE h' tomi shebranji. Ti morash h' spuevedi noi kobhaili jeti dase bosh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pernasita bras vse shkode na dushi noi na talesi h' tomi pomai mene Bueg Ozha † Bueg sin † Bueg S. Duh † jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	visho notra sapopadane damaorjo usi duhovi te samle noi nabes tomi savkasenje te boshje mezhi pokorn biti natu je mena ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas se saklenam noter vro kri katero si ti per tomi navsmilanomi gaishvanie praliv, jas saklenam majo bogo grieshno dvshizo noter
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sazhetik h' tomi Shebranje Molitva. Jas Ozham nes venkei jeti ujemeni te nai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	da Ame Knaporazhashtomi shelmi boda taku tashku noi britko kaker tomi umerjozhomi zhvoveki sata dela boda on sad pernesou nai shetreja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vierni criſtian besiede criſtvvsave on je ta venzhna resniza htver tomi kna varjema je sgvblan, odtah denarjov katere bosh skues te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nabeshzhiga ozheta, dajas tvdei vsakateromi iszieliga serza odpvſtiem kaker siti tomi desnomi shaharji odpvſtov kier je tabe tvoja S. Crij zhries

tomu

Robinson mlajši (1849):	lesu poiskal. Ni se mu pak zdelo, da bi k tomu vsaki les dober bil; zato si je izbral, kteri bi
Robinson mlajši (1849):	zmisliti ni mogel. Da bi si drugo ladjico napravila, k tomu je mnogo, aj mnogo času trebalo. Da bi pak tam

Sacrum promptuarium (1695):	meſti Alexandria ſo taku dopadezhe njemu, kakor Macarius: Leta gre te dvej sheni obiskat, de bi veidil kaj s' enu Svetu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v Moldavi in Valahii vse žile napenja, da se zedinite te deželi v eno deržavo z enim glavnim mestom pod enim
Astronomija (1869):	° vsaksebi ležečih, toraj v krogu sebi nasproti stoječih mestih. Te dve mesti ste toraj to, kar že poznamo po imenu
Botanika (1875):	Conium maculatum) in pasji peteršilj (Aethusa cynapium), pod. 224. Da, te ste tisti domači strupeni rastlini, ki naredite največ nesreč, ker
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	bom, tudi polniti jih, kajti jaz znam delati denar. Ker te dve reči druga drugi pomagate, bilo bi prav, da bi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a z relativnima prašteviloma m in n razdelno. Ker nimata te dve števili nikakeršnega skupnega faktorja, a pa mora vse faktorje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ta način se določi druga neznanka. Potem se postavita obe te dve vrednosti v jedno izmed prejšnjih treh jednačeb, i. t.
Izidor, pobožni kmet (1887):	Ako bodete te dve reči zvesto spolnovali, se Vam bodo kmalo oči odprle

Branja, inu evangeliumi (1777):	pervi, inu ti pervi, ti narpoſledni. Sakaj veliku njeh je poklizanih, al malu isvolenih. Na
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Şétov. Ta perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti ſredni povshi skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe bódo vidili tę krotke, pokorne ovzę na deſnizi, inu ti nepokorni, ſamopaſhni kosli na levizi, kakor popiſsuje S. Mattheush na
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bo nvzati tadrvje mash pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so pa teſti kateri skves nasrezhe vbveshtvo pridajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	znajo, jim tudi slovenšina ne bo zastonj. Kakó je v ti reči ravnati, so Vam gosp. Slomšek naj lepši izgled dali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo ne grejo, in de ti, ki ſo na dreveſu bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	rasti kriva, ne pa drevo samo po sebi. Da se ti napotki sčasama in popolnama odvernejo, zamore učenik po poduku šolske
Fizika (1869):	na mrežnici, potegnjeni črti do priléžnih toček predmetovih, to se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost
Mineralogija in geognozija (1871):	v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z drobno- in

Biblia (1584):	v'teiſti uri danu, kaj imate govoriti: Sakaj vy néſte ty, kir govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi vas
Biblia (1584):	je ondi ſejdel, inu k'njemu je priſhlu veliku folka, ty ſo pèr ſebi iméli Hromce, Slepce, Mutce, Krulauce, inu veliku
Biblia (1584):	TEdaj ſo Fariseerji inu Sadduceerji k' njemu ſtopili, ty ſo ga ſkuſhali, inu ſo hotéli od njega iméti, de
Biblia (1584):	dny pak, notèr do sdaj, tèrpy Nebeſku Krajleſtvu ſylo, inu ty kir ſylo delajo, je k'ſebi grabio. Sakaj vſi Preroki
Biblia (1584):	Inu ony ſo ſtopili v'zholn, inu Vejter je potihinil. Ty pak, kir ſo bily v'zholni, ſo priſhli inu ſo
Biblia (1584):	Gvanta kraja doteknili. Inu vſi kateri ſo ſe ga doteknili, ty ſo sdravi poſtali. XV. CAP. TEdaj ſo k' njemu priſhli
Sacrum promptuarium (1695):	kumaj en poſel ſe najde, de bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial
Sacrum promptuarium (1695):	ona vſe skusi je diala, ah koku dobru ſo pezheni ty kuſsi, gvishnu ſo debeli, inu dobri leti kuſsi. &c. Mosh
Sacrum promptuarium (1695):	padil, je klizal hlapze, de bi ga vun slekli, ali ty nemarni nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt

te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ozhash vediti kakv bosh prad tvoimi faintami shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njegóvu truplu vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó povędali Jęsuſu. 13. Inu Jęsus kadar je letó ſliſhal, ſe
Genovefa (1841):	je mnogokrat” rekla: „Kar je ta vir mojim ſuhim uſtnizam, to je Tvoj uk, Tvoj duh, o Goſpod! môji duſhi. ” Saj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	med vami ne vgane ! — „V ſheſti oſhtariji je vidova oſhtariza. ” — To ne. — „Ali je dekle ali goſpodizhniza, de tózhi, ali pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	posod ali soparnih mlečnih shramb; tudi ima nektéra krava že tó lastnost, de tako mleko daje, ki se le ne rado
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem
Divica Orleanska (1848):	de bíjem se za krono. Dünoa. Ne tira jih pogúm. To zadni skus je Omoteno norečiga obúpa. Karol. Vas, o Burgún
Robinson mlajši (1849):	Stanislav. Véš da, Francisk Drake ji je iz Amerike prinesel; — To pak je le neumno bilo, da ga Robinson ni poznal
Blagomir puščavnik (1853):	med nje, pripravljeni na zmago in smert. Ali, dragi moj, to so bile težavne ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v
Ferdinand (1884):	je meni. Ti pa stori, kar veš in znaš; mene to ne briga. « S tem odgovorom se je naš nesrečni Peter

Biblia (1584):	Od kod tedaj ima Lulko? On je rekàl k'nym: Tu je Sovrashnik ſturil. Natu ſo Hlapci djali: Hozhéſhli de tjá
Biblia (1584):	djal: Ne li leta Davidou Syn? Fariseerji pak, kadar ſo tu ſliſhali, ſo djali. On neisganja drugazhi Hudizheu, ſamuzh le ſkusi
Biblia (1584):	bo osdolaj vun vèrshenu: Kar pak ſkusi uſta vun gre, tu pride is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is
Sacrum promptuarium (1695):	facere, quod perierat. Inu vſak dan v' Tempelni je vuzhil tu kar ima ſturiti zhlovek, aku hozhe isvelizhan biti. Quotidie eat
Ta male katechismus (1768):	Zirkuv. Kaj se ſastope skus Katholshko Zirkuv? Zela Kristianska ſdruſhba, tu je: uſſi pravovirni Kristiani skup pod enem narvikshem Kristusovem Na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lu, kadar bosh mogl teſho, inu nadlugo svojeh lejt nositi. Tu bode tebi ena pravizhna mira, po katiri se ti njim
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo hitru perſhli: ter ſo neſhli Mario, inu Joshefa, inu tu Dete v' jaslah poloshenu. Kader ſo pak tu vidili, ſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	tu ſta dva mosha v' belleh oblazhilah njeh okuli oſtopila, katira
Branja, inu evangeliumi (1777):	Na Zvetni Petek: tu je: na dan ſedem shalloſt Matere Boshje MArie Divize. Branje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dershina bodi smano podni noi ponozhi inv perusah moiah gantlah tv pomai mene N. Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Duh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nikar nio nasapvſti oh pralvbesnivi Kriſtvs Jesvs Amen. Ozha zheshzha. TV 2. TERPLENJE. Pertam praklienjenie inv pertah shpotlivah besiedah je feth
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stopine noi bodi mene gnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zhesh. TV 6 TERPLENJE. Oni so mene pervesali na en stebr inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svete devize marije inv vsah svetnikov inv tvdei deviz boshiah tv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Dvh bodi modobema da nedba bovase vmiere narasen vozheva pomai tv nama Bveg † ozha Bveg † sin Bveg † S. Dvh Amen. TA
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	branvo nabom troſtan dabo nieh oroshje pershvo mehku kaker vosëk tv pomai mene Bveg † Ozha Bveg † sin Bveg † S Dvh Amen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velko prevomlenje moiga hvdiga inv naspodobniga jesika Amen. Ozha zhesh. TV 9 TERPLENJE. Oni so mene iskamenjam vshzhli noi smodili isgvovnjami
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kir biv jemov mojem tavisham pokorn biti Amen. Ozha zhesh. TV 8. TERPLENJE. Oni so mene skves prabodli snekatieriem oroshiam te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	paſti inv panani noi otrpneni lashati letv pomai mena tv britko terplenje noi nadovshna smert Jesvsa Kriſtvsa nashiga Gospveda. Ksedmemv

▶ ta členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ta
- ti
  Blagomir puščavnik (1853): morebiti motim? Nak, ne motim se ne; vi ste že ti pravi! ” — Sokolarček se močno prestraši. Zakaj gotovo misli, da je

▶ tab. okrajšava ↘ goo300k, IMP

tab.
Astronomija (1869): jih s pomočjo nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je

▶ tabela samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tabelah

Astronomija (1869):	med nepremenljivo črto kota. Če poiščemo n. pr. v teh tabélah sinus kota 30 stopinj, najdemo število 0,5 to je: za
Aritmetika za učiteljišča (1885):	10000, ali od 1 do 100000 nahajamo zbrane v posebnih tabelah in to na 5, 6 ali 7 decimalk; tako zbirko

tabele

Astronomija (1869):	Trigonometrija, trikotomérstvo, Trigonometrie. Trigonometriško mesto, trig. Punkt, (točka), 244. Trigonometriške tabele, trig. Tafeln, 245. Tipcho de Brache, 307. U. Umdrehungsaxe, os
Astronomija (1869):	potem zakon, po kterem so se izračunile tako imenovane trigonometrijske tabéle, v kterih je zaznamovan za vsakteri kot omér med tangento

▶ taberna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tabernah
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): „Drugič: Se z nobenim pijancam ne v tabernah ne po drugih krajih muditi, ampak béžati iz kraja, kjer
taberne
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): pjanca! zvernil je. Komej sva uro pota se peljala od taberne, kjer sva južinala, že na konfinu domače dežele naji pot

taberni

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nisi povedal? per tebi tukaj? Morde še v gostivnici alj taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan me toljkanj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vedla kamo podati. Z kočijažam prideva na Štajersko; v neki taberni za strežavnico alj kelnarco v službo stopim; čez pol leta

taberno
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): hlapca pa vsiga kervaviga ino na pol mertviga v bližno taberno zanesejo, kamor tudi midva se podava.

▶ tabernakelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tabernaklji
- tabernakelni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): takih zerkev treba vediti, je to, de ſo njih altarji, tabernakelni, prishinize, ſpovednize, in zlo ſtoli zeli sidariji zerkve podobni, in

tabernaklju

tabernakelnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bulshe boſhje pote, koker kader sè k'mojemu JEſusu v' tabernakelnu gre. Tu je ena hoja, inu enu goriderſhanje bres perglihe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kjer se ne malukedej ſabrede, ter pejdi h'Christusu v' tabernakelnu, kjer se veliku svitlobe doby. Takrat bo on tebe ſa

▶ ta biti zaimek + glagol, pomožni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

to je

toje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TOJE TAPRAVI INV TAZIELI Colemone — Shegen. Kateri je biv vkeleranje taprvevo
Pozhétki gramatike (1811):	Cent, ſto, in vingt v' quatre-vingt ſem deſet, in six-vingt, toje ſto in dvajſet, pervsamejo mnoshni s, kadar ſo pred mnoshnim

tuje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je

tvje

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skrb vsolei: da bosh vboshjei gnadi shivov tvje bras smertniga gricha ti bosh vidov marakl cai sano mvezh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mvali poshribati? tvje teſte terplenje katere je nash isvelizhar vtei vgobokei zhihi ven
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ozha Bveg † sin Bveg S. † Dvh Amen. TA 29. KAPITL. Tvje sadoro srezho pershpili? vsemi an dober shrabl odane mertovshzhe trvgle
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takv bosh mov doro srezho je skvshano. TA 30. KAPITL. Tvje 15. skrivna terplenja Jesvsa Kriſtvsa nasha lvbiga moiſtra? katiere terplenje

▶ tabla samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tablah
Ta male katechismus (1768): resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh tablah, inu szer na ti pervi le tri te perve: na
tablam
Mineralogija in geognozija (1871): tako debele, da delajo velikanske klade, ali so pa bolj tablam podobne, koje še tanjše postanejo v škrilniku.
tabli
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): je tudi odvezavati ni treba. Pod. 1 in 2 na tabli IV nam kaže dobro zaraščeno dveletno zeleno kopulacijo, podolgič prerezano

▶ tablica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tablic

tablez

Kratkozhasne uganke (1788):	PODUZHENJE. Velevaj si povedati, na kajſeni s' teh 8. ſgorneh tablez A si je kedu kaj v' mIslah ſvolil; nej bo
Kratkozhasne uganke (1788):	zifro s' teh na drugi ſtrani teh bukuvz poſtavleneh 8. tablez v' mislah ſbral. PODUZHENJE. Velevaj si povedati, na kajſeni s'

tablica

Kemija (1869):	kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame. Razredba kovin. Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim
Fizika (1869):	se pa po navodu Fahrenheitovem poprijeli vse drugačne razdelitve. Sledeča tablica primerja prav jasno te različne razdelitve.

tablicah

tablezah

Kratkozhasne uganke (1788):	Neſha pak z. Poprashash njeh, kje usakega ręzh v' ſgorneh tablezah ſtojy, tok povę tebi Anſhe, de v' ti pervi: Neſha
Kratkozhasne uganke (1788):	prashaj v' kajſeni tablezi se pak vaje rezhy v' ſdolneh tablezah ſnajdejo? Anſhe prave:
Kratkozhasne uganke (1788):	prashaj njega: v' kajſeni tabli s' teh spodej B. poſtavleneh tablezah se ſnajde. V' perglihi se bosh kmalu to kunsht nauzhil

tablice
Kitica Andersenovih pravljic (1863): sabljo na pasu. Z demantovimi dletci so pisali na zlate tablice in ravno tako dobro so se na pamet učili, kakor

tablici

tablezi

Kratkozhasne uganke (1788):	inu Neſhena ta osma; al, ke she navęsh v' kajſeni tablezi njeh imash odspodej yskati, prashaj v' kajſeni tablezi se pak
Kratkozhasne uganke (1788):	I. inu Naſha to osmo rezh v' ti pervi ſdolni tablezi, tu je: z. v' mislah iſvolila. II. Narediti, de ena
Kratkozhasne uganke (1788):	v' kajſeni tablezi njeh imash odspodej yskati, prashaj v' kajſeni tablezi se pak vaje rezhy v' ſdolneh tablezah ſnajdejo? Anſhe prave

tablici

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	četertine ure do rahliga mešaj. Zadnjič perdeni dve drobno zribani tablici čokolade, stolčene sladke skorje in drobno zrezaniga limonoviga lupka, zmešaj
Najdenček (1860):	znal že precej brati. Potem me je začela Kristina na tablici pisati učiti. To mi je šlo teže spod rok, pa
Trtna uš (1881):	nahaja celo leto trsu na korenini. Narisana je videti na tablici II. v podobicah: 5, 6, 7, 8, 9 po različnosti

tablizi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi je tá napiſ : V letu 1816 je bila semlja tako

tablico
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): eno unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in

▶ tabor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tabor

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	pod slémenam Vsigamogoč'ga noči; Moje perbežaljše si, reče Bogu, ino tabor si moj! Moj Bog si, v tebe zaupam. Perute me
Oče naš (1854):	začel, in tako je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi
Roza Jelodvorska (1855):	de je ozdravil, bi se bila prederznila k njemu v tabor potovati. — Nekiga dne vender pride s svojima prijatlama in z
Sveta grofinja Genofefa (1857):	in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je tadej v králjev tabor doſpel in ſe vſi knesi in goſpodje tam sbrali, ſe
Oče naš (1885):	začel, in tako je prišel čez goro doli v francozki tabor. Ondi je pričakovala Barba moža in otroka pri brleči lampi
Oče naš (1885):	skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor Španjolov ž njim; ondi bom gotovo usmiljenega duhovnega očeta našla
Gozdovnik (1898):	Medinski. Nekaj mož je delalo šotor na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil

tabora

Gozdovnik (1898):	kterim je izdal vso namero, zakaj se je oddaljil od tabora. Dve puški pomerita za njim. Don Arečiza pa Diaz sta
Gozdovnik (1898):	trpela od prahu in solnca, je še sam sedel sredi tabora. Njegovo oko je preskrbno preletavalo na vse strani. Sedel je
Gozdovnik (1898):	kolesa vozov: vse je imelo izgled čvrste neuzetljive zgradbe. Sredi tabora so vezali živali za vozove, devali kuhinjsko posodo poleg sušinja
Gozdovnik (1898):	Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili iz tabora? « »lzplazil? Tega nisem nikdar mislil, sennor Arečiza. Jaz sem prosto

tabore
- tabre
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſem ter tjè po njih ſvojim veljákam in ſoldatam terdne tabre ſosidali, de ſo tako deshele v ſtrahu in pokorſhni obdershali
taborom
- tabrom
  Robinson mlajši (1849): to kolje. Oča. So derva — polena ertovite, ktere se pred tabrom — gradom terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se
taboru
- taborji
  Valenštajn (1866): je? Trčka. Vojaci vseh krdel i barv drevé se Po taborji ter skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej
- taboru
  Divica Orleanska (1848): sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana. Omamljen trap! Zgubljen! Divici v strašni dlan

▶ taborec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ

taborci

Gozdovnik (1898):	divjakov, ki so živali gonili z visokovihtečimi lasi, so mislili taborci, da se jih ni bati. Nasprotno pa je okolnost, da
Gozdovnik (1898):	tabora, zadostno dokazovala njih miroljubno nakano. Vrhu tega so imeli taborci tudi tala v zagradbi, ki je zlatoiske tako uvenil, da

▶ ta boren zaimek + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

ta bornim

tabuernam

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas isteſtim h' tvojei boshiei zheſti: noi k' hvali inu tabuernam knuzi: noi viernam Dusham h' pomvezhi: inu samsaba h' potriebi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is bainmarishe bibelne useto tu bodi bogu h' zteſti noi tabuernam knuzi inu viernam dusham h' pomuezhi. I E JESUS U

▶ taborišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

taborišča

Gozdovnik (1898):	ne preganjajo. Ni bil še naredil, polovice svojega pota do taborišča, kar sliši strel tam ob reki, kteremu jih je v
Gozdovnik (1898):	prav ni imel nikakoršnega uzroka, da se je oddaljil od taborišča. Kučilo je poznal kraj, kjer je bilo iskati bonanse, gotovo
Gozdovnik (1898):	Od tega taborišča dalje proti vzhodu, pa daleč za stepinimi griči, vzdigalo se
Gozdovnik (1898):	v teh krajih nekaj prav navadnega, se je tudi blizu taborišča obnesel s svojo pritegljivostjo. Teh malo divjakov, ki so živali

taborišče

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	milionov starih bankovcov očitno sožgala. — Sred mesca septembra bo veliko taborišče (Lager) poleg Zagreba in Gradca. — Vpitje zavolj grozdne plesnôbe v
Gozdovnik (1898):	izginol in da jim jo je Treskavec odnesel črez gore! « Taborišče. Odprava don Estevana de Arečiza se je bila utaborila ne
Gozdovnik (1898):	ne veste, v kteri smeri je odjahal? « »V smeri na taborišče. « Potem ima nove izdajske namere. Ker je šel tja v
Gozdovnik (1898):	meni Rdoles: »Potem se nahajamo južnozapadno od Zlate doline, in taborišče Mehikancev stoji prav vzhodno od nje, Ako prav vem, imajo

taborišču

Gozdovnik (1898):	nogo na hojo, da bi hitela naproti jezdecu, bližajočemu se taborišču v kratkih skokih. Jahal je konja, kteri bi bil obudil
Gozdovnik (1898):	mu srce poželi. « Takoj se dogovore, da se napotijo proti taborišču Komančev. Tudi haziendero se je pridružil. Jako mu je bilo
Gozdovnik (1898):	daljini majhino svetlo točko, povečavajočo se v gorečo grmado v taborišču Apačev. Smatrajoča se prijateljema Apačev, nečeta se priplaziti, ampak naravnost
Gozdovnik (1898):	nakana skrivna. Če odrinemo, preden nazori, smo drevi že v taborišču. « »Pred nočjo se nam Indijanov pač ni bati,« pristavi Diaz

▶ tabornik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tabornik

Valenštajn (1866):	Drugi nastop. Butlar. Stotnika Deverú i Makdonald. Makdonald. Tu sva, tabornik. Deverú. Naše geslo? Butlar. Bog Ohrani carja! Oba (se umekneta
Valenštajn (1866):	tabornik? Oktavij. Gost i prijatelj vredni, Bog vas sprimi! Butlar. Tabornik, tolika ne gre mi čast. Oktavij (ko oba sedeta). Odbili
Valenštajn (1866):	roké! Šesti nastop. Oktavij Pikolomini. Butlar. Butlar. Kaj zapoveste, viši tabornik? Oktavij. Gost i prijatelj vredni, Bog vas sprimi! Butlar. Tabornik

taborniki
Valenštajn (1866): strah Upade, predno te prenaglijo — Valenštajn (progleduje podpise). Besedo so taborniki mi dali — Maks Pikolomini se nej podpisal. Zakaj ne? Trčka
tabornikov
Valenštajn (1866): o carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite, o čem se govori, Sedaj se

▶ tačas prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tačas

Mineralogija in geognozija (1871):	tudi zelenjaki in porfiri brez kvarca, in tvorbe, ki so tačas postale, izpolnujejo dobo med drobovo in premogovno tvorbo. Le-tó so
Mineralogija in geognozija (1871):	Tudi menijo, da je tudi tačas plavje pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava
Tiun - Lin (1891):	džunka pa se nam je približavala vedno bolj in bolj. Tačas pa priplava blizu vštric nas lepa ladjica z angleško zastavo

ta čas(združena oblika)
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): ino ga hlapcu da. Urno ga mora perpraviti. On sam ta čas pernese mleka ino sroviga masla, ino potlej podpepelnike ino
tazhaſ
Genovefa (1841): ſpát hôdil, in ſe zélo nozh ſhe enkrat ni prebudil. Tazhaſ je v tamni votlíni vezh ur ſama in bres ſpanja

temzhasi

Kratkozhasne uganke (1788):	tedej pomóli pushl, nej tebi kedu eno vonſmakne, katiro otshe. Temzhasi, ke un svojo qvarto gleda, oberni ti tvoj pushl qvart
Kratkozhasne uganke (1788):	en kos popyra; al toku, de v' glash notri gory. Temzhasi imej pred sabo eno skledezo is vodo, tolku de dnu

temzhasu

Ta male katechismus (1768):	ſatu bo on prov ſlo tepen. Ke je on pak temzhasu Xtusu hvallo pel, inu k' tega Oblastnika ſlobnusti se le
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	perproshena, katira se v'boſhji beſſedi grunta, nekol nafally, kjer temzhasu radovednoſt, inu fierbz v' grofovitne fallerje se ſajide. Ta ſapelle

tezhaſ
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): s' ozhetam ſpraviti, ino odpuſhanje isproſiti; ſimo ſvétvajo mu, naj tezhaſ nobenimu zhloveku ne rasodene, kdo je. Prihodno jutro ſe ravnitel

tičas

Robinson mlajši (1849):	od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje. (Sodnik
Robinson mlajši (1849):	prebijem — prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Petek pak tičas noč ino den v mém poletnem prebitku prebôdi. “ Ko je
Robinson mlajši (1849):	zemljo nasadil, da so kakor stena bili. Lamica si je tičas od medlobe legla, ino mladi, nevedoče, da ste v vjetji
Robinson mlajši (1849):	drugoč pod jablano zešli, ino koše pletli, česar so se tičas naučili bili, ino ko se je otec pripravljal, kakor bi
Robinson mlajši (1849):	mladima ve — nj zapreti, dokler si kaj boljšega ne izmisli. Tičas je tedaj lamico k stromu privezal, ino se koj — hitro

timzhaſi

Kuharske Bukve (1799):	ſpęni; te pęne devaj v' kosarze, inu dajaj pit. Zhe timzhaſi pęne vpadejo, pa ſpęt męſhaj, kader drugizh kosarze pivzam nalivaſh
Kuharske Bukve (1799):	ali ſalsen od peterſhila. Stolzi peterſhil, pretlazhi ſok ſkusi ruto; timzhaſi namozhi bęliga kruha v' jęſihi, perversi notri en koſ zukra
Kuharske Bukve (1799):	preshętim putram pa polivaj piſheta, kader ſe na rashni pezhejo. Timzhaſi perpravi sôſ sa piſheta v' ſklędi políti. Sa ta sôſ
Kuharske Bukve (1799):	poſtavi v' kotlizhi nad harjavzo, de poſtane vrozhe inu goſtlato, timzhaſi smiraj męſhaj, inu potle lì v' ſklędo. Poſtavi en polizh
Kuharske Bukve (1799):	nareja, kakor Nro. 259. 261. Golóbi, piſheta v' majeron polivki. Timzhaſi, kader golobe, al piſheta v' lonzi kuhaſh, poſtavi na kotzhnike

▶ ta čas zaimek + samostalnik, občno_ime, moški(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ta čas

tazhes

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vano nouvo gaderzo inu ti tu morash 3 barti storiti tazhes k' boda meshnar svoniu merkei da 3 ozhanashe noi 3
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti morash od jo do debeh prueti jutri shebrati noi tazhes dasunze gorei poida te karaktar papodei pradse namiso kader bodash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dora svata potam poidi spet sad zhier si prei biv, tazhes da

▶ tačasen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takraten; [sskj]

tačasnih
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): misel, ampak Dunajskiga ljudstva, ktero je moglo veči vednost od tačasnih zadevkov imeti, kakor jez, ki sim ptujic bil. Žalostno je

▶ tadel samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

napaka, pomanjkljivost; nemško-slovenski slovar

tadla

Sacrum promptuarium (1695):	vejdil poprej de vſij moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat
Sacrum promptuarium (1695):	njemu rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene na semli pres tadla ſe
Sacrum promptuarium (1695):	odgovorij, jeſt ſim iskal, inu shelil eno dobro, inu pres tadla sheno, ali she obene nej ſim nashal: Ta perua je
Sacrum promptuarium (1695):	v' Nebeſsa poslati, dokler na semli nej vupajna ene pres tadla naiti, mu sapovej glavo odſekat, ter v' tej vishi ga
Sacrum promptuarium (1695):	sheno: koku ti mosh hozhesh de bi tvoja shena pres tadla bila, dokler na semli takorshne ſe nenajde? Bodi kakor Socrates
Sacrum promptuarium (1695):	pres tadla yszhesh, sakaj ſame tri shene na semli pres tadla ſe ſo nashle. Ta perua je utonila, ta druga ſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte divishtvu bres tadla ohraniti, ſakaj nekjer dergi nadella toku ſlo silo tu ostudnu
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ni sa pleme, prezh dati, kojnam graſzhno, inu grahovo bres tadla spravleno ſla-
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je ſvojo ſlushbo opravljal, prijasen ino vſakimu dober; bres graje (tadla) je bilo njegovo sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim

tadlom
- tadlam
  Sacrum promptuarium (1695): takorshne ſe nenajde? Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam, inu letu imash ſturiti pravi S. Peter, sakaj shena je

▶ tadlati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP

grajati; nemško-slovenski slovar

tadlati

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	otrok inu s' hiſhnimi opravili vbya, nimajo veſsela ſvoje ſoſęde tadlati, inu ſe tudi ne męſhajo v' tę ręzhy, katęre jih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	obóje vkupej, shugati, inu gladiti, proſsiti, inu pretiti, hvaliti, inu tadlati, inu ſvariti, kakôr zhaſs inu ſtan tęh rezhy naneſse. Kakôr
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	imaſh to djanje inu sadershanje drugih ludy oſhpęgati, vſe ſkusi tadlati, inu s'tvojim jesikam pregajshlati? Kęr ſe ti v' vſe

▶ ta drug zaimek + števnik, besedni(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

ta druge
- tadrvje
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): bo nvzati tadrvje mash pati tam domazham sromakam dati; ti domazhi sromazhi so

to drugo

todrugo

Ta male katechismus (1768):	narvikshega, inu narluheſnivejshega Ozheta pridti ſamore. Kaj prosemo mi skus todrugo proshno: Pridi k' nam Tvoje Kraylestvu? Prosemo, de be nam'
Ta male katechismus (1768):	artikel: Inu v' JEſusa Kristusa Syna njega edinega? Nam pokaſhe todrugo Pershono v' S. Trojizi namrezh: JEſusa Kristusa tega po boſhji

