Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 84

▶ sprejeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprejel

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Časniku spisali, namreč, da bi se staroslovenski jezik za književnega sprejel. I. Naj se izvoli staroslovenski jezik za vseslovanski književni: a
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Krima domú , obhajala slovesen vhod v Parizu; cesar jo je sprejel z nagovorom, v kterem pravi, da je polke, ki so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	koj drugi dan potem je predsednik rusovskega ministerstva grof Neselrode sprejel od njega prinešene ponudbe zastran mirne sprave. Kmalo se bo
Sveti večer (1866):	bil ubogi Tonček? Gospodar, ki je bil tako prijazno Toneta sprejel, bil je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci
Ferdinand (1884):	blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega ga je sprejel v svojo službo. Kedar je bilo plemstvo zbrano na pojedini

ſprejel

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deviſhtva bel, ˛S zhaſtjo nebeſhko te opravil, Neveſto zhiſto te ſprejel. Hudó naſ ſatan salasuje, Naſtav njegovih poln je ſvet, Vihar
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rasumnoſti, de jih bo vſaki verli domorodez s poſébnim veſeljem ſprejel, in sheljil ſi bo, de bi jih tudi po goſtama

sprejela

Zlata Vas (1848):	mu je zvečer pred vas na proti tekla in ga sprejela, „zakaj se tako ženeš in martraš? Nazadnje te vunder nič
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Z velikim veseljem ga je Hirlanda sprejela, ker ga je tudi pošteniga, kakor je brat, mislila. Vse
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče pri obilnim plačilu ostati, ki ga je
Sveti večer (1866):	svojega sprejela in kakor svoje dete izredila. Vzela sta res, kar so

ſprijela
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): de ſo ravno mati perpovédali, kako ljubesnivo ſta jih ſtrelzhova ſprijela, ino jim poſtregla, jih ni samoglo vſe to vezh oveſeliti

sprejele

Blagomir puščavnik (1853):	Najdla bova tam blage duše, ki naju bojo gotovo dobro sprejele, in nama kak kotič v stanovanje prepustile. Tam bova v
Blagomir puščavnik (1853):	v ptujšini se dobre duše najdejo, ki bodo vaju prijazno sprejele. ” — „Mladega sina, draga moja, izredi po božji volji. Opomni ga

sprejeli

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jih vsi zbrani gledavci z neizrečenim veseljem in „Vivat” vpitjem sprejeli. Kmalo po dokončani igri pa se peljajo razsvetljeno mesto ogledat
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zbor zvečer 17. Kimovca z veliko častjo, veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	da je bilo kaj. Pred gradam v Porečah so Jih sprejeli gosp. gosp. benediktinarji in se peljali vsi poredama v Celovec
Zlata Vas (1848):	je po svoji navadi zahajal, kjer so ga vselej radi sprejeli. Ko pa eniga dné zvečer k mlinarjevim pride, so se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	morejo dosti pripovedati, s kakšno prijaznostjo so jih bili povsod sprejeli — in kako ljubeznjivo, zraven pa tudi kako modro se obnašajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	svoji narodni obleki (gunjac , šešje in opanke). Prijazno smo jih sprejeli, kér so naši slovanski bratje, in kér so bili in
Stric Tomaž (1853):	Veselja ji serce poskakuje, vidivši, kako radostno so njene darila sprejeli. Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila
Gozdovnik (1898):	korakov ob jezeru. Belec je bil udomljen. Vsi so ga sprejeli z odkritosrčnim veseljem. »Santa Laureta, tega vam ne morem ponarediti

sprijeli
Kmetijske in rokodelske novice (1846): prijazno da so preosvečeni kardinal, metropolit in knez Švarcenberg jih sprijeli. Ti duhovniki iz Slovenije so bili sledeči: dekani gosp. Koren
vzprejeli
Oče naš (1885): in v Podgojzd šli, kjer so jih z neizrečenim veseljem vzprejeli. Pač so hrabri Podgojzdjanje te pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo

ſprejeli

Genovefa (1841):	otrôzi — v najlépſhih oblazhilih napravljeni ſtáli, de bi shlahtna sakónſka ſprejéli. Vélike vrata gradu ſo bile s selenjem in zvetlizami olépſhane
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po deshêli, voſhim vam, de bi vaſ moji rojaki prijasno ſprejéli, taki, ki imajo veliko shivine in tudi taki, ki imajo

sprejelo
- sprejelo
  Zoologija (1875): tudi to opravilo, da one snovi, katere je truplo vase sprejelo, ki pa niso za nobeno rabo, zopet iz telesa odpravijo
- sprijelo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): narečja zadéva, da bi se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden

sprejeti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	délo velikobolje k svoji koristi, v svoje oživljanje in pospéšenje sprejeti: vsej to délo ni druga, kakor le télo tega duha
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo — kar je tudi presvitliga Nadvojvoda
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	dni na Angleškim ostal, kodar ga hočejo z veliko slavo sprejeti; potem se bo v severno Ameriko podal. Turška vlada je
Sveti večer (1866):	mi, Elizabeta, kaj misliš, kaj nam je storiti? ” „I! otroka sprejeti za svojega”, reče logarica veselo in prijazno. „Kar najmanjšemu storite
Spisi Krištofa Šmida (1883):	gospá,« djal je po stari tirolski navadi; „drago mi je sprejeti te s tem prijaznim dečkom pod svojo streho. ”
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	bolečine in nadloge. Bolnik naj tudi iskreno hrepeni in želi sprejeti nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu. 39. — Nekateri le preradi mislijo

sprijeti

Robinson mlajši (1849):

beispringen, helfen. pristati landen. pristav — pristan — pristaniše — loka Hafen. privetati — sprijeti bewillkommen. priviknoti — priučiti se — privaditi se. prodki — nagel heftig, gäh

sprejme

Blagomir puščavnik (1853):	Te vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas
Maria Stuart (1861):	kraljice moje. Elizabeta. Ha, Prederznik! Leicester. Meni pot zapirati! Ak sprejme Burleigha, tud mene mora! Burleigh. Vi ste prederzni, lord; brez
Čas je zlato (1864):	pisar spet nazaj pride, ter ga s prav prijaznim obrazom sprejme in tako nagovori: »Vse prav! Gospod predsednik mi je že
Valenštajn (1866):	urno Za njoj hiteti, vse na noge spraviti! Kak grozno sprejme to dogodbo knez! Da prišel soprug bi moj bil z
Spisi Krištofa Šmida (1883):	po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec, verli možak, jo prijazno sprejme. On sicer ni umel z gospodo občevati ; „ti” ali „vi
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Tirolske, in zvé, da jo nek star, pošten Tirolec rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá sé spremljevalcem, kteremu

vsprejme

Občno vzgojeslovje (1887):	temu je pa treba blagohotnosti, vsled katere se tuje hotenje vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme
Občno vzgojeslovje (1887):	vsprejme v lastno voljo. Človek, kateri teži po idejalu nravstvenosti, vsprejme tuje hotenje popolnem za svoje lastno, on hoče to, kar

ſprejme

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ni vreden. “ „Kdor vaſ ſprejme, mene ſprejme, ino kdor mene ſprejme, ſprejme njega, kteri me je poſlal. Kdor naj manjſhimu njih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	menoj ne hódi; mene ni vreden. “ „Kdor vaſ ſprejme, mene ſprejme, ino kdor mene ſprejme, ſprejme njega, kteri me je poſlal
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Kdor koli tih malih koga v' mojim imenu ſprejme, mene ſprejme. Kdor pa tazih majhnih koga pohujſha; bi mu bilo bolje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino sa menoj ne hódi; mene ni vreden. “ „Kdor vaſ ſprejme, mene ſprejme, ino kdor mene ſprejme, ſprejme njega, kteri me
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vreden. “ „Kdor vaſ ſprejme, mene ſprejme, ino kdor mene ſprejme, ſprejme njega, kteri me je poſlal. Kdor naj manjſhimu njih, kteri
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	rekel prizhujozhim: „Kdor koli tih malih koga v' mojim imenu ſprejme, mene ſprejme. Kdor pa tazih majhnih koga pohujſha; bi mu

sprejmejo
- ſprimejo
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo, mu vkáshejo prebivávnizo odpreti, ino mu dobro poſtrezhi. Tudi ſo
sprejmem
Ferdinand (1884): bi se tudi zamogel nanj zanesti. Če vas je volja, sprejmem vas za svojega osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu
sprejmeta
Blagomir puščavnik (1853): poljubi oba še enkrat in zapusti grad. Oba ga še sprejmeta do grajskih vrat. Tukaj ga oborožena truma pričakuje. Sede na

sprejmi

primi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sapopadano tv morash spravo andohtije shebrati. MOLITVA O Bveg mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram oh Bveg mene primi iſtiem
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mene primi iſtiem vesoko vriedniem nedelam jvtram oh Bveg mene primi iſtiem svetiem nedelam jvtram oh Bveg mene
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	primi is tiem gnadlvviem nedelam jvtram an zhaſti vriedrii Bveg je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Sedei Prosi kar ozhash bosh gvishno sadvebov. O Bveg mene primi is tiem vesoko shegnanieni nedelam jvtram noi bodi mene an
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	si ziv sviet an luzh inv zheſt oh Bveg mene primi istie-m vesoko shegnanjem nedolam jvtram bodi ti mene an gnadliv

sprejmi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	smo vsi storiti: Tvoj o voljo prečešeno V Namestniku spolniti. ^^ Sprejmi torej pod peróti, Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas po
Robinson mlajši (1849):	sveči, od svojega večega dela koti počivaje — premorem, mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako rad, kakor rad ti jo podavlje
Blagomir puščavnik (1853):	in spolnuj vse svoje žive dni! — Zdaj pa ljubo dete ! sprejmi moj očetovski blagoslov : Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	de se nisim tako zaderžal, kakor bi se bil imel. Sprejmi moj sklep milostljivo, si iz vse moči perzadjati, Tebe in
Spisi Krištofa Šmida (1883):	imel lep zelen klobuk z zakrivljenim petelinovim peresom. »Bog te sprejmi, milostna gospá,« djal je po stari tirolski navadi; „drago mi
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Izveličar celega sveta! Prosim te ponižno, sprejmi milostljivo mojo opravljeno spoved po zasluženju in priprošnji svoje najljubše

sprimi

Blagomir puščavnik (1853):	vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete
Viljem Tell (1862):	gost! — Ni stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi vas! Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Urnskem ? Staufaher
Mlinar in njegova hči (1867):	Pivek. Svobodno! Drugi nastop. Janko (pride). Poprejšnji. Janko. Bog vaju sprimi! Pivek. Janko!

ſprimi

Genovefa (1841):	ga je v obé lizi kuſhnil ter rékel: „Bog te ſprimi, milo déte! Ti ſi shiva podoba ſvôjiga ozhéta! Bodi hraber
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prijatel naróda in domovine posdravil s ſerzhnimi beſédami : Bog te ſprimi Sora Dalmatlnſka! Osnanilo. Ker shelesne repetnize sa zheſke kolovrate pri

sprejmite

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	da, ako se zopet drugi pot obrnemo do Vas, zaupljivo sprejmite nasvèt naš, ki nikoli nima druzega pred očmi, nego blagor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	svetli gospod Ernest princ Windischgrätz, ves naš po programu svojem. Sprejmite tedaj prisrčno zahvalo za neomahljivo zaupanje, ki ste ga zopet
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	dejansko razodeli podpisanemu volilnemu odboru. Slava Vam! Ob enem pa sprejmite zahvalo odličnega Svojega poslanca, ki jo po meni Vam, velečastiti

▶ spreletavati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ

spreletava

Stric Tomaž (1853):	ako se mu Tomaž ne bo podal. “ „Oh, groza me spreletava! “ reče Emelina, če se tvojih besedi spomnim. Vender, povej mi
Zoologija (1875):	hrošč, bere in zuje bčela, gosenica gloje list, metulj se spreletava od cveta do cveta, tresoč se ziblje kačji pastir nad

▶ spreleteti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spreletel
- ſpreletel
  Sveta grofinja Genofefa (1857): mermra zhes to tako zhudovite beſede, de je grofa ſtrah ſpreletel in de ſo mu ſtrahu laſje po konzu vſtajale. Sdaj

spreletela

spreletela
Oče naš (1854): padel. Zoper svojo voljo je kviško pogledal. Groza ga je spreletela, ko je visoke, sterme pečine vidil, ktere so okrog in

ſpreletela

Genovefa (1841):	ga savséti poglédali. Grôsa ju je pri vasbnih beſédah moshá ſpreletéla. Upanje in ſtrah ſta ſe v nju ſerzih bojevala, in
Genovefa (1841):	bogabojézhiga ſtarzhka je vſe prizhujozhe miſel na prihodnje poſébno nakljuzhje ſpreletéla in obzhinſka miloſerzhnoſt ſe je v molzhézho, upanja polno molitev
Genovefa (1841):	semljó. Ko je têshke shelésne vrata odperl, je ljudi grôsa ſpreletéla, in ko je s latérno v jézho poſvétil in ko

spreleti

Zlata Vas (1850):	danes v naši hiši taka žalost in nepokoj. « To slišati spreleti Ožbéta mraz po herbtu. Molčeč gori in doli po hiši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	strup; kar se temu prilega, onemu se gabi. — Groza Hafeda spreletí, da ostane izza mize. Spomni se sveta, v kterem je
Zeleni listi (1896):	ušel jej je tudi slavec. Slavci pa so dragi. Marino spreleti jeza in strah. Kriči in divja, a ptičic ni bilo
Gozdovnik (1898):	je hotel izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči: »Moram za

▶ sprememba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprememb

izprememb

Aritmetika za učiteljišča (1885):	vse dogodke, ki se tičejo njih trgovskega imenja in njegovih izprememb, zapisavati v knjige, v to odločen, in to zaradi tega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	naprej, v druzem nazaj. Iz danih števil s pomočjo določenih izprememb druga števila iskati, pravi se računati (rechnen). Število, katero računajoč

sprememba

prememba

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	o sv. Ošpeti in o trojacih) okrajšala. Ker tedaj ta prememba vsim prav kaže, se je nadjati, da se bo zgodila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	na Dunaj! V obertnijstvu pa se pričakuje še druga velika prememba ; morebiti že pride to leto. Sedaj se veljavne postave zastran
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je nastopilo. Al s tem še nismo pri kraji; največja prememba sveta nas čaka, kadar bojo železnice na vse strani dodelane
Fizika (1869):	enkrat dela na kako telo , pa se ne pokaže kaka prememba v njegovem stanju, morajo se njih moči medsebojno uničevati in

sprememba
Mlinar in njegova hči (1867): Sprememba. Soba v Črnotovi hiši. Drugi nastop. Županja in Micka (prideta

spremembe

premembe

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rosa, dež, slana, sneg, toča, léd in vse druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v veči meri v naš podnebni zrak, zamorejo velike vremenske premembe, od kterih učeni še malo ali nič ne
Divica Orleanska (1848):	sim se od jagnet zdravo In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	veliko imenitnega v poljedelstvu prihaja vedno še, in godijo se premembe v kmetijstvu, od kterih se našim očetom še sanjalo ni
Fizika (1869):	na dalje, da se v dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja

spremembe

Astronomija (1869):	mestih njene poti gledamo, nam kaže prav natanko vse mesečeve spremembe. Da-si mesec blizo shoda kaže ozek srp, kakor pri b
Astronomija (1869):	mesečevega sijanja, zato nahajamo v koledarjih zaznamovane ne le mesečeve spremembe, ampak tudi čas njegovega vzhoda in zahoda. 67 Koledar. Redno
Astronomija (1869):	pojema. Pod. 58. Koristno je tudi predočiti si razne mesečeve spremembe, kar se zgodi tako, če postavimo v sredo mize večo
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	veča gosenca tudi več zraka v se dobiti. Vse te spremembe niso sicer pri gosencah nič nevarnega, vendar jih moraš pustiti

spremembi
- izpremembi
  Aritmetika za učiteljišča (1885): 3, ... , zmanjša se vsota za prav toliko. Ako torej obe izpremembi ob jednem izvršimo, dobimo zopet prvotno vrednost vsote. Odtod izvira
spremembo
Zoologija (1875): plavute in raznovrstna bodala. In vsi ti deli kažejo toliko spremembo in čudovito primernost, kakor je namreč žival in njéno življenje

▶ spremeniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spremene

Fizika (1869):	mrzle kraje, da zmrznejo. Ti vodni delki se pri tem spremené v tanke ledene iglice, iz kterih se naredé mične, pravilne
Botanika (1875):	živila (Nahrungsstoffe), tudi zaloga imenovana, ker so mnogokrat spet pozneje spremené v kapljine; taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V
Botanika (1875):	Po tem, kako so poprejšnji cvetovni deli med dozorevanjem plodovem spremené, postanejo razne vrsti po zunanje različnih plodov. Plodovi so ali
Zoologija (1875):	v zelene rastlinske dele, ki se vsled tega spačijo in spremené v čudne izrastke, tako imenovane šiške, v katerih živé njihove

spremeni

izpremeni
Občno vzgojeslovje (1887): je treba skrbeti, da se mehanično memorovanje, ko hitro mogoče, izpremeni v
promeni
Kemija (1869): vodencem pa v vodo, dočim se primerna množina bakrovega okisa promeni v kovinski baker. Obe dve izgorini ste hlapni in obe

spremeni

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	De ravno v kri pride, se vonder v kri ne spremeni. Ako žganopivcu, ki je pogosto od žganja pijan, pušaš, ino
Fizika (1869):	podelimo streli (pšici) gib velike hitrosti; voda, ki jo ogrejemo, spremeni se v paro, in če se ta ohladi, spremeni se
Fizika (1869):	imajo vse nekaj vkupnega; to namreč, da se bitno ne spremeni nobena vseh teh stvari, na kterih te prikazni vidimo, ali
Fizika (1869):	posodo le vzamemo v toplo roko. 141 Pa voda se spremení tudi v paro, če tudi se ne ogreje, samo ako
Fizika (1869):	pri povečanem tlaku tudi povečano napetost, ampak en del nje spremeni se v kapljino in ostanek pridrži prejšnjo napetost. Ali, če
Fizika (1869):	ogrejemo, spremeni se v paro, in če se ta ohladi, spremeni se spet v vodo. Tukaj imamo tedaj prav raznovrstnih prikazni
Zoologija (1875):	potem, ako se iz nje preseli v drugo stanovito žival, spremeni se v popolno obliko. Trakulje; Cestodes. Tu se seznanimo z

spremeny

Ta male katechismus (1768):	Kaj se na beſſede tega mashneka spremeny? Kruh, inu vinu bo skus rajmno taiste beſſede, inu Kristusovo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bulshega spremèny, aku tebe upanje nebeshkeh rezhy poſhivy. Upaj moj Syn! v'

spromeni

Kemija (1869):	vodi raztopi z lepo zeleno barvo. Ako raztopina ni pregosta, spromeni se zelena barva v lepo bagreno (škrlatasto), ker se je
Kemija (1869):	spojin popolnoma enako kristalizuje in da se kristalni lik ne spromeni, dasiravno se menja kemična sostava. V galunu more glinico zameniti

ſpremeni

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Simi sa futer dobre. Vinu, katęro tega Meſza farbe ne ſpremeni, veliki Lęt terpi. Te erdeze zherve pod kamnam brati, glave
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	goro pelje. Ondi je molil. Med molitvijo ſe na enkrat ſpremeni. Njegov obras ſe je ſvetil kakor ſolnze, njegove oblazhila ſo

spremenijo
- spremenijo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): lahko vun padajo in imajo kervave korenine; večidel tudi barvo spremenijo in postanejo bolj blede.
- spromene
  Kemija (1869): pamuk (bombaž), žaganje ali slamo obdelujemo z zgoščeno žvepleno kislino, spromené se te stvari najpredi v gumo, če se pa dalje

spremenil

izpremenil

Gozdovnik (1898):	ter jo mahnejo za njimi. Fabij se je kar naenkrat izpremenil iz borega konjekrotivca in sledonajdnika v moža, imajočega najutrjenejše pravice
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	zlobnega gospoda Flinta. “ Maori je opazil, kako se je bil izpremenil pri tem imenu naseljenčev obraz Zato je vprašal Bila: „Kdo

lzpremenil
Gozdovnik (1898): načrt je segal do Velike reke? « »Tako sem si mislil. « »lzpremenil sem ga. Oglasil se je bil pri meni človek, ki

spremenil

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	bila vertu enaka; pa blagi mož jo je v raj spremenil.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Veliko še več je to vredno za nas, Ker dosti spremenil od pred se je čas; Naprej! ta glas po vsih
Sveti večer (1866):	namene z nami. Tudi to žalost bo nam v veselje spremenil. Ko je terpljenje največe, mora se na bolje oberniti. Saj

ſpremenil
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo ſe pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki

spremenila

premenila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): zmiraj tiste podobe kakor je nekdaj bilo; tudi klaja ni premenila svoje; deteljno seme je še zmiraj drobno kakor je nekdaj

spremenila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Vroča solza se utrne v njeno naročje in se je spremenila v biser, ki se je blisketal kot mavrica. Angelj vzeme
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je, bila ji je sovražna. Rada bi bila tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	bi bila tudi njo spremenila v divjega labuda, kakor je spremenila njene brate, ali ni se upala precej, ker kralj je
Ferdinand (1884):	pričela spodjedati njegovo zdravjé. Zbolel je nevarno. Bolezen se je spremenila v hudo mrzlico, ki sicer ni bila smrtna, vendar pa
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	zaslužil tem večje plačilo v nebesih. »Vaša žalost se bo spremenila v veselje,« je rekel Jezus. 38. — Križ je znamenje našega
Gozdovnik (1898):	Mešanik, toda nobena poteza na bronastem obrazu glavarjevem se ni spremenila. »Odišli so v večna lovišča, k Manitu. Črnotič pa pojde

ſpremenila
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): le nizh ne marajte! Vaſha shaloſt; ſe bo v' veſelje ſpremenila; ſpet ſe bomo vídili, vaſhe ſerze ſe bo veſelilo, ino

spremenile

premenile

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſo djali mati, sakaj ſo ſe tvoje zvetlize tako gerdo premenile. ” „Pervizh sa to, ker ſi roshize v' nemar puſtila, niſi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	jih ſkerbno obdelujemo. ” Ker ſo ſe ledinzhize tako zhudno lepo premenile, je to Marizo toljko veſelilo, de gre, ino ſhe vezh

spremenili

premenili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ktere poljodelstvo kot véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje je manj od leta
promenili
Valenštajn (1866): videli tri lune? Župan. Grozoj. Valenštajn. Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi

spremenili

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njena čutila in zató ste tudi mojo ljubezen do nje spremenili v sovraštvo. ” „Ljubezen? ” zavpije Fabíola vsa togotna. „Če bi že
Spisi Krištofa Šmida (1883):	in jo plenili, premoženje so pobrali in grajščino v vojašnico spremenili. Gospó niti pustili niso v grad. Žalostna je šla od

spremenilo

premenilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): prostost. Ako pride ta postava na dan , se bo dokaj premenilo pri obertnikih in rokodelcih ; bistre glave in pridne roke bojo

spremenilo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gdo novega boja bojí? V 20 létih se je dosta spremenilo; zdaj se ne prepiramo več za terme, ampak se le
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zrak spridovalo in ljudem bolezni rodilo. Vse to se je spremenilo, kar so se počele dela, vodam drugačen odtok pripraviti in
Botanika (1875):	tega plina v sebi, da se v tem ni nič spremenilo, kakor daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec

spromenilo
Valenštajn (1866): resnico, Ka se mi zdela sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo je meni srečo v sanje. V poslednjih živel dneh sem

ſpremenilo

Genovefa (1841):	bo premakniti môglo. Poſlédnjizh bo ſtrohnélo in ſe v perſt ſpremenilo. ” S glaſnim jókam jo je fantek objél in je védno
Genovefa (1841):	naj ſe sgodí! ”— Njéno lépo, príjasno oblízhje ſe je vſe ſpremenilo. Ljubka, bléda rudézhiza njénih liz je minula, in kakor merlizh

spremeniš

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	si, ktera nebesa lepotiš, in že tudi zemljo v raj spremeniš! — — Oh! poznal te je Nekdo , kteri je od tam prišel
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slamnati bajti, ktero, če ti notri stópiš, v kraljevo poslopje spremeniš. — Primeril te bom milimu gospodarju, od čigar vsmiljenja se njegova

spremenita
- izpremenite
  Občno vzgojeslovje (1887): protivna jej nesklonost silite le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično, trajno poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali
- spremenite
  Fizika (1869): 200.). Plošči sami se pri tem poskusu nikakor znatno ne spremenite. Enak je sledeč poskus: Dve poli pozlačenega papirja zlepite se

spremeniti

izpremeniti
Aritmetika za učiteljišča (1885): družbenem računu. § 153. Vsak sestavljen družbeni račun je môči izpremeniti na jednostaven. N. pr. Trije trgovci so se združili za

promeniti

Viljem Tell (1862):	odrtijo Trinožjih poglavarjev! Čas je težek, Al naglo se utegne promeniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Če pridete pod Avstrijo
Kemija (1869):	67, ni nobenega razloga, da bi se moral kristalov lik promeniti. Ako bi bil pa novi atom veči, pod. 68, ali

spremeniti
Mineralogija in geognozija (1871): rastlinstvo, morali ste se podnebje (klima) in površje zemlje primerno spremeniti v onih časih. V obče pa okamnine dajo spoznati, da

▶ spremenivši prislov, deležje ↘ IMP

spremenivši

spromenivši

Kemija (1869):	s prva bela, kmalu pa pozeleni, zarumeni in konečno porjavi spromenivši se v hidrat železnega okisa. Železni okis, Fe2O3, nahaja se
Kemija (1869):	dodamo kalija. Kakor hitro ga pa malo razgrejemo, izgubi vodo spromenivši se v črni okis. Žveplenokisli bakrov okis, CuO.SO3, s 5

▶ spremenjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spremenjen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Čače, oče, maja, mati; čer, nebo (po latinskem coelum, l spremenjen v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v r); pemint, zemlja; pere, kruh (po latinskem panis, n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	n spremenjen v r); plire, poln (po latinskem plenus, n spremenjen v r). V rumunskem jeziku, po Bobbovem slovniku „Dictionariu rumunese

spremenjena

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Začne pisme narazen devati ino prebirati; pa kakor jih bere, spremenjena vsa obledi, ino svetle solze se ji po lici vdirajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	levem bregu pa Tujnica, Šujca, h koncu v Mali graben spremenjena, in Gradašica, tudi za malo Ljubljanico klicana. Več ko štirideset

spremenjenega
- ſpremenjeniga
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Jerusalemu s' njim isſhlo. — Jesuſove tri uzhenze, ki ſo ga ſpremenjeniga vidili, je ſvet ſtrah prepadel. Vſi trijé ſo samaknjeni ſterméli
spremenjenem
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): je ravno toliko časa na zakotnem, zdaj v glavno mladiko spremenjenem poganjku razvoj cvetja, tako da je bilo potem možno, oploditi

spremenjeni

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	peruti, ki so šumeli nad njo — bratje so bili spet spremenjeni. Letali so v velikih krogih in nazadnje daleč proč. Ali
Botanika (1875):	pokaže primérjajoče opazovanje, da vsi skupaj niso nič druzega, kakor spremenjeni listi, da je list vsem začetek. Lahko se zapazi podobnost

ſpremineni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): slaſti od kromperja preredijo, ino spomlad tretiga leta v kebre ſpreminèni na ſvitlobo perlesejo. V ſuhih letah ino simah, ki tla

spremenjenim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): kóljejo, pridejo pred hišo, na okno poterkajo, in mermrajo s spremenjenim glasam, de bi jih ne spoznali, rekoč: So nam pravili

▶ spremin samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprememba; [sskj]

spremin
- ſpremin
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): je v' nebeſih. “ Kako perſerzhno ljubi Jesuſ otroke! 29. Jesuſov ſpremin. Jesuſ je enkrat ſvoje naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa ino

▶ spreminjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spreminja

izpreminja

Občno vzgojeslovje (1887):	okoli nas. Med tem se to, kar nas obdaja, jako izpreminja, in ker imamo v sanjah tudi žive predstave, zato nas
Občno vzgojeslovje (1887):	Samostalno mišljenje se razvija prirodi primerno iz domišljije. V domišljiji izpreminja duša, prosto tvoreča, zveze predstav, izpuščaje in vlagaje pojedine dele
Občno vzgojeslovje (1887):	zopet celoto. Ta se sicer vsak dan, da, vsako uro izpreminja; vender ostaja vedno neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se

spremenja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

načuditi prekrasnemu pogledu, kterega tiho, neizmerno morje v veličanski pozor spremenja. (Dalje sledí. ) Slovensko slovstvo. Pretres dela Navratilovega o glagolih. (Konec

spreminja
Zoologija (1875): dotičnih organov, katera vse, telesu kakor hrana privedene snovi tako spreminja, da jih more telo sebi upodobiti (asimilirati), to je rabiti
sprominja
Kemija (1869): črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja. 2. Skrob: C12H10O10. (Stärke, Amylum). Skrob se nahaja v jako

ſpreminja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa djal, de naj pomiſli, kakó naglo ſe krajnſka noſha ſpreminja in pazhi, ſkorej lih takó, kakor v kakoſhni drugi desheli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	belo ali pa rudezhkaſto. V gorkoti ſe farba jajzhik tako ſpreminja: is rudezhkaſtih poſtanejo bolj samokle in rudezhkaſtoſive , potlej rujave, potlej

spreminjajo

preminjajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): véda (znanstev) dela neprenehoma. Časi so se premenili, ter se preminjajo vedno; plodovite zemlje je manj od leta do leta, ker

spreminjajo

Stelja in gnoj (1875):	senčnih krajev itd. Da se take reči lože v gnoj spreminjajo, jih je treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to
Zoologija (1875):	samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo v živali, ki so enake prvotnim živalim materam, in se
Botanika (1875):	rastlini; ali druga naloga jim te tudi jo, da bitno spreminjajo tisto, kar imajo stanice v sebi; tako da najdemo v

spreminjale
- spreminjevale
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji močvirje spreminjevale v široko in dolgo jezero; tudi ni bilo čuda, če

spreminjati

Zoologija (1875):	zobe jedila, jih potem požira in tudi pomaga uravnati in spreminjati ustno otlino, kar je neobhodno potrebno za izgovor nekih glasov
Trtna uš (1881):	starosti. Kakor druge njej podobne žuželke, mora tudi trtna uš spreminjati svojo zunanjo podobo. Godi se pri njej nekaj podobnega, kakor

spreminjava

Stelja in gnoj (1875):	ker z gnjijenjem se razrešuje. §. 6 Poljsko kolobarstvo ali spreminjava.
Trtna uš (1881):	je različna in se po njenej starosti in letnih časih spreminjava. Časih je žolta kakor vosek, časih temno-rujava, kakor opeka. Podobe

▶ spremisliti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ

premisliti, preudariti; [sskj]

spremislijo

ſpremiſlijo

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Budalo. Le Kraſsija, K — Kraſsija, ta je naſh kriſh. Naj ſpremiſlijo, dvanajſt pro — otokolov morem jeſt ſam pelat. K — kdaj je
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ozhem imęti. Jeſt morem sa moje dęlu dober ſtati. Naj ſpremiſlijo! na enkrat pade en ſant doli, koker de bil is
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ręzh , de ní nikamer. Vſe ſorte ręzhy doli męzhejo. Naj ſpremiſlijo, ſdej ſo zlo enga ſanta doli vèrgli. Baron. Skusi to

▶ spremiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremi

Ta male katechismus (1768):	Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	doseči, de se pričo Tebe tako zaderžim, kakor je prav. Spremi me zdaj s svojo ljubeznijo, obvaruj me dans slednjiga greha
Maria Stuart (1861):	v smerti! Na rokah me prinesla je v življenje, Naj spremi z milo roko k smerti me. Paulet (Burleighu). Lord, dovolite
Ferdinand (1884):	da se sme vrniti v svojo domovino. Naš Ferdinand ga spremi na Dunaj. Tú pa Ferdinand ni bil tako zadovoljen, kakor
Ferdinand (1884):	navadi, máje z glavo in ramami, — in gre. Peter ga spremi ter vpraša zunaj: »No, kako je z našim bolnikom? « »Prav
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	najde zopet ženo in sinova. Te-Vaturu se je ponudil, da spremi Irca in da ga hoče varovati pred svojimi domačini. Poglavar

ſpremi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſe s' goſpodizhnama v' grad poverne, ino je v' prebivavnizo ſpremi, v' kateri ſte prebivale. Vſe tri ſo djale ſvoje roshnate

spremijo

Blagomir puščavnik (1853):	V tihem in mirnem Švajcarskem dolu pri Tunskem jezeru pozdravijo, spremijo in dopernesejo ondašnjl prebivavci ljubeznjivo pomlad v vednem veselju in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	iz tega sveta. Drugi, to so njegovi znanci in sorodniki, spremijo ga le do groba. Tretji pa, njegova dobra dela in

spremil

Tine in Jerica (1852):	ko je Martin slovo jemal. Tine ga je do vasi spremil, Jerica pa tisuč blagodarnih vošil za njim pošiljala. Tine doživi
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki je romarja sprémil, ves preparjen in zasôpen. „O milostiva gospá“, zakriči in sterne

spremila

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od tod sva jih s gospodam kaplanam do velke ceste spremíla. Po poti gredé, sim jim vnovič našo šolo perporočil. Dali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí je spremila ženina in nevesto h velki maši v cerkev, ktero so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gg. kaplanov Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namest po včerajšni

ſpremila

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jakop ſta ga ſpremila. Petrova taſha je ravno merslizo imela. Peter mu pové, ino
Genovefa (1841):	vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj, de
Genovefa (1841):	in môli sa-me! ” Genovefa ga je ſhe po kamnitnih ſtopnizah ſpremila in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko ſo

spremili

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	odgovorili, in mašnika s sv. rešnjim Telesam v cerkev nazaj spremili. Celi dan je Hirlanda pri Gerardu ostala, in vse mogoče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	meji Hrvaški in Reški ne bodo dovolili sejmi. — Včeraj smo spremili na pokopališče truplo gosp. dr. Val. Zarnikovega očeta, ki je

ſpremili
Genovefa (1841): Volk s ſvôjimi ljudmí in veliko derhalijo ſlushabnikov ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi

spremim

Gospa Amalija (1875):	prvo sobo nazaj. Ko se poslovim, je dejala: »Malo Vas spremim. « In potisnila si je slamnik na kodre. »Kako se zovete
In vendar —! (1878):	jim ni hotel upirati! Ker imam še pol meseca časa, spremim jih, ter se popeljem z njimi v prestolno mesto. Potem
Gospod Janez (1884):	bil že poleg nje. »Dovolite,« dejal je običajno, »da vas spremim; morda se vam še — —« pristavil je v zadregi. »Ah, vi
Beatin dnevnik (1887):	visôko in iti mi je domóv. « »Dovolite li, da Vas spremim kos pota? « »Kakor Vam drago, gospod —« in šla sva s
Zmota in povrat (1892):	brez težave zaslužim nekaj okroglega, če pozvonim za obhajilo in spremim gospoda; sitnica pa dela zmešnjave«, mislil si je ter godrnjal
Na krivih potih (1893):	je tako lepo! Le nekaj trenutkov še ostani, potem te spremim do doma, če hočeš? « »Ni jednega trenutka ne ostanem več
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	dal spraviti v stran. „No le pojdi," reče, „te pa spremim domú! " Tako sta šla skupaj proti vasi. Boter je bil
Dušne borbe (1896):	ter hitro pristavi: »Ako je tebi, Emerih, ustreženo, da vaju spremim v letovišče, pa bodi. « »Seveda mi je ustreženo, norček,« se
Trojka (1897):	da bo treba posloviti se. »Počakajte še malo; jaz vas spremim,« ponujal se je gospod Majer in nalival kupice za odhodnico

spremita
- spremite
  Blagomir puščavnik (1853): tod gre Milko v Tinjetovo bajtico. Jovana in Zalika ga spremite. Viditi kar se je tukaj godilo, človeka u serce gane

spremiti

Blagomir puščavnik (1853):	Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v boj spremiti. Imaš komaj 7 let. Bodi toraj doma v tolažbo svoje
Oče naš (1854):	Oberst je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je Francozom zlo
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	in plemenitega obnašanja. Prijazno je pozdravil Remigija in mu velil spremiti ga v pripravljeno izbo. Sedla sta; služabniki so prinesli vina
Oče naš (1885):	Polkovnik je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem, kterega je Francozom zeló

▶ spremljaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spremljaje
Sveti večer (1866): prosto ste vendar s knezom govorili', reče mi svetovavec Vičič spremljaje me v mojo sobo. ‚Vedno sem Vas opominjal, pa niste

▶ spremljan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremljan
- ſpremljan
  Sveta grofinja Genofefa (1857): Grofu je to dopadlo, in je tudi v mraku ſpremljan od ſvojega hiſhnika k imenovani goljufivki ſhel. Rezhe ji, de

spremljana

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	krog vratu imel. Ema se poda z golobčekom pred grad, spremljana od vsih grajskih, ter spusti živalico. Ta se urno dviga
Lohengrin (1898):	Paži z lučmi gredo naprej. ) Pirna pesen (mož in žena). Spremljana zdaj idita tja, Kjer vaju druži ljubezni naj žar! Duh
Lohengrin (1898):	Hramec vonjív, vkrašèn za ljubáv, Vaju sprejmì, prost šumnih zabav! Spremljana zdaj vnidita tja, Kjer vaju druži ljubezni naj žar! Duh

spremljen

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	po céstici, in na grad kaže, voz od več konjnikov sprémljen iz loga perderdrá. Hema se spustí po stopnicah, in vsa
Blagomir puščavnik (1853):	obudilo, tvojo še lepšo dušo poznati. ” „S slovesno hvalo povsod spremljen in od cesarja med viteze povzdignjen, se podam v družbi

spremljena

Tine in Jerica (1852):	blagoslovu je šla Jerica na grob svoje matere, in odtod spremljena od svojih kerstnih botrov v Livade. Kje pridši so stali
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	rudeči ogerlín, s kterim je bila Hema goloba ozaljšala. Hema, sprémljena od svoje matere, od stariga hlévarja in vsih pôslov, na

spremljani
- spremljeni
  Roza Jelodvorska (1855): vitez Strašimir in njegova gospa s Častimirom in gospodično Rozo, spremljeni z veliko trumo hrabrih vojakov in lepo oblečenimi služabniki v

▶ spremljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremlja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kteriga ni, ko z tajistim, ki jih po vsih potih spremlja, z vražami namreč. Če se huda ura bliža, prav storiš
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Hrovaškim, in vedni tovarš, ki človeka povsod, kamorkoli se oberne, spremlja, je velikanski Klek, shodiše slovenskih copernic, ktere ponoči, vsaka pri
Blagomir puščavnik (1853):	Vsegamogočni Bog, ki je priča naše britke ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se snidemo v srečni deželi, kjer ne
Mineralogija in geognozija (1871):	se razvijajo grozne električne prikazni. Neprenehoma šviga blisk, grom ga spremlja in to mu podeli značaj hudega vremena posebno zato, ker
Revček Andrejček (1891):	Anže (katerega Matija za vrat držeč spremlja, stopi izza kulis na levi in kliče). Oče, Jeklen! Tatu

ſpremlja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is vaſi, od ktére ſe sjutraj odrine, do blishniga oſtaniſha ſpremlja. Velika mnoshiza gledavzov ſe po vſih potih okoli njega drenja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojo druſhnjo jé in pije, ktéra ga vſeſkosi s vosam ſpremlja. Med tém, ko ſ e po semlji naprej vali, mu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	podarila. Rojen mu je bil dezhik, ravno ta, ki ga ſpremlja; tode neke leta po roj ſt vu je oſlepil. „To

spremljaj
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): Začni, prosimo, Gospod! s svojim Duham naše djanje, in spremljaj ga s svojo sveto pomočjo, de se vse naše molitve

spremljajo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga cesarstva z nar gorkejšimi vošilami
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Vsi Grajšinski se radújejo, in hvalijo srečno misel gospodične. Vsi sprémljajo goloba s sto in sto dobrimi željami in perserčnimi molitvami
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	luko Villa franko, ktero je nedavnej rusovska vlada kupila; kneza spremljajo malarji in pesniki; povestničar Grigorović bo popisal celo potovanje. — Francozka
Fizika (1869):	premembe v njegovem stanji. Močne piše, viharje in potrese, ktere spremljajo velike premembe v ravnotežji atmosfére, naznanja navadno močno padanje tlakoméra
Astronomija (1869):	13 : 14. Mesto enega samega meseca, kakor ga ima zemlja, spremljajo silnega Jupitra štiri majhne spremnice (sopremičnice, trabanti) ali ni meseci

spremljal

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož jo je spremljal, in po celi poti nista imela od druziga govoriti, kakor
Spisi Krištofa Šmida (1883):	razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko roko. Tedaj reče: »No Karol in Minka, sedaj
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	neko staro zapuščeno bajto. Morali so iti po velikem snegu, spremljal jih je zvesti Dönninger, ali uže drugi dan tekli so

spremljala

Dragotin (1864):	očeta v temnem grobu. Da ji je tudi mati le-sem spremljala, tega mi pač ni treba omenjati. Ganljivi pogled prostega pokopališča
Moč ljubezni (1865):	vsem željam in nimam ga na te nobenega upanja več, spremljala pa me bo goreča ljubezen do tebe po vseh potih
Pomladanski vetrovi (1881):	nato ste pa hoteli zopet oditi. Usmiljena sestra ju je spremljala. Pri vratih pa jih dohiti neka strežnica ter odda sestri
Izza mladih let (1882):	to se je tudi zgodilo. Veit in Miksner sta naju spremljala in še nosača smo najeli. Na planini smo se ustanovili
Povestnik v sili (1883):	Pride pa komtessa sama. Le ena priletna služkinja jo bode spremljala. Ali grofica, rečem zdajci jaz nekoliko nevoljen; célo desno krilo
Žrtva ljubosumnosti (1884):	ni bilo od nikoder; le on in grajščak Vekoslav nista spremljala svoje mladostne prijateljice k pogrebu. Rakev se je že bila
Sama svoja (1895):	konec zime — sta bili Milka in teta zopet na izprehodu; spremljala ju je tudi petorica otrok, kajti dva dečka sta že
Najmlajši mojster (1896):	se bo razlegalo tje onstran vode, jaz pa te bodem spremljala s svojim glasom. Mili mesec nama bo svetil in moj
Vzgoja (1899):	glavo tja tudi mati. Oblilo jo je. Torej: ali bo spremljala hčerko sedaj vedno le na koncerte, da bo pela zvonko

spremljevala
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852): tega oba na vsih njunih potih božja dobrotljiva previdnost varovala, spremljevala nazadnje k sreči pripeljala. Naj bota mladosti izgled, desvoje
ſpremljala
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Goſpodovo okó je nad njimi zhulo, Goſpodova dobrótljiva roka jih ſpremljala. ˛Svetiga shivljenja jih je Goſpod vadil, de bi od greha

spremljali

Oče naš (1854):	ni drugemu svojih misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče, svoje pisma pokazati. Dobre
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je Emi to srečno misel vdihnil. Z gorečimi željami so spremljali golobčeka, dokler jim je zginil izpred oči. Pavla in Ema
Oče naš (1885):	ni drugemu svojih misel razodel. Višji žandarjev, ki so hudodelnike spremljali, jima nasproti prijezdi in jima reče, svoja pisma pokazati. Dobra
Gozdovnik (1898):	iti po njegovem sledu, ki ga ponoči ne morete najti. « »Spremljali me boste, sennor Diaz, in potem ona dva, Baraha, Oročej

spremljalo

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	dan je vitez Oliven z odbrano družino proti Normandii odrinil, spremljalo ga je veselo klicanje zaostavše dvorne družine in tudi vsih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	apostoljski duh vodil, tod ga je tudi domorodno serce njegovo spremljalo. On hodi tod in tam, po mestih, po samostanih; iz
Sveti večer (1866):	na bližnjem pokopaličču. Nekaj gospodov častnikov in mnogo vojakov je spremljalo merliča. Tako milo in žalostno je pela trobenta, da mi

spremljata

Oče naš (1854):	da se bodeta srečno vernila. Jezus in Maria naj vaji spremljata! “ „Amen! “ je rekel Ménart, svojo kosmato kapo na glavo djal
Roza Jelodvorska (1855):	čisto sama. Curkoma lije dež, in grom in strela ga spremljata. zapušena Roza sama ne vé kam bi se podala, da

spremljati
Valenštajn (1866): Prvi oklopnik. Milánčana tijakaj nam je spremljáti. Prvi lovec. Kraljeviča! To se kaj čudno mi zdi! Drugi

▶ spremljevalec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spremljevalca

spremljavca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): veliko stražnico se podati, in tam povedati kam grejo, in spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je knez serbski

spremljevalca

Žalost in veselje (1870):	znanec v Novem-Jorku mi ga je dal nalašč zato za spremljevalca, ker je jako prebrisan in dobro vajen gozdnih potov. Že
Ivan Erazem Tatenbah (1873):	pravi Tatenbah ves obveseljen. Dva pa sta bila med grofovimi spremljevalca, katerim ta prikazen nikakor nij godila: Ribelj in Gornik. Marijanica
Iz sodnijskega življenja: Sodb... (1876):	h komisarju in popišite mu kolikor mogoče žensko in njena spremljevalca, kočijaža in strežaja pa kočijo in konje. Jaz bom že
Na Žerinjah (1876):	ide naprej. " Veronika se je veselim smehljanjem udala povelja in spremljevalca sta menjala svoji nalogi ter Rogulin se je pridružil malej
Šaljivi Slovenec (1884):	da mu bo konja v jahanje ponudil. Čisto sam, brez spremljevalca, prijezdi cesar, ogrnjen v prosto zgornjo suknjo, ter vpraša kaj
4000 (1891):	pot, pústivši v škofjem dvorcu konja in drugo prtljago. Vprašam spremljevalca, kje je slavnoznani oddelek neomoženega ženskega spola. »Torej,« me vpraša
4000 (1891):	bilo moči hoditi ž njimi. »Kdo so ti nesrečniki? « vprašam spremljevalca. »Izvestno hudodelniki, katerim so prisojene ostre kazni, morda celo zločinci
Na krivih potih (1893):	te ni bilo tako dolgo? Pa saj nisi imela kakega spremljevalca, da bi te bil mudil s prijetnimi besedami? « Tako se
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	zanj vendar nenavadni uri. Plašen je vpiral oko v svojega spremljevalca, kakor bi ga hotel vprašati, zakaj ga ustavlja, in kaj

spremljevalce
- spremljevavce
  Ljubite svoje sovražnike! (1899): so morali ugledati jezero v soteski. Maori je pripravljal svoje spremljevavce na žalostno iznenadenje, kajti on je trdno mislil, da so
spremljevalcem
Spisi Krištofa Šmida (1883): rad sprejme v svojo hišo. Tja se tedaj podá sé spremljevalcem, kteremu so bila vsa pota znana. Šli so čez visoke

spremljevalci

Mineralogija in geognozija (1871):	največkrat železo, ki znaša po 5 do 11 procentov. Drugi spremljevalci platine, Iridium, Osmium, Paladium in Rodium, so platini jako podobne
Mineralogija in geognozija (1871):	steklenastega živca. Nekteri kvarcati trahiti dajajo izvrstne mlinske kamne. Navadni spremljevalci trahitovi so: Plovec, obsidian pa bisernik. Zidarji ga sicer lahko
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	vaši strani. Jutri zjutraj, ko dan napoči, pojdem z nekterimi spremljevalci tje, in poskusim, če se da stvar z lepa poravnati
Gozdovnik (1898):	tega stražnika in pa ta okolnost, da so te tvoji spremljevalci davno takim smatrali, to je dokazov dosti, da si ti

spremljevavci
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): ki je bil narlepši podoba svoje matere. Med tem so spremljevavci mladiga vojvodiča prišli, med njimi pobožni opat iz Šentmala v

spremljevalec

spremljevalec
Spisi Krištofa Šmida (1883): kajti pratika je že davno kazala pomlad. Tje doli pokaže spremljevalec sé svojo palico, in pravi: „Gospá, to je Černiverh, kamor

spremljevavec

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sedeče prekucnil v vodo. Precej sta bila Pankracij in njegov spremljevavec ràz konj in pri kanalu. Luna je malo posijala izpod
Astronomija (1869):	drží z nevidno vezjó privlačnosti, tako da mora kot tovariš (spremljevavec) ž njo hoditi, in okoli nje tekaje ž njo okrog

▶ spremljevalka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spremljevalke
Botanika (1875): ampak ogljenčevo kislino. Glive se tedaj ne le skorej vedne spremljevalke gnjijočih in trhljenéčih organskih snovi, ampak izrastó mnogokrat tudi na

▶ spremljevati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremljati; [sskj]

spremljeval
Ferdinand (1884): kar očaral. Čestokrat je sè svojim petjem, katerega je sam spremljeval na gosli, tako očaral goste, da so na jed in

▶ spremnica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

satelit; Pleteršnik

spremnice

Astronomija (1869):	njega priklenjene, ravno tako, kakor je mesec na zemljo, in spremnice na Jupitra ali Saturna. 83 Ko so bili na tak
Astronomija (1869):	meseca, kakor ga ima zemlja, spremljajo silnega Jupitra štiri majhne spremnice (sopremičnice, trabanti) ali ni meseci, ki mu vzrokujejo čisto enake

▶ spremstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremstva
Valenštajn (1866): dvorniki Se ne prodramijo i hrupa ne Zaženejo? Obilo ima spremstva.
spremstvo
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): Hilliers, dal svojo pošteno besedo, katera mu je obljubila sigurno spremstvo in ga pozval v Meran, da bi se žnjim o

spremstvom

Valenštajn (1866):	Enajsti nastop. Prejšnji brez grofinje. Oktavij Pikolomini pristopi s spremstvom. Deverú i Makdonald prideta izza igralnice z bradničarji. Valenštajnovo truplo
Ferdinand (1884):	grof Alfonz sè svojo soprogo, sè svojimi otroci in vsem spremstvom iz gradù, bilo je Petru jako tesno pri srci v

spremstvu
Ljubite svoje sovražnike! (1899): in že naslednje jutro sta zapustila oče in sin v spremstvu obeh poglavarjev Avkland. Pet dni pozneje so stali Te-Vaturu, Patricij

▶ spreobrniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spreobrne

preberne

Branja, inu evangeliumi (1777):	bil kedu med vami od reſnize saſhov , inu njega kedu preberne: ta ima vęditi, de katire greshnika od njegove krive poti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſizer bosh je maſhuvanje zhes nję priſhlu, ali on ne preberne ene ſame duſhe; Ta barka raſse k'eni ſilni velikoſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ozhęta tęh Ieshâ, katęri ſe v' eniga Angela tę luzhi preberne, de duſhe tih pravizhnih omami. Srezhen je taiſti, katęri bo

preoberne

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe kitru, koker per Judeshu, v'shaloſt, britkuſt , inu zageine preoberne. Od katiriga hudobniga Chriſtuſoviga isdajauza Judesha je per ſvetmu Mattheushu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Pſal. 17. Cum perverſo perverteris. Se s'timi hudimi nahudu preoberne. Saturei en ſveti Eucherius eniga ſakitiriga, katiri ſe hude tovarſhije

spreoberne
Kmetijske in rokodelske novice (1847): blizo petdesetkrat prekucnil, predenj je obležal. — Pač res: pijanc se spreoberne , kadar se preverne. Vi ste v 51. listu rekli, de

spreobrnejo
- preobernejo
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih jeſt ne osdravim. 16. Vaſhe ozhy pak

spreobrnil

preobernil
Sacrum promptuarium (1695): on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus Senenſis dokler njegove Pridige pridiguie? On odgovorj: Jeſt

spreobernil

Blagomir puščavnik (1853):	imel in nadjal se je, da se bo Bric popolnoma spreobernil in vpokojil. Pa zmotil se je. Bric je dan na
Roza Jelodvorska (1855):	zbudi, de bo ljubi Bog nje žalostno nesrečo v veselje spreobernil in jo po težavnih potih k sreči pripeljal. — Tam v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	začel pri igri, je prišel v ječo, kjer ga je spreobernil Boštjan. Oči so se mu zabliskale, ustni trepetale, ko je

spreobrnili

spreobernili

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	hrovaške so kerstili rimski duhovniki v sedmimu véku. Korošce so spreobernili Talijanski misionarji okoli osmiga, ali devetiga stolétja. Skoraj ravno v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Šlezskim sukna z mašinami delali. Glejte, kako so se časi spreobernili! Samo ta fabrika se še na dobrih nogah derži, zakaj

spreobrnilo

prebernilu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſametanje v' ozhy utikalu. Kolkajn drugeh be se njeh blu prebernilu, aku be bli take gnade, kake se ti imel, imelli
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jo lubil — pak kaj ſe vshę v' trideſéjtih lęjtih ny prebernilu! morebiti je tudi v'lubęsni ena nova ſhęga gori priſhla
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bres njega bi ſe bilu vaſhe veſsele v' eno shaloſt prebernilu. Kadar potlè moje ozhy na tolkajn sarozhenih, ali sakonſkih ludy

spreobernilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pravijo, da od nekdanjih časov se je vse v huje spreobernilo in da še clo zemlja je začela pešati. Ko človek

spreobrniti

preoberniti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tu Nebu h' dopounenu naſhih shel, inu vole taku mozhnu preoberniti ſe pomujamo, koker debi na mogli per obeni rezhy krivu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Mi mormo naſho volo spremeniti, inu tiſto na volo Boshio preoberniti. Kyr ſo le ſami tiſti eniga pravizhniga ſerza, katiri ſe

spreoberniti
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): mati. Stari duhoven je še doživel veselje, ga v kristjana spreoberniti in kerstiti. Potlej pa se je vesel preselil v naj

spreobrniti

Oče naš (1885):	vnetih duhovnov podpiral in jim srečo dodelil, pogane in nevernike spreobrniti in v kraljestvo božje vpeljati, in tvoja molitev jim bode
Lohengrin (1898):	poučiti, Kak polna vera je sladkôb! Daj k veri se spreobrniti: Je sreče čut, kjer ni grenkôb! (Ha! Ta napuh me

▶ spreobrnjenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ

spreobrnjenja

spreobernjenja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	vganjalo, so bili nemški naselniki v velikem številu. Že pisatelj spreobernjenja Gorotancov pove, da so Bavarci s Slovenci stanovali vkupaj. Vender
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	od tega jo kar kratko odreže, daje po spisu od spreobernjenja Gorotancov vse to delo Solnograškim nadškofom prilasteno, da tedaj pripovedi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dan; temu je razsodni dan dan volitve stanú, unemu dan spreobernjenja itd. In Fabíola? Ali je ni vse gnalo do razsodnega

▶ spresti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprede

ſprede

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in pové, de na dan funt in ſhe vezh poveſmi ſprede. Lepo ga je bilo pogledati, ki je s eno roko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali pa rokovize, nogovize ali druga lepa obleka is nje ſprede, ali pa sa dobre lahke in gorke odeje oberne. Potlej
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	prodá, ali pa ſe sa nogovize ali sa drugo obleko ſpréde, ali sa dobre, mehke, lahke in gorke odeje i. t.

spredejo
- ſpredejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zherve imeti in jih tako dolgo rediti, de ti shido ſpredejo. To okoli 30. dné po ſvojim rojſtvu ſtoré. Zhe pa

▶ spreten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spreten
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): enega mlajšega brata, ki je že 14 let star. Neki spreten kolár bi ga rad k sebi vzel, da se izučí

spretni

Gozdovnik (1898):	šele v kratkem napravljena. V nekoliko minutah so krepki in spretni lovci s trdno zgradbo utrdili najslabšo in najbolj izpostavljeno stran
Gozdovnik (1898):	njihnih sledeh. Ob Bivoljezeru ga bo čakal Črnotič. « Ko je spretni in bistrosodni glavar na ta način razkladal, prerezaval je Mešanik

▶ spreti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spre
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861): tako žali, da se večkrat ž njim prav do hudega sprè. Kursi na Dunaji 31. decembra 1860 Deržavni zajemi ali posojila
sprl
- sperl
  Zlata Vas (1848): vroče kerví in nagel, de se je morebiti s starši spèrl in de so ga morebiti k županu tožit šli, ki

sprla

Gozdovnik (1898):	Marka Areljana? « »Sprla sva se bila, on je podlegel. « »Da. Sprla sta se, ko je on spal, vi pa bdeli, in
Gozdovnik (1898):	»Potem priznavate, da ste morilec Marka Areljana? « »Sprla sva se bila, on je podlegel. « »Da. Sprla sta se

sprli

sperli

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	in tujiga naroda pogostama za vsako resnično ali zmišljeno razžaljenje spèrli, okresali ali celò pomorili, in dostikrat vzajemno eden druziga z
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	rešeni! « je vse kričalo, in ki so se bili popred sperli, so se spravili in revni in bogati so se objemali

▶ spretno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spretno
Ljubite svoje sovražnike! (1899): je mogla gospa O'Nielova prepovedati drzno početje, je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek

▶ spretnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spretnost
Zeleni listi (1896): krasne cerkvice. Tudi očeta in mater je Jožekova vstrajnost in spretnost veselila. Pohvalila sta ga za to. Ko Mihec to sliši

spretnosti

Valenštajn (1866):	morda vojaku druzega tréba nej? Mére je treba, čuta i spretnosti, Razuma, naména, umetnosti.
Ferdinand (1884):	ali si vsaj vedeti domišljeval. Razumé se, da svoje zdravniške spretnosti ni pozabil pohvaliti. Med drugim je pripovedoval, da je mladi

spretnostjo

Zoologija (1875):	in druge ptice, ki se odlikujejo živahnostjo, podučnostjo in umeteljno spretnostjo, s kojo si napravljajo gnjezda. Mnogobrojne vrste tega razreda razstavljene
Ferdinand (1884):	osebnega tajnika. Ako pa še pomagate mojemu oskrbniku z vašo spretnostjo o vodstvu računov, dobite tudi dvojno plačo. « Ferdinandu je bila

▶ spreviden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprevidenih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): in nevednost zaderžujete veliko veliko množico gospodarjev, stopiti v kolo sprevidenih svojih domačih in ptujih kmetovavcov udeležiti se njih omike, njih

▶ sprevideti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprevidel

izprevidel

Gozdovnik (1898):	oni, ki… »Molčite! « zagrmi don Estevan, ki je šele zdaj izprevidel, kako neprevidno je bil ravnal, izdavši svojega sokrivca.
Gozdovnik (1898):	svojemu poprejšnemu pomorščaku, Kučilu. Po zrelem preudarku je načelnik odprave izprevidel, da Kučilo, prav za prav ni imel nikakoršnega uzroka, da

sprevidel

Zoologija (1875):	ima v živalstvu kakor posebna vrsta veljati, bode vsakdo lehko sprevidel, da nij mogoče z želeno točnostjo govoriti o številu zdaj
Ferdinand (1884):	je prišel priprosti brivec po strup. Kmali je izkušeni samotarec sprevidel , kaj nameravajo sè strupom. Zgovorni brivec je pripovedoval pri kozarci

sprevideti
- spreviditi
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): edini je kriv najine nesreče. ” Stari grešnik Lupo ni hotel spreviditi, da je le on po svojih hudobijah prišel v ječo
sprevidi
Fizika (1869): govorili v oddelku . o težišču. 38 Sostavljanje sil. Lahko se sprevidi, da se zamore skorej vselej nadomestiti z eno samo silo

sprevidim

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sužnjo naredili (premolkne in solzé se jej vderó). Iz tega sprevidim, da je božja volja, da mu v tem stanu služim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	globoko neka nevidljiva korenina, ktere v s moji nevednosti ne sprevidim — torej čudovite resnice od odrešenja človekovega prav ne zapopadem. ” „Draga
Ferdinand (1884):	»Pač sprevidim, da se zlobno djanje z lepimi besedami dá olepšati in

sprevidimo
- previdimo
  Mineralogija in geognozija (1871): z onimi v bolj severnih Alpah. ” Že iz teh besedi previdimo, da ti skladi niso enolični, ampak škrilniki se menjajo z

▶ sprevidnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

preudarnost, razsodnost; [sskj]

sprevidnosti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): ne zdajo, kolikor bi potreba bilo, če dobre volje in sprevidnosti manjka, že stare skušnje učé. Treba je po tem takim

▶ sprevod samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprevod
- provod
  Lohengrin (1898): mesto to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega

▶ sprevoden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

sprevodnega

Zoologija (1875):	borov prelec (Gastropacha pini), pod. 190, je borom najškodljiviša žuželka. Sprevodnega prelca (G. processionea) gosenice žive družno v spredenem gnjezdu, katero
Zoologija (1875):	Poljski brzec: Cicindela campestris. njegova ličinka živi med škodljivimi gosenicami sprevodnega prelca ter jih žré. Semkaj spada še poljski brzec, pod.

▶ sprevreči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprevrgli
Botanika (1875): iz Meksike doma, kteri ste se obe vsled kulture mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali
sprevrže
Tiun - Lin (1891): obrnili proti Kantonu, postane nam ugodni severozapadnik močnejši in se sprevrže v vihar, ki nam sicer ni mnogo škodoval, a nas

▶ sprevržek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

sorta; kontekst

sprevržki

Botanika (1875):	južne Amerike doma, je ena izmed najbolj priljubljenih rastlin; njeni sprevržki so skorej neštevilni. Tudi se sim prišteva po stoječih vodah
Botanika (1875):	sprevrača in sadé jo zlo zavolj repi podobnih korenin. Nekteri sprevržki imajo belo, drugi rumeno in tretji spet rudečo korenino. Prvo

▶ sprhnel pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprhnel
- sperhnet
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): véri povém, da staroslovenski jezik ni kratko nikár pokopán in sperhnét merlič, ampak on živí in vès živí! še živí ne
sprhnelih
Mineralogija in geognozija (1871): Dalje mineralog lože sodi o zemlji, ki je postala iz sprhnelih mineralov in agronomija, za obdelovanje zemlje tako važna vednost, se

▶ sprhneti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprhneli

Mineralogija in geognozija (1871):	krijejo ž njim, na cesto pa ga ne devajo. Popolnoma sprhneli fonolit daja belo, glinato, rodovitno zemljo. 35. Trahit. Nerazločna, večidel
Mineralogija in geognozija (1871):	Kot zvrsti razločimo: gosti fonolit, porfirasti škrilnik, porfirasti fonolit in sprhneli, ki je mehko skoraj prsteno kamenje in zgoraj omenjeni beli

sprhnelo
- sperhnelo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): v terdno svilno oblačilo, pa tudi to je že zlo sperhnelo. * Gosp. Mirko Bogovič, verli domoljub in slavni pisatelj jugoslavenski, je
sprhni
- sprhne
  Stelja in gnoj (1875): ilovčasti prsti. 3. Stelja mora biti lahko trohljiva, da hitro sprhne in se sprsteni. Le tako zares gnoji in koristi; brez

▶ spričevalo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spričevalo

spričalo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pri sercu. Na koncu preskušnje se je enem»u dalo spričalo, da je za samostojno gojzdnarsko službo „posebno ugoden'', štirim drugim
Sveti večer (1866):	po vojaškem duhovniku. Polkovnik je bil pa priložil lastnoročno pisano spričalo o junaškem in verlem obnašanji ranjkega stražmeštra in o hvale

▶ spričevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spričujejo
- ſprizhujejo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi

▶ spričo predlog ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spričo

Moja hoja na Triglav (1897):	da ne morem najti zadoščenja za prestane krivice in da spričo vsega kesanja nisem zadobil niti pri Bogu niti pri ljudeh
Kotanjska elita (1898):	življenje, resnično življenje nam slikaj pisatelj,« pravi Traven. »In prav spričo tega, ker nam naše naturalistične povesti ne slikajo resničnega življenja
Kotanjska elita (1898):	mimogrede misel v glavo, da morda ostane Pavlovič doma samo spričo njegove soproge, toda hipoma se je je otresel; mehkobna njegova
Kotanjska elita (1898):	sem ji dal takorekoč že besedo — torej ne odstopim samo spričo takega vzroka! « Mati zmaje z glavo in pravi: »Nočem biti
Kotanjska elita (1898):	po tlaku in se jima zapletali med noge, katere sta spričo tega vsaki hip visoko privzdignila in hitila na stran, zdaj
Gojko Knafeljc (1899):	škodoželjno posmehovanje, ko se je zvedelo, da sem prestavljena, prestavljena spričo najine ljubezni, spričo tebe! – Vedela sem, da bode moral iti
Gojko Knafeljc (1899):	jih kdaj izgovoril. Jaz nikakor nočem, da bi kdo trpel spričo mene. In vi vsi veste, da moj jezik res ni
Gojko Knafeljc (1899):	drugim, da bi mogel posušiti solze, ki so bile prelite spričo njega. Toda prepozno je bilo, prepozno! V tihih nočeh brez
Gojko Knafeljc (1899):	naj mu pušča na glavi! In ako hočete še nadalje spričo tega javkati tudi vi, tedaj mu pišite, naj vas počaka

▶ spriden pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spridena

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živina pregòrke piče navajena, ložeji ji potem merzla pijača škodje. Spridena klaja kakoršna si bodi je živini škodljiva ; zató nej kmetovavec
Viljem Tell (1862):	strašilo, Je prazno, ko bi bilo vse pomrlo. Lajthold. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo
Ferdinand (1884):	od joka zarudelimi očmi: »Pusti me! Saj ni druzega nego spridena kri, ki mi vzročuje neko dušno bolezen, katere vzrokov še
Revček Andrejček (1891):	v hiši, kaj lahkega. Neža (s komičnim afektom). O ti spridena kri, ti! Ti, malopridnež, kolikor te je v hlačah in

spridenih

ſpridenih

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	preſveta nedolshnoſt k' ſmerti obſojena, in od koga? od ſlabih, ſpridenih, sanizhljivih ljudí.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hudobije ſe nozhejo reſnizi vdati, temuzh gredo, ino podſhuntajo nekaj ſpridenih mosh, de lashnjivo zhes ˛Shtefana prizhajo: „Klétevſke beſede v' Boga

spridenim
Zlata Vas (1850): ne storil kaj taciga. ‘‘ Ožbé dolgo ni vedil kaj bi spridenim ljudém odgovárjal. Ker jih je pa vedno več k njemu
sprideno
Kmetijske in rokodelske novice (1847): brezov kol v kad zelja noter do dna; potem se sprideno zelje zopet poboljša. Zagotoviti sicer ne moremo te pomoči iz

▶ spriditi glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spridi
- spridi
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pretresli, da se resnica prav spozna. Ipavsko vino se ne spridi, in, kakor navadno pravijo, nič raje „na birso” ne udarja
- ſpridi
  Genovefa (1841): ljudí priſhel in njih hude sgléde vidil, ſe nikar ne ſpridi! Kadar boſh v zhaſti in v bogaſtvu shivel, ne posabi
spridijo
Kmetijske in rokodelske novice (1844): medénje? Jez miſlim, de dostikrat vse te reči srovo maslo spridijo. De se dobro srovo maslo dobi, je pervič treba smeteno

spridil

Revček Andrejček (1891):	beri! (Dá mu vizitnico. Zbadljivo. ) Ti! — Ti si mi Franico spridil Pavel. (Hud. ) Kaj — spridil? (S srčnim prepričanjem. ) Pod milim Bogom
Revček Andrejček (1891):	da se mesten gospod k tebi poniža, da te bode spridil! Ana (razžaljena). Sestra, tako ti ni treba govoriti. Gospod Zvitorog

ſpridil

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	zhe ſe mu prehitro ſvojvolja da, berſh ſe bo ſpridil ino popazhil. Nikar tebi satorej ne mersi, kér te ſhe
Genovefa (1841):	poſlédnjih beſéd, beſéd ſvôje umirajozhe matere kdaj posabil, in ſe ſpridil; boſh na unim ſvétu vézhno od mène lozhen! O, Boleſlav

spridila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila osoda. ” „Osoda ? Lepa osoda — njegova neumnost in strahopezljivost! Zares lep
spridile
- ſpridile
  Genovefa (1841): to puſhavo priſhlà; bogaſtvo in velikoſt bi me bile morbiti ſpridile — v puſhavi pa ſim Bogá in nebó naſhla! ” Med tém
spridili
Zlata Vas (1850): v fabrikah, de bi se mladi ljudjé za težke dela spridili; tukaj se ni dalo nič lahko zaslužiti, kjer bi mladi
spriditi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ne rado vméde. Mina. To je pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla

▶ sprijazniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprijazni

Fizika (1869):	miru in pokoja, tebi kličem: Uživaj lepi ta čas in sprijazni se s prirodo ! Saj, kakor po mislih ljudi, ki so
Občno vzgojeslovje (1887):	ki sili pojedinca k delu, storí, da se gojenec povsem sprijazni s pravilno in trajno marljivostjo šolskega življenja.

sprijaznil

Vetrogončič (1860):	htel vso povest raztergati, preden sem spregovoril. Da sem se sprijaznil s sosedom, sem moral pogovor izpustiti, ki je bil tako
Izza mladih let (1882):	oba na jedenkrat se nasmejeva. Jodlersep naju je bil zopet sprijaznil.
Zvezdana (1883):	dovolj je. Le zaradi vas je ostal on na kmetih, sprijaznil se z ubogo kmetico, vašo prijateljico, da bi mu bila
Iz arhiva (1890):	umirajočemu roditelju. In slutnja ga ni varala! Oče se je sprijaznil s sinom, zapisal mu vse obilo imetje in zatisnil oči
Vaška pravda (1892):	odločiti za ženitev. Še-le, ko so mu začeli prigovarjati sosedje, sprijaznil se je s to mislijo. Izbiral ni nič. Izvolil si
Na krivih potih (1893):	kakih štirinajst dnij, in Ivan se je bil že zopet sprijaznil s svojo usodo, ko se nekega večera znova odpró vrata
Najmlajši mojster (1896):	Košica zmlel rajši živega kakor mrtvega, vendar se je kmalu sprijaznil ž njim. Mislil si je pač: »Čegar kruh jem, tega
Dušne borbe (1896):	je bila zanesla usoda, s katero se je bil kmalu sprijaznil. Tamošnje južno podnebje je blagodejno vplivalo na njegovo zdravje, in
Najmlajši mojster (1896):	govoril je o takih prilikah vratar Košica ter se naposled sprijaznil z mislijo, da pojde v bolnico na stara leta. »Saj

sprijaznili
- sprijaznile
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je gotovše, da se bote angležka in amerikanska vlada spet sprijaznile in da za vés razpor bo le poslanec angležki Krampton

sprijazniti

Ultra! (1867):	echter Krainer," in ta novejši slovenski duh se ne more sprijazniti z njegovimi možgani.
Ultra! (1867):	laže pogovoriti. Mili gospod Kotílek , vi se morate umiriti in sprijazniti!
Ultra! (1867):	samo da se ne more s sedanjimi novimi mislimi prav sprijazniti. Osmi nastop. Osterman. Ljudmila. Zalka. Osterman. Žal, jako žal, da

▶ sprijemati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprijemati
Kmetijske in rokodelske novice (1846): druge vremenske premembe narejajo ; kakó zamorejo nevidljivi drobci na nebi sprijemati se, in še clo ko kamnje ali železo na zemljo
sprijemljeta
- sprijemleta
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): se kot puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi skali ga ni znamnja od njih, le

▶ sprijemnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprijemnost

Kemija (1869):	hitro, Schnellloth, 430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro novo, Neusilber, 433.
Kemija (1869):	števila kažejo strani. Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin

▶ sprijen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprijene
- spridene
  Zlata Vas (1848): lepo, nauka polno pridigo naredili. Rekli so: „Če imajo starši spridene otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabiga skerbenja
sprijeni
- sprideni
  Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): deset jih ni bilo. Vsi so bili hudobni, in vsi sprideni. Zatorej je drugi dan, ko je solnce persijalo, strašna kazen

▶ sprijeti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprijele
Botanika (1875): 29.), ki so se naredile s tem, da so se sprijele stanice, ležeče druga na drugej, pri tem je pa medstanje
sprijeli
Kmetijske in rokodelske novice (1846): skalovjem, v njih ohladivši se, napolnili, in se v njih sprijeli, kakor terde saje v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii

sprijeti

Kemija (1869):	čvrsto primejo, potem se vlakna med sebo ne morejo več sprijeti, naj se koža tudi posuši. Tako udelana ali strojena koža
Kemija (1869):	delki zarad apnenih med hrustančevo pletenino ležečih delkov ne morejo sprijeti in tako dobimo do črnega žgane kosti (schwarzgebrannte Knoehen), v
Mineralogija in geognozija (1871):	prirode ni samo kemiška privlačnost obdelovala elemente, ter jih prisilila sprijeti se, ampak veliko druzih moči je imelo vpliv nanje. Zato

sprime

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vgasne in ljuč ne gorí; 3) z vodo se rad sprime, in tudi z vinom, olom itd., in take rečiokisa, v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	kožo i. t. d. da se le lub z lubom sprime, ker brez tega bi nobeno cepljenje ne obstalo. V sklad
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v divjak na strani vtisne, da se lub z lubom sprime. Pred kresom se to dela s starem ne velem, po
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	v nežlahno deblo tako vtakne, da se lub z lubom sprime in se oboje poveže in vsa rana s cepivnim voskom
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	torej kisle vode drugo podlogo, da se kislogaz ž njo sprime, ogele namreč, kakor v vinu, olu, medici itd. v kterem
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	mnogo potrebo in rabo. Kjer najde žlahto, se ž njo sprime in kislino naredí, po veči ali manji meri, in take
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Potlej se v shrambo na hlad postavi, da se smetena sprime in sterdi. Vse to je prav in koristno, ker pregreto
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali pa s popkom žlahnega drevesa tako sklene, zveže in sprime, da žlahni cep v verhove zraste in žlahni sad svojega
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se najde v terdi in gazji podobi, ki se rad sprime z druzimi gazi, kakor smo zgorej slišali. Rastline ga morajo

sprimejo
Botanika (1875): marsikterih rastlin, in on tudi naredi, da se rastline zajedalke sprimejo se staničjem njihovih od živilk, t. j. tistih rastlin od

▶ sprostiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sprostil
Robinson mlajši (1849): to pregledati, da bi tega verlega — pridnega mladenca detinske neumnosti sprostil — osvobodil. “ Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico, ino

▶ sprostrt pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprostrto
Kitica Andersenovih pravljic (1863): na grobu. Zemlja pod njo se je jela udajati, kot sprostrto sukno, mati se pogrezuje a podoba jo zakrije s črnim

▶ sproti prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sproti

nasproti
Kmetijske in rokodelske novice (1847): rezanca v kad namakvati, tako de se za vsako kermo nasproti namakva. Osoljena voda pa služi za 3 ali 4 dni

proti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſadú ne doneſo. Gladova mnoshza kebrov je vſe odgnano pérjizhe proti posherla; drevju ne li sa tiſto, ampak ſhe sa naſledno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil, so mu proti pokupíli; jih že verté Gorenke Pemce, de je veselje gledati

pruti

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti is veliko ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od. Kir sa ta jutershn
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	prejeti, koker ſe tudi vſsakdan ofruje. Pr. Bomo pa vſsakdan pruti proſsili sa Kruh Duſhe, jenu telleſsa ? Od. Ja; vlsakdan pruti

sproti
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): potrebšina tako živeti mora, kakor pa kaj več dobijo, vse sproti nemarno potratijo. Per takih prigovor velja: Kolikor vidi, toliko zapravi
spruti
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): bode Jessen mersla. To ſe ſizar v' Pratikah usaki letu spruti niaide, al sa naprei ne. Skus dougu samerkuvaine ſe je

ſpruti

Ta male katechismus (1768):	kakershne so: malikuvanje, ſatajenje prave vire, krivuvirvanje, naſdushnost, inu ſupervira; ſpruti pak nas oppominajo, de be imelli Bogu to pravo, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	naſs pruti boshjim ręzhęm taku mersle ſtury, kęr ſmo na ſpruti v'poſvetnih ręzhęh taku ognęni. Dodęjli nam o ti neisrezhena

▶ sprožen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprožen

Fizika (1869):	spitzer W. Kot ovršni, Scheitelwinkel. Kot pravi, rechter W. Kot sprožen, gestreckter W. Kot top, tumpast, stumpfer W. Kot vidni, Sehwinkel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	zavračale „Narodovo” laž, da je nezaupnica „falsifikat. ” Načrt te nezaupnice, sprožen po volji več volilcev, je svojo pot do volilcev že

▶ sprožiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sproži

Stric Tomaž (1853):	nič zmenil, marveč skrivaj nabaše samokres, ter ga na Jurja sproži, rekoč: „Vsaj dobimo za mertve ravno toliko kakor pa za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	Tam žene veter plamne žarke. Nevarno je, Če glas „svoboda! ” sproži se! Zatvora ljudstvu se odpre, Skoz njo da razuzdanost šine
Viljem Tell (1862):	pazi na vse njegovo vedenje. ) Valter Tell (pod lipo). Le sproži, oče! Ne Bojím se. Tell. Moram! (Ohrabri se in pomeri
Viljem Tell (1862):	je, da ne Zgreši na sto korakov. — Strelec, zdaj Pomeri, sproži in ne zgreši pike! Haras. Bog, to ni šala — deček
Valenštajn (1866):	Nazaj nobenega vladarja glas. Naj bode! dolgo sem promišljeval, Naj sproži naglo i krvavo se. (k Maksu se obrne. ) Kako je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	mogel kedo zabraniti, ali njegove misli spoznati, nameri puško in sproži. Krogla sikne Tonetu mimo glave in le to, da se
Gozdovnik (1898):	postavil. « Dade cevi svoje puške čvrsto podložilo, meri trenotek, pa sproži. Glasna tulitev je svedočila, da je predobro zadel. »Potepenci so

sprožil

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	gotovo zgodila, ko se je težek četverovogelen kamen z stropa sprožil in s strašnim ropotom poleg prižnice v cerkev padel, kmali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	dopisnik na Dunaji je v zadnjih lanskih „Novicah” to reč sprožil in dobro bi bilo, da bi se še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	imel „Slavec” iniciativo. Omenil sem že, namreč, da je bil sprožil gosp. insp. Klodič misel, da bi se „Slavec”, ko se

sprožila

izprožila
Gozdovnik (1898): da tako je kos položaju. Karabinka Diazova se je bila izprožila, na tla tresnivši. Diazu njegova puška ni mogla zdaj ničesar

sprožila

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	in verlemu srenjskemu odborniku Matiju Krese-tu, ki sta to reč sprožila in na noge spravila, in je nista zavergla samo zato
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Rekši sta berv sprožila, da je z grozovitim ropotom padla v penečo reko. Ko

sprožite
- izprožite
  Gozdovnik (1898): Odložite, don Oročej, odložite! Potem imate proste roke, ter se izprožite na rob, na trdo zemljo. To je gambusino sam videl

sprožiti

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	imeti, ako bi utegnila zastran Savojiške vlade kaka prememba se sprožiti. Pravijo, da bojo začasne vladarstva srednje Italije tudi svoje opravnike
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	predobro zadela. Ravno je videl Tone, da je Peharček hotel sprožiti, vže se je hotel, naj pride potem, kar hoče, vreči

▶ sprožnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprožilec; [sskj]

sprožniku
- prožniku
  Gozdovnik (1898): drugi mahljaj pa Rdečoročnika. Zadnji je držal že prst na prožniku; strel poči, a nikogar ne zadene, Kakor bi trenil, popade

▶ sprsteneti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spremeniti se v prst; SSKJ

sprsteneti
- ſperſteneti
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s mokroto obilno napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno
sprsteni
- rasperſteni
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): naredí od odpada shival in raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk
- sprsteni
  Stelja in gnoj (1875): Stelja mora biti lahko trohljiva, da hitro sprhne in se sprsteni. Le tako zares gnoji in koristi; brez tega bi malo

▶ sprstenina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprstenina

sparstenina

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	tisti, kterega rastline dajo. Take so vse rastline, posebno pa sparstenina, zelenjad, trohlad, pepél, saje, čreslo, smetí, cunje in suhe rastline
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Ta zemlja se da sožgati, in če je sama taka sparstenina, vsa zgori; kjer je pa druge zemlje kaj vmes, zgori
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	imajo, sparstené. Navadna černa parst, ktero smo zgorej popisovali, je sparstenína in že sama po sebi rodovitna. Naše tratine, naši verti
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	njimi napojeno pijó in rastline ž njimi redé. 6. Zemlje. Sparstenina, vertna parst, pomešana med drugo zemljo povsod dobro storí, ker
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bo zemljo gnojilo, da se bo v malo letih debela sparstenina naredila. Zdej bo treba tak sadež iztrebiti, to je, vse
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je le tudi dober del apnice primešane. 4. Gnjilovca, pàrst, spàrstenina (humus) je tista zemlja, ki se iz spárstenenih rastlin in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	skopa globoka in prostorna jama, se pognoji, to je, dobra sparstenina namesti skopane mertve zemlje se ondi nar prej nekoliko na
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne razpade, in ima tudi svoj lastin ilovčin duh. 4. Sparstenina ali parst se prav lahko spozná ze po lastnostih zgorej
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in gorkoto in redivnost dá. Pa vender tudi preobilna taka sparstenina ne hasne za vsako red. Za travo, deteljo, in sploh

▶ sprva prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sprva

izperva

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	iznova prikaže. Svitloba je tako nanagloma nastopila, da je Hafed izperva mislil, da ga je blisk zadel, in zares je svojo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	bolj, potrebe so pa tudi čedalje večje. Če je bilo izperva že zadosti, da se je le malo detelje sejalo, se

izpervega

Robinson mlajši (1849):	poterpežljiv bil, ino dosti času imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler
Robinson mlajši (1849):	se za jéd pripraviti da, bi ne bil, kor on, izpèrvega vedel, kaj ž njim stvoriti. To ti bodi za svarilo

spervega

Stric Tomaž (1853):	počasi kašljati in hirati začela in za tem tudi umerla. Spervega se zanjo nihče ni
Čas je zlato (1864):	Lenče gré naravnost k vélikemu lovcu. Spervega ni ta nič kaj pri volji mu v prošnjo dovoliti

sperviga
Zlata Vas (1850): obrajtali, je bil vunder prav postrežin in z vsimi prijazen. Sperviga je vsaciga obiskal in popraševal po družini, po živini, kakó

sprva

Lohengrin (1898):	počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje. Ah, glej
Lohengrin (1898):	Miroslav, Po božji sodbi pride naj na dan! Brabantski plemiči (sprva nekteri, potem zmerom več jih Miroslavu).

s prva(združena oblika)
Aritmetika za učiteljišča (1885): pa jih ostane še 20. Koliko orehov je imel deček s prva in koliko jih je dal vsakemu bratu? 22. S

▶ spucati glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

očistiti; nemško-slovenski slovar

spucati
- ſpuzati
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): mlade na potrebne veize poresati, zhe trava okoli mozhnu raſse, ſpuzati, aku je ſuſha, pomalim en malu prezh s' vodo saliti

▶ spuntati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spuntajo
Kmetijske in rokodelske novice (1848): premagane kraje z veliko armado varovati, sicer se zopet iznoviga spuntajo. — To je po-

▶ spustiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spuste

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	iz virov, so dolge sisalke, ktere se do virovega dna spuste, da privlečejo olje navzgor po cevih. Ko so ga izsrkali
Fizika (1869):	upor zraka pri onih, in ako se tedaj imenovane stvari spuste v brezzračnem prostoru, da padajo, padejo ravno tako hitro kakor
Mineralogija in geognozija (1871):	v jamo po strmih lojtrah, ali ga pa po vrvi spusté v jašek. Rudniki so včasi neznano veliki, zakaj jaški so

spuſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	so andohtlivu na Choru boſhjo hvallo pejli. Rajshi uſſe vonkej spuſtè, koker eno dobro molituv, inu se bosh s'tega veliku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega Stvarneka obernejo, ali s'tem malupridnem hlapzam v' nimer spuſte. Naſanezhuj taiſteh, katiri nimajo toku dobreh darov, koker ti. En

spusti

ispuſti
Svetu pismu noviga testamenta (1784): rekózh: Leta kraj je ſamoten, inu ura je vshę preſhla: ispuſti tę mnóshize, de na vaſsy gredó, inu ſi jęſti kupio

spusti

Divica Orleanska (1848):	zemlje tlak – Britkost je kratka, radost pak je večna! (Jovana spustí bandero in mertva na-nj pade. Nekaj časa vsí brez gibanja
Blagomir puščavnik (1853):	jim ne more zadosti zahvaliti. Ko Milko vse nedolžne jetnike spusti in jim njih premoženje nazaj poverne, se poslovi od Jovane
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità
Valenštajn (1866):	Tvoj pot je kriv, tak moj ne more biti. (Oktavij spusti njegovo roko, ter se naglo umakne. ) O, da bi ti
Mineralogija in geognozija (1871):	Prehajajo v električni oblak c, iz kojega se na tla spusti ploha dežja e in ognjeni snop žlindre f. Pri g
Deborah (1883):	da črne kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti! očitam vam: Sramujte se
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	vtopiti. Ko pa zagleda orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela
Zeleni listi (1896):	je božična smrečica gorela, poprosili so hišnega oskrbnika, da jih spusti zopet domu, a na to naj brž pokliče Ljuboslavo. Odšli
Gozdovnik (1898):	pretivno gibnol z orožjem. »Dolu s puško,« grmi Rdoles. Takoj spusti don Estevan puško k nogam. Stal je nasproti možem, kterim

spuſti
Kratkozhasne uganke (1788): pavzam, ter v' eno posodo vode povęſni, uſami pavz prezh, spuſti vinu v' to is vodo nopolneno posodo; zhe vinu vonſtêzhe

ſpuſti

Branja, inu evangeliumi (1777):	inu je djav k' njemu: aku ſi Boſhji Syn tok ſpuſti ſe tukej doli. Sakaj ſtojy piſſanu: de od tebe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v tazih zhaſih, kolikor je mogozhe, majhne dobizhke is némar ſpuſti, ktere mu vôshnja vershe, de bi ga ne enako vézhji

spustil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v nekim mesti na Nemškim mlad štepihar v globok štepih spustil, nekaj popravit. Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v
Zlata Vas (1848):	glavo domú. Domá je nar pervič nad mačko svojo jezo spustil, ki mu je prilizovaje se med noge prišla; potem nad
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Sumper-a in Ferčnik-a, ki sta me precej deleč spremila, in spustil se, ločivši se od nju , namest po včerajšni poti zdaj
Valenštajn (1866):	je v nebeških visočinah, Otok na pusto zemljo se je spustil, I most, ki je v živenije me staro Nazaj pripeljal
Zeleni listi (1896):	gledal, kaj se godi z bratom. Ko je oče Milana spustil, upogne se tudi Bogdan ter prileze tak k očetu. Oče
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je splezal Bil spretno kakor veverica k odprtini in se spustil v kočo. Trenutek pozneje je klečal poleg matere; poljubljajoč ji

ſpuſtil
Genovefa (1841): ſe jih vezh ni bilo bati, ga je kralj domu ſpuſtil. S ſvôjim svéſtim Volkam in s ſvôjimi hrabrimi junaki ſe

spustila

Valenštajn (1866):	mu pala je za hrbtom. Ta hip, ko brana se spustila je I vzdignola, zaprla mu je rešnja Vsa pota. Boginja
Valenštajn (1866):	promenilo To mesto, svada bratovska ognjenim Očesom po njegovih ulicah Spustila se v div'jaštvu grozovitem? Tegoti gluhej, ka nobenega Ne sluša
Tiun - Lin (1891):	lov ob obali, kjer smo videli lepo perotnino. »Lastavica« je spustila sidro in sedem nas je šlo na lov: Hinko, stari

ſpuſtila
Kmetijske in rokodelske novice (1843): kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj nobene priloshnoſti niſta memo ſpuſtila, vſako glavo isobrasiti, ki je kaj dobriga obetala, in jo

spustile

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mahati po njih, kar se je dalo. Ko so se spustile živali v dir, zaslišijo za seboj cepetanje naglo deročih konj
Mineralogija in geognozija (1871):	Vode so pri tem razdele velik del trdega kamenja in spustile so ga zopet skladasto na dno, rastlinstvo in živalstvo so

spustili

izpustili
Kmetijske in rokodelske novice (1846): pregnati. Možá, ki so ga do pol štepiha na vervi izpustili, so mogli na pol mertviga nazaj potegniti, mertva trupla pa

spustili

Tine in Jerica (1852):	jih je tako navadila, de so prec vse iz rok spustili, kakor hitro je djala: fuj! to ni prav, to ni
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	koprive, ki so bile kot ogenj, po rokah so se spustili veliki mehurji, ali ona je to vse rada trpela, da

ſpuſtili
Genovefa (1841): bilo odgnati, de ſo jo sa nekoliko zhaſa k nji ſpuſtili. Pa s vſim ljudmi je bila priljudna in is rok

spustim

Žalost in veselje (1870):	ter jame čitati; bilo je pisano v laščini: "Danes opoldne spustim ti skozi to ljukno nekaj kitajske obleke. Skerbno jo skrij
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	vzamem stol, ga postavim na desno stran Planavskega in se spustim v pogovor ž njim. Danes je bil ali vsaj se
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	ako jo zapazi. “ S tem dam polo naprej, in se spustim s svojo sosedinjo v daljni razgovor, kateri traja tako dolgo
Bolna ljubezen (1874):	razširi njih duh po malem prostoru. Tedaj pa zatvorim okna, spustim čez nje bele gardine, da nastane prijeten mrak, kakor v
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	Ker vidim, da sta oba hudodelnika pri volji obstati hudodelstvo, spustim potovko in pričnem izpraševanje ž njima. Naj sledi tu le
Viženčar (1881):	milostljivi cesarski princ, jaz le govorim tako, da svojo jezo spustim nad onimi vašimi tovariši, ki bi bili svojega prijatelja pustili
Planšarica in pastir (1881):	bilo, saj sem vedel, da jih zopet dobim, če se spustim prek hribov in robovja. « Da je Martin živino izgubil, bil
Dóra (1885):	in tebe še proklinjala. — Na to me prevzame neizmerna bolečina, spustim se na Lojzekovo gomilo in obupno vzdihujem: Umorjen si bil
Moja hoja na Triglav (1897):	list v rokah in se spremeni naposled v železno ploščo. Spustim ploščo iz rok in jo položim na vrhnjo skalo Triglava

spustimo

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je nespodobna prošnja, pa vender smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se je Pavliha rešil
Rudninoslovje (1867):	naj bode p a teža steklenice z vodo q. Ako spustimo rudnino v steklenico, rudnina izrine nekoliko vode, ktera mora izteči

spuſtimo

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	le taku ſliſhimo, inu beremo, de v' ſerze nezh na spuſtimo. To ſeme ſvetiga Evangelia preimemo, pa taku, de tiſtu ali
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sashihrani, kader mi naſhe shelie, inu proſhno na negovo volo spuſtimo, koker en otrok, katiri ſe poda na tu narozhie ſvoje
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	pruti tvoimu britkimu terpleinu Ie eno ſamo ſouso s' ozhy spuſtimo, ſe nam shi sdi, debi bly kei velikiga sa tebe

spustiš
- ſpuſtiſh
  Branja, inu evangeliumi (1777): Judje pak ſo pruti upili, inu rekli: Aku ti letega ſpuſtiſh, tok niſſe Zeſſarjov perjatel: Sakaj en sledni, katiri ſe h'

spustite

spustite
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850): se daljej spustite. ” Mu reko: „Veselilo nas bo, če nam hladne vode ino

ſpuſtite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ubogo ino sapuſheno me Bog nasaj pelje. “ ˛She vezhi jók ſpuſtite obé. Orſa ſe sadnjizh da pogovoriti, vsame od taſhe ſlovo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pod dreveſam! Grishljej kruha vama bom perneſel, preden ſe daljej ſpuſtite. “ Mu reko: „Veſelilo naſ bo, zhe nam hladne vode ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe kmetovanje tudi vezh vershe. Zhe tega is nemar ne ſpuſtite in tudi to doſeshete, ſmete ſerzhno rezhi: „Jeſt ſim ſvojo

spustiti

Divica Orleanska (1848):	vojvoda se urno bliža, in ko se hoče na koleno spustiti, ga kralj prestreže in objame. Karol. Ste nas prehitili. – Vpeljati
Valenštajn (1866):	morem s tega mesta, Ne morem — te roké nej moč spustiti.

ſpuſtiti

Branja, inu evangeliumi (1777):	de jeſt imam oblaſt tebe krishati , inu imam oblaſt tebe ſpuſtiti ? JEsus je odgovoruv: Ti bi naimov nobene oblaſte zhes mene
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa naſs gori vsęti, vſelęj Nebęſsa odperte, sa naſs notri ſpuſtiti. On je nótri ſhal, inu tudi eniga ràsbojnika je nóter

▶ spustivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

spustivši
Mineralogija in geognozija (1871): kakor da bi se oblak utrgal veliko množico pogubne grezi spustivši na okolico. Te električne izprožbe so enake onim pri parnem

▶ spuščanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spuščanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	povzdigo konjereje) bo žebce tacih gospodarjev, kateri želijo dovoljenja za spuščanje za letošnje leto dobiti, v Ljubljani 20. dne t. m.
Občno vzgojeslovje (1887):	na izpreminjanje obraza pri govorjenji, tako tudi na vzdiganje in spuščanje prsi pri dihanji. Vsa ta sredstva se učé učenci rabiti

▶ spuščati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spušča
- spuša
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): da se je lahko veliko v nji nabere in jo spuša kar je je od več. Posebno pa elektrika tam uhaja
- spušča
  Zlatorog (1886): Ob pečinah spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta
- ſpuſha
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k nam kraljéſtvo

spuščajo

spušajo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	večidel bolj tamno, kot zdravih konj. Tudi vodo bolj poredkama spušajo, ki je bistrejši od navadne. Vsi ti prikaziki bolezni so
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	čevlje. Dno in stene gnojníšča morajo biti take, da ne spušajo ne vode ne gnojníce iz gnojníšča, pa da tudi iz
Gnojnišče kmetovavca zlati rud... (1854):	IV. Kako se naredi to, da dno in stene ne spušajo ne vode ne gnojnice? To se naredí lahko, ako se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	če se ovni, ki so še le leto stari, pregosto spušajo k ovcam. Ker nobena pomoč zoper to bolezin ni znana
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kako mlado imele; vendar je bolje, če se h kozlu spušajo in poredno ojagnjujejo. Na to vižo se ne le kozliči

spuščajo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): videl! Kako čudno se tam pri starej verbi iz visočine spuščajo na zemljó! Gotovo se vsi listki na drevesu svetijo od

spuščali

spušali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali v pretresovanje ravno omenjenih vzrokov dragine, ker prazne besede nič

spuščali

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Tako so oče vse črešnje eno po eno do poslednje spuščali na tla, in Jurče je moral eno po eno do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	ne gré, zato bi priporočali odboru čitalničnemu, naj bi se spuščali k čitalničnim veselicam ljudje le po društvenih pristopnicah in naj

spuščati
- spušati
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): smehu prisilili, in kadar je Pavliha svoje burke prav začel spušati, se
- spuſhat
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): GRUDNA OPRAVILA. Na poli vodo is niv spuſhat, deſhevno vodo pa zhes travnike puſtiti tezhi. Gnoj na nivi

▶ spuščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spuščena

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	te oprostim, in sicer ne boš samo kakor iz sužnosti spuščena, ampak kakor ingenua. *) kakor prostorojena, ker vem da si res
Fizika (1869):	vé, neposredno podpreti; ali podprto je vselej, dokler iz njega spuščena navpična črta gre notri podlage, s ktero se telo tál
Fizika (1869):	ali bruno, pri kterem, kakor v Pod. 31., iz težišča spuščena navpičnica še gre skoz podlago, ne more opasti. Ako bi

spuščenega
- ſpuſheniga
  Kuharske Bukve (1799): en polizh vode s' 14 lotmi zukra, perlì pol lota ſpuſheniga bisenovga mehurja; vſe to vręlo sli na jagode, puſti ſtati

spuščenih

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	trudil na divjim konju, ki je berž, ko je blizu spuščenih prišel, ga skušal s sebe vreči kviško poskočivši. Ali ni
Valenštajn (1866):	nej prostora boju, Le davljen'ju je prostor; pekelnic Z verig spuščenih besnih ne pokliče Nazaj nobenega vladarja glas. Naj bode! dolgo

▶ spužva samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spužve

Zoologija (1875):	kolesec in križcev, ki so med nebo spolsteni. Rožene spužve (Ceratospongia) nahajajo se samo v morjih sedeče na dnu. Potapljavci
Zoologija (1875):	Iz tega majhnega razreda so najimenitniše spužve, ki služe čistoti. Spužve so gobaste luknjičave gruče sestavljene iz roženastih niti, in prevlečene
Zoologija (1875):	Tretji razred: Spužve; Spongiae. Iz tega majhnega razreda so najimenitniše spužve, ki služe čistoti. Spužve so gobaste luknjičave gruče sestavljene iz
Zoologija (1875):	Tretji razred: Spužve; Spongiae. Iz tega majhnega razreda so najimenitniše spužve, ki služe
Zoologija (1875):	časa ustanové in v spužve razvijajo. So pa tudi take spužve, ki imajo čvrst osnutek iz apna ali kremena, obstoječ iz
Zoologija (1875):	trepavičaste kali, ki se črez nekaj časa ustanové in v spužve razvijajo. So pa tudi take spužve, ki imajo čvrst osnutek
Zoologija (1875):	nežno zdrizasto kožo, ki je prav za prav živi del spužve. Na površini ima mnogobrojne, trepavicami obraščene drobne luknjice, po katerih
Zoologija (1875):	tem sosebno na grških otocih. Razlikujejo se fine in grobe spužve. V sladkih vodah živi samo rečna spužva (Spongilla), ki je

▶ sr okrajšava ↘ IMP

Mineralogija in geognozija (1871):	stroncijanove preparate (kemije §. 91). 2. Stroncijanit ali oglokisli stroncijan, Sr C, kristalizuje v istem sistemu, je še redkeji od prvega
Mineralogija in geognozija (1871):	strupen je. 13. Skupina stroncijuma. l. Celestin ali žveplokisli stroncijan, Sr S, kristalizuje navadno v rombiškem stebričku; kolje se popolnoma, lomi

▶ sr. okrajšava ↘ IMP

sr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859): in druzega orodja je zgorelo/ Škodo cenijo na 300,000 gold. sr. Al nesreče s tem še ni bilo konca; 30. dec.

▶ sraga samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sragami
- ſragami
  Genovefa (1841): mano, sakaj mozhite moje ljubo déte s ſvojimi doli kapljajozhimi ſragami? Ali ſte tudi tako neuſmiljeni, kakor ljudje ? — Pa — nak', ne

▶ srajca samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srajc

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	mestna gosposka vpeljala , nabralo 319 gold. in 28 kr., 8 srajc in 13 kocov. V imenu nesrečnikov se sl. predsedstvo c.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	omike priučila. Pa kaj je ta „Sokol” sedaj? Par rdečih srajc, pa nič druzega. Telovadnih naprav nikjer ne vidimo, tedaj tudi

srajca

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mu vedno ljuba gosta. Kratkočasno berilo. (Navada pijančevanja je železna srajca). Ni davnej, kar se je neka bratovšina treznosti snidila v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	fl. vagán rajta. Res je, da stara navada je železna srajca; al pameten gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki

ſrajza

Pozhétki gramatike (1811):	klukaſt vdar, ker ga saſtón noſio, al naváda je shelésna ſrajza. Vprava II. Kratki ſo gáſniki al ſami al sraven eniga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	orjacih, jih več ne najde zdaj. J. Koseski. Navada shelesna ſrajza. Refniza tega pregovora fe pazh pogoſtama na ſvetu vidi. Naj

srajce

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	do glave novo obleči, ino jim perta alj platna za srajce ino pertiče razdeliti.
Zlata Vas (1848):	verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas. Poglejte svoje zapušene otroke; oni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	železna srajca; al pameten gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki ga preveč gara, in si omislil drugo, ki jo

srajco

Najdenček (1860):	bolje postréči. Ker jih je Kristina prosila, so mi tudi srajco po perilu poslali, ktere mi je čez vse tréba bilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	Si strgal mi hlače, razdjal dva klobuka, Si suknjo mi, srajco, podplate predrl, Da pávec kot kušar iz škornice kuka, In
Ultra! (1867):	mu ne pomaga nič. On mora obleči to grozovito rdečo srajco tako ali tako — ampak mora jo. Zalka. Jako hvaležna bi
Gozdovnik (1898):	sedeči je bil don Avguštin Pena. Nosil je gvajakilski slamnik, srajco iz finega belega batista brez oprsnika, in baržunaste hlače z

▶ sraka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sraka
Zoologija (1875): iz Nove Gvineje in sosednih otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu

▶ srakor samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

mala njorka; kontekst, splet

srakor

Zoologija (1875):	trebuhu bel, na kljunu in prek perutnic ima belo progo. Srakor prebiva na bregovih severnega morja, zlasti na norveških, in le
Zoologija (1875):	nij bilo več videti, akoravno so se dosti trudili za-nj. Srakor (A. torda), pod. 140., je velik kakor raca, po glavi
Zoologija (1875):	na nemške bregove. Kakor navadno ptice tega razreda, znese tudi srakor eno samo, toda debelo jajce, belo in rjavo lisasto. Teleban

▶ sram samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sram
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): nasaj dajo ; sa en mernik petiz jim dober ſtojim. Shush. Sram me je ! — pak kaj bom tajil ? — Natura je premagala ! — Jurzhek

▶ sram prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sram

Ta male katechismus (1768):	is spovde povedat. Na sodne dan al nabo njega nezh sram pred zelam svejtam? Kajſen svetnik je poprej umerl, preden be
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	doma, kjer je vse premoženje dolžnikam zapadlo? kjer me je sram bilo, človeka pogledati. Eni bi me bili zasramvali, drugi omilovali
Zlata Vas (1848):	se mu je reklo: „Fej te bodi! ali te ni sram beračiti Zlatovasčan! “ Mislili so povsod, de nihče iz Zlate Vasí
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	opravkov, in ne more berž povsod biti. Ali nas nima sram biti, de nas mora gospóska kakor neumno živino k temu
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Kesánje in žalovanje. Sram me je, k Tebi pogledati, o Bog! — Toliko sim storil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kakošen je ta kralj? '' — radoveden jaz najmlajši med otročiči povprašujem. „Sram te bodi! že v šolo hodiš poldrugo leto'' — zavernejo mati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga je sram bilo, ko je slišal tako odkritoserčno govoriti. Spet ga temni
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	v njem kuhati, katero si ti videl. “ Filipa je bilo sram in reče: „Zdaj še le umejem tvoje besede. Ti sicer
Revček Andrejček (1891):	ne znam, Pred vsakim majhnim šolarčkom me prav hudo je sram. Kdor se v mladosti ne uči, svoj živ dan nič

ſram

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne ſmili ; ſram te bodi ! Baron. (na ſtran. ) Ne ſmęjm ſe ganiti.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne posnam — Vſem podóbni ſte ſoſédam, Krajnzi biti vaſ je ſrám ! Zhe bi rajnzi ſpét osh'véli, Vidil', kaj je sdaj na

▶ sramen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sramna
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): je brez vse nevarnosti za kravo. XVI. Poglavje. Francozi ali sramna bolezin. Francozi so neka kužna in nalezljiva bolezin spolovil pri

▶ sramežljiv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sramežljiva

sramljiva
Kmetijske in rokodelske novice (1846): draga, Pohištvo se širi, raztegne se dvor, In noter vlada Sramljiva ženica, Otrok porodica, In viža modro Domače oprave, Dekline učivši

ſramoshliva

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	pámeten bil. Nęshka. To je mladoſt — kaj ſe ozhe Jęrza. (ſramoshliva inu bojęzha. ) Vaſha Gnada — jeſt — ſe vedó — ſnozhi — ſej ſim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Jęrza ? Baron. Inu ti bi rada pleſsala ; kaj ne? Jęrza. (ſramoshliva. ) Tò bi vshę. Baron. (k' Matizhku. ) Inu potler? Matizh. Mi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je, Nęshka ! Nęshka. So toku hudi — Baron. Kaj ozheſh ? Nęshka. (ſramoshliva. ) Gnadlivo Goſpó je sazhęlu ſhipat — Baron. Kaj je potler? — Pojdi

sramežljivi
- sramožljivi
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): 5. Lepo je, de so novi slovenski pisavci snažni in sramožljivi, po vrojênim duhu Slovencov, kterim se nesnaga gnjusi. 6. Lepo

▶ sramežljivo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sramežljivo

sramežljivo
Lohengrin (1898): naprej na mesto to! Drugi prizor. (Elza nastopi počasno in sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji
sramožlivo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami obraz svoj zagerne, mu nikoljko bližej

sramožljivo

Blagomir puščavnik (1853):	zdaj v cvetečo Zâliko. Tudi njej kri v lica stopi. Sramožljivo pobesi oči, potem se pa spet ozre na berhkega viteza
Revček Andrejček (1891):	I menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v tla gleda). I

▶ sramežljivost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sramežljivost

Divica Orleanska (1848):	serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti divico žlahtno vidim, Obličje njeno sramežljivost barvi. Čas dajte ji, de serce praša svoje, De razodene
Valenštajn (1866):	nič ne pomaga, ni vpor, ni bég, V bezrédii ni sramežljivost, ni jék. Zvija se — milosti vojska ne zna — Devica nam

sramoshlivoſt

Abecedika ali Plateltof (1789):	ſa tvojo zhaſt Sdej ku mladenzh, in' kdej ku ſtarz. ˛Sramoshlivoſt. Kaj je to, de sdej moj obras Na enkrat je
Abecedika ali Plateltof (1789):	tvojo zhaſt Sdej ked mladenzh, in' k'dej ked ſtarz. Sramoshlivoſt. Kaj je to, de sdej moj obras Naenkrat je vèſs

sramožljivost

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	očetu, ino ga s plajšem odeneta. Lepa je bila ta sramožljivost ino to otročje spoštovanje. Ko se Noe prebudi, ino gerdo
Tine in Jerica (1852):	stanu se smeš lepo nositi, vender brez kinčenja in lišpanja. — Sramožljivost je tvoj narboljši varh. Oblači in obnašaj se vselej tako
Tine in Jerica (1852):	ga! ” Hčeram: „Svet preide, le čednost ostane. Čednost je lepota, sramožljivost narveči zaklad vašiga spola. Oh, nikdar ne pozabite besedi ljubijoče

sramoſhlivost

Ta male katechismus (1768):	Pokaj se pak na treh krajeh prekriſhash? Na zhellu, kjer sramoſhlivost prebiva, sturim jest Krish ſatu, de be se nekol nasramual
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſapoveduvallu; ſatorej je mene uſſeskufi tu doliterenje, inu ta sveta sramoſhlivost ohranila. 2. Veſhi s'prevuſo boſhjega strahu tvoje pozhutke, ter

sramežljivosti

sramožljivosti

Tine in Jerica (1852):	premakniti, še clo povedala nista, de je to ali uno sramožljivosti nasprot, temuč le, de to ali uno lepo ali prav
Maria Stuart (1861):	svetom sramovali Se niste nič več; lica vaše, prej Dom sramožljivosti, žarele so V plamenu grešne poželjivosti. Skrivnosti zagrinjalo vergli ste

sramoſhlivoste
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): tega ſhivota, inu nekol toku ſhiher naſhivę bres navarnoſte te sramoſhlivoste, koker kader se ograję is svetem postenjam. Bodi uſſellej sam

▶ sramota samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sramota

Zlata Vas (1848):	zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi gosposka
Zlata Vas (1850):	se na mizo postavi. Zdej se edin druziga sposnajo, in sramota vse obide; vidijo se, de so vsi iz enega namena
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je novo, ne ceni, temu se redko dobro godi. Velika sramota bi za kmete bila, ako bi pregovor: „Kmet drugač ne
Deborah (1883):	Čakaj, da deklica vse pove! Učitelj. Ne, molčati mora! Večna sramota, da je toliko povedala! Judinjo in nje porod pod streho

ſramota
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): enu plazhilu prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou

sramote

Divica Orleanska (1848):	bodi! Jovana. Ne tako, Sir! Kar mi je lice vnelo, Sramote plahe zmotnja bila ni. Ti žlahtni ženi nimam nič razkriti
Ferdinand (1884):	sem, da me osramoté pred celim svetom. Ne bodem preživel sramote, ki se bode kakor nevihta nad me razlila. Berač sem

ſramote
Genovefa (1841): Genovefe! ” je glaſno savpil, „sakaj nasaj hódiſh, me môje kervave ſramote toshit? Ali ſo te morde na tém méſtu vmorili in

sramoti

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	nej jih sprehaja, ki mi hudo želé! — Odstopijo nej v sramoti, ki se mi posmehujejo! Vsi pa, ki Tebe išejo, nej
Viljem Tell (1862):	domovini! Reding. Zavezniki, mirujte! Seva. Avstrii Prisegli bi po tolikej sramoti! Pečnik. In bi pustili, da nam sila vzame, Kar z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ste mene spodrinili? Vi bi v časti živeli, jaz v sramoti; vi bogati, jaz brez okroglega — vi srečni, jaz v nadlogi

ſramoti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): hózhe ſèrzę vtopiti. Jęsus aku lih ta zhaſs v' ſvoji ſramoti v' enu morję tę shaloſti inu bolezhine pogresnen, saſliſhi kumaj

sramoto

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	derſhal, al on bode mnoguſt tvojeh lejt is shpotam inu sramoto napolnil, aku se se ti pruti njim ſaroblenu, inu hudobnu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	botra, In brat brata na dvobor pozivlja, Dever sinaho v sramoto rabi, In brat sestro za sestro ne kliče”. Njej govori
Revček Andrejček (1891):	zabredla boš v veliko revščino in pa še v večjo sramoto. (Svarilno. ) Saj poznaš očeta. (Vstane. ) Franica. Nič se ne bojim

ſramoto

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Tam obdán s' ſvitlobo inu zhaſtjó; tukaj s' ſhpotam inu ſramoto pokrit; tam med dvema Prerokama, tukaj med dvęma ràsbojnikama; tam
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je perſtavil, de je kuharja na tihem umoril, de bi ſramoto grofinje bolj perkril.

▶ sramotiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sramotite
Tiun - Lin (1891): stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten je kupec, ki s svojimi

▶ sramotno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sramotno
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): mi prijetno življenje, čast in bogastvo, zdaj bom pa moral sramotno umreti. Vedno si me odvračal od Boga in vere, češ

▶ sramovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sramoval

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pogledati svoji dobri Katarini v oči, sramoval se jo je, sramoval se je samega sebe. Kesal se je, a prepozno.
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	reči. Ni si upal pogledati svoji dobri Katarini v oči, sramoval se jo je, sramoval se je samega sebe. Kesal se

sramuval

Ta male katechismus (1768):	spovedat? On se nima sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu njega sram biti pred spovdnikam, katire
Ta male katechismus (1768):	Aku be se pak en greshnek sramuval svoje grehe spovedat? On se nima sramuvati, ſakaj on se

ſramoval

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	le vidim ſhe enkrat! “ Joshef v' ſvojim velizhaſtvu ſe ni ſramoval ozheta, pred kralja jih pelje. Kralj ſe je slo veſelil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſramoval; njega ſe bom tudi jas per Ozhetu v' nebeſih ſramoval, ne bom ga ſvojiga ſposnal. — Kdor ozheta ali mater bolj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	mene per ljudéh satajil, ino ſe mene ino mojiga nauka ſramoval; njega ſe bom tudi jas per Ozhetu v' nebeſih ſramoval

sramovala

Jela (1859):	v cvetji let, pa vender dragocen, da se ne bo sramovala beračeva hči, za doto ga vam prinesti. Na Skalovcu sem
Sosedov sin (1868):	enem dejanji srečala. Drug pred družim sta se svoje radovednosti sramovala, deklica se zasmeje od daleč sem in Štefan se tudi
Iz sodnijskega življenja: Mati... (1875 1876):	tudi, ko jej je umrl mož, se me je še sramovala ker je bilo znano, da z možem ni imela otrok
Marjetica (1877):	bi se bila oklenila okoli vratu, ko bi se ne sramovala in bi bila takova navada na kmetih. Saj dovoljeno jej
Marjetica (1877):	zažari jej še bolje lice. Pa ko bi se ne sramovala, in ko bi taka navada bila, oklenila bi se očetovega
Marjetica (1877):	ko bi te videla poleg Srakarjeve Marjetice? Ona je bogata, sramovala bi se", pravi Marjetica in hoče urno oditi po stranski
Ponkerčêv oča (1882):	pogledala po cesti gori in doli, da-li nikdo ne prihaja. Sramovala se je. »Ker ste že tako sitni,« pravi naposled, »Tolstovršnikova
Vanda (1888):	k mókarjem ponujat moke ali térjat zaostalih plačil. Ni se sramovala dela svojega, a poleg vsega tega je ostala ponosna plemkinja
Gostačeva hči (1891):	Zadovoljno mrmra nekaj s seboj, in da ne bi se sramovala tovarišic, gotovo bi izbruhnila svoj gnjev, ki se ji kuha

sramovali

Zlata Vas (1850):	ker kaj taciga niso bili poprej vajeni. Eni so se sramovali, drugi so se smejali, še drugi so se clo jokali
Najdenček (1860):	presvete kervi Kristusove me ne zapustiti. Gospodarjevi ljudjé so se sramovali in obljubili, mi bolje postréči. Ker jih je Kristina prosila
Maria Stuart (1861):	vam bilo več poštenja ni. Pred Bogom in pred svetom sramovali Se niste nič več; lica vaše, prej Dom sramožljivosti, žarele
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in pusti ljudi stati, kteri so se ali smejali, $li sramovali, in se v žnablje grizli ali pa za ušesami praskali

sramovati

Zlata Vas (1848):	kako slabo so ti ljudjé gospodarili, in začeli so se sramovati. — Zdej še le je vsak zvedil, koliko premoženja mu po
Divica Orleanska (1848):	Ti žlahtni ženi nimam nič razkriti, De bi možov se sramovati imela. Velika čast so meni snubci taki, Pa svoje čede

sramuvati
Ta male katechismus (1768): pak en greshnek sramuval svoje grehe spovedat? On se nima sramuvati, ſakaj on se tudi ni sramuval sturiti; ſdej be naimellu

ſramovati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	lepo ne bilo, ſina pod ſtreho vseti, kteriga ſe je ſramovati moral. Sdaj ga pa popólnama veſeli, ſliſhati, kako ſe ljudém
Genovefa (1841):	in ſvôjih ſtarſhev, prizho ſvôjiga moshá in vſih dobrih ljudí ſramovati mogla. ” Golo jo je divje poglédal, in od jése veſ

sramuj
Roza Jelodvorska (1855): In to je poslednič vender najbolje! « »Nikar se tedaj ne sramuj kmetijskiga dela; ročno vsako reč poprimi. žulji na perstih pridne

sramuje

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	njegov jezik; če ste celó toliko opravili, da se narod sramuje sam sebe in svojega jezika; če se pomisli, da je
Deborah (1883):	pride kmalu vrsta na vaji, ni res, dekle? Rozka (se sramuje). Pojte, pojte! Tržinar. Nu, zakaj ne, on je vrl mladenič

ſramuje

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſturiu, tiſtu sdei ſourashi, ga je grosa, ſe ſvoje pregrehe ſramuje, mu zhes tiſto shaluje, vſse je v'nemu ſmeiſhanu, on
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kei teshkiga, sakai: Amor nomen difficultatis erubeſcit. Ta lubesen ſe ſramuje tiga imena ene teshave, debi tiſti kei teshaunu bilu, temuzh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ti prerok. “ Jesuſ ji je vidil v' ſerze, de ſe ſramuje ino keſá, ino ſe poboljſhati sheli; toraj ji ne rezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtare vrashe, kterih ſe vſak uméten zhlovek in dober kriſtjan ſramuje. Dr. B. Vganjka. Nr. 1. Kdó vé imenovati ſtvar, Ki

sramujem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	to živo spoznam, Oh, naj bi pač mogel vse prenarediti, Sramujem se, oh, in prepozno kesam! — Pa kaj že sramota? — ta
Valenštajn (1866):	sam poplati. Maks. Knez moj! Plačilo dal si jako naglo. Sramujem se, da, srce me boli, Dospel sem jedva, hčer i

sramuješ
- ſramujeſh
  Sveta grofinja Genofefa (1857): to sapasila, mu jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel in jih meni rasodevati? Je

sramujte

Valenštajn (1866):	carjevej je službi nekij Pridržek bil. Butlar (enemu izmej tabornikov). Sramujte se, gospoda! Pomislite, o čem se govori, Sedaj se vpraša
Deborah (1883):	kri spusti! Gospod župnik, Bog mi grehe odpusti! očitam vam: Sramujte se, da imate tako vero! Moj Bog, o moj Bog

▶ sramsa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

čremsa; Pleteršnik

sramsa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja. Ona zraste do 30 čevljev

▶ srb okrajšava ↘ IMP

srb

Napake slovenskega pisanja (1858):	naredil iž nje: slavodatka = hymne), kolovozen, carostaven (srb. ), vratolomen = halsbrecherisch (srb). bogomolen = gern betend (Lašč. ), bogoslužen = fromm (Lašč. ), bogougoden = gottgefällig (srb
Napake slovenskega pisanja (1858):	srb). bogomolen = gern betend (Lašč. ), bogoslužen = fromm (Lašč. ), bogougoden = gottgefällig (srb,), gromopočen (Kos. ) kervomočen. “ Vidimo, da v te sostave se posebno

▶ srb. okrajšava ↘ goo300k, IMP

srb.

serb.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du arbeiten
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.) * „Zvedeni kmet'' ali „Naj potrebniši nauki kmetijstva za nedeljske

srb.

Napake slovenskega pisanja (1858):	potem prilepek, na pr.: „hudolesovina, staroputina = spuren eines alten weges (srb. ), hudournik. “ Nekam derzno je narejena beseda v serbskih pesmih: „bojnokopljanik
Napake slovenskega pisanja (1858):	močvirje (močevirje), vojvoda (vojevoda), Ljudmila (Ljudomila), starmali (staromali, adj. = zwerg, srb. ) stremglav (strmoglav = z preceps, strsl. Dobrsk. ), kravajnoša (kravaljenoša, = person, welche
Napake slovenskega pisanja (1858):	verh, Vini verh, Višehrad (čsk. ), Carigrad (srb. ), Krušedol (srb. ), Beograd“ (srb. ) Slovenec pa vender pravi: „Beligrad, Belega grada. “ — Ravno po tem
Napake slovenskega pisanja (1858):	srb. ), glasonoša (srb. ), ručkonoša (srb. ), vodonoša (srb. ), kravajnoša (srb. ), bogomolja (srb. ), srdobolja =kuga (srb. ), vetrogonja (srb. ), bratoljubje (Preš. ), červojedina, volkostečina“ = ein
Napake slovenskega pisanja (1858):	prilogov, na pr. „kozoglav, a, o, zlatoust, zlatorok, zlatolas, zlatorun (srb. ) svilorun (srb. ), zlatokril (srb. ) zlatorep (Lašč. ), kosorep = gesttzt (Lašč. ), srebropen
Napake slovenskega pisanja (1858):	φεοπόχος) voj(e)voda, knjigonoša = briefträger (srb. ), glasonoša (srb. ), ručkonoša (srb. ), vodonoša (srb. ), kravajnoša (srb. ), bogomolja (srb. ), srdobolja =kuga (srb. ), vetrogonja
Napake slovenskega pisanja (1858):	na pr.: „grenkokožen, debelokožen, mladokožen (Lašč. ) širokoperen (Lašč. ), mehkonožen, golobradast (srb. ), mladoličen, okrogloličen, kratkočasen, gostobeseden = plauderhaft (Lašč. ), sladkousten, hudomušen = schalkhaft (Lašč.
Napake slovenskega pisanja (1858):	serbskih osebinih imen, kakor: „Jezdimir, Kazimir, Vladimir, Vladislav, Strezibor, Pletikosa (srb. ). Serbsko narečje ima še dan danes na prebitek tacih besed
Napake slovenskega pisanja (1858):	kolovoznik, bogorodica = (φεοπόχος) voj(e)voda, knjigonoša = briefträger (srb. ), glasonoša (srb. ), ručkonoša (srb. ), vodonoša (srb. ), kravajnoša (srb. ), bogomolja (srb. ), srdobolja =kuga

▶ srbečica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srbečica

serbečica

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	sol nič ne pomaga; ampak treba je kožo, kjer se serbečica kaže, narprej osnažiti in potem kauterizirati, to je poleg repa
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	poglavju mažejo in potem z gorko žajfnico zmivajo. Navadno se serbečica na repu napravi, s kterim konj, kjerkoli more, dergne in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XL. Poglavje. Serbečica in dergnenje konj. Kedar konja koža serbi in se dergne
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je nesnažnost kože, za ktero se navadno premalo skerbi. Ta serbečica se takole odpravi. Repova žima se razdeli in koža s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dergne, pervič z žajfnico in potem čisto vodo omivati. Ako serbečica poleti pride, in ako je priložnost konja kopati, naj se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z vodo, v kteri je sol raztopljena, pomoči. Ako je serbečica zastarana, žajfnica in raztopljena sol nič ne pomaga; ampak treba

▶ srbeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srbi
- serbi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kóla) tere. 18. Kaj boš se čohal, gdér te ne serbi? 19. Kter enkrat postane nagi, težko pride k blagi. 20.
- srbi
  Zoologija (1875): zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače

▶ srbljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

radovednost; Pleteršnik

srbljivost
- serblivoſt
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): per viri drugega oppravet, koker de pervoly. Ta zel prevelika serblivoſt, ali radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu

▶ srbohrvaški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

srbohrvaškemu

serbsko-hrovaškimu

Kmetijske in rokodelske novice (1847):

po Metliški okolici govore slovensko-hrovaško ,narečje. Poljane in Kosteljic se serbsko-hrovaškimu narečju bolj približujeta in izgovarjata vse besede, ktere Krajnc na

srbohrvaško
- serbsko-hrovaško
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): in Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in navade, in kakor

▶ srbski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srbska

serbska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Kako se pravlica od „hude babe” na Krajnskem pripoduje). Narodna serbska pravlica od „hude babe”, ki so jo „Novíce” v 91.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	imeli že 22 do 25 stopinj mraza. Svetniki delijo blagoslove. Serbska narodna pesem. Mili Bože! kako čudovito! Alj gromi alj se

srbska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Ogersko. Iz Pešta. Čedalje bolj se nam spolnujejo želje. Vojvodina srbska in temeški Banat se bota z nami zedinila. Mi smo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	naroda; le en glas velike hvale je tudi temu delu. — Srbska skupščina se bode sklicala maja meseca. — Ves svet je prežil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	stane za vse leto 6 gold. Naroča se: Redaktion der „Srbska Zora” in Wien, VII. Burggasse 24. Urednik „Srbske Zore”, znani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	je za vero umrl mučeniške smrti. A. B. Slovansko slovstvo. * Srbska Zora. Iiustrovani list za zabavu i pouku. Izdaje i ureduje

srbske

serbske

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	* Serbske belgraške novine, ki so bile na Austrianskem prepovedane, smejo spet
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Serba s Turcima od ustanka Karagjorgja do njegovog padenia. ” * Društvo serbske slovesnosti je dalo v tisk svoj četerti zvezek, kteri bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	bo, kakor vladni časnik „Wiener Zeitg. ” zagotovlja, vtikovala v notranje serbske zadeve. In tako bo menda kmali potihnil vihar po deželi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	blagor serbskega naroda. Tudi naša vlada, čeravno je ob meji serbske knežije za svojo varnost postavila nekoliko armade, se ne bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	menda, kakor se kaže, nobenih ovér delala postavnim pravicam skupščine serbske ter bode poterdila, kar je skupščina v imenu serbskega naroda
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	je vsled tiste oblasti, ktero je kot višji gospod dežele serbske turški sultan Serbom podelil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza

srpske
Kmetijske in rokodelske novice (1845): nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in na svitlobo dane od Vuk-Štefanovića Karadžića

srbskega

serbskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji

serbskiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	del „Golubice s cvetom knjižestva srbskog” (golobica s cvetam pismenstva serbskiga), ki bo z mnogoterimi, sosebno mikavnimi in za vsaciga Slavena
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in kraljevo (Jak. 2, 8.) zapoved dal. Prof. — r. Vganjka serbskiga naroda. Dva očeta in dva sinova so kosíli in so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Sanja na Božič. (Narodna priméra (alegorija) Černogorska in Hercegovinska). (Iz serbskiga prestavljena). Sanjalo se mi je , de sim bil v mescu

srbskem
- serbskem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): čas (fut. exact. ) doveršivnikov naj se rabi tedaj kakor v Serbskem vselej le sedajni čas: „Če tebe ptica vjamemo” namesto: „Če

srbski

serbski

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	spremljavca seboj vzeti. — Iz Beligrada se piše, da je knez serbski slavnoznanega generala Kničanina, ki je sedaj spet popolnoma zdrav, za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji zanimivo zbirko obrazov (podob) vseh

srbski

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Iz Novega Sada. Po dostani trimesečni prepovedi je 23. dec. „Srbski dnevnik” sopet prišel na dan s 72. listom. Iz Galicije
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	pesmi, ima književni vestnik itd. Sodelavci listu so najboljši pisatelji srbski in slike gódijo najfinejšemu umeteljniškemu okusu. Cena listu za vse

srbskih
- serbskih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ljubezni in zakona: Lelia Menelia, ktere spomin se še v serbskih narodnih pesmih pogostoma nahaja, samo malo pokvarjeno v Lelemene. Narod
srbsko
- serbsko
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mož, ktere nova zgodovina serbskega naroda ali na bojišču za serbsko samostalnost ali na polji domačega slovstva pervakom uverstuje. (Serb. Dn.
- srbsko
  Botanika (1875): največ storila J. Schlosser vitez Klekovski in Farkaš-Vukotinović Ljudevit; za Srbsko Floro dr. Pančič v Belgradu, in za dalmatinsko Floro R.

▶ srbščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

srbščine

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	dnéh gotovo najboljše priporočilo — smo uže mnogokrat priporočali Slovenom, veščim srbščine in prijateljem lepoznanstva, in sedaj to pohvalo zopet ponavljamo. „Srpska
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	srbščini in mi ga toplo priporočamo vsem onim, ki so srbščine uže vešči, pa tudi takim, ki se je še le

srbščino
- serbščino
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): zavisnih in nezavisnih stavkih različna, zlasti glede na slovenščino in serbščino: serb. (ti) hočeš (češ) raditi (du wirst arbeiten); „wenn du

▶ srce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

src

serc

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	svojiga gotoviga plačila prejemal. Zahvala gré, in vedno pojde iz serc staršev in otročičev dobrotljivimu gospodu Jurju Prešernu, velkimu kupcu v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bodo na vse veke hudo pokorjeni. Gorje tistim! kterih terdih serc ne ganejo solze siromaškiga bližnjiga. Ko sim vse to vidil
Divica Orleanska (1848):	in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje

serz
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): ſveſati; ſakaj tu je ta narbulshe prevuſa perjaſnoſt teh naperjaſneh serz na se potegniti. Ony bodo tebe ſa enega drugega sodili
src
Izidor, pobožni kmet (1887): vprašam vas: ali ni tudi naša sveta dolžnost iz naših src poruvati tisto slabo poželenje, ki se je srca polastilo in
ſerz
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ne rasuméjo. Tedaj pride kmal hudizh, ino pobere is njih ſerz, kar je v' njih saſejániga, de ne vérujejo, ino niſo

srca

serca

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pa vonder vesel ni; kaj nek mu veselje kali? Predobriga serca se mi je videl, kakor debi le misliti mogel, de
Zlata Vas (1848):	Oní hotli šolo v mar vzéti in posebno um in serca mladosti omikovati: bi gotovo tudi poboljšanje vidili. “ Fajmošter odgovoré: „Za
Zlata Vas (1848):	je pred oknam na kolena padla, roke povzdignila ter iz serca s solznimi očmí k Bogu molila, de bi se vse
Zlata Vas (1850):	obstala. Zakaj mladi Brencelj je poredin človek, enak očetu, terdiga serca. In zató je danes v naši hiši taka žalost in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se t' bo” globoko v serca mladosti ukoreninjena, se bo v malo letih sadjoreja tudi pri
Stric Tomaž (1853):	sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga je
Oče naš (1854):	njega iz domovine spodili! “ — Nehal je pater v bolečini svojega serca govoriti. „Odpusti mi, o Gospod,“ je tiho prosil in se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vašega butca? ” „Preponižno zunaj čaka povelja Vaše božjósti in iz serca želi potolažiti sveto jezo pa popraviti, kar mu je spridila
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Gospá, to je Černiverh, kamor ste se napotili. ” In težkega serca je stopala s Karolom po ozki stezi navzdol. Stari Tirolec

serdca

Robinson mlajši (1849):	je vzdignol, na kolena padel, ino z veliko vročnostjo svojega serdca molil! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celó se izročam
Robinson mlajši (1849):	je bil prav vesele môti. Ker je pak nestanovitnost človečkega sérdca, ino tako tude svojega znal, mu je pripálo, ali bi

serza

Ta male katechismus (1768):	tega urſhoha, de be nezh ne is ust, ne is serza vonnashlu, kar be Boga, ali bliſhnega isſhallilu. S. O. Augusthin
Ta male katechismus (1768):	itdr. XI. Zhes solſe spokorne se rada vsmilesh, * vse ſhalostne serza ti Bogu ſrozhish. Rezh itdr. XII. Pred tvojme nogame jest
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	on med drugemi pohujshanje, ke je njim ſavol myrnoſte tega serza navoshliv. Anej se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nadleſhuvanje bosh ti od sebe is troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bodo tebe ſa enega drugega sodili, inu bodo pravizo tvojega serza na vago dijalli, ter bel koker kedej popred shtemalli. Kader
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	jenu uſselej, Skus tojga ſvetiga Duha, Nej ſe derſhe uaſhiga Serza, De bomo shiveli jenu ſe sadershali, Po tojih sapovedih vednu
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	dobruto reshalemo. Pr. Bo on nam tajite odpuſlu ? Od. Is serza rad. Pr. Zhe mi ? Od. Ja ! zhe tudi mi bomo

srca

Valenštajn (1866):	Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne! Rajši bežimo drugam. Trobár. Kaj, za vraga, délali
Oče naš (1885):	in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal ginjenega srca Barbo žalovati in zdihovati. – Peljal jo je k Jéri, svoji
Oče naš (1885):	svojo ovčarijo obiskat. Da si ravno je bil prav blagega srca, je bil vender, kakor vsi ljudje njegovega duha, tudi zdražljiv
Oče naš (1885):	nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca in misel, kako se bo Barba veselila, mu je dala
Izidor, pobožni kmet (1887):	bila bi toraj, če bi tako dobrega Gospoda iz celega srca ne ljubili in mu ne služili! Izidorjevi so si pa
Izidor, pobožni kmet (1887):	so mu vsak trenutek iz vročega in ljubezni božje prevzetega srca; pa tudi svoje otroke je rad in pogostoma opominjal, da
Zeleni listi (1896):	brati vreden tri krone! Dà, človek ne sme biti premehkega srca! « Vstane torej ter misli deti ptiča v nov lep ptičnik
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	pribežališče grešnikov, usliši mene, ki kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih
Gozdovnik (1898):	Šla je smrti naproti kakor soproga pristnega vrlega gambusina: pobožnega srca in pogumne duše. « »K Tiburcijevi? A, že vem, umrla; sam

ſerza

Biblia (1584):	vèrshenu: Kar pak ſkusi uſta vun gre, tu pride is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude
Biblia (1584):	pride is ſèrza, inu tuiſtu zhlovéka nezhiſtiga ſtury. Sakaj is ſèrza prido hude miſli, boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje
Sacrum promptuarium (1695):	tibi. Vſimite tedaj N. N. lete fazonetelne, katiri vam is ſerza ſhenkam, inu perporozhim, sakaj vam bodò k' nuzu, aku bote
Branja, inu evangeliumi (1777):	nym JEsus perkasov, inu je ſvariv njeh naviro, inu njeh ſerza terdobo: de tem : katiri ſo njega videli, de je goriuſtov
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vèrshenu. 18. Kar pak is vuſt vùn gre, tó is ſèrza vùn pride, inu tóiſtu ognuſsi zhlovęka: 19. Sakaj is ſèrza
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	jeſt do tvoje ſvęte vęre, inu ſliſhim na dnu mojga ſèrzá en glaſs, katęri k' meni klizhe: Jęsus Chriſtus je ſam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Paradishi. O lubesnive! o troſhta potne beſsęde! Gręſhniki! ne sgubite ſèrzá, Jęsus imá vſelęj vuſhęſsa perpravlene, sa naſs vſliſhati, vſelęj rokę
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr tiga ſerzá ſabó perneſse, inu naſs takú
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji veſeli, v' terpljenji poterpeshljivi, ino

srce

serce

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se mu je vsako serce na pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tebe prejeli. Mnogo dobrot si po očetovo nam dodelil in serce nam je od veselja poskakovalo. Bog premíli, na vsem tebi
Divica Orleanska (1848):	Alj žitnica je moje rôke dlan? Delíte me! Iztergajte mi serce In kujte dnar iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov
Zlata Vas (1848):	bi se vse na dobro obernilo. Ko se ji je serce olajšalo, vstane ter vidi zunaj Ožbeta s starši iz mlina
Divica Orleanska (1848):	sonce Kje je, povej! Remon. Ah, če obernil vam Je serce Bog – rešite jo in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ravno pripognila vodo zajeti. Kar prešine hudoba kakor blisk jirharjevo serce, ki ga je tudi kakor strela naglo vnéla. O koliko
Oče naš (1854):	je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo serce globoko ganilo. „Nej ostane Tvoja véra vedno čista in ponižna
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Vesela narava, pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré. 82. Dobri sin
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	mu bilo moči, z njima preživiti sebe in svojo družino. Serce mu je tergalo, kedar so ubogi červički kruha prosili, pa

serdce

Robinson mlajši (1849):	Robinson na to pomislil, čudo da v njem od žalosti sérdce ni pôknolo, ino rad bi bil polovico svega prihodnega življenja
Robinson mlajši (1849):	prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odebral, da bi svoje stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil
Robinson mlajši (1849):	spolegà (naslanja), Tej si k blagu pomagà. ” To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko — likokrat si je toto pèsem vroče natihem
Robinson mlajši (1849):	močni Bog! Upokoji — umiri se tedaj moje nebogo žalostno — dreselo serdce! Na Boga se zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena duša — na
Robinson mlajši (1849):	da bi se zdéržal. Kri je v njem vreti začnola, serdce mu je silno bilo

serze

Ta male katechismus (1768):	Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to
Ta male katechismus (1768):	ſavol boſhjeh darov navoshliv biti. V. K' dobremu enu oterpnu serze imeti. VI. Bres pokure noter da konza ostati. Kajſeni grehi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu serze nezh v' viri napreudarja, aku se toku, ali toku ima
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte goriderſhati. Kader je tvoje serze na tesnem, pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je zol malu, inu serze se na naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se dobru ſamerkej, katire sem se jeſt prov globoku V serze ſareſala
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebi nekol is uſt pridti. Sakaj te dado enu nazhednu serze na ſnan. je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moli shkodvati petmoimi bvase inv tielase noi per dvshizi, nieh serze bodi sabito inv nieh vſte samasane da oni me nabojo

serzi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): katera je bila to pra sveto stran prabodva inv nia serzi ofnava daje ven takva kri noi voda: Jas se N

srce

Valenštajn (1866):	gre razpetima rokama naproti i ga srčno objame. ) Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni žarek vigredi Ne dene
Valenštajn (1866):	Sem vrgla strani. (Grofinji). Nej vesel. Zakaj ne? Vi, teta, srce mu potrli ste, Saj bil na poti ves drugačen je
Deborah (1883):	Ana. A vi ste mi srce užgali in oblažili z veličastno svojo besedo! Župnik. Ne moja
Deborah (1883):	strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete stiskam na srce: V nadlogi blodi deklica sirota, Trpeti mora, ker sem jaz
Oče naš (1885):	je začel pred križem apostoljsko véro moliti. To je Vilibaldovo srce globoko ganilo. „Naj ostane tvoja véra vedno čista in ponižna
Zlatorog (1886):	orjáki zró me v led zaviti, Kadàr na tebi mi srcé igrá; Itálija pod mánoj v solnčnem sviti Pozdrávlja me in
Občno vzgojeslovje (1887):	razvili iz nagonov in iz sklonosti, morejo si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno osnovane nadvlade lastne samosvesti; a
Občno vzgojeslovje (1887):	je umestno, da mu vzgojitelj dá kak nauk, kajti gojenčevo srce je odprto vsem blagim nagibom. Ako hoče otrok sam pogledati
Revček Andrejček (1891):	še bolna. Ana. Tvoja bolezen tu notri le čepí, (na srce pokaže) in če te Bog prav kmalo ne pozdravi, zabredla

sŕce

Lohengrin (1898):	jo iz nevarnosti oteti, Nikdar ne vsêli dvom se v sŕce ji! V dvojenju divjem lahko jo je zreti, Se vsêlil
Lohengrin (1898):	znam mu kob, ga nečem razodeti: A v divjem dvomu sŕce mi drhtí! Miroslav in Ortruda. Kralj in vsi možje. Elza

ſerce

Biblia (1584):	ozhima bote vy vidili, inu nebote resúmeli. Sakaj letiga Folka ſèrce je obtèrpnelu, inu nyh uſheſsa hudu ſliſhio, inu mishé ſvojemi
Biblia (1584):	ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene. Ali sabſtojn ony meni ſlushio, ker

ſerze

Biblia (1584):	ta Hudi, inu isdere prozh, kar je ſejanu v'njegovu ſèrze. Inu tu je ta, kateri je ſejan raven pota. Kateri
Sacrum promptuarium (1695):	nej glida na njemu, de bi nebil pretepen, inu ſlasti ſerzè,
Sacrum promptuarium (1695):	ga sazhneo hualit, ſe ſazhneo v' njega ſmiati, ter ſi ſerze vſmaieo k' njemu pojte is gnesda, sunej ene ſame, mazhik
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe bo v' veſelje ſpremenila; ſpet ſe bomo vídili, vaſhe ſerze ſe bo veſelilo, ino nihzhe vezh vam vaſhiga veſelja ne
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prigodba naredila, poſvarjenje boshje. Hudo hudo ſi ſtorila, ino v' ſerze me boli, de niſi na ſvaritev ſvojiga ozheta, ki tebi
Genovefa (1841):	mene ſe nima ne kapljize kerví preliti! ” ſo mogózhno njegovo ſerze poprijéle. Ko ſo Gola pripeljali, ga je grôf s objokanimi
Genovefa (1841):	grôf rasgrajal in ſe grosíl. To nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me
Genovefa (1841):	bom sdaj pripovédovala in beſéde ſvôje matere ſi dôbro v ſerzé vtiſni! ” „Gléj, ljubimu ozhétu v nebéſih ſe je inako ſtorilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krishim poleti, Pot in prah obras pokrivaj , To me v ſerze veſeli. Potozhnik. Kako ſe imájo naſhe kmetije popravljati, de bo

˛serze

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſi je David kraljevi ſédesh isbrál. Dober kralj je bil. ˛Serze je imel polno ljubesni ino pokorſhine do Boga, ino ſi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Joshef, ſliſhijozh ta pogovor, ſe od njih oberne, ino jóka. ˛Serze ſe mu od lju-
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poduzhil. “ Jesuſ ji rezhe: „Jas ſim, ki ſ' teboj govorim. “ ˛Serze ji poſkakuje od veſelja. Popuſtí verzh per vodnjaku, tezhe v'

srcem

sercam

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz Ljubljane. Ko sim se 8. Veliciga Serpana z veselim sercam na pot podal, po pretečenih peterih letih zopet enkrat ljubo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ni smel. Bila sim ob ediniga svojiga prijatla. Z žalostnim sercam sim mu slovo pisala. Sama sim zdaj bila, in se
Tine in Jerica (1852):	djalo, če jima je Bog kako terpljenje poslal. S hvaležnim sercam sta spoznala, da sta od Boga neskončno več dobriga prejela
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja bolézin ne odléže. Iz nauka veš, ki
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	pomagala. Vaša dolžnost je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí mati stojí per
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	daj, de bom Tvoje in Tvoje matere bolečine z otroškim sercam občutil in se svojih grehov kesal.

sercem

Maria Stuart (1861):	ji pred noge). Kraljica odpustite, nosil lice Lažnjivo s težkim sercem sem; al ono Mi je odperlo pot do vas, miladi
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	doto dal. Verjela mu je. Potem sta oba z hvaležnim sercem dobrotnika blagoslovila, mesto zapustila in proti Pragi napotila se, kjer
Oče naš (1885):	svetnikih se veselili! “ „Amen! “ je rekel gospod Arkimbold z ginjenim sercem. „Bog daj, da bi enkrat vsi, vsi tisto nebeško jed

sercom

Blagomir puščavnik (1853):	nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog bodi
Oče naš (1854):	pričakovala Barba moža in otroka pri berleči lampi s težkim sercom.

serzam

Ta male katechismus (1768):	bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Ti se ponaurednem en Chriſtian imęnujesh, aku is enem grenkem serzam tvojemu reſhalniku napruti pridesh. Ena ojstra beſſeda bode tvoje sovraſhneke
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſlo ſasluſhenja polna v'nebesa notershla. She sem jeſt pod serzam moje Matere S. Anne leſhalla,

srcem

Ferdinand (1884):	pa mu iz srca privošči boljšo službo. Prav s težkim srcem se poslovita. Potem pa je Ferdinand precej nastopil svojo novo
Oče naš (1885):	pričakovala Barba moža in otroka pri brleči lampi s težkim srcem. Vesel jo pozdravi Ménart in položi sinčka na materino srce
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem je pričakoval, kaj da sedaj pride. Logar je bil še
Zlatorog (1886):	ker je ogenj davno vgásnil žé, Počívat gredo z zadovoljnim srcem. Možém se sanja o triglávski roži, O belih kozah in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	se maščevali. Oče in sin sta stopala z glasno utripajočim srcem dalje; bližnja ura jima je imela izpolniti upanje ali je

ſerzam

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ozhmy ne vidio, inu s' vuſhęſsmi ne ſliſhio, inu s' ſèrzam ne saſtópio, inu ſe ne preobèrnejo, inu de jih jeſt
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sadershanje. Poſebno pa je potrebnim ino poſhtenim popotnim s' vſmilenim ſerzam rad poſtregel. Ni mogel dobrote posabiti, ki mu jo je
Genovefa (1841):	obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla
Genovefa (1841):	je s trepézhim ſerzam pri vojvodovih ſlushabnikih v véshi ſtal, poklizal in rékel: „Ta
Genovefa (1841):	ſliſhal in od Gôla vſe hudo. Nevoljen in s preſtraſhenim ſerzam je dalje jésdaril, de bi ſhe tiſto nozh na Vojnomirovo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vedosheljni rokodelnik te rezhi pred ozhmi, zhe s sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe

ſerzom
Biblia (1584): enkrat s'ozhima nevidili, inu s'uſheſsi neſliſhali, inu s'ſerzom nesaſtopili, inu ſe nepreobèrnili, de by jeſt nym pomagal. Ampak

srci
- serca
  Blagomir puščavnik (1853): v roke seževa in se zediniva, tako so tudi najne serca v ljubezni in prijatelstvu zedinjene. Nič naj ne loči najno
- serci
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): svatovšino pripravljalo. Blagosloveča mašnikova roka je roke nju zedinila, kterih serci ste že eno bile; rod in prijatli so se poročne
- ſerzi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bilo. Tudi naſha deshela je imela moshove s tako shlahtnimi ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga

srcih

sercih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in Njemu slavo sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da v sercih naših domorodcev sije še jedno sončice, — oj žlahtna ljubezen do
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	koli more, eno in drugo reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname, ktera po tem nikdar zginila
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Ti blagoslovi, Kar se naučili smo, Vedno naj ostanejo V sercih Tvoji nam darovi! Daj nam vedno in povsod, Kakor zapovéš

srcih

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	se votlo razlegajo po celi hiši in odmevajo v krvavih srcih. »Kam me vodiš? « vpraša Vila, »tù ne stanuje vila, ktere
Oče naš (1885):	Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja živega v naših srcih, še živi v nas vera in upanje! “
Izidor, pobožni kmet (1887):	prestave teh bukvic, da bi tega duha vsaj v nekterih srcih zopet poživil. Nadjem se, da bom marsikomu vstregel s tem

ſerzah

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta duhouski dobizhek naſhih duſh! ampak, aku je v' naſhih ſerzah ſhe ena ſama iſkra Boshje Lubesni, inu v' naſhih perſah
Branja, inu evangeliumi (1777):	Duha v' notrejniga zhloveka, inu Chriſtuſa ſkus viro v' vaſhih ſerzah prebivati: de boſte v'lubesni ukorenineni, inu uſtanuvani ſposnati mogli
Branja, inu evangeliumi (1777):	satu. Ampak Goſpuda JEsuſa Chriſtuſa poſve- zhuite vi v' vaſhih ſerzah.

ſerzih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): naſhih duſh Jęsus Chriſtus! puſti danàs tvój glaſs v' naſhih ſèrzih ſliſhati, sakaj lę tebe posnamo my kakôr prave tvoje ovzę

srcu

serci

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ni mogel odgovoriti od prevelike žalosti, ki jo je v serci občutil. Na glas se razjoka, ter si obraz zakrije ino
Blagomir puščavnik (1853):	od strašnega požiga žari. Kako mi je bilo takrat pri serci, si znate misliti, ljubi Nikolaj ! — Ta grozopolna noč mi je

sercu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Lahko si mislimo , koliko britkiga nemira zdaj bolnik v svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o
Zlata Vas (1850):	vtiče, mi je bil dušni prid mojih farmanov vedno pri sercu, dostikrat sim že pomiloval siromaštvo Zlatovasčanov in vsak dan za
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zapustil, tode ni mogel, zakaj prevelikokrat so se mu v sercu ponavljale, in kmalo bi bil bolj nagnjen Hirlando nekrivo, kakor
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Svojiga ljubiga Bertranda je k svojimu sercu pritisnila, in se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki
Blagomir puščavnik (1853):	že potihnilo, in v pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih časov mu
Roza Jelodvorska (1855):	Roza, »blagi gospej naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla terdovratniga
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	name ne pozábi, De terpljenja opomnim se; Daj mi v sercu ga nositi, In dolžnosti vse spolniti. Ker terpel si za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in da so pokazali, da jim je gojzdnarstvo živo pri sercu. Na koncu preskušnje se je enem»u dalo spričalo, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mu jo odloči. Ali povej mi, kako ti je pri sercu danes pred imenitnim in slavnim dnevom? ” „Tako veličastni, tako slovesni

serdci
Robinson mlajši (1849): silimo, da bi svoj razúm k vekši popolnosti privedli. V serdci je prevedel, kar ga vse dobrega iz tega čaka, ino

serzi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prosim skues use te bolazhine katere si ti utvojemu Matharnomi serzi pozhutva k' si ti podtiem Kriesham stava on pa gorei
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	nikoli prenehali. Dej nam veſsele, ſe prou uzhiti, U' naſhim Serzi glaboku uterditi. Viro, jenu Nauke, Naſhih dobrih dell lete brumne
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	k' nam toje kraleſtvu. Pr. Kdo Kraluje noter u' naſhim Serzi ? Od. Buh, naſh Ozhe nebeſhki. Pr. Koku? Od. Skus sojo

serzu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Povej meni le eno minuto, kader be Buh tebi k'serzu govoril nabil, tudi takrat, kader se se gnadi boſhji ſuperpoſtavlal
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader

srci

Deborah (1883):	sva drug druzemu razodevala vse, kar je nama bilo na srci. Ti veš vse moje skrivnosti. Zmerom so te dražili, da
Deborah (1883):	v vednem trepetanji ga, Ker čutim dolg globoko v svojem srci; Mej tem ko tukaj v preobilnej sreči Na strani zvesta
Ferdinand (1884):	je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga grofinja se loči z otroci od ljubljenca vseh; sede
Ferdinand (1884):	še nikdar ne v življenji; dà, čutil je v svojem srci neko srečo in blaženost, kakoršne do sedaj ni poznal. Otroke
Ferdinand (1884):	življenji mu še ni bilo tako tesno in britko pri srci, kakor ta trenotek, ko je storil to prisego. Ko je
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi in povzdigovati je torej važna naloga vzgojnega poučevanja in

srcu

Viljem Tell (1862):	Nazidovec. Da, bratje smo po srcu in po krvi. Vsi (v roké si segajo). En narod
Viljem Tell (1862):	opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih
Mlinar in njegova hči (1867):	Oh, vekomaj ti ne morem povedati, kako mi je pri srcu. Micka (ki ga boječa pazljivo pogleduje). Janko, zakaj me naravnost
Mlinar in njegova hči (1867):	teta, da ste prišli. Oh kako težko mi je pri srcu? Županja. To si lehkó mislim, ker je Matija doli pri
Oče naš (1885):	dneh sva mnogo reči doživela. Barba, kakó ti je pri srcu? “ „Dobro, Ménart! “ je odgovorila; „božjo pravičnost sem videla v kazni
Oče naš (1885):	nevoljno. Mêljard se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je
Izidor, pobožni kmet (1887):	sami ne bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja
Gozdovnik (1898):	mogel kar nič razznati. Vse drugače pa je v svojem srcu mislil Pepo. Še nikdar nikogar ni tolikanj črtil ko tega
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	objela gospa O'Nielova svojega otroka, pritisnivša ga tesno trpečemu materinemu srcu.

ſerci

Biblia (1584):	ſebi poklizal, inu je djal: Meni ſe ta folk v'ſerci ſmili: Sakaj ony ſo vshe dobru try dny pèr meni
Biblia (1584):	vidil ta velik folk, inu ony ſo ſe njemu v'ſerci ſmilili, inu je osdravil nyh bolnike. NA vezher pak ſo

ſerzi

Sacrum promptuarium (1695):	ta teshki krish na hrib Caluarie, ter ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki, taku de millu ſe je jokala, inu kadar
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pride ta hudi, inu vsame prozh, kar je v' njegóvim ſèrzi ſèjanu: Tá je taiſti, katęri je sravèn pôta ſèján. 20.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	inu try nozhy: ravnu takú bóde Şyn tiga zhlovęka v' ſèrzi tę semle try dny, inu try nozhy. 41. Moshję Ninivitarſki
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ona tèrpysa ręſs nesmaſne bolezhine, britkoſt, inu shaloſt v' ſvojim ſerzi, kakôr Mati, kęr vidi ſvojga Şyna v' taki martri, inu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Nebęſhkiga Ozhęta, satęga volo saduſhy, inu ſhrani lę notri v' ſèrzi ſvoje bolezhine. Leto bó tó. II. Premiſhluvanje. Ona je tudi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	to veliko shaloſt v' ſę, ględa, aku lih prebodena v' ſèrzi s' tavshent mezhmy ględa , inu ſhtęje tę ſmertne rane ſvojga
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	is verta. Vbogimu fantu na obraſi vidi, kaj mu na ſerzi je. „Pojdi s' menoj mali ſtreliz, mu je prijasno rekla
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ji sdi, de jo Shofka tako ſkrivno ſvarí ino v' ſerzi njej hvalo vé, de ji v' prizho unih posablivoſti ne

ſerzu

Branja, inu evangeliumi (1777):	je ohranila uſſe lete beſſede, inu jeh je v' ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je le dobriga hlinil. Satoraj je Bog
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ
Genovefa (1841):	ji je, ko bi bil trenil, lahkó in dobro pri ſerzu ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne
Genovefa (1841):	v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo in svéſta koſhuta, ktéra je odſlèj vezh ni sapuſtila
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v vſim pripomogli, namenjen zilj doſezhi
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je ta vſak dan ſtregel, je hudobni duh v Golotovem ſerzu tako nezhiſte miſli in shelje do grofinje obudil, da ſe

▶ srcobitje samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP

bitje srca; kontekst

srcobitje

sercobitje

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kožo vtakne. Konju, ki je močen in dobro rejen, kterega sercobitje ni mehkejše postalo, se tudi četerti dan puša. Ako konj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Ako sercobitje drugi dan ni manjše ali clo močnejše in terdejše: se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	žrejo, in ktere so v ti bolezni posebno zdrave. Kedar sercobitje manj terdo postaja, konj se bolj urno obrača in po

▶ srcoviden pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

iskren; Pohlin To malo besedišče

srcovidno
- serzovidnu
  Ta male katechismus (1768): Kaj je spovd? Ena reshizhna perpovedba, inu serzovidnu reſodenje uſſeh vedozheh smertneh grehov, sturjenu pred enem ſa tu

▶ srcovidno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

iskreno; Pohlin To malo besedišče

srcovidno

serzovidnu

Ta male katechismus (1768):	sebi? Tu: de se ima Buh, inu ta bliſhne prov serzovidnu lubiti, kar je Buh skus tu ſnamene othl na ſnanje
Ta male katechismus (1768):	ſemli, koker se od uſſeh svetnikov na nebu gody, toku serzovidnu, toku rozhnu, inu stanovitnu dapolnilu. Kaj pak v' ti zheterti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	toku sem se temu hudemu uſſellej ſuperpoſtavlalla. Moj Syn! hodi serzovidnu s'tvohjem bratam okroh, inu nastopej is njim v'stopine

▶ srcovidnost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

iskrenost; Pohlin To malo besedišče

srcovidnost

serzovidnoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tako viſho bosh ti poſtavo te lubeſne dapolnil. Serzovidnoſt more pak vonder is modruſtjo uſſakdar prov tesnu skupſveſana biti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu golfanje sovraſh biti, inu sturè se lestno eno sveto serzovidnoſt. Jeſt nisem pruti ludęm nekol dvojnega serza imella, samuzh le
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Buh tega myru. Moj Syn! Hodi ſa mano. XIII: POSTAVA. Serzovidnoſt je tega ſhivlenja imęnitnu poslahkanje. Moj Syn! tebi ima himba
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	XII. Poſt. Myrnoſt je te lubeſne nuznu gorijemanje. XIII: Poſt. Serzovidnoſt je tega ſhivlenja dushe poplnema odleſhenje. XIV. Poſt. Tu uwoshtvu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Deni na stran potuhnoſt, inu hinavsheno, ter dapernaſhej stanovitnu kriſtiansko serzovidnoſt. Hodi ſa mano. XIV. POSTAVA. Tu uwoshtvu v' duhu je

serzovidnoſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	samuzh le enu, inu tu je bilu polnu lubeſne, inu serzovidnoſte. Nehzhe ni nad mojeme beſſedami zviblal, ſakaj uſſi so dobru
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	resnizhnu, de, katiri pruti drugem lubeſne nimajo, nimajo tudi nobene serzovidnoſte pruti tebi. Ony othę le radi shlishati, kaj ti menesh

▶ srčast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srčasti
Zoologija (1875): imajo na tisoče. Morski ježki (Echinus) so krogljasti, polukrogljasti ali srčasti, posuti so grbicami in bodicami, kojimi se počasi plazijo po

▶ srčece samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srčeca
- serčica
  Sveti večer (1866): so jim Gospodovi prazniki ljubi in častiti in pripravlja njihove serčica, radovati se nad zveličanjem, ktero je vesoljnemu svetu došlo. Odslej

▶ srčen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srčen

serčen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Po lestvici flojtri) leze, in mahoma se v globočino zverne. Serčen vojšak, ki blizo stoji in nesrečo vidi, hitro puško v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Po taki sapi je človek vesel in krepek, za delo serčen ; jesti in piti mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije

srčen

Valenštajn (1866):	združeni krepko stojite! Nikdér tak visoko nej krone svetlé, Da srčen skakáč bi ne skočil do njé. Zbor. Nikdér tak visoko
Valenštajn (1866):	do njé. Zbor. Nikdér tak visoko nej krone svetlé, Da srčen skakač bi ne skočil do njé (Zagrinjalo pade, predno zbor

ſerzhan

Genovefa (1841):	déte! Ti ſi shiva podoba ſvôjiga ozhéta! Bodi hraber in ſerzhán, kakor ſo tvoj ôzhe in tako
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dlake iméti. Sadnjizh mora bik popolnama sdrav, mozhan, drashljiv in ſerzhan biti. Per ſizer enakih laſtnoſtih naj ſe poſébno sa tiſtiga

ſerzhen

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſpregleda, ino ſe da kerſtiti. Odſihmal je bil Pavel prav ſerzhen uzhenez Jesuſa Kriſtuſa, ino je njegov nauk med vſimi narodi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	V. Taſhiza mala ſrezha velika. Martin Vranko, sveſt ino ſerzhen vojſhak, je veliko lét sa sholnirja ſlushil, ſi je veliko

srčna

serčna

Tine in Jerica (1852):	kratkim povem, sim šla za upitjem. Mart. Si bila tolikanj serčna? Jerica. Česa sim se hotla bati? mar nesrečniga človeka, ki
Roza Jelodvorska (1855):	Jakoba in njegovo ženo Marjeto: »Dragi, zvesti Jakob«, reče on, »serčna hvala naj vam bo za vse meni in moji Rozi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	bilo priča te lepe slovesnosti, ktera je bila zares prav serčna, domača in pošteno vesela. Serčno želimo, da bi se nam
Najdenček (1860):	Rekli so, da naj se me tudi ona varje. Pa serčna deklica je rekla polna keršanske ljubézni: „Bog ne daj tega

srčna

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	vsega, ondi sedi zdaj tujka v dolgi obleki, to je srčna britkost, zdaj je ona tù gospodovala, zdaj je ona mati
Oče naš (1885):	in tvojega poveličanja gledati smemo. Bertram in Nikole, moja sinova, srčna bodita! Ana in Alojzij, obrišita si solze; še imamo Zveličarja

ſerzhna
Genovefa (1841): domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in

srčne

serčne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	časniku naš Knobleher Tirolec! ! Omenim te pomote le spotama, ter serčne želje izrečem: naj bi se našimu častitimu rojaku njegovo važno
Stric Tomaž (1853):	svojega neusmiljenega trinoga nemilo razsodbo, onemi in skor omedli. Poln serčne prijaznosti mu pomoli priljudni oskerbnik roko, ter ga potolaži, in
Stric Tomaž (1853):	ženo dobil, bi ga bila letà lahko razveseljevala in mu serčne britkosti umanjšala; toda zato ni bila bogata, gosposko — nježna nevesta
Stric Tomaž (1853):	mesta kak listek pošlje, ki ga je napolnil z izreki serčne ljubezni in prijaznosti, in z vošilom, da bi skorej združena

srčne

Mlinar in njegova hči (1867):	cesar spet vojskovati; naš vojskovod je velik junak, ima rad srčne ljudi ter se tudi pogumno in srečno bije. Mislim, da
Zoologija (1875):	12- do 18kratov, otroci pa večkrat. Na 3 ali 4 srčne udarce pride 1 izdihljaj. Zrak, ki pri dihanji prihaja iz
Oče naš (1885):	mej njima kraljeval, in ta mir je izviral iz prave srčne ljubezni, iz pravega krepkega zaupanja v Boga, in iz dobre

ſerzhne
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe jim poreshi, in jih ali

srčnega

serčnega

Blagomir puščavnik (1853):	rame visi lep viteški plajš. — V taki napravi sim se serčnega mislil, kakor še nikoli poprej. Bojoželjen sena belega, čverstega konjiča
Najdenček (1860):	nezmožen je hlastnil serdito na mene. Če bi zvestega in serčnega psa ne bilo, bi bilo po meni. Pa pes me
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	a ubogi duh ni mogel svoje časti rešiti. Brez pomoči serčnega gospoda Orjaškoviča bi bil prederzneš z nami počel, kar bi

serčniga

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Gledat' daš mi zveličanje Tvoje. Zaupanje v Boga ga stori serčniga ino mirniga, kdor je pobožen, pridejo naj tudi še take
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zgovarjal, de zavolj svoje bolehnosti ne more sam osebno svojiga serčniga veselja skazati, potem je s hinavsko - perliznjenimi besedami odpušanja prosil

ſerzhniga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Glédat' daſh mi svelizhanje Tvoje. Saupanje v' Boga ga ſtorí ſerzhniga ino mirniga, kdor je pobóshen, pridejo naj tudi ſhe take
Genovefa (1841):	shivel na Niderlanſkim prav shlâhten vojvoda; — vojvoda Brabanſhki. Savoljo njegoviga ſerzhniga poguma in njegove velike hrabroſti ſo ſe vſi nad njim
Genovefa (1841):	gradu. Genovefa ni môgla nikóli bres notrajne grôse in bres ſerzhniga uſmiljenja do ubósih jetnikov mémo njega iti. In nar sdolej

srčnemu

serčnimu
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): sosedu iti gasit. Lehko si zrajtam, kaj bi takimu dobrim serčnimu prijatelu na odgovor dali. ” — —

ſerzhnimu

Genovefa (1841):	Pa ko bi me ne bili s perve mladoſti k ſerzhnimu ſtrahu boshjimu in k ſerzhnimu upanju v Bogâ opominjali, bi
Genovefa (1841):	bili s perve mladoſti k ſerzhnimu ſtrahu boshjimu in k ſerzhnimu upanju v Bogâ opominjali, bi bila mogla v ſvôjih nadlógah

srčni

serčni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	raja; De poklicu svojmu vgodni Stop'mo v Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	obvari, in jez s počašenjem ostanem tvoj pervi učenik in serčni prijatel Gašper Šoklič, fajmošter na Breznici. Somenj o sv. Ošpeti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	orožje , kakor le samo za domače dežele. De so Krajnci serčni v boju bili, in de so še sedaj, ni treba
Tine in Jerica (1852):	nesreče ovaroval, zdaj mu se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni molitvi je Jerica rekla: Le hitro zopet drugo drevo pred
Oče naš (1854):	svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega stergati? “ je rekel serčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo

şerzhny
Svetu pismu noviga testamenta (1784): vpyli. 27. Sdajzi pak je Jęsus k' njim govóril, rekózh: Şèrzhny bódite: Jeſt ſim, nikar ſe nebójte. 28. Pętèr pak je

srčni

Zoologija (1875):	se kakor žarki obkrajni (periferični) pleteži, od kojih navajamo samo srčni in trebušni pletež. Zadnji veliki pletež leži v gornji strani
Oče naš (1885):	svojega Zveličarja! “ „Kdo me more od njega strgati? “ je rekel srčni fantek, in njegove oči so se svetile. „Duhovni oče, kdo
Zlatorog (1886):	kozla obstrelí, »Življenje on takój zgubí. – »Oj Anka, tí moj srčni žar, »Zahtévaj vse, tegà nikár, »Triglávske rože nikdar! –

ſerzhni

Biblia (1584):	Iesus pak je sdajci shnymi govuril, inu je djal: Bodite ſèrzhni, Ieſt ſim: Nebujte ſe. PEtrus je pak njemu odguvoril, inu
Genovefa (1841):	poboshnoſti proti nebéſam povsdignila in po tém jih sopet v ſerzhni molitvi proti tlam obernila — je vſak miſlil, de angelja is
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dan danáſhni té deshele Ilirſke imenujejo. Ilirzi ſo bili divji, ſèrzhni in junáſhki bojevavzi, kteri ſo na Tersháſhkim mórju Rimzam mozhno

srčnih

serčnih

Divica Orleanska (1848):	korenine. (Vihar potihne, vedrí in razjasni se. ) Stopíte not. Pri serčnih voglarjih sva. Voglar. Počitka, zdi se mi, vam je potreba
Stric Tomaž (1853):	naenkrat pobrali svoja ljubezniva otroka, ali bi zamogli to brez serčnih bolečin prenesti? “ „Naše čutila in občutki sploh so vsi drugačni

srčnih

Milko Vogrin (1883):	popraševal o ljubezni niti govoril, kakor je sicer navada, o srčnih ranah, o nagnenosti, o vdanosti do nje, temveč on je
Žrtva ljubosumnosti (1884):	svojih hramih, po svojem posestvu. A tožil ni nikdar o srčnih bolečinah niti svojej materi niti svojej zakonskej družici. Kakor pa
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	vstaši močen »juriš« (»urá! «) na naše levo krilo. Marsikatera glava srčnih »Leopoldovcev« upogne se pod ostrim handžarjem, a tudi marsikateri vstaš
Vanda (1888):	imela koga, da bi se ž njim mogla pomeniti o srčnih svojih stvaréh. Ne bi bila marala, ko bi jo mati
Iz življenja mlade umetnice (1890):	mislila, za koga pišem, pisala sem samó ljubezensko pismo, polno srčnih čustev, le ko me je Reza opomnila, naj ne pozabim
Pogreb na morju (1894):	mornarja nagneta desko, na kteri leži vrečica. Nekoliko vzdihov iz srčnih globin — in vrečica je zdrknila v morje, kakor snežena zvezdica
Hudi časi (1894):	ne poslušajo v tej stvari duhovnikov, ki ne poznajo tistih srčnih vezij, katere vežejo človeka s človekom, ude jedne družine med
Dušne borbe (1896):	vedel, da je ženska v resnici poluvedežica, kar se tiče srčnih razmer. Mlado, brezskrbno dekle ne bi bilo niti z daleka
Zadnji gospod Kamenski (1898):	oklene vratu svojega sina. Ko pa so minuli prvi prizori srčnih čustev, materinske in sinovske ljubezni, reče župnik Kancijan: »Dobre postrežbe

srčnim

serčnim
Oče naš (1854): je prišla in prijazno starčka pozdravila, kteri ji je s serčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi
srčnim
Oče naš (1885): je prišla in prijazno pozdravila starčka, kteri jej je s srčnim usmiljenjem v bledo, žalostno obličje pogledal. Štefan jo je tudi

ſerzhnim

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	otrok, je bres ſhtevila ljudem v' nebeſa perpomogel. Med ſvojim ſerzhnim tekam v' kerſhanſki veri je neisrezheno veliko terpel; tode Goſpodova
Genovefa (1841):	ſe v Goſpodu! ” je rékel in s velikim navdanjem in ſerzhnim ganjenjem je jél od zhudnih pot Boshje prevídnoſti govoriti; Jakobovo

srčno

serčno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne hotévši zadnji biti, so po tém visoko počastenje in serčno hvaležnost svojimu presvitlimu Cesarju in Cesarici v venec občinskiga vesélja
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	radovoljnim vodstvam za slovanstvo gorečiga gosp. Pelhana vadili. Pristavim še serčno željo in vošílo, de bi slovenski učenci z nar veči
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	kteri nam da terdno upanje; per tretji: kteri nam užge serčno ljubezen, ali pa tudi: v kteriga verujem, v kteriga upam

serdčno
Robinson mlajši (1849): milsleh bil pa je toto ravno vzveličavno predse vzetje ze serdčno miseljo stvoril: „Onih novih božjih darov bom sicer požival, pak

ſerzhno

Branja, inu evangeliumi (1777):	tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen.
Genovefa (1841):	shé tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve glaſove od fantizha ſliſhala

▶ srčica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vrsta češnje; splet

srčice

serčica

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Černe golobje serčica, Julija. Schwarze Taubenherzkirsche. 12. Debele, zgodnje, černe serčica, Jun. † Grosse, frühe, schwarze Herzkirsche. Češnje sladke, černe, terdike ali
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Luzienkirsche. 66. Sladke španjoljke, Julija. Süsse, spanische. 67. Butnerjeve rudeče serčica, Julija. † Büttners rothe Herzkirsche. 68. Pikaste serčica, Julija. * Perlkirsche. 69.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Ochsen-Herzkirsche. 9. Zgodnje serčica, Maja. Frühe Mai-Herzkirsche. 10. Debele černe serčica, Julija. Grosse, schwarze Herzkirsche. 11. Černe golobje serčica, Julija. Schwarze
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Butnerjeve černe serčica, Junija. * Buttners schwarze Herzkirsche. 6. Velike sladke serčica, Junija. Grosse süsse Mai-Herzkirsche. 7. Frazarjeve tartarske serčica, Junija. * Frasers
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Velike sladke serčica, Junija. Grosse süsse Mai-Herzkirsche. 7. Frazarjeve tartarske serčica, Junija. * Frasers tartar, Herzkirsche. 8. Volovske oči, Julija. * Ochsen-Herzkirsche. 9.
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rothe Herzkirsche. 68. Pikaste serčica, Julija. * Perlkirsche. 69. Tilgerjeve rudeče serčica, Junija. Tilgers rothe Herzkirsche. 70. Vinklerjeve bele serčica, Julija. * Winklers
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Vizelerjeve černe serčica, Junija. * Wiseller schwarze Herzkirsche. 5. Butnerjeve černe serčica, Junija. * Buttners schwarze Herzkirsche. 6. Velike sladke serčica, Junija. Grosse
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	67. Butnerjeve rudeče serčica, Julija. † Büttners rothe Herzkirsche. 68. Pikaste serčica, Julija. * Perlkirsche. 69. Tilgerjeve rudeče serčica, Junija. Tilgers rothe Herzkirsche
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	Tilgerjeve rudeče serčica, Junija. Tilgers rothe Herzkirsche. 70. Vinklerjeve bele serčica, Julija. * Winklers weisse Herzkirsche. Češnje pisane, sladke hrustavke: 91. Bohnje

▶ srčno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srčnejeprislov, splošni, primernik
- serčneji
  Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): je bila lastina kakor vnovič podarjena, in sté Bogá še serčneji hvalile za njegov obilni blagodár. V hípi perspè Lenart, ki
srčnejšeprislov, splošni, primernik
- srčnejše
  Zeleni listi (1896): darovi veliko, veliko veselje. Pa teh-le darov se še veliko srčnejše veselim! « »To sem pričakoval, ljubo dete«, dé oče, »in jako

srčnoprislov, splošni, nedoločeno

serčno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Lamprin h jeznimu cesarju poda, prosi in prosi takó milo, serčno in takó dolgo, de njegovo serce popolnama vtolaži ino v
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imeni poslali, za ktero se nevtrudljivima gospodama odborstvo kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v imenu družbniga odborstva za poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izobrazimo in vsrečimo, — da bodemo Njegovih dobrot vživali, se jih serčno veselili in Njemu slavo sprepévljali. Tretji zlati dar: daj! da
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mi morebiti imajo kaj pisati ali za Novice kaj poslati. Serčno Jih pozdravim ! Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	hudoben spomin vzeti. Za Minoj še jez predobriga Morica prav serčno objamem, rekoč: „Bog naj ti vse to poverne, predragi! Lepši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nekidaj so čutili Slovenci svojo moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani — ali nikolj niso zgubili prave
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	sedaj, ni treba dvojiti (dvomiti, cviblati), kér se vé: kakó serčno so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim času pa
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Svojim učencam si nogé umil; očisti tudi mene mojih grehov! — Serčno mi je žal zavolj mojih grehov; sovražim jih in si

serdčno

Robinson mlajši (1849):	v levo, ino ostro nabito pistolo v pravo roko, je serdčno šel po svoji odvagi — nevarnosti. Jedva pak je ta glavo
Robinson mlajši (1849):	tek pokaživa, da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega

serzhno
Genovefa (1841): ko bi bil trenil, lahkó in dobro pri ſerzu ſtorilo. Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne jézhe réſhil

serzhnu

Ta male katechismus (1768):	doby, skus katiro homo mi v' viri poterdeni, de be serzhnu, inu bres bojezhnoste boſhje ime, ke be toku treba bilu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſaderſhanje ſavergli, inu zhes tuiſtu hudu govorili. 3. No tedej serzhnu! moj Syn! naporajtej na taiſte, katiri tebe strashejo ſatu, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vezhnemu ſvelizhanju tudi po teh narojstrejsheh potah tega svejta vode. Serzhnu, inu is veſſellam se Bogu zhes daj, inu koku pametnu

srčno

Valenštajn (1866):	še prijatelj! Valenštajn. (mu gre razpetima rokama naproti i ga srčno objame. ) Na moje srce, stari vojni drug! Tak dobro solnčni
Mlinar in njegova hči (1867):	da spoznaš, da nisi prav storil ter da svoj prestopek srčno obžaluj. (Plašno ga pogledavši. ) Ali ga od srca obžaluješ, Janko
Zlatorog (1886):	s pridom vedno potrpí, »A kmétič jok imá in nejevoljo«. – Srčnó smejó se vsi, ko Jaka neha, In ker je ogenj
Zlatorog (1886):	Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog
Revček Andrejček (1891):	zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav srčno), samo da sem imela lahko tebe pri sebi. (Zopet huda
Revček Andrejček (1891):	Franica (srčno). O Andrejček! (Objame ga). Anže (v zatišju zauka, ne da
Zeleni listi (1896):	dobil kos kruha. O kako mu je dišal! O kako srčno je zahvaljeval Boga za-nj! 13. Marjetica. Pod neko lesko, rastočo
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Že so začuli v globočini šumljanje gorskega potoka. ,,Srčno dalje! “ je zašepetal naselnik. „Pred luninim vzhodom moramo prekoračiti dolino

srečno
Divica Orleanska (1848): se, zato ti on pomaga. Karol Tedaj Britancu stal bi srečno v bran? Jovana. Oteta tebi bo, sim rekla. Karol. Ne

ſerzhno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Britko grosno ſe jima déla, ino Boga próſita pogoſto ino ſerzhno, de bi jima ſinú dal. Pa sdi ſe, kakor de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Na ſmertni póſtelji ſo ga oblagoſlovíli poboshni ozhe, ino ga ſerzhno opominjali, de naj voljno ſlúshi Goſpodu. Ko je ˛Salomon kraljeváti

ſerzhnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	resgledali, koku potroshtan je od nebeſs tiſti, katiri ſam ſebe ſerzhnu, inu terdnu premaga. Oben zhlovek ni, zhes katiriga bi ſe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tvoi vezhni, edinu rojeni Syn, inu naſh Odreſhenik Chriſtus taku ſerzhnu zhes dau, de je on reku, kar ima sapiſſanu David
Branja, inu evangeliumi (1777):	ni bil pervoluv v' njeh ſvjet inu dijanje. Taiſti je ſerzhnu h' Pilatushu noter ſhov, inu ga je proſſuv, de bi
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	sgor doli, na ravnim al v' glih linji v' trębuh ſerzhnu, inu vrozhnu notri pahne, inu ſe koker je sgorej b
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ravnu tę gręhe doperneſti, katęre ſte poprej takú rèſhizhnu, takú ſèrzhnu objokali, savèrgli, inu ſovrashili? Rezhimo veliku vezh, de enu taku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	je en vojſhak tę vęre, katęri tim Vikſhim judovſke Şynagoge ſèrzhnu pod sobe napręj męzhe, de ſo ony Meſsiasa vmoriti puſtili

▶ srčnomilo prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

iz vsega srca; kontekst

srčnomilo

serčnomilo

Stric Tomaž (1853):	roko v roci, oči v oči vperte, se ihtijo in serčnomilo jokajo. Še en objem in zadnji „z Bogom“ zadoni iz
Stric Tomaž (1853):	gospodom, ki me je kupil, pokleknejo žalostna mati, ter ga serčnomilo prosijo, da bi še njih kupil. Ali grozovitni jih porine

▶ srčnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srčnost

serčnost

Zlata Vas (1848):	Tù je bilo težko pomagati. Pa vunder je Ožbè vsim serčnost delal ter rekel: „Varčnost in delo vas mora z Božjo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	je tako zakrita. Tak pogled dá novo moč in novo serčnost za prihodnje napredovanje. So bile stiske in skušnje, si misli

srčnost
Občno vzgojeslovje (1887): osnovni kameni, katere mora položiti vzgoja. Vstrajna pridnost in nravstvena srčnost ste kreposti, ki izvirate iz teh vzgojnih vplivov in ki
ſerzhnoſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): en ſvęti Bernard, o shena! v' katere perſsih je vſa ſèrzhnoſt tih bęjshęzhih Jógrov vkupej priſhla; v' katęre ſèrzi je takrat

srčnosti
- serčnosti
  Divica Orleanska (1848): te popeljem tje. (Vitezi zarožljajo z orožjem in dajo znamnja serčnosti. ) Dünoa.
- srčnosti
  Gozdovnik (1898): je prvi opogumil, ali bolje, ki je bil iznenadjen, a srčnosti ni bil izgubil. »Dvoje: najprej moža, ki ga nazivate don

srčnostjo

serčnostjo

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zlo veselí, de ste v 18. listu Novíc s toliko serčnostjo nad me skočili; kar me še tolikanj bolj veselí, kér
Blagomir puščavnik (1853):	junaško trumo. Pod gradom se vname junaški boj. Z novo serčnostjo se podamo tudi mi med nje, pripravljeni na zmago in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pa še dovolj manjka do popolnomosti, se je treba s serčnostjo lotiti in ne obupati, gotovo naš trud ne bo zastonj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	velikega ne bili sledili vladarji, kteri bi bili z njegovo serčnostjo in politiko začeto delo nadaljevali! Ako bi bila Katarina II.

srčnostjo
Oče naš (1885): zdaj gledali, kaj se je godilo, so se čudili nad srčnostjo in pogumnostjo svojih bratov Podgojzdjanov in so jim hoteli pomagati

ſerzhnoſtjo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa v' nikomur drugim nè. ” ˛Sodniki oſtermé nad tako Petrovo ſerzhnoſtjo, ino is ſtrahu pred ljudmí ſi jima ne upajo nizh
Genovefa (1841):	is pervih tesháv ſtrahú in bolezhine sbrihtala, je s gorézho ſerzhnoſtjo roké ſklenila, proti nebu pogledala ter molíla: ‚O Ti dobrotljïvi

▶ srd samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srd

serd
Divica Orleanska (1848): S hlinivim begam peljal si golufno Iz bitve me, de serd in smert gotovo Overneš glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj
srd
Zlatorog (1886): je čvrst, krepák in tvrd, »Kaj déne žen mu belih srd? – »Po cvet triglávski idi! »In če mi ne prinêseš rož

ſerd

Sacrum promptuarium (1695):	mejſti Roshenkranza Maioliko, na mejſti molitve shentovajne, na mejſti poterpeshlivoſti ſerd, inu kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad shivalmi, kolne té ſtvari. Pridi k

srda

serda

Razne dela (1870):	zarje, Ona je tekočih let Vsih lepot na zemlji cvet. " Serda bleda, jeze siva Plane ta ko vatra živa, Al ko
Razne dela (1870):	prilike nema svet. " Mačoha na noge skoči, Blizo je de serda poči, Jeznosílni roke mah Zmane skor zerkalce v prah. Pha
Razne dela (1870):	žareči meč osvete, Slavenski Jug, junaška kri! Naprej, naprej, postojne serda vnete, V oserčje zmot, čez reke tri! Evropa nej razumiti
Razne dela (1870):	objame, pričijoči dajo stud in grozo na znanje. ) Dünoa. Volkinja! Serda vpaljena Megêra! Karol (po kratkim oddihu svetovavcam:) Vi čuli ste
Razne dela (1870):	to dá. Drugi kor. (Behemund. ) Samima skerb, Zakaj se kervaviga Serda borita! Meni ni mar. Mi le ju varjemo sil in
Razne dela (1870):	plajš. Karol. Moj dober ljud! Tak naglo vnet ljubezni, Kot serda svojiga. — Kak hitro je Pozabljeno, de mu ta vojvoda Ubijal
Razne dela (1870):	tuga vžgè, On sercu vsakim zguba je. V sodiše vréjo serda vneti, In cela množica hrumí, De pevca se spomín osveti
Razne dela (1870):	Posluša, gleda, pazi, zgine, Dozdevka poln in misli zlih, Ter serda ki ga kar ne mine. Clo sanje straži odalisk, Al
Razne dela (1870):	Saltan verjeti noče, Zlo jezi se naš komar, Skor bi serda počil kar. Zašumi okoli tetke, Skusi dva in tri zaletke

srda

Mlada leta (1875):	In, prijatelj, sedaj sem se ozrl na komteso. Prav od srda se ji je bliskalo oko in trdno mi je rekla
Ivan Slavelj (1876):	Ta pa napne petelina, povzdigne orožjein — počilo je! ... Ali od srda se mu je pač tresla roka. Ko se je razkadil
Blagodejna zvezdica (1881):	torej srčnost in z glasom, ki je trepetal od notranjega srda, je dejala: Ako me koj ne izpustite, klicati hočem pomoči
Mačeha (1883):	skozi in skozi! — Kakšna drznost pretrga jej Elza besedo od srda vsa ognjena v lici. — To je, popravi hitro Eufemija obžalovaje
Slovenski svetec in učitelj (1886):	zdaj Grimislava, in solze so jo polile, pekoče solze jeze, srda in maščevalnosti zoper vse svoje protivnike in tudi na Strahomera
Šarevčeva sliva (1887):	dolu je šumela reka, kakor bi se togotila od najbesnejšega srda, in proti zapadu so se bile nakopičile tolpe črnih oblakov
Iz življenja mlade umetnice (1890):	jeza. Nekoliko iz svoje bóli in nejevolje, najbolj pa iz srda do hudobnega svetá, jela sem ji dokazovati, da je Mihcu
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	je prihajal od izpovedi, vendar se ni mogel vzdržati nekakega srda do tega hudobnega človeka. Najrajši bi se mu bil izognil
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	da mu je odpustila, in da njeno srce nima nikakega srda. Potem so se odpeljali domú. Smrekar je sedel spredi in

srdu

serdu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	večkrat pijan gospodár tak terdoserčnik ne bil, mahne v divjim serdu konja po glavi, mu okó izbije, ali ga še clo
Divica Orleanska (1848):	Izabó. Mehkužne duše! Ví ne veste kaj Zamore v serdu serce materno. Jez ljubim ga, ki dobro mi storí, Čertim

ſerdu
Branja, inu evangeliumi (1777): on od ſmerte obuduv ) JEsuſa, katiri je naſs od perhodniga ſerdú reshuv. Evangelium S. Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu

▶ srdit pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srdit

serdit

Divica Orleanska (1848):	na meč, na drugo ne! Karol. Se ne vtolaži vojvoda serdit? Govôri! Kak prejel je poročenje? Lahir. Prej ko posluša te
Robinson mlajši (1849):	zdaj mu tude ni bilo inàče, kakor da bi uže serdit tiger pred njim stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	izpred oči. Ko beguna ne more vloviti, se poverne car serdit nazaj, ukaže oni trenutek, bobnati občeniti marš,

srdit

Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	sterstvo „ničel”, katero se je kmalu umaknilo sedanjemu ministerstvu. Gambetta, srdit sovražnik katoliške cerkve in vere, občudovan je bil leta 1870.
Gozdovnik (1898):	Nato pozdravi Rozalita z veliko spoštljivostjo don Estevana, ki vrže srdit pogled na mladeniča, ker se je njemu poprej priklonila. »Kolika

srdita
- sardita
  Sacrum promptuarium (1695): de mu nej bilu nezh oſtalu, satoraj Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala, de je vſe resdal, ali Ceſsar
srditega
- serditiga
  Zlata Vas (1848): Zdaj je serditiga Brenceljna jeza prijela, ter rêče: „Prav je. Ker mi vi
- ſerditiga
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): leshy, inu ſe okuli njega poſtele vſtavi? To shuganje tiga ſerditiga Ştvarnika, katęru je on ſhe timu bratovſkimu vhyavzu Cajnu ſturil

srditi

serditi

Stric Tomaž (1853):	Bog tako veli, sicer bi ne bili kristjani. “ „Da! “ odgovori serditi, „tebi je to lahko mogoče, ker so ti bili zmiram
Roza Jelodvorska (1855):	ravno tako ljuba bila kakor mati, jame sam glasno plakati. Serditi obraz njegoviga očeta ga je zelo ostrašil, in prav dobro
Najdenček (1860):	si ravno nismo nič razumili, nam so dali vunder njih serditi pogledi se najhujega bati. K smerti sim se pripravil in

srditim
- ſerditim
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): shaloſt ino jesa ſe v' ozhetu na novo vneme. S' ſerditim pogledam odgovori; „Svershen ſin me je ob moje veſelje tako

▶ srditi glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srditi

Ferdinand (1884):	zamorejo li tudi angelji srditi? — Ne, angelji se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane te več ne bolé; ne spominjaj se
Ferdinand (1884):	vže tako vedno pred očmi. Se zamorejo li tudi angelji srditi? — Ne, angelji se ne morejo srditi, ni krvaveti! Rane te

▶ srdito prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srditejeprislov, splošni, primernik
- srditeje
  Lohengrin (1898): ošabno odbila je rokó, Zató ljubavi tajne jo dolžim: (zmerom srditeje) Je mislila, če bode brata prosta, Da bó kot vladarica

srditoprislov, splošni, nedoločeno

serdito

Divica Orleanska (1848):	samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš? Namenjeno Umreti meni ni po rôci tvoji. Jovana
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	razdrobíla, Večna bo Slovencov čast. Naj mertvaški strup jezika Nas serdito v serce pika, Naj le slabo govorí; Vzeti nam ne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	On ne sme umreti. ” Poveljnik černih strelcev jo pogleda tako serdito, kakor bi bil namerjal v njo planiti, pa ona je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tisoč in tisoč obrazi, ki bodo s sedežev v borišču serdito in zaničljivo doli na-me gledali in odperl je bom v

srdito

Valenštajn (1866):	Mi žlicoj ga moramo grebsti nazáj; Ce mahajo mečem oni srdito, Mi se pa dobrikamo, vedemo zvito. (V šatori pojó i
Ferdinand (1884):	v sobo brzo odpre list ter ga prične čitati. Ali srdito ga raztrga na kosce, sede obupno na stol in reče
Ferdinand (1884):	hudodelniku, ki misli, da ga skrivaj opazujejo. Potem pa reče srdito: »Danes ne bodem večerjal z drugimi. Silna opravila me silijo
Ferdinand (1884):	k njim v mesto! « odgovori blaga gospa. Sedaj reče grof srdito: »Dovolj mi je tvojih izgovorov! V jednej uri moramo vže
Ferdinand (1884):	je grof ravnokar rekel, da bode sam večerjal. — Grof ga srdito pogleda ter mu reče tako: »Dva kozarca sem ti velel
Oče naš (1885):	grozo so ogledovali vsi Raulovo spačeno, še po smrti divje, srdito obličje. Ménart se je spomnil besed, katere je še pred
Zlatorog (1886):	vzpomládni, »Ali sneg, oh, v breznu sneg in led, »Tá srdíto páli nežni cvet! »Mehka, nežna kakor cvetka mila »Ljúbav lovca
Gozdovnik (1898):	ste mogli dopustiti, da se je odstranil? « zabada don Estevan srdito. Diaz se vzravna, pa gleda govorniku trdo v oči. »Ali
Gozdovnik (1898):	nazore. Naposled odvrne don Estevan, na pol porogljivo na pol srdito: »Čujte, da vas občudujem, sennor Diaz! Vi pa, Kučilo, niste

▶ srditost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srditost

Gozdovnik (1898):	mrmra Diaz mračno. Fabij se posluži plemenitosrčnosti, da bi razorožil srditost ponosnega moža Vzdigne nož, »Pepo, odvzemite mu vezi! « Pepo sluša
Gozdovnik (1898):	govoril z vami? « »Ni. Odišel je, zasel konja, pa odjezdil. « Srditost nad novim begom Kučilovim je bila Arečizi jasno poznati, pa

srditosti

Oče naš (1885):	ki so se v mnogoterih bojih z bliski sovražtva in srditosti pogledovale, so se zdaj mirno in v prijaznosti vjemale; njih
Gozdovnik (1898):	vsi Indijani opazili zmanjkanje otoka. Črnotič, izdelan po prestalih naporih, srditosti in besnote ni mogel odgovoriti Antilopi. Rana se mu zopet
Gozdovnik (1898):	za roko. »Veliki vodja Apačev naj ne posluša glasov svoje srditosti. Noben vojak nima očij in ušes Manitovljevih, ki vse vidi

ſerditoſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne snali my rezhi, o Velik Bóg, de ſapa tvoje ſèrditoſti doli v ſręd semle predere, de tarn tó shveplu, katęru
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu ozhy Chriſtuſa tiga ſodnika. Kdo bó pred oblizhjam tę ſerditoſti obſtal, praſhà ta Prerok Nahum? Zhe bó tedaj greſhnik kumaj

srditostjo
- serditostjo
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): mene ! Oče naš ... X. Jezusa slečejo. O Jezus! s kakšno serditostjo Te neusmiljeni ljudje mučijo (ali martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane

▶ srdobolja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

griža; splet

srdoboljo
- serdoboljo
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo. Ta pomori staro in mlado, In razterga milo ino drago

▶ srebati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srebati

Kemija (1869):	430. Spojina kemična, chem.Verbindung. Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro novo, Neusilber, 433. Srebro pokalno
Kemija (1869):	Kazalo in terminologija po abecedi. Dodana števila kažejo strani. Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465.

▶ srebrar samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srebrar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Ljubljani, za izdelke svojiga rokodélstva. 2. Gosp. Aug. Baumgartner, srebrar iz gorniga Estrajha, za srebernino. 3. Gosp. F. Bednaček, klepár
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tehtnicami, kterih prav veliko proda, pohvalno pismo pridobil. — Mat. Šreiner, srebrar in pasar v Ljubljani, je svečnike in drugo cerkveno orodje

▶ srebren pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srebreni

Kemija (1869):	kjer jo zadene podoba zaželenega predmeta. Ta svetla podoba razkroji srebreni jodec na ploči, in sicer na jasnih mestih več, na
Kemija (1869):	NaO.S2O2 (unterschwefligsaures Natron) je te lastnosti, da srebreni jodec in srebreni klorec lahko v sebi raztopi, zato se rabi v fotografiji
Kemija (1869):	ploča vloži v raztopljen žvepleno-nakisli natron, NaO.S2O2, ki odvzame ostali srebreni jodec in podoba se sedaj na svetlobi dalje ne spromeni
Kemija (1869):	gld. Žveplenonakisli natron, NaO.S2O2 (unterschwefligsaures Natron) je te lastnosti, da srebreni jodec in srebreni klorec lahko v sebi raztopi, zato se

▶ srebrn pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srebrn

sreberen
Roza Jelodvorska (1855): boljšim starim vinom naliti. Pred Častimiram pa je bil lep sreberen kozarec, iz kteriga je doma v svojim gradu, naj rajši

srebern

Divica Orleanska (1848):	zemlji vlaški, kjer med lokami Zelenim tje Saverna vije tok srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	znaša 5000 frankov, zraven pa dobí tako obdarovani gospodar še srebern kozarec, ki je tudi 3000 frankov vreden. Verh tega pa

ſrebern

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ktera ti na-nj pride, odpri uſta; v' njih boſh naſhel ſrebern denár, ki tempeljnino dvakrat plazha. Vsemi ga, ter jo opravi
Genovefa (1841):	bili pri jedi, ſkosi ſteklo (glash) vidil. Ko je poſtrêshnik ſrebern ploſzhek, préd-nj poſtavil, v ktérim je ſvôjo podóbo saglédal, ſe

˛srebern
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bres de bi jim kaj ſhkodovalo. To ſe tako ſtori : ˛Srebern denar ſe v vodo dene, v kteri ſo ribe. — Sa

srebrna

sreberna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): k velikemu darilu, tudi doleteti darilo v dnarji in pa sreberna svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta
srebrna
Viljem Tell (1862): V raji ljubó. In ko se v presladkem veselji zbudí, Srebrna mu prsi vodica škropí. Doni iz globine: Ti, deček, si

ſreberna

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	23. Joshefova ſreberna kupa. Joshef dene ſvoje brate, de bi ſe od njih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jézhi . . . . . 32 22. Benjamin gré v' Egipt . . . . . 34 23. Joshefova ſreberna kupa . . . . . 36

srebrne

sreberne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska družba vsako leto pridnim oskerbovavcam sadnih in
Roza Jelodvorska (1855):	prijaznost in ljubezen pa iz nebes«! Strašimir je danes velike sreberne kozarce, ki so od znotraj debelo pozlačeni bili, na mizo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kaže. Pogodila sta se, de mu Je štiri sreberne groše za zajca in šest vinarjev za staro mavho dal
Spisi Krištofa Šmida (1883):	najprej pela nektere točke; njen glas se je razlegal kot sreberne strune don, vitez pa je njeno petje spremljal z mojstersko

srebrne
Kitica Andersenovih pravljic (1863): kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se pa dalje godi tega nista vedela. Tudi
ſreberne
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s pridnim ſajenjem ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je

srebrnega
- srebernega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): iz našega cesarstva vsako leto še zmiraj okoli 4 milijone srebernega dnarja v p tu je dežele za živino. Namesto da
- sreberniga
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): 40.995 gold. premoženja, med tem za 43 mil. 116.121 gold. sreberniga denarja in srebra, — njenih bankovcev pa je bilo za 229

srebrni

sreberni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	dvajsetic skorej ne bomo več vidili. Kam pa vender pridejo sreberni denarji ? Nekteri jih zakopujejo; nekteri — kristijanski judje in gerdi mešetarji
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	zdej potrebna in bi bila pametna naredba, če bi le sreberni denar potem še bolj ne zginil ? Ni davnej kar je
Deborah (1883):	veš tega več? Jožef (vzdahne). Ana. Pogledi, tu je še sreberni prsten, kateri si mi prinesel iz Ljubljane, ko si bil

srebrni

Kemija (1869):	jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec, 379. Jodur, Jodovec. K. Kadilo
Kemija (1869):	438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur. Jodovec srebrni, Halbjodsilber, Silberjodur, 444. Jodsilber, srebrni jodec, 438. Jodstickstoff, duščev jodec
Kemija (1869):	Jodid. Jodec duščev, Jodstickstoff, 379. Jodec kalijumov Jodkalium, 406. Jodec srebrni, Jodsilber, 438. Jodid, jodec. Jodkalium, kalijumov jodec, 406. Jodovec, Jodur
Kemija (1869):	Gewichtstheil, utežni del. Giftmehl, mišjica, 382. Gips, Gyps, 414. Glaj srebrni, Silberglatte, 431, Glaj svinčeni, Bleiglatte, 431. Glas, 409. Glasiren, lošiti

ſreberni
Genovefa (1841): ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant

srebrnih
- srebernih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): je ta reč izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj jih po svojem spoznanji razdelí med pridne služabnike
srebrnimi
- srebernimi
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): je bilo 19. dan grudna slovesno okinčanje 4 vojakov s srebernimi svetinjami, ki so se pri Pirani junaško obnašali. Deželni in
- srebrnimi
  Astronomija (1869): skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi penami ovenčanih temnih morskih valov, ki se kakor pošasti bliže

srebrno

sreberno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba
Zlata Vas (1850):	V vozi je sedel mlad gospod v višnjevi suknji s sreberno zvezdo na persih. Voz je dirjal v Zlato Vas.

srebrno

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	od njih rodú še ni bil nihče kuhan in v srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila najimenitniša na svetu
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	mogla, misliti, kako je to, če ga skuhajo in na srebrno skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo in tudi glisto
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	ravno tako tudi grad, da ju bodo skuhali in na srebrno skledo položili.

ſreberno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoje denárje v' vrézho; v' mlajſhiga vrézho pa ſhe mojo ſreberno kupo. “ Hiſhnik ſtorí tako, ino drugo jutro, ko ſe dan
Genovefa (1841):	v gojsdu. ” Ko je konja bolj na tanko pregledoval in ſreberno obilno poslazhêno bersdo saglédal, je rékel: „Aj, ali té sverine
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki je, kakor naſhi bravzi she véjo, miſionar v Ameriki, ſreberno medaljo ali ſvetinjo, sa pridne oſkerbovavze ſadniga drevja, v Ameriko

▶ srebrnast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

srebrnasta

srebrnata

Rudninoslovje (1867):	4 . . . . 8•2). Najimenitnejše vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata svetlíca (Silberblende oder Rothgiltigerz) kristalizuje romboederski (sl. 37), lomi se
Rudninoslovje (1867):	sijájnikom je najbogatejša srebrna ruda. 2. Cinober 2) ali živo srebrnata svetlíca (Merkur oder Quecksilberblende), malokedaj razločno kristalizuje i to romboederski
Rudninoslovje (1867):	gručave i zrnaste. Najimenitnejše vrste so: 1. Pirargirit 1) ali srebrnata svetlíca (Silberblende oder Rothgiltigerz) kristalizuje romboederski (sl. 37), lomi se

▶ srebrnasto prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

srebrnasto
Zoologija (1875): V to pleme spadajo tudi belice (Leuciscus), tako imenovane zarad srebrnasto belega trebuha. Okoli ust nemajo brkov in prva šibica v

▶ srebrnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

srebrnate

Rudninoslovje (1867):	dosti razločno rázkolen, lomi se neravno, sijajnosti je kovinske, barve srebrnate ali jeklene, a raze sivkasto-črne; krhek je, trd (tr. = 5
Rudninoslovje (1867):	rázkolen , lomi se školjkasto ali neravno, sijajnosti je kovinske, barve srebrnate, i vleče malo na rdeče, raze je sivkastočrne; krhek je

▶ srebrnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srebrnike

ſrebernike

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	en maihen zhaſs je on supet perſhu, inu te trideſset ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predav, naſai perneſsu, po
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	dicens: peccavi tradens ſanguinem juſtum. Je nasai perneſsu te trideſset ſrebernike tim viſhim Farjam, inu ſtariſhim rekozh: jes ſim le pregreſhiu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſliſhou, de ſo viſhi Farji tedei, ko je biu te ſrebernike nasai perneſsu, k' nemu rekli: Quid ad nos? tu videris
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Annasu timu viſhimu Farju pelan. S' veſeliam je te trideſſet ſrebernike, sa katire je biu Synu Boshjiga predau, od tih viſhih
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	biu Judesh per tih viſhih Farjah opraviu, kader je te ſrebernike nasai perneſu, inu pred nimi sposnou, de je nadoshno kry
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	argenteis in templo receſſit, & abiens laqueo ſe ſuſpendit. Je te ſrebernike v' tempel vergu, ſe je prozh pobrau, je ſhou takei
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo ſe isſule. Ti vikſhi Farji pak ſo useli te ſrebernike, inu ſo djali: ſe naſpodobi , de bi mi njeh v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	mi maramo? Ti gledej sa tu gori. Inu on je ſrebernike v' tempel verguv, ſe je prozh pobral, je ſhov kje

srebrnikov

sreberniku

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ozhem vam isdati? Ony pa ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. K du more ſo ſyuno hudobo inu grosovitnoſt tiſtiga nar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	saſliſheli, ſo ſe obveſelilli, inu ſo nemu pervolili dati trideſſet sreberniku. Inu on je nem oblubiu, inu je iskou perloshnoſt, debi

srebernjakov
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): vas, kateri prelomi ta snopič paličic, dati hočem precej sto srebernjakov. “ Sinovi drug za drugim napenjajo svoje močí in poskušajo prelomiti
ſrebernikov
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): prejme on sa ſvojo hudobo? O ſhpot! o ſramota! Trydeſset ſrebernikov, kar bi per eni glihi trydeſsęt naſhih goldinarjou sneſlu. Kar

ſreberniku

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na pade, taku pokleknimo pred naſhiga od Judesha sa trideſet ſreberniku tim Judam predaniga Odreſhenika, proſſimo
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ena ſtvar ſvoiga Stvarnika, en zhlovek ſvoiga Boga sa trideſſet ſreberniku predau, inu tim Judam v' terpleine, inu ſmert isdau. Sdei
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v' terpleine, inu ſmert isdau. Sdei je pa on tih ſreberniku navolen gratou, je tiſte nasaiperneſſu, inu kader ti viſhi Farji
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	proſſiu, ſhou je pa takei Judesh, debi on sa trideſſet ſreberniku Synu Boshjiga predau. Hodiu je v' ta vert Syn Boshji

▶ srebrnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

svinčev oksid; kontekst, splet

srebrnika
- srebernika
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): naredí, če z 10 funti laneniga olja kuhaš 4 lote sreberníka (Silberglätte) in pa 2 lota žganiga galuna (gebrannter Alaun). Tak

▶ srebrnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srebrnine
- srebernine
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): grudna 1848. (Iz Celja. ) Tudi pri nas in na deželi srebernine od dné do dné bolj zmanjkuje, takó de dvajsetic skorej

srebrnino

srebernino

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rokodélstva. 2. Gosp. Aug. Baumgartner, srebrar iz gorniga Estrajha, za srebernino. 3. Gosp. F. Bednaček, klepár v Ljubljani, za klepárske izdélke
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	malo judov vidili se okoli plêsti; le nekaka dva sta srebernino in zlatnino pod nič prodajala. Zlat perstan za dva groša

▶ srebrno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srebrno
- srebreno
  Kemija (1869): Kalijum se sveti srebreno in je tako mehak, da se da gnjesti in z

▶ srebrnokril pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k

srebrnokrili
- srebrokrili
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): tvojim. Še tak mírnim, kratkočasnim, Se naslanja z lícam jasnim Srebrokríli Kerubím. Vervaj mêni, on miluje Izročenca svojiga; On zvestó nad

▶ srebrnosijajen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

srebrnosijajni

srebernosjajni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

noč, gerški λειριοv od λαρω, pokriti, zato je tudi bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih

▶ srebro samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srebra

srabra

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vashah mitelnou menei jo pegerano shumo prov dora svata sipa srabra pernasita bras vse shkode na dushi noi na talesi h'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	blishnemu satalesnu potriebo dodelita te 31000 Rainishish dora svata alpa srabra pa bras vsa strahu noi shkode nadushi inu na talesi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov dora srabra al svata pomoimi pegerenje tu jas vam saviem URIEL inu

srebra

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veliko veči dobičke doseči ; iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in iz taciga srebrá še clo nekaj zlatá; to damo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz svinca ločijo — če vèrže — nekaj srebra, in iz taciga srebrá še clo nekaj zlatá; to damo za pripodobo. — Zdravniki in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	okoli 65565. Celi kmetiški pridelk na leto znese 1,374,024,425 gold. srebra, od kterih se 38,622,348 zemijiškiga (gruntniga) davka odrajtuje. (Novo napravljena
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ne pride se z njim nalivati. Kakor pa od živiga srebra, ki se v zdravilo da, rado kaj v kervi alj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	1854 98⅛ „ „ národni od leta 1854 86 1/16 „ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 27 ½ fl. ☞ Današnjim „Novícam” je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	vsaki dan cena obligacij in druzega papirnatega dnarja kakor tudi srebra in cekinov določuje in tako imenovani „kurs” nareja, kterega tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	107 ⅛ narodni od leta 1854 83 ⅛ Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 6¼ fl.
Kemija (1869):	ravno tako kemično pritezno silo, kakor 100 utežnih delov živega srebra. V tem obziru so omenjene utežne množine teh dveh kovin
Kemija (1869):	žvepla spoji v 44 lotov železnega žvepleca, 100 lotov živega srebra se pa izloči. Pri tej presnovi je čudno to, da

ſrebra

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	sabſtójn ſte prejęli, sabſtójn dajajte. 9. Ne imęjte slatá, ne ſrebrá, ne dènarjov v' vaſhih paſsęh: 10. Ne taſhko na pôt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ozhe ſtaviti ukasali, ino mu sa-nj nabráli veliko slata ino ſrebra. Vſe ſtene ſo bile ſ' zedrovim léſam obdjane, ino s'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe pélje do Eliseja, ino vsame sa-nj veliko slata ino ſrebra ſeboj. Ko ſe ta imenitni goſpod pred Elisejevo hiſho perpelje
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	poſhlje, ino vam ſporozhi, de bi mu dali en talent ſrebra ino pa dve prashnje prebleki sa dva preroſhka mladenzha. “ Naman
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' njemu v' hiſho, ino mu ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh pokupljene; zent take ovne je veljal 4 — 5 goldinarjev ſrebra vezh, kakor vlani Od nar lepſhi ſorte ſo malo kupovali

srebro

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so že pred več tavžent letmi iz mnogih rud zlató, srebró, svinc, železo i. t. d. ločvali, ali kotlovino in cin
Oče naš (1854):	petje se je mešalo žvergoljanje studenca, ki je kakor čisto srebro po cvetni loki se raztekal. — Počasi in ves začuden je
Kemija (1869):	Spojiti, chem. verbinden. Sprijemnost, Adhasion. Srebati, absorbiren. Srebro, Silber, 435. Srebro novo, Neusilber, 433. Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo
Fizika (1869):	in zaznamova se spet točka, do ktere se zdaj živo srebro vzdigne. Živo srebro stopi vselej do zaznamovanega mesta, kaderkoli denemo
Kemija (1869):	435. Srebro novo, Neusilber, 433. Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468.
Kemija (1869):	ki imajo več ali manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen železa. Te raztopine imenujemo amalgame
Fizika (1869):	stoji, na toplino okolice. Toplino imenujemo veliko, ako stoji. živo srebro bolj blizo vrelišča; malo pa, ako stoji živo srebro bolj
Kemija (1869):	ker je ob enem lahak, trden in se sveti kakor srebro. 1 funt velja 80 gld. Aluminijumov okis, Al2O3, tudi glinica
Fizika (1869):	in imenuje se ledišče. Mesto, do kterega se vzdigne živo srebro, potopljeno v vrelo vodo, se imenuje vrelišče. Ako prenesemo zdaj

ſrebro

Pozhétki gramatike (1811):	tudi s' enim negoſtim h; tedaj ne porèzheſh le argent, ſrebro, dnar, pénes; temozh, l'argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vosa ſtopil, ino ti priſhel naproti? Je bilo sdaj zhaſ ſrebro in oblazhila jemati? Namanove gobe ſe te prijemajo, in oſtale

ſrebru

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	premorejo per enimu zhloveku te shelie h' timu slatu, inu ſrebru! de je zilu en Aid od tiſtih s' sazhudeinam taku
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	taku naſramniga, hudiga, inu greſhniga, kamer bi tu slatu, inu ſrebru te dure, inu vrate na odperlu. Satorei reſnizhnu je kar
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	od Judesha predan, ni nezh, kar bi sa slatu, mu ſrebru na prudei poſtaulenu na bilu. Od tiſtiga dne, ko je

srebrom

srebram

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	očesov, ali skerníne dež, sneg, veter oznanújejo. Zrakoméri z živim srebram nalíti, niso sploh znani, pa tudi dostikrat vreme ne zadénejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v dimniku, — ali kakor žgó v Idrii žeplo z živim srebram, de se kot puh vzdigujeta in v zapertih dimnikih v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	takó stolčejo zlato rudo , in jo dôbro mešajo z živim srebram, dokler se zlató v tem le ne raztopi; kadar je

srebrom

Rudninoslovje (1867):	za vselej vagali, napolnimo prvič z vodo, drugič z živim srebrom, vagamo eno i drugo, ter obojič odbijemo težo prazne steklenice
Kemija (1869):	za kislec in sicer v njegovih spojinah s svincem, živim srebrom in vodencem: S primernimi kemičnimi presnovami se dá svinec, živo
Gozdovnik (1898):	moral bi se dvakrat maščevati. Moje želje ne gredó za srebrom in zlatom. Dobro pogojenega strela se bolj veselim, ko vseh

srebru

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naslovam: Zemljopisanje cêlo ga svêta. Naročenje nanjo: 2 dvajsetici v srebru, terpí do konca Rožnicvéta. Danica. (Srpske narodne pesme) zbrane in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dan Kimovca letas poslali 300 tolarjev ali 600 goldinarjev v srebru za Brezniško šolo s perporočenjem, poslani denar na kako kmetijsko
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se malo pita. Radgonsko cenijo od 60 — 70 gold. v srebru. Na mnogih krajih posebno Lotmerske gorice je toča močno vdarila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na vélikem vodotoču in druga poleg morja, zavolj bogatije na srebru in zlatu in lepih podob. Svetišča evangeličanov, judov in spoznovavcev
Rudninoslovje (1867):	Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n. pr. živemu srebru i to tako: Málo steklenico z ozkim vratom, ktero smo
Kemija (1869):	sostavljena iz aluminijumovega in natrijumovega fluvorca. V vseh lastnostih je srebru jako podoben, dá se obdelovati in z drugimi kovinami mešati

ſrebri

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	24 kr.— Şamonik Franze 3 gold. in 27 kr. v ſrebri. Nar uboshniſhiga uzhenza je bil saklad pa le dva krajzerja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in vſih uzhenzov pa ) ſkup 87 gold. 22 kr. v ſrebri*. Kdo bi ſl bil miſiil, de bi pri krajzerjih v

ſrebru

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dan: „Ferdinanda Bog ti varji, Ferdinanda nam ohran'! ” Ferdinand u ſrebru piſhe: De pravizo varval bo — **) Varji Bog Ti take hiſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je zela ſhkoda — kakor pravijo — okoli 80 tavshent goldinarjev v ſrebru sneſla!
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od te ſedajne, to je, veljala bo 6 krajzerjev v ſrebru. Miſlimo, de bo s njo kmetijſka drushba vſim ſlovenſkim kmetovávzam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvetlo hodi in velja sa zelo léto dva goldinarja v ſrebru ; „Przewodnik rolniczo przemyslowy” (rokodélſko — kmetijſki voditelj), hodi she ſédem lét
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſmòli i. t. d. s dergnenjem da obuditi ; po slatu, ſrebru, shelesu, meſengu, koſitarju, zhloveſhkim truplu, vôdi, semlji, drevju i. t.

▶ sreča samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sreča

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Sreča in vesélje. V zadnjih Novicah smo oznanili, de sta se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v hudobno dušo pèkle. Prijazne
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	vpiti: „Punt, kaj punt? Mi nočmo punta, mi nismo puntarji”. Sreča je bila, de je bil nek drug uradnik pričijoč, ki
Stric Tomaž (1853):	dober, storivši za vas, kar mi je bilo mogoče. Vaša sreča mi je bila vedno pri sercu. Povem vam, da ste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	si prebrisane glave Pa močne in terdne postave; Iše te sreča, Um ti je dan, Našel jo boš, ak Nisi zaspan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tej zadevi še silno zanemarjene tominske brate in sosede doletela sreča ugodnih cestá! Slišati je, da se več veljavnih mož za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Božjo ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo
Maria Stuart (1861):	z eno nogo). Bog naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na
Valenštajn (1866):	novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor slava, kakor sreča. Zdaj precej se napoti v Beč k cesarju. Z obilimi

srezha

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhivlenje po njegovi voli viſhanu. Kaj se otshe ſena vezhe srezha imeti, koker od unegase puſtiti voditi, katire naſna ſalliti, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ony med boſhje otroke pershteti, inu med Svetnikami je njeh srezha; tedej smo ſashli s' pote te resnize. O kolkajn ſashli
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvdei smano ven inv moji SS. 3. Arhangeli bodita moja srezha inv svelizhanje pramageita jnv sveshte vse moje fainte tv pomai
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvs Kriſtvs natv nedele jvrro sprositi al je mene moja srezha sa-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	istvoimi S. S. ranami jo odrieshiti al je mene moja srezha vjeta takv nai o Gospvede Jesvs Kriſtvs istvojemi svetemi pramagati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	o Gospvede Jesvs Kriſtvs istvojemi svetemi pramagati dabo mene moja srezha los inv frei tv pomai mene o Sveta Deviza Màrja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bom tabe moje note toshov al je kei mene ta srezha savpana tàku odrieshi mene odmoiga nota o Gospved Jesvs Kriſtvs
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Spet ana resnizhua inu tudei skushana riezh; daboda tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua dase viesh odgeniti al ventati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	is tvojo mozhno roko takv bom jas srezhen dabli moja srezha vgvobozhini tega mverja biva takv nai mène o Jesvs Kriſtvs

ſrezha

Genovefa (1841):	in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti shivéla. Pa ta ſrézha je lé malo tednov
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshele ſhe zlò k zhaſti kraljéſtva povsdvignil. Kako velika nova ſrezha ſe nam v ſedajnih zhaſih pod preſvitlim zaſarjam Ferdinandam obéta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa ſvoje kmetijſtvo; pa le priden in sadovoljen naj bo, ſrezha in veſelje mu pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne

sreče

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí podpihuje, de pravijo, kakor de
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bi me bile solze posilile; take dobre duši, le vse sreče vredni, pa za del njunih staršev toljkanj žalosti videti prestati
Divica Orleanska (1848):	razpreš prijatle? Le eden te zamore poročiti, Obá te krasne sreče vredna cenim. Govori sama! Tvoje serce sodi! Sorelka (pristopi. ) Osupniti
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Gerarda prejel, de bi ju kmalo obiskal in se njune sreče osebno vdeležil. Hirlanda, dobra duša, je na vse pozabila, desiravno
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	de bo, kakor hitro bo mogoče, sam prišel se njune sreče vdeležit, kjer bo tudi vse dvome od sebe odbiti vedil
Roza Jelodvorska (1855):	pogovore. Pa — saj le za to storim, ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici skerbna, in blagostanje svojih mi mora
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Vsak kaj druzega želí: Ta na suhem, un na morji Sreče najti hrepení. Toraj vstreči je težavno, Vsem vošilo prav ne
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Vesela narava, pobožno sercé Več sreče ti daje, kot zlate goré. 82. Dobri sin. Anton je
Revček Andrejček (1891):	saj vem, da očetova kletev ne dá nikdar blagoslova in sreče (zgrudi se nezavestna). Pavel. Za Boga križanega, tebi je slabo

ſrezhe

Sacrum promptuarium (1695):	potalashili, inu myr v' hishi imeli, inu s' myrom vſe ſrezhe, kakor vaſs saguisha S. Chryſoſtomus: Præcipuum, illud eſt domeſticæ pacis
Sacrum promptuarium (1695):	je bil ſposnal, de ta kateri ſvoje ſtarishi, nebuga nihdar ſrezhe nyma satoraj vy mladi is shkode teh drugih vuzhiteſe vaſhe
Sacrum promptuarium (1695):	veſtris in Domino, hoc enim juſtum eſt. Sizer nebote nihdar ſrezhe imeli, kakor ti Stari vam ſò hoteli dati saſtopit s'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	saſtopnoſt, kadar je praſhanje od eniga njegoviga posęmelſkiga dobizhka, ali ſręzhe, inu kakú hozhete potle,
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in sa to príjel, kar ſe mu bo od te ſrezhe ponudilo ! M. Vertovz. KMETIJSKA SHOLA. Is nemſhkih , s zhaſtjo pohvalenih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna in ſrezhe. Na méro , kakor ſe Terſt povikſhuje , ſe tudi zela Ilirija

sreči

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	novoposvečenega kneza vladika mnogo let ohranil k časni in večni sreči Labudske cerkve in k veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Logu oginj pokončal 2 hiši, žitnico in sadno sušilnico; k sreči so vse te pohištva pri Graški družbi sv. Florijana zavarovane
Divica Orleanska (1848):	vse mi da! Zaúpa vse bogastvo, vse imetje, Velikodušno tàmni sreči moji. Dünoa. De! Abota je kakor ti, zares! Kar ima
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de pojde prihodnjo jesen v Ljubljano; zakaj, če vse po sreči pojde, se bo letašnjo jesen že ta šola odperla, in
Robinson mlajši (1849):	ino dosti času imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega
Stric Tomaž (1853):	se grozno togoti in nori, ker se mu ni po sreči izšlo. Še tisto noč zasede konja in dirja k bližnjim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	s cesarsko kočijo ne moreta naprej, in tako se k sreči Nj. Veličanstvu ni nič žalega zgodilo. — Pri novi upni banki
Deborah (1883):	globoko v svojem srci; Mej tem ko tukaj v preobilnej sreči Na strani zvesta žena mi stojí, Ko milo dete stiskam
Izidor, pobožni kmet (1887):	Domu dospevši, so se še med saboj pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je

srezhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): nei inu kuenzhnei srezhi pomagano? Amen. Ofruvanje. Molitva. O Gospued nabeshzhi ozha: jas tabei

ſrezhi

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vezhi, No nar vezh dopadliu, Nam pa h' nar bolſhi ſrezhi Je tisti vſelei biu. Petnaista Peiſem. Ena druga Peiſem h'
Abecedika ali Plateltof (1789):	druge lepe vuke pot pokasheſh k'naſhi zhaſni, inu vęzhni ſrezhi. Tok pak ni sadoſti, de mi to dobru ſliſhimo : mi
Abecedika ali Plateltof (1789):	Moje mladoſti pervi zhaſs Bodi v' veſęlmu fliſu Bogu, in' ſrezhi vèſ namęnjen, Ne k' leni mehkushnoſti Je Stvarnik men' dal
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	jeſt ne, ta drugi jeſt ne: noter de ſe k'ſręzhi en Spovednik najde, katęri mu pozhaſsi to nevarnoſt povę, v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi pazh ta ſvoj dan ſposnalo, kaj je k' tvoji ſrezhi! Pa ſkrito je tvojim ozhem. Toraj bodo dnevi zhes te
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bila, ki ſe je desh va-njo natekal; po vſl ſrezhi pa ravno ni bilo vode v' njej. Potlej ſédejo jéſt
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nemore po ſrézhi isiti; in zhe ſe tudi po ſrezhi iside ne bo sa-nj nobena dobrota, in de jim sato
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povédal, de ſe to sdravljenje nad njim nemore po ſrézhi isiti; in zhe ſe tudi po ſrezhi iside ne bo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mreno is ozhi potegniti, kar ſe je vſe prav po ſrezhi isſhlo. Kdo samore obzhutljeje isrezhi, ki jih je novovidiz imel

srečo

liezho
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): pomagal njemti leto tęsho noſsiti! aku ti vèndèr leto tvojö lïezho ſposnaſh. Ali vſe leto ſe je sgodilu sató, de bi

srečo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jeden srečo domovine podpomagati ? J. Vsak mora biti domorodec in srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali Nadiži ali pa blizo morja silniga— povsod bi jim srečo vošil, veselo sprepéval— trikrat bi „Slavo'' glasno zagnal, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	našega! da domovino ljubijo , blago mislijo, plemenito delujejo in za srečo narodno se trudijo. Kjer to ljubo sončice sije, tam angeljci
Zlata Vas (1848):	je k Ožbetu tekel, ga objél kakor svojiga tovarša, mu srečo vošil ter rekel: „Sadaj hočeva obá prav dobra prijatla biti
Tine in Jerica (1852):	zahvalili. Svatje so se tudi Tinetu in Jerici zahvalili, jima srečo in blagodar vošili, in so šli vsi, zunaj Petra domu
Blagomir puščavnik (1853):	povesti, tudi zaderžanjski zgled, kterega posnemanje Tvojo časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem
Maria Stuart (1861):	In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč bivši na Francozkem, Mudili ste
Oče naš (1885):	preveč očitno kazalo, da sta imela stricovo smrt bolj v srečo kakor v nesrečo. Samo Emilija je bila resnično žalostna in
Oče naš (1885):	moža, ki je komaj mogel besed dobiti, da ji popiše srečo in veselje tega dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi

srezho

Ta male katechismus (1768):	Buh oblubil tem, katiri njeh bodo derſhalli? Zhasno, inu vezhno srezho. S' kom ſhuga pak tem, katiri njeh bodo prelomili? S'
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi vezhno srezho pernasle; stiemi: bvklami ti samorash nekatire shaze vsigneti alpa sdrvjem
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvéti Dolgo shiveti, Lepo poſhtuvaj ſtare ljudi; Hozheſh na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje Da

ſrezho

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vręjdni ſturę njega prejęti, taku vam hôzhem danàs to veliko ſręzho pred ozhy poſtaviti, katęro vy doſęshęte, zhe ſvętiga Duhá prejmete
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	délam ſta ſi mogla kruha ſlushiti. Bog je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik
Sveta grofinja Genofefa (1857):	bilo gotovo ſhtirikrat vezh. In vender mu je Bog tako ſrezho dal, in njegovi vojſhaki ſo tako hrabro ſovrashnike napadli, da

▶ srečati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sreča

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	zašel. Križani Jezus, Smili Se mene! Oče naš ... IV. Jezus sreča Svojo mater. O kakšne bolečine sta mogla vender Jezus in
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	»Na tej poti v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal bistrega

srezha
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ti morash vezh barti nuzati rabei boda use klor poviedano srezha noi nasrezha inu saka arza noi saki shaz noi ukradane

ſrezha

Sacrum promptuarium (1695):	ga nepolni s' kruham, inu meſsam, ter neſse petlerjom, jo ſrezha krajl nje Ozha, jo vuprasha, kaj neſse? Odgovorj roshize: Ozha
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa s-hojen tudi. Kedar klavern po dvoriſhi gre, ga kuharza ſrezha, ktera je ravno v' eni roki neſla nekoljko okreta, v'
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tako naglovedna ino nepoterpeshliva biti. ” Na pragi jo tudi mosh ſrezha. Vſi grejo drugi sa drugim v' jiſpo. Nar popréj mati

srečal

srečal
Mlinar in njegova hči (1867): mimo njegove matere hiše, boječ se, da ne bi ga srečal. Vsak si je mislil : ta vé, ali preživim leto ali

srezhou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Bueg sveti Duh † Amen. Inu kader bo tanei te Duh srezhou taku donkeiga dovi. Jas tabei razham hualo noi sakvalo inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu usemi te 2 skledi inu te bo an Mosh srezhou sano moshno denarjou on

srečala

Oče naš (1854):	osem ur sta imela do Bezina, ko sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	to premoženje? Rada bi ga dala pervemu gobovemu revežu, kteregabi srečala, vam pa nikdar! Nikoli se ne boste dotaknili kake reči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	nekoliko grenkih kapljic, kar je rad sprejel in zavžil. Poznejše srečala sva se, in ni se mi mogel dovolj toplo zahvaliti
Oče naš (1885):	osem ur sta imela do Bezina, ko sta trumo hudodelnikov srečala, ktere so v verige vkovane v Tulon na galeje peljali

ſrezhala

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bi velikonozhno jagnje perprávila. Rekel jima je, de boſta nekoga ſrezhala, ki verzh vode poneſe; sa njim naj greſta, kamor pojde
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	smiraj jeſti noſila. Vuzhenik ino pa kraljevizh ſta paſtirzheka pogoſto ſrezhala, ki je ſvoje ovze ſemtertje paſil. Vuzhitelu ſe je prav

srečali

Potovanje krog Triglava (1860):	Asperula odorata) za v vino. Perva žival, ki smo jo srečali, je bil planinski zajec, ki je po zimi bel, po
Bore mladost (1862):	včasi je kviško vzdignil mislečo glavo, in malokdaj so se srečali pogledi njegovi s pogledi gospodičine, ktera je vso skerb bolnemu
Domen (1864):	na hribec. Malo je manjkalo, da niso Domna z beračem srečali, zakaj kmalo ko je Domen odšel iz hišice, terkali so
Pomladanski vetrovi (1881):	Vojaki so pohajali na vse strani ter so jih večkrat srečali. Marsikdo od njih jih je od daleč nagovoril, a na
Slovenski svetec in učitelj (1886):	nabil in potolkel, kjer so se njega Sloveni ž njimi srečali, to ni kar tako, vrhu tega, da je sam močan
Domačija nad vse! (1889):	in megleno se je pripravljalo na dež. Zopet so se srečali s tujo ladij o, a ker je to bilo po
Domačija nad vse! (1889):	se peneča voda pluskala visoko na vrh. Ta dan so srečali belgijsko ladijo ter se z njo zopet z zastavami pozdravljali
Vaška pravda (1892):	so se bahali in širokoustili ter povedali vsakomu, kogar so srečali, da gredo v Turjak pravdo začet zaradi Ratik. Revni gostilničarji
Slike in sličice iz življenja (1896):	V. Ne verujem, da je še ne bi bili srečali v svojem življenju. Srečali ste jo morda že, celo jako

srečata
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): je letos kumare rodilo, zna drugo leto krompir zoriti. Kmalo srečata nekega človeka „naključja”. Kar se je Hafedu na njem čudno

srečati

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nadležvajo, in pijani semtertje vehljajo, de človeka grozí, tako derhal srečati. Pretečeni teden je bilo v Ljubljani silno veliko tacih gerdúnov
Divica Orleanska (1848):	zarod oroslanki vzel, Sprositi znal bi milost alj zanašanje; Divico srečati je pa gotova smert. Kraljestvu ojstrimu, nepozabljivimu, Zavezana po spravi

▶ srečen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najsrečnejšepridevnik, splošni, presežnik

naj srečniše(združena oblika)
Roza Jelodvorska (1855): misel bil, kakor je gospodična Roza, in štela se bova naj srečniše starše. « Dan je bil z veliko in imenitno obedino

nar ſerzhnejſhi(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

nam vender nar shlahtnejſhi ſad ponudiſh. Ti ſi shiva podoba nar ſerzhnejſhi ljubesni, ker ſvojiga blishniga, bodi ſi kdorkolj, v ljubesni

najsrečnejšipridevnik, splošni, presežnik

najsrečnejši

Lohengrin (1898):	ljubezni naj žar! Duh zmagovit, plamen srcá V verností spaja najsrečnejši par. Borec vrline, stopaj naprej! Dika mladine, stopaj naprej! Burnosti
Lohengrin (1898):	ljubezni naj žar! Duh zmagovit, plamen srcá V vernosti spaja najsréčnejši par. (Ko se oba provoda snideta sredi odra. se privede

naj srečnejši(združena oblika)
Roza Jelodvorska (1855): vam po moči borni stan zlajšati. O jez sim zdaj naj srečnejši hči! «
nar srečnejši(združena oblika)
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi vi nar srečnejši človek na sveti biti imeli; zato odkrite mi svojo
narſrezhniſhi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): s'tim maihnim sa dobru vsame, katiru nemu Bog da. Nar ſrezhniſhi pa je tiſti, katiri tu bogaſtva katiru ima, h'

presrečnapridevnik, splošni, nedoločeno

presrečna

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	in kužnih bolezen se more prištevati za Avstrijo srečnejšim. ” — O presrečna Avstrija! — Med prvimi predlogami, ki jih dobi državni zbor v
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Mati, slišati pervo pesem iz ust svojih otrok, bila je presrečna. Celó pevske veselice na kraljevem dvoru ji nijso tolikanj veselja

srečenpridevnik, splošni, nedoločeno

srečen

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	leta 1503. Lekarstva ſe je v Montpellierski šoli zučil, in srečen je bil v zdravljenji. Na svitlobo danje njegovih Centurij, ki
Robinson mlajši (1849):	stešnjeno serdce s prijáteljskim razgovorom poulehčal. Pot jim je jako srečen bil. V 24 dneh so dopluli k Kadiksu, gder so
Ferdinand (1884):	Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista
Zlatorog (1886):	je, ko iz sobe Stopil zopet je s krčmárko Boder, srečen, prerojèn! Jerica pa, ljubo dete Zrla je kot mlado solnce
Izidor, pobožni kmet (1887):	družbah posvetnjakov. Ivan še svoj živ dan ni bil tako srečen in vesel, kakor sedaj. Zato je pa tudi trdno sklenil
Revček Andrejček (1891):	Pesem. 1. Kako bi vender srečen bíl lahko človeški rod, Če bi hudič ga ne slepil
Lohengrin (1898):	Lohengrin. Izidem srečen li iz boja, Češ li, da mož postanem tvoj? Elza

srezhen
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſi nam shivljenje dál ; Duſha Ti bo vézhno zhaſt dajala, — ,Srezhen , kdor ne martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti

şrezhen

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	17. Inu Jęsus je odgovóril, inu je djal k' njemu: Şręzhèn ſi ti Şimon Jónov Şyn: Kęr meſsú, inu kry ny
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	krish koli krivizhen; ali on ga ny hotèl ſam neſti. Şręzhen ſi bil ti Simon od Cyrene, katęri ſi bil poklizan

srezhn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): lete so tebi ta narnuzhnejshe nauk, de be tudi ti srezhn bil v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje

ſrezhen

Sacrum promptuarium (1695):	Je njega Ime bilu imenouanu JESUS. luc. c. 2. EN ſrezhen, veſseli, inu vſih troſhtou nebeſki poln dan, inu ſazhetik noviga
Sacrum promptuarium (1695):	oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	gori vſtajajo, inu tim vbógim ſe Evangęli osnanuje. 6. Inu ſręzhèn je tá, katęri ſe ne bó nad mano pohujſhal. 7.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje ! o miloſt ! o ſręzhen Matizhek ! Le tépi ga, le tépi ga ; inu kader ga

˛srezhen
Kmetijske in rokodelske novice (1843): veſelje mu pride , ki ga meſtni bogatín nikdar ne obzhuti. ˛Srezhen in veſel tud' je, Ki orje ſvoje polje ; Sveſt on

srečnapridevnik, splošni, nedoločeno

srečna

Divica Orleanska (1848):	se. Oj, če ljubiti upaš, in če upaš kdaj, Ljubezni srečna biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju
Blagomir puščavnik (1853):	bi mogla k svojim staršem nazaj! je večkrat djala, kako srečna sim bila pri njih, kako nesrečna, neskončno nesrečna pa sim
Deborah (1883):	sme nobeden nobenega juda prenočiti. In zato je naša dežela srečna, ker nema teh oderuhov, sleparjev in lisjakov, kakor so v
Ferdinand (1884):	in častili nego popreje; le radi tega sta bila bolj srečna in zadovoljna, ker sta zamogla sè svojimi bogatimi dohodki bližnjemu
Revček Andrejček (1891):	na hrbet. ) Bog ju je ustvaril, da bi že tukaj srečna postala — na — pa ravno ne! Nesrečna morata biti in zakaj
Revček Andrejček (1891):	O hvala, hvala. (Uzame vizitnico. ) Zvitorog. No, ali si sedaj srečna? Franica. I menda že! (Skrivaj Zvitorogu. ) Saj bi ne bila

srezhna

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt ſdej zhes uſſe nebeshzhane v'S. Raju! o koku srezhna prejemam jeſt ſdej od Boga tu obdarvanje moje stanovitnoſte. 2.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	more poprej prositi, inu moleduvati, ſhe vezh ſabstojn nadoby. 3. Srezhna roka enega wugejmedajavza, katira bo ſa en majhne dar veliku

ſrezhna
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je ſhe ſtrahu pomnila

ſrezhne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

pervergel. Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove dela. Nad njegovo modroſtjo, nad njegovim velizhaſtvam ſo ſe

srečnepridevnik, splošni, nedoločeno

srečne

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Bog oštir. Kjé je pa steza do česti, Do mirne , sréčne starosti ? Od te poštênje ti pové: Naravnost po dolžnostih gré
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od bogoslovcov c. k. učiliša v Ljubljani 16. Velkitravna 1845. Srečne ovce in ovčice, Ki Pastir jih modri vodi, Pot svetosti
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	željo modrosti in ljubezni napolniti, ter prijazne, zadovoljne in vekomej srečne storiti.

srezhne

Ta male katechismus (1768):	taisti, katiri so revni, inu nasrezhni vidit, ſa ſvelizhane, inu srezhne derſhani. Kolkajn je takeh ſvelizhanstuv? Oſſem, katire je toku Khristus
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	mano. XXXII. POSTAVA. V' volo boſhjo se udati je ene srezhne dushe prizhuvanje. 1 Kader se zhloveshka vola inu boſhja vola
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſaderſhanje. XXXII. Poſt. V' volo boſhjo se udati je ene srezhne dushe prizhuvanje. XXXIII. Poſt. Boſhje Mashneke zhaſtiti je prave vire

ſrezh'ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſkosi podnemanje in poduzhenje rokodélzov od opravil ſvojiga pokliza oddihnili; ſrezh' ne ſo ſe imeli, zhe ſo kjé kaj dobriga na

ſrezhne

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	de jih jeſt ne osdravim. 16. Vaſhe ozhy pak ſo ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe vuſhęſsa, kęr ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sadnizh turne domazhiga meſta od dalezh sagleda, ter rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vkrotila, ſe vſake potrate varvala, de imam premoshenja, ino ſim ſrezhne ſtaroſti vzhákala. ” V. V. Gerda je gerda Huda rasvada: Legat'
Genovefa (1841):	vnéla, ſolsé veſelja ſo tozhili, vſi ſo ſebe in grôfa ſrézhne imenovali, in jésero pobóshnih prôſhenj sa mladi sakónſki par je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	previdnoſti boshji takó obnemógli , de ſe v prizhijozhih zhaſih sa ſrezhne dershé, de jih druge ljudſtva pri miru puſtijo. Od kar

srečnegapridevnik, splošni, nedoločeno

srečnega

Robinson mlajši (1849):	motril — gledal na te ljubeznive stvarce, ino se je za srečnega deržal, da zdaj bar nekoliko živih stvari krog sebe ima
Oče naš (1854):	Oberst je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem
Oče naš (1854):	in mesa se še nikolj v svojim življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega serca in misel, kako se bo Barba
Čas je zlato (1864):	si je gotovo svest, de mu bo veselje naredil. Prav srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava
Čas je zlato (1864):	čeravno še na niski stopnji ravno tako ali še bolj srečnega čutil, kot marsikteri deržavni svetovavec ali minister. Kaj mu je
Čas je zlato (1864):	svest, de mu bo veselje naredil. Prav srečnega, čez vse srečnega se Lenček šteje. nar veči težava – podstava vse učenosti, – je
Oče naš (1885):	in mesa se še nikolj v svojem življenju ni tako srečnega čutil; veselje njegovega srca in misel, kako se bo Barba
Oče naš (1885):	Polkovnik je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilo preskrbeti z živežem
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	pa deček se ni smel pokazati. — Potrpežljivo je moral čakati srečnega trenutka, v katerem bi se približal svoji materi. Minuta za

srečniga

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	radi, de bi me Mina, ako je še prosta, zpet srečniga storila? — Govori, prosim, ali me res ljubiš! Praviš, de jo
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	zopet na pót in najde svojo srečo. Nesréča stori Petra sréčniga. (Poglej podóbo spredej. )

ſrezhniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo

srečnejšapridevnik, splošni, primernik
- srečneja
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni pomagalo. Evfrozina hoče prikriti napako svoje gospe
- srečnejša
  Ferdinand (1884): stanu primerno notranjo opravo. Ferdinand in Anica sta bila veliko srečnejša nego popreje. Vendar pa ne radi tega, ker sta bivala
- srečnejši
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): bilo po tem tudi premožnih, zadovoljnih deželanov — vsa domovina bi srečnejši prihajala. Akoravno pa vsaki zamore h temu kaj doprinesti, da
srečnejšepridevnik, splošni, primernik
- srečniše
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nekterikrat glad in strad bil, in da naše sprednike so srečniše delale lepe lastnosti, ktere so pri nas že bolj redke
srečnejšegapridevnik, splošni, primernik
- srečnejšega
  Čas je zlato (1864): in hití vesel domú. Po vsem svetu ga ne najdeš srečnejšega človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše pravega
- srečnejšiga
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): oskerbovati. Zdej se je Hirlanda sopet srečno mislila, ali še srečnejšiga se je Gerard štel, kterimu se je vse do zdej
srečnejšipridevnik, splošni, primernik
- ſrezhniſhi
  Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): govu ſerze od bogaſtva ni poſedenu. She ſrezhniſhi je tiſti, katiri bogaſtva nima, mu tiſtiga na sheli. temuzh
srečnejšopridevnik, splošni, primernik
- srečniši
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): ljubiga Bertranda je k svojimu sercu pritisnila, in se zdaj srečniši, kakor kdaj čutila. Arto, ki vsiga tega dozdaj nič, vedil
- srečnišo
  Blagomir puščavnik (1853): za gore šlo, bom v Gospodu zaspal in se v srečnišo deželo preselil. Pokleknite tedaj še enkrat vsi krog mene, da
srečnempridevnik, splošni, nedoločeno
- srečnem
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): toliko in tako popolnoma živali. Ah! celó tukaj, na tem srečnem in popolnoma svetu je sitnosti in težav dovolj. Ona lepa

srečnipridevnik, splošni, nedoločeno

srečni

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	torej pod peróti, Vredni Vodja! nas — krepòsti, Vodi nas po srečni poti V previdni Svoj' modrosti. H timu cela družba zbrana
Divica Orleanska (1848):	vidim cele ure Sedeti pod druidskim dobam tam, Kateriga se srečni vsak ogiba. To je nevaren kraj; hudoben duh Stanuje ob
Robinson mlajši (1849):	nad mene dopusti; če bodo le moji nebogi, nedolžni starši srečni. ” Še je predse dobé tako klečal, ino bolestno s solzavima
Blagomir puščavnik (1853):	ločitve, naj te spremlja in vodi, dokler se snidemo v srečni deželi, kjer ne bo več ločenja! ” — Deček glasno joka; Bogomila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kliče polnoči — da bom že danes vse to vžival! ” „O srečni Pankracij! ” reče vojak, „kako že naprej čutiš prihodnje veselje. ” „Boštjan
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	že davno na to, ker videla sem, kako so kristijanje srečni in celó taki, ki so prej bili poredneži, kakor jaz
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	Andrej Hofer ni prišel v Inšpruk, ki je na tako srečni način bil dobljen, ali vrli mož ni hotel počivati in
Izidor, pobožni kmet (1887):	na zemeljskem premoženji jako revni, pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo se zopet h kosilu na Izidorjevega godú dan. Ravno

ſrezhni

Sacrum promptuarium (1695):	trente rataio. Ta dua tedaj vam shenkam. Oh koku ste ſrezhni vy bogati! Dokler vſak dan lahku ſa morite takorshne zhuda
Genovefa (1841):	po sagorélih lizih tekle. Vojnomir in Genovefa ſta v pràv ſrézhni edinoſti shivéla. Pa ta ſrézha je lé malo tednov

˛srezhni

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je ſvoj boshji nauk, ino veliko jih je va-nj vérovalo. — ˛Srezhni ſo, kteri ga niſo vidili, pa vender va-nj vérujejo, ga
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino pa takrat ſta tudi po teleſu ſhe bila neumerjozha. ˛Srezhni ſo nedolshni ljudje! Preljubi otrozi! le smiraj nedolshni bodite, kakor

srečnihpridevnik, splošni, nedoločeno

srečnih

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	poštenih in kerščanskih móžev in zadnjič kot zvéstih deržavljanov in srečnih očetov se tukaj pripovédujejo. Obé povesti kažete, kako sta se
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vsaki starosti, v zlo raznih okoljšinah in dobah, tako v srečnih kakor nesrečnih dnevih do konca svojiga življenja vedno terdno Bogá

ſrezhnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tem poduzhiti, zheſar ſe ſam v ſvoji mladoſti v manj ſrezhnih okoljnoſtih ni mogel uzhiti, sa poduk in tiſto daljno isobrashenje

srečnimpridevnik, splošni, nedoločeno
- srečnim
  Valenštajn (1866): kdor Si bodi, da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba

srečnopridevnik, splošni, nedoločeno

srečno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na vekomaj ! Varno bi svoj pót hodílo, Vedno bi ti srečno bilo, — Našlo bi na zemlji ràj. Rodoljub Ledinski. Nekaj kemíje
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ptujec odjenjal, je vzél denar. Serčno se mu je zahvalil, srečno pót vošil in se potém urno k svoji materi vernil

ſrezhno

Sacrum promptuarium (1695):	eo. Imate pravizhnu, inu bogaboyezhe shiveti, ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu
Genovefa (1841):	ſhe kake lépe bukve ali prediva na kolovratu iméla, kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi

ſrezhnu

Sacrum promptuarium (1695):	JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel dati N. N. Duhounim, inu deshelskim, ſtarim
Sacrum promptuarium (1695):	inu premishlovali, ym oblubim s' Boshjo pomozhio, de bodo enu ſrezhnu novu lejtu imeli, ter yh sazhnem vun deliti. Ner poprei
Sacrum promptuarium (1695):	satoraj shene vſimete lata fazonetel, premislite ga dobru, ter enu ſrezhnu lejtu bote imele, zhes bote vednu ſpumnile, de nej ſte
Sacrum promptuarium (1695):	vaſhiga della Bogu shlushite, ter vam oblubim, de bote enu ſrezhnu lejtu imeli. Vij pak Hlapzi, inu dekle vſimite gori vuk
Sacrum promptuarium (1695):	yh po exempelnu Chriſtuſa Jeſuſa, de bote enu dobru, inu ſrezhnu lejtu inmeli, sakaj ſam G. Bug vam sapovej, inu oblubi
Sacrum promptuarium (1695):	ſrezhnu, inu veſselu novu lejtu. Ali Bug meni odpuſti, oku shelim

˛srezhno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): na ſveti Srezho imeti, Varuj ſe blaga, ki tvoje ni. ˛Srezhno shivlenje Da le poſhtenje.

▶ srečevati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srečevali

ſrezhevali

Genovefa (1841):	shivljênje, neródnoſt in smeſhnjavo. Povſod ſo ga ptuji, uſtraſhêni obrási ſrézhevali, in malo ſtarih ſlushabnikov, ki ſo bili ſhe oſtali, ga
Genovefa (1841):	s ſolsami in veſélim ukanjem posdravIjali. Med ljudmi, kiſo jo ſrezhevali, ſta ſe tudi dva romarja s dolsimi romarſkimi palizami prikasala

▶ srečka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srečk

sreček

Aritmetika za učiteljišča (1885):	Naloge. l.* Koliko velja 9 sreček iz leta 1864. po 174? 2.* Koliko velja 6 kreditnih
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sreček po 178, 12 Palffy-jevih sreček po 42 in 15 sreček Rudolfove ustanove po 19? 3. Koliko je vrednih dne 18.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	iz leta 1864. po 174? 2.* Koliko velja 6 kreditnih sreček po 178, 12 Palffy-jevih sreček po 42 in 15 sreček
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 600 gl., 5% obresti od dne 1. julija), 8 sreček iz leta 1860 po 136.50 (nominalna vrednost po 500 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	4. Koliko treba plačati dne 9. septembra za 6 celih sreček iz leta 1860. po 136.50? (Nominalna vrednost po 500 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dne 1. januvarja. ) 6. Nekdo proda dne 6. decembra 9 sreček iz leta 1854. po 128.5; koliko dobi zanje? (Nominalna vrednost
Aritmetika za učiteljišča (1885):	2.* Koliko velja 6 kreditnih sreček po 178, 12 Palffy-jevih sreček po 42 in 15 sreček Rudolfove ustanove po 19? 3.

srečke

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	iz te loterije med tiste razdelila, ki bojo srečne lože (srečke) imeli. Kdor bo tako srečen, da ga zadene perva dobivka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	velike dnarne loterije, kterih dohodki (to je, kar čez izplačane srečke ostane), so namenjeni edino za občnokoristne reči. Letos mesca majnika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	14 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 47 kr. Loterijne srečke: V Trstu 31. dec. 1864: 21. 72. 80. 67. 87.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Gosp. Lor. S. v Primiš: Še 20 soldov manjka. Loterijine srečke v Gradcu na Dunaju 30. dec. 1871: Prihodnje srečaknje v
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dajó določene dobitke ter se o določenih rokih izžrebujejo. Nekatere srečke nesó tudi redne obresti. Akcije ali delnice (Actien) so oni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	papirje delimo na obresti dajoče zadolžnice ali obligacije (Obligationen) in srečke (Lose); od prvih se izplačujejo obresti o določenih rokih po

srečki
Aritmetika za učiteljišča (1885): 1 gl., C 1 gl. 50 kr., D 2 gl. Srečki pripade dobitek 8000 gl.; koliko dobi vsaka oseba? 4. Za
srečko
Aritmetika za učiteljišča (1885): 9; kolika sta ta dva dela? 3.* Štiri osebe kupijo srečko; A dá 50 kr., B dá 1 gl., C 1

▶ srečkanje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

žrebanje; [sskj]

srečkanje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	Ko je bilo vse to pri kraji, se je začelo srečkanje, po kterem so se delili različni božični darovi, ktere so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Trstu 31. dec. 1864: 21. 72. 80. 67. 87. Prihodnje srečkanje v Trstu bo 14. januarja 1865.

▶ srečno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srečnejeprislov, splošni, primernik
- srečniši
  Blagomir puščavnik (1853): Brie bliža naš grad oropat, ne mudi se dalje tukaj. Srečniši boš živela v kmetiški bajtici, kakor na visocem gradu pri

srečnoprislov, splošni, nedoločeno

srečno

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vsi Slavenii razlegalo se. Pervo: Slava Bogu, de smo dočakali srečno noviga leta! Drugo: Slava nadvojvodu Janezu prejasnimu, ki je „Novice
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nam večidel dobro letino obetajo. Bog daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	šole, učilnici za slovenski in laški jezik napraviti, je tudi srečno oveljalo. Učila se bo slovenšina v 2 létih, in sicer
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	za to vojskujem, de bi svojo ljubo tovarišico kmalo spet srečno razveseliti in pozdraviti mogel. S takim tarnanjem, ki ga je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Milostljivi knezo-škof g. Slomšek so, hvala Bogú! bolezin srečno prestali; že vstanejo vsak dan nekoliko. — Scer vam tudi ob
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	guglje in skorej potopí. Pa vender vsi uídejo neoránjeni, in srečno dojdejo na unstranski breg. Erlavski se na kolena spustí, in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ž njo, in potrebovala Bom več denarjev, da tvojo reč srečno doženem. ” „Še več denarjev? ” odgovori Korvin. „Saj sem ti dal
Spisi Krištofa Šmida (1883):	dati vesela poročila o vitezu in Minki! « Gospá Topolovska je srečno prepeljala se čez reko. Zdaj ni bila več v nevarnosti
Revček Andrejček (1891):	oče ! Domen. Vesele praznike! (Gresta proti durim. ) Jeklen. Pa le srečno vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj grede bi bila skoro

srezhno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): kaker bo tabe poviedanu ishzhi bosh sagvishno nashou? noi tudei srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi

srezhnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lepu ſhivel, srezhnu, inu svetu umerl, inu s'tabo, is MArio, inu Jeſusam
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nartabulshe vofr, v'katiremu ti v' ſhivlenju, inu vr smerti srezhnu ta oppravk svojega ſvelizhanja oppravlash, kader tvojo volo aldujesh, inu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	nekol svojoglavna j bla, inu ſatorej sem jeſt uſſem navarnoſtam srezhnu odshla, ke sem se V'uſſeh rezheh poſtavi, inu boſhji

˛srezhno
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ˛Srezhno najde Ivanek Saverſhko graſhino, poproſi ſtreshaje, naj ga shlahnimu goſpodu

▶ sred predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sred

sred
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se ves

vsred

Fizika (1869):	gledamo proti stropu, zagledamo, onemu nasprotno, na stropu svetel križ vsred tamnih četveri (kvadratov) v oknu; tedaj so se svetlobni vtiski
Zoologija (1875):	se kraj vode v zeleno travo, in videl se bo vsred odra, na katerem obilna množica, zastopana tako rekoč po raznih

ſred

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekoliko perſti naloshili. Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali: prav dober in bogat je bil. — Ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tri pavze na debélo leshala, ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli. Ravno takó je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko ſneg po simi, in ſred Velikiſerpana ſmo ſe, kakor ſred sime snaſhli. Ravno takó je ptizhe, kar jih je ſpod

▶ sreda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srede

Ta male katechismus (1768):	srede zhella doli, rekozh: v' temu imenu Boga † Ozheta, potem na
Branja, inu evangeliumi (1777):	od perve Adventne nedele da Ss. treh Kraylov: od Pepelnizhne Srede da Belle Nedele po Velikinozhi. Ta zajt ſe naſme ſvatovſhna
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Kimovzi smersúje, vender bode hitru talu, inu ne smersuje do srede Grudna. Satore zhe hitru poloshíſh, bodo gnillu, inu terta od
Rudninoslovje (1867):	okoli piramidine srede v podobi pravilnega šestokota ter se imenujejo stojálni robovi (Basiskanten
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	je duhovščino s „starimi korporali” pitati, in jo iz svoje srede izploskavati. In zakaj ? Ubogi Sokol je padel pod nadzorništvo ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	in deželnem zboru; ležala je toraj v izvirnem spisu do srede meseca decembra. Še le, ko so volilci pismeno in ustmeno
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	požlahtnjene trte, ko so bile že v drvenem stanu, od srede septembra do konca oktobra, v velikem številu in različno razvite
Revček Andrejček (1891):	vender utepa! Deseti prizor. Pavel. Jeklen. Domen. Franica. Pavel (iz srede). Oče! Rustana sem prignal! Jeklen. Je že prav! Pavle, ali

ſrede

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bódo vùn ſhli, inu bódo narasèn lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Sakaj Angeli poidejo vunkaj, inu bódo lozhili tę hude is ſręde tih pravizhnih. Inu takrat ſe bódo vidili tę krotke, pokorne

sredi

sred
Kmetijske in rokodelske novice (1847): kraja mislijo, de stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih planetov sedé kraljujejo, in jim kot naše sonce, svitlobo

sredi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razpoči. Razpoke so po zunajnim okrogu široke, vožji pa proti sredi, včasih sežejo do steržena. Ne suši lesá prenaglo;ne pusti
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Tedaj vzame Samuel rog ali pušica z oljem, ino v sredi njegovih bratov ga je kralja pomazal. Odsihmal je Duh božji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Stražari so ponoči vidili že mnogoverstne prikazni, ktere so v sredi votle, okoli kraja jih pa nič ni. Dr. Reichenbach bi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po sredi močvirja vzdigujejo kot otoki, da se iz tega smé soditi
Maria Stuart (1861):	krepko nogo proti vratom, skoz ktere je šla Marija, na sredi pota obstoji. )
Viljem Tell (1862):	pot drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so gosti iztrebili
Zoologija (1875):	ki ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je
Botanika (1875):	sredini debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi manj ali debelejih cevnih povezkov, med tem ko proti kraji
Revček Andrejček (1891):	smejé se Jeklena in z glasnim in neumnim smehom po sredi odide. ) Jeklen (gleda za njim in uzdihne). Sveti križ božji

ſredi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on ſam tamkaj bil. 24. Ta zholnizh pak je na ſrędi morjá bil, inu je bil od valóv ſèm tèr kje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak obhajal dan rojſtva Heródesha, je tę Herodiade hzhy v' ſrędi pleſsala, inu je Heródeshu dopadla.
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	gradi ni bolſhiga kraja sa naji dvá, koker tukej v' ſrędi med Baronam , inu med gnadlivo Goſpó. Kader Goſpó po nozhi
Kuharske Bukve (1799):	eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi, jih zri v' rasbęlenim maſli; kader na miſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	voda. Shgozh veter je dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta v' ſredi med hudobnimi ljudmí, vender per Bogu obá pravizhna ino bres
Genovefa (1841):	dan ji je obilniſhi in mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa , okrog ktere imá 12 ljudi dovolj proſtora. Okrog
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſebno rudezhe napiſani, kudar ſoldatje plazhilo dobivajo. Nad uro, v ſredi ktere je zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere

sredo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naš mili Cesar pred svojim odhódam iz Ljubljane obiskali. V sredo zjutrej ob poldevetih sta Njino Veličanstvo Cesar in Cesarica zdrava
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	svitlobo dane od c. k. kmetijske družbe. Tečaj III. V srédo 30. Maliserpana. 1845. List 31. Razne pota. (Kmetam. ) Oj kmet
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Tečaj IV. V srédo 18. Sušca 1846. List 11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. V Ljubljani v sredo 3. januarija 1855. List 1. Koleda za novo leto. (Pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	NOVICE gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvarí. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	NOVICE gospodarske, obertnijske in národske. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl.
Revček Andrejček (1891):	in pojó. ) Zbor. Kjer mine ga gorjé. (Vsi odidejo skozi sredo. ) Neža. (Spi, ko so vsi odšli dremajoč poje. ) Kjer mine

ſredo

Biblia (1584):	kakòr takimu Méſtu. Pole, jeſt poſhlem vas, kakòr Ouce, v'ſredo mej Volké: Satu bodite rasumni, kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	timuiſtimu męſtu. 16. Pole jeſt vaſs poſhlem kakòr ovzę v' ſrędo tih volkóv. Bódite tèdaj ràsumni kakòr kazhe, inu prepóſti kakòr
Kuharske Bukve (1799):	svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s' zukram kuhane marelze, ali en drugi ſalsen; puſti krofe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 9. V ſrédo 30. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 5. V ſrédo 2. vélikega ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe. № 11. V ſrédo 13. kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe te novize prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	11. Kimovza. No. 37. 1844 ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe

ſrejd
Sacrum promptuarium (1695): purgarij ſó veliku ſaurashtvu vmej ſabò imeli: Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou ſtopi, ter na vus glaſs saupije: Hic nobis de

▶ sredi predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sredi

sred

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno sréd svetá. (Dalje sledí. ) Šolske novice iz Gorenskiga. V naši nar
Divica Orleanska (1848):	Bojim se, De jo predaleč tiral je pogúm, Clo sama sred sovražnih trum se brani, In množtvu zdaj brez pomočí omaga
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	odrézati, de je kej. Zakaj v tem zboru bo potréba sred kakih 400 možakov govoriti. Kér pa druge dežéle slovenskiga jezika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ne bodeš na slovenskem Štajaru lepšega in zdravejega rodú našel. Sred zime bosi po Savini gazijo in plavijo les, ki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj so mi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde

sredi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dvoglavni orel umetno narejen; mnogoverstni napisi in zlasti vodomet v sredi sobe, narejen iz vertil in drugih puškinih razdelkov, te je
Astronomija (1869):	veliko veča kot severno-tečajnega, in da kraji ob polutniku stojé sredi med obema. — Razun preiskave o naravi solnca je dandanes preiskava
Astronomija (1869):	lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe, ktere obod smo z znamenji ekliptike razdelili na
Astronomija (1869):	biti oseka največa ravno v tistih krajih, ki ležé v sredi med obema plimama. Vsi pod enem poldnevnikom ležeči kraji imajo
Zoologija (1875):	Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so okoli njih v podobi
Ferdinand (1884):	med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza iz te rodovine
Aritmetika za učiteljišča (1885):	se računa 6 % obrestij? 7. Menica za 2345 gl., izplačna sredi novembra, diskontuje se dne 5. septembra po 6 %; koliko dobi
Lohengrin (1898):	je omejé v popolnem krogu zasadivši kopja v zemljo. ) Glasnik (sredi bojnega kroga). Zdaj čujte me, pazite to: Ne móti boja
Gozdovnik (1898):	Preganjani ga opazi, a zdelo se mu je, da tu, sredi Apačevine, nima razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko

vsred

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Oj Bog, oča vseh narodov, tega ne daj; rajši pero vsred pekla veržem in besédice od Slovenščine ne zinem! Duh , kakoršnji
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ure deleč v Zaverh podá. Na Pametvo dopoldne ga najdejo vsred poti, čeravno ni bilo zjutraj več ko pet stopinc mraza

▶ sredica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sredice
- ſredize
  Kuharske Bukve (1799): ſrędize bęliga kruha namozhi v' vręlim mlęki, puſti ohladiti, potle dobro

sredico

ſredizo

Kuharske Bukve (1799):	ke, perręske od belakov, ſrędizo od shęmle v' mlęki namozheno, inu oshęto, eno unzho rakoviga
Kuharske Bukve (1799):	ſrędizo bęliga kruha, rasſękat na drobno; męſhaj sa eno jajzo debęlo

▶ sredina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sredina
Gozdovnik (1898): z otoka ni bilo več moči videti ognjev na obrežju. Sredina reke je bila v globoki senci, v kteri se je
sredine
Rudninoslovje (1867): rogljevi robovi ab — i 4 druge, ki pašejo piramido okoli sredine v podobi kvadrata ter se imenújejo stranski, i — ker se

sredini

Botanika (1875):	in pa iz cevi narejeni lesni del, ki je proti sredini debla obrnjen. Tudi se zapazi, da ima deblo proti sredi
Botanika (1875):	in znotraj imajo le raztresene cevne povezke, ki so proti sredini bolj redki kakor pri kraji. 3. Steblo (caulis), ki ostane
Botanika (1875):	spadajo mahovi, ki imajo le en edini cevni povezek v sredini stebla (pod 60.). Enako razmerje vlada kakor izjemek pri nekterih

sredino

Pripovedke za mladino (1887):	kako deklico, tekla bo njena rudeča kri. ” Rekši odidejo v sredino gojzda, in kjer je ta najtemnejši, najdejo malo zakleto hišico
Gozdovnik (1898):	vzemi levo krilo, do orehovja in ti, Fabij, pazi na sredino med obema. « »Potem si mahoma poiščem rdečnika,« meni Pepo. »Stavim

▶ središče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

središča

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	širi punt od dné do dné bolj in išče le središča, da bi se vzdignila velika prekucija na Napolitanskem, — francozki pa
Rudninoslovje (1867):	vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle, ploskvena središča i razpolovišča robov. Kristalni liki se med sebój jako razlikujejo
Rudninoslovje (1867):	pa cd se okoli tega središča premiče za 180 stopinj. Ako hočemo omeriti kak rob, obkračimo
Fizika (1869):	§ 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru
Astronomija (1869):	bili v vsakojake mére drug proti drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral
Fizika (1869):	nihala, da so kraji na ekvatoru bolj oddaljeni od zemeljskega središča, kakor kraji na tečajih. Zemlja tedaj ni popolna krogla, ampak
Fizika (1869):	na njenej prostej površini ležeči delki enako udaljeni od zemeljskega središča. Tedaj mora površje vsake mirne kapljine biti del krogline ploskve

središče

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki nejadri, ni čovjeka ki nefali”. * Da je Beč (Dunaj) središče mnogorodnega cesarstva, se vidi očitno iz tega, da razun nemških
Rudninoslovje (1867):	ravne črte imenujemo osi (Achsen). Osi gredo zmerom skozi likovo središče i vežejo druge znamenite točke, n. pr. nasproti ležeče ogle
Astronomija (1869):	gorkejši nego tečajni pas. Ta omer kažete števili 100 (za središče) in 52 (za solnčni rob). — Roscoe je kemijsko prejskaval moč
Astronomija (1869):	oglejmo nektera telesa naše sostave. — Tù je solnce najimenitnejše telo, središče cele sostave. Solnce da si je skoro 400krat dalje od
Občno vzgojeslovje (1887):	tu določajo tudi čustva in težnje, zato je ta čut središče našega jaz-a, sedež naši samosvesti. Zveza predstav, katera se nahaja

središču

središči

Fizika (1869):	in dve, v enakih daljavah se nalazeči, obešamo v drogovem središči o, Pod. 26. Pod. 26. Pod. 27. Ako si pa
Fizika (1869):	sili enako močno tlačite na podlogo, ako ste obešeni v središči ali pa kje koli v enakih daljavah od njega. Iz
Fizika (1869):	poslednjica, ki je enaka njihovej vsóti in ki grabi v središči vezoče jih črte : da dve enaki in vzporedni sili stojite
Fizika (1869):	se zgodi, ako obesimo obe uteži eno pod drugo v središči, Pod. 24. Pod. 23. Pod. 24. Tudi zamoremo sè silomérom

središču

Astronomija (1869):	si zopet na pomoč našo okroglo mizo, z lučjo v središču stoječo, ki predstavlja solnce. Postavimo potem mizo sredi okrogle sobe
Astronomija (1869):	raznih delov solnčnega kroga. Moč kemijsko - zdatnih trakov je v središču 3—5krat veča, nego ob solnčnem robu, tako da kažejo
Astronomija (1869):	smemo misliti, da je kraljestvo solnca okrogla raván, v ktere središču je solnce, premičnice se pa v njej okrog solnca premikujejo
Astronomija (1869):	Secchi je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot ob solnčnem robu, in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Minuta za minuto je potekala. — Solnce je stalo skoro v središču nad dolino. — Maori so se pripravljali, da bi zapustili ogenj

▶ srednik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

posrednik, posredovalec; [sskj]

srednik
- şrednik
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): viſsęti med Neham inu semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino

▶ srednje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srednje
- ſrednu
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): pa ne. Sadú. V' nekaterih krajih bode veliku, v' nekaterih ſrędnu , v' nekaterih zellu nizh. Hmel. Ga nebo veliku, inu tudi

▶ srednjedoben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

srednjedobnih
- sredodobnih
  Mineralogija in geognozija (1871): demo okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa, posebno obilo in

▶ srednji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srednja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pregled lanjske letine po celi Evropi: Na Angležkim je bila srednja letina; na Irskim je bilo pa hudo leto, posebno za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	le semtertje korún boleha; na Španskim in Laškim je bila srednja letina; ravno taka tudi v raznih deželah našiga Cesarstva in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	krajih Nemškiga je pa bila sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez slabo letino; boljši se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gorko vreme saj ta mesec; po tem zna letina saj srednja biti. Sviloreja nam je letos veliko denara dala; čeravno je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	goveja živina pri nas zlo majhna in revna; zdaj je srednja pa krepka, bolj velika kakor majhna, in ostanjki poprejšne majhne
Valenštajn (1866):	Dve sti v podobo promenili se Krvavih mečev. Samo ena, srednja Ostala je v svitlobi jasnej. Župan. Mi Smo to na
Rudninoslovje (1867):	biserne. Njihova trdost (tr. 1•0 .... 6•0) je sploh srednja, niti teža (tž. = 1•6 .... 3•3) ni velika. Najvažnejše

ſredne

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sapręti , de boſh mogla tvojo nedolshnoſt popolnama ſkasat. (sapré tę ſrędne vrata , inu kluzh vùn potęgne. ) Goſpa. (ſama per ſebi. ) Kaj
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	sad pahne , vsame njegovo ſukno , inu grę doli Jkusi te ſrędne vrata. ) Goſpà. Gredej snaſh tudi tvoj gvant pernéſti. SĘDMI NASTOP
Kuharske Bukve (1799):	povrè, perdeni enmalo meſne shupe, drobno ſękanga peterſhíla otrębi, ſrędne peręſa venirręshi, na oſoleni vodi obèri, inu med graham ſkuhaj

srednje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	izpeljan, zató kér je pridelk letašnjiga pràv dobriga medú le srednje mere bil. — Voska so le malo vkup pripeljali, cena je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	militaro) po tergovino hodijo. To ljudstvo je lepe terdne, bolj srednje ko velike postave. Bojančanje, Marendolci in Zumberčanje so se v
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	druzega orožja imeli, kakor lesene z bivolovskimi kožami preprežene škite, srednje dolgosti sulico kratko krivo sablo in majhino bodalice. Kako je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kraji, da bi to mogoče ne bilo. Vendar najti tiste srednje poti, ki bi bila na obé strani prava, dosedaj ni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kakor celtiški narodi in nosijo brade kot Iztočani, so bolj srednje kot velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel
Kemija (1869):	stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali manj srednje lastnosti svojih zmesnin. Živo srebro raztaplja v sebi kovine, razen
Gozdovnik (1898):	ime francoski Men-ruž, pri Američanih (jenkijih) Red-bend, pri španski govorečih srednje Američanih pa Mani-sangriente; mladi, imajoč Indijanko za mater, se je

ſredne

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	klętu sadobili. Katęru is tęh dveh ſi vy svólite? Ene ſrędne pôti ny. Pomiſlite, inu sberíte. Amen.
Kuharske Bukve (1799):	245. Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi, inu druge ſrędne velikoſti peretníne ſe rasręshejo al na zheterti, al pa kakor

ſrednje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ptujih deshel ſo ſim priſhli. Ovne od bolj grobe in ſrednje ſorte od tazih ovaz, ki ſe enkrat v letu ſtrishejo

srednjega

Zoologija (1875):	gre v trgovini po vsem svetu. Nahaja se na obalah srednjega morja, zlasti na algirskih. Druge semkaj spadajoče vrste so še
Zoologija (1875):	ima tudi mesnat greben. V Afriki in v deželah okoli srednjega morja nahajajo se: sivi jastreb (V. cinercus), beloglavi jastreb (V.
Zoologija (1875):	čudovite oblike je tako imenovani morski zajček (Aplysia depilans) iz srednjega morja. Ta polž izločuje iz sebe neki sok, vsled kojega
Botanika (1875):	rasto, in ki so se večidel iz deželá, ležečih okrog Srednjega morja, razširile v vrte hladnejih krajev. Nearomatne so pa mrtva

srednjem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vred pišle na Ogersko in da odtod so se v srednjem veku, ko so imeli Lahi z Ogri veliko opraviti, zaplodile
Fizika (1869):	tista plínava telesa, ki zamorejo pri navadnej toplini in pri srednjem zračnem tlaku biti še tekočna, kakor n. pr. voda, vinski
Zoologija (1875):	sokolom je bil jako drag, ali vendar se je v srednjem veku gospoda strastno pečala s tem lovom. Dober sokol je
Deborah (1883):	mej tem približa). Tako razsvitljeni so bili uže dívjaci v srednjem veku. Učitelj. To je lepo! Le nasprotujte mi! Gospod župnik

ſrednim

Kuharske Bukve (1799):	Per karpih je glava narbolſhi, per ſhukah ręp; podſterva na ſrędnim shivoti.
Kuharske Bukve (1799):	na ſame dvę, tudi ſe bedro inu noga na ſrednim bedrovim ſklepi rasdęneta. Kader ſo peretníne snotraj s' kakiſhnim maſhenjam

srednji

sredenj
Kmetijske in rokodelske novice (1845): semena štajarske detelje so majhne, kér je letašnji pridelk komej sredenj imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga

srednjej

Astronomija (1869):	nam vidi nekako toliko kot luna. — Videzni polomér solnca, v srednjej daljavi je 16' 1,17", največi 16' 17,29", in
Astronomija (1869):	milijonov milj daleč od solnca. — Zemlja bi bila toraj v srednjej daljavi le 19,846.794 (mesto, kakor prej 20,682.329) milj od
Botanika (1875):	se dobiva ravno tako kakor iz pelinčka (Artemisia contra), v srednjej Aziji domačega, močno dišeče seme, ki ima glistam posebno zoprno

srednji

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni jih zopet na srednji ogenj, dokler se vedno mešane enako ne zgrejejo, položi jih
Zlata Vas (1850):	vidilo se je že konec perviga léta, de tako po srednji meri vsaka krava lep dobiček da. Spoznali so pa tudi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Tega zdravila dobiva velik prasič vsake štiri ure tri žlice; srednji prasič dve žlici, majhen prasič eno žlico. Griža se mora
Fizika (1869):	vpadajoči trakovi porazdelé po prav velikej ploskvi. In res razločujemo srednji vroči zemeljski pas, za kterim pride na vsakej strani umérjeni
Gozdovnik (1898):	bi že naprej se vsega odrekel! « »Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše

ſredni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Ta perva inu nar ta sadna bode nar bolſhi, ti ſredni povshi skodjejo. Ta perva sna ſe popaſti, ta sadna pa

srednjih

srednjih
Mineralogija in geognozija (1871): za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše, ne le školjke z dvema lupinama, ampak tudi polži

ſredneh

Kuharske Bukve (1799):	perſi, preręshe ſe podolgim, inu krisham. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſredneh shivál. Jerebíze, jerębi, inu druge ſrędne velikoſti peretníne ſe rasręshejo
Kuharske Bukve (1799):	sręsati. 244. Rasresanje golobov, inu pìſhet. 245. Rasresanje jerebíz, inu ſrędneh shivál. 246. Rasresanje velikeh peretnín. Federvieh. 247. Rasresanje sajza. 248.

ſrednih

Pozhétki gramatike (1811):	dormi, ſim ſpal, 'aurois dormi, bi bil ſpal, itd. Nekaj ſrednih glagolov ſe vpréga v' sloshènih zhaſih s' pomoshnim glagolam être
Pozhétki gramatike (1811):	être, kakor venir, prihájati, arriver, priti, tomber, paſti, itd. Vprega ſrednih glagolov. Snaniven. Sdajni. Je tombe, pàdam, pàdem. Tu tombes, padaſh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmalo umerle — êna pa je bila mertva rojêna. Mati — per ſrédnih letih— je sdrava, in ima vezh otrok. Ne pomnijo ſhe

srednjo
- srednjo
  Astronomija (1869): nam je solnce. Večidel nahajamo še v knjigah paralakso za srednjo daljavo solnca od zemlje zaznamvano z 8.57116". Le Verrier, pred
- ſredno
  Kuharske Bukve (1799): poſtavi na en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo

▶ sredobežnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sredobežnost
Fizika (1869): dolg, od tečaja do tečaja pa le 1713 1/2 milj. Sredobežnost, ktero ima zemlja zato, ker se vrti, pa sicer tudi

sredobežnosti

Fizika (1869):	ona manja za tiste dele, ki so bliže tečajev. Moč sredobežnosti se zamore samo takrat djansko pokazati, kader je veča od
Fizika (1869):	svojih osi. Skorej ves sirup pobrizga skoz luknjice zavolj dobljêne sredobežnosti. 69 O udáru. Ako se telo, ki se giba, zadene

▶ sredojesen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

oktober; kontekst, SSKJ

sredojesna
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj IX. O sredo 8. kozoperska (sredojesna) 1851. List 41. O zadevah Tukerjeve grojzdne bolezni. Če se

▶ sredstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sredstev

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pač vzrokov dovelj smetene spriditi. Zdrav. Razni vzroki potrebujejo raznih sredstev. Če je smetana premerzla, se ji pomaga, če se v
Fizika (1869):	Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev, ki ga vodijo, ker imajo še celo kovine tako različno

ſredſtev
Kmetijske in rokodelske novice (1843): snajo dobiti. Od ſhkodlivoſti majhnih kebrov ino kebrovih zhervov, tudi ſredſtev, s katermi bi ſe snalo njih pomnoshenje vbraniti. *) Snano je

sredstva

Občno vzgojeslovje (1887):	se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena podpora nravstvenosti je nabožnost (bogaboječnost). Nabožno čustvo obsega globoko
Občno vzgojeslovje (1887):	Gojenca vodijo besede učiteljeve, podpirajo ga slike in druga nazorna sredstva; na to oprta pride otroška duša s pomočjo domišljivosti do

ſredſtva
Kmetijske in rokodelske novice (1843): lepo domazhijo, urnejſhi voshnja blaga ſe terja in godi, nove ſredſtva (pomozhki) ſe ismiſhljavajo, kupzhijo oshivit in zhaſa ſi prihranit — te

sredstvi

Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	priznano, vlada ga je le trpela; ono je s pičlimi sredstvi podpiralo revne študente; edini časopis v Rusiji, ki je odobraval
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	državi vsekala poprejšnja sistema, ne dajo se zaceliti s površnimi sredstvi, radikalne pomoči je treba. In tacih radikalnih sredstev odločno se

sredstvo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zelenica (Grünspan) nabere, ki je prav zlo strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in dergnenje s slamo ali s kertačo je nar boljše sredstvo konje zdrave ohraniti. Ako so podnevi blato brodili, se jim
Občno vzgojeslovje (1887):	gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne uporabi kot poučno sredstvo. V ljudski šoli móči je gluhoneme otroke naučiti le nekaj
Občno vzgojeslovje (1887):	Kako mogočno sredstvo pri vzgoji je jezik, razvidi se najočitneje na gluhonemcih. Vsled
Občno vzgojeslovje (1887):	razumnosti temelj nravstveni svobodi gojenčevi. Pouk je torej najvažnejše vzgojno sredstvo, ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje
Občno vzgojeslovje (1887):	blaži moralno čustvo v največji meri in je najizdatnejše vzgojno sredstvo, ako treba voditi voljo. Nabožno zanimanje v otroškem srci buditi
Gozdovnik (1898):	pretrga pod dvojno težo? Zamišljen stopa dalje. Moral je najti sredstvo, da ta zaklad vzdigne, in ko bi mu glava posivela

ſredſtvo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	more. Duh shganja obvarje tako koshuhavno pred vſo ſhkodo. To ſredſtvo sna krajnſkim kersnarjem in koshuharjem prav priti; sna biti, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji

▶ sren samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sren
Sveti večer (1866): in hruške in zelenega peresca ni več na njih videti; sren se blišči po vseh vejah in vejičicah, od streh visijo

▶ srenja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srenj

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	deržavni zbor, še poprej pa deželne zbore, in vstanovitev novih srenj, ktere so korenina vstavne vlade. Nove politiške vrade v vstavnim
Trtna uš (1881):	vinogradi merijo vkup okolo 100 oralov ali joh. Imena tistih srenj, kder imajo trtno uš, so sledeča: Kapela, Stara vas, Vitmanci

srenja

srejna
Zlata Vas (1848): i. t. d. nadelovati, ampak tudi svet, kteriga jim je srejna dala obdelovati. Pa vsak je obderžal, kar je iz svojiga

srenja

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka srenja gleda, kakiga razumniga možá ali mladenča v svojim kraji poiskati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se bo povsod kakošno pripravno prazno zemljiše našlo, kteriga bo srenja v napravo verta rada prepustila, v kterim bo potem pridni

srenje

srejne

Zlata Vas (1850):	bo preveč druzih opravkov, vse polje, pota in stezé cele srejne zmeriti in velik obris ali karto narediti. Na obrisu je
Zlata Vas (1850):	Ožbé med može ter reče: »Vsi dobro poznate obris naše srejne, kakor ga je šolmojšter Janez Vesel s svojimi učenci natanjko
Zlata Vas (1850):	pijanost, opravljanje, zmerjenje, pretep in druge nesramnosti so bile od srejne ojstro prepovedane. Tako je prišlo, de se nihče ni prevzél

srenje
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): devetimi leti so me Hunci spred oltarja gnali; moje kerščanske srenje so pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se

srenji

srejni

Zlata Vas (1848):	starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in hudobije narašajo, je to znamnje, de tudi
Zlata Vas (1848):	branil župan biti. Pa goljufal se je; Ožbè se je srejni za zaupanje zahvalil in svojiga ljubiga Janeza Veséla prihodniga šolmojštra
Zlata Vas (1848):	denar, s kterim ljudstvo nar rajši plačuje. Kdor je v srejni župan postavljen, naj na Boga in na svoje dolžnosti misli

srenji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	njih otroci eno nar koristniših kmetijskih opravil učili — v prid srenji sami. In ako bi vunder (česar pa nikakor ne pričakujemo
Deborah (1883):	Gospod župnik, le trdite, da je to divjaštvo! Le dajajte srenji lep izgled! Le obrekujte zaukaze naše vlade! Visoka naša vlada

srenjo
- srejno
  Zlata Vas (1848): ječo veržen. Iz njegoviga premoženja so veliko poverníli, ker je srejno goljufal. To je bil konec napihnjeniga Brenceljna, zakaj krivično blagó

▶ srenjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srenjska
- srejnska
  Zlata Vas (1848): umite in obarvane; strehe skorej vse s céglam krite; zakaj srejnska postava je prepovedala slamnate strehe zavoljo nevarnosti ognja. Nad marsikterim

srenjske

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mogli drugači preživeti, kakor de se je car za črednika srenjske govedine vdinjal. Ko v takim siromaštvu že nekej lét preživé
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi bil jez saj to rokodelstvo znal, ne bil bi srenjske govedine pasel. ”— Potem jim pové, kdo deje, in kakó je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	Tako uasajene murbe na soseskinem svetu bi mogle sčasoma vse srenjske ali občinske stroške zalagati, ako bi se vžitek perja vsako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	pa za 15 odstotkov za leto 1864. Po §. 79. srenjske, dosihmal še veljavne postave od leta 1849 je dovolil odbor

srenjskemu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	kos. Hvala pa tudi umnemu županu Janezu Bek-u, in verlemu srenjskemu odborniku Matiju Krese-tu, ki sta to reč sprožila in na
Trtna uš (1881):	na navzočnost trtne uši v njihovih vinogradih, takoj to naznaniti srenjskemu predstojniku. " Ista postava zaukazuje predstojniku, da ima nemudoma vse najaviti

srenjski
- srejnski
  Zlata Vas (1848): ko je rekla, de je Urh Močnik pošten mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O jojmini! “ je zdihoval

srenjskih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je nar bolj pràv, cel korún saditi; 4) novo napravo srenjskih ali soseskinih sadiš ali vertnih šol po celi Krajnski deželi
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	kaznovavnih bukev, od cene in veljavnosti našiga domorodniga jezika, od srenjskih potréb (Gemeindebedürfnisse), od dozdanjih ravnav drugih deželá našiga Cesarstva, od

▶ srepo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srepo
Zlatorog (1886): roži. « Ovčar umólkne. V ogljije žaréče Upira lovec svoj pogled srepó, – Kar čul je, to mu vzbuja mnogo mislij! Planínci pa

▶ sreš samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vinski kamen; nemško-slovenski slovar

sreš

Kemija (1869):	živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo jeklo, Cementstahl, žgano
Kemija (1869):	433. Srebro pokalno živo, Knallquecksilber, 470. Srebro živo, Quecksilber, 434. Sreš, Weinstein, 468. Sreš bljevalna, Brechweinstein, 468. Stahl, jeklo, Rohstahl, surovo

▶ sretenj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

srečanje, iti v sretenj = iti nasproti; rusko-slovenski slovar

sretenj
Robinson mlajši (1849): da sva móževa, ino da ideva derzo — serdčno nevárnosti v sretenj — vstret, v ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti

▶ srež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srež

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pravijo , de huda zima sledi. — Dež s. Martina in potem srež, poškoduje setve in dragino v deželo pernese. — O s. Andreju
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veliko vetrov porodi. — Če zdej vetrovi vleči začnó, jim mraz, srež in sneg kmalo sledó. — Če je rimska cesta čista in

ſresh
Kmetijske in rokodelske novice (1843): in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in rasdrobi. Gnoj ne preide tako hitro v

▶ srkalica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srkalice

Zoologija (1875):	prebavilih napravljeni hranilni sok (chylus), zato se te žilice imenujejo srkalice. Razhajajo se najprej po nabornjaku, na kojem je črevo nabrano
Zoologija (1875):	lehko oveže in je kmalu zaceljena. 3. Žile mezgovnice in srkalice. Skoro po vsem telesu, in sicer pod kožo kakor tudi

▶ srkanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srkanje

ſerkanje

Kuharske Bukve (1799):	na miso da, ſe dęne omęſa, is katire ſe smerslo ſerkanje dęla, v' to koſitarnizo, inu s' pokrovam dobro saprè. Zhe
Kuharske Bukve (1799):	Sadnizh ſe naliejo ſkudęlze ali lonzhki sa smerslíne perpravleni. To ſerkanje je polęti dobro sa ohladíti ſe.

▶ srkati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srka

serka

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	drevje v obilni prid zemlje po perji in vejicah redivnost serka, in tla krog sebe ob vročini presušenja varje, pozimi pa
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v Eliziju) greje in sprehaja po zelenih livadah pa nektar) serka*. O da bi mi pač bogovi kmalo poslali tisti dan

serklja
Kmetijske in rokodelske novice (1847): Na Šentjanžev večer star žganjopivčik tako pridno v Šmartnim žganje serklja, kakor de bi mislil, de bo mogel iz pivskiga reda

srka

Botanika (1875):	32.). Iz tega sklepamo, da rastlina te dve prvini v-se srka skorej edino le s koreninami in sicer v podobi vode
Botanika (1875):	in pa samovratec (Monotropa), rumenkasto belo, brezlistno rastlino zajedalko, ki srka svoj živež posebno iz korenin storžnjakov. 179 45. red. Jegličnice
Trtna uš (1881):	konci 2krat razklan. Rilček zabada uš v trsovo korenino in srka živeža iz nje. Takšna je, navadna trtna uš in se

srkajo

serkajo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v
srčejo
Stelja in gnoj (1875): te snovíne lahko od sebe daje, da jih rastljine v-sé srčejo. Dober pesek daje rastljinam vse pepelne delce. Še posebno je

srkajo

Botanika (1875):	imajo prosto v zrak viseče korenine (zračne korenine), s kterimi srkajo svoj živež iz vlažnega zraku. Med te kukovice spada tudi
Botanika (1875):	in pride v rastlino z vodo, ktero korenine v sebe srkajo. Atmosfera je tudi prvotni izvirek vsega dušca, ki je v
Trtna uš (1881):	rilček v skorjo zarijejo. Tukaj se pomirijo in ostanejo ter srkajo v sebe trsov sok, dokler ga ondi kaj je. Tako

srkal
- ſerkal
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bolj shelni sh njim ſe ogréti. Kdo bi jo ne ſerkal, to nebéſhko medizo! ker ſhe vmirajozhi na poſledno uro kanzhik

▶ srkljaje prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

srkljaje
- ſerklaje
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z.

▶ srkniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srkniti
- serkniti
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): hočemo serkniti, izdajavec ga plača”. Sosed si zdaj ni mogel pomagati; že

▶ srna samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srna

sernja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): viditi; krepka in manjša živina je, zato pa tudi kakor sernja pleza po hribih; tudi ni kočljiva, ampak zadovoljna s pičlo

srna

Revček Andrejček (1891):	se je ujela v klado. Grešnik (zase). To je moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem
Revček Andrejček (1891):	Anže — bodem ti že eno zagodel. Vojnik ti bom izmaknil. Srna mora moja biti. (Počasi zadaj odide. ) Sedmi prizor. Andrejček, Franica

srne

serne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): drevesa so se kviško dvigale z divnim cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v
srne
Pripovedke za mladino (1887): pri opravilih. Drugih enajst pa hodi v gojzd, išče divjačino, srne, zajce, ptice in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa

ſerne

Genovefa (1841):	nabraniga ſenà je nekaj pred votlíno natróſil. Tako je lazhne ſerne in sajze bliso privabil in sajzhki ſo bili poſlednjizh tako
Genovefa (1841):	fantizh, ki je shé hoditi jél. V pikaſto koshizo mlade ſerne, od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla

srno

Revček Andrejček (1891):	moja srna. Anže (jezno). Če svoj živ dan še kako srno najdem, pustil jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel
Revček Andrejček (1891):	pustil jo bom ondi nenajdeno, kjer jo bom našel. (S srno jezen zadaj proč. ) Tristo kanj! Grešnik (zase). Čakaj, Anže — bodem

▶ srnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srnica

Pripovedke za mladino (1887):	nje na tleh. Slednjič pravi deklica: „Le tiho bodi, ljuba srnica, saj te ne bom nikdar zapustila. ” Sname si raz nogovic
Pripovedke za mladino (1887):	Sedaj se razjoče sestrica nad zakletim bratcem, pa tudi srnica se joče in čipi tako otožno poleg nje na tleh
Pripovedke za mladino (1887):	na srnin hrbet ter sladko zaspi. Samo če bi imela srnica človeško postavo, bilo bi to krasno življenje.

srnice
- ſernize
  Genovefa (1841): krôtki, de ſo mu duſhézhe ſenô s rok jemali, in ſernize ſo bile takó priljudne, de ſo ſe s njim igrale

srnico

Pripovedke za mladino (1887):	potem natrga bičja, iz kojega splete mehko vrvico. Na-njo priveže srnico ter jo pelje seboj vedno dalje po gojzdu, Ko dolgo
Pripovedke za mladino (1887):	vsako jutro si gre izkat koreninic, jagod in orehov, za srnico pa donaša domov nežno travo, katero jej iz roke je

▶ srnin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srninega
- serniniga
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): eno staro kokoš, en kos gnjati, tudi (ako imaš) zajčjiga, serniniga ali jerebičniga mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano

▶ srnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

srnini

ſernini

Genovefa (1841):	rekli: „Gléjte lé lépiga ſanta! Ravno tak je v ſvôji ſernini in s krishem v roki, kakor maliga
Genovefa (1841):	Sinu je iméla v narozhju. Ta je bil ſhe v ſernini oblézhen in krishek is votline je v rokah dershal. Na

srnino
- ſernino
  Genovefa (1841): tém, ko je ſhe govorila, je Boleſlav priſhel. Nizh ko ſernino je imel okróg ſêbe in boſ je po ſnégu hôdil

▶ srnov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

srnov

sernov

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	suhim svinjskim jezikam. Podlečeni telečji kosc. Žemljev angleški cmok. Pečen sernov herbet. Vkuhano sadje. Peskasta torta. Mandelnovi bandelci. 180. Župa s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Obarjena šuka z zeleno polivko. Kuhanje iz rudečih jagod. Pečen sernov herbet. Kruhova torta. Kmečki krofi. 168. Cvetni ohrovt na župi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	je pa srednji zajic v treh četertinah ure pečen. Pečeni sernov herbt. Se ravno tako perpravi, samo, de je treba zavoljo

srnovo

sernovo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	persi s špeham obezane, nekoliko bliže k ognju djati. Pečeno sernovo stegno. Se ravno tako perpravi kakor zajic s smeteno, samo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Koštrunovo bedro kakor sernovo bedro. Perpravi dobro kislo župo, kakor je per zajcu popisana
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in dušenimi gosjimi jetri. Ocverte pišeta. Maslena pošteta z mešanco. Sernovo stegno. Vkuhano sadje. Pomarančna torta. Masleni kosci z mandelni. 178.

▶ srp samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srp

serp
Roza Jelodvorska (1855): Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v duhu. Vedne misli

srp

Astronomija (1869):	stoji na strani solnca, in tu se nam vidi kot srp, — ravno tako kakor luna pred in po mlaji. Merkurij stoji
Astronomija (1869):	natanko vse mesečeve spremembe. Da-si mesec blizo shoda kaže ozek srp, kakor pri b in h v pod. 55, vendar ostali
Gozdovnik (1898):	zapadu žareli zadnji odsviti, toliko bolj je svetil vzhajajoči mesečni srp, čigar svetloba je tabor res čarobno oblivala. Na griču, ki

▶ srp. okrajšava ↘ goo300k, IMP

srp.
- serp.
  Stric Tomaž (1853): in združijo. Povedó nam vsako leto od postave 4. *) m. serp. 1776, po kteri vladavci le od podložnih potrebno oblast dobé

▶ srpan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srpana

serpana

Ta male katechismus (1768):	zhastjo pokopalla. Sta svoje terplenja na XII. dan mesza malega serpaná pod Neronam Zeſſariam predstalla. Ant. Ta dva lubeta svoje brate
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Po Lęti. Męrslu, vednu deshevnu, inu sato nerodovitna, vender maliga Serpana je vezh, koker pol gorkiga inu lapiga, sizer pa smęram
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	priti. — č. Vesela vest. (Nadalje. ) V Solnogradu so 5. Maliga serpana kardinal Miroslav gospoda Slomšeka, za knezo-škofa Labudskega posvetili. Pričijoči so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je bilo skoz in skoz vetrovno, in posebno 8. Maliga serpana je bil takó hud vihár, de je strehe jemal, drevesa
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	žegne) delili, in se še pred pol dnem 12. Maliga serpana iz Celovca dalje peljali. Na meji Labudske škofije je čakalo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	izvíra navadno praznovanje po cerkvah Frančiškanarskiga reda 2. dan Velikiga serpana. (Univ. Lex. tom. XXVIII. ) Arabski pregovori. Norc se spozná po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in se peljali vsi poredama v Celovec zvečer 9. Maliga serpana. Tukaj so ostali pri Celovškemu ljubljenomu knezo-škofu Vojtehu Lidmanskemu cele
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vseč biti, zatorej so gosp. Terpinc obljubili, na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veselju vsih Slovencov. Novoposvečeni knezo-škof so se podali 7. Maliga serpana na pot proti domu. Iz Celovca so se peljali Jim

şerpana
Kmetijske in rokodelske novice (1843): z. k. kmetijſke drushbe. № 1. V ſrédo 5. Maliga Şerpana. 1843. Osnanilo. Uzhenoſti, umetnoſti in snajdenja ſo ſe v kratkih

srpana

Iz sodnih aktov (1891):	za vsakdanji kruh. Posvečen sem bil mašnikom dné 21. vélikega srpana 1821. leta. V vseh teh minulih devetindvajsetih letih trudapolnega življenja
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	po Janezu Kapistranu, pod poveljem znanega Hunjada dne 22. mal. srpana leta 1456. Turke dobro oklestili in vso Mohamedovo vojsko razkropili
Gospa s pristave (1894):	sporoči, kaj je ukrenila. Tako nahajamo v drugi polovici mal. srpana vojvodinjo v njeni sobi z gospico Barbovo pri delu in
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	od Celja do Slovenjega gradca, kamor so dospeli 21. malega srpana. Več tisoč ljudij je izgubilo življenje in svobodo; razun tega
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	in Sedmograško. V tistem letu so obiskali Turki meseca velikega srpana še zagrebško okolico, na Martinovo pa Istro in Kras. Od
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	spominek junaškega čina navdušenih in bogoljubnih Slovenk. Dne 10. velikega srpana leta 1664. je Turčija sklenila v Vašvaru z Avstrijo mir
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	na Ogersko. Oddelek glavne vojske prihruje na Jernejevo (24. vel. srpana) v Nedeljišče na Medjimurskem, kjer je bil ravno semenj in
Gospa s pristave (1894):	kateri je zapovedoval vojvoda sam. Na večer dné 8. mal. srpana se je ustavila za dobro uro od Sursee-ja, ki je
Turki na slovenskem Štajerskem (1894):	gre mu z mnogobrojno vojsko naproti, in dne 20. malega srpana leta 1402. se vname hud boj na angorski planjavi. Navzlic

ſerpana

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. ) v naſhih novizah 10. maliga ſerpana* ſmo brali hvalo In priporozhvanje nemſhkih zepzov, in, kakor ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k. kmetijſke drushbe. № 5. V ſrédo 2. vélikega ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k. kmetijſke drushbe. № 7. V ſrédo 16. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	z. k. kmetijſke drushbe. № 9. V ſrédo 30. vélikiga ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je perje pokasal, in

▶ srpič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srpič
- ſerpizh
  Pozhétki gramatike (1811): argent, perſtavláje naméſt pogòltneniga ali opuſhèniga e eno snaminzhe al ſerpîzh ( ' ) ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa

▶ srpo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

srpo

Ferdinand (1884):	me vendar na miru, krvaveči angelj! Kaj me gledaš tako srpo in jezno? Kaj mi vedno kažeš svoje tri krvaveče rane
Tiun - Lin (1891):	proti dalje zunaj usidranemu »Kormoranu«. Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže

▶ sršen samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sršene

ſerſhene

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	deshevnih dnevih ſe lan ruje in raſla. — Po drevéſah oſé, ſerſhéne, mravljinze in drugo ſhkodljivo golasen satiraj, in de boſh s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	maſt v sdolajniga istékala. — Goſénze, mravlje, léſne uſhi, ôſe in ſerſhéne, ki radi v drevju sâlégo délajo in tako drevju ſhkodvajo

sršenov
- seršenov
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): poj nikari, Zdravice vodopivcam so preslane, Gazele ženskim vnemajo možgane, Seršenov mi ne draži, Bog obvari! Romanc ne bojo poslušali stari

▶ srž samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

srž

ſverſh

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſilno salo perje, pa niſke oſtanejo, in ima leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	leſ debelo ſverſh, rade posébejo , kakor vſe take , ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato

▶ ss. okrajšava ↘ goo300k, IMP

ss.

Ta male katechismus (1768):	vizah na njega, zhe se na temu svejtu skus odpusteke, SS.
Ta male katechismus (1768):	Drugezh: De skus te navade bo per tehisteh, katiri te SS. ſekramente prejemajo, ta ſnotrejna andoht pomnoſhena, inu uſhgana, katiro Buh
Ta male katechismus (1768):	Kolkajn je SS. ſakramentov? Sedem, ter so leti: I. S. Kerst. II. S.
Ta male katechismus (1768):	sebi derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh: Ke so te narbulshe perpomuzhe zhes
Ta male katechismus (1768):	ſnajdejo, taisto ohranejo, pomnoſhèe, inu resprostée. Pokaj se pak per SS. ſakramenteh nekatere vunajne Zirkvene navade, ali Ceremonije ſraven shpogajo? Tu
Ta male katechismus (1768):	ſlo vaſhneh urſhohov. Pervezh: De bodo taisti, katiri videjo te SS. ſakramente dejliti, oppomineni, de se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol
Ta male katechismus (1768):	S. Mashnekovu ſhegnuvanje. VII. S. ſakon. Pokaj se morejo ti SS. ſakrmenti v' zhasti derſhati? Pervezh ſatu: Ke so od Boga
Branja, inu evangeliumi (1777):	perporozhenu , ta S. Paſſion vezhkrat brati, dokler po manenge tyh Ss. Uzhenikov tu narbel Bogu perjerniſhi, nam nar nuznejſhi, ja nar
Branja, inu evangeliumi (1777):	v' Adventu, inu velikimu poſtu nekar ſvatovsihno dershati. 8. Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu

▶ s-š-h samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

s-š-h

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):

Slovenci, Lužičanje in Kašubje še popolni dual; prosti praeterit na — s-š-h: běh, dělaše, rekoste imájo Lužičanje, Jugoslovánje in naši Rozeanci; tako

▶ st. okrajšava ↘ goo300k, IMP

st.

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pri gosp. Sajkotu, ki ima svojo štacuno na Šenpetrovim tergu (St. Petersplatz Nr. 575), tudi dobí bronasto in sreberno orodje vsake
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dneva t. m. je toča hudo bila; med Lincom in St. Polten-om je padala kot kurje jajca debela; v Toplicah na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	fl. 40 kr. in pri J. Rošger-u pri sv. Marjeti (St. Margarethen an der Raab) 65 fl. Kdor ima, na priliko
Rudninoslovje (1867):	kamen, navadni za zidanje, za tlak, za stópnice i. dr. st.; iz njega se kuha živo apno, ki ugašeno i s
Mineralogija in geognozija (1871):	Pfalzu, v Rudnih gorah, na Českem in Francoske kotline v St. Etienne in Rive-de-Gier.
Mineralogija in geognozija (1871):	conica Münst. in več druzih, ki se najdejo tudi v St. Kasijanu, n. pr. Ammonites Aon Münst. Halobia Lomel Wissm. , dvé
Mineralogija in geognozija (1871):	je malokje videti. Važneji so za nas poslednji trije oddelki. St. Kasijan v Tirolih, kjer so taki nasadi najbolj znani, je
Mineralogija in geognozija (1871):	plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih jamah v St. Etienne pod. 112 uče, da je drevje včasi ostalo še

şt.

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kloſterneuburgu, dve ure od Dunaja, kjer je ſtrela v zerkev Şt. Martina vdarla in je vezh hiſh pogorelo. (Ruſovſki Zeſar) je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza memo Şt. I. neſozh na rami

▶ stajati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

staja

ſtaja

Kuharske Bukve (1799):	na ſok od unih ſhęſt ſtlazheneh lemón. Kader ſe zuker ſtaja, ſe prezedí ſkusi goſto ruto; tę sholze pervizh polovízo vlì
Kuharske Bukve (1799):	zhes nozh v' poſodi ſtati, inu premęſhaj dokler ſe zuker ſtaja; rastolzi dva lota ſladke ſkorie, inu en lot nagelshebíz nepredrobno
Kuharske Bukve (1799):	v' meſingaſti kotlizh, perlì en frakel vode, de ſe zuker ſtaja; potle puſti pomalim vręti, inu ſkuſhaj eno kaplo kánit na

stajaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ruto pretlači. Potlej kos cukra z vanilijo prav drobno stolci, stajaj ga v nekoliko žolci in zopet skozi ruto v ostalo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa vse skozi tanko ruto pretlači. Za en maselc soka stajaj en funt cukra v nekoliko žlicah vode ter ga potem

stajal
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): žganiga cukra, kolikor hočeš, pa precej, ker bi se sicer stajal. Mešaj tudi tako dolgo, de se popolnama shladi. Na zadnje

▶ staketa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ograja iz kolov; nemško-slovenski slovar

stakete
Robinson mlajši (1849): terdino gosto poleg sebe v zemljo zabijo, ino se sploh stakete ali palisáde imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol

▶ stakniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

staknejo
Stric Tomaž (1853): dan begunke lovit šli. Drugi dan zares vse preiščejo in staknejo, vender unih najti jim ni mogoče. Legre se še hujši

▶ staknjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

staknjene

Fizika (1869):	Posoda podstavljena, Vorlage, 115. Posoda prežigalna, Destillirgefäss, 115. Posode občevalne, staknjene, communicirende Gefässe, 77. Pospéh, Beschleunigung. Pospeševati, beschleunigen. Pot, Weg, Bahn
Fizika (1869):	posodah, ki so med sabo v zvezi in se tedaj staknjene ali občevalne posode imenujejo, da v vseh stoji kapljina enako

staknjenih
- ſtaknjenih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): druge shivali. Tako vlézhe pervi vos hlapon zelo rajſhto vkup ſtaknjenih vosov, in prepelje na enkrat do vezh ſto perſhon *) ali

▶ stalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stalna

Kemija (1869):	prekisli kalij (übermangansaures Kali), KO.Mn2O7. Toda tudi ta spojina ni stalna, počasi se tudi ona razkroji in raztopina je brez vse
Zoologija (1875):	črni kos (T. merula) z rumenim kljunom sta pri nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma

stalne

Astronomija (1869):	ktero hočemo zvedeti. Znano nam je po prejšnjej meritvi dolgost stalne črte AO n. pr. = 430 čevljev, kakor tudi velikost kota
Zoologija (1875):	na kopnem. Z obzirom na kakov kraj so ptice ali stalne (na pr. vrabci), ali so klateži (na pr. drozdi) ali
Občno vzgojeslovje (1887):	v prvem času vzgoje; v tem času je treba gojencu stalne pomoči, kajti po prirodi je še zeló okoren, moralično pa

stavne

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	nikoli ne boš brez taciga orodja vidil? — Kadar je Bog stavne zvezde osnoval, uterdil in nakermil v njih ték, je mende
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	uma je misliti, kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de stavne zvezde so velike sonca, ktere v sred svojih planetov sedé

stalnega

Robinson mlajši (1849):	te prosim — udeli mi poterpljivosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau-
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	varh, »prec te popeljem k nji, kjer koli je! Nima stalnega stanovanja; zdaj je v cesarjevem gradu, zdaj pa v uborni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Mohorju pomočnik pri razširjevanji sv. vere po Slovenskem. Za prvega stalnega duhovnika blagoslovljen od sv. Mohorja je bival med narodom ob
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	posebno s pošto, katera je 3 ure daleč in nobenega stalnega pota nimamo; treba je toraj zmiraj popraševati, kdaj gre kdo

stalnih
Kemija (1869): ustanovili sledeči zakon: Kemične prvine spajajo se med sebó v stalnih nepromenljivih utežnih razmerah. V §. 3. je bilo povedano, da

▶ stališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stališča

Astronomija (1869):	da je popolna obla, brez hribov in dolin, z našega stališča, če je 10 čevljev visoko, vidimo le 0.86 zemljepisne milje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	pa bode vsakemu, ki reči ne presoja samo iz doktrinarnega stališča, jasno, kaj nam je storiti. Povedati si moramo: namen naš
Občno vzgojeslovje (1887):	vsako vzgojevanje z namero, gojenca izobraziti v duhu že premaganega stališča. Vsako navduševanje za „dobre, stare čase“ je osnovano na domišljiji

stališče

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	da sta Magjarska ministra v audienciji pri cesarju povdarjala alternativno stališče, namreč: ali dvalistično banko ali pa samostalno Magjarsko. Al, kakor
Občno vzgojeslovje (1887):	šolski zakon z dné 14. maja 1869. 1. označuje to stališče ljudske šole, določujoč v 1. svrho taiste s sledečimi besedami

▶ stališče samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

teme; kontekst

stališča

Astronomija (1869):	ki pripuščajo dati globusu, kakor se to ravno potrebuje, razna stališča gledé na obzor. Vodoravni obroč HH' predstavlja pravi obzor opazovalčev
Astronomija (1869):	H stoječo zvezdo mogoče ravno tako dobro videti, kakor s stališča pri c; zato pa zaznamuje skoz središče zemeljsko položena raván
Astronomija (1869):	dežel. Pod. 29. 32 Prikazni po dnevu. Če z našega stališča, ki leži, kakor vidimo v pod. 29. navpično pod S
Astronomija (1869):	ki stoji na zemeljskem površji o. In res je s stališča o v H stoječo zvezdo mogoče ravno tako dobro videti

stališče

Astronomija (1869):	tega se razvidi, da naznanivši ravni vzhod in odklon zvezdno stališče na nebnej obli ravno tako določimo, kakor naznanivši dolgost in
Astronomija (1869):	sčasoma solnce, ko pride v A, na nebu svoje najviše stališče, ktero imenujemo vrhovišče (Cu1minationspunkt), in čas, ob kterem se to
Astronomija (1869):	dolgo, da solnce dne 21. junija opoldne doseže svoje najviše stališče v S. Tedaj je 23½° nad polutnikom. Očitno
Astronomija (1869):	obzorom, imenujemo ponočni oblok. V Q doseže solnce, svoje najniže stališče ali svoje spodnje vrhovišče. Čas, v kterem solnce preteče dozdevno
Astronomija (1869):	stopi solnce vá-nj. Solnce doseže v tem trenutku svoje najviše stališče ali svoje teme (vrhovišče); to isto se zgodi, kedar kaka
Astronomija (1869):	opravičeno ime stalnice ali neprimičnice. Nektere zvezde pa spreminjajo svoje stališče na nebu tako očitno in se nekako redovno kmalu v

▶ stalnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stalnica

Astronomija (1869):	Nedeljska črka, Sonntagsbuchstabe, 328. Nemavza, 302. Nemérljiv, unmessbar, 242. Nepremičnica, (stalnica), Fixstern, 266. Neptun, 308, 327. Neumond, mlaj, 291. Newton, 308.
Astronomija (1869):	Stalnica, (nepremenljiva črta), Constante, 244. Stalna črta, Standlinie, 243. Stern, zvezda
Astronomija (1869):	291. — obere, zunanje (i) 291. — untere, znotranje (i) 291. Constante, stalnica, nepremenljiva, črta 244. Corona, kolobar, 322. Črta, Linie, 233. Culmination

stalnice

Astronomija (1869):	toraj smemo po vsej pravici soditi, da so celó tiste stalnice, ki so nam najbliže, vsaj 4 bilijone milj daleč od
Astronomija (1869):	pridemo na zadnje k splošnjim mislim o uredbi sveta. 46 Stalnice. Daljše opazovanje neba s pomočjó globusa in zvezdovida (zvezdne mape
Astronomija (1869):	in zato je za take zvezde vsaj nekoliko opravičeno ime stalnice ali neprimičnice. Nektere zvezde pa spreminjajo svoje stališče na nebu

▶ stalno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stalno

sdalno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu poſnemanji ga na snanje dati. Dr.

stalno

Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):

državni trtnici v Gumpoldskirchnu smo poskušali umetno oploditi nektere stareje, stalno posajene trte (maternice) Riparije in Rupestris s cvetjem rano cvetečega

▶ stan samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stan

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi si prizadevali prosto ljudstvo izobraziti, kolikor je za njihov stan potreba; tretjič: da bi, kar morejo, učilnice (šole) podpirali. R
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga in nevredniga na znanje da, ali na koncu šolskiga
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ogled šli in ukali — jim tega veselja, v častni vojaški stan stopiti, nobeden ne bo branil, marveč bi nas veselilo, de
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	za-se, Preden liti se začne! Dregni veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja
Divica Orleanska (1848):	z vojšaki. Izabó. (za ígrališem. ) Ta pot peljá v britanski stan! Remon. Gorje! Sovražniki! (Vojšaki nastopijo. Zagledáje divico ostermijo ino nazaj
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	stoji z njegovo prihodnostjo. Peter ji je v kratkim svoj stan povédal, brez de bi ji svoj žalostni stan kaj razodel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bila zaročena, gotovo bi bil živel, kakor bi tirjal moj stan. Bil bi zadovoljen, ljubeznjiv in gotovo ravno tako vreden njene
Občno vzgojeslovje (1887):	zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z idejalom nravstvenosti sploh
Zeleni listi (1896):	Nikdar bi si ne bil mislil, da si izbereš vojaški stan. A ker želiš — bodi«.

stanov

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	za Njimi je bilo toliko kočij in ljudstva iz vsih stanov, de se je hotlo vse potreti. Tudi učenci Ljubljanskiga učeliša
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v Gradec spraviti. Vsi udje zbora so dobili od imenovanih stanov bronene svetinje draziga dela v vedni spomin desetiga shoda kmetovavcov
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se udje kmetijske in obertniske družbe v veliki dvorani deželnih stanov zbrali, visociga gosta vredno sprejeti, in med imenitnimi gospodi smo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nagovorili: „S pravim veseljem prejmem poklon pomnoženiga zbora krajnskih deželnih stanov in c. k. poglavniga Ljubljanskiga mesta. ” „Zvesta udanost Krajncov do
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in njegovi vladi nevarnih oseb, in nektere celo iz višjih stanov. — Cesar Napoleon je oklicati dal osnovo namestnega vladarstva (Regentschaft), kterega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	koristi in neprecenljivih dobrot, ktere prinaša ta naprava bolnim različnih stanov in narodov, vendar ne morem opustiti pri tej priložnosti nekoliko

ſtanov
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi; savoljo tega je pa

stanova

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi ljudje ne mogli živeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Vprašamo tedaj: ali je mogoče , da bi ravno ta dva stanova, ker ju kolo časa naj bolj tira, mogla ostati v

stanove
- stane
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): zagovarjali. Mi smo Vas zvolili, de bi po pravici vse stane v celi veliki Avstrii zagovarjali. Če se tedaj posebno za
- stani
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Pogovor, v kterim so trije nauki za tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni
- stanove
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): nar veči teže nosil; pa misliti morate tudi na druge stanove, kér vse zagovarjate. Tedej Vas, gospod poslanec, še enkrat prosimo
- ſtanove
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſo lepo narejeni in ſo salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi

stanovi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bilo pri Cesarju kosilo, h ktérimu so bili deržavni stanovi, nar višji služabniki duhovske in dežélske gosposke povabljeni. Popoldan so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veselico in gostovanjem sprejeli; že predni dan so visoki štajarski stanovi vse unajne, to je, ne štajarske kmetovavce — ktere je to
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tehtnico, — to pomeni, de ne pozna razločka med ljudmí in stanovi. Nihče ni pravičen, ako reče, de je le pravičniga duha

stanu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem, da, ako more, tudi svoje rojake k temu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih lastnost , stanú in premožnosti staršev i. t. d. na znanje dali, de
Divica Orleanska (1848):	Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim stanu :) Bog živi kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo znamenje
Robinson mlajši (1849):	človeku veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu pripomaga. 3. Pri bregu otoka se raztresketa — razbije Evropejski korabelj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	vošilami , in bojo brez dvoma vsi, kakor vsak po svojim stanu , pripomôgli k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin
Stric Tomaž (1853):	nikdar vidil, vender jo koj vgane, da ni iz tega stanu, temuč da je prisiljeno in po nesreči prodano bilo. Ime
Stric Tomaž (1853):	kraji zamogel se serčno vojskovati in vse težave svojega nesrečnega stanu voljno prenesti. Velika nesreča je bila tudi za Tomaža, ker
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da jej ne obveže dragocene stvari, ker ni primerna njenemu stanu in ker je spomin na prejšnja srečneja leta — nič ni
Ferdinand (1884):	mogel zanje niti novčiča plačati. Deklicam pa je treba preskrbeti stanu primerne dote; pa ne bodem jim mogel dati niti šivne

ſtanu

Sacrum promptuarium (1695):	nepoſabite, ter na fazonetel S. Joſepha ſpumnite, inu per vaſhimu ſtanu, v' katiriga G. Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote
Sacrum promptuarium (1695):	ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh bote hoteli pres mire jeſti, inu pijti, kakor
Sacrum promptuarium (1695):	shene reſtargani hodio, inu petlaio, kadar bi bily po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite
Sacrum promptuarium (1695):	pride vaſhe dellu, ter menite de nej na semli teskejshiga ſtanu kakor je vaſh, ali vſimite ta fazonetel, ter premislite, de
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vere prav ne vejdó, ſhe majn pak tę dolshnoſti njih ſtanú, inu kar je nar bôl shaloſtnu, jim ſhe ny veliku
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hudiga varuvati, inu dobru ſturiti, my moremo vęjdti dolshnoſti naſhiga ſtanu, inu sadnizh tę poſledne rezhy tiga zhlovęka. Vſe leto moremo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Moshje ino shene, mladi ino ſtari, ljudje viſoziga ino niskiga ſtanu, Judje ino ajdje ſo ſe ji perdrushevali. Vera ino ljubesen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	muſhtre nove ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sveſtim , poboshnim ſerzam in veſtjo pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov

▶ stan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

domovanje; SSKJ

stanove

Zoologija (1875):	se Angleži vojskovali v deželi Kafrov, rabili so večkrat take stanove za krušne peči. Samci in samice imajo nekaj časa krila
Zoologija (1875):	vojaki, ki branijo velikanske, za moža visoke, iz zemlje zidane stanove. Stene teh kopičastih stanov so tako trde in čvrste, da

stanovih
Zoologija (1875): Kožokrilci z želom. Živé radi v družbah, v umetno stavljenih stanovih, kamor nose hrano za svoje ličinke. Pri mnozih rodovih nahajajo

▶ stan samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

stanje; SSKJ

stan

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	gostivnici alj taberni? Berž grem materi povedat. Kako si v stan me toljkanj terpinčiti”?
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	ona k tebi narajmala”? Zdaj sim še le bil v stan mu povedati, kje ino kdaj sva z ženoj Mino najšla
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bil, sina našiga soseda. Ali kak je bil še v stan le zmisliti na hčer nesrečniga človeka, ki ni le na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	s železnico itd. — Dunajska banka je razglasila poslednji dan kimovca stan svojiga premoženja, iz kteriga se vidi, da je imela konec
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	zdajci k nji, jo tolaži ter pové, de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako slab, gotovo pohujšala, ako bi zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dec. to mesto z vso okolico njeno v naj ostrejši stan vojaške obsede djans; če je skazano, da je kdo zoper
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bota kaj opravila. O malo dnéh pa bomo vse zvedili. Stan kursa na Dunaji 30. decembra 1854. Obligacije deržavnega dolga Oblig.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se ne mudimo, Da ne odtegne nam peta! Josip Novak. Stan kursa na Dunaji 31. decembra 1856. Obligacije deržavnega dolga Oblig.

ſtan

Sacrum promptuarium (1695):	eum dormire. Satoraj vij dellauzij nimate urshoha ſe zhes vaſs ſtan toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie
Sacrum promptuarium (1695):	zhast, inu ſtan teh Mashnikou je vekshi, kakor zhaſt, inu ſtan teh krajlou: Si vis videre quantum abſit Rex 'a Sacerdote
Sacrum promptuarium (1695):	Bug vaſs je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu
Sacrum promptuarium (1695):	ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje nedershite, Prasnike neprasnujte, ampak dellate
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshelno on noſi; savoljo tega je pa tudi zhaſti vreden ſtan praviga kmeta, ki je priden in delaven. Pred ſolnzhnim is-hodam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vi ſte poklizani sa obdelovati semljo , vaſh ſtan je lep ſtan; she perviga zhloveka je Bog v vert poſtavil, de bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	umetniga obdelovanja semlje svira bogaſtvo in krepkoſt vſih narodov; kmetov ſtan je podpóra vſih ſtanov; nar vezhi tesho deshelno on noſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in rokodelze opomniti nemarnoſt, nerodnoſt in ſhkodlivih navad, ktere njih ſtan nar vezh grené, jim navod dati, kako snajo ſvoje sdravje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poduk in napeljevanje kmetvavzov in obertnikov ali rokodelzov ſi ſvoj ſtan kolikor je mogozhe sboljſhati; ne pa dobizhke s njimi iſkati

stana

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ako reče, de je le pravičniga duha do samo eniga stana; pa tudi poslanci niso na zboru zató , de bi samo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	arsenala, pri kterem so vnovič topovi pozdravljali slavni početek novega stana za avstrijansko mornarstvo, ki se od dné do dné bolj

stanom
- stanam
  Zlata Vas (1848): je lahko, de so med seboj dobro in s svojim stanam dovoljni živéli. Pa tudi drugači ni biti moglo. Še clo

stanu

stani

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od mladosti kakiga nauka poprijema, do toliciga vspeha ni v stani pripraviti, kolikoršniga je imenovani Rabi pokazal; temuč de je h
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Hema z golobčikam speljala. Tudi žene, še otrôci so v stani veliko dobriga storiti, če so blaziga sercá, in če le
Čas je zlato (1864):	Imejte skerb za mladenča, hočem viditi, kaj de je v stani vse narediti, zakaj meni je za-nj mar. In čuješ Lenče

stanu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	terdovratnoſt pak svojo shtrafengo. Uſſe nadluge tega svejta niso v' stanu tebe dolipotlazhiti, aku se mujash uſſelej v' ſaupanju te vezhnoſte
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	unimu odgovoril rekoč? „Kteri človek pod milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	mi smo k temu pripomogli! ” Cenite tedaj vsak po svojim stanu te moje besede v prid svoje domovíne, tako kakor je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kraja skazati, da so to, kar so prevzeli, tudi v stanu v pravem času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	spričevanja dosti, da je zdaj naše gospodarstvo v veliko boljšem stanu memo nekdaj? (Konec sledí. ) Gospodarske drobtinčice. (Metelka ali nemška detelja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da bo ta naprava velika pomoč kmetovavcem. Oni bojo v stanu brez velike težave dnarja na pósodo dobiti, da zadostijo silnemu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in da je tedaj spet 5 novih, ki bojo v stanu prevzeti službo samostojnega gojzdnega gospodarstva. Vprašanja, ki jih je poslalo
Fizika (1869):	in mu to lastnost spet odvzeti, tako da smo v stanu, s pomočjo od elektromagneta izhajoče privlake in odboja dajati posebna
Občno vzgojeslovje (1887):	ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu pa pojedincem ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati

ſtani

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi ter dnu napréj vsamesh kaj h' kraju
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	dolshnoſti, inu na naſs ſamę perpravio. V' kar sa enim ſtani koli ſe snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo

ſtano

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Men' ſe ſmili , ręveſh jé. Tonz. Le ena je v' ſtano Sazelit to rano ,
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	naprej moje prebivalſhe. Baron. Kaj to bi bla ti v'ſtano ſtriti ? Nęshka. Jeſt oblubim, de bi ſe ta pervi dan
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	jeſt lępſhi. Bi blo dobru, kè bi vſaki Goſpod v'ſtano bil, to rezhi. Baron. Ti tvojo ſręzho iſheſh ; pak nikoli
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Tonzh. Oh Nęshka ! v' en goręzhi bręsen ſim v' ſtano ſkozhit , de le njo ręſhim. (ſkozhi ſkusi okno. ) DVANAJSTI NASTOP

ſtanu

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi, de ji bodo v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga in svéſtiga ſvetovavza v téh bukvih v roko
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo perpravno miro (Grad) toplote ; zhe torej savoljo premaliga

Tihotapec (1855):	veste, manj z Ano govorili, le redko sim se žnjo sprehajal. Vi pa ste mi to za hudo vzeli, me ošabnega
Krivica za krivico (1859):	in kuril svojo pipo, pa ustal je spet in se sprehajal po pivnici; včasi je še celó po malem z zobmi
Svetinova Metka (1868):	po gozdu! Poznal je tu vsako drevo in vsako drevesce. Sprehajal se je med njimi, kakor med svojimi znanci. Tu je
Razne dela (1870):	Odam, Če v letih bi njegovih srečnih Se sivček bil sprehajal tam. Med njim orjak stermí v nebesa, Dvoglavni Elbrus, velikan
Antonio Gleđević (1873):	leno ležali med mrežami. Na bregu se je istega jutra sprehajal človek, zavit v obleko tedanje dubrovniške gospode. Bil je še
Valovi življenja (1877):	Tu sim je prihajal vladar v poletji sè svojo melanholijo, sprehajal se pod starimi debli, ter se v kraljevem blesku dolgočasil
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	zgodba pomni se dobro še dan denašnji. Lani sem se sprehajal neko popoludne po Loški Vasi; pastirji so gnali ravno na
Gospod Janez (1884):	tako je ugibal. Četrtega dne po onem srečanju se je sprehajal Vran s svojima gojencema po mestu. Bilo je popoldne pred
Slučaji usode (1897):	ni več varen. Pozno sinoči se je gospodar po njem sprehajal; pred četrt ure pa je mlada gospa iz vaše družbe

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	Torunj peljali, so ga Poljaki povsod z veliko veliko častjo sprejemali in cvetice na-nj trosili; po nekterih krajih pa kmetje celo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Turškem, kamor se bojo posebno bolniki avstrijanski kakoršne koli vere sprejemali. Kakor česki časniki pišejo, potuje pater Rados zdaj po Marskem
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	zategadelj motorji in svetilnice niso prirejeni za to, da bi sprejemali jakonapete toke. Zatorej izpreminjajo toke z veliko napetostjo —, ki jih

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 84 →

← ↑ →

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali s persmi na jaslih. Stojé vsi okorni; če jim sprednje noge počasi navkriž postaviš, ti bojo stali takó. Če jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kakor sami pravijo „voziti” more, da namreč z eno roko sprednje, z drugo zadnje vêslo vodi; takemu flosu pravijo, da je

Divica Orleanska (1848):	orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim stanu jo vitez počaka. Jovana. Kovarnik! Zdaj spoznam potuho tvojo
Divica Orleanska (1848):	Vitezi. Dvorani. Ljudstvo. Ljudstvo (zakričí večkrat o kraljevim koračenju proti sprednim stanu :) Bog živi kralja, Karla sedmiga! (Trobente zapojejo. Na kraljevo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	neka žena dvojčici imela, ktere ste bile nekako čudno po sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zatekel rivec, na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji konec života bolj rejen, kakor zadnji, hripav glas. Vender te
Zoologija (1875):	somerni pletež sega od glave do konec trupla; leži na sprednji strani hrbtanca, pa se razširja tudi njemu ob stranéh ter

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	velikosti in terdovratnosti gobe. XI. Poglavje. Oteklina velke kite na sprednjih nogah (Sehnenklapp.) Kedar je velka kita na sprednji nogi otekla
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	XIX. Poglavje. Podplatne otiske. Podplatne otiske se navadno najdejo v sprednjih nogah in sicer v znotrajnem oglu blizo kipe, zraven strele
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	naravno postavo noge popolnoma popači. Luknje za žeblje morajo na sprednjih stranih podkve bolj naprej, in na zadnjih stranih bolj nazaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	maslo je dobro. X. Poglavje. Goba na kolenu. Na kolenih sprednjih nog postane včasi po vdarku, vtisku alj drugem poškodovanju oteklina

Viljem Tell (1862):	bregu stoje in se pozdravljajo, prideta Melhtal in Staufaher na sprednjo stran. ) Melhtal. Gospod Staufaher! vidil Sem njega, ki me viditi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa ni bilo drugače; peljal ju je skoz neko okroglo sprednjo poslopje, ki je skoz strop dobivalo svitlobe, na mogočno dvorišče
Deborah (1883):	S kamenjem zasujte! Deborah (s težavo se iztrga, steče na sprednjo stran, postoji tu ter na prsih roke sklene). Le me

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tvoj luſht do tę perſhone bo minul, inu takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe ne bo oshdéval, ampak hitro v novih okoljſtavah ſe ſpregledal, ſvojo roko ſtegnil in sa to príjel, kar ſe mu

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	na grob. »Ti bi šla rada doli k svojemu detetu«, spregovori nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako čist, tako
Sveti večer (1866):	ranjkega stražmeštra in o hvale vrednem vedenji udovinem. „No prav”, spregovori logar, „vse je pošteno. Zdaj mi pa povej, Tone, kako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kačin pogled jastroba. „Ali noriš, ali kaj ti je? ” slednjič spregovori. „Rajše tirjaj moje življenje. Da bi bila ti videla cesarjev
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bil spoznal, če bi se ne bila smejala” nekako britko spregovori tisti, ki jo je bil zgrabil, „ali tvoj hijenski smeh
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nje prinese gobico, suho pa temnorudečo. „Tu, tù, vzemi Pankracij! ” spregovori trepečega glasú in solzé se jej prikažejo v očéh. Tudi
Gozdovnik (1898):	ne morem razločiti. Skoro mi je na jeziku. « »Morda ,Fabij'! « spregovori Pepo. »Fabij.. ! « poteguje Tiburcio, pri vsakem zlogu pazeč na svoj

Tine in Jerica (1852):	zaloputne vsa nevoljna z vratmi in dalj časa ni besedice spregovorila. Nihče ni vedel, od kod ta huda ura. Zadnjič jezno
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v svojem sercu. „Preserčno se ti zahvaljam, Miriam,” je zopet spregovorila Fabíola. „Ti si spolnila svojo obljubo: peljala si me do
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	šestimi leti so jej utihnila usta in od takrat ni spregovorila ne besedice ne,” pravi Nikostrat. „Boštjan obmolči za nekaj trenutkov

Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	razširja, da se že zeló nahaja na kmetih , dobro, da spregovorimo se neko besedico o njem. Najplodnejši izvirek petroleja je v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	nikakoršne pesniške lepote. Naj tukaj nekoliko o ljubovnem pesništvu sploh spregovorimo. Ljubezen je neskončno obilen vir človeških občutkov, veselih in žalostnih

Tine in Jerica (1852):	je stala, kakor na žerjavci, od jeze ni mogla več spregovoriti, in razkačena odide. Smoletovka ji še nekekrat zakriči. „Pa vsaj
Tine in Jerica (1852):	jim je hotla Jerica pred smertjo tudi še nekoliko besed spregovoriti, jim vse v spomin priklicati in globoko vtisniti. Rekla je
Roza Jelodvorska (1855):	oče! ” jame zdaj plakajoča Roza, in besedice nemore več spregovoriti nekoliko časa. »Kaj niste še slišali strašne dogodbe? « »Vaš oče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1865):	so zagledale beli dan. Danes hočemo malo več o njih spregovoriti. Čem bolj smo jih prebirali te pesmi, tem bolj so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	ali nosú, ali pa celó glave. O zmikaštvu nečem ni spregovoriti. Francoz. Da, tako jih popisujó. Nemec. To so ljudjé, ki

Botanika (1875):	sprejemanje in vpodobovanje gorljivih rastlinskih sostavin, po tem pa rudninskih. Sprejémanje gorljivih rastlinskih sostavin. Sprejémanje ogljenca.
Botanika (1875):	rastlinskih sostavin, po tem pa rudninskih. Sprejémanje gorljivih rastlinskih sostavin. Sprejémanje ogljenca.
Botanika (1875):	kterih so prišle v rastlino. V sledečem bomo najpoprej opazovali sprejemanje in vpodobovanje gorljivih rastlinskih sostavin, po tem pa rudninskih. Sprejémanje
Botanika (1875):	ravno tisto se dogodi ž njo v brezzračnem prostoru. 2. Sprejemanje vodenca in kiselca. 100 V malo ne vseh rastlinskih delih
Botanika (1875):	kako sprejema rastlina v sebe svoje rudninske (mineralne) sostavine. 3. Sprejémanje dušca. 101 Rastline imajo v primeri z drugimi svojimi sostavinami

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	po življenji. Nej bodo nazaj pahnjeni, in kri nej jih sprehaja, ki mi hudo želé! — Odstopijo nej v sramoti, ki se
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prepričan sem, da se zdaj Fabij v Eliziju) greje in sprehaja* po zelenih livadah pa nektar**) serka. O da bi mi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	obrasam ino s' objokanimi ozhmi. Sdaj ji ſtrah, sdaj upanje ſprehaja. Tudi uzhenzi ſe ſtrahama pogledujejo, kaj bo. Kmal imajo v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe jima ozhi, in ugledata, de ſta naga. Rudezha jih ſprehaja od ſramote, is figovih liſtov ſi krila ſpleteta, ino ſe
Genovefa (1841):	tréſla. „O Bog, o Bog! ” je klizala „kakſhina grôsa me ſprehaja! Pa ſej ſi Ti tudi tukaj pri meni, pred Tebój
Genovefa (1841):	vshiva, pa njegov kônez jesdihovanje in révſhina. Po zvétkah ſe ſprehaja, pa nanaglama ſe v bresno pogrésne, ki ſo ga zvétlize
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	miſlili, de ſe v truplu bolne shivine kaka huda materija ſprehája, ktera kakor kovarni volk ſèm ter tjè notranje in svunanje

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tergi, po kterih se pa namesto ljudi mnoge vodne zverine sprehajajo. Podzemeljski gázi vzdigujejo v velicih močirjih vlačno in nepretergljivo blato
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	strehe, hiše, zadnjič ljudjé, ki se na tergih prek morja sprehajajo ; — po primeri, kakor se barka iz okroža vzdiguje in bolj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	clo dlako dobí. Se vé, da je misel me zlo sprehajála, Da bil bi ga gorko pa krepko oštel. — „„Da zemlja
Zeleni listi (1896):	sta se jako rada. Skupaj sta se igrala, skupaj se sprehajala. Kjer je bil on, je bila tudi ona. Ker je

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	umerje. Antonovec je imel navado v poletnih méscih zvečer se sprehajat hoditi. Ne dalječ od Travnika je bila lepa s ternjem
Blagomir puščavnik (1853):	ure minulo, kar pride cesarica in mnoge dvorne gospe zjutraj sprehajat in oživljat se. Milko stopi ponižno s poti in se
Blagomir puščavnik (1853):	je poletje približalo, se gré blaga družnica večkrat po polji sprehajat. Bilo je poljskim delavcem posebno veselje, imeti viteza med seboj
Čas je zlato (1864):	ni nikoli zamudil, potem pa gré na polje se nekoliko sprehajat. Popoldne jo je pa v gozd potegnil, kjer je do

Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	soprugi in hčeri in izreči jima mojo zahvalo za prijazni sprejem. Tebi se tukaj zahvalim. Dolžnost me kliče v mesto, če
Na Žerinjah (1876):	na grajski holm. „Za boga, Vika, tvoja toaleta nij za sprejem tujih gostov," reče grofinja, ter pogleda po svojej skrbnej opravi
Pomladanski vetrovi (1881):	Bodem pa drugikrat povedal," pravi korporal boječe, kajti Vinkov osorni sprejem ga je bil vsega prestrašil. Saj je bila od njega
Zvezdana (1883):	da ga obišče. Zatorej se jame urno pripravljati za primeren sprejem, kakoršen se spodobi gosposkemu gostu. Svojo pogašeno malo pipico vzame
Čujte in molite, da ne padete ... (1894):	vrste na svetu v tej umetnosti. Ves ta tako srčni sprejem je veljal tedaj, ako hočemo biti odkritosrčni, bolj njegovi harmoniki
Hudi časi (1894):	so se proti trgu dol. Tu jih je čakal žalosten sprejem. Francozje so bili zbrani z dvema topovoma pred pošto. Ko
Gospa s pristave (1894):	so hiteli do bližnjih grajščakov in jih vabili na slovesni sprejem. Samostan z okolico je postal kakor nekak tabor. Virida je
Gospa s pristave (1894):	sedaj je skoro njen gospod! Prvi hip je hotela odkloniti sprejem in nič občevati ž njim, a hladni razum in kancelarjev
Najmlajši mojster (1896):	Tramterica nekaj dnij po prazniku sv. Rešnjega Telesa prosila za sprejem pri vicedomu Kobenclju. Nimamo sicer natančnih podatkov, kak razgovor se

Botanika (1875):	redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene, iz okolice sprejéma in razširja po vsem rastlinskem telesu. Sok ali mezga notri
Botanika (1875):	Od kod jemlje rastlina sebi potrebno ogljenčevo kislino kako jo sprejéma V sebe in kako in zakaj se ogljenčeva kislina porabi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ko bi Novice tako, le za nektere Slovence zavzetno pisanje sprejemati mogle. Kér pa tega od Novic po njih mnogoverstnem namenu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pri vélikih vratih, kjer so nekteri sužnji smeli svoje prijatelje sprejemati; v roki nese pokrito pleterko. Ko duri odpre, priskakljá jej
Botanika (1875):	vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	tistimi, ki so jih Hunci pred Mezibor prignali, v mesto sprejet. Mesto pa se je vse veselja razlegalo. »Rešeni smo, rešeni
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	bil potem od svoje drage babe domá ne preveč prijazno sprejet. Tudi je po žganji že marsikdo dom in dvor zapravil

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	pa tudi v Aradu je novica ta bila z veseljem sprejeta. Tudi za Erdeljsko in celo Horvaško imamo upanje, da se
Maria Stuart (1861):	Kenedi. Da, gostoljubno je sprejeta bila! Zaperli so ubožico ta dan, Ko prišla je pregnana
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zdravnik, kakor so našli zapisano na njegovem grobnem kamnu. XXVI. Sprejeta daritev. Ves dan so bolnici menda prav vesele misli polnile
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Lucina je bila v štirdesetem letu) v red dijakonis sprejeta* in je imela opravila dovolj v spolnovanji dolžnosti tega stanú

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 84 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

Botanika (1875):	ali z oljem, smolo ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka
Botanika (1875):	povezku se razločuje zunanja lika, ki je iz debelostenastih lesnih stanic sostavljena, in pa iz cevi narejeni lesni del, ki je
Botanika (1875):	le iz ene ali iz več kakor v vrvco nabranih stanic in ki spadajo podobno najbolj enovitim algam, med najnepopolnejše rastlinske
Botanika (1875):	g tisto mesto, kjer ste se bili pretrgali poprečni steni stanic, iz kterih se je cev naredila.
Botanika (1875):	sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok gibanju soka (mezge) sploh je tedaj tisto prizadevanje
Botanika (1875):	Mezgotok je namreč vzrok, da se razpusté poprečne stene tistih stanic, iz kterih se cevi narejajo; on odnese tudi stržen iz
Botanika (1875):	pri droževni plesnji (Hefenpilz, Saccharomycetes cerevisiae, pod. 161.), sostavljeni iz stanic, nabranih v vrvce. Pri tej se odločujejo posamezne stanice, ki
Botanika (1875):	tenko cevno steno in spoznali, kako da se nareja iz stanic. Posebno lahko se dajo cevi spoznati, če se listni pecelj
Botanika (1875):	tako kakor pri storžnjakih sostavljen edino le iz pikastih lesnih stanic in njihovo seme dvoloputasto. Teh rastlin je pa tudi mnogo

Botanika (1875):	Stückelalgen Diatoma, pod. 159. in 160.), pri kterih se vsaka stanica zmrvi na dve ali na štiri stanice, ktere se spet
Botanika (1875):	preiskujemo, kako so kemijsko spojene tiste tvari, iz kterih je stanica in to, kar je v njej.

Kemija (1869):	drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno
Botanika (1875):	tedaj tisto prizadevanje, da bi se napravil sok v vseh stanicah ravno tako gost, kakor je kapljina, ki jih obdaja.
Botanika (1875):	vedno vode izparivalo in se tedaj ne bi sok v stanicah vedno gostil. Ali izparivanje vode ni edino, ki pospeševa mezgovod

Kemija (1869):	tudi staničnina ali celuloza imenovana, ki dela ali drobne mehurčke, stanice zvane, ali pa podolgaste cevi. V teh stanicah in ceveh
Botanika (1875):	Po tem, ali so v cev združene stanice imele okrogle ali podolgaste pike, ali so pa imele v
Botanika (1875):	oživi, če smo jo z vodo poškropili. Sila, s ktero stanice v sebe sprejemajo kapljine in jih dalje razvajajo, je jako
Botanika (1875):	ki so se naredile s tem, da so se sprijele stanice, ležeče druga na drugej, pri tem je pa medstanje ostalo
Botanika (1875):	ene stanice v druge njej sosednje na vse strani. Ker stanice nimajo luknjic, si na prvi mah ne moremo misliti, kako
Botanika (1875):	kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se pazi, koliko
Botanika (1875):	vidijo cevi večidel okrogle in večidel precej večega preméra, kakor stanice nje obdajajoče. Tako nam v podobi 26. kažeta b in
Botanika (1875):	stopa kapljina od zunaj v rastlino, in v tej iz stanice v stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske
Oče naš (1885):	moči ne govoriti ne pisati. Vsi pričujoči so mogli iz stanice iti, a Nacetu je prošnjo, da bi z svojimi stariši

Botanika (1875):	stvarjanje trdnih rastlinskih delov. Saj če se iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo
Botanika (1875):	jih skupaj stati. Po kačje zavito vlakno ali spiraljka v stanici se naredi, ker se na od začetka neizmerno tanko stanično

Botanika (1875):	ali z gumo. Staničnina in vsébina stanic. 18 Doslej smo stanico opazovali le glede njene podobe, začetka razvitka. Preostaje še, da
Botanika (1875):	od zunaj v rastlino, in v tej iz stanice v stanico. Ali to se oslanja na posebno lastnost rastlinske in živalske

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vkupej spraviti, de se bo iz tega zamogla ena šolska stanica (učilnica) napraviti ali pa saj v najemšino vzeti. Povsod se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vrata na dvor prideva, se nama koj silno velika soba (stanica) odprè; na sredi je stal umetno izrezan prestol iz slonovih

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	misle v terpljenje donašalo, rad bi jih bil Arto s stanico vred zapustil, tode ni mogel, zakaj prevelikokrat so se mu
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	je Antonovcova žena s Franckam in Katrico v svojo prejšno stanico preselila. Ljubi otroci! ozrimo se zopet na Petra nazaj. Ali
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jo obvezala okoli roke, kakor zavoljo lepšega? Pogledive! ” Stopite v stanico, kjer so sužnje spale. Starka nekoliko stika v nekem Sirinem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Molče vstopita v stanico. Žena se vsede na svoje mesto, a mož stopi k

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ravnitelu oglaſijo. Bled, médel in veſ rastergan pred njih v' ſtanizo pride, ino ſe jim da ſposnati, de je njihov nekdajni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na

Botanika (1875):	bi, zbirajo med njimi. Primerjaj v fiziki §. 31. Kapljiva stanična usébina je gosteja, kakor voda, ki pride z rastlino od
Botanika (1875):	še bolj udebeli in mnogo močneji postane, kakor je pa stanična koža. Od todi je prišlo, da so od začetka mislili