Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 80

▶ siv pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

siv

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv kot čern, na kterim je več ko ena luknja zašita
Robinson mlajši (1849):	ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed — ser — siv grau.
Rudninoslovje (1867):	lomi se nepopolnoma školjkasto ali neravno, sije kot démant, bel, siv, rdeč, rjav, črn je; raza je sivkasta ali rjavkasta, poluprozóren
Rudninoslovje (1867):	steklo, i vleče malo na demantovo sijájnost. Tinjec je bel, siv, rjav, zelen, črn, rdeč kot roža ali kot bréskov cvet
Kemija (1869):	apnenci so po primešanih barvajočih okisih barvani, zato se dobi siv, rumen, črn, rjav, rdeč in celó pisan ali pester apnenec
Mineralogija in geognozija (1871):	je trakastega do školjkastega, steklenast do prstenast; zelenkasto-siv, siv, črnkasto siv. Ko prhni, dobi belo, prstenasto skorjo, ktera skoraj vse površne
Mineralogija in geognozija (1871):	mehurčast. Loma je trakastega do školjkastega, steklenast do prstenast; zelenkasto-siv, siv, črnkasto siv. Ko prhni, dobi belo, prstenasto skorjo, ktera skoraj
Mineralogija in geognozija (1871):	druzih hemiedričnih likih teseralnega sistema, pod. 72, 73 in 74; siv je kakor steklo, kovinskega leska; t. = 3 do 4; g.
Gozdovnik (1898):	se videli dolgi ježni čevlji, s svetlozvenkečimi ostrogami prevideni. Velik siv klobuk, ki mu je precej smelo po strani stal, dajal

siva

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Hraste cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj
Rudninoslovje (1867):	P časi jako lepo kakor biser, bela je — nečista tudi siva ali rdeča — razo ima belo. Sadra je prozórna, mehka, v
Kemija (1869):	zraku ležeč si kmalu privzame kisleca in hitro ga pokrije siva mrenica kalijumovega okisa ali kalija, KO. Vsem kislečnatim telesom s
Mineralogija in geognozija (1871):	34, 139. Polopal, Halbopal, 33. Polprozoren, halbdurchsichtig. Polyanit oder Graumanganerz, siva manganova ruda, 54. Polybasit, 61. Poprovec, Peperin, 78. Porcellanerde oder
Zlatorog (1886):	me in sinji val morjá. V prodólih žije ti pravljíca siva, Takó otóžno in takó ljubó, Kot bi tožila deva ljubeznjiva

sive

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se najdejo ne samo pivci, temuč tudi pijanci, kterim žganje sive starosti vbranilo ni. ‘‘
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	prišel. Sred julija sem drugo njivo pognojil in sem na-njo sive ajde za srovo klajo posejal. Akoravno je suša hudo pritiskala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	30 kr. V LJubljani v saboto 19. decembra 1857. Od sive ajde kaj. „Te baže ajda se je letos, ker se
Zlatorog (1886):	vrhe. Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar prišel, mar prišel moj Janez bo? »Oh, tretji

sivega

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ganil. »Ti si iz našega kraja? « je ogovoril zdaj Enrik sivega moža. »Kako si prišel Huncom v roke? « »Jaz sim iz
Spisi Krištofa Šmida (1883):	doline. Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš, in med njimi malo kapelico. Na

sivi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi po noči ali zjutraj ta nesreča nas zna zadeti. Sivi, cunjasti oblaki se vlečejo čez vinograde in polje, pred seboj
Zlata Vas (1848):	kakih tridesét lét je mogel iméti; obléčen je bil v sivi suknji, na strani je imel veliko sabljo, na herbtu pa
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	se hišne duri odpró in v hišo stopi mož v sivi kuti. Imel je kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in Stola. Še bližej tù na desno pa nam je sivi krajnski Mangart — prav za prav mejnik treh deželá — kakor tudi
Sveti večer (1866):	peljejo. Stari logar pa — imel je visoko plešasto čelo in sivi lasjé so se mu ob straneh v kodrih vili — je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	dragi Dijonizij, se spominjajte na-me pri oltarju Gospodovem, kedar umerjem. ” Sivi starček je molil zraven nje; ona je odgovarjala, in ko

ſivi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	veſsélje ſturila, ke bi Anshęta vsęla — Pole, moji laſsje vshę ſivi ratujejo! Kdu vęj, koku dolgu bom ſhe shivel. Jeſt bi
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Mizka — vsemi ga! Mizka, vsèmi ga, pole, moji laſsje vshę ſivi ratujejo — — Dones, lubesnivi Ozha, ſhe dones, inu ke bi moglu

sivih

Divica Orleanska (1848):	In strupno razločiti – Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak
Zoologija (1875):	leti gnjezdi v duplih, kamor znese 4 do 5 rudečkasto sivih jajec, jeseni se pa preseli v Afriko. Južnoevropski legat (Merops

ſivih

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	lepa potozhniza is ſvetlih shlahnih kamenzov vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama v' grad

sivimi

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	tvojim gospodíčkam pod svojo streho iméti“. Tirolka, prijazna ženíca s sivimi lási in rudéčima licama, je pred durmi stala. Bila je
Zlatorog (1886):	preží na žrtve. In kvišku se drzno vzpénja mož Med sívimi skalámi, On nosi v desni oster nož, On nósi puško

sivo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	so boljši žganice, alj ptujih močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ur sta včasi vojvoda in neki njegovih poštenih služabnikov s sivo glavo v kratkočasnih pogovorih dopernesla. Ta starčik reče neki večer
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	en oral zemlje, kjer je lani rež rastla, dal s sivo ajdo obsejati, da bi k semenu prišel. Sred julija sem
Mineralogija in geognozija (1871):	in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali sivo,
Spisi Krištofa Šmida (1883):	pošteno in spodobno. Da bi gospó bolj počastil, oblekel je, sivo nedeljsko kamžolo in rudeč telovnik, na glavi pa je imel
Zlatorog (1886):	si pestre grade v zrak. A stari Jaka máje s sivo glavo, In pravi jim smejoč: »Prijatelji,

ſivo

Genovefa (1841):	kaj ſte ſtorili? Vaſha goſpa je gotovo nedolshna; ſvôjo ſtaro, ſivo glavo saſtavim. Tako poboshna duſha, tako dôbro srejêna hzhí ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	k' ob ſolnzi ſlána, De dál kerſtít' je ôzha glávo ſívo, Șoſeſka je Marije ſlushbi vdána V dnu jésera vtopíla Bóg'njo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v Bôhinj, v Biſterſhko dolíno, V terdnjávo sídano na ſkálo ſivo. Şhe dán danáſhni vidiſh rasvalíno. Ki Ajdovſki ſe Grádez imenúje

▶ sivček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sivček

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Vesel zvijače take se tiho smeja v pest. Pripravljen urno sivček — sumlivosti je čist — Pozdravi: Hvaljen bodi med nami Jezu Krist
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali perviga Liežkiga pratikarja. Na tem priličju je neki majhin sivček sedeč na velíkim usnjatim stoli z naslanjáli, levico derži operto
Blagomir puščavnik (1853):	ura Pretekle, že vsi po celi dolinici zvedo, daje pobožni sivček Blagomir sopet v dolini, in da hoče s svojimi na
Blagomir puščavnik (1853):	skalnati grob, ki je tukaj poleg kapelice pripravljen. ” — Zdaj umolkne sivček. Oči mu v solzah plavajo. Nikolaj mu ginjen roko poljubi
Blagomir puščavnik (1853):	Komaj izreče Jovana, že hiti Zalika, proti hiši revnega Martina. Sivček se ji nasmehlja, in jo jokaje zahvali. ”Kadar bom tam
Blagomir puščavnik (1853):	je vaša vera in lepa, blagi vitez! ” mu reče pobožni sivček, in sladko vaše upanje. Kako pa, če bi še na
Oče naš (1854):	Robespier! “ „Strela jih ubij! “ reče na to serčni in razkačeni sivček in verže svojo kupico v steno, da so dalječ okrog
Oče naš (1885):	„Strela jih ubij! “ reče na to srčni in razkačeni sivček in vrže svojo kupico v steno, da so dalječ okrog
Oče naš (1885):	je zdel. Poslušaje je obstal. „Ali je mogoče? “ je rekel sivček in je hitel k lopi, v kteri je duhovnik z

ſivzhik
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Israelſkiga polka! “ S' milim, pa vender prijasnim ozheſam ſe oberne ſivzhik po tem k' Marii, detetovi materi, ino ji rezhe „Glej

sivčka

sivčeka

Blagomir puščavnik (1853):	zjoka. Pa še bolj joka Anka. Poslovi se prijazno od sivčeka, mu roko poda in ga zagotovi, da hoče v prihodnjič
Blagomir puščavnik (1853):	že dopeljati. ” Vitez čeravno nerad vender v to prošnjo pobožnega sivčeka dovoli in se skrije za množico ljudi, ki na kraju

▶ sivec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sivec
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): Kadar je Hunec jenjal govoriti in sivec njegov govor podomačil, je gledal v kralja z ošabnimi očesi

▶ sivkast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sivkasta

Rudninoslovje (1867):	sijajnost. Največ so neprozórne; raza je navadno barvana, časi tudi sivkasta ali belkasta, redko zelena, nikdar ne modra. Ruda se imenuje
Rudninoslovje (1867):	kot démant, bel, siv, rdeč, rjav, črn je; raza je sivkasta ali rjavkasta, poluprozóren ali skoro neprozóren je; krhák, trd (tr

ſivkaſta
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih: vodo

sivkasto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ilovnatega škerlovja. Močvirni svet kaže v dnu belo rumenkasto ali sivkasto ilovico in lapornico; nad njo je skorej povsod bolj ali

▶ sivoglav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sivoglav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): Na veke Amen! ” odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi Resimar (barba clarus); oči so se mu svetile

▶ sivolas pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sivolas

Napake slovenskega pisanja (1858):	tedaj po svoji dobi več ne otrok ne mladeneč, ampak sivolas možíček. Pa tudi otroku ne gré dovoliti vsake porednosti, kakor
Moč ljubezni (1865):	v globočino. Po rebru pa pase vsaki dan čedo ovac sivolas pastir, ki pripoveduje vsakemu, kdor ga popraša, kaj pomenja ona
Marjetica (1877):	druščini ni bila tako nezanimiva in vsakdanja. Srakar je bil sivolas. Mnogo je skusil, mnogo doživel in mnogo je vedel povedati
Marjetica (1877):	izmed vrišča hripav nekako otožen glas. Tamkaj ob strani stoji sivolas na grjačo oprt prosjak in ozirajoč se v obile kresove
Viženčar (1881):	da je tu zadnji čas rešitve, kajti lovec, že prileten, sivolas gospod, krvavel je raz rok in obraza, in ko bi
Zvezdana (1883):	žarkih, čujejo se konjska kopita in skozi škripajoče duri stopi sivolas junak rekoč: »Gospod doktor, zdaj le jih peljejo ujetnike, lepo
Luteranci (1883):	z mestnim stražnikom. A ta razpor je bil le fingiran. Sivolas čuvaj je dobro vedel, da mora videzno braniti svoje pravice
Zvezdana (1883):	moram, da mi niste nič novega razkrili. Jaz sem sicer sivolas, a videl sem dobro, kaj vas pogostoma k nam vabi
Žrtva ljubosumnosti (1884):	hotela trgati srce iz njih. „Idi spat, Jera," prigovarja jej sivolas mož, njen sosed Matevž. „Dve noči že nisi zatisnola očesa

▶ sivor samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sivor

Razne dela (1870):	eden star in siv že, rudeč je drug i mlad; Sivor pod pazho harpo na krasnim konju jaš, Tik njega čil
Razne dela (1870):	se zdaj, ki bolji sovet mi naznani, Bodi mladenč al sivor, prijetno bo mojimu sercu! Reče mu hitro na to boritve
Razne dela (1870):	nemoč, Ko zdih zgubí zločina se zadni v večno noč. " Sivor je to razklical, uslišal ga je Bog, Dvorane so zasute
Razne dela (1870):	Tje do Ahajskih divic, do konje redivnih okrajev. Zreče; zavzéti sivor tovaršam ukaže napreči, Spešijo vbogati ti, naprežejo berzna celaka, Priam
Razne dela (1870):	da! žalibog, bil je, mi bil je! Zreče. Se čudi sivor, izusti te glasne besede: Atreič, blagora cvet, ti sreče in
Razne dela (1870):	vsi, ukaže in terja vse množtvo, Nej se ne žali sivor, nej uzme izkup se za divo. Le Agamemnonu to, Atridu
Razne dela (1870):	dala; ta padši v prah zamrè. Iz tlake se poverne sivor taísti čas, Zagleda hčerko mertvo, iztuli bola glas: „Moj sin
Razne dela (1870):	znati gré! Izabela. Samotno na višavah Etne biva Pušavnik blag, sivor od nekdaj gorski Imenovan, ki bližej nebu jasnim Ko drugiga
Razne dela (1870):	polnočni merkli zor, In ona miloserčna je lune slika skor. Sivor na strune vdari, prebira lično jih, Soglasno zmir glasnejši doní

▶ sk. okrajšava ↘ goo300k, IMP

sk.

Aritmetika za učiteljišča (1885):	16 in 24, d) 20 in 25. 27. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 4, 5, 10, 12, 15, 36, b
Aritmetika za učiteljišča (1885):	9 1/2 gl.; koliko velja 1 m? 26. Poišči najm. sk. mnogokratnik števil a) 6 in 15, b) 12 in 18

▶ skakač samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skakač

Valenštajn (1866):	njé. Zbor. Nikdér tak visoko nej krone svetlé, Da srčen skakač bi ne skočil do njé (Zagrinjalo pade, predno zbor izpoje
Valenštajn (1866):	krepko stojite! Nikdér tak visoko nej krone svetlé, Da srčen skakáč bi ne skočil do njé. Zbor. Nikdér tak visoko nej

▶ skakaje prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skakaje

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	misli, da je to kak drug kozel, pa mu se skakaje začne groziti z rogovi. Kozel v zerkalu se vé tudi
Pripovedke za mladino (1887):	jej iz roke je, se veseli ter se krog nje skakaje igra. Ko je sestrica zvečer trudna ter odmoli, položi svojo

▶ skakanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skakanje
Zoologija (1875): podobe in dolgosti, kakor so namreč namenjeni za prijemanje, tekanje, skakanje, grebenje ali plavanje, in dostikrat so prednji udje drugače ustvarjeni

▶ skakati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skače

Čas je zlato (1864):	svetu ga ne najdeš srečnejšega človeka, kakor je Lenček. On skače, vriska in pleše pravega veselja. Mati Zidarica skorej misli de
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Odmév. Jurče ni še nič vedel o odmévu. Nekega dné skače po zelenej livadi in zavpije: „Ho, hòp! “ In precej je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ujeti po nobenej ceni. Ko še vsa prepehana in rudeča skače za ptičkom in ga loví, odprejo mati vrata. „Oj ti
Zoologija (1875):	rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo v vodo. V gajbah se videvajo pogostoma živahne ptičice

skaka
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Iz dertine. Dnevu svitla noč je enaka. Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče
ſkaka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): velikrat shêljno zhaka, De saſliſhi pokat' pod, Kakor sernje kviſhko ſkaka, Njega vsdiga ta ropot. Doſti ſe je ratej trudil, Kadar
ſkazhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): komaj krop ; Práv' mlatizh tako naj poka , De od poda ſkazhe ſnop. Kamor urni zepiz pada, ,Se rasſiplje klaſovje, In ſpod

skakal

Zlata Vas (1848):	med noge prišla; potem nad psam, ki je prijazno va-nj skakal; potém nad keršenco, ki ga ni koj umela, ko je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vžge eno Judu po koži, de se je vil in skakal in vpil, de je bilo joj. „Kako se ti je
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	lepej, cvetnej dolini med zelenim hribovjem in je prepeval in skakal od veselja. Kralj ondotne dežele pride po lovsko napravljen v

ſkakal
Genovefa (1841): Jelite, ljuba mati! ” je rékel Boleſlav in od veſêlja je ſkakal: „Sej ſim vam rékel, de vam bo Bóg novo, bolj

skakala

Sacrum promptuarium (1695):	ſadnimu sgodj, kakor unu Leſizi, katera ſe je igrala, inu skakala okuli ene shterne, ter v' shterno pade, sazhne na pomozk
Divica Orleanska (1848):	de bi bile trume Francozke sveta pol premagale, Okolj kočije skakala derhal. Sorelka. So vriskali – se veselijo, de So serce sterli

skakale
- ſkakale
  Genovefa (1841): priljudne, de ſo ſe s njim igrale in s njim ſkakale. Tako je iméla Genovefa tudi po ſimi marſiktero veſêlje, pa

skakali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se tolčne gibanice cedile. Mi otroci pa smo okoli njih skakali in sline cedili. „Oče pridejo! ” zavriska zdajci najstareja sestrica, in
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	ogrnili pasjo kožo ali volneno plahto. Skoro brez obleke so skakali, divje se zvijaje, krog ognja; tulili so s hripavim glasom

skakati

Stric Tomaž (1853):	drugimi končamo. “ To rekši ji ugrabi sina, ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj so vse prošnje nesrečne stare matere, zastonj
Stric Tomaž (1853):	kupca ali ne. Nazadnje pride še k fantu, ter mu skakati, z rokami mahati itd. ukaže. Ko vse tako pregleda, gre

▶ skakljaje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

skakljaje
Zoologija (1875): goliče ali kilavce; pozneje se hranijo z enotero hrano, hodijo skakljaje, letajo pa hitro in lehko ter so zato večidel v

▶ skakljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skaklja
- ſkakla
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ona she vé, kjé je doma. Kako veſelo po vejzah ſkaklá! kakó potuknjeno is pod vejc luka, ino kakó prijetno ſe

skakljal

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pol vola. Za neko kravo je namesto teleta mlad veljblodek skakljal ter jo mater menil. Vidila sta tukaj mlade slone z
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po včerajšni poti zdaj proti Rabeljski dolini. Urnih korakov sem skakljal proti ravnini, vedno bolj glasno mi je donelo ropotanje od

skakljala

Stric Tomaž (1853):	bilo na palubi (Verdeck), kjer je po več ur semtertje skakljala, in zdaj kormila, zdaj dralko (Compass) in parostroge gledat tekala
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je vse prav,« pravi vrabulja, ki je že dolgo okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj

skakljale
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): cvetjem posejane; bodre serne so v svoji radosti po ravnini skakljale, in pevči v germovji in po drevesih, ki bi se
skakljali
Kitica Andersenovih pravljic (1863): iz njih kadilo sneg je škripal in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride pomlad? To

▶ skala samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skal
Gozdovnik (1898): nekaj prav važnega opazovati. « »Morava tja, da vidiva. « Stopita izza skal na kraj prepada. Tamkaj ležeta, stegneta glavi, pa gledata.

skala

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na nji sozidaš, ti stojí kakor kamen. Usmiljeni Jezus
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	cepi, skale taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala Večna bo Slovencov čast. Naj se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ko ga v begu sovražnik že meni zajeti, se odpre skala v Pečicah, do kterih je pobegnil, pa ga skrije pred
Maria Stuart (1861):	je herbet obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače
Mlinar in njegova hči (1867):	me ni pomoči več. Tako mi je, kakor bi mi skala ležala na prsih, kakor bi me tlačil ves svet. Ven
Mineralogija in geognozija (1871):	Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote. Hebung, vzdigovanje, 139. Hiperstenov kamen, Hypersthenfels, 72. Hippuritenkalk, hippuritni
Gozdovnik (1898):	Še ena minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo odrovje, da ga zdolaj

skalah

Zoologija (1875):	mladostnih oblikah. Tako preobrazbo imenujemo nazadujočo. Nahajajo se prilepljeni na skalah, kolih, ladijah, školjkah, rakovicah in halugah. Najbolj znani so: Račji
Zlatorog (1886):	pógled, Da mladénič lovec je po stanu. Glej, kakó po skalah in po grušči Smelo stopa, smelo in pa krepko! Pač
Zlatorog (1886):	Od Zlatoróga trôhice zlatá »In vender vzpenja vedno se po skalah! « Na kar velí jej lovčeva nevésta V besedah njenih ne
Zlatorog (1886):	Sred jelóvja, koder mah zeleni Bujno raste ob skalàh razsutih, Kjer vijó se koreníne črne In lepéna sočnato grmíčje
Gozdovnik (1898):	gradba, napravljena iz rezanega kamena, s katere se pride po skalah na cesto, vodečo v Elančovsko vas. Na najvišjem vrhunci skalovnega

ſkalah
Kmetijske in rokodelske novice (1843): rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti prasniga ſveta v gmanji in v ſkalah je imel, vſiga je k pridu perpravil, nekaj v njive

skalami

Najdenček (1860):	vertoglavne prepade peljejo vozke bervi; med visocimi, s snegom pokritimi skalami se nabera sneg, ki se, če se le kolikaj pretrese
Zlatorog (1886):	na žrtve. In kvišku se drzno vzpénja mož Med sívimi skalámi, On nosi v desni oster nož, On nósi puško na

ſkalami
Genovefa (1841): po léti kakiga vrozhiga dné popoldan takó med némimi (mutaſtimi) ſkalami in dreveſi ſedéla in nizh ni ſliſhala, kakor krókanje krokarjev

skale

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	List 21. Slava Slovencam! ) Naj viharja moč razsaja, Hraste cepi, skale* taja, Pahe zemlje naj zdrobí; Vender kakor siva skala Sred
Viljem Tell (1862):	tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi
Gozdovnik (1898):	To je gambusino sam videl. Zlato gručo porine, na kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da
Gozdovnik (1898):	kraj skale, na rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha
Gozdovnik (1898):	je mogoče, z lasom priti do nje. Stopi na kraj skale, legne, pomoli glavo naprej, da bi pogledal dolu. Tako je
Gozdovnik (1898):	nekaj storiti. Ne daleč od njega je rastel hrast iz skale, prav tam, pod kterim je bila zlata gruča. Uveriti se

ſkale
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ˛Snedeshov Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte

skali

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in v zapertih dimnikih v cinober sprijemleta. V terdi, živi skali ga ni znamnja od njih, le v pokah so rudi
Blagomir puščavnik (1853):	Ko pa vitez splošnih rok gibanje, sve lične naprave na skali in praznično oblečene seljane zagleda, se ne more zderžati in
Blagomir puščavnik (1853):	kar vas prosim. — Tam na uni strani jezera, na visoki skali prebiva pobožen mož v svojem samotnem šotoru, ki se mu
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se mala kapelica s špičastim stolpkom in le po

ſkali
Genovefa (1841): rekla po tém, — ſvôje svelizhanje sidáti in terdno ko na ſkali bo ſtalo. „She ternje in oſât ji je bilo polno

skalo

Biblia (1584):	jeſt tudi tebi povem: Ti ſi Peter, inu na leto Skalo hozhem jeſt sydati mojo Gmajno, inu paklenſka Vrata nebodo nje
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Po njegovim povelji udari Mozes vpričo vsih s palico na skalo. Studenec merzle vode pervrè iz nje, ino vse si žejo
Blagomir puščavnik (1853):	mu mora obljubiti, da bo vsaj enkrat vsaki teden na skalo z zvoncem k molitvi znamnje dajat prišel. Ko dan odhoda
Blagomir puščavnik (1853):	gromi u globočini dedereča Rajna naprej. Ves grad je v skalo sekan. Večidel obseže le temne ječe, podzemljske hrame. Le v
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	mala kapelica s špičastim stolpkom in le po stopnicah, v skalo usekanih, moglo se je do nje.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	lepo višnjevo pobarval? Kdo je vlil toliko vode v ono skalo, da zdaj neprenehoma vre iz nje? Kdo ima v oblasti
Gozdovnik (1898):	doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga za skalo. »Tu ga imate, don Arečiza, prijemljaj pa ključ, kdo je

ſkalo

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	jeſt tebi povęm, de ſi ti Pętèr, inu na letó ſkalo bóm jeſt sydal mojo Zęrku, inu vrata tiga pèklá ne
Genovefa (1841):	shiví, téga modrimu moshu prilízhim, ki je ſvôjo hiſho na ſkalo sidal. ” — Po tvôji beſédi hozhem, — je rekla po tém, — ſvôje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Materi Boshji na Jéseri. Nekidan je bil en vinograd pod ſkalo Bledſkiga Grada, ſe ſhe dandanaſhni „vinograd” imenuje, inu obdivjane terte

▶ skalen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skalne
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Jurja cvetó, pa ne samo vijolice, ampak tudi grašice, ali skalne hrušice (Felsenbirn) so v lepim cvetji. Ljudjé pravijo, de vijolčino

▶ skalina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

velika skala; [sskj]

skaline
- skalovine
  Gozdovnik (1898): zmeraj previdnemu biti. « Diaz previdno zavije s konjem okolu prve skalovine, od koder je mogel piramido in pa nje okolico povse

▶ skalnat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skalnata
Zlatorog (1886): smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto se

skalnati

Blagomir puščavnik (1853):	kdej očeta Blagomira spoštovali, in položite moje velo truplo v skalnati grob, ki je tukaj poleg kapelice pripravljen. ” — Zdaj umolkne sivček
Blagomir puščavnik (1853):	že ni mogel več biti in gre ž njimi na skalnati hrib. — Še ni bila dobra ura Pretekle, že vsi po
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	da sta kviško pogledala. Komaj, da sta se še vmaknila skalnati plošči, ki je doli z više med ju priletela in

skalnatih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): goličave Višnjegore in njenih sosedov , z večnim snegom v svojih skalnatih razpokah in špranjah, vés daljni razgled; proti zapadu pa vidimo

▶ skalovje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skalovja
Spisi Krištofa Šmida (1883): Slednič vendar ugledajo nizko v dolini, vendar še verh sivega skalovja nekoliko lesenih hiš, in med njimi malo kapelico. Na levo

skalovje

Oče naš (1854):	je zamogel nesreče v pretečeni noči spomniti, ko je čez skalovje padel. Zoper svojo voljo je kviško pogledal. Groza ga je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	oklepali. V dnu pa je ležal pervotni, in v celo skalovje zrašeni vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se
Mineralogija in geognozija (1871):	večje ali manje kose, po tem ga tudi imenujemo neredno skalovje ali mnogo razpokano kamenje. Včasi se to razpokanje vrsti v
Ferdinand (1884):	Vso drugo okolico pa je zakrivalo s temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti
Ferdinand (1884):	temno senco obraščeno skalovje. Peter je sedel v senco med skalovje ter pričel peti tužne pesni, da je majek letel po

ſkalovje

Genovefa (1841):	divjazhine. Na kônju jo sa njo udari. Svér zhes ſtermo ſkalovje in po germovju in ternju beshí in ſe poſlédnjizh — v
Genovefa (1841):	ſe mu je prijasno naſmejala in na selêno tratizo med ſkalovje ga pélje, kamor je ſolnze prav toplo ſijalo, kjér je

skalovjem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iz nezmerjenih globočin v podobi puhov se vzdignili, razpoke med skalovjem, v njih ohladivši se, napolnili, in se v njih sprijeli
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	gradi, ki je bil z vasjó mu podložno vred s skalovjem, z nógradi, žítiši in z rodovitnim drevjem obdán, je ločen
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	se je na ozki njivici majala visoka stern. Celo med skalovjem, kjer je bilo le malo zemlje, raslo je sadno drevce
Ferdinand (1884):	se je razprostirala med visokim, z mahom in bršljánom obraščenim skalovjem zelena trata. Sredi male ravnice je stal kip nekega viteza

skalovju

skalovji

Viljem Tell (1862):	na dan Pohajati po gori v mrzlej zimi I po skalovji v smrtnej skakati Nevarnosti i plezati po gladkih Pečinah, kjer
Mineralogija in geognozija (1871):	skorje sestavljajo; spomnili se jih bomo zopet pri kamenji in skalovji. V sledečem popisu pomeni t. trdoto, g. gostoto ali specifično
Zoologija (1875):	Akoravno so njihove ličinke skrite po razpokah v zemlji in skalovji, ali se poganjajo po vodi ali na skrivnem glodajo v
Zlatorog (1886):	polno, In okrêpčan po požírku čvrstem Pleza smelo dalje po skalóvji. Strme skale so in vedno strmlje, Ozka steza je in

skalovju
Blagomir puščavnik (1853): veslo vdarjajo. Le kak ponočen tič se še v bližnjem skalovju oglasi. Vse drugo je že potihnilo, in v pokoji počiva
ſkalovji
Genovefa (1841): v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje po ſkalovji raslega. fant, ki ſhe v ſvôjim shivljênju kaj taziga ni

▶ skaza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skaza
Kmetijske in rokodelske novice (1845): mesá se jim je škoda zdélo zavréči, néki kmét — mojster skaza v živinskim zdravilstvu — kteriga so za svet prašali, jim ni

▶ skazati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skazal
Kmetijske in rokodelske novice (1845): sreči bila. Potem ko sim jim cerkev, in več drugiga skazal, smo tudi v šolo pogledali, in od tod sva jih
skazala
- ſkasala
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſturil. Modróſt Bogá Şynú ſe je v'odreſhenji tiga zhlovęka ſkasala. Kaj sa enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s'
skazali
Sveti večer (1866): hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so ga prec v začetku v hlev zavergli; ali

skaže

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tega še povedati ne znam. On pač pri vsaki priložnosti skaže, da mu je vse milo in drago , kar je slovenskega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	polno pri Petranu in Burjovcu, večidel Teržačanov, Krajnec sam ne skaže temu prelepimu kraju dostojne časti! Nove toplice so že toliko
Ferdinand (1884):	poda list. Ferdinand prečita list, pogleda čudé grofa in mu skaže dolžno čast; tudi redovnika prijazno pozdravi. Alfonz, kateremu ste se

skažeš
- skažes
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): zaklad, draži ko zlato in biseri, dokler se ga vrednega skažes. ” Snela si je zlato verižico z vrata. Pervič je zdaj

skaži

skazi

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ti si začel to delo, daj ga tudi ti končati. Skazi svojo moč in dodeli jo za enkrat najslabšemu in najnevrednišemu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	na meni svojo moč tistim, ki ne verujejo v té; skazi zdaj še tvojo milost meni, ki v té verujem! ” „Pardal

▶ skaziti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skazi

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	velike kupe ne nasuje, de se ne spari in ne skazi; vsaki dan ga je treba prebirati in po navadi k
Tine in Jerica (1852):	ali drugim koristila. Tako n. p. Kaj? če se žito skazi. Vlažno požetiga žita nikar ne melji in ne peci, dokler

ſkasi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Tako ſeno ſe na ſhupah, ali v ſenikah vgreje in ſkasi, de je sa shivino nesdravo in shivinſko bolesin pernèſe. Ljubi

skazil

skazil
Kmetijske in rokodelske novice (1846): znožji visokih hribov se ga je kak sodič potegnil in skazil: pa taki kraji niso — gotovo de ne — od Stvarnika za

ſkasil

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	on te bó to hudu navuzhil, on bó tvoje ſerzę ſkasil, on te povlejzhe ſabo v' loterſke hiſhe, inu nezhiſte kóte
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ti tręsèl, inu lęjpiga sadershanja, kakor hozheſh, on te bó ſkasil, on te bó od tvojih opravil prozh odvèrnil, ti boſh

skazile
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): kjer jim gerde poti ne bodo že poprej dobre volje skazile. Tako popravljene ulice in steze, nasute luže in mlake po
skaziti
Robinson mlajši (1849): se jegova žêtva skoz točo, ali pak drugo negodo — nimo skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja založi, da bo

▶ skazljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kvaren; Pleteršnik

skazljive
Kmetijske in rokodelske novice (1844): večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. Matevža dan vreme vgodno

▶ skazovati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

razkazovati; [sskj]

skazoval

Oče naš (1854):	ljubezni zgubili, ktero nam je Mêljard v začetku tako obilo skazoval. Prošnje, mi denarjev posoditi, kterih sim takrat silno potreboval, je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	te takrat zgrabili,” nadaljuje Boštjan, „ko si svojim terpečim bratom skazoval dela usmiljenja; kosem te videl vklenjenega kot navadnega razbojnika in

skazovali

Stric Tomaž (1853):	te lepo redili, dobro oblačili in ti sploh vso ljubezen skazovali. Tedaj si jim laglje pokorna. — Mene pa so bili z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se vam hočem zahvaliti za dobroto in ljubezen, ktero ste skazovali nji, ki mi je sedaj ljubša, ko vse; in za

skazovati

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ti hočmo vračevati Vse dobrote neštevilne? S čim se vredne skazovati Za milosti preobilne? Eno nam je dopušeno, To voljni smo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	večkrat s kovarnimi solzami poterditi, in tako priserčno usmiljenje hinavsko skazovati umela.
Stelja in gnoj (1875):	Vsled tega se na travnikih le prav počasi gnojilna prične skazovati. Taka gozdna stelja je toraj le bolj za podoravanje primerna

skazuje

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	naj se le vedno prav prijazno in ljubeznivo proti Artu skazuje, de bo s tem njegovo majhno nezadovoljnost lahko premagala, in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	govorjenjem, v natisnjenih delih ali razširjanih pisanjih, javno veri zaničevanje skazuje; 3. kdor kristjana k odpadu od kristjanstva zapeljati, ali 4.

▶ skažen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skažene
- ſkashene
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſhi desheli, ktere niſo od novih sidarjov prevezh predelane in ſkashene. Njih turni ſo njih nar vezhi sunajna lepota, ker ſo

skaženo

ſkasheno

Pozhétki gramatike (1811):	ceci ne vaut rien, déIo je dobro, al to je ſkasheno. Odgovarjama na kakſhino beſedo, porézheſh nameſt; béſeda je reſnizhna, tudi
Pozhétki gramatike (1811):	ino dalſhi, kakor: faim, lákota, pain, kruh besoin, potréba baragouin, ſkashéno govorjenje, ſhklendranje. Isjemi. 1. Vſi konzi s' ant, ſo dolge

▶ skedenj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skedenj

skeden
Biblia (1584): de ſe ſeshge, Pſhenizo pak meni v'kup ſpravite v'moj Skeden. ENo drugo prigliho je on nym naprej polushil, inu je

skedenj

Tine in Jerica (1852):	za božjo voljo pri miru, naj jaz poskerbim. ” — Teče na skedenj, v hlev, kar mu pride en hlapec naproti in pravi
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	nahajajo. Marsikdo ima hlev, pa ne konja vanj postaviti, ima skedenj, pa ne snopa, da bi ga omlatil, ima skrinjo, pa

ſkeden
Genovefa (1841): ſeje, nobena bilka ne shanje in nobèn ſnop vezh v ſkedèn ne ſpravlja. ” Zhe je zvetlíze, ktére ſo ji malo dolinizo

ſkedenj

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jo poveshite, de ſe ſoshge; pſhenizo pa mi ſprávite v' ſkedenj. “ Tudi to príliko je Jesuſ ſam rasloshil. „˛Sejáviz dóbriga ſémena
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ognjem, ſ' ſvetim Duham kerſtil. Vélnizo ima v' rokah, ino ſkedenj bo pozhedil. Pſhenizo bo v' shitnizo ſpravil, pléve pa s'

skednja

skedna

Kratkozhasne uganke (1788):	poshkropi s' to ſeleno vodo use ſtęne, inu tla svojega skedna, kjer ſhitu hranesh: tok nabodo moli v' skedn, ali
Kratkozhasne uganke (1788):	koku bodo bovhe notri, semterkje skakale. XXI. Móle is ſhitnega skèdna pregnati. Uſami eno posodo, koker se tebi ſdy, polno vode

skednja

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	verha Srečo pregleda in blagor nebes; Kozelca vidi ponosne podpore. Skednja do verha nasute prostore, Žitnice pod blagodaram ječeče. Zlate pšenice
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zdaj globoko , Ko vihraje iše plam. Ta objame žita hram, Skednja preverši prostore, Slemena zdrobí podpore, Kakor de bi htel puhteči
Sveti večer (1866):	mašnika in pripravljali so se na smert. Zvečer pride kmetica, skednja gospodinja, in prinese v lončeni skledici malo juhe ter reče
Revček Andrejček (1891):	na ljubo! Pač. Deseti prizor. Neža. Prejšnji. Neža (počasi iz skednja na desni). Ali me je kdo klical? Ali se mi

skednje
- ſkedne
  Genovefa (1841): pôd nébam. Ne ſejejo, ne shanjejo in ne ſpravljajo v ſkednè, in vaſh ôzhe nebéſhki jih vunder le preshivi. Ali niſte

▶ skeleč pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skeleča

Roza Jelodvorska (1855):	in dan pretakata solze, ker zguba sopruge je bila Častimiru skeleča rana, ktera ni poznala zdravila. Zguba ljube matere je bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ju povem s žalostnim sercom i samo zato, da se skeleča rana odkrije, pregleda, o veže i onda zaceli. — Nemci govoré

▶ skeleti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skele
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): nam rosé, Da zacelijo se hude Rane, ki nas zdaj skelé! Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik

▶ skeptičen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skeptični
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): le vživanja in mesenega veselja pa so bolj olikani, duševni, skeptični. Kaj ko bi bil Boštjan izmed olikanih kristijanov, kterim so

▶ skerbi'. okrajšava ↘ goo300k

skerbi'.
Sveti večer (1866): rednika', mi reče, ‚in recite mu, naj ga nič ne skerbi'. „Kako prosto ste vendar s knezom govorili', reče mi svetovavec

▶ skesan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skesan

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	kaj da si mislim, se mu je že zdelo, Zatoraj skesan vès prijazno začne: „Ti vidiš, jez moram se v večnost
Deborah (1883):	sina, oslepila Prokleto čarodelno ga besedo, In zdaj, ko se skesan povrnol je, Si zopet prišla? Deborah. Kaj? povrnol se je

skeſan
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ſina povédati, kteriga she tak dolgo pogréſha, ino ki veſ skeſan alj sgrevan kaj drujiga bolj ne sheli, kakor sopet na

ſkeſan

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dvakrat sapoje, me boſh trikrat satajil. “ Ino je ſhel veſ ſkeſán is dvoriſha, ino ſe je v' plajſh savil, ter milo
Genovefa (1841):	is têshkiga ſpanja isbudil. „Réſ je, ti ſi! ” pravi in ſkeſán prednjo na koléna pade. Njegove ozhí ſo bíle dol-

skesanega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	če bi jih imel še toliko, odpusté, če se jih skesanega serca spové; zatô je tudi cerkev zmeraj ljubila podobo dobrega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ustna so mu trepetala, kakor bi se hotel spoznati za skesanega grešnika, ali le en trenutek — in spet se je pokazal

skesanim
Roza Jelodvorska (1855): zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej odpustite

▶ skesati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skesa
- ſkeſa
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): veſ snan. Pa tudi to ga ne gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v'

skesal

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	med dvema gorama so šotore razpeli. Zdaj se je kralj skesal, de je ljudstvo izpustil. „Na noge,“ pravi kralj, „ino hitimo
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bom grehe, ktere sim storil, prav spoznal, in se jih skesal; Tvoj sveti Duh me mora poterditi, de se bom poboljšal
Viljem Tell (1862):	spromenil. Rudenc (zelo žalosten se ozre na mrliča). Mili Bogi Skesal Sem se prepozno! O, da mogel ni Nekoliko trenutij še

ſkeſal

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	odlomi, bi bila Judata mógla omezhiti, de bi ſe bil ſkeſàl tako ljubesnjiviga prijatla ino dobrótnika sdajati. Ali Juda vsame kruh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	med dvema gorama ſo ſhotore raspeli. Sdaj ſe je kralj ſkeſal, de je ljudſtvo ispuſtil. „Na nóge,“ pravi kralj, „ino hitímo

▶ skidati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skidati
- izkidati
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): poleti temnoten, vendar nikdar soparen biti. Gnoj je treba pogosto izkidati, in vedno skerbeti, da konji na suhi stelji stojijo ali
- skidati
  Zlata Vas (1848): je Urh Močnik pošten mož. 21. Srejnski hlev se mora skidati. „O jojmini! O jojmini! “ je zdihoval Brencelj in se za

▶ skipek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

šiška; Pleteršnik

skipkov
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro kuha. XVI. Poglavje. Naduha (Dampf).

▶ skisan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skisano
- ſkiſano
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she popred rezheno. Şhotnata

▶ skisati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skisa
- skisa
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): pervič treba smeteno posneti, predenj se mléko pod njo popolnama skisa. Miſlim, de naše kmetice na tó takó ne pazijo, kakor
- ſkiſa
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v blatnati, jesérnati
skisajo
- ſkiſajo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): napita, ſe vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je
skisal
Zlata Vas (1848): in ne norenja slišati. Kerčmarjem se je vol v hramih skisal, ker ga nihče več ni pil. Vina so le malo

▶ skitati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

potepati se, potikati se; [sskj]

skita
Kmetijske in rokodelske novice (1846): tudi. — Skitati se (vagabundiren), postavim: moj brat se po ptujim skita. Ta beséda se sliši tudi med Kerko in Savo. — Zarad
skitati
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Bog je človeka iz bernje ustvaril; besédo perst imajo tudi. — Skitati se (vagabundiren), postavim: moj brat se po ptujim skita. Ta

▶ sklad samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklad

Pozhétki gramatike (1811):	ne oſtane tebi noben glagol, ktirga bi ne snal vprégati. Sklad Glagolov. s' ſvojim imenvanim ali s' podſebo. Podſeba ali Imenvavni
Pozhétki gramatike (1811):	govorimo, potle ſami ſebe; vous et moi, ti ino jes:) Sklad djavnih glagolov. Djavni glagol je tiſt, ktirmu samóremo perſtáviti en
Pozhétki gramatike (1811):	conjugal, sakonſki, paſtoral. paſtirſki, boreal, ſéveren, auſtral, podſonzhen, final, kònzhen. Sklad perdevkov s' imenmi. Pravilo. Vſak perlog mòre biti ravno tiſtiga
Rudninoslovje (1867):	te zloženine v rudi med sebó vezane, imenujemo zlog ali sklad (Struktur). Ako so zloženine skoro enako dolge, široke i debele
Rudninoslovje (1867):	II. Notranji zlog ali sklad zloženih rudnin. Posamni nepopolni kristali, iz kterih je zložena rudnina
Občno vzgojeslovje (1887):	kadar uvidi, da se je taisto po apercepciji dovedlo v sklad s predstavo o samem sebi, ako v posamnem delovanji volje
Občno vzgojeslovje (1887):	težnje čistiti in urejati, ako hočemo, da jih dovedemo v sklad med seboj in s konečno svrho človeškega življenja. Na tej

ſklad
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ploſhe shlebnatiga zegla ali korze, po teh naj vershejo en ſklad jelſhove ali verbove hoſte, verh te vreſja, mahu, bizhevja, ſlame

sklada

Kemija (1869):	pri vseh galunih njihovi najmanjši delci glede velikosti in notranjega sklada tako strinjajo, da se pri kristalizovanji prav nič ne motijo
Kemija (1869):	No poslopje se ne ruši samo zarad onega umetnega notranjega sklada, mnogo pomaga pri tem tudi voda v zraku in vsa
Kemija (1869):	se med sebo lahko zamenjujejo. To enakost gledé oblike in sklada pri raznih tvareh in spojinah, imenujemo ravnoličnost (Isomorphismus) in o

sklade

Mineralogija in geognozija (1871):	zeleni škrilniki, kterih malokedaj manjka, že od daleč napovedujejo Werfenske sklade. Naticella costata, Myacites fassaënsis, Myophoria sp. i. d. pričajo strategrafično
Mineralogija in geognozija (1871):	so se včasi tudi prelomili, pripisujejo močnemu tisku ) postrani na sklade*. Druge prikazni vzrokuje tisk, ki od zdolaj pride; po njem

skladi

Mineralogija in geognozija (1871):	Okamnine Jurske so posebno važne, ker se enaki skladi mnogokrat ponavljajo, in tam smo jih v stanu samo po
Mineralogija in geognozija (1871):	ki od zdolaj pride; po njem postanejo nagnjeni in vzdigjeni skladi, koji se včasi celó prekucnejo ali pretrgajo, tako da obrobek
Mineralogija in geognozija (1871):	palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji, zakaj tam so ravno taki
Mineralogija in geognozija (1871):	pa tudi ž njimi. vzporedno (b b). Da so se skladi tako zvili zdaj valovito, zdaj grebenasto, da so se včasi
Mineralogija in geognozija (1871):	ali Hallstattski (od Halina, Hallein ali Hallstatt v gornji Avstriji) skladi. Pozneje preiskave so zahtevale še natančnejo razdelitev triasne tvorbe v
Mineralogija in geognozija (1871):	tako imenitno, naj tù podamo prerez tamošnjega kraja. 1. Werfenski skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni
Mineralogija in geognozija (1871):	na Kranjskem menda med vsemi najbolj Werfenski, Guttensteinski in Malinski skladi, zato se hočemo ž njimi malo natančneje seznaniti. Od vsacih
Mineralogija in geognozija (1871):	Najniže Virglorijski apnenec, potem Kasijanski skladi, Halinski apnenci in Rabeljski skladi. Virglorijski apnenec veže dolnjo trias z zgornjo, pa je malokje
Mineralogija in geognozija (1871):	so pa navadno precej nizko najti, tam, kjer se Guttensteinski skladi menjajo z Werfenskimi, sploh pa so v obojih precej enake

ſkladi

Pozhétki gramatike (1811):	glagoli imeti per ſebi druge ſklade, ktire imenujemo neravne: ti ſkladi imajo vſelej pred ſeboj zhlene à, de, poſtavim, enseigner la
Pozhétki gramatike (1811):	nevarnoſt beféde ſtojèzhe sa zhlenmi de ino du, ſo neravni ſkladi. Vak djavni glagol bode terpiven v' Franzoskimu preménjama toshivniga v'

skladih

Mineralogija in geognozija (1871):	storžnjaki, coniferae); listnato drevje; poslednje se nahaja le v novejih skladih. Okamnele živali: Močelke *) (infusoriji) se dobé v kamenji dostikrat; živalske
Mineralogija in geognozija (1871):	rakov več; hrošči in žuželke se nahajajo le v premogovnih skladih dobro ohranjeni, posebno zaviti v jantar, sploh pa jih je
Mineralogija in geognozija (1871):	Rib je neznano veliko (čez 800 vrst) že v starih skladih notri do najnovejih. Amfibije zastopajo po malem žabam podobne živali
Mineralogija in geognozija (1871):	Ker se v raznih skladih zemlje nahaja bolj ali manj različno živalstvo in rastlinstvo, morali
Mineralogija in geognozija (1871):	najobilniši in za geognosta najvažniši. Najdejo se začenši v starih skladih v srednjih najobilniše, ne le školjke z dvema lupinama, ampak
Mineralogija in geognozija (1871):	Tičev ni nikoli najti v starejih, prav poredkoma v mlajših skladih; sesalci se dobé le v novejih tvorbah, med njimi pa
Mineralogija in geognozija (1871):	velike kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne le v starih skladih; lilije; palme, debla, sadje in listje; najade; igličnato drevje (storžnjaki
Mineralogija in geognozija (1871):	spongiae); polipi ali korale, zlasti obilo jih je v najstarejih skladih; zvezdavci in ježi, med njimi lilijevci, morske zvezde in morski

skladom

ſkladam

Pozhétki gramatike (1811):	deleshje ſe vpravla al s' ſvojim imenvavnim al s' ſvojim ſkládam. Perva vprava. Preteklo deleshje, kadar je v' drushbi s' pomóshnim
Pozhétki gramatike (1811):	avani s' auperavant pred. popréd: avant pred, je predlòg s' ſkladam sa ſeboj, avant l' áge, pred létmi; avant le tems

skladov

Mineralogija in geognozija (1871):	so ti apnenci postali dolomit; s peščenci in škrilniki Werfenskih skladov se mnogovrstno menjajo, zdaj so pod njimi zdaj med njimi
Mineralogija in geognozija (1871):	zemlji enaki, tako da je v raznih deželah najti raznih skladov, ki imajo dostikrat prav lokalne lastnosti, zato so tudi dobili
Mineralogija in geognozija (1871):	okamnele: drevju enake preslice (equisetaceae) v naj starejih do sredodobnih skladov; lykopodiaceae in praproti velike kakor drevesa, posebno obilo in mnogovrstne
Mineralogija in geognozija (1871):	geologiški sistem sestavil. Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov sesedših se zaporedoma iz vode, koji vsi stojé eden vrh
Mineralogija in geognozija (1871):	povedali bomo, v kterem obziru so tehnično imenitni. Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko

skladu

ſkladu

Pozhétki gramatike (1811):	pèſ maje rép, miſh in rep ſta toshivna v' ravnim ſkladu s' glágolima jé in maje in ſtojita sad sa njima
Pozhétki gramatike (1811):	kaj lubim? odgovor: Dieu, Boga, ktir je na ravnoſt v' ſkladu s' glagolam, ino je njegov predſébik. Vprava. Ravni ſklad djavniga
Pozhétki gramatike (1811):	ſkaſáti Opomin. Me, te, se, nous, vous, ktire ſo v' ſkladu s' povrativnim glagolam, obrasio v' zhali ravni ſklad, kakor je

▶ sklada samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

valilnik; kontekst

sklade
- ſklade
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó
sklado
- sklado
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſnopa savesano vtegnilo biti, isprasni. M. Urno, kaj je noviga? (,Sklado ali maſhino) sa piſhke valiti imajo sdaj v Londinu, glavnim
- ſklado
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in jé, kakor de bi bila od kókle isvaljena. V ſklado ali maſhino ſe lahko 2000 jajz déne in vlaſtnik ſklade

▶ skladanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skladanje

Pozhétki gramatike (1811):	ſame navade. Od vésanja perlógov ino slaſti od njih vprave. Skládanje ino pravo med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno vésanje
Pozhétki gramatike (1811):	oſébo al eno ſtvar, to je nji perlága eno kákſhnioſt. Skladanje deléshjov. Sdajno deleshje aimant, finissant, recevant, rendant, le nikol ne
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	v drugim pa po 2 uri, bolj gledé na prosto skladanje slovenskih sostavkov in na slovensko (slovansko? ) pismenost ali literaturo. — Učitelju

ſkladanje

Pozhétki gramatike (1811):	koshél, ècroule, podertje, foule, drenj, tiſka, mnóshiza. Sloſhna méra lépſha ſkladanje in branje; tedaj od nerodne smeſe dolgih in kritkih slogov
Pozhétki gramatike (1811):	med ſebójno vpravlanje beſedi imenujemo Vésanje. Eno vésanje je ſamo ſkladanje v' ſpolu, ſhtevilu ino padeshu: drugo vśanje je po vpravi

▶ skladast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skladastega
Mineralogija in geognozija (1871): in sicer tako da začnemo z manj popolnimi. Pri popisovanji skladastega kamenja, ktero menimo da je postalo v gotovi perijodi, hočemo
skladasti
Mineralogija in geognozija (1871): dobro in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v zgornji Avstriji

skladastih

Mineralogija in geognozija (1871):

pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni

skladasto

Mineralogija in geognozija (1871):

38. Kamenje, Gestein. ,, masino, Massengestein, 83. ,, škriljasto, Schiefergestein, 83. Kamenje, skladasto, Schichtungsgestein, 83. ,, rudohodno, Ganggestein, 83. Kammer, predalce, 105. Kammerz gl.

▶ skladasto prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

skladasto

Mineralogija in geognozija (1871):	razdele velik del trdega kamenja in spustile so ga zopet skladasto na dno, rastlinstvo in živalstvo so zasule, sem ter tje
Mineralogija in geognozija (1871):	ki so ali vseskozi pregnjeteni z antracitom ali ga pa skladasto in gnjezdasto objemajo. Akoravno se rastlinski otiski še precej vjemajo

▶ skladati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklada

Fizika (1869):	in potem spet izžela. Ravno v tem redu se steber sklada dalje, dokler ni zloženih 20 do 40 parov, in na
Gozdovnik (1898):	to prašate? « »Zato, ker tristo takih, no, Pepo, kaj misliš? Sklada se s prasko, z angleško ladijo in starost je tudi

ſklada

Pozhétki gramatike (1811):	bereta. 2. Opomin. Kader ſta dva imenvavna rasniga liza, ſe ſklada glagol s' nar imenitnejim, kar ie pervo lize; potlej s'
Pozhétki gramatike (1811):	deleshje, kadar je v' drushbi s' pomóshnim glagolam être ſe ſklada v' ſpolu in ſhtevilu s' ſvojim imenvavnim ali podſébkam, to
Pozhétki gramatike (1811):	nobenkrat ſpola in ſhtevila. Druga vprava. Preteklo deleshje ſe vſelej ſklada s' padesham, ktir naravnoſt vpravla to deleshje, kadar ta padesh
Pozhétki gramatike (1811):	me lubi, nameſt il aime moi. Opomin. Po verh ravniga ſklada samórejo nektiri djavni glagoli imeti per ſebi druge ſklade, ktire
Pozhétki gramatike (1811):	od kar. Que je toshiven, ktirga, ktiro, kar. Se vſelej ſklada v' ſpolu ino ſhtevilu s' ſtvarjo al oſébo, na kiro
Pozhétki gramatike (1811):	Dieu, lubim Boga: beſéda Bog je predſébik in ſe naravnoſt ſklada s' glagolam. Ta ſklad ſposnaſh s' praſhanjam. kaj? koga? poſtavim
Pozhétki gramatike (1811):	Isjém edini. V' sloshènih zhaſih povrativnih glagolov ſe deleshje ne ſklada s' imenvavnim. Tako rezhemo od kakſhine elle s'est mis
Pozhétki gramatike (1811):	preteklo deléshje sdrusheno s' pomóshnim avoir, takrat ſe nikol ne ſklada s' ſvojim imenvavnim, poſtavim: Mon père a écrit une lettre
Pozhétki gramatike (1811):	dobil. To tudi ne ſmemo rezhi, ker attaſiwa ſe ne ſklada s' de la ville, temozh je en neſklad. Skuſhnnja in

skladajo

Kemija (1869):	lik (Krystallform), v kterih se delki skoro vseh trdnih tvari skladajo. Kakor raznovrstni so likovi kristalizovajočih se teles, dadó se vendar
Kemija (1869):	tej zvezi ostati, začnó tedaj razpadati in njihovi atomi se skladajo v enostavniše spojine, tako imenovane razkoline (Zersetzungsprodukte). No poslopje se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	jih še zmirom nahajamo na vrtih, žalibog, da se ne skladajo s tem, kar pogrešamo ravno v Božičnem času o političnih
Občno vzgojeslovje (1887):	narodi že od najstarejših časov. Cerkveni in državni zakoni se skladajo v tem, da je roditeljem dolžnost, svoje otroke primerno vzgojati
Gozdovnik (1898):	ga drugega oko ne našlo in ne opazilo, sestavljajo in skladajo cele zamotane zgodbe s toliko gotovostjo, da se je čuditi

skladam
- ſkladam
  Pozhétki gramatike (1811): pervsame s, zhe mu naſleduje mnoshno imé, s' ktirim ſe ſkladam, in takrat pomeni: njih. Un père aime ses enfans, mais

skladamo

ſkladamo

Pozhétki gramatike (1811):	je shenſko mnoshno, ker fleurs je shenſko mnoshno. Kadar perlog ſkladamo s' dvema edinjima iménama, démo perlog v' mnoshno ſhtevilo, ker
Pozhétki gramatike (1811):	tukaj ni deleshje, ktiro vpravla, ampak, perlòg, ktirga ſklanjamo ino ſkládamo s' iménam: al kader rezhemo cette femme est d'un bon

skladati

Abecedika ali Plateltof (1789):	Visha beſſede skladati, inu brati ſe vuzhiti. V'te mu. i mę nu
Abecedika ali Plateltof (1789):	Visha beſſede skladati, inu brati ſe vuzhiti. V'te mu. i mę nu
Abecedika ali Plateltof (1789):	Visha beſede skladati, inu brati ſe navuzhiti. v' i mę ni Bo ga

ſkladati

Pozhétki gramatike (1811):	al podſébik glagola court, tezhe. Vprava. Vſaki glagol ſe ima ſkládati s' ſvojim imenvavnim ali ſvojim podſébkam v' ſktevilu ino lizu
Pozhétki gramatike (1811):	écolier; tedaj taka je perlog. P. V' zhim ſe imata ſkladati ſojozhe in perlog? O. V' ſpolu, ſhtevilu in padeshu, zhe
Pozhétki gramatike (1811):	deleshje tombe, boſh ſam vedel, de je treba to deleshje ſkladati s' imenam al s' nameſtiménam v' ſhtevilu ino ſpolu; sa

▶ skladba samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklad; kontekst

skladba
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): več važnih spisov; naj imenitejše delo pa je gotovo njegova skladba češkega jezika, ktere 1. del je prišel lani na svetlo

skladbe

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Na posled vidimo še nekoliko dragocenih kamenčkov za zid besedne skladbe; posebno nam je ta prekrasna knižica na kratko, pa lepo
Mineralogija in geognozija (1871):	premeti, ako je moč pritisnila samo na kakov oddelek te skladbe, kakor pri pod. 84, kjer je del A B C

skladbi
Mineralogija in geognozija (1871): Kdor je izveden v geognoziji, bo natanko razsodil po notranji skladbi gorovja, ali se more tù privrtati do vira ali ne

▶ skladišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skladišče
Botanika (1875): ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline ta poglavitni svoj živež. Atmosféra ima

▶ skladnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skladnost
Kemija (1869): očitna, toda pri nekterih se tudi v tem pokazuje čudovita skladnost. Tako na pr. imajo železo, mangan in krom, ki so

▶ skladoslovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

skladnja; Pleteršnik

skladoslovje

Mineralogija in geognozija (1871):	vrstilo: 1. Nauk o kamenji. (kamnoslovje), posebno, 2. Oblikoslovje, 3. Skladoslovje, 4. Nauk o okamninah. To vse vkup nam dá elemente
Mineralogija in geognozija (1871):	Nekteri izrazi kakor Keuperov peščenec, leiasen peščenec itd. spadajo v skladoslovje. Grauwacke, drob, je zrnasti peščenec kremenato-glinatega lepila, tedaj jako trd

▶ sklanjanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklanjanja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	romanski narodi, namreč: di ali de, a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	a, de. Razloček obojega sklanjanja se kaže v sledečem sostevku: Sklanjanja istrijanskih Vlahov nisem vedli drugač sostaviti, kakor po molitvah, ki

sklanjanju

sklanjanji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pičlih pomočkih, sem našel že razločke v korenikah in v sklanjanji imen, in sicer take razločke, da istrijanski vlaški jezik delajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vredno še dalje preiskovati. Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na pr. lu nostri dužnič, naši dolžniki. Dolejni Rumuni pri sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen

▶ sklanjati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklanja
Kmetijske in rokodelske novice (1845): se rada posuši. En čas vedó, kakó se der Engel sklanja, in kaj se pravi po nemško: jez sim, ti si

▶ skleda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skleda

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	putra, potem zopet nekaj pražol in tako dalje do konca. Skleda mora pa dobro ogreta biti in ta jed se precej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tudi v slan krop, de se dobro skuha. Tudi se skleda, ki jo na mizo daš, s suhim mesam ali govejim
Roza Jelodvorska (1855):	navadni poglavitni razgovor. Mala južina je bila kmalo dokončana, le skleda lepih rumenih gób je bila še na mizici, ktere je

skledam
Kmetijske in rokodelske novice (1844): tretji del več sroviga masla dajo , kakor druge. Kositarnim (cinastim) skledam so nekoliko podobne. Mina. Ktere pa Oni za temi nar

sklede

Sacrum promptuarium (1695):	shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze pomival, inu nikar ona ſama; kadar mosh je
Robinson mlajši (1849):	kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet lonci — gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki — talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pred seboj, in da le dva nista mogla iz iste sklede jesti. In povedó mu, da je to pri njih večidel

ſklede

Kuharske Bukve (1799):	ſklędo dęvati, vlij rumeno shupo na opezhen kruh; v' ſredo ſklęde poſiavi ſlanzot Nr. 4, ali pa s' ſhpeham navlęzhene pezhene
Kuharske Bukve (1799):	preden shupo perliejo; kader na ſklędo dęvajo, verſtę v' ſrędo ſklęde zvetni ohravt teſno ſkup, kakor bi ſe vſi koſzi vkup
Kuharske Bukve (1799):	mavrahe Okol naſtavi knędelze, al klobáſize Nr. 3, per kraji ſklęde pa paſhtętize Nr. 6, inu daj na miso. 10. Pemſka
Kuharske Bukve (1799):	perlì shupe, inu poſtavi na trinog nad sharjavko. Ob kraj ſklęde snaſh kuhane rake obloshiti, al pa rakovo polivko zhęſ naredíti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtaro vraſheno ſovraſhtvo. Jih niſo posdravljali, ino niſo is ene ſklede s' njimi jedli. Tega ſovraſhtva Jesuſ ni poterdil, deſiravno ſo
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	leſu mnogotere sa domazhijo potrebne rezhi ſami narediti. Kolovrati, leſene ſklede, pipe ino take ropotije ſo bile zhedalje boljſhi kup; satorej

skledi

Biblia (1584):	Glavo vſekal, inu njegova Glava je bila pèrneſsena v'eni Skledi, inu tej Deklici dana: inu ona je njo ſvoji Materi
Biblia (1584):	taku bila podvuzhena, je djala: Daj meni letu v'eni Skledi, Ioanneſa Kàrſtnika Glavo. Inu Krajl je shaloſten poſtal: ali vinèr
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Potem smo še le zvedli, kaki je bil dar v skledi. Nič drugiga namreč ni bilo, kakor odpiski alj kvitenge poplačanih

ſkledi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	djal. 11. Inu njegóva glava je bila pèrneſsena v' eni ſklędi, inu deklizhu dana, inu ona je njó ſvoji materi pèrneſla
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſvoje matere podvuzhena, je djala, daj meni tukaj v' eni ſklędi glavo Joannesa Kàrſtnika. 9. Inu Krajl je shaloſtèn poſtal: savólo
Kuharske Bukve (1799):	tolzi v' rozhni ſtopi. Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt
Kuharske Bukve (1799):	de ſe proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v' ſklędi zhes nozh ſtati; drugi dan jeh ozedi; zuker puſti v'

skledo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	piezh dase bo prov doro spekov: noi deiga vano zinaſto skledo inu doro pokriga noi nesiga na an petek mad 11.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpod! kdo pa je? “ Jesuſ je ravno grishljej kruha v' skledo pomakal, ki ga miſli Judatu dati; toraj mu tiho odgovorí
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi jajci in ravno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	počasi peci. Perdevaj sčasama sardeljniga masla. Gotovo šuko varno v skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vodo pokropi in do dobriga skuhaj. Potem jo urno v skledo deni, s perpravno skledo in potem še s pertičem pokri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobriga skuhaj. Potem jo urno v skledo deni, s perpravno skledo in potem še s pertičem pokri in na mizo daj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mleko ne izhlapi, potem jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maslo verži in na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	tako tudi grad, da ju bodo skuhali in na srebrno skledo položili.

ſkledo

Kuharske Bukve (1799):	rakovi nudelni. Eno libro moke vsami v' eno veliko plitvo ſklędo, deni na njo en ma-
Kuharske Bukve (1799):	sgorej. ˛Se bo rad od piſkra lozhil. Zęliga dęneſh v' ſklędo, najn pa shupo. 8. Shupa od seliſh. Obloshi eno kaſtrolo
Kuharske Bukve (1799):	jih na maſli. 91. Sirni ſuho pezheni nudelni. Deni v' ſklędo dvajſet lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę
Kuharske Bukve (1799):	shverkla, dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame od ogna, v' ſklędo vlie, inu potręſe s' mandelni, katiri ſo olupleni inu na
Kuharske Bukve (1799):	lonzi, shverkaj v' eno męro. Kader sazhne vręti, slì v' ſklędo, potręſi s' drobno sręsanmi piſtazami, inu puſti ſe ſ-hladiti. Se
Kuharske Bukve (1799):	ſe premeſha, inu na ſpargelne poliè, katiri ſe popred na ſklędo rasloshę. Polivanje snaſh tudi tako naręditi: poloshi en koſez ſroviga
Kuharske Bukve (1799):	zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj dobro s' kuhalnizo; ako imaſh
Kuharske Bukve (1799):	miſo daſh, potręſi s' zukram. 90. Droshni krofi. Deni v' ſklędo eno libro pogręte moke, dvanajſt rumenakov, en frakel ſmętane, tri
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	poſledni ſtaroſti je enkrat na dobri volji, kedar ſo ravno ſkledo nar lepſhih rakov s' selenjam potroſhenih na miso prineſli, to

▶ skledica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skledice

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se pa dalje godi tega nista vedela. Tudi si
Zoologija (1875):	zato tako imenovana, ker se sem ter tam v njene skledice spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih

skledici

skledčici

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in juho, ki se v pečno ponev nateče, v posebni skledčici perdeni. Pečeni bažan. Bažana ali s tankim špeham natakni ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jo pa ali na pečenje zli ali pa v posebni skledčici perdaj. Pečeni svinjski herbet. Večidel se v cevi (roru) peče
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in olje se večidel s popram začini in v posebni skledčici na mizo da. Jagnjičevo meso s špinačo in špargelni. Jagnjičevo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župo (šodo) ga poli, ali pa to župo v posebni skledčici na mizo daj. Plameči angleški cmok (puding). Pol funta na

skledici

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	urno na mizo daj. Nevestno župo (šodo) pa v posebni skledici daj. Podnevni in ponočni angleški cmok (puding). Eno unčo putra
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	jih dobivali sicer obilno, dala jim je kraljica peska v skledici ter jim je rekla, naj si mislijo, da je kaj
Sveti večer (1866):	smert. Zvečer pride kmetica, skednja gospodinja, in prinese v lončeni skledici malo juhe ter reče moji materi : ‚Vi, ste jako bolni

skledico

skledčico

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	imaš na mizo dati, jo v krop vtakni in v skledčico ali na taljar zverni. Kofetova zmerzlina. Zavri en maselc dobre
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	limonovih lupkov in cukra in deni jih potem v pripravno skledčico. Zdej deni v sok en lot v pol maselcu vode

skledezo

Kratkozhasne uganke (1788):	Kader ſhe popyr en zhas odgory, povęſni glash ravnu v' skledezo, ter bosh videl, koku bo glash vodo na se gori
Kratkozhasne uganke (1788):	de v' glash notri gory. Temzhasi imej pred sabo eno skledezo is vodo, tolku de dnu zhes, inu zhes pokrye, perpravleno

skledico

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	misliti, kako je to, če ga skuhajo in na srebrno skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo in tudi glisto, kako
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	njih rodú še ni bil nihče kuhan in v srebrno skledico položen. Stara bela polža sta bila najimenitniša na svetu, to
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Ko knez v njegovo prošnjo privoli, stopi igrač s polno skledico mehkega graha v sobo. Od daleč si je dal deržati

ſkledizo
Kuharske Bukve (1799): dobiſh shupe v' oſhtarii, vsami en malo tę sholze v' ſklędizo, perlìj kropa, premęſhaj; imaſh dobro shupo.

▶ sklejen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklejenega

Fizika (1869):	skladanje stebra mnogo olajša. Na cinek pride plošča iz debelega sklejenega papirja, ali iz volnenine ali iz klobučevine, ktera se je
Fizika (1869):	zažig vinskega cveta, zažig strelnega prahú, prebitje stekla in debelega sklejenega papirja, itd. Tudi se z drgnjenjem dobljena električna iskra z

▶ sklenina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklenina
Zoologija (1875): manj hrustančeve tkanine nego kosti, zlasti trda je vnanja prevlaka, sklenina ali emalj zvana, katera ima komaj 1/25 hrustančeve tkanine. Nasproti

▶ skleniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklene

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	izda, ako se s podúkam iz bukev tudi djanska vaja sklene, je ta tudi v sadjoreji potrebna. Sadjoreja se da z
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	le nemški jezik veljavnost pervotniga vradniga jezika imeti. To mnenje sklene imenovani časnik z važnimi besedami: „Kakor slišimo, poterdi te pravila
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	višji c. k. sodíi na Dunaj predlog storil: da naj sklene, da ni nobeniga vzroka več, da bí se obdolžena dalje
Stric Tomaž (1853):	poznal, ga pa po svojem otesati in mu miloserčnost izbiti sklene, da bi njemu služiti mogel. Nekaj dni potem gredo sužnji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Sinčeka je vzel moj svak in mi ga redi”. Tukaj sklene ptujec svojo pripovedko, — mi pa smo bili vsi tihi in
Čas je zlato (1864):	še toliko obetavno prihodnost. Narboljši sklepe za prihodnost dela in sklene na vso moč priden biti, in se učiti, de mu
Pripovedke za mladino (1887):	denar po tleh razmetava,” skrivaj pa jo vendar zavida ter sklene, da bo tudi ona šla po jagode. Mati pa jej
Občno vzgojeslovje (1887):	poveča se mu primerno čustvo, otrok odločno hoče ali vsaj sklene kaj dobrega. 30. Vzgled. Še večjega pomena nego nauk je
Gozdovnik (1898):	razločnejši, da sledenci morejo biti jedva sto korakov pred njim. Sklene toraj konja privezati, ter natihoma dalje se plaziti. Zdajci zagleda

ſklene
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): sa potokam alj po travnikih zveteti vidi, opomniza bo, de ſklene kaj dobriga ſtoriti. Poſebno pa, kedar blago zvetlizo vgleda. Tiſtiga

sklenejo

Divica Orleanska (1848):	krasnim od šterih baronov nesenim prestolnim nebam. Dvorani sledijo, vojšaki sklenejo. Ko je vse v cerkvi, jenja popotnica. Sedmi nastop. Luíza
Stric Tomaž (1853):	volimo, tudi nikogar za svet ne vprašujejo. Kar za nas sklenejo, je to, da se še v hujši zatiranje in mučenje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	preišejo polje, živino, orodje in vso drugo natanko, in potem sklenejo: ali je to in uno gospodarstvo vredno častnega darila. Da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mu plačal na račun 120 gl. Dne 31. avgusta se sklenejo knjige in sestavi inventura, in recimo, da se vjema gotovina

sklenem

Sacrum promptuarium (1695):	kateri je poprej ſturil, potle je druge vuzhil: inu vſe sklenem s' S. Bonaventuram. Hæc ſit ſapientia, & meditatio tua, & ſtudium, ſemper
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ponudi, de se bojo svojiga materniga jezika, popolnama naučili; in sklenem z radostnim upam, de se bo v ilirskim primorji, kjer

sklenemo

sklenemo
Viljem Tell (1862): vredni, In tako združeni družinsko reč Prevdarimo in z Bogom sklenemo. Staufaher. Prav tako! Dajte vrlo mi desnico In tudi vi

ſklenemo

Pozhétki gramatike (1811):	ino ſojenja. Ako dve ſtvari med ſeboj mérimo, ino ſódimo ſklénemo, de je ena al viſhi, al nishi, al enaka proti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deshel tudi poſebne unajne prigodbe sa prihodno na snanje dajali, ſklénemo to osnanilo s tiſtimi beſedami, s kterimi je naſh ſlavni

skleneva
- skleneve
  Divica Orleanska (1848): prej Premisliti kar žensko je po žensko, In čakajte, kaj skleneve. Karol (hoče oditi. ) Tak bodi! Jovana. Ne tako, Sir! Kar

skleni

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tebe k'pregrehi vabejo; ſakaj ti so tvoji narvezhe sovraſhneki. Skleni sam per sebi rajshe uſſako minuto poprej umreti, koker tvojega
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	le Tebe ljubiti, le Tebe posnemati. Pridi, o Jezus! in skleni Se z menoj. — Če boš Ti pri meni, bom gotovo
Roza Jelodvorska (1855):	jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim delom skleni pobožno molitev. Mi smo telo in duša. Telo naj dela

sklenil

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	ta punt, h kterimu imamo tudi mi pristopiti, le vnovič sklenil” — — Pa komej je uradnik besedo punt izgovoril, so začeli kmetje
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	kadaj vas bo Gospod k sebi poklical. « Ko je Antonovec sklenil, je odšel zdravnik njegovi ženi žalosten prigodek povédati. Samo neki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ki je na njega temenu pregledoval talijanske ravnine in tù sklenil, izpeljati svoje Longobarde iz panonskih ravnin v ta — res pravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	smé omožiti; ako ni cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te
Ferdinand (1884):	ni imel poguma stopiti pred oči onemu dečku, katerega je sklenil umoriti. Ne hoté je čutil moč vesti v srci. Blaga
Ferdinand (1884):	se je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je skrbel, da
Oče naš (1885):	pomoči potrebovali. Sovražnika je bilo šest tisoč môž. general je sklenil, ob enem času na suhem in na vodi napasti. Na
Tiun - Lin (1891):	naj je bil vzrok ognja ta ali oni, jaz sem sklenil, da porabim to občno zmešnjavo ter sem poslušal, ali se
Gozdovnik (1898):	črtil ko tega grofa Antonija Medijanskega, zato je bil trdno sklenil, če mu v roke pride, da živega ne bo izpustil

sklenol

Robinson mlajši (1849):	bi ga dolgi čas ne trapil. Pred vsem drugim je sklenol, da si mrežo — set za lovljenje rib udela. Uže pred
Robinson mlajši (1849):	stakete ali palisáde imenújejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje sklenol, da mali izvirek popeljá, ko je nedaleko proč od njegovega

ſklenil

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Bog, niſi k' njih ohzeti povablen, ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	gane, ſe ne ſkeſá pregrehe, ki jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil

sklenila

Divica Orleanska (1848):	dva, Enaka v hrabrosti in bojni slavi! – Sovražne utolažila, deržavo Sklenila si, in mi razpreš prijatle? Le eden te zamore poročiti
Divica Orleanska (1848):	biti, tak ne loči serc, Ki sveta véz ljubezni ju sklenila je. Jovana. Malike tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	tudi on preslepljen bil. Zato se je z Artam popolnoma sklenila, naj Gerarda, ju kmalo obiskat, povabi. Kar je v pismu

sklenol

Valenštajn (1866):	Bog večni zna, ozbiljno nejsem tega Nikoli hotel i nikoli sklenol!
Valenštajn (1866):	še enkrat Tekli približati. Valenštajn ubrani. Še omahuje, kaj bi sklenol, zelo potrt; mej tem pa se dvorana vedno bolj polni

ſklenila

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	takrat boſh ſpreględal, ali preposnu. Ti moja dękliza ſi tudi ſklęnila ſama ſebe sa vſe tvoje dny neſręzhno ſturiti? Ali ne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ino oſkerblenjem ſadnih derveſ in murv poſlavijo, ſreberne ſvetine podelit ſklenila, V sboru 10. velikiga travna 1842 je naſlednih devet kmetov

sklenile

ſklenile

Genovefa (1841):	pa ſhe poſébno ſklenile: de imajo védno selene mirte s bélim zvétjem podoba deviſhke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni nikjèr, ni svésde míle, Kjér bi ljubjózhe ſèrza ſe ſkleníle. ” „Te míſli, ko odſhèl ſi v hude bôje, Mirú mi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	náj vſak ſam bo ſkos shivlênja sméde; Deb' enkrat ſe ſklenile póti náji, Me túkaj vidiſh sdaj v ſamôtnim kráji. ” „Povédat'

sklenili

Ta male katechismus (1768):	resnizhnu derſhy, kar so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de se ima viruvati. „Zhe pak kedu „notshe Zirkuv poshlushat
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v zakonskim stanu pràv lepó živita, zatorej so gospodje fužinarji sklenili, nju drugo poroko z veliko častjo obhajati. Velika množica ljudí
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ljudje tega ne spoznajo, so se ljudomili možje v družtva sklenili, kterih poseben namen je občno podučenje v ti reči. Razun
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	udov izvoljenih. — S kratkim nagovoram so grof Lihtenberg današnji zbor sklenili. Polšiške Toplice na Gorenskim. Valvazor v 1. zvezku stran 148
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Že pred 10 leti so bili nemški kmetovavci in gojzdnarji sklenili, vsako leto po enkrat, mesca Kimovca, pa vselej v kakim
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	prihajala. Mati so to čutili in vedoči, de bodo kmalo sklenili, pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu
Roza Jelodvorska (1855):	oče tudi govorili: toda vse so le v mali pregovor sklenili, rekoč: »Moj sinko! več uma, manj šuma! s tem se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	bojo v posvèt domorodni gospodarji, vinorejci in tergovci, da bojo sklenili, kako bi se mogla ona misel v življenje vpeljati. Iz

ſklenili

Genovefa (1841):	v oblazhila ſvôjih mater ſkrivati; mladénzhi in devize ſo terdno ſklenili, ſerza pred takimi gréhi varvati, ki poſlédnjizh v tako révſhino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pomersnjeno, ſléherui vé, kterimu je ta pot snana. Satorej ſo ſklenili, zhes Kokro moſt na ravnoſt is Krajnjſkiga méſta memo faravsha
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bódo támkej bôshji ſklêpi mili Te, ki ſe tukaj ljúbijo, ſklenili. ” „Ko ſhlà domú ſim s drûshbo nájno v glavi, Me
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kmetijſke drushbe, in fajmoſhter per ſ. Vidu nad Ipavo, ſo ſklenili, ſvoje vezh ko trideſetlétne ſkuſhnje od vinoréje v naſhih Novizah

sklenilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): več ljudí hotlo teh akcij imeti in je vodstvo mahoma sklenilo podpisovanje , se bo nek zatega voljo celó pravda naključila ti
sklenite
- sklenite
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): ne hotli. Spravite se skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden drugemu pomagati; če tudi ene dní, kak teden težko
- ſklenite
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bilo prelítih po njem. Tukaj per Joshefovi trugi, ljubi otròzi! ſklenite po njegovim sgledu poboshno shiveti, de boſte tudi vi nekedaj

skleniti

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	naj bi bila tudi sila, z drugim prijatelami domovine se skleniti! — Ali kaj bi mu odgovorili, kteri bi vam kvasal, ako
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	me! Veliko dobriga želim početi, In vedno bolj s Teboj skleniti se! — Naj Tebe Jezus, vedno premišljujem! Glej, Tebi serce, Tebi

ſklenit
Pozhétki gramatike (1811): ktirga klizhemo pogòlt (Glej na konzu od pravpiſnoſti. ) 2. Sa ſklenit eno ime s' kako drugo prejſhno beſedo, ſtavio de al

ſkleniti

Genovefa (1841):	lépſhi, miſlim, kakor sto höjo, ne morem ſvôjiga vojaſhkiga shivljenja ſkleniti. Kadar bo ſklénjeno, zhem rad pozhivati. Jes, ſtari mósh ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	navadnih, ampak tudi v poſébnih ſvétih opravilih s ſvojo zerkevjo ſkleniti. Sraven navadnih molitev sa sjutrej in svezhér, k ſ. maſhi

▶ sklenivši prislov, deležje ↘ IMP ↗ SSKJ

sklenivši

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Hema ― môli, môli, de bi Bog naklèp hudobnikov overnil! “ Hema sklenivši roké moli z zalitimi očmí: „Ljubi Bog! pomagaj jim, kakor
Mlinar in njegova hči (1867):	pride, ki me ponesó — vso v srebru — in svili — (Roke sklenivši. ) Kakor Bog hoče! (Odide počasi vsa slaba iz hiše. ) Sprememba
Gozdovnik (1898):	pravi, besede! je-li ste jih pozabili? « priganja Rdoles kanadski. »Ne. Sklenivši mi roke, pravi: »Moli, sinko moj, smrt je blizu! « Na

▶ sklenjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklenjen

sklenen
Branja, inu evangeliumi (1777): Te rezhy v' sakon ſtopiti prepovędo, Ke je pak she sklenen: tok' ga tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3.

sklenjen

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	klečim. — Blagoslovi me, de ne bom nikoli nehal s Tabo sklenjen biti! Amen.
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	verujem! V Tebe upam! Tebe ljubim in s Taboj hočem sklenjen ostati. — Zdej hočem iti in živeti, kot naj bolji otrok
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bo vsak vidil, in reči mogel: »de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o Jezus! klečim. — Blagoslovi me, de ne
Roza Jelodvorska (1855):	bil z veliko in imenitno obedino v veliki viteški sobani sklenjen. Častimir in Roza sta perva sedeža pri mizi imela. Strašimir
Ferdinand (1884):	je lepšega, nego se je nadejal. Kup je bil kmali sklenjen. Alfonz je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom

sklenjena
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): kterim je bila pred 2 letama železnica po Ljubljanskim močirju sklenjena, je pretekli teden na poti iz Dunaja v Terst ondašnje

sklenjene

Roza Jelodvorska (1855):	glavi. Nazadnje jo clo iz glave vzame, dene jo med sklenjene roke, in proti nebu svoje oči povzdigne. Goreče moli proti
Ferdinand (1884):	prisrčno ljubili in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je vladala v sobi; vsi so se nadjali

sklenjeni

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	so jo pokrivale cveteče rože, vidile so se le tenki sklenjeni roki in poveličan obraz, na kterem je bilo vpisno znamenje
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	izverstni prizori tudi iz nekoliko ločenih časov in krajev in sklenjeni v mojstersko sliko tedanjega kerščanskega, pa tudi ajdovskega sveta. Pač

ſklenene
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ena drugi nar hujſhi ſovrashne rezhi ſte ſe ſkenile, in ſklenene delate takó na zhudno visho. Vos, v kterim ſta ogenj

sklenjenih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): jenja ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o tem času ne smé noben mešetar ali

sklenjenima

Sveti večer (1866):	se saj teh nedolžnih otročičev. Mladi logar je stal s sklenjenima rokama tiho pri nji ter je gledal ves objokan ženo
Ferdinand (1884):	ter hodil po samotnih, senčnatih hodiščih po vrtu semtrtje sè sklenjenima rokama na hrbtu. Otroci ga poiščejo v samoti ter lepo

sklenjenimi
- sklenenimi
  Mlinar in njegova hči (1867): nič več ne delal, ko bi tu ležal tih, sè sklenenimi rokami, ktere bi se več ne gibale, de bi vaše
- sklenjenimi
  Oče naš (1885): srečo in veselje tega dneva. Barba je pazljivo in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so

sklenjeno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	zavezna deržava je imela svojo zastopnico. V posvetovanji je bilo sklenjeno: da hočejo nositi moško obleko, da možem nočejo več biti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	gold. in dohodke z 76,049 gold. presegali za 5790 gold. Sklenjeno je bilo v tem zboru med drugim tudi to, da
Maria Stuart (1861):	sem razžaljen, z mano moj vladar, Moj kralj razterga zvezo sklenjeno.
Maria Stuart (1861):	pravite? To noč! To ni mogoče? Mortimer. Slušajte, kaj je sklenjeno. Tovarišev Sem zbral v kapeli skrivni, spovednik Je nas spovedal
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	bi bili Pavlihu še življenje pustili, pa kar je bilo sklenjeno, se ni dalo več prenarediti. Mnogi bi bili tedaj radi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	da ne, izdavanje tacih del celó skoraj z materijalnimi žrtvami sklenjeno, moramo toraj toliko bolj s pohvalo omeniti in pozdraviti najnovejše
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	Pešta se telegrafuje „Novi Pressi”, da je v bistvu bilo sklenjeno bilo to-le: „Mobilizacija Avstrijske vojske pripravljena je skozi in skozi

ſklenjeno

Genovefa (1841):	sto höjo, ne morem ſvôjiga vojaſhkiga shivljenja ſkleniti. Kadar bo ſklénjeno, zhem rad pozhivati. Jes, ſtari mósh ſe zhem po tém
Genovefa (1841):	te ſprémi! Oh, jes ne vém, kaj je nad teboj ſklénjeno in marſiktére kalne miſli mi ſerzé obtéshvajo! Pa vedno ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor v Ameriki. Pri temu sboru je bilo na dalje ſklenjeno, de ſe bo vſako léto meſza Kimovza v Ljubljani ozhitna

▶ sklep samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklep

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je gotovo velik dobizhek sa vſe tiſte, ki konje kupujejo! ˛Sklep poduka, kako ſe imá per kupovanju konj ravnati in kako
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mogli, §. 19. Zeſarſke poſtave pri kupovanju konj. § 20. ˛Sklep. '' Poduk, kako ſe ſtaroſt konj is sob ſposná, je s
Divica Orleanska (1848):	visoko Izvolji v cil življenja, z modrim duham Premišljen sledi sklep! Budalovodju Je lasten svet – Lionel. Milord! Le malo časa Imate
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ob kratkim naznanim, da je bil 3. dan tega mesca sklep naše porotne sodbe, pri kteri sta bila F. L. Hausman
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gledišče kupiti, ki je naprodaj, in ga narodu izročiti, kteri sklep je narodna svobodoljubna množina z radostjo sprejela. Mestni odbor hoče
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	nisim tako zaderžal, kakor bi se bil imel. Sprejmi moj sklep milostljivo, si iz vse moči perzadjati, Tebe in Jezusa Kristusa
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	se mu je smejal in je tisto uro mesto zapustil. Sklep. Tacih in enacih muh je Pavliha silno velikov svojem
Fizika (1869):	o pravilnosti tega valovanja, ni nasledek neposrednjega opazovanja, ampak le sklep, izpeljan iz tega, da se je domenjalo o pravilnosti tega
Zoologija (1875):	se pri d in d' robovi prorezane gožve, katera pokriva sklep. 2. Mišice.

şklep
Genovefa (1841): ga ob glavo djali. Dvajſeto poglavje. Şhe nékaj od koſhute. Şklèp. Otrôzi ſo hôtli, ko ſo Genovefo, Boleſlava in Gola vidili
ſklep
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna v Ljubljani ino v

sklepa

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	svojih opravilih memo Olivna šla, in prec se je svojiga sklepa spomnil, ter popraša pri njem stoječo teto, kdo bi ta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in tudi zavezniki ne bojo dovolili še daljnega odlašanja gotovega sklepa. Zatega voljo menda tudi poročnika Usedom in Manteufel, ki ju
Zoologija (1875):	ako v zraven stoječi podobi predočimo vezila medenice in kolčnega sklepa. Ta podoba kaže, kako je jabelčica od stegna z vezjo

sklepe
Čas je zlato (1864): upati mogel in zraven tega še toliko obetavno prihodnost. Narboljši sklepe za prihodnost dela in sklene na vso moč priden biti

sklepi

sklepi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): je nekoliko njegova togota polegla, je spoznal, de njegovi pervi sklepi so razderti, in ko se je bal, de bi mu

ſklepi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	kaj vezh potrebniga, kakor le sunanje dela ali le dobri ſklepi. 34. Mnoge poduzhne sgodbe. Jesuſ je bil ſ' ſvojimi uzhenzi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	teléſa Şe ſrézhnim ispolníla vólja vſaka, De bódo támkej bôshji ſklêpi mili Te, ki ſe tukaj ljúbijo, ſklenili. ” „Ko ſhlà domú

sklepih

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Tako je bilo tudi pri nemarnih sklepih hudobniga Gerarda. Una dva sta sicer res v tisto (Havre
Zoologija (1875):	koja kakor porcelanasta prevlaka, a pod. 14, pokriva kosti na sklepih, ali pa kakor bela, svetla vlakna, v podobi trakov ali

sklepom
- sklepom
  Zoologija (1875): Školjke so zaprte v dve lupini, ki ste tako zvanim sklepom zvezani in se s pomočjo posebne mišice zapornice zapirate in
- ſklepam
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bo sa sdaj, ker ſe ſpodobi, de ſe vſim boshjim ſklepam podvershemo. “ Janes je tedaj odjenjal, ino ga je v' Jordanu
sklepov
Aritmetika za učiteljišča (1885): § 129. Lažje naloge je môči tudi tu s pomočjo sklepov kar na pamet razrešiti. N. pr. 4 delavci, kateri delajo

sklepu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vikšiga šolskiga ogleda Lavantinske škofije i. t. d., po visokim sklepu od 3. tega mesca opáta in mestniga fajmoštra v Celji
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	A. Z. Vesela novíca. Presvitli Cesar Ferdinand so po prečastnim sklepu od 19. grudna visokorodniga gospoda grofa Leopolda Welsersheima, ki so
Divica Orleanska (1848):	Lahir. Je vmolknula v prepiru puntarskim; Obsojen si po sklepu parlamenta Zgubiti krono ti in pleme . Dünoa. Nesramni puh oprostenih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	1856, nobenega iztisa več. Novičar iz raznih krajev. Po cesarskem sklepu od 23. okt. t. l. se ima nakupovanje vsih tistih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	na mlin” vremenskega prerokovanja, od kterega smo unidan omenili. — Po sklepu dunajskega zbora so gg. škofje večidel v petek in saboto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	času pa spadajo v navadno obravnavo sodniške gosposke. — Po najvišjem sklepu od 12. p. m. je tudi služba ces. pomorskih zdravnikov
Zoologija (1875):	Jezerske školjke ali brezzobke (Anadonta) tencih lupin, brez zob na sklepu. Razlikujemo pa dve vrsti, namreč večo, do 18 cm. dolgo
Zoologija (1875):	anatina). Potočne školjke (Unio) imajo debelejše lupine in zob na sklepu. Pri nas je navadna malarska potočna školjka (Unio pictorum), zato
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	mi pa zdaj in vselej še manjka na kesanju, trdnem sklepu in popolni spovedi, to nadomesti in dopolni ti po svoji

ſklepi

Kuharske Bukve (1799):	ſame dvę, tudi ſe bedro inu noga na ſrednim bedrovim ſklepi rasdęneta. Kader ſo peretníne snotraj s' kakiſhnim maſhenjam nadęvane, le
Kuharske Bukve (1799):	od obęh ſtani s' nosham pódręsal, jeh odkrehni per sgornim ſklepi. 2) Oberni preſhizka, inu odręshi lęvo obojo nogo ravno na

ſklepu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): jo je v' ſerzu ſklenil; terdovraten oſtane v' ſvojim hudobnim ſklepu. Ko je Jesuſ védil, de vſe opominjevanje nizh ne sda

▶ sklepanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklepanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): slavno končalí vojsko tega leta; ali bo pa to za sklepanje mirú polajšava ali obtežava: kdo vé? — Ženstvo je drago. Od

▶ sklepati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklepa

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	enaciga”, ji naglo Moric na odgovor da; „enaka nesreča naji sklepa, nikarva se sama ne ločiva”! Sramožlivo si Mina z rokami
Občno vzgojeslovje (1887):	neko trdno stoječe deblo, okrog katerega se vse ureja in sklepa. Najbolj se odlikujejo oni krogi predstav, kateri se odnašajo na
Gozdovnik (1898):	lovca prebije Estevanu puško na onem kraju, kjer se tir sklepa z lesom. Arečizo je to zadetje tako pretreslo, da je

ſklepa

Pozhétki gramatike (1811):	la tulipe, rosha je tako lepa kakor tulpa. Beſediza que ſklepa obé ſtvari, ktire permérjamo. Franzosí imajo tri perloge, ktiri ſami
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ljubesni, pogaſi ſhe zlo hude ſovraſhtva in kervave vojſke in ſklepa nove perjasnoſti; vino poterdi dano obljubo, ſtorjeno savéso in dopovedani

sklepajo

Zoologija (1875):	prilepljeni. Pri žuželkah so ti kosovi popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti
Zoologija (1875):	ki se pa ne gibljejo navzgor in navzdol, temveč se sklepajo od strani kakor klešče. Razmnožavajo se z jajci. Iz jajec

sklepal

Robinson mlajši (1849):	korabelj je bil silno razdren. Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred odsod vzel, ino dolgo se ni
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da ni nikogar druzega mislila kot vas. ” Fabij je namreč sklepal iz tistih Nežinih besed, ko je govorila o ženinu, kteri
Astronomija (1869):	našel neko motenje v teku Urana, in je iz tega sklepal, da mora kako telo blizo njega biti, in izračunil je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	da bi o njih že danes (2. nov. 1871. l.) sklepal odbor, ampak samo iz tega namena, da odborniki premišljujejo omenjene

sklepala

Potovanje po Béli reki (1850):	vžival, ki me je bolj in bolj serčno z Odrešenikam sklepala in sklep, se vsiga razširjevanju njegove svete vere posvečiti, vedno
Zvezdana (1883):	mustačarji gosposki in kdo vé kaki morajo biti! Tako je sklepala mlada vaška deputacija, ko je doktorja pričakovala ter zaradi tega
Roka in srce (1883):	same od sebe razvijejo, in potem je sodila, je-li prav sklepala in mislila ali ne. Tako ravnanje je bila skrivnost njene
Iz arhiva (1890):	začujeta ropotanje sablje. V temi sicer nista razločila osebe, ali sklepala sta pravilno, da prihaja nadporočnik. »Dober večer, gospoda! « nagovoril ju
Na krivih potih (1893):	slabo sodijo o njem. Ali ne bosta Malka in Matija sklepala iz tega, ker je pobegnil, da se čuti krivega? Ne
Gospa s pristave (1894):	zvedel. Toda mislim, da brez Viridinega privoljenja se ne bo sklepala nikaka zveza. In Virida — — —.« »Virida je mlado dekle; volja njena
Spletke (1894):	nam, in tedaj se mu že kako prikupim«, tako je sklepala in upala. Prišla je res dobovška nedelja. Pri Tiščinu so
Gospa s pristave (1894):	ni bilo poročila o boju. Iz tega je Virida modro sklepala, da je stvar težavna in nasprotnik močen in nevaren. Strah
Slučaji usode (1897):	grajščakinje; da med grajščakinjo in pastorkom ni pravega sporazumljenja, je sklepala iz tega, ker ga je ta le redko kedaj omenjala

sklepale
- ſklepale
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino ljubesen ſte te duſhe s' Jesuſam ino med ſeboj ſklépale. Vſi ſo bili eniga ſerza ino eniga duha, v' upanji
sklepali
Fizika (1869): 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja nihala, da so kraji na ekvatoru bolj
sklepamo
Aritmetika za učiteljišča (1885): dela od 60 dnij, tedaj 6 dnij. 2.) Prav takó sklepamo tudi pismeno računajoč. Pri nalogi, katero smo razrešili v §

sklepati

sklepati
Občno vzgojeslovje (1887): otrok najgotoveje one predstave, katere so podloga pojmom; otrok začenja sklepati, izvajajoč one prvotne sôde, kateri se izrekajo na podlogi čutnega

ſklepati

Pozhétki gramatike (1811):	de peur que, de ne, de bi ne. 9. Sa ſklepati: Or, pa, pak, sdaj pak: donc, tórej, satórej, sa to
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şhoſhtanjſkih uzhenzov. Shé po otroku, ki sazhne denar ſposnavati, vémo ſklepati, kakoſhni goſpodar bode odraſheni zhlovek. Neki otrok shé pri sgodnih

▶ sklepen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklepne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Od kerm ali klaje. § 11. Od napájanja. §. 12 ˛Sklepne opombe od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje
Zoologija (1875):	z nobeno drugo kostjo zraščena, temveč je samo vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti

sklepni
- sklepovni
  Aritmetika za učiteljišča (1885): katero smo razrešili v § 128., dobili bi, uporabljajoč pismeni sklepovni račun: 3 zid. potrebujejo za števila 1 zid. potrebuje za

▶ sklican pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklicani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): pokrotil brezpostavne početja. — 17. dec. je gerški kralj Oton začel sklicani deržavni zbor z ogovorom, ki je grozno osupnil rusovsko-gerško stranko

▶ sklicati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklical

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	oklical in tako toliko bolj preplašil kristijane. Meseca novembra je sklical Maksimijan velik zbor, da se zadnjič o tej zadevi pogovore
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je, kakor da bi za-nj zdaj šele prišli pravi časi. Sklical je druge grobarje v svoje stanovanje in jim veleval: tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Dopisnik „od Save” se najpred huduje, da predsednik Matičin ni sklical poleti občnega zbora. Predsednik pa ni zanemaril dolžnosti, opravičiti to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	resnica, in naj bi dr. Razlag tudi danes vse volilce sklical in jih vprašal, ne bo druzega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	posestvo le v najemu (štantu). Zdaj je Francoski minister poljedelstva sklical komisijo, katera prevdarja, kako bi se mogla denarna posojila nakloniti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	pot. Česki deželni kulturni svèt je uže pred 3 leti sklical komisijo, ki se je posvetovala o kmetijskem kreditu; le komisija

skliče

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	in kaj dela. Pervi vstane in zadnji leč gré, in skliče družino moliti, potlej pa delati, kar je kterega delo. d
Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	od njih. Da bi popravil to izgubo, loti se rudarije, skliče leta 1500 vse svoje rudarje in umne može, in se
Pripovedke o slovenskem Pavlih... (1864):	tolar pokazal, češ, nisem več berač ne! Prec drugi dan skliče vse zidarje in tesarje iz treh far skupaj, in ti
Razne dela (1870):	gromade v okrogu. Žvižgajo soncov devet med verstami strele morivne, Skliče desetiga dne glavarje k posvetu Ahiles; Hera domislik mu ta
Razne dela (1870):	mu. On prehodi vse deržave, Čuje nižje, višje glave, Pred-se skliče tmo ljudi, Vse zastonj! carevne ni. V žalosti domú se
Razne dela (1870):	Jim pokaže se iz delje, Urno dalej, še v pristan, Skliče v gostje jih Saltan. Ne gledé povab, ne zvanja, Zmir
Luteranci (1883):	vislice bolj gotove kakor naš vsakdanji kruh? " "Sem naj pride, skliče naj shod, posvetuje naj se z nami, in če ni
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Nadvojvoda Ivan, poveljnik naš, ukaže brž, da se ustavimo in skliče potem vse částnike prédse, katerim čita brzojavko, od fcm. barona
Vaška pravda (1892):	Miha s tal in jo mahne po stezi v vas. Skliče vse mlade vrstnike, kar jih je bilo še pokoncu in

sklizhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843): gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti, preden naprejſhno salego snèſejo

▶ sklicevati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklicevala
Spisi Krištofa Šmida (1883): mesto k sodnikom, in zaterjevala, da je nje soprog nedolžen; sklicevala se je na celo soseščino, da je mirno in zà-se
sklicevati
- ſklizovati
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſovraſhtvo prevershe. Na veſ glaſ sazhne vpiti, ino vſe domazhe ſklizovati. „Glejte, glejte! “ jim pravi, „kaziga hudobnesha je moj mosh v'

▶ sključen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sključen
Deborah (1883): V vinógrada Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam

▶ skloniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skloni

Gozdovnik (1898):	pa učinil? « kliče Baraha. »Zlato je proč, nepovratno! O bedak! « Skloni se čez prepad, gleda s pomrklim očesom v globočino. Ni
Gozdovnik (1898):	puška ni mogla zdaj ničesar koristiti. Zato pa se Diaz skloni ter potegne izza gamašnega jermena dolg oster nož. Don Estevan

ſklone

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ne gane. Bog toraj duſho va-nj dihne, ino zhlovek ſe ſklóne, in shiví. Tako je bil ſtvarjen pervi zhlovek.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Manaſeta, k' ſtarimu ozhetu perpelje. Jakop, malo pred ſmertjo, ſe ſklóne na poſtelji, vsame otrozhiza v' narozhje, ji kuſhuje ino blagoſlovi

sklonil

Najdenček (1860):	Kar zaslišim za sabo krepko razgatanje. Velik konj se je sklonil čez mene in veselo svojo glavo na mojo ramo položil
Tiun - Lin (1891):	je opazoval to skupino. Videl je, kako se je Kitajec sklonil k svojemu sosedu ter mu nekaj pošeptal na uho, čemu

sklonila

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je že bolj razjasnilo njeno zastavico. Glavo je kakor spoštovaje sklonila pred devico in jo prašala: „Odklej si že kristijana? ” „Že
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	moja gospa, saj ga je res dal! ” Fabíola se je sklonila k nji in jej milo rekla: „Prosim te, nikar me
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Boga, naj so vam porok za resnico! ” Fabíola je ponižno sklonila glavo in s spoštljivostjo pazno poslušala, ko jej je Miriam
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	so ga položili; in kakor ta, se je še enkrat sklonila in pogledala v skrinjico — zdaj je zapazila v njem košček
Gozdovnik (1898):	pa, da lepi obraz žene, ki se je nad mano sklonila. Ima velike temne oči, ter mi govori besede, iz kojih

▶ sklonost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

naklonjenost; Pleteršnik

sklonost

Občno vzgojeslovje (1887):	zaželenega predmeta neprestano vzbuja željo, tedaj se zove nagnenost (nagnenje). Sklonost in protivna jej nesklonost silite le k poželenju, ako pa
Občno vzgojeslovje (1887):	Ako se sklonost, podprta s prirodnim darom in z navado, tako ojači, da

sklonosti

Občno vzgojeslovje (1887):	prvi vzgledi, dokazuje to, da se prikazujejo nekatere posebnosti in sklonosti v mnogih obiteljih zaporedoma v več rodovih, tako, da se
Občno vzgojeslovje (1887):	osobito oni, kateri so se razvili iz nagonov in iz sklonosti, morejo si podvreči célo srce, potem pa se otresti pametno

▶ sklonjen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklonjeno
- vklonjeno
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): okrožene na glavi, katero je dekle vedno v svoje delo vklonjeno imelo. De se je ravno na pol kmetiško nosila, kar

▶ sklopiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sklopil
Robinson mlajši (1849): kakor ste tuonda čuli smertne medlobe pritisnole; on je glavo sklopil, ino za se ni nič več vedel. Če je popravici

▶ skobelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

oblič, skobljič; [sskj]

skoblji
- skobli
  Robinson mlajši (1849): sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta, svedri — nebozci, strugala, skobli — strugove — (hobli), kladiva, železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opet

▶ skočen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

poskočen; [sskj]

skočnega

skoknega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in čversto; skokni členi (Sprungelenke) ne smejo biti šibki. Od skoknega člena noter do kopita morate zadnji nogi takšni biti, kakoršni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Spath), ne podplatnih otisk (Steingallen), ne nadkosti na zadnji strani skoknega člena (Hasenhacke), ne pipe (Piphacke), ne lupine (Schale). Obedva jajca
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	osnaži in zopet namaži. XXX. Poglavje. Nadkost na zadnji strani skoknega člena. Leta nadkost obstoji iz majhene, podolgaste kostne otekline, in

skočni

skokni

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	pa špičast alj potlačen. Ledje mora biti široko in čversto; skokni členi (Sprungelenke) ne smejo biti šibki. Od skoknega člena noter
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	iz majhene, podolgaste kostne otekline, in sedi na kiti, kjer skokni člen neha. Ona stori, da konj z nogo, na kteri

▶ skočiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skoči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As, as! oh krop! zdaj zaječi,” Ko blisk na drugo
Roza Jelodvorska (1855):	za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s svojiga vranca, in pozdravi svojo gospo in otroke, kteri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ko to storí, zapoje zvonček k vretenu privezan, in čuvajka skoči po otročiča. Al ženska, ki je otroka v to zibelko
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	orožnike in logarja stopiti v sobo, spusti svojo žertev in skoči v nasprotno sobo, kjer je visela na steni dvocevka. Pa
Tiun - Lin (1891):	angleško ladjico; v tem, ko so še Kitajci debelo gledali, skoči moj rešnik za mano, in — bila sva v angleškem varstvu
Zeleni listi (1896):	ptiček ter uide čez ceste in hiše. Z glasnim krikom skoči Marina po koncu, hoté ptico zopet uloviti. V naglici pa
Gozdovnik (1898):	Grozni stisek njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je
Gozdovnik (1898):	drugega, ko Arečizo poiskati, in mu položaj stvari sporočiti. Kučilo skoči čez dvorišče. V eni minuti je bil spred Arečizo.
Gozdovnik (1898):	je glasil tako močno, da je bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu

skozhi
Sacrum promptuarium (1695): kaj ſe je po nozhi sgodilu: Ona hitru s' poſtele skozhi, ter pravi neboyſe
ſkozhi
Sveta grofinja Genofefa (1857): Smagomir pa grosno shaloſten zhes to, ſe od nje oberne, ſkozhi na biſtrega konja in odjaha pretakaje grenke ſolse. Ko je

skočijo

Gozdovnik (1898):	O-hiii, o-hiii! « začuje se bojni krik Komančev. Štiri divje postave skočijo v kanove in v jedni minuti hité nazaj proti ogradbi
Gozdovnik (1898):	niso prej opazili, dokler niso slišali kopitanja njih konj. Hipoma skočijo na noge. Prvi pogled jim je vse povedal. Odhité k

skočil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	de bo potem, kadar bo vožnja jela nagleje iti, doli skočil. Ali hlapon se naglo zažene, fant ni mogel več doli
Gozdovnik (1898):	rob prepada, a z rokama se oprijema skale, da bi skočil na trdno. Ta hip pa zgrabi Baraha nož. »Hodi dolu

ſkozhil

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo
Genovefa (1841):	kasal. — „Nezhem jih viditi! ” je Golo ſtraſhno sarjúl, in- kviſhko ſkózhil ter po mezh ſégel. „In zhe mi ſhe eden lé

skočila
Gozdovnik (1898): moleči rob, razbila ga, zadela na drugi rob, da ni skočila v penečo vodo, da je poševno leteča zagreznila v mehka
skočili
Kmetijske in rokodelske novice (1848): ste v 18. listu Novíc s toliko serčnostjo nad me skočili; kar me še tolikanj bolj veselí, kér spričevanje od možaka

skočim

Ultra! (1867):	na uro, in vidim, da se nimam več časa preoblačiti. Skočim hitro v konfortabelj, in ko bi ne bil naletel na
Tiun - Lin (1891):	svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico; v tem, ko so še Kitajci debelo

ſkozhim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): boſh. Kader Goſpod mene ozhe, inu sgonzhek sapoje , jeſt dvakrat ſkozhim — ferk! — inu per njemu bom.

skočita

Stric Tomaž (1853):	potil, makar če tudi vpričo mene pogine! “ Kakor bi trenil, skočita ponj. Čeravno sta se med sabo zelo sovražila, sta bila
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	na kamenitej cesti omane kopito in jame šépati. Kmalu potem skočita iz gozda dva tolovaja, da bi oropala popotnika. Na šepavem

skočiti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Ali hlapon se naglo zažene, fant ni mogel več doli skočiti, in se je 5 ur deleč noter do Celja visijoč
Tine in Jerica (1852):	lepotičenjem ne razvadi, bi bilo toliko, kolikor ji v oči skočiti. Toraj se je s Tinetam zmenila, pa ji tudi on

ſkozhit
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): tiſtu pak né, tiſtu — to niſim rękel — kobilo niſim vidil ſkozhit — kè bi jo bil vidil, bi bil tudi po pravizi

▶ skočivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skočivši
- skočiv
  Robinson mlajši (1849): morje stigla — prišla. Petek je od veselja plakal, ino gor skočiv je hotel svojemu gospodi okoli vratu padnoti. Pak Robinson mu

▶ skodelica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skodelice

ſkudelze

Kuharske Bukve (1799):	ni doſti ſladko, pertręſi zukra; potle deni v' piſkerze, al ſkudęlze, inu ohladeno na miso. 198. Kafétova ſmetana. Kuhaj s' zukram
Kuharske Bukve (1799):	sholzo ſkup, tudi ene kaple pomoranzhne vode. Sadnizh ſe naliejo ſkudęlze ali lonzhki sa smerslíne perpravleni. To ſerkanje je polęti dobro

▶ skok samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skok
Gozdovnik (1898): skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok v jezero, in zdajci brliznejo valovi nad konjem in jezdecem
skoki
Gozdovnik (1898): gospodar njegov je moral torej biti blizu. Z nekterimi brzimi skoki doseže Diaz belina. Prijevši ga za uzdo, odvede ga za
skokih
Gozdovnik (1898): le počasi upokončiti in v tem sta v v dolgih skokih priskakala tudi že Fabij in Pepo, s puškami v pesteh

skokom

Gozdovnik (1898):	njegovih kolen, nategljaj lasa in belec skoči skoro z nemogočim skokom čez plotovje. V dveh trenotkih je bil preko sevnice, skok
Gozdovnik (1898):	in mahoma telebi preganjalec s konja na tla. Z naglim skokom stoji Komanč poleg njega ter mu bliskoma porine rezilo v

skokov
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): delali. Psi so vžgali za zajcem, kteri pa ni zajčjih skokov delal, ampak je na pervo drevo splezal in njavkal: mjav

skoku

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in molil. Še ganil se ni, ko so v divjem skoku krog njega se kolobarili medvedje in leopardi. Čudno! kaka nebeška
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	zvernejo, smertno zadete, na tla, a druge vdero v divjem skoku čez germ in sterm. "Sedaj pa le urno na delo

▶ skokoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skokoma
- skokama
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): na vso moč naganja, in ker še zaveril ni, gremo skokama navdol; pa ne dolgo, se voz zverne, midva se na
- skokoma
  Robinson mlajši (1849): vračàje, skokoma tekel. — Robinson je odrevenét obstal, ino k svemu začujenju smotril

▶ skonca prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skonca

s konca(združena oblika)

Zoologija (1875):	Tomljanje se je pričelo s tem, da so mladega sokola s konca z zvezanimi nogami na prosto visečem obroči nekoliko časa
Zoologija (1875):	Pozneje se je nauk iz sobe prenesel ven na prosto, s konca je bil še privezan na dolzem motozu, konečno je

▶ skončati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skončala
Robinson mlajši (1849): Zdaj se je žêtva skončala, pak Robinson ino Petek sta začnola turško pšenico — kuruzu lupati

▶ skončava samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

konec; Pleteršnik

skončave
Kmetijske in rokodelske novice (1846): podzemeljsko sadje, ki je divjiga več baž podolgovatiga, butičastiga brez skončave v tenko korenino — korún, korunje imenovati, kar je takošnimu sadju

▶ skončaven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

končen; Pleteršnik

skončavni
Kmetijske in rokodelske novice (1846): korunje imenovati, kar je takošnimu sadju čisto primérjeno, ako na skončavni zlog „ún” pogledamo ; drugači bi se ne moglo najti, od

▶ skonto samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skonta
Aritmetika za učiteljišča (1885): čiste teže po 24 gl., in se računa 1 1/2 % skonta?
skonto
Aritmetika za učiteljišča (1885): 1978 kg čiste teže; koliko % iznaša tara? 3. Koliko iznaša skonto po 2 1/4 % pri a) 2577 gl., b) 3538 gl.

▶ skontroven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

ki se nanaša na skontro; kontekst

skontrovne

Aritmetika za učiteljišča (1885):	in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige, v katere se zapisuje prejem ali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je trgovina. Najvažnejše so : pismovni prepisnik (Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch

skontrovni
Aritmetika za učiteljišča (1885): se zapisuje prejem ali oddaja blaga, s katerim trgujemo. V skontrovni knjigi ima vsako posamično blago svoj poseben račun (konto). Vsak
skontrovnih
Aritmetika za učiteljišča (1885): dotični računi v dnevniku in blagajniški knjigi natanko zabeleženi. O skontrovnih knjigah. § 15. Skontrovne knjige imenujemo one knjige, v katere

▶ skontrovnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

skontro; SSKJ

skontrovnik

Aritmetika za učiteljišča (1885):	skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik (Verfallsbuch). § 5. Račun
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik za vrednostne papirje (Effecten-Scontro) in dospetnik
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Briefcopierbuch), fakturna knjiga (Facturenbuch), skontrovne knjige (Scontrobücher), in sicer blagovni skontrovnik ali blagovnik (Waren-Scontro, Warenbuch), menični skontrovnik ali meničnik (Wechsel-Scontro), skontrovnik

skontrovniki
Aritmetika za učiteljišča (1885): na levo, vsaka oddaja prav takó na desno stran. Najvažnejši skontrovniki so ti-le:

▶ skop pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skop

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bolj rahlega, perhkega, slamnatega gnoja si pripraviti, tedaj ne sme skop biti z nasteljo in gnoja ne tako dolgo pušati na
Zlato pa sir (1860):	starega, pa umerl je o svetem Jakopu, ni ga škoda, skop, hud mož je bil, in kar zarenčal je nad meno
Zlato pa sir (1860):	je bila pa štacuna nekega zlatarja; zlatar je bil star, skop, čmeren dedec, njegov edini sin pa mlad, poln čednosti in
Domen (1864):	bi bil prenapečen mož, ko ne bi bil tako neznano skop, in tako malo z ljudmi. Pečal se namreč ni z
Razne dela (1870):	stop, Mogoče ni se njemu skriti, Tiší za njim nadležin skop, Evnuh neslan, prežon serditi. Povsod njegov je gled in sluh
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	več. Tonček je bil velik bahač, ob jednem pa precej skop. Hotel je biti lepše opravljen od drugih znancev, ali svilnat
Dóra (1885):	nič nima. Mlinarjevi so pa skopi. Kdo praviš, da je skop? prašam jo ter delam velike oči. — Nisem razumela, kaj imajo
Dva adjunkta (1888):	obedu že vsak lehko sam ugenil. Sodni adjunkt je bil skop, tovariš njegov pa nič menj, kakor to. O prvem so
Najmlajši mojster (1896):	Mihajlo kaj bolj prikupil, ako ne bi bil tako vsestransko skop in grabežljiv. Uvidevala je, da ji je vse slano zaračunil

skopa

Cvet in sad (1877):	komtesa, kar se dóma tiče, včasi ne dosti manj nego skopa.
Niccolo Machiavelli in knjiga ... (1878):	materialnega dobička od tolikih častnih opravil, kajti plača je bila skopa, troški veliki in tako je moral nazadnje še od svojega
Povestnik v sili (1883):	reče: „Vsak človek ima svoje slabosti. Rajnka grofica je bila skopa, to je res, a imela je tudi dobrih lastnostij. " „Dovolj
Zmota in povrat (1892):	kaj«, jezikala je njegova ne sicer hudobna, vendar včasih malo skopa žena. Pa duri so zaškripale, nekdo je odmolil za rajnico
Spletke (1894):	je povedala, kaj je skuhala koscem onegava, pa da je skopa, da se vsi posli pritožujejo, potem se je togotila nad

ſkopa

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	do ſtu lęſt, ja od lęjta, do Ięjta naſtópio? Ena ſkopa lakomna semla, katęra ne da ſadù, kakor ſhe lę po
Kuharske Bukve (1799):	dima, de jed neperſmodí; ſuhe dreva, zhiſta sharjávza, varna inu ſkopa roka per polenih, vender darovítna po potrebi, de ſe jęd
Kuharske Bukve (1799):	rajſhi mokra poſtane ob mehkim vremeni. Per ſoli je potrebna ſkôpa roka, nesmôtena glava. Morſka zherna ſol je narbol ſlana, bela

skopega
Valenštajn (1866): Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola skópega se bojeváli, Ko ga črtimo iz živega srcá? Tega ne
skopih
- ſkopih
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): svęſtoſt tih mladih shęn, ſolse tih ſtarih bab , ſromazhija tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih reſsniz ni

▶ skopan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

skopane
- ſkopane
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vtegnilo biti pre kaſno. Pravijo, de ſe v jame jeſenu ſkopane ino s gorkim gnojam napolnene po simi— enako bramorjam — sberajo

▶ skopati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skopal

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jesen saditi, sim kmalo po košnji otave za nje jame skopal. Če sim jih hotel pa spomladi saditi, sim jame že
Najdenček (1860):	se zopet zbrihtal iz svoje žalosti. Z nožem sim jamo skopal in zvestega konja zakopal, da bi ga divje zverine ne

ſkopal
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Jurzhek: lahko Vishar bahá, ki je moſhnjo denarjev ispod ſkale ſkopal. Ne bodi ne tako bedaſt ! mu rezhe ſtaraſhina ! Glejte! doſti

skopali
- ſkopali
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): Veſelili ſo ſe , ki ſo ga v ſred meſza ˛Suſhza ſkopali: prav dober in bogat je bil. — Ali bi ne bilo

skopati

skopat
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): to! — Jeſt bi ſkorej lùſht imel , vſe try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé dęla, de toku dolgu ne pride, — ſej
skopati
Kmetijske in rokodelske novice (1846): iz kterih pervín ste zložene. Pri tem, kar se da skopati, ne pričakujejo več veliko noviga; torej se je veliko glasovitnih

ſkopati

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Shivina ſe more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de ſe ne vgreje ali pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shganjem ga tréba méti in dergniti. 4. Jamo je tréba ſkopati, do vratú ga va-njo poloshiti in ga dva ali tri
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſvet toliko viſil, ſe morajo pa odtozhni grabni na krivino ſkopati. 2. Şhirokoſt in globokoſt: grabnov naj bo po vodi, ktera

skoplje

skopa

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ali brez škode ne smé, z matiko ali lopato zemlja skopa in zdrobi. V vinogradih in v majhnih vertih, kjer orati
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	požgè, nar raji v bregih, ter se po tem svet skopá in kaj vseje. Storí v takem krompir in koruza, drugo
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	se jim dušek dá. Ali pa v zemljo se jama skopa in streha naredí, da mokrote brani, in se tako sadje
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bolj ohranijo, kar se tako naj storí: Jama naj se skopá, kake tri čevlje globoka, na dnu široka na verhu oska
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	prostoru in ima več lepih mladik, se pri taki terti skopa globoka in prostorna jama, se pognoji, to je, dobra sparstenina

skoplje
Mineralogija in geognozija (1871): vodoravno lego, da zato dostikrat priteče iz zemlje ter si skoplje grapo. Toda skušnja je učna, da se vodi v tem

skoplješ
- ſkopljeſh
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nekoliko da popraviti, zhe dobre perſti na-nj navosiſh, in grabne ſkopljeſh, v ktere bo preobilna mokrota odlesla. 7. Zhe hozheſh bajer
skoplji
- ſkoplji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ne dá, de tudi ſpodna lega semlje mokrote ne poshira, ſkoplji na nar nishjem kraju veliko globoko jamo; v to ſe

▶ skopljenec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skopljencev
- skoplencov
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan, po imenitni

▶ skopneti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skopni

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Sneg, ki na s. Andreja dan pade, sto dni ne skopni, in žita mori. — Ob tem času hlapovi in megle iz
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	led razbija — če ga ni, ga naredi. — Ak prezgodaj sneg skopni,— ojster mràz na to sledi. — Ce ptiči so vjeti zlo

▶ skopost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skopost
Revček Andrejček (1891): Če bi hudič ga ne slepil z denarjem prav povsod; Skopóst rodila je zavist, prijaznosti ni več, Veselje pravo — išči ga

skoposti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ima prazne skednje in stergano streho. Ali varvaj se tudi skoposti, zakaj miloſtljivi Bog večno živí, in skerbí za svoje pridne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	čbéla v panj priléze, Se koj med sestrice spravi Brez skoposti, serdi, jéze U ljubezni serčni, pravi : Mislim: Tam je sreča

▶ skoprneti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skoprneti

ſkoperneti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Strah ino grosa bo vſe ljudſtva na semlji opadla, le ſkoperneti jim bo. “ „Takrat ſe bo snamnje ſinú zhlovekoviga na nebu
Genovefa (1841):	v reſnizi nepoſhténa biti. Raj zhem najsdolej v tém ſtolpu ſkopernéti, kakor ſe s hudobijo na kraljevi ſédesh povsdigniti. ” V tém
Genovefa (1841):	dôbre svéri! Sdaj ni ſila, ne mêni ne mójimu otroku ſkopernéti. Sdaj ſmém mersle, puſte sime s terdnim saupanjem v Té

▶ skopuh samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skopuhu
Valenštajn (1866): svoj gospod. Trčka. Zamena dobra! On nej Ferdinand, Ne zavezujete skopuhu se.

▶ skoraj členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skoraj

skor

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	jih čuli, mnogo brali, jedno od druge lepši našli, in skor bi nas mikalo, o tem predmetu dolgo govoriti. Kér čas
Divica Orleanska (1848):	nas Grozí obnebje, in o belim dnevu Je tma, de skor bi vidile se zvezde. Vihar norí ko pekel razujzdan, Se
Stric Tomaž (1853):	ne, tudi ne, ako mi jo zastonj dajo. Vsaj je skor slepa, šantava in še celo kakor se mi zdi norčava
Stric Tomaž (1853):	Zdaj se še Hagare, kot nar slabši, usmilijo. Kupi jo skor pod nič neki prijazen mož, ki je zavolj nje že
Stric Tomaž (1853):	vam, da ste v veliki nevarnosti, in da vam bo skor nemogoče, prostemu in zdravemu uiti. Pomislite pak, kakšna nesreča bo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Hypothekenbank) kmetovavcem kaj pomagala? Pomanjkanje dnarja dan današnji stiska kmetijstvo skor še bolj kakor obertnike in rokodelce. Mnoge okoljšine so vzrok
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	silo, da je v komaj pol uri skoz semško faro skor 3 ure dolgo, in dobro uro široko pot naredila, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	t. m. čez navado ponoči razsajala. Deževati pa je začelo skor povsod 18. ali 19. dan t. m. in ta dež
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sneg, pa še ni bilo sledu nesrečnega človeka; že so skor obupali ga najti — kar ga najdejo. Stal je v snegu

skoraj

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	močnih vin navajeni, imajo večidel sivo - rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez
Zlata Vas (1848):	jim je zopet kaj koristniga povedal. Vse se mu je skoraj po sreči izšlo, kar je začel; zakaj nobene rečí se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kteri je tako dolgo pod jarmam ječal, de ga zdaj skoraj več ne občuti. Dokler Slovenca jezik v šoli in pri
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ga še v drugo vreže. Jud si je v bolečini skoraj jezik odgriznil in omedlel; pa vender je še rekel: „Oh
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	veliki namen. ” Čudé se in pazljivo je poslušal Fulvij, in skoraj ga je sram bilo, ko je slišal tako odkritoserčno govoriti
Mineralogija in geognozija (1871):	V peščencu in konglomeratu so zrna kremenčeva. S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro
Ferdinand (1884):	je zavihtil meč nad Petrovo glavo, da se je ta skoraj strahú na tla zgrudil.
Revček Andrejček (1891):	moramo biti, da imamo takih zadosti. (jezno. ) Saj ga že skoraj dobiti ni poštenega hlapca, kakor smo jih nekdaj imeli, ker
Gozdovnik (1898):	že tri dni s potovanja, pa ker niste prišli, sem skoraj mislil, da vas je zapustil sveti Julijan, o kojem pravite

skorej

Branja, inu evangeliumi (1777):	is ſhibami tepen , enkrat is kamenami luzhan, trikrat bi biv skorej utonuv, nozh , inu dan ſim jeſt v'globozini tega murja
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral; cena je 11 gold. in pol
Zlata Vas (1848):	Nad marsikterim slemenam je bila železna palica za strelo odvračati, skorej pred vsakim oknam cvetlice; poleg hiš majhni vertje, lepo obdelani
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	imeli vode. Le kaplice je ni bilo dobiti. Žeje so skorej poginili; otroci so vekali ino vpili, živina je mukala. Spet
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	Pod hruško omahne, ki je bila per poti, začnè pojémati, skorej omedlí, ter je dolgo terpelo, prédin je zopet zamôgel govoriti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pervi košnji se je slabo obnesla, pri drugi je pa skorej prav nič ni bilo. Zato sem pa 30. dan majnika
Sveti večer (1866):	gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v zimskem času. ” „Pa to je še
Fizika (1869):	sta skorej edina, kjer se vzbuja elektrika edino z dotikanjem. Skorej v vseh ostalih slučajih je razun dotika tudi kemijski razkroj
Botanika (1875):	kar je blo rečeno v §. 107., da postanejo namreč skorej vse v rastlino sprejete rudninske snovi še le vsled kemijske

skoro

Robinson mlajši (1849):	dar do poslednje kaplje kervi. Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro dar na konec goše prišla, ino se zastavila. Zde je
Robinson mlajši (1849):	ino mimo toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati, po kterem bi vodo
Astronomija (1869):	je dokazal, da je izžarivanje toplotnih trakov v solnčnem središču skoro še enkrat tako veliko, kot ob solnčnem robu, in da
Kemija (1869):	ali bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti
Zoologija (1875):	in se zabubijo v belem zapredku in tako mrtvo gosenico skoro vso pokrijejo. Šiškarice (Gallicolae) zabadajo v zelene rastlinske dele, ki
Revček Andrejček (1891):	srečno vozita! Ana. (Smehljaje. ) Saj res; semkaj grede bi bila skoro nesrečna. Jeklen. Kako?
Zeleni listi (1896):	Dà, razsrdil se je na tihem takó, da se je skoro tresel. Njegovo hudobno srce ga je sililo, dati jezi dušek
Gozdovnik (1898):	se vsega odrekel! « »Daj si dópovedati, da srednji lovec res skoro nič ne premore brez konja. Ljudje boljše rasti pa s
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Mati bi bila skoro glasno vzkliknila od veselja. Toda veselju je sledil naglo strah

ſkoraj

Biblia (1584):	padlu na kaminitu, ker nej imellu veliku pàrſty, inu je ſkoraj iseſhlu, satu, ker nej globoke Semle imellu. Kadar je pak
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tèdaj, de ſi lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti ſkoraj ny zhlovek svunaj kerſtá, katęriga je prejęl, ima vender pamet
Genovefa (1841):	posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno. Sêmlja ni nizh vezh kaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſamo v gerzhi na konzu zepza, temozh de veſ zépez ſkoraj s enako tesho na naſad pada in sernje lepo zélo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	grosdja, ali le s prasnimi hlaſtinami ; tudi ſadno drevje je ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo ſe she po treh ſlabih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	meſza ob treh v jutru je od ſeverja priſhla in ſkoraj pol ure zelo goſta, ko ſvinzhene kugle sa puſho, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po ſkoraj popolnama odbitim perji puſtila, je vſe obtolzheno posneje doli popadalo

ſkorej

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ni dolgu deshvalu, pride enu ſparzhnu, gorkn Lętu, kar ſe ſkorej vſselej pergodí, aku pa Spomlad smeram deshúje, toku bode Lętu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	druge deklęta salesuvati , to je vunder prevèzh, to! — Jeſt bi ſkorej lùſht imel , vſe try prov dobru skopat — Kaj neki Anshé
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	k' Urſhi, naj ji kamilze skuha — Sej bo tebe tudi ſkorej ſhipálo. Nęshka. Oh mene né — to bolęsen imájo le Goſpę
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Matizh. Uh ! kaj miſliſh , sa boshjo volo ! Nęshka. (ga vdari ſkorej per vſaki beſsędi. ) Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	spodbodlo ; na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po nogi riba, koker de bi
Genovefa (1841):	vam moram povédati! Oh Bóg! Oh Bóg! Od joka ſkôrej ne mórem govoríti! O bresboshni Golo , Bog ga kasnuj in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Laſhkim raji terte isſekavajo, de murve ſadé, in ni ga ſkorej prasniga kraja, de bi murve ne bilo. Kteri ſami zhervov
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in

ſkori

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bi s vilizami v kak koſ kruha bodli! Sareſ, ſkori nemogozhe je sapopaſti, kako zhloveſhko ſerze, ktero je vunder sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per prasnih parnjah ſtati puſté, tako de od shaloſti glavo ſkori do tal obeſha. — Tem enaki, in ſhe huji ſo nekteri

ſkoroj
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mogozhe ſe oddahniti, ne odpozhiti ſe. Po Iliriji je bilo ſkoroj kakor ob zhaſu Atila ; v nizh je bilo vſe priſhlo

▶ skorajda členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

skorajda
- skoraj da(združena oblika)
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): Samotarjeva koča je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla

▶ skorja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skorja

skorija
Mineralogija in geognozija (1871): tedaj stopi na zemljo še le potem, ko je njena skorija že trdna ter se ni več bati splošnega prekucevanja.

skorja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	petih minutah ne bo maslo več žaltovo, zató, ki kruhova skorja žaltost na sé potégne. (Dalje ſledi. )
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nad tlami ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri močnih krepkih drevesih dostikrat že
Botanika (1875):	sledi, da nikakor ni mogla imeti prsti tista prva trda skorja, ki se je naredila bila za to, ker se je

skorje

skorije

Mineralogija in geognozija (1871):	še tli. Prav značivno Humboldt imenuje vulkane varovalne zaklopnice zemljine skorije. Iz žrela dvigajoči se vodni par napravi nad njim oblak
Mineralogija in geognozija (1871):	dandanes kot temelj služi geologom, vendar so daljne preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še

skorje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de ne začne gnjiti in drevó se šušiti). Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan 1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bokala vode, v kteri se ena pest dobro stolčene hrastove skorje, ali drobno stolčenih šišk ali skipkov (konopra) skoz eno uro
Kemija (1869):	Al = 13. Gostost = 2,56. Ta kovina sostavlja velik del zemeljske skorje, kajti zraven kremenice in apna sostavlja aluminijumov okis največ rudnin
Gozdovnik (1898):	naprejstopajočega nosili so vsi poleg svojega orožja velike kose drevesne skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki
Gozdovnik (1898):	znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te skorje niso mogle v drugo služiti, kakor da se jih z

skorjo

skorijo
Mineralogija in geognozija (1871): kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse, kar je zemljino skorijo pokrilo od tistega časa, ko so ljudje jeli opazovati notri

skorjo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shihr, takv shribei te besiedo AIOR † TE TRAGRAMTHON na ano skorjo Krvha inv snejo nateshzfie inoi nesi to figvro sabo kamer
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	enkrat, potém ga pa po verhu posnejte, in opečeno kruhovo skorjo va-nj denite, v nekih petih minutah ne bo maslo več
Divica Orleanska (1848):	ga prime rahlo za rôko. ) Ti vidiš le stvarí zunajno skorjo, Kér zemska vez ovéra tvoj pogled; Jez gledala v nesmertno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	drevesa toča otolkla takó, de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile
Kemija (1869):	prišle na glas kakor najdragocenija zdravila. Naj omenimo samo kininsko skorjo in opijum. Novejša preiskavanja so vendar pokazala, da nima vsa
Stelja in gnoj (1875):	in obširno nahaja po bolj mrzlih krajih pod tenko mahovo skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto

ſkorjo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	1. Vſako leto drevje zhiſto otrebiti, in ſtaro ſkorjo oſtergati, de ne bodo metulji tako lahko salege va-njo naredili
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	israſte in sdaj ſi na vertnih ograjah ali pa sa ſkorjo kakiga ſtariga derveſa kraj poiſhe, kjer bi ſe v méh

▶ skorja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sladka skorja = cimet; Pleteršnik

skorje

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To z dvema

ſkorie

Kuharske Bukve (1799):	mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod
Kuharske Bukve (1799):	v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh vode, premęſhaj

skorjo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema rumenjakama
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni).

ſkorio

Kuharske Bukve (1799):	pęne po verhi naſtavi, inu potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio. XVIII. Smerslíne. 206. Nauk od smersnénja. Smersle mlęzhne inu od
Kuharske Bukve (1799):	mlęzhno shupo, inu potręſi s' enmalo zukram, inu ſladko ſkorio. 55. Naraſene jajza v' maſli. V' en lonez, kir en
Kuharske Bukve (1799):	saparzi, inu daj na ſklędo, potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio, ſo mersle sa ſalato. 237. Suhe artizhôke. Pezle inu ternove
Kuharske Bukve (1799):	ga raskopaj v' ſklędo, inu potreſi s' zukram inu ſladko ſkorio.
Kuharske Bukve (1799):	ko ſkorio; potle naloshi ſpęt eno lęgo nudelnov, inu ſpęt potręſi, inu
Kuharske Bukve (1799):	zhaſ na sherjavzi; ohladi, deni smersovati; popręd vsami ven ſladko ſkorio, inu lemonovi lupek. 210. Mandelnova smeslína. Poſtavi na sharjavzo en
Kuharske Bukve (1799):	Poſtavi ſklędo na hlad, sadnizh potręſi s' zukram inu ſladko ſkorio. Ako ozheſh majnſhi ſklędo naręditi, vsami vſake ſtvari en dęl
Kuharske Bukve (1799):	sazhnè napęnati. Odſtavi, vlì v' ſklędo, protręſi zukram inu ſladko ſkorio, daj merslo na miso. 203. Lomonovi ſok. Olnpi dvę lemone

▶ skorjuš samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

lupinarji; kontekst

skorjuši
Mineralogija in geognozija (1871): že omenili, najbolj pogostoma korale in mehkuži; dalje se dobe skorjuši, žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in sesalk še ni, samo

▶ skoro členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skoro

ſkoro

Genovefa (1841):	Pa vunder povéjte mi, v kogá ſte oblezheni? Saj ſte, ſkoro ravno tako oblezheni, kakor jes. Kjé ſte lé to obléko
Genovefa (1841):	vojvoda in vſe vojvodnje ſlushabnize ſo oſtermeni, vſtraſheni, rasveſeljeni in ſkoro ob pamet v ſôbo planili. Volk pa je tam ſtal

▶ skovan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skovana

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od kraja po volji. Ni ni znajdena, ali v Rovtah skovana: po Štajarskim je toliko hiš, pri kterih se pravi „pri
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	res taka! Zares nekteri mislijo, de slovenski jezik je novo skovana beseda, de je od vseslovanov (Panslavisten) v sedanjim času iznajdena

skovano
Divica Orleanska (1848): trepetaje! Svetnica ona, od Bogá poslana? – V prekletim kraju je skovano bilo, Pod coperskim drevesam, kjer je somen Od nekdaj zlim

▶ skovati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skoval

Robinson mlajši (1849):	zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je mislil, da jih bo zadosti. Pak je napràvil
Valenštajn (1866):	ktero, rekel je gospod. Ključar. Ko Miroslavu je o venčanii Skoval umetnik Vilijem, prekrasno To kupo izmej plena praškega? Drugi strežaj

skul
Robinson mlajši (1849): z zemljo prekrilo. — Robinson je najpervle toliko železnih žrebljeh — zôbi skul — skoval, kar je mislil, da jih bo zadosti. Pak je

skovali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): prihodnopreteklega časa (künft. verg. Zeit), ki so ga nemški slovničarji skovali (gl. Bauer i. dr.), rabi res prosti Nemec le sed.

skovati

izkovati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne. Po velikosti in postavi noge se mora zdaj podkev izkovati. Napčno je, poprej podkev pripraviti in po podkvi nogo porezati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ima močno dilo. Podkev se mora na naklu popolnoma ravna izkovati, da ona, ako jo na ravno dilo položiš, jo na

skovati
Valenštajn (1866): ali migne se vsáj? Kdo nas je mogel tako trdno skováti, Da nam nihčè razločka ne more poznáti? Valenštajn edin je

▶ skovir samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skovir
Jela (1859): z votlim ropotanjem. Čuk strahobno uka ob kraji steze, in skovir mu od dalječ odgovarja z glasom, ki reže skoz ušesa

▶ skozi prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skozi

skoz

Robinson mlajši (1849):	na to dobro napredvzetje pozabil. Da bi je tedaj rude — skoz — zmirom v pameti imel, je pomislil, da bode naj bolje
Robinson mlajši (1849):	rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer radost Ewigkeit. Sadovnik — ovočnik Baumgarten. Sed
Robinson mlajši (1849):	oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in skoz na to mislil, da bi tude kovačnico uzložil, gdér bi
Robinson mlajši (1849):	posle orba — oránje jegovo naj ljublejše ino glavno delo: je skoz in skoz na to mislil, da bi tude kovačnico uzložil

skozi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dajal, če bi mojih naukov poslušali, bi bile „Novice” kmalo skozi. Duhovni. Od vas *) ni terjati, de bi se posebno s
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	léta kermiti, predenj je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička da, če
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	menj tri léta kermiti, predenj je za vprégo, — in jez skozi in skozi terdim, de zdravo, žlahtno jabelčno drevó več dobička
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vse ljuknice žaklja zamaší, de zrak in mraz ne more skózi.. Nar boljši firnež. Kuhano laneno olje z mnogoterimi perdajki se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	plaha gleda skoz okno, ali ne teče že kjevoda skozi. „Glej! to je kazen, zakaj sva zapustila staro vero. Perun
Mineralogija in geognozija (1871):	njega teče, često se odpré na strani špranja, da se skozi privali lava.
Mineralogija in geognozija (1871):	oblika kamenja. Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno
Mineralogija in geognozija (1871):	Nikdar ne vidimo kamenja, ki je kolikaj razširjeno, skozi in skozi popolno enakoličnega, celega. Najtrje je razpokano ali odločeno, ima razpoke

ſkos

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh drusih, de bo voda odtekla. Tako poſuſheni proſtori ſe ſkos vezh let dajo obdelovati, bres de bi jih gnojiti potreba
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in nikjer ni najditi, kakor po italianſkih zerkvah , nagih pa ſkos prevezh po komediantovſko (theatralisch) napravljenih angelzov in ſvetnikov. — To vſe

ſkosi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dno poſúſhil. Israelovi otrozi gredó po ſredi morja — po ſuhim ſkosi. Na deſnízi ino levízi jim ſtoji vòda ko síd. Kralj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	torej savoljo premaliga ſhtevila doſti toplote napraviti ne morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s' kebri, pokrije s' tako goſto drateno mreshzo, de kebri ſkosi ne morejo, ino ſe ga navesne verh prasniga. Nato ſe

▶ skozi predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skozi

s' kusi(združena oblika)

Sacrum promptuarium (1695):	toshit, temuzh zhes vaſho sanikornoſt, zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar
Sacrum promptuarium (1695):	bila meni ſturila taku dolge roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera
Sacrum promptuarium (1695):	quia me famis tempore in pauperibus meis refeciſti. S. Grogor s' kusi almoshno ſvojo je bil to ner vekshi zhast na
Sacrum promptuarium (1695):	Ah nikdar bulshi kupzhje nej na ſvejtu, kakor Chriſtusu poſodit s' kusi almoshno, sakaj gvishnu na tem ſvejtu, ali na vnem
Sacrum promptuarium (1695):	dobriga djaina nehaio, kadar bi imeli ta vezhni lon dosezhi, s' kusi nyh sanikornost ga sgubie, inu Sam. S. Duh takorshne

s' kuſi(združena oblika)
Sacrum promptuarium (1695): myr prelomili, de ſi lih shene vam bodò urshoh dale, s' kuſi vaſho peterpeshlivoſt bote ſheno potalashili, inu myr v' hishi

shues

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shues muezh te besiede fiat k' je skues boga ta v
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues niegovo gorei uſtajenje noi uniebo hojenje: jas tabe prosim shues poshielenje svetiga Duha: skues teſte vse jas tabe prosim o
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pershov sodit te shive noi te mertve inu te sviet shues ogin Amen. 6. SHEBRANJE. O usiga magozhni venzhni Bveg Gospued

shves

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	polei namoje elantno shiulenje bueshtvo inu not: jas prosim taba shves to besiedo katero je mesu pouſtava inu mad nami prabivava
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bveshtvo inu not: jas taba prosim skves modrueſt salamona noi shves pokorshzhno isaka: jas prosim tabe skues rud Abrahama noi skves

skosi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	salo napravljeni, kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo prav lepo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne morete ſtoriti, kakor po navadniga sh nſkiga sdravnika poſlati. ,Skosi te bukve poduzhenim vam bo tudi lahko , pametnimu sdravniku sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor je sa ſtanove potreba; sunaj kozhije ſo skosi in skosi shelesni; pervi ſedeshi po njih, ſo prav lepo ozirani in

şkosi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sapiſhe, dolshnoſt, ſvoje pohiſhtvo sopet in pred ognjem varno sidati: Şkosi to ob priloshnoſt pride , ſvoje denarje na marſiktere druge nepotrebne
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	le is knig ſe uzhil, bukvizam pa ni vſe verjeti. Şkosi laſtno ſkuſhnjo ſe zhlovek ſhe le prav sbrihta. Le sveſto

skoz

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vprašanje : ali sim volján noter iti? mu odgovorim: zakaj ne, skoz velke vrata. On pa me prime za roko in na
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ki iz rane teče, se mora čisto zmivati in rana skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da se zaceli. Rezanje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne teče že kjevoda skozi. „Glej! to
Valenštajn (1866):	Jaz bodem onde blizu čakal vas. Deverú. Kakó pa pridemo skoz mnoge straže, Ke so po vežah razpostavljene? Butlar. Vse kote
Valenštajn (1866):	v pláho deželo vršimo V prijateljsko i sovražno polje zelêno, Skoz mlado setev, skoz pšenico rumêno — Za Holkov lovski rog vsi
Fizika (1869):	cev se na obéh koncéh zaprè sè zamaškom iz plute, skoz kteri je vtaknjen drat. Na ta način se zamorejo napraviti
Fizika (1869):	pa živaloslovje (zoologija). Vse stvari so tedaj ali skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene kakor rastline
Fizika (1869):	njih znanost pa živaloslovje (zoologija). Vse stvari so tedaj ali skoz in skoz enakošno sestavljene kakor rudnine, ali pa različno sestavljene
Botanika (1875):	od kterih zajedalke živé. 91 Mezga se precej hitro razširja skoz stanice. Ta hitrost se meri s tem, da se pazi

skoz'

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	darovanje Nam dolžna čast Bogu. 2. Deržimo pomoč' božje Se skoz' in skoz' terdno, Le ta naj nam orožje Pred vso
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	dolžna čast Bogu. 2. Deržimo pomoč' božje Se skoz' in skoz' terdno, Le ta naj nam orožje Pred vso bo.

skozi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sim tudi jez skozi pod še drugo luknjo predolbel, in skozi njo drugo, tri obilne palce široko železno cev per modelničah
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in zatorej me je tudi skušnja izučila, de morajo luknje skozi strôp okoli ceví terdó zamašene in zamazane biti. — De se
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v nos kaj zoperniga dobivati, pa že iz lastne skušnje skozi 4 mesce vém, de moj nos nič zoperniga ne občuti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	moč zavpije: „Nikar sin! ne, tam je prebivališe krivice; tukaj skozi te pojdeva, te so vožji. ” In komaj skoz tesne vrata
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko luknjico, in takó f^revertane
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vode, dokler niti ne dela; potem pa lepe marelce olupi, skozi sito pretlači, per majhni gorkoti pol ure kuhaj, pohladi in
Mineralogija in geognozija (1871):	nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo
Mineralogija in geognozija (1871):	S temi nasadi skoraj nerazdružljivo zvezani so temno-sivi ali črnkasti, skozi in skozi dobro in precej tanko, ½ palca do 2
Zoologija (1875):	skozi pluča in kožo. Vodo, ki v 24 urah izhlapi skozi kožo, cenijo na 500 do 800 gramov. Obistna odvodnica vodi

skues

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prosim skues tu sadovol storjenje sate zhovieshzhi rued: jas tabe prosim skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sapoviem o Duh da skashi ti menei te podiane dnarje: skues Boga ozhetha † noi Boga sina † inu Boga Svetiga Duha † Amen
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozham vedeti N. inu N. to Vidiozho resnizo inu tu skues Jesusa Kriſtusa tvoiga sina, kateri stabo sheni noi kraluje nause
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues tvojo pralico reshnjo kri nadravesi ta Sveta Krisha inu skues uso tvojo Martro katero si ti sanas volnu ven praſtav
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ruete inu shvazhe inu skues S.S. 5. kervave rane: inu skues katere bi tov ti mene N. N. priedi stati inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse shuaht shebranje kaker bosh ubukelzah poduezhan obogatete? te bukve
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	3 barti noi rezi. Bueg bodi s tabo Jesu Kriſte skues boshjo muezh noi obvaſt baram jaſt tabei al si ti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ze: inu skues krishtusha jas tabe sbodram? noi skues vse mozhi pra svetah Sakramentou: inu skues bondlenje k' Meshnik
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	2. Jas N. N. taba sarotim noi sbodram zerzerellus inu skues mvezh tah Efangeliſtou S. Matheus S. Lukasha S. Marka S.

skus

Ta male katechismus (1768):	susebnu pojirje, kar bo lih rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be
Ta male katechismus (1768):	svetnike shentuje: katire se s' Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje: katire ima navado
Ta male katechismus (1768):	smerti se je spet dusha s' truplam ſdrushila, ter je skus lestno muzh ſhiv postal, inu od smerte goriustal. Matth. 28.
Ta male katechismus (1768):	Kaj je pak ſen ſakrament enemu greshneku narbel potrebne? Pokura, skus katiro bodo grehi odpusheni, katire je en zhlovek po S.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je, s'katirega pohujshlivu govorjenje pride. Tvojega bliſhnega pomankanje nareſglasuj skus tvoj jeſek, ampak movzhè, ali ſgovarjej, kader se drugi zhes
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pozhutke dobru varvati. Telu je uſſellej duhu ſuper, ter se skus svoje pozhutke njemu uſſellej sovraſhn spoſna. Aku ti moj Syn
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sturiti, aku na nebeshku veſſelle upash, kamer namoresh dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſgol samo! eno naumerjozho dusho! toku delezh lubiti, de njo skus greh napokaſish. Tukej bo le samu ta napezhna lubeſn prepovedana
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	vender taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe

skusi

Sacrum promptuarium (1695):	ſim offrau Ozhetu Nebeſkimu nashiga Odreshenika Chriſtusa JESVSA, de bi skusi leta moj danaſhni Sveti offer enu ſrezhnu novu lejtu hotel
Sacrum promptuarium (1695):	poſſeſionem, ut conſequaris æternam hæreditatem. Kateru Sam S. Duh poterdi skusi vſta tiga Modriga, rekozh: Fæneratur Domino, qui miſeretur pauperis.. Nebojſe

skves

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. Oh ti Krotkv agnje Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves vse strashne praklienjavske besiede noi shpotlivo govorjenje, kariere siti is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bopa Ahomet! 4. Jas N. N. tabe sarotim noi permoram skves mvezh inu martro, noi terplenje na sha Gospueda Jesusa Kriſtusa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skues te 12 rodove Israel jas prosim tabe skves perporozhenje tvoje svete Mathare svetomi Johanasv pod tiem Krisham N.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	s' shpeshizo napravov is katero je takva kri noi boda skves vse tv mivo pramishlvvanje jes tabe prosim dabi ti otov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	SHEBRANJE. Oh moi petshavoſtni Jesvs Kriſtvs jes tabe prosim skves to velko bolazhino katiero siti pokvsov, oh odpvſti mene tv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	I. Jas N. N. taba sarotim ti peklenska furija zerzerellus skves to besiedo Karo fac-tvm eſt? inu skues molitvo boshjo skues
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pralubega sina Jesusa Kriſtusa: jas tabe prosim o nabeshzhi Ozha skves vse te prasvete besiede katere je tvoi sin nadravesi ta
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kathieri je nadravesi ta Sveta Krisha savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv odkvpov inv venzhno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skves mesv inv kri; noi skves koſti inv mvesk noi skves rozhe noi noje; noi skves vm noi shien; inv skves

ſkos

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	rajne ſrezhne zhaſe premiſhluje. Veſelje ino ſtrah ga obhajata, kader ſkos vrate v' meſto pride. Nihzher ga ni vezh ſposnal, toljko
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vmerjem, kér naſ je On, ki ptize pod nebam shivi, ſkos eno taſhizo vſe tako lepo oſkerbel. ” M. P. Hozheſh na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po simi, ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do pomladi per miru puſté

ſkos'
Kmetijske in rokodelske novice (1843): naj ſe 'side Tak' na sêmlji, kakor nad semljó; Zhe ſkos' naſ tud' nad shiváli pride, Kar krivizhno ni in kar

ſkosi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino unim, ki so per njem ſtali, rekel: „Persadujte ſi ſkosi oske vrata priti v' nebeſhko kraljeſtvo, ker veliko, vam povém
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vtaknem, ne verjamem. ” Oſem dni po tem je Jesuſ ſpet ſkosi saperte duri med nje priſhel, ino djal: „Mir vam! ” Potlej
Genovefa (1841):	in vſi vitesi ſo ſhli sa njima. Kój, ko ſo ſkosi vélike vrata gradu priſhli, in trobenté sapéle, ſo ſe vsdignjeni
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivino dobiti —) po tém ravna : poglavitna pomozh je : 1. Puſhanje, ſkosi ktero ſe veliki domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov kervi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa je ta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in prisadevanje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa take zeſte ſkosi naſho deshelo vositi, namrezh; ſhin, koleſ ſkosi in ſkosi shelésnih, in drugih zhudnih shelesnjin. J, kjé pa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajih ſvoje blago na ogled poſtaviti, de bi ſi morde ſkosi obilnejſhi prodajo ali vezhji zéno vezh dobizhka pridobil. Dobro nadelane
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pridnoſt in ljubesin k ſvojimu ſtanu sdrushi, ſe bo kmalo ſkosi domazho premoshnoſt pred mnoshizo delavzov iskasal, ki ſe prasne vere

ſkus

Branja, inu evangeliumi (1777):	tvoj mezh v' noshenze, sakaj uſſi, katiri mezh uſamejo , bodo ſkus mezh konz useli. Nimamli jeſt pyti ta kelh, katiriga je
Branja, inu evangeliumi (1777):	nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe gmira to ſerzhno lubesen.
Branja, inu evangeliumi (1777):	nam ſkus tebe gmira to pravo viro. 2. Kateri nam ſkus tebe gmira tu terdnu savupanje. 3. Katiri nam ſkus tebe
Branja, inu evangeliumi (1777):	dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh
Branja, inu evangeliumi (1777):	na mnogo visho je Bog nekedej govoruv is naſhimi Ozhakami ſkus Preroke: v'leteh poſledneh dneveh pak je on k' nam
Branja, inu evangeliumi (1777):	Shegnov je tebe v' ſvoji mozhi ta Goſpud, katiri je ſkus tebe naſhe ſovrashnike k' nezhemer perpravuv. Shegnana ſi ti hzhy
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſte vi tudi gori uſelli, v' katirimu vi tudi ſtojete , ſkus katiriga boſte vi tudi ſvelizhani: Zhe ſte ohranili, v'kajfeni viſhi
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	al druge friſhne kęrme napihnena govędina vęnta? Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod rebre, s' enim nosham

ſkusi

Biblia (1584):	néſte ty, kir govorite, temuzh vaſhiga Ozheta Duh je, kateri ſkusi vas govory. Onu bo pak en Brat drusiga v'ſmert
Biblia (1584):	Koku more tedaj njegovu krajleſtu obſtati? Aku jeſt pak Hudizhe ſkusi Beelzebuba isganjam, ſkusi koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu
Biblia (1584):	tudi tu vsetu, kar ima. Satu jeſt k'nym govorim ſkusi priglihe. Sakaj ony s'videzhimi ozhima nevidio, inu s'poſluſhajozhimi
Biblia (1584):	pèr kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj ſhàl
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tiiſti, katęri bóte govorili, ampak Duh vaſhiga Ozhęta, katęri bó ſkusi vaſs govóril. 21. Bóde pak isdajal k' ſmèrti brat brata
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	nasaj pertiral, de je s' vosam inu s' kobilo vred ſkusi okno ſkozhil. Gaſhper. Nâ, tiſtu pak né, tiſtu — to niſim
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	meni , tok more vſim ludęm prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt sgodila; inu Nęshka vshę hrepeny od
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	prevſęl; nekaj me jo blo spodbodlo ; na enkrat jeſt puhnem ſkusi okno , de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po
Kuharske Bukve (1799):	eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno

ſkuſi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je od mèrtvih gori vſtal, inu satęga vólo ſe zhudesha ſkuſi njega godę. 3. Sakaj Heródesh je Joannesa vjęl, svęsal, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim zhaſsi je Jęsus ſhàl ſkuſi ſęjtve ob ſabboti: njegóvi Jógri pak ſo bily lazhni, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	poklizal, je rękàl k' njim: Poſluhajte, inu saſtopite. 11. Kar ſkuſi vuſta nótèr grę, tó ne ognuſsi zhlovęka; ampak kar is
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	k' njim. 35. De bi ſe dopólnilu, kar je govorjenu ſkuſi Preróka, kir pravi: Jeſt
Kuharske Bukve (1799):	pozhaſi vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo

˛skosi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): opomniti, ki is navadne pipize s tanko zévko tobak pijejo. ˛Skosi te kratke zevke gré dim sló vrózh med uſtnizami ali

▶ skozme zaimek ↘ goo300k, IMP

skozenj
Fizika (1869): Steklo, v lečo brušeno, kaže povečano vsako stvar, ki se skózenj pogleda, in z ravno tisto stekleno lečo zamoremo sončne trake
skoznje
- skoz nje(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pa male, takó tesne, de se je komaj droban človek skoz nje splazil. — Na njegovo vprašanje : ali sim volján noter iti

skoznjo

ſkos-njo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	med puſhavo in obljubljeno deshelo, ſe rasdelí, ino ſhli ſo ſkos-njo ſ' ſuho nogo. Jerihunſhkiga meſta sidovi ſe na glaſ trobent
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imenovati ſliſhijo, poſebno pa od popotnih, kteri le po zeſti ſkos-njo grejo in lepiga polja in dobrih ſenoshetnih travnikov, ki ſo

▶ skoznje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

skoznje
- skoz nje(združena oblika)
  Fizika (1869): nepremenjeni pogled stvari, kažejo nam očáli povečano vsako stvar, ktero skoz nje pogledamo, in iz zrcala gleda prava podoba lastne naše

▶ skoznjo prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

skoznjo
- skoz njo(združena oblika)
  Fizika (1869): da pokažemo pot, kterega se mislimo držati, ko bomo hodili skoz njo. Povedali smo že poprej, da se priroda razodéva v

▶ skrajen pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najskrajnejšegapridevnik, splošni, presežnik
- najskrajnejšega
  Astronomija (1869): drugemu naklonjeni, okrog istega središča položeni, premérov pa različnih. Premér najskrajnejšega oboda pa bi moral meriti vsaj 400 premérov zemeljske drage

skrajnepridevnik, splošni, nedoločeno

skrajnje

Rudninoslovje (1867):	41), vštrit rom- sl. 40. sl. 41 boedrovih ploskev i skrajnje ploskve je razkolen, lomi se školjkasto ali neravno, romboedrove ploskve
Rudninoslovje (1867):	se tudi v zrnih, neke zvrsti so popolnoma rázkolne vštrit skrajnje ploskve e; sveti se kot steklo, samo na skrajnjej ploskvi
Rudninoslovje (1867):	5. Smaragd kristalizuje romboederski (sl. 42), vštrit skrajnje ploskve je rázkolen, toda nepopolnoma, sveti se kot steklo , ter

skrajnegapridevnik, splošni, nedoločeno
- skrajnega
  Valenštajn (1866): kar Očitaš ti mi lehko. Kdo se rad Ne ogne skrajnega, če je mogoče! Al tukaj nej volitve. Silo moram Al

skrajnipridevnik, splošni, nedoločeno

skrajnej
Valenštajn (1866): ktera pot odprta je — sedaj še Bi jo izvolil, ognol skrajnej se Zadrgi. Grofinja. Ako druzega ne iščeš, Ta pot leži

skrajni

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	še izpolnil cesarjevih besed: „naredite mi mir med mojimi narodi”. Skrajni čas je, da se to zgodí. Res je sicer, da
Gozdovnik (1898):	upijanijo, da se bodo potem tem treznejši vračali. « »Potem je skrajni čas početi, moj sin,« pripomni Rdoles. »Vidiš, odejo nalagajo že

skrajnji
Lohengrin (1898): sramežljivo; dolg provod dev jej sledi obavljajoč se sprva na skrajnji meji sodnega kroga v ozadju. ) Možje. Ah, glej le-tam pred

▶ skrajnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrajnik
Fizika (1869): absolute Ruhe, 53. Pokoj primérni, relative Ruhe, 53. Pol, konica, skrajnik, 156. Polarisation, polarizacija. Polarizacija, 155. Poldnik, magnetni, magnetischer Meridian, 159.

▶ skrajnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrajnosti
Zoologija (1875): glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do skrajnosti, morejo se tudi te glavne oblike ali rodovi zvesti na

▶ skrb samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrb

skerb

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tud nar veči Je voljàn nositi vsako; Ki mu vselej skerb je mila, De b' ovčica se ljubljena Mu iz čede
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	uči pridniga gospodarstva. Daj vsacimu kakih pet sadnih drevesc v skerb in postavi jih za varhe, tode ne za pastirje svoje
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	stalo, kér po druzih opravkih pogostama v Ljubljano hodijo. Posebno skerb naj imajo zavarvanci zanaprej , de bojo vselej zadnji čas do
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	lesá. (Nadalje. ) Kakó z lesam ravnati , kadar je posekan. Imej skerb, de se ti posekan les ne zamoči, de se ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	storiti, kakor to, da ga proda, ali pa da posebno skerb ima, da ga v svojem hramu dobrega ohrani. Márun, štajarske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vivunt”); za mleko, sirovo maslo in sir jim je velika skerb, zato pa pridelujejo tudi toliko klaje. Na mastnih travnikih molze
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Dva pripomočka sta gotova odvračati pomanjkanje: varčnost (šparovnost) in pa skerb pomnožiti pridelke. Slišimo že nektere hrup zagnati: „šparaj, šparaj, če
Čas je zlato (1864):	psa angličanskega plemena« reče kraljevič, »naj ga bo vadil! Imejte skerb za mladenča, hočem viditi, kaj de je v stani vse
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zvesti služabnik mojega očeta, komur me je v varstvo in skerb izročil? ” „ Jaz sem starši brat tvojega očeta, tedaj gospodar rodbine

skrb

Viljem Tell (1862):	molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da
Valenštajn (1866):	prokleté reči. Prvi oklopnik. Da Fridolanca mari bi pusčáli, Ki skrb za vojnika takó po gosposki imá, Za Španijola skópega se
Izidor, pobožni kmet (1887):	let star in vže je pokazal, da očetova in Micikina skrb zanj ne bo brezvspešna. Malo je bilo otrok v vasi

ſkerb

Biblia (1584):	pak mej Tèrnje vſejan, je ta, kateri Beſsedo poſluſha: ali ſkèrb tiga Svitá, inu golufia tiga blaga, saduſhy Beſsedo, inu nepèrneſse
Sacrum promptuarium (1695):	hozheo vezh od moſha shlishat, temuzh vſo nyh miſſu, inu ſkerb v' G. Boga poſtavio, inu ſa Nebeſku krajleveſtu ſe fliſſaio
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' tèrnje ſèján, tá je taiſti, katęri beſsędo ſliſhi, ali ſkèrb
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bodo zhutili — Miz. Nizh ſe ne bojite — to je moja ſkèrb — ( grę ) PETI NASTOP. Anshe , Jaka. Jak. Vſędva ſe ma dua
Genovefa (1841):	ni ſhel, kakor v kapélizo v gradu. Njegova naj vezhi ſkerb je bila, Genovefini grôb poiſkati, de bi ſe na njem
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	terdo delati, vedno sa ſvoj shiveſh ſe truditi; in veliko ſkerb mora imeti sa ſvoje kmetijſtvo; pa le priden in sadovoljen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de bi samogla ſhe hvaléshna skasati ſe, in na-te obernjeno ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	svediti imenitne prigodke ſvojih ſprednikov. Te shelje spolniti bo poſebna ſkerb naſha. Sa ſklep bo naſledval shitni kup vſakiga tjedna v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	narozhiti, dé le imajo, draga tertiza! ſhe ſaditi in vedno ſkerb sate imeti; pa tud

skrbeh

skerbeh

Stric Tomaž (1853):	pa zato niste, da bi ne bil zavolj nju v skerbeh, kako govo-
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	VI. Na Višegradu pa so bili še zmirom v velicih skerbeh. Ema je vsako uro gotovo desetkrat stopila na visoki grajski

skrbeh

Rokovnjači (1881):	da mu je mlada žena tekla naproti, ter v neznanih skrbeh vprašala, kaj se je zgodilo. »Nič, nič,« reče oskrbnik, »domov
Izza mladih let (1882):	dopovedoval mlinar, ali za nas pa da so bili v skrbeh. Med kosilom je tudi Miksner prišel, Jo se nam je
Mačeha (1883):	oborožena s premagovalnimi čuti, temveč za Bodanskega je bila v skrbèh. Dasi je upala, da on Elzo ljubi, slutila je vendar
Slovenski svetec in učitelj (1886):	in ropot orožja. »Prenaglo, prenaglo! « reče Zemižizen in v velikih skrbéh gleda na vzhod. Tam se je počenjalo res že nekoliko
Dva adjunkta (1888):	se odpeljala; Oreh, sicer dobre volje, ali vendar malo v skrbeh zarad cestnih kamenov in kupov gramoza, Zgaga pa ves vtopljen
Brata (1888):	sicer ne briga za no benega človeka. Da je v skrbeh, o tem mu priča vse govorjenje; iz vsake be sede
Slučaji usode (1897):	zlato materino srcé, ki nikoli ne neha topiti se v skrbeh in željah za blagor svojega otroka, zamrmra Malvina ginjena. Materina
Slučaji usode (1897):	naloga je biti poročevalcem neprijetnih vestij. Za mater je v skrbeh, vé, da njo prežalostna novica, ako je resnična, doleti najbolj
Slučaji usode (1897):	uresničila, tako grozni prizori niso za vas, ugovarja Otmar v skrbeh. Pomislite, kako ste slaba. Kaj pa Avrelija? Kdo naj ostane

ſkerbeh

Genovefa (1841):	ktéro je komaj mersel vétrizhek popihljati ſmel; in vunder, v ſkerbéh in nadlogah s-hujſhana, me ſhe ljubiſh — ti svéſta, mila duſha
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	êno! Pred ko ſe lózh'va“, Bogomíla pravi, „De mi v ſkerbéh ne bó ſerzé vtopljêno, De lóshej ſe britkóſti v bran

skrbem
Gozdovnik (1898): mu je, da tu, sredi Apačevine, nima razloga, podajati se skrbem, pa ustavi konja. Ko je bil preganjalec tako blizu njega

skrbi

skerbi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	da bi raznost v edinost spravil. Nigdor si zató v skerbi ne bodi, da bi iz tega déla kaka méšanica postála
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	južno vino piti, že iz potrebe, ker so imeli vedne skerbi. Pa nikolj se niso preveč napili, le bolj veseli so
Zlata Vas (1848):	zoper vas. Za svoje krave, svinje, in kozé imate več skerbí, kakor za svoje otroke; pa tudi krave, svinje in koze
Divica Orleanska (1848):	sim domá zapustil jih. Gotovo ti Zapustila si starše v skerbi britki tud. Jovana. Ti opominjaš me, nesrečnik, koliko So matere
Robinson mlajši (1849):	našel, ino kako bi peč postavil, ni imel velike starosti — skerbi. Tude eso delo je izkonjal, pred ner je navadni dežj
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Kaj se je z vojvodičem zgodilo? Brez skerbi je zdaj vojvodiču dana baja proti primorju šla, njeni mož
Stric Tomaž (1853):	zakliče. Potem ga dene Halaj, da bi bil brez vsih skerbi, v železje, kar je vse gledavce razkačilo. Ali on jim
Oče naš (1854):	sim zdaj, in od dné do dné prihajam — hvala Vaši skerbi — na duši in na telesu močneja. “
Spisi Krištofa Šmida (1883):	na Minko. Nekteri dan se ji je serce kerčilo od skerbi in žalosti, in marsiktero noč je v solzah prečula. Vedno

skerby

Ta male katechismus (1768):	pak kedu ſa te svoje, inu narvezh ſa te domazhe skerby nima, ta je viro ſatajil, inu je hujshe koker en
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	brumnoſte , inu v' taiſte, katire so en dejl te edine skerby
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tu sdrauje? ali ſrezho, inu shegen Boshji? kyr nimamo obene skerby na molitu, obene miſli na Boga, obene ponishnoſti v' molitvi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na tu narozhie ſvoje matere? kyr obena mati taku velike skerby sa ſvoje otroke nima, koker ima naſh Nebeſhki Ozhe zhes
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu vſigamogozhniga Ozheta, aku mi takſhni bomo, ſmemo vſelei bres skerby, inu ſtraha savuplivu rezh: Abba Pater, non quod ego volo

skrbi

Viljem Tell (1862):	oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj
Ferdinand (1884):	sem ti prizanesel zasluženo kazen. Kar z grofičem nameravam, na skrbi je meni. Ti pa stori, kar veš in znaš; mene
Ferdinand (1884):	iz gradu, nego sem videl bolnika, ki je izročen mojej skrbi? Tega vže nikakor ne, moram ga pogledati! « Šel je s
Oče naš (1885):	jej je Ménart na to, pogledovaje poln očetovske ljubézni in skrbí otroka, ki je tiho in prijazno svoje očesci v njega
Oče naš (1885):	sem zdaj, in od dné do dné prihajam — hvala vaši skrbi — na duši in na telesu močneja. “
Gozdovnik (1898):	boljše napredujejo nego na hrbtu živali, ki potrebuje mnogo časa, skrbi in ozira in ki se po sledu konjskih kopitih lahko

skrbij
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): pomislijo, da je zemeljsko življenje zmiraj polno nevarnostij, težav in skrbij, da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in

ſkerbi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je pod vratam! Sdaj mi ni shal, de ſim toljko ſkerbi ino truda imel. ” Puſtil je ptizhizo po hiſhi letati, ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tebe koriſtno, ino zlo potrebno, de ſi mi vedno na ſkerbi. Satorej le rada me vbogaj, de ſe gerdo ne sversheſh
Genovefa (1841):	ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred vratmi votlíne ſedéla in je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe bresmatizhnoſti savejo, in potem jih na nozh bres vſe ſkerbi enimu ali drugimu panju sdrushi ; vidil boſh, poſebno, zhe ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtorili sa povikſhanje Tèrſta in Ilirſkih deshèl. Po njih nevtrudeni ſkerbi je poſtalo Tershaſhko meſto tem deshelam le nevſahljiv ſtudenez shegna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe ſorte pitaniga ſadja in shlahtne terte saſadili; po njih ſkerbi ſe je tudi mnogotero novo rokodelſtvo, mnogotera nova umetnoſt na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	koliko bolj mirno in pokojno bi shiveli, koliko bolj bres ſkerbi bi ſe truden goſpodar svezher vlegel, in koliko menj bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivin. §. 13. Od zhêje in zhédnoſti. §. 14. Od ſkerbi sa kopita in od podkov. § 15. Od ſtréshbe in

ſkerby
Praemium sa male otrozhizhke (1810): ponishnoſtjo. Pr. Sakaj ? Od. Kir sa ta jutershn dan she ſkerby sa naſs dobruta, jenu previdnoſt Ozheta Nebeſhkiga. Pr. Je naſha

skrbjo

skerbjo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	clo létindan in še delj terpe, je treba z veči skerbjó shraniti, to je, jih v sapni shrambi ali pod streho
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Spodbuja rojake s staro močjo, Iskati svoj blagor z vso skerbjo. Župan. Poglejte! kolednik z gosli sem gré, Kaj vendar prijetnega

▶ skrben pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrbenpridevnik, splošni, nedoločeno

skerben

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	pêče po goltanci, de dostikrat od tega obdivja! Slovenske misli. Skerben gospodár rad pogleda po svojim kmetijstvu in se serčno veselí
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svojih okrajanov sploh, posebno pa še za poti in ceste skerben gospod, ki bi gotovo takim nevarnostim v okom prišel, ako

skrben

Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	dolenjemu jezeru, in kragulj je res zavil za njimi kakor skrben pastir. Toda komaj so bile zadnje trope v dolenji kraj
Slovenski svetec in učitelj (1886):	pije, a potem ponudi Sčetinu piti, druzemu pak nijednemu, temveč skrben za sebe oprta zanjko, na katero je bila vinska buča
Testament (1887):	bil prostor za svatovanje po poroki. Topolščak je bil jako skrben in je pazil, da ničesar ni manjkalo. Hodil je od
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	besedah stopi Miha v sobo. Hitro mu gostje povedó, kako skrben je samopašni Prekûc za svojo ženo. Miha na to ne
Domačija nad vse! (1889):	v noči izostaja, ni več proti njej tako prijazen in skrben kot nekdaj. Zdelo se ji je tudi, da postaja vselej
Gostačeva hči (1891):	da ga izročim tebi. Poznam te, da si pošten, marljiv, skrben mladenič, ter upam, da z božjo pomočjo tak tudi ostaneš
Gospa s pristave (1894):	a o grofu ne more reči, da ne bi bil skrben za Leopoldove dežele. Sporočila je torej drugi dan grofu, naj
Kvišku (1899):	sloga. Margita je sledila materinemu govoru, kateri je bil sicer skrben, prisrčen, toda nikakor prepričevalen. Mati je nehoté morala več verjeti
Gojko Knafeljc (1899):	ti Gojko, kateremu izročim ljubljeno svojo hčer, ti ji bodi skrben mož, ljubeč soprog, bodi ji podpora, a pred vsem odkritosrčen

ſkerben

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ga predela v polje, drugi je sa pomnoshenje klaje ſkerben, tretji prerahljá puſto semljiſhe in predela ga v vinograde ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolshnoſt na-ſe vseli. Koliko lét ſvojiga shivljenja bi ſi marſikter ſkerben goſpodar prihranil, ki ga tako vedno ſtrah ognja is ſladkiga

skrbnapridevnik, splošni, nedoločeno

skerbna

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nobena. V Tebi tac'ga, Knez! spoštuje Množica hvaležna Tvoja, Take skerbna podaruje Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi
Roza Jelodvorska (1855):	to storim, ker sim za sreče uboziga dekliča v resnici skerbna, in blagostanje svojih mi mora naj bolj pri sercu biti
Roza Jelodvorska (1855):	I. Rózine mlade leta in skerbna odreja. V spodnim kraju švabske dežele, v kteri se rasprostirajo

skrbna
Zlatorog (1886): Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava, »Muhe brani skrbna mati, »Baš takó ga tudi ona »Vse nesréče čuvajo. »Let

ſkerbna

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſlabſhi paſhe in réje. Kjer je smirej potrebna gorkota in ſkerbna réja, ſe sapletó vezhidel, 30. ali pa she 29. in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkerbna hiſhna je meſó kam drugám oberníla, in goſpodarju toshila: „Ta
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	In goſta trava kviſhko gré, Je blago osnanilo. Po njivi ſkerbna vrana gré, Pobira najdene zhervé; In kader shito sraſte. She

skrbnepridevnik, splošni, nedoločeno

skerbne

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	današinj zgubila ni. Z veseljem tedej nosijo po vsih deželah skerbne matere svoje otročiče k zdravnikam, de jim koze stavijo in
Divica Orleanska (1848):	nesrečnik, koliko So matere francozke zgubile otrók Po vas, očete skerbne koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi
Roza Jelodvorska (1855):	zopet podaril; ne obropajte tedaj uboge zapušene sirote njene dobre, skerbne matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v

skrbne
Ferdinand (1884): Ali sin se je malo zmenil za besede svoje dobre, skrbne matere: ravnal se je raje po zgledu svojega očeta, kateremu

skrbnegapridevnik, splošni, nedoločeno

ſkerbniga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe mora sdaj ſtoriti? Pervi in nar bolj potreben oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poglavarjam, de imajo kmetijſtvam pomagati. Poſebno po deshelah naſhiga milo ſkerbniga preſvetliga zeſarja ſo sa blagor podloshnih povſod perpomozhki dani, s

skrbnejšapridevnik, splošni, primernik
- skerbniši
  Tine in Jerica (1852): tudi terpljenje kakor dobrote sprejemala, ker sta ž njim ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana
skrbnejšepridevnik, splošni, primernik
- ſkerbniſhi
  Kuharske Bukve (1799): navada, ampak tudi ſpodobnoſt je, de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one

skrbnempridevnik, splošni, nedoločeno

skerbnem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):

Kopitarju pervemu o aoristu dozdevalo, to je g. Navratil po skerbnem primerjanji slavenščine, posebno staroslovenščine (Ostrom. ), gerščine, poterdil in še natančnejše

ſkerbnim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſvojih trojih semljiſh (gruntev), ktere ſi je po umnim in ſkerbnim goſpodarſtvi ſilno veliko sboljſhal, ima tudi sdej vezh oralov semlje

skrbnipridevnik, splošni, nedoločeno

skerbni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	1838 v Florenc na Laško, kjer jo je za kmetijstvo skerbni Dunajski grof Harrah vidil in od ondod na Dunaj sabo
Blagomir puščavnik (1853):	vse težave, s kterimi nas je poljubil. Saj je naju skerbni oče, če nama tudi terpljenje pošilja, če naju tudi skuša

skrbni

Moč ljubezni (1865):	Jankov obraz. Ali Janko je molčal, mesto odgovora je čul skrbni prijatel žalosten vzdihljej, ki mu je pa vendar povedal dovelj
Ljubljanske slike (1879):	človek gospodično. Najprej je ubogljivo dete, po starših, vzlasti po skrbni materi, pozneje po šoli dobro odgojeno bitje nježnih čutil, sramožljivo
Mešana gospôda (1881):	se dekla domov vsa razjarjena. — Kaj pa je tebi? vpraša skrbni gospod. — Kaj mi je? Počakajte, da se oddahnem! ihti dekla
Prvi sneg (1886):	prazen prostor za mizo. Ženske so živahno šepetale med seboj, skrbni možje pa so dozivali točaje ter jih priganjali, naj jim
Iz sodnih aktov (1891):	ko sem izpolnil osmo leto dôbe svoje, poslal me je skrbni oče moj v Polje pri Beljaku na Koroškem, da se
Od pluga do krone (1891):	pa le pojdita, jaz pa naprežem in tudi poženem domóv». Skrbni oče se je zbal, da bi Jurčetu ne pričelo prihajati
Od pluga do krone (1891):	vam jo povrni! » «Kaj si pustil domá, sam veš,» nadaljuje skrbni oče, «zató se pa le pridno úči, da bodeš kdaj
Vaška pravda (1892):	v vas vsa zbegana, s privzdignjenimi repi, mukajoč in tuleč. Skrbni in radovedni so povpraševali, kaj je. Ko pa zvedo od
Obljuba (1894):	mož, ki sedi ondu brezupen in togoten, dobri njen Tone, skrbni oče nje otrók? — Otroci se preplašeni spogledujejo, samó Cilke ni

skrbnihpridevnik, splošni, nedoločeno
- skerbnih
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): izreči ne da, koliko dobrega sprimejo dežele in narodi po skerbnih in dobromislečih oblastnikih, po duhovskih in deželskih starešinih, ki po
skrbnimpridevnik, splošni, nedoločeno
- skerbnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo
- ſkerbnim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): rasdelanih novinah dobro porata. Rasdelovanje in popravljanje mozhvirniga ſveta bo ſkerbnim goſpodarjem dober dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo
skrbnimipridevnik, splošni, nedoločeno
- skrbnimi
  Gozdovnik (1898): je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je prikupnih, vitkih, mišičastih telesnih oblik

skrbnopridevnik, splošni, nedoločeno

skerbnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): nezh drugega narajmal, koker de sem uſſellej sama na sebe skerbnu ahtengo dajalla. Jeſt nisem ne eno minuto ſa drugeh ſhivlenje

ſkerbno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

rokodelzi ſvoje déla popolnijo in tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in

▶ skrbenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

skrb; kontekst

skrbenja
- skerbenja
  Zlata Vas (1848): spridene otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo in

▶ skrbeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrbe

skerbe

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	trije nauki za tri stani, kakó naj za občinski prid skerbé. Zdravnik. Dober dan, duhovni gospod! — šolskiga učenika tudi tù najdem
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mladeneč v škofijsko mladenšnico stopi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	svitlo sonce! Če pametni ljudjé clo za zdravje svoje živine skerbé, kaj se bo človek branil, za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne. ” „Ali ne? Čudno je zares, kako ljudjé za nas skerbé. Poprej ko smo hrum in šum uganjali drugod in domà

ſkerbe

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. She to mi sdej manka! Matizh.' Nizh naj ne ſkerbę , Goſpod shlahtni. Zhe ozhejo vędit, kaj to pomęni, jim bom
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tih potrębnih navukov sa njih isvelizhanje ne snajo, tudi ne ſkerbę, de bi tęiſte snali, inu sa tęga volo ſamy ſebi

skrbel

skerbel

Zlata Vas (1850):	obléko in sicer treba bilo, sami narediti. Nihče ni za-nje skerbel; sami za-se so mogli skerbeti in delati. Tukaj niso mehkobno
Stric Tomaž (1853):	živi in terdno upam da bo tudi vprihodnjič za nas skerbel. Bežite torej o pripravnem času; molil bom za vaju, da
Stric Tomaž (1853):	sicer dobremu in miloserčnemu gospodu, ki bo gotovo bolje zanj skerbel, kakor bi bila pa ti zamogla. “ Mulatinja umolkne in glavo
Blagomir puščavnik (1853):	In, Oče nebeški! kako lepo kako skerbno si za nas skerbel in vse v dobro obernil! Mojega sina mi spet po
Oče naš (1854):	slabo je skerbel oče za Tebe! kdo bo za Tebe skerbel! „Bog in Vaši prijatli,“ so ga tolažili gospod fajmošter; „zdaj
Najdenček (1860):	in cvetlice na polju oblači, tudi za mene, zapušeno siroto, skerbel. Serčno sim šel naprej in pridem do lepega terga. Pred
Najdenček (1860):	Martin je vidil s dopadajenjem, kako sim za njegovo živino skerbel. Pri njem sim se učil, kako konje rediti in opravljati
Čas je zlato (1864):	ampak vedno zmerno delal in za okrepčanje duha in telesa skerbel. Nedelja je bila v pokoj odločena. Ta dan je praznoval
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Valentina je kmalo vse spoštovalo. Oženil se je in pridno skerbel za svojo družino. Tudi Pavla se je omožila in je

skrbel

Ferdinand (1884):	je sklenil ostati nekaj mescev ondi. Med tem časom je skrbel, da se je grad in vrt olepšal, kar se je
Oče naš (1885):	ne morem te žalosti dalje prestajati. Ménart, ako ne bodeš skrbel, da bode fantek kmalo krščen, hitéla bom sama v tabor

ſkerbel

Genovefa (1841):	mati! ali ſte vunder sopet priſhli? Oh, jes ſim tàko ſkerbel sa vaſ! Kjé ſte pa bili tako dolgo? ” Pa oſtermèn
Genovefa (1841):	pobóshno prôſhnjo ſvôje goſpé ſpolnil, sa nju shêne in otrôke ſkerbel. Rekel jima je: „Niſim védil, de ſta ſe môje shêne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti, zheſar ſe ſam

skrbela

skerbela

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bolje razločni in da me je tude ona zlo zlo skerbéla. Da bi pak téh mojih beséd kdor za prazdne kvante
Stric Tomaž (1853):	jih lepo učila in za njih dušni in telesni blagor skerbela. “ „He, mar hočeš odgojivnico napraviti“, jo vpraša šaljivo mati, „jih
Stric Tomaž (1853):	tudi neizrečeno ljubila in skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma
Roza Jelodvorska (1855):	in njegova ravno tako pobožna žena bota gotovo za té skerbela. Pri njima zamoreš na tihim živeti, dokler te kaki vitez

skerbella

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je njo Buh ſa ludy pisal, ter sem skerbella, de be nekol moje stopine is taiſte naſtopile. Pred premishïuvanjam
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de be njeh ſvędela, ampak ſatu sem jeſt uſſako uro skerbella, koku be jeſt mogla od ene zhednoſte da te druge

skrbela
Oče naš (1885): svoji ženi, katera je tudi več let za zapuščeno siroto skrbela in jej prava, zvesta mati bila.

ſkerbela

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kar mater mozhno rasveſeli. „Dobri deklizi ſte, ſo djali, bom ſkerbela tudi vama kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju dva
Genovefa (1841):	de bi lé mogla. ” Kadar je sa ohranjênje ſvôjiga shivljênja ſkerbéla, in kadar ji je shaloſt ſerze rasjédala, in zhe je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor Dolenez in Notrajnez rasumil, je z. k. kmetijſka drushba ſkerbéla, de ſim od umnih ljudi imena vſih bolésin prejél. S

skrbeli

skerbeli

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa vsakimu v prid bilo? ” — — „„E, kaj bomo mi zató skerbeli, nam bo že gospóska ukazala , če bo treba”” — mi eden
Zlata Vas (1850):	léta na to paziti. Tako so tudi za zdravje živine skerbéli.

skrbeli

Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	okolici je bila poznana Kristova vera. Za nje razširjevanje so skrbeli oglejski škofje, ki so na vse strani pošiljali duhovnike, da
Pripovedke za mladino (1887):	bodeš doma, mi drugi pa bodemo hodili v gojzd ter skrbeli za hrano. ” Tako hodijo po temnem gojzdu na lov, streljajo

skrbelo

skerbelo

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr. Orel odslej oskerbnik tega verta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	domorodne rečí tako živo vnéto, tudi za to reč domoljubno skerbelo. *) — V večih krajih se učiteljem tudi létas za béro in
Blagomir puščavnik (1853):	mirno v njuni družini. Tudi za vaše otroke se bo skerbelo. Opominjajte svojega moža, ki ga bom novemu čuvaju izročil, prav
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	listi noter do 100 gold. narejeni, tedaj se bo tudi skerbelo za manj in malo premožne kmete. Naj bi se ta

skrbelo
Tiun - Lin (1891): bil sem zbok tega precej miren. Dosti bolj me je skrbelo, da bi naša ladija obtičala. Potem bi bila zgubljena. Proti

skrbeti

skerbeti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	živine skerbé, kaj se bo človek branil, za svoje otroke skerbeti? ! Nikdar ne. Starši, ki svojim otrokam koze staviti branijo, se
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za prihodnje skerbeti. Tode ne le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice, ampak
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ampak tudi zoper Božjo zapoved, ki nam veleva , za zdravje skerbeti. Dobrota, ktero nam dobro stavljene kozé ponujajo, obstojí v temle
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de se v takih shodiših ravno tako za prid ljudstva skerbeti zamore , kakor v veliki zbornici, zdaj pa prašam, ali gosp.
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	dovolila, za Petra po materni smerti v koči njegovih staršev skerbéti. Kmalo potém, kaka dva dni po teh narédbah Petrove matere
Tine in Jerica (1852):	reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost skerbeti si perzadevala. Nikoli se nista čez slabe letine ali kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se namreč za svojo domačijo, za svoj prid in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je oboje eno. Jaz sem obljubil zvesto in z ljubeznijo skerbeti za tvoj blagor. Videl sem, kako
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	minulo, pa nikogar ni bilo. Mater in hčer je jelo skerbeti. Ure so jim bile strašno dolge. Ko je Ema proti

skrbeti

Kemija (1869):	kislina in voda. Pri organskej analizi je treba toraj 1. skrbeti, da je za sožig kacega telesa dosti kisleca, in 2.
Oče naš (1885):	in njegovo premoženje mu dasta pomočke, za Naceta dosti bolje skrbeti, kakor vi še s tako dobro voljo zamorete. Mož je
Oče naš (1885):	Ali hoče ta mož za sebe ali za našega sina skrbeti? Nace ne potrebuje starišev; še žive njegovi in ti so
Občno vzgojeslovje (1887):	spomin marljivo vaditi s pomočjo primerne tvarine; nadalje je treba skrbeti, da se mehanično memorovanje, ko hitro mogoče, izpremeni v

ſkerbeti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de bi nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj ſkerbéti. Ljubesnjivi, nedolshni Janes, kteriga je Jesuſ poſebno rad imel, je
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	shivlenje ravnamo. ” Mariza je na novo sazhele sa ſvoje zvetlize ſkerbeti, je nevarne ſoſede v' kraj ſpravila, ino
Genovefa (1841):	ne ſhiváti, vunder nêzhem sa ſvôjo obléko v prihodnje prevèzh ſkerbéti. ” Po léti, kadar je v njéni dolinizi ſolnze pripékvalo in
Genovefa (1841):	doſégel. ” Pojdita, tudi sanaprej hozhem sa vajne shené in otrôke ſkerbéti. Obá ſta vſtala in noſilo ſpremíla. Na poti je Hajnez
Genovefa (1841):	bi imela bolj veſéla biti, kakor oni vſi in ne ſkerbéti, ako ſe ravno sdaj sa me nobeno serno ne ſeje
Genovefa (1841):	ſhe shivéla! Kako bi ti hôtla ſtrézhi in sa te ſkerbéti. Kako bi ſe mój Boleſlavzhek nad tebój veſelil. Morde ſi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe tudi ve upate nauzhiti. Nar pervo je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v vſih poglavitnih meſtih naſhe domazhije tako lepo uzhi, bo ſkerbeti mogel, ſebe in ſvoje bo pred neſrezho sagotovil in poſlednizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	more v tekozhih vodah ſaj enkrat v dnevu ſkopati; pa ſkerbeti je treba, de ſe ne vgreje ali pa naglo ne

skrbi

skerbi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	deževnim vremenu pràv dobro tisti kmetovavec za zdravje svoje živine skerbi, ki ji včasi pest solí z ravno toliko štupe od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od dela. 10. Kadar hlapci orjejo, glej kakó delo opravljajo ; skerbi za gnoj in polje dobro gnôji: gnoj je življenje njiv
Divica Orleanska (1848):	vse beží pred mano, Zapusti me še ti, za sebe skerbi. Remon. Zapustiti! Alj jez? Sedaj! In kdo Vam družba bode
Divica Orleanska (1848):	slišal grom nad nama govoriti? Osoda moja pelje me. Ne skerbi, Dosegla bom namembo brez iskanja. Remon. Kam pojdete? Britanci tu
Blagomir puščavnik (1853):	prekositi dale od vertnarja, ki že za mertvo stvar tolikanj skerbi? — Ve zamorete veliko veliko pri svojih otrocih, vaše prošnje oblake
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	malo častí je to županu tega okraja, ki tako slabo skerbí dobre poti imeti in ohraniti v svoji občini! Opominjam torej
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	moke prasiču dvakrat na dan. Ako prasič zlo hujšati začne, skerbi za snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan nekoliko
Čas je zlato (1864):	vender privoli s to pogodbo – de naj mu za konja skerbi in ježe vadi. Lenče je koj pri volji in dozdanji

şkerbi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v zvét ne pojde pohodi, endivijo de ſe srumeni povéshi. — Şkerbi de boſh pſhenizo, jezhmen in oveſ v ſuhim poshél in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bolj mehkótne ſémena, kakor turſhizo, proſo, konoplje i. t. d. Şkerbi, de boſh vſako ſéme v lepimu vremenu, kolikor je mogozhe

skrbi

Valenštajn (1866):	Cesarju svojo prodali smo kri; Španski rudéči klobuk nas malo skrbi. Drugi lovec. Na Fridolančevo besedo samó, Na véro njegovo med
Pripovedke za mladino (1887):	za kurjavo in jedilna zelišča, pristavlja lonce k ognju ter skrbi, da je jed vselej pripravljena, kadar pridejo domu. Tudi sicer
Občno vzgojeslovje (1887):	tem postane vsako vzgojno vplivanje prostejše in lažje. Vzgojitelj naj skrbi, da si pred vsem z dobrohotnostjo in sočutnostjo pridobi popolno
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	imeni onih poglavarjev, ki so najstrastnejši sovražniki naseljencev. Vendar ne skrbi, draga žena, vročekrvni Maori iščejo krvavih prask kakor vsako leto

ſkerbi

Genovefa (1841):	nizh drusiga báti. Torej ne tarnaj, draga shêna, in ne ſkerbi savoljo mène. Oſkerbljênje têbe in gradu s graſhinſtvam ſim sa
Genovefa (1841):	ſolsnimi ozhmí oserl ter djal: „Bóg ſe je uſmili, in ſkerbi sa-njo in njeno ubogo déte! Zhe bi ne bil bolj

ſkerby

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	rezhy, poberejo. Ali sraunu pota pade, katiru bo od velikih ſkerby, inu opravila, katiru nam sdei tukei, sdei tamkei na pruti
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	duſhe ſrezhnu v' Boshji slushbi veſelijo, katire ta napokoi, inu ſkerby tiga ſveita sapuſtijo, inu v' ſamoti Boga zhaſtijo. Sakai ta
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	opravile, katiri bi biu ſe nadleshne, prasne, navreidne, inu smotlive ſkerby pred molitvo is ſvoje glave, inu is ſvoiga ſerza spraviu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	rezhy? ali je nam naſhu odresheine naperjetniſhi, koker druge prasne ſkerby? ali Chriſtus naſh Odreſhenik per nas taku malu vela, debi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	napokoja odlozhen, inu en takſhni zhaſs, katiri je od drugih ſkerby prasen. Procidit in faciem ſuam orans. Chriſtus naſh Odreſhenik ni
Branja, inu evangeliumi (1777):	ternje padlu , ſo taiſti, katiri ſo ſhliſhali, inu bodo od ſkerby, inu velikiga blaga, inu ſladnoſt tega ſhivlenja, po katirih sahajajo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Farmani? Sakaj ſmo my tèdaj takú nepokojni, inu imamo toliku ſkerby, katęre naſs glojejo, tolikajn britkóſt, katęre naſs vjędajo? sakaj ſmo

skrbijo

ſkerbijo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poglavarju. Nikar ne miſlite, de naprejpoſtavljeni sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhli. Po nekterih deshelah na Nemſhkim kralji in vikſhi oblaſtniki ſkerbijo sa blagor kmetov, in velevajo ſvojim deshelſkim poglavarjam, de imajo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	goſpod Janes, ki po ozhetovo sa prid imenovanih deshel vſeſkosi ſkerbijo, ſo tudi to drushbo obudili, ktera ſi bo prisadevala, domovinſke

skrbimo

skerbimo
Kmetijske in rokodelske novice (1846): sebi in drugim, zakaj pa tudi po pameti za-nj ne skerbimo? — Za zdravje so nam potrebne sosebno štiri rečí: I. Zdrava

ſkerbimo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sa ohranenje naſhiga telęſsa, naſhiga zhaſniga shivlenja vędnu ſkerbimo, ne ſkerbímo maju sa ohranenje naſhe duſhe. Inu kakor ſe en pameten
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hiſhe. Zhe sa ohranenje naſhiga telęſsa, naſhiga zhaſniga shivlenja vędnu ſkerbimo, ne ſkerbímo maju sa ohranenje naſhe duſhe. Inu kakor ſe

skrbiš

skerbish

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu pravizo hvallesh, skus tu pak ſa tvoj narvezhe nèz skerbish k' eni s' verham miri. Kader se tebi kaj permire
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bil v'mojemu zelemu ſhivlenju pozhasten. Sakaj se ti tolkajn skerbish, de be se kaj na ſemli skuspravel, inu ni tebi

skerbiš
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu liſtu je ſheſti dél vinoréje perdjan.

skrbita
Pripovedke za mladino (1887): in golobiče, da imajo kaj jesti, sestra pa in Benjamin skrbita, da vse okusno pripravita. Posebno je kraljičina pridna, nabira suha

skrbite

skerbite

Stric Tomaž (1853):	v tej reči zanemarjeni, kako v vseh rečeh za nas skerbite, unih se pa čisto nihče ne usmili. “ „E kaj ne
Roza Jelodvorska (1855):	objokani in žalostni Marjanci odpustite, in zopet dobrotljivo za njo skerbite. «

skrbite

Kranjska nevesta (1864):	gospodu pripetila kaka nesreča? Govori, ljuba moja, govori. " „Nič ne skrbite, grofič pride jutri, sluga ga je prišel le napovedat. Ko
Šaljivi Slovenec (1884):	je doma že vse pripravila, le botra še nimava! « — »Ne skrbite, prijatelj, grem pa jaz za botra,« dé cesar ter gre
Dóra (1885):	čudno ogledujejo. Gotovo ne, gospod župnik; a preveč se zá-me skrbite; kedaj sem si to zaslužila? odgovorim s hvaležnostjo. Poslal ti
Beatin dnevnik (1887):	saj je davno uže več nego li diletant. « »Nikari ne skrbite, grofíca, časa mu ostane dovolj, posvečevati se tudi muzam. Stoprav
Grajski pisár (1889):	me,« je dejala grofica milostno, »da še sedaj, gospod pisar, skrbite za naše blagostanje! « »Priporočil vas bom prevzvišenemu gospodu in škofu
Gospa s pristave (1894):	pač ne bodo obsodili na beraško palico. Sicer pa ne skrbite: naj vam gospod vojvoda Albreht vzame tudi poslednji dolžni grižljaj
Gospa s pristave (1894):	svojim tovarišem: »Bratje, jaz vam napravim pot skozi viteške vrste. Skrbite le za mojo ženo in otroke! « Osupli so ga gledali
Zadnji gospod Kamenski (1898):	gospod na molčeče Rotijino vprašanje. »Pozabiš lože hudi udarec. « »Ne skrbite, velečastiti! Da bi le zopet jedenkrat mogla mirno moliti v
Zadnji gospod Kamenski (1898):	do večera, ako ne dohiti turških roparjev,« izpregovori Katarina. »Ne skrbite preveč, milostna! Angel varih ga bode varoval. Saj gospe sestre

ſkerbite
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 19. Kadar vaſs bódo pak isdali, ne ſkèrbite, kakú, ali kaj imate govoriti: sakaj vam bó danu v'

▶ skrbljiv pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrben; [sskj]

skrbljiv
- skerbljiv
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): srečo domovine podpirati , ako si perzadeva, da je pošten, delaven, skerbljiv in dobro izučen v opravilih svojega stanú; po tem, da
skrbljivega
- ſkerbljiviga
  Genovefa (1841): v njêm raſtejo, s kterimi ſe marſiktéra shivál preshiví. Tako ſkerbljiviga, tako prijasniga in dobrotljiviga ſe Bóg tudi v hudim létnim
skrbljivih
- skerbljivih
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): v kratkim bi bila cela dežela polna samih poštenih, delavnih, skerbljivih in prebrisanih, dobro podučenih ljudí, — več bi bilo po tem

▶ skrbljivost samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrbnost; [sskj]

skrbljivost

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	preddvor je imel zeló prazničen, častitljiv obraz, ter dokazeval veliko skrbljivost za dostojno obhajanje tridnevnice. (Dalje prihodnjič. ) Obrtnijske zadeve. Govor poslanca
Gozdovnik (1898):	so bila zdaj potrebna, očital je Kanadčan nenavadno ljubezen in skrbljivost za Tiburcija. »Sine moj,« dejal je Rdoles, »ne bom te

skrbljivosti
- ſkerbljivoſti
  Genovefa (1841): ſo ju ſpremili. Genovefa ſe je ta zhaſ v miloſtni ſkerbljivoſti in poſtréshbi vedno bóljſhala in njéne liza ſe ji sopet

▶ skrbnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrbnika
- skerbnika
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Nam pastirje roka Tvoja. V britki žalosti po zgúbi Miloserčniga Skerbnika, Nadomestit' ga obljubi V Novim Milost prevelika. S čim Ti

▶ skrbno prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najskrbnejeprislov, splošni, presežnik
- najskrbneje
  Občno vzgojeslovje (1887): Lažnjivost pedagogično ozdraviti je jako težavno; to terja, da se najskrbneje preiščejo nagibi, katerim se imajo potem prilagoditi zdravilna sredstva. Bistvena
skrbnejeprislov, splošni, primernik
- ſkerbnejſhi
  Genovefa (1841): hudo, hudo sbôlel. ” Pa dobra pametna mati ga je ſhe ſkerbnejſhi pred nepokorſhino, ſamovoljnoſtjo, ſladkanjem in drusimi otrózhjimi napákami ſvarila. „Té

skrbnoprislov, splošni, nedoločeno

skerbno

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo krajnſko desheló, ſe issnaniti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in pomlad, in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nikoli na svetu. Neki premožen Liežan gosp. Cler, baron, hrani skerbno v svoji hranilnici neko staro priličje, in pravi, de to
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pràv lahko pomaga. — Gotovo je, de turšica hoče pridno in skerbno obdelana, večkrat v rasti okopana ali osuta biti; kdor tega
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	z sanj. Pa rano vstani; nezaspan Rabotaj, dôkler sije dan; Skerbnó obdelaj si polje, Okôplji v nogradu tertje. Pomladni hlad , poletni
Zlata Vas (1848):	Vse to je Ožbè od vsaciga skerbno zapisal. Zdej se je še le zaníkerno gospodarstvo pokazalo. Zakaj
Robinson mlajši (1849):	sme, če le k delu hot — voljo ima, ino si skerbno prizadeva.
Stric Tomaž (1853):	se mu je nekako čudno zdelo, zakaj da gospa tako skerbno poprašuje. Enega dne ga celó vpraša, ali pozna Harita, bližnjega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zemlja to pripustita: samo svetovati je, da se posamezne drevesica skerbno s ternjem ali drugače ogradijo, da jih živina ne poškodje

skerbnu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	zhaſtitega S. Ozheta Joſhefa iſvolila, katiremu, ke sem sé bla skerbnu perporozhila, sem sama nad sabo ozhitnu spoſnalla, de sem bila
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	naunzne rezhy vedet, inu ſnati? kar tebe amtizhe, tega se skerbnu amuſemi, de nabosh pred Bogam shtrafenge uredn spoſnan. V
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	hode bres gnade. Daj ahtengo moj Syn! ter gledej uſſellej skerbnu okuli sebe, kje be se imella le ta sukenza boſhje
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti ſhe srezhn is vojske naſajpershl, inu premagal. Glej ! koku skerbnu varje en murnar, de njemu skus eno shprajno se voda
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	sa to potrebſhnino Chriſtuſa, inu negovih Apoſtelnu odlozheni, tiſte je skerbnu varvou, h' tiſtim je ſvoju ſerze obernou, je mermrou, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſove, katire po nozhi okuli letajo, inu nikar s' Chriſtuſam. Skerbnu je sa res tiſto nozh bedeu Judas ta isdajauz, inu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vſelei tvojo pomozh. Dei nam volnu v'shulo prit', Inu skerbnu se vuzhit', Ta vuk terdnu obdershati. Tebi zhast , no hvalo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Dei nam mozh dopouniti Vſe, kar ſi ti vuzhiu, No skerbnu vie sturiti, Kar ſi nam narozhiu. 3. Dei ta ſveit
Kratkozhasne uganke (1788):	vêſho varijem jeſt tudi nozhindan; ſatorej pak tudi mene meſhnar skerbnu varije, de mene naſguby Kluzh. Jeſt sem gospodariu skorej use

skrbno

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	mati jo zakrije z rokama prav tesno in vendar tako skrbno, da se ne dotekne peresca. Ali smrt jej dehne na
Botanika (1875):	rastline spoznamo, je ta, da jih pridno nabiramo, natanko in skrbno primérjamo z njihovim popisom in s podobnimi rastlinami. Brez te
Ferdinand (1884):	sam ne znam. « Muka pa, katero je po dnevi znal skrbno prikrivati, dala mu ni tudi po noči mirú. Govoril je
Zlatorog (1886):	pa pri hiši kačo? « »Nič tegà ne,« reče starka, »Ali skrbno bitja višja »Čuvajo nad njim povsódi: »Kot otroku, kadar spava
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	celo najmogočnejše velikane neizmernih pragozdov. „Kaj pomeni vse to? “ vpraša skrbno Irceva žena. „Kaj pač misli s svarilom, in kaj je

ſkerbno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sdaj posabila vezh, ne bom; bom ſe ſvojih dolshnoſt bolj ſkerbno ſpomnila. De pa ne posabim, naj mi bojo odſléj te
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki biti nozhemo. She ſtar pregòvor pové
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ogledal ni. Le v' zhaſih ſe je sa ſvojmi ovzami ſkerbno osèrl, ki ſo med gojsdam ino med biſtrizoj po piſani
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jeſen domu v Sevſhko dolino na Gorenſkim (Oberkrain) hodil, ſim ſkerbno opraſhoval zhaſ, kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dobizhek dalo. Ker mozhirn ſvet kmetu zlo malo vershe, naj ſkerbno prevdari, kako bi mogel mozhvir mu odvseti. Nar pervo tadaj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ima mozhne perſi, tobák piti pripuſtil, pa tudi zhaſa bi ſkerbno ne prerajtoval, kteriga s pitjem tobaka sgubljaj — sakaj, nekaj mora
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Konez ſledi. ) Beſedna vganjka. Zela treh slogov beſeda Vlada in ſkerbno pregleda, Kar ſe pri hiſhi godi, Kar ſe na polju

ſkerbnu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	shaloſtnu snamne mormo sa reſsnizo ſe preſtraſhiti, inu ſtrepetati. Saturei ſkerbnu opomina S. Paul 1. Cor. 10. Qui Je exiſlimat ſtan
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	roko h' ſvoji malariji perſtaviu, inu per tiſti kulker tulku ſkerbnu smalou, inu skus to ſkerb inu pridnoſt je on ſvoji
Branja, inu evangeliumi (1777):	eniga Sguby, naushgeli ona eno luzh, inu pometa hiſho, ter ſkerbnu iſhe, dokler njega najde, tok poklizhe ſvoje perjatelze, inu ſoſede
Branja, inu evangeliumi (1777):	je Herodesh te Modre na ſkrivnem poklizov, inu jeh je ſkerbnu ſpraſhuval sa ta zhaſs te ſvesde, katira ſe bla njim
Abecedika ali Plateltof (1789):	lete pomankanja, inu samude odpuſtil, katęre ſe ozhem jeſt poſehmal ſkerbnu varuvati. Resſvitli Goſpod! ſhe sanaprej moje ozhy, de hude ſmerte
Abecedika ali Plateltof (1789):	nizh v' ſvojimu arshatu imęla. Dva druga ſta vſe dnarje ſkerbnu hranila, inu njih edinu veſsęle je blu, de ſta teiſte
Abecedika ali Plateltof (1789):	mu ſvojih tovarſhov kak mali dar dal, Ozhe, katęre je ſkerbnu nato paſl, kajseno utrato bi njegovi otrozi s'timi dnarmi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Chriſtuſa. 2. Tó sapuſhenje inu sbęjshanje tih Jogrov. Zhe obdvóje ſkèrbnu premiſlimo, naſs móre letó premiſhluvanje k'eni shivi pokóri omezhiti

▶ skrbnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrbnostjo

skerbnostjo

Oče naš (1854):	Njih in Bertramova ljubezin je bila moja podpora. Z nevtrudljivo skerbnostjo so mi moji otroci stregli in kmalo sim ozdravel v
Najdenček (1860):	vzéti. Gospa sama jih ji je z vso ljubeznijo in skerbnostjo, s prav ljubezni polnim tolaženjem in prigovarjanjem v usta rinila
Najdenček (1860):	mogel dobiti. Na pašo sim jo gonil in z vso skerbnostjo sim čul, da se ni kaj poškodovalo. Kastor me je

▶ skrčen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrčena
- ſkerzhene
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): istekla; vraniza je bila mehka, kakor shmidek, pljuzha ſoshgane in ſkerzhene, jetra véle in polne mehurjev, ſerzé pak sdravo; ſamo na

▶ skrčiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrči
Fizika (1869): manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se živo srebro skrči, ako se toplomér potopi v taleči led, zaznamova se z
skrčila
- skerčila
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): pa že les posušil in se je živa drevesna tkanína skerčila, ni več upati, de bi se drevó ohranilo; véja se
skrčilo
Mineralogija in geognozija (1871): razpoka. To kamenje bilo je pred tudi mokro, posušivši se skrčilo se je znotraj ter razpokalo je v večje ali manje

skrčiti

Zoologija (1875):	glasoviru je mogel svoj kazalec v pol minute 200 krat skrčiti in zopet stegniti; vrstica imajoča v sebi 45 črk izgovori
Aritmetika za učiteljišča (1885):	jednačbi zameniti z najdeno vrednostjo ter izraza na obeh stranéh skrčiti. Razrešil si jo prav, ako dobiš na obeh stranéh isti

▶ skremžen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skremženi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda za mejo nek černi skremženi obraz peklensko se režati in v pervem trenutku je po

▶ skrilast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrilast

škriljasti

Mineralogija in geognozija (1871):

Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle oder Blätterkohle, 30. ,, zrnati, Grobkohle, 30. ,, laknasti

skrilasti
Mineralogija in geognozija (1871): pod. 82 pomeni črtanje, da so zaviti skladi pozneje postali skrilasti, pa ne povsodi tako kakor so zloženi, ampak poprek (a

▶ skrinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrinja

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):

Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru in sprave, Vrata nebéške, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Perbežališe

skrinjah
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): pobirajo in daljej prodajajo ; nekteri jih imajo v loncih in skrinjah zaperte in shranjene. Poslednji se mislijo nar bolj preskerbeti; pa

skrinje

Zlata Vas (1848):	hleve, svoje puste polja in verte, svoje prazne mošnje in skrinje, svoje stergane oblačíla in srajce: té mi pričujejo zoper vas
Zlata Vas (1848):	nič razodel. Zakaj mislili so: čez sedem lét imamo vse skrinje polne zlatá.

skrinji

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči nenadjano postane velik pogòr ; pogorela je hiša
Zlatorog (1886):	dolgem času spet slaščico. A stari Jaka stopi k svoji skrinji In stika v njej, pa naposled se vrne. Napolnjen vrč

ſkrinji

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hrib, lepáva, tako rekozh, zele deshèle. Na njem je David ſkrinji savése brehek ſhotor po-
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Hraniti pa ſe mora v ſuhim zhednim kraji, v ſuhi ſkrinji in v ſuhi kamri, ali pa kje drugej, de prah

skrinjo

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je svojo žlahto in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v kteri so zlato in srebro
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	ima skedenj, pa ne snopa, da bi ga omlatil, ima skrinjo, pa ne kruha vanjo shraniti, ima hram, pa ne vina

ſkrinjo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſtavil. Va-nj ſo s' velíko zhaſtjo ſkrinjo savése prenèſli. Raslega ſe glaſ péſem, trobent ino bobnov, — neisrezheno

▶ skrinjica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

skrinjico

skrinico
Kmetijske in rokodelske novice (1845): svojo teto Apolonjo enkrat na Dunaju obiskal in od ondot skrinico, ktero je Juri Véga, še učenic v Ljubljani imel, sabo

skrinjco

Divica Orleanska (1848):	Düšatel. Je tako – Bog pomagaj! Sorelka (mu skrinjco vsili. ) Tù biserje, Zlatnina – Moje srebro raztopite, Zastavite, prodajte moje
Divica Orleanska (1848):	vojšakov nimam, srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol. (Z razpetima rokama Sorelki nasprot :) O

skrinjico

Najdenček (1860):	je stalo to norčevanje. Pervi zdravnik je ukazal iz kočije skrinjico z zdravili prinesti. Iz več glažkov je pijačo naredil, ktero
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v ravno tisti namen. Neko jutro zgodaj je klečala pred skrinjico, se pripravljala z iskreno molitvijo, potlej pa pristopila odpreti jo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	kakor ta, se je še enkrat sklonila in pogledala v skrinjico — zdaj je zapazila v njem košček papirja, kterega prej v

▶ skrit pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrit

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit shaz: tu je an shushan shtuk sause shaze usigenti. Naprei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sause shaze usigenti. Naprei jedi zhier ti viesh daje an skrit shaz sakopan nai bueli je dasi ti sam vidou an
Oče naš (1854):	in v véke! “ — „Tu v tem presvetim zakramentu prebiva Jezus skrit v kruh in vino med svojimi vérnimi, ktere s svojo
Najdenček (1860):	sim bil za germovjem in za gričem skrit me ni nobeden zadel. Vidil sim, da so večkrat ob
Zoologija (1875):	nje se pa zasadé suha drevesa z vejami. Lovec je skrit v kolibici, vdelani v zemljo in zakrito z vejami, trstjem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	preiskati, pa našli nijso ničesar. " "In vender mora tukaj biti skrit," zaterjuje logar termoglavo. "Kje je neki zamogel od tukaj proč
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	tje prišel. — Toraj ti ga bodeš čakal v velikem smerečji skrit! Kakor hitro ga zaslišiš, daj se mu spoznati, ne kedo
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	obličjem. "In še enkrat vam zaterdim, da je tukaj kje skrit," sliši Tone ves preplašen logarja mlinarju zaterjevati. "Vsaj smo ga
Zeleni listi (1896):	materino. Oj, to je lep prostorček! Tako miren in tako skrit! Položi ga v posteljo. Pokrije ga. Odejo zataknejo na levi

ſkrit
Kmetijske in rokodelske novice (1843): de bi jo povunjal; nedolshna kakor ſlavzhik, deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva

skrita

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	v tamnih kotih tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z
Viljem Tell (1862):	levici, Kjer pot drži na Virje, preko Skalic, Leži livada skrita v sredi gozda, Trebišče jo pastirji zovejo, Ker tam so
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je stala tik jezera v znožji malega hriba, skoraj da skrita v samem tertji. Krog in krog so rasla košata sadna
Zlatorog (1886):	spušča se nizdoli. Kamen mu ne gane pod nogámi, Veja skríta, trhla mu ne pokne, Listje velo, suho ne šumí mu

ſkrita
Branja, inu evangeliumi (1777): niſſo od tega nezheſer saſtopili, inu ta beſſeda je bla ſkrita pred nymi: inu niſſo vędeli, kaj ſe je govorilu. Pergodilu

skrite

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alpa je duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita
Zeleni listi (1896):	v kotu velikega gozda, cvetele so tri marjetice. Cvetele so skrite pred svetom. Nikdo se jim ni približal, nikdo jih ni

şkrite
Kmetijske in rokodelske novice (1843): morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti. 8. Şkrite grabne s debelim kamnjam tako saſtaviti, de ſe bo voda

skritega

Blagomir puščavnik (1853):	čez Rajno prepeljal. Nekaj tednov se je v nekem samostanu skritega deržal, kjer so ga mnihi prijazno sprejeli, kjer je pred
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	Solno- graških. Morebiti pa kaj tacega leži v kterem arhivu skritega, morebiti celò v rimskem; saj je slavni kardinal Angelo Mai
Valenštajn (1866):	peklenska me Umetnost je prevarila! Poslal mi Je pekel najbolj skritega duha, Najbolj lažnjivega, i ga postavil Na stran mi, kakor
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	visi krog vrata in na njej nekaj skerbno v obleki skritega. Ravno veze, pa menda ne za svojo rabo; na dolgem

ſkritiga
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 26. Vy ſe jih tèdaj nimate bati. Sakaj nìzh ny ſkritiga, kar bi ſe ne ràsodęlu, inu ſkrivniga, kar ſe ne

skritemu
- ſkritimu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): tá poſluſhaj. 44. Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu ſkril, inu od

skriti

sakriti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe jim mora sajesiti. Sa odtok mozhvirja ſlushijo odkriti in sakriti grabni. Koriſtno je odkrite grabne ravnati, kjer niſo obdelovanju na

skriti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svetiga Duha † Amen. povei: al poveita: zhei so ti dnarji skriti al zhei lasha al kaku bese mogli leti usigniti: teri
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe rarothim oduh da ti menei skashash te dnar al skriti zhaz skues to besiedo katera je mesu poustava inu skues
Gozdovnik (1898):	izmed glavarjev. Bil je Črnotič. Trije lovci so bili še skriti za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje

şkriti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7. Şkriti odtoki morajo v odkrite grabne, pa ne krishama ſpeljani biti
ſkriti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſeje, sverh vſe lepo s perſtjo naj sagernejo. Tako narejeni ſkriti povodniki dershijo po 15 do 20 let, de ſe ne

skritih

Divica Orleanska (1848):	Jez razumim Premembe zvezd in beg oblakov sivih, Šumeti slišim skritih žil studence. Človeku malo treba, polna pak Je živeža natvora
Zlatorog (1886):	se sanja o triglávski roži, O belih kozah in zakládih skritih, A lepa Špela sanja celo noč Jedíno le o lovci

skrito

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	nam dau sa shpisho, Tvoju Meſu , no kry , Na eno skrito visho v'Podobi kruhovy.
Kuharske Bukve (1799):	112. Visha ſoknato pezhenko ſpezhi. 113. Dobra govedja pezhenka. 114. Skrito meſo drugazhi. 115. Kravje vime pezhi. 116. Telezhje ſtegno, ali
Kuharske Bukve (1799):	deni meſo v' ſklędo, ga polì s' poſnęto polivko. 110. Skrito meſo, ali mulpret. Goveje ſkrito meſo ozhędi, ga na ręsine
Kuharske Bukve (1799):	rępi v' polivki pezhen. Zemmer. 109. Goveje po anglejſko. 110. Skrito meſô ali Mollbrat. 111. Divjázhino hraniti bres jęſiha. Wildbret. 112.
Kuharske Bukve (1799):	vſe ſkup na ſklędo; sraven ſe sna djati lemonlupka. 114. Skrito meſo drugazhi. Oſoli molprat ali ſkrito meſo; naręshi v' shelęsno

skritu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	na kalvarji Bogostu skritu blo ; Tukei pa na oltarji Je skritu tu telu. Ta ofer svete Maſhe Ta je tega spomin
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Bog, Kadir' dergazhi verje , Nima Kristuſou vuk. 3. Nega Bogostvu skritu Je blo na krisku tam; Zhloveshtvu pa pokritu Je to
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Taku sprizha tvoi vuk. 2. Tvoju je na kalvarji Bogostu skritu blo ; Tukei pa na oltarji Je skritu tu telu. Ta

ſkrito
Kmetijske in rokodelske novice (1844): drugi med njimi pa ſe temu ſmejajo in njegovo delo ſkrito svijazho imenujejo. — Kar ga je k ti obljubi napravilo, ſe

▶ skriti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrije

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	čez 15 milj oddaljeno , se že za okrožem našim očem skrije. Ko bi bila zemlja neka ploša ne pa krogla, bi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	hčer objokano mater objame, ter svojo lice v njenim krili skrije. Jez sam sim se komej premagal; skorej bi me bile
Divica Orleanska (1848):	(Vsi so ganjeni, Sorelka silno jokaje skrije lica na kraljevih persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Bog Abrahamov, Izakov ino Jakopov. “ Mozes, poln svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori: „Vidil sim revo svojiga ljudstva v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	odpre skala v Pečicah, do kterih je pobegnil, pa ga skrije pred britkim mečem sovražnikovim. Tam sedaj počiva s svojimi junaki
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	spleza na drevo, nastavi tičnico, gre zopet doli in se skrije s svojo sestro za germovje, od koder gleda na senico
Gozdovnik (1898):	že biti v kakem žepu. Kakor bi trenil pobere papir, skrije ga pod plašč, ter pade spet v svojo navidezno brezčutnost
Gozdovnik (1898):	nad konjem in jezdecem. Še ena minuta in na to skrije iz vode moleča skala obadva očem občudujočih gledalcev. Ti zapuščajo

skrje
Sacrum promptuarium (1695): sagleda, ter moshu ga na glavi resbye. Drugi dan mosh skrje pod klop en shelesen mosher, pride v' kuhanio najde ta

ſkrie

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę duſhe ſkrie ſvojo hudobo pod obras tę priasnoſti, on ſkrie ta nabruſseni nosh pod róshe, inu vaſs prebode med tęm
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	on shuga: ſe togoty, roty; ali en ſovrashnik tę duſhe ſkrie ſvojo hudobo pod obras tę priasnoſti, on ſkrie ta nabruſseni

ſkrije

Branja, inu evangeliumi (1777):	nivi ſkritimu ſhazu: katiriga , ke en zhlovek najde, tok njega ſkrije, inu od veſſela nad nym gre, inu preda uſſe, kar
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	visho boſh ſhe obnoril. Tonzkek. Joj! (saględa Barona , inu ſe ſkrije sa ſtolam. ) Nęshka. Kaj ti je ? SHĘSTI NASTOP. Nęshka, Baron
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Bog Abrahamov, Isakov ino Jakopov. “ Moseſ, poln ſvétiga ſtrahú, obras ſkrije. Bog pa daljej govorí: „Vidil ſim révo ſvoſiga ljudſtva v'
Genovefa (1841):	germovju in ternju beshí in ſe poſlédnjizh — v Genoveſino votlino ſkrije. Sakaj ravno tiſta sveſta
Genovefa (1841):	njegov poſlédnji sharek ne vgaſne — temuzh ſe Je naſhim ozhém ſkrije, de bi ſe sopet lépſhi v drugim ſvetu prikasal. Pri
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	obdá oblízhje mílo ; Jok, ki v ozhí mu ſíli, kómej ſkrije, De ní nebó nad njim ſe odklenílo, De je na

skrijejo

Astronomija (1869):	pridejo s časom na solnčno središče, ali pa se nam skrijejo na drugej strani. — Iz vsega smemo soditi, da protuberance in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	Mnogi so se odtegovali od človeških bivališč, da se bolje skrijejo pred vohuni in zatekali so v šume v samoto. V
Gozdovnik (1898):	utaknejo za laso okolu konjevega trupla privezani, svoje telo pa skrijejo za živaljo, in tako morejo prehajati celo večje daljave, ker

skrijem

Zgubljen mož (1864):	svinec možu, ki bo k letu znabiti moj profesor. Hitro skrijem Schwabovo prestavo, ker sem vedel, da profesorji kaj tacega radi
Domen (1864):	tebi nič gre noter. Kaj ima? Le zlezem v vežo, skrijem se med loparje za vrata in poslušam. Kaj sem slišal
Žalost in veselje (1870):	smerčali po tleh. Jaz odženem dva najboljša konja ter ju skrijem v bližnjej goščavi, potem pa preskerbim žensko obleko, ker le
Razne dela (1870):	Ukradem se iz družb veselih plašno, De grešnih pers krivico skrijem strašno. Kdo? Jez? Podobo možko grem Nositi v čistim nédru
Žrtva ljubosumnosti (1884):	in močneje na uhó. Kam naj grem, kam se naj skrijem, da me ne bode več zasledovala njegova krvava podoba? ! ... Moj
Strte peruti (1894):	bi me ti videla! Kadar mi je srce takó bolno, skrijem obraz v blazino in kličem: »O Bog! Daj, da najdem
Pod streho (1897):	v gledališče, ali pa mora biti doma, ker ji jaz skrijem ključ od vhoda, da ne bode mogla noter. « »O, le
Pod streho (1897):	Zinka s prstom na ustnicah. »Pst, pst! Daj, da se skrijem! « »Sem notri ne sme nihče, ni se ti treba skrivati
Nirvana! (1897):	sem slutil — ga sprejme Ada. Ogledam si revolver in se skrijem za širokim, težkim zagrinjalom ob oknu.

skrijte

Viljem Tell (1862):	misli tje po suhem iti? Tell. Da. Ribič. Tedaj se skrijte brez odloga! Dvakrat Vas Bog ne reši iz njegovih rok
Valenštajn (1866):	roke dajte, Ker vstréliti ne sme nobeden, zraven Obednice je skrijte, i ko mi K večerii za mizo sedemo, Planite v
Zlatorog (1886):	ožjem krogi? Oh divji ropar, oh jastreb je tó, – Zdaj skrijte se ptiči ubogi! Lisják po hósti se plazi zvit, Prihúljen

skril

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	stanovanje, celó meč je opasal in pod plašč v pas skril tudi malo krivo bodalce najboljšega jekla, kakor so bila le
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Domú prišedši toži svojej materi, da se je v gozdu skril hudoben deček, kateri ga je z gerdimi priimki zeló razžalil

skrou

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	oh duh da pokashi te dnarje katere si ti tukei skrou? Jas N. N. taba pegeram inoi sbodram oh ti duh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nateſtam kraje bo te duh pershov katieri je te dnarje skrou: pa se she mora pergodihi dabi duhov vezh pershuo daso

skrov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti menei perkashi utei podvebi ukaterei si ti te dnarje skrov inu sa poveshov: Jas N. N. taba klizham noi sbodram
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhakei bo guisbno pershou teſti Buh kateri je te dnarje skrov alpokopou bareiga kaker prei odsazhetka je poviedano bu? on bo

ſkril

Biblia (1584):	Ozha inu Goſpud Nebes inu Semle, de ſi ti letu ſkril pred modrimi inu saſtopnimi, inu ſi je tem majhinim resodil
Biblia (1584):	v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl, inu ga je ſkril, inu je ſhàl tja od veſselja, kateru je on zhes
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	v' nyvi ſkritimu ſhazu, katęriga je en zhlovèk neſhàl, inu ſkril, inu od veſsela zhes tó grę, inu predá vſe, kar
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tebe sahvalim, Ozhe, Goſpód Nebęſs inu semle, de ſi letó ſkril pred módrimi, inu saſtópnimi, inu ſi toiſtu ràsodel tim majhinim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dva talenta ino prebleki. Gijezi pride domu, pa je vſe ſkril pred prerokam. Potlej gre k' ſvojimu goſpodu, zhe ga bo
Genovefa (1841):	v jézho peljati; in ſvoj obras je v bélo ruto ſkril, jokal ſe je in ſvôjo jéso v dnô pekla preklinjal

skrila

Oče naš (1854):	dolgo za njima gledala, dokler sta se njenim hrepenečim očém skrila. „Kadaj bo Nacek zopet prišel? “ se je tiho prašala. „Zdi
Zoologija (1875):	ki pa nemajo zavite hišice, kamor bi se žival lehko skrila v nevarnosti, temveč samo plitko skledico na hrbtu. Nekateri so
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	padla v penečo reko. Ko sta se roparja za ovinkom skrila, jel je Lenart teči, kar so ga noge nesle, da
Revček Andrejček (1891):	potem – potem — Grešnik. Če ga Franica med tem že ni skrila — mora še gori biti. In če je klobuk še gori

ſkrila
Svetu pismu noviga testamenta (1784): enimu kvaſsu, katęriga je ena shena vsęla, inu ga je ſkrila med try polovnike móke, dokler ſe je vſe ſkvaſsilu. 34.

skrili

Oče naš (1854):	zdaj jamo enako drugi zemlji poravnali in z germovjem tako skrili, da je najbistreje oko ni moglo izslediti. Potem se je
Viljem Tell (1862):	Ribič. Kaj dém, če praša, Kam ste se skrili? Tell. Svaka mojega In druzih, ki prisegli so v Trebišču
Gozdovnik (1898):	teši Sokoljeoko. »Na Bivoljezeru čaka deset hrabrih Komančevih vojakov Sokoljeoko. Skrili se bodo pred psi Apačev, razbojnikoma puščave pa ne bodo
Gozdovnik (1898):	morali svoje koprnenje s smrtjo plačati. Zaklade bomo zakopali in skrili, da je nihče ne najde in pozneje pride morda enkrat

skrilo
Blagomir puščavnik (1853): XIX. PTUJ ROMAR. Že se je solnce za Švajcarske gore skrilo, in temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v

skrit

ſkrit

Genovefa (1841):	posdraviti. Urno ſe je, ſvôje ſolsé, ki ſo ga ſilile, ſkrit, na kônja saluzhil in ko bi bil trenil naprej sdirja
Genovefa (1841):	vezh ni posnal. Urno je nasáj tékel ſe v votlíno ſkrit. Ko je pa njén glaſ saſliſhal: „Ne bôji ſe, ljubo

▶ skrivaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrivaj

Genovefa (1841):	ſedel, je marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sosede razveseliti. Ino res je bilo takó. Mina mi je skrivaj povedla, de je več ko 2000 rajniš dobrotlivo odločil, vbožne
Zlata Vas (1850):	čudil, ko ga je odsihmal zdej ta, zdej uni obiskal, skrivaj z njim govoriti hotel in ga potem izpraševati začel: ,,Ožbe
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Gerard, s takim izidam ves potolčen, je hotel skrivaj ubežati, pa Arto ga je ukazal deržati, dokler ne bo
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	6. Vidijo vsako reč Božje oči, Kar se še tak' skrivaj zgodi. 7. Kar iz ljubezni dela kdo, Mu Bog poplačal
Viljem Tell (1862):	Valter Firšt. Ne dalje, Melhtal! Da naji ne zapazijo. Povsod Skrivaj potikajo se ogleduhi. Melhtal. Al imate novice z Untervaldna? Kaj
Oče naš (1885):	postopati z mano, kakor z ubežnikom, ko sem hotel fantička skrivaj k sv. Pavlu h krstu nêsti. Nič ne maraj, Barba
Pripovedke za mladino (1887):	pa zakliče: „Glejte si razposajenost, kako denar po tleh razmetava,” skrivaj pa jo vendar zavida ter sklene, da bo tudi ona
Revček Andrejček (1891):	Zvitorog. No, ali si sedaj srečna? Franica. I menda že! (Skrivaj Zvitorogu. ) Saj bi ne bila nič zahtevala, pa sem si

skrive
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): v plašč zavit je bliže stopil, služabniku pomignil in mu skrivé mošnjico denarjev v roko stisnil, zašeptavši: „Skoz „porto capeno” proti
skrivej
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pri nas Jezusova véra prepovedana, je vunder Auguštin, europejski misionar, skrivej k nam prišel, to prepovedano véro učit in ljudstvo zapeljavat

skrivši

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	to so imeli vsi, in če so s tim morebiti skrivši mislili Nemce strašiti, se niso nikakor golufali.
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in razložil, kako naj streljajo na Boštjana. Tudi kristijanje so skrivši prinesli še precej denarjev, da bi se jim truplo izročilo

ſkrivaj

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tiga je krajiz ſhkarláta kriv, ki ſim ga vkradla, ino ſkrivaj prodala. ” Ozhitno sdaj vſe pové, kako je bila sheljna nove
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſi ſoſéſkarji, de nobeni take bolne shivine ne kole, ne ſkrivaj ne ozhitno, de meſa ne prodaja, ne vshiva, ne drugam

ſkrivej

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	duri sa ſeboj, ino ondi mòli ſvojiga Ozheta, ki je ſkrivèj prizhujozh, in on bo tvojo molitev uſliſhal. — Kedar molite; ne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino sa herbtam jim ſhkódovati shelí; marſikdo ſe nedolshniga dela, ſkrivèj pa gerde ino gerde hudobije pozhenja. Kakor je bil Juda
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tej prizhi je bila sdrava. Menila je, de je to ſkrivèj ſtorila. Ino reſ, nobèn zhlovek ni tega vidil. Ali Jesuſ
Genovefa (1841):	imenoval. Ta je obljubil píſmo grôſinje po nékim svéſtim môshu ſkrivéj grofu poſlati. Pa svijazhaſtimu Gôlu to ni ſkrito oſtalo. V
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v njega toliko sarés naréshi, kolikor bradoviz imaſh, klinez pa ſkrivèj komu v arshet vtakni. — Tako ima on klinez, tí pa

▶ skrivaje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrivaje
Divica Orleanska (1848): naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne, vedrí

▶ skrivališče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrivališča
Deborah (1883): tega ne vem. Učitelj. A jaz vem, vem za vaša skrivališča! Zdaj bo konec! Strani morate! Kde je ona? Žena. Gotovo

skrivališču

skrivališči

Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	možu počiti srce. Osem tednov ležal je Hofer v svojem skrivališči, sedaj je moral iti v dolino – smrti nasproti – to je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	postelj, a velika skrinja je bila poslednja v tem podzemskem skrivališči. Peharček zapre vrata za seboj in pravi: "Tukaj toraj je

skrivališču

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	zverjad, prijel trdneje puško in urnih korakov hitel proti njihovemu skrivališču. Le še 20 korakov je imel storiti, in dejanje je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	prigodjaju videl logarja in več mlinskih hlapcev urno proti njegovemu skrivališču veslati. Bil je zgubljen in ubežati mu nij. bilo moč
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	korakov od njih oddaljen in je šel naravnost proti njih skrivališču. Tone je logarja le predobro poznal, in zdelo se mu

▶ skrivati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skriva

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ranil. — Na Španjskem še zmiraj vrè, in, čeravno se še skriva razpertje med ministroma Esparterom in O'Donellom, je vendar gotovo. Čudno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	in da ga naša deželna gosposka zasleduje. Kdor tacega izdajavca skriva, ali pa kdor zvé, da jo tak človek izdajavec, pa
Deborah (1883):	Stopi v pregrajo, posluša ter se zopet vrne). Spi! (Solze skriva. ) Srcé, ne pokaj! Dragi! vzemi me! (Otide. Veter zabuči. ) Dvanajsti
Lohengrin (1898):	ga hočemo oteti; Nam čin dokaz njegove je častí. Kar skriva on, ne more ga oteti, Očitno to da tu spregovori
Gozdovnik (1898):	govoriti sami. « »Tedaj vam je neznano podrobnejše? « »On podrobnosti prav skriva, pa ne, dragi moj Diaz, da bi se bila zlata

ſkriva

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj mlatizh ſe ſonzu ſkriva, Zépiz gréje, ni mu mras. Ena ſhe naſ gorka zhaka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jim rezhem. Gotovo ſe pa sa tem plajſham kaj drusiga ſkriva. Ptujiz. Ljubi mosh! verjemite mi, le k vaſhimu laſtnimu pridu

skrivajo

skrivajo
Divica Orleanska (1848): divje clo zverine tak oplaši, De krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov

ſkrivajo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	med vejami in rogovilami, kamur goſenze pred simo sa- rod ſkrivajo, in ga pokonzhaj; poiſhi na vertu tudi med plankami in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	do rodú naprej, pod ktérim mojſtri Şkase ſvojo vrazhiteljſko neumnoſt ſkrivajo. Jes tedaj pravim: Vovzhizh Je nizh ! Teshko bi bilo rasſoditi

skrival
Oče naš (1885): gosposko. Koj so vse zapečatili. Komaj je Marton svoje veselje skrival in hlinil žalost, ktera mu ni šla od srca. Natanjko

skrivala

Valenštajn (1866):	čuje, kdor Si bodi, da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zdaj še prideržala iz tvoje dedšine! Zvesto sem varovala in skrivala ta zaklad, draži ko zlato in biseri, dokler se ga

ſkrivala

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je imela. Zhes vſe ga je ljubila, ino v' ſtrahu ſkrivala zéle tri meſze. Pa sdaj ga nizh vezh ne móre
Genovefa (1841):	Ako ravno ſe je mrásu v obilni mah ſvôje poſtelje ſkrivala, ſe je vunder veſ máh od naneſbêniga ſnêga premôzhil in

skrivale

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	svoja velika zelena peresa po jezeru, in ribe so se skrivale pod njegovo senco. V zatišni strani gozda, kjer se je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čez nebo, da so se zvezde blizo nje kar skrivale in le dalnje so se lesketale na čistem temnem nebu

skrivali

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	V tej jami so stanovali roparji; tu so se skrivali pred zasledovalci, tú so imeli shranjene v težkih zabojih uplenjene
Deborah (1883):	Tržinar. Veste, kuma, tega je tudi potreba. Če tudi so skrivali, zadnje dni vendar ni bilo prav veselo v hiši. Jožef

skrivam
Viljem Tell (1862): tukaj zanaprej živeti. Kakó se tako hudo sem pregrešil, Da skrivam tukaj ko morivec se? Po prstih s šibo paglavca sem

skrivati

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	Le to se ni dalo pred Hirlando dolgo skrivati, zakaj sleherni si je želel jo bolje spoznati, in tako
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	obdarila, in kterimu tudi Hirlanda svojiga posebniga spoštovanja in naklonosti skrivati ni mogla. To zapaziti se Arto zlo razveseli, in odslej
Gozdovnik (1898):	kakor v branik, za kterim je bilo moči se dobro skrivati. Pepo in Fabij porineta puške skozi kamenje in Kanadčan se

ſkrivati

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kave jima bom ponúdila. ” Vender je ſklenila tega ne ſtariſham ſkrivati. Sravno ni bila toljko dobre volje, ko drugikrat, tudi prijatelzi
Genovefa (1841):	glaſ jokati, vpiti in ſvôje oblizhje v oblazhila ſvôjih mater ſkrivati; mladénzhi in devize ſo terdno ſklenili, ſerza pred takimi gréhi

▶ skriven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skriven

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Pred božičnimi prazniki vsako leto imajo sv. oče papež velik skriven zbor (konsistorij). Tudi letos so se že delale priprave za
Valenštajn (1866):	Za vratom jej zlata grivna visi — V njej stavim da skriven pomèn tiči. Trobár. Pazite dobro, to spét je vohonski pes

skrivna

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	svinca, in ko izroči vsakemu še veliko vrečo, odpre neka skrivna vrata, ki jih Tone še opazil nij, in vstopi v
Gozdovnik (1898):	in potem ona dva, Baraha, Oročej. Onima bodi naša nakana skrivna. Če odrinemo, preden nazori, smo drevi že v taborišču. « »Pred

skrivne

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be toku viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nad njenim bistrim obrazam, na katerim so se znamnje vidle skrivne otožnosti, blede namreč ličice. Njeni lasje, rumeni kakor zlato, so
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	so iz Kaldeje; v tej deželi je pa copernija in skrivne umetnosti že od nekdaj doma. Vendar saj imamo tudi v

ſkrivne

Biblia (1584):	hozhem odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus puſtil ta Folk
Sveta grofinja Genofefa (1857):	reſ vſe tako med njo in kuharjem sgodilo, ker sna ſkrivne rezhi tako odkrivati. Tu mu babura s hivavſko ponishnoſtijo odgovori

skrivnega

skrivniga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Selim nekiga neotesaniga Azijata mohamedanske vere in turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	poglavarja krajnske in koroške dežele in ob enim tudi Svojiga skrivniga posvétnika z naslovam „ekscelencíja” izvolili. — Novo izvoljeni deželni poglavar so

ſkriveniga
Biblia (1584): drushino taku imenovali? Satu ſe nebujte pred nymi. Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga, kar bi

ſkrivniga

Biblia (1584):	Niſhtèr nej ſkriveniga, kar bi ſe neresodelu, inu nej niſhtèr ſkrivniga, kar bi ſe nesvejdilu: Kar jeſt vam pravim v'temmi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Sakaj nìzh ny ſkritiga, kar bi ſe ne ràsodęlu, inu ſkrivniga, kar ſe ne bó svęjdilu. 27. Kar vam v' tàmmi

skrivnem

ſkrivim

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	vunder ? — k' Jęrzi v'vaſs hodiſh : sa gnadlivo Goſpó na ſkrivim sdihujeſh; sa mano ſi tudi sazhęl nekej ſleparit — Tonzhek. Jeſt
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	je nevumen. Nęshka. Poſluſhej tedej. Naſh Baron ozhe mene na ſkrivim sa ſe kupit ,

ſkrivnem

Branja, inu evangeliumi (1777):	zhes moj folk Israel. Tedej je Herodesh te Modre na ſkrivnem poklizov, inu jeh je ſkerbnu ſpraſhuval sa ta zhaſs te
Branja, inu evangeliumi (1777):	pravizhen mosh, katiri je tudi bil JEsuſov Joger, ali na ſkrivnem sa Judov ſtrahu volo, katiri je tudi na Boshje krayleſtvu

ſkrivnim
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): enkrat ſvoje naj ljubſhi uzhenze, Petra, Jakopa ino Janesa, na ſkrivnim ſeboj vsel, ino jih na viſoko goro pelje. Ondi je

skrivnemu
- ſkrivenimu
  Biblia (1584): h'poſluſhanju, ta poſluſhaj. SPet je Nebeſku krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl, inu ga

skrivni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	tim uzrokom priliko dalo. Verste umora so: 1. Zavratni ali skrivni umor, ki se s strupom ali sicer zasedljivo (potuhnjeno) stori
Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	roke, iz kterih se je zvedilo, da se res francozki skrivni opravilniki prizadevajo, na Laškem prekucije podpihati. To je res; pa
Maria Stuart (1861):	Mortimer. Slušajte, kaj je sklenjeno. Tovarišev Sem zbral v kapeli skrivni, spovednik Je nas spovedal, nam odpustke dal Za grehe vse
Valenštajn (1866):	glavár. Nu, vidiš? Vére nejmajo v nas, Plaši jih vojvodin skrivni obràz; Prišel je do prevelike slave, Sklatili bi radi ga

skrivnih

Viljem Tell (1862):	lahki čoln (Staufaherju) Pripelje tudi vas iz Švica sem. Po skrivnih potih moremo lahkó Natihoma se ondi zbrati v svèt, Vsak
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Fulvijevi duši, da bi tudi zdaj spoznal, če nima kakih skrivnih misli — pa merzel in jasen je bil njegov obraz, zato

skrivno

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se pogovarjov: je on svoimu ta lubeishemu jogru Johanesu teſte skrivno devo saupou, inu per- po-
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se nezvé, de je še kaj višjiga na svetu. To skrivno prirojeno mikanje je hrepenjenje duha po nekim svetu, lepšim od

ſkrivnu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): bóm odpèrl v' pèrglihah moje vuſta, inu bóm isrękal tó ſkrivnu od sazhętka tiga ſvèjtá. 36. Tèdaj je Jęsus ispuſtil mnóshize

▶ skriven pisarija pridevnik, splošni, nedoločeno + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

skrivno pisarijo
- skrivnopisarijo
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): nemška! Bolnik in njegova družina jo gledajo kakor kitajske hieroglife (skrivnopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami plati; in akoravno je

▶ skriviti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrivi
Gozdovnik (1898): sme zgoditi? « »Brez potrebe naj se mu ni las ne skrivi! Ne poznam človeka, ki bi bil toli vreden, biti vam

skrivil

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	ni se mu ta po volji izšla; zato pa je skrivil herbet, pobesil vrat, glavo med noge vtaknil in z vsimi
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	otroci? “ „Tvoja žena živi v moji koči; nihče ji ni skrivil lasu. Kaj pa je s tvojimi otroki, ne vem. “ — Te-Vaturu

▶ skrivno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrivnem

Maria Stuart (1861):	tako). To jaz vas prašam, lord. Leicester. Želeli ste Na skrivnem z mano govoriti. Mortimer. Ako Vam smem zaupati.
Zoologija (1875):	zemlji in skalovji, ali se poganjajo po vodi ali na skrivnem glodajo v lesu, rojé pa krilate žuželke po zraku ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	ni več zahajal v mesto, ali če je, je po skrivnem potu hodil osrečavat one, ki zaradi vere so tičali po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	utrjeno in zavarovano od poganov. V mestu je podučeval na skrivnem, ker niso mnogo marali za njegov nauk. Največe polje za
Ferdinand (1884):	svoje nedolžnosti, — da ni druzega pripomočka nego hitri beg. Na skrivnem je zbežal v gori. Spremil ga je le jeden zvest
Oče naš (1885):	srca, je rada ubogim dajala in marsikaj dobrega je na skrivnem storila. Tudi ona je iméla zavoljo gostoljubnega očéta svoje prilizovalce
Zlatorog (1886):	Takó dé starec, in pozórno žene Poslušajo ga vzdihujóč na skrivnem. Kar le plavolasi Jérici, ki pridno V omaro spravlja kúpice

skrivnim

Tine in Jerica (1852):	Tine je obilno milošinj delil, tode s previdnostjo in na skrivnim; narrajši domačim ubogim, ki se v narveči potrebi niso upali
Roza Jelodvorska (1855):	sabo. Bili so vratarjevi otroci. Njih oče je vse na skrivnim vidil, kako de je ptuja deklica njegovim otrokam dobra; ker

skrivno
- ſkrivno
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): hozhe. Prav dobro ſe ji sdi, de jo Shofka tako ſkrivno ſvarí ino v' ſerzi njej hvalo vé, de ji v'

▶ skrivnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrivnost

Ta male katechismus (1768):	dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse
Roza Jelodvorska (1855):	naznaniti, de sim vaša hči. V njenim sercu, mislim, je skrivnost dobro ohranjena, in ona bi zamogla terdovratniga viteza naj lože
Valenštajn (1866):	bodi, da se ljubiva. Zakaj Bi se skrivala? Srečnim pristuje Skrivnost; nesreči, kterej up je vgasnol, Nobenega nej treba zagrinjala, Pod
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v Kampanijo; rekel si mi pa, da je oboje ena skrivnost, kar pa ne previdim. ” „Res je oboje eno. Jaz sem
Gozdovnik (1898):	je ob Gili odkril velikansko zlatišče, ter meni prodal svojo skrivnost. Potemtakem bom odpravo najprej tjakaj vodil, in potem bom videl

skrivnust

Ta male katechismus (1768):	artikel: Gori je shl na nebu? Nam perneſſe naprej to skrivnust tega slavnega na nebu hojenja Kristusovega, katire je po dapernesenemu
Ta male katechismus (1768):	sem uſſellej perpravlen ozhitnu s' mislejo, s' beſſedo, inu dijanjam skrivnust S. Kriſha pred zelem svejtam spoſnati. Kaj spoſnash pak ti

skrivnuſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sturil? tamkej nisem jeſt nezh drugega othla vędet, koker to skrivnuſt tega meſſupoſtanja edinurojenega Boga bres ſgube mojega divishtva;
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skrivnuſt te vire nagruntaj ti veliku, temuzh virvej uſſe v'poniſhnoſti

ſkrivnoſt

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tę perve vęrne naſhe zerkve doli is Nebęſs priſhàl. Leta ſkrivnôſt je taiſta, katęra naſs danàs vkupej ſpravi, inu katęro my
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nekim uzhiteljem k njemu v ſholo iti, de bi jim ſkrivnoſt rasodel, kakó ſe ima mladoſt uzhiti, de ſe bo nameſt

skrivnosti

skriunueſti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	resnizo klor vedeti nash? pridi pridi dori Duh tegniel kateri skriunueſti boshje viesh: noi resodi mena to resnizo klor kar jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	isabitorjov. TE BUKVE SO TAPRAVE ISABITARIZE? Te buque so povhene skriunueſti noi boshje mozhi: te buque so sateſte motne ludi udrukane

skriunuſte
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne? Boſhje skriunuſte be toku viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl uſſake

skriunveſti

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvoje pra sveto pokopalishzhe: jas tabe prosim skues use svete skriunveſti: stvei mena bojomi grieshenku
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mahnva: o Matia jas taba prosim skues te nai svateishi skriunveſti: jas tabe prosim oh nai suateishi deviza inu nabeshka Kraliza

skrivnost
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pod, nad, ali blizo knoflice v bukvah. Tacih in enacih skrivnost več prečudni Rabi rabi in to z tako naglostjo, de

skrivnosti

Divica Orleanska (1848):	serce praša svoje, De razodene se prijatlici In ji pové skrivnosti svojih pers. Zdaj prišla dôba je, de tudi jez Po
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	poveličanje Jezusa in Marije nanašajo. Imenujejo se té perdjane beséde: skrivnosti Roženkranc se začne z: Verujem v Bogá Očeta i.t.d. z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	sedaj, le vse mi povej. ” „Kaj se še spominjaš tistih skrivnosti? ” „Kaj bi se ne; tisto noč, ko se je bila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se zopet mladeneč, „ti še svoje obljube nisi spolnil; svojih skrivnosti mi še nisi razodel. Zadnja priložnost je sedaj, le vse
Deborah (1883):	kar je nama bilo na srci. Ti veš vse moje skrivnosti. Zmerom so te dražili, da fante same puščaš, in raji

skrivnueſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): volo se ti bras moiga klizenja perkashash noi usne velzhe skrivnueſti menei resodenash: jas tabei prosim noi sarothim skues tvoiga stvarnika
skrivnust
Ta male katechismus (1768): se tamkej nezh gmajn, ampak ſgol samu duhovne, inu boſhjeh skrivnust polne della dapernashajo, per katireh se morejo posebne rezhy, inu
skrivnuſte
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh tvojo dusho, eno tako ſhlahtno! eno ſgol

ſkrivnoſt

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Judas — Kdó? Judas ta Apoſtel Chriſtuſov? ta k' vùndęjlenju tih ſkrivnoſt, inu telęſsa Jęsuſoviga gori vsęti Jogèr, on katęri je h'
Genovefa (1841):	kaj ſerzé teshi, mêni rasodenite, de ne bodo vſih vaſhih ſkrivnóſt s vami v sémljo sakopali, in de bi morde ſhe

ſkrivnoſti

Biblia (1584):	inu je djal: Vam je danu, de vy tiga Krajleſtva ſkrivnoſti vejſte: letim pak nej danu. Sakaj kateri ima, timu bo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	odgovóril, inu je djal k' njim: Vam je danu vęjditi ſkrivnóſti tiga Nebęſhkiga krajlęſtva, njim pak ny danu. 12. Sakaj katęrikoli
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jęsuſa Chriſtuſa ne miſli, de posabi, inu ne vęj njegove ſkrivnoſti, kęr mu v' tim zhaſsi vſa vunajna boshja ſlushba Jęsuſa

skrivnostih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): naukov in kako se strinjajo ni še slišala, o nezapopadljivih skrivnostih kerščanstva se jej še sanjalo ni in od mogočnega poslopja

▶ skrivnosten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrivnostna

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Skrivnostna róža, Turn kralja Davida, Turn slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja miru
Zlatorog (1886):	mu, kdor trga rožo tó! »Iz Zlatorógove krví »Pogánja rastlina skrivnóstna ti, »Rudeči cvet triglávski. »In kdor ugléda kozla kdaj, »Obrne

skrivnostne

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	s svojim ostrim neusmiljenim zapovedovavcem, na kterega so ga vezale skrivnostne, nepretergljive vezi, ki ga je popolnoma v svoji oblasti imel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jej je ločiti od človeka, na kterega jo vežejo neke skrivnostne vezi. Temni večerni mrak jo je obdajal — še temnejše in
Astronomija (1869):	pa začne z nova vzdigovati. Ni ga bolj veličastnega in skrivnostne groze polnejšega prizora, kakor je šumeče vrenje teh s srebrnimi

skrivnostnega

Svetinova Metka (1868):	za roko ter jo vede v stransko izbico. Iz njenega skrivnostnega vedenja bilo je lahko spoznati, da ima danes nekaj posebno
Nevera (1878):	mu na stran, kakor bi mu imel povedati nekaj jako skrivnostnega. »Janez — prične — ta Lazar te bo treščil v veliko škodo
Rokovnjači (1881):	najbrž brezvspešna, a radoveden je bil vender, videti domačijo onega skrivnostnega tujca, o katerem je vsled Blaževe pripovesti sodil, da mora
Zvezdana (1883):	prijatelja, zdaj mi je jasno, da sem se motil. Nekaj skrivnostnega je imel vedno v svojem govorjenji in povsod, in če
Cyclamen (1883):	so tam daleč v ozadji, in jezera tudi ni, takega skrivnostnega jezera s tolmuni, prozornimi morda par sežnjev globoko — potem pa
Jara gospoda (1893):	ni bilo najti, in šele ko so prišli potem nekovega skrivnostnega prirodnegu zakona na red dohodki in plače te ali one
Roman starega samca (1895):	znakov onega blaženega bleska, ki obseva obraz ljubečega človeka; onega skrivnostnega ognja, ki razodevno gori za zenicami zaljubljenčevimi. Morda, sklepal sem
Roman starega samca (1895):	obrazu, se danes v njem zrcali. Oko ji je žarelo skrivnostnega ognja, ustnice, smehljajoče se, so ovajale tajno hrepenenje. Poteze nje
Vinjete (1899):	šepetaje priklanjalo. Marko je govoril tišje, kakor da pripoveduje nekaj skrivnostnega in temnega. A hipoma se je vzdramil, pogladil si brke

skrivnostnih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): take rastline moral bi potem kak urjen čarman govoriti čarodejnih, skrivnostnih besedi; taka zelišča v možnarji v štupo stleči — in sicer

▶ skrivnostno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

skrivnostno

Valenštajn (1866):	sem umel, maršal, I srečo vošim — kar se mene tiče, (Skrivnostno. ) Zanašati se name smeta. Ilo (živo). Smeva? Butlar. S pridržkom
Valenštajn (1866):	se Po taborji ter skupaj vró. Nobeden Ne vé zakaj. Skrivnostno v temnej zbira Tišini pod prapore vsak se polk. Sovražno

▶ skrivši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrivši

skriushi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	venka nesi te dnar mouka noi deji van miernat krei: skriushi dabo naskriunam daneshzhier nabo satu vedou kaker ri sam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabelzo sashribati noi mejo na anam shaubernam kraji skrito noi skriushi. Sedei se sazhna ta Molitva al Shebranje. O usiga magozhni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skushano. Usemi andnar entolar alpa dukat noi podeji navetar podpertizh skriushi pa podeji v' jemeni boga ozheta v' jeneni boga sina

skrivši
Valenštajn (1866): morem več boječe I tiho krog te hiše laziti, Da skrivši bi ugodni hip zapazil — To ščakovanije i ta britkost Presega

▶ skrnina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrnina

skernina

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	II. Poglavje. Zapertje in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz prehladenja ali iz
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	II. Poglavje. Zapertje in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz prehladenja ali iz zapertja, in

▶ skrojen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skrojene
Kmetijske in rokodelske novice (1847): tudi med prebivavci možkiga spola: vsi nosijo bele po mažarsko skrojene hlače. Semčan in Kosteljic nosita Škornje, kar jima prav lepo

▶ skromen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skromno

Roka in srce (1883):	kakor se meni sami ljubi, in kedar se v moje skromno stanovanje poniža vstopiti kakov čestit gospod župnik, ali sodnik, ali
Vanda (1888):	ga bilo, ki bi jima v mirni samoti mogel kaliti skromno njijino zadovoljstvo. Tako je minévalo leto za letom. V tem
Pegam in Lambergar (1891):	Ljubljano. Prišlo je poludne. Pri tolikih skrbeh ni dišalo Gregorju skromno kosilo, presedalo mu je laskanje igralk in pohvala načelnika, ki
Na krivih potih (1893):	in kos ovsenjaka. Ivan ga lepo zahvali in hvaležen použije skromno večerjo. V tem pa je oglar razstlal po tleh mahú
Pod streho (1897):	značilo, da je dvanajsta ura. Nekateri delavci so že jedli skromno svoje kosilo, drugi čakali nestrpno sina ali hčere, da jim
Kvišku (1899):	bi pa mirno žedel in čakal, kdaj bo prazno kako skromno mestece, za katero bi bil vsak drug plemenitaš preodličen in

▶ skromno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skromno

Pomladanski vetrovi (1881):	staro mater, ki mora s svojo majhno pensijo pičlo in skromno živeti. Rada je torej Binčetu privolila ter še pridejala, da
Gospod Janez (1884):	so vžigali svetilnice. Zdajci ugleda Peter pred seboj deklico, opravljeno skromno, a vendar okusno, lepe, vitke rasti in, kolikor je mogel
Gospod Janez (1884):	jel uživati življenja slast, kolikor sta mu dopuščala — čas in skromno imetje. Pa tudi to ga je minilo. V dveh letih
Vanda (1888):	ter jo resnično snubil za ženo. Toda Vanda je rajša skromno živela in se hudo trudila za male potrébščine svoje, nego
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	nazaj? Bi li ne mogel v Ljubljani počakati polka? In skromno odmerjeni čas, mi li dopušča vse potrebno preskrbeti za vojno
Zunaj (1896):	vabijo pestrokrile metulje k sebi; — vzdrhtavajo bisernobeli in bagreni klinčki, skromno lianti, velikocvetne zardele grandiflore; — vztrepetavajo mečaste juke in dracene ... Povsodi
Moja hoja na Triglav (1897):	ne bil bi ostavil priljubljenega mu Bohinja. Tako pa je skromno živel ob majhni plači in veliki pokorščini tiste dobe. Toda
Moja hoja na Triglav (1897):	sem tu gori videl in mislil ob sončnem vzhodu. Bolj skromno od mene se je potem javil tuji gospod in iz
Gojko Knafeljc (1899):	varčiti! Ne pravim, da bi obogatel, ali živel bi lahko skromno in mirno. Najžalostnejše je pa to, da zapravljajo najhuje taki

▶ skrušiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

skruši
- ſkruſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pije, kadar je ſuh; na luftu ſe vezh ali menj ſkruſhi ali rasſuje; ſhumeti ali vréti sazhne, ako hudiga jéſiha na-nj

▶ skubiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skubi
- ſkubi
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse, inu vuſheſa s' lashkim ojlam pomashi

▶ skuhan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skuhan

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni eniga v vrelo župo; ta se mora, kadar je skuhan, med persti zdrobljiv čutiti; ko bi pa gres malo preveč
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	to potrebo nič več ne veljal. Ko je cuker tako skuhan, kakor je bilo rečeno, devaj sok podolgama vanj, in, ko

ſkuhan
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tako terdo smersnen krompir v vrelo vodo vershen in naglo ſkuhan ſe od nesmersneniga v dobroti nizh ne raslozhi. Jeſt ſim

skuhane

ſkuhane

Kuharske Bukve (1799):	naſhpikane biti, inu v' kosi pezhene, al pa na vodi ſkuhane. — Med maſlo inu moko eni devajo tri rumenake, preden shupo
Kuharske Bukve (1799):	oſolę, oſhtupajo, s' jęſiham inu ojlam poliejo; al pa ſe ſkuhane po ſrędi venistrębio, inu poliejo s' vkup smęſhanim ję-

skuhano

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	bilo rečeno, devaj sok podolgama vanj, in, ko je vse skuhano in posneto, nadevaj vkuhanje v majhne steklenice, pokri ga z
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	milostivi gospéj rekoč: „Bog te sprimi, ljuba gospá. Kmal bo skúhano: pa moraš malo za ljúbo vzeti; per nas skorej druziga

▶ skuhati glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skuha

skuha
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Baron. Kaj je potler? — Pojdi k' Urſhi, naj ji kamilze skuha — Sej bo tebe tudi ſkorej ſhipálo. Nęshka. Oh mene né

ſkuha

Kuharske Bukve (1799):	vręli krop v' kaſtroli, vſe vkup na sherjavzo, de ſe ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno
Kuharske Bukve (1799):	naj ſe vſe ſkup do dobriga v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi. 78. Sirni nudelni na maſli

skuhaj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	preden je gotova, z merzlo vodo pokropi in do dobriga skuhaj. Potem jo urno v skledo deni, s perpravno skledo in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekoliko dišečimi žbicami, mlado dišavo in lorberjevim perjem do dobriga skuhaj, varno v skledo položi, s terdo kuhanimi in drobno zrezanimi

ſkuhaj

Kuharske Bukve (1799):	povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi
Kuharske Bukve (1799):	pręden ſe sarumení, deni ene shlize vode sraven, premęſhaj, inu ſkuhaj; kader vrè, perdeni muſkatzvęta, enmalo ſroviga maſla, męſhaj, dokler ſe

skuhajo

skuhajo
Kitica Andersenovih pravljic (1863): Tudi si nista mogla, misliti, kako je to, če ga skuhajo in na srebrno skledico položé. Prašala sta torej kebra, krastačo

ſkuhajo

Kuharske Bukve (1799):	maſli preshario, potle berſh perliejo meſne shupe, inu do, mehkiga ſkuhajo. Potle vsamejo polovízo graha s' nękaj ſrovim maſlam inu muſkat
Kuharske Bukve (1799):	glave, kader ſo namaſhene. Potlej jeh deni, de ſe mehko ſkuhajo. — Pomashi eno ſklędo s' ſrovim maſlam, v' njo vloshi te
Kuharske Bukve (1799):	polivko vred. 273. Artizhôke sa ſalato. Al ſe artizhoke otręblene ſkuhajo mehko, na zheterti sręshejo, oſolę, oſhtupajo, s' jęſiham inu ojlam
Kuharske Bukve (1799):	notri tri uhzhe víſhin, puſti pozhaſi vręti, de ſe mehko ſkuhajo. Potle jeh ven vsdigni s' pęnenzo na eno ruto al

skuhal
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): Ná, Saksonec, lej, tvoj stari rojak ti je lonec mesá skuhal. Jej, ljubi moj Saksonec, in povej mi zraven kako lepo

skuhala

Najdenček (1860):	je gospodinja boljšo odejo in blazino dala. Potem mi je skuhala juho tako dobro, kakoršne še nikolj nikolj nisim jédel. Pri
Pripovedke za mladino (1887):	je dobila v pest kacega otroka, hitro ga je umorila, skuhala in pojedla, in to je bil njeni največji praznik. Ko

skuhali
Kitica Andersenovih pravljic (1863): njih tu in ravno tako tudi grad, da ju bodo skuhali in na srebrno skledo položili.

skuhat

ſkuhat

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſo rade vſhive. Nar te bolſhi hrushke lupet, v' zukri ſkuhat, kader ſe ohladę, s' zukram poſtupati, inu v'pezhi
Kuharske Bukve (1799):	14. Nàmaſhen ali filan ohravt. Ohrovtove glave otrębi, înu perſtavi ſkuhat, ne premehko, de ne raſpadejo, kader ſo kuhane, isręshi to

skuhati
- skuhat
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): platnu bellet je bolſhi, Vol, al Pir sa zelu Lętu skuhat, kader Meſsez doli jemle. mlade koprive poresat, poſuſhiti, je ena
- skuhati
  Fizika (1869): Tam se tedaj v odprtej posodi ne dá jajce trdo skuhati. Ako se s pomočjo zračne sesaljke ali na drug način
- ſkuhati
  Kuharske Bukve (1799): smęſhaj, puſti de ſe ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od

▶ skup prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skup

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	po 19 do 22 gold. — Kuhaniga pepéla (potaše) so nekaj skup navozili, pa skorej nobeden ni zanj pobaral; cena je 11
Zlata Vas (1848):	biti, de je kaj. “ Ko so štirdeset do petdeset krav skup spravili jim reče: „Zdej pa že bo! “ Pripravniga, pošteniga planinca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	doli ni več mostov, celó po 15 do 25 flosov skup, in takemu kakor njiva širokemu flosu s 4 vesli, kteri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	laških toplic kakošen flos ustavijo. Tukaj že po tri flose skup denejo. Memo Loke, Sevnice in Reihenberga pridejo na tretjo stavo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Voglajna Savini dovelj vode pripelja ; zato tukaj po dva flosa skup zvežejo in polovica flosarjev gré domú. Drugo stavo imajo pri
Kemija (1869):	žveplec in žveplena kislina, FeS + SO3.HO = SH + FeO.SO3. Razne kovine skup stopljene dado kovinske zmesi (Legirung), ki imajo več ali manj
Mineralogija in geognozija (1871):	kisline in galunine tudi borove kisline, magnezije, železnega oksida, vseh skup 12 različnih sestavnih delov v sebi. Posebno znamenito je to
Botanika (1875):	cevnih povezkov, med tem ko proti kraji ti bolj gosto skup stisnjeni stojé.
Botanika (1875):	folliculus); več malih strokov stoji večidel po dva in dva skup (ostrožnik, omej, zimzelen). 4. Glavica (capsula); dva ali več plodovih

▶ skupaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skupaj

kupej

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	otroke, Kardinale, Shkoſe, Prelate, inu viſsoke Goſpode. Zelu Lętu v'kupej vsetu. Je bel mokru, koker ſuhu, kir pa Saturnus, kateri
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Na poli sęle, inu repo, aku ſo goſsenze, obirat, blatu kupej ſtergat, inu na verte, nive, al traunike vositi. Erſh, pſhenizo
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	inu take ludí, katęri globoku miſlijo, podſaboj. Zelu Letu v' kupej useti. Je merslu, inu mokru; aku lih je ob gvishnih
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ti ludję ſo meni inu moji nevęjſti na zhaſt v'kupej. Dones bomo ſklenili; sa jutri jih pak v' ſvate povabim

skupaj

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Angležem zavolj mornarstva in udinjanih ptujih čet ravno toliko, — vsem skupaj tedaj vsaki mesec 396 mil. frankov ali vsako uro 512.000.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	po sprednji strani života od glave do trebuha na šev skupaj zrašene. Obé glavi ste kazale le en obraz precej širok
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	vagánov žita ali 72 milijonov forintov (goldinarjev), ktere vsi gospodarji skupaj vkradejo celemu premoženju in po tem takem tudi sebi, ker
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ovezati z ličjem ali kako drugo rečjo, in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati začno, odkerhni spodnje, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vino letošnjega leta 1857 vino leta 1811 in leta 1846 skupaj; ker 11 in 46 je 57. Številki saj kažete, da
Valenštajn (1866):	Uže? Izdal me starec je cesarju. Kaj praviš? Trideset sva skupaj lét Živela, prebivala i — prebila, V istej postelji v ostrogi
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	reči je na svetu, ki gredo vkup, ki se pa skupaj ne nahajajo. Marsikdo ima hlev, pa ne konja vanj postaviti
Aritmetika za učiteljišča (1885):	po 4 kr. velja 9krat 4 kr. = ..... 36 kr. vsega skupaj 5 gl. 76 kr.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mora biti od druge po polnem nezavisna. V razrešitev več skupaj spadajočih jednačeb s prav toliko neznankami se uporabljajo isti načini

skupe
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): ste kazali perijodično nagnenje k bledici (chlorose) in v vsem skupe nezadosten razvoj, tako da bo treba ž njima na drugačnih

skupej

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	udje kmetijske družbe pri tem zboru pričijoči bili. Vsih udov skupej nas je 152 bilo, ki so iz bližnjih in daljnih
Zlata Vas (1848):	mesá vsak dan želé; sedemnajst družín jih je bilo pervikrat skupej stopilo. Odsíhmal je mogla vsaka híša — ena za drugo — kadar
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	še enkrat z malo manjšim izrezicam odreži. Kar ostane, spet skupej vzemi in tako delaj, dokler je še kej testa. Zdej
Stric Tomaž (1853):	spet uni zaverne, „zakaj stara žena in njen sin gresta skupej enemu. Kdor sina kupi, mora tudi ženo. “ „Kaj neki? stare
Stric Tomaž (1853):	tudi neizrečeno ljubila in skerbela, da bi obá skupej eden kupil. Pomilovanja vreden prozor! Nagloma se zdaj Halaj skozi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	zjutraj se smejo spet odpreti; tudi 3 ljudje ne smejo skupej na ulicah biti; od 8 zvečer do 6 zjutrej mora
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	muh, 1/2 kvintelca euforbium – gumeta, 2 lota sala se dobro skupej zmešajo. Po tem mazilu se oteklina včasi zgubi, in vzrok
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	1 lot brinjevih jagod in 1 lot štupe hrastove skorje skupej. XV. Poglavje. Bolne oči. Prasci in mladi prasiči nar večkrat
Viljem Tell (1862):	si roke Pošteno, brez napuha in hinavstva: Trijé okraji bodo skupej stali, Branili se na smrt i na življenje.

ukupa

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ukupa skuhei noi naredi an taht venka is preje inu napravi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pa se she mora pergodihi dabi duhov vezh pershuo daso ukupa meli teſt dnarje skrite: pati knemash saspati temuzh vahtari kader
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	blek dershi Navogle udimi navish? noi je srokami utam dime ukupa sue kaker se an dert ushtukelz ukupa isuje teſti sviti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	smerti! perkashise na tam kraji taku shitro kaker bi isozhmi ukupà trenou.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srokami utam dime ukupa sue kaker se an dert ushtukelz ukupa isuje teſti sviti blek dai sad noi rezi da vsazham

vkupei
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Jupiterjam, katęre pa ſo lęne, inu lushtam podvershene. Zélu Letu vkupei vsétu. Je vezh mokru, koker ſuhu, aku vſse 4. tale

vkupej

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Bogá shene. O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov
Zlata Vas (1848):	dovelj iméli. Pred vsim so mogli pa siromašniki in osebniki vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo

vkuppai
Sacrum promptuarium (1695): perveſhe, ter yh pusti; perletj jastrop sgrabi enu inu vſe vkuppai prozh neſse, ſaromak ſe prestrashi, ter misli, zhe shena sa

vkvpa

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabe prime moi lvbi brater inv bodi krotek nedba sva vkvpa piva noi jedva Jeshvshavo Krishtvshavo telv inoi pra S. Kry
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	savse sadovol stverov inoi skves negovo roshenfarbano kri nas vse vkvpa dragv odkvpov inv venzhno srezhne stverov oh ti nabeshzhi ozha

ſkup

Branja, inu evangeliumi (1777):	tega perpravlanja gre, ſo perſhli teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe ſpomneli
Kuharske Bukve (1799):	kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram
Kuharske Bukve (1799):	enim koſzam v' moki povalaniga putra, enim koſzam zukra; kader ſkup vrè, pokrov gori deni. Naj ſe kuha pol ure, sadnizh
Kuharske Bukve (1799):	ene lemóne drobno na zukri ſtergani lupek, inu nękaj zukra ſkup smęſhaj inu hladno shverklaj. Potle poſtavi na sherjavzo v' lonzi
Kuharske Bukve (1799):	naj ſe vſe ſkup do dobriga v' kosi ſkuha. IX. Poſtne inu moknate jędi
Kuharske Bukve (1799):	ſroviga mlęka deni devęt jajz inu enkaj preſjaniga zukra, vſe ſkup dobro rastepi al rasshverkaj, po-
Genovefa (1841):	ſhe ſolsé ganjenja v ozhéh igrale. Sdaj grôf, ſvoje ljudí ſkup klizaje, v ſvoj ſreberni róg satróbi, de ſe glaſno buzhénje

ſkupaj

Genovefa (1841):	mi v nebéſhko kraljeſtvo priti. Jélite — po téj póti hozhemo ſkupaj hoditi? ” je djala in vſim je ſhe roko podala in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	karte ſta vſak pot dva goldinarja doplázhati, ali sa zelo ſkupaj 8 goldinarjev. Snajdba vganjke Nr. 3. v poprejſhnim liſtu je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pogorelzam in drugim neſrezhnim pomaguje! — Şhe enkrat Vaſ proſim vſe ſkupaj , ki naſhe novize berete, vabite in nagovarjajte ſvoje ſoſede v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bil pa v reſnizi ſlab. Le malo ljudi je ſkupaj priſhlo in ſhe med temi je bilo vezh ogledovavzov, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bi ſe— ſame na ſebi — marſikterimu majhine rezhi sdéle, vſe ſkupaj pa tó ſtoré, kar umetnoſt vinoréje imenujemo. Vſe ſvoje dela

ſkupej

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	jim ga je ſam angelj boshji osnanil. Veſelé ſe vſi ſkupej, ino hvalijo Boga. Paſtirji ſo ſe sdaj ſpet domú vernili
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	biti poſlan, to je, svelizharja. Naródje bodo upali va-nj. ” Vſim ſkupej rèzhe: „Pokopajte me v' dvojni jámi na Kananſkim, kjér. Abraham
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dni preſhizham med kako pijazho dati ſolitarja in glauberjeve ſoli ſkupej, en del ſolitarja, dva dela pak glauberjeve ſoli, vſiga eno
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pa tudi lanjſko leto veliko imel, vezh ko vſi Kerzhanje ſkupej. Mu pravim: Kaj jim jo niſo goſénze, kakor drugim ljudem

▶ skupek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skupek

Mineralogija in geognozija (1871):	kake tvorbe zovejo se oddelki in več oddelkov skup dá skupek. Vendar pa ne smémo misliti, da se je bljevanje in
Mineralogija in geognozija (1871):	tako rekoč lahko beremo, kako so si sledili akti stvorjenja. Skupek skladov, ki so se storili ob času med dvema tacima

skupkih
Mineralogija in geognozija (1871): preiskave zemljine skorije za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se storili

skupku

Mineralogija in geognozija (1871):

obziru so tehnično imenitni. Od Werfenskih skladov pravi Peters: „V skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih

▶ skupen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skupen

Aritmetika za učiteljišča (1885):	katero je razdelno z dvema ali več druzimi števili, imenujemo skupen mnogokratnik (gemeinschaftliches Vielfache) teh števil; n. pr. 20 je skupen
Aritmetika za učiteljišča (1885):	skupen mnogokratnik (gemeinschaftliches Vielfache) teh števil; n. pr. 20 je skupen mnogokratnik števil 2, 4, 5, 10; 8abcd pa števil 2abc

skupna

Fizika (1869):	dele posebnih podob za posebne opravke, ki se imenujejo organi. Skupna delavnost vseh organov rastline ali živali imenujemo življenje, zato se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	skupno mero (gemeinschaftliches Mass) teh števil, n. pr. 3 je skupna mera števil 12 in 21; m je skupna mera števil
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi skupna mera med dividendom in divizorjem. 2. Kakó je spoznavati razdelnost
Aritmetika za učiteljišča (1885):	za ostanek, tedaj a = bk + r, in da je m skupna mera števil b in r; ker pa je z m
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da je m skupna mera števil a in b, in da je a : m
Aritmetika za učiteljišča (1885):	a – bk in ta je jednaka r. Odtod izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je tudi skupna mera med
Aritmetika za učiteljišča (1885):	3 je skupna mera števil 12 in 21; m je skupna mera števil amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1
Aritmetika za učiteljišča (1885):	izvajamo: Vsaka skupna mera med dividendom in divizorjem je tudi skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ta je jednaka a. Ta izrek izražujemo tudi takó-le: Vsaka skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom je tudi skupna mera

skupne

Zoologija (1875):	za razplod se vse vrste kake živali izpeljavajo iz ene skupne glavne oblike, in uporabivši ta zakon in raztegnivši ga do
Aritmetika za učiteljišča (1885):	amx, bmy, cmz. Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9

skupnega

Fizika (1869):	ekvatorju počasneje. Pod. 60. 66 Krivočrtni poti postanejo vsled posebnega skupnega delovanja več sil na telo. Tako n pr. delate na
Aritmetika za učiteljišča (1885):	m in n razdelno. Ker nimata te dve števili nikakeršnega skupnega faktorja, a pa mora vse faktorje števil m in n
Gozdovnik (1898):	vreden, biti vam prijatelj, kakor je on. On nima ničesa skupnega s človečeti, ki jih mi preganjamo, in ki se je

vkupnega

Fizika (1869):	Pa kakor različne so te prikazni, vender imajo vse nekaj vkupnega; to namreč, da se bitno ne spremeni nobena vseh teh
Občno vzgojeslovje (1887):	ni móči, mnogostransko delovati in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji
Občno vzgojeslovje (1887):	jednakovrstne predmete, da izloči, kar je med slučajnim in nebistvenim vkupnega in bistvenega. Takó delajoč si prisvojuje otrok najgotoveje one predstave

skupni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	gosp. župan te reči resnobno poprijel in tudi slavno izveršil. Skupni stroški so se narasli skoraj do 2000 fl. — Vse se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	tujih dežel. Iz Dunaja. — 28. decembra je bil tukaj veliki skupni ministerski svèt pod predsedstvom Nj. Veličanstva cesarja. Vladni listi še
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred vsoto njiju absolutnih vrednostij skupni predznak. 3.) Dvoje različno zaznamenovanih števil seštejemo, ako postavimo pred

vkupni
Občno vzgojeslovje (1887): vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje in tem preje se doseže vzgojni smoter. Sosebno

skupnim

Aritmetika za učiteljišča (1885):	prednice). Akcije, prioritete in javne zaklade (öffentliche Fonds) zovemo s skupnim imenom vrednostne papirje (Effecten, Wertpapiere). § 168. Vrednostni papirji imajo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	v ta namen pomnoži oba dva jednačbina dela z najmanjšim skupnim mnogokratnikom vseh imenovalcev. (Odpravi ulomke. ) 2.) Ako so v jednačbi

skupno

Divica Orleanska (1848):	svitlostjo glavo Okinči, jasniši od kron posvetnih? Ki vsiga sveta skupno veličanstvo Pod sabo vidi tàmno, zaničljivo? Prestoli knežki v kopo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno podlogo z vsoto eksponentov vzmnožiš. Kakó je množiti dekadna števila
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 72. 1.) Ako ima dvoje ali več števil kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njih vsota. Dokaz. Vzemimo
Aritmetika za učiteljišča (1885):	tudi z njiju produktom 6. § 74. 1.) Ako imata skupno mero dividend in divizor, razdelen je z njo tudi delitveni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dobitek 8000 gl.; koliko dobi vsaka oseba? 4. Za neko skupno podjetje dá A 2, B 1 in C ostali del
Aritmetika za učiteljišča (1885):	s katerim je razdelnih dvoje ali več druzih števil, imenujemo skupno mero (gemeinschaftliches Mass) teh števil, n. pr. 3 je skupna
Aritmetika za učiteljišča (1885):	skupna mera med divizorjem in delitvenim ostankom. 2.) Ako imata skupno mero divizor in delitveni ostanek, razdelen je z njo tudi
Aritmetika za učiteljišča (1885):	res z m razdelna. 2.) Ako imata dve števili kako skupno mero, razdelna je z njo tudi njiju diferenca. Vzemimo, da

vkupno
Botanika (1875): oddaja. Pa naj bo temu tako ali tako, vsakako je vkupno delovanje rastline na njen živež odkisujoče, t. j. ona izloči

▶ skupina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skupin

Astronomija (1869):	v skupine, in živa domišljija je prisojala očrtom (obrisom) takih skupin, t. j. znamenj ali sozvezdij podobnost z mnogovrstnimi rečmi in
Zoologija (1875):	svojih opravilih in po teh jih razvrščamo v več glavnih skupin. V prvo skupino spadajo vsi oni organi, po katerih telo

skupina

Fizika (1869):	v stvaréh in v prikaznih, in po tem se cela skúpina znanosti razdeli na dva glavna oddelka, namreč: na znanost stvari
Mineralogija in geognozija (1871):	19. Skupina granatov. Sem spadajo prav lepo kristalinsko izraženi minerali, toda le
Botanika (1875):	ampak raste le na gornjem koncu. Deblo enokaličnic. 34 Ta skupina obsega razun drugih rastlin tudi vse naše trave in čebulnice

skupinami
Botanika (1875): Že v §. 26. smo se spoznali s tremi glavnimi skupinami, v ktere se rastline dele po načinu svojega prvega mladostnega

skupine

Kemija (1869):	Sledeča tablica nam kaže kovine razvrščene po posebnih lastnostih v skupine, kterim so posebna imena nadeta.
Astronomija (1869):	tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še znotraj povratnika rakovega, sozvezdje Bootes, v kterem
Fizika (1869):	oddelkov. Opazbe učé, da delajo vse prirodne prikazni tri glavne skupine, vsaka sè svojimi posebnostimi, ktere bomo razjasnili na primérih. Ako
Botanika (1875):	dadó razločevati. Deblo brezkaličnic. 33 Le pri popolnijih rastlinah te skupine nahajamo steblo ali deblo. Sim spadajo mahovi, ki imajo le
Zoologija (1875):	razpadejo vse živali gledé njihove splošne uredbe v tri glavne skupine, kar je razvidno iz sledečega pregleda.
Botanika (1875):	imajo zraven posamnih cevnih povezkov tudi veče iz njih sostavljene skupine, ki delajo bolj ali manj pravilni in popolni krog (pod.

skupino

Astronomija (1869):	je Aldebaran. Na hrbtu bikovem vidimo pa plejade ali gostosevce, skupino majhnih blizo skup stoječih zvezd, ki jih imenujemo tudi sedmozvezdje
Kemija (1869):	železni ali manganov ali kromov okis. Na ta način dobimo skupino galunov, ki so vsi sostavljeni po splošnoj formuli: RO.SO3 + R'2O3.3SO3
Fizika (1869):	prikazni in znanost o njih kemija. Zadnjič imamo še tretjo skupino posebnih prikazni, ki se imenujejo prikazni življenja, ker se godé
Zoologija (1875):	po teh jih razvrščamo v več glavnih skupin. V prvo skupino spadajo vsi oni organi, po katerih telo občuje z vnanjim
Tiun - Lin (1891):	kaj rad udeležil borbe z Lin-Fijem. Radovedno je opazoval to skupino. Videl je, kako se je Kitajec sklonil k svojemu sosedu

▶ skupiti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dobiti; [sskj]

skupila

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	prirejenih 156 funtov mešičkov čez 600 gold.; kmetijska družba je skupila tudi za svoj pridelek blizo 400 gold. itd. Kdor pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	a za 5. istega meseca datirano. Odstopojemnik in odstopnik sta skupila po 2 meseca zapora pri tej kupčiji; naš funkcijonar se

skupiti
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): cena za eniga konja! Le na Angleškim je mogoče to skupiti. Natiskar in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani.

▶ skupno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skupno
Blagomir puščavnik (1853): Ti, lepa živalica! si mojega očeta oprostila. ” ”Pokleknimo in se skupno Bogu zahvalimo za neprecenljive dobrote,” reče Blagomir, ”v celi naši

▶ skupnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skupnost

Kemija (1869):

strani. Absorbiren, srebati, Acetil, Acetyl. Acidimetrie, kisomerje. Adhäsion, sprijemnost. Aggregation, skupnost. Akrolein, 465. Alabaster, 414. Alaun, galun, 418. Albumin, beljak, 494.

vkupnost

Občno vzgojeslovje (1887):	resnici izvrševati. Vzgojstvo ali pedagogika je torej v prvo znanost. Vkupnost vseh istin, zlasti vseh pravil in zakonov, odnašajočih se na
Občno vzgojeslovje (1887):	kar rabimo, da dosežemo namen svojega hotenja. Čin se imenuje vkupnost vseh onih premen, katere izvirajo iz dejanja in katere so

skupnosti

Kemija (1869):	rekoč vrinejo med nje, je razrinejo in redijo iz njihove skupnosti. In res raztopljena ali razproščena tvar ne izgubi svojih kemičnih
Kemija (1869):	kemičnih lastnosti, kajti razproščene tvari se pokažejo spet v prejšnjej skupnosti, kakor hitro vodo s toplino izparimo.
Kemija (1869):	voda vezati toplino (fizika §. 155), da more iz trdne skupnosti prestopiti v tekočino, na kar jo sili žveplena kislina. Solitarnokisli
Mineralogija in geognozija (1871):	o sestavbi zemljine skorje, o nastanji raznih pogorij in njih skupnosti — to stori sistem geognozije. Elementi geognozije. A. Kamnoslovje ali nauk

▶ skupoma prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skupoma
- skupama
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): peteršilja v maslo verži in na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno ponev s putram pomaži

▶ skupovati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skupujejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): žito, kterega jim zemlja doma le malo rodi, na Horvaškem skupujejo in domu vozijo. Tudi kar se telesne lepote in čverstosti

▶ skupščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skupščina

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	delala postavnim pravicam skupščine serbske ter bode poterdila, kar je skupščina v imenu serbskega naroda sklenila, in se bode tolikanj manj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	iz Belega grada domú prišel in priča bil dogodb belogradskih. Skupščina je vsled tiste oblasti, ktero je kot višji gospod dežele
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	le en glas velike hvale je tudi temu delu. — Srbska skupščina se bode sklicala maja meseca. — Ves svet je prežil na

skupščinah

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	od Blaznika, kakor se pravi (berite vendar poročila o odborovih skupščinah), kupi vse že zglodane in po stari sistemi napravljene črke
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	tiskarnici, bilo je očitno in oznanjeno v poročilih o odborovih skupščinah. Skrivaj se nič ni ravnalo. Dotična poročila se glasé tako-le

skupščine

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	bo menda, kakor se kaže, nobenih ovér delala postavnim pravicam skupščine serbske ter bode poterdila, kar je skupščina v imenu serbskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	ki so se podali k odstavljenemu knezu, mu naznanit sklep skupščine, je blèzo kneza tako-le nagovoril: „Gospodar! Narod serbski je dostojno

skupščini

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	gospod dežele serbske turški sultan Serbom podelil, leta 1843 v skupščini izvoljenega kneza Karajgjorgjevića (naslednika rodovine „Černega Jurja”) v skupščini 22.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	v skupščini izvoljenega kneza Karajgjorgjevića (naslednika rodovine „Černega Jurja”) v skupščini 22. dec. I. I. enoglasno vladarstva spet odstavila, ob enem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	kapljice kerví ob kratkem konec vojaške zoperstave. Armada je prisegla skupščini na ustav. 31. dec. so šli poslanci k staremu Milošu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	vsled tega njene prenaredbe ter o njem poroča prihodnji odborovi skupščini. (Odbor brez vsega besedovanja sprejme ta nasvet ter v nasvetovani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	to zakasnenje ; razlogi so razloženi v poročilu o XXII. odborovi skupščini („Novice” str. 306). „Nam se dozdeva — pravi dopisnik „od Save
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	pomislike, ki se jim na razpravo predložé v kteri prihodnji skupščini. (Glej „Novice” str. 388.) Sedaj naj sodi svet o dr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Dotična poročila se glasé tako-le: Bilo je pri XX. odborovi skupščini, da je predsednik dr. E. H. Costa nasvetoval to-le: „Naj

▶ skupščina samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skupnost; Pohlin To malo besedišče

skupščine

skupshine

Ta male katechismus (1768):	ti virni Kristiani? Ke mashnek, koker en najete beſſednek te skupshine teh virneh Kristianov ſa uſſe, inu v' imenu uſſeh S.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te narbulshe noter dajanja kader bosh obteſhan. Popuſtè zli asi skupshine teh ludy, kjer se ne malukedej ſabrede, ter pejdi h'

skupščino
Tiun - Lin (1891): Ni se mi zdelo vredno, da bi pozdravil skupščino, ki je svoje nezaupno-sovražne poglede vpirala v me in ker

▶ skupživljenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

skupno življenje, sožitje; izvirnik, latinsko-slovenski slovar

skupživljenju
- skupſhivlenju
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sebe is troshtam tega serza prezhjiti puſtil, aku v' tvojemu skupſhivlenju grenkobe nabo. Al naspoſnash ti sam nad G. Bogam, kader

▶ skus samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skušnjava; kontekst

skusu
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Življenje sovražno Opravljati važno, Sejati, saditi, Zvijavši dobiti, De v skusu in stavi Koristno opravi. Zdaj silno prihaja neskončniga blaga, Napolni

▶ skusiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skusi
Kmetijske in rokodelske novice (1847): sicer ne moremo te pomoči iz lastne skušnje; naj jo skusi, kteri je potrebuje; če ne pomaga, ne škodje tudi ne
skusijo
Divica Orleanska (1848): koliko družín, Možove koliko nevest obljubljenih! Nej matere britanske tudi skusijo Obupanje in britke solze, kakor so Francozke tužne žene lile

skusil

izkusil
Robinson mlajši (1849): je Petek prišel z užgano svetilnico, ino še je jednokrat izkusil, solze pretakaje, svojega gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval

skusil

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dergazhi, koker skus terplenje pridti. Ti se se ſhe ſadoſti skusil, kaj je ſena slaba rezh, svoje upanje na zhloveka poſtaviti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na pol bolj počasi kakor samo olje. (Vrednik „Novic” je skusil to in zamore reči, da je resnično, le da sol

ſkuſil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino njegove neſkonzhne mozhi she ſliſhal, bi ga sdaj rad ſkuſil, zhe je ˛Sin boshji ali ne. ˛S' hinavſko zhaſtjo ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nesmersneniga v dobroti nizh ne raslozhi. Jeſt ſim to koj ſkuſil, in ſe priprizhal, de je reſ. Smersli krompir v semljo

skusili
- skuseli
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): je is mano rojena, inu mojo lubeſnivoſt so se uſſi skuseli, katiri so meni ſuper bli. Ti nabosh bral, de be
- ſkuſili
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in vſe ſim bral , kar ſo drugi sdravniki sa shivino ſkuſili in snaſhli; miſlim tadaj, de ſim v ſtanu vam koriſtniga
skusite
- skusite
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): postekleno izmaknem, Ruda v litje godna bo. Hlapci, urnih rok Skusite mi tok! Ali krepko mehčovini V dobro znamnje se jedini
- ſkuſite
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami
skusiti
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872): tega lepega ptička v škatljici sem bila tebi namenila, pa skusiti sem te poprej hotla, ako me boš ubogala, kakor si

▶ skušajoč prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

skušajoč

Gozdovnik (1898):	razdrobila. »Stopi sem, ti pes komanški! « penil se je Mešanik, skušajoč preriti se skozi goste. »Povej svoje ime, če imaš kterega
Gozdovnik (1898):	se vrže na tla. Trije gredó. Sprednji nese malega dečka, skušajoč ga pomiriti s tihimi žugljaji. Druga dva neseta ogromne zavoje

▶ skušan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skušan

skushan

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stuerov kar ambart sadnapolei kader mou doidash bosh pa dergoltov skushan od isabitorjov. TE BUKVE SO TAPRAVE ISABITARIZE? Te buque so
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	INRI te Zbong je naivesh skushan biu od ludi te Zbong je ta pruevi udrukan biu

skušana

skushana

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ludi skushani. TA 71. KAPITL. Spet ana resnizhua inu tudei skushana riezh; daboda tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	karozhash bosh saduebou noi use sdershov? TA 35. KAPITL. Anna skushana kunsht sa use merslze? Ti morash jmeti 3 obvare inu

skušane

skushane

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane natu so ble she menei saupane, da sim je jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velko barti odnieh Samih skushane inu daso oni te shaze vehku dobili inu skues vse

skušano

skushano

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Konz taku je prov tuje svo velku barti skushano bu. TA 50. KAPITL. Tu je shenkrishtofavo shebranje san skrit
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mou noi nezh sad napolei dabi likei shlishou je tude skushano od sabitarjou. TA 38. KAPITL. Merkei kaku mash. Anomi storit

skušano
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): tem sodnik in logar le nerad zapusti ubogo zelo, zelo skušano ženo in se vsede poleg sodnika in nij bilo še

▶ skušati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skuša

Blagomir puščavnik (1853):	skerbni oče, če nama tudi terpljenje pošilja, če naju tudi skuša in tepe. ” Poklekneta in molita. Na to jame zopet vitezinja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v „Oest. Zeitsch. f. inn. Verw. ” — je vnovič pokazalo, da skuša na vso moč spodbosti kmetovavce k zmiraj večji pridnosti; dolečilo
Maria Stuart (1861):	Naj se ne derzne sadju hudobije Družiti angelske pobožnosti, Naj skuša, da ji v serce vidi svet! (Odide. ) Osmi nastop. Burleigh
Valenštajn (1866):	brez pridržka! Vse Enako! Me umejeta? Naj knez Zvestobo mojo skuša, kakor hoče, Povedita mu to: Jaz častnik sem Cesarjev, dokler
Mineralogija in geognozija (1871):	namreč. V §. 86 fizike smo rekli, da voda vedno skuša svoje dele spraviti v vodoravno lego, da zato dostikrat priteče

skušajo

Botanika (1875):	s cvetnim prahom iz kake druge rastline. Na ta način skušajo vrtnarji narejati mešane vrsti, tako imenovane odrode, sprevržke ali sorte
Botanika (1875):	tem lesenino pokonča. Da se drvojedka ne širi dalje, to skušajo zabraniti s tem, da mažejo bolan les z razredčeno žepleno

skušal

skusil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): stara navada je železna srajca; al pameten gospodar se bo skusil znebiti take srajce, ki ga preveč gara, in si omislil

skušal

Valenštajn (1866):	zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi skušal Služabnike, na led izvabljal Šveda. Ilo. Še to prepozno je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mu je bil pot, da nasiti svoja poželenja. Vedno je skušal, da bi prav po lehkem prišel do premoženja. Najbliža pot
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	družinah (ali prav za prav bogatih; tacih je on iskal), skušal je z drugačnimi pripomočki, kteri so se zares prav vjemali
Revček Andrejček (1891):	se v cerkev vozili ž njim. Več ga pa nisem skušal. Gorjancu je bil žrebec tako všeč, da mi ga je

ſkuſhal

Genovefa (1841):	shé miſlil in s védnim rasveſeljevanjem in veſélim rasgrajenjem je ſkuſhal ſvôjo hudo véſt omamiti. Pa ko je tako pri obilni
Genovefa (1841):	svéſti Volk, ki je na njegovo sdihovanje prihitel, ga je ſkuſhal vtolashiti, pa saſtonj. Ko je grôf shé dolgo jókal, je

skušala

izkušala

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	po slovenskih učilnicah. ” Samo ob sebi se umeje, da ni izkušala, ker je ta stvar uže sama tekla; kajti §. 12.
Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	stopi v učilnico. „Tudi,” pravi dalje poročilo, „vlada nikakor ni izkušala podpirati nemščine po slovenskih učilnicah. ” Samo ob sebi se umeje

skušala

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	za Gerarda v ječo nesti, in kolikor je zamogla, je skušala njegovo terpljenje zlajšati.
Tine in Jerica (1852):	tacih prav pogostama zgodi. Kar ji ni natura podelila, je skušala z ošabno obleko in lepotičenjem namestiti. Za nobenim kmetiškim dekletam
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v svete skrivnosti; vendar ali bi meni verjeli, če bi skušala vam nekoliko to pojasniti? ” „Miriam! ” je odgororila Fabíola „kdor je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njene mlajše sestre. Šla je domú; samotno je sedda in skušala z branjem. Vzela je v roko zvezek za zvezkom bukev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	odborniki. — Čitalnica je v preteklem letu storila svojo dolžnost in skušala jo bode storiti tudi v pričujočem letu — tudi vkljub takim

ſkuſhala

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoje premoshenje. Pa ſhe potlej je po boshji volji nadloga ſkuſhala tega poboshnigſa mosha. Enkrat je priſhel od pokopovanja veſ truden
Genovefa (1841):	sraven ovze pokleknila, ji nekoliko mléka v gobez vlíla, in ſkuſhala jo ſhe ovshiviti. Pa nizh vezh ni pomagalo. Pogled ubóge
Genovefa (1841):	shé obnóſhena in ſtergana. Pred votlino je jokaje ſedéla in ſkuſhala s gibkimi ſlamnatimi ſtèbli in ternjem kóſze obléke, ki ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kmetijſko poſlopje poſtavljati, in druge naprave per kmetijah; ona bo ſkuſhala s podukam v perglihah kmete preprizhati, kako ſhkodlive ſo njim

skušali

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bi se bili v perji in ljubkosti lahko z rajskimi skušali, so ravno svojo jutranjo pesem peli. Hafed je vstal, spomnil
Kemija (1869):	da bi moral tudi kristal drugo lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne

ſkuſhali

Biblia (1584):	ſo Fariseerji inu Sadduceerji k' njemu ſtopili, ty ſo ga ſkuſhali, inu ſo hotéli od njega iméti, de bi en zajhen
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	k' njemu ſo pèrſtopili Phariſærji, inu Şadducæérji de bi ga ſkuſhali: inu ſo ga proſsili de bi njim enu snaminje od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dali, dobro poverneno dobili. L. (Simſki krompir. ) Na nemſhkim ſo ſkuſhali meſza velikiga ſerpána okol velkiga ˛Shmarna , krompir ſaditi kmálo je

skušata
- skushata
  Sacrum promptuarium (1695): je navada, de mosh, inu shena kadar vkup prideta ſe skushata gdu je mozhnejshi, inu zhe shena mosha premaga, taku ona

skušati

izkušati
Mlinar in njegova hči (1867): nemogoče, lehko kaj tacega pripusti, da kaznuje človeka, kterega hoče izkušati. — Kje neki je siromak? Po mlinarjevej smrti ni bilo nič
skushati
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): al je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi
skušati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): njih trud kaj podarí, se bojo otroci kmalo skušati začeli, kdo jih bo več nabral, in nabrane bo učenik

ſkuſhati

Branja, inu evangeliumi (1777):	njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She enkrat je hudizh njega s' ſabo usel na eno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	komaj ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele na jeſen in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	puſhati. 17. Vſe to je tréba dolgo zhaſa s njim ſkuſhati; nar ménj 4 ure. 18. Oshivljenimu je pa tréba pozhítek

▶ skušen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

skušene
- ſkuſhene
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): kjer koli najdem. Luka. Vſe prav, tóde jeſt vender le ſkuſhene ſtare dobrote ne savershem; per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter

skušenega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	in spoznal na vajeni roki, da ima pred seboj starega, skušenega igravca. „Vidim, da tudi ti nimaš boljše roke,” reče mu
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Prijazni učenikov nagovor, ki je v obče veljal za poštenega, skušenega moža, je zbegano Katarino jako dobro došel, in sklenila je

skušeno
- ſkuſheno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): jim maſt v ſpodni lonz slezhe. Kdor koli kako drugo ſkuſheno ſredſtvo vej kebre ali zherve sdalno satirati, je naproſhen naprejſhnimu

▶ skušnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skušenj

Fizika (1869):	posebno pa Volta dalje zasledoval, vodila je do brezkončne vrste skušenj in resnic, in odprla popolnoma novo obsežno polje fiziki.
Fizika (1869):	občili s prirodo, opazovali marsikaj pri priložnosti in nabrali si skušenj, ki so bile koristne njihovim naslednikom. Kitajci in Egipčanje, ki
Trtna uš (1881):	spravijo v vinograde, kder nje še niso imeli. Kajti mnogo skušenj nam je uže pokazalo, da so pregledovalci trtno uš na

skušinj
Kmetijske in rokodelske novice (1844): takó storiti, kakor mu je bilo naročeno; posébno pa pervih skušinj ne pripustite nikoli poslam, ktéri večkrat nalaš nagajajo in so

skušnja

skušnja
Kmetijske in rokodelske novice (1844): rés je, de popoldna soparica toči nar bolj služi, vender skušnja nas uči, de tudi po noči ali zjutraj ta nesreča
skuſhna
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bramorjam — sberajo , ino na ſneg, ali tudi mras rasmetani poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi

skuſhnja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Sméſ. (V kratkim zhaſu veliko ſroviga maſla ali putra vméſti. ) ˛Skuſhnja je pokasala, de ſe ſmetana ne da ſamo bershej v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jajz déne in vlaſtnik ſklade ſi lahko veliko denarjev isvali. (,Skuſhnja uzhi. ) Vſakter ve, kakó teshavno je ſenó ob deshevnim vremenu

şkuſhnja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	denarji ſvoje pohiſhtvo neſrezhe obvarovati. (Pokliz na vſe hiſhne goſpodarje. ) Şkuſhnja vêzh let naſ uzhí, de ogenj vezh in vezh neſrezhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ne móre. 8. „Pri naſ ni kraj sa dobro ſadje. ” — Şkuſhnja uzhí, de shlahtno ſadje tudi tam tékne, kjér bi kdó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dalje. ) Dvanajſto nedeljo. Kako gnoj k nar boljimu prida obérniti? Şkuſhnja pové, de je gnoj ſizer bolj, zhe kaj zhaſa leshi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſadne drevéſa ne posabi, ozhédi jih in goſénzhne salége satiraj. Şkuſhnja uzhi de sajzhja in kosja ſlina je nar hujſhi ſtrup
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Dôbro je ſéme v zhaſih premeniti. Şkuſhnja pové, de navadno podnébje ali srazhje ta ali uni ſad

ſkuſhna
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Goro ſo bili vinogradi, kakor urbar Badolſke graſhine prizha. — Pridnoſt, ſkuſhna inu prebriſana saſtopnoſt vſe premorejo. Gorenzi! kir ſte s umam

ſkuſhnja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	murve, ki imajo ſhiroko perje, ſe le tako pomnoshijo, in ſkuſhnja uzhi, de v jeſeni jih tako poſaditi, kadar she liſtje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je pred nekoliko letmi obzhina paſha (gmajna) bila. Şamo laſtna ſkuſhnja mu bode torej beſede na jesik pokladala. Luka. Ktere ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rumeno ſrovo maſlo dobil. To delo je she vezhkrat ſtorjena ſkuſhnja poterdila. M. Ferlan. Gorénſko vino v letu 1786. Od tega

skušnje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Pa tudi k temu sim pripravljen , ob svojim času vse skušnje natanjko storiti, de se bo dobrota in cena pridelaniga brošča
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	gosenc trebiti in malih tičev, ki gosence pokončujejo, ne loviti. Skušnje so poterdile, da se izreja sadnih dreves iz sémena veliko
Oče naš (1854):	dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi Tebi zna ura skušnje priti. Takrat se derži v sili in smerti svojega Zveličarja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in novo serčnost za prihodnje napredovanje. So bile stiske in skušnje, si misli, tudi še tako hude, in kar smo doživeli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	le da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske skušnje. Vot za železje. Naj se vzame in zmeša prav dobro
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kmalo začela in naj bi bila potrebšinam kmetijstva koristna! Gospodarske skušnje. Da se pri svečavi olja prihrani. Tudi olje je drago
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	večkrat in nar hujše razsaja, kjer je policijski nadgled zanemarjen. Skušnje učijo, da živina na paši hira in hujša, kedar slabo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	si omislil drugo, ki jo lože nosi. (Dalje sledí. ) Nove skušnje z lanénimi in ogeršičnimi préšami. Med vsimi prešami, ali, kakor
Oče naš (1885):	dostikrat vérne. O ljubi moj Nacek, tudi tebi zná ura skušnje priti. Takrat se drži v sili in smrti svojega Zveličarja

ſkuſhnje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe je na tó uzhil, in na tó uzhenje mnoge ſkuſhnje ſtavil” „Jes ſim ſe ſam vezh let na Dunaju okrog
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tako vezh ispezhajo ? Samo ſkosi ſkerbno pregledovanje popolniga blaga, ſkosi ſkuſhnje, ſkosi muſhtre , koriſtne bukve in podobſhine — poſlednizh ſkosi vedosheljnoſt in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sa naſ tak pridno dela ? — nikar ne saversi te moje ſkuſhnje s navadnim pregovoram: Ta je she sopet ena nova in

skušnji

skušnji
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Vse letí, prenaša, skaka, Po verigi rok do meha, V skušnji speha, Vedro têče, v lok visoko Brizga voda na široko

ſkuſhnji

Genovefa (1841):	v vſim vezh ſtorí, kakor obljubi. Srézhen je, kdor v ſkuſhnji obſtojí. Sakáj, kér je ſtanoviten bil, bo krono shivljênja prejel
Genovefa (1841):	mati, ſim bolj neumna imenovati, kakor ti. Po tako dolgi ſkuſhnji shé vém, de po terpljenju védno veſêlje pride, pa vunder
Genovefa (1841):	hzhí ſe ne ſpridi tako kmalo. Verjemite mi to, po ſkuſhnji govorím. Pa vaſh Gôlo je sarobIjen sanikernik! Ne samerite ſvôjimu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	treba opomniti, de ſe zhes to le po bolj dolgi ſkuſhnji prav ſoditi more; sakaj tiſta semlja obrodi v ſuſih in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſo tudi vſi kraji po zeli krajnſki deshéli po deſétletni ſkuſhnji v zhvetere redi sverſteni, zheſar ſe tudi v „perlognimu liſtu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni bilo ſladkoritnika ne igravza med uzhenzi viditi. Po ſholarſki ſkuſhnji ſmo hranilnize po redi raskovali in vſazimu uzhenzu njegov saklad
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kje vdar dobijo, hraniti. Nar boljſhi goſpodarje zhem pri ſholarſki ſkuſhnji (ſpraſhovanju) ali zlo v novizah pohvaliti in ſhe kakſhno drugo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tréh rédih imenovani poſébno, sató, ki ſe je po dolgolétni ſkuſhnji vidilo, de je ondi tózha prav malokdaj potólkla. V drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vösendorfu bliso Dunaja je nasnanje dala, de ſo pri pervi ſkuſhnji v letu 1839 s to maſhino v 29 minutah 60

skušnjo

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Zato pa tudi to ravnanje vsacimu živo priporočim. Neko drugo skušnjo sim o jeseni léta 1849 s hruševimi peškami napravil. Nenadama
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z brinovcom namažejo, in sesati jih pusti. Gospodar, kteri to skušnjo poterduje, je k ravno tisti svinji, ktera še svojih prascev
Kemija (1869):	raznega mleka. V vsak val vlijemo sto delov mleka za skušnjo in je pustimo mirno stati tako dolgo, da je smetana
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	leta že 4krat skušan v volitvah, je slavno prestal to skušnjo in ministerstvu je pokazal, da možje, ki si jih je

ſkuſhnjo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kakor ſo pomlad vredne. Takim beſedam naſprot poſtavim jeſt mojo ſkuſhnjo , ker ſim ſe ſkosi ſhtevilo let na tanko preprizhal, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	slo ob muhe priſhli. Na tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe bo vſaki reſnize shelni prijatel lahko preprizhal, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od drujiga ſe moramo uzhit' Le s branjam in s ſkuſhnjo ſe vedno modrit'. Satorej mi tudi v naſhih novizah Vſelej
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ali bi ne bilo muje vredno, tudi per naſ enako ſkuſhnjo narediti ? ? L. Povéſti is Ljubljane. (,Samoúk) Letaſhnjo pomlad ſo Ljubljánſko

▶ skušnjava samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skušnjav

skushnav

Ta male katechismus (1768):	Zhe tedej ti zedri so bli omajani, okulverſhem od teh skushnav: kaj
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imel hude misle, takrat polejtę zhes tebe te pshize teh skushnav, ter se bodo v'serze ſasadile, inu tebe ranile, kader

skušnjav
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): mi, o Jezus, v smrtni uri! Reši me, o Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih, Nepokoja in grozne muke

skušnjava

skushnava

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kol be tebe nobena skushnava napremagala, aku be v' tebi ena perserzhna lubeſn boſhja bila
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tezi dajzi k' meni moj Syn! kader se tebe ena skushnava lote. Jeſt bom tebi pomagalla, inu ſprosila boſhjo pomuzh, de

skušnjavah

skushnavah

Ta male katechismus (1768):	brumnu ſhiveti v' gnadi bolhji. Bodi ti moja luzh! v skushnavah dej pomuzh, bodi moja troshtarza o Diviza! Ena druga Peſem
Ta male katechismus (1768):	te mlajshe toku uzhimo, de v' skushnavah pravo viro naſatajée, ampak de uſſi skupej uſſeller Bogu v'
Ta male katechismus (1768):	Matere boſhje. I. Kam se 't hem obernit v' takeh skushnavah, v' dushneh teſhavah iskat' pomuzh? Kje b' mogl ſadobit v'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' bukuvzah nositi, v andohti derſhati, vezhkrat kushniti, ſlaſti v skushnavah na J. M. J. klizati, ſjutrej, inu na vezher pred

skušnjavah
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah, prosi za me ubogega grešnika zdaj in v smrtni uri
ſkuſhnjavah
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): naj lepſhi dar je ta Bogu! V' ſkuſhnjavah tudi vi ſtorite tako. 19. Nedolshni Joshef v' jezhi. Joshef

skušnjave

skushnave

Ta male katechismus (1768):	pomagej ti uſſellei skushnave mojstriti, brumnu ſhiveti v' gnadi bolhji. Bodi ti moja luzh
Ta male katechismus (1768):	mogl ſadobit v' moji slabusti mozhy ſadosti, 'nu pravo luzhi; skushnave premagat sovraſhnekam uwejſhat, de me naprehitèe, dusho naumorèe. II. Prov
Ta male katechismus (1768):	biti, kakershni so grehi, katiri nam boſhje Kraylestvu ſarinejo; potler skushnave, katire nas, zhe naborno skus boſhjo pomuzh obvarvani, skus svoje

skušnjave
Valenštajn (1866): Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le sanje

skuſhnave

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ta ſourashnik naſhih duſh dela. Kader nas tiſti skus ſvoje skuſhnave h' grehu vabi, mu napelava. ta greh maihen naprei poſtavi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	in interitum, & perditionem. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v' skuſhnave, inu saderge tega hudizha, inu v' zilu veliku navreidnih, inu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	v'katiri ſe je Chriſtus poſtiu, kader je biu te skuſhnave tiga Sathana premagou, inu tiſtiga od ſebe sagnau rekozh: Vade
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	in laqueum diaboli. Katiri ozhio bogati gratat, tiſti padejo v skuſhnave, inu v'sadergo tiga hudizha. Judesh je nasai perneſsu te
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	odpusty Is' svoje milosti. 6. No svet'ga olía mozh Ta skuſhnave premaga, Kader Bounik to luzh Dershy, de obnemaga.

ſkuſhnave

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	prozh od tvojga kraleſtva (namrezh od nas) vſe pohujſheine, inu ſkuſhnave! Venit enim avaritia, & vendicat in me ſihi ſedem; jactanina cupit
Branja, inu evangeliumi (1777):	nimajo korenine : sakaj en zhaſs ony virjejo , ob zhaſſu te ſkuſhnave pak ony odſtopijo. Katiru je pak med ternje padlu , ſo

ſkuſhnjave

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	snajdemo, ali kamer ſe koli ganemo, povſod najdemo perloshnoſt sa ſkuſhnjave, inu ſovrashnike sa premagati. Tukaj naſs malopridni pogovori pazhio, tam
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bres shivesha, bres pàſh ? In nikól ne pêlji naſ v ſkuſhnjáve, De b' ne méli sa shivál ſerzá, ,Saj nar vézhji

skušnjavi

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	vojšaški mladeneč Jožef vam daje tukaj prav lep zgled. Ob skušnjavi misli v Boga. Se varuje drušine hudobnih ljudi. Nedolžnost mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	mine. Nevarno je! Pa vem nevarnost večo še, Če u skušnjavi človek je: Mu zmagati je nemogoče Si misli, raj' v
Valenštajn (1866):	delo, ker mi Je v mislih bilo, ker uhó nastavljal Skušnjavi sem, pojil srcé v teh sanjah, Ker se za delo
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	pogovore? Ali si bil udan praznoveri? Nevoljen in nepotrpežljiv v skušnjavi in nesreči? Ali si dvomil nad Božjo previdnostjo? Zaničevanje dobrih

ſkuſhnjavi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vojſhaſhki mladenezh Joshef vam daje tukaj prav lép sgled. Ob ſkuſhnjavi miſli v' Boga. ˛Se váruje druſhine hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu

skušnjavo

skushnavo

Ta male katechismus (1768):	hudizham obvarvani bli, de be na nobeno viſho v' eno skushnavo napershli, inu v' greh nadavollili. Kaj v ti ſadni: Temuzh
Ta male katechismus (1768):	koker mi odpushamo nashem dolſhnikam. 6. Inu nas naupelli v' skushnavo. 7. Temuzh nas reshi od ſlega. Amen. Kaj pomenejo te
Ta male katechismus (1768):	Kaj pak v' ti predſadni proshni: Inu nas naupelli v' skushnavo? Mi ſhellemo, de be per toku veliki slabusti tega ſhivlenja
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	skus vedno molitvo oblezhen is viſſokuſte, inu zhuj zhes uſſo skushnavo, katira se perpravla tebe lotiti. 3. Zel nezh nadapade Bogu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Nasputè se is njim v'nobenu pogovarjanje, kader zhes viro skushnavo imash, ampak derſhè se beſſede boſhje, debosh ohrajnen. En sam
Branja, inu evangeliumi (1777):	tudi mi odpuſhamo naſhim dolshnikam. 6. Inu naſs navpeli v' skushnavo. 7. Temuzh naſs reſhi od slega. Amen. 4. Tu Angelsku

skušnjavo
Oče naš (1854): VI. Ne pêlji nas v skušnjavo. Ko se je Nace iz svojega težkega spanja prebudil, je
ſkushniavo
Praemium sa male otrozhizhke (1810): dellajo, jenu naſs reshalejo. 6. Proshna. Naſs na upeli v' ſkushniavo. Pr. Koga mi vender taku proſsimo ? Od. De smote na

ſkuſhnjavo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tovarſhtva; ne podajte ſe nikoli radovolnu, inu bres potrębe v' ſkuſhnjavo: molite is zęliga vaſhiga ſerzá, molite ſtanovitnu , inu s' eno
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	inu s' eno goręzho shelo, de bóte mózh dobili to ſkuſhnjavo premagati. Premiſlite vaſhe shivlenje, inu vy bóte vidili, de vſelej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	le na voljo ſvojiga Ozheta; toraj ſpet ne pervoli v' ſkuſhnjavo, ino rezhe: „Piſano je: Ne ſkuſhaj Goſpoda ſvojiga Boga. “ Bres
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe terdno ne dershí boshjih sapoved; pa rádo pride sa ſkuſhnjavo pervoljenje, sa njim pa greh, kteri je nar vezhi slég
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino ſtreshejo Jesuſu. Ne pervolímo tudi mí nikoli v' nobeno ſkuſhnjavo. Jesuſ nam bo pomagal, zhe ſe v' njej
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tudi mi odpuſhamo ſvojim dolshnikam; ino ne vpelji naſ v' ſkuſhnjavo, temuzh reſhi naſ od slega“. „Zhe ljudém njih ſpodtike odpuſtitè

▶ skušnjavec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

skušnjavec

Stric Tomaž (1853):	veliko zadergah ste, in bati se je, da bi vaji skušnjavec ne premagal. Zatorej bi bilo zares bolji, da bi jo
Čas je zlato (1864):	O gospod! milost! milost! « javka Juri »število je bilo preveliko! Skušnjavec me je premagal! Gospod! milost! nikdar več se ne bom

ſkuſhnjaviz
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ino nozhi bil prepoſtil, je bil lazhen. Kar ſe mu ſkuſhnjaviz v' puſhavi perblisha. Ko je toliko od Svelizharja ino njegove

▶ skutnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

posvojenec; Pleteršnik

skutnik

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	zlo v navadi v Semiču, po Černomeljski in Metliški okolici. „Skutnik” pravijo takimu dečku (fantu), ki ga kaki zakonski (ljudje) starši
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	kar koli hoče. (Konec sedí. ) Se nekaj zastran „skutnika”. Beseda „skutnik” je zlo v navadi v Semiču, po Černomeljski in Metliški

▶ skvariti glagol, glavni, dovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skvaril

Lohengrin (1898):	Kdo moč je meni vzel? Naj on mi up bi skvaril, Vse nade v nič mi del? O slávi, pesem zmage
Lohengrin (1898):	udaril, Bog mi je zmago vzel! Vse nade sem si skvaril, Ugled moj je ovél! Ah, kdo ga je udáril? Kdo

▶ skvasiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skvasi
- ſkvaſi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pre obilne mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni
skvasijo
- ſkvaſijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſahneni odpadki raſtljin ne morejo ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she
skvasilo
- ſkvaſsilu
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): je ſkrila med try polovnike móke, dokler ſe je vſe ſkvaſsilu. 34. Vſe letó je Jęsus k' mnóshizam govoril v' pèrglihah
- ſqvaſilu
  Branja, inu evangeliumi (1777): omeſila med try polovnike moke, dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu
- ſqvaſsilu
  Biblia (1584): oméſsila mej try Polovnike moke, dokler ſe je vſe cillu ſqvaſsilu. Letu je vſe Iesus ſkusi Priglihe govuril k'folku, inu

▶ skvašen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

skvašena
- ſkvaſena
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): mokrote po semlji rasleſti nemore, ſe ſkiſa ali ſkvaſi. Taka ſkvaſena perſt ſe najde v blatnati, jesérnati, in mozhirni semlji, kjer
skvašeno
- ſkvaſeno
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſperſtenéti, ampak ſe ſkiſajo ali ſkvaſijo. To imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she popred rezheno. Şhotnata in mozhirna

▶ skvo samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

skvo
Gozdovnik (1898): zdrobila ga bo! « »Glavar Apačev bo sedel v vigvamu svoje skvô in starim babam pravil, da knezi travan ga zasmehujejo. Tresk

▶ sl. okrajšava ↘ goo300k, IMP

sl.

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	domisliti, kaj je v tej nesreči naj bolje. Prosim tedaj sl. vredništvo „Novic” nam še enkrat povedati **) J. Volčič. Novičar iz
Rudninoslovje (1867):	vštrit krajše stranske osi. Tudi sl. 60 je lik iz sl. 51, kteremu je ploskev M otopila robove ac vštrit daljše
Rudninoslovje (1867):	zgoraj i zdolaj ali z horizontalno ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z enakorobo četverostrano piramido (sl. 46). sl.
Rudninoslovje (1867):	ali pa z enakorobo četverostrano piramido (sl. 46). sl. 45. sl. 46.
Rudninoslovje (1867):	sl. 45) ali pa z enakorobo četverostrano piramido (sl. 46). sl. 45. sl. 46.
Rudninoslovje (1867):	ploskev M otopila robove ac vštrit daljše stranske osi. V sl. 61 naposled so otopljeni robovi cc iz sl. 50 s
Rudninoslovje (1867):	vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena s štirimi sokladnimi i
Rudninoslovje (1867):	s kvadratom(sl. 45) ali pa z enakorobo četverostrano piramido (sl. 46). sl. 45. sl. 46.
Rudninoslovje (1867):	osmimi sokladnimi, enakokrakimi trikoti (4 zgoraj, 4 zdolaj), ter ima: sl. 44. dvojne ogle: 2 štiroploska enakoroba a na koncéh glavne

▶ slab pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najslabšapridevnik, splošni, presežnik

nar ſlabiſhi(združena oblika)

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	hiſh, dershín, inu shlaht, kęr en vęzhni nepokoj, inu ta nar ſlabiſhi glihenga goſpodari! Vy vejſte vſe leto ſhe bol, kakor
Slate jabelka (1844):	je bil, kadar je bil vzhaſi ſlabo poſtreshen, in je nar ſlabiſhi rezhi sa-ſe isvolil, kadar je le mogel. Od brumniga

najslabšepridevnik, splošni, presežnik
- najslabše
  Zoologija (1875): in prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado
- nar slabši(združena oblika)
  Stric Tomaž (1853): Halaj, ter ji herbet oberne. Zdaj se še Hagare, kot nar slabši, usmilijo. Kupi jo skor pod nič neki prijazen mož

najslabšipridevnik, splošni, presežnik

najslabeji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Tudi je res, da tako imenovani „učeni” kmetovavci velikokrat so najslabeji djanski gospodarji. Kmet mora delati z družino vred, truditi se

nar ſlabejſhi(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe da, dôbro obdéljuje. Preſvitli rajnki Zéſar ſo ukasali nálaſh nar ſlabejſhi kraj na mahu kupiti, de bi kmetijſka drushba kasala
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de naj ta kraj, ktéri je bil po zelim mahu nar ſlabejſhi, kolikor ſe da, dôbro obdéljuje. Preſvitli rajnki Zéſar ſo

nar ſlabji(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1844): zhiſla, in rad ſprejema, kir ſi miſli: Gotovo tiſti ſad nar ſlabji ni, Kamur ſerſhen vſeſkosi rad letí! Tiſtimu pa, kdor

najslabšimipridevnik, splošni, presežnik
- najslabšimi
  Revček Andrejček (1891): v koži. Ali nisem v svoji mladosti zadosti delala? — Z najslabšimi službami morala sem biti zadovoljna (prav srčno), samo da sem

slabpridevnik, splošni, nedoločeno

slab

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kadéh, če hrami niso pràv hladni, pokvari, postane smerkovo, dobí slab duh in gnjije. Temu se po oznanilu nekiga kmetovavca tako
Robinson mlajši (1849):	je oči odperel. Občul je sicer, da je grozno ohabel — slab pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto gorke vročine
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	ter pové, de bi bolnikov stan, ki zdaj ni tako slab, gotovo pohujšala, ako bi zdaj naglo k njemu stopila, in
Valenštajn (1866):	smel. Ti praviš, da ti knez je razodel Srcé za slab namen, a ti za dober Namen si ga prevaril! Prosim
Ferdinand (1884):	jedno četrtino leta. « »Ferdinand je res prav nežen deček, tako slab pa vendar ni, kakor menite; vsaj jaz tega ne vrjamem

ſlab

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vshiva. Ali ſe vam morebiti uni Vojſhak inu premagovavèz en ſlab zhlovek sdy, katęri zęlo semlo ſtręſse, dé ſe lę na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu

slabapridevnik, splošni, nedoločeno

slaba

Sacrum promptuarium (1695):	letu imash ſturiti pravi S. Peter, sakaj shena je ena slaba boſodiza. Viri ſimiliter, cohabitantes ſecundum ſcientiam, quaſi infirmiori vaſculo muliebri
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ves njegov velki ogerlji zaslic ali zavihalo. Zraven je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv kot čern, na kterim
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	grozno malo ; v severnih krajih Nemškiga je pa bila sploh slaba letina, na Šlezkim srednja. V južnih krajih Rusovskiga tožijo čez
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zató kér ga jim zlo pomanjkuje. Na Gerškim je bila slaba letina, v knežijah poleg Donave je tudi ne hvalijo. (Oesterr.
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	tolikanj bolj bojé, ker je v več krajih Horvaškiga taka slaba letina, da jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	deževju vkljub, vunder dobro donesla. Z medam je pa večidel slaba. Iz Ljubljane 7. oktobra. Cesarjev god je bil v saboto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	dežja, da bi bil zemljo dobro premočil. Detelja je bila slaba; že o pervi košnji se je slabo obnesla, pri drugi
Fizika (1869):	bakru pa - elektrika. Se vé da je njih napetost prav slaba, in oni se daste dokazati le s prav občutljivim kondensatorjem
Gozdovnik (1898):	mora tok prignati na otok ter ga užgati. Lopovi ! Ni slaba misel, da bi nas skozi ogenj pognali v vodo, potem

şlaba

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	terpí, in ſe prodá kadar je kup bolj po volji. Şlaba shida pa ſe mora poſebej djati. Bavela in druga ſlabeji
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morde ſhe smiraj miſlite pri ſtarih krajnſkih oſtati? Nikdar nikar! Şlaba goſpodinja, ktera ſe ſtariga kolovrata dershi, a k o je

ſlaba

Genovefa (1841):	re tvoja ſlaba mati preshíviti! V tém grôsovitim kraju ſhe ni drusiga méſtiza
Genovefa (1841):	je bila ſizer preſtâla, pa vunder je bila ſhe tako ſlaba in bres vſe mozhí, de bi v téj puſhávi nikóli

slabepridevnik, splošni, nedoločeno

slabe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kerme, ki kri pregoſto ſtori, 5. ali pa tudi od slabe ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	raznih deželah našiga Cesarstva in na Ogerskim, desiravno kupčevavci od slabe letine pripovedujejo; na severnim Poljskim se lakote bojé, v južnojutrovih
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	brale, namesto de marsikteri kmetje v kerčme, igre in druge slabe tovaršije zahajajo, premoženje zapravljajo, si pravde na glavo nakopujejo, svojiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	polja so poljskim pridelkam škodljive, — in drugič zato, ker zavolj slabe vednosti v izberi in gleštanji dreves se ne obnaša drevje
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jih podučí, ktere so dobre in nabiranja vredne, ktere pa slabe in za zavreči, ako jim veléva, da naj mu nabrane
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	koliko živina, z ljudmí vred terpí ondi, kjer so tako slabe steze in poti, da dvoje ali troje živinčet težko toliko
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	mogoče opravičil svojega sina. Sodnik je našel visocega gospoda prav slabe volje in ko bi mu bil Korvin prej pred oči
Zoologija (1875):	mnogo masti. Ne gre torej misliti, da ti ljudje iz slabe navade ali velike požrešnosti toliko jedó, nego si je treba
Občno vzgojeslovje (1887):	volje in značajnost. 3. Mnogostransko hotenje in delovanje zeló ovirajo slabe moči pojedincev. Ako hoče človek, da bode mogel v mnogem

ſlabe

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	poprejnim podobne. Modro poſvarjenje sa naſ je to, naj ſe ſlabe tovarſhije malopridnih ino raspuſhenih ljudi ſkerbno varjemo, zhe njim enaki
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe vodé odtékati ne morejo. Pa takih semljah raſtejo vedno ſlabe ſorte trave, bizhja lozhja, dolgo bizhje, mahovje in vezh druge
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	5. ali pa tudi od slabe ispridene kerme in od ſlabe vode is lush, bajerjev in mlak, ki kri ispridi. 6.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	d. Priprave sa ogenj gaſiti ſo na desheli ſhe ſilno ſlabe in derſkavze ali ſhprizovnize sa ogenj gaſiti , ki nar vezh

slabegapridevnik, splošni, nedoločeno

slabega

Zlata Vas (1850):	starši spridene otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabega skerbenja krivi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo
Oče naš (1854):	bolje. “ „Bog daj! “ je zdihnil Nace. „Toda jez se čutim slabega za umreti. Oh, kako sim slab! “
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	postava. Kneza nihče ne sme razžaliti; nihče ne sme kaj slabega zoper njega govoriti ali zoper njega šuntati; kdor razžali osebo
Sveti večer (1866):	večnost. Beži ne le pred slabim, temuč tudi pred priložnostjo slabega dela. Posebno se pa umikaj ljudem, ki se radi norčujejo
Sveti večer (1866):	brezbožnost pa ni še nobenega dobrega sadú obrodila, mnogo pa slabega. Molite z nami, kakor se spodobi pametnemu človeku, — ali pa
Sveti večer (1866):	gleda povsod. Imej se vedno za predobrega, da bi kaj slabega storiti zamogel. Bogastvo, slast tega življenja je preslaba, da bi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	slabega. Bral sem nekoč, da mečejo Skitje vsak večer v pripert
Oče naš (1885):	bolje. “ „Bog daj! “ je zdihnil Nace. „Toda jaz se čutim slabega za umreti. Oh, kako sem slab! “
Občno vzgojeslovje (1887):	kakor je želeti, ter se naučijo od njih večkrat kaj slabega, kakor kaj dobrega“. (Slomšek. ) Upliv domačih razmer na duha in

slabiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	komisij cele krajnske dežéle nekaj fantov in deklet poklicanih. Zavoljo slabiga vremena so jim ga pa na mestnimu strelišu napravili, ktériga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Kaj je tedaj tega krivo, de se po dežéli več slabiga, kakor dobriga sroviga masla najde? Ali morebiti smetena, ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ohraniti brez de bi pridelek se kaj pomanjšal; 6) poboljšanje slabiga vina, če se moštu pridene nekoliko iz koruna narejeniga cukra
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	klatiti, če nimajo kakšniga posebniga opravila. Take shodiša so učiliša slabiga zaderžanja. 6. Če nisi vedno domá, ali na svojim polji
Zlata Vas (1848):	starši spridene otroke, niso samo otroci, ampak tudi starši zavolj slabiga skerbenja krívi. In če se v kaki srejni sramota, uboštvo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	cesarstva, veljá zdaj ena kiblja pšeniče 16 gold. in pol slabiga denarja, tedaj le malo manj kot na Angleškim. Iz tega
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	na kakošno vižo deželi pomagale, ki je zavolj že dvojniga slabiga pridelka v hudi sili in stiski. V vojvodini ste duhovšina
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	spet od mertvih obudil! — Ostani pri meni in poterdi mene, slabiga otroka! Ko bi spet grešiti hotel, me spomni, de sim

ſlabiga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ino sa te rake dala. Kakorkolj shaloſtni ſo bili ozhe ſlabiga sadershanja ſvoje hzhére, vender ſo ſe morli Katarinknimu ſtraſhenju, kteriga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od velike vrozhine, 2. od pomankanja zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre dobre kerme, ki kri

slabempridevnik, splošni, nedoločeno

slabem

Stric Tomaž (1853):	noči je že bilo. Tomaž se kremži neznanih bolečin na slabem ležišču in na celem životu kervavi. Zeló ga žeja in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	v začetku manj očevidne, pridejo in zginejo, in se pri slabem vremenu nar hujše kažejo. Od tod pride, da vertoglavna ovca
Valenštajn (1866):	ura ne mine, ko bodo ga obešáli? Stražnji glavár. Po slabem déli nej dobrega plačila. Prvi samostrélnik (druzemu) To sama brezupnost
Sveti večer (1866):	pepel. V njem prebiva neumerjoč duh; on je angelj v slabem mesu in kervi. Kedar ta slaba obleka odpade — je angelj
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	tudi vedno rastoče nerodnosti, slabi zgledi, priložnost in zapeljevanje k slabem; to so posledice posedanja v gostilnah in žganjarnah. Proti tem

ſlabimu
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Şejanje v lepimu vreménu manj ſemena vsame, kakor ſétev v ſlabimu vremenu. 5. Na njivo, ki je sa ſétev perpravljena, in

slabemupridevnik, splošni, nedoločeno
- ſlabimu
  Genovefa (1841): gojsd, ~zhes ſterme ſkale in globoke prepade, je têbi ubósimu, ſlabimu otrôku reſ terda, dolga in nevarna. Pa Bog ti bo

slabipridevnik, splošni, nedoločeno

slabe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): be toku viſſoku skrivne nable, aku be njeh ſamogl uſſake slabe zhlovek ſapopaſti. Enu poniſhnu serze nezh v' viri napreudarja, aku

slabi

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	zaklad okoli dve sto lét zakrivala in vunder nespremenjeniga ohranila. Slabi papirčik me opomni na Jezusovi izrék: „Nebo in zemlja boste
Robinson mlajši (1849):	odvagi — nevarnosti. Jedva pak je ta glavo vteknol, je pri slabi luči svetilnice res nekaj zagledal, česar se je sám zgrozil
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mesa, nekoliko korenja, peteršiljevih koreninc, vse podolgama zrezano, in na slabi žerjavci duši (dinstaj), dokler ne začne rumeneti. Potem perdeni tri
Roza Jelodvorska (1855):	in s svojim ljubim očetom deliti, prišla je v tej slabi obleki v naš grad; služila je pri vratarici, in je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	priporoča, da ne gré pešak mešancgarjev sejati, ker iz njih slabi in šibki divjaki izrastejo. Razun tega tudi svetje, da
Gozdovnik (1898):	ti že hotel povedati? potrpi, kaj ne, Pepo, dandanes so slabi časi, vse stoka in tarna. « »Zdi se mi nekaj o

ſlabi
Branja, inu evangeliumi (1777): po nazhaſti, koker de bi bli mi v' ti rezhi ſlabi poſtalli. V' zhem ſe kedu kaj upa, (v' nafpameti jeſt

slabihpridevnik, splošni, nedoločeno

slabih

Zlata Vas (1850):	dalo, se je po bolj molznih kravah ozeral, namesti malih slabih, ali je pa dve kravi kupil, ko je poprej le
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	ki nam še to malo žita in ajde pomori. O slabih letinah pride po tem takim se ena druga nesreča čez
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	kteriga celo življenje je bila le ljubézin in dobrotljivost do slabih, ubozih in sirot. «
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da bi v take vasi šli, kjer jih vožnja zavolj slabih potov več stane od kupljenega blaga. Lepe , dobre poti, prijetni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v naj večjo korist? Da molčim od potrebnega in zavoljo slabih potov silno težavnega pa nevarnega občenja s Tominom in Gorico
Izidor, pobožni kmet (1887):	njivo: ali vas ne spominja taista, kako da dostikrat plevel slabih in pregrešnih navad v nas duši seme božje besede, njive

ſlabih

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v 15. do 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko takih, ſlabih, po njegovimu uku pa poboljſhanih piſarij vidimo v predalu Giontinitove
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkoraj vſe goló. Ubogi ljudje ſo ſe she po treh ſlabih letnah letoſ ene dobre sanaſhali, in njih sadnji perdelik, edino

slabimpridevnik, splošni, nedoločeno

slabim
Sveti večer (1866): Draždanih večkrat ogledoval. Pa ugovore, s kterimi tu zabavljate mojim slabim jaslicam, zamorete tudi tisti krasni podobi spregovarjati; torej ni vredno

ſlabim

Genovefa (1841):	nizh taziga niſim ſliſhal. ” „Saſpala bom,” je rêkla Genovefa s ſlabím glaſam, „in ſe ne bom vezh sbudila. Môje okó ne
Genovefa (1841):	je pa o pervim pogledu ſposnala. „Vojnomir! ” je rêkla s ſlabim glaſam. ” Tvoja shêna Genovefa ſim, ki ſi jo v ſmert

slabimapridevnik, splošni, nedoločeno
- ſlabima
  Genovefa (1841): menoj! ” Po tém je proti nébu poglédala ſvôje déte s ſlabima rokama dersháje in s ſolsami rekózh: „O Bog! Ti ſi

slabimipridevnik, splošni, nedoločeno

ſlabimi

Genovefa (1841):	mu je ſtala s velikimi zherkami na obrasu sapiſana. S ſlabimi, trepezhimi ſtopnjamije ſhel pred ſvôjim goſpódam po ſtopnjizab, in njegova
Genovefa (1841):	in lahko mirno umerjêva! ” Po tem ſo jo mati s ſlabimi rokami objéli, in od joka in ihtênja ſo komaj té

slabopridevnik, splošni, nedoločeno

slabo

Divica Orleanska (1848):	Tode na tergu najti se ne dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de čednost Nar lepši žensko zaničujete. Burgún. Ta greh
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lahko živelo, vsega je dovolj bilo, zdaj pa je vse slabo. Ter ne le meščani, ampak tudi kmetje tako govoré in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Skušnje učijo, da živina na paši hira in hujša, kedar slabo vreme dolgo terpi. Leto hiranje ne le samo od merzlega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	cepljenje se pa le takrat priporoča, kadar kaka terta prav slabo jagodo rodi. Opravi se pa to cepljenje takole: šibinico tertno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Če imaš kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki slabo grojzdje rodi, znaš drugo žlahnejše pleme na njo cepiti). Tako
Izidor, pobožni kmet (1887):	ni tudi naša sveta dolžnost iz naših src poruvati tisto slabo poželenje, ki se je srca polastilo in nas ovira Bogu
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	je bil jasen dovolj; gospoda Browna je spravil očividno v slabo voljo. Ni se hotel muditi na ladiji, takoj se je

slabu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773): Chriſtuſu ta duh volen, ali tu meſſu je bilu ſlabu. Slabu je bilu tu meſſu, kyr v' premishluvainu tiga je on

ſlabo

Kuharske Bukve (1799):	mersliga mlęka inu enmalo zukra notri. To ſe poſtavi nad ſlabo sherjavzo, ſe shverkla, dokler vręti sazhnè. Potle ſe vsame od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo , kakor ſlabo semljo popraviti, bo vſak umen kmet védil. Kádar ſe zherna
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is notrajnih délov shivíne bolj proti kóshi potegne. 5.

slabšapridevnik, splošni, primernik

slabejša

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je treba prasico štiri tedne kermiti, potem se ji sme slabejša kerma dajati. Ako svinja mladih prascev sesati ne pusti, je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	v mnogih zadevah velike posebne težave. Njih zemljišča so veliko slabejša in ob težjem delu pridelajo malo, tako , da si celó

slabša
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni slabša od nekdaj, ampak gotovo lepša in zališa. Nekdaj je bila
ſlabeji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): Şlaba shida pa ſe mora poſebej djati. Bavela in druga ſlabeji shida ſe ali poſebej prodá, ali pa ſe sa nogovize
ſlabſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): naméſt drusih mej, ki nizh dobizhka ne dajo, ſlushijo. Triletne ſlabſhi dreveſza v jeſeni iskopaj, ſerzhne koreninize in pa vejize vſe

slabšepridevnik, splošni, primernik

slabej

Najdenček (1860):	skledico z juho pred vrata in je potem urno zbežal. Slabej in slabej sim prihajal. Komej sim se mogel še do
Najdenček (1860):	juho pred vrata in je potem urno zbežal. Slabej in slabej sim prihajal. Komej sim se mogel še do vrat privléči

slabeje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	take ulice in steze ostanejo od leta do leta zmiraj slabeje in hujše, — sosed se na soseda zgovarja; pa ne ta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in da nam ne bo trebadomačega kupovati, ako je slabeje in dražje memo ptujega. Tako bo železnica, sicer velika dobrotnica

slabejše

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ako ravno zmiraj rado jé; rebra in kosti kaže, vedno slabejše postaja, in pogine za popolnem obnemaganjem. Prej ko ne tiči
Aritmetika za učiteljišča (1885):	zmes sama, velja enačbe; t. j.: Množina boljše in množina slabejše tvarine se imata kakor diferenca med srednjo in slabejšo vrednostjo
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	največ 195.5 žganje najmanj 495.0, največ 770.0 Imamo sicer tudi slabejše pivo, ki ima le 20% in takozvano »Guttemplersko pivo«, ki

slabše

Aritmetika za učiteljišča (1885):	načelo: ako zmešamo vselej po jedno boljše in po jedno slabše blago takó, da dobimo zmes zahtevane srednje vrste, ondaj dadé
Aritmetika za učiteljišča (1885):	hl boljšega vina 10 hl slabšega, t. j. boljše in slabše vino treba zmešati v razmerji 4 : 10 ali 2 : 5.

ſlabiſhi
Kuharske Bukve (1799): ſkup savręti, je dobro. 144. Nadevana ſhuka. Druge majnshi inu ſlabiſhi ribe otrębi od koſtí inu od koshe, rasſękaj jeh, inu

slabšepridevnik, splošni, nedoločeno
- slabše
  Rudninoslovje (1867): zeleni orijentski smaragdi, vijolčasti orijentski ametisti a rumeni orijentski topazi. Slabše zvrsti, sosebno zelene i sive, imenujejo se korund sploh, a

slabšegapridevnik, splošni, primernik

slabejiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): bi mnogim glavam dopadli in dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de bo častito slovensko družtvo, ki je za

slabšega

Aritmetika za učiteljišča (1885):	uporabili, prav toliko izgube, kolikor bode pri vsacih 10 hl slabšega vina dobička, namreč 4 x 10 = 40 gl. Da se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	bode treba na vsake 4 hl boljšega vina 10 hl slabšega, t. j. boljše in slabše vino treba zmešati v razmerji

slabšipridevnik, splošni, primernik

slabeji
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in kupci ga večidel hvalijo. Živinski somenj je bil nekoliko slabeji, kar goveda vtiče: nar viši cena par volov je bila

slabejši

Svetinova Metka (1868):	je, ,nehal bom tudi živeti. ‘ Nazadnje, ko je bil vedno slabejši in se ni mogel več držati pokonci, moral je vendar
Žalost in veselje (1870):	niti pijače v ustih, ni čuda, da so prihajali vedno slabejši, in marsikteri je že videl neogibni grob pred seboj v
Cyclamen (1883):	ako se ne motim oboje v dobrem stanu; posodite mi slabejši par k jutrajšnji besedi. Moje hlače skoro niso za rabo
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	so pohajali Ljubljančanje veselice, leta 1746. meseca februvarja in marcija; slabejši je bil zaslužek spomladi in po leti, meseca julija na
Postillion d'amour (1887):	katere je lahko spoznati po bornejših hišah in kočah, po slabejši in umazani opravi ljudij. Razven pridnosti razvija okolica pujanška še
Iz življenja mlade umetnice (1890):	sábo dvanajst let. Oče je bil od dné do dné slabejši, mati od dné do dné bolj pobita. Sklenilo se je
Pogreb na morju (1894):	dasi se mu klanjajo vse vede in sleparski ljudje? Nič, slabejši je od neumne živine! Ni li veliki mornar in ribič
Prve hiše (1896):	a sta se le — na škodo Francètu; pa slabejši je slabejši! »Zakaj me tako privijaš? « očita Prvinov Žličarju, »saj ti ni
Prve hiše (1896):	težko sporazumela, a sta se le — na škodo Francètu; pa slabejši je slabejši! »Zakaj me tako privijaš? « očita Prvinov Žličarju, »saj

slabejšo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	razmeri potrebuje; sicer si bo le boljšo kermo izbral in slabejšo pa pustil. Leta razvada se pozneje težko odpravi. Tudi se
Aritmetika za učiteljišča (1885):	množina slabejše tvarine se imata kakor diferenca med srednjo in slabejšo vrednostjo in diferenca med boljšo in srednjo vrednostjo. Račun stoji

slabši

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	konja se enači telečjimu, in meso starjih konj je malo slabši od govejiga. In če bi se nam tudi v početku
Blagomir puščavnik (1853):	omolkne starček. Vsi so ginjeni in na glas jokajo. Vedno slabši prihaja on in se na Miroslavovo ramo nasloni. Roke se

ſlabejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): na tanjko povedati, to ſe vezhidel le po boljſhi ali ſlabejſhi semlji rasſodi. Franzoski in angleshki vertnarji radi s ogerſhizhno preſho
ſlabiſhi
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ſpovę, inu v' ſvoje pèrve gręhe vſelej nasaj pade; je ſlabiſhi, inu bôl y'nevarnim ſtani, kakor ta nar vękſhi gręſhnik. Sakaj
ſlabji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): v naſhi semlji kmalo svershejo in od leta do leta ſlabji prihajajo; tega nam kashe ptuja pſheniza, ki ſe is otoka

slabšopridevnik, splošni, primernik

slabejo

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tukaj gori v nebesih — ali se more taka sužnja za slabejo šteti, kakor kaka druga, ki je z vsem preobložena, pa
Botanika (1875):	omenimo le toliko, da se pri mikroskopičnih opazovanjih začne se slabejo, Po priliki 30- do 50kratno povečavo, in da je 250-

ſlabeji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ſená, ne detelje; s ſlamo in pa ſhe s drugo ſlabeji kermo morate po simi shelodez uboge shivine polniti; ſi poſhkodovate
ſlabji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vedno dobriga serna oſtalo, zhe bi ravno vtegnilo, prihodnizh v ſlabji semljo priti. S tem ravnanjam ſo ſi umetni Anglijani veliko
ſlabſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): da ſizer vezhji in debeljſhi perje, pa ménj shide in ſlabſhi. Na Laſhkim ſizer murve ondi, kjer bolj pozhaſi raſtejo, vſako

▶ slabiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slabi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de ni prevroča, zakaj gorka piča že sama po sebi slabí želodec in storí, de živina večkrat neha jesti, de jo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nič v sebi za tek, temuč le želodec ino črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no trati
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji primejo

▶ slabo prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najslabšeprislov, splošni, presežnik
- najslabeje
  Fizika (1869): skorej navpik, ogrevajo najbolj: blizo pola (konice), med c'd', grejejo najslabeje, ker se tam jako napošev vpadajoči trakovi porazdelé po prav
- najslabše
  Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): spoznali, po kakošnem križanji so nastale. Štv. 4 se je najslabše sponesla; vse kaže, da se ji sploh ne prilegajo tukajšnje
- nar slabeji(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): če so takó napravljene, kakor sim vam ravno popred povédal. Nar slabéji so pa lesene zató, ki se ne dajo čisto

slaboprislov, splošni, nedoločeno

slabo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Tam, kjer je bila huda toča, plohe, nalívi, burje, so slabo odlételi: mi pa na gorni strani Celja smo dolžni za
Zlata Vas (1848):	ki so bili bogaboječ in umen mož, se s šolo slabo godí. Otroci se le za silo branja, pisanja in rajtanja
Tine in Jerica (1852):	terpela, de bi le ne rekli, de posli pri nas slabo, pa še premalo jesti imajo. Vedla je, kako hudo tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakor sta francozka in angležka poveljnika. Turška armada je silo slabo preskerbljena z zimsko opravo, Omer-paša je zlo nejevoljen zavolj tega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Detelja je bila slaba; že o pervi košnji se je slabo obnesla, pri drugi je pa skorej prav nič ni bilo
Sveti večer (1866):	bi hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter so ga prec v začetku v hlev zavergli
Fizika (1869):	delki kapljin se sicer za spoznanje privlačijo, ali vender tako slabo, da se lahko dajo premikati in, drug od drugega odločiti
Ferdinand (1884):	kot vrtnica, je bled kakor mrlič. Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika slabost in zaspanost se ga
Ferdinand (1884):	vpraša zunaj: »No, kako je z našim bolnikom? « »Prav, práv slabo! « odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik

slabu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	klizhesh ti mene eno Mater te gnade, al ſatu se slabu pomujash, de be se te gnade k' dobremu ſanuzal. Ta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	boſhjem oblizhjam, zhe je le v gnadi boſhji, koker je slabu oblezhen pred njim une, katire v'shkarlatu oblezhen pred njim

ſlabo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	drugi sa drugim v' jiſpo. Nar popréj mati povejo, kako ſlabo jih je ſvakinja odpravlja, ino de niſo dnarjov dobili. To
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo is-hajajo, pravijo, de ſi pomagajo, ko raki napréj; meni ſo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	is ſledezhih rezhi pride: Dimniki ali rajfenki in kuhne ſo ſlabo sidani; s nepokrito luzhjo in s gorézhimi terſkami hodijo v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa vender lahko prebavljive kerme tréba
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	per ſtarim naj naſ puſtijo! Fajmoſhter. Pazh bi ſe mi ſlabo pozhutili, ko bi naſhi oblaſtniki vſe per ſtarim puſtili. Luka
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	uzhitelj te dni na ogled poſtavil. Hitite tedaj vi, ki ſlabo piſhete k njemu, v 15. urah poſtanete sa majhne denarje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Juri po imenu, ktéri ſi upa vſaziga, zhe ſhe takó ſlabo zhezhká, v 15. do 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Nekaj sa tiſte, ki ne snajo piſati, ali pa zlo ſlabo piſhejo). Pred nekimi dnevi je priſhel v Ljubljano uzhitelj piſarije
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tega pinja kriva, ampak mojſter Skasa, ktéri jo je takó ſlabo isdelal. In, zhe bi jo bil ravno umni rokodelz napravil

ſlabu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vala, s' vſimi luſhti polnila: kaku ſlabu ſi ga ti preſkerbela! Poglęj kaku ſo ga druge v'

slabšeprislov, splošni, primernik

ſlab'ſhi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne tezhe, Hitro nekol'ko sdravnik ti odsame, Zhe ti le ſlab'ſhi, le ſlab'ſhi bit' jame. Prizhata druga dva sloga od kraja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Hitro nekol'ko sdravnik ti odsame, Zhe ti le ſlab'ſhi, le ſlab'ſhi bit' jame. Prizhata druga dva sloga od kraja Ştraſhniga, daljezh

ſlabeje
Genovefa (1841): njénimu ſinu priſhle. Sdaj je bila jeſén. Solnze je shé ſlabeje ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo
ſlabeji
Kmetijske in rokodelske novice (1844): prediz je poſkuſhalo préſti; pa bolji prediza, ko je bila, ſlabeji ji je ſhlo od rok. Po navadi ſo kolo hitro
ſlabejſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844): vmétnih kovazhov, ktéri bi snali konja podkovati, kakor gré; ſhe ſlabejſhi ſe nam pa takrat pôje, kader nam konj, govédje, ovza

▶ slabost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slabost

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	tla padeš. O, ali ni moj neumni napuh, moja pregrešna slabost, moje pohujšljivo življenje, moje nespodobno obnašanje tega krivo. O moj
Valenštajn (1866):	Ka nejma vere v prostovoljno blagost, I stavi le v slabost zaupanije. Valenštajn. To vem, da hudo svét me sodil bo
Ferdinand (1884):	Žila bije vže tako slabo, da se komaj čuti. Velika slabost in zaspanost se ga je lotila. To so znamenja bližnje

slabuſt
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): se naiſrezhenu veſſellila, kader sem jeſt v' stanu bila njeh slabuſt is mojo perpomuzhjo pod ramo sezhi; inu toku dellati nisem

slabuſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	doſtikrat kreh inu ſmotnave naredę? kolkukrat so ludji ſhe tvoje slabuſte ſamirkali, inu ti se to dobro misl od tebe ozhitnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je namarnoſt, koker mladuſt noruſt, tu je: staroſt ima svoje slabuſte, koker mladuſt svoje fallerje. Puſti se skus njeh zhaſtitluvo plèsho
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ki bulshe pred boſhjem oblizhjam, koker se ti. Spremishluj tvoje slabuſte, inu ſdajzi bode tvoje napihuvanje koker svinz na dnu padlu

ſlaboſt

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bati, de bi taku naſrezhnu na padli, kyr posnamo naſho ſlaboſt, de Je tiſta ſiunu h'padeinu nagnena, inu posnamo to
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ne bó moje shivlenje drusiga, kakor enu oſnuvanje od sgol ſlaboſt, inu pezhenja tę vęjſty; od ſpovèd, inu od ponovlenîh gręhov

slabosti

Valenštajn (1866):	Ilo. To bi te pogubilo. Ne zvestobi, Prištevali bi to slabosti tvojej. Valenštajn (zelo nepokojin sem ter tija hodi). Al moram
Zoologija (1875):	se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako na pr. da so slabosti v želodci skoro zmerom zvezane z glavoboljo, da človeka v
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	kličem k tebi iz globočine srca. Podpiraj me v moji slabosti, pomagaj mi v vseh nevarnostih, ne zapusti me v skušnjavah

slabusti

Ta male katechismus (1768):	naupelli v' skushnavo? Mi ſhellemo, de be per toku veliki slabusti tega ſhivlenja skus bo-
Ta male katechismus (1768):	dushneh teſhavah iskat' pomuzh? Kje b' mogl ſadobit v' moji slabusti mozhy ſadosti, 'nu pravo luzhi; skushnave premagat sovraſhnekam uwejſhat, de

ſlaboſti

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſtavah tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha. Taku
Genovefa (1841):	ſhe nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in tam je od ſlaboſti omedléla in pod hvojevo drevo padla. Moshá ſta jo puſtila

ſlabuſti

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bila h'oprauleinu, inu h' dokonzhainu napreiuseta, ampak od te ſlabuſti tiga duha, inu mozhy. Namrezh ta beſeda tædere, stoshiti, ozhe
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ga nabiu na ſebe vseu. On ſe tudi napreſtraſhi te ſlabuſti te na ſebe vsete zhloveſhke nature, sakai tiſta je od
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſturila? ali bo en Angel ſvoiga vſigamogozhniga Boga v' negovi ſlabuſti s'mozhjo poterdiu? je! taku ſe je sgodilu. Apparuit illi
Branja, inu evangeliumi (1777):	v'ſlabuſti dapolnena. Torej ſe ozhem jeſt rad savol ſvoje ſlabuſti pohvalit:, de bi Chriſtuſova muzh v' meni prebivala. Evangelium S.
Branja, inu evangeliumi (1777):	rekuv: sadoſti je tebi moja gnada: sakaj muzh bo v'ſlabuſti dapolnena. Torej ſe ozhem jeſt rad savol ſvoje ſlabuſti pohvalit

slabostih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): sodil (ne na pare) uší jedó ; nekteri se per znotrajnih slabostih volčjiga mlečka natrobi, i. t. d. Veliko se jih zavolj

▶ slaboten pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najslabotnejšipridevnik, splošni, presežnik
- najslabeji
  Maria Stuart (1861): reči tej, ki imam jo Sedaj zaupati zvestobi vaši, Sem najslabeji mož na dvoru tem, Sovražna tožba me podere lahko. Mortimer

slabotenpridevnik, splošni, nedoločeno

slaboten

Turški Pavliha (1864):	Nemški Pavliha pa je že od mladih nog bolehen in slaboten, in podaja mu se še nemška obleka kaj malo, v
Antonio Gleđević (1873):	in drugi, kje so? Ostal pa je rod ošaben in slaboten! V žametovih haljah rožljajo z malimi rapirji po korzu, pod
Bolna ljubezen (1874):	kri! za Ali ne morem več, predragi! Oj bolan sem, slaboten, hudo bolan! Pač bi se rad k vam povrnil — ondi
Bolna ljubezen (1874):	je pač zašla tu sem? ), jaz pa sem bil neizrečeno slaboten, s krvjo je bila oblita obleka in roke, s krvjo
Holekova Nežika (1876):	pri svoji mizi. Kaj so hoteli? Bil je drobiž, mladoleten, slaboten, takšno, ko ravno začne malo frčati, šibko in boječe. Stiskali
Cvet in sad (1877):	ob svoj ne ravno presnažni prt. »Uže slišim! « čuje se slaboten ženski glas in takoj za glasom pride z gredice ženska
Moj sin! (1880):	sedaj! « »Kaj snedel? Kdo pravi snedel? « In ves bolan in slaboten se je raztogotil ter nam dajal slabe priimke. Ali končno
Mačeha (1883):	samo vsled prve obljube, ampak tudi vsled Elzine lastne želje. — Slaboten vzdihljej uide bledim Eufemijinim ustnam, in ona se prime za
Senanus (1892):	domóv, in končno ona je kriva, da je danes toli slaboten in nadležen, da je prav zató odšel iz pisárne in

slabotnapridevnik, splošni, nedoločeno
- slabotna
  Maria Stuart (1861): strašne sile, Miladi! ta jetnice ne neguje. Marija. Jaz sem slabotna, ona je mogočna — Naj dela silo, naj me umori, Naj

slabotnepridevnik, splošni, nedoločeno

slabotne

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	otolkla , kér skušnja učí, de véje, ki poléti zrasejo, vedno slabotne in nerodovitne ostanejo. Pri nekterih drevesih se da škoda toče
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zopet kdaj namočila, naj jo namaka žlahtna kri, ne solze slabotne ženske! ” Tako je bil maziljen prihodnji mučenec s kervjó lastnega
Fizika (1869):	pare in zrakú kemijski njih vpliv dovolj velik, da rodi slabotne električne prikazni. 206 Voltov steber (slop) ali Galvanijev lanec vidimo
Izidor, pobožni kmet (1887):	starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje stariše za težavno butaro pri hiši. Toda kaj tacega

slabotnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- slabotnemu
  Oče naš (1885): se je razsrdil. Nič pa ni njegovemu krotkemu srcu in slabotnemu životu bolj škodovalo, kakor jeza. Ves nevoljen je hitel domú

slabotnipridevnik, splošni, nedoločeno

slabotni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe; in vsaka bolezen
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	viditi in prejeti. Z vso svojo slabo močjo se spné slabotni starček po koncu, vzame bukve v roke, jih oveseljen pogleda
Valenštajn (1866):	samo v rako k drazemu. Najbrunka. I medve sami, dve slabotni ženski? Tekla. Orožije vzemevi; moja roka Te bode varovala. Najbrunka

ſlabotni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa vender lahko

▶ slaboumen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slaboumni
Valenštajn (1866): nadživeti jaz Te groze nečem. Butlar (ga od sebe paha). Slaboumni starec! (Trobente se od daleč oglasé. ) Makdonald i Deverú. Švedske

▶ slačiti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slači

iſlazhi

Življenja srečen pot (1837):	v' poſtelji pod odejoj tebe per miru ne puſtijo. Ne iſlazhi ſe v' prizho drugih do goliga, ne naj ſtoriti, zheſar
Življenja srečen pot (1837):	je pamet ko shamet. — Kdor ſe neſpodobno oblazhi, ſveto ſramoshlivoſt iſlazhi, ino je ſlushavnik peklenſkiga sapelivza. Gisdazhi (ſhtimanzi) ino pa prishani

sleče

iſlezhe

Življenja srečen pot (1837):	tudi ſvoje domazho poſlopje v' ſveto prebivaliſhe boshjih ſlushavnikov premeni; iſlezhe slato oblazhila, ter sazhne tiho ino ſveto shivéti. — Vidiſh mladenzh
Življenja srečen pot (1837):	ſtoril, ker ga poſvetno blago ni veſelilo. Tudi ſvoje oblazhilo iſlezhe, in ſkopimu ozhetu poda, rekozh: „Doſehmalo ſim vaſ ozheta imenoval

▶ slad samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

slad

Kemija (1869):	Magnesium, 416. Maische, zdrozgalica žonta, 501. Malec, Gyps, 414. Malz, slad, 495. Malzeiweiss, sladovni beljak, 495. Mangan, 426. Manganit, 427.
Botanika (1875):	kalečega semena nakupičenega, kakor je to pri delanji sladja (Malz). Slad se mnogokrat tako ogreje, da jo je treba večkrat premetati

▶ sladčica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

sladčico
Kmetijske in rokodelske novice (1846): Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno sladčico iz mnogih cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge

▶ sladek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najslajšepridevnik, splošni, presežnik

naj sladkeji(združena oblika)
Roza Jelodvorska (1855): Lej moje nespametno sovraštvo proti tebi, ljubi Častimir, mi je naj sladkeji veselje zagrenjevalo. Kaj je vender lepšiga, kakor edinost in

nar ſladkejſhi(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

deſiravno v germi ſkrit in po vſakdajne oblézhen , nam vender nar ſladkejſhi péſmi prepeva, ſhe tudi ti draga tertiza! nikdar naprej

najslajšipridevnik, splošni, presežnik

narslajši
Arov in Zman (1850): ne pa na minljivo vunajnost vtemeljena ljubezen, je brez dvombe nar slajši nebeški dar, pa vselej je tej neskončni sladkosti tudi

nar slajši(združena oblika)

Razne dela (1870):	Moj prihod vas ne razjezi, Vaše igre čislam zlo. So nar slajši djanje zame, Bi se skusil z vami rad, Pa
Razne dela (1870):	Imaš nadjati se, divjiših zlosti! Siloma loči jih koj Tudi nar slajši vezila uboj. Naglo na žalostni vert Treši ti smert
Razne dela (1870):	čversti mlad pajdaš. Sivor mladenču reče: Pripravi se mi, sin! Nar slajši glas izrazi iz čuta globočín, Zedini vse kreposti, veselje

najslajšopridevnik, splošni, presežnik
- najslajšo
  Oče naš (1885): ne pije nič, in dala sem mu najboljega mléka in najslajšo pomorančo; ni pokojin ne po dnevi, ne po noči. Vedno

sladakpridevnik, splošni, nedoločeno

sladak

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	to lubeſn tega svejta, inu tedej bosh ti vidl, koku sladak, inu lubeſnive je G. Buh, katire mene, inu uſſe Svetnike
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu boſte pokoj neſhli vaſhim duſham. Sakaj moj jarm je sladak , inu moja butara je lohka. Na dan S. Joshefa Shenina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	mislim si, striček oj zviti, Si čuden možiček, preveč si sladák; Obetaš po druzih še le zdaj storiti, Kar sam nisi
Valenštajn (1866):	jutri zadéne, pa denes naj vsak Posréblje še hipov ostanek sladák. (Kozarce zopet nalijó; trknovši pijó. ) Stražnji glavár. Vesél mu padel
Valenštajn (1866):	jutri zadéne, pa denes naj vsak Posréblje še hipov ostanek sladák. Zbor. Če jutri zadéne, pa denes naj vsak Posréblje še
Deborah (1883):	drago, sladka moja smrt! Pogled tvoj, stisk z roko, poljub sladak! (Poljubi ga. ) Kde je kraljica, s ktero bi menjala? Jožef
Revček Andrejček (1891):	moj hlapec. (Odide zadaj. ) Andrejček (smehljaje zase). Jeklen je danes sladak in mehák, kakor sveže surovo planinsko maslo. (Smeje se. ) Prav

ſladak
Svetu pismu noviga testamenta (1784): bóte pokoj neſhli vaſhim duſham. 30. Sakaj mój jarm je ſladák inu moja butara je lahká. XII. Poſtava. 1. V' timiſtim

sladekpridevnik, splošni, nedoločeno

sladek

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	lupino. Žlahtne želje so lepó dišeč cvet, žlahtne dela pa sladek sad. Lep je cvet, boljši še sam sad. Kjer drevesca
Kemija (1869):	klorovnatega apna. Kloroform je brezbarvena tekočina, diši ugodno po éteru, sladek je, njegova primerna težina = 1.48 in vré pri 61°

ſladek

Pozhétki gramatike (1811):	bonteuse; jaloux, ſerden, jalouse, i. t. d. Al doux, ſladek, ſturi douce; roux, rudezh, rousse. Kako ſe mnoshno ſhtevilo obrasi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ponishen; po tem boſte pokoj ſvojim duſham naſhli, ker je ſladek moj jarm, ino lahka moja butara. “ Nekdo je priſhel k'
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po verhu ráſtja opikne , in mu ſhkodje. Tak ſok je ſladek, in je zhebelam dobra paſha, sató ga medeno rôſo (Honigthau

sladkapridevnik, splošni, nedoločeno

sladka

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	starše vidila, tode smert jih je že pred bila pokosila. Sladka tolažba ji je vender ostala, ker je bila prepričana, de
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	umnosti in pridnosti naših kmetovavcov in v prid domovini! In sladka Vam bo, gospodje, zavest, ko boste reči zamôgli: „Tudi mi
Blagomir puščavnik (1853):	zveza miru in sprave med vami storjena. Zdaj mi bo sladka, s veseljem jo cem kakor dolgo zaželenega prijatla pričakovati. O

sladkepridevnik, splošni, nedoločeno

sladke

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške dišave, kolikor se ti zdi. To z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dve žlici dobro pomočenih droži, tri žlice mlačne srove smetene, sladke skorje, cukra in pol unče drobno stolčenih prepečenčnih (biškotnih) drobtin
Blagomir puščavnik (1853):	kakor svojega očeta. Cele trume ljudi vrejo o praznikih njegove sladke, tolažbe polne besede poslušat , in vsi se vernejo kakor novorojeni
Oče naš (1854):	pomoranč svetil. Pisani ptički so ga obletavali in so mu sladke pesmice prepevali. Med njih petje se je mešalo žvergoljanje studenca
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tic pevanje, Prijetno lahkih vetričkov šeptanje In ljube mili zdih, sladke glasove. To vse, — da! harmonijo vse natvore Je mati Slava
Zoologija (1875):	in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove, pa tudi živalske tvarine. Največ na številu je brezkrilih
Oče naš (1885):	in s sklenjenimi rokami poslušala: njeno obličje se je razjasnilo, sladke solze so jej oči zalile in na spečega Nacka kapale

slatke
Sacrum promptuarium (1695): de ſe bò shnimi jegral, te mlade miſhi sazhneo njegove slatke beſsede poshlushat, njega gledat, ym dopade, sakaj je bil beu

ſladke

Kuharske Bukve (1799):	popręd dobra raſtepene; tudi dvę shlize voloveh droshá, en frakel ſladke ſmętane, oſoli vſe; inu naredi s' moko is tiga vſiga
Kuharske Bukve (1799):	inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu
Kuharske Bukve (1799):	sraven v' męſ tolzi tudi tri zęle nagelshbize, inu enmalo ſladke ſkorie. Potle deni v' veliko ſklędo, nali en polizh vode
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	umam obilniſhi darovani, sakaj neſkuſite vaſho ſrezho, slaſti savolo ſladke vinſke terte? ” S témi beſedami je Vodnik Gorenze k vinoreji

ſlatke
Sacrum promptuarium (1695): de hudizh sazhne vaſho sheno martrat, takrat vij zitrajte, dobre ſlatke beſſede dajte ny, ter bote vidili de ſe bo potalashila

sladkegapridevnik, splošni, nedoločeno

sladkega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is uſſemi darmy ozirani naturi sem jeſt vezh grenkega koker sladkega perpuſtila: ſakaj jeſt sem viſſokuſt ene Matere Boſhje spoſnalla, katira
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	kruh bil, sem jeſt taiſtega tudi na posledno uro mojega sladkega ſaspanja ſa eno dobru ſdano popotenzo uſhila. Taiſti so meni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	samega ovsa da. Kedar seno rad je, se mu mora sladkega, ki je na visoko ležečih travnikih rastlo, dajati. Ako konj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	grenkota iz mleka odpravi. Ako mleko ali sirovo maslo ni sladkega okusa, se težko v dnar spravi; slabo sirovo maslo se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	začetku zime nar poprej na versto pride. Ako je malo sladkega sena, se mora vse za žrebeta prihraniti. Kdor ima sena
Kemija (1869):	sokom. Ta prah je vlažen, neprijetnega duha ter ima poleg sladkega tudi neki drug neugoden okus. Da mu se vse to
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bi tam izdeloval košarice brez kake zapreke. Prinesejo mu tudi sladkega sadja ter mu obljubijo, da ga hočejo z vsem potrebnim
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	na kruh, mleko, sadje in na vse, kar je bilo sladkega in dobrega, sta popolnoma pozabila.
Oče naš (1885):	jo vprašaje gledajoč. Kar prime mlinarica naglo, kakor od veselega, sladkega upanja razsvitljena, fantove roke in reče: „O ljubi moj Nacek

sladkiga

Kmetijske in rokodelske novice (1846):

postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice

ſladkiga

Kuharske Bukve (1799):	na maſli zverti. Vsami eno unzho ſroviga maſla inu enkolko ſladkiga ſira; drobno vkup smęſhaj, vbì en jajze notri, inu pęt
Kuharske Bukve (1799):	lotov bęle moke pogręte, eno unzho topleniga maſla, dvę peſti ſladkiga ſira, tri zęle jajza, pęt rumenakov, dvę shlize mersliga mlęka
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kdaj bojo zhbele tergali, ſe grosno veſelivſhi, dobit lepo pogazho ſladkiga meda. Ali shaloſten ſim poſtal, vpadlo mi je ſerze do

sladkejšipridevnik, splošni, primernik
- sladkeji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): v podzemeljskih jamah pustiti. Potem bo jabelčnik veliko močneji in sladkeji. (Če imaš kako zdravo, ne prestaro in močno terto, ki
sladkempridevnik, splošni, nedoločeno
- sladkim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): slišim vaš odgovor, Bitja ljubezniva: »Tiho! tiho! blaga mati V sladkim snu počiva ! K' je za hrano sledne stvari Toljkajn se
- slatkem
  Sacrum promptuarium (1695): je dial, de vſe ſvoje troshte yshzhe v' tem S. slatkem Imenu JESUS: Ego autem gaudebo in Domino, & exultabo in Deo
- ſladkim
  Genovefa (1841): taki molitvi ſo ſe ji, zhes dolgo v pervizh v ſladkim ſpanju ozhí saperle. Njéno déte je pri njénim ſerzu leshalo

sladkipridevnik, splošni, nedoločeno

sladki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kmet na svojim polj'. Žarko solnce v berda sije, Zóri sladki up plačila. Trud zastonj ne bo kmetije , Rod obeta zemlja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	take pomočke svetval in povédal, ki se lahko dobijo. Kumna, sladki janež, domača sol, žvepljo se prav lahko povsod dobíjo ; kolmež
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ga noč k počitku ne primora. — Primeril te bom dalej sladki čbelici, ktera v zeliših in cvetlicah le med iše, strup
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skozi brizgalo pretlači in na putru ali dobrim maslu ocri. Sladki (cimetov) kruh. Pol funta drobno stolčeniga cukra pa šest rumenjakov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	pratiki Začrkanih 700 košev imam; Zaupam besedi nikdar pa ne sladki, Odkar svet hinavski na drobno poznám. Kako le nek hoče
Kemija (1869):	Indiji rastoči sladorni trst se zmečka in zdrozga, potem iztiska; sladki sok, v kterem je po priliki 10 odstotkov sladora, ima

ſladki

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	rezhy mi je pravil — Jak. Taki ſo le ti Goſpodje ; ſladki, koker męd, pak tukej nizh ne velajo (na ſerzę pokasajozh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkerb in delo poverniti. Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiſhezhi in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal

ſlatki

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Vezh, ko nikar, ſo bly svunei beli, snotrei zherni, svunei ſlatki, snotrei grenki, svunei perjasni, snotrei ſourashni. S'golufijo, s'savitjam
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	rezhmo: Affectus. O Jagne nar nadoshniſhi! o vſmileni Odreſhenik! o ſlatki JESUS! kai ſi ti per nas tvoje dobrote, inu lubesni

sladkihpridevnik, splošni, nedoločeno
- sladkih
  Blagomir puščavnik (1853): pokoji počiva. — Popotniku je čudno pri sercu. Veliko lepih in sladkih sanj preteklih nekdanjih veselih časov mu se po glavi verti

sladkimpridevnik, splošni, nedoločeno

sladkim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cvetlic, in jo skerbno spravljajo v svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Tak' kot Jezusa objéla, Bo tud' mene zemlja iméla V sladkim míru in pokoj'. O! de b' mogel tak živéti, Kakor
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	na zelenej trati sredi najlepših cvetlic z mlekom, sterdjó in sladkim sadjem postrežejo. „Oj, kako neumen je bil najin strah! “ djala
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	je veselil že dneva, ko ga bo detice pervikrat klicalo sladkim imenom „oče”, a preden se je to zgoditi moglo, moral
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Prokleta bodi ura, ki sem poslušal zapeljivca in verjel njegovim sladkim besedam! " V neizmernem serdu je pestil roke in grozil zapeljivcu

sladkimipridevnik, splošni, nedoločeno
- sladkimi
  I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880): zemlje, raslo je sadno drevce, ali vsaj kak germiček s sladkimi jagodami. Nad jezerom pa je na stermi skali dvigala se

sladkopridevnik, splošni, nedoločeno

sladko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v siromaštvo gré? Skoz hiše s smreko znamnjane; V njih sladko vince točijo, In nove kvarte hranijo. In v zadnji torba
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mu diší, pa tudi tékne, kar zavžije ; njegovo spanje je sladko, povsodi se dobro počuti. Brez živeža človek nekoliko dni preživí
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	sladko îmé! ktero v nobeniga praviga Slovenca persih neznano ni — s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ali v cevi (roru) počasi peci in s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni).
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mešaj, de zmerzne. Mlečna zmerzlina. Dva poliča mleka s cukram, sladko skorjo, vanilijo ali nekoliko limonovim lupkam zavri, s kakima dvema
Viljem Tell (1862):	vabljíva, Mladenič na bregu v spanji počiva; Začuje zvonjenje, Brenkljanje sladkó, Ko angelske strune V raji ljubó. In ko se v
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Glej, bojim se, da bi vse to ne ostalo le sladko upanje — in vendar je res, kmalo se bo vresničilo,” reče

sladku

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu molitve ſa njim oppravejo. Zhaſlitu usake zkas bodi tu sladku imę JESUS, MARIA, inu S. JOSHEF. AMEN.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gruntanje. XVIII. Poſt. Upanje, inu ſaupanje je v' nadlugah enu sladku potroshtanje. XIX. Poſt. Jeſek ſa ſobmy derſhati je tega myru

slatku

Sacrum promptuarium (1695):	N. N. voſzhim, inu proſsim od taiſtiga, kateri danaſs tu slatku, inu ner Sveteshi ime JESUS ſi je isvolil. Letu bodi
Sacrum promptuarium (1695):	Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh trosht, inu pomozh
Sacrum promptuarium (1695):	zhloveka opomina de bi imel fliſſnu dellat aku hozhe enn slatku shivejne imeti, rekozh: Vade ad formicam piger. Kir S. Ambros

ſladko

Genovefa (1841):	fantizha ſliſhala; ſhe vézhi veſêlje je pa zhutíla, ko je ſladko imé „mati” pervi krat lépo in umljivo isgovoril. To je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	te ſaditi, de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala, de

ſladku

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	shaloſti lę prevezh po goſti med nami snajdejo. Skusi tvoje ſladku imę, o Jesus! katęriga God my danas obhajamo, te proſsim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ali letó per tebi ſtojí, o luba Mati — sakaj letó ſladku imę zhes naſs ſi ti pod krisham s'tvojo nesmaſno

slajšapridevnik, splošni, primernik

slajši

Razne dela (1870):	veje, lepši vade Nas prejmejo, tam je domovje petja, Tam slajši sta življenje in ljubezen. Sorelka. O, de dočakam žalosti ta
Razne dela (1870):	Ponuja krog se sladoled. Nasiten prostor je dišave, Potem še slajši petja sled, Pohvale zmag, ljubezni, slave. Pesem tatarska. l. Nebó

slajšepridevnik, splošni, primernik

slajshe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): inu na krish obeseli. Moje pezhanje is drugemi je blu slajshe koker męd, inu moje pogovarjanje zhes mędene sterd. 2. Boshje

slajši

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	vinu pridevajo močnega žganja, kislemu pa sladkorja. Pa kdor hoče slajši vino iz kislega ne dogojenega grojzdja v slabih merzlih letih
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	na sladko vleče. Če je manj vodeno, prijetniši je in slajši, ker se je prej ob zoritvi v gorkem vremenu sok

slajšegapridevnik, splošni, primernik

slajshega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dokler so ony sa nama hodili, toku so ſvelizhani. Nezh slajshega nabosh ti neshl, koker poterpeſhlivoſt, aku se bosh ti
Kratkozhasne uganke (1788):	Kaj je slajshega ked med? Kaj je mozhnejshega, ked en lev? katirega je

slajšempridevnik, splošni, primernik
- svadzhomi
  To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): noi tam venzhno bras use shkode nazheſti noi nabvase vtomi svadzhomi jemeni Jesusovom, inu te Svete troize dati spet pridash kader

slajšipridevnik, splošni, primernik

slajši

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	zato , da se vodena reč iz njega izhlapí, da je slajši in boljši. Iz treh mere ostane na zadnje le ena
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	bil, ampak zato, ker je na vlani gnojem njivi krepkejši, slajši, manj voden in manj bolán. Tiste rastline pa, kterih korenin
Razne dela (1870):	Se potem na lov napravi, Bliža morju se v nižavi, Slajši de bi bil obed, Divji raci, ribi v sled. Pride
Razne dela (1870):	čelu dva ima ovinka, Zmagljivo sveti tvoj pogled, Nočí černejši, slajši dneva, Obličja sneg z rameni vred Ko padel sneg široko
Razne dela (1870):	po kmetih davke, Ki v plačilu terdi so. Ki pa slajši misli vda se, Globokejši seže v stvar, Najde tud vesele
Razne dela (1870):	de boljši prebudé, Nanesle ki vam bodo več veselja, Ker slajši dih iz jedrine puhté; Pozabi koj nej jih potomstva delja
Verske bajke na Dolenjskem (1881):	drugo leto prelepe mladice in so rodile več grozdja in slajši sad kakor je vzrastel prejšnja leta. Noe namečka zopet vina
Iz življenja mlade umetnice (1890):	misel, najprijetnejši moj čut. « »A jaz poznam za Vas še slajši, še mikavnejši čut. « »In ta bi bil? « »No, jaz samó

svadzhi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	moje grieshe pokont odpvſtije mene satvoje miloſti volo? oh ti svadzhi Gospved Jesvs Kriſtvs vsmilani odreshenik Amen. TA 24. KAPITL. Htver
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	an pot jas N: grem vboshjam jemeni venka inv te svadzhi Jesvs Kriſtvs poi-

Domen (1864):	pripeljal — Bog mu grehe odpusti! " In če si mu bil siten in dalje popraševal: „Vi, oče Oralkov, kedaj pa je bilo
Nemški valpet (1867):	da bi bila o meni govorila z valptom. "Strašno si siten! " rekla mi je tudi zdaj in to me je zbodlo
Nemški valpet (1867):	se mi je včasi prezgovorna, včasi pretiha. Tačas sem bil siten, očital sem ji vse, znesel vse male reči na dan
Sosedov sin (1868):	rogreznikov Peter, mlad človek, ki se jej grozno pust in siten zdi. Rajša je govorila s pastirjem domá, nego ž njim
Razne dela (1870):	Dokler pri nas je bil, ga nisi ljubil. Dünoa Prevzetno siten termoglavec bil je, Ni znal končati nikdar — zdaj pa zna
Holekova Nežika (1876):	Bil pa je tistih ljudi, da je vina nalit bil siten. Ni pustil druzih pri miru in le bodel in dregal
Nevera (1878):	ga na dobro srečo. Židane volje so — kar jim pride siten brencelj druščino kalit — sitni, brezverni Blaže je kar naenkrat med
Ljubljanske slike (1879):	der Natur! “ V drugem življenji je penzijonist drugim ljudem večidel siten, neprenesljiv, ker misli, da je še zmiraj to, kar je
Iz življenja mlade umetnice (1890):	potem, ko sva midvé došli. Hud je bil in jako siten, a to me ni takó bolelo, kakor da je mater

Ivan Slavelj (1876):	Prokleto si siten, Žolna! « »Poslušaj, malarija na les ...« »Prokleta Žolna sitna! « »Malarija na les mora taka ...« »Pa si res sitna žival
Ljubljanske slike (1879):	dragocenosti ne marajo tje nositi s procesijo. Tudi za druga sitna pota ga ljudje radi najemajo, kterih ne marajo opravljati sami
Arabela (1885):	pristavi starec vesel. »Bal sem se, da ti bode selitev sitna zavoljo svoje noge. « »Da bi me le hujšega nikdar nič
Vaška pravda (1892):	gledali prišlece. Gospoda v sodiščih je še dandanes čmerikava in sitna in taka je bila tudi takrat. Tudi je bila v
Lisjakova hči (1892):	najlepših letih, polna želja, in hrepenenja, ali tudi brezmejno nepotrpežljiva, sitna in nejevoljna, če se ji ni takoj izpolnilo, kar je
V krvi (1896):	potili nalik ženjicam o sv. Jakobu; Tončka pa je bila sitna kot najbolj razvajena dama. Končno pa je bilo zvršeno tudi
Prve hiše (1896):	zavrnila jo je Mica nekam osorno, ker prijela jo je sitna zaradi bolnega zobú. »Kje neki? Ukradli so ga. « »To se
Kvišku (1899):	stol in pokusila opojno čašo. Mislila je, s tem zadovolji sitna, pozna gosta. Ali varala se je. Lotar je bil čim
Gojko Knafeljc (1899):	hotel zopet zamižali; toda to se mu ni sponeslo, ona sitna misel ga ni hotela nikakor popustiti; moral je vstati. In

Slovensko berilo za šesti gimn... (1854):	žrejo ujete nič kaj rade. Pri tem je pa ta sitnost, da ne smejo biti predolgo v vodi, zato ker se
Nemški valpet (1867):	potuhnil in nisem rekel nobene. Mislil sem si pa: starost, sitnost! Stari sedi nekaj časa, dene roke po mizi na križ
Nemški valpet (1867):	sem in tja Ali rekel sem sam pri sebi: starost, sitnost, in ostal sem trmoglav. Pustim je ne, če mi stari
Razne dela (1870):	glavo krajši. Pervi kor. (Kajetan. ) Na vsih platéh me tvoja sitnost moti. Drugi kor. (Bohemund. ) Kjer se mi zdi, tam planem
Iz sodnijskega življenja: Iz g... (1878):	nič izdatnega na dan. K temu je prišla še druga sitnost. Dasiravno je bila preiskava strogo tajna, se je med tem
Vesela vožnja (1889):	izpraznila vsak svoj kozarec. »Čemu ti je bilo treba konja? Sitnost imaš ž njim in pa izgubo boš imel«. »»Ne bodi
Žgánjar (1890):	Kaj bota pisala na duri tiste križe. Drugega ni kakor sitnost in obresti! " Vodopivec se zamisli. Črez nekaj čaša reče: „Čakaj
Gospa s pristave (1894):	so bili pravni pomisleki odpravljeni, a bila je še druga sitnost, kako bi jo prisilili, ko bi se le branila, in
Prve hiše (1896):	odškodnine, temveč zopet tožil. Okroglani niso posebno ljubili Grebena, toda sitnost in škodoželjnost Žličarjeva jim je bila pa vendar-le odveč. Marsikako

Rokovnjači (1881):	temu okraju, ko bi se jim kaj zlega zgodilo. Dovolj sitnostij smo že imeli. Tu pa pač moram nekaj storiti, da
Prvi sneg (1886):	in morali smo bresti mokri sneg. Mati je imela dosti sitnostij s čmernimi dečki, stara znanca sta vedno zaostajala, jaz pa
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	gotovo slabejše in ne boljše. Da se odkrižajo vseh teh sitnostij, jeli so tuji trgovri iz Ljubljane izostajati in se je
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	niso marali vstopiti, ker je bilo z vstopom zvezanih obilo sitnostij. Take so nazivali "nepoštene" in "mojstre-skaze", ("Sterzer, Fretter, Stöörer, Pfuscher
Senanus (1892):	mu do tega? Pozabil je bil celó knjigovodje in vseh sitnostij njegovih. Ni pozneje, ko je pospešil korake, da bi zamuda
Jarem pregrehe (1895):	vse trikrat oklicali, če ne bo drugače. Nekaj več bo sitnostij in pa stroškov. « »E, kaj za tiste krajcarje«, odvrne Čadnik
Dve svatbi (1895):	pri nas. Če bo manjši zaslužek, imel boš tudi manj sitnostij in težav. Tine, ostani! Ti jedini si mi še poštena
Kvišku (1899):	zaradi njega, da ne bo imel še on neprijetnostij in sitnostij; oh, oziri, služba, odvisnost — oni so baroni, imajo vpliv — on
Kvišku (1899):	prosil, naj vpliva na Anteta, da gre, da ne bo sitnostij, da naj o dogodku molči, baron bo tudi molčal. — Ha

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 80 →

← ↑ →

Mineralogija in geognozija (1871):	sfenoidi P/2, ki se nahajajo na kuprenem kizu. Rombiški sistem ima za prvotno podobo rombiško piramido, P, pod. 25. Pri
Mineralogija in geognozija (1871):	na kamenje sestavljajoče cele gore, on je tudi prvi geologiški sistem sestavil. Mislil je, da je zemlja zložena iz skladov sesedših
Zoologija (1875):	notranji uredbi nižih živali napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil na 19 redov. Ker se pa nekoliko teh redov
Zoologija (1875):	Take živčne ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo
Zoologija (1875):	se nahajajo, pospešujejo nauk. Prvi je Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja
Zoologija (1875):	daleko razširja na razne strani. Ž njim se posebno animalni sistem veže z vegetativnim. Odtod se razjasnjujejo marsikatere čudne prikazni, tako
Zoologija (1875):	pletež k, kateri oddaja živce za noge. b . Vegetativni živčni sistem. Posebni znak vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi
Zoologija (1875):	ozle imenujemo ganglije in po njih tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca, na
Občno vzgojeslovje (1887):	jako vspešno mér s svojo bistroumno mislijo, umislivši nek poučni sistem, po katerem se naučí gluhonemec navadni glasovni govor rabiti in

Mineralogija in geognozija (1871):	Kombinacije tega sistema kažejo se včasi na cinovcu, medniku, cirkonu; dalje na arsenokislem
Zoologija (1875):	noge. b . Vegetativni živčni sistem. Posebni znak vseh živcev tega sistema je, da niso zloženi iz zvezkov vzporednih nitek, ki se
Zoologija (1875):	tudi ves sistem ganglijev sistem. Osrednji ali centralni del tega sistema ima podobo konopca, na kojem je kacih 24 ali 25
Zoologija (1875):	20, e in f . Po delavnosti razlikujemo vse živce animalnega sistema na gibalne in občutne. Prvi samo spodbadajo prostovoljna gibanja, drugi

Mineralogija in geognozija (1871):	Sedaj radi rabijo sledeči Naumannov sistem. ) Pregled kristalnih sistemov. A. Sistemi* s horizontalno zakladno ploskvijo (gl. §. 8). a. Tri osi
Mineralogija in geognozija (1871):	je veči ali manjši od prvih. 4. Heksagonalni sistem. B. Sistemi z nagnjeno zakladno ploskvijo. Vse osi so različne; ena ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	o odborovih skupščinah), kupi vse že zglodane in po stari sistemi napravljene črke, vrže se okoli 25.000 gold. v blato”. — Akcijonarji

Mineralogija in geognozija (1871):	rodbini, kalcit (vešek) in aragonit. 1. Kalcit kristalizuje v heksagonalnem sistemu, večidel v romboëdrih, pa v tako različnih, da jih štejejo
Mineralogija in geognozija (1871):	ploskev je romb, v kterem ležite podružni osi. V tem sistemu razločujemo vertikalne prisme ∞ P, pod. 26, horizontalne prisme P
Zoologija (1875):	opravil sodelujejo cele vrste najrazličniših organov. Zato govorimo o prebavnem sistemu in o druzih. Hranitev imenujemo tudi in sicer prav pripravno
Občno vzgojeslovje (1887):	zavod, v katerem se je vzgoja gluhonemcev uredila po tem sistemu.

Mineralogija in geognozija (1871):	okamnine niso v obeh popolnoma enake. Prvi je alpinsko trias sistematično uredil F. vitez pl. Hauer. On je že leta 1853
Občno vzgojeslovje (1887):	tak govor bi bil jako omejen. ko ne bi se sistematično izobrazoval in razširjeval, gluhonemcu prinaša malo koristi, ako se ne

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	lasi, kratka pamet. — Ti bi rad, de bi bil volk sit, pa koza cela. — Dostikrat bi trebalo, de bi človek spred
Maria Stuart (1861):	Deseti nastop. Leicester (ostane sam). Jaz še živim! Življenja sit še nisem! Se stropa teža ne podira ná-me? Me ne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	unim ſvetu pa ga boſte do konza ſposnali, veſelja do ſitiga boſte naſhli, svelizhanje boſte vshivali, ki ga ni ſenza vſe
Genovefa (1841):	O koliko ubósih bi bila lahkó s majhnimi tróſhki do ſítiga pokrepzhala! ” Ko ſe je bila s mlékam prav dobro pokrepzhala

Biblia (1584):	nje dali folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali: Inu ſo pobrali, kar je bilu drobtin oſtalu, ſedem
Biblia (1584):	dali timu Folku. Inu ony ſo vſi jédli, inu ſo ſiti poſtali. Inu ſo pobrali, kar je bilu oſtalu Koſceu, dvanajſt
Sacrum promptuarium (1695):	Oh kalikajn takorshneh poſlou ſe najde, katiri nihdar nej ſo ſiti, kakor de bi ſedem vſt imeli, h' dellu pak nimaio

Kuharske Bukve (1799):	Potle jeh ven vsdigni s' pęnenzo na eno ruto al ſítize, de ſe ſok odlozhi. Deni jeh na ſklędo; ſok puſti
Kuharske Bukve (1799):	187. Vkúhane marelze. Sręle maręlze olupi, koſtì istrębi; pretlazhi ſkusi ſítize, de bo vkuhanje lępſhi. Na eno libro pretlazheneh maręlz vsami
Kuharske Bukve (1799):	puſti dobro vręti; pręden na miso daſh, prezedi polivko ſkusi ſítize, poſnami maſt prozh; deni meſo v' ſklędo, ga polì s'

Kuharske Bukve (1799):	graha, inu s' njo prezedę inu preshenejo to ſtolzhenje ſkusi ſitze, inu sadnizh na grah v' kosi. Artizhoke obario poſębej na
Kuharske Bukve (1799):	ti smęſi inu perdeni drobno ſękaniga peterſhila; pretlazhi vſe ſkusi ſitze, inu tanko ruto, ozukraj de bo enmalo ſladko; tudi
Kuharske Bukve (1799):	puſti vſe ſkup eno zhetert ure vręti, pretlazhi vſe ſkusi ſitze v' ſklędizo , inu puſti ohladiti. Al pa smęſhaj vina inu
Kuharske Bukve (1799):	eno pęſt goshuvja ali hezhepezh, ga ſkuhaj mehko, presheni ſkusi ſitze, sraven deni goveje shupe, en kosarz vina, eno shlizo jęſiha
Kuharske Bukve (1799):	ſrovim maſlam, męſhaj nad sherjavzo; kader ſe raſtopí, prepuſti ſkusi ſitze v' eno drugo koso, sraven deni ſok od lemone, ſtolzheni
Kuharske Bukve (1799):	goshovje, ali hezhepezh Puſti goshove jagode mesditi, de ſe ſkusi ſitze pretlazhit puſtę; na eno

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Pleško, sitar v Ljubljani, za mesengaste in železne mreže in síta. 15. Gosp. V. Polak, usnjar v Teržicu, za mnogoverstno usnje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Benedig, fabríkant žimnatih sit iz Stražiša poleg Krajnja, za žimnate sita. 5. Gosp. Fr. Charl, rudninorisar v Ljubljani, za risarske izdélke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	A. Jelenc iz Ihana v razstavo poslal. — A. Globočnikove žimnate sita in drugi žimnati izdelki iz njegove fabrike v Stražišu so
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	J. Benedig v Stražišu in K. Preuc v Krajnju lepe sita izdelujeta, kakor so njih izdelki, ki sta jih v razstavo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	so mu tudi sreberno svetinjo privabili. — Že davnej tudi Lokerjeve sita iz Krajnja po ptujih deželah krog in krog slovijo, posébno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Globočnik, fabrikant žimnatih sit, v Stražišu poleg Krajnja, za žimnate sita. 4. Gosp. J. Grilmajer, fabrikant v Lincu, za pavolnato blagó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ploš v razstavo. — Posébno lepiga izdelka so bile mnogoverstne mreže, sita in rešeta iz železniga in mesingastiga dratú, ki jih J.
Robinson mlajši (1849):	kruh pekel. Za obe reči se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna — pertu, kterega je bil obilo na

Kratkozhasne uganke (1788):	je tu: je ſmirej situ, inu vonder ſmirej predertu lazhnu? Situ, katiru use, kar doby, poſhré, inu preseje.
Kratkozhasne uganke (1788):	naſatopy, ampak, koker spred notri, tok ſad vonkej shine. Enu situ. Tvoje seſtre ime se Neſha, inu tvojega brata Anſhe pishe

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	biti: ni táko za nič, kakor marsikdo med kmeti misli. Sitno mi je reči, pa še sitneji se prebivavcam tacih hiš
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dober želodez mora imeti, ki se taki nesnažnosti bliža. Kakó sitno je pa tudi to za domače ljudi, sosébno za táke
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	se je Henrik posovetoval z druzimi vodji armade, in kakor sitno in težavno je bilo sovražnika v oterjenem ležišču napasti, vender
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Gotovo je, da je sitno in težavno, kar je o kužnih časih kmetovavcam storiti treba
Fizika (1869):	V sedanjem času se že malo rabijo, ker jih je sitno postavljati in ker so za opazovanje nepripravni. Da vboko zrcalo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pari (dinstaj), de so do dobriga zmeče; potem jih skozi sito pretlači, zavri na en funt pretlačenih sliv tri unče cukra
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rumeni, jih iz masla s pečno žlico vzemi in na sito deni. Če se v maslu sami obernejo, je znamnje, de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in pusti še nekoliko časa vreti. Potlej precedi župo skoz sito in napravi jo s poparjenimi žemljami.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	En funt lepe moke in ravno toliko stolčeniga in skozi sito presejaniga cukra dobro zmešaj, tri rumenjake, tri razpenjene beljake in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pol funta breskev en funt očišeniga cukra, pretlači breskve skozi sito v cuker ter jih tako dolgo vreti pusti, dokler kaplje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vtlači. Jagodovo vkuhanje. Pretlači zrele, dobro zbrane rudeče jagode skozi sito, vzemi na en funt jagod en funt cukra, kuhaj cuker
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dokler se vedno mešane enako ne zgrejejo, položi jih v sito, deni jih zopet v od njega odstavljeni cuker in perdeni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	moke deni nekoliko ur na gorko, potem jo pa skozi sito v kotliček presej. Zdej dvanajst rumenjakov, en maselc mlačne srove
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	od njega odstavljeni cuker in perdeni tudi, kar je skozi sito steklo. Potem naj to štiri in dvajset ur merzlo stoji

Kuharske Bukve (1799):	savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo snaſh tudi djati en koſ kuhaniga
Kuharske Bukve (1799):	dokler sazhnè vręti ; kader en malo povrè, jo prezędi ſkus ſito; ſupęt na sherjavzo poſtavi, vędno meſhaj, puſti vręti, dokler ſe
Kuharske Bukve (1799):	vręti, dokler ſe meſo, inu ſelenje omezhí; potlej prezędi ſkuſi ſito; zhe je pregoſta, perlij ſhe goveje shupe, inu jo daj
Kuharske Bukve (1799):	ozrè, perlì goveje shupe, puſti dobro ſkuhati. Potle prezędi ſkusi ſito, oſoli, perdeni muſkatzvęta, inu ſoka od ſtolzhene ſpinazhe, puſti enmalo
Kuharske Bukve (1799):	unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh kútn presheni ſkusi ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert

Botanika (1875):	do 200 C., ktera toplina je ravno pravšna za delanje sladja. Iz vsega tega sleduje, da je kislec za življenje rastline
Botanika (1875):	je mnogo kalečega semena nakupičenega, kakor je to pri delanji sladja (Malz). Slad se mnogokrat tako ogreje, da jo je treba

Abecedika ali Plateltof (1789):	njih, deſlih njima nizh doliſhlu, ſta ſi satu merſki ene ſladkarye kupila, ſta ſi ſhęlodizh prebaſala, ter ni ſta nikol nizh
Abecedika ali Plateltof (1789):	enaku dobru obernili, Va dva, katęre ſta ſvoje dnarje sa ſladkarye vondala, kaj imata sdej! Vaji veſsęle je s' temiſtim kipkam

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ko medved v gori — in de kratko povem, — sprepeval bi sladko slovensko, de bi njim vsim, ki bi zaslišali, od ljubezni
Oče naš (1854):	žalostni otok. V prijetni dolini je ležal med gostimi germički sladko dišečih rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče
Mlinar in njegova hči (1867):	obrniti, nego misliš. Lahko noč tedaj! Micka. Lahko noč, teta! Sladko spite! Županja. To tebi želim. Le prav pobožno moli in

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	bosh ti le enkrat taiſte moshku lotil. Uſſe bo tebi sladku gratalu, aku ti tu is lubeſne boſhje, katirega imash lubiti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	inu moj Jeſus je njemu njegove ozhy ſatisnel, ter je sladku v' smerti ſaspal. Sdej je on per naj dveh v'
Branja, inu evangeliumi (1777):	Matere, katire ſvete perſi ſi super ta ſtrup naſhih grehov sladku ſeſal, podejli nam tvoje gnade pomuzh, de bomo mi (inu

Genovefa (1841):	pa umréti! ” Nékiga jutra je dvoje ur prav mirno in ſladko sadremala. Dôſti brihtneji in mozhneji ſe je sbudila. Mali leſéni
Genovefa (1841):	pri ſêbi — „popréj ſe mi je maſhevanje nad Genovefo takó ſladko sdélo, in sdaj mi je takó britko, de bi rad

Lohengrin (1898):	Ha! Ta napuh me imá učiti, Kak jo oropam teh sladkôb!
Lohengrin (1898):	moj idi dom! Daj se poučiti, Kak polna vera je sladkôb! Daj k veri se spreobrniti: Je sreče čut, kjer ni

Kemija (1869):	ceveh so zaprte mnoge druge tvari, namreč skrob, listno zelenilo, slador, barvila i dr., ki se pa vse dado odstraniti s
Fizika (1869):	142 Ako se raztopé navadna sol ali tudi drugačne soli, slador ali tudi druge stvari v vodi, morajo se te raztopljine
Kemija (1869):	430. Starke, skrob, 480. Starkegummi, skrobova guma, 481. Starkezucker, skrobov slador, 481, 485. Stearinsaure, stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut, kamenina
Kemija (1869):	najpredi v gumo, če se pa dalje kuhajo, v grozdni slador (Traubenzucker), ki se vsled vrenja prevrže v vinski cvet. Ako
Kemija (1869):	šota. Torijum, Thorium, 345. Tragantgummi, tragantova guma, 482. Traubenzucker, grozdni slador 485. Trden, fest. Treibherd, plavnik. Triáthylamin, trojni etilov amin, 478.
Botanika (1875):	spet pozneje spremené v kapljine; taka živila so staničnina, škrob, slador, olja. V ličjem staničji nahajamo sosebno kavčuk in alkaloide. Znamenitno
Zoologija (1875):	dušečnate spojine; v stanovitih boleznih nahaja se v njej tudi slador in beljakovina. Neorganske sestavine so posebno kuhinjska sol in fosforovokislo
Botanika (1875):	zunanjih plodovih delih nakupičeno staničje, ki ima v sebi škrob, slador, sluz, tolščo ali kisline itd., zavolj česar so ti nebitni

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 80 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Šlezka) pésa sploh za tisto veljá, ki ima nar več sladkora v sebi; rudeča pésa ima menj sladkora v sebi, se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	ima nar več sladkora v sebi; rudeča pésa ima menj sladkora v sebi, se je pa več pridela. Zató rabijo bélo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	obliki, pa tudi po tem , de imajo več ali menj sladkora v sebi. Béla (Šlezka) pésa sploh za tisto veljá, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Jim nataka zvesti sluga Lazo, Jim nasul je med žganjè sladkora, Jim prinesel vina začernelca. Kedar so pa vina se napili
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	otemnela, so mora v oko dvakrat na dan štupa belega sladkora (cukra) pihati tako dolgo, dokler se mrena ne zgubi, in

Botanika (1875):	liste, je kuhinjsko zelišče. Več kakor polovina pri nas potrosenega sladorja je pesni slador. Kuhinjski zelišči ste tudi špinača(Spinacia) in
Botanika (1875):	razpuščenih več ali manj razpustnih rastlinskih snovi, kakor n. pr. sladorja, gumija, beljaka, sluza, kislin, soli itd., ktere smo v kemiji