▶ taht samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

stenj; nemško-slovenski slovar

taht
Biblia (1584): ſliſhal. Ta ſtreni Tèrſt nebo on slomil, inu ta kadezh Taht nebo on vgaſsil, dokler on Sodbo ispelà do obladanja. Inu
tahte
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): oręhi saſajajo, bajerje s'ribit, sadje ſuſhiti, ſvęzhe sa simo delati, tahte v' juſihi smozhi, poſuſhi, inu potem pomakei, lepſhi gorijo. V'

▶ taisti zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

taista

Ta male katechismus (1768):	tudi skus tu od shtrafenge odveſan? Od shtrafenge ne, ampak taista zhaka v' vizah na njega, zhe se na temu svejtu
Izidor, pobožni kmet (1887):	pogledate nerodovitno s plevelom preraščeno njivo: ali vas ne spominja taista, kako da dostikrat plevel slabih in pregrešnih navad v nas

taiste

Ta male katechismus (1768):	Skus ſagovarjanje ptujega greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu
Ta male katechismus (1768):	dapernashat. Kaj se ſene della tega meſſá? S. Pavl shteje taiste v' list na Galat. 5. toku naprej: Ozhitne so della

taiſta

Biblia (1584):	notàr v'eno Hiſho, taku teiſti dobru vsdajte. Inu aku taiſta Hiſha bo vrejdna, taku bo vaſh myr zhes njo priſhàl
Sacrum promptuarium (1695):	ſvoij sheni pravit, kaj ſe je sgodilu: Ona pravi, de taiſta Gospa ima pravu, on pak je djal de ne ſe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	jo rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha vręjdna, taku bó vaſh myr zhes njó priſhàl: aku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vęrne naſhe zerkve doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi, inu katęro my s' to
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	morję. (Thren. 2, 13.) Ja lubi Poſluſhavzi ona je ravnu taiſta: Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim

taiste

taiſte

Sacrum promptuarium (1695):	ſubditi, obedientes eritis, ab ipſo cœleſti benedictione replebimini. Ter varitiſe taiſte reshalit, de nebodo perſileni zhes vaſs ſe toshit rekozh: Filios
Sacrum promptuarium (1695):	Boshjo terpeli, na vaſho poſledno urro bote s, vſt boshjh taiſte veſsele beſsede shlishali: Euge ſerve bone, & fidelis, intra in gaudium
Sacrum promptuarium (1695):	Mosh perneſe damu 12. Drusgu, ter sheni rezhe, de ima taiſte h' koſsili perpravit; ona yh vſame, inu gleda, ter pravi
Sacrum promptuarium (1695):	okuli ſebe, de bi kateri ij vun pomagal, ter sagleda taiſte podgane mimu gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike
Sacrum promptuarium (1695):	dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo
Sacrum promptuarium (1695):	moshje yshzeio eno sheno pres vſiga tadla, inu vener obeden taiſte nemore najti, kakor je dial enkrat Vice krajl Neapolitanski enimu
Sacrum promptuarium (1695):	sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei sheni Nebeſku krajleveſtu dati. Oh kaj
Sacrum promptuarium (1695):	imel Xantippo ſtukrat hushi, kakor je tvoja, inu vener je taiſte hudobnost poterpeshliu sanashal. Si tu sic. Zhe tudi ti bosh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de be bla kedej enega hudu oſmirjalla, ja ne enkrat taiſte, katiri so mojega Synu is uriskam napajali, inu na krish

tajiste

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	malo slišimo. Letá ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje, ki jih je toča
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da tedaj je več hrane potreba kot nekdaj, zemlja pa tajiste manj rodí. Kam pridemo po takem mi, kar nas sedaj

tajite
Praemium sa male otrozhizhke (1810): mi grehe dellamo, negovo dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu ? Od. Is serza rad. Pr. Zhe mi ? Od. Ja
teiste
Robinson mlajši (1849): vse, kar še ima vzeme, da bi se to med teiste razdelilo, kterim je dolžen ino totemu rekajo, da je padel

teiſte

Biblia (1584):	inu je nym oblaſt dal zhes nezhiſte Duhuve, de bi teiſte isganjali, inu vſe shlaht Beteshe, inu vſe shlaht Bolesni, osdraulali
Biblia (1584):	gori vsel, ni vaſhe beſſede poſluſhal, taku pojdite vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite prah od vaſhih nug: Sa
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tebi, kakòr hózheſh. Inu nję hzhy je bila osdravlena od tęiſte ure. 29. Inu kadar je Jęsus od ondód dalej ſhàl

taistega

Ta male katechismus (1768):	skus njega Mater Mario Divizo vezhnega ſhivlenja veſſelle prejmemo. Skus taistega G. n. J. X. Amen. Vezhèrna Molituvza. Iſvelizhej nas Gospud
Ta male katechismus (1768):	se pak imamo s' tega uzhiti? Mi be imelli s' taistega te posebne urednoste, inu hvalle te naperglihane Divize, katira je
Ta male katechismus (1768):	spoſablene greh spomine, kaj je njemu sturiti? Se more ſavle taistega per pervi spovdi obtoſhiti. Aku be pak vednu ſamovzhal? Takrat
Ta male katechismus (1768):	martro, inu Krish k' zhasti tega goriustajanja perpellani bomo skus taistega G. n. J. X. Amen. Od velikenozhi noter da S.
Ta male katechismus (1768):	naurednem prejeti, ali kader be zhas, sila, inu ura hla taistega prejeti, prositi po ſanikernem naſamuditi. TA PETE POGLAVITNE SHTEK Od
Ta male katechismus (1768):	je S. Masha en vofer te molitve? Ke mi skus taistega spoſnamo, de le sam Buh se mole, inu je ureden

taiſtega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi prov od rok shl, zhe nabosh svojem dellam taiſtega dne enu majhenu premishluvanje naprej poslal. Letu bode tebe skus
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	eno Angelsko zhiſtoſt tvojega ser za imash. Prejmesh ti pak taiſtega le is navade, toku se veliku prida natroshtej, temuzh se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dete! oppominei uſſeskuſi tvoje serze, de ſa stvarmy nahode, ampak taiſtega, katire je njeh stvaril, v' resnizi poſhelly. O kaj bosh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' vezhno smert iſrozhil. 3. Tu mashtuvanje je rihteg ſadèllu taiſtega hudobnega Grofa, katire je Godfridu temu Pręmonſtratenſarju, inu njegovemu Kloshtru
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	otrozi greha balli, ſakaj skus tu se bo pergodilu, de taiſtega dapernesli nabodo. 2. Spofnanje te pregrehe je ta perva
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je bil h'kriſhu mojega Synu prov persilen, inu je taiſtèga ves navolen neſti pomagal. Kader se bosh enkrat navadl urnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' nebesah taiſtega videl, katire Buh tega myru. Moj Syn! Hodi ſa mano
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	namrezh brumne dushe silnu ſlo uſhgane, inu ſatorej sem jeſt taiſtega hraniti, inu varvati posebnu te Pręmonſtratenfarske Duhovne iſvolila. Is tega
Kratkozhasne uganke (1788):	ter qvarte ene verh drugeh deni; inu shtej noter da taiſtega shtivila, koker je un tebi rekl, de ima biti, tok

taiſtiga
Sacrum promptuarium (1695): noviga lejta? Nebeſko vezhnoſtio N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri danaſs tu slatku, inu ner Sveteshi ime JESUS ſi
tajſtiga
Sacrum promptuarium (1695): troſht je imel, kadarkuli je taiſti fazonetel nuzal, premiſleozh, de tajſtiga je njemu dala krajliza teh Angelou. Ta fazonetel shenkam Antverharjom

tegaistega

Ta male katechismus (1768):	obudeni bli, tegaistega na spruti lubiti, koker tudi s' velikem ſaupanjam prositi. Kaj
Ta male katechismus (1768):	tega S. ſakramenta. IV. Ta vofer; inu V. Tu uſhivanje tegaistega. Kaj se more od resnize tega ſakramenta derſhati? Tu: de

tegaiſtiga

Branja, inu evangeliumi (1777):	naſs islyv, ſkus JEsuſa Chriſtuſa naſhiga Isvelizharja: de mi ſkus tegaiſtiga miloſt pravizhini ſturjeni, irbezhi bomo po temu savupanju vezhniga shivlenja
Branja, inu evangeliumi (1777):	mene goriusame , ta usame gori tegaiſtiga , katiri je mene poſlov. Katiri Preroka v' imęnu tega Preroka
Branja, inu evangeliumi (1777):	kader ony noterpridejo, tok tamkej prebivajo. Inu te poſledne rezhy tegaiſtiga zhloveka poſtanejo hujſhe, koker ſo te perve ble. Pergodilu ſe

tigaiſtiga

Biblia (1584):	kadar ony notèr prideo, taku prebivajo ondi: Inu tu puſledne tigaiſtiga zhloveka potle hujſhe poſtane, kakòr je poprej bilu. Taku ſe
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	priſhli v' deshelo Genesar. 35. Inu kadar ſo njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali, ſo poſlali po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tudi ne vaſhe beſsęde poſluſhal: pojdite vùnkaj is hiſhe, ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu nagnuſsobe, tukaj ſe ſhe ena gerſhi, ſtraſhliviſhi poſhaſt, namrezh tigaiſtiga gręha, perkashe, katęriga ni ſmęl ne Pridigar na kanzelni, ne

tiga iſtiga(združena oblika)
Svetu pismu noviga testamenta (1784): duſhe pak ne mórejo vmoriti: tèmuzh bójte ſe veliku vezh tiga iſtiga, katęri samóre duſho, inu telú pogubiti v' pèkèl. 29.

taistem

taiſtem
Sacrum promptuarium (1695): tiga fazonetelna, inu hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v' taiſtem ſturj podobo Sacrata Philoſapha, inu polek njega enu gorezhe ſerze

taiſtemu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Materi podloſhne, nishtermejn vonder sem jeſt njegovo volo v'uſſemu taiſtemu ſturila, kar je njega zhudna previdnoſt is mano sklenila. Jeſt
Branja, inu evangeliumi (1777):	Evangelium S. Lukesha na 24. Poſtavi. V' Taiſtemu zhaſſu: ſta dva is JEsuſoveh Jogrov lih taiſti dan ſhla

taiſtimu

Branja, inu evangeliumi (1777):	v' nebu gorijiti. Evangelium S. Marka na 16. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: kader je teh enajſt Jogrov per misi ſedelu , ſe
Branja, inu evangeliumi (1777):	nymi ta narvezhe. Evangelium S. Lukesha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je JEzus s' ſabo usev teh dvanajſt, inu je
Branja, inu evangeliumi (1777):	oblizhjam naſhiga Boga. Evangelium S. Joannesa na 19. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu: je ſtala poleg JEsuſoviga krisha njegova Mate, inu njegove
Branja, inu evangeliumi (1777):	je beſſeda Boshja. Evangelium S. Mathevsha na 18. Poſtavi. V' Taiſtimu zhaſſu : je JEsus leto pergliho k' ſvojim Jogram govoruv: nebeshku

tarſtimu
Branja, inu evangeliumi (1777): JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S Lukesha na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be

temiſtimu

Branja, inu evangeliumi (1777):	JEsuſu Goſpudu naſhimu. Evangelium S. Lukesha na 2. Poſtavi. V' Temiſtimu zhaſſu je ena Sapovd vonkejſhla od Zeſſarja Auguſta, de bi
Branja, inu evangeliumi (1777):	v' Goſpudu saſpav. Evangelium S. Matthęvsha na 23. Poſtavi. V' Temiſtimu zhaſſu: je JEsus k'Piſſarjam, inu Farisęerjam rekuv: glejte! jeſt
Branja, inu evangeliumi (1777):	je moje goridershanje. Evangelium S. Lukesha na 11. Poſtavi. V' Temiſtimu zhaſſu: kader je JEsus k' ludem govoruv: je ena shena

timiſtim

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Şodomitarjov na dán tę ſodbe lóshej kakòr tebi. 25. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus odgovóril, inu je djal: Jeſt tebe sahvalim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	veliku zhudeshov dęlal savólo njih nevęre. XIV. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je ſliſhal Herodesh ta zhvetiri-oblaſtnik ſlovenje od Jęsuſa: 2.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſladák inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hotel neſti is dveh neobteſsanih brunov sdęlaniga, kakorſhni ſo v' timiſtim hrupi rabelnam v' roke priſhli, on ga je hotel neſti

taistemu

taistemu
Občno vzgojeslovje (1887): samozavest, tako tudi dosledno voditi nravstveno dejanje in privaditi se taistemu, to so osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost

taiſtemu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	shtafenge nasluſhesh. Tu svjetvam jeſt tebi susebnu, de se k'taiſtemu vezhkrat perbliſhash, deslih njega nauſhijesh. Kolku dny je, de more
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dajesh. Akulih is dobrutame namoresh glih pridti, de be njeh taiſtemu naſajvernil, katire njeh je tebi podejlil, toku bode tu ſhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ima nad sabo podobo boſhjo, inu je k'enemu , inu taiſtemu narvishemu zilu, inu konzu vezhnega ſvelizhanja stvarjen. Vonder so med

temuiſtimu
Branja, inu evangeliumi (1777): perhodniga ſerdú reshuv. Evangelium S. Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu
timuiſtimu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): semli tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na dan tę ſodbe, kakòr timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo

taisti

taiste

Ta male katechismus (1768):	Komu je njeh dal taiste resglasiti? Moyſesu. Kje so ble ſapovde ſapiſſane? Na dveh kamniteh
Ta male katechismus (1768):	derſhán biti; ſakaj katire notshe „Zirkuv ſa svojo Mater imeti tai ste nabo tudi Bogu ſa svojega Ozheta imel. „Matth.

taisti

Ta male katechismus (1768):	je is dosti, inu ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej
Ta male katechismus (1768):	enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée, svojo sluſhbo s' vezhe zhastjo, inu
Ta male katechismus (1768):	Katiri se grehi ſuper S. Duhá imenujejo? Taisti, katiri ſavle svoje hudobie toku boſhjo gnado preſhenó, de nabodo

taiſti

Biblia (1584):	kateri kuli ſtury volo mojga Ozheta, kir je v'nebeſsih, taiſti je moj Brat, Seſtra inu Mati. XIII. CAP. NA taiſti
Biblia (1584):	taiſti je moj Brat, Seſtra inu Mati. XIII. CAP. NA taiſti dan je Iesus vunkaj ſhàl is Hiſhe, inu je raven
Sacrum promptuarium (1695):	leta vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil
Sacrum promptuarium (1695):	ter mosh sheni more pokoren biti, temuzh de ſte v' taiſti desheli, kir. Vir Caput eſt mulieris, ſicut Chriſtus caput eſt
Sacrum promptuarium (1695):	inu menem de en velik troſht je imel, kadarkuli je taiſti fazonetel nuzal, premiſleozh, de tajſtiga je njemu dala krajliza teh
Sacrum promptuarium (1695):	una katera je klagovala, inu zagovala na grobu ſuojga mosha taiſti dan pokoppaniga: En Saldat, kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka
Sacrum promptuarium (1695):	jo dobru oklofeta, ter ſe shishe pobere: Drugu lejtu na taiſti dan ſpumne shena na kuſse ter pravi k' Moshu: Spumnish
Branja, inu evangeliumi (1777):	nym biv dal enu snamine, rekozh: katirigakol jeſt bom kuſhnuv, taiſti je; nje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vsame prozh, kar je v' njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá je taiſti, katęri je sravèn pôta ſèján. 20. Katęri je pak na

tajisti
Kmetijske in rokodelske novice (1844): pa per Kremsu v létu 1719 6 liber tehtal; in tajisti per Pocdamu v létu 1769 je bil buči enak, je
tajſti
Sacrum promptuarium (1695): oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti dan 4. Moshje je imela. Ali pak kakor una Gospa

teiſti

Biblia (1584):	unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'eno Hiſho, taku teiſti dobru vsdajte. Inu aku taiſta Hiſha bo vrejdna, taku bo
Biblia (1584):	ſturi, kakòr hozheſh. Inu nje Hzhy je sdrava poſtala v'teiſti uri. INu Iesus je od unod dajle ſhàl naprej, inu
Biblia (1584):	neſkèrbite, koku ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo v'teiſti uri danu, kaj imate govoriti: Sakaj vy néſte ty, kir
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kakú, ali kaj imate govoriti: sakaj vam bó danu v' tęiſti uri, kaj imate govoriti. 20. Sakaj vi niſte tiiſti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo njega ludję tigaiſtiga kraja ſposnali, ſo poſlali po vſęj tęiſti ſtranì, inu ſo k' njemu pèrneſli vſe bolehne. 36. Inu

tejiſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	de bi ſe ta drugi dan, inu sa napręj pèr tęjiſti hiſhi nilzh vezh od jędy ne potrebuvalu. Ali le ne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vudov, katęri ſo oródje tiga gręha poſtali, je bila super tęjiſti ſvęti inu vęzhni poſtavi, katęro je bil Bóg v'njegóvu

tiisti
Robinson mlajši (1849): sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava, nama
tiiſti
Svetu pismu noviga testamenta (1784): tęiſti uri, kaj imate govoriti. 20. Sakaj vi niſte tiiſti, katęri bóte govorili, ampak Duh vaſhiga Ozhęta, katęri bó ſkusi

taistih

taifteh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno

taisteh

Ta male katechismus (1768):	obraſkeh, inu Kipeh Kristusa, inu Svetnike, katiri nam bodo v' taisteh naprejpostavleni na eno andohtluvo, inu od nasheh predneh rodovnikov shpogano
Ta male katechismus (1768):	Katiri se darovi S. Duha imenujejo? Taisteh sedem, od katireh ta Prerok prizhuje, de so verh Kristusa
Ta male katechismus (1768):	lubeſn pruti svojemu bliſhnemu dapovèe? Rajmno skus tu, ke v' taisteh so uſſe dolſhnuste pruti svojemu bliſhnemu ſapopadene namrezh: de mi

taistih

Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojna sredstva bodi dosleden, potem bodeš najprej mogel izhajati brez taistih, kajti na ta način se gojenec najhitreje privadi dobremu.
Občno vzgojeslovje (1887):	obrazu hitro razumeti ne le pojedinih glasov, temveč takoj zveze taistih, besede in stavke, če tudi se govori z navadno hitrostjo
Občno vzgojeslovje (1887):	Mišljenje je torej svestno združenje predstav z ozirom na vsebino taistih. Proizvodi mišljenja so pojmi, sôdi in sklepi. Podloga mišljenju je
Občno vzgojeslovje (1887):	meri na čutno zaznavanje, na obrazovanje nazorov, obnavljanje in sestavljanje taistih. Kar se ne nahaja v čutnem krogu, to za otroka

taiſteh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od taiſteh pravejo, se ti v' mislah naprejpoſtavlash, de je, ali ſna
taiſtih
Sacrum promptuarium (1695): 33. lejt je iskal te sgublene auzhize, ter sa isvelizhaine taiſtih v' nevarnost je poſtauil ſvoj shivot, kakor en dober paſtier
tajſteh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu
tehisteh
Ta male katechismus (1768): inu navade derſhati. Drugezh: De skus te navade bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu

tehiſteh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lete Brate, ina Seſtre skus zelu lejta braue, koker tude tehiſteh, katire se posebej ſa enega takega Brata, ali Seſtro po
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	posvejtneh rezhy prevezh veffello sturil, ne ſhaloſtno njeh ſgubizhek. 2. Tehiſteh stan je ſares objokanja uredn, katireh serze se k'lubeſni
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv v'tehiſteh zhovnov enega, katiri je Shimnov bil, ter je njega proſſuv
Branja, inu evangeliumi (1777):	Apoſtelna. Branje is dijanja tih Jogrov na 9. Poſt. V'tehiſteh dnevih , ke je she Savlus od pertenja, inu morjenja zhes

tehiſtih

Biblia (1584):	inu Sidona. Inu pole, ena Kananejſka shena je priſhla is téhiſtih krajeu, inu je vpila sa nym, rekozh: ò GOSPVD, ti
Biblia (1584):	Nekupio ſe li dva Vrabza sa eno Shkufizo? inu ſhe tehiſtih obeden na tla nepade, pres vaſhiga Ozheta. Nu ſo pak

tihiſtih

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Şydóna. 22. Inu pole ena Chananæjſka shena, katęra je is tihiſtih krajov priſhla, je vpyla sa njim rekózh: Vſmili ſe zhes
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſe ne kupita dva grabza sa en bèlizh, inu is tihiſtih edèn ne bó padèl na sęmlo bres vaſhiga Ozhęta. 30.

taistim

taistem

Ta male katechismus (1768):	ſvelizhanju te dushe potrebni, ampak koker bel perloſhni, inu nuznejshe taistem, katiri njeh goriuſamejo, od Kristusa ne koker ſapovde, ampak koker
Ta male katechismus (1768):	navarnoste, inu enu vezhnu ſhivlenje na nas zhaka, katiru je taistem, katiri virjejo, inu Boga lubejo, perpravlenu. I. Kor. 2. Matth.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu bosh ſagvishnu krono vezhne zhaſty prejel, katiro je Buh taistem v' nebeseh perpravel, katiri se bodo na ſemli koker gre

taiſtom

Sacrum promptuarium (1695):	Inu dokler Sakon duej pershoni sapopade, morem tedaj dua fazonetelna taiſtom shenkat, eniga Moshu, tiga drugiga sheni: Inu raunu imam en
Sacrum promptuarium (1695):	de bodò N. N. enu snamine moje dobre vole imeli, taiſtom hozhem (vſakaterimu po njegovem ſtanu) en fazonetil shenkat, inu zhe
Sacrum promptuarium (1695):	s' katirim imate ſolſe vashim ſtarishim briſsat, tu je imate taiſtom napomozh priti, inu s' vaſho volno pokorshino yh troshtat, de
Sacrum promptuarium (1695):	takrat ſazhne miſlit, inu ſe potiti, ter ſe oberne h' taiſtom katiri ſe ſo v' prizhe nashli, rekozh: Ah prijatelj! Sakaj

tajistim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): kér se rajši bojujejo z sovražnikam, kteriga ni, ko z tajistim, ki jih po vsih potih spremlja, z vražami namreč. Če
tajſtim
Praemium sa male otrozhizhke (1810): Od. Ja ! zhe tudi mi bomo odpuſtli. Pr. Komu? Od. Tajſtim, katiri zhes naſs grehe dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna

temistem

Ta male katechismus (1768):	zheterta naloſhy: Ti imash Ozheta, inu Mater shposhtuvati? De imamo temistem, od katireh smo mi ſa Bogam nashe ſhivlenje prejelli, shposhtuvanje
Ta male katechismus (1768):	samem temistem da, katiri so per pravi pameti: S. Pokura temistem, katiri so po S. Kerstu v' en smertne greh padli
Ta male katechismus (1768):	otshejo ta perrojene greh doliisprati. S. Reshnu Telú se samem temistem da, katiri so per pravi pameti: S. Pokura temistem, katiri

temiſtem

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ta zhaitenja uredne Oppat Shimen is rajmno tega Duhovnisha je temiſtem en is ſlatam, inu srebram napolneno skrinezo pokaſal, katira so
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	en lep obras, inu s' temiſtem se noter da nezhemernoſte shtemash: ti imash dobre, terdne mozhy
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Na okusi nezh ſa Iushta volo, de be se s'temiſtem mersil, inu po tem tvoj ſhivot ritati, inu berzati ſazhel

temiſtim

Biblia (1584):	pojdete, taku vpraſhajte, aku je gdu notri vrejden: Inu pér temiſtim oſtanite, dokler od unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	zhaſtjó obhajamo. Kęr ſe pak ſvęti Duh ſhe dan danaſhni tęmiſtim podejly, katęri ſe vręjdni ſturę njega prejęti, taku vam hôzhem

timiſtim
Svetu pismu noviga testamenta (1784): tiga napręjpokladanja, katęre jęſti ny bilú pèrpuſhenu ne njemu, ne timiſtim, katęri ſo s' njim bily, ampak ſamim farjam? 5. Ali

taistimi
- taiſtemi
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tebe podviſati? 3. Kader ti s' tvojemi naperjatlami inu s' taiſtemi, katiri tebi naspruti stoję, myrnu govorish, tok bosh ti gvishnu
- taiſtomi
  Sacrum promptuarium (1695): omnibus, & thorus immaculatus. Inu ſam G. Bug ima dopadeine nad taiſtomi, kadar ſe lepu glihaio. In tribus placitum eſt ſpiritui meo

taisto

Sacrum promptuarium (1695):	v' eno objeſtno karshenzo, ter pò vſij ſili je hotel tai s to sa ſvojo sheno imeti zhes volo ſvoyh starishih
Ta male katechismus (1768):	v' boſhji gnadi ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh
Ta male katechismus (1768):	neli pomenejo, ampak tudi koker ene svete posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader

taistu
Ta male katechismus (1768): Buh, inu tri Pershone? ſatu, ke uſſe tri Pershone imajo taistu enaku, edinu bitje postanje, inu naturo, muzh, modrust, ſastopnost, inu

taiſto

Sacrum promptuarium (1695):	bo eden kaj umasaniga puſtil, de ta drugi shiher mu taiſto poſsodo na glavi resbye; ona rada pervoli: En dan mosh
Sacrum promptuarium (1695):	katiriga je noſsila, gre inu volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug od takorshne
Sacrum promptuarium (1695):	en lep dobizhik je leta, O bogati! zhe shelite tedaj taiſto ſtrashno urro proshnike imeti, bodite vſmileni pruti tem vboſim; sakaj
Sacrum promptuarium (1695):	je bila ſilnu lepa, inu bogata, veliku Mogozhnih Firshtou ſo taiſto ſnubili, ali ona vſem je djala, de je vſhe enimu
Sacrum promptuarium (1695):	gredozhe yh sazhne pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo
Sacrum promptuarium (1695):	katera po nozhi ſe nuza, ter tezhe na okunu, inu taiſto reslije na Mosha: Socrates gori pogleda, ter s' ſmehom k'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvoja ſlobnuſt, kader ena ſupernoſt zhes tebe pride? ti bosh taiſto is vezhe bolezhino zhutil.
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha Douſhnoſt na taiſto ſe sanaſhat ? Od. Ja! tu je naſha Douſhnoſt. Pr. Sakaj

taiſtu

Sacrum promptuarium (1695):	Chriſtus kar je hotel vuzhiti ta folk, on je poprej taiſtu ſturil; kar vy Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de
Sacrum promptuarium (1695):	Tedaj zhe hozhesh de tvoje pridige bodò nuzne, imash ti taiſtu dershati, kar vuzhish dershati tvoje Poshlushavize meni, inu tebi ò
Sacrum promptuarium (1695):	kar vy Mashniki imate vuzhiti vaſh folk, gledajte, de bote taiſtu poprej ſturili, inu dershali, de vam nebodo mogli rezhi: Dicunt
Sacrum promptuarium (1695):	letu kar je vuzhil folk dershati, on ſam je poprej taiſtu ſturil. Cæpit Jeſus facere, & docere. Ter sa odpuſzhajne grehou tiga
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h' nezhemer skus napezhne rezhy. Ti imash
Branja, inu evangeliumi (1777):	isdav, ta je blisu Judeſh pak Isdajavz je tudi sa taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej
Branja, inu evangeliumi (1777):	zelo hiſtorio Chriſtuſoviga Terplenja, inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de leta Paſſion

tajſto
Sacrum promptuarium (1695): obyskat, ter nje mertvaski put ſama Maria je briſſala, inu tajſto duſho v' tu Nebeſku veſſelje s' ſabo pelala, de bi

tajſtu

Sacrum promptuarium (1695):	oſtane, imate ble ſe fliſsat sa vaſhe isvelizajne, inu miſlit tajſtu, kateru je bil odgovoril Diogenes enimu,
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	bi imeli taku brumnu shiveti, de bi tudi uredni bli, tajſtu vlsakdan prejeti, koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa

toiſto

Biblia (1584):	inu je predal vſe kar je imèl, inu je kupil toiſto Nyvo. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu Kupzu, kateri je
Biblia (1584):	pak na kamenitu ſejan, je ta, kir Beſſedo poſluſha, inu toiſto sdajci s'veſseljem gori vsame: Ali on néma v'ſebi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	zhes tó grę, inu predá vſe, kar imà, inu kupi toiſto nyvo. 45. Şpęt je enaku Nebęſhku krajlęstvu enimu kùpzú, katęri
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak ſo otrozi tę hudobe. 39. Şovrashnik pak, katęri je toiſto ſèjàl, je Hudizh. Ali shętu je konzhanje tiga ſvéjtá. Shenzi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	preglęjte vaſho vęjſt. Jeſt imenujem tèdaj sadnizh eno dobro vęjſt toiſto vęjſt eniga Chriſtjana, katęri ſe ne bojí ſam v' ſę

toiſtu

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	padlu v' tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tóiſtu saduſhilu. 8. Drugu pak je padlu v' dobro semlo: inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	de ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi toiſtu ràsodel tim majhinim. 26. Ja Ozhe: sakaj takú je bilu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sravèn pôta, inu ſo priſhlé ptize tiga Nęba, inu ſo tóiſtu poſobale. 5. Drugu pak je padlu na pezhovje, kęr ny
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Kàrſtnika do sdaj Nebęſhku krajlęſtvu ſylo tèrpy, inu ti ſilni toiſtu sgrabio. 13. Sakaj vſi Preróki inu poſtava nótèr do Joannesa
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	is vuſt vùn gre, tó is ſèrza vùn pride, inu tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Inu njegóvi Jógri ſo priſhli, ſo njegóvu truplu vsęli, inu toiſtu pokopali: inu ſo priſhli, inu tó povędali Jęsuſu. 13. Inu

tuiſti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes tuiſti hudu obreſujejo. Kaj gredo tebi tvojega bliſhnega falerji am, de
tuiſto
Sacrum promptuarium (1695): imeli, kakor ti Stari vam ſò hoteli dati saſtopit s' tuiſto pergliho, namrezh pravio: De ta Stara mish je bila prepovedala

tuiſtu

Biblia (1584):	pak ſkusi uſta vun gre, tu pride is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji
Biblia (1584):	je mej tèrnje, inu tèrnje je gori sraſlu, inu je tuiſtu saduſhilu. Nekateru pak je padlu na dobro Semlo, inu je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem jeſt veliku dobrega shlishala v' poſtavi tega Gospuda, inu tuiſtu sem se jeſt uſſellej k' svojemu nauku uſella, de be

▶ tajati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

taja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	21. Slava Slovencam! ) Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale taja*, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev
Fizika (1869):	tako pripravljena cev zdaj potopi v led, ki se ravno taja, zniža se steber živega srebra do nekega posebnega mesta, ki

tajati
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): je poprej kakor oterpnjena zravno stala, se je zdaj serce tajati začelo; otemnéle so njene oči ino solzne kaplje se po

▶ tajen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tajen
Divica Orleanska (1848): od sebe boš orožje, Krotkejšimu se povernila spolu, Ki, zdaj tajén po tebi, ni namenjen H kervavim delam divjiga orožja. Jovana
tajne
Lohengrin (1898): devica ta, Ki mi ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če bode brata prosta
tajnim
Lohengrin (1898): Lahkó odrekla vasu svojo rôko, In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga prekine z resnobnim kretom) Pozôvi Elza se! — (zelo
tajno
Občno vzgojeslovje (1887): le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri se ustavljati ne dá, vpliva vzgled“. Slomšek. ) Vzgojujoč

▶ tajinstveno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

skrivnostno; Pleteršnik

tajinstveno

Lohengrin (1898):	prihodnost záte ozrèm naj se! Elza (zgražajoč se) Nesreča? Ortruda (tajinstveno) Da ti je spoznati, Kak diven njega je značaj! Da
Lohengrin (1898):	groze zdrhti, trepetaje). O vedma divja ti! Kako me češ Tajinstveno iz nova premotiti! Ortruda (kažoča na palas, kjer je ugasnila

▶ tajiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

taji

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu Chriſtuſa braniu; tiſti sdei nega trikret sataji. Pervizh on taji, de ni negou Joger, de nega na posna, inu de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	O zhlovik! jes niſim, inu na posnam tiga zloveka. Tretizh taji s' sakletjam, kyr ſe je sazheu kleti, inu perſegat, de
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	posna, inu de na vei, kai ta vratariza govory. Drugizh taji s'perſego rekozh: O zhlovik! jes niſim, inu na posnam
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Smeſhnava. Pokaj to praſhanje ? — Ti jo dobru posnaſh; nikar ne taji. Matizh. Sa to , Goſpod shlahtni , kir njim raven eno tako
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	smed njegovih uzhenzov! Galilejzhan ſi, beſeda te rasodeva. “ Peter vtretjizh tají, ino ſe rotí rekozh: „Né, nè! niſim nè! ſhe ne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rezhe: „Je she reſ, tudi ta je Jesuſov prijatel! “ Peter tají vdrugizh, ino ſe zelò roti, de ni. „Niſim ne,“ je

tajil

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jim dober ſtojim. Shush. Sram me je ! — pak kaj bom tajil ? — Natura je premagala ! — Jurzhek! Jurzhek! — Ti tvoje ſerzę nizh ne
Tine in Jerica (1852):	se je zgovarjal, de ni bila njegova živina. Paljčar. Še tajil boš? Hočeš, de ti še pričo pripeljem? Tine. Mi bo
Tine in Jerica (1852):	je bilo skorej vse svarjenje. Če je pa kaj otrok tajil, je bil gotovo kaznjen ali štrafan, ne zavolj storjeniga pregreška
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nočejo ne sebi ne drugim dobrega storiti, ne bo nobeden tajil. Pri toliki nesnagi bi skoraj rekel: da nekteri mislijo, da

tajila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): je obdolžena vse, kar je zoper njo govorilo, ali naravnost tajila ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran

tajiš

Pripovedke za mladino (1887):	ti bodem otroka nazaj, ako ostaneš pa v pregrehi ter tajiš, vzela bodem tudi tega novorojenčka s seboj. ” Kraljica zopet pravi
Pripovedke za mladino (1887):	zopet dati glas, ako ostaneš pa v grehu in trdovratno tajiš, vzela bodem novorojenčka tvojega s seboj. ” Tu jej je dano

tajiti

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v slovstvu in moči daleko za njima. Rés! da se tajiti ne more, ako bi se vsi živleji Jugoslovanskih podnarečij, postavim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kmetijstvu v mnozih rečéh svojim sprednikom naprej, ne bo mogel tajiti, kdor bo z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	umniši kmetje dajejo v tem lep izgled. Pa ne moremo tajiti, da veliko jih je tudi še, ki pri svojem starem

▶ tajl samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

del; nemško-slovenski slovar

tajl

tail

Branja, inu evangeliumi (1777):	3. Katiri nam ſkus tebe napovni naſho volo. Ta shaloſtni Tail. 1. Katiri je sa naſs kryvavi put putil. 2. Katiri
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	de usake 7. let, zhe ne vſse , toku vender vezhi Tail ſe je glih snaiſhlu, to pa bres zvibla ſe more

tajl

Branja, inu evangeliumi (1777):	3. Katiri nam ſkus tebe visha naſHE dijanje. Ta zhaſti Tajl. 1. Katiri je od ſmerti uſtal. 2. Katiri je v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	Ta veſſeli Tajl. 1. Katiriga ſi ti Diviza ſpozhęla. 2. Katiriga ſi ti

▶ tajnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tajnik

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdravnik sa shivino, z. k. uzhenik sdravilſtva sa shivino in tajnik z. k. kmetijſke drushbe v Ljubljani. I. DEL, s podóbſhino
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	družbe prijazno pozdravili , kteri so pri tem zboru pričijoči bili. Tajnik kmetijske družbe, Dr. Bleiweis, je potem zbranim udam rečí naznanje

tajnika

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za njegovega namestnika pa gosp. prof. dr. L. Vončina, — za tajnika ali zapisovavca je izvoljen škofji kancelir gosp. K. Velkaverh. Sodivnica
Ferdinand (1884):	zanesti. Če vas je volja, sprejmem vas za svojega osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o

▶ tajnocvetka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

brezcvetnica; [sskj]

tajnocvetk
- tajnocvetek
  Botanika (1875): iz razreda steljkaric: alge, glive in lišaji; iz razreda listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j.
tajnocvetke
Botanika (1875): listnatih tajnocvetek: mahovi, preslice, praproti in lisičjeki. Vse breskaličnice so tajnocvetke, t.j. ne napravijo ne cveta ne plodu. Vendar je za

▶ tajnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tajnost

Občno vzgojeslovje (1887):	Kakó se vrší ta vzajemni vpliv, to nam je pač tajnost. A to vzajemno delovanje je dognana stvar, o čemer ni
Lohengrin (1898):	prispeti On je zgubljen, ko zdaj se vprašal bi! Kakóvo tajnost mora on imeti? Če zlo pretí, naj vztrajno le molči

▶ tajnostno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

skrivnostno; Pleteršnik

tajnostno

Revček Andrejček (1891):	prišla? Šesti prizor. Jeklen. Grešnik. Andrejček. Grešnik (pride od zatišja, tajnostno). Jeklen! Jeklen! Ujel sem ga že. Jeklen. Koga? Kaj? Grešnik
Revček Andrejček (1891):	sem ga že. Jeklen. Koga? Kaj? Grešnik. No mestnega postopača (tajnostno) Zvitoroga.

▶ tak zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tak

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bo. Fajmoſhter. Pa vender ni mogozhe, de bi ſe en tak umen in poſhten mosh, kakor ſte vi, ki ſizer radi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak firnež se naglo posuší, se ko ljuč sveti in — kar
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	uboziga v hosti; ljubi ga, če je nedolžen. Ino ravno tak je bil David. Na paši per ovcah zgoli sam je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ozre v pretečene čase, ker prihodnost mu je tako zakrita. Tak pogled dá novo moč in novo serčnost za prihodnje napredovanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	z nami današnje kmetijstvo pregledal in ga nekdanjemu primerjal. Sej tak pregled se zdaj naj bolj spodobi o prestopu iz starega
Maria Stuart (1861):	orodje njuno, Da lovite me va-nje — Mortimer. Kako nizko Stoji tak velik lord na dvoru tem! Grof, smilite se mi.
Sveti večer (1866):	je moral pisati poseben ukaz do višega logarja, n. pr. tak: ‚Njih prevzvišenost svitli knez so doznali, kar jih je jako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak tak konto ima dve nasprotni strani; na levi strani dobi nadpis
Občno vzgojeslovje (1887):	govor rabiti in razumevati. Ustanovil je leta 1778. v Lipskem tak zavod, v katerem se je vzgoja gluhonemcev uredila po tem

takov

Občno vzgojeslovje (1887):	nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti s pravim taktom na pomoč. Takov takt zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer se z najboljšim
Občno vzgojeslovje (1887):	se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z idejalom nravstvenosti
Občno vzgojeslovje (1887):	življenje. Táko vzgojno poučilo deluje krepkeje nego pravi sistematični pouk. Takov nauk se podaja v trenotkih, ko je otroško srce odprto

taka

Biblia (1584):	doli notàr v'pakal pahnenu. Sakaj kadar bi v'sodomi taka ſilna della bila ſturjena, katera ſo ſe pèr tebi godila
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	lepſhi israſti. „O preblaga Shofka, je isrékla Mina; reſ je taka! ˛Sama dobro ſposnám, zheſar me tvoje opomnize pomnijo; opominvanja ſim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe mora V shivíno vliti. Vediti ſe mora, de ſe taka voda ne ſmé v poſodah is koſitarja, kupra, ſvinza i.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vgoſti, de mokrotnoſt dalje perdershuje , bo sa ilovnoto peſhénko ſhtéta. Taka semlja sa ſad vezh velja, kakor sgolj peſhénka. Sgolj peſhénka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja ſe najde ali v perſténi, v drobno rasſhibrani, ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lonzharſka perſt imenovana. Dobro je, ako je pod peſhéno brasdo taka perſt, ki mokrôtnoſt brasdi perdershi. Najde ſe tudi ilovna, ki
Robinson mlajši (1849):	ni tvoja — niti moja; nego da je Slovenska! ino samo taka mora biti; ker se naš jaki narod prestira daleko po
Sveti večer (1866):	ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi vam pripeti. Tudi vi lahko očeta in
Zlatorog (1886):	ščepu daníca svetlà, Pač kot pri roži cvetíca drobnà, Glej, táka je vitka, cvetoča hči, Ko poleg matere stojí. In ko

take

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tebi Chorozain, gorję tebi Bethsaida, sakaj aku bi ſe bilę take zhudesha godile v' Tyri, inu v' Sidóni, kakòr ſo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	druzih prodajó. Kaj neki te kmetice delajo, de jim kokoši take jajca ležejo ? — Poleti in jeseni berejo pràv pridno po gojzdih
Divica Orleanska (1848):	Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér samo Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne čudežam, očesu njenim verjem, Nedolžnosti obraza
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cvetlice in vinske terte so slednje vasi kinč in lepota. Take pohištva, take vasi viditi, se kmali spozna, da ondi prav

takova

Občno vzgojeslovje (1887):	računati na trajno apercepcijonalno pazljivost učencev. Pazljivost mora postati samohôtna; takova postane samó tedaj, ako meri ves pouk le na to
Občno vzgojeslovje (1887):	gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek je popolnem v

take

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perpognejo in s semljo sagernejo in ſe semlja nanje potlazhi; take mladike v semlji korenine narede in ſe drugo leto od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je , kar pregovor pravi, de slaba pokveka nar bolj veka. Take krevlje ne vedó , kaj de bi počele od veselja , de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mlaji štepihar sapo z lučjo poskusil. Poprej ko se v take zaperte dumple gré, se mora prižgana luč naprej nêsti. Ako
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	serčniga ino mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še take nevarnosti. Velikokrat bi bil David lahko škodoval Savlu, svojimu sovražniku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	večje in sercu podobno perje. Les njegov služi za ravno take izdelke, kakor les belega gloga. Zavolj velike rastí pa lepega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zdí, ker jo po takih potih le prehitro utrudijo. In take ulice in steze ostanejo od leta do leta zmiraj slabeje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	rečem zaslužil — le s kom bi se bil vrednega skazal take časti? ” „Saj veš. ljubi Pankracij. da si ne odsojuje človek
Fizika (1869):	tisoč. Vse žuželke, kakor n. pr. naše hišne muhe , imajo take oči. Nektere imajo pa razun ploščastih očes tudi oči z
Občno vzgojeslovje (1887):	zaznavanja. 2. Sovršeno mišljenje terja, da so jedenkrat dobljene predstave take, da jih more zavest vsak čas uporabljati; zato je treba

takove

Občno vzgojeslovje (1887):	jej je torej kacega druzega zavoda, kateri jo dopolnuje, in takove zavode je imenoval zabavišča (otroške vrte). Ukaz c.k. ministra za
Občno vzgojeslovje (1887):	izpreminja, bodisi da izpadajo posamezni deli predstave, bodisi da priraščajo takove predstave, katere prvotno niso spadale k tvorini obnovljenih predstav. Take

tazhe

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	daboda tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naofart: ponishen noi usmilan pruet sazhomi uresnizi potrebnoui: jas sastopim tazhe sromazhe kateri kniso skues svoje niederlih shiulenje buerni: ampak jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sveti Pauli is boshijo gnado jas vse samorem storiti: navaſti tazhe rezhi karje k' nuzi: inu h' potriebi: noi viernam dusham

takega

tac'ga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): iz čede ne zgubila, Ne zašlà nikolj nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje

tacega

Blagomir puščavnik (1853):	hvala, Tebi o ljubeznjivi Bog! — V vsem svojem življenju nisim tacega veselja doživel, kakor danes. Rad zdaj umerjem, ker je zveza
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nas rastle. Upati je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še večega zboljšanja vina spoznali. 5. Sadje. Naši spredniki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	podverženo policijskemu opazovanju, bojo mogli skazati potrebne lastnosti za nastop tacega rokodelstva in prositi za doveljenje dotične pravice; pri vsih druzih
Čas je zlato (1864):	od stopnje do stopnje najvišo s časom doseči. Vsaj kaj tacega se je nadjal Lenče. Ne sme se tedaj karati, ako
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	mlinar, ali bi ne hotel pri njem ostati; potrebuje ravno tacega hlapca. Pavliha mu pokima
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	stleči — in sicer v možnarji iz aerolita, t. j. iz tacega kamna, ki se je v zrak vzdignil in zopet na
Mlinar in njegova hči (1867):	Ali ste to vse sami videli, Luka? Luka. E, kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh mora krščanski grobokòp lepo
Ferdinand (1884):	Majé z glavó je zapustil zvesti sluga svojega gospoda. Tacega še ni videl, če tudi mu vže služi dokaj let
Izidor, pobožni kmet (1887):	slabotne svoje stariše za težavno butaro pri hiši. Toda kaj tacega, kakor prav sedaj pri Marcelovih, pa vendar še ni doživel

taciga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mošta dovelj. Ravno prav me na mošt opomniš, ko nikoli taciga, in na visoko častitiga duhovniga gospoda, Franc Pirca, kteri zdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po stavljenih kozah sveti kerst zgubi in hudimu podpiše. Kaj taciga misliti ali ziniti je greh. To učijo krivi preroki neumne
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kteriga Oni nar bolj vredniga spoznajo. Zatorej prosimo, de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kterih še nisi, in jih tudi nikoli ne boš brez taciga orodja vidil? — Kadar je Bog stavne zvezde osnoval, uterdil in
Zlata Vas (1850):	mléko in če ga je več, bolje je blagó. Kaj taciga ena sama hiša s svojim mlékam ni mogla dostati. — Dalje
Zlata Vas (1850):	vidiš, de me sila tare, sicer bi ne storil kaj taciga. ‘‘ Ožbé dolgo ni vedil kaj bi spridenim ljudém odgovárjal. Ker
Tine in Jerica (1852):	si perzadevala. Nikoli se nista čez slabe letine ali kaj taciga pritoževala. Kristjan ne toži čez terpljenje, Če ga odvernit ni
Tine in Jerica (1852):	bi se ne vjel, se je preklinjevaje odtegnil. Še nekaj taciga. Eniga dne je prišla k Jerici Lucija, ena njenih starih
Roza Jelodvorska (1855):	smert storil. Ali Marjanci, škoda de si ni pred kaj taciga vmislila, bo ta strašna dogodba v svarilo, in gotovo ne

takega

Ta male katechismus (1768):	ke sem nebeſſa ſgubil, inu pekl ſashluſhil, al is enega takega urſhoha.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mojih ljubih rojákov pri branju tega kalna misel obhája: iz takega druženja podnarečij bo pač zala mešanica! ! O ne motite se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tem prepričali, da je resnično v Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež cerkve Labudske. Bilo je po tem
Robinson mlajši (1849):	strašno zazdelo? Diravo — zgrabljivo zvere? Lev, tiger, pardal, ali kaj takega? I ko bi to bilo, bi prederzno ravnal, ko bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in tje, kakor da bi pometal. Slišal sem pripovedovati od takega vertinca, ki so ga vidli pri Logatcu na Notrajnskem. Ljudjé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mu ni treba mar biti za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa
Botanika (1875):	one se redé od tistih spojin, ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja iz drugih organskih snovi; nadalje nimajo glive nikdar
Revček Andrejček (1891):	Grešnik. Sosed, jaz sem si nekaj premislil. Jeklen. Kaj pa takega? Grešnik. Ano moral sem prepustiti Domnu. Kaj pa, ko bi
Gozdovnik (1898):	jih je hotel pri ognju izpoznati. Po pičli angleški milji takega hodà iznenaden konja ustavi, skoči na tla, ter še enkrat

takiga

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshko rada. Matizh. Kaj ji pak ozheſh, Jęrza? Jęrza. Nizh takiga , nizh. Eno jeglizo ji imám dati. Matizh. (hitru inu glaſnu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	kader mo boſh kaj pernęſil, poſtavim enu téle , al kaj takiga, bo toku perluden, inu ponishen , tjiſtikrat bo tudi tebi jęsik
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	bi njo ſpodil, „Ne vém kaj bi dal, de bi tákiga ptizha po simi v' ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preoravaj. 5. Moraſh jo vezhkrat prekopavati in praſhiti; to je : takiga ſadú va-njo devati, kteri je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je še zrak gorák zunaj hramov in po hramih , kaj takiga si je morebiti tudi letas kdo naključil; slišati pa ni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	glasa od gnjilobe; se je berž kako drugo leto kaj takiga slišalo. Bog ga na zemlji obvari; kaj bi počeli, ko

tazega
Sveta grofinja Genofefa (1857): je Golo teh beſedi in ſi ni dolgo upal, kaj tazega govoriti. Vender pa niſo bile njegove nezhiſte shelje s tem

taziga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tiſti, ker ſe nam je s' beſedo ino s' djanjem taziga ſkasal. Dokler je govoril, ſe je vſe zhudilo nad ljubesnjivimi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ljudém dobre volje na semlji! “ Paſtirji niſo ſhe nikoli kaj taziga ne vidili, ne ſliſhali; toraj ſo ſe vſi veſeli zhudili
Genovefa (1841):	po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni ſliſhal, ſe je slo veſelil savolj téga, in kôj
Genovefa (1841):	Boleſlav. „Kaj je pa to? Svoj shivi dan ſhe nizh taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla Genovefa s ſlabím glaſam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perpraviti. Skoraj vſaki is vaſ ima med ſvojim poljam kaj taziga ſveta, ki mu nizh ne perneſe. Rasdelovanje zelin in popravljanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	laporja ali ſoldana, ruſhnje, rasſipa od ſtarih sidov, in vezh taziga na njo napelji, in vſe le to s njo dobro
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim pa ljudem kaj taziga povedal, ſo meni rekli, de jim ne neſe po simi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	is takim ravnati, ki je bil od ſtrele obit? 1. Taziga je tréba hitro na hlap ali na ſapo prineſti in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vedno modrit'. Satorej mi tudi v naſhih novizah Vſelej kaj taziga bomo vam dali, Kar vterjeno je she v reſnizah , Kar

takem

tacem

Blagomir puščavnik (1853):	boš živela v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri tacem divjem roparji. Res je težko, se od svojega ločiti, in
Zoologija (1875):	je podnebje, pod kojem živi, tem več potrebuje hrane. V tacem podnebji se namreč njegovo telo znatno ohladi, a da mu

tacim
Kmetijske in rokodelske novice (1847): celo stvarjenje se svojiga Stvarnika in svojiga življenja razveseljevati. Pri tacim pogledu v zvezde, pri tacih mislih, ti bo milo^ruza

takem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	so take, da prazna živina težko hodi, — kako pa po takem blatu sirota voziti more, ti je samemu dobro znano, — vendar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ako se ji preobilno pokladajo preše in ona potem v takem ojstrem in razjedljivem gnoji dolgo stojí. Če pa se jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vreden. Verh tega pa zamore tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo, in ki so s
Občno vzgojeslovje (1887):	med ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se

takim

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je ſenó ob deshevnim vremenu ſpravljati; in de ſe ob takim zhaſu, ker drugazhi biti nemore, tudi veliko ne dobro poſuſheniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ta bolesin odverne, in ravnajte ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prevezh rasrahljá, in tako raspuſtí, de ni sa rabo. Po takim ſe mora v praho puſtiti, de ſe opozhije. Popraviti ali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ne morejo na drugi ſat preſeliti. Zhe ſo torej ob takim mrasu is tiſtih dveh ſatov, med kterima po simi tizhijo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je clo pljučnica (prisad na pljučih) prime. Breje kobile po takim napenjanju dostikrat zveržejo; žebet se pa rad kevžeh in smolika
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in narobe je ta! Şkuſhnja me uzhi, de zhbele per takim delu, ako je hujſhi mras, ko pet ſtopinj *), ſe ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lesá, takó debele in dolge, kakor jih je potréba; po takim ravnanji se bojo hitreje sušile, in le malo ali clo
Divica Orleanska (1848):	prosimo te milo, De svojiga usmiliš mesta se, V odlogu takim pošleš mu pomoč, Ko ne – se bo udalo dan dvanajsti
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	nevarnostmi je bil zaprežen od vsih strani. Komu bi v takim ne upadlo sercé? Le Davidu ne upade; zakaj v Boga

takemu

tacemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): človeku enkrat ukoreninila babja véra, da razsajajo strahovi ponoči, dopoveduj tacemu kar koli hočeš, ne boš ga odpravil od babjoverstva. Taka

takemu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	namreč z eno roko sprednje, z drugo zadnje vêslo vodi; takemu flosu pravijo, da je „kuzla” in ga večidel iz ostanjkov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	več mostov, celó po 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli, kteri po 2000
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	rok, ali prav govoriti, spod bolj umetnih naprav in mašin. Takemu napredovanju sledí pa tudi veče blagostanje ne le posameznih obertnikov
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tej veri; spoznala je tudi, da kerščanstvo napeljuje človeka k takemu djanju in nehanju, k takim načelom in taki visokosti duha

takimu

Biblia (1584):	Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej pojde, na ſodni dan, kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetam dopade, in je po nemſhki arhitekturi delan, ali ſaj takimu podobin. Pa ne le zerkvena oprava in orodje, temuzh tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na tanko gre in de imenovaniga Jurja Pirza k vſazimu takimu delu na zerkvah ali na grajſhinah dobro priporózha. M. Domazhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po volji tudi vmedlo ne bo. Zhe je pa zlo takimu v roke priſhla, ktéri v novih snajdbah vſefkosi le zhudeshov
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po volji? Rad. Težek ni; komur bi se pretežek zdel, takimu bi ne bilo pomagati, tudi nisim še nikogar slišal, de
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	potreba k sosedu iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — —
Divica Orleanska (1848):	z osódo splohno, Ki zmir menjaje svoje krogle suče – Pa takimu sleparstvu obležati! Ni bilo vredno boljiga izída Življenje naše, britko

tazhomi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	persab nosi te je shiher pred hvdemi lvdmi inv Bveg tazhomi zhovekv rad pomaga hzliasnomi shivleni † B † X † I G
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	spati morov kaker dovgo bosh ti otov? Ti dai anomi tazhomi sezhji shovz piti, potam se knabo sbvdov prei dabosh niemv

taki

take

Ta male katechismus (1768):	Ozheta, ali Matere, de je le ſraven. Kaj more en take sturiti? Dobro manengo, de otshe kerstiti, koker je Kristus goripostavel
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pobulshati, nasme tudi nezh upati, ſakaj le sama grevenga en take velik lon ima, terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sim se komej premagal; skorej bi me bile solze posilile; take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za del njunih

takej

Rudninoslovje (1867):	ne moremo ločiti, onda je zovemo predrobne (verschwindend klein), i takej rudnini pravimo, da je jedrnata (dicht). Od enotérne rudnine se
Kemija (1869):	sebi mnogo vode, ktero jej pa z žarenjem lahko preženemo. Takej brezvodnej sodi pravimo žgana soda (calcinirte Soda). V kemičnih lastnostih
Botanika (1875):	krivem zatožili, da širi pogubne nauke, je bil obsojen k takej smrti, da je moral trobelikov sok piti. Nektere v Perziji

taki

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſukat okoli mene , take lępe rezhy mi je pravil — Jak. Taki ſo le ti Goſpodje ; ſladki, koker męd, pak tukej nizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	blaga ravnajo in po mogozhoſti ſvoje déla islikati ſi prisadevajo, taki pri ljubi ſtari navadi — bres kruha — bres saſlushka — ſami s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim kmetam preſezhi mogozhe. Na Zheſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rojaki prijasno ſprejéli, taki, ki imajo veliko shivine in tudi taki, ki imajo le majhno ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se derva drago prodale. Pa na mesti de bi se taki nogradi zatirali, se še le novi zasajajo. Sčasama ne bo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pijančvanjam svojim vso nesrečo nakopavajo. Prav praviš Mina de se taki nesrečneži sami gonobijo. Tudi moj oče so bili tako nesrečni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ogromnim glasom na uhó: Naprej! Da! ravno naši časi so taki. Tisti veliki potres sveta, ki je bil leta 1848, je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	misel tudi besede starega poštenega Kromacija. „Znabiti pa niso kristijani taki, kakor — se popisujejo? Jaz bi bila morala kaj več pozvedeti
Mineralogija in geognozija (1871):	kakor lupine. Še večkrat se vidi kamenje v stebre razpokano. Taki šestostrani stebri se prav lepo vidijo pri basaltu; pri Stolpih

takih

tacih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ktere besede so pod, nad, ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to z
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nemški šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	omoti in narédi, de začnè dremati. Ko je človek v tacih okolišinah enkrat zadremal — javalne se bo več zbudil! Gibanje udov
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in gorko jesen pomeni. In skorej bi bili tudi mi tacih misel; zakaj ravno ta dan zvečer, predenj smo se, v
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in njih uši zopet ušive. Zgolj iz hišic in oklepov tacih nevidljivih živalic, ki so davnej poginile, se najdejo na svetu
Stric Tomaž (1853):	Kentukijski deržavi prebila“, jo naglo zaverne poprejšnja, „in prav veliko tacih prigodkov vem povedati. Godi se sploh tako, da se Bogú
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pokazala 224 plemen večidel zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in dobrega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	trave, ki je sicer velika, pa vendar slabo redi. V tacih okolšinah je treba živino čez noč v hlev goniti, in
Zoologija (1875):	v istim se je dosle trihinska bolezen pokazala samo v tacih krajih, kjer imajo ljudje navado jesti surovo svinjino. Najžalostniši slučaj

takeh

Ta male katechismus (1768):	zhednoste vèrtèe, katire se spodobe enemu Kristianu dapernashat. Kolkajn je takeh zhednost? So shtire: I. Modrust. II. Praviza. III. Treſnost. IV.
Ta male katechismus (1768):	Kristusovega ſhivIenja, britke martre, ali goriustajanja od mertveh. Kolkajn je takeh skrivnust? XV. Pet veſſelleh: pet ſhalostneh: pet zhastiteh. Od boſhjeh
Ta male katechismus (1768):	inu nasrezhni vidit, ſa ſvelizhane, inu srezhne derſhani. Kolkajn je takeh ſvelizhanstuv? Oſſem, katire je toku Khristus na eni gorri uzhil
Ta male katechismus (1768):	Od Matere boſhje. I. Kam se 't hem obernit v' takeh skushnavah, v' dushneh teſhavah iskat' pomuzh? Kje b' mogl ſadobit
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	toku ſlo per myru, inu pokoju ſhivella, dokler nisem od takeh rezhy, katire niso mene amshle, nezh vędet, ſhellella. 2. Naſhellè
Kratkozhasne uganke (1788):	pridne, inu poredne. De porędneh terpeti namorete, imate prov; al takeh, katireh tudi jeſt terpęti namorem, naboſte v' teh bukuvzah narajmali
Kuharske Bukve (1799):	tudi navada krofe s' kakim męſhanjam namaſhiti al nadęvati; per takeh peretnínah ſe narpręd ręsíne doli ręshejo na perſih od vrata

takih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	deželi še veliko. Marsikterih zastonj išemo po besednjakih. Nate nekoliko takih: Na Dolenskim med Kerko in Savo se slišijo beséde: Karola
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mu bo zlasti zavoljo večih pregreškov nanaglama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič pomagala prošnja druzih ljudí, pa tudi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bo žganje več del v kuprastih kotlah žgano, ino po takih cevih teče, v katerih se dostikrat strupna zelenica alj zelen
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	19. Gostija, de je malo takih. Silo nas je bilo prevzelo vse to, kar smo ravno
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ta del pa hočeš mene zapustiti, Mina? O koljko nesrečnih takih še dan današen živi, ki sebi živlenje ino poštenje, mir
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zadnjič zavoljo glasovanja zedinimo. Sleherni bo spoznal, de se v takih shodiših ravno tako za prid ljudstva skerbeti zamore , kakor v
Ferdinand (1884):	tam, kjer stojite! Za ves svet bi vam ne želel takih bolečin, kakoršne trpim jaz! « reče jim, ko so hoteli stopiti
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	nameravata oživiti enake naprave. Različna so sicer mnenja o uravnavi takih zavodov in o tem, kako naj se ravna z nesrečneži
Gozdovnik (1898):	kajti preden jo izvršé, bodo v rokah mojih vojakov. « »Tristo takih! « meni Rdoles. »Nekaj naklepajo«. »Kralji gozdov ne pojó drugače nego

tazih

Genovefa (1841):	je, de je Jesuſ toliko ſvôjih naj lépſhih prilik is tazih rezhí jemal , ktére ſo jo tudi v puſhavi obdajale. Kadar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	teshe vositi in varuj jih vſaziga prehlajenja. Kmetovavez naj v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is némar ſpuſti, ktere
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſim priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki ſe enkrat v letu ſtrishejo, je bilo nar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi in zhiſte kerme ſi napraviti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobro shelji, k temu ſpodbôdla. ” „Vem ſizer, de je veliko tazih ljudi, ki miſlijo, de vam v bolésni vaſhe shivine ſvetovati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſorte vezhidel povſod hvalijo , jih je vender le tudi nekaj tazih, ki jo grajajo in pravijo, de ſe v nji nizh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Kér je letaſhno simo, kakor od vezh krajev ſliſhim, veliko tazih zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo

takim

tacim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bilo še nikjer taciga kmetijskiga shoda, pa tudi ne pred tacim visokim gosp. predsednikam. — Pogovarjali so se in od koristnih rečí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ktere razveseljujejo serce vsacega sadjorejca, pa se tudi dobro prilegajo tacim, ki so le „fruges consumere” vajeni. Slava pridnim gospodarjem vsacega

takim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	oblizhjem v' vſe kraje, kamor je imel ſam priti, ſ' takim poveljem, kakorſhno je bil she poprej ſvojim apoſteljnam dal. Njegov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je pa tréba pozhítek dati. II. Kako ſe ima is takim ravnati, ki je bil od ſtrele obit? 1. Taziga je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	strehe v smertno nevarnost iti pustijo. — Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb v steno metati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kraja, ki pomagajo sadjoreji na noge, — posebna slava pa še takim, ki pustote prenarejajo v verte in množijo celó na kamniti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za javno (očitno) obdolževanje. — Cesarskim gosposkam je došel ukaz, da takim fantom, ki še niso dosegli vojaški službi podveržene starosti, se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	še za poti in ceste skerben gospod, ki bi gotovo takim nevarnostim v okom prišel, ako bi vedil za nje. In
Občno vzgojeslovje (1887):	se uri pazljivost z nazornim poukom, po načrtu osnovanem. S takim poukom se privadi otrok, da vstraja pri jednem predmetu toliko
Občno vzgojeslovje (1887):	in uljudnosti. Ljudomilo idejo, usovršavati kretanje s telesom in s takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva
Gozdovnik (1898):	je bila preenostavna in prezdrava, da bi se dal slepiti takim vabljivim izgledom. Imel je dve nalogi izvršiti: kazniti morilca svojega

tazham

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	blisik per svojah shishah inu vender skues nasrezhe unotah tezho: tazham pomagei venka is nora priti: inu savierne Dushe dai aimoshne
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	dai ta brumnam sromakam: katieri skves nasrezhe ubushtvo pridajo: kar tazham, katieri so skues svoje niederlih shiuienje buerni: noi sa vierne

takimi

tacimi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	so davnej poginile, se najdejo na svetu celi grički ; s tacimi živimi živalicami, s hišicami ali brez hišic, je vsa . poveršna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na vsako stran izversten vojščak sploh bil v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za vero kristijansko

takimi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	té, ktere imamo, ohranili, po pameti popravljali, ne pa s takimi rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kolovosa zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele s takimi kolovosi prekrishane.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in prosi: „Jenjaj, jenjaj, Evrota! Nikar me ne terpinči s takimi spomini! ” Starec je ostal tudi pri teh besedah merzel ko
Revček Andrejček (1891):	uzdihne). Sveti križ božji! Tu je treba potrpežljivosti in s takimi ljudmi se mora človek ukvarjati. (Stopi bolj naprej. ) In pa

tako

tak
Divica Orleanska (1848): žena biti. Kraljeva kri, ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona Je kakor

tako

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de so vse druge jajca le jajčiki proti njim. Eno takó jajce tehta okoli 10 lotov in vsako ima večidel po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	peči, nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako težko odejo že clo ni mogla prestati. Pa kaj se
Divica Orleanska (1848):	Ko ne – se bo udalo dan dvanajsti. Dünoa. V nesramno tako spravo mogel je Dovóliti Sentrelj! Svetovavec, Ne on, gospod! Dokler
Robinson mlajši (1849):	bratovski ino z razumom popravilo. — Če se ti, dragi slovenec! tako berilo poljubi, sem pripravljen, ti ga, kolikor le pri sveči
Robinson mlajši (1849):	pretakaje, svojega gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval v tako strašno nevaršino, v kteri zaisto v konec iti mora. Ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bravci reči. Res, da je nekaj, pa to „nekaj” je tako, da veljá le za Vipavo, ne pa zunaj Vipave. To
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	spečati naprej. Ona pa je porok za tistega, ki ima tako zastavnico v rokah, za odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši
Fizika (1869):	kraja rabiti kakor določena, nepremenljiva mera dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj
Zoologija (1875):	neizmerno mnogih, namreč do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic, zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih

takovo

Ferdinand (1884):	odsekano glavo v skledi, strese se kar groze in strahu. «Takovo kazen zaslužim jaz. Onega svetnika so deli po nedolžnem ob
Občno vzgojeslovje (1887):	nek poseben občut, na neko predstavo ali célo zvezo predstav. Takovo stanje se provzroči na več načinov, bodisi da krepki, novi

takv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): je nav Bveg ozha nabeshizhi svoiga sina nate sviet roditi takv resnizhno inriasji ti Flinka spet streliti inu vtek ni ramar

▶ takaj členek(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tudi; Novak, Slovar stare knjižne prekmurščine

takaj

Robinson mlajši (1849):	se brali — podali k drugemu, kteremu se ni boljše zgodilo. Takaj so ga tako zvêzali položili, ino mu ta kaj tako
Robinson mlajši (1849):	lesena, železna, cinova ino medena kuhinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji

ta kaj(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): boljše zgodilo. Takaj so ga tako zvêzali položili, ino mu ta kaj tako pretili, kakor jegovemu predhodcu — popredšnjemu. K sreči kajti

▶ takisto prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

prav tako; [sskj]

takisto

Zoologija (1875):	čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú
Zoologija (1875):	velik pletež g, od katerega se odcepijo živci za roke. Takisto dela tudi pet ledvičnih živcev veliki pletež k, kateri oddaja
Zoologija (1875):	je dokaz, da ta kokoš nij imela dosti apnastega zobanja. Takisto iščejo ljudje in živali nevedoma njim neobhodno potrebno kuhinjsko sol
Tiun - Lin (1891):	bi se vzpel na ladijo. I bliže sedeči storili so takisto. »Ohó, ladija! « oglasi se straža zdaj vnovič.

▶ takle zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

takele

take-le

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	duša? ” „S visocimi besedami vam tega ne morem dopovedati, pa take-le so moje misli: Jaz imam nekaj v sebi, kar mi
Revček Andrejček (1891):	še ni nobenega poljubca dala — pa mislite — da bo ona take-le mestne postopače poljubljala! ? In če bi mi ona prisegla, da

takle
- tak le(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): teh bukev dati, de bodo namen poduka posnali. Predgovor je tak lè: „Ljubi moji kmetji ! tukaj vam bukve podam, ki vaſ

▶ tako veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tako

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	od zemlje, ko sedaj”. Sonce pa je vedno huje pripekalo, tako da so morali v hišo stopiti, ubraniti se njegovih perečih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	praskajo in z veliko silo posteljco odtergajo, ranijo dostikrat maternico tako, da krava zboli, hirati začne in konec vzame. Po skušnjah
Fizika (1869):	sil dela na telo ali v vsporednej méri, ali pa tako, da narejajo med sabo kot. V sledečem bomo te slučaje
Astronomija (1869):	je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo kemijski trakovi raznih delov solnčnega kroga med seboj
Fizika (1869):	priliki za tolar velika; ta se zložé drugo na drugo tako, da pride na pozlačen papir posrebrnjen, na ta spet pozlačen
Mineralogija in geognozija (1871):	razpokano kamenje. Včasi se to razpokanje vrsti v nekakem redu, tako da bi kdo mislil, da so to storile umetne človeške
Botanika (1875):	ker večkrat menjajo svojo podobo, jih je prav težko preiskovati tako da je tukaj mnogo omahljivega v postavljenih vrstih in imenih
Botanika (1875):	bi takrat od todi, da ona nekoliko vsrkane vode razkroji, tako da vodenec porabi za sebe, kislec pa iz sebe oddaja
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	trtnici pognali 30 cm. dolge mladike, odrezali smo jim vrhe, tako, da je iz vsake mladike vzrastel krepek zakoten poganjk. Ker

taku

Biblia (1584):	od unod pojdete. Kadar pak pojdete notàr v'eno Hiſho, taku teiſti dobru vsdajte. Inu aku taiſta Hiſha bo vrejdna, taku
Biblia (1584):	mojo Hiſho, is katere ſim vun ſhàl. Inu kadar pride, taku jo najde prasnujozh, pometeno inu vſnasheno. Tedaj on gre tiakaj
Biblia (1584):	je tu nar manſhe mej vſemi ſémeni. Kadar pak sraſte, taku je nar tu vekſhe mej Seliſzhem inu poſtane enu Drivu
Biblia (1584):	aku vas gdu nebo gori vsel, ni vaſhe beſſede poſluſhal, taku pojdite vunkaj is teiſte Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite prah
Biblia (1584):	prizhi zhes nje inu zhes Ajde. Kadar vas vshe isdadó, taku neſkèrbite, koku ali kaj imate govoriti: Sakaj vam bo v'
Sacrum promptuarium (1695):	je toshil Gospodar, rekozh: Unus me ſervus veſtit, omnes expoliant. Taku ſe godj, de kumaj en poſel ſe najde, de bi
Sacrum promptuarium (1695):	on tudi oſtane, ta shena prezej eniga drugiga vſame, inu taku de tajſti dan 4. Moshje je imela. Ali pak kakor
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	priſhàl v' ſvoj kraj, jih je vuzhil v' njih ſhuli, takú de ſo ſe savsęli, inu rekli: Od kód imá letá
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sraſlu, je vęzhi kakòr vſe sęliſha, inu poſtane enu drèvú, takú de ptize tiga Nęba pridejo, inu na njegóvih vęjah prebyvajo

tko
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ovima na Grobniku Za slobodu svoga roda Izprazniti čašu priku ; Tko da mekšu postelj ište Neg za narod svoj ratište? ! Sevčan

tok

Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvojo ſheno popuſtuv ſvunej loternie, inu bo eno drugo usev, tok preshushtva, inu katiri eno odlozheno usame, ta preſhushtva. Pravio k'
Branja, inu evangeliumi (1777):	pak ſo pruti upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h' Kraylu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ga bolęlo. ) Gaſhper. Sna biti — Zhe ſte vi bil, Matizhek, tok vam morem vunder nasaj dati, kar vam ſliſhi — To lé

tok'
Branja, inu evangeliumi (1777): rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheshenaſ.

toku

Ta male katechismus (1768):	nise, inu te dushe shpiſhash, kader njim tvojo gnado poshlesh, toku povabem jest Tebe, inu prosem, de se uredne sturish mene
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	toku bode tvoje dushe oblizhje lepu: zhe pak is hude, toku bode gerdu, inu gnusnu vidit. Dobra je manenga, katira se
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu koker je v' vezhnemu vojskuvanju svojeh terpezhnoſt, inu nagnenja, toku della on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl, de vira je mene povſod vodila, inu zol
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ozhmy ſnajde. Aku tvoje dobre della is dobre manenge pridejo, toku bode tvoje dushe oblizhje lepu: zhe pak is hude, toku
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	potolzhit, inu pomoriti. Aku veliku lęſa sa zimpranje je potręba, toku to shlęhtnu ſe sna poſsękati, velkiga je bolſhi v' Grudni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	gorku. Spomlad. Aku je v' Şonzhnimu Lętu Sima dolgu terpela, toku bode posna Spomlad, dobra, inu vſsimu fruhtu nuzna. Aku je
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra, pa malu, toku tudi Pſheníza. V' Spomladi nikar Ovz gori nepaſsi. Jeſęnsku Şejane
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu vrózhe, inu ſuhu, kar pa ſe malukedej pergodí

▶ tako prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takoprislov, splošni, primernik

tok

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Vshe vęjm , vshę vęjm. — No, kir tedej vſe s'ajn proſsi, tok
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Kir ſim jeſt tedej shęnen , inu kir je Nęshka nevęjſta, tok proſsiva , de bi oní, vaſha Gnada, dones, kader godzi pridejo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſi nevumen. O moshję! moshję! — Zhe jeſt tebi kedej odpuſtim , tok ſi bom vùn sgovorila, de more vſim odpuſhénu biti. Baron
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	mi je kry savręla. Goſpa. Sej jeſt niſim pervoiila — Baron. Tok ſi vędla s'ajn ? Goſpa. Matizheh ga je — Baron. Kaj on
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jak. Mizka sdej le pojdi po njie — Miz. Tok gręm — Jak. Pametna ſe sadershi , de ne bodo zhutili — Miz.

takoprislov, splošni, nedoločeno

tak

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ji prijasno poſtreshe. Ako tak mala ſtvar dobroto obzhuti, ino tak hvaleshno ſposna, sa koljkor vezh naj bomo ljudjé hvaleshni. ” Martineku
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	svojim zapušenim mir, veselje, poštenje ino živlenje zatira! To se tak hitro ne pozabi! — O moj Moric. verjemi mi, moj oče
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	stola poskoči, po stanici gor no dol leta ino kliče: „Tak per tebi je? ino ti mi tega nisi povedal? per
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sim ga z vso močjo obderžal, de mi ni vbežal. „Tak počaj no”! sim rekel; naj ti povem! me nisi prav
Divica Orleanska (1848):	živel, od pogodbe In mira ni se govoriti smelo. Dünoa. Tak mertev je? Svetovavec. Na našimu ozidju Dolžnosti službe padel je
Divica Orleanska (1848):	je vsak podložen, te rotim, Nevesto ljubeznivo pustil sim domá, Tak lepo kakor ti si v cvetju mladosti, In britke solze
Divica Orleanska (1848):	je po žensko, In čakajte, kaj skleneve. Karol (hoče oditi. ) Tak bodi! Jovana. Ne tako, Sir! Kar mi je lice vnelo
Divica Orleanska (1848):	jeklén Je glavi več kot hiša zidana. – Po vsih me tak preganja ulicah, Jez se je branim, ona jo ponuja. Potem
Blagomir puščavnik (1853):	koj napotiva. ” Popotnik se Reziki lepo zahvali, ker mu je tak prijazno postregla. Nikolaj se od nje poslovi ter obljubi se

tak'

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mi, de b' naſ od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej réſhi tud' od vſéga , S zhimur Te v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Bitje vſako móre pridobit'. Tvoja ſvéta vólja naj ſe 'side Tak' na sêmlji, kakor nad semljó; Zhe ſkos' naſ tud' nad
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	gre. 6. Vidijo vsako reč Božje oči, Kar se še tak' skrivaj zgodi. 7. Kar iz ljubezni dela kdo, Mu Bog
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	1. Z Bogam vse začni in z Bogam vse končaj; Tak' lepo življenje da ti večni raj. 2. Volja Božja naj

tako

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim, kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe ti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in deževne dni. — Na s. Matevža dan vreme vgodno , — ostane tako štiri tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kraje peljati dali. Oni pravijo, de je ta pomoček zató takó dober, kér voda na žaklji zmerzne, in led vse ljuknice
Robinson mlajši (1849):	jasni ogenj polje. Ino kmahu je porazumél, zakaj je Petek tako naglo odbegnol, ino od radosti kakor brez sebe mu je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na hip na neizrečeno veselje vsih iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma nastopila, da je Hafed izperva mislil, da ga je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bolj hladen kraj, se pa derží, kakor skušnje učé, ravno tako dolgo in je ravno tako dober in še boljši, kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kdo rekel, da je to nevarno, ako se bo dnar tako lahko na pósodo dobival, ker to bi utegnilo delati slabe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa tudi biti, da se skoro verne”. Ko je vodnik tako govoril, kar se sonce na hip na neizrečeno veselje vsih
Ferdinand (1884):	kvišku proti nebu, drugo pa na meču, reče mu grof tako: »Dobro! Če se pa premisliš, če pa prelomiš svojo prisego

taku

Biblia (1584):	Raunu kakòr ſe Lulka vun ispleve, inu s'ognem ſeshge, taku ſe bo godilu na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka
Biblia (1584):	dobre v'eno Poſsodo v'kup, te gnyle pak vun mezhejo. Taku ſe bo tudi godilu na konzi Svitá. Angeli pojdéo vunkaj
Biblia (1584):	Slépci, inu Slépce vodio: Kadar pak en Slépez Slépza vodi, taku obadva v'jamo padeta. TEdaj je Petrus odguvoril, inu je
Sacrum promptuarium (1695):	hudizh je Saula krajla bil obſedel v' zhaſſih ga je taku mozhnu mart-
Sacrum promptuarium (1695):	pyanka. Ta tretja ena Benezhanka, katera je bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha vręjdna, taku bó vaſh myr zhes njó priſhàl: aku pak ona ne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſs obeden ne pogęruje, ampak my móremo letę rezhy vſe taku snati inu vejditi, de ſe samoremo po letih navukih vishati
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dan danaſhni tęmiſtim podejly, katęri ſe vręjdni ſturę njega prejęti, taku vam hôzhem danàs to veliko ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ga enkrat hozheſh imęti, ti hozheſh neſręzhna biti? Pa bódi! Taku yſhejo eni bogaſtvu, drugi gredo po njih ſlęjpim nagnenji, ali

takv

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 18. KAPITL. Alti kei skvem Opraviti jmash per grihte takv nesi sabo to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	trapetov alzagvov vtojam svetam britkam terplenje inv vnadovshnei smerti glih takv ti mene kna pvſti szagati ovsmilani Gospved Jesv Kriſte temv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bodi prad meno Bveg sin sameno S. Dvh nastrgane inv takv bojo vsi moji fainti pramagani inv svesa-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	spishe inv pitja temvezh te pravize tvoiga nabeshzhiga ozheta glih takv dai ti me-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jemeni boga ozketha † inu sina † inu svetiga † duha Amen. Inu takv bosh ti 24 vr shiher prad t voirai Faintami da
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	to figvro inv srezi natv te pridiozhe pvèshtabe al besiede takv shitro kaker ti tvoiga sovrashnika sagledash † Saboth † Agla † Tetragramathon † † Emanvel
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	takv terdv da sem se jas kvmei odihvov noi mene takv svesana
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prakopali noi so moje trvpvo bodli is shilami inv so takv gvavtno restergali vso kosho res moje trvpvo noi so mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	naidajo inv vtekniji ospodja vmiso pertvoimi kraji, zhier ti sedish takv bosh mov doro srezho je skvshano. TA 30. KAPITL. Tvje

teko
Tiun - Lin (1891): Makau. Mračilo se je že, pa vender še ni bilo teko temno, da bi ne spoznali džunke, ki je križala med

tok

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tu, kar je oblubil. 3. Akulih se ti en greshnek, tok nezhmajnvonder le upaj, ſakaj Buh je miloſtiv, de
Branja, inu evangeliumi (1777):	poſtavel, inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn tok ſpuſti ſe tukej doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de od tebe
Branja, inu evangeliumi (1777):	V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt govorim) tok ſe tudi jeſt upam: Ony ſo Hebręarji, jeſt tudi: Ony
Branja, inu evangeliumi (1777):	med uſſimi shelſhami tu nar vikſhi, inu poſtane enu dervu, tok de tize pod nebam pridejo, inu prebivajo pod njega vejami
Branja, inu evangeliumi (1777):	v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vaſs ſe en dober glashek vina pjé, inu toku naprej, tok jeſt miſlim, beſtja, ti lasheſh, inu mo dalej nevupam , koker
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Gnada, Sej vedó, kader k'meni pridejo , inu me objamejo, tok vſelej pravijo: Jęrza, zhę me rada imaſh, ti dam, kar
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jurzhek! — Ti tvoje ſerzę nizh ne povęj ? — Matizh. Nizh ! Shush. Tok objemi ga! pertiſni ga na tvoje pèrſi! Matizh. Koga? Shush.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bodo druge lùdy praſhali. Zhe je njim prov, inu meni , tok more vſim ludęm prov biti. Meni ſe bo ſkusi to

toko

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sa ene lepe laſsę — Goſpà. Le hitru jih vkup spravi. Toko bo vshę dobru; ſej pęzha zhes pride — Nęshka. Sdej pak
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jih boſh nasaj plazhal, inu de jo boſh vsęl. Matizh. Toko ! tiſta je pak druga; Al je Iępa ?
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	”promiſsi matrimonii” Tokó ! ſmo tukej domá ? — Dobro , dobro! — Nęshka ſe imá veſseliti. (k'
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tudi obeden, kdur bi tebi krivizo dęlal — — Mę ſva otle toko eno otrozharijo napravit — eno otrozharijo , sa ręſs — prov nedolshno , — — jeſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pride — Nęshka. Sdej pak portek — en malu bol na zhelu — toko — Goſpà. Pęzho puſti 'lepA sad doli mahat — Srajzo en malu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	en ſtrah me objide , kader smiſlim , de jo lubim. Nęshka. Toko! sa to ſe sdej mene primeſh , kaj ne ? o ti

toku

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	poniſhnu serze nezh v' viri napreudarja, aku se toku, ali toku ima, temuzh perproſtu, inu slepu virje. Koker nabo boſhja vędnoſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kje, kedaj, ali koku bosh umerl, inu ſakaj ſhivish ti toku vendan kje, koker de be ti imel navem koku
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu semlo ſtvaruv , katiri je v' ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi ti, katiri bodo
Branja, inu evangeliumi (1777):	Kader ſo pak tu vidili, ſo ſposnalli, de je temu toku, koker je bilu njim od tega Detetza povędanu. Inu uſſi
Branja, inu evangeliumi (1777):	leta JEsus, katiri je od vaſs v' nebu goriuset, bo toku perſhuv, koker ſte njega videli v' nebu gorijiti. Evangelium S.
Branja, inu evangeliumi (1777):	liſti popiſſali, toku , de bi tudi ti virni kerſheniki snali, inu vędeli to
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	katęri more, en trunk vina v' sęti, zhe ni ſila, toku v' tem Meſzu neſme kopat, inu shilo puſhat.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tam per shenáh ſedęl v' ſami kamsholzi : sakaj je blo toku vrozhe! — — tam ſim zhakal na Nęshko ; kar ſliſhim njih priti
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je podvuzhil, ni drugazhi. Nęshka. Otrozi pravizo govorę. Goſpá. Toku, toku, lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take

to ok(združena oblika)
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Raven ona! Matizh. Kdu ? Shush. Smrękarza. Baron. Njegova Mati ? Budalo. To — ok jo ne bo vsęl. DVANAJSTI NASTOP. Nęshka , ti popręjſhni

▶ takoj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takoj

koj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ljubljani v ſtar ſtan poſtaviti sapovedali; to ſe je sgodilo koj po po-
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svetu in po pameti ravnal, in če boš začel konju koj o začetku bolezni ventovati, boš dostikrat premagal hudo bolezin in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ceste napravljali, in sicer kolikor mogoče na bližnjico ; zatorej so koj, ko so bili Norik in Panonijo z vojsko premagali, dobro
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	živeli, in za druge pa za občne zadeve nič marali: koj je vse radovedno in bi se rado vtikalo v naše
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa koj nocoj, če ti je drago! ” „Le malo poterpi! Denar je
Mlinar in njegova hči (1867):	morala iti k tem grdim ljudem v velike tamne hiše, koj mi raji grob izkopljite. Županja. Hu, Micka, to so grde
Fizika (1869):	kolesec iz pozlačenega in iz posrebrnjenega papirja, in najde se koj, ako se preiskujeta dratova, da je vsak izmed njih napolnjen
Oče naš (1885):	Drugo jutro na vse zgodaj je prišel Marton, kteremu so koj povedali, da je Mêljard umrl, z sodno gosposko. Koj so
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ga prijeti; nikakor ne bo šlo; bežita vendar! “ „Počakajte, mati, koj bom pri vas“, je rekel Bil. ,,Naglo, Joni, pomagaj mi

kuj
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhervov ino kebrov ſo vrane. Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov

takoj

Aritmetika za učiteljišča (1885):	6, x1x2 = – 16. S pomočjo prejšnjih dveh izrekov je môči takój jednačbo napisati, ako sta dana nje korena.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	katero ima brez obrestij še le čez nekaj časa plačati, takój izplača; v tem slučaji mu očividno ne bode treba plačati
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v gotovini, B pa 9000 gl., in sicer hoče polovico takój, drugo polovico čez 6 mesecev plačati. Kateri ponuja več, ako
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	"Takoj, ko meni Tine to pové, napotim se v dir proti
Zlatorog (1886):	Zlatorog ga čuva. »In kdor le kozla obstrelí, »Življenje on takój zgubí. – »Oj Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà
Gozdovnik (1898):	Stopite bližej, velim poslednjikrat! Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje
Gozdovnik (1898):	le pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je nasproti možem
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	očividno v slabo voljo. Ni se hotel muditi na ladiji, takoj se je odpeljal nazaj v mesto. Komaj je odplul namestnikov
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	in z menoj vsak pošten Anglež; — povej to svojemu tovarišu! Takoj velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita s

tekoj

Kemija (1869):	39, presnuje se solitarna okislina v dotiki z vodeno paro tekoj v solitarno kislino in duščev okis, ki se pa tudi
Kemija (1869):	tedaj posrednik, ki neprestano iz zraka jemlje kislec pa ga tekoj spet oddaja žveplenej sokislini, ki se potem okisi v žvepleno
Kemija (1869):	z vodo, HO, pod. 37, vržemo košček kalijuma. Kalijum se tekoj spoji s kislecem in zraven razvija toliko topline, da se
Zoologija (1875):	neko vnanje gibanje, na pr. pri mimozi (Mimosa pudica), ki tekoj zgane listje in pobesi vejice, ako se je količkaj dotakneš
Zoologija (1875):	se izvalé z odprtimi očmi, pokrite so z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje
Zoologija (1875):	slezeno). Ako človeka v ta kraj krepko suneš, podereš ga tekoj na tla ali ga celó omamiš za nekoliko časa. Vsi

▶ takole prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

takole

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	jeziku celi evangelj sv. Jan. I. 1-14. natisnjen, ki se takóle začne: „Im Anfang War das Wort unnd das Wort War
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	žganja in pa 13 lotov vode. Napravi se pa lepílo takóle: vzêmi žganja in vode toliko, kolikor je potreba, de štérka
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	z očmi v ogenj pobešenimi, je čez nekaj časa jel takole pripovedovati: »Naj lepše povesti, ki jih vém, mi jih je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Magdeb. Corr. ”) bolji kup svečavo iz olja, solí in vode takole napravljati: Solí se raztopí v topli vodi toliko, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakor sem jo jaz iz ust nekega priprostega rojaka slišal, takole glasí: „Neki mož gré s svojo ženo, ki je neizrekljivo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nad to zibelko zares na pravem mestu stojí. Glasí se takole: „Per che il padre mio, e la madre mia mi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v gobec vlij. Dostavek. Novice leta 1846 na strani 129. takole svetujejo: Koj v začetku te bolezni je nar boljše zdravilo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar je tudi takole ſtoril. Ker je bil grof per ſvojem odhodu Genofefo Golotu
Ferdinand (1884):	je navdajalo Petra s strahom in grozo. Slednjič prične grof takole govoriti: »Jaz sem v hudej stiski in zadregi. Ti, dragi

tako le(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Vſi ſo va-nj gledali. Vſe utihne, ino Jesuſ sazhne uzhiti tako le: I. „Blagor ubogim v' duhu,“ je djal, „njih je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vmeſi in vezh ſroviga maſla da, kakor ſizer. To ſe tako le naredi: Kader je mleko kakih 12 ur v hramu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v letu 36 ½ dni s ſhnofanjem sgubi ; in to tako le: Kdor mozhno ſhnófa, vsame vſazih 10 minut 1 ſhnòf
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	semlja , de bo bolj rahlja , ſe da popraviti ali poboljſhati, tako le : 1. Lahke in rahlje semlje, to je: peſhén-
Zlata Vas (1848):	nazadnje so mu bili pa prav hvaležni. Delal je pa tako le: K svojim prijatlam je šel, ki so bili z

tako-le

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pravil Skaver, ali ne? ” Kalpurnij prav resnobno obraz nagerbanči in tako-le začne: „Jaz ne najdem razloga, da bi to nemogoče bilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dvorano, kjer je stal Boštjan na straži, pozdravi ga cesar tako-le: „Kje imate vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti
Botanika (1875):	vzrok, nego nasledek rastja teh gliv. Dokazi temu so morejo tako-le povedati: Neizmérno drobnega in lahkega trosja plesenjskega ne manjka nikjer
Ferdinand (1884):	Vendar le ni hotel take sleparije odobriti. Zategadel odgovori Petru tako-le: »Na dečkovo prošnjo sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z
Aritmetika za učiteljišča (1885):	r in ta je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov takó-le določevati: 1.) Oziraje se na znak vzemi produkt aditiven ali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	smatramo lahko za razmerska števila jednostavnega družbenega računa. Račun stoji takó-le: Pri sestavljenem družbenem računu pomnoži tedaj vsa k istemu delu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kvadratu sestavljene, je razvidno, da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega
Tiun - Lin (1891):	ga po angleški (nadejal sem se namreč, da angleški razume) takó-le : »Gospod! ubežnik sem preganjani! Ubežal sem Tiun-Linovi drhali morskih razbojnikov

▶ takov zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takov
- takou
  Biblia (1584): delezh od mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu

takova

Biblia (1584):	popravila: Ve tebi Horazin: Ve tebi Betſaida. De bi bila takova ſilna della v'tyri inu v'sidoni ſturjena, kakòr ſo
Biblia (1584):	Kàrſtnik: On je od ſmèrti gori vſtal, satu on dela takova mozhna della. Sakaj Erodesh je bil Ioanneſa vluvil, svesal inu

takovo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Češki Klacelj v „Počatkih” str. VI. govorí. — Ali da bi takovo moje délo naše sedanje mladičko pismenstvo kazilo? Oj Bog, oča
Robinson mlajši (1849):	stati, ino kakor na ladji plaviti da. Oča. Dobro praviš! takovo plav je hotel Robinson napraviti, da bi se na nji

▶ takraj prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takraj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	že večidel v državah Evropejskih veljavo imajo, v varstvo živinoreje takraj Litave tudi v deželah Ogerske krone, brž ko je mogoče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	na večerni strani nove luke. Rodi se na kraškem svetu takraj pogorja proti morju, ob strugi v gornjem teku je zaraščen

▶ takrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takrat

Ta male katechismus (1768):	svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	koli ràsvęsal na semli, tó bó ràsvęsanu v' Nebęſsih. 20. Takrat je sapovędal ſvojim Jógram, de nimajo obenimu povędati, de je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	druzih opravilih potrebuje, je pa smúkanje turšice z rokami prezamudno. Takrat je smukavnica dobra. Smukavnica je mašína, turšico pràv naglo osmukati
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	nar imenitniši zmed njih Abrahamu: „K letu osorej spet pridem. Takrat bo Sara sina imela. ” — Ino to se je zgodilo, desiravno
Blagomir puščavnik (1853):	okolšina mi je nekega divjega viteza, čigar sin se je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar hujšega sovražnika storila. Kmalo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bilo treba za ljubi kruh nič terpeti, ampak da je takrat brez terpljenja dvakrat, trikrat več dorašalo mem zdaj; da žito
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mongoljski narodi, ki so prišli iz azijatiških dolin , so se takrat gotovo le malo z govejo rejo pečali, zlo pa z
Kemija (1869):	o teh bode še več govorice na koncu te knjige. Takrat bode tudi priložnost povedati kaj o prsti, o glibu, o
Astronomija (1869):	pri vozlih (§. 64), in torej mrak mesečev more le takrat nastopiti, kedar se mesec o času protistanja znajde v enem

▶ takšen zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takšen

takorshen
Sacrum promptuarium (1695): manducabis, beatus es, & benè tibi erit. Inu de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak, je vener lagak, kakor pravi
takošen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): voljo, Za brambo dežele, Al hoditi v šolo”. Učitelj. Res! takošen kdaj bil Slovenec je cel, Je trudil se marno, bil
takoſhen
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino bobnov, — neisrezheno veſèlje je bilo. Ker je bil David tákoſhen, ino kakor ſveto piſmo pravi, mosh po volji boshji; mu

takšen

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pičo. Da mu sok bolj diši, se pridene nekoliko soli. Takšen sok psi raj jedo, kteremu je polovica kruha pridjana, posebno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Takšen del se da majhnemu, dvojni del srednjemu in trojni del

takšna

takorshna

Sacrum promptuarium (1695):	ſi iſvolio Chriſtuſa Jeſuſa, ter n' hozheo obeniga drugiga imeti, takorshna Vduva je bila Firshtna Felix á Sancta Severina, katera per
Sacrum promptuarium (1695):	nesrezha, sakaj S. Thomas á Villa Nova pravi, de takorshna hisha je Nebu, zhe pak je krejh v' mej mosham

takorshne
Sacrum promptuarium (1695): ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda dellat, sakaj zhe hozhete, vaſhi piſilzi kruha, vashe restargane
takošna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): njiv in nogradov vedno streljati; letas je ta že druga takošna nesreča. Ne morem se prav domisliti, kaj je v tej

takšna

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z zeleno kermo, s perjem in travo kermiti, ker jim takšna bolj tekne, kakor pa suha. K zeleni kermi, ktera se
Rudninoslovje (1867):	Rudninasto oglje je črno ali rjavo, i raza je tudi takšna, v trdoti doseza časi komaj lojevec a nikdar ne apnenca
Trtna uš (1881):	prenaglo ne množi in se jeno širjenje kolikor mogoče zabrani: Takšna sredstva, takšni pomočki so: 1. zvesto obdelovanje vinogradov in zadostno
Trtna uš (1881):	zabada uš v trsovo korenino in srka živeža iz nje. Takšna je, navadna trtna uš in se nahaja celo leto trsu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nadaljnem razredu so jednice, desetice, stotice milijonov, i. t. d. Takšna razdelitev zlajšuje bistveno razumévanje in pismeno izraževanje števil. Naloge. Čitaj

takſhna

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mozh obnamaga, ſvojo volo popounima s' Boshjo sglihat, je ena takſhna zhednoſt, katiro na bomo nihdar sadoſegli, aku ſe tiſte od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiſtim, katiri igrajo, koker tiſtim, katiri molio? ali ni ena takſhna molitu vezh ena nazhaſt, koker zhaſt Boshja? saturei pa tudi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	govory: Triſtitia, quæ unquam fuit, potiori contriſtabatur. Nega je ena takſhna shaloſt obſhla, s' katiro obena druga namore sglihana biti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hodite po timu potu, premiſlite, inu pogledeite, ali je ena takſhna britkuſt, koker je moja. On je terpeu na ſvoimu shi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tudi tiſta saſtopnoſt, katira ſe na hudu oberne, sakai ena takſhna sa-

takšne

takorshne

Sacrum promptuarium (1695):	de k' drugem shenam je hodil, inu kadar ſo prishli takorshne rezhij pravit, nej hotela poshlushat, temuzh je mosha sagovarjala,
Sacrum promptuarium (1695):	enimu lepshimu, inu mogozhniſhimu Firshttu oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ
Sacrum promptuarium (1695):	taiſto s' en maſilz vina preda. Vari vaſs Bug od takorshne nespodobnosti.
Sacrum promptuarium (1695):	s' kusi nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne ſtare norze ſaurashi, kir pravi: Tres Species odivit anima mea
Sacrum promptuarium (1695):	de bi tvoja shena pres tadla bila, dokler na semli takorshne ſe nenajde? Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam
Sacrum promptuarium (1695):	prave Vduve ſhenkam en lep Fazonetel, dokler S. Paulus ſapovej takorshne ſposhtovati. Viudas honora: quæ verè viduvæ sunt. Letem tedaj shenkam

takošne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pešk in košic dobiti, in če se tudi dobé, so takošne, da jih le malo kalí. Če pa učenik otroke spodbada
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ob čevlje priti, ali celó v lužah utopiti se! Da takošne steze in vasí zanikernost in lenobo gospodarjev in kmetov razodevajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in živina ven ne vidila, ko bi v nje padla, takošne luže, da se voz v nje pogrezne in težko izpelja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	potov mu le noče v glavo! Nekteri imajo pred hišo takošne jame in globine, da bi se človek in živina ven

takše
Robinson mlajši (1849): bi prederzno ravnal, ko bi ta lezel. A ko bi takše zveri se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil

takšne

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pijač ravno navajen ni, ino več ko je v pivi takšne moči, nezdravši ino škodlivši je. Zato ov alj vino piti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje s časom. ” Takšne ino druge misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okornost

takſhne

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de je ena ſama kapla tvoje nar zhaſtitiſhi krivy ene takſhne naisrezhene vreidnoſti, inu dragote, debi tiſta nikar ſamu sa naſhu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	de mi od te golufije naſhe laſtne lubesni sapelani sa takſhne rezhy proſimo, sa katirih volo ta Boshia miſſu, katira vſelei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	druge sanizhujejo, ſebe prausetnu snaſhajo, hvalio, inu ſe napihujejo. Od takſhne prausetne saſtopnoſti govory S. Paul I. Cor. 8. Scientia inflat
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	eno tako veliko hudobo, inu greſhnu diaine ſpraula, de od takſhne hudobe, mu takſhniga greſhriaa diaina ni bilu od sazhetka tiga

takšnega

takošnega

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	težko pogreša, da od djanja Oglejskih višjih pastirjev ni nobenega takošnega spisa, kakoršnega imamo od Solno- graških. Morebiti pa kaj tacega
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	po leti ne smejo dobivati gnjile ali smerdljive kervi, niti takošnega mesa, masti ali takošne jedi sploh. 3. Kruh, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	Kočevji, enoglasno volili princa Ernesta Windischgrätza, je tako sijajin, da takošnega dosihmal nimamo še zabilježenega v listinah volitev na Kranjskem. Bodite
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	premalo brigajo se naši kmetovalci za narejanje komposta, to je, takošnega gnoja, ki je iz mnogovrstnih tvarin sestavljen.

takſhniga

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	hudobo, inu greſhnu diaine ſpraula, de od takſhne hudobe, mu takſhniga greſhriaa diaina ni bilu od sazhetka tiga ſveita noter do
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naprei mezhe, inutiſtu ſvetuje, katiru je sa isvelizheine potrebnu, eniga takſhniga poſluſhat ſi na vſamejo zhaſs, inu nimajo vole. Kdu je

takšnem
- takorshnem
  Sacrum promptuarium (1695): sheni rezhe: Moja Zantippa; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de
- takšnem
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ne smejo rezati, dokler niso pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni večji in lepši zrasejo. Kedar se jagnje, ki
- takſhnimu
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): tiſte, katiri nega na posnajo. Aku ſmo mi v'enimu takſhnimu ſtanu te veſti, de nas Bog posnati nozhe, aku bo
takšnemu
- takošnimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači
- takſhnimu
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): enu hudu nagneine, inu opomineine laſtne nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je per takſhnih navarnih, inu greſhnih rezheh

takšni

takorshni

Sacrum promptuarium (1695):	ſim sa tu udinial, imam drugo shlushbo. &c. Ah nemarni takorshni poſlij! katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat
Sacrum promptuarium (1695):	ulla diſpenſio poſſit exoriri? Guishnu de ſe nej bati v' takorshni hishi obena

takošni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	drugači bi se ne moglo najti, od kod de so takošni priímki v starih bukvah po grajšinah in farovžih zaznamovani. Mnogi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kermi goveja živina s slamo namesto sena, kterega manjka. Pri takošni kermi je svetovati, da se slama s senom zmešana drobno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v svojem djanji, govorjenji in mišljenji po njih pravem značaji — takošni so, kakor je nam kažejo sv. oficiji in druge zanesljive

takšni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	soseski, ampak v dveh, treh soseskah, kjer so domači opravki takšni, de otroci ene soseske le samo po zimi, druge soseske
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z imenovanim zdravilom, jo pokri s kodeljo, in zopet napravi takšni oklad. Tako ravnaj, dokler ni noga popolnoma zdrava. Včasi gnoj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	šibki. Od skoknega člena noter do kopita morate zadnji nogi takšni biti, kakoršni ste sprednji. Zadnji nogi ne smete na tleh
Trtna uš (1881):	množi in se jeno širjenje kolikor mogoče zabrani: Takšna sredstva, takšni pomočki so: 1. zvesto obdelovanje vinogradov in zadostno gnojenje, kajti

takſhni

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' ozhy hvalio, sadi pa vſe tadle dajo, inu sanizhujejo. Takſhni ſo, koker teh mertvih pokopaliſhe, svunei selene, snotrei pa poune
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	krei, katiri je od ludy, inu napokoja odlozhen, inu en takſhni zhaſs, katiri je od drugih ſkerby prasen. Procidit in faciem
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta ura preide, koker prau moliti sazhnemo. Raunu koker en takſhni glash, katiri je taku ſturjen, de vshge, dergazhi ushgati na
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bodimo pravi otrozi naſhiga velikiga, inu vſigamogozhniga Ozheta, aku mi takſhni bomo, ſmemo vſelei bres skerby, inu ſtraha savuplivu rezh: Abba
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kraleviga meſta, ti ſi en ſodnik zeſarske ſodbe, v'eni takſhni ſlushbi, inu opravila sa reſsnizo praſhat, reſsnizo govoriti, sa reſsnizo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	poyſhimo en perloshni krei, inu en perloshni zhaſs, namrezh en takſhni krei, katiri je od ludy, inu napokoja odlozhen, inu en

takšnih

takiſhnih
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): Tako je prav, dezi, pravijo kapitan; in kdor nima sazhém takiſhnih perſtanov noſiti, naj mu ſaj vſaka potozhniza, ki jo sa
takorshneh
Sacrum promptuarium (1695): imela ſedem glau, inu vſt, inu obene roke, Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de
takošnih
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): še le za nekoliko let. Ker je težavno zadobiti pri takošnih poskusih istočasno za umetno oplojevanje sposobnih cvetnih organov, dalo nam
takšnih
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): so ali vezki vratnih členov, ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in

takſhnih

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sanizhemernoſt, inu prasne rezhy tiga ſveita, de na bodo gledale takſhnih rezhy, katire bi vam skus ozhy to ſmert na duſho
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſvoio volo s' Boshio sglihat, ni nezh teshkiga, ali v' takſhnih rezheh, zhes katirih tudi ſam spomin ſe ta natura preſtraſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	nature, inu h' vezh takſhnimu greſhnimu diainu. Kai je per takſhnih navarnih, inu greſhnih rezheh ſturiti? nezh drugiga, koker: Vince te
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	greſhne poſtave, koker 'pa ta ſveti Evangelski vuk. Varite ſe takſhnih hyſh, v'katirih ni Boshjiga ſtrahu, temuzh smerdlivu resvusdaine, v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ni te ſvete brumnoſti, temuzh ta tagreſhna hudoba, sakai v' takſhnih hyſhah ſe ta hudoba tiga zhloveka zhes negovo volo prime
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	more to Lętu pevzati, ſhibe sa pevzat v'semi od takſhnih Drevêſs, katere ſo 10 al 12. Lęt rodile, Viſhne, inu

takšnim

takorshnem
Sacrum promptuarium (1695): Quinque viros habuiſti, & hunc quem habes non eſt tuus vir. Takorshnem Vduvam jeſt nebom ſhenkal fazonetela sakaj vejm de ſe v'

takšnim

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kupic vkuhanih marelc ali maline daj; potem jih z ravno takšnim blekicam pokri in še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno takšnim peteršiljem potresi in z razbeljenim putram poli. Šuka s sardeljami

takšnimi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre. Ikre so červi merhurčikom podobni, ki

takšno

takorshno
Sacrum promptuarium (1695): kakor Livia, on ima biti kakor Socrates, kateri je imel takorshno poterpeshlivost s' ſvojo hudo, inu tagotno sheno de vus volni

takošno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim časom takošno močvirje, verh tega je bila v mnogo krajih še preraščena
Fizika (1869):	stoječ tres. Pod. 121. Če je pa gibanje posamnih delkov takošno, da tresi prestopajo iz enega delka na drugi, tako da

takošnje
Kmetijske in rokodelske novice (1846): drugih spisev diha, je v čest naši dobi ves pripraven, takošnje délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje

takšno

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prasica slabo kermi, tudi prasčiki majheni ostanejo in hirajo. S takšno kermo je treba prasico štiri tedne kermiti, potem se ji
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	smolnjakom, kteri smerad brenceljne odganja, da ne silijo v nosnice. Takšno ravnanje je o dolgo suhem in vročem vremenu nar bolj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	razloči, in potem razsodi ali je živinče zdravo ali bolno. Takšno opazovanje te uči, da sercovo bitje, ki se pri zdravem
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Napčno je, poprej podkev pripraviti in po podkvi nogo porezati. Takšno ravnanje naravno postavo noge popolnoma popači. Luknje za žeblje morajo
Trtna uš (1881):	namreč veliko menje trpi po trtnej uši mimo starejšega. 3. Takšno kolje, ki je spredaj pomazano s katranovcem ali s katranovčevim
Občno vzgojeslovje (1887):	Vzgojitelj in učitelj more torej računati le na nehôtno pazljivost. Takšno bode vzbudil in obdržal, ako skrbí, da ugladi pot apercepciji

takſhno

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu bi obeniga s' negove glave paſti na puſtila? eno takſhno skerb pa ima zhes nas naſh Nebeſhki ozhe, koker ima
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	teh mertvih pokopaliſhe, svunei selene, snotrei pa poune ſmerdlivih koſty. Takſhno sakrito hudobo, inu tenki ſtrup Bog, katiri je ta vezhna
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Judy greſhnu pregovarjeine, inu tu sapelavaine navarne perloshnoſti v'eno takſhno podſtopnoſt, naſpamet, inu hudobo sapelali, de bi mi enkret vezh
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pobeleniga isdavaina. De pa oben s' med nas v'eno takſhno naſrezho, koker Judesh, na pade, taku pokleknimo pred naſhiga od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pride h' veſeliu. Shaloſten je biu naſh Isvelizhar s' eno takſhno shaloſtjo, kakershna more zhes te grehe per eni pravi pokuri

▶ takt samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

takt
Občno vzgojeslovje (1887): zanimanje, ako vzgoja prihiti s pravim taktom na pomoč. Takov takt zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer se z najboljšim namenom
taktom
Občno vzgojeslovje (1887): prebudi se tudi nabožno zanimanje, ako vzgoja prihiti s pravim taktom na pomoč. Takov takt zadeti ni lehko. Mnogo, o čemer
taktu
Zlatorog (1886): krčmi zbira se mladína, Bliska rádost, vriska mandolína, In po taktu, hitro in počási Tú mladenke plešejo iz vási, Pleše tudi

▶ tal pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

talo
- talu
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): padejo) aku lih perzajtu v' Kimovzi smersúje, vender bode hitru talu, inu ne smersuje do srede Grudna. Satore zhe hitru poloshíſh

▶ tal samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

del; [sskj]

tale
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale tega Lęta vkup vsameſh; ſparzhnu, inu prezej gorku. Spomlad. Aku

tali

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne rodovitnu lętu pomeni. Nerodovitnu lętu pomęni. Zhe ti 4. Tali tega lęta ſvojiga praviga zaita ne obdershijó, koker imajo biti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Rodovítnu Lętu pomęni. Kader vſsi 4. Tali ſkus Lętu ſvoj pravi zait obdershijó. Kader ſnęg shitu v'

talu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de je ona po zelemu Kriſtianſtvu ſlaſti pak po temu talu svejta, katire se Evropa klizhe, zhaſt inu hvallo inu andoht
Branja, inu evangeliumi (1777):	potęm pak ſe skupej pomenita, de ozheta ſvojimu shivimu sakonskimu talu k' ſmerti pomagati. Ali tudi, kader ſe dve sakonske perſhone
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Jeſen. V tem pervim talu bo veliku desha, inu sa zaita mras, kader pa bo

▶ talar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

talar
Kmetijske in rokodelske novice (1845): zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv kot čern, na kterim je več ko ena

▶ talati glagol, glavni, dvovidski ↘ IMP ↗ SSKJ

talajo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ven talajo Amen. Ozha zheshzha. Ta sedma Kolzhenza. 7. O Mozhni inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odpvſtike noi gnade, katere se pozalam kershanftvi sasvshijo inv ven talajo Amen.

▶ tale zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tale

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in milosti od mene pričakovati, zakaj moje edino vodílo je tale knjiga” — in pri teh besedah so položili roko na — sveti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	okom priti ? Ne zamerite mi, dragi duhovni bratje! de vam tale svèt ponudim: Večína nas duhovnikov je kmečkiga rodú, vsaki zmed
Blagomir puščavnik (1853):	dobrega nam je tale sokol storil. Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo
Revček Andrejček (1891):	jo je izpraznil. Matija (Anžeta še vedno držeč). Da, da tale mi je priča! Jeklen (Anžeta opraščajoč). Izpusti ga! (Anžetu. ) Pojdi

ta le(združena oblika)

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſ je ſpet vezhkrat nauke v' prilikah dajal. Gotovo je ta le sa zhloveſhko ſerze naj lepſhih ino naj ljubesnjivſhih ena
Robinson mlajši (1849):	bi rekel zlomljene klopi — lavice, ker je negda na Vlaškem ta le navada bila, kaj se je tem menjavcem — penezeméncem, ktere
Revček Andrejček (1891):	bil zadosti, oropal sem cerkev. (Izvleče molitveno knjižico. ) Da, da, ta le molitvenik sem ukral! Jeklen (uzame mu molitvenik). Ti si

ta-le

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bukve in je na stran položi. „Torkvat,” nagovorí ga Kromacij, „ta-le gospica bi rada svojemu očetu v Rim pismo poslala. ” „Prav
Astronomija (1869):	južna sozvezdja ekliptike. Starodavna imena in znamenja teh sozvezdij so ta-le: Pogled na zvezdno mapo nas uči, da ta sozvezdja nikakor

tehle

teh le(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih: vodo naglo pije, kadar je ſuh; na luftu

teh-le
Zeleni listi (1896): ste mi s svojimi krasnimi darovi veliko, veliko veselje. Pa teh-le darov se še veliko srčnejše veselim! « »To sem pričakoval, ljubo

tele

te le(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	smiſlili, ampak ſo she od nekdaj vſakimu mlatizhu snane, ſo té le: 1. Butiza mora biti nar manj devét peſti dolga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Tudi se to lahko zgodí; dovolj je, ako se samo te le besédice pristavijo : „c, s, z , ſe izgovarjejo kakor stari
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tebe je peršel. — Na Gorénskim, v Sévškim kraji so navadne té le beséde: Ničica (das Nichts) postavim: Kaj mi boš dal

te-le
Stelja in gnoj (1875): Iz kakošnih reči je stelja? V naši deželi se navadno te-le reči rabijo za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. resje

temi
- temile
  Mineralogija in geognozija (1871): more tù privrtati do vira ali ne. More se pod temile pogoji: 1) V kacem kraji, ki je više od mesta
temile
- temi le(združena oblika)
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): krishan sa vaſ! Poglejte mojih rok ino nog; vſaj nad temi le ranami ſposnajte, de ſim jas! ” Potlej je med njimi

temle

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle: 1) One obvarjejo človeka za več let ali včasih tudi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	treba, ker imamo lohak pomoček, posteljco kravam iztrebiti, ki v temle obstoji: Eno pest peteršiljevih korenin z zelenjavo vred, ki se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Zakaj meni? ” „Ravno sem mislila na najin zadnji shod na temle kraji in kako si se samega sebe spekel. ” „To je

tem le(združena oblika)
Robinson mlajši (1849): so mu roke zadi, ino mu veleli, da bi na tem le mesti ostal niti se ne gene a niti ne

tile
Kmetijske in rokodelske novice (1848): deržavne dohodke iz rečí Cesarski samoprodaji prihranjenih (monopoljskih), pomnožujejo, so tíle: 1. Davk od solí. Sol je dvoje baže: podzemeljska sol

tole

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v nebesih obilno poverne, kar so dobriga storili Brezniški fari! — Tole tebi z veseljem oznanim *), moj ljubi Janez, in iskreni šolski
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	otok na jezeru poleg Bleda pogreznil; zató Vam od tega tóle pišem. Po moji uri je bil tù potres malo pred
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	to se bo na Dunaji razsodilo. Dête — boste rekli — za tole bi bili kmetje potrebni, zdaj pa le vùn! — Počakajte malo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	jezikov prav gladko govoré. — Krajnskim poslancam so odgovorili presvitli Cesar tóle v nemškim jeziku , zató kér so jih tudi naši poslanci
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	poškodovala. Skušeni viši vertnár Štajarske kmetijske družbe, gosp. Frane Trummer, tóle svetje: Pri drevesih, ktere je toča otolkla, je pred vsim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	tù pa tam zemlji naši prikladno biti. Dostavljamo pa še tole: Naj pridni kmetovavci sadijo in sejejo drevja in germovja kolikor
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	svetujejo: Koj v začetku te bolezni je nar boljše zdravilo tole: Eno dobro periše lanenega semena daj v 3 maslicih vode
Čas je zlato (1864):	naročil. Dobro. Le vsedite se sèm, k tej mizi in tole pismo prepišite. «

to le(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	i. t. d. Pri mojim drevji je pa morebiti tudi tó le napčno: Perve léta, ko sim z sadjorejo se začel
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	krajih našiga mesta skazoval. Kolikor smo mi vidili, je nekako to le: Če se mu pisan list v roke poda, ga
Robinson mlajši (1849):	tako rad, kakor rad ti jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le:
Robinson mlajši (1849):	jo podavlje. (Sodnik! presodi najpred to le: (Sodnik! presodi najpred to le:

to-le

Aritmetika za učiteljišča (1885):	treba bistroumnosti in vaje. Začetnikom bode stvar vsaj nekoliko zlajšalo tó-le pravilo: Dano nalogo si misli razrešeno in z neznanko ravnaj
Aritmetika za učiteljišča (1885):	znanimi števili urejene mešano kvadratne jednačbe in nje korenoma je tó-le pomniti: 1.) Vsota obeh korenov je jednaka koeficijentu prve neznankine
Zeleni listi (1896):	ter ga ogledovala. Pri vsakem je vprašala: »Od koga je to-le? « »Ljubi oče in ljuba mati«, reče naposled, »rada bi vam

▶ taleč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

taleči

Fizika (1869):	srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo toplomér v taleči led ali v vrelo vodo, iz česar spoznamo, da telo
Fizika (1869):	kterega se živo srebro skrči, ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z ničlo in imenuje se ledišče. Mesto

▶ talent samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

talent
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): me poſhlje, ino vam ſporozhi, de bi mu dali en talent ſrebra ino pa dve prashnje prebleki sa dva preroſhka mladenzha
talenta
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): prashnje prebleki sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman mu da dva talenta ino prebleki. Gijezi pride domu, pa je vſe ſkril pred

▶ taler samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

krožnik; nemško-slovenski slovar

taler

Kratkozhasne uganke (1788):	ſapalena. XVI. She na eno drugo viſho. Uſami en zinaſt taler: deni sneg gori, ter njega is soljo ſmejshaj. Ta taler
Kratkozhasne uganke (1788):	eno trynogo, ali na en rosh nad ſherjavzo. Na ta taler poſtavi en drug taler (ſa mojo plat) s' toplo vodo
Kratkozhasne uganke (1788):	taler: deni sneg gori, ter njega is soljo ſmejshaj. Ta taler poſtavi na eno trynogo, ali na en rosh nad ſherjavzo
Kratkozhasne uganke (1788):	snegú is soljo ſmejshanega, kar je prov. Natu bo ſazhel taler na miſi toku permerſuvati, koker se bo snęg tajal. Kar
Kratkozhasne uganke (1788):	malu vode na miſo; tedej dêni en zinaſt okrôſhnek, ali taler gori: na taler deni snegú is soljo ſmejshanega, kar je
Kratkozhasne uganke (1788):	miſo; tedej dêni en zinaſt okrôſhnek, ali taler gori: na taler deni snegú is soljo ſmejshanega, kar je prov. Natu bo
Kratkozhasne uganke (1788):	en rosh nad ſherjavzo. Na ta taler poſtavi en drug taler (ſa mojo plat) s' toplo vodo. V' eni minuti se
Kuharske Bukve (1799):	herbet, vilze sabodi ſkusi noſníze, odręshi glavo, deni jo na taler, preręshi kosho na obęh krajih od gobza do uſhęſ, de

talerje
Robinson mlajši (1849): škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči ino druga lesena, železna

talerju

talerji

Kuharske Bukve (1799):	odlozhi od glave, ga van usdigni s' vilzami, inu na talerji prozh od mise daj. Ribje meſô pa rasręshi nazhęſ v'
Kuharske Bukve (1799):	med obęma peretnízama, inu tę ſo narbolſhi, tedaj ſe na talerji pervizh okoli mise ludęm dajejo. 247. Rasresanje sajza. Sajzu narpręd

▶ talij samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

talij
- talijum
  Kemija (1869): Šota, Torf. Špirit, Spiritus, 471. T. Talgsaure, lojeva kislina, 463. Talijum, Thallium, 345. Tantal, 345. Tapioka, 481. Tejin, Thein, 477. Tejobromin

▶ tališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tališče

Kemija (1869):	29. Bizmut. Bismuthum; znak: Bi = 104; gostota = 9,8; tališče = 264° C. Ta bela, nekoliko na rdečkasto nagibljojoča kovina nahaja
Kemija (1869):	Kositar ali cin. Stannum; znak: Sn = 58; gostota = 7,3; tališče = 228° C. Med belimi kovinami je kositar za srebrom najlepši
Kemija (1869):	jako podobno. 26. Cinek. Znak: Zn = 32,5; gostota = 7; tališče = 500° C. Cinek je bela krhka kovina, ki se večidel
Kemija (1869):	31. Baker. Cuprum; znak: Cu = 31,7; gostota = 8,8; tališče = 1090° C. Baker ima lepo rdečo barvo, jako je vlečen
Fizika (1869):	postanejo pri stanovitej toplini tekočna. V §. 132. smo povedali tališče nekterih teles, (t. j. tisto mesto, ktero kaže toplomér pri
Kemija (1869):	Schminke). 30. Antimon. Stibium; znak: Sb = 129; gostota 6,7; tališče = 425° C. Antimon je ena najkrhkejih kovin, kajti se dá

▶ taliti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tali

Kemija (1869):	vodi ali zlatotopki. Pred zlatom ima to prednost, da se tali stoprv v največej vročini. Ta lastnost daje platini veliko vrednost
Kemija (1869):	primesuje mnogo žvepla pri izdelavanji razne kavčukove robe. Žveplo se tali pri 111°C, pri 400°C. zavré spreminjaje

▶ taljar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

krožnik; kontekst

taljar
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): jih tako dolgo vreti pusti, dokler kaplje, ki se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških

▶ taljenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

taljenja
- talenja
  Fizika (1869): padajoči sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj deloma talenja in zmrzevanja veče, nepravilne snežinke.

▶ tam prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tam

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sadja. Juri. Oni lepó drevje oskerbujejo; pa vunder tù in tam eno vsahne, kakó je to? U. Starši tudi skerbno za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za roko in na vso moč zavpije: „Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva, te so vožji
Blagomir puščavnik (1853):	od visocih gor obdana. Ljudje so tam dobri in prijazni. Tam ni nikoli slišati, da bi eden druzega preganjal ali ropal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	večkratne hude burje z opečnimi korcí krite in tù in tam z zalimi podobami okinčane, dajejo neko dopadljivost vsakemu poslopju, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pa globine ali grabni izkopljejo, kteri se znajo tam pa tam tudi globočeji narediti in večkrat otrebiti, da se voda lahko
Sveta grofinja Genofefa (1857):	v králjev tabor doſpel in ſe vſi knesi in goſpodje tam sbrali, ſe je kralj s ſvojo armado, ktera je ſheſtdeſet
Sveti večer (1866):	knez rekel: Skoraj bi me bili v krivično djanje zapeljali. Tam je ukaz, v kterem na mestu starega logarja druzega umestujem
Fizika (1869):	zdaj toplomér kam drugam, sodimo iz tega, kako visoko da tam stoji, na toplino okolice. Toplino imenujemo veliko, ako stoji. živo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	„Vidiš jo lepo senico tam na jablani,“ reče Lovre svojej sestri Marici. „To bom jaz

tamo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Zhier sta 2 pueshtaba taku N. N poſtaulana notra vmolituah tamo prosi 5 10 al 20 bel 30 taushent rainish morash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vershajo da sem soblizhiam na an ksmn perlatov inv takv tamo nameſte oblashov naoblizhji. SHEBRANJE. Oh ti poterpeshlivi Jesvs Kriſtvs ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sta dba pota narasen kader Boda obomarjo svoniu noi useme tamo napoti perſti noi perpotkou koren inu dei obueine podguavo kader
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Zhier bosh ti te puesh tab N. vidov? tamo jemluji samsvoji kerſtno jeme. Ta pruevi Zbong al sarotenje Jas
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	In na serci kamen, Hujši kakor plamen. Pojd' domú, saj tamo Imaš drugo mamo. «« »Ah ta ni tak mila, Kakor vi

▶ tamkaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tamkaj

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	molit. Kadar ſe je pak vezhęr ſturil, je on ſam tamkaj bil. 24. Ta zholnizh pak je na ſrędi morjá bil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ati; ampak zdelo se mi je, de od toče bolji tamkaj govorim, kjer razlagujem obzemlje (Atmosphäre), to je: zrak, vetre, megle
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	in če le z nevoljo trpiš, boš moral tukaj in tamkaj v drugem življenju trpeti. Če pa potrpežljivo trpiš, si boš
Gozdovnik (1898):	Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata.

tamkei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu vunder tiſtu sgubijo. ſo dvakret naſrezhni, tukei zhaſnu, inu tamkei vezhnu. En krivizhni dinar nima teka, tiſti ſtu pravizhnih sraunu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od velikih ſkerby, inu opravila, katiru nam sdei tukei, sdei tamkei na pruti pride, poteptanu. Ali
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	diaina. Sahajou je v' ta vert Gethsemani JEsus, debi on tamkei ſvoiga Nebeſhkiga Ozheta sa naſhu isvelizheine proſſiu, ſhou je pa
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	vertu tiga Paradisha ſvojo, inu naſho nadoshnoſt sgubili, kir ſo tamkei to Boshio sapoved prelomili, ſebe, inu nas v'en nar
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Bog v'Nebeſe pustiu, On more v'yze prit', No tamkei pleihan bit', Beu, inu Zhist v'Nebelih svoiga Boga zhastit
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	ohzeti. 2. K'diri pa ozhe h'tisti ſesti, Inu tamkei biti en ſvat, Ta more biti zhiste vesti, Inu per
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	smerti gnado dei, h'Tebi Bog! v'Nebeſe priti, Inu tamkei veſeliti Se per tebi vekumei. Ta shestnaista Peilem. She vſelei
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Od svet'ga Duha, no je shla Gor v'Bethlehem veſeila, Tamkei je perſhu nienin zhas De je nega rodila,
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	En ſaki more priti h'Sodbi pred Bpshji tron, No tamkei sadobiti On svoiga dela lon. K'dir je pregreſhen biu

tamkej

Ta male katechismus (1768):	taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje
Branja, inu evangeliumi (1777):	taiſtu meſtu vęduv, sakaj JEsus je s' ſvojimi Jogrami pogoſtu tamkej ukup perſhuv. Inu dokler je on ſhe govoruv, polej Judeſh
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Ozhe nebeſhki. Pr. Vlsega hudiga ? Od. Tu bo ſhe le tamkej v' nebeſhkim kraleſtvi Pr. Amen ? Od. De bi le nam
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki je učénec bil Propagande v Rimu in lansko leto tamkej mašnik posvečen, je mesca Svečana odrinil v družbi s Patram
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	sušenje sadja v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge šege razložili, kakó s

▶ tamkajšnji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tamkajšnjega
- tamošnjega
  Mineralogija in geognozija (1871): Idrija v mnozem obziru tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma

tamkajšnjem

tamošnjem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	sopet po nemečko, da naj idem za mestnoj cerkevjoj po tamošnjem putu ravno napred črez polje, zatim skoz gojzd k mlinu
Mineralogija in geognozija (1871):	n. pr. pri Miasku v Aleksandrovski so leta 1842 v tamošnjem peščenem ležišču našli kos, ki je tehtal 86 funtov. Kosi

▶ tamle prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

tamle

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	»Glej, Perčin, tamle gre sužnji naš Saksónec,« je vstavil zdaj Herbaska njega in
Revček Andrejček (1891):	prav! Moja hči s hlapcem! Ta sramota! (Zapazi Andrejčka. ) In tamle pa leži cigan, ki me je osleparil! (Gre tjakaj in
Gozdovnik (1898):	ležali za svojo ogradino, čakajoči kaj pride. »Ali ne lazi tamle nekdo na vrbo? « vpraša Pepo, »Da,« odgovori Fabij, »tako lepo

tam-le
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): „Zadeva tebe. mene pa tvojega jetnika. ” „Le poglej ga tam-le” reče Afrikanec in jej pokaže doli na dvor. „Kdo bi

▶ tamošnji pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tamkajšnji; [sskj]

tamošnji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zemlje gotovo ne bo ostal brez dobrih nasledkov v okolici tamošnji. Kdo bi bil kadaj mislil, da iz pustote pod Učko

▶ tanča gora pridevnik, splošni, nedoločeno + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

tanča gora
- tančegore
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): verjame. Na desno se proti jugu od Vahte skoraj do Tančegore, 4 ure delječ , razprostirajo vinske gore, in, kér sonce precej

▶ tančica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tančica
- tančica
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): kmetuje drugač, In z boljšim padvan namestuje domač; Če stara tančica je ob ceno prišla, Naj z lepšo dostavlja odpadek se
- tanjzhiza
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kolovrate preſti lotile, in navadni kaſni kolovrat opuſtile. Pridelana lepſhi tanjzhiza in vezhi saſlushek bota njih netrudni prid mozhno podbodla, in

tančico

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Mi brazd'jo konjiči Za hajdo pšenico, Netrudni dekliči Pa bel'jo tančíco”. ”Imam oblačilo Domač'ga padvana. Ženica pa krilo Iz prav'ga mezljana
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se ne sme zvedeti; ali imaš kako lepo prepasnico ali tančico, da bi jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive

tanzhizo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): prediva naprede. Ohlanzi na tem kolovratu ſpredeni dajo lepo terdno tanzhizo, veliko daljſhi v niti od naſhih ohlanzov. Nevirni pridi ſim

tenzhizo

Branja, inu evangeliumi (1777):	tenzhizo, inu je tu telu doliſnel, inu je taiſtu v'tenzhizo obviv. K'temu je tudi Nikodemus ſe perdrushuv, katiri je
Branja, inu evangeliumi (1777):	shlahtn na uratah, kader ſedy s'ſvjetvavnimi Goſpudami te dushelle. Tenzhizo ſi je ona hkala. inu predalla, inu en paſs timu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Joshefu tu telu dalu. Joshef pak je kupuv eno zhiſto tenzhizo, inu je tu telu doliſnel, inu je taiſtu v'tenzhizo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	is ſerza ulila. Potlej ſta telo s' diſhavami v' drago tenzhizo povila, ino na vert neſla, kjer je bíl Josheſ sa-ſe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga Joshefu na roko natákne; oblézhe ga v' drago bélo tenzhizo, obéſi mu slato verígizo ali kétnizo okoli vratú, poſadí ga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bogat mosh, pravi Jesuſ, kteri ſe je v' ſhkerlat ino tenzhízo oblazhil, ino vſak dan shidano goſtíl. Bil je tudi uboshiz

▶ tanek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tanekpridevnik, splošni, nedoločeno

tanek

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se mora rana takole zašiti: Vzemi veliko šivanko, kteri je tanek motoz vdet, jo vtakni na enem koncu rane skoz kožne
Fizika (1869):	v vzbujanji magnetizma. Ako se dene med oba sklepalna dratova tanek drat iz kake druge kovine, s čimur se tok prisili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	vzidana v steno in zid med dvema sobama ni tako tanek, kakor papir, ampak je le kakih 8 palcev (colov) širok

tenek
Rudninoslovje (1867): lečast, prizmasti kristal je lehko stebelčast, a če je jako tenek tudi iglast ali lasast. 3. Večkrat so stanovite ploskve na

tankapridevnik, splošni, nedoločeno

tanka

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	do živega kože ondi, kjer je razpočena, ranjena ali zlo tanka. Nasproti pa ni znano, da bi bil še kdaj kak
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kjer je odergnjena ali sicer ranjena, ali kjer je prav tanka, kakor na ustnicah ali žnablih, potem tudi, če se slina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	lepo gladka, prelomnjena se kaže gosta, terdna; sicer mora biti tanka, da ne teží preveč strešja. Barva ne dela nobenega razločka
Fizika (1869):	Pod. 174. Pod. 175. 186 Ako se tanka, na obeh koncéh priostrena magnetna jeklena palička, tako imenovana igla
Astronomija (1869):	si izposojeno svitlobo in tvarina, iz ktere obstojé, je zeló tanka, da, tanjši, kot naše ozračje. Dandanes je 300 takih repatic
Mineralogija in geognozija (1871):	galunina shladivši se jele so se sesedati, napravila se je tanka preproga, šibka škraljup po vrhu gorečega jedra, ločeča parokrog od
Mineralogija in geognozija (1871):	druzih mineralih, ker se lahko razmoči. Ona skorja je potem tanka, lasasta, kristalinska; po pokljinah v gorah, v Sibiriji so celó

tanjka
Kmetijske in rokodelske novice (1845): je s eno beſedo prenerodno narejen; satorej ſe nemore na-nj tanjka in enako ravna nit delati; tudi premalo ſuzhe, sató kér

tankepridevnik, splošni, nedoločeno

tanke

Kuharske Bukve (1799):	ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en
Kuharske Bukve (1799):	rumena farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke ſtebre na oſem voglov, na kterih zel ſtrop s viſokimi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mizo daš. Narezano telečje meso. Kos telečje pečenke (prate) na tanke koleščike zreži, moke v putru zarumeni, drobno razsekljaniga zeleniga peteršilja
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih, pomaži pocinjeno kozo dobro s putram, povaljaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vkup votati, ju namažemo s to raztopljino, denemo vmes košček tanke svilovine ali pajčolana, ter stisnemo ju potem prav močno vkup
Fizika (1869):	da zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne stvarce , kakoršnih

tanjke
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se poškodovane tanjke véje noter do celiga preč odrežejo; to storí, de nov
tenke
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ali sužen, izobražene pameti in velike osebne urnosti. Bil je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih

tankegapridevnik, splošni, nedoločeno

tankega

Očetov greh (1894):	jerbasom na glavi. Iz njega so videti lepo poviti kosmi tankega prediva, kakor so jih jemale časih predice domov, da so
V krvi (1896):	peljal vitkonogega, slokega hrta lepo sive barve, dolgega pa silno tankega gobca in pametno zročih oči. »A, vi ste? — Torej to

tankiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s ktero ſe je she prezej slo apna, ilovne in tankiga peſka ſternilo ali ſmeſhalo; taka semlja ſe najde ali v

tankipridevnik, splošni, nedoločeno

tanki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vezhi sunajna lepota, ker ſo, kar je mogozhe viſoki in tanki, pri bolj poſebnih zerkvah , poſtavim na Duneji pri ſ. ˛Shtefanu

tanjki

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	široka, ne pa čez tri palce debala biti, ktero dve tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	in bolj zaverže to mnenje, kakor če se dokazuje, da tanjki zrak ognja ne pripusti. (Dalje sledi. ) Ogled nove kazenske postave
Najdenček (1860):	to moje rešenje plačati! Ko so Turki odšli, sim objêl tanjki vrat Kastorja in hvalil njegovo krepost in zvestost. Tiho in

tenki
Maria Stuart (1861): vi ste v zmoti. Sploh sem tu mogočen, Pa v tenki reči tej, ki imam jo Sedaj zaupati zvestobi vaši, Sem

tankihpridevnik, splošni, nedoločeno

tankih

Mineralogija in geognozija (1871):	Asbest, amiant in bisolit so zvrsti amfibolove, kristalovane v prav tankih iglicah. Najbolj gibčne asbestove zvrsti vežejo s predivom ter tako
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	prenašati jako velike delujoče sile s šibkimi tokovi, tedaj v tankih žicah. Zgled tega načina je bil ob električni razstavi v

tencih
Zoologija (1875): bregovih. Izmed sladkovodnih školjk imenujemo: Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti, namreč

tankimpridevnik, splošni, nedoločeno

tankim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mora po palizi pozhaſi pogubiti 5 sato je butiza s tankim vratam le v véliki ſili sa rabo. 4. Gerzha, ali

tanjkim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po shitu piha. Kdor novo shitnizo ravná, naj jo s tanjkim tlakam (jeſhtriham) napravi; je bolj hladen, kakor léſ. V okna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ga je narbolj v isdovbljenim terſti na obeh konzéh s tanjkim platnam savesaniga poſlati. To ſe ſmé pa le posno v

tankopridevnik, splošni, nedoločeno

tanko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nékaj drusiga moram tiſte opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló
Botanika (1875):	v stanici se naredi, ker se na od začetka neizmerno tanko stanično kožo vsede iz staničnega soka lega v podobi spiraljno

tanjko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	veliko vezhi, vreteno je pa navadnimu domazhimu enako, le bolj tanjko in lahno je, in ſlushi sa vſako prejo : sa prashnje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pa per peči ali na soncu suši, naj ga na tanjko verco nabere, in večkrat oberne, de se lepo posuši. (Konec
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	takó f^revertane jabelka naberejo kakor roženkranc na nit ali tanjko verco in jih v sapni shrambi ali pod streho (dokler

tenko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere ſe dajo mozhne verví, in ſhe ſùkno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno
Valenštajn (1866):	Kdor nej z meno, le-tá je zoper mene. Kakó imajo tenko vest! Če se Skoz stranska vrata i pridržkom kakim — Trčka
Stelja in gnoj (1875):	se dostikrat in obširno nahaja po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na
Botanika (1875):	je bil omotan okrog strune. Še le pozneje so našli tenko cevno steno in spoznali, kako da se nareja iz stanic

tanjšepridevnik, splošni, primernik

tanjše

Mineralogija in geognozija (1871):	velikanske klade, ali so pa bolj tablam podobne, koje še tanjše postanejo v škrilniku.
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	končali dve zeleni kopulaciji. Razun tega se lahko vporabljajo mnogo tanjše podlage in cepiči in se porabi manj vezila. Ako se

tanjšempridevnik, splošni, primernik
- tanjšem
  Astronomija (1869): Pri tanjšem opazovanji se je pa pokazalo, da so drage repatic tako

tanjšipridevnik, splošni, primernik

tanji
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je slo ráhla, poſébno. zhe je s debélim péſkam naméſhana ; tanji, ko je peſek, bolj kerpka je. Peſhéna semlja je v

tanjši

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	živeti; na visocih hribih moramo hitrejši sopsti, ker je zrak tanjši. V luni je pa zrak silno tenák, v tako tanjkem
Astronomija (1869):	svitlobo in tvarina, iz ktere obstojé, je zeló tanka, da, tanjši, kot naše ozračje. Dandanes je 300 takih repatic, da so

tanjšopridevnik, splošni, primernik

tanjšo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Pod leto hrasto ni hudega vnetja. Rudeče razbeljeno železo napravi tanjšo hrasto in pod njo hujše vnetje; rujavo razbeljeno železo se
Zoologija (1875):	druzih sosednih mišic oddeljena. Povrh so časih še zagrnjene s tanjšo ali debelejo tolščeno plastjo, ali pa so neposredno s kožo

▶ tangenta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tangenta

Astronomija (1869):	najdemo v trigonometrijskej tabeli za njo številko 0.7, t. j. tangenta OB je 7/10 nespremenljive (črte) AO. 1/10 od 430 je
Astronomija (1869):	ki rastete obe, kedar raste kot. Lehko se vidi, da tangenta veliko zdatnejše raste pri enacem povekšanji kota A, nego sinus
Astronomija (1869):	velikost kota A, ki je 35°. Če je OB tangenta kota A, najdemo v trigonometrijskej tabeli za njo številko 0.7
Astronomija (1869):	A. Kakor se iz tega vidi, sta toraj sinus in tangenta dve črti, ki ste v ozkej zvezi s kotom, in
Astronomija (1869):	njegovih krakov s pomočjo trigonometrijskih tabél dá najti sinus ali tangenta, kakor kaže sledeči primér. Pod. 18. V pod. 18. naj

tangento

Astronomija (1869):	tabéle, v kterih je zaznamovan za vsakteri kot omér med tangento ali med sinusom in med nepremenljivo črto kota. Če poiščemo
Astronomija (1869):	zdaj kot A, mora tudi rasti ta navpičnica, ktero imenujemu tangento (dotičnico) kota A. Kakor se iz tega vidi, sta toraj

▶ tanko prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tankoprislov, splošni, nedoločeno

tanko

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	testo vanj deni. Poverhu tudi deni dva lota podolgama pa tanko zrezanih mandelnov in peci torto počasi. Večidel se na to
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sterdijo. Ocverti loki. Zmešaj eno unčo olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, ravno toliko drobno stolčeniga cukra in drobno zrezano
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	limonoviga lupka, in tri lote napetih, olušenih in podolgama pa tanko zrezanih mandelnov, pomaži model dobro s putram ter testo vanj
Mineralogija in geognozija (1871):	skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in
Mineralogija in geognozija (1871):	so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani

tanjk'
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Pa kaj! k' svitlobe je premalo , De b' bolj na tanjk' se vidit' dalo! Stermí se ozira dol' in tje. Po
tenko
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): na miso prineſli, to pergodbo ſvojim vnukam, ki ſo jo tenko poſluſhali, perpovédala. K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki

tanjšeprislov, splošni, primernik
- tanjše
  Astronomija (1869): že okoli 500 repatic, kterih je pa samo 150 astronomijsko tanjše opazovanih. Trdi se, da mora število v našem osolnčji premikajočih

▶ tankostenski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

tankostenskih
- tenkostenatih
  Botanika (1875): kalen, zrnat sok. Sočniki se naredé s tem, da iz tenkostenatih, za posebne izločke služečih stanic pridejo neke posebne stvari, sosebno

▶ tankožičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP

tankožični

Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	pretvorniki ali transformatorji. V tem ko iz mnogih zavojev obstoječi tankožični povoj takšnega pretvornika sprejme jakonapeti tok, odda iz malo zavojev
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	namreč izmenični tok izpusti v debeložični povoj pretvornikov, tedaj da tankožični povoj izmenični tok, ki ima večjo napetost, pa toliko manjšo

▶ tanter prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

tja noter; kontekst

tanter

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	durmi poshebrati inu tu merkei da sakobart kader venka noi tanter gresh 3 barti: noi ti potuoimi stani se nosi inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	natu poshene te nagoverjene Kruh to giſt sad zhie je tanter shua apaje krava piknjana krava semora pa meſti usazham fiertelzi

▶ ta pravi zaimek + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ IMP

ta pravi

tapravi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TOJE TAPRAVI INV TAZIELI Colemone — Shegen. Kateri je biv vkeleranje taprvevo bart
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi od pater Bolfa uzelouzi. TA 48. KAPITL. Te ie tapravi Ziprianshi Zbong al sarotenje tu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 58. KAPITL. Spet Anna shushana riezh dati vedeti morash tapravi grunt noi resnizo usah uzuiblozhah rezhieh naredi ano tako Figuro
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je tapravi Hober Mandl venkei is bainmarishe bibelne potegnjan. O zhvovak pramisli

▶ tara samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tara
Aritmetika za učiteljišča (1885): 2150 kg nečiste in 1978 kg čiste teže; koliko % iznaša tara? 3. Koliko iznaša skonto po 2 1/4 % pri a) 2577

tare

Aritmetika za učiteljišča (1885):	kg, po 160, 3 sodih Rio-kave, neč. teže 728 kg, tare 52 kg, po 136, 2 sodih zabel. olja neč. teže
Aritmetika za učiteljišča (1885):	4 sodi smokev, imajoči 518 kg nečiste teže, ako 10 % tare ter se plača za vsacih 100 kg čiste teže po
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nečiste teže; kolika je njega čista teža, ako se računa tare a) 3 %, b) 5 1/2 %, c) 12 %? 2. Blago ima
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kg, po 61, 1 zaboji grozdjiča, neč. teže 271 kg, tare 27 kg, po 18. Stroškov je računal 18 gl. 46
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Brnu na up: 1 sod cukra, nečiste teže 435 kg, tare 24 kg, po 43, 3 sode cukra, nečiste teže 1336
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kg, po 43, 3 sode cukra, nečiste teže 1336 kg, tare 73 kg, po 39 ter plačal za vozarino in druge
Aritmetika za učiteljišča (1885):	naročilo fakturo o 2 sodih Java-kave, neč. teže 497 kg, tare 38 kg, po 160, 3 sodih Rio-kave, neč. teže 728
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 136, 2 sodih zabel. olja neč. teže 532 kg, tare 65 kg, po 61, 1 zaboji grozdjiča, neč. teže 271
Aritmetika za učiteljišča (1885):	blago ima 430 kg nečiste teže ter velja 480 gl.; tare je 30 kg, provizije 2 %, vozarine 54 gl. Po čem

▶ tarifa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tarifi

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ga pa opravičeni prodajavci (zalogarji in trafikanti) po zapovedani ceni (tarifi) na debelo in na drobno prodajajo. V prodajni ceni so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa polovico vrednosti dajala, ktero vrednost pa bo po svoji tarifi cenila, ktere dosihmal še ni na znanje dala. Tudi na

▶ tarnanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tarnanje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	prikaže se. — Ah kak se je razlégalo Po hiši njeno tarnanje! Z rokama, ah, kakó je vila, Želela skor, da b'
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	se tù ali tam čuje milo zdihovanje ali clo brezupno tarnanje sliši, in bi marsiktera družina daritelju s solznim očesom in
Sveta grofinja Genofefa (1857):	priti. Drusega niſo is njegovih uſt ſliſhali, kakor jamranje in tarnanje in jok in ſtok. Vzhaſih je tudi kakſhno jesno beſedo

tarnanjem
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim tarnanjem, ki ga je včasi z upanjem, včasi z britkostjo navdajalo

▶ tarnati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tarna
Gozdovnik (1898): kaj ne, Pepo, dandanes so slabi časi, vse stoka in tarna. « »Zdi se mi nekaj o hudih časih. « »Le zdi se
tarnaj
Genovefa (1841): ſe Boga boji, ſe nima nizh drusiga báti. Torej ne tarnaj, draga shêna, in ne ſkerbi savoljo mène. Oſkerbljênje têbe in
tarnajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): bil tako lep, in res zrel), in zdaj jokajo in tarnajo, kaj bo? da se Bogu smili! Ves naš pridelek je
tarnali
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): od vaſ grem, je vaſhe ſerze; jokali ſhe boſte ino tarnali, ſvet pa ſe bo veſelil. Ali le nizh ne marajte

▶ tarov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tarovih
Ljubite svoje sovražnike! (1899): vzdignili; naprej so šli otroci, potem žene s polnimi jerbasi tarovih gomoljev in nazadnje dva maorska vojaka. Oba sta bila oborožena

▶ ta se zaimek + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

to se
- tose
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): † Otheos † Othokatos egios bodi ti permoran tose perkasati ujemeni: eheſtor † † elion † pathkator † atai z anori Sobthc † zather

▶ ta sem zaimek + prislov, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

to sem
- tosa
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): svetomi jemenu AGLA † ALFA † AFRA † da vi duhovi boshji shitro tosa pridatha bras vse shkode inu navarnoſti na dushi noi na

▶ tast samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tast
Revček Andrejček (1891): in seže Jeklenu v roke). No pa nič ne zamerite, tast, midva imava še daleč, domu in kar oditi nama je

▶ tašča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tašča
- taſha
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Jakop ſta ga ſpremila. Petrova taſha je ravno merslizo imela. Peter mu pové, ino ga próſi
tašče
- taše
  Tine in Jerica (1852): svoj svatovšni venec lepo spravila, in je dobila od svoje taše nekak zelen klobuček, de je s Tinetam na polje šla

tašči

taſhi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſ' zépzhikam, ino je pernèſla jezhmena polovízo dobre mére ſvoji taſhi domu. Tukaj ſta dva sgleda lépe zhednoſti. Bogáti Bóz je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jàs ptujka? “ Bóz rezhe: „Shé vém vſe, kar ſi ſvoji taſhi ſtoríla po mo-
Genovefa (1841):	konjnikov na pomozh in povejte môjimu dragimu taſtu in môji taſhi, kar vam vaſhe blago ſerzé pové, in Bog vaſ ſprémi

taščo
- taſho
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ozhęta, inu hzhęr zhes ſvojo mater, inu nevęſto zhes ſvojo taſho: 36. Inu tiga zhlovęka ſovrashniki bódo njegóvi domazhi. 37. Katęri
- taſzho
  Biblia (1584): Ozheta, inu Hzher supèr ſvojo Mater, inu Neveſto supèr ſvojo Taſzho, inu tiga Zhloveka ſovrashniki bodo njegova laſtna drushina. Kateri Ozheta

▶ taščica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

taščica

Zoologija (1875):	meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L. phoenicurus); šmarnica ali ilovščica
Zoologija (1875):	ki k nam dohaja meseca aprila, a septembra zopet odhaja; taščica (L. rubecula); plava taščica (L. suecica); pogorelček ali rudečerepka, (L.

taſhiza

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	miſlila, de je she druga taſhiza. Ne verjela bi, de tak mala ptizhiza zhloveka toljko rada
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſtanizi imela. ” „Noj, pravijo dedék, to ſe pa lehko sgodi. Taſhiza je prav pohlevna ptizhiza, ino je rada per ljudéh. Tudi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	veſelja ni Martinek vedel, kaj bi sazhél, kader ena zhedna taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako prelepa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe rudezh vrat med selenjam vidi! ” Szhaſama ſe je ga taſhiza tako privadla, de mu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo nar vezhi veſelje. Dobro veſh, kako teshko njo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa shlahno goſpo blago ſerze njihoviga ſina oveſelilo, kakor Martineka taſhiza. Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo

taščico

taſhizo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino ſe je shaloſtno dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	rekozh: „Le vsemi jo le; in kedar boſh ſpet kako taſhizo vjel, mi jo pa prineſeſh. ” Martinek je bil zhres vſe
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	naſ je On, ki ptize pod nebam shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na ſvéti Dolgo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	to bi ne bilo lepo! Na, priden Martinek, dam ti taſhizo sa povrazhilo tvoje poſhténoſti! ” Martinek ſe brani ptizhizo vseti, ki

▶ taška samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

taške
- taſhke
  Biblia (1584): ni Srebra, ni Kuffra u'vaſhih Paſſeh imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj
taško
- taſhko
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze

▶ tat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tat

Sacrum promptuarium (1695):	popade eno debelo palzo, ter k' njemu pravi: Ah leni tat, s' leto bom tebe mlatila dokler te bom vbila, ta
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Jemlje ji sdravje, Jemlje shivlenje. V' malim jemati Sazhne ſe tat, Enkrat v' velikim Mora nehat'. Kuhani raki ˛Shzhipajo veſt, Varj'ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je življenje njiv. Kdor ne gnojí, kar je treba, je tat svoje mošnje. Pri žetvi imej štiri očí: po nemarnosti se
Valenštajn (1866):	padel bi ne bil. Zakaj potajno i prežé lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla i vse

tatova
- tata
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): Kako Pavliha v uljnjak zléze, in kako, ko ponoči dva tata prideta, uljnjak vkrast, stori, de se med sabo stepeta in
- tatova
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): ga niso nikjer najti mogli. Tisto noč pa prideta dva tatova, ki sta hotla panj vkrasti; rekla sta, de je vselej
tatove
Zlata Vas (1848): dal. Oglednika so bolje plačevali, de je potepuhe in gojzdne tatove ponoči in podnevi zalazoval. Vsaki dve léti so poljski čuvaji

tatovi

tatje

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	resboiniki, debi te ludy obrupali, inu vmorili. Bedijo po nozhi tatje, debi te ludy okradli. Bedijo ponozhi ti nazhiſti, inu ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	treki rod, de bi ſe na tiſtimu veſseliu. Tudi ti tatje, inu resboiniki ſvojo tatvino, inu rup, inu sraunu ſhe shiuleine
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pyanzhvajo, inu ſo loterniki, inu miſlio na pręſhuſhtvu, inu ſo tatje nartomajn ſvojh ſtariſhov, inu ſo golufi, inu dopernaſhajo hudobije, katęre
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tęro my obvarvati moremo, je naſha duſha; ti tatję ſo: Hudizh, ta ſvęjt, inu naſhe hude nagnenja. Inu kęr
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jih ne ſnedó ne rijà ne molji, kjer jih tudi tatjé ne ukradejo. Kjer je vaſh saklad, ondi je vaſhe ſerze
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drugim ſadjam ena ſama njiva turſhize ſtoji, ker ptzhi in tatje le od te njive ſe paſejo. Zhe je pa polje

tatu
- tatovu
  Oče naš (1854): opravila s soncom vred pričeti. Ta čas je minul. Enako tatovu mi mora zdaj noč služiti in ponoči moram k svoji
- tatu
  Revček Andrejček (1891): spremlja, stopi izza kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu sem ujel! Razbojnika držim! Matija. Ne izpustim te pa ne

▶ tatarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tatarski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): dežele, kjer se enako pleme nahaja. Al Madžari, kakor vsi tatarski in mongoljski narodi, ki so prišli iz azijatiških dolin , so

▶ tatinski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tatinskega

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Še dva koraka, še jednega, in logar je zgubljen. Krogla tatinskega lovca ga bode le predobro zadela. Ravno je videl Tone
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	je Tone zaterjeval, da je coklje pustil na povelje svojega tatinskega družnika v slepi dolini, mu vže radi tega nij nihče

▶ tatinsko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tatinsko
- tatinski
  Valenštajn (1866): bil. Zakaj potajno i prežé lokavo Ko tat i pomagač tatinski laziš? Zavist nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti

▶ tatvina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tatvina
Biblia (1584): ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga

tatvine

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Sakaj is ſèrza pridejo vùn hude miſli, vbyanja, pręſhuſhtva, lótèrnie tatvine, krive prizhovanja, preklinovanja. 20. Letó je, kar zhlovęka ognuſsi, ampak
Zlata Vas (1848):	in kletve, nečistosti in hlínjenja, prepíra in pretepa, beračevanja in tatvine, igrače in pijančevanja, postopanja in zabavljanja. Ožbè te rečí slišati

tatvino

Ta male katechismus (1768):	uſhivanje ptujega blaga, koker se tudi potèeni ſgody, ali skus tatvino, ropanje, ohernio, krivizhne dobizhek, hudobno golſio, ali naspodobne pogodbe: v'
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe na tiſtimu veſseliu. Tudi ti tatje, inu resboiniki ſvojo tatvino, inu rup, inu sraunu ſhe shiuleine sgubijo, sakai v tiſtimu

▶ tavaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

tavaje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): glave je gostotkano, černo obvezo nosil. Z rokami krog sebe tavaje je počasi naprej lezel, in Hafed ga pri tej priložnosti

▶ tavati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tava

Blagomir puščavnik (1853):	oči komej, ko se dalje pod kostanjičje zasučejo. Ves zamišljen tava Milko po ravno tisti poti, kjer so prej gospe šle
Roza Jelodvorska (1855):	vé kam bi se podala, da bi dežju odišla. Dolgo tava okoli in iše kakiga suhiga kotička. K sreči se jako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	celo leto nima zapiskov, podoben je slepemu, ki sicer okoli tava, pa vendar ne vé, kje prav da je. Gospodarska skušnja
Deborah (1883):	Pogledam lehko, vratca Skrivaj odprem, nikdo ne bo me videl, (Tava proti cerkvi, posluša, odpre vratca, kar naglo plane navspred ter
Pripovedke za mladino (1887):	Bodem pa vendar mogel od tod priti,” misli si, ter tava okrog, slednjič k sreči najde svojo sobo ter trdno pri
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	je žganjarjev, katerim ni druge pomoči nego blaznica. Brez števila tava po svetu takih usmiljenja vrednih bitij, katerim po njihovi zunanjosti

tavajo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Kaj pomaga, ker je strup! 10. Pjanci kuhani ko raki Tavajo po cesti taki; Žgani strup jim pamet vzel, Dušo vmoril
Stric Tomaž (1853):	tem ko otroci sveta v hudobijah, v nesreči, v obupnosti tavajo, ter se za dan sodbe pasejo. Halaju nazadnje že vender

taval

Najdenček (1860):	ni sméla sapica opihljati ki je na perju spal, je taval zdaj v merzlim deževnim jesénskim vremenu, on, ki je vsak
Najdenček (1860):	življenje mi je bilo težavno. Dva dni sim po pušavi taval; od lakote in še bolj od žeje ob vso moč
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zapodili ste me po svetu, da bodem ko ptujec okoli taval, brez prijatelja, brez domovija; — ali ni bilo to že zadosti

tavali
Kmetijske in rokodelske novice (1848): dali in tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in stare. Vpeljanje. Ljubi Slovenci! „Dobro

▶ tavžent števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tavžent

taushent

Biblia (1584):	Korb. Téh pak, kir ſo jédli, je bilu okuli pet taushent Mosh, pres Shen inu otruk. INu sdajci je Iesus pèrmoral
Biblia (1584):	nesaſtopite: Neſpumnite li na te pet Kruhe, mej te pet taushent, inu kuliku Korb ſte ondi nabrali? Tudi nikar na te
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na enkrat do vezh ſto perſhon ) ali pa do tri taushent* zentov blaga. Zel vosovlak pa tako naglo leti, de v

taužent

Najdenček (1860):	četerti del tajistih v plačilo obljubil. Tu ga imaš, 20 taužent goldinarjev je. ” To izgovorivši je porinil šop bankovcov k meni
Najdenček (1860):	imajo skerb, popotnike, kterih je vsako leto 15 do 20 taužent, prenočevati in jim na vsako vižo pomagati. To pa delajo

tavshent

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pobrali? 10. Tudi ne na tih ſędèm kruhov sa ſhtiri tavshent ludy, inu kóliku jęrbaſsov ſte pobrali? 11. Sakaj ne saſtópite
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	saſtópite, tudi ſi neſpómnite na tih pęt kruhov sa pęt tavshent ludy, inu kóliku koſhóv ſte vy pobrali? 10. Tudi ne
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pólnih. 21. Tęh pak, katęri ſo jędli, je bilú pęt tavshent mòsh, bres shęn, inu otrók. 22. Inu sdajzi je Jęsus
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga ediniga Şyna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Bleiweiſ. Domazhe povéſti. (V létu 1842) je na Krajnſkim 10 tavshent 737 ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ˛Shtajerſkim: 7033. V vſim zeſarſtvu ſe jih je 200 tavshent 589 vezh rodilo, kakor jih je umerlo. M. Urno, kaj
Sveta grofinja Genofefa (1857):	trideſet tavshent pet ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet ſto sgubili. Oſtali ſovrashniki ſo pa s ſvojim kraljem
Sveta grofinja Genofefa (1857):	sbrali, ſe je kralj s ſvojo armado, ktera je ſheſtdeſet tavshent peſhzov in dvanajſt tavshent konjkov ſhtela, proti ſovrashnikam vsdignil, kterih
Sveta grofinja Genofefa (1857):	hrabro ſovrashnike napadli, da jih je bilo ſheſt in trideſet tavshent pet ſto mertvih, ko ſo jih kriſtjanje komaj tavshent pet

tavžent

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povédal, če rečem, de tedaj na leto nar manj 50 tavžent goldinarjev za bavélaste dežobrane samo iz Krajnskiga v ptuje dežele
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	imá kupcov dovelj po domačii in po ptujim, okoli 20 tavžent centov jo čez leto napravijo. — Zvonarski jermen iz volovskih žil
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	6 sto in 70 tavžent na Avstrijan-, skim, okoli 20 tavžent na Pruskim, 70 tavžent na Francozkim, 53 tavžent v Niederlandskim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žganje, mjilo ali žajfa, kapica namesti kamnja na puši, in tavžent druzih rečí kemíjske znajdbe, za ktere se popred vedilo ni
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se popred vedilo ni. Tisti, ki so že pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t.
Oče naš (1854):	kterega je to majhno junaško ljudstvo, ki je komaj 18 tavžent duš štelo, z premogočnimi Francozi za svojo vero in svobodo
Oče naš (1854):	pred šterimi letmi se nam je še huje godilo. Šest tavžent ljudi nas je bilo na tem malim, pustim otoku in
Oče naš (1854):	življenje več, kakor vse bogastvo tega sveta. Ménart, daj jima tavžent frankov in ohrani svoje življenje in življenje častitljivega gospoda! Prosim
Najdenček (1860):	poskakovalo. Zdaj nisim bil več berač, temuč bogat mož! 20 tavžent goldinarjev je bilo mojih! Težko sim solze posilil. Mignon, kteri

▶ tavžent samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tavžente

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po časopisih oznanujejo, in tó gré, kaj bi rekel? — na tavžente! Ga ni in ga ne more več biti takó učeniga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko mesto z novim jezeram
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	usmililo naših revežev, ki jih ni na sto, ampak na tavžente. Lepo prosim, sl. vredništvo „Novic” in „Danice”: ker ste že

▶ tavžentkrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

tavžentkrat
- tavshentkrat
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): shivlenja, ali tudi per eni pametni maſsi eniga kerſhanſkiga sadershanja tavshentkrat bol previdile, inu ſo sda en lęjp, en ſvital en

▶ te prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Gospved Jesvs Kriſtvs isnabes nasiemlo posvov zhries te 12 Apoſtlne te pridi zhries mene dovsa sedei inv vsolei te pra Sveti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	LAFARARI DALAFARI RARERARI tv je gebrejish. TA 10. KAPITL. Kateri te pridiozhi zahn al Karaktara stiemi besiedami kebojo sedei shribane, persabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhries svojo isvolano mathar srekov, katiera je prvti nabesam shva te pridi zhries
Robinson mlajši (1849):	se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzêtku môtiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil, ino vzemši užgano svetilnico
Robinson mlajši (1849):	sedelo, ino je očevidno pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj činiti, da bi se zdéržal. Kri je
Robinson mlajši (1849):	Robinson živel, je užé minilo črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako dostikrat krivično ravnamo
Robinson mlajši (1849):	vse z vodo zatopljeno, kajti korabelj je bil silno razdren. Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	preteklo, de se nisim iz hiše ganil, kako bi bil te mogel černo vojsko nabirati, in — ali se je le kaj
Robinson mlajši (1849):	ostrovi zderževale bi uže to bil davno zavaral. A pak te bi se tude Petek ne bil zdrav vernol. Ne nikoli

▶ teater samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teatra

theatra

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	dobil. (smęram klezhy. ) OSMI NASTOP. Baron pride is dna tiga theatra , inu grę na ravnoſt pruti utizi, katęra mo jé na
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	moj moſh sdej priſhal! — — Baron. (ſe pokashe doli v' dno theatra) Tonzekh. (ſe blisha, prime Goſpó sa róko, katęra ſe brani

teatrov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): cesarstva, se vidi očitno iz tega, da razun nemških gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske

▶ tečaj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tečaj

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pšenice valove šumeče, Hvali prevzetno se zdaj: Čversto, kot zemlje tečaj, Proti viharju napak Doma mi vterjen je tlak! Tode glej
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Novice. Na svitlobo dane od c. k. kranjske kmetijske družbe. Tečaj V. V srédo 13. kozoperska 1847. List 41. zabavljica. (Sonet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 3. januarija 1855. List 1.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 27. junija 1855. List 51.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 19. decembra 1855. List 101.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIV. List 1. V Ljubljani v sredo 2. januarija 1856.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIV. List 101. V Ljubljani v sredo 17. decembra 1856.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	NOVICE gospodarske, obertnijske in narodske Tečaj XV. List 1. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za
Valenštajn (1866):	zlépljeni, kakor zliti? Se-li ne strnemo v hipi, ko mlinski tečáj, Kadar nam reče ali migne se vsáj? Kdo nas je

tečaja

Astronomija (1869):	tako rekoč v vodah žleb, idoči okrog zemlje skozi oba tečaja, na kterih pravokotno reže kolobar plime. Tako toraj vidimo dan
Fizika (1869):	zemlje na ekvatorju je 1719 milj dolg, od tečaja do tečaja pa le 1713 1/2 milj. Sredobežnost, ktero ima zemlja zato
Fizika (1869):	splošnjena. Premer zemlje na ekvatorju je 1719 milj dolg, od tečaja do tečaja pa le 1713 1/2 milj. Sredobežnost, ktero ima
Astronomija (1869):	skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko
Mineralogija in geognozija (1871):	in zdi se nam, da tedaj razločki med temperaturo okoli tečaja in ekvatorja niso bili tako veliki kakor sedaj. Število vrst

tezhaja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plazhati. Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja natiſnili; rasun tega pa tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	plazhati. Konez leta bodemo kasálo vſih saſtavkov perviga in drusiga tezhaja natiſnili; rasun tega pa tudi iména deléshnikov téh „Noviz“ osnanili

tečajem

Astronomija (1869):	50. vidimo solnce in pa zemljo, ki je s severnim tečajem N obrnjena proti solncu, kakor je res dne 21. junija
Kemija (1869):	li na pr. žveplo imeti kristalizovano, ali kristalasto ali brezlično. Tečajem kemičnega, nauka bodemo pogosto govorili o kemičnih raztvorbah ali razsnovah

tečajema

Astronomija (1869):	v tistih krajih, ki ležé blizo polutnika, in pojema proti tečajema, tako, da n. pr. pri St. Malo znaša do 50
Astronomija (1869):	seboj, ki znaša na polutniku 15 milj, se pa proti tečajema, kjer vkup pridržijo, skozi bolj zmanjšuje. Da smo pa v
Astronomija (1869):	kolobar, ki je blizo polutnika (ravnika) najviši in se proti tečajema izgublja. Ta kolobar se pomika na zemeljskem površji tako od
Astronomija (1869):	kteremkoli mestu zemeljskega površja, ki je med polutnikom in med tečajema n. pr. v o. To zadnje se primeri največkrat, zlasti
Astronomija (1869):	zato se deli prvi poldnevnik na obeh straneh polutnika proti tečajema na 90 enakih delov, ktere imenujemo širjavne stopinje. Od tod
Astronomija (1869):	ki so se vé da zmirom krajši, čem bliže so tečajema. Zemljepisna širjava kakega mesta je toraj daljava tega mesta od

tečajev

Astronomija (1869):	stopinj vsaksebi stoječi zaznamovani. Te navpično prek polutnika in obeh tečajev zemeljskih potegnjene kroge imenujemo poldnevnike, ki so se vé da
Astronomija (1869):	največi krog, ki leži okrog zemlje povsod enako oddaljen od tečajev, — tako imenovani ravnik ali polutnik (ekvator) — delimo na 360 enakih
Astronomija (1869):	osi NS, ktere krajni točki imenujemo tečaja (pola). Eden teh tečajev N se imenuje severni tečaj, drugi S pa južni, največi
Astronomija (1869):	mu vidijo nebeske prikazni. On je lehko na, kterem obeh tečajev n. pr. pri p, ali kje na polutniku n. pr.
Astronomija (1869):	rumenkaste, zelenkaste in črnkaste maroge, razun teh pa okrog obeh tečajev belkaste lise, ki se zmanjšujejo, kedar je gledé dotičnega tečaja
Astronomija (1869):	AQ, t. j. črta v zmirom enakej dalji od obeh tečajev okrog zemlje mišljena, se zove ravnik (aequator) ali polutnik, in
Fizika (1869):	ko je ona manja za tiste dele, ki so bliže tečajev. Moč sredobežnosti se zamore samo takrat djansko pokazati, kader je
Astronomija (1869):	sploh je na polutniku Svitanje (mrak) je v deželah blizo tečajev za tega del tako dolgo, ker solnce nekoliko dni pred
Astronomija (1869):	Od vsake teh delilnih toček si mislimo krog prek obeh tečajev potegnjen, tako da se zemlja vidi tako rekoč s 180

tečajih

Fizika (1869):	na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega središča, kakor kraji na tečajih. Zemlja tedaj ni popolna krogla, ampak je (Pod. 60.) na
Fizika (1869):	Zemlja tedaj ni popolna krogla, ampak je (Pod. 60.) na tečajih nekoliko splošnjena. Premer zemlje na ekvatorju je 1719 milj dolg

tečaju
- tečaji
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): velikim veseljem so naši kmetiški bravci v pervim in drugim tečaji Novíc kmetijsko šolo brali in si tù dane poduke v
- tečaju
  Fizika (1869): prenese na polutnik (ekvator), nareja na minuto manj, na severnem tečaju (polu) pak več kakor 60 nihajev. Ker je pa gibanje

▶ tečaj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

letnik; kontekst

tečaj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rokodélske novice. Na svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 21. Velkitravna. 1845. List 21. ISKRE pri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	novice. Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 27. Velikitravna 1846. List 21. Vdova siroti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	novice. Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Neki rodoljub iz Tersta nam je poslal plačilo za celi tečaj Novic s tem namenam, de bi jih podarili kaki šoli
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	je moja lastna skušnja napeljala. Ko sim svojimu bratu celi tečaj „Novíc” ponujal, naj jih na dom vzame in o priliki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23. véliciga travna (maja) 1849. List 21.

tečaja
Kmetijske in rokodelske novice (1845): ko bi bili ti ljudje naše Novice (2. list lanskiga tečaja) brali. Na saneh so ju domu peljali, brez pameti v

▶ tečajen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tečajna

Astronomija (1869):	257. Tečajnica, (polarna zvezda), Polarstern, 254. Tečajna dalja, Poldistanz, 259. Tečajna visokost, Polhöhe, 259. Tehtnica, Wage, 271. Telesnina, Körperinhalt, Kubikinhalt, vsébnina
Astronomija (1869):	ktero srno že imenovali v §. 32. poldnevnik. Kakor sta tečajna visokost in obzorje za vsak kraj, za vsako mesto zemeljskega
Astronomija (1869):	Tečajnik, Polarkreis, polarni krog, 257. Tečajnica, (polarna zvezda), Polarstern, 254. Tečajna dalja, Poldistanz, 259. Tečajna visokost, Polhöhe, 259. Tehtnica, Wage, 271.

tečajnega

Astronomija (1869):	in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga. Velikemu vozu nasproti na drugej strani tečaja vidimo v
Astronomija (1869):	toplotni trakovi. Dalje se vidi, da je kemijska moč južno tečajnega pasa veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku

tečajni
Astronomija (1869): robu, in da je poletni pas solnca nekoliko gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52

▶ tečen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tečna

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec njivo za turšično setev pripravi in obdéla
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Tečna piča za govejo živino. Kdor hoče svoje goveda dobro rediti
Divica Orleanska (1848):	z menoj? Dviguje me oblak, Jeklen oklep mi je peruta téčna; Tje gor – tje gor – že zgine zemlje tlak – Britkost je

tezhna
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je

tečne
- tečne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in senožet, — sedaj je moremo rediti veliko več, ker nam tečne klaje obilo dajejo deteljša; — žito za žitom se je leto
- tezhne
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja
tečno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je to pri njih večidel tako, da, kar je enemu tečno, drugemu je strup; kar se temu prilega, onemu se gabi

▶ teči glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teci

Oče naš (1885):	je ubogi mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci in se kmalo verni! “
Oče naš (1885):	mož preslab. Bom jaz pri njem ostala. Toda teci, Rozalija, teci in se kmalo verni! “

tezi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sabo ulezhe, ter prosi Boga mozhnu, de tebe varje. Pridi, tezi dajzi k' meni moj Syn! kader se tebe ena skushnava
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Nęshka. Pomiſli, kaj bo s'tabo , zhe te Baron najde. — Tezi inu povej Matizheku — Tonzhek. Skusi to okno; ſej toku viſsoko

tecite

Blagomir puščavnik (1853):	na stran ; na voglu neke ulice poklekne in zdihne rekoč: ”Tecite, tecite solzice radosti! in ti ljubi Bog! sprejmi jih, naj
Blagomir puščavnik (1853):	stran ; na voglu neke ulice poklekne in zdihne rekoč: ”Tecite, tecite solzice radosti! in ti ljubi Bog! sprejmi jih, naj ti
Valenštajn (1866):	rediti, Ker vojska se vedno mora sama ploditi. Učitelj (pride). Tecite, paglavci! Hajd' v učilišče! Prvi lovec. Le malo jih mika

tezite

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	po beſsędah tiga Apoſtelna s'ſvojmi nogami Şynú Boshjiga pohodil. Tezíte is mojih ozhy vy isvelizhanſke ſolsę tę nar bôl shive
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vy isvelizhanſke ſolsę tę nar bôl shive gręvinge inu pokóre! tezíte inu smęſhajte ſe s'tęmy kryvavimi ſragami, ali veliku vezh

teče

Divica Orleanska (1848):	vam dostojno žena biti. Kraljeva kri, ki v žilah vaših teče, Zaverže tak nevredno zmešanje. Dünoa. Natore svete plod nebeški ona
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Urno speci podpepelnike ali mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k čedi, odbere nar lepši tele, ino ga hlapcu da
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	očeh bolehajo. Nek bel in vlečljiv gnoj jim iz oči teče, ki trepavnice zamaže in zalepi. Da jih zopet odpreš, se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tako dolgo, dokler ni rana zdrava. Gnoj, ki iz rane teče, je treba vedno odpravljati, da je rana snažna. Dostavek. Ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne teče že kjevoda skozi. „Glej! to je kazen, zakaj sva
Valenštajn (1866):	k vratom iti. Čuj! kdo je to? Gor po stopnicah teče.
Fizika (1869):	mu se takrat dá tej zapreki ravno primérna parna sila, teče naprej s dosedanjo hitrostjo — ravno tako je, kakor da ne
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Marica reče: „Oj moj ubogi bratec! kako ti strašno kri teče. Zdaj vendar več ne boš plezal po drevesih za senico
Botanika (1875):	rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri v rastlini nikakor ne teče po kakovih cevih, ampak se razširja tako, da prestopa sok

tezhe

Sacrum promptuarium (1695):	bily ponozhi s' gauh vſeli, ſe prestrashi, ter shtrajfinge boy, tezhe sheni pravit kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona hitru
Sacrum promptuarium (1695):	sazhne jokat, inu tulit; Shlishi Liſiza ta krik, inu jok, tezhe gledat kaj tu pomeni, najde oſsla, ga uprasha kaj ga
Sacrum promptuarium (1695):	resieshj, ter popade poſsodo, katera po nozhi ſe nuza, ter tezhe na okunu, inu taiſto reslije na Mosha: Socrates gori pogleda
Genovefa (1841):	jo jes podám, mu bo vir, ki v vézhno shivljênje têzhe. ” „Samo tá notranji vir shivljênja me s tolashbo pokrepzhuje, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rep) ſe morajo s ſhibizo têpſti, de jim dolgo krí têzhe. Druga pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nit delati; tudi premalo ſuzhe, sató kér verviza zhes vreténo têzhe, vreteno pa perutnize sa ſabo vlézhe, ktere ſe tolikokrat manj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in veliko bolj perpravno in bolj na tanjko narejen, verviza têzhe ne zhes vreteno, kakor na domazhim, ampak zhes perutnize; in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna sa prashnje, druga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je ſamoteshen ſtol; prediza ſedi na njemu; kolo sa ſtolam têzhe, podnoshnik (nogavniza) je pod ſtolam narejen, pa toliko vùn moli

tečejo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dokler kaplje, ki se na taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	svetlo, in z novim imenom kot Ljubljanica po sredi močvirja tečejo proti poglavnemu mestu krajnske dežele. Mnogo drugih vod pa se
Viljem Tell (1862):	naših visočin tu dol na jug Gre, kamor naše reke tečejo, V deželo pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne
Fizika (1869):	dokler ne pridejo vsi spet v svojo ravnotežno lego. Reke tečejo proti morju zato, ker se hoče vsa voda na zemeljskem
Fizika (1869):	zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela se sopuh
Zlatorog (1886):	Jug pihljá, v njem tečejo potočki, Bele megle pádajo kot ptice Obstreljene. Rajna zora vstaja

teko

Genovefa (1841):	prédejo pri ſvôji lampizi in v veſélim pogovarjanju jim ure tekó! ” Pa sopet je ſerzé k Bogú povsdignila rekozh: „O kako
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	široke; take poti velikrat po več sežnjev na ravnost naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo

tečeš
Oče naš (1885): Rozalija,“ je rekla Marjeta, „najbolje bo, če domu po očeta tečeš. Saj vidiš, da je ubogi mož preslab. Bom jaz pri

teči

Divica Orleanska (1848):	Klicár. Moj žlahtni vojvoda, kerví prelite, In druge, ki še teči ima, usmiljen, Ovéra še vojšakov svojih meč; On ti ponudi
Oče naš (1854):	Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vunder
Oče naš (1885):	Štefan otrokoma in je zdihnil. „Kdaj bo že nehala kri teči! Gospod, hudo nas tepeš, pa preveč smo to zaslužili. Vender

tezhi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi na en kup s'vositi. Kamne pobirat na

tekel

Genovefa (1841):	kakor ſvôjo véſt sdrashiti! ” Na potoku, ki je pod goró tékel, je ojſter muſhelj poiſkala, in je s njêm ovzo is
Genovefa (1841):	ſtorila, de ſvôje matere vezh ni posnal. Urno je nasáj tékel ſe v votlíno ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal
Zlata Vas (1848):	postal. Pa pomislil se je, in naravnost je k Ožbetu tekel, ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel
Zlata Vas (1848):	bil rad vse imel, de bi bil berž v mesto tekel prodat. To so tako naredili: Vse, kar je vkup znešeno
Robinson mlajši (1849):	se je s Petkom zmenil, da bi jima jeden domu tekel, ino ži-
Robinson mlajši (1849):	nič za dežj ino veter ne maraje, je le ročno tekel, da bi si za — nj lesu poiskal. Ni se mu
Oče naš (1854):	se bo Barba veselila, mu je dala perute. Bolj je tekel, kakor šel; zdaj je pél, zdaj molil, zdaj se s
Maria Stuart (1861):	Mortimer. Al meša Se v glavi mi? Ni nekdo memo tekel In kričal: Umorjena je kraljica! Ne, to ni res; bledenje
Botanika (1875):	pokazale, da se je odvzelo ogljenčeve kisline zraku, ki je tekel skoz balon, napolnjen se zelenim listjem in z mladikami. Največ

tekla

takva

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pra sveto stran prabodva inv nia serzi ofnava daje ven takva kri noi voda: Jas se N: perporozhim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	rano katero je longinvs s' shpeshizo napravov is katero je takva kri noi boda skves vse tv mivo pramishlvvanje jes tabe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	odpvſtov kier je tabe tvoja S. Crij zhries obliezhje dovta takva. Kpetomi barti jas tebe prosim o Gospved Jesvs Kriſtvs ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kri Jesvsa Kriſtvsa, katera je zhries nia svete ozhi dovta takva: Jas se N: perporozhim vaja pra S. S. 3. Shrable

tekla

Divica Orleanska (1848):	Ne bo posiljen, praviš, Orlean? Jovana. Loára prej navkreber bode tekla. Karol. Premagal bom do Reme vražnike? Jovana. Skoz tmo protivnih
Zlata Vas (1848):	žena zdihovala, kadar mu je zvečer pred vas na proti tekla in ga sprejela, „zakaj se tako ženeš in martraš? Nazadnje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokem, je bila med zidovjem stisnjena na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	inventure dne 1. julija l. 18.. nove knjige. Kakó je tekla kupčija meseca julija 1. 18.. Dne 1. julija. Kakor inventura
Zeleni listi (1896):	je mahnil po zvoniku, daleč od sebe. Kri mu je tekla curkoma iz nje! Kaj pa se mu je zgodilo?

tekle

Genovefa (1841):	zhaſt nepremakljivo na ſtrashi ſtali, ſo ſolsé po sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti shivéla. Pa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	da nam še ostane! Pa tudi gorke solze so nam têkle po licu blédem , kadar je huda nesreča nad nas perhrula
Divica Orleanska (1848):	me sodili in zavergli, Pomoto svojo bodo razpoznali, In solze têkle bodo roku mojim. Remon. Kaj jez molčè bi čakal, de
Ferdinand (1884):	samemu je hotelo srce veselja počiti; po lici so mu tekle solze blaženega veselja, kakor še nikdar ne v življenji; dà

tekli
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): snegu, spremljal jih je zvesti Dönninger, ali uže drugi dan tekli so begunci dalje, v Brandach. Tam je imel Hofer posestvo

teklo

Robinson mlajši (1849):	ino sicer tako; da bi pol tega potoka posredi dvorca teklo, da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, zadosti vode
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in prijatlov, posebno ubozih, kterih je mil dobrotnik bil, je teklo na njegov grob. Še le po pogrebu se je Antonovcova
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Mirno je teklo njuno življenje. Mati je vedno mislila na svojega soproga in

▶ tečnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tečnosti

tečnosti
Stelja in gnoj (1875): Drobno stolčena in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav veliko mokrotnosti na-se vleče, gnoj

tezhnoſti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je nar bolji ſtelja. Vrednoſt ſlame ſe rasſhteva po njeni tezhnoſti v permeri memo ſená s to verſtjo: ershena, pſhenizhna, ovſena
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa poklaje po tém, kolikor druga kerma vezh ali manj tezhnoſti ima; vezhidel eden do poldrusiga funta na enkrat. Konjem v

tečnostjo
Stelja in gnoj (1875): te reči za podoravanje na njivah, katere s svojo obilno tečnostjo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je

▶ tedaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tedaj

tadaj

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to nadol, bi voda po njem prevezh derla; ko bi tadaj ſvet toliko viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite tadaj majhne pipize s kratkimi zevkami, ki ſo tako sdravju ſhkodljive
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kar ſo drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj naj pregleda: koliko, in kam ſvet viſi; odkod samok isvira
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naredi to, kar ſuſhek ali ſhoto imenujemo. V taki semlji tadaj, ki je s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	le vsako sadje povsod enako dobro ne obnaša; treba je tadaj, da se prava lega kraja zastran osončja, preksončja, vetrov, mokrote
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	mu bo v par dnéh že smertna ura odbila. Živimo tadaj vedno dobro in ponižno, de nas smert ne dobi nepripravljenih
Oče naš (1854):	so premočni! Pomoči ni nobene upati! Na koga se hočete tadaj zanesti? “ Na to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega
Oče naš (1854):	koristnost pogodbe vživali, če tako ostanejo, kakor so. Pisali so tadaj Švičani Podgojzdanom: „Bratje! Francozje so premočni! Pomoči ni nobene upati

tadej
Sveta grofinja Genofefa (1857): na biſtrega konja in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je tadej v králjev tabor doſpel in ſe vſi knesi in goſpodje

teda

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	van zimer da nishzhier nabo sate vedou sazhni glih teda k' se bo de noi nuezh vozhva pershie ano shegnano
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zait tvojega shivlenja: vervi stanovitno noi fain inu shivi svetu, teda bosh ushlishan tushebranje je saprov is naidano bu: inu aprabirt

tedaj

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu ſliſhati, kar vy ſliſhite, inu niſo ſliſhali. 18. Vy tèdaj poſluſhajte tó pèrgliho tiga ſèjavza: 19. Katerikoli ſliſhi beſsędo tiga
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in ohranil, kar so Vaše pomote pokončati hotle. Pred vsim tedaj se ljubimu Bogu zahvalite, de je nasledke Vaših pomot odvernil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	če dolžnik ne plača, dolgovi sterjujejo. V tacih okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da bi bile „Novice'' kadaj kaj od njih spomnile. Hočem tedaj, kolikor vém in kolikor sem zvediti mogel, povedati našim bravcem
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Jud. „Bodite usmiljeni, gospod, le ne tako hudo”. „Vlezi se tedaj”, mu reče Pavliha, in ga še v drugo vreže. Jud
Rudninoslovje (1867):	steklenico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera mora izteči. Steklenica se tedaj dobro obriše, potem se z ostalo vodo i z rudnino
Fizika (1869):	se spiralkini nedelavni kos BC ali podaljša ali prikrajša, in tedaj dá nihajem potrebni trpež. 84 Ure na valj razločujejo se
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je vse tako modro in lepo uredil? ” Na to Remigij: „Tedaj res misliš, da je nekdo vse to priredil? ” „Gotovo,” odgovori
Revček Andrejček (1891):	se ga ogibaš; in kadar pa moraš ž njim govoriti, tedaj se pa zadiraš nad njim. Ali si že zopet pozabila

tede

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	frihtati vanei shaubernei ispi dabo is shegnaniem kadivam unka pokaiana, tede dei teſto perſt na miso spriebam: inu te vsoko shribane
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sta 2 pota narasen takua noi najo 8. dni pokopano tede bo zhiſto sniedana, potam jedi inu usemi te 2 skledi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	7 barti: teſte morash shebrati utork' noi vsriedo inu usbotto tede bosh ti obdarvan od S. Bernharda inu

tedei

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Boshjiga isdali. Kader je Judesh ſliſhou, de ſo viſhi Farji tedei, ko je biu te ſrebernike nasai perneſsu, k' nemu rekli
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dicitis. Taku govory dalei od Petra S. Marcus cap. 14. Tedei ſe je sazheu Peter kleti, inu perſegat: jes naposnam tiga
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	mi pa ſe kumei enkret h' tiſti podamo, inu ſhe tedei, de je lih kratka, saspanu tiſto opravimo. Oben
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	s' ſmertjo rinou. O koku retku pa mi, inu ſhe tedei koku naſkerbnu na ſmert smiſlimo! koku maihinu, inu napremiſhlenu ſe
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sina † inu Svetiga Duha † Amen. Kader bosh ti anhrushzh sashlishou tedei kna shebrei vezh ampak saroti istiemi besiedami: jas taba sarotimi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vegiptovshko deshevo je S Shegen katieriga je ozha nabeshzhi posvov tedei keseje niegovi lvbesnibi sin rodiv od ane zhifte devize Marie
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	obomarjo sa ta Mertliga dusho vtei mainenshi: kader bodash poshebrov tedei usemi ti stapravo roko strejemi berſtmi perſti resniegovi grob noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Dvh Amen †. †. †. TA 5. KAPITL. Spet an mozhsn Shegen dajë tedei shebrash kader si vanei riezhi vskrbi O vsa magozhni Bveg
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pershou obomarijo svonit kader boda on sashtrik perjeu noi potegnou tedei shitroo poklekni knia gruebi

tedej

Branja, inu evangeliumi (1777):	je prozh ſhov. Bil je tedej dan tega perpravlanja, inu Sabbota ſe je reſvitila. Inu ondi
Branja, inu evangeliumi (1777):	ti imaſh Boga tvojiga Goſpuda moiiti, inu njemu ſamimu ſlushiti. Tedej je njega hudizh popuſtuv: inu polej An-
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pravijo orgánska, po razločku pa tudi kmetijska kemíja. Tudi kmetovavci tedej, po kemíi razsvetljeni , zamorejo kar veliko stroškov obvarvati, in novih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pod- stavljenimu možaku brez vse zamére takó rečejo. — Ko je tedej ta dober sad v naš kraj prišel, mu je gotovo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti tedej omajeniga na sonci ležati; od prenagliga sušila se les močno
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kar več sto goldinarjev vsako leto znese. Mestna občina ima tedej posebne, velike zasluge za šolsko izobraženje sleherno leto. Učilo se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	razlagajo, na ktere se sušenje sadja v p ira; naj tedej bravci ta poduk tamkej pazljivo beró. Mi bomo tukaj mnoge
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Stvarnika povzdigne, je v resnici Božje žlahte ! Daj se nam tedej zdaj v tamnočerno, pa jasno noč prijazno peljati; — bodi umniši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de je ravno pri vsih naših slovenskih bratih. Kdo nam tedej pravo pot kaže ? Po svoji enostranski misli vsak , — gledé pa

▶ tedanji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tedanji
- tadanji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): so jo za živinsko klajo močno čislali, zato jo že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali, da je „izverstno dobro

▶ teden samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teden

Sacrum promptuarium (1695):	vſako Sabboto je petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de
Sacrum promptuarium (1695):	ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden Sashlushite v' Nedello v' oshtarj sapyete, satoraj pravu od vaſs
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	zaiti te kuge suplenovzvet je prov nuzen. NB. Usemi vſsaki teden enkrat, al dvakrat Pilullos Ruſſi, al Pilullos Aloes, katęri ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	memo teh njiv šel. Ko pšenico zagleda, reče mlinarju: „Danes teden bo velik praznik: torej mi „boš mogel mernik pšenice zmleti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati. Pretečeni teden je bilo v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov ; nektere je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vselej zadnji čas do konca mesca Sušca, to je en teden po sv. Jožefu letno plačilo odrajtali, kér bi sicer po
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pa se zahvalit. Kakor iz Krajnskiga, so se po- slednji teden lanjskiga léta tudi poslanci iz Koroškiga, Štajarskiga in Teržaškiga (med
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pred 2 letama železnica po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje dela ogledat šel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vodo molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih ima na videz dobre očí, al vsled

tejden

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Danàs bómo my Jęsuſa Chriſtuſa per poſledni vezhęrji premiſlili. Danàs tęjdèn ga bómo v'ta vert Gethsemani ſpremili, tam njegóvo ſmèrtno
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tęjden Jęsuſa, kęr ga hozhemo k' naſhimu premiſhluvanju ſpęt danàs tęjden obyſkati, v' tim zhaſsi pak na naſhih kolęnih ſkusi leta
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſs ſamy ſebe dęlati hózhemo my s'boshjo pomozhjo danàs tęjdèn saſliſhati, kęr ſe jeſt v'tim zhaſsi v'vaſhe molitve
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſhiga Odreſhenika k'Pilatushu. Inu tukaj popuſtimo my sa leta tęjden Jęsuſa, kęr ga hozhemo k' naſhimu premiſhluvanju ſpęt danàs tęjden

tjeden

Genovefa (1841):	bi v téj puſhávi nikóli ne bila osdravéla, temuzh vſak tjéden je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	poroke zvoli. Precej po tem se je za drugi prihodnji tjeden za svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	dan pomagajo, od kterih bi zmerni včasi več kakor celi tjeden pošteno živel; oni pa jih z nezmernostjo v hudobijah in

tedna

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od tedna do tedna nove , okoli po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji ali višji
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od tedna do tedna nove , okoli po svetu storjene kemijske znajdbe, nižji
Zlata Vas (1848):	Čudili so se v vasi od tedna do tedna bolj. Zakaj gostivnice so skorej prazne stale. Ob nedeljah ni
Zlata Vas (1848):	Čudili so se v vasi od tedna do tedna bolj. Zakaj gostivnice so skorej prazne stale. Ob
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in vsim prodajavcam vseč, zato ker vsak lože od konca tedna od doma gré, kakor zadnje dní, in ker ne bo

tjedna
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna v Ljubljani ino v Krajnu. Is tega sapopadka je lahko

tedne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni. — Na s. Matevža dan vreme vgodno , — ostane tako štiri tédne v prihodno. — Veliko želoda pred s. Mihelam zreliga, — zgodna zima
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izpeljá, kakor previdi, de nam je v prid. Kake tri tedne imamo silno dolgočasno vreme — mende se tudi Vam bolje ne
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	večiga dobrotnika čestíli, in ki so ga sicer le kake tedne v léti vidili, je grozno veselilo, de ga imajo zdej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se ravno nameri. Včasih se posloví na mesce, včasih na tedne, včasih tudi le za malo trenutkov, kakor se ravno nameri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ne 15. dan t. m. V Milani bota ostala 3 tedne, in potem obiskala velikega vojvoda toskanškega, vojvoda modeneškega in vojvodino
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kakor hitro zmerzovati neha, in se od 3 do 4 tedne zaporedoma do mesca julija seje, zato je pa tudi prav
Mlinar in njegova hči (1867):	ga le tu ni. Saj je težko živel te štiri tedne, ko je bil tukaj. Nihče si ni upal mimo njegove

tednje

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe vsame in ozhedi. To ſe mora vezhkrat, in sadnje tednje nar manj vſak drugi dan ſtoriti. Zhervi hiſho, kadar jih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih je veliko , slo nadihajo in vſmradijo, poſebno sadne tri tédnje; torej je tréba vezhkrat nove ſape, zhiſte in sdrave, ne

tedni
Sveti večer (1866): nekaj denarja namreč in obleke; pa preden so pretekli trije tedni, sta me od hiše spodila rekoč, da sem že trikrat

tednih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in pa noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo v nekih tednih na svitlo prišel. — Na dalje so gosp. vodja velikih zaslug
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali tišavka umori konja včasih ze v 2 ali 3 tednih, večidel pa terpi skozi 3 — 4 mesce ali clo celo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je Pavl v grofovim gradu imel, je bil v malo tédnih izdravljen, de je mogel posteljo zapustiti in pod milim nébam

tednom

tednam

Zlata Vas (1848):	zmiraj še njih enak. Hvaležno so mu večkrat tudi med tednam pri delu pomogali, brez de bi jim bil ukazoval. Fantje
Zlata Vas (1848):	živéli. Pa tudi drugači ni biti moglo. Še clo med tednam pri delu na polji in na vertih so bili vsi

tednom

Roza Jelodvorska (1855):	stopi, ter pravi s pohlevnim glasom: »Še le pred enim tednom sim zvedila, de je to borno oblečeno dekle Častimirova hči
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	le 14 dni stare, v nekterih ne pred dokončanim šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler

tednoma
- tednama
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): Njih rajncim bratu, nadvojvodu Korelnu, slišali, ki je pred dvema tednama umerl. Vidilo se Jim je tudi na obrazu, kakó močno

tednov

Genovefa (1841):	pràv ſrézhni edinoſti shivéla. Pa ta ſrézha je lé malo tednov
Zlata Vas (1848):	prav težke so bile rés. Pa sedmih lét in sedmih tednov, Ožbetovih gorečih besed in mize polne zlatá, in lepiga oficirja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	osepnice); al ni čuda, če se pomisli, da že veliko tednov stojí in leží bolj v mlakah, kot na suhem; preden
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zaporedoma iztisneta in odrežeta. Kedar je pa jagnje že 6 tednov staro, se mora na vsaki strani mošnje ena zareza napraviti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	imenovani laneni vodi. Večkrat se pa primeri, da živina več tednov in brez bolečin kri šči; takrat dajaj živini vsaki dan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	to jemljejo, temuč se morajo še kakošnih 5 do 6 tednov mladiti (goditi) v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko

tednu

tedni
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pozimi kaj dobro tekne, če se ji kake dvakrat v tedni ena pest domače solí na pičo verže. V deževnim vremenu

tednu

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu s' tem loshej samogli hvaleshnu taiſtu slaſti v' Velkimu tednu premishluvati, ſe ſpodobi, de leta Paſſion, koker je od uſſih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se v enim dnevu lahko več pogubí, kakor v enim tednu pridobí. 11. Svoje otročiče izredi dobre kristijane in od mladih
Zlata Vas (1848):	je mnogih rečí, in jim dajal v prostih urah v tednu domá kaj brati, rajtati ali pisati. To je z njimi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	2 létih, in sicer v pervim po 3 ure v tednu z večim obziram na gramatikalno pravilnost, v drugim pa po
Zlata Vas (1848):	ga pregovorí, občinsko juho ali župo kuhati, in trikrat v tednu mesó, zlasti za prodaj. Kteri so v to dovoljili, so

tejdni
Robinson mlajši (1849): vpravljal da si ravno vêč tako potrebno ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to bobi sobota, ostánem pri sirovih jedeh

▶ tedenski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tedenski

tedenske

Ta male katechismus (1768):	je bil nekedej tedenske praſnek, ali Sabboth? Sebbotha. Kedu je tedenske praſnek na nedello prestavel? Ti SS. Apostelni. ſakaj? Ke je
Ta male katechismus (1768):	svoje Bogu sturjene oblube nadabolne. Kajſen dan je bil nekedej tedenske praſnek, ali Sabboth? Sebbotha. Kedu je tedenske praſnek na nedello

▶ tednik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tednik

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	mnogih krajih napravili, je znana celimu svetu — piše hvalevredni nemški tednik Štajarske kmetijske družbe (Wochenblatt der steierm. L.-W.-Gesellschaft — iz kteriga povzamemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	časniki naj se za novo leto naročijo za čitalnico. „Slov. Tednik”, trobilo novodobne, brezverske omike, se je skoraj enoglasno zavrgel, le

▶ tegniti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vleči; Pleteršnik

tegnila
- tegla
  Robinson mlajši (1849): tako daleko se je ta mel od polnoči k poldnevi têgla. Robinson je v pamet vzêl, da se ravno na to

▶ tehant samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dekan; [sskj]

tehant
Kmetijske in rokodelske novice (1845): Štajarskim, takó so nam tudi unidan častitljivi gospod J. Dolenc tehant v Stari Loki in namestnik c. k. kmetijske družbe v

▶ tehantija samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

dekanija; Pleteršnik

tehantije
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26. listopada z veliko častjó svojo drugo novo
tehantiji
- tehantii
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): dokončani tretji nemški šoli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in

▶ tehničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tehnično
Kemija (1869): podoben železu; težko se topi, jako je trd, no za tehnično rabo ni. Krom se nahaja v rudi znanej pod imenom

▶ tehnično prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

tehnično
Mineralogija in geognozija (1871): in kolikor bo mogoče povedali bomo, v kterem obziru so tehnično imenitni. Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz

▶ tehnika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tehniki

Fizika (1869):	Pod. 192. Stanovitni lanci so imenitni zavolj svoje porabe v tehniki, posebno pri galvanoplastiki in pri telegrafiji. 209 Učinki električnega toka
Fizika (1869):	63. Sredobežna sila se mnogovrstno rabi v mehaniki in v tehniki, kakor n. pr. pri odsrednjem ravnaru parnih mašin in za

▶ tehtati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tehta

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	viditi. Zelo nadgrobje je nekaj zhes ſhtiri ſeshne viſoko in tehta 80 zentov. Teſarſki mojſter J. Pajk ga je prav rozhno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vse druge jajca le jajčiki proti njim. Eno takó jajce tehta okoli 10 lotov in vsako ima večidel po dva rumenjaka
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sok, skozi ruto, vzemi še enkrat toliko soka, kolikor cuker tehta, deni ga v očišeni cuker, pene pobiraj, vkuhaj ga do
Aritmetika za učiteljišča (1885):	meso izgubi, ako se skuha, 15 % svoje teže; a) koliko tehta 3 1/4 kg sirovega mesa (brez kostij), kadar je kuhano
Aritmetika za učiteljišča (1885):	500 g čistega srebra, njih čistina iznaša 9/10; koliko tehta 100 srebernjakov po goldinarji? 10. Od 500 g čistega zlata
Aritmetika za učiteljišča (1885):	750, 1500, 3000. 3.* Koliko čistino ima sreberna kepa, katera tehta 640 g ter ima 480 g čistega srebra? 4. Koliko
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Koliko srebra in koliko bakra je v sreberni šibiki, katera tehta 3 2/5 kg in ima 0.520 čistine? 8. Od 1
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 76 kg; koliko hl vsacega žita mora vzeti, ako tehta 1 hl pšenice 78 kg, 1 hl reži pa 72
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v kateri je 11/12 čistega srebra? 5. Ruski sreberni rubelj tehta 20.7315 g ter ima 17.9961 g čistega srebra; kolika je

tehtajo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): klobučki. Tri rumenjake s toliko cukram, kolikor tri cele jajca tehtajo, pol ure mešaj, beljake razpeni in permešaj, kakor tudi toliko

tehtal

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad, in najdil ſim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	liber, uni pa per Kremsu v létu 1719 6 liber tehtal; in tajisti per Pocdamu v létu 1769 je bil buči

tehtala
- tehtala
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): sta, de je vselej tisti narboljši, kteri je narbolj težek. Tehtala sta tedaj panj za panjem, in ko do
- težale
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): Velkitravna v létu 1702 na Francoskim šla, so čez libro težale. Na Stronzi, anglijanskimu otoku, so v létu 1818 voglaste zerna
tehtata
- tehtate
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): razpeni in permešaj, kakor tudi toliko moke, kolikor dve jajci tehtate, in nekoliko drobno zrezaniga limonoviga lupka. Napravi potem na z
tehtati
Robinson mlajši (1849): kako veliko si mnoge, akoravno na oko maličke reči važiti — tehtati imamo.

▶ tehten pridevnik, splošni, presežnik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najtehtnejše
- najtehtniše
  Stelja in gnoj (1875): res. Pesek ima dve imenitni lastnosti; ima namreč v sebi najtehtniše živežne tvarine za rastlinje, to je, obilno pepelníne (kali) in

▶ tehtnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tehtnica

Fizika (1869):	Vzvoj, Schraubengang, 52. Vzvojnica črta, Schraubenlinie, 52. W. Wage, vaga, tehtnica. Wagbalken, prečka, gredelnica. Wägen, vagati. Wagrecht, vodoraven, horizontalen. Wägung, doppelte
Astronomija (1869):	Polarstern, 254. Tečajna dalja, Poldistanz, 259. Tečajna visokost, Polhöhe, 259. Tehtnica, Wage, 271. Telesnina, Körperinhalt, Kubikinhalt, vsébnina, 238. Teme, Scheitel, vrh
Fizika (1869):	Taka priprava za primérjanje težkot dveh teles imenuje se vaga (tehtnica). 18 Tiste posebne edinice tvarin, ki jih po raznih deželah

tehtnice

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zelišč bi bilo treba nabirati, kedar stoji solnce v znamenji tehtnice, ktera ima to lastnost, da tudi težke reči v zraku
Astronomija (1869):	toraj ne dele ekliptike na dvanajst enakih delov, kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa
Astronomija (1869):	to je 23. septembra, v sozvezdji device (namreč v znamenji tehtnice). 61 Tudi temu videznemu premikovanju solnca moramo sedaj pravi vzrok

tehtnico

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	družtvo nar svetejši divica ima zavezane očí, v rokah derží tehtnico, — to pomeni, de ne pozna razločka med ljudmí in stanovi
Blagomir puščavnik (1853):	je to, v pričo toliko imenitnih gledavcov svojo serčnost na tehtnico postaviti; vendar sim se veselil dneva svojega odhoda na cesarjev
Astronomija (1869):	in tako stopimo doli k južnim sozvezdjem, kjer najdemo najprej tehtnico, v kterej se odlikujete dve zvezdi druzega reda.

tehtnizo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kruh na vago. ) Na Franzóſkim she dalj zhaſa kruh na tehtnizo ali vago prodajajo. Sdaj ſo ga tudi na Parſkim sazheli

▶ tein samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tein

tejin

Kemija (1869):	lojeva kislina, 463. Talijum, Thallium, 345. Tantal, 345. Tapioka, 481. Tejin, Thein, 477. Tejobromin, Theobromin, 477. Tekočen, flussig. Telur, Tellur, 345.
Kemija (1869):	Thallium, 345. Theer, kátran, 509. Theeróle, kótranova olja 509. Thein, Tejin, 477. Theobromin, 477. Therme, toplice. Thierkohle, živalski ogelj 387. Thon

▶ tek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tek

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	uterdovati ? — ali v drugih meglicah sonca, ki so že svoj tek dokončale s planêti vred na kup vreči, de iz njih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je Bog stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende veliko visočeji in žlahneji namene imel, kakor mu
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Žganje nič ne tekne, ker nima nič v sebi za tek, temuč le želodec ino črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti
Divica Orleanska (1848):	Po sredi bitve Korači tje – Hitrejši od pogleda Je njeni tek – Zdaj tukej je in tam – Na enkrat vidim jo v
Fizika (1869):	popisanih ur na vretence v tem, da se pri poslednjih tek ravná s po koncu stoječim stopnjatim kolesom (M, Pod. 83.
Astronomija (1869):	puščice, kjer si mislimo zemljo dne 21. marca, ko nastopi tek v mér puščice. V tem času se vidi solnce v
Astronomija (1869):	na pristvarjenost in na lego morskih bregov, kazé mnogokrat pravilni tek plime tudi začasni vzroki, kakoršni so n. pr. vetrovi. Pa
Fizika (1869):	kakor kamor hoče zadeti, in to zavolj tega, ker teža tek krogle nekoliko zniža. 67 Ako se udari ob kroglo m
Revček Andrejček (1891):	mora se zgoditi in če bi voda gorela. No, dober tek, kdor njo za ženo dobi! Kriviti se bo moral pod

tekom

Luteranci (1883):	Kokre. Nepopisljiva gonja se prične zdajci za bežečim duhovnikom. Med tekom kolnejo in se prepirajo za sveto katoliško vero navdušeni mestjanje
Arabela (1885):	Arabela se komaj dotikata jedil, dočim jih Karpeles z največjim tekom použiva. Karpelesovka pa opazuje vsak košček, predno ga nese k
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ostal sem jaz jedini částnik. Vêdel sem jo z brzim tekom na bojišče. Težavna je bila pot. Tla so bila posuta
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	korakov. In šli smo, resnično šli počasi, kajti z brzim tekom nam ni bilo mogoče iti zaradi stoterih skalic in oglatih
Slučaji usode (1897):	onemu svoje žene. Draginja, obila rodbina, otroci obdarjeni z izvrstnim tekom, čast, katero nalaga neizogibna dolžnost, podajati jim dobro odgojo, visoke
Gojko Knafeljc (1899):	po ustih, ne da bi jo mogel pogoltniti s pravim tekom in veseljem, je dejal hipoma svoji soprogi: »In vendar sem

teku

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mora tudi ona krogla biti. Če pride zemlja v svojim teku med sonce in luno, ne more več sončna svetloba na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	strelcev, ki so bili tako vajeni, da so pušico v teku z drugo še bolj naglo razcepili. Té je poklical k
Fizika (1869):	Norinberška jajca. Gotovo je pa, da je potrebno natančnost v teku ur dosegel še le slavni holandski fizikar Huygens (1657), ki
Pripovedke za mladino (1887):	polno košarico, se zahvali lepo svojim dobrotnikom ter v urnem teku hiti proti domu, da bi jih prej prinesla svoji mačehi

▶ tekač samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tekač

tekun

Gozdovnik (1898):	misli«. »Je-li sme storiti, kar je rekel? « »Pojdi, pa stori! « Tekun se obrne ter izgine v megli. Megla se je bila
Gozdovnik (1898):	Tekun se nakloni, ponosen na to blagovoljnost. Glavar mu vse pove
Gozdovnik (1898):	breg. « Glavar pogleda iznenaden svetodajalca ter dé: »Rekel sem: Antilopa, tekun, imade lisičje misli«. »Je-li sme storiti, kar je rekel? « »Pojdi

▶ tekaj prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

toliko; kontekst

tekaj

tekai

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usi ludi leizh bojo podkapam nanaiah kolienah 72 ozhamnashou noi tekai obomari pa prad sazhiem ozhanasham te S. S. 7 besiede
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti stvojo doro volo se ti bras moiga klizenja perkashash
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is ta moiga velzha nota inu bveshtva, poshli mena tekai dnarjov da jas noi ti moji bomo anu zaitelh shiulenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nedelo spuevedi noi kobhaili jedi noi tudi 93 ozhanashou noi tekai obamari inu 7. vier poshebrei ofrei gori tei pra. S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi tekai obomari inu tude tekai vier inu tu na anei kamnetei puati: potam uſtani gorei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vozhva pershie ano shegnano sviezho: inu shebrei 77 ozhanashov noi tekai obomari inu tude tekai vier inu tu na anei kamnetei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jutra je spet tekai notra al bosh popotriebi nuzou ta druje je ana rinzhza

▶ tekanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tekanje
Zoologija (1875): gledé podobe in dolgosti, kakor so namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače

▶ tekati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe nékoliko opoteka, drug dan pa shé ſim ter tjè téka in jé, kakor de bi bila od kókle isvaljena. V
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	zopet popraševati: „Kdo pa stori, da solnce v eno mer teka po nebu? Kdo je stavil ta visok in velikansk obok

tekajo
Zoologija (1875): izvalé z odprtimi očmi, pokrite so z mahom in tekoj tekajo okoli, pravimo jim mahovci ali kebčeki; hrano si valje iščejo
tekala
Stric Tomaž (1853): skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala. Tudi v kuhinjo je večkrat prišla; sploh pa ni bilo
tekali
Tiun - Lin (1891): in urno sva stopala po mostovži, kjer so vsi zmešano tekali sem in tjà. Moj rešnik vleče me naglo za sabo

tekati

Stric Tomaž (1853):	kaj hočeva dalje besedovati. Vem, da bo že dober mesec tekati, skakati in govoriti zamoglo“, reče Halaj. „Gospod! pri meni bi
Najdenček (1860):	dolgo ni bilo. Tako sim rastel ; koj ko sim znal tékati , sim mogel iti z Marušo na bero. Moja mladost in

▶ tekmec samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tekmeca

Agitator (1885):	da bi mati védela ali slutila, da sva tekmeca! Ha, tekmeca! Ne bodi neumen, Koren! « A ko se mu je potem
Vanda (1888):	stopil pred oltar. Kolikor sem jaz imel prilike opazovati tvojega tekmeca in mlado njegovo gospodinjo, rekel bi, da so omenjene vezi
Domačija nad vse! (1889):	je noč in dan z mislijo, kako bi izpodrinil svojega tekmeca. Ko bi Jelico mogel k sebi vzeti, da bi ona
Naši vaščanje (1891):	da sta bila tako blizu skupaj dva umetnika podobarja, huda tekmeca, ki sta imela obilo dobrih izdelkov na pródajo in sta
Vaška pravda (1892):	in dostojen način bi se bil Osamelov rad iznebil srečnejšega tekmeca in zato je predlagal, da ga izpuste s pogojem, če
Senanus (1892):	Kri zavrè knjigovodji k srcu, ko začuje glas srečnega svojega tekmeca; globoko zasope, da bi izpregovoril, toda nì besede mu ni
Gospa s pristave (1894):	ni bilo skoro najti druga med vitezi in junaki, ne tekmeca med knezi, njen ljubljeni soprog počiva v grobu. Virida je
Svatba na Selih (1894):	začuje, da ga nekdo kliče. Ko spozná Egidija, nekdanjega svojega tekmeca, osupne, a takoj se nekamo razveselí, češ: Kaj mi moreš
Gospa s pristave (1894):	zaostajal njen Leopold. A kako bi spravil s poti neljubega tekmeca? Stvar ni bila lahka, zlasti ne, če bi bil Leopold

▶ tekniti glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

tekne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	brez dela v hlevu stojí; — drugič: živini pozimi kaj dobro tekne, če se ji kake dvakrat v tedni ena pest domače
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za delo serčen ; jesti in piti mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi se dobro počuti
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	gasit, ker le zmiram veči žejo napravlja. Žganje nič ne tekne, ker nima nič v sebi za tek, temuč le želodec
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko. Zjutraj, opoldne in na večer
Zlata Vas (1848):	To je bil konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó ne tekne dobro, in ošabnost se poniža. Ožbeta so perviga župana postavili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	živina jo kaj rada je, in ji tudi prav dobro tekne, posebno pa molznim kravam. ” Tako piše iz Honske vasi v

teknila
Stelja in gnoj (1875): Le tako zares gnoji in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav težko in počasi trohni in prsteni, kakor

tekniti

teknoti

Robinson mlajši (1849):

priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh prospeti — teknoti gedeihen. prospeh Fortgang, Vorteil. Rab — rob (rabota — rabiti) — soženj Sklave

teknuti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pozobali poženejo. Na tako vižo kermjenim konjem ne more kerma teknuti, torej hujšajo in oslabijo. Po dokončanem delu dobijo konji nar

← ↑ →

Stran zadnjič posodobljena 2015-05-25, et.
Avtorske pravice za besedišče določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 89 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —