Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP: vse besede, Stran 8

▶ častit pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

častita
- zheſtita
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ino jedla. Ko je she dolgo let omoshena, premoshna ino zheſtita meſtlanka bila, ſrezhna mati ino po tem ſtara babiza, je

častite

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	posebne povabila k veselicam se ne razpošiljajo. Zdaj pa še častite unanje družnike čitavnice naše , kteri še niso letnine za preteklo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	vlade zahvaluje dobrotnikom in še posebno očitno pohvalo izrekuje prizadevam častite duhovščine šenklavške in mestnim okrajnim predstojnikom gospodom: Francetu Schantelnu, Nacetu

zhaſtite
Branja, inu evangeliumi (1777): je she, dershi nasaj tvojo roko; savolo tvoje lubesnive, inu zhaſtite Matere, katire ſvete perſi ſi super ta ſtrup naſhih grehov

častitega

častitiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sapert srak sboljſha. A. K. Poslavljenje. Presvitli Cesar so našiga častitiga rojaka, gospoda Jerneja Legata, dohtarja svetiga pisma in poprejšniga fajmoštra
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	me na mošt opomniš, ko nikoli taciga, in na visoko častitiga duhovniga gospoda, Franc Pirca, kteri zdaj deleč, deleč v Ameriki
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	k. krajnske kmetijske družbe so močno pogrešali in pomilovali odmanjkanje častitiga gospoda Dr. Bleiweisa, kterimu je merzlica na Dunaji v Gradec

zhaſtitega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	uſſe dobrute, katire smo jeſt inu drugi skus tega veliku zhaſtitega Svetnika prejelli, po verſti praviti, inu popisati. 3. Tu samu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'andohti, inu molitvi ſnajdti, ta se le iſvoli tega zhaſtitega Svetnika S. Joſhefa ſa svojega mojſtra, inu Uzhenika, inu on
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	eſt sem sè bla ſa svojega Patrona, inu Proshnika tega zhaſtitega S. Ozheta Joſhefa iſvolila, katiremu, ke sem sé bla skerbnu

zhaſtitiga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſerzi imenovati. S hvaleshnoſtjo ſe ſhe marſikdo ismed rokodelzov naſhiga zhaſtitiga barona Shige Zojsa ſpomni, kakor patra Gabriela Grubarja, ki nekadaj

častitemu

častitimu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	za tako darilo veliko hvalo vedil. Pràv lepó se pa častitimu gosp. Drobniču za imenovane okamenike zahvalimo, ktere so že narodnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	In kmalo je potihnilo prazno besedovanje nôre mladosti. Odperto pismice častitimu gosp. Vodušeku, c. k. vodju nemških šol v Celji. Ravno

častiti

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	stopnjo časti dosegel. K. R. Hueber. Zahvala. Kakor so poprej častiti gospod J. Caf, kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	imé v čast Krajnske dežele, se imenuje „Weixelburg” „Višnja Gora”. Častiti c. k. kameralni komisar v Bruku gosp. H. Kos, so
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	prizadevi starišem, in otrokam veliki prid šole pokazati. Naj bodo častiti duhovniki in gosposka pràv lepo prošeni, naše revne šole priporočevati
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	Smrekarja, v nažim pravopisu pràv dobro pisano, so nam poslali častiti gosp. J. O. Lepstanski; lepa hvala za-nj! ) Poslanci slovenskih deželá
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	pomorili in mene sabo v sužnost tirali. « »Smilite se mi, častiti oče! « reče Enrik. »Rad vas odkupim, in dam za vas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	verte in množijo celó na kamniti zemlji sadjorejo tako kakor častiti gosp. Mužina! Iz natoroznanstva. Od vremena. (Dalje in konec. ) Kaj
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	prišel pred oči. Vernimo se tedaj k Fabíoli. Morebiti pričakuje častiti bralec, da jo najde ko kristijanko; in vendar ni tako
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	in terčila sta po starodavni šegi. „Bodite mi serčno pozdravljeni, častiti oče! ” nagovori grof Remigija. „Prijetno je pač pod streho v

čestit
Zlatorog (1886): A vender Katre lepo hčer Prijázno gléda vsakatér. Celó kaplán, čestit vsikdar, Tu čuti nje miline čar;

čestiti

Zlatorog (1886):	Pozdrávljen mi srčnó, Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé
Tiun - Lin (1891):	zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom morskega razbojnika; pošten

zhaſtite

Abecedika ali Plateltof (1789):	beſede. 3. Katir nam ſkus tebe visha naſhe dijanje Ta zhaſtite Tal. 1. Katir je od ſmerte uſtal. 2. Katir nam
Abecedika ali Plateltof (1789):	beſsęde. 3. Katir nam skus tebe visha naſhe dijanja. Ta zhaſtite Tal. 1. Katir je od ſmerte uſtal. 2. Katir je
Abecedika ali Plateltof (1789):	beſsęde. 3. Katir nam skus tebe visha naſhe dijanje. Ta zhaſtite Tal. 1. Katir je od smerte uſtal. 2. Katir je

zhaſtiti

Sacrum promptuarium (1695):	veliku zhudu tem bogaboyezem kershenikom ſe kashe. Tiga vam, ò zhaſtiti Mashniki shenkam, v' tega ſe imate vy shpeglat, kateri raunu
Sacrum promptuarium (1695):	bom tem Sakonskem zhaſt ſturil, dokler nyh ſtan je en zhaſtiti ſtan, po beſsedah S. Paula, kir pravi: Honorabile conubium in
Sacrum promptuarium (1695):	adhuc infirmi eſſemus, ſecundum tempus pro impijs mortuus oſt. O zhaſtiti Maſhniki! Leta Fazonetel S. Veronike sa novu lejtu vam shenkam
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſtvar bo od hlapzhuvanja te ſtrohlivoſte proſta ſturjena k' ti zhaſtiti frajoſti boshjeh otrok. Sakaj mi vęmo, de uſſaka ſtvar sdihuje

častitih
- častitih
  Kmetijske in rokodelske novice (1848): dragi čas zapravljajo! — Pràv ljub nam je bil tudi oglas častitih duhovnih mladenčev iz Senja (Zeng), ki so nam med drugim
- zhaſtitih
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in njih ſpezhanje naſe vſela, ima vſe upanje do ſvojih zhaſtitih deleshnikov, kterim poboljſhanje ſtanu kmetvavzov in obertnikov na ſerzu leshi

častitim

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nisim mogel storiti. De sim tedej zopet v Ljubljani, oznanim častitim bravcam Novic, ki mi morebiti imajo kaj pisati ali za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	protokoli županijskih zborov ali skupšin pišejo, da bo prav, — podamo častitim bravcam danes, misleči, da ne pridemo prepozno, akoravno smo se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	vspeha ne vemo. Naj bo pri ti priliki vsem onim častitim posestnikom, kateri so več let veliko tisoč gozdnih sadik brezplačno
Revček Andrejček (1891):	lov, želim vsem gospodom strelcem dobro srečo! ter zakličem vsem častitim gospodom lovcem krepak »živio! «

častito
- častito
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): dobro delo bi se od slabejiga ločilo. Upamo, de bo častito slovensko družtvo, ki je za vse domorodne rečí tako živo
- zhaſtito
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): proſímo vſak dan Boga, ino vſe drugo nam bo pervergel. Zhaſtito je bilo ˛Salomonovo kraljevanje, pravizhne njegove ſodbe, ino ſrezhne njegove
- zhaſtitu
  Branja, inu evangeliumi (1777): semlo ſtvaruv , katiri je v' ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej

▶ častit. okrajšava ↘ goo300k, IMP

častit.

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	poslani dar tukaj očitno in serčno zahvalimo. Vredništvo. Odgovori vredništva: Častit. gospodu Aug. Ž. Kako je z gnjilim korúnam ravnati, so
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čislani družbi, ki sprejemate deležnike iz vsih krajev našiga Cesarstva. Častit. gospodu — n— iz Šneperka. Odgovor na Vaše vprašanje so dali

▶ častiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

časti

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	svojimu sovražniku. Pa kar stvarice mu žaliga ne stori, ino časti nad Savlam kralja od Boga postavljeniga, z Gospodovim oljem pomazaniga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	popisal ko žensko čudovite učenosti in olike, ki prav iskreno časti domače bogove in geniju cesarjevemu dan na dan daruje. „O

zhaſty

Biblia (1584):	folk ſe k'meni pèrblishuje s'ſvojemi uſti, inu me zhaſty s'ſvojemi uſtni: ampak nyh ſerce je delezh od mene
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	od vaſs Isaias, rekózh: 8. Letó ludſtvu s' shnabli mene zhaſty, njih ſèrzę pak je delezh od mene.

častijo
- zhaſte
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 9. Ali ony sabſtójn mene zhaſtę, kęr ony vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar
- zhaſtijo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſe kriviga nizh ne sgodi ! Ti ſ' mogózhen, ſvét; Tebe zhaſtijo Gór viſhave, Teb' gromi morje; Daj, de k pridu nam

častil

Viljem Tell (1862):	bodeš stal ti v dičnosti prekrasnej Najprvi med svobodnimi možmí, Častil te ljud bo, ko se kralj častí. Rudenc. Tu, vsega
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	če se mu pridruži skušeni junak. Pankracij pa ni le častil Boštjana ko navadnega hrabrega vojaka cesarjevega, še bolj ga je
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	variha in vse svetnike, katere si v zdravih dneh posebno častil. 37. — Če postaneš malosrčen in nevoljen nad svojo boleznijo in

zhaſtil

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſavle teh stvary koker njeh stvar neka hvallil, inu stembel zhaſtil. En velik ſaller je, aku kedu mene, de so ſatu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	othla svjetuvati, de be s' posebno andohtjo tega prezhaſtitluvega Svetnika zhaſtil ſavle tolkajn mnogiternu spoſnaneh rezhy, skus katire sem jeſt ſvedela
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	beſſede tvoje matere ſa doſti rezhy volo. Ti bosh mene zhaſtil, ter enu veliku veſſelle naredil, aku se bosh od pregreshneh

častili

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane kmetovavce odkritoserčno tako častili, de slednji, ki je pri tem zboru bil, se bo
Zlata Vas (1848):	ni bilo; zató so Zlatovasčane povsod nar raji imeli in častili. Če je kadaj kak berač kam prišel in je rekel
Oče naš (1854):	izgled, in kadar bodemo izmaševani, bodo naš spominj blagoslovili in častili. “
Ferdinand (1884):	krasno oblačila; ne, ker so ju ljudje bolj čislali in častili nego popreje; le radi tega sta bila bolj srečna in
Oče naš (1885):	svoji milosti uboge francozke dežele zapustil! Tvoje ime bodo zopet častili in posvečevali v deželi. Tvoj križ vidim zopet stati. Vidim

čestili
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853): Njegove podložnike, ki so v njem svojiga nar večiga dobrotnika čestíli, in ki so ga sicer le kake tedne v léti

zhaſtili

Biblia (1584):	govurili, Krulauci sdravi poſtajali, Hromci hodili, Slepci vidili, inu ſo zhaſtili Israelſkiga Boga. INu Iesus je ſvoje Iogre k'ſebi poklizal
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſvojimu ſerzu premiſhluvala. Paſtirji pak ſo ſe supet nasajvernili, ſo zhaſtili inu hvalili Boga v' uſſeh teh rezhęh, katire ſo ſhliſhali
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſedaneh dneh tvoje imę toku zhaſtitu ſturuv, de bodo tebe zhaſtili uſſi ti, katiri bodo vekumej pomneli na to veliko muzh
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	de mutaſti govorę krulovi hódio, inu ſlęjpi vidio: inu ſo zhaſtili Israelſkiga Bogá.

častim
- častim
  Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854): svetim kerstu dano, tebe za svojiga posebniga prijatla in pomočnika častim. — Tvoje pobožno in sveto življenje tukaj na zemlji je meni
- zhaſtim
  Biblia (1584): VTémiſtim zhaſsu je Iesus odguvoril inu je djal: Ieſt tebe zhaſtim Ozha inu Goſpud Nebes inu Semle, de ſi ti letu

častimo

Pastirski list (1852):	klerega je Gospod u tjednu si zebral, po volji Gospodovoj častimo.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	imenitna, nije koristna, nije potrebna. Ako je mi sami ne častimo, kako moremo po pravici očakovati, da bi ju častili drugi

zhastemo

Ta male katechismus (1768):	inu njeh malike na eno naſdushno viſho molejo; mi pak zhastemo v' teh obraſkeh, inu Kipeh Kristusa, inu Svetnike, katiri nam
Ta male katechismus (1768):	pruti svojemu bliſhnemu ſapopadene namrezh: de mi neli nashe naprejpostavlene zhastemo, temuzh tudi uſſem v' dijanju, beſſedah, inu voli uſſe dobru
Ta male katechismus (1768):	vekumej. To skrivnust virjemo, Té lubemo, Na Té ſaupamo, 'nu zhastemo. II. O JEſu roſſi nam, Té prosemo Gnade, 'nu pridi
Ta male katechismus (1768):	O Tukej ſde videmo mi nashega Boga, * s' andohtjo ga zhastemo is zelega serza. Tu pervu se odpeva. Tu kar pride

zhastimo

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	bit'. Ta shtiri inu dvaista Peiſem. Sanctus. 1. Trikrat svetiga zhastimo Tebe ô Bog Sabaoth ! No vſelei zhastit' shelimo. Nebo
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	nihdar nasapusti, Tu ponishnu proſmo mi. s'Peitjam mi tebe zhastimo, Tvoje gnade resglaſimo, K'dire ſi nam skasou ti. 2.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	De s'tistim Bogu zhast dajo. 2. Tebe molmo, no zhastimo O Bog, inu naſh Gospod ! Tvojo zhast mi resglalimo , No
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tukei klezhimo , Sliſhi ta glaſs tvoyh otrok , s'Kadirim te Zhastimo. Mi dershimo sdei ta spomin, Per sadni vezhirji tvoi Syn

zhaſtimo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): v nebéſ viſhavi, Ti niſ' ſamo nam shivljenja dal, Ki 'zhaſtimo Tebe v vezhni ſlavi : Ti zheſh biti tudi varh shival

častit
- zhaſtit
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): bilo na ſvétu. V' ta tempelj ſo ſe Israelzi ſ-hajali, zhaſtit ozhitno ediniga Boga. Mi ga móramo v' zerkvah moliti. Pa
častita
Ferdinand (1884): besedo se zahvali cesarju za to milost. Grofinji Anici pa častita tako prisrčno, da se je kar videlo, da mu je

častite

zhaſtite

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſe s' ognjem oglaſi, bodi ſi moj ali vaſh; njega zhaſtíte vſi praviga Boga. “ Vſe ljudſtvo je savpilo: „To je prav
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de bi me prihodnizh ſhe med vami prebivale, takó naſ zhaſtite, kakor gré. Naj vam bojo Lahi sa isgled ! Véſte kako

častiti

častiti
Blagomir puščavnik (1853): neskončna je tvoja dobrota! O da bi te mogel zadostno častiti in hvaliti! Tode kmalo pridem pred prestol tvoj, takrat te

zhastit

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vseu. 4. O JESUS ! mi zhaſtimo Tvojo lubesen sdei, Inu zhastit shelimo Tudi na vekumei, Kir si nam dau sa shpisho
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	tamkei pleihan bit', Beu, inu Zhist v'Nebelih svoiga Boga zhastit ? Perdauk. Ene Peiſmi h'Sveti Maſhi, ino Shegnu. Peiſmi ob
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	zhres Ta Lenoba v'to Zirku prit', Inu tamkei Boga zhastit. 4. Sapovedat, ali ſvetvati, Al pervoliti v' greſhno rezh, Hvalit

zhastiti

Ta male katechismus (1768):	zhastiti, inu na pomuzh poklizat, tu je: koker nashega stvarneka, odreshnika
Ta male katechismus (1768):	ustmy, poj Salve Regina vse ure, vse dny. II. Mario zhastiti je nasha dolſhnust, * na tron njo postav'la je boſhja modrust
Ta male katechismus (1768):	samega Boga, koker to narvezhe dobruto viruvati, njega lubiti, inu zhastiti. 5. buq. Moyſ. 6. 13. Je pak perpushenu svetnike pozhastiti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	h'offertoriu. 1. O Bog! mi ſaki zhaſs Shelimo te zhastiti, Brumnu pret tebe priti, s'Gnado poglei na naſs.
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Naſh glaſs pusti h'tebi priti , No s'tistim tebe zhastiti. 3. Kir ſe svesd millionu ſveiti, Tam je Ozhe! tvoja
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	sam Kristus sapovei. 5. Ta sveti Sacrament vſelei Svestu mormo zhastiti. Starih ofro postave sdei So she nehale biti. Ta viera
Abecedika ali Plateltof (1789):	veſelu mogl goriuſtati, inu is zhiſtim ſerzam tebi ſlushiti, tebe zhastiti, inu hvaliti. Kar jeſt tebe moj Stvarnik, inu oderſhenik nebeshi

zhaſtiti

Sacrum promptuarium (1695):	dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner pervu Maſhnike zhaſtiti rekozh: Honora Deum ex tota anima, & honorifica Sacerdotes. Inu S.
Sacrum promptuarium (1695):	oblubila, namrezh Chriſtuſu Jeſuſu: Inu takorshne Vduve sapovej S. Paulus zhaſtiti: Viduas honora, quæ verè viduæ ſunt. Druge Vduve ſe najdeio

častiva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): vero. Perun mogočni se je razljutil, ker ga več ne častiva; pa nisem jez tega kriv. Tebe naj doleti njegova ojstra

▶ častitljiv pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

častititljivejšemupridevnik, splošni, primernik
- častljivišimu
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): več pervin razkrojili— lepših vej pognala, in k večimu ali častljivišimu drevesu zrastla, kakