Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 76 →

rebrce rebro recelj receljna recept reč rečen reči red redek reden redilen redilka rediti redkev redko redkokdaj redkokrat redkost rednica rednik redniški redno redoven redovnik redovno redrutit regelc regiment regimenten reglica regniti regula reja rejen reka rekati rekoč rekomandiran rekrutacija rekrutiranje rekši rektor relativen remenar remeselnik remeslo remski renatin renčati renklodiški renski renta rep repa repat repatica repek repen repica repinast repinčev repišče repje repkati repoštevov reproducirati reprodukcija republika res resa resda reseda resen resimar resje reskript resnica resnicoljubje resničen resnično resničnost resno resnoben resnobno rešen rešenica rešenik rešenje rešetce rešeto rešitelj rešitev rešiti rešnik rešnji retez retorta reva revček reven reverz revež revica revno revolucija revolver revščina revše rez reza rezan rezanec rezanica rezanje rezati rezen rezgetanje rezgetati rezilnik rezilo rezina rezljati rezno rezultat reža režati riba riban ribarček ribariti ribati ribica ribič ribičev ribin ribiški ribji ribnik ribniški ribnjak ričet rigveda rihtar rik rikardov ril rilček rilec rimesa rimljanski rimski rimski_slovenski rimskokatoliški rimščica riniti rink rinka rio_kava ris risa risanje risati risba risov rit ritensko riti ritnikov ritovje rivalstvo rivati riž riža rižev rja rjast rjav rjavka rjavkast rjavkasto rjavkast_siv rjavopegast rjav_raztajan rjove rjoveče rjovenje rjoveti rjuha rjuti rjutje rman

▶ rebrce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rebrca

rebrica

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	putram, deni vanje po obeh straneh z budlo (filo) obložene rebrica, zavihaj kraje in speci jih hitro do dobriga na roši
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Telečje rebrica v popirji. Dobro oprane in tolčene s solijo potresi in

rebrcem
- rebricam
  Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): z žemljevimi drobtinami in naredi na nje iz budle (farša) rebricam enake kupčike, namesti kosti lahko podolgast koščik peteršiljeve korenine vanje

rebrici

rebricami

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	meso z merzlo sardeljino polivko. Prežgano opresno zelje z jagnjičevimi rebricami. Pečeni svinjski herbt. Solata. 56. Gres na župi. Meso s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Gres na župi. Meso s krompirjevo solato. Repa s koštrunovimi rebricami. Pečeni kopun. Solata. 57. Francoska župa. Meso s peso. Kislo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	90. Moknata jed. Meso z drobnjakovim hrenam. Repa s svinjskimi rebricami. Narašeno krompirjevo kuhanje. 91. Kukmakova župa. Meso z žemljevim hrenam
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župa. Meso z gorkim žemljevim hrenam. Zelen fižol s svinjskim rebricami. Pečeni jagnjičev herbet. Solata. 9. Župa z moknato jedjo.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso s kaparno in kumarčno polivko. Zelen grah z jagnjičevimi rebricami in cesarjevim mesam. Lešterke v žolci. Rakovo kuhanje. Telečja obistna
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sadja. 51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje. 52. Možganova župa. Meso s kaparno polivko. Jezik
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	20. Cesarjev ješprenj. Meso s kislično polivko. Kolerabe s telečjimi rebricami. Podnevni in ponočni angleški cmok. 21. Žemljevi cmočki. Meso z

▶ rebro samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

reber

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' Adama. Kedar je Adam saſpal, Bog is eniga njegovih reber Evo ſtvari. Sbudi ſe, ino Bog mu Evo perpelje, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mora ſhirokih perſ, in globòko pobéſheniga gubaſtiga nadra, lepo oboknih reber, ſhirokitra meſnatiga in ravniga ne vſhibljeniga herbta, terdnih ledij, in

rebra
- rebra
  Zlatorog (1886): in smeréke sílne Vmičejo jo se kljúkastim pritlíkam, Koje, v rebra skálnata zarite, Plazom, vihram vpírajo krepkó se, Tam, kjer prôsto
- rebre
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): Leto ſe sgodi ſkus enu vbodenje v' pravi kraj, pod rebre, s' enim nosham; koker ſe vſe na dalej ſkus lete
- rebri
  Ivan Slavelj (1876): zdaj se je nagibala še bolj. Streha je kazala gole rebri in po enih mestih se je bila tudi že udrla
rebrih
- reprah
  Sacrum promptuarium (1695): ali leta karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah ogladi, taku de kadar je damu prishal nej mogal na

▶ recelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

reclje

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pa še le čez nekoliko dni zaveži. Grozdičev sok. Grozdiču reclje poberi, potem jih skozi ruto pretlači, deni sok v kamnitne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Višnje hranjene. Vzemi osem funtov lepih višenj in odreži reclje na pol; potem vzemi sodček iz hrastoviga lesa, ki ima
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Češnjevo vkuhanje. Zberi v to lepe, zrele češnje, poberi jim reclje in peške, vzemi na en funt češenj pol funta očišeniga

▶ receljna samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

receljna
Kmetijske in rokodelske novice (1847): kerhlje zrezali zrezali, na sapi takóle: Z nožem izrežejo od peceljna do muhe skozi in skozi po jabelku en mazinc široko

▶ recept samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

receptov
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): na spodnim Štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov (receptov) s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z naukazam, kakó zdravilo

▶ reč samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

reč

Divica Orleanska (1848):	svojih Deržavo tujcu, vražniku deržavnim; In vonder vam je tretja reč – pravica! – Jez hlimbo zaničujem! Kakor sim, Tak hočem, de me
Zlata Vas (1848):	zakaj pét krav je imel in sam je hotel to reč poskusiti in viditi, kaj de bo iz tega.
Robinson mlajši (1849):	prav prišli. Ker je poterpežljiv bil, ino dosti času imel, reč ktera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela, desetkrat
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	otroci pridno bere, in kar koli more, eno in drugo reč razlaga, da se v sercih mladosti ljubezin do sadjoreje vname
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	je zoper njo govorilo, ali naravnost tajila ali je marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni
Oče naš (1854):	varovala. Prosimo ga vsaki dan; ali nas bo zapustil? Naša réč je pravična réč! Ako pa pademo, bodemo tistim, kteri nas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svetinja; zakaj ministerstvo bo dalo posebni sodníi, kteri je ta reč izročena, še 500 frankov in še več srebernih svetinj, naj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njegova žena, bodo pa že zadosti, da midva uravnava najino reč. Ko si rekla prej, da sem se spekel, si menda
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pisma od besede do besede. Končni poklon se kot nebistvena reč izpušča. Pod prepis se potegne še prečnica. Pismovni prepisnik ima

rejzh
Sacrum promptuarium (1695): ne dam kregu, ali ona je huda kakor ogin, obena rejzh nej po nje misli, vſe hozhe po ſvoj glavi. &c.

rezh

Kuharske Bukve (1799):	na en gorek kraj, jih pogerni, puſti jih eno ſrędno ręzh gor iti; potle vſakiga s' nosham po ſrędi enmalo naręshi
Pozhétki gramatike (1811):	ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po
Pozhétki gramatike (1811):	je perlog, kadar k' nji samoreſh perdrùſhiti beſedo, zhlovek al rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi
Pozhétki gramatike (1811):	shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s firtljem pa po nemſhini. Kaj pa vino? o ſtraſhna rezh! Vino diſhi zlo po latinſhini, ſaj rezhe latinez v bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v shido isdeljuje. Is tega ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to peklo, in komaj ſim ſholo sapuſtil, ker ſim to rezh premiſhljevati in ſkuſhati sazhel. Skerbno ſim tehtal ali vagal zhbele
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tega previdi, de mora te bolésni pri vſih le ena rezh kriva biti, ſi drusiga ni mogel miſliti, de kmetje ſamo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	brati učí. Matija Majer. Ptizhi ſo veliki dobrotniki kmetijſtva. Nobena rezh goſenz bolj ne smanjſha in ne pokonzhá, kakor nektere ptize

riezh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 56. KAPITL. Spet Anna Dora riezh da ti use morash videti karozhash bei karti sheIiesh je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skushani. TA 71. KAPITL. Spet ana resnizhua inu tudei skushana riezh; daboda tabeI Toja srezha resodieta noi nasrezha prei poviedaua dase
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perkasov uspanje je shuihano. TA 58. KAPITL. Spet Anna shushana riezh dati vedeti morash tapravi grunt noi resnizo usah uzuiblozhah rezhieh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shkoduati jeskushano. TA 68. KAPITL. Spet Ana gvishna inu skoshana riezh dati morash eniga duha sarotiti daboda tabei sushov podni noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Dushe vgizah, dai buogaime dabojo sate shebroli. Anna druga dora Riezh. TA 34. KAPITL. Da tuoja proshenja pervisuezhah Gospvedah ushlishana bo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shes al sakenje bel obeno kuanje tabei namore anjera riezh shkoduati jeskushano. TA 68. KAPITL. Spet Ana gvishna inu skoshana
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kupi karteba ushisho napruede pershvo: inu kader bosh ano tako riezh nashov na anam poti dase bosh mad nio zhudov teſte

rečeh

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po deržélicah raztergani smo si eden drugemu dosihmal v znamenitih rečeh tuji bili. 3) po bližnjem južno-Slovanskim, čemur imámo obúdo svojih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	vse zaupa; svoje misli in namére némarno razodene ; hlepí po rečéh, ki niso za-nj; ne zná ločiti prijatla od neprijatla. Tisti
Zlata Vas (1848):	so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič zapovedovati in se v vaše pravde vtikati. Vsa nesreča
Zlata Vas (1850):	družini, po živini, kakó polje obdeljujejo in po mnozih druzih rečeh. Nekadaj je bila Zlata Vas berhka vas; silno veliciga bogastva
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	to, kar je dobro; pomagaj mi, de bom v vsih rečeh Tebi enak postal.
Roza Jelodvorska (1855):	ranjca mati pridnosti navadili, in svoje sreče ne v nečimernih rečeh, dragih jedilih in v razstresljivih norčijah iskati učili. — S pridnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	leta 1848, je prekucnil veliko veliko na svetu v vseh rečeh in dal poprej zlo zaspanemu svetu vso novo podobo. Desetina
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da nisem še kaj več ž njim govorila o tacih rečeh, si je mislila; pa zdaj je prepozno — jutri zjutraj ga
Mlinar in njegova hči (1867):	Luka? Luka. E, kaj tacega ne pripovedujem rad. Pri tacih rečeh mora krščanski grobokòp lepo na svojo lopato gledati. Meta. Pomozi

rezheh

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	virjesh, kar naſastopesh; ſakaj tudi v' naravskeh tu je: natirleh rezhęh ti doſti naſastopesh, inu vonder, koker tebi drugi od taiſteh
Branja, inu evangeliumi (1777):	na nogah k' perpravi tega Evangeliuma tega myru. V' uſſih rezhęh pak primite sa brambo te vire, s'katiro boſte mogli
Branja, inu evangeliumi (1777):	de boſte mogli v' hudimu zhaſſu superſtati, inu v' uſſih rezhęh popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s'
Branja, inu evangeliumi (1777):	supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili Boga v' uſſeh teh rezhęh, katire ſo ſhliſhali, inu vidili, koker je bilu nym povędanu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſhtalo. Vſim prineſite pomózh !” V pervim délu bodete v téh rezhéh poduzhenje dobili: „§. 1. Kako ſe ima pri nakupovanju konj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in povelja kmetijſtvo in rokodelſtvo sadevajozhe, tudi osnanila v teh rezheh bodo tukej rasglaſene. ˛Skerbno ſi sheli vſakktiri Krajnez posnati ſvojo

rezhieh

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	riezh dati vedeti morash tapravi grunt noi resnizo usah uzuiblozhah rezhieh naredi ano tako Figuro katero bodash sedei vidou? inu tu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mena poviesh kakv je tabe jeme, potam bareiga po trejah rezhieh aden sa drujiem: taku bo taba resnico povedov bras vse

reči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na kmetih najpotrebniših reči po nemško učiti, je okna zamašene pustiti in dan v
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	veliko dobička prineslo. Zdej nam je lahko od marsiktere potrebne rečí govoriti, od ktere popred nismo môgli ne besedice ziniti, kér
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa za Dunaj ne bili pripravni, kjer se bo tolikanj rečí moglo ugotoviti in vravnati? Kmetje véste dobro , kakošin tèrn vam
Robinson mlajši (1849):	ino peč, da bi v njej kruh pekel. Za obe reči se je moral postarati. Mesto sita je vzel tenkega platna
Tine in Jerica (1852):	ponižiniši, skerbniši, dobrotljivši postajala, in nista bila tolikanj na časne reči navezana, temuč sta bolj Bogu dopasti, in za večnost skerbeti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svet: Kaj pač, domovina preljuba ti, Bo tebi prineslo lepih reči? Učitelj. Je višja osoda neznana res, Pa lastni trud svoje
Ultra! (1867):	ati in pri gospodu Ostermanu. Ta dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna
Mineralogija in geognozija (1871):	Kako koristne so te popisane reči, je brž ko ne že vsak spoznal, ko je prebiral
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	vsaj razumel ni, kaj sva govorila. Preneumen je za take reči. Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar

rečij

Zeleni listi (1896):	pa ne pošiljam rada beračit. Kar sem mogla prodati naših rečij sem že prodala, da bi se ubranili lakote in mraza
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	1a zapoved: Ali si se norčeval iz vere in svetih rečij? Ali si imel brezverske pogovore? Ali si bil udan praznoveri

rezhi

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	moje truplu v' nebesa uſetu. 2. Moje dete! k'nobeni rezhi se toku naperpravlej, koker k'smerti. Tu samu je med
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tabei use povedou kar bodash otov: povedor jas sastopem tazhe rezhi karkni grieh poſtovem alboda tabei kei ukradana belkomi drujemo on
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ima sranjano noi od sazha shaza inu odrude inu druje rezhi odtoshvi al odsianja dati use poprieda morash vedeti inu usam
Genovefa (1841):	v ljubim fantízhu sbudila; jél je ſe ſamiga ſêbe svédovati, rezhi krog ſêbe raslozhevati, beſéde umevati in isgovarjati. Genovefa, ki shé
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	da sa lepe ſode in druge poſode in sa druge rezhí oberniti, in v vodo djan odlozhi tenko koshizo, is ktere
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ima nar vezh zukraſtih in ſmolnatih, nar mènj pa meſnatih rezhi. Staroſt, obdelovanje , semlja, vreme, kraj, ſolnze „nareja te mnoshnoſti, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in nepripravne, slaſti kadar maſlo zrejo; ſhe shiv pepél bliso rezhi ſpravljajo, ktérih ſe lahko ogenj prime ; goſpodarji in ſlushabniki na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere debelo ſverſh imajo. Murvno perje ima v ſebi pet rezhi: a) meſnato rezh, h) farbo , c) vodo , d) zuker, e
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	h) farbo , c) vodo , d) zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga

rezhij
Sacrum promptuarium (1695): k' drugem shenam je hodil, inu kadar ſo prishli takorshne rezhij pravit, nej hotela poshlushat, temuzh je mosha sagovarjala,

rezhy

Sacrum promptuarium (1695):	sleku inu hitru tebe osdravil, sakaj ſe dobru na lete rezhy saſtopim: Oſsel mu poda nogo, vouk prime s' ſobmy ta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v' svoji staroſti. Hodi ſa mano. XXXVII. POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	de je, ali ſna temu toku biti. Boſhje, inu nebeshke rezhy preseſhejo delezh um inu ſaſtopnoſt tega zhloveka, inu kaj ne
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ni, koker kader se uſſa pamet ſguby. Ta otshe namogozhe rezhy mogozhe sturiti, katire męne, de je v' stanu bres treſlivoſte
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tega ſhivota. Ti imash pet pozhutkov, tem perpushash ti shkodlive rezhy: ti imash tu lubu ſdravje, inu taiſtu perpravesh ti h'
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	je zol malu, inu serze se na naunzne rezhy med temi naresstresa. Nobenega se ſa svojega tovarsha gorinauſemi, katire
Branja, inu evangeliumi (1777):	govoruv ſkus Synu , katiriga je on poſtavil eniga irbezha uſſeh rezhy, ſkus katiriga je on
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lubesnivi moſh! — Ti moji ſęnzi ne vupaſh; jeſt pak take rezhy od tebe ſliſhim ! — zelú ta nedolshnoſt ſe ti vshę ne
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Koliku ſe jih bo od vaſs sneſhlu, katęri bi letę rezhy snali? Jeſt imam vupanje de sdaj vezh kakor pred nekaterimi

rizhy

Biblia (1584):	ſtal pèr kraju. Inu on je k'nym govuril mnogetere rizhy, ſkusi priglihe, inu je djal: Pole, en Sévez je vunkaj
Biblia (1584):	majhinim resodil: Ia Ozha, sakaj tebi je taku dopadlu. Vſe rizhy ſo meni isrozhene od mojga Ozheta: Inu nihzhe nesna Synu
Biblia (1584):	boji, preſhuſhtvu, kurbaria, tatvina, krivu prizhovanje, preklinanje. Letu ſo te rizhy, katere zhlovéka nezhiſtiga ſturé. Ampak s'nevmivenimi rokami jéſti, zhloveka
Biblia (1584):	odpréti moja uſta v'priglihah, inu hozhen isrezhi te ſkrivne rizhy od sazhetka Svitá. TEdaj je Iesus puſtil ta Folk od

rečjo

Zlata Vas (1848):	moko, s sadjem, s zelenjavo, s krompirjem ali kako drugo rečjó plačal. To ni nobenimu preveč težko stalo. Le kdor je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	treba, jo znaš tudi ovezati z ličjem ali kako drugo rečjo, in zagerni vse skupaj zopet z zemljo. Če očesa gnati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tacih prednosti nimaš,” odgovorí zamorka, „skusi vsaj z neko drugo rečjó, kteri se tudi serce dolgo ne ustavlja. ” „S čim? ” „Z

rezhjo

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te ni mogl mene nobedn odmakniti. Jeſt nisem nad nobeno rezhjo zviblala, inu kader mojega ſhivlenja popisuvanje beresh, toku bosh neshl
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vere in oſtudnoſti pred vſako novo, ako ravno dobro pohvaleno rezhjo, terdno dershé; ſkerbel bo, ſvoje otroke sgodaj v tem poduzhiti

rečmi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	peljali, brez pameti v gorko hišo djali in z gorkimi rečmi oživljati sačéli. Mati je poprej še živéla, po tem je
Robinson mlajši (1849):	žêla — spravljala. Še nekaj jima je menjkalo, česar med drugimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi jima vemdar groznu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	važniši zadeve, ki so jo zavdanja sumljivo storile, s tistimi rečmí vred, ki so v poroti na dan prišle in ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	manjše potrebe in njihova zadovoljnost z majhnimi, in z domačimi rečmí. Takrat so naši Slovenci še nosili obleko iz domačih izdelkov

rezhmi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kei perdobiti al merkei da dovol pamatno se mash stiemi rezhmi obhoditi noi vse neto takv storiti kaker bosh vtah bvklah
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe musal, miſlizh, de mu prasne rezhi in s prasnimi rezhmi prasne beſede v novizah ponujamo. Naſ pa druga miſel obhaja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere imamo, ohranili, po pameti popravljali, ne pa s takimi rezhmi kadili in pázhili, ktere va-nje ne gredo. (Konez ſledi. ) Poſlavljenje

▶ rečen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rečna

Zoologija (1875):	spravljajo barve. Na Nemškem in Češkem se nahaja po potocih rečna bisernica (Unio margaritifer), podoba 213, v kateri se časih dobivajo
Zoologija (1875):	opolzla. Plavute so jako majhne in nikdar v popolnem številu. Rečna jegulja ali ogor (Anguilla fluviatilis), pod. 169, je tri do

rečnega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja na obrežek bližnji, na kterem je stal visok košat

▶ rečen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rečene

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ali opušanjem, nismo zvediti mogli. Sultan o temu ni govoril. Rečene stare bukve nam toliko razodenejo, de se je Sultan grozno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene besede vam ne bodo sméha silile *). (Konec sledí. )

rezhene
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Jesuſ je perſtavil ſhe beſede, ki ſo sa vſe zhaſe rezhene, djal je: „Tomash! ker ſi

rečenega

Fizika (1869):	mesto zavzame telo. ” Nekteri prav navadni primeri služijo za dokaz rečenega. Lahko se z vodo napolnjeno vedro prizdigne, sem ter tje
Botanika (1875):	o delovanji njih organov povedali, in to, kar je bilo rečenega o sostavinah in o hrani rastlin, bo vsakako v vsacem
Kako se ogibati nesreč provzro... (1897):	to postopanje v obče samo pri izmeničnih tokih porabno. Iz rečenega se obenem lahko posname, da so tudi pretvorniki, ki rabijo

rezheniga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſrovo maſlo is nje dobi“. — Kdor bi „dvomil nad reſnizo rezheniga, naj pride k meni „na Panikve, ga bom peljal sa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	is nektérih v „Novizah” natiſnjenih dopiſov she nekoliko snane. Prijatli rezheniga pravopiſa njegov koriſt, vashnoſt in potrébo, ga med Şlavjani rasſhiriti

rečeno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	in med kakim županam. To naj bo pa tudi tistim rečeno, kteri so po rojstvi ali po službah večkrat še clo
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	50,000 živaljskih in čez 100,000 rastljinskih različnih plemen, je že rečeno bilo. Cvet in venec vsiga stvarjenja pri nas je pa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka
Botanika (1875):	90 Opravilo stanic je tedaj, kakor je bilo že rečeno, to, da razvajajo mezgo (sok) na vse strani po vsej
Botanika (1875):	bolje razume, treba se spomniti na tisto, kar je blo rečeno v §. 107., da postanejo namreč skorej vse v rastlino

rezheno

Kuharske Bukve (1799):	ſkuha; sadnizh devaj s' shlizo na ſklędo, kakor je sgorej rezheno. — Zhe pak hozheſh zęliga v' shupo djati, moreſh en drugi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veſelje, dam ſvét, ſe tako (kakor je v §. 1. rezheno) med ſeboj vaditi. Zhe drugi okrog vaſ ſhverkajo in burke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imenujemo ſkiſano ali ſkvaſeno semljo, kakor je bilo she popred rezheno. Şhotnata in mozhirna semlja ſe da ſamo v travnike

▶ reči glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

reci

Divica Orleanska (1848):	bo dovelj – Govori! Strašno tožbo Razdêni v nič – Le samo reci, de Nedolžna si, in mi ti verjemo. (Jovana se ne
Tine in Jerica (1852):	in je dala prijatlici rekoč: Pozdravi mi dobro ženico, in reci ji, naj tudi jutri po dnarje, in dokler bo mož
Valenštajn (1866):	v Beč k cesarju. Z obilimi zakladi stopi predenj I reci, da si le v zvestobi skušal Služabnike, na led izvabljal
Revček Andrejček (1891):	iti, pa se hitro obrne. ) Pa še nekaj. (Prav gorko. ) Reci mu tudi še to — da kar bo tudi slišal o
Revček Andrejček (1891):	Vrni se k Pavletu in reci mu, da ga pozdravljam, stotisočkrat pozdravljam in le ustrajnosti naj

rezh

Ta male katechismus (1768):	napolnil sam Buh: * ſa svojo Nevesto je ſvolil svet Duh. Rezh Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje
Ta male katechismus (1768):	nogame jest ſgrevan klezhim: * Sem vezhkrat greh sturil, pobulshat ſhellim. Rezh itdr. XIII. O Mate! poniſhnu te prosem jest ſdej: * pred
Ta male katechismus (1768):	ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria 'mu sprosi v' potrebi milost. Rezh itdr. VIII. Vse brate, 'nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa
Ta male katechismus (1768):	jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na tebe bom s' serzam ſmislel. Rezh itdr. XV. Jest kader bom vmiral o Mate! poglej: * Ti
Ta male katechismus (1768):	o Mate! poglej: * Ti dusho kje spremi, 'nu hrani vsellej. Rezh itdr.
Ta male katechismus (1768):	jest ſdej: * pred greham me varvej, 'nu gnado me dej. Rezh itdr. XIV. Zhe bode moj jeſek beſſedo ſgubil: * Maria! na
Ta male katechismus (1768):	narſhlahtnejshe stvar: * zhe druſga dat nimash, dej serze ſa dar. Rezh Ave idtr. VII. Kdu more ſastopit to boſhjo skrivnost. * Maria
Ta male katechismus (1768):	nu sestre Katholshke vire: * gorvſame ſa svoje Syne, 'nu hzhire. Rezh itdr. IX. Zhe v' grehe ti padesh, ja v' greheh
Ta male katechismus (1768):	spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per Bogu je ona narſhlahtnejshe stvar: * zhe

rezhi
Ta male katechismus (1768): jest nisem ureden, de noter gresh pod mojo streho, temuzh rezhi le eno beſſedo, inu bo oſdravlena moja dusha. Kaj je

rezi

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	lepó. Goſpa. Gerdó sa me, inu sa te. Baron. O rezi, le sa me! — Al vunder , jeſt vas shenę ne saſtopim
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je duhou vezh katieri so te dnarje skrite imeli pa rezi knjem: pridita sa kmena skues Boga pridita sa vboshjomi jemeni
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	navekoma inu tu skues jesusa Kriſtusa nashiga Gospueda Amen. POTAM REZI. O ti dobri Duh boshji tegniel kateri menei tekai barti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija nie devizhnaſt tu rezi 3 barti ta-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pegerash: natu ustani gorei inu jedi niemu anemavi prueti: noi rezi anemavi guasnu, jas N. pegeram od tabe o Duh 3000
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola pa rezi o Pistola dershi noter tvoi puamen noi ogin kaker Marija
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	srezhno usignou? kader nate krei pridash zhier so ti dnarji rezi is to maivengo, barti aden sa drugim. Jas N. N.
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pred Jesuſa uſtopi, ino mu pravi: „Zhe ſi ˛Sin boshji, rezi tem kamnam, de bo kruh is njih. “ Jesuſ mu pa

recimo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	se pri vsakem oralu prihrani en ali poldrug vagán semena. Recimo pa, da se ga prihrani le en vagán, tedaj znaša
Rudninoslovje (1867):	i steklenico z vodo napolnjeno zvagamo, vsako posebe. Teža rudnine recimo naj bode p a teža steklenice z vodo q. Ako
Rudninoslovje (1867):	teža oglénčeve kisline je 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1
Ferdinand (1884):	umeli. Sosebno pa je umel v svojih pesnih dušne občutke, recimo — veselje in žalost, strah in upanje, sovražtvo in ljubezen, tako
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prav toliko kakor kapital? 2. O diskontnem računu. § 145. Recimo, da kdo kako vsoto, katero ima brez obrestij še le
Aritmetika za učiteljišča (1885):	mero, razdelen je z njo tudi vsak njegov mnogokratnik. Dokaz. Recimo, da je število a z m razdelno, in sicer a
Aritmetika za učiteljišča (1885):	drugi kurir bode dohitel prvega v 3 1/3 dneva. Algebrajsko. Recimo, da dohiti drugi kurir prvega v x dneh; tedaj potuje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Dne 31. avgusta se sklenejo knjige in sestavi inventura, in recimo, da se vjema gotovina v blagajnici s saldom blagajniške knjige
Aritmetika za učiteljišča (1885):	znaka oprostiti, pravi se, jednačbo poracijonaliti (die Gleichung rational machen). Recimo, da nam je poracijonaliti n. pr. jednačbo enačba. Jednako z

recite

Biblia (1584):	sgublenim Ouzam od Israelſke hiſhe. Pojdite pak inu predigujte inu recite: Nebeſku krajleſtvu ſe je ſemkaj pèrblishalu. Osdraulajte te Bolne, ozhiſzhujte
Sveti večer (1866):	je podpisal. ‚Pozdravite mi svojega dobrega rednika', mi reče, ‚in recite mu, naj ga nič ne skerbi'. „Kako prosto ste vendar
Ultra! (1867):	Ta dva mislita o tej reči drugače. Ljudmila. Na ravnost recite, na ravnost! To sta strašna nemškutarja, stara lopárja! Moj brat

rezite

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	stari Ansidlarji noi vas bojo barali kai vi pegerata natu rezite hduer je vazhen jei hduer piti iozha pi? natu bojo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bojo supet harali kaije vasha p gerenga rezite boshjo sveto gnado noi da boda nashe shiulenje dougo natu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pa nizh drusiga ne jemljite ſeboj. Delaviz je vreden shivesha. Rezite, kedar v' kako hiſho ſtopite: Mir bodi tej hiſhi! Zhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shivljenja? Vreden ſad pokore dajte od ſebe. Le nikar ne rezite: Abrahama imamo ozheta. Savoljo tega ſamo, ko ſte Abrahamovi otrozi

reč
- reč
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): rasaja vihar — Beri jo narobe, polna luna gospodar'. 5) Poznaš reč, ki jo v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni
- rezh
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): napravit , de bi vaj per rokah imęl; pak ſim to rezh sdej drugazhi prevdaril — Matizh. Kaj ſo ſe premiſlili, vaſha Gnada

reče

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kakiga pričijočiga, ktera številka je na zadnjim zavihanim listu? ktero reče sebi nekterikrat povedati, nekterikrat pa ne, po tem pové, postavim
Tine in Jerica (1852):	preklalo. Zdaj se je Tine potolažen v izbo vernil, in reče Jerici: „Hvala Bogu! ” prestano je in vse brez škode je
Roza Jelodvorska (1855):	»Pač lepo ste nam mila gospodična govorili,« reče zdaj Strašimir, marsikteri si lahko iz tega opominjevanja nauk za
Roza Jelodvorska (1855):	prijetniši je duh, veliko bolji pa okus. « »Ah, ljubi oče! « reče Roza, »milo bi se lahko jokala, ko te breskve tukaj
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	svojim bičem pristrižem, in dam ti ga zastonj”. „O vaj”, reče Jud, „mislim, de se norčujete z mano; z eno besedo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih prejmeš, je moj
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	usmiljeni, gospod, le ne tako hudo”. „Vlezi se tedaj”, mu reče Pavliha, in ga še v drugo vreže. Jud si je
Ferdinand (1884):	»Le potolaži se, ljuba Izabela,« reče grof. »Bog bode vže tako storil, da bode tvoja prijateljica
Ferdinand (1884):	neizmerno zapravljivost. »Čudiš se in me debelo gledaš, ljubi Peter! « reče grof. »Lahko umem tvoje strmenje; do tega trenutka si videl

rezhe

Sacrum promptuarium (1695):	vmerl, dokler ſim vus ſtrup s' lonza ſnedil. Takrat ona rezhe, sdaj videm de ſabſtoin je sheni glavo resbiat, kadar mosh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	29. On pak rezhe: Nikar, de kej lulko pobęrajózh s' njó vred pſhenize ne
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' timu zhlovęku: Iſtęgni tvojo rokó. Inu on je jo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je bil vender pravizhen in poboshen mosh, Noe. Njemu Bog rezhe: „Ve-
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	de ni prerok ſam is hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſto ino deſet lét doshivel. Kedar ſe njegov kònez perblisha, rezhe ſvojim bratam: „Jàs umerjem sdaj. Pa Bog vaſ bo varoval
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga kralju. “ Joshef je imel poſébno rasodetje boshje, ino mu rèzhe: „˛Sánj islága je tá: Zhes tri dni te bo kralj
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ponudi drasih daril, slata, ſrebra ino lepih oblazhil. Elisej pa rezhe: „Kakor shiví Bog, vprizho kteriga ſtojim, kar trohe ne vsamem
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	drugi — tudi v tretji in zheterti! ” Pomaje s glavo in rezhe: „to nikdar ni ſamo na ſebi! '' — in gré ſvojo pot

rezhi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh ti ubukelzah podvezhan? Tedei boda prov: ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	meri naprej. Ali Vam je pràv? Shupan roko podá in rezhi: mosh beſeda. — Mati! perneſi eno merizo ſirka, in pa ſhe

rečejo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa majhinimu dobro pod- stavljenimu možaku brez vse zamére takó rečejo. — Ko je tedej ta dober sad v naš kraj prišel
Zlata Vas (1850):	tako prav oče svojih farmanov. « »Ti si jo zadel Ožbé« — rečejó dobrovoljno gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je — po svoji
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Ko so domu prišle pastarice, povedó očetu vse to. Oče rečejo: „Zakaj nisto tega moža, ki vam je dobro storil, seboj
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	pokličejo eniga jutra Petra k svoji postelji. »Ljubi Peter! « mu rečejo z žalostnim sercam: »ljubi Peter! moja bolézin ne odléže. Iz
Roza Jelodvorska (1855):	pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno pozdravijo in smehljaje rečejo: »Že od nekdaj vas poznam kakor miloserčno gospo, in zato
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	polijejo svetle solzice obraz našega gosta. „Zakaj se jočete, dragi? ” — rečejo mati. „Oj, žalosten spomin! Imel sem mal hramec pod Pečicami
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in viditi, se kerznarji spogledujejo, usta zavoljo zajca obrišejo, in rečejo: „Goljufani smo! ” Pavliha se je pa v pest smejal. Od
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega truda. „Se vé,“ rečejo sinovi, „tako je pač lehko, — tako bi je prelomil tudi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ni nikakor mogoče. “ „Pa vendar ni nič ložega nego to,“ rečejo oče Razvežejo snopič in prelomijo vsako palico posebej brez najmanjšega

rekajo
Robinson mlajši (1849): se to med teiste razdelilo, kterim je dolžen ino totemu rekajo, da je padel — pal ali bankerot, kakor bi rekel zlomljene

reko

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	potręba prózh jiti: dajte jim vy jęſti. 17. Ony pak rekó k' njemu: My tukaj nimamo vezh kakòr pęt kruhov, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ispuſtiti, de na pôti ne opęſhajo. 33. Inu njegóvi Jógri rekó k' njemu: Od kod tèdaj bómo vsęli v' puſhavi tóliku
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pojdite mu naproti! “ Devize bersh vſtanejo, ino pershgó ſvetila. Tedaj rekó trapaſte pametnim: „Dajte nam ſvojiga olja, naſhe ſvetila ugaſujejo. “ Pametne
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bilo med apoſteljni. Toraj mu, ko je priſhel, vſi veſéli rekó: „Goſpoda ſmo vídili! ” Pa Tomash odgovorí: „Dokler snamenj shebljev na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor per birtu. Veliko Gorenzov, ki pozeſtvajo (furajo), ga
Zlata Vas (1848):	prideta z Ožbetam. Oče primejo svojo hčerko za roko tér rekó: „Lizika, jéli de imaš Ožbeta rada? “ — „„Sej ne morem zato
Roza Jelodvorska (1855):	»Kaj ne? « reko knez na dalje Strašimiru, »de se niste nadjali mojiga prihoda
Roza Jelodvorska (1855):	Zdaj zagledajo knez pobožniga opata, pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas, častitljivi, oče zopet vidim v naši
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Oče odtergajo dva klasa in reko: „Vidiš, ta klas, ki je bil pripognjen, je poln lepega

rezhejo

Pozhétki gramatike (1811):	ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa nameſt de les predſtavio obojmu
Pozhétki gramatike (1811):	s' ſoglaſnikam ino je moshkiga ſpola, takrat nameſt de le, rèzhejo, du: nameſt à le rezhejo au, v' mnoshimu ſhtevilu pa
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	liſt gotovo prijeli. „Sdaj je she prav, le pojdi! ” mu rezhejo, ino ſe ſpet h' kvartam vſedejo. „Drugiga odgovora ni sdaj
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	neſrezha, pravi Katerza; alj rake rake poglejte, kakſhni ſo,” „Ino, rèzhejo ozhe, jes kaj drugiga ne vidim, ko kúhane rake, kterim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	dershal, kedar je mládimu baronu ˛Shtaniſlaju taſhizo podál. Shlahna goſpa rézhejo . Shtaniſlaju: „Dragi ˛Shtaniſlaj! ſaj vidiſh, de je táſhiza bila fantovo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	malokadaj prav své; ker pogorélzi ſami ne povejo, ali pa rezhejo, de je hudoben, ſovrashen zhlovek sashgal. Goſpoſka ſe je pa

rečem

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ta kaplica rastla? Pokusim ga dvakrat — trikrat — potem še le rečem: Tega plemena še nisim tako dobriga pil. Težko ga je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	permerjeniga spisali. Če se bote takó zgovarjali, vam le to rečem, de bi bili Nemci in Francozje, tudi kake take zgovore
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	in vselej nevarneji zboli, kdor je žganice navajen. ” „Tak hudo”, rečem na to, kakor vi pravte zdravnik! „se morde zna pijancam
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se pogovarjala, ko sva vkup popotvala”? „Nisim še pozabil ne”, rečem jez; „od tiste dobe le malo vina, pa toljkanj več
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sebi. Zato je žganje toljkanj škodlivo. ” „Tak se vam zdravnikam”, rečem jez, „vinski duh toljkanj strupen zdi? In vonder se pogosto
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	le z besedo in z mečem v roki spričati. Zato rečem: Vaša sopruga je prešestnica, in njen otrok je zarod viteza
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Kmali se najemo. Jaz se k ptujcu obernem pa mu rečem: „Sedaj, stric, nam povejte od kralja Matjaša”. Ko te besede
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	s kom bi je bil — ne rečem zaslužil — le s kom bi se bil vrednega skazal take
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	lepe mošnje a denarjev pa ne. « »Poslušaj me stric,« mu rečem, » slabo znaš streljati, ti ne zadeneš v piko. Več reči

rezhem

Sacrum promptuarium (1695):	fazonetela S. Joſepha shenkam vam hlapzom, inu deklam, ter vam rezhem, de zhe shelite shlushit pres terplejna, ſte pravi oſslij, sakaj
Genovefa (1841):	zvetlize poljá! Ne delajo in ne predejo, pa vunder vam rèzhem: tudi Salomon v vſim ſvôjim velizhaſlvu ni bil tako lépo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ta ſtraſhna bolesin naſhih shivinzhet ne popade? Jes vam rezhem: Loshje je tó bolesin odverniti, de shivine ne prime, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	taziga bolj umeti. Prav ſhkodljiv ſvet je to, to Jim rezhem. Gotovo ſe pa sa tem plajſham kaj drusiga ſkriva. Ptujiz
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sapél; popadem desho, ſ kredo potegnem paſ okoli deshe, in rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Denarjev nimam, ali ſirka Vam dam. Deshizo na ſtran poſtavſhi, rezhem: She veljá, 33 korit imam. Pervo korito boſta hlapza imela

rečemo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	rekli, de žganje je po zimi dvakrat strup; mi pa rečemo, de brezvestni kerčmarji so dvakrat ubijavci, kér človeka s takim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in še boljši, kakor marsiktero drugo vino. Sicer pa tudi rečemo, da ni vès „Vipavec” ene baže; ampak so vipavske vina
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sicer vse hvale vredna) naj žlahniši sad bila! Po pravici rečemo, da sadje je vse novo pri nas, in se od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	stroške deržavne in zatega voljo tudi davke. Da v kratkem rečemo: vse drugačno življenje je nastopilo. Al s tem še nismo

rezhemo
Ta male katechismus (1768): inu povikshuj noter da vekumej. Uſſe dny mi Tebi bloger rezhemo. Inu hvallemo tvoje imé na vekumej, inu na uſſe vezhne

rečeš

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	desniga slrahujte, Kaj knežko je, od mene čujte. « »»Ha! pravo rečeš, levi mož! Ti korenjak po moje si. Kdor ni za
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in široki ogoni na njivah. (Pogovor med kmeti. ) Juri: Kaj rečeš tému Tomaž! če ti golo resnico povém, od ktere sim

rezheſh
Genovefa (1841): ozhítaſh! ” ji je rékel: „In ſhe shal beſéde mi né rezheſh? O, ti nebéſhki angelj — ti mila nebéſhka duſha! O, kaj

rečeta

Blagomir puščavnik (1853):	nju temni obraz in terda beseda koj spremeni. Priljudno mu rečeta: ”le noter! le noter! ” in odpreta duri. Milko stopi noter
Zeleni listi (1896):	In se zdrav zbudim! « Francek: »In se zdlav budim! « »Amen! «, rečeta potem oba skupaj. Pa Francek še ni povsem pomirjen. Ima

rezheta

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	osrè, ino ji veſ prijasen ogovorí rekozh: „Kaj bi rada? “ Rezheta: „Uzhenik! kje ſtanújeſh? “ Ljubesnjivo jima rezhe: „Pojdita s'menoj, vidila
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	prizhi ſtojità dva angelja v' belih oblazhilih per njih, ino rezheta: „Moshjé Galilejzhani! kaj ſtojitè ino gledate v' nebó? Ta Jesuſ
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dva angelja v' ſvetlim oblazhilu ſtojità na deſni ſtrani, ino rezheta: „Vé iſhete Jesuſa Nazarezhana, ki je bil krishan; ali zhimú
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jesuſa govoriti ino uzhiti. Ali Peter ino Janes na ravnoſt rezheta: „˛Sami ſodíte, ali bi bilo prav per Bogu, ko bi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſivzhika, ſtópita pred kralja sdaj, ino mu napovéſta boshje povèlje. Rezheta mu: „Tako pravi Goſpod: Ispuſti moje ljudſtvo, de mi gré
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Moseſ ino Aron ſtopita sdaj sadnjizh pred kralja, ino mu rezheta: „Tako pravi Goſpod: Opolnozhi bo umerlo vſe pervorojeno po Egiptu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga niſo hotli. Ko Janes ino Jakop to ſliſhita, mu rezheta; „Goſpod! ogenj s' nebeſ naj na-nje poklizhemo, de jih pokonzha
Genovefa (1841):	Obá ſtara ſe sdaj ſhe k grôſu ubernela ter rezhêta: „O ſin, vsêmi jo tedaj. Najdrasheji saklad je. Têbe je

rečete

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	k dokončanju veliciga dela. ” Marsikterimu poslancu ! Iz Celjskih Novin. Vi rečete, de ste „dobriga serca in pravičniga duha za kmeta, kar
Zlata Vas (1850):	ki ste se imele kmalo omožiti, pridete k Lizi ter rečete: »Let in dan si že omožena, pa si še tako
Izidor, pobožni kmet (1887):	iz kakih svetih bukev, ali pa tudi komu drugemu brati rečete. Pred vsem drugim posvečujte pa nedelje in praznike, ter jih

rezhete
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): ti niſi leta sakon ſklenil. Vy maſhniki tiga Goſpoda, komú rezhete vy, kadar porozhate letę beſsęde. Jeſt vaſs vkup dęnem, inu

reči

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Poglejte koliko dobriga bi vi zamògli povedati ! Zdravnik. Ne morem reči, de ste napak govorili, pa ne zamerite, de vam za
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je korún imenoval. Pa brezbrojno (collective) menim, bi se moglo reči korunje; in le zernje posamezno ali odštétiga broja korún. S.
Divica Orleanska (1848):	od mojstra bilo, Na tron njegov ga moram položiti, In reči smem, nosila sim ga zvesto! Kralj (proč obernjen. ) Bandero dajte
Zlata Vas (1850):	česar je bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani ti reči ničkaj upali, ker je vsak mislil, de bo premalo dobil
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	bolji otrok; tako hočem živeti, de bo vsak vidil, in reči mogel: »de sim s Tabo sklenjen. « — Pri Tvojih nogah, o
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakor samo olje. (Vrednik „Novic” je skusil to in zamore reči, da je resnično, le da sol shlajene zmesi se na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Budi izpraševati dal. Veseli smo — pravi omenjeni časnik — da zamoremo reči, da so se izpraševani letos popolnoma dobro obnesli in da
Mlinar in njegova hči (1867):	jaz umoril, hočeš še reči! Micka. Ne, tega ne mislim reči; to sam Bog sodi! Le za tega voljo govorim o
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	si rekla prej, da sem se spekel, si menda htela reči, da si me ti za norca imela? — Kako lepih reči

rejči
Zlata Vas (1850): kakor tebe. « Lizika ga milo pogléda, kakor de bila hotla rejči: de bi se njega ne branila, ko bi oče in
rezh
Sacrum promptuarium (1695): Rimlerza, katera seſht mill dolh, inu vſelej ona je hotela rezh Amen. Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per katari ſim malu

rezhi

Sacrum promptuarium (1695):	v' Bugu mojmu Iſvelizheriu, namrezh v' JESUSU; sakaj JESUS hozhe rezhi Iſvelizher. Letu Slatku, inu ner ſveteshi S. Ime bodi vaſh
Pozhétki gramatike (1811):	predſtavi perlogu beſedizo moins, manj; tako obrazháje sgorni ſtavik snaſh rezhi: la violette est moins belle que la rose, vióliza je
Pozhétki gramatike (1811):	rezh, poſtavim, habile, róden, agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ozhe, zhes-nje potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté ljudje rezhi. Vſi ſpazheni ſo. Pa vender jim bom ſhe dal odloga
Genovefa (1841):	vunder tù oſtati. Huda obljuba me véshe. Réſ bi snála rêzhi, de ſim lé v ſmertnim ſtrahu obljubila; pa vunder bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to obernili, ſe bo vam obilno povernilo. Kdo bi snal rezhi: Jes nimam kaj sa rasdelovati in popravljati; vſak koſhzhek moje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je lepſhi, je teshko raslozhiti, le toliko ſe pa more rezhi, de zerkvam nemſhka lepſhi ſtoji, kar bo vſak tiſt poterdil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Ljubljani, natiſkovavez téh noviz, prav lepo, in tako ſe more rezhi, de ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vezhji svonez. K pohváli te ure ne moremo nizh vezh rezhi , kakor de vedno na tanko gre in de imenovaniga Jurja

rekel

rekal

Biblia (1584):	tebi neſturi. On pak ſe je okuli osèrl, inu je rekàl h'petru. Poberi ſe od mene Satan, ti mene blasniſh
Biblia (1584):	my na eniga drusiga zhakati? Iesus je odgovoril, inu je rekàl k'nyma: Pojdita tjakaj, inu povejta supet Ioanneſu, tu, kar
Biblia (1584):	on je rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on je rekàl timu Folku doli ſeſti na travo, inu je vsèl te
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vy preſtópate sapóvèd boſhjo savólo vaſhiga isrozhenja? Sakaj Bóg je rękàl. 4. Şpoſhtuj Ozhęta inu mater: inu tá kir Ozhęta, ali
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kruhe vsęli. 8. Kęr je pak Jęsus tó vęjdil, je rękal: Kaj miſlite ſamy pèr ſebi, vy malovęrni, de nimate kruhov
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kakòr pęt kruhov, inu dvę ribi. 18. On pak je rękàl k' njim: Pèrneſſite mi jih ſèmkaj. 19. Inu on je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Hudizhov. 25. Jęsus pak, kęr je vęjdil njih miſli, je rękal k' njim: Vſaku krajlęſtvu, katęru je supèr ſebe ràsdęjlenu, bó
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	k' njemu: Isloshi nam letó pèrgliho. 16. On pak je rękal: Ali ſte ſhe tudi vy nevumni?
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lubiga Mojſtra s' enim kuſhvanjam. Kateriga bóm jeſt kuſhnil, je rękàl on k' tim rabelſkim hlapzam, letá je, tega primíte, inu

rekel

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pridem, me she vſelej kdo drug prehití. “ Jesuſ mu je rekel: „Vſtani, vsemi póſteljo, ino idi! “ Ko bi trenil, ſe mosh
Genovefa (1841):	ki vam bo dalje povédal. ” Volk je nótri ſtopil in rékel: „Ona shiví! Gotovo je tako. S témi ſvôjimi ozhmi ſim
Genovefa (1841):	marſiktér ſlushabnikov, ki ſo jedí na miso noſili, skrivaj drugimu rékel: „Ti, zhe naſh
Genovefa (1841):	nenadjana miloſt mu je ſerze prebôdla. Glaſno je sajokal in rekel: „Oh, neſrézhna ſtraſt me je oſlepila! Vaſ ha goſpá je
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tudi drugim kmetam v pomislik! „Pač bi bilo pràv” — sim rekel danes zjutrej k nekterim svojih sosedov, ki so iz Šiške
Oče naš (1854):	in ju je prijazno pozdravil: „Kako mi je ,žal,“ je rekel milo, „ker sim Vama mogel pokoj, kterega sta tako potrebna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	poravnali in zboljšali pri svojem gruntu. Znabiti, da bo kdo rekel, da je to nevarno, ako se bo dnar tako lahko
Sveti večer (1866):	nadlegovati'. Ukaz je moral svetovavec po posebnem poslu Zelenkotu poslati. Rekel je knez: „Veliko mi je na tem, da se staremu
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi tako marsikaj njegovih lastnih namenov na dan ne prišlo. Rekel je naposled, da premoženje Nežino ni kaj veliko in da

rekl

Ta male katechismus (1768):	bla uredna nositi. Alleluja. je od smerte ustal, koker je rekl Alleluja. Prosi Boga ſa nas. Alleluja. v. Veſſelli se, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	te uwivavze konzhov , inu njeh mejſtu sashgav. Tedej je on rekl k' ſvojem hlapzam : Shenituv je res perpravlena; al ti povableni
Branja, inu evangeliumi (1777):	krej, kamer je on ſam imel pridti. Inu je nym rekl: shetuv je ſzer velika, al dellovzov je malu. Proſſite tedej
Branja, inu evangeliumi (1777):	djav: ſtu zhebrov vojla. Inu on je k' njemu rekl: uſemi tvoje piſmu: ter hitru doli ſedi , inu sapiſhi: petdeſſet
Branja, inu evangeliumi (1777):	posnetik. Sakaj doſti njeh hodi, od katirih ſim vam doſtikrat rekl: (sdej pak tudi objokan pravim ) de ſo ſovrashniki Ghriſluſoviga Krisha
Kratkozhasne uganke (1788):	inu shtej noter da taiſtega shtivila, koker je un tebi rekl, de ima biti, tok bo lih na tüſti shtetvi njegova
Kratkozhasne uganke (1788):	Jedy druge jeſt, de ſhivim, na potrebujem; ke koker sem rekl: od vetra, inu vode ſhivim; tebi pak tvoj usakdane kruh
Abecedika ali Plateltof (1789):	ter je to pametnu deklę mozhnu pohvalil: sakaj (je on rekl) ſkus movzhanje ſi zhlovek ſam ſebi , inu drugim tavshent nelubnoſti
Abecedika ali Plateltof (1789):	Ta ſtraſchlivi Otrok. E n abotnik je rekl: on nozhe popret v vodo jidti, ampak do blavati ſna

rekov

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	oni sopa niemv rekli mi ishzhamo Jesvsa Nazarenshzhiga Jesvs jepa rekov knjem jeſt sim oni sose pavſtrashli inv so sadneishzhi nasiemlo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mash ti savse vierne dushe gorei ofrati: jas sim shje rekov da vboschei gnadi mash biti: sboshjo gnado jas vse moram
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsiem oroshjam tedei si ti o Gospved Jesvs Kriſtvs knjem rekov vi fovsh judi koga vi ishzhata oni sopa niemv rekli

rekuv

Branja, inu evangeliumi (1777):	zhe dolipadesh inu mene moleſh. Tedej je JEsus k' njemu rekuv: pojdi prezh Satan: sakaj ſtojy piſſanu: ti imaſh Boga tvojiga
Branja, inu evangeliumi (1777):	je bilu imę Malchus. JEsus pak je odgovoruv, inu je rekuv: Puſtite doſehmal. Inu on ſe je dotaknuv tega hlapza uha
Branja, inu evangeliumi (1777):	on tretezh perſhuv k' ſvojem Jogram, inu je k' nym rekuv: Spite ſedej , inu pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla
Branja, inu evangeliumi (1777):	je djal: Goſpud! de videm. Inu JEsus je k' njemu rekuv: pogledej gori, tvoja vęra je tebi pomagalla. Inu sdajzi je
Branja, inu evangeliumi (1777):	njega videli, de je goriuſtov, niſſo verjelli. Inu on je rekuv k'nym: pejte po zelimu ſvejtu, inu pridigujte Evangelium uſſi
Branja, inu evangeliumi (1777):	kruhov, katiri je imęnuvan Velikanozh, je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de bo zheſs dva dny Velikanozh, inu Syn
Branja, inu evangeliumi (1777):	uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu rekuv: peli na glo-
Branja, inu evangeliumi (1777):	ki nad enim kamnam naudaresh. Natu je JEsus k'njemu rekuv: supet ſtojy piſſanu: ti nimaſh Goſpuda tvojiga Boga ſkuſhati. She
Branja, inu evangeliumi (1777):	JEsus je njemu dalej odgovoruv. Satu je Pilatush k' njemu rekuv: nagovoriſhli pruti meni? navęſhli ti, de jeſt imam oblaſt tebe

rekla

Genovefa (1841):	de s ſvôjim otrokam ſhe shivím. Ti, ljubo déte,” je rêkla Boleſlavu, „ſe jima tudi sahvali. Gléj to ſta tiſta moshá
Genovefa (1841):	Bóg! o Bóg! kaj je li to! ' „Drago déte! ” je rekla Genovefa, „slo ſim bolna! Umerla bom! ” „Umerla? ” je rékel Boleſlav
Genovefa (1841):	dershite smiraj ta léſ v roki? ” „Ljubo déte”! mu je rêkla, „dàlj ſim miſlila shivéti, drugazhe bi ti bila shé popréj
Genovefa (1841):	ni môgla v tém pezhovju dalje preſtati. „O,” je vezhkrat rekla ko ſe je jokala in ko ſo ſolsé, ki ſo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca ni bila njem ljubezni do Augusta L. nasproti
Tine in Jerica (1852):	se zato zahvalimo. Po kratki pa serčni molitvi je Jerica rekla: Le hitro zopet drugo drevo pred hišo vsadi. „Zgodilo se
Tine in Jerica (1852):	je hotla Marička k materi vsesti, pa Jerica ji je rekla: Jez ne maram nepokorniga otroka zraven sebe. Zdaj so že
Sveti večer (1866):	Povest je logarico zeló ginila in s solznimi očmi je rekla otrokom: „Glejte, otroci! taka se lahko tudi vam pripeti. Tudi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je htela v svoj prid oberniti ta vtisek in je rekla: „Kaj pa druzega. Tako lahko vsacega s pota spravim, kdor

rekle

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	23. Inu vſe mnóshize ſo ſe savsęle, inu ſo rekle: Ali ny letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo
Genovefa (1841):	ki ſo ji kruha dajali, jo boshali, in matere ſo rekle: „O Bog, ko bi te shiváli ne bilo, bi bila

rekli

rekle

Zlata Vas (1848):	ženici ste ga berž sposnale, ko ju je nagovóril, in rekle ste: „Lejtesi no! to je učiteljev (šolmaštrov) Ožbè, kteriga so
Divica Orleanska (1848):	Merjeta. V blesku bove Jo vidle in visosti, rekle bove: To je Jovana, to je najna sestra! Luíza. Jez

rekli

Branja, inu evangeliumi (1777):	teh Farjov vikſhi , inu Farisęerji ſkup k' Pilatushu, inu ſo rekli Goſpud, mi ſmo ſe ſpomneli , de leta sapelavz ſhe tedej
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	vuzhil v' njih ſhuli, takú de ſo ſe savsęli, inu rekli: Od kód imá letá tako modróſt, inu mozhy? 55. Ali
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	letá Davidov ſyn? 24. Pharisærji pak, kadar ſo ſliſhali, ſo rekli: Letá ne isganja Hudizhe, kakòr lę v' Beelzebubi timu Vikſhimu
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de je okoli farovža na drevju rastlo. Gotovo je! so rêkli. Pustili smo tertinjo in pràv židane volje smo pri jabelčniku
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	njegoviga Jurja klicali. V Saraju so mu pa le Lamprin rekli, in takó ga tudi mi prihodnič imenovali bomo. Te dobe
Zlata Vas (1848):	eniga dné k fajmoštru in mu je tožil. Fajmošter so rêkli: „Jez sim fajmošter, in nimam tukaj v posvetnih rečéh nič
Tine in Jerica (1852):	obrekovana. Rada bi, pravi, vse terpela, de bi le ne rekli, de posli pri nas slabo, pa še premalo jesti imajo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bojo dajale, in potem se bojo, kakor smo že gori rekli, zanikerni dolžniki ojstro deržali. Napačno pa bi bilo, ako bi
Deborah (1883):	na Češko? Učitelj. In popotnine doboste. Žena. Popotnine? Kaj ste rekli, milostivi gospod, popotnine? Roko vam ljubim. Učitelj. In te novce

reklo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	shivel bogabojezh duhoven, Zaharija po imenu. Njegovi sheni ſe je reklo Elisabeta. Bila ſta v' ſredi med hudobnimi ljudmí, vender per
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se mu je Hasan, po imenitni službi njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Pa mislim, de tudi takim kerčmarjem pridgvati, se bo tudi reklo: bôb v steno metati. O. Kaj je ljubezin ? Nekod so
Zlata Vas (1848):	je rekel, de je iz Zlate Vasí, se mu je reklo: „Fej te bodi! ali te ni sram beračiti Zlatovasčan! “ Mislili
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	rok do rok, in vse je kakti z enim glasom reklo: „Tako je pràv, da bi se odzdaj le vse, kaj
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ta kmetijska družba Slovencam podá, ali nam ne bo serce reklo: Položi še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premoreš
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	sosed in zmaja z glavó. »Dajte, dajte, kmetje,« se bo reklo, ali pa bodo Hunci vzeli. « Anže je šel koj k

▶ red samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

red

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	varh na Dunaji pred nekim zhaſam od ſvetiga ózheta papesha red *) ſvetiga Gregorja Vélikiga dobil. To je she drugo poſlavljenje tega
Divica Orleanska (1848):	zdaj oklepi duše so. K orožju! Jez pa trume v red postavim. (Urno odide. ) Karol. Za njo, Lahir! Na pragu Remskim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	narodskih rečí. Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. V red devane od Dr. Janeza Bleiweisa. Tečaj VII. V sredo 23.
Stric Tomaž (1853):	drugimi, ki so mu na poti ubežali. Ko vse v red spravi in dobro poveže, požene konja in nagloma zderči voz
Valenštajn (1866):	sé to ohranite! — Zdaj konec jemlje španska dvojna vlada, Nov red v vladárstvu se pričenja — Saj ste Na nebu videli tri
Botanika (1875):	beli jagned (Populus alba) in trepetliko (Populus tremula). 160 26. red. Breze (Betulaceae). Izmed tu sem spadajočega drevja z enodomnimi mačicami
Botanika (1875):	Rastline brez venca; Apetalae. Rastline s cvetnim obodom. 156 23. red. Cikadeje (Cycadeae). Prav sosebno zanimive so tega reda rastline, vlastne
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Red (Rang) vsake posamične številke določuje eksponent one potence od 10
Lohengrin (1898):	ki v božji gresta boj, Zvestó hranita boja stroj! Držita red mu práv in strog Brez váranja in brez okán! Pravično

reda

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bili, veliko izdelanih reči viditi, ako ravno niso vseskozi glasovitniga reda, vender le veliko ljudem delo osnujejo, vsakdanji kruh oskerbljujejo in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	serklja, kakor de bi mislil, de bo mogel iz pivskiga reda odstopiti, če na Šentjanževo pijan ne bo. Pozno v noči
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Cesar privolili, de se bode, kakor pri druzih šolah tega reda, tudi tukej naravoslovstvo in kmetijstvo razlagalo, *) — in slave ter hvale
Astronomija (1869):	v vozarji, na levej strani pa Vego, tudi zvezdo prvega reda v sozvezdji lire. Dalje so imenitne skupine, ki leže še
Astronomija (1869):	potegnjena črta. Sosed Kasiopejin je Perzej z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko
Astronomija (1869):	sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do tistega pasa na nebu
Zoologija (1875):	od zunaj zopet vvrtajo v svojega gostnika. Take ličinke prvega reda imenujemo gojke. Biva pa tudi, da ličinka živi v stanoviti
Zoologija (1875):	Drugi razred: Morski ježki; Echinoidea. To so najpopolniše živali tega reda. Usta so zmerom sredi trupla a ostali telesni deli so
Zoologija (1875):	kojih se zopet samostalne ličinke razvijajo, a te ličinke drugega reda stopram se spreminjajo v živali, ki so enake prvotnim živalim

rede
Zoologija (1875): se celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in njim pridružimo še črve, ki imajo

redom

Botanika (1875):	vrsto rastlin, ki stojé ali posamezne, ali ki pripadajo takim redom, kterih druge rastline za nas niso imenitne. Zavolj lepega cvetja
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	korarja v Augsburgu, a leta 1837 ozaljšal ga s civilnim redom bavarske krone. Tudi v Augsburgu je o prostih urah rad

redov

Zoologija (1875):	napotile so Cuvier-a (1829), da je sistem razširil na 19 redov. Ker se pa nekoliko teh redov dá lehko zložiti, je
Zoologija (1875):	je dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst redov razlikujemo, kakor je bilo vse v §. 24 omenjeno, v
Zoologija (1875):	sistem razširil na 19 redov. Ker se pa nekoliko teh redov dá lehko zložiti, je dosti dvanajst redov za pregledni opis
Botanika (1875):	Iz sorodnih redov omenimo še: lepo vodoljubo (Butomus) in povodni jermen (Zostera), oskolisto
Zoologija (1875):	pa nekoliko teh redov dá lehko zložiti, je dosti dvanajst redov za pregledni opis živalstva. Teh dvanajst redov razlikujemo, kakor je
Zoologija (1875):	Linné (1768) izumil znanstveni sistem živalstva, podelivši je v šest redov. Poznejše iznajdbe in raziskovanja zlasti o notranji uredbi nižih živali

redu

redi

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	alj glash hladit', v' katerim je ſhe nekaj vode, h' redi bilo. V' nekoljkih nedelah ſe naklone, de Mina ſpet v'
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	9. Glej, de se v tvoji hiši vse v lépim redi zgodí, in vse na svojim mesti stojí. Odkladki so odpadki

redu

Zlata Vas (1848):	tega tudi soseski dolg plačati napovedan, zató ker niso po rédu obresti odrajtovali. Po stari navadi so imeli zbor pod lipo
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kakor jih je še veliko današnji dan. Zmerno in v redu živé, dokler jih potrebšina tako živeti mora, kakor pa kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	cesarice ali če je cesar drugač sklenil, nastopi po postavnem redu dednega nasledstva kak princ iz te rodovine namestno vladarstvo; svetovavcov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu. V tem redu pa samo tisti gredo, kteri mislijo svojo robo dalje v
Fizika (1869):	stvari eno za drugo, samo porazumeti se moramo, po kterem redu. 6. Prišli smo tedaj zdaj tako dalječ, da vidimo potrebo
Mineralogija in geognozija (1871):	mnogo razpokano kamenje. Včasi se to razpokanje vrsti v nekakem redu, tako da bi kdo mislil, da so to storile umetne
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	da ne žalosten. Bojim se, da doma ni vse v redu.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Glavno količino produkta dobiš, ako glavni količini faktorjev (v abcédnem redu) drugo poleg druge zapišeš, in pri potencah iste podloge skupno
Gozdovnik (1898):	a v tem je Kanadčan s svojo namerjeno puško v redu držal okolu stoječe. Nehoté je dvignil Arečiza svojo puško, ktero

▶ redek pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

redekpridevnik, splošni, nedoločeno

redek

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	je rana snažna. Dostavek. Ako je pijavka že stara, gnoj redek in smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih členov
Botanika (1875):	iz soka v stanici odločijo trdni deli, postane sok bolj redek in napravi menjavo z gostejim sokom sosednjih stanic. Poglavitni vzrok

redkapridevnik, splošni, nedoločeno

redka

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ŞHOLA. (Na dalje. ) Drugo nedeljo. „˛Ste vidili Jermanovo pſhenizo , kako redka je bila, kako kumerno klaſizhje je imela? ” bara ſtaraſhina ſoſede
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	potrebne vednosti ložej razširjati, kakor po dobrih časopisih? Ali kako redka je še hiša med našim priprostim ljudstvam, v kteri bi

redkepridevnik, splošni, nedoločeno

redke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke, ne vsakdanje; de je božji sin peklenske pošasti premagal, in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	več sežnjev na ravnost naprej tekó, so bolj pogostne ali redke, zdaj širji, zdaj vožeji, nagnejo se zdaj na desno zdaj
Divica Orleanska (1848):	dar Od kake zgodne cvetlice pozimi, Alj sadja kakiga podobe redke? Od mene nič ne vzame, vse mi da! Zaúpa vse
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	srečniše delale lepe lastnosti, ktere so pri nas že bolj redke: njih odkritoserčnost, priprostost in poštenost, njih zanesljiva beseda in torej
Mineralogija in geognozija (1871):	Mammuth ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje

redkegapridevnik, splošni, nedoločeno

redkiga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	to ſo bile gotovo ſolse veſelja is globozhin ſerza, veſelja redkiga. Potem ſmo ſhli vſak — ſebi. C. Rud. H. Dopiſ is
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	meſza do petnaj„ſtiga. Sizer je v Ljublani kaj poſebno redkiga, „kadar dva ali tri dni nobeden nevmerje. “ — (Naj mi ſhe

redkejšapridevnik, splošni, primernik
- redkeja
  Botanika (1875): Kako se godi ta prohod, posebno gledé tega, ali gre redkeja kapljina v gostejo, ali narobe, to je pa odvisno deloma

redkejšepridevnik, splošni, primernik

redkejše

Rudninoslovje (1867):	kot biser, brez svoje barve je, navadno vendar rdeč, moder, redkejše je zelen, rumen, rjav, siv — časi sosebno lep — trdota mu
Kemija (1869):	Redkejše prvine imenujejo se: Berilijum, Cerijum, Cesijum Cirkonijum, Didim, Erbijum, Indijum
Kemija (1869):	človek mora imeti za to mnogo izkušnje in opreznosti. Mnogo redkejše so organske osnove v živalskih telesih, doslé nam je tacih
Občno vzgojeslovje (1887):	ne ovira gojenca v vsakem prostem gibanji. Prostost se tem redkejše zlorabi, čim večkrat gojencu zaupamo ter mu ne zabranimo vsakega

redkipridevnik, splošni, nedoločeno

redki

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki trave; so pa tudi sémtertjé kraji, kjer bolj ali
Rudninoslovje (1867):	Toda popolni kristali so redki, navadno so nepopolni i sicer: 1. Mnogokrat so med ploskvami
Mineralogija in geognozija (1871):	perijodi sekundarnih tvorb so prerivi granita, sienita in porfira še redki, v tertiarnih jih skoraj celó nič ni, je pa več
Botanika (1875):	imajo le raztresene cevne povezke, ki so proti sredini bolj redki kakor pri kraji. 3. Steblo (caulis), ki ostane zeleno, sočnato

redkihpridevnik, splošni, nedoločeno

redkih

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	je treba zagraditi; seneni drob po njih posevati, posebno po redkih in bolj suhotnih, s pepelom, apnom, gipsom, tudi če je
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	dovolj dal, če bi obdelan bil. Koliko pustih bregov! koliko redkih, zanemarjenih host! koliko močirjev! kjer bi se dali z majhnim
Cvet in sad (1877):	konec polja na južni strani stoji na ravnini gozdič belih redkih brez, ki kakor stare device otožno povešajo svoje šibke veje
Cyclamen (1883):	ter zrla kvišku v oblake, katere je gonil jug v redkih gručah po nebu. »Elza! « Rekel je to tako tiho, šepetaje
Prvi sneg (1886):	Elzine matere. Mirko je dal Elzi prelep šopek od samih redkih cvetlic, potem pa jo peljal v prvo kočijo, kamor je
Pegam in Lambergar (1891):	svilen pas. Pomladansko je bilo vse okrog nje; sobica polna redkih cvetic, ki so razširjale prijeten duh, in skoz odprto okno
Roman starega samca (1895):	najboljše volje; o njem sem sodil, da je jeden onih redkih izvoljencev, katerim je neznana zlovoljnost. A danes je bil videti
Moja hoja na Triglav (1897):	kateri lenobimo. Dolgo nama je razkladal posebnosti in imena svojih redkih in strokovnjakom imenitnih zeli, da so mi bila ušesa polna
Vzgoja (1899):	šle kuhat večerjo. Kmalu se je kadilo iz dimnika v redkih oblačkih, kajti večino dima je ostajalo v kuhinji vsled vetra

▶ reden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

redna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): na oljkini otok (scoglio degli olivi), kjer se dela nova redna ladija, „Kaiser” imenovana. Na višini otoka je sezidano poslopje za
redne
Astronomija (1869): nastopi tudi plima vsak dan ravno toliko časa pozneje. Zavoljo redne zveze teh prikazni se dá čas oseke in plime za
rednega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): nič posebnega” — odgovorí vodnik. „Sonce je ravno zašlo. Tukaj nima rednega časa za sijati, izide in zaide, kakor se ravno nameri
rednim
Tiun - Lin (1891): opijem, in da bo se že vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči

▶ redilen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hranljiv; [sskj]

redilna
- redivna
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): lufta raspuſti, de ſe med njivno semljo raslese , je ſadu redivna; zhe ſe pa od pre obilne mokrote po semlji rasleſti
redilne
- redivne
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zuker, e) ſmolo. Perve tri rezhi niſo ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte

redilnih

redivnih

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Zakaj slama ima malo redivnih delov v sebi, in torej ne more veliko moči dajati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	primeša. Kruh iz otrobov ni za pse, ker je premalo redivnih delov v otrobih. Čas, kdaj je treba pse kermiti, se
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kositi, zakaj pozno košena trava ne le semena, ampak veliko redivnih delov zgubi. Kako dolgo se pokošena trava mora sušiti, da

redilnimi
Botanika (1875): obstoji v tem, da se za rastlino potrebna voda z redilnimi snovmi vred, ki so v njej raztopljene, iz okolice sprejéma

redilno

redivno

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ječmenova, pšenična in ovsena slama. Dobro seno je sicer bolj redivno, kakor slama; vendar je pa tudi bolj drago od slame
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	soku nekoliko masti ali mesene juhe pridjati, napravi psu bolj redivno pičo. Da mu sok bolj diši, se pridene nekoliko soli
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ne postane. Kedar se očesno vnetje pri psu zapazi, ki redivno pičo dobiva, in ki je od počivanja debel in tolst
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zraven slame toliko več moke ali otrobov daje, da namestuje redivno moč, ktere slami manjka. Sledeče rastline so za teleta dobra

▶ redilka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

redilo; SSKJ

redilka
Botanika (1875): podlagi teh opazovanj so bili razglasili prst, da je poglavitna redilka rastlinstva. Natančnije in splošnije opazovanje nas bo lahko prepričalo, da

▶ rediti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

redi

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ravno sa zherva redivne. ampak zuker in malo vodniga déla redí zherva, de raſte; ſmolnata rezh pa ſe v zhervu v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sdaj ga pa prodaja, in tudi shivine na pol vezh redi, ko poprej. Kakó ſi je hiſho in kmetijſko poſlopje lepó
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perje je mezhji in shlahtniſhi. 3. Njeno perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki jo tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker ſo ſposnali, de ſe shivina doma v hlevih bolj redi. Tudi mi bodemo od dobizhkov , ktere tako goſpodarſtvo vershe, v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	3) Znano žito beseda kaže ti — Jo bereš nazaj, prešiče redi. 4) Beseda pomeni, kadar rasaja vihar — Beri jo narobe, polna
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	od vodene trave, ki je sicer velika, pa vendar slabo redi. V tacih okolšinah je treba živino čez noč v hlev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	beraško palico. Sinčeka je vzel moj svak in mi ga redi”. Tukaj sklene ptujec svojo pripovedko, — mi pa smo bili vsi
Botanika (1875):	nikakor ne more biti prvotni izvirek ogljenčeve kisline, ki rastline redi. Temveč je otmosféra (vzduh) tisto skladišče, iz kterega jemljó rastline
Botanika (1875):	kisline v sebi, zaklad, ki je veči kakor dovoljen, da redi vse rastlinstvo, ki raste na zemlji. Iz zraku more rastlina

redijo

rede

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sgine. Pod kamenjem ſe polshi, zhervi, gliſte in drug marzhéſ redé. Mozhirna semlja, ſhota ali ſuſhek (Torf). Şuſhek ali ſhota ſe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	lega naj prava; Polje, vinograd, Gora, morjé, Ruda, kupčija Tebe redé”. „Za uk si prebrisane glave Pa močne in terdne postave
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	morebiti zato, ker v Švajci že goveda zlo v hlevih redé in jih ne pušajo toliko na pašo. Tir oljske goveda
Botanika (1875):	ali živalske, gnjijó in se po kemijsko razdevajo; one se redé od tistih spojin, ki se naredé vsled takega kemijskega razdevanja
Deborah (1883):	nisem lepše videl. Ni čudo, da se naše krave tako redé. Rozka. Zemlja je prav taka, kakor na ledini, a trava

redijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kakor les belega gloga. Zavolj velike rastí pa lepega listja redijo ga po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	flosu stoji,— dalje volno, ker na svojih planinah veliko ovac redijo, — smolo, lončarske pridelke in mnogoverstno leseno pohišno orodje. Pervo „stavo

redil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	toliko shal sa kloſhzhevinio, ki je niſi ne ſadil ne redil; ino meni bi ſe pa Ninive ne ſmilile, ki je
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	greham! Kajn Boga ni poſluſhal, temuzh je jeso v' ſerzu redil. Enkrat ſe Abelnu ſoſebno prijasniga dela. „Pojdiva,“ mu rezhe, „malo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	če te toča zadene, sam sebe, svoje otroke, svojo družino redil in plačal? Kdor ima več njiv, ta mora družbi več
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	s klajo lahko s-hajal, prevdari sdaj: koliko glav shivine boſh redil, in koliko sa vſako glavo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tvoj trud, ki ii zhervize na 6 polizah 3o dní redil in jim ſtrégel. (Dalje ſledi. ) Némſhka ali Luzernſka détela mózhna
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko bi ti nekaj manj glav shivine, pa tiſte bolji redil? Veliko bolji bi bilo sa kmete, de bi ne le
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in zanikernega človeka redil, ali ne boš spal ali mi pa iz hiše šel
Oče naš (1885):	v svoje hribe, Bogu bom tam služil in svojega Ignacija redil“. „Lepa želja“, je rekel o. Roderik, „Bog vam daj svojo

redila

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	od ſvojih rok shivela, ino ſkerbno od Boga srozhéno dete redila. Bog je bil nad njima.
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſe sadershi, de bom enkrat veſela, kér ſim te ſkerbno redila. ” Lepe zvetlize, ki jih je Mariza poshlahtnila, ſo ſe mozhno
Genovefa (1841):	po tém terdi kruhek svezhila in ſvôje déte s njim redila. Ko ji je nékiga dné déte na rôkah ſladko saſpálo
Stric Tomaž (1853):	je bil poln, utonilo. Namesti svojega bi lahko zdaj tega redila.
Valenštajn (1866):	mu vsejala v mirna prsa Pohlepa seme zlo, nesrečen sad Redila v njem prokletoj skrbijo. Za službe zle dobosta plačo zlo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ni krajcarja stala, a vendar je njega in njegove pošteno redila. Tam, kjer glad morí lenuha, Najde pridni dosti kruha. 24.
Oče naš (1885):	je pristavil o. Roderik; vem oče, pobožna mati ga bodeta redila in blagoslov Božji in varstvo svetih angeljev bo z njimi

redile

Oče naš (1854):	barko. Sonce je zopet jasno sijalo. Zréle jagode so ga redile in povsod je našel na gorah čiste studence. Ker je
Kratki navod zreji domačih svi... (1871):	nežno, pozneje pa debeleje zrezano perje; s tem bodo se redile gosence dobro, na množini pa si boš prihranil veliko.
Oče naš (1885):	barko. Solnce je zopet jasno sijalo. Zréle jagode so ga redile in povsod je našel na gorah čiste studence. Ker je

redili

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v Europo perneſeni bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi
Izidor, pobožni kmet (1887):	ne bomo po osveti hrepeneli ter sovražnih misli v srcu redili. Kdor bi tako postopal, ne nabiral bi si zasluženja pri

redim

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	koljko ſrezhna ſi, de tebe tvoja mati s' toljko ſkerbjo redim, ino tako ſe sadershi, de bom enkrat veſela, kér ſim
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſim jih oſlepil, de mi lepſhi prepévajo, jih tudi bolj redím. Kmet. Goſpod! Ştokrat vezhji veſêlje bi jim ptizhki delali, zhe

redimo
Botanika (1875): na golem pečevji, ki nima prav nič prsti, in da redimo potočnice, dragušo ali krešo (Lepidium, Kresse) in hiacinte v čistej

rediti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav ravnati. Is laſtnih ſkuſhinj ſpiſal v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shivino smirno s selſhi ali s dobro nekoliko poſoleno travo rediti in je na mozhirne in lushnate paſhnike ne goniti. 3.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bo prav? (Dalje ſledi. ) Perpravnimu kraju bi vezh verglo murve rediti, kakor ſadno drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko prej sazheti rediti, in ſe pred veliko posnejo vrozhino, ki jim je ſhkodljiva
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dolin Koróſhkiga (Koratana) bi ſe dale s velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tode saſtojn, kér ſe na Gorenſkim ne dajo dobre vina rediti. Ne vémo, de bi ſedaj ſhe kje na Gorenſkim vino
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na zobanje da. Žebeta se morajo pervo zimo posebno dobro rediti, de ne oslabijo; perva zima dostikrat popači konja za zmirej
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tam eno odletí, ne bodem jenjal po mnozih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas sto učencov učim, in znabiti, de se
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Tečna piča za govejo živino. Kdor hoče svoje goveda dobro rediti, naj si napravi po števili živine veči ali manji kad

▶ rediti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voditi, urejati; kontekst

redi
Robinson mlajši (1849): ktero sva se iz najboljšega naména postavila. Tiisti, kir vse rêdi, ino vé, zakaj svoje življenje vagava, nama je gotovo ohrani
rediti
Robinson mlajši (1849): ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti lenken, steuern. rude — zmirom — vedno — skoz— vun ino vun immer

▶ redkev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

redkve
- retkve
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): lacarolov (pitaniga gloga) in pa več plemén ohrovta, pozne rudeče retkve, in pa pertljičniga fižola nar rodovitnišiga pleména. — Gosp. P. Hudovernik

▶ redko prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

redkejeprislov, splošni, primernik

redkeje

Kemija (1869):	prve vrste, dve spojini prve vrste daste spojino druge vrste, redkeje iz dveh spojin druge vrste postane spojina tretje vrste. Kemična
Mineralogija in geognozija (1871):	31. Porfir. Gosta felsitova masa, zadržeča posamne kristale živca, kvarca, redkeje tinjec ali roženec, bolj slučajno granat ali železni kiz. Opombe
Mineralogija in geognozija (1871):	je kremenec (kvarc), lepilo navadno glina, lapor ali železni oksid, redkeje roženec. Razločimo tedaj glinati, apneni, laporati, železnati in kremenati peščenec
Občno vzgojeslovje (1887):	prepogosto, ne imela bi vspeha. Čim zrelejši postaja gojenec, tem redkeje rabi vzgojna sredstva; samó tako bode gojenec postal samostalen. 5.

redkejſhi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni potreba, de bi shito moglo slo goſto ſejano biti. Redkejſhi, ko je vſej ano, vezhi klaſje naredí, lepſhi in obilniſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pred to leto rodila. 6. Na mozhno, maſtno semljo ſejaj redkejſhi, kakor na terdo in puſto. 7. Sa semljo, ki ſe

redkoprislov, splošni, nedoločeno

redko

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga Junske dolíne). Kar se le redko in težko doseže , ima tolikanj veči vrednosti na svetu. Zlata
Roza Jelodvorska (1855):	oče zopet vidim v naši veseli družbi, ko se tako redko na beli dan pokažete«. Obernivši se proti Ljudmili, jo prijazno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki pozimi snažen in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	kaj boljšega zato, ker je novo, ne ceni, temu se redko dobro godi. Velika sramota bi za kmete bila, ako bi
Rudninoslovje (1867):	so nekovinskega lica, raza jim je največ brez barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se
Zoologija (1875):	gojiti in braniti. Škodujejo nam pa razmerno prav malo. Jako redko se prigodi, da bi velike ujede človeka napale. Po rasti

▶ redkokdaj prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

redkokdaj

Cyclamen (1883):	to karijero je treba kolikor toliko — premoženja. Ubog politik je redkokdaj vpliven. Guvernanta pa nima niti počenega groša! ... Tako je premišljeval
Cyclamen (1883):	zamišljeni in vtopljeni v igro. Čudno, da je bil doktor redkokdaj tako pazljiv pri igri, kakor denes. Čez dobro uro stoprav
Vesela vožnja (1889):	Ker se je to zarad resnobnega njegovega značaja dogodilo prav redkokdaj, zato so prijatelji njegovi vsak takšen slučaj smatrali za nekak
Cigani (1890):	v spomin podarila stekleno zvonkuljo, na ktero je pa le redkokdaj igral. Razun teh so pa še na glasu: Bihari, Boka
Cigani (1890):	prepirljiv. Pravdajo se in prepirajo cigani vedno, vendar pa se redkokdaj stepó. Kakor so nagli, tako se zopet radi sprijaznijo. Hvaležen
Od pluga do krone (1891):	kaj bi se ga tudi ne, saj se smrt takó redkokdaj oglasi na Zagorici! Prvi izmed vasovalcev pri mrliči je bil
Usoda ka-li (1895):	pride tjakaj gotovo še več ljudij, ker Miličevi so le redkokdaj sami. Pa naj bode, sem si mislila, danes potrebujem družbe
Dušne borbe (1896):	sobo, zapazivši čudni razvitek njiju pogovora, je profesor svobodneje nadaljeval: »Redkokdaj se prigodi srečno naključje, da naleti prileten mož na tak
Gojko Knafeljc (1899):	slišati … Gojko je v tem nadaljeval svoje prejšnje življenje. Le redkokdaj se je oglasil pri Ani, in še takrat je bil

redko kdaj(združena oblika)
Botanika (1875): zleseni in trpi večidel le eno leto, zavolj česar le redko kdaj izraste posebno visoko, kakor pri banáni in pri kloščevini
redkokedaj
Zoologija (1875): tudi v vodi ali glenu. Plodé se navadno z jajci, redkokedaj delitvijo, a v svojem razvitku preobrazujejo se nekateri čudovito. Preje

▶ redkokrat prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

redkokrat

Astronomija (1869):	Pri luninem mrknenji se le redkokrat zgodi, da je luna tako zeló otemnjena, da je ne
Botanika (1875):	151. 19. red. Banane (Masaceae). Ne ravno redkokrat videvamo po rastlinjakih palmovemu deblu podobno betvo z velikanskimi listi

▶ redkost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

redkost

Zoologija (1875):	tako zvana obročanka (Scalaria), katero so njega dni kakor posebno redkost plačevali po dvesto tolarjev, dandenes jo pa za en tolar
Botanika (1875):	ob ogljencu. V čisto rudninskih tléh so dušečnate rudnine velika redkost, ktere so omejéne le na posamne kraje, kakor n. pr.

▶ rednica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rednice

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	marsikteroreč drugač zavíla; tako je, napriliko, zastran zavdanja svoje rednice poprejšni govor toliko spremenila, da je sedaj rekla, da rajnca
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	obstala, da je slišala, kako je Ana pred smertjo svoje redníce pri nadzdravniku Dek... v Gradcu strupa iskala, pa ga ni
Ferdinand (1884):	Sedmo poglavje. SLOVO REDNICE. Preden se je še pričelo daniti, trkal je vže Peter

▶ rednik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rednik

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Jožef, prosi za mene posebno danes, de, kakor Ti, ljubeznjivi rednik Jezusa Kristusa, svoje telo in svojo dušo do smerti čisto
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	serce! Ali mar nisi Ti, o Bog, moj stvarnik, moj rednik, moj Oče in jez Tvoj otrok!
Čas je zlato (1864):	tacega se jima še ni primerilo. »Kaj ti je? « vpraša rednik, »saj stojiš kakor štor! Pa ne, de bi si bil
Gozdovnik (1898):	Da, res je, jaz sem tvoj oče, tvoj krušni oče, rednik, tvoj pravi oče je že davno mrtev, in tvoja mati

rednika

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in rednike site vidil. Eniga dné je vidil svojiga žalostniga rednika v britkosti vtopljeniga na vsušenim polju stati; kar mu šine
Blagomir puščavnik (1853):	od cesarja med viteze povzdignjen, se podam v družbi svojega rednika, kteremu sim vso to čast dolžen bil, na Marovinski grad
Čas je zlato (1864):	pripoveduje, de je le Lenče, ki je ravno od svojega rednika en tovor batinj prejel. »Kdo je ta Lenče? « vpraša nek

redniki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	reji ſadniga drevja piſaniga; tudi ſo povſod, ſaj nekteri ſkuſheni redniki drevja. Kdor ſe vadi, bo mojſter in kar je potrebno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	povedal in kasal, poſkuſhajte domá ſtoriti. Gotovo boſte ſzhaſama umetni redniki drevja. Obljubite mi danaſ in terdno ſi ſklenite, sernja ne

rednikov
Sveti večer (1866): sem Vas opominjal, pa niste nič porajtali. Vaša ljubezen do rednikov Vas izgovarja. Pa saj je ravna pot najkrajša'. Prašal sem
redniku
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): živeti. — Bil si Ti vsakdanje veselje Svoje matere, in Svojimu redniku si sleherni dan ljubši postajal; zakaj bil si dobro in

▶ redniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

redniških
Kmetijske in rokodelske novice (1846): staršev v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en del redniških potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo. IV. Prejema

▶ redno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

redno
- redno
  Čas je zlato (1864): 2 uri je bil zaderžek odpravljen, in delo je spet redno od rok šlo. Tudi Lenče hoče na svoje mesto iti
- redovito
  Zoologija (1875): mnogo več vode, nego je potrebuje, zato je en del redovito zopet izločuje. To se godi po treh potih, namreč po

▶ redoven pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

redovnem
- redovnim
  Divica Orleanska (1848): jabelkam, sodno palico in cerkovnimi darili. Za tem vitezi v redovnim oblačilu, korarji s kadilnico, ter dva škofa s sveto ampulo

redovni

Aritmetika za učiteljišča (1885):	številu 6547 je 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dotična številka; vsled tega moremo ta eksponent števila 10 tudi redovni eksponent (Rangexponent) številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Rangexponent) številke imenovati. N. pr. v številu 6547 je 1 redovni eksponent številke 4 in 3 redovni eksponent najvišje številke 6.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	redovni eksponent najvišje številke 6. V vsakem dekadnem številu je redovni eksponent najvišjega mesta za 1 manjši od števila številk. Tedaj

▶ redoven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

reden; SSKJ

redovnem
Oče naš (1885): v vojski zelo trpelo. V domačem, krepkem zraku in pri redovnem, prostem živežu se je pa zopet popravilo. Radostno in s

▶ redoven pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vrstilen; kontekst

redovna
- redovne
  Pozhétki gramatike (1811): ſo tiſte, s' ktirmi ſhtéjemo; ino ſo dvojne pervoobrásne, ino rédovne. Pervoobrasne ſhtevila ſo. Un, deux, trois, quatre, cinq, six, sept

▶ redovnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

redovnik

Ferdinand (1884):	»Le pomirite se! « tolaži ga redovnik. »Ferdinand gotovo ne zna, da ste ga kedaj nameravali usmrtiti
Ferdinand (1884):	da jo nese v bolnikovo sobo, kar stopi v sobo redovnik ter podá slugi list svojega predstojnika. Sluga, držeč v roki
Gozdovnik (1898):	jahal je mož, ki je bil kaplan pristave, častitljivi frančiškanski redovnik v modri halji. Za pasom je nosil sviljen motvoz. Oprava

redovnika

Ferdinand (1884):	Ferdinandu pa reče, naj sede v sredo med njega in redovnika. Ferdinand se nekoliko obotavlja; potem pa sede ter reče: »Iz
Ferdinand (1884):	svojega predstojnika. Sluga, držeč v roki prižgano svetilnico, pelje častitljivega redovnika k bolniku. »Milostivi gospod, tú vam je poslal samostanski predstojnik
Ferdinand (1884):	list, pogleda čudé grofa in mu skaže dolžno čast; tudi redovnika prijazno pozdravi. Alfonz, kateremu ste se koleni šibili, sede zopet

▶ redovno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

redovno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	naj se o zborih vse redovno govorí in pomenkuje, tako redovno naj se pišejo tudi zapisniki. Kjer naglopiscov ni, ni mogoče
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	v 1. listu razloženo, da naj se o zborih vse redovno govorí in pomenkuje, tako redovno naj se pišejo tudi zapisniki
Astronomija (1869):	spreminjajo svoje stališče na nebu tako očitno in se nekako redovno kmalu v tem, kmalu v onem kraji neba vidijo, da

▶ redrutit samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

redrutitu

Mineralogija in geognozija (1871):

tako se vidi prvotna piramida pri žveplu; mnogovrstne kombinacije pri redrutitu, arsenikovem kizu, žveplenokislem kaliji, solitarji, Glauberjevi soli, baritu, pri belem

▶ regelc samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k ↗ SSKJ

regelcih
- regelcah
  Revček Andrejček (1891): oče, kaj pa kozel? Nosán. Kic ni bil po pravih regelcah ukraden, torej ni giltik, ergo pred postavo mrtev, in pojde

▶ regiment samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

polk; [sskj]

regimenta

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	po s. maši obišejo naš premilostljivi Vladar gojilnico (Erziehungshaus) domačiga regimenta, vojniško in mestno bolnišnico, kasarno in muzeum, presvitla Cesarica pa
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	veseli večér, kteriga slovesnost so tukajšni oficirji našiga in horvaškiga regimenta povikšali, spomnili na slovesno besedo Slovanske Lipe v Pragi, ktera
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	samih Otočanov mimo nas marširalo. Hitro za njimi Banovci 2. regimenta, in Križevčani. Vsi so z najboljim duham nadušeni. (Iz Koroškiga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bila vojaška slovesnost, pri kteri je grenadirski bataljon domačega našega regimenta princ Hohenlohe-Langenburškega Nr. 17, pri kterem je večina Krajncov, blagoslovljeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	blagoslovjenjem nove zastave so gosp. Nikolaj Zic, duhovni pastir tega regimenta, s krepko slovensko besedo govorili k zbranim vojakom, po opravljeni

regimentu

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	in navade, in kakor se mi zdi, spadajo k sluinskimu regimentu; na svoje potroške na stražo v Karlovic in na granico
Oče naš (1885):	videla bradato, milosrčno obličje Nikolavža Šernarja, pisarja pri nekem francozkem regimentu Švicarjev, in je svoje rojstno mesto Švic obiskal, ter slišal

▶ regimenten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

regimentni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na

▶ reglica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

regelc; kontekst

reglicah
- reglizah
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe po tém v takim zhaſu po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj

▶ regniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

regnil
- regnol
  Robinson mlajši (1849): stal, gobec raztegnol, ino z velikimi ostrimi zobmi na — nj regnol. Mislil si je, da ga uže za gertanec popoda, ino

▶ regula samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

regula
Sacrum promptuarium (1695): oku shelim v' slati kozhy ſe pelati, dokler meni moja Regula prepovej ſe pelati v' kozhy, inu danarie imeti; Satoraj N.

▶ reja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

reja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſe dale s velikim pridam murve rediti, in tako ſvilna reja perzhéti. Nektéri pridni vertnarji sagotovijo , de ſim ter tjè po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prav ſposná. §. 2. Poduk v plemenenji konj. §. 3. Rêja in vpotrebovanje brejih kobil, §. 4. Pomózh pri lahkih in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drusiga glédati, kakor de je kruh lep in sdrav. ( Shivinſka reja v hlevih. ) Bere ſe, de na Némſhkim v desheli Góta

reje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prigodkov po porodu. §. 7. Od svershenja. §. 8. Od reje in opravljanja shrebét in kobil. 9. Od ſhtále in njeniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	11. Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje rojake, ki tobak
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	9. Od reje goveje shivine. 10. Od reje konj. 11. Od reje ſvin
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Od reje goveje shivine. 10. Od reje konj. 11. Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	9. Od reje goveje shivine. 10. Od reje konj. 11. Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	10. Od reje konj. 11. Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa

reji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Bukve. Bukve sa kméta, kako ſe ima per kupovanju, plemenenju, rêji in opravljanju kónj ſplòh obnaſhati, de bi jih bolésen obvaroval
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pokasi , vaſha shivina bo, ko ga bo rada jedla, na rèji gor jemala, in bo pred bolesinjo obvarvana, in tako bote
Tine in Jerica (1852):	sicer pa mirna ostala. Nekaj napčniga od Jeričine strani pri reji otrok. Oče in mati sta od otrok posebno tirjala, de

rejo

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	Od. Raunu sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku pod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drevje , sato , ker murve vſako leto gotov perdelek liſtja sa rejo ſviloprejk ali shidnih goſenz dajo. Po krajih Dolenſkiga, ſpodniga Shtajerſkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	se bo prihodnjič na družbnim vertu na Poljanah posébno za rejo sadnih in murbnih dreves skerbélo in de je gosp. Dr.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naprej tistim kmetovavcam za majhne denarje vstreči, kteri se z rejo sadnih in murbnih dreves pečajo. Zató bo v „Novicah” vselej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gotovo le malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina za jezdica , ki je kakor
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	okolišinah drugo rodovito ali hasnovito germovje zasaditi, postavimo: murbino, za rejo svilnih gosenc sosebno priporočivno, kar z malim trudom in potroškom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	azijatiških dolin , so se takrat gotovo le malo z govejo rejo pečali, zlo pa z rejo konjsko. Govedo je prepočasna živina

▶ rejen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rejen

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Kolikokrat se po nesreči perpetí, de si kak zdrav, dobro rejen, lep konj nogo zlomi, za kteriga ni druge pomoči, kakor
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji konec života bolj rejen, kakor zadnji, hripav glas. Vender te znamnja niso gotove in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	in oteklina z merzlo vodo zmivati. Ako je pes dobro rejen in polnokerven, se mu po njegovi velikosti vsaki dan dvakrat

rejene

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ovce imajo mnogo težo in torej tudi mnogo ceno. Bolj rejene in od mladega vedno dobro oskerbljevane zrastejo veči in teži
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	pa nič ne dobe. Tudi je treba pristaviti, da dobro rejene živali dajo bolši gnoj od slabo rejenih, zanemarjenih, stradanih in
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ne bo zmešnjave. Če bi ene bolj zapušene, druge bolj rejene, ene bolj na gorkem, druge bolj na hladnem bile, bi
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	od unih bolj debelo volno. Če bolj so ovce dobro rejene in zdrave, lepši volno dajo. Žlahne ovce strižejo enkrat v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	paše revniši kakor na pašo hodile: nasproti pa poglejmo lepo rejene, zale telice skerbnih in umnih gospodarjev, ki niso svoje živine
Marjetica (1877):	pet, rujave, lisaste in bele, a vse so bile lepo rejene, lepo očejene. Pa kaka vimena so imele? Če ni bilo
Žrtva ljubosumnosti (1884):	sedaj ni nikdar več pobožal radosten in zadovoljen svoje lepo rejene živine v hlevu, temveč tiho in némo, upadlih očij in
Očetov greh (1894):	Po obraslem kolovozu, kjer je nekdaj stari Kačon tiral svoje rejene voli, škripljejo kolca, katera vleče zmršena krava. Poleg nje pa
Obljuba (1894):	lepo hišo, krasen vrt in vinograde, brez števila kuretine, dobro rejene buše v hlevu —« »Tedaj samó zató? « ustavi jo Jurijček ves

rejenega
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): kratko vstrižene lasé in rudeče lica, života je bil precej rejenega ali duše je bil vedre in vesele. Na nogah ni

rejeni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	po ſledézhih pravilih ali reglizah: 1. Prav mozhni in dobro rejeni shivini ſe mora bolj pizhla in mènj tezhna kerma ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mènj tezhna kerma ali futer dajati ; ſlabotni pa in ſlabo rejeni je bolj tezhne, pa vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veliki domazhi shivini 6 — 12 — 16 máſelzov kervi vsame; dobro rejeni shivini ſe mora bres odlóga puſhati in to je bólje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odvernenje te bolesni ni doſti. 10. Pri vſaki mozhni, dobro rejeni in debeli shivini je tudi prav dobro , de ſe jih

rejenih
Kmetijske in rokodelske novice (1843): tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in dobro rejenih shivinzhetih ; ſama na ſebi pa ta pomozh sa odvernenje te

▶ reka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rek

Divica Orleanska (1848):	Voglar. Voglarica. Voglar. To grozna je nevihta, strašno vreme; Ognjenih rek izliti se na nas Grozí obnebje, in o belim dnevu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sèmtertjè celó nizek; da se dalje ondi zbira mnogo vod, rek in potokov, iz cele notranjske strani, in pa, da te
Astronomija (1869):	zmirom bolj, da se vali na milje daleč v ustja rek, da se peni in lomi na strmih morskih bregovih, kakor

reka

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	veho stran! Bog ohrani stan! Hlapno vrê v obok naprave Reka rude žarorjave. Koristna ognja je oblast. Ko človek čuva njeno
Divica Orleanska (1848):	objet, Usmiljenja prosit; sej vonder ženska je, Mordé jo gane reka mojih britkih solz! (Ko se ji bližati hoče, ona naglo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vodni prod. Po takem ni bilo čuda, če se je reka pri navadnem stanu komaj dalje plazila, in če so povodnji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	po sredi ljubljanskega mesta po tesni in zajezeni strugi. Namreč reka, ki je skozi močvirje tekla 30 sežnjev po širokem, je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	žage, in kmalo nosi ladije s sto centi blaga. Ta reka ima sicer svoj pravi začetek daleč na Notranjskem; Pivka, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	pa, da te vode niso imele zadosti odpertega odtoka. Poglavitna reka, v ktero se vse druge vode izlivajo, je Ljubljanica, ki

rekah
Mineralogija in geognozija (1871): pripomoglo delati premog, kakor še dandanes veliko lesa plava po rekah. Vendar nas drevesa v premogovih jamah v St. Etienne pod.
rekam
Kmetijske in rokodelske novice (1844): tistiga kraja in jé dajal imena laſtniga iznajdenja poglavitnim hribam, rekam, mestam, jezeram, vasém i. t. d. To je bila posledna

reke

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	˛Sina imenoval. Jesuſ gre sdaj po nagibu ſvetiga Duha od reke Jordana v' ſamoten kraj puſhave. Gole gore le ſo bile
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ga je v' Jordanu kerſtil. Po kerſtu ſtopi Jesuſ is reke ino moli. Ino glej, nebeſa ſe odpró nad njim; ſveti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poboshniga moshá. Kadar ſe do kakſhniga bajerja privali ali kake réke, ali do kakiga drusiga kraja, zhes ktériga ſe ne more
Viljem Tell (1862):	z naših visočin tu dol na jug Gre, kamor naše reke tečejo, V deželo pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri
Viljem Tell (1862):	ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne šumé In lene reke tiho se valé; Razgled mu je na vse strani odprt
Fizika (1869):	dotle, dokler ne pridejo vsi spet v svojo ravnotežno lego. Reke tečejo proti morju zato, ker se hoče vsa voda na
Gozdovnik (1898):	Bilo je včeraj popoldne, ko je jahal jezdec po obalih reke Gile ter z izredno skrbnimi pogledi motril tla. Bil je
Gozdovnik (1898):	Veste li, da moj prvotni načrt je segal do Velike reke? « »Tako sem si mislil. « »lzpremenil sem ga. Oglasil se je
Gozdovnik (1898):	v vihrajočem diru sledú ne izgubil. Vodil je sled od reke dalje in ni še dolgo jahal, kar najde onega, ki

reki

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na vodo in jo napajajo pri studencih ali pri bližni reki; akoravno nočemo reči, de je ta navada sploh škodljiva, je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zbolí, če je iz pregôrkih soparnih hlevov k studencu ali reki prišla in se je premerzle vode napila. Počasama kašljati začne
Gozdovnik (1898):	Govoril sem! « »Ah! kaj je to? « dé Rdoles, gori po reki pokazavši. »Otok hočejo zažgati! « Megla je bila zdaj tako debela
Gozdovnik (1898):	li to zatrdno? « »Prav zatrdno. « »Pa kje je umrl? « »Ob reki Gila, pa ni umrl, umorjen je bil po zločinski roki
Gozdovnik (1898):	Imenovani tir je bil prečrtan s konjskimi kopiti, držečimi proti reki. Jezdec je preudarjal, po kterem tiru bi jo krenil.
Gozdovnik (1898):	O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu in noben odgovor ne pride.
Gozdovnik (1898):	skorje na hrbteh, znamenje, da so nakanjevali podvzeti vožnjo po reki, ker te skorje niso mogle v drugo služiti, kakor da
Gozdovnik (1898):	Po kratkem premisleku se je odločil ter jo mahne proti reki. Na nekem mestu je bil poprejšni jezdec konja razsedlal ter
Gozdovnik (1898):	roke okolu ust: »O-hiii, o-hiii! « čuje se klic Komančev, po reki gori, po reki dolu in noben odgovor ne pride.

reko

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Jordan priſhel, de bi ga kerſtil. Ko hozhe Jesuſ v' réko ſtopiti, mu Janes is zhaſtí, ki jo ima do njega
Spisi Krištofa Šmida (1883):	vitezu in Minki! « Gospá Topolovska je srečno prepeljala se čez reko. Zdaj ni bila več v nevarnosti. Vendar tukaj ji ni
Gozdovnik (1898):	Trije zavezniki so morali narediti velik ovinek, kjer so mogli reko prebresti in na ono stran prispeti. Brodeči so mnogo časa

▶ rekati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rekali

Jela (1859):	drugimi posestvi tudi uno bajto, kteri so sploh le beračija rekali, zato ker je bil poprej dolgo časa neki berač v
Sosedov sin (1868):	Ljudjé, ki so jo tako večkrat pri kacem delu videli, rekali so: ta menda ne vé, da bo toliko in toliko
Pomladanski vetrovi (1881):	nelepo navado. Albin Rojár — kteremu so pa ljudje sploh „Binče" rekali, je bil mlajši sin pokojnega Rojarja, kteri je svoje lepo
Pomladanski vetrovi (1881):	vselej pomagal; zato so ga ljudje zelo čislali in mu rekali „gospod iz Lipnice" ali pa „lipniški gospod". Gospodar hoče vstopiti
Slovenski svetec in učitelj (1886):	nego Svetopolk in — kakor Karla Vélikega sočasni životopisec Einhart pripoveduje — rekali so Grki: Franke je dobro imeti za prijatelje, a ne
Slovenski svetec in učitelj (1886):	več vprašal nego ded znal: »Od nekdaj smo jim tako rekali, kadar smo med seboj o njih govorili, ali jih na
Slike iz rudarskega življenja (1888):	Vsak je vedel kaj pridejati tej dogodbi. Nekateri rudarji so rekali, da so videli oni teden luč v istem rovu, ko
Slike iz rudarskega življenja (1888):	in drugi dan so ga »vbogaime« zagrebli. Ljudje so pa rekali: »Ta ga je ubil onega Tinca in nihče drugi. Saj
Vesela vožnja (1889):	v prijazni trg Svibno. Konec je zapeljal k véliki gostilni — rekali so ji pri Čêsnu — in velel je prijazno pozdravljajočemu ga

▶ rekoč prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rekoč
- rekozh
  Branja, inu evangeliumi (1777): kader je on she biv blisu perſhov, je njega popraſhov rekozh: kaj ozhesh, de tebi ſturim? on pak je djal: Goſpud

▶ rekoč prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rekoč

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	starček za roko, peljaje me iz čudokrasne sobe veličanske cesarice, rekoč : ,Pojdi moj sin! zdej, de prideva na dvor z velikimi
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	napili, le bolj veseli so bili po njim, ino tako rekoč v novo so oživeli. Pa kmalo se mi je zdelo
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	naglo naprej derklava, mu začnem nja otožno djanje prijazno očitati, rekoč: „Meni se vidi, de bi vi nar srečnejši človek na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bila po telegrafu nalaš iz Dunaja k poroti poklicana, poterdila, rekoč: da ji je Ana tisti dan, ko je rajnca zbolela
Blagomir puščavnik (1853):	vzame on še svojega sinka v naročje, in ga poljubi rekoč: „Ljubo dete ! ti ne moreš še svojega očeta v boj
Blagomir puščavnik (1853):	Te vidivši ptujca ga prijazno sprejme in pozdravi rekoč: ”Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo
Roza Jelodvorska (1855):	kakor že veliko let ni bil. Sam je to poterdil rekoč: »Tako vesel, kakor sim danes, svoje dni še nisim bil
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je lepši od vas? « Ali rože so zmajevale z glavami rekoč! »Eliza je lepša. « In če je stara žena sedela ob
Pripovedke za mladino (1887):	se zmrači, ko mora pa domov, ozmerja žabe do dobrega, rekoč: „Vi vodni tleski vi, trmoglavci, neumna zijala, široka usta imate

rekozh

Sacrum promptuarium (1695):	ali na vnem bosh polonan, kakor te sagvisha ta Modri rekozh: Benefac juſto, & invenies retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe
Sacrum promptuarium (1695):	ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S. Chryſoſtomus
Sacrum promptuarium (1695):	katiri dbi vidli de hisha gorj, bi neshli pomagat gaſsiti rekozh: Jeſt nej ſim sa tu ſe udinial, ali kadar je
Branja, inu evangeliumi (1777):	oroshjam. Inu ta Isdajavz je nym biv dal enu snamine, rekozh: katirigakol jeſt bom kuſhnuv, taiſti je; nje
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſo njega Jógri vidili vèrh morjá gredózhiga, ſo ſe preſtraſhili rekózh: De je ena pèrkasèn. Inu ony ſo od ſtraha vpyli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	prozh greſte. 12. Kadar pak v' hiſho pridete, posdravite jo rekózh: Myr bódi letéj hiſhi. 13. Inu aku bó taiſta hiſha
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Odprejo ſvojo omaro, pojiſhejo lep slat, ino ga Martineku dajo rekózh: „Kér tebe moj ˛Shtaniſlaj, tak rad ima,
Genovefa (1841):	mnosheji materſke radoſti prinéſel. V ſrédi síme ji je tako rekózh lépa pomlád zveſti sazhéla. Proti kônzu síme je fantizhek sbôlel
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſpijo in tudi ne bdijo popolnama, ampak snajdejo ſe tako rekozh vſredi med ſpanjam in bdenjam, v tem ſtanu pa potrebujejo

▶ rekomandiran pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

rekomandirano

Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	vse mu je še le 12. decembra došlo. Še celo rekomandirano pismo ležalo je cela dva meseca na pošti! Naslovi so
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	rêci šest — pisem za vrstjo, med druzimi še celó eno rekomandirano poslano; al vse mu je še le 12. decembra došlo

▶ rekrutacija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

rekrutacijo
- rekrutiringo
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): pridejo iz kmetov v Ljubljano na ogled za vojaško nabero (rekrutiringo), in ki se obnašajo kakor živina. Gerdó je viditi in

▶ rekrutiranje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

rekrutiranja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): so v pervih 4 verstah te starosti, ne pred končanjem rekrutiranja in ne za delj časa, kakor k večemu do konca

▶ rekši prislov, deležje ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rekši

Stric Tomaž (1853):	boš že na versti, počakaj da z drugimi končamo. “ To rekši ji ugrabi sina, ter mu ukaže skakati in letati. Zastonj
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	To rekši ogleduje škatljico, privzdigne počasi pokrovček, in glej! — lep rumen kanarček
Gozdovnik (1898):	imelo ponapolniti to jadro na morju? Takoj bomo videli«. To rekši, napoti se v stanovanje svojega višjega. Stotniku je bržkone kaj

▶ rektor samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rektor
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): k' ſvojimu nekdájnimu vuzheniku, ki ſo sdaj v' kloſhtru ravnitel, rektor, alj viſhi Jesuitov bili, imenitnih menihov, ki ſo te zhaſ

▶ relativen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

relativna
Aritmetika za učiteljišča (1885): Števila, katera nimajo razven 1 nikakeršne druge skupne mere, zovemo relativna (medsebojna) praštevila (relative Primzahlen); pr. 2, 9, 12; prav takó
relativne
Kemija (1869): lice dobiti. Kemiki so skušali določiti atomom njihove ozirne ali relativne velikosti, tako imenovane atomne ali zasebne prostornine (specifische Volume). Zasebno

relativnima

Aritmetika za učiteljišča (1885):	z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo, da je število a z relativnima prašteviloma m in n razdelno. Ker nimata te dve števili
Aritmetika za učiteljišča (1885):	z m razdelen. 2.) Ako je število razdelno z dvema relativnima prašteviloma, razdelno je tudi z njiju produktom. Dokaz. Vzemimo, da

▶ remenar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

jermenar; Pleteršnik

remenar

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Zvonarski jermen iz volovskih žil, ki ga je M. Velikajne, remenar iz spodne Idrijev razstavo poslal, je bila dobro izdelana roba
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nad Kamnikam, za čubežen in žeblje. 2. Gosp. L. Blumauer, remenar v Ljubljani, za konjsko vprego. 3. Gosp. Breitenlahner, nožar v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	iz Pristave poleg Teržiča, za železnino. 22. Gosp. J. Klenner, remenar v Ljubljani, za konjsko vprego. 23. Gosp. M. Klopčauer, čevljar

▶ remeselnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

rokodelec; kontekst

remeselnik

Robinson mlajši (1849):

betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer

▶ remeslo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

rokodelstvo; kontekst

remeslo

Robinson mlajši (1849):

razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust

▶ remski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

remskega
Maria Stuart (1861): veri Sem dal slovo in združil z Guizi se; List remskega vladike do Marije Pridobil mi je vero pri kraljici. Leicester
remskem
- remskim
  Divica Orleanska (1848): red postavim. (Urno odide. ) Karol. Za njo, Lahir! Na pragu Remskim clo Me silijo, de bíjem se za krono. Dünoa. Ne
remsko
Divica Orleanska (1848): druga pusta stran! Iz delje se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za

▶ renatin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

renatinih
- renatnih
  Oče naš (1854): zakrament pokore prejeti in se pregreškov in madežev očistiti. V Renatnih očeh so se solze svetile, solze, bolj hvaležnosti kakor terpljenja

▶ renčati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

renčal

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	oster pogled višega ga je zaderžal. Hunec je zdaj odgovoril. — Renčal je jezen, kakor serdita ijéna. Govoril je:
Najdenček (1860):	malo zdelo, kar je s tem razodeval, da je nevoljno renčal in se mi dostikrat, se vé da, na prav nerodno

renči

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rep pobeša, nič več ne laja, ampak le tuli ali renči, svojega gospodarja ne pozna, ali ga saj ne vboga, je
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	brez da bi spal, in ako ga na svitlo siliš, renči in se ti vstavlja. Njegove oči so kalne in kermežljive

▶ renklodiški pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

renklodiška sliva = ringlo; splet

renklodiške

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	de so vse v njim. Spravi jih na hladnim. Slive, renklodiške slive v žganji. Češnje in višnje v žganji. Ravnaj z
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Sadje v žganji po francosko. Renklodiške slive v žganji. Sto in petdeset le na pol zrelih

renklodiških
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): taljar denejo, nič več ne tečejo, ampak ostanejo. Vkuhanje iz renklodiških sliv. Zareži vsako slivo, potem jih pa s prav malo

▶ renski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

renski

Valenštajn (1866):	ni Umaknoti se nej so mogli v britkej Tesnobi grozopolnej; renski grof Zdaj vodii zakliče, naj udá Pošteno v dobrem se
Fizika (1869):	delé na 12 enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri

▶ renta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rente

Aritmetika za učiteljišča (1885):	kupiti avstr. papirne rente (obrestij po 4 1/5 %) ali zlate rente (obrestij po 4 % v zlatu), ako je kurz prve 73
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je kapital povrnil? 31. Kaj je ugodnejše, kupiti avstr. papirne rente (obrestij po 4 1/5 %) ali zlate rente (obrestij po 4

▶ rep samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rep

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in rep) ſe morajo s ſhibizo têpſti, de jim dolgo krí têzhe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Virg. G. J. 4. v. 6. Pretezhena sima je gotovo rep hudo savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hrabrosti (kuraže) manjka. Taki razsajavci bi se raji lesici na rep vsedli in jo pobegnili, kot de pridejo v Ljubljano k
Divica Orleanska (1848):	ozvezdja, Kaj si tedaj, če konju steklimu Neumnosti privezana za rep, Klicaje brez močí, se v brezdno moraš Prekucniti s pijanci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se bliska in gromí. Kar se v hipu začne megli rep delati, ki gré naravnost proti tlam, ali ga pa vetrovi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ali ga pa vetrovi po strani ženejo. Kadar se tak rep nad vodo naredí, vzdigne dostikrat tudi vodo z vertincom kviško
Zoologija (1875):	časih pride v južno Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki

repa

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kervi vsélo, ſe morajo v uſhéſa vrésati ali pa koſzhek repa ſe jim odreshe, in ti déli (namrezh uſheſa in rep
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in ravno toliko široka, 3 palce pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so pred občinsko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imenovati; cena je 21 do 22 gold. Cent semena mačjiga repa (Timothäus Gras) velja 45 gold., pahovke (französisches Ray gras) pa
Zoologija (1875):	lakotnic do 400 dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več

repe
- repove
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): vsih druzih ob Kolpi pa bele. Poljanke, Kosteljke, Osilničanke nosijo repove. Ravno taka razlika je tudi med prebivavci možkiga spola: vsi

repi

Botanika (1875):	Beta). Pesa se jako sprevrača in sadé jo zlo zavolj repi podobnih korenin. Nekteri sprevržki imajo belo, drugi rumeno in tretji
Zoologija (1875):	zgodilo se je vže, da so se goli in mastni repi cele družine spleli in zrasli. To čudno in znamenito prikazen

repom

repam

Sacrum promptuarium (1695):	je piſsan mu nej savupat, inu de ſi lih s' repam ſe shmajhla mu nej veruati: Gre s' hishe mati, mazhek
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	od letašnje spomladi pričakovati ? Zima je zares letas hudo z repam vila, vunder polje krog in krog takó lepo stoji, de

repom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	včasi tak meglen vertinec do tal. Po tleh gré z repom sem in tje, kakor da bi pometal. Slišal sem pripovedovati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	vratu manjša; rudeče lise se narprej na ledju in nad repom zapazijo, ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča

repu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sdravimo bolne preſhizhe takó: Hitro mu na uſheſih in na repu puſhamo, in s kako vejzo teplamo, de mu bolj kri
Zoologija (1875):	Novi Holandiji prebiva lirorepec (Menura superba) podoben kokoši, a v repu ima dve veliki, lirasto zakrivljeni peresi. Tretji razred: Plezavci; Seansores

▶ repa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

repa

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	malu, satorej nepaſsi Ovz gori. Otava raſse lepu, Sęle inu Rępa nemore savolo ſuſhe raſti. simska Shétov. Ersh bode prov dobra
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je vezhkrat sa okopavati ali ogrébati; kakor krompir, selje (kapuſ) repa, péſa i. t. d. 6. Debelo brasdo s lahko perſtjo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	iti, repo s perſtjo sagernit. V kratkim je bila vſa repa s perſtjo sagernjena, in tako jo goſénze pod perſtjo niſo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kleti napolnili. De se vino kazí, zelje v kadéh gnjije, répa trati — ni rés. Le iz goríc na senčnih straneh, v
Robinson mlajši (1849):	bob — vlaška répa podzemljica zemljak! Vsej ravno tako rase, kakor ste ji, otče
Botanika (1875):	velikemu, pšenična žetev odvzame 112 funtov fosforovo-kislih soli, mu odvzame repa, na-nj posejana, le 38 funtov teh soli. Če se tedaj
Botanika (1875):	funtov teh soli. Če se tedaj tri leta za poredoma repa seje na kako njivo, se jej odvzame še le toliko

repe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perpravna sa raſt shita in ſozhivja, kakor sa raſt krompirja, repe, detale, in vſih ſort trave ; poſebno pa ſlushi jezhménu. Kolikor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj tezhne, pa vender lahko prebavljive kerme tréba, poſtavim krompirja, repe, korenja, péſe, perja od séla in tazih rezhi. 2. Tréba
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pred hiſho imel, takó le nagovoril: Letaſ je povſod veliko repe : lanjſko leto jo je pa le malo kdo kaj imel
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ravno polni vos lepe, debele, mladizhne, is njive domú perpeljane repe pred hiſho imel, takó le nagovoril: Letaſ je povſod veliko

repi

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in malo kimelnam kuhaj; potem lepo rumeno prežganka napravi in repi perdeni, de z njo zavre. Dušeno (dinstano) korenje. Korenje ostergaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	repom maha, in si rano odera. Včasi se v repovi repi neka sokrovica napravi, iz ktere krasta izvira, in ktera se

repo

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ſo srave, ovzhje mlęku je tudi sravu. KOSAPERSKA OPRAVILA. SęLe, repo damu ſpravlat. Laſhke drevje noter ſpravlat, mravliſhe prov potolzhit, inu
Kuharske Bukve (1799):	oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na sherjavzo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vkasal, urno matike v roke vséti, in na njivo iti, repo s perſtjo sagernit. V kratkim je bila vſa repa s
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na njivah povſod ſkorej vſo repo pojedle, ſo jo ljudje lani grosno pogreſhevali in ſe torej
Zlata Vas (1848):	vkupej ne samo verte in polje siromašnice obdelovati, žito, zelje, repo, bob, solato, krompir, lan, konoplje, i. t. d. nadelovati, ampak
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bistri kmetovavec v Hojčji poleg Maribora, že več let svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z

▶ repat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

repata

Astronomija (1869):	groze in nadlog. Ni. še dolgo sèm, kar je taka repata zvezda napravila vsesplošno osupnjenost. Kar so pa zvezdoznanci jeli ostrejše
Zoologija (1875):	se črnimi krili. Kalnica (Eristalis) živi na cvetji, a njena repata ličinka nahaja se v gnojnici. Zlobna muha ali bodulja (Stomoxys

repate
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): začnejo gnati. Kmetijske drobtinice. (Dvojno imenitno vino) je letošnje leto repate zvezde prirodilo. V vinskih krajih pravijo namreč, da je vino

▶ repatica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

repatic

Astronomija (1869):	pomni zgodovina, bilo je vidnih do sedaj že okoli 500 repatic, kterih je pa samo 150 astronomijsko tanjše opazovanih. Trdi se
Astronomija (1869):	Pri tanjšem opazovanji se je pa pokazalo, da so drage repatic tako, kakor drage premičnic, elipse, vendar pa tolike ekscentričnosti, toraj
Astronomija (1869):	Trdi se, da mora število v našem osolnčji premikajočih se repatic doseči milijon, in ker se od vseh krajev sostave prikazujejo

repatica

Astronomija (1869):	Brennpunkt, gorišče, focus, 239. Oklepati, umschlingen, 233. Olbers, 309. Olbersova repatica, 327. Omér, Verhältnis. Opposition, protistanje, 291. Orijon, rimšice, 272. Os
Astronomija (1869):	koroški voz), 254. Belona, 303. Bessel, 309. Beteigeuze, 272. Bielatova repatica, 311, 327. Bik, Stier, 271. Bogen, lok, oblok, 234, 238.
Astronomija (1869):	Vidni kot, Sehwinkel, 246. Viktorija, 302. Virginija, 303. De Vicova repatica, 327. Visokost zvezde, Höhe des Sternes, 260. Vollmond, ščip, 291.
Astronomija (1869):	25. nördliche, severna - - südliche, južna — Brennpunkt, gorišče, ognjišče, 239. Brorsenova repatica, 327. C. Časoizprava, Zeitgleichung, 286. Cerera, 303. Četrtina, Quadratur, 291.
Astronomija (1869):	271. Autares, 272. Aphel, odsolnčje, 276. Ariadna, 302. d' Arrestova repatica, 327. Arktur, 271. Asteroid, zvezdica, 301. Astreja, 302. Astrologie, zvezdarija

repatice

Astronomija (1869):	čez 1500 do 8000 let zopet pridejo. Pod. 66. Druge repatice se pa vračajo v krajšem času, in sosebno so Halley
Astronomija (1869):	in sosebno so Halley, Enke in Biela po njih imenovane repatice prav natanko preračunili; teh se vrne prva po 75 do
Astronomija (1869):	večini znaša čez 1000 let, in ravno najimenitniše in najlepše repatice, kakor ona od l. 1680. in 1811. itd. še le

▶ repek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

repek
Kemija (1869): od zunaj razbeli. Cev je na zaprtem koncu v zavihan repek podaljšana in mora biti iz težko raztalnega stekla. Bakrov okis

▶ repen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

repne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	morila, le h konzu meſza V semljo déneſh. Kapuſove in repne poſadike pred desham na vézher vſádi. Prevlézi ali prekopluj krompir
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Me peſmi pojó ! Poſtavili 1819, popravili 1839 prijatli. “ Danecki. Zmes. (Repne gosence) so se letas, kakor od vsih krajev slišimo, le

repnih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): po dolgama ſvoje delo ſtorile. M. N. Şhe nekaj od repnih goſénz. (Is Kerſhkiga na Dolenſkim. ) Ko ſo predlanjſkim goſénze na
repno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): goſta in dobro predelana, porata : lan, grah, korenje, tabakovo pérje, repno ſéme in vezh ſort detele. Peſhéno semljo pre pogoſto preoravati

▶ repica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

repice
Botanika (1875): mnogovrstno sprevrgli in pa velikanska solnčnica (Helianthus annuus). Gomolji papeževe repice ali topinamburovi (Helianthus tuberosus, pod. 211.) so krompirju jako podobni

repici

Botanika (1875):	ali tudi njegove postranske odrastlike, kakor je to pri papeževej repici (topinambur) (pod. 54.). Na gomolju se komaj najde sled kakega
Zoologija (1875):	zelen in svetel nahaja se časih v strašanski množini na repici, kateri podgrizava cvetje. Grobar (Necrophorus vespillo) je 20 mm. Dolg

repico
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): Maribora, že več let svojo répo bolh varuje: on najmer repico, kedar se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi

▶ repinast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

repinast
Mineralogija in geognozija (1871): gyps, 36. H Haarkies, lasasti kiz, 55. Haarsterne, lasatke. Hackig, repinast. Haifisch, morski požerun. Halbdurchsichtig, na pol prozoren. Halbopal, polopal, 33.

▶ repinčev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

repinčev
Kitica Andersenovih pravljic (1863): potih, ni se ga bilo moč ubraniti, bil je pravi repinčev gozd. Sem ter tje je stala še kaka jablana ali

▶ repišče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

repišče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): so mu bili drugi kralji zavidni, in kakor gosenc na repišče je enkrat iz onega kraja, kjer solnce zahaja, prišel sovražnik

▶ repje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

repje

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	nikakor ne mislil, da je to vrt. Bilo je samo repje in pod tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	grad, kjer niso več jedli polžev. Polži, so izmrli ali repje ni izmrlo. Rastlo je po vseh gredicah, po vseh potih

repjem
Kitica Andersenovih pravljic (1863): je to vrt. Bilo je samo repje in pod tem repjem sta stanovala zadnja dva silno stara poba. Sama nista vedela

▶ repkati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

paberkovati; [sskj]

repka
Kmetijske in rokodelske novice (1843): nameſti de bi ſe po lepi poti ſprehajal, po vinogradu repká, in ko grosdik najde, ga s veſeljam pósoblje. Is tvojih

▶ repoštevov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

repoštevovi

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	da je več sto sežnjev globoko pod zemljo zopet v Répoštevovi uječi. Zeló se je ustrašil.
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	enkrat vrezal. Ko je nekega dne svoje ovce prignal k Répoštevovi ograji po svoji navadi, zaidejo nektere skozi plot na vertne

repoštevovo
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881): Kakor lahko je bilo Répoštevovo prijateljstvo zgubiti, pa ravno tako lahko prikupiti se mu. Nekega

▶ reproducirati glagol, glavni, dvovidski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

reproducira
Občno vzgojeslovje (1887): spomin zastopa pri gojenci samostalno mislenost. Dokler te še manjka, reproducira otrok tuje misli, pri čemer pa se vadi za poznejše
reproducirati
Občno vzgojeslovje (1887): zato je treba, da jih je móči lehko in natančno reproducirati. Dobro razvit spomin je torej važen pogoj sovršenega mišljenja. Dober

▶ reprodukcija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

reprodukcija
Občno vzgojeslovje (1887): večkrat napačni, to pa zategadelj, ker sodelujete pri tem mehanična reprodukcija in fantazija. Vedno večja izkušnja pa, osobito neprijetna izkušnja, popravlja

reprodukcije

Občno vzgojeslovje (1887):	Domišljija in mišljenje storite, da se delovanje predstav osvobodi mehanične reprodukcije; s tem pa postaja polagoma tudi poželenje svobodnejše. Otrok izbira
Občno vzgojeslovje (1887):	indukcijske sklepe). Dokler se ti prvotni sklepi izvajajo le vsled reprodukcije in s pomočjo sestavljajočega delovanja domišljije, dotle še nikakor niso
Občno vzgojeslovje (1887):	Mišljenje. Psihično delovanje mišljenja se razvija prirodi primerno iz teka reprodukcije. Ako je n.pr. otrok večkrat zaznaval, da so telesa, ko

reprodukcijo
Občno vzgojeslovje (1887): zaradi tega, ker je otroška duša omejena uprav le na reprodukcijo bodisi v predstavljanji, bodisi v dejanji. „S tajno močjo, kateri

▶ republika samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

republike

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	množí in podpira. Napoleonovci. Ker je poslednji čas predsednik francoske republike Ludevik Napoleon pozornost celiga sveta na se obernul, bo menda
Oče naš (1854):	Štefan, ali tako ti govoriš od svobode in enakosti, stebrov republike? Bojim se, da si skrivin prijatel kraljestva. Ako nisi faršk
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	namen podpiral je po odpovedi Mak-Mahona izvolitev Grevy-a za predsednika republike; dal pa je sebe na njegovo mesto izvoliti za predsednika
Novice gospodarskih, obertnijs... (1883):	6. februarija 1870. leta; Gambetta je potem odločilno podpiral predsednika republike Thiers-a, drugemu predsedniku MakMahonu, ki je hotel biti bolj samostojen
Oče naš (1885):	smrt bodi tebi! “ zavpije zlobno Raul, „kteri si najnesramniši izdajalec republike;“ in z boso sabljo plane na neoboroženega starčka. Pa ta

▶ res prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

res

rejs
Biblia (1584): Kruh vsame, inu ſe pred Pſe vèrshe. Ona je djala: rejs je GOSPVD, ali vſaj Pſizhi jedó od teh Drobtin, katere
rejsh
Sacrum promptuarium (1695): aku je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga sazhne sfarit, de on karshenik, ſe je podſtopil

rejſs

Sacrum promptuarium (1695):	zhloveka k' ſebi, ga uprasha aku je rejſs, de tulikajn shen ima? Odgovorj de je rejsh: Vicekrajl ga
Sacrum promptuarium (1695):	hozheo ſvoje ſtarishi bugat, inn nyh lepi nauk poshlushat, je rejſs de potle ſe

res

Ta male katechismus (1768):	posode svetega Duhá taisto gnado v' sebi derſhèe, inu nam res takrat podejlée, kader mi te SS. ſakramente spodobnu prejemamo. Tretezh
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dobro letino obetajo. Bog daj, de bi vse srečno dozorílo! — Res! ni ga prijetnišiga časa, ko je spomlad, ki nam toliko
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	terdniga zdravja, pa kaj, ko jez nisim vedla za to. — Res de so sploh zmasno živeli; ali naj bi si bila
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ga je bilo dosti; ni tedaj ravno dober kup, pa res je, da je prekuha ta prav dobra. Pozimi presno (frišno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in slavenščine sploh slavno pomnožil, in to izverstno delo je res vredno, da ga priporočimo vsakemu, komur je kaj za omiko
Valenštajn (1866):	Res, cesar z manoj hudo je ravnal! Če hočem, lehko hudo
Mlinar in njegova hči (1867):	božja volja, pa se mora zgoditi. Meta. To je že res. Pa ali ni strašno, voljo božjo naprej vedeti, pa sí
Ferdinand (1884):	kaj pa mislite! « reče Peter, bled kakor smrt. »Če je res tako, in se ne da predrugačiti, vendar le je bolje
Gozdovnik (1898):	golijat. »Je-li res? « praša Tiburcio enostavno iznenaden, korak nazaj stopivši. »Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem

reſ

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtojim, kar trohe ne vsamem. Le s' Bogam idi! “ Ino reſ zelo nizh ni vsel. ˛Slushabnik boshji namrezh ne ſmé biti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' jézho, kakor de bi soper voljo boshjo ſtoril. Pazh reſ,
Genovefa (1841):	drugo shlahtno ſadjè tergati dalo, — je rekla — bi mi bilo réſ prav ljubó, in bi ſe mi tù v puſhavi prav
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa pri delu niſo pripravne ! — bo kdó rekel. To je réſ. — Ali pa mora zel dan pipa v uſtih tizhati ? Saversite
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kjer jih doſti tako prede, de ſe preprizhaſh, de je reſ, kar ſe ti dopoveduje! Pervoſhilo bi ſe naſhim rojakam (Landsleuten
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kteri ſo ribe. — Sa gotovo poterditi tega nemoremo, zhe je reſ ali ne. Pa ker je v Krajnſkih , ˛Shtajerſkih in Koroſhkih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shnoro is shime ali teloh, ki jo ſkosi vratnik potegnejo. Reſ ſe tudi ſploh priporozhiti more, slaſti pri bolj mozhnih in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali eden ni hotel jeſti, ali piti, in je tudi reſ sbolel, uni pak ne, ki je pil. Ta bolesen napade
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nizh hitreje ne vmede, kakor v navadni. Zhe je to réſ, ni tega pinja kriva, ampak mojſter Skasa, ktéri jo je

reſs

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Vſe leto je ręſs, inu ſe vender na to ne miſli. Kaku nesnanu je
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	sa ſhpisho, rejo, jenu shjulenje naſhe Duſhe. Pr. Je pa reſs taku pod ſhtautio Kruha, jenu vina? Od. Ja! kir mi

riesn
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): ti kna smiesh rezhi ias bodam sam shusou: al je riesn bel kar: merkei bueg se kna peſti skushati: temvezh ti

▶ resa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

resami
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): se bolhe prikazujejo, z ječmenovimi plévami, kakoršne po mlatvi z resami vred dobí, potrosi, kedar je tiho vreme; če pak je
rese
Kmetijske in rokodelske novice (1844): zvunaj pa ledene. V nektérih se tudi prah, pesek, pepél, rese, lasje in druge lahke reči najdejo, ki jih vihar v

▶ resda členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

resda
- res da(združena oblika)
  Fizika (1869): razširi, da potrebuje za prehod navadnih daljav neizmérno kratek čas. Res da je ta hitrost električnega toka jako odvisna od sredstev

▶ reseda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

reseda
Botanika (1875): podvihanimi in s plodovo osjo soraščenimi robovi (večpredalčasta glavica, vijolica, reseda, nedotika ali balsamina).

▶ resen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

resen

Viljem Tell (1862):	k njemu ter ga nekaj časa molče gleda. ) Gertruda. Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	mati pogleda pod čepico ženi v obraz. Obraz je bil resen, pa je vendar v človeku zbujal zaupanje, in oči so

resna
Zeleni listi (1896): torej biti? « »Vojak! « »Vojak? Ali je to resnica ali šala« »Resna volja me je, ljubi oče«. »Nikdar bi si ne bil

resne

Na Žerinjah (1876):	reče v veselem tonu, kateremu se je pridruževalo vendar nekoliko resne barve: „Pričakujem ga grofica, željno ga pričakujem, izpokorjenemu grešniku je
Marjetica (1877):	navdušena starčeva pesem domišljijo, ziblje jih raz brezskrbe veselosti v resne visoke misli, v spomine davne minulosti. Potem jame vgaševati in
Roka in srce (1883):	vidi objemov in solz pri slovesu. Tukaj je zamišljena v resne slučaje človeškega življenja čakala, da bi videla kočije gostov, posebno
Arabela (1885):	in trd. Pri zadnjih besedah pa se zave ter hoče resne besede obrnoti v šaljivost. A dočim so se njena usta
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	tretji, četrti strél nas uvéri, da se tu zdolaj godé resne rečí. Zdaj pa se ne ganemo več z mesta, razpostavimo
Očetov greh (1894):	kar tako —« »Oh — jaz sem imel vaše besede za popolnoma resne! « »Kaj hočete, gospod Kačon? Saj vidite, da sem tukaj! « »Hvala
Najmlajši mojster (1896):	tisti dan se ga ni lotil. Celó Špelici je dajal resne, a zmerne odgovore, in ko je tisto popoldne obiskala jetnika
Stari dolg (1897):	desno in levo polovico brade ter ubiral obraz v prijetno resne gube. Spis je imel na čelu utisnjen kolek in pod
Kvišku (1899):	črno kot ciganko? « »Lotar? « Margita je nabrala razigrano lice v resne poteze, s silo nagrbančila gladko čelo nad obrvmi, malo pomolčala

resnega

Spomini (1860):	skup stojé; človek bi bil sodil da se od kaj resnega pogovarjajo; in res k njim se pridruživši kmalo zvem, da
Kranjska nevesta (1864):	in tudi dva oborožena moža, prvi je bil Ceno, drugi, resnega in ponižnega obraza, pa že bolj postaren, Pizani. Že se
Marjetica (1877):	in zakliče čez nekoliko: "Marjetica sem pridi! " Marjetica se prestraši resnega glasu in se približa očetu. "Marjetica, ti izpolniš kmalu šestnajsto
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	Krepko in daleč odmevajoče povelje »Kappe auf! « predrami nas iz resnega premišljevanja in potem hajdi proti dômu. Dné 27. julija dobim
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	ženjico, in polkovni zdravnik je dobil zdajci toliko in takó resnega pôsla, da mu nikakor ni kós. Sploh se je bilo
Iz burkaste preteklosit Mihe G... (1888 1889):	pokliče Tankega od družbe proč, češ, da mu ima nekaj resnega povedati. Družba, ki je od strani opazovala Tankega obraz, govorečega
Domačija nad vse! (1889):	silo izhajal. Ta skrb ga je delala vsak dan bolj resnega, čemernega, neprijaznega. Lice mu je z nova upadalo, oči so
Slike in sličice iz življenja (1896):	je res — ji je pač vse eno, ali dobi kakega resnega učenjaka, ali pa lahkoživega metuljčka — saj ona itak ne ljubi
Dušne borbe (1896):	je mislil sam pri sebi. In začel se je kazati resnega, nravnega, sentimentalnega mladeniča. V občevanju z njo je bil krotak

resnem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mahoma ne more biti, pa pri dobri volji in nekoliko resnem trudu se zna počasi veliko prestvariti. Kdor se pa lení

resni

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pa poprej ali pozneje vunder konec vzame. Kmetovavec kmetovavcam v resni premislik. (Konec. ) Prijatli! če pogledamo veliki dar, ki ga ta
Gozdovnik (1898):	izbesediti svoje mnenje, ko mu neka radostna svetloba, spreleti doslej resni obraz, in po kratkem pomisleku odloči: »Moram za njimi, na

resnim

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	je prišel, povelje svojiga vojvoda zaslišat. Arto ga nagovori z resnim glasam: „V vsaki drugi reči bi mi bil Vaš prihod
Zlatorog (1886):	In povzame z glasom resnim: »Lovec, ali ga poznaš? « Pógled urno fant povési, Mati Katra
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Pošteni pomorščak je z resnim obrazom rekel: „Odgovornost za to ravnanje prepuščam vam, gospod namestnik

resno

Robinson mlajši (1849):	temu nikakšega vzroka ni imel. Dragotin. Vsej pak bi lehko resno bilo, česar se je Robinson bojal, ino tako je treba
Ferdinand (1884):	ne bilo. Ker je bil sam rad vesel, opustil je resno učenje ter se popolnoma posvetil le godbi in petju. Ni
Revček Andrejček (1891):	Za rádostjo vam vsak tišči, smeh hoče imeti vse, Za resno stran življenja pa ne briga nihče se. Juhejsa, hopsa, dideldaj

▶ resimar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

človek s sivo ali belo brado; kontekst

resimar
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): odgovorimo in se prekrižamo. Popotnik je bil sivoglav dolgobradec, pravi Resimar (barba clarus); oči so se mu svetile

▶ resje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

resja

reſja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	morajo sa ljubo imeti. Na sgornih nemſhkih krajih raſte toliko reſja, de ga ne reshejo, in ne koſijo, temuzh ga s
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	korenine, in nekaj dobre perſti dershi. Kjer pa tako odluſheniga reſja vezh napravijo, kakor ga sa vſtlati potrebujejo, ga v velike
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	drugih sa gnoj perpravnih rezhi, poſtavim blata is zeſte, ali reſja , ali perſti, ali tudi ſlame, kjer je doſti imajo, natroſijo

resje
Stelja in gnoj (1875): te-le reči rabijo za steljo : 1. Slama, 2. listje, 3. resje in enako rastlinje po gozdih in grmičji, 4. smrečje, in
resjem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): preraščena z nizkim smrečjem, borovjem, jelšjem, brezjem in verbjem z resjem vred; težko je bilo torej človeku jo prehoditi, in mnogokrat

▶ reskript samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

reskript
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): jo mala dedšina potolaži za pobitega fantiča. Napravi naj se Reskript; hočem ga podpisati. ” Tertul mu poda že pripravljeno pisanje, rekoč
reskriptom
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): v palačo, kjer ga je že Korvin čakal s pripravljenim reskriptom, ki je bil prav lično pisan v velikih začetnih čerkah

▶ resnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

resnic

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	potrebuje, in ki se ne da od njeniga duha in resnic navdati; drugi ga bodo kar berž prehitali, de bo zadej
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kakor na tanjko prepričane resnice zvezdoslovja ali zvezdoznanstva. Od tacih resnic bomo od časa do časa kak kratek sostávk radovednim bravcam
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	podukov razuméti, zató kér niso clo nobeniga znanja od kemíjskih resnic in natornih postav imeli, ktere se povsod s kmetijstvam vežejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	svojim bravcem tudi ta sostavek, ker obsega veliko veliko zlatih resnic. Ne bomo se pa — pravi pohvaljeni list na dalje — spušali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	strele so prazne reči. Ali nisi čul mašnika razlagati svetih resnic o trojnoedinem Bogu, ali nisi čul? ” — „„Odjenjajte poštena ženka — prereže

reſsniz

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	tih ſkopih , bogatija tih bohazhov, obluba tę Goſpode ; o ! takih reſsniz ni konza inu kraja. Al ta nar bòl vashna reſsniza
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	verjamemo; sakaj veliku reſsniz ſe ne ſmęj verjęti: perſęge tih salublenih , svęſtoſt tih mladih

resnica

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ljudstvu v veliko korist, je med izobraženimi že zdavno spoznana resnica. Sosebno v zdajni dobi, ko nam skorej vsaki dan kaj
Blagomir puščavnik (1853):	Milko pove, da je odslej čuvaj gradu, zdihne rekoč: „Večna resnica je to: pravica nar dalje velja. ” Anka pa gre zdaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	porajtal. Zato bomo to v kratkem tukaj pretresli, da se resnica prav spozna. Ipavsko vino se ne spridi, in, kakor navadno
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	Eliza je pobožniša! « odgovoré molitvene bukve. In bila je gola resnica, kar so govorile rože in molitvene bukve. Ko je bila
Valenštajn (1866):	nesrečna! vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela, oče! bila nas bi vse
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ko sem vam pridnost in varčnost priporočala. Zmiraj ostane prava resnica: Kdor se dela ne boji Novcev dost’ si pridobi. “ 41.
Botanika (1875):	sebe porabi, njeni kislec pa skoz svoje listje spet izdiha. Resnica je, da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami
Zeleni listi (1896):	No, kaj želiš torej biti? « »Vojak! « »Vojak? Ali je to resnica ali šala« »Resna volja me je, ljubi oče«. »Nikdar bi
Lohengrin (1898):	na tla). Meč v nóžnico poprej ne sme, Da se resnica vsa izvé! Glasnik. Kjer kralj obesil svoj je ščit, Tam

resniza

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	virje. Koker nabo boſhja vędnoſt nekol ogolfana, toku namore njega resniza nekol golfati, kader v' reſodenju;
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je jas tudei prabrau inu sim sposnov da je tu resniza k' so te boshje jemene noi te

reſniza

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	katęri k' meni klizhe: Jęsus Chriſtus je ſam ta prava reſniza, inu ta zęrku
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je— je birt. — — — To ni nobena kvanta, to je gola reſniza; nihzhe ga drugazhi ne klizhe, tudi ne rekó drugazhi, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tvoje zhbele, in vidil boſh, de ſo moje beſede gola reſniza! — M. N. Ilirske deshele nekdaj in ſedaj. Vſe naſhe Ilirſke
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe motite prijatel, kar ta poſhten mosh govori, je gola reſniza, ktéro she vſi umni kmetovavzi tudi drusih deshelá dobro ſposnajo

reſsniza
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): reſsniz ni konza inu kraja. Al ta nar bòl vashna reſsniza je moja lubęsen prut Nęshki. Nęshka. Kaj mi povęjſh! — No

resnicah
- reſnizah
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): kaj taziga bomo vam dali, Kar vterjeno je she v reſnizah , Kar drugi sa dobro ſo she ſposnali. Nagovor. Ljubi kmetje

resnicami

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	njih sicer deblo obseže, to je, se s poglavitnimi kemijskimi resnicami ali naravopostavami soznaniti mora, potem se pa le z eno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	po mogočnosti vse vednosti od žival in rastljin s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči k pridu človeštva po kemijsko

resnice

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	V jamo pade, kdor jo drugimu koplje. V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	živo rádostjo, s kratko pa umljivo besedo smo ti poglavniši resnice zvezdoznanstva, kakor so jih modrijani vsih, zlasti pa poslednjih časov
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se. V poslednjih stoletjih so se pa vsi učeni te resnice takó popolnama prepričali, kakor drugi ljudjé, de je 3 in
Divica Orleanska (1848):	je sonce – Kot nam gotovo jutro spet izíde, Gotovo tak resnice dôba pride! Peti nastop. V zadnim stanu igrališa se prikaže
Čas je zlato (1864):	pisar nekoliko ostrašen. »Vender bi znalo na vse zadnje kaj resnice biti. Počakite, de nazaj pridem. « Urno steče pisar, kamor je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Koliko sadu bi prinašala, ko bi jej posvetila luč svete resnice; ne sme več tako ostati. ” In vendar ga je zaderževalo
Občno vzgojeslovje (1887):	praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in nauke, katere podaja učencem, pridno obračati na njih življenje
Občno vzgojeslovje (1887):	vzgojevalen postane pouk, ako vzgojitelj združuje splošne teoretične in praktične resnice s posameznimi izkušnjami gojenčevimi. Zato mora vzgojitelj vse resnice in
Občno vzgojeslovje (1887):	svoji vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z

resnize

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	vezhnemu ſhivlenju? Nekar napreverni na hudo ſaſtopnoſt lete beſſede vezhne resnize, ampak gledej dalej noter v' taifteh skrivnuſte; ſakaj ti moresh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	radovędnoſt njeh je ſhe doſti v' ſmote ſapellalla, inu od resnize te vire odvernila. Is tega urſhoha nimash ti nobeno lohkamiselnoſt

reſnize

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſe ſhe vſelej bojim, de njih doſti tę nar potrębniſhi reſnize tę vere prav ne vejdó, ſhe majn pak tę dolshnoſti
Genovefa (1841):	moreſh, kaj ſe pravi umréti — hozhem poſkuſiti, ti naj vashneji reſníze is sgodbe Bôshjiga ſina rasloshiti. Po tém boſh tudi previdil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tanko bom torej popiſal mojo ſkuſhnjo, de ſe bo vſaki reſnize shelni prijatel lahko preprizhal, de navada zhbele moriti ni ſamo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	in ga bo sazhel rabiti, ſe bo ſam preprizhal od reſnize vſiga tega popiſovanja. **) M. Ferlan. Popis letašnjiga zbora c. k.

resnici

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	govoril, sama gola in zmišljena laž. Bil sim jez v resnici ob času punta Dunaj zapustil in sim se podal na
Robinson mlajši (1849):	s kameno sekiro obtesati — obkresati ino zaertiti— ošpičiti; ino po resnici, to ni tako lehka reč! ino mimo toga sta od
Roza Jelodvorska (1855):	matere. Saj sam Bog odpusti skesanim, kteri se hočejo v resnici poboljšati; tudi vi torej odpustite. Pač lepo priložnost imate, hvaležnost
Sveti večer (1866):	starši v terdi zimi v gorki sobi spomlad napravijo? V resnici je ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	mož svojo ženo in reče obotavljaje: "Katarina! se li v resnici hočeš ločiti od poslednjega spominka svoje ranje matere? "
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	poglejte kako ptiči frfotajo in kričè krog njega! " In v resnici je Tone po neprevidnem ravnanji zbegal vse ptiče, ki so
Občno vzgojeslovje (1887):	kjer se marsikaj najde, kar ga vspodbuja k teženju po resnici, če tudi se mu je pri tem truditi. Preveč se
Gozdovnik (1898):	Mislite li, da se šalim, morete takoj izkusiti, da v resnici delam. « Kučilo pristopa počasno in obotavljaje. »Zakaj ste se izplazili

resnizi

Ta male katechismus (1768):	boſhjo milost greshiti. II. Na boſhjo milost szagat. III. Spoſnani resnizi ſuperstati. IV. Svojemu bratu, ali bliſhnemu ſavol boſhjeh darov navoshliv
Ta male katechismus (1768):	urednu, inu v' resnizi prejèti: ke ti pak tudi te bolne oſdravesh, deslih per
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga

reſnizi
Genovefa (1841): iméla réſ nékaj nebéſhkiga na ſebi, in je bila v reſnizi nadsemljiſke lepôte. Genovefa je sdaj, s kônja ſtopivſhi, vſe takó

resnico

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mlékarcah okoli vodnaka (štirne), in prepričali se boste, de sim resnico govoril. Kaj je tedaj tega krivo, de se po dežéli
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	svete pisma učé, hudiču in raznim ljudem dopuſtil, drugim škodovati. Resnico terdiš, pa ne pomisliš, de take reči so redke, ne
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ne prepiramo več za terme, ampak se le upiramo za resnico. Lepó k temu Češki Klacelj v „Počatkih” str. VI. govorí
Divica Orleanska (1848):	dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér samo Bog le take čuda dela. Dünoa. Ne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pravičniga duha za kmeta, kar dostim gospodam manjka. ” — Verjamemo , de resnico govorite, tudi nismo še nobeniga slišali, ki bi Vas bil
Tine in Jerica (1852):	in mati sta od otrok posebno tirjala, de so vselej resnico govorili, in odkritoserčno obstali, če so se kaj pregrešili. Nepazljivost
Roza Jelodvorska (1855):	lepšiga, kakor edinost in mir serca! Zdaj še le spoznam resnico: Neprijaznost in sovraštvo izvira iz pekla; prijaznost in ljubezen pa
Valenštajn (1866):	obnavlja mi podobo drago, I veže na život me i resnico, Ka se mi zdela sta le sanje lepe. Maks. Sproménilo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	čutila nekako ponižano, ker se je sedaj spomnila, da Fulvij resnico govori in da je njen oče res v taki zmoti

resnizo

Ta male katechismus (1768):	rajmno skus tu dijanje, koker skus enu ſnamene, sprizhuvanje, inu resnizo naſnanje danu. Tretezh: De be taisti, katiri te ſakramente vondejlée
Branja, inu evangeliumi (1777):	popolnema obſtati. Tok ſtojte tedej opaſſani okuli vaſhih ledjov s' resnizo, inu oblezheni s'tim oklepam te pravize, inu obuti na
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zait: inu tu bras use galufije inoi plentarije? nai mene resnizo vedeti skues lubiesn inu muezh boshjo: noi skues lubiesen moiga

reſnizo

Sacrum promptuarium (1695):	retributionem magnam, & ſi non ab ipſo, certe à Domino. Katero reſnizo lahku morem poterdit s' exempelni. Pishe S. Grogor od eniga
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kogá verujem, inu sakaj vęrujem, inu ſim sagviſhan, de ſim reſnizo neſhal. Ti vęjſh, o mój Bóg, de ſim jeſt tebe
Genovefa (1841):	shivljênje obvarovati. Bal ſim ſe, de me bóte, zhe vam reſnizo pové, umorili. Sa to ſim jo prehitel in jo po
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim ſtrani Save

reſsnizo
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): je veliku loshiſhi, de ſe mo slashem. Matizh. Tvojo pravo rèſsnizo mi povej. Nęshka. O jeſt niſim toku vuzhéna, koker ti

riſnizo

Biblia (1584):	Inu tedàj bo on povèrnil vſakimu po njegovih dellih. Sa riſnizo jeſt vam povém, de letukaj eni ſtoje, kateri nebodo ſmèrti
Biblia (1584):	Hiſhe ali Méſta, inu odtreſsite prah od vaſhih nug: Sa riſnizo jeſt vam povém, de téh Sodomiterjeu inu Gomoriterjeu desheli lashej
Biblia (1584):	tabo ſemkaj, kateri ima pèrpraviti tvoj pot pred tabo. Sa riſnizo jeſt vam povém, mej vſémi, kateri ſo od Shen rojeni

▶ resnicoljubje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

resnicoljubje
Občno vzgojeslovje (1887): vesti. Z vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo

▶ resničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

resničen

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	de dostikrat komaj potroške obdelovanja povernjene dobijo. Ta zgovor je resničen, pa se mu pràv lahko pomaga. — Gotovo je, de turšica
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor, ki ga je pšenica rèži dala. Dopis iz Dolenskiga
Najdenček (1860):	kodrosto glavo nekoliko skozi-njé. „Za božjo voljo! ” je začel, „bodi resničen in povedi mi od kod prideš prav za prav? ” Mertev
Sveti večer (1866):	velikokrat tudi nepokoj vesti. Zatorej je izrek Zveličarjev lep in resničen: „Če se ne spremenite in ne postanete otrokom enaki, ne
Stelja in gnoj (1875):	ljudstvo bi ne delalo po pameti, ako bi zaničevalo očitno resničen poduk od tacih mož, ki so v reči iznajdeni. Res

reſnizhen
Pozhétki gramatike (1811): velik, velika; poli, polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali reſnizhen, prava ali reſnizhna.

resnična

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	in pridni sadjorejci postali. Verjemite mi gospodje, ako se bo resnična beseda: „Na vsak prostor posadi drevó, Gleštaj ga, splačalo se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	čas. Kako neka sleparica pošteno družino v strašno nesrečo pripravi. Resnična prigodba našega časa. Nedavno je v Švajci pred porotno sodbo

reſnizhna
Pozhétki gramatike (1811): polie, vglajen, vglajena; vrai, vraie, pravi ali reſnizhen, prava ali reſnizhna.

resnične

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	zoper te postave grešiti, je sebe v veliko škodo pripraviti. ” Resnične so te besede. Z velikim veseljem so naši kmetiški bravci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mar, kako stojí srebro in zlato, se razvidi iz sledeče resnične dogodbe: „Poprašavšemu nekemu pražkemu profesorju, ki je iz zlate Prage

reſnizhne

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Janesovo govorjenje je veliko poſluſhavzov omezhilo, v' kterih ſo ſe reſnizhne sheljé vnele poboljſhati ſe. Toraj ga vpraſhajo, kaj bi jim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kmetje in kmetovavzi! Ako ſami ſebi dobro hozhete, ako imate reſnizhne shelje kmetijſtva pomnoshiti, naj bo nar vezhji persadevanje vaſhe , gnoja

resničnega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Čemo iti k Bogu v svetno sobo, Prosit iti Boga resničnega, Naj podade nam nebeške ključe, Da zatvorimo nebesa sedme, Da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	marsiktero stvarjo. Pa nekaj mora o ti vraži vendar le resničnega biti, da se je ravno „Vipavca” prijela? — utegnejo naši bravci

reſnizhniga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	opravila, ker jagnjeta savoljo uboſhtva ni mògla darovati. Pa is reſnizhniga ſerza je darovala, ino to Bogu naj bolj dopade. Duhovni
Genovefa (1841):	velike hrabroſti ſo ſe vſi nad njim zhudili; savoljo njegoviga reſnizhniga ſtrahú bôshjiga, njegove ljubésni do ljudí, njegove terdne poſhtenoſti ſo

resnični

Občno vzgojeslovje (1887):	besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci so od prirode resnični in odkritosrčni („otroci in blazni govoré resnico“). Lažnjivost je navadno
Občno vzgojeslovje (1887):	vsem potrebno gledati na to, da ostanejo otroci odkritosrčni in resnični. Ako se to posreči, izvršili smo polovico vzgojnega dela, kajti

resnizhni
Branja, inu evangeliumi (1777): vſiga ſvejta reſhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog

resničnim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): porod pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim bodi! Boter botra svôga v sodbo tira In

resnično

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naši duhovski in deželski starešini. J. Vém, kaj hočeš reči. Resnično je, da se izreči ne da, koliko dobrega sprimejo dežele
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	in mati so rekli svojimu sinu: »Ali vidiš, Peter, kako resnično je, kar sim popred rekla. Če le v Boga zaupava
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Vrednik „Novic” je skusil to in zamore reči, da je resnično, le da sol shlajene zmesi se na dno vseda. ) Obertnijske
Občno vzgojeslovje (1887):	nesklonost silite le k poželenju, ako pa se izpremenite v resnično, trajno poželenje, tedaj se to imenuje ljubezen ali sovraštvo. Od

resnizhno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): skues use sakar sim shie tabe prosou: noi skues tvoje resnizhno bogoſtvu: Amen: 3. Ozha 3 zbesh: 1. vero. SHEBRANJE. k'

resnizhnu

Ta male katechismus (1768):	resnizhnu derſhy, kar so ti duhovni Pastirji, inu Uzheniki sklenili, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tu, al unu dakonzhati, tu pak je bres uſſega dimuvanja resnizhnu, de bosh mogl umreti, inu s' tega svejta pojdti. Ti

reſnizhno
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino reſnizhno hvaleshnoſt v' ſvojim ſerzu. Kajn pa ſe je le dobriga

▶ resnično prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

resnično

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se s tem prepričali, da je resnično v Slovencih veselje, da so takega gospoda izvolili za sedež
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	okrogla, mora tudi sama zemlja okrogla biti. — Kér je zemlja resnično krogla, je lahko po tem takim razumeti, de vsako mesto
Divica Orleanska (1848):	tma debela krila. Jovana (se prijazno smeječ ozira. ) In sim resnično v sredi ljuda svôga? Ne več pregnana, ne zaničevana? Me
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	tolarčki so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje denarje hranilnici (Sparkasse) izročil, bi
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	ali samostan, v kterim je Bertrand, mož v celi okoljšini resnično pobožen, bogaboječ opat vsakimu znan, živel.
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	zaklenjene najdla, ni več dvomila, in spoznala je, de je resnično vtamničena. Pred vsim je svojiga otroka iskala, pa — oh nikjer
Fizika (1869):	začeli preiskovati, kako bi pazili na posamno v vesóljnem gibanju? Resnično, množina zmeša — lahko se izgubi pogum in véra, da bi
Botanika (1875):	v tem ni nič spremenilo, kakor daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku na zemlji; upodobljajoča
Deborah (1883):	modrega hči. Učitelj. S kako pravico? Žena. Milostivi gospod, kakor resnično je Bog, tega ne vem. Učitelj. A jaz vem, vem

resnizhno

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	jas tabe o mivoſtlivi Gospved Jesus Kriſtus kaker si ti resnizhno prosov tvoiga nabeshzhiga ozheta savse fainte tvoje; dasi tvdi same
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sviezha sama od sabe ugasnuva tam ishzhi je guishno noi resnizhno je skushano. TA 40. KAPITL. Al Ozhash uspanji kei Klor
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sadvebov pa shebrei 9 petkou saporedama je pa guishno noi resnizhno je velko barti skusheno. Zhier sta 2 pueshtaba taku N.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shitro meudash noi resodiesh jas N. N. taba sapoviem dase resnizhno perkashash: noi sapried gresh utei uri kaker bi isozhmi trenov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu is tah shtrikou noi stah velzhah notov: Glih taku resnizhno prosim jas taba pomai: mena N. N. o ti S.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pravadash? KAKV IMASH STORITI da shes svpet odveshash. REZI kaker resnizhno je nav Bveg ozha nabeshizhi svoiga sina nate sviet roditi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mogov svoje rozhe geniti REZI Kar Jesvs govori je vse resnizhno? Tvoje rozhe jes sapram zelv noi felih, tv pomai me
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nav Bveg ozha nabeshizhi svoiga sina nate sviet roditi takv resnizhno inriasji ti Flinka spet streliti inu vtek ni ramar noter

resnizhnu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega Synu isrozhila, inu

reſnizhno

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je vidila. Bog ſe jim rad da ſposnati, kteri ga reſnizhno iſhejo. 8. Modri od jutra. Svelizhar je bil she v'
Genovefa (1841):	poti je Hajnez Kunzu rékel: „Ali vidiſh sdaj, de je reſnizhno, kar ſim ti rékel: Pri dôbrim délu ſe ni nizh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in ker me je z. k. kmetijſka drushba , ki vam reſnizhno vſe dobro shelji, k temu ſpodbôdla. ” „Vem ſizer, de je

reſnizhnu

Sacrum promptuarium (1695):	bi bil Gospodariu nuzen, ty drugi ſo vſij shkodlivi, kakor reſnizhnu je enkrat en dial, de ob naſhem zhaſsu ſò poſly
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Angeli: inu takrat bó povèrnil vſakatęrimu po njegóvih dęlih. 28. Rèſnizhnu vam povęm, nekatęri ſo od tih tukaj ſtojęzhih, katęri ne
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	narmajnſhih lę en kosarz mèrsle vode v' imęni eniga Jógra: rèſnizhnu vam povęm, on ne bó sgubil ſvoje plazhilu.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	bódo pak preganjali v' letim męſti, bęjshite v' enu drugu. Rèſnizhnu vam povęm, vy ne bóte obhodili tę męſta Israel, dokler
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſręzhne, kęr vidio, inu vaſhe vuſhęſsa, kęr ſliſhio. 17. Sakaj rèſnizhnu vam povęm, de veliku Prerókov, inu pravizhnih je shelęlu viditi
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ali tigaiſtiga męſta, inu od-trèſsite prah od vaſhih nóg. 15. Rèſnizhnu vam povęm: Lóshej bó semli tih Şodomitarjov, inu Gomorrhæarjov na
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tvojim oblizhjam, katęri bó pèrpravil tvój pôt pred tábo. 11. Rèſnizhnu vam povęm, med tęmi, katęri ſo od shęn rojeni, ny

riſnizhnu

Biblia (1584):	je vaſhim ozhem, de vidio, inu vaſhim uſheſsam, de ſliſhio. Riſnizhnu jeſt vam povém, veliku Prerokou inu Pravizhnih je shelélu tu
Biblia (1584):	s'enim Korzem màrsle Vode napoji, v'imeni eniga Iogra, riſnizhnu jeſt vam povém, on nebo ſvojga lona sgubil. XI. CAP.
Biblia (1584):	ſo doli pred njega padli inu ſo djali: Ti ſi riſnizhnu Boshji Syn. Inu ſo ſe tja zhes pelali, inu ſo
Biblia (1584):	pak v'enim Méſti preganjalitaku beshite v'enu drugu. Riſnizhnu jeſt vam povém, vy nebote Israelſka Méſta opravili, dokler Syn

▶ resničnost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

resničnost
Občno vzgojeslovje (1887): gojenec posnemati. S táko vzgojo bode ohranil otrok svojo prirodno resničnost in ne bode mu prišlo na um, da bi lagal

resničnosti

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	6. resničnosti v govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti
Občno vzgojeslovje (1887):	vestnostjo v najožji vzajemnosti je ljubezen do resnice (resnicoljubje). Bistvo resničnosti obstoji v soglasji besed in dejanj z notranjo uverjenostjo. Otroci

▶ resno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

resno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	prav ojſtro poglédajo, jo sa roko primejo, ino ji prav resno povejo, rekozh: „Prav je, de ſe tiga ſtraſhiſh , kar ſi
Zeleni listi (1896):	ga je že oče s šibo v roki. »Milan«, reče resno, »učinil si veliko porednost, da si potrgal toliko nezrelih jabelk
Lohengrin (1898):	skoraj brez zavesti) Nikdár, gospód, ne bom vprašála. Lohengrin (jako resno). Elza! Si li me poslušála? (odločneje) Nikdár me ne sprašávaj

reſno
Sveta grofinja Genofefa (1857): Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in reſno rezhe: „Şe li ne ſramujeſh ti lahkomiſelni ſlushabnik, takih miſel

▶ resnoben pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

resnoben

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	v našo hišo. Kako modrih besedi je, in obraz, kako resnoben in vendar kako prijazen mu je! Zmeren je pri jedi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pa nekaj vročega se jej je vlilo čez persi. Prijeten resnoben glas jej je zadonel v uho: „Nehaj, Oroncij, jaz sem
Mineralogija in geognozija (1871):	je rudokop večidel reven, toda pošten in delaven, tih in resnoben pri delu, vesel in o počitku poje ali igra. Posebni

resnobna
- resnobne
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): in znamnji”. — Vse te ljudstva slovanske so bolj dobrovoljne kot resnobne , bolj divje po nravi kot po sercu, in imajo mnoge
resnobne
Tine in Jerica (1852): Pri večerji so se starši resnobne kazali. Marička jih je le plašno pogledovala. Drugi dan ji

resnobnega

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	življenje, sosebno ker je dobiček tako negotov. ” Starec ni spremenil resnobnega obraza, merzel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	strašna podoba — Boštjan, bled, shujšan in nekako strahovito mirnega pa resnobnega obraza; podoben človeku, ki ne pozna več strasti. Razmesarjene persi

resnobnem
- resnovitem
  Gozdovnik (1898): ki je bil nasproti Bivolotoku. Ponosito smehljanje je igralo po resnovitem obrazu vodjinem, ko je dejal, obrnivši se: »Uff! Kdo more

resnobnim

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	vojvoda pogovor ravno na svojo Hirlando obernil s sicer nenavadno resnobnim glasam: Naj vprašam kogar hočem, vedno se sliši: Vojvodnja je
Lohengrin (1898):	In žila svóbodno z ljubimcem tajnim. Kralj (ga prekine z resnobnim kretom) Pozôvi Elza se! — (zelo svečano) Začel se zdaj Bo

▶ resnobno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

resnobno

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	to mogoče, kar je pravil Skaver, ali ne? ” Kalpurnij prav resnobno obraz nagerbanči in tako-le začne: „Jaz ne najdem razloga, da
Revček Andrejček (1891):	svoj plašč. ) Jeklen. Škoda, da zame nimata nikdar časa. Domen (resnobno opravičuje se). Ne hudujte se, oče, saj veste, da se
Revček Andrejček (1891):	strela nič ne uprašata, ali smeta užigati ali ne. Franica. (Resnobno in strogo. ) Ljubezen, ki te sedajle peče, ni ljubezen. Tvojemu

▶ rešen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rešen

Blagomir puščavnik (1853):	bil v težkih mislih zamaknjen, položil; kako da je bil rešen in da ga je ptuji mož čez Rajno prepeljal. Nekaj
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	nikoli v skušnjavo ne padem, temuč sim od vsiga zléga rešen. Amen. (Pet Oče-našev in Češena-si Marij. ) V pétik.
Najdenček (1860):	preklinjevanjem in žuganjem so se vernili. Tako sim bil rešen, rešen po serčnosti in kreposti svojega neprecenljivega Kastorja. Pa kako drago
Najdenček (1860):	prestavila čez graben. V tistim hipu sim bil unstran grabna réšen, ko so me moji sovražniki zagrabiti mislili. Zavzeli in začudili
Najdenček (1860):	s preklinjevanjem in žuganjem so se vernili. Tako sim bil rešen, rešen po serčnosti in kreposti svojega neprecenljivega Kastorja. Pa kako
Pripovedke za mladino (1887):	kdo z rokovicami zgrabi obleko ter jo sežge, je kralj rešen. Pa kaj to pomaga, če kdo ve in mu pove
Tiun - Lin (1891):	Osmo poglavje. Rešen. Ravno se je začelo daniti, ko sva izstopila. Izstopil pa

rešena

Maria Stuart (1861):	Res, res je, o rešite se! Mortimer. Ona Je umorjena, rešena Marija Iz ječe sede na prestol angleški! Okelli. Kdo pravi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	zgodí. Res je sicer, da z ozirom na ne še rešena važna vprašanja na iztoku ne dopuščajo ministerstvu Taaffeovemu brezobzirnega postopanja
Pripovedke za mladino (1887):	Jerica hiti naravnost k Janezku, odpre hlev ter zakliče: „Rešena sva. hudobna čarovnica je mrtva! ” Janezek skoči na prosto, kakor

rešene

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	so se objemali in veselja jokali. Tudi mož od Tirčka rešene žene je prišel naprot. Bil je še živ, in med
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	Bankine zadeve po poročilu „Pester Lloyda” (Andrassyevega organa) niso še rešene; Magjarska ministra Tisza in Szell, ki sta na Dunaji bila

rešeni

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	v mesto sprejet. Mesto pa se je vse veselja razlegalo. »Rešeni smo, rešeni! « je vse kričalo, in ki so se bili
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	sprejet. Mesto pa se je vse veselja razlegalo. »Rešeni smo, rešeni! « je vse kričalo, in ki so se bili popred sperli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	nasvèt, ampak da je našel neke formalne pomislike, ki morajo rešeni biti, predno mu je moč staviti svoje nasvete. Dr. Razlag
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	v stanu za izposojeni denar kako hipoteko (zastavo) dati, bodo rešeni odrtnih pijavk. Vprašanje kmetijskega kredita je tedaj dandanes važno vprašanje
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	poskusi. Ena sama beseda, en sam trenutek in Vladimirovi so rešeni. — Lenart bi gotovo šel, da ni utrujen do smerti. — Martin
Tiun - Lin (1891):	jeze kar penil. No moji dobri tovariši še niso bili rešeni. Tudi džunke so razpele vsa jadra in na nekojih so

rešeno
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): je zdaj poštenje njegove hiše, in poštenje njegove nedolžne gospé rešeno. Po tem so premagavca tudi k vojvodnji pripeljali, ktera na
rešni
- reſhni
  Branja, inu evangeliumi (1777): nebeſs vſigamogozhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Syn vſiga ſvejta reſhni Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveti Duh resnizhni Bog, uſmili

▶ rešenica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rešiteljica; [sskj]

rešenici
- rešnici
  Divica Orleanska (1848): In slavi njeni se oltar napravi! Ljudstvo. Divici blagor, blagor rešnici! (Trobente. )

▶ rešenik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rešitelj; [sskj]

rešenika
Deborah (1883): katero sem oznanjeval. Ana. Ljubezen in trpenje našega gospoda in rešenika. Ah, zakaj je moral toliko trpeti! Župnik. Da moremo enoliko

▶ rešenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rešenja

Blagomir puščavnik (1853):	v večno železje zakovan moraš tam nemilo umreti. Ni ga rešenja. Na vedno si mi odvzet. Tako tvoje življenje mi je
Blagomir puščavnik (1853):	ktero ga večkrat solze polijejo. In ko od svojega čudnega rešenja iz ječe pripoveduje, povzdigne proti nebu roke in moli tiho
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	pot napravili, de bi jima samí veselo novico svojiga srečniga rešenja pernesli in ju zahvalili. Vitez Teobald, kakor hitro Rozalindo in
Oče naš (1854):	zveličanja upati; da večno v peklu terpé, iz kterega nima rešenja upati. “ Vsi so molčali nekaj časa. Pretresnilo jih je to
Oče naš (1854):	serce treslo, kolikrat sim to podobo ogledovala. Večno terpljenje, brez rešenja! “ „To je strašna, pa zaslužena kazin zaverženih. To je plačilo
Najdenček (1860):	kmalo doiti. Kastorjeva nevtrudljiva stanovitnost je bila moje edino vpanje rešenja in rés, kakor če bi bila žlahtna živina vedla, da
Zlatorog (1886):	srce mrè? »Če napójil je pušíco strup, »Tákrat ničev je rešenja up! »Kar je bilo, to pač tudi bodi. »Pusti, Barba

reſhenja

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe vender le mora sgoditi. Kralj ne more boshjiga ljudſtva reſhenja ubraniti. Kaj neki je zhlovek, de bi ſe vſigamogozhnimu Bogu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bodo tako dolgo ajdje divjáli, dokler od Boga odlozheni zhaſ reſhenja ne pride. “ II. „Kmal pa,“ je Jesuſ ſhe prerokoval, „kmal
Genovefa (1841):	Genovefo ſprejét. Vſe ſo ſe Genovefine nedolshnoſti ſadovale in zhudniga reſhenja ſe veſelile. Vſe ſo ſe pa ſhe téga veſelile, de

rešenje

rešenje
Roza Jelodvorska (1855): naj huje djalo, je bilo to, da je svoje nekdajno rešenje iz rok Strašimira, zdaj veliko pripomoglo k nesreči blagega Častimira

reſhenje

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):

je, de ubogim veſéli nauk osnanujem, ranjene ſerza osdravljam, jetnikam reſhenje ino ſlepzam pogled napovedujem, satíranze ispuſham, ino léto Goſpodove miloſti

rešenju
- rešenji
  Roza Jelodvorska (1855): pomoči pa nič? Hočete tedaj to, ktera se je pri rešenji v resnici blago dušo pokazala, brez usmiljenja odpahniti, in tugujočo
- rešenju
  Zlata Vas (1848): rečem, de Oní vunder lahko, če le hočejo, veliko k rešenju te soseske pripomorejo. Zakaj serca teh ljudí so obdivjále, ker

▶ rešetce samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rešetcu
- reſhetzi
  Kuharske Bukve (1799): libro lępih odbraneh jagod rudęzhiga grosdizha, puſti de ſe na reſhetzi odtezhejo, smęſhaj jeh med zuker, puſti vręti, dokler sholzhnaſti poſtajajo

▶ rešeto samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rešeto

Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	nakviško, in gladko zernje naredí tolikšno, da pri narejanji skoz rešeto ne gré, ter v žitu ostane. Ta plevél se nar
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	rèži, naredí stročje in okroglo zernje, da ne gre skoz rešeto, torej v žitu ostane. Dasi ni ravno škodljiv, ga vender
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	sirom na dnu kotla prepeljal, ga vzdignili in sir v rešeto zvalil, kjer je nekaj ur ležal, da se je ocedil
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	do časa grojzdni sok, ga z bučo zajemajo in skoz rešeto v čeber polivajo, in iz čebra ga drugi nosijo v
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	ktero žito omlačeno, se po večem od debeljšega skoz veliko rešeto (rajto) pretoči in v kup pri steni zgrabi in se
Umno kmetovanje in gospodarstv... (1854):	semena, grahorju nekoliko podobnega, ki je toliko debelo, da skoz rešeto ne gré in torej v žitu ostane. Raste nar raji
Ljubljanske slike (1879):	N. kuhan in pečen. “ Tako gredo pogovori, potem pridejo na rešeto vsi možki, ki se okoli te ali one sučejo, naštevajo
Ljubljanski meščanje v minulih... (1886):	kr. so plačevali Ribničanje od tovora škafov (Schatfer), rešét, (za rešeto takrat najbrž nemškega izraza še niso poznali, kajti rešeta so
Prvi sneg (1886):	govoriti, kar je hotel, nihče ni njegovih besed deval na rešeto, in ko bi jih hotel, ne bi utegnil v splošni

reſhetu
Branja, inu evangeliumi (1777): je ſilnu sheluv, de bi vaſs moguv koker uſhenizo ſkus reſhetu preſejati: ali jeſt ſim sa tebe proſuv, de tvoja vira

rešetu
- reſheti
  Kuharske Bukve (1799): seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v' shupo ſkusi ſito pretlazhi. V' to shupo

▶ rešitelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rešitelja

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	na svojim gledišu, in skoraj z nepoterpežljivostjo je čakal poznati rešitelja gospé. Ta pa je Bertranda za roko prijela in se
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	in bogoljubnost. Nepremakljivo so bile njegove oči vperte v Hirlandiniga rešitelja, ki je bil narlepši podoba svoje matere. Med tem so

rešiteljem

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	prinesti na Višegrad; ustmeno so se namenili hvalo izreči svojim rešiteljem. Ko je vitez Pavlo in Emo zagledal, razjahal je konja
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	popiše besede hvaležnosti, s kterimi so se Vladimirovi zahvaljevali svojim rešiteljem! Vsi so bili veseli; peš so se podali v grad

▶ rešitev samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rešitev

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	breg. Erlavski se na kolena spustí, in Bogá zahvali za rešítev; Lena in Rikard tudi storità po njegovim izgledi. Po tem
Tiun - Lin (1891):	po nesrečnem naključji, ki bi naj vzelo zadnji up na rešitev? Toda naj je bil vzrok ognja ta ali oni, jaz

rešitve

Blagomir puščavnik (1853):	spoznal! — To je strašno težavno za človeka, tako blizo kraja rešitve biti in ne rešiti zamoči! Da bi le enega človeka
Gozdovnik (1898):	da ni pravi Indijanec, pa si je takoj napravil črtež rešitve. »Toliko, da bi mogli ž njim kupiti vesoljno Sonoro deželo

▶ rešiti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

reši

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bo prekucila zastarane navade rokodelskega mojsterstva. Al ta nova postava réši zatiranja vse tiste, ki so se kaj naučili in ki
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	mehurji, ali ona je to vse rada trpela, da le reši svoje brate. Vsako koprivo je otrla z bosima nogama in
Občno vzgojeslovje (1887):	ter pospešuje po tem takem prirodni razvitek duše; 2. gojenca reši brezdelavnosti in mu nalaga opravila na način, dostojen njegovemu višjemu
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	v smrtni uri! Prizanesi mi, o Jezus, v smrtni uri! Reši me, o Jezus! Skušnjav in obupa, Vsega greha, Zalezovanj hudičevih

reſhi

Genovefa (1841):	ſvôji ſtraſti ravná, ſe vunder le golufá. ” Oſmo poglavje. Koſhuta rèſhi Genovefo in njéno déte od lakote in ſmerti. Genovefa je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naſ od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej réſhi tud' od vſéga , S zhimur Te v shivalih shalimo. Vſe

rešijo

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	za monarhijo že to za nevarno, ako se podjarmljeni kristjani rešijo Turškega jarma, in zahtevajo, da se to zabrani in hudo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	pljuča prebodel. Vendar pa nadejamo se, da nedolžnemu ranjencu življenje rešijo. — Tale je bila tudi lepa! Pretekli teden pridejo pred vrata
Šola v boju proti pijančevanju (1898):	pomagati žrtvam alkohola, da se mu iztrgajo iz krempljev in rešijo pogina. Dokler je alkoholizem le telesna bolezen, ima prvo ulogo

rešil

reshuv
Branja, inu evangeliumi (1777): od ſmerte obuduv ) JEsuſa, katiri je naſs od perhodniga ſerdú reshuv. Evangelium S. Matthevsha na 13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je

rešil

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	oče perviga , prisopiha, ter hoče za sinam, de bi ga rešil. Gosposka pa prepové in nobenimu več v nevarnost ne da
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	iz oblaka: „Jaz sim Gospod, tvoj Bog, ki sim te rešil is Egiptovske sužnosti. Veruj eniga samiga Boga ! — Ne imenuj po
Oče naš (1854):	njim Boga prosilo, da bi jih iz sile in revšine rešil in vojsko končal.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	mi po volji izdale, s ktermi sim veliko prasičev smerti rešil. Kakor hitro se leta nevarna in nalezljiva bolezin prikaže, se
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	kaj žalosti prestati Mogla je presveta mati, Ktere Sin' je rešil svet! Žalostna stoji jokaje, Zdiha, gleda trepetaje, Kaj nje Sin
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	da ju nisem nikdar več vidil. Samo enega sinčeka sem rešil nesreče, prijemši ga za roko. Močen glog je naji obderžal
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se je Pavliha rešil in je šel vesel iz tistega mesta. 36. Povést. Kako
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	solznimi očmi, ,,Bog se je poslužil vašega glasù, da je rešil mene iz velike nevarnosti. Vi ste sicer klicali, a pomoč

reſhil

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	v' vodi poginila. Ne eden ni uſhel. Tako je Bog réſhil ſvoje ljudſtvo, ino ſhtrafal greſhnike. 33. Boshji zhudeshi v' puſhavi
Genovefa (1841):	Serzhno je Bogá sahvalila, de jo je is tamne jézhe réſhil in de ji je pred Golam varno prebivaliſhe priprávil. Réſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zhutit' dá. Temozh kakor mi, de b' naſ od sléga Réſhil, Ozhe. Tebe próſimo , Tak' naſ vſelej réſhi tud' od vſéga

rešila

reshila

Sacrum promptuarium (1695):	Clotilda, de vaſha almoshna vaſs bo pred to vezhno ſmertio reshila, kakor pravi Tobia: Eleemoſyna ab omni peccato, & 'a morte liberat
Sacrum promptuarium (1695):	vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu dokler vidite de

rešila

Roza Jelodvorska (1855):	terdovraten. Ako bi tudi gospodična Roza ne bila tvojiga sina rešila, nje ljubezen do očeta že bi mogla te prisiliti se
Roza Jelodvorska (1855):	dogodbo, kako je Slavomil v vodnjak padel, in Roza ga rešila. Ona je vse obširno in tako živo pripovedovala, de je
Roza Jelodvorska (1855):	življenje je želela darovati, de bi le vašiga ljubeznjiviga sina rešila! In zdaj se bo le o nji pregrehi mislilo, o
Roza Jelodvorska (1855):	ljubezni svojimu očetu skazala, in zaliga gospodiča, iz globokiga vodnjaka rešila. Ko so pa v Častimirovo posestvo prišli, je bilo povsod
Fizika (1869):	elektromagnetična privlačnost daje ali piše znamenja. Ta naloga se je rešila na več načinov, tukaj pa hočemo govoriti le o tako

reſhila

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	veliko veſelja imela, dobrotnizo ſvojiga mosha, ki mu je shivlenje reſhila, ſposnati. Perſilila ſta dobra zhlovezheka
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	trideſetmi rajniſhi bi kravizo lehko kupila, ino ſe tak ſile reſhila. Brat je bil per volji mi toljko dati, alj ſvakinja
Genovefa (1841):	glavi ga mahne, de bi mu ubogo shíval, is shérla reſhila. Volk ſpuſti ovzó, ſe nekoliko veſ omóten ſem ter tje

rešile
- reshile
  Sacrum promptuarium (1695): Leſiza bi bila vſmilena, podgane bi jo bile od ſmerti reshile . (Applica). Satoraj vſimite vy bogati ta dua fazonetelna inu bodite

rešili

resheli
Sacrum promptuarium (1695): pohleunu proſsit, de bi shtrike odgrisli, inu taiſto od ſmerti resheli: Podgane jo poſnaio, ter pravio: my nimamo zhaſsa

rešili

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	tistim, ki so Novíce Slovencam dali in tako nas tamè rešili, v kteri smo poprej tavali !” Kmetijska šola za mlade in
Blagomir puščavnik (1853):	sokolarju rekoč: ”Ste le vi, blagi mož! ki ste me rešili? Objel bi vas, priserčno objel kakor svojega lastnega sina. Pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	so Jelačičevi topovi in Hrvaški narod, podpiran od Slovencev, Avstrijo rešili pogube! Popravek : V zadnjem listu lanskega leta na 451. strani

reſhili

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo s' glave preſhel. ˛S' ſtanovitno poterpeshljivoſtjo boſte ſvoje duſhe reſhili. “ „Ko hudobija preſeshe, bo ljubesen Omersnila. Tolika nadloga bo, de
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ptujza ſprejeli; kedáj ſmo ti bolniku poſtregli, ino te jetnika reſhili? Goſpod pa jim bo odgovoril: Kar koli ſte naj manjſhimu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	reſhili. — ˛Stermé porekó pravizhni: Goſpod! kedáj ſmo te lazhniga naſitili, ino

rešim

Žalost in veselje (1870):	svojo dobro vest. " "Torej bodi pripravljen; ako se mi posreči, rešim te pojuteršnim zvečer. Tačas pa moraš biti pri miru in
Razne dela (1870):	otetbe čas. Daj! pojdi z mano! Ne mudi se, jez rešim te gotovo. Obhaja me za tebe strašna žalost, In žive
Žalost in veselje (1870):	je kaka kaplja kervi v meni, ne jenjam, da te rešim. Hej, častiti gospod, tudi jaz se vam pridružim, bil sem
Razne dela (1870):	roko. V čisto našo družbo Potegniti te hočem, de te rešim. S Francozko Bog je. Angeli njegovi, Nevidno tebi, se za
Razne dela (1870):	čuti svoje stanje, In zdaj je čas, de jo pogube rešim — Ne smem ga gubiti! (Hoče iti. ) Remon. Kaj kanite? Tibo
Obljubljena (1881):	si prihranim vsaj toliko, da rojstno hišo in eno njivo rešim; še le potem se vrnem. In ako se mi to
Obljubljena (1881):	in ko zagledam utopljenca, planem za njim v valove in rešim s smrtno nevarnostjo otroka svojega prijatelja. Položim ga v travo
Od pluga do krone (1891):	goreči hodnik in stopnice ne gledé na to, ali se rešim ali zgorim! Na mojo vero, rajši nego pa čakal, da
Moja hoja na Triglav (1897):	tja spremi, da v Bogatinu zajmem korec čiste zlatice in rešim plavolaso gospodično, ki se tam vica, zakleta v kačo z

rešimo

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	smo mu obljubili. Rajši ga spustimo, tako se svoje obljube rešimo”. Tako se je Pavliha rešil in je šel vesel iz
Gozdovnik (1898):	Črnotič. Trije lovci so bili še skriti za otokovim robom. »Rešimo ga«” reče Fabij. »Prav! Uzemita svoje puške, pa ne strelita

rešit
- rešit
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): v stran postavi, ter se za njim podá, ga smerti rešit; pa tudi on za njim pade. Huda sapa, ki se
- reſhit
  Genovefa (1841): de bi bila midva tudi ſvôje shivljênje dati iméla, vaju réſhit in vaju k vaſ him dobrim ſtarſhem na dom peljati

rešite

Divica Orleanska (1848):	je, povej! Remon. Ah, če obernil vam Je serce Bog – rešite jo in urno! Britanci so jo vjeli. Dünoa. Vjeli! Kaj
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	otročiču nič ne pomagala. Vaša dolžnost je de samí sebe réšite“. S pobítim sercam, z blédim obrazam in s solznimi očmí
Viljem Tell (1862):	na noge ter ga strastno za roko zgrabi). O Tell! Rešite dušo mi, da ne obupa!
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	da je res). Vi si morate kaj izmisliti, da mene rešite, Če hočete sami sebe rešiti. Saj je cesar vas odgovorne

rešiti

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	sim revo svojiga ljudstva v Egiptu, ino slišal njegovo zdihovanje. Rešiti jih hočem iz rok Egipčanov, ino jih peljati v dobro
Blagomir puščavnik (1853):	bi jaz vse terplenje očeta prevzel, da bi njih le rešiti mogel k O da bi jih vsaj enkrat viditi zamogel
Blagomir puščavnik (1853):	težavno za človeka, tako blizo kraja rešitve biti in ne rešiti zamoči! Da bi le enega človeka imel, ki bi me
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	tje vlačilo, in se zavoljo velikosti drobtin vender niso mogle rešiti. Začele so praskati in daviti se, in Pavliha je lakomniku
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	morate kaj izmisliti, da mene rešite, Če hočete sami sebe rešiti. Saj je cesar vas odgovorne naredil za tisto-le — kaj že
Spisi Krištofa Šmida (1883):	Nesrečna gospa si je mnogo prizadjala, rešiti moža iz zapora. Kakor hitro je straža odšla, hitela je
Tiun - Lin (1891):	lahko poklical. »Gospoda! « zavpijem na vso moč, »bi ne hoteli rešiti dveh preganjancev, ki sta ušla Kitajcem in katerima preti nevarnost

reſhiti

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	iti na koſze. ino brodniki sgubé she vſe upanje ſe reſhiti. Vſe je molilo, vſak je klizal na pomozh ſvojiga Boga
Genovefa (1841):	oſtáti, dôkler Bóg hozhe. Ako me hozhe is té puſhave réſhiti, bo shé kdaj kakiga uſmiljeniga zhlovéka ſim pripeljal. Sej je

▶ rešnik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rešitelj; [sskj]

rešnik

Tiun - Lin (1891):	v tem, ko so še Kitajci debelo gledali, skoči moj rešnik za mano, in — bila sva v angleškem varstvu!
Tiun - Lin (1891):	mostovži, kjer so vsi zmešano tekali sem in tjà. Moj rešnik vleče me naglo za sabo, kajti že so gorele stopnice
Tiun - Lin (1891):	Tiun-Linovih džunk. Isto je po vsej priliki mislil tudi moj rešnik, ker se je živahno pogovarjal s Kitajci. Mornarji pa so
Tiun - Lin (1891):	mislil sem, da si bodeva tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel me je neprenehoma

rešnika
Tiun - Lin (1891): nam ter za trenutek zvije svoje jadro. Zdaj pokličem svojega rešnika, vržem Kitajcem cekin ter skočim v angleško ladjico; v tem

▶ rešnji pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rešilen; [sskj]

rešnje

reshne
Ta male katechismus (1768): I. S. Kerst. II. S. Kriſhmanje, ali Firma. III. S. Reshne Telú G. nashega JEſusa Kristusa. IV. S. Pokura. V. S.

reshnu

Praemium sa male otrozhizhke (1810):	je ta Kruh te Duſhe? Od. Boshja beſseda, jenu lvetu Reshnu Tellu. Pr. Sakaj boshja beſseda je Kruh naſhe Duſhe ? Od.
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	virnim katholshkim kriſtianam, Pr. Je tudi naſh uſsakdan Kruh ſvetu Reshnu Tellu ? Od. Ja! o ja ! Pr. Sakaj pa ? Od. Kir
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	sveſtu, radi, jenu is veſselam. Pr. Sakaj ſhe tu ſvetu Reshnu Tellu je Kruh te Duſhe? Od. Kir tajſtu ſe imenuje

rešnje

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Misli na Jezusovo terpljenje in Njegovo smert, in vžij Njegovo rešnje telo s čistim sercam, poln ponižnosti in kesánja, poln hrepenenja
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vsaj enkrat v letu, in o velikonočnim času prejmi sveto Rešnje Telo. 5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. Ob šestih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	cerkev podelila vernikom posebno pravico, dajala jim je pre sv. Rešnje Telo seboj, da bi se vsak sam zjutraj obhajati mogel
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zapu- ) Navada je bila, da so tako podajali bolnikom presv. Rešnje* Telo, brez keliha, tedaj le v eni podobi.

reſhnu

Branja, inu evangeliumi (1777):	enimu naprejpoſtavlenimu Maſhniku ſe ſpovędati, inu ob Velikanozhnimu zhaſu S. Reſhnu Telu prejeti. 5. Ob prepovędanih zhaſih , koker v' Adventu, inu
Branja, inu evangeliumi (1777):	Sedem Ss. Sakramentov. 1. S. Kerſt. 2. S. Firma. 3. Reſhnu Telu. 4. S. Pokura. 5. S. Poslednu vojle. 6. S.

rešnjega
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): hvaliti in prositi Jezusa Kristusa nebeškega Izveličarja v presvetem zakramentu Rešnjega telesa. Ravno takó se lahko v duhu udeleži svete maše

rešnji

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	Oče nebeški, vsigamogočni Bog, usmili se nas! Sin, vsiga sveta rešnji Bog, usmili se nas! Sveti Duh, resnični Bog, usmili se
Deborah (1883):	od ljudij – moreš li prisego prokleti, da jej hočem biti rešnji angelj? Vračal sem se sovraštvom in zaničevanjem v srci zoper

rešnjim

Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	mu s solzami v očeh odgovorili, in mašnika s sv. rešnjim Telesam v cerkev nazaj spremili. Celi dan je Hirlanda pri
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	je nar rajši že v svojim 15. letu pred svetim rešnjim Telesam bila. Če so jo od tega odgovarjali ali zavoljo

rešnjo

reshno
Ta male katechismus (1768): Bogam, s' Kriſhnem ſnamenam, ali skus Kristusovo smert, inu S. Reshno kry ſaveſuje: katire ima navado se perdushavati, ali uſſeskuſi Boga

reshnjo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sa ketieri pravi meshnk zhries tv zartano telv inv si reshnjo Crji srazhe pridi zhries mene dovsa dones inv vsolei te
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tvoje grenko terplenje inu nadoushno Smert inu skues tvojo pralico reshnjo kri nadravesi ta Sveta Krisha inu skues uso tvojo Martro

▶ retez samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

veriga; kontekst

retez

Robinson mlajši (1849):

ramni stark, heftig. razeti — razimati — razbirati intelligere betrachten razum (Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther

▶ retorta samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

retorte
Kemija (1869): pri 326° C. stoprv vre. Da-si tudi so platinske retorte jako drage, ena sama velja 30.000 — 50.000 gld., imajo zarad
retorti
Kemija (1869): mora se destilovati v platinskih posodah. Vodene pare uhajajo, v retorti pa ostane zgoščena kislina. Pri navadnej toploti je njena gostost

▶ reva samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rev
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): pogledej hitru pruti nebesam, ter misli, tamkej bo konz mojeh rev, inu nadlug. Boleſne, uwoshtvu, ferſhmajhte, ſapuſhenje od uſſeh, ja zel

reva

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	pomagati. Vajna reva bi le mojo pomnoshila. Glejte, bogata in oblagodarjena ſim priſhla
Genovefa (1841):	dôbro sverjo od ſmertne lakote réſhil. In ko je bla réva
Genovefa (1841):	hudobijo na kraljevi ſédesh povsdigniti. ” V tém ſe je njéna réva ſhe naraſla. Kmalo po odhodu njeniga moshá, ſe je s
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Toláshbe níſim nájdla v táki smóti, Obúpala ſim ſkôrej tákrat réva; Kak ſim sheléla v nôzhi ti ſvit dnéva! ” „En dán
Robinson mlajši (1849):	zanàša, Da Bog lèhko pomagà; Temu tude Bog prenaša, Kedar reva ga imà: Gdor se na — njega spolegà (naslanja), Tej si
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	z menoj? Sej vama ne morem več nič pomagati. Vajna reva bi le mojo pomnožila. Glejte, bogata ino blagodarjena sim prišla
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	konca dní; Pogledati le v sredo vari, Če ne, te reva spet udari. « Motati žena urnih rok Na motovilo koj začnè
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	in nadnj mahali, da je bilo le groza viditi. »Strahopezdljiva reva ti! « se je Perčin norčeval in ga zasramoval, ko so
Maria Stuart (1861):	je gledala! Z očesom hotla meje v prah pobiti! O, reva, jaz imam orožje bolje, To rani smertno, to te pogubi

reve

Sacrum promptuarium (1695):	ter zhakat na vaſho ſrezhno urro, katira vaſs bò od reve tiga ſvejta reshila, inu v' ta vezhni pozhitik poſtavila, inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvoje mladoſti tolikanj terpljenja nakopal. Oſem ino trideſet let, polnih reve ino nadloge, je bilo plazhilo sa nektere ure oſtudniga gerdiga
Genovefa (1841):	osidja? bolj obzhutite! Vé ne mórete môje in môjiga otrôka réve dalje gledati in sdihujete in jokate ſe s menoj! ” Po
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	svetu v telesu in podobi revnega človeka, da bi naše reve sam poskusil in nam iz njih pomagal. Prišel je enkrat
Oče naš (1854):	polju opraviti, jih je vunder silno mnogo prišlo. Sila in reve časa so jih učile moliti. Marsikdo je prišel zdaj v
Roza Jelodvorska (1855):	vi, milostiva gospa, v ravno tistim hipu prošnje in solz reve ne zaverzite. Bog je vam očitno usmiljenje skazal, usmilite se

revo

Sacrum promptuarium (1695):	bi bily po nyh ſtanu dellali, inu shiveli, v' leto revo bi nebily padli: Oſtanite tedaj per vaſhimu ſtanu, ter premiſlite
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ni bilo, kakor semtertje kak germ, je Mozes večkrat v revo svojih bratov v Egiptu mislil, ino k Bogo molil. Ves
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	svetiga strahu, obraz skrije, Bog pa daljej govori: „Vidil sim revo svojiga ljudstva v Egiptu, ino slišal njegovo zdihovanje. Rešiti jih

▶ revček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

revček

Stric Tomaž (1853):	take reči, persi so se mi širile, — ali kaj sim revček hotel početi, ker bi bilo vse započetje zastonj. Nekoliko potem
Revček Andrejček (1891):	jedin spremlja me povsod. Pozdrava, — odzdrava nikjer ne dobim, Revček — revček, jaz revček živim. Drugi prizor. Anže. Prejšnja. Anže (se pokaže
Revček Andrejček (1891):	Revček Andrejček. Národna igra s petjem v petih dejanjih. (Nemški: »'s
Revček Andrejček (1891):	me povsod. Pozdrava, — odzdrava nikjer ne dobim, Revček — revček, jaz revček živim. Drugi prizor. Anže. Prejšnja. Anže (se pokaže že pri
Revček Andrejček (1891):	koš — jedin spremlja me povsod. Pozdrava, — odzdrava nikjer ne dobim, Revček — revček, jaz revček živim. Drugi prizor. Anže. Prejšnja. Anže (se

revčkov
- revčekov
  Spisi Krištofa Šmida (1883): listje z drevja padalo, padlo bo na groba teh dveh revčekov. ”

▶ reven pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najrevnejšapridevnik, splošni, primernik
- naj revnejſhi(združena oblika)
  Genovefa (1841): kako ſrezhno bi ſe ſhtéla! Naj manjſhi môjih dékel in naj révnejſhi dékliza v môjim grajſhinſtvu ima sdaj bolje, kakor jes
najrevnejšipridevnik, splošni, presežnik
- najrevniši
  Ferdinand (1884): vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade
najrevnejšopridevnik, splošni, presežnik
- nar revnejši(združena oblika)
  Zlata Vas (1848): pa iméla lepe lastnosti. Če je kdo v nar majnši, nar révnejši kočo prišel, si je skorej mislil, de je nekaj

revenpridevnik, splošni, nedoločeno

reven

Sacrum promptuarium (1695):	je poſtavil, oſtanite, taku bote ſponali de vaſh ſtan nej reven, temuzh ſrezhen; zhe pak nebote per vaſhimu ſtanu oſtali, temuzh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſlijo ſi: „Kaj, zhes naſ ſe povsdiguje? Tako reven, ko je, pa ſe tóliziga dela! Kaj pak de, veliko
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vojakov mu s' jéſiham napojeno gobo na terſtu pomolí. Pazh réven ohladljej per taki shgózhi shéji! Jesuſ savshije nekoliko jéſiha. Potlej
Genovefa (1841):	kaj ti je moj ſin narédil, de ſi ju umoril! Reven paglovez ſi priſhel na ta grad in ſi mnogo dobrót
Blagomir puščavnik (1853):	bi ga ne spoznal kako je vender čudno: Unidan tako reven romar, da je bilo joh, zdaj pa naenkrat tako zal

revnapridevnik, splošni, nedoločeno

revna

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	premožna, vpleta desetice in dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa vpleta perstane (rinke) ali kako sliko (podobo) , ktera je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Nekdaj je bila goveja živina pri nas zlo majhna in revna; zdaj je srednja pa krepka, bolj velika kakor majhna, in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Rusi ponosni, In vendar je Rusija ravno v svoji velikosti revna — tergovina , brodarstvo, obertnije, umetnosti in vede še le v postanku
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	njegovi volji se mi je ravnati. Rada od tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi je revica kakor sem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne, draga Sira! Saj je bila božja volja, da sem revna, po njegovi volji se mi je ravnati. Rada od tebe

revnepridevnik, splošni, nedoločeno

reune
Sacrum promptuarium (1695): labor hominis in ore ejus ſed anima ejus non implebitur. Reune vaſs ſturj nikar vaſh ſtan, ampak dokler vy sapuvidi Boshje

revne

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti nag, inu sromashke kje pershl, kjer vezhne ogn te revne v'strashnemu plemenu obda. Ti bosh ſhiher per sodbi boſhji
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	po vſaki mlaki vala, de ti ne boſh drusiga, kakôr ręvne oſtanke njegoviga shivinſkiga shivlenja dobila, de bo ta ſad njegove
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo pa zeſte ſhe , poſebno bliso vaſi in tergov, grosno révne; savolj tega priprave sa gaſiti is blishnih krajev — slaſti po
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to odgovorimo: Večidel po vsih soseskih, naj bodo še takó revne, se vunder najdejo dobrotljivi ljudje, ki so saj v stanu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati in jim z vsim v pomoč biti. — Pomagajte
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	Naim. Nesli so ravno merliča k pogrebu. Bil je sin revne vdove in edina podpora matere, ki so tedaj za njim

revnegapridevnik, splošni, nedoločeno
- revnega
  Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853): božji sin je hodil po svetu v telesu in podobi revnega človeka, da bi naše reve sam poskusil in nam iz
- revniga
  Zlata Vas (1850): siromaštva odkrivali, jih svarili in jim pot k poboljšanju njih revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo. — Oj častitljivi
revnejšepridevnik, splošni, primernik
- revniši
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Po tem izgledu bi se tudi pri nas manjši ali revniši soseske lahkó pridniga učenika pridobile; on pa bi boljši zaslužke
revnemupridevnik, splošni, nedoločeno
- revnimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): leto, ſtol pa oſtane v hiſhi sa vſakdanjo rabo. To revnimu kmetu prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu

revnipridevnik, splošni, nedoločeno

revnej

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	v večnosti pred sodbo! “ Bogatin se ustraši teh besed in revnej vdovi njeno njivo zopet nazaj dá. Krivično blagó Težílo te
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in zboljšuje. 58. Vreča s perstjó. Neki bogatín je vzel revnej vdovi njeno zadnjo njivico, da si svoj vert ž njo

revni

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	V letu 1816 je bila semlja tako nerodovitna, de ſo revni ljudje v letu 1817 tako ſtradali, de ſo po vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	k napravi zavarvanih pohištev naglo perpomore! Kakó zlo potrebujejo naši révni pogorelci zdaj take pomoči; tode nobedin njih nemore na duri
Zlata Vas (1848):	dobriga svetoval, unimu pa je dal v potrebi kak denár. Revni stan svoje soseske ga je v serce bolel, torej je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Na spodnjim Štajarskim , v žužemskim kantonu, je prebival kmet v revni koči, imel je 300 tolarjev v skrinji shranjenih. Po noči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	obleka je zališi, živež čedalje boljši tako, da zdaj tudi revni že ne marajo za jedí, za ktere so nekdaj še
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	svoji termi vsako stvar napčno speljevati; kako bi tedaj jaz, revni siromak, mogel misliti, da bo ona v smerti drugač delala
Sveti večer (1866):	vseh vejah in vejičicah, od streh visijo dolge ledene sveče. Revni otroci so v hiši zaperti enako jetnikom ter komaj hišni
Izidor, pobožni kmet (1887):	hiši pobožnega Izidorja. Vsi so bili na zemeljskem premoženji jako revni, pri vsem tem pa vendar srečni. Povrnimo se zopet h
Izidor, pobožni kmet (1887):	pogovarjali o preveliki sreči, ktere so vsi deležni postali. V revni Izidorjevi koči je bilo več miru in zveličanja, kakor pa

rivni

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sheſta Kolzhenza. 6 Oh ti prafîrashnï Bveg; Saboth jes bogi rivni elantni noi gtïesbni zhvövak se perporozhim inv saklehanv fiedei inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Kolzhenza. 7. O Mozhni inv vsa obvaſtni Bveg jas bogi rivni elantni inoi greshni zhvovak se perporozhim inv saklenam sedei inv

revnihpridevnik, splošni, nedoločeno

revnih

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pa to pràv, de se nepremišljeno zaverže? Koliko ljudí, posebno revnih bi se lože preživelo in koliko denarjev bi se pervarvalo
Zlata Vas (1848):	kmetiškiga sina Janeza Vesela po imenu, si je zató izučil. Revnih staršev je bil in Ožbè mu je dal stanovanje in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	polepšali, tudi so bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni slabša od

revnimpridevnik, splošni, nedoločeno

revnim

Stric Tomaž (1853):	razločka ne stanov, ne barve, ne imenitnosti, bogatije in beračije. Revnim Afrikancom bi potem dali, kar jim gre. Ne preganjali, ne
Blagomir puščavnik (1853):	viditi svojega Milkota, ki ju milo prosi, da bi smel revnim otrokom, ki so klasje po njivi pobirali, kak par snopov

revnopridevnik, splošni, nedoločeno

revno

Ta male katechismus (1768):	de se uredne sturish mene na duhovno viſho obyskati, mojo revno dusho poſhiviti, inu resveſſelliti. Gospud! jest nisem ureden, de noter
Zlata Vas (1850):	bilo, razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu
Blagomir puščavnik (1853):	zanesel, mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto-
Blagomir puščavnik (1853):	Bog vas sprimi, ljubi brat! kaj vas prinese v mojo revno bajtico? Iščete morebiti prenočilišča? o! s veseljem vas prenočim in
Blagomir puščavnik (1853):	mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto-

▶ reverz samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

hrbtna stran; [sskj]

reverzu
- reversi
  Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Goſpoſka, de ga Goſpod Smeſhnava prov brali niſo. V' mojim reversi ne ſtoji: jeſt oblubim , de jo bom vsęl, ampak toku

▶ revež samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

revež

revesh

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Ali ſe to pravi v' nadlogi pomagati, kadar ta vbógi revesh s' zhaſam ſhe nima, de bi intereſsa plazhal, kadar more
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	katolſhkih deshelah na Nemſhkim imeli. She posno v' mrak ſe revesh v' kloſhter podá, ino proſi , naj vbogiga popotnika, ki je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tukej ni sanaſhati, sakaj oni bodo ſvoje delo vſelej hvalili; revesh pa je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de

revež

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	so v ognji se raztopili; zdaj je ta kmet resnično revež. Ako bi bil svoje denarje hranilnici (Sparkasse) izročil, bi mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	da bi novih iznajdb v gospodarstvu saj nekoliko pozvedil, ostane revež in nevednež; prekosili ga bodo v kmetijstvu sosedje njegovi, Nemci
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in žakelj smodnika vname ter v moža puhne, da zdaj revež nič ne vidi, je hudo zatekel in vés čern. Pri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Noč in dan so bile odperte vrata gradske In vsak revež si je lahko sprosil milost in pravico. Ker je pa

reveža

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	komaj nekoliko glavo ohladí ter domú prisope. Precej pa začne reveža vest peči, kaj da je storil, in sklene napčno djanje
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	ni, kaj sva govorila. Preneumen je za take reči. Pusti reveža nazaj. ” „Pa naj gre”! oglasi se stari. Vendar berv hočeva

reveže
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): letinah pride po tem takim se ena druga nesreča čez reveže, namreč voherniki, ki z drago prodajo blaga ubogim kri in

revežem

reveshem
Genovefa (1841): dvojno plazho, podloshnim sa êno léto odpuſtek davkov in domázhim reveshem obiln dar shíta in derv napovedala, je vſe ſerzhna radoſt

revežem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	prošen, revnemu bolniku zdravniške pomoči. Zdravila je sam narejal in revežem zastonj dajal. Da je bil tudi umen zdravnik , spričuje to
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	take priložnosti hranila, če ne bije bila že davnej dala revežem. Kristijani so se razšli, še preden se je zvedelo, kar
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	več ne verjame. 46. Opica. Neki bogat skópec, ki ni revežem nikoli ničesar dal, imel je opico v zabavo, katero je
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	srečni in zadovoljni. Tudi gospa Vida je mnogo mnogo delila revežem. Celo po revnih kočah je obiskavala bolnike in jim donašala

revežev

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	odpirajo , vendar , — ko bi ktero dobro serce se usmililo naših revežev, ki jih ni na sto, ampak na tavžente. Lepo prosim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	naredila, in vse je bilo belo kakor pozimi. Koliko je revežev, ki so svoje uboge otročiče tolažili: „Čakajte, le poterpite, jutri

reveži

Zlata Vas (1848):	bilo čudno viditi, kako so se ljudjé, ki so poprej reveži bili, sčasama iz dolgov skopali in svoje hiše berhke naredili
Stric Tomaž (1853):	verige s svojimi nježnimi rokicami tiplje. Smilijo se ji ti reveži, zato hitro odteče, toda spet kmalo nazaj pride, ter jim

▶ revica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

revica

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	tebe sprejemam revna tvoja jedila, ker vem, da mi je revica kakor sem jaz iz zgolj kerščanske ljubezni podelí; ali tacih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	nasmeje, kakor bi se bil spomnil na kaj prav smešnega. „Revica mi je poslala krasen perstan in me prosila za življenje

▶ revno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

revno

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	jej nasproti deklica, kakih šestnajst ali sedemnajst let stara, kaj revno in vendar snažno napravljena. Veselo objame Siro, z obrazom tako
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	prilegajo našim zemljiščnim razmeram. Številki 1 in 2 ste bolj revno kalili; videti je, da jim ne vgajajo prav tukajšnje zemljiščne

▶ revolucija samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

revolucije
Mineralogija in geognozija (1871): Ali ta najstrašniši trenutek revolucije je skoraj tudi njen konec. Pari so ušli , znotraj je

▶ revolver samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

revolver

Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	mi ni bilo všeč, da ima namreč Planavski pri sebi revolver; kako ga zna rabiti, je pokazal s tem, da je
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	pomagača sta ga bila že zgrabila in eden mu potegne revolver iz žepa. „Zvežita ga, potem na voz, drugi pa goni
Iz sodnijskega življenja: Pošt... (1874):	je hotela pogrezniti v levi prsni žep, kjer je bil revolver. „Da pa tudi veste, kaj je ta Engelbert Breier, vam
Postillion d'amour (1887):	vzame Cetinovič svoj potni list, podpisan od »Tavtaja« samega, močen revolver, težek kratek meč, knjige, zemljevide in več priporočilnih pisem do
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	sobna vrata. Nadporočnik, mislèč, da ga hoče Turek napasti, zgrabi revolver in Rešid-beg se zgrudi po drugem streljáji smrtno ranjen na
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	orožji ni hotel védeti ničesar. Pokažem mu torej na svoj revolver ter zažugam, da ga ustrelim, ako nam hitro ne izročí
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	kaznujejo ónikraj Save s temi-le sredstvi! « ter pokaže na svoj revolver. Dobro, mislim si, a ne tako hitro in v tem
Materino srce (1896):	Ladič, tistih prismojenih trditev, v katerih naj prisiljuje glavni efekt — revolver! — Kako se more pameten človek ustreliti radi ženske? Tega ne
Nirvana! (1897):	opravljeno rientalsko. Tukaj — sem slutil — ga sprejme Ada. Ogledam si revolver in se skrijem za širokim, težkim zagrinjalom ob oknu.

▶ revščina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

revščina

revščina
Ferdinand (1884): in svetni blišč. Oj, najstrašneje, dà jedino zló je hudobija! Revščina, težko delo, dà celó najhujše bolečine in grenka smrt so

revšina

Zlata Vas (1850):	razun nekterih kmetov in kerčmarjev, in razun mlinarja, vse revno. Revšina je že pri oknih vun gledala, in na ognjišu so
Zlata Vas (1850):	natanjko pregledal. Meni se pa ne zdi, de bi bila revšina edini vzrok vsih druzih napák. Kar mene vtiče, mi je
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	jim lakota žuga, kar malo veselo prihodnost obeta. Pomanjkanje in revšina je posebno med kmeti velika; delavcov manjka, rokodelsko blago je

revščine

revščine
Oče naš (1885): o usmiljeni Jezus! našo prošnjo, da tí, ki smo čas revščine in tvojega zaničevanja videli, tudi čas tvojega novega prihoda in

revšine

Zlata Vas (1848):	zavoljo nepazljivosti navada bila. 25. V vasi je še veliko revšine. V celi deželi niso mogli nehati se nad Zlatovasčani čuditi
Zlata Vas (1850):	hišo stopili in vidili napčnosti, ki se tu zavoljo nespameti, revšine ali popačeniga serca godé — in ko bi po svoji modri
Oče naš (1854):	z njim Boga prosilo, da bi jih iz sile in revšine rešil in vojsko končal.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	v nesrečo ne prišli, in tako sebi in svoji družini revšine ne nakopali! Da bi pa oštir, ki pijancu polič za

revſhine

Genovefa (1841):	in vderle ſo ſe. Hudo je ſ-hujſhala in prava podóba revſhine le bila. „O ljuba mati! ” je rékel Boleſlav s ſolsnimi
Genovefa (1841):	bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati ne bile môgle: mi je mogla tudi tiſta néma

revščini

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	bogati strici so stiskači in sleparji! Ko sem v svoji revščini iskal pri njih tolažbe in pomoči, zasramovali so me, zaničevali
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	začeti? Dela mi ne da nihče, nijmam nič in v revščini bodemo morali poginiti! Da, to je storila moja pijanost, gorje
Izidor, pobožni kmet (1887):	ali kej godrnjala. Pač pa je bilo pri vsej tej revščini vse njeno življenje vedra molitev, ob kterej danes niti skrbela
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	Sinu in njegovem bridkem trpljenju in smrti, pridi tej veliki revščini na pomoč. Prosim te po neskončnem tvojem hrepenenju, da bi

revšini

Robinson mlajši (1849):	je, ino izvedel, da je toti pravični mož v veliki revšini, ino se je radoval, da ga on iž nje iztergne
Oče naš (1854):	zakrament prejela, in njeno serce, po grehu, bridkosti in dušni revšini ranjeno, je bilo zopet potolaženo in ozdravljeno. Ko so v

revſhini

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	vuzhenza, ſina nar imenitniſhi shlahte domazhiga meſta, pa v' toljki révſhini, ſe jim v' ſerze vſmili. Po ozhetno ga ljubesnivo ſprimejo
Genovefa (1841):	on v obílnôſti shiví, jes pa tukaj v pomajnkanju in revſhini koperním! ” Ko bi bil trenil, je omolzhala. Ta miſel jo
Genovefa (1841):	je rékel, „ti ſi môja shêna! Ti Genovefa! V taki revſhini! In od mene va-njo perpravljena. O, jes niſim vezh vréden

revščino

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	huje v hiši, kakor vi včasi po gorah, očita mi revščino in molčati mu moram. Če bi mu bila kaj dote
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	imam onstran gorá. K njim bom šel, potožil jim svojo revščino, morda se me kdo usmili in mi dobrovoljno posodi, kolikor
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	»Na tej poti v revščino sreča me eden mojih starih kupčevalcev, ki je ponosno jahal
Revček Andrejček (1891):	te Bog prav kmalo ne pozdravi, zabredla boš v veliko revščino in pa še v večjo sramoto. (Svarilno. ) Saj poznaš očeta

revšino

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	perja razšopirjeni oponašate svoji stari vse česti vrédni materi ubožtvo, revšino, rodóst (Rauhheit). Le pridnih sinov je potreba, ki iščejo kar
Zlata Vas (1850):	gospod fajmošter. »Ti si mož, ki je — po svoji misli revšino naše soseske natanjko pregledal. Meni se pa ne zdi, de
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	raz prestola pahnjen, in mnogo plemenítih družín v nar veči revšino bilo zakopanih, je unkraj Rena Erlavska družína živela. Erlavski gospod

revſhino

Genovefa (1841):	Tvoj ljubi, mili ôzhe ſo! Gléj, jokajo ſe nad najno révſhino! Bog jih je poſlal, de naju réſhijo in ſeboj domú
Genovefa (1841):	ſklenili, ſerza pred takimi gréhi varvati, ki poſlédnjizh v tako révſhino pripéljejo in marſiktéri mósh je miſlil, in marſiktera shêna je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	damo, dobro ſohranimo. V varnoſti ſmo ſami pred ſilo in revſhino in tudi premoshenje naſhih ſoſedov je obvarnji, ki ſo s

▶ revše samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

revše
- revšče
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): večidel namesto mleka mlačno vodo molze; in njeno tele, ubogo revšče, že mora pervi teden poginiti. Nekaj jih ima na videz

▶ rez samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezilo; [sskj]

rez
Kemija (1869): plave barve. Ako čisto in svetlo železo, n. pr. noževo rez vtakneš v bakrovnato tekočino, prevleče se hitro z rdečo mrenico

▶ rez samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rez

Gozdovnik (1898):	primerjajoč prerezno ploskev. Prereznina je dokazovala zadostno, da je bil rez storjen šele v pretekli noči. »Pa so sledovi samo štirih
Gozdovnik (1898):	tako redko najti. Lasje njegovi so že osiveli, in velik rez, segajoč od enega senca črez čelo do drugega, je kazal

▶ reza samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezi

resi

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	popka, ali ozhéſa na njemu vezh ni. Kjer odshagujeſh, moraſh resí s ojſtrim nosham glatko perzhelíti, (kakor 4. podoba kashe. ) Sdaj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kakor je pred pervo obréso , podobo 4. kakor je po rési ; podobo 5. kakorſhna je okoli kréſa ; podobo 6. po kréſi

▶ rezan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezane
- resane
  Kuharske Bukve (1799): tudi ſhęſt zęlih jajz, inu ſhęſt rumenakov, vſe dobro rastepi. Resane lemonove lupke, eno unzho obarjeneh, otrębleneh, olupleneh, inu mehko kuhaneh

rezanega

resaniga

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	da. Streshetov eden ga po ſhrokih ſtopnizah, ki ſo is resaniga kamnja bile, v' sgorno verlo prebivavnizo pelja. Saverſhki goſpod ravno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	namrezh bolj ſtare in kashejo viſoke in voske okna is resaniga kamna od sunaj , od snotraj pa imajo viſoke in tanke
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Duneji pri ſ. ˛Shtefanu, od tal do verha is sgolj resaniga kamna, s neisrezheno lepo in drobno sdelanimi kamnatimi lepotizami obdani

rezanega

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dajejo salatni odpadki, zelje, korenovo zeliše, grahovo stročje, in mladike rezanega germovja. Nabiranje takne kerme ne tirja nobenih stroškov, ampak le
Gozdovnik (1898):	obal stopinasto. Požrešnih morskih valov jo varuje gradba, napravljena iz rezanega kamena, s katere se pride po skalah na cesto, vodečo

rezani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): flos”), ali jih pa pred v deske in letve zrežejo („rezani flos”). Za vezilo jim služi brezovo tertinje ; kar pa terdneje

▶ rezanec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezance

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mu tedej poleti le trave, pozimi pa reženih otrobov in rezance, pa vsiga le po malim. Če nekoliko zrezaniga korenja perdeneš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s putram, zavri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	hlebčike, zvaljaj te dobro do debelosti noževiga roba, zreži na rezance (nudelne) in zavri jih v slani vodi. Razbeli potem putra
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kozo dobro s putram, zavri v nji dobriga mleka, perdeni rezance, kteri naj se tako dolgo dušé (dinstajo), dokler mleko ne
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	med tem pa deni odcejene in z merzlo vodo oprane rezance v kozo, oberni jih nekolikrat in daj jih precej na
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	okroglim ali podolgastim modlam, pomaži tortno plošo s putram, deni rezance nanjo, de se vzdignejo. Dosti vzdignjene v ohlajeni peči ali

rezancev
- rezance
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): zmirej. Kej dobra piča za krave pozimi je zmes iz rezance, otrobi in posoljenih lanenih preš ali pa s posoljeno moko

rezanci

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	s cukram in sladko skorjo potresene na mizo daj. Krompirjevi rezanci (nudelni).
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem jih s cukram potresi in v skledo deni. Prepečenčni rezanci (biškotni nudelni). Eno unčo sroviga masla do rahliga mešaj, štiri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jih nekolikrat in daj jih precej na mizo. Dušeni (dinstani) rezanci. Zreži rezance, kakor je bilo rečeno, pomaži kozo dobro s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Moknate jedila. Zabeljeni rezanci (nudelni). Naredi iz moke, jajc in vode terdo testo, iz

▶ rezanica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezanica

rezanca

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	velikim koristam tudi perdéne mervica otróbov. Takó namočena in osoljêna rezanca živini silno dobro tekne, in krave dajo mleka veliko. Zjutraj
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	mleka veliko. Zjutraj, opoldne in na večer se vnovič da rezanca v kad namakvati, tako de se za vsako kermo nasproti
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	rajše je, in le malo je raztrosi. Ako se leta rezanca s pomiji pomoči, je še bolj prijetna in tečna. Kedar
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se slama s senom zmešana drobno zreže ali da se rezanca napravlja. Zakaj goved rezanco rajše je, in le malo je

rezanice

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Koristno je posušeno detelo s slamo vred rezati in lete rezanice konjem kermiti. Koliko kerme naj vsaki konj dobiva, se ne
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	potem vsadile v trtnico 22. aprila. 2. Požlahtnile so se rezanice v roki, 21. aprila, posadile v trtnico 22. aprila. 3.
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	4. Kot poskus za kontrolo poskusa 2 požlahtnile so se rezanice na naklad z jezičkom mej členi v internodiju, v roki

rezanico

resanzo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali futram vſake rabe smeſhajo. — Molsnim kravam ſe je s resanzo v vſaki klaji okoli eniga funta smeſhane da; jalovkam
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je ſlabjiga pa sa shivino oberni, drobno sréshi, in s résanzo ali pa s ſenam ali otavo poméſhaj, to je sdrava
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vkraj ſpravili; pri vſim tem je pa tudi ſlama sa resanzo prav dobra oſtala. Pri ravno ti grajſhini ſo ſi v

rezanco

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	živine veči ali manji kad; to kad naj napolni z rezanco, kakoršne si bodi slame, pa ne clo do verha. Na
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	kakoršne si bodi slame, pa ne clo do verha. Na rezanco vlij toliko vode, de se vsa dobro namoči; potem pridêni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	pa brez pljučniga prisada — takrat naj se mu da na rezanco ena žlica naslednje štupe, ki se da v lekarnici (apoteki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	stolčeniga ovsa, in kar je posebno dobro, zmečkaniga korenja med rezanco (Häkerling), ki naj bo enmalo omočena. Te zdravila so
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zmešana drobno zreže ali da se rezanca napravlja. Zakaj goved rezanco rajše je, in le malo je raztrosi. Ako se leta

▶ rezanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezanje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): skoz nekoliko časa z merzlo vodo močiti, da se zaceli. Rezanje se tudi takole lahko napravi: Vzemi terden motoz in preveži

▶ rezati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezal

Stric Tomaž (1853):	teh besedah, kakor da bi ji bil dvorezen nož serce rezal, kaj vsega mora vender mati in žena prestati! Toda kmalo
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Pavliha je sedel in vse usnje ravno čez narmanjši kopita rézal. Ko mojster pride in vidi, kaj je storil, mu reče
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	reče: debelo in drobno, kakor pastir iz hleva žene, je rezal vole, krave, teleta, ovce in svinje iz usnja. Kmalo potem
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	vselej prav natanko pové. Kmalo po tem je mojster podplate rezal, jih položi pred Pavliha, ter mu reče : „Dobro pazi in

rezala
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): jame na cente kosce hvaliti, da jim je kosa dobro rezala in da so kaj lepo travnik pokosili. Žena mu v

rezati

resati
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): na frishni peſhnati semli puſti leshati. Pred S. Jakobam Peteline ręsati. Kader Meſsez gori jemle. Goſsi ſkubi, jim hitru perje sraſse

rezati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	šestim tednom. Nekteri gospodarji terdijo, da se jagnjeta ne smejo rezati, dokler niso pol leta stare, ker pri takšnem ravnanju kaštruni
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	jez višeje cenim od žime. 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih krajih jagnjeta režejo, ki so še le 14
Kemija (1869):	je tako mehak, da se da gnjesti in z nožem rezati. Sosebno znamenita je pri njem neizmerno velika sorodnost do kisleca
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	da so kričali krog utice, kot bi jim kedo vratove rezati hotel. Frfotali so v malih krogih krog utice in se

reže

reshe

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki nizh ne saſtópi. — Tà ti britev nabrúſi, de menj reshe kakor popred, — uni ti sa dobro plazhilo konja sakôva, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sató, ker dvojnak raven gredelj imá, ter ſtanovitno v semljo reshe, zhe je prav narejen , nikoli is brasde ne derſne. Şamez
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Drevo ſamez ima shelesno zhertalo in lemeſh , ki v semljo reshe; deſka, oplas, kosélez In rozhize ſo leſene ; ako ſo vſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vezh, in sadnje dvé ſtaroſti she terdniga in mozhniga perja. Reshe ſe pa perje od sazhetka sató, kir ſe s tem

reže

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Kedar se jagnje, ki je še le 14 dni staro, reže, se razpara mošnja popodolgostem na spodnji strani, jajca se
Astronomija (1869):	Kakor smo že omenili, reže ekliptika polutnik v kotu, 23 ½° velikem, na dveh
Astronomija (1869):	pomočjo nebeske mape poiščemo na nebu. Kakor kaže tab. I., reže polutnik ekliptiko v dveh točkah, in polovica je leži na
Astronomija (1869):	žleb, idoči okrog zemlje skozi oba tečaja, na kterih pravokotno reže kolobar plime. Tako toraj vidimo dan na dan na morskem
Astronomija (1869):	toraj ob času ščipa. Videli smo pak, da mesečeva draga reže ekliptiko na dveh mestih, pri vozlih (§. 64), in torej
Deborah (1883):	bliščí, Kakor zarja njeno lice, Ko na nebu rumeni. Rozka. Reže dobro, kosa? Jakob (počije). Dobro! To je trava! Vse žive

režejo
- reshejo
  Kuharske Bukve (1799): kiſlize, krebulze, korenja, inu peterſhila na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih
- režejo
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): 4. Kako je treba jagnjeta rezati. V nekterih krajih jagnjeta režejo, ki so še le 14 dni stare, v nekterih ne

reži

reshi

Kuharske Bukve (1799):	ſe to imenuje zeſarjov jęſhpren. Is lonza ga s' shlizo ręshi, de podobo od nję dobí, ga na ſklędo pokladaj, najn
Kuharske Bukve (1799):	moko is tiga vſiga teſtó na dili, ga svalaj; potle ręshi po perſti debęle, inu pol perſta dolge nudelne; dilo pogrej
Kuharske Bukve (1799):	lotov ſtopleniga ſroviga maſla, oſoli vſe, inu sgnedi teſto, svalaj, ręshi s' glasam, ali plehatim obodzam, snash nadjati v' ſrędo s'
Kuharske Bukve (1799):	rokami po dolgim, ręshi en perſt ſhiroke nudelne, pogerni en pert na eno drugo

reži
Kmetijske in rokodelske novice (1846): sušil; obtesanje mu odvzame preveliko mokroto. Plohe, dile in late réži koj iz siroviga lesá, takó debele in dolge, kakor jih

▶ rezen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezek; [sskj]

rezno
Gozdovnik (1898): videla že toliko let. »Kaj hočete od mene? « glasi se rezno prašanje. »Sennor kapitano, tolikanj se čudim kolikor se veselim, da

▶ rezgetanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezgetanje

razgatanje

Najdenček (1860):	pripravil in moliti sim hotel. Kar zaslišim za sabo krepko razgatanje. Velik konj se je sklonil čez mene in veselo svojo
Najdenček (1860):	dni. Moji konji so me radi iméli in njih prijazno razgatanje, ko sim v hlev prišel, mi je bilo kakor veselo

▶ rezgetati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezgetati

razgatati

Najdenček (1860):	dobre konje. Niso odjenjali. Slišal sim jih dostikrat sopsti in razgatati se. Slišati jih, je Kastor še bolj tekel. — Pa kar
Najdenček (1860):	Lepa živina je tudi mene spoznala. Veselo se je začela razgatati in je položila svojo glavo na moje pleča.

▶ rezilnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezilnikom
- resivnikam
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): isluſhi. Sakaj nemſhki zépez je is terdiga leſa tako s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje

▶ rezilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezilo
Gozdovnik (1898): naglim skokom stoji Komanč poleg njega ter mu bliskoma porine rezilo v prsi do ročaja. Na to pograbi z levico umorjenca

▶ rezina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezinami

resinami

Kuharske Bukve (1799):	zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki povalaniga
Kuharske Bukve (1799):	ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke

rezine

resine

Kuharske Bukve (1799):	farba dá. 9. Rumena shupa. Rasręshi govejo maſt na tanke ręsine; s' njęmi obloshi dno ene kose, inu s' nekatęrem ręsínami
Kuharske Bukve (1799):	ſhpeha. Sręshi eno libro ſoknatiga meſa ne opraniga na tanke ręsíne, ga potolzi s' noshovim robam, obloshi v' koso; en malo

▶ rezljati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezljati
- resljati
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): israſtle, ampak Shofka jih je naredila. Snala je dobro roshize resljati, ino tak zhudno lepo ſo bile narete, de bi ne

▶ rezno prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	varovati tujih slov: v govoru nije tako važno; govorimo samo rezno i serčno; jedno perišče ali dve tujih slov več ali
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	i vesele se pak v tudjem jeziku! — Govorimo med seboj rezno i krepko po slovensko, kakor govore Nemci po nemečko, Italijani

▶ rezultat samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rezultat
Aritmetika za učiteljišča (1885): preteče prvo vsako sekundo 1/4, drugo 4/9 m? 55. Kateri rezultat dobiš, ako postaviš v prejšnji nalogi mesto števil 2, 6

▶ reža samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

režah
Kmetijske in rokodelske novice (1846): červ naverta; omajen les se pa od sonca razpoka; po režah se klada napije dežjá in druge mokrote, zležan les se
režami
Botanika (1875): Resnica je, da kislec razvijajo listi in drugi zeleni, z režami prevideni rastlinski deli, dokler ima svetloba do njih pristop. To
reže
Botanika (1875): na zemlji. Iz zraku more rastlina sprejemati ogljenčeve kisline skoz reže svojega listja, in poskušnje so pokazale, da se je odvzelo

▶ režati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

režal

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	Kar koli porečeš, ima se zgoditi, Da več ne boš režal in skoz godrnjal. ” Poslušam ga, — mislim si, striček oj zviti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	bi bil stal pred živo pošastjo, Korvin se je pa režal in zobe kazal, kakor postavim kmet, ko najde podlasico v

režala
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): tvoj hijenski smeh te koj izdá. Komú si se pač režala? ” „Tebi. ” „Zakaj meni? ” „Ravno sem mislila na najin zadnji shod
režati
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): in zagleda za mejo nek černi skremženi obraz peklensko se režati in v pervem trenutku je po cesti oddirjal nek Numidčan

▶ riba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rib

Robinson mlajši (1849):	vsem drugim je sklenol, da si mrežo — set za lovljenje rib udela. Uže pred tem si je mnogo prevezkov — vervi — konopcev
Astronomija (1869):	kajti sozvezdje tehtnice je n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so
Astronomija (1869):	ob času pomladanskega enakonočja, toraj dne 21. marca, v sozvezdji rib (namreč v znamenji ovna) in ob časa jesenskega enakonočja, to
Mineralogija in geognozija (1871):	ohranjeni, posebno zaviti v jantar, sploh pa jih je malo. Rib je neznano veliko (čez 800 vrst) že v starih skladih

riba

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dni preživí; brez zdrave sape v enih minutah umerje, kakor riba brez vode. Škodljiva je sapa ali zrak med zidovjem, v
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	modro Domače oprave, Dekline učivši, Fantiče svarivši, In vedno ko riba Marljivo se giba. Čuvaje vsih mest Pomnoži obrest. Z draginami
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	sam per sebi rekel, dosti primožen ki je, zdrav kakor riba ino v nar boljših letah, pa vonder vesel ni; kaj
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pa celo slovo dal. Zato sim pa tudi zdrav, kakor riba, ino mislim de še zanaprej bom; za to vam hvalo
Zoologija (1875):	si, da jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na isti plati. To plat imenujemo očesno plat

ribah

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peteršiljevo vodo, osoli, naj zavre. Ta polivka je dobra per ribah ali tudi per pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro
Zoologija (1875):	hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe
Zoologija (1875):	vklenjena v sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več kosov, ki so pa tako rekoč

ribam

Zoologija (1875):	Vse to dela, da so te živali še bolj podobne ribam, nego prejšnje. Neuki ljudje jih tudi navadno kar naravnost ribam
Zoologija (1875):	ribam, nego prejšnje. Neuki ljudje jih tudi navadno kar naravnost ribam prištevajo. Koža jim je največ gola, samo nekatere imajo na

ribami
Zoologija (1875): in navadno pločo (P. vulgaris) pod. 168. Neka posebnost med ribami je ustavljač ali prilep (Echeneis) in sicer zarad krožca na

ribe

ribbe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): shilo puſhaſh, arznujeſh, inu purgiraſh, tudi en malu moſhta pijeſh, ribbe, inu ſadje s'maſso jeſti, moſhta neſmeſh prevezh piti, je

ribe

Biblia (1584):	na Semlo, inu je vsél te ſedem Kruhe, inu te Ribe, je sahvalil, je nje reslomil, inu je nje dal ſvoim
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	eni mręshi, katęra je v' mórje vèrshena, inu vſe ſploh ribe sajmé. 48. Katęro, kadàr je napólnena bilá, ſo vùn na
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	36. Inu on je vsęl tih ſędèm kruhov inu tę ribe, je sahvalil, inu slomil, inu ſvojim Jógrám dal, Jógri pak
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	véſh, de ſe raki, kedar savrejejo, porudezhijo, kakor neke kuhane ribe sazherlenijo. Ta perkasen, zhe lih zhudna, je vender kaj navadniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtori : ˛Srebern denar ſe v vodo dene, v kteri ſo ribe. — Sa gotovo poterditi tega nemoremo, zhe je reſ ali ne
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mi pa smo bili vsi tihi in na miru kot ribe, kadar vodice (terneke) zagledajo. Starec pa si je brisal debele
Zoologija (1875):	na predalce razdeljen. Pravijo, da ga upotrebljavajo za lov na ribe in želve. *) c . Golotrbe; Apodes. Pleme jegulj ali ogorov (Muraenoidei
Zoologija (1875):	prva šibica v hrbtni plavuti nij trnasta. Belice so najslabše ribe, plehko meso je polno koščic, rabijo se za vado, pokladajo
Zoologija (1875):	ribah, temveč desno in levo. Ploče so sosebno okusne morske ribe. Imenujemo samo sledeče vrste: navadni jezik (Platessa solea), robec (P.

rybe
Biblia (1584): katera je v'morje vèrshena, s'katero ſe vſe shlaht (rybe) lové. Kadar je pak polna, taku jo vunkaj vlejkó na

ribi

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſęſti na travo, je vsęl tih pęt kruhov inu dvę ribi, je gori poględal v' Nebú, inu jih je poshęgnal, inu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	njemu: My tukaj nimamo vezh kakòr pęt kruhov, inu dvę ribi. 18. On pak je rękàl k' njim: Pèrneſſite mi jih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	peroti list figovega drevesa. Na krajnikih kamena ste viditi dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo
Zoologija (1875):	Pleuronectae) zarad nepravilne telesne oblike. Pomislite si, da jako plošnati ribi glavo tako zakrenem, da ima riba obe očesi na isti
Zoologija (1875):	tako, da je očesna plat gori obrnena, torej pri tej ribi hrbet in trebuh nista zgoraj in zdolaj, kakor pri druzih

rybi

Biblia (1584):	travo, inu je vsèl te pet Kruhe, inu te dvej Rybi, je gori pogledal v'nebu, inu je sahvalil, inu reslomil
Biblia (1584):	My némamo tukaj vezh kakòr le pet Kruhou, inu dvej Rybi. Inu on je rekàl: Pèrneſsite je ſemkaj meni: Inu on

ribo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	se med tem časam polivka (zos) zadosti gosto ne vkuha, ribo iz nje vzemi, huji zakuri, de se sok v enih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sok v enih minutah vkuha; potem ga pa zopet na ribo zli. Okisana šuka . V to. jed ali ocverto ali pa
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maslu ocri. Potem zeleniga peteršilja v maslo verži in na ribo deni, ki jo skupama v skledo napraviš. Pečena šuka. Pečno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi, nekoliko žlic smetene perli, dobro pokri, de
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sardeljami natakneš. Zdej sardelje drobno razsekaj, s putram zmešaj, na ribo deni, v cev (ror) postavi in počasi peci. Perdevaj sčasama
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	osoli jo. Potem toliko žemljevih drobtin kolikor moke dobro premešaj, ribo z njimi dobro potresi in na razbeljenim maslu ocri. Potem

▶ riban pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ribanega

ribaniga

Kuharske Bukve (1799):	kosi nad sherjavzo, notri deni trideſęt, auſtrig is lupíne islęzheneh, ribaniga kruha, inu muſkatzvęta; vſe to pa neſmę prevrozhe biti, ampak
Kuharske Bukve (1799):	tręba, perdaj enmalo ſroviga maſla, inu ribaniga kruha, de ſe sagoſtlá; inu pari v' pokriti kosi do
Kuharske Bukve (1799):	po verhi tudi enmalo ſmętane, ene koſze rakoviga maſla, ribaniga kruha, pokrì, daj sherjavzo ſpodaj inu sgoraj, sapezi, de bodo
Kuharske Bukve (1799):	ſtvar peterſhíla opperi, drobno ſękaj, na meſni shupi kuhaj, perdeni ribaniga kruha, de bo polivka goſtláta; permęſhaj muſkat zvę-
Kuharske Bukve (1799):	inu ozhędi. Potle deni ſroviga maſla v' koso, raſtopi ga, ribaniga kruha notri, majerona, ſhatraja, muſkat oręha, inu enmalo popra
Kuharske Bukve (1799):	med shabe, oshmi zhęſ eno lemono, perdaj malo ſroviga maſla, ribaniga kruha, lemon lupka, sręsaniga muſkatzvęta, popra inu shefrana, oſoli, poſtavi
Kuharske Bukve (1799):	v' kosi prekuha. Kader je mehka, ſe notri perdęne drobno ribaniga hrina, en kosarz bęliga vina, eno mervo jęſiha, lemone, muſkatzvęta
Kuharske Bukve (1799):	dvę kolerabe eno jajze inu eno shlizo mlęka, en malo ribaniga kruha, muſkaplęta, inu ſolì; to męſhaj, inu s' tim namaſhi
Kuharske Bukve (1799):	lota sręsaneh piſtazì, inu lemonovih lupkov sręsanih; tudi ſhtir lote ribaniga kruha. Pomashi bandelze s' maſlam, nadęlaj jih ne zlo do

▶ ribarček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

ribarček

Viljem Tell (1862):	čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na
Viljem Tell (1862):	mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček (kaže na levo). Ah, oče, od Pečí se ziblje ladja
Viljem Tell (1862):	stena firvaldstatskega jezera, Švicu nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in
Viljem Tell (1862):	Ribarček. Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka

▶ ribariti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ribarila
Ljubite svoje sovražnike! (1899): na katerem sta stala mož in deček, ki sta nedvomno ribarila. „Tam, tam! o oče! onadva sta! “ je klical. „Hvala Bogu

▶ ribati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

riba

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	de ſim ſi ſkorej nogo slomil (s' roko po nogi riba, koker de bi ga bolęlo. ) Gaſhper. Sna biti — Zhe ſte
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Baron. (Vùs smęſhan, ſi zhelu riba , inu rezhe ſam per ſebi. ) Vjęli ſo me ! (Matizhek, Nęshki

ribali
Zlata Vas (1848): bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò pred hišami
ribati
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): se mora večkrat. na dan z gosjo ali zajčjo mastjo ribati, da se ognoji, kar se po nekem mehkem mestu na

▶ ribica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ribice

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi vošil po staro-slovenski navadi, de bi bili zdravi, ko ribice v vodi, veseli, ko ptičice v gojzdu, močni, ko medved
Zoologija (1875):	perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače celo v vodo. V gajbah se videvajo

ribiz

Biblia (1584):	Kuliku Kruhou imate? Ony ſo djali: Sedem, inu enu mallu Ribiz. Inu on je rekàl timu folku doli ſéſti na Semlo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	imate? Ony pak ſo njemu rekli: ſędèm, inu enu malu ribiz. 35. Inu on je sapovędal mnóshizi na sęmlo ſęſti. 36.

▶ ribica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

meča, Pleteršnik;

ribic
Kmetijske in rokodelske novice (1847): pride zabunec, to je, bela suknja, ki čez kolena do ribic sega. Take so Semčanke. — Staroverka nosi, kakor Kočévarica, kožuljo iz

▶ ribič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ribič

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je spravilo pod ta hrast in kaj je njegova želja. Ribič Marko mu hitro ve povedati, da je pred mescom dni
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	proti solncu škropiti. Za tri dni se vleže voda in ribič Marko pelja Rajka prek Drave. (Dalje sledi. ) Berilo za kratek
Viljem Tell (1862):	je kaka ladija, K molitvi opominja zvon ljudí. (Stopi više. ) Ribič. Gorjé vozilu, ki se ziblje zdaj V prestrašnej tej zibeli

ribiča

ribča

Blagomir puščavnik (1853):	tujca v krasni obleki omolkneta. Vitez koj pri pervem pogledu ribča Nikolaja spozna in se mu nasmeja. Ženo pak rudečica obleti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	vzela; gorje nam ubogim siromakom! “ Tako govori Jela, ženka Marka ribča pod kačjim gradom, in plaha gleda skoz okno, ali ne

ribiči

ribči
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): rac in tudi gosi, ali kar so ga nalovili pridni ribči, ki so mreže nastavljali po namnoženih vodah. Le po okrajnih

ribiči

Dragojila (1864):	bregovi popolnoma zapuste. Le malo starega zidevja tik reke si ribiči svojé, vse drugo pa zarašča germovje in mah. Kjer je
Dragojila (1864):	štiri možake, ki jima v čolnu nasproti veslajo. To so ribiči, mislita, ki nama gredó na pomoč, Bog jim plati. Toda
Dragojila (1864):	v arnautsko selo, da bi šla za kratek čas z ribiči na morje; ali tujec, ki se ravno čez reko pelje
Antonio Gleđević (1873):	je bilo necega večera. Sonce je bilo v valovih zatonilo, ribiči so zapuščali svoje čolne ter legali na tlak kraj hiš
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	lovci ali kakor bi jih morebiti bolje imenoval — nastavijo se ribiči v vrsto in dalje gredé potrkavajo po ledu. Riba, nad
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	najbrž ne bode še tako hitro zgodilo, in bodo sedanji ribiči uže nekoliko odrastli, hočem najoriginalnejšega mej njimi nekoliko opisati. Bil
Spomini o cirkniškem jezeru (1881):	bolečine in ako tudi nekolika kinka, kmalu je zopet mej ribiči. Pa ni vsak, da bi z lepa pozabil, ako jo
Bajke in povesti o Gorjancih (1882):	vsej soseščini. Kaj rad se je družil z logarji in ribiči, hotel je sloveti za silnega lovca in ribiča, dasi ni
Iz življenja mlade umetnice (1890):	natančno odgovorila. Lahno so se zibali čolni po morji, veseli ribiči so peli svoje jednolične pesmi, v tem ko se je

ribzhi
Branja, inu evangeliumi (1777): Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili, inu ſo mreshe pralli. On

ribiču
- ribiči
  Okolo svetá (1892): vzemši s seboj jedil in pijače za jeden dan. Pri ribiči smo najeli precèj velik čoln in se oprezno odpeljali proti

▶ ribičev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ribičeva
- ribčeva
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): O tem zmiraj huje gromi, in Drava zmiraj večja naraša. Ribčeva zapustita bajto in s svojim blagom bežita od rečnega pobrežja

▶ ribin pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ribinem
- ribinim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): s' njim v' globozhino morja. Pa Bog ga je v' ríbinim trebuhu ohranil per shivljenji. Sdaj je molil, ter k' Bogu

▶ ribiški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ribiški
- ribički
  Robinson mlajši (1849): Ino tako si je napravil mrežo, ktera je naši navadni ribički mreži po dobroti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila Potem mu

▶ ribji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ribja

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	daj ter jo v ne prehudi peči do dobriga speci. Ribja pošteta. Napravi navadno mehko in tako imenovana poštetno testo. Za
Fizika (1869):	prožna telesa so dalje kavčuk (prožna smola), peresa in lasje, ribja kost, nektere lesenine in kovine, posebno jeklo. Na nekterih telesih
Zoologija (1875):	140. Oleander 142. Olika 140. Omej 147. Omela 144. Omotica ribja 161. Omphalodes 143. Onobrychis 158. Ononis 160. Oogonij 109. Oospora

ribje
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): vdélana — pet je bilo ſivih alj plavih safirov, jaſnih ko ribje oko, v' ſredi pa diamant, romeno ſvetel ko slato ſonze
ribji
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): ſo ti hudobni Nazarezhani svelizhanje od ſebe odrinili. 18. Obilni ribji lov. Jesuſ is Nazareta daljej gredé je priſhel k' Genésarſkimu
ribjim
- ribinim
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): sa ſrezhni prihod. Potlej pomashe ſin ſlepimu ozhetu ozhi s' ribinim shelzhem. Tako mu je bil namrezh angelj ukasal. Ino ſtari

▶ ribnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ribnik

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	VI. Na vzhodnji strani gozda razprostiral se je velik ribnik, ki se je po mlinu, ki je stal ob njegovem
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	njegova voda čez dolg jez pretakala, gonila je mlinska kolesa. Ribnik je bil od treh stranij, razen od izhodnje, kjer je
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	po mlinu, ki je stal ob njegovem izlivu, imenoval mlinski ribnik. Tam, kjer se je njegova voda čez dolg jez pretakala
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	trenotku pa zapazi več mlinskih hlapcev, ki so počasi obkolili ribnik in z dolgimi drogi upogvali veliko terstje. Da, iščejo ga

ribnika

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bil jako nemaren deček. Nekega dne se pritepe do grajskega ribnika, da bi kako ribo zmuznil. Seže tedaj prav globoko v
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	ribo; če se ne motim, — jegulja je. “ Izvleče rokó iz ribnika in o groza! — okoli roke se mu zvija gerda povodna
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	zamogel od tukaj proč, ker sem vender ves log krog ribnika z ljudmi obstavil. Če bi le vedel kako — a, dobri

ribnike
- ribnjake
  Botanika (1875): Znana vodna leča (Lemna), ktere mali, okrogli listki mnogokrat cele ribnjake pokrivajo, je edini rod posebnega plemena. C. Dvokaličnice; Dicotyledoneae. 155

▶ ribniški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ribniške

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	Celovcu zdaj oskrbništvo deželne bolnišnice ločilo od vodstva bolnišničnega. — Županijam Ribniške fare namreč: Ribnici, Danam, Jurjevicam, Sušji in soseski
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	trenutku smrt njega samega doletela. „Kakoršno življenje, taka smrt! ” Iz Ribniške okolice 26. dec. (Cedilo. ) Čuden napis! — porečete; al cedila nam

▶ ribnjak samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ribnik; [sskj]

ribnjaka
Pripovedke za mladino (1887): prodal za tri zlate. Na poti proti domu mora mimo ribnjaka, in tu sliši že od daleč, kako žabe vpijejo: „Kva

▶ ričet samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ričet

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	reveže ne vé, Vreden ni, da se najé. “ 52. Ričet. „Ričet pa je premalo zabeljen,“ djala je zberljiva Metka opoldne pri
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	za reveže ne vé, Vreden ni, da se najé. “ 52. Ričet. „Ričet pa je premalo zabeljen,“ djala je zberljiva Metka opoldne

▶ rigveda samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

rigveda; splet

rigvedu

rigveda-tu

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

Starozgodovinski pomenki. Krakov in Šiška. Razložil Davorin Terstenjak. V Rigveda-tu ¹), naj staršem indiškem slovstvenem spominku se omenja božanstvo Rudra, in

▶ rihtar samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

sodnik; [sskj]

rihtar
Sacrum promptuarium (1695): almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa gnado proſsili: Takrat Rihtar Nebeſki ſodbo ſturj, de nemeſti taiſte almoshne ſe ima tei

rihtarja

rihtaria

Sacrum promptuarium (1695):	kreh, na mejſti pokure, de bi s' leto tiga Nebeſkiga Rihtaria potalashil, s' novo pregreho ga reshali. Odivit anima mea ſenem
Sacrum promptuarium (1695):	de vſi petlery katerem je bila dobru ſturila ſo pred Rihtaria Nebeſkiga prishli, inu almoshno od taiſte preieto kasali, ter sa

rihtarja
Kmetijske in rokodelske novice (1848): vas na Dunaj poganjati? — Če si sicer volite kakiga župana (rihtarja) ali priséžniga možá, povejte mi, na kakošne možé cikate? Nar
rihteria
Sacrum promptuarium (1695): ſadnimu sboli, ter en dan je bila samaknena, inu pred Rihteria Nebeſkiga pelana, kir hudizhy sa vſe kar je bila hudiga

rihtarji
Biblia (1584): koga je tedaj vaſhi Otroci isganjajo? Satu bodo ony vaſhi Rihtarji. Aku jeſt pak Hudizhe isganjam ſkusi Boshiga Duha, taku je

▶ rik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rik
- rig
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): oblaka v strah sosesk Udri tresk! Čujte zvona stok in rig? To je žig! Kakor kri So nebesa, To žarenje dneva

▶ rikardov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

rikardovo
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): v klobuk zadéne, in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate. Čoln, komej za en perst nad vodó, se

▶ ril samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

odžagan kos debla; Pleteršnik

rilov
Robinson mlajši (1849): je to plav? Dragotin. Je versta — red vkup zvezanih berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na ladji plaviti da

▶ rilček samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rilček

Trtna uš (1881):	ustom priraščen fini rilček, ki je ob konci 2krat razklan. Rilček zabada uš v trsovo korenino in srka živeža iz nje
Trtna uš (1881):	par tipalnikov in namesto klešč ali škarjic ustom priraščen fini rilček, ki je ob konci 2krat razklan. Rilček zabada uš v
Trtna uš (1881):	sebe, dokler ne zadenejo na ugoden jim prostor, kder svoj rilček v skorjo zarijejo. Tukaj se pomirijo in ostanejo ter srkajo

▶ rilec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rilca
- rivca
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): verže, poleno se mu v gobec navprek potisne, jezik iz rivca potegne in pregleduje, ali ni pod njim okroglih bulic. Če
- rivza
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): soper priſada noter damo, in, zhe ni bolji, ga do rivza in ozhi v gnoj sakopamo, nar raji v konjſki gnoj

rilec

rivec

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tavžent letih je vsacimu večimu in votlimu voglu ene gore, rivec ali nos te druge na ravnost nasproti obernjen; ko bi
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	povsod. Druge znamnja, da ima prasič ikre, so: nekako zatekel rivec, na kterem se, ako ga stisneš, persti poznajo, sprednji konec

rivic

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v skledo položi in s pomarančnim perjem čedno ozaljšaj. V rivic lahko tudi limono deneš. Jesih in olje se večidel s
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	nekolikrat odliti in druge perliti. Drugi dan ji vtakni v rivic, oči in ušesa soli, materne dišice (timijana), rožmarina in lorberjeviga

▶ rimesa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rimes
Aritmetika za učiteljišča (1885): imel aktivnega in pasivnega imenja: 1.) Gotovine 1992 gl. 2.) Rimes: za 720 gl. na A. Vičiča v dan 12. julija

rimeso

Aritmetika za učiteljišča (1885):	23. Prodajalnica je iztržila 70 gl. Dne 15. julija. Za rimeso na B. Kočevarja se mi je izplačalo 490 gl. Izplačal
Aritmetika za učiteljišča (1885):	menico po naredbi G. Funteka v dan 12. septembra. Za rimeso na A. Vičiča sem prejel 720 gl. Prodajalnica je iztržila
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Lozar v Kranji je poslal 300 gl. v gotovini in rimeso za 410 gl. na M. Turka v dan 10. julija
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kr. Prodajalnica je iztržila 93 gl. Dne 10. julija. Za rimeso na M. Turka sem prejel 410 gl. Prodal sem J.

▶ rimljanski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

rimljanska

rimiljanska
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): volili bojo kakor kane. Novíce nočejo več prazne slame mlatiti. Rimiljanska cesta skozi gojdz Hrušico. *) Rimljani so posebno zavoljo vojskinih potreb

rimljanska

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	ne bomo popisovali, le toliko opomnimo, da je kraljevala navadna rimljanska razuzdanost in da so ga kmalo vsi v glavi imeli
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	spominek, da je pokončan tudi drugi hudi nasprotnik kerščanstva — nejeverna rimljanska deržava. ” „Kako? Je-li res tvoja misel, da mora konec biti

▶ rimski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rimska

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	on še zmiraj za njenega očeta veljá. Berž potem je rimska vlada po svojem poslancu v Parizu vprašala francozko vlado: kako
Astronomija (1869):	in tako vidimo, da oni svitlojasni pas, ki mu pravimo rimska cesta, obstoji iz več milijonov zvezd. Videzna velikost teh zvezd
Astronomija (1869):	temenom vzdiguje visoko nad obzor. Sveti se tako nekako, kakor rimska cesta. Ta svit je zverskokrožni ali zodiakalni svit. Misli se
Astronomija (1869):	drugej stoječe zvezde druzega reda, pas Orijonov, ki se tudi rimska palica imenuje. Blizo tega pasa leži čudovita meglica, Orijonova. Beteigeuze
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	planoti. Ali ni bilo tu stanovanj za časa rimske naselbine? Rimska gospoda je bivala v mirnem času „extra muros” po svojih
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	vstavov razločevali so se zopet po barvah svoje obleke. Tudi rimska gosposka nas ni pozabila. Poslala je k sv. Klemenu tri

rimske

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	ktero se katoljška cerkev vpíra, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so, ki so jih sveti Oče pri
Astronomija (1869):	z eno zvezdo druzega reda, vidno v prav svitlem kraji rimske ceste. Od tod lehko najdemo tri svitle zvezde v Andromedi

rimskega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	ko je Pola bilo še mesto kupčijsko in eno imenitniših rimskega gospodarstva. Oni lepi časi so prešli, — al še boljši in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ko bi bil viditi mogel svet rusovskega Aleksandra, veči od rimskega cesarstva, tudi od arabskega in španjolskega v njuni cveteči dobi

rimſkiga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe ukas zeſarja Avguſta oklizhe: „Vſi podloshni po vſih deshelah Rimſkiga zeſarſtva morajo k' popiſovanju. Vſak naj gre v' meſto ſvoje
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	bila kmetijſka drushba na Koroſhkim ponavljena. „ 13 „ ſo ſvétiga Ozheta, rimſkiga Papesha, Gregorja XVI. svoljili. „ 9 „ je Franz, preſvitli Zeſar, na

rimskem

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	kaj tacega leži v kterem arhivu skritega, morebiti celò v rimskem; saj je slavni kardinal Angelo Mai ravno iz vatikanskih rokopisov
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	okolici se hranijo še pripovedke iz poganskih časov, o času rimskem, ki nam pripovedujejo o razširjevanji Kristove vere po teh krajih

rimskim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	18. Kimovca t. l. 79 let dopolnili, in sedijo na rimskim prestoIju od leta 1831, 2. Svečana. Sveto zbiraljše šteje 60
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	25 tavžent v Anglii, 16 tavžent v Krakovskim skupvladarstvu. Po rimskim iménoslovu (šematizmu), kije ravno na svitlo prišel, so sv. Oče

rimſkim
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ker pravi: „Snano je, de ſe je Loblana nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol

rimski

rimskej
Astronomija (1869): črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol že v rimskej cesti. Če to sozvezdje zvežemo z ravno črto z velikim

rimski

Sacrum promptuarium (1695):	njemu nehodili, ga vſdigneio, ter en velik shaz najdeio. Erdicius Rimski Purgar ob zhaſsu velike lokote 4000. petleriou je shivil, ter
Sacrum promptuarium (1695):	je bil Papesh ratal. Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau, dokler eniga slepiga zhloveka s' vodo je bil
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	iz Medije (Medna) na Gerško prenešeno bilo. Tako piše stari rimski pisatelj v svojih bukvah H. n. XVIII. , 16. Je tedaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	palic in na sredi je iz njih molela sekira. Nekdanji rimski kralji so

rimſki
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe je v tiſtih zhaſih Emóna imenovala. Deshelni in ſoldaſhki rimſki oblaſtniki po Ilirii ſo bili shlahtni, saſtopni in bogati goſpódje

rimskih

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	Šubic. Starozgodovinski pomenki. Cvetlica Lotos in njen pomen na noriških rimskih kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bila srebernosjajni mesečni boginji Junoni Lucini, pomočnici porodnic, posvečena ⁴). Na rimskih kamnih se najde pogostoma v družbi figovega listja leljino perje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki se pruska kislina” (Blausäure) imenuje. Oreh so ob času rimskih vojsk iz Perzije prinesli v Rim; odkodar tudi ime „laški

rimsko

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	izbere — imeli so je v hrano divjim zverem. Kedar je rimsko ljudstvo vpilo in hrepenelo po strašnih igrah in bojih z
Astronomija (1869):	ostro občrtane svitle prikazni, in se vidijo takó, kakor vidimo, „rimsko cesto. ” Zvezdoznanci so našli, da so nektere meglenice skozi najostrejše

rimſko
Kmetijske in rokodelske novice (1843): dan, ki ſe je Ilirzam perzhenjal, dokler ſo ſe pod rimſko oblaſtjo snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák

▶ rimski slovenski pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

rimsko slovenskih
- rimsko-slovenskih
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Šiva-ta z lasnimi kitami (Haarflechten) še sicer nisem našel na rimsko-slovenskih kamnih ali Šivo trikrat in sicer na kamnu, kteri je

▶ rimskokatoliški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

rimskokatoliške
- rimsko-katoljške
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): bodo brez vsiga plačila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-katoljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu

▶ rimščica samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

orion; Pleteršnik

rimščice

rimšice

Astronomija (1869):	309. Olbersova repatica, 327. Omér, Verhältnis. Opposition, protistanje, 291. Orijon, rimšice, 272. Os, Axe, 239. — mala, kleine. — velika, grosse. — vertenja, Umdrehungsaxe
Astronomija (1869):	sozvezdjih tukaj skup stoječih, izmed kterih se najbolj odlikuje Orijon (rimšice), na jugu pod bikom in dvojčeki ležeče sozvezdje. Sosebno se

▶ riniti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rineta
Gozdovnik (1898): Počasi se rineta s svojimi puškami skozi vejevje. Toda v tem hipu ustane

▶ rink samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

krog, obroč; nemško-slovenski slovar

rink

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	od nueg noi dejo vano novo gaderzo noi potozhi an rink skues zerkoune duri 3 barti saparedama inu dobodi od davateh
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	poudenje: inu naji lashati noi jedi mouka inu naredi an rink okveli sabe al mash pervoshnoſt noi poklekni noter inu shebrei

▶ rinka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rinke
Kmetijske in rokodelske novice (1847): dvajsetice; od tod pride prevertani denár; revna pa vpleta perstane (rinke) ali kako sliko (podobo) , ktera je iz bele kosti lepo

rinko

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in de mu v mehurju oſtanejo, mu shelesin króg ali rinko okrog vratu denejo. — Indiani delajo is téh mehurjev moſhnje sa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	okoli ceví, po kteri vroča sapa ferčí, iz potegnjeniga železa rinko v ljuknjo stropa vdélati, ali pa jo z motram dobro

▶ rio kava pridevnik, splošni, nedoločeno + samostalnik, občno_ime, ženski(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

rio kave

rio-kave

Aritmetika za učiteljišča (1885):	teže 497 kg, tare 38 kg, po 160, 3 sodih Rio-kave, neč. teže 728 kg, tare 52 kg, po 136, 2
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prodajo na drobno: 150 kg Java-kave po 178, 300 kg Rio-kave po 164, 100 kg cukra po 46, 400 kg cukra
Aritmetika za učiteljišča (1885):	avgusta. 3.) Blaga: 1256 kg Java-kave po 178, 1470 kg Rio-kave po 164, 875 kg cukra po 46, 1613 kg cukra
Aritmetika za učiteljišča (1885):	prodajo na drobno: 100 kg Java-kave po 178, 420 kg Rio-kave po 164, 150 kg cukra po 46, 500 kg cukra
Aritmetika za učiteljišča (1885):	410 gl. Prodal sem J. Končanu v Borovnici: 200 kg Rio-kave po 168 in 300 kg cukra po 43. Prodajalnica je
Aritmetika za učiteljišča (1885):	pa je prejel: 200 kg Java-kave po 180, 350 kg Rio-kave po 168, 150 kg cukra po 47, 500 kg cukra

▶ ris samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ris

Robinson mlajši (1849):	Vernunft) retez — veriga — lanec Kette. remeslo — rokodelstvo Handwerk. remeselnik — rokodelec. ris Panther. razkoš f. Luxus, Wollust. rotivec — zaklinavec Verschwörer. rudati — rediti
Zoologija (1875):	ki so zarad bistrega vida prišle v pregovor. Nekdaj je ris prebival po vseh gozdih Evrope, sedaj se pa nahaja samo
Zoologija (1875):	Ris (Felis lynx), pod 73, je nekaj črez tri črevlje dolg
Zoologija (1875):	Felis jubata) ima grivo. Tomljajo ga za lov. Pod. 73. Ris, Felis lynx. Nar. vel. 1 m. + 15 Cm. dolg.
Zlatorog (1886):	po grmih, In počéne za planínsko vrbo Kot v pogorji ris, na plen prežéči. Čuj, kar spodaj zašumí v grmóvji, In
Zlatorog (1886):	je vročo kroglo jej v možgane In krvavèč je padel ris na zemljo. »Pač to je strel bil mojstersk, moram reči
Gozdovnik (1898):	ostro oko Kanadčanovo izprežalo na skalovitih tleh kratek bel potegljaj, ris, ki je bil videti, kakor bi ga bila drhtajoča roka

risa
Kmetijske in rokodelske novice (1847): imé človeka; obraz sicer ima človeški, serce pa ima divjiga risa. Pijance svariti se pač res pravi: bôb v steno metati
rise
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): bila ti kristijanka in ko bi te v gledišče med rise in leoparde vergli, dobro vém, da bi ti nič ne

risi

Zgubljeni, pa spet najdeni sin (1860):	kupčije z maslom, na paši so pa tudi volkovi in risi živino in pastirje napadali. Ker doma ni bilo zaslužka, so
Razne dela (1870):	pitanja gladnih zverin, kakor de bi se medvedje, volkovi in risi za najden plen prepirali in klali. Zdaj se Lamprin spomni
Kupčija in obrtnija (1872):	bele, naše šopa rjave; — nadalje: volkovi, mački divji in domači, risi, kteri se tudi še pri nas zlasti v kočevskih gozdih

risu
Divica Orleanska (1848): otetbe več. Če bi v oblast osoda krokodilovo, Alj pisanimu risu v nohte trešla te, Če bil bi mladi zarod oroslanki

▶ risa samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

črta; Pleteršnik

rise
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): sebe, je treba krog benceljnovega člena, kjerkoli se oteklina kaže, rise en palec saksebi od zgoraj navzdol izžgati.

▶ risanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

risanja
- risanja
  Stric Tomaž (1853): šaljivo mati, „jih pa saj tudi ne boš orglanja in risanja učila! “ „Naka mama! “ odgovori Eva, „tega pa ne, učila bi
- riſanja
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein in Vinzenz Dorfmeister v dolgi
risanje
Kmetijske in rokodelske novice (1845): prav za pràv tri ceví, kakor je imenovanimu oznanilu priloženo risanje vsakimu bravcu pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar
risanju
- riſanju
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſorte podati. S poſebno ljubesnijo sa isobrashenje rokodelſkiga ſtanu v riſanju ſta oba rajnka uzhenika riſanja na nedeljſki ſholi, Andrej Herlein

▶ risati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

risati
Občno vzgojeslovje (1887): je gluhoneme otroke naučiti le nekaj mehanično pisati, računati in risati, priučiti jih redu, točnosti, pazljivosti, dostojnosti in uljudnosti. Ljudomilo idejo
riše
Zlatorog (1886): na robe, potlej na police In na temne sence, koje riše

▶ risba samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

risbah
Ljubite svoje sovražnike! (1899): peklenski prizor. — Obrazi divjakov so bili pisano pobarvani v strašnih risbah, kar je dajalo njihovemu že po naravi divjemu izrazu še

▶ risov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

risov
Zlatorog (1886): tolsti kozel bo jej baš na róko, »In če zagleda rísov meh celó, »Rudeče krzno, črnolísasto, »Potem, to rečem, boš vesel

▶ rit samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rit
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ne prédi, ſizer predeſh sgol klobaſe; ne ſhivaj, de kokuſham rít ne saſhijeſh. Puſti sheno ali deklo na misi pleſati in

▶ ritensko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

ritensko

ritnisko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	parov konj in bi jih vpregli dva pred voz, dva ritnisko za voz, pri strani pa k vsakimu kolesu par, ter
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	bi bil k tlam perbit ; težko ga premakneš, posebno pa ritnisko ne, čeravno ga siliš na vso moč. Mu glavo kviško
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	na vso moč. Mu glavo kviško vzdigneš, ti bo večidel ritnisko padel, de bo vse zaropotalo. Nekteri tihi norci pa grejo

ritniſko
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): K' konzu perpovedi je ſhe dodjala, rekózh: „Raki po navadi ritniſko grejo; sa to od ljudi, ki v' ſvojim hiſhovanji ſlabo

▶ riti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rije

Divica Orleanska (1848):	bolj varen, vojvoda; Braniti tega mesta ni mogoče. Naprej divica rije premagljivo, Povsod bežijo naše trume že. – Talbot. Brezúm, ti zmagaš
Zoologija (1875):	rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred nevihtami je nemiren in rije po blatu; platnica (Abramis) je jako navadna po naših vodah

rijem
Divica Orleanska (1848): malopridnim’; Ostrašeno je ljudstvo skup derhtelo, In ko si prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to
ril
Gozdovnik (1898): na svoje vprašanje. Skoro na tleh ležeč se je počasno ril na stran v grmičje, ogibaje se najmanjšega šuma, in ni
rilo
Zlata Vas (1850): otroke beračit pošiljalo; šestdeset jih je komej v dolgovih naprej rilo in le malo je bilo tacih, ki so še samogli

▶ ritnikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

ritnikovi

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	lanenega olja. Tako napravljeno dristljo dobi bolno živinče. IV. Poglavje. Ritnikovi čerm, ali kužna ritna žabica. (Rückenblut.)
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dan dajati, da se zapertju v okom pride, in da ritnikovi čerm, kteri je s kervomokom večdel združen, živinčeta ne vmori
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ako se ne pomaga naglo. Zakaj kervomoku je rad pridružen ritnikovi čerm, po kterem živinče pogine.

▶ ritovje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

spodnji del; [sskj]

ritovju
- rituvji
  Kuharske Bukve (1799): Spargelne operi, povęshi v' ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki

▶ rivalstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

rivalstvo
Zoologija (1875): zvesti na starejše, enostavniše oblike, in naposled se vse sedanje rivalstvo izvaja iz nekoliko malo prvotnih oblik. Po tem takem je

▶ rivati glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

riniti, porivati; [sskj]

rivajo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): tako kapljico , ki kri razpali in zamakne sercé. Te goré rivajo za svojim herbtam kočevski merzli zrak nazaj, in vežejo Gorjance

▶ riž samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

riž

rajž

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	solzna) deni, tega pa spet z oblati obloži, in ostali rajž nanje daj. Nar bolje je, če se v ohlajeni peči
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Gnjatni rajž. Skuhaj rajž na vodi mehko, potem dobro zmešaj eno unčo putra ali
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Nadevane pečene pišeta s solato. Linska torta. Mandelnove berljuzgnice. 177. Rajž na precejeni župi. Meso s kukmakovo polivko in kumarami. Špinača
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	koze vzdigne, ker tako veliko svoje lepote zgubi. Rajžev štrukel. Rajž na mleku s kosam cukra prav mehko skuhaj in potem
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	z rajžem podleci, deni bele mešance vanjo, nanjo pa ostali rajž in speci ga kakor sprednjiga. Rakovo kuhanje.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Dušen (dinstan) rajž z jagnjičevim stegnam. Duši mladiga jagnjeta bedro v dobro pokriti
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Gnjatni rajž. Skuhaj rajž na vodi mehko, potem dobro zmešaj eno unčo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	maslam pomazano kozo deni in kakor gnjatne blekice peci. Pisan rajž. Tri unče rajža na dobrim mleku s cukram in nekoliko
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	štrukel. Polži s hrenam. Ocverta šuka. 146. Špargelnova župa. Dušen rajž. Solata s pavljanskimi klobasicami. Kosci v rujavi polivki. 147. Grahova

rajſh
Kuharske Bukve (1799): Eno unzho maſla męſhaj rahlo v' ſklędi, vajn deni ſtolzheni rajſh, ſheſt lotov drobno ſtolzhenih mandelnov, ſheſt lotov preſejaniga zukra, lemonoviga

riža

rajsha

Kuharske Bukve (1799):	tortni ponvi, inu s' zukram potręſi. 99. Naraſteno kuhanje od rajsha. V' piſkri savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno
Kuharske Bukve (1799):	savrì en polezh mlęka, kuhaj v' njemu eno unzho opraniga rajsha, puſti ga pozhaſi vręti, kuhaniga deni na ſklędo hladít, potle

rajža

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	vse gorko na mizo pride. Rajževo kuhanje (meridon). Pol funta rajža prav mehko v enim bokalu mleka ali srove smetene skuhaj
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in deni v sok, kteri v kozi ostane, pol funta rajža in ga tudi duši, pa ne premehko. Zdaj tega in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	deni in kakor gnjatne blekice peci. Pisan rajž. Tri unče rajža na dobrim mleku s cukram in nekoliko vanilijo skuhaj, pa
Kemija (1869):	Rum se dela iz sirupa trstnega sladora, arak iz zevrelega rajža, a narodi, stanujoči po azijskih stepah in višavah, si celó

riža

Aritmetika za učiteljišča (1885):	olja po 74, 50 kg grozdjiča po 24, 100 kg riža po 24. G. Lozar v Kranji je poslal 300 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	olja po 74, 315 kg grozdjiča po 25, 528 kg riža po 24. 4.) Blaga v prodajalnici: Kakor prodajalniška inventura izkazuje
Aritmetika za učiteljišča (1885):	olja po 74, 100 kg grozdjiča po 24, 200 kg riža po 24. Prodajalnica je iztržila 91 gl.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sem od J. Perdana tukaj proti gotovemu plačilu: 350 kg riža po 23. Prodajalnica je iztržila 70 gl. Dne 15. julija
Aritmetika za učiteljišča (1885):	cukra po 47, 200 kg cukra po 43, 100 kg riža po 25. Prodajalnica je iztržila 81 gl. Dne 7. julija

rižem
- rajžem
  Zoologija (1875): rajžar (Icterus), lepa, živo pisana ptica, ki na polju z rajžem obsijanem veliko škodo dela. Rajžarjev je več vrst. Semkaj se

▶ riža samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

proga, črta; [sskj]

rižo

risho

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	imajo v opljine tako nadelani biti, de vſak sob ſvojo risho dela; sa brano je verv pervesana, de jo delavez persdigvaje
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	to je, edine farbe, in ſmé k vezhimu po herbtu risho iméti; ſizer mora kosha tenjka in mehka biti, in ſvetle

▶ riža samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

riž; Pleteršnik

riže
Robinson mlajši (1849): imenitne bile. Tu so stali polni sodove suharov, vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita — zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugel — krugel

▶ rižev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

riževo

rajževo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	precej na mizo da. Rajževo kuhanje z mešanco (ragu). Napravi rajževo kuhanje kakor je bilo ravno rečeno, pomaži dobro s putram
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skledo dene, s cukram potrese in precej na mizo da. Rajževo kuhanje z mešanco (ragu). Napravi rajževo kuhanje kakor je bilo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	župa z jajci. Meso s peso. Kislo zelje s ptički. Rajževo kuhanje. 81. Moknati mlinci. Govedina po angleško. Raki s smeteno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	urno od rok iti, de vse gorko na mizo pride. Rajževo kuhanje (meridon). Pol funta rajža prav mehko v enim bokalu

riževo
Tiun - Lin (1891): prodajalnicami, in povsod so ponujali sitni Kitajci svojo narodno pijačo, riževo vodo. To je gneča, pehanje, ropot, vpitje in priporočanje blaga

▶ rja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rja

rija

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	na semlji, ampak sa nebeſa, kjer jih ne ſnedó ne rijà ne molji, kjer jih tudi tatjé ne ukradejo. Kjer je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne perpuſti mladizhev loviti ali satirati. — Zhe bób, kadar zveté, rijà ali uſhí poſhkodvati hozhejo, je dobro , verhizhke potergati mu. — Ako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa ne v mokrotni kraj ; takó ſe ga ne bo rijà prijela. ˛She druga ſhkoda ſe shita na polju poprime. Shito
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe meglé vsdigujejo, tudi v ſuhih letnah ſe shita prime. Rijà ſe rada tiſte ſetve prime, ktera je preplitvo saorana, sató
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	rek in jeserov. Soper to ſhkodljivo rôſo ni prave pomozhi. Rijà. Rijà (Rost) perhaja na posno ſejane shita, na shita v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſkase per shiti ſo le té : ˛Snetljivz, medena roſa, in rijà. Şnetljivz (Brand) je dvojin: je terd ali ſkrit in je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	in jeserov. Soper to ſhkodljivo rôſo ni prave pomozhi. Rijà. Rijà (Rost) perhaja na posno ſejane shita, na shita v dolinah

▶ rjast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjast
Zoologija (1875): in dolg robat kljun, lepo plavkasto zeleno perje, spodaj je rjast. Lovi si vodne žuželke in majhne ribice, za kojimi skače

rjasto

Zoologija (1875):	truplu prileglega perja. Barve je sive, namešane z rjavo in rjasto, a povprek je valovito progasta. Naj bolj pa na njej
Zoologija (1875):	perutnicah je vzdolz belo počrkana. Samec ima spredaj na, trebuhu rjasto, podkovasto liso. Najljubša so jej z žitom obsejana polja, katerih

▶ rjav pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjav

rjav
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe

rujav

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	zmerzlina. Eno unčo cukra nad žerjavco tako dolgo kuhaj, de rujav postane; potem ga pa na plošo stresi, ktera je z
Botanika (1875):	prah (pollen), ki je večidel rumen, časih pa tudi rudeč, rujav, vijoličast, moder ali zelen. Njegova zrna imajo 1/20 do 1/300

rjava

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	podóbi. Po barvi ſe lapornata semlja kashe : bélkaſta, rumena, ruménkaſta, rjava, ſivkaſta, rudezha, viſhnjevkaſta. Posnati je lapor po teh le snaminjih
Zoologija (1875):	imenujemo očesno plat, drugo pa trebušno. Očesna plat je zmerom rjava, druga pa bela. Ploča plava tako, da je očesna plat
Zoologija (1875):	svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé zadružno, ližejo najrajše sladke sokove
Zoologija (1875):	in sosednih otokov. Velika je kakor naša sraka, sploh je rjava, okoli kljuna ima kratko žametasto perje. Samcu pa vihra na

rujava

Divica Orleanska (1848):	ljudstvo skup derhtelo, In ko si prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro me
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	kotličku razbeli, tri žlice omese perdeni, de med vednim mešanjem rujava postane, deni potem po žlici na z vodo pomočeni valjar
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Rujava polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v porceljanasto posodo deni, in na hladnim naj se sterdi. Rujava močna župa. Zreži goveje meso na tanke koleščike, stolci jih

rjave

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa ſive, kakor ſhkerjanez. Noge ſo vmasano — selenkaſte, plavute selenkaſto — rjave. Ta barva ſizer ni navadna per pelikanih. Pod klunam ima
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	11. Pesem o zvonu. (Nadalje. ) Noter to paljčino vtaknem, Pipe rjave so že zlo, Če postekleno izmaknem, Ruda v litje godna
Rudninoslovje (1867):	zvrsti, sosebno zelene i sive, imenujejo se korund sploh, a rjave démantovec (Demantspath); oba sta skoro neprozórna. Smirek (Schmirgel) je korundova
Rudninoslovje (1867):	živčevo. Rude kovinskega lica so navadno črne, a nekovinskega črne, rjave, rdeče, rumene, sive, malokedaj zelene, modre ali bele, svetijo se
Kemija (1869):	Rumen je ali rjav in mnoge rudnine so rumene ali rjave od primešanega rjavega železovca. Čist hidrat železnega okisa dobimo, ako
Zoologija (1875):	fullo) je podoben hrošču, samo ka je veči in ima rjave pokrovke belo poprskane; živi v jelovji.

rujave

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razpreza. Dostikrat dobijo plohi, dile in še clo metérni hlodi rujave lise, ali so polni lukinj od červojedine; to pride od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	razsuši se nikdar več; delj ko les leží, veči prihajajo rujave perele lise in so dostikrat takó mehke, de se dajo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Rujava polivka. Vzemi lepe rujave prežganke, zali jo z dobro mesno župo, z nekoliko vinam
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	una stran; lahko je tedaj mogoče, da so se tiste rujave lise po tem prikazale, ko so sonlčni žarki med tem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	petje in godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna velika učljivost, ki se vsemu
Mineralogija in geognozija (1871):	barve; prozorneje rabijo za polarizovanje (§. 27), zlasti zelene in rujave. O staurolitu naj tù spomnimo, da so njegovi kristali dostikrat
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	in v poljubnej velikosti, bile so iz rudeče pa tudi rujave gume; slednja je nekako bolj prožna nego prva. Pri povezavanji

rjavega
Kemija (1869): §. 44). 1 cent velja okoli 3 goldinarje. V družbi rjavega manganovca se večkrat nahaja manganov okis, Mn2O3 (Braunit) in pa
rjavem
Kemija (1869): priložnost povedati kaj o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi

rjavi

rjavi
Kemija (1869): MnO2, se nahaja na zemlji kakor rudnina ter se navadno rjavi manganovec (Braunstein) imenuje, da-si tudi na papirji naredi črnosivo razo

rujavi

Mineralogija in geognozija (1871):

laknasti, Faserkohle, 30. ,, Kännel-, 30. ,, smolni, Pechkohle, 30. ,, sajasti, Russkohle. ,, rujavi ali lignit, Braunkohle oder Lignit, 31. ,, močvirni, Moorkohle, 31. ,, papirnati

rjavim

rujavim

Botanika (1875):	okusni goban ali vrgánj (jurčki) (Boletus edulis); velika goba z rujavim klobukom in s prav debelim kocénom, ki je bledo rudečkast
Botanika (1875):	imenitne: navadna pihalka ali pezdek (Bovista), jajčasta, bela, pozneje z rujavim trosom napolnjena, raste pogostoma po pašnikih; veliki pezdek ali krvnica

rjavo

rijavo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kar oſtane, ſhe poshgejo, de ſe ſhe léta sa njimi rijavo ſmodiſhe posná. — V doſti krajih ſe po-hoſtah shivina paſe, ki
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v panjih, poloshi zhbélam medu. Ozhédi drevéſa, pokonzhaj goſénzhne salége. Rijavo salésheno perje oberi, ſuho s pajzhno k mladikam perprédeno perje

rjavo

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kosarzi, vſe drugo perje venilo, ino je kakor ſuho liſtje rjavo? ” Sazhne jih ogledovati, ino na! te potozhnize niſo bile israſtle
Genovefa (1841):	lepo ozhém prilisuje, kakor dobro — kakor tukaj ſtrupéna muſhniza prôſto, rjavo, dôbro, ne krivno in vshivljivo gobo sraven ſêbe v lepoti
Kemija (1869):	Braunit) in pa hidrat tega okisa, Manganit zvan, ki ima rjavo razo. Manganov okisec, MnO, pobarva steklovino vijoličasto. Njegove soli so

rujavo

Zlata Vas (1848):	bilo vmazane ali pa stergane obléke. Marsiktero obličje je bilo rujavo, od solnca ogoreno, pa nobeniga vmazaniga, z zmeršenimi lasmí ni
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Če deblu skorje manjka , naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	na za to pripravljeno zelnato jed. Tudi jih lahko z rujavo polivko (zosam) in smeteno poliješ in tako zavrete same na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	griči v okolici so večjidel iz apnenka, ki je z rujavo ilovico pokrit; enake lastnije so tudi griči, ki se po
Mineralogija in geognozija (1871):	Werfenski škrilniki in peščenci dostikrat premené svojo barvo v rumenkasto, rujavo ali sivo,

▶ rjavka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjavki

rujavki

Tine in Jerica (1852):	ti škodo deseterno povernem. Paljčar (začuden dečku). Gotovo ste bile rujavki, pa ti že prav ne veš. Deček (nestanovitno. ) Jez že
Tine in Jerica (1852):	še vtaji, če moreš. Tine (dečku. ) Pa kakšne so bile, rujavki, rudečki, plavki? Deček. Rudečki, ena z belo liso. Tine. (Paljčarju

▶ rjavkast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjavkast

Zoologija (1875):	sleče staro lupino in dobi novo. Živ rak je zeleno rjavkast, kuhan pa žarko rudeč. Na spodnji strani glavoprsja so usta
Zoologija (1875):	potapnik (Hydrophilus piceus), pod. 180, je 5 cm. dolg, črno rjavkast, a na prsih ima oster trn. Ribštvu je škodljiv. b.

rjavkasta
- rjavkasta
  Rudninoslovje (1867): nekovinskega lica, raza jim je največ brez barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v
- rujavkasta
  Botanika (1875): Gvana je rujavkasta, prahu podobna ali lahko razdrobljiva tvarina, ki ostro smrdi po

rjavkaste

rujavkaste

Stric Tomaž (1853):	se. „Z neko sokrovico sim si rumenkasti obraz pomazal in rujavkaste lase v černe spremenil. Tedaj se lahko prepričate, da mi
Mineralogija in geognozija (1871):	Zloga je to kamenje porfirastega (gl. §. 94), rdečkaste, rumenkaste, rujavkaste barve ali mnogobarvno. Kar so stari podobarji kot porfir umetno
Botanika (1875):	§. 79.). Oddelek usnjastih halug (Fucoideae) ima olivasto zelene ali rujavkaste, usnjaste liste. Sem spadajo: Mehurjasta haluga (Fucus, pod. 177:), ktere

rjavkastih

rujavkastih

Roza Jelodvorska (1855):	XII. Roza zlajšuje nesrečo svojiga očeta. Roza zopet rujavkastih lic, drugi dan komaj z vratarico in otročičima k mizi
Astronomija (1869):	ker so te maroge brž ko ne oblaki. — Razun teh rujavkastih marog so našli zvezdoznanci tudi rdečkaste, zelenkaste itd. Od kod

▶ rjavkasto prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjavkasto

Zoologija (1875):	sedem palcev dolga. Siva podgana (M. decumanus), pod. 83, je rjavkasto siva, veča in močnejša od črne ter se je stopram
Zoologija (1875):	od enega samega para pri najugodniših okolnostih nakoti 2300 potomkov. Rjavkasto siva in kratkorepa žival slabo pleza, zato jih je najbolje
Zoologija (1875):	in divja mačka je močna in krepka žival sive ali rjavkasto Pod. 74. Divji maček: Felis catus. Nar. vel. 60 + 30

rujavkasto

Tine in Jerica (1852):	Paljčarju. ) Ako ti med mojo vso, živino drugačno zagledaš, kakor rujavkasto, ali le eno samo z belo liso, pa ti škodo
Stelja in gnoj (1875):	slaba, prstena šôta sama, 2. pepél od šôte, 3. drobna rujavkasto črna prst (Haidehurnus), ki se dostikrat in obširno nahaja po

▶ rjavkast siv pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, splošni, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k

rjavkasto sivih

rujavkasto-sivih

Mineralogija in geognozija (1871):

skupku obstoječem iz laporato-peščenih škrilnikov in tanko skladastih, temnih (mnogokrat rujavkasto-sivih) apnencev in apnenih škrilnikov, rdeči in zeleni škrilniki, kterih malokedaj

▶ rjavopegast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

rjavopegast
Zoologija (1875): vodah; globoček (Gobio vulgaris) ima dva brka, oblo telo in rjavopegast hrbet; kačela (Cobitis barbatula), pod. 165, je tri palce dolga

▶ rjav raztajan pridevnik, splošni, nedoločeno + pridevnik, deležniški, nedoločeno(večbesedno geslo) ↘ goo300k

rjavo raztajan
- rujavorastajani
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): pezhájo s farbanjem mnogoverſtniga shganja, vedó, kakó nerad ſe popolnama rujavorastajani zuker V shganju rastopí, kar je poſébno savoljo tega prav

▶ rjove prislov, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjove
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): v terdo steno in začne pred seboj pesek šariti in rjové ga kviško kaditi. „Podraži ga, ti strahopetec! ” jezno zavpije cesar

▶ rjoveče prislov, deležje ↘ goo300k, IMP

rjoveče
Gozdovnik (1898): nepobitna. Dajala je Kanadčanu besnost obstreljenega mrjasca. »Fabij! « kričal je rjoveče, da so se odjeki vračali kakor gromi. Visoka njegova postava

▶ rjovenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjovenje

Gozdovnik (1898):	Dobro zadet! Na mestu mrtev! « V daljavi se sliši levje rjovenje. Po tega poj deva še tudi, kajti on hodi na
Gozdovnik (1898):	Umolkne. Na tisti strani, s ktere se je slišalo levje rjovenje, poči strel.

▶ rjoveti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjove
- rijove
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): slamo ovijejo in zažgó. Uboga živina se valja po tléh, rijôve na vso moč — pa nič ne pomaga, dokler vsa sožgana

▶ rjuha samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjuha

rijuha
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ti. Jaz sem jo napravil”. Čez mizo je bila bela rijuha pogernjena, sošita iz ogerskega platna. Darovali so jo moji materi

rjuha

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	Odgovor: „En mernik rèží,” — „Ali si gluha? ” „Pred je bila rjuha, pred; zdaj pa kar sim sošila, ni rjuha ampak vreča
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1850):	je bila rjuha, pred; zdaj pa kar sim sošila, ni rjuha ampak vreča (žakelj). ” Ptujci ali od ptujcov popačeni Slovani so

rjuhami
Kmetijske in rokodelske novice (1844): mu bolj kri tezhe, potler ga s v krop pomozhenimi rjuhami grejemo, potler mu laneniga olja soper priſada noter damo, in
rjuhe
- rijuhe
  Zlata Vas (1850): blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in česar je bilo treba, pripravljati. V začetku niso Zlatovasčani
- rjuhe
  Stric Tomaž (1853): bi spet kej početi imel, privleče iz žepa popire ko rjuhe velike ter začne prebirati. Ker se je le malo razumel
rjuho
- rijuho
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): je prelepa zdela, in rabili smo jo le za mizno rijuho. Joj otroku, kteri jo je pobrodal. Žlice smo imeli rožene
- ruho
  Gozdovnik (1898): bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter stopi pod hladno ruho. Vse te priprave so trpele komaj pol ure, tako so

▶ rjuti glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjove
Gozdovnik (1898): topove grmeti in puške pokati. Veliko glasov kliče, vpije in rjove. Oče pride doli k meni, črn od smodnikovega dima, in

rjuti

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se je kmalo začel viti po tleh in prekucovati pa rjuti v veliko veselje Maksimijanovo. „No, kaj tako važnega imaš razodeti
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	videle divjo zver za zverjó kakor besno krog njega letati, rjuti, gibati z repom — vendar se ga ne ena ni lotila

▶ rjutje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rjutje

Gozdovnik (1898):	se čuje pred njima in takoj na to nastane mnogoglasno rjutje, prihajajoče iz žrel vseh Indijanov, hipoma ustavših, pripravljenih sprejeti bližalca
Gozdovnik (1898):	pred sabo; ob enem so opazili njega ter zagnali strašansko rjutje. Kakih dvajset Indijanov je videl, da hité proti reki. To

▶ rman samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

rman
Botanika (1875): očitno kaže. Koristna zdravila so sledeče rastline tega oddelka: grenki rman (Achillea millefolium, pod. 210.), brdnja ali sv. Antona roža (Arnica

← ↑ →

Stran zadnjič posodobljena 2015-05-25, et.
Avtorske pravice za besedišče določa licenca Creative Commons Priznanje avtorstva 3.0

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 76 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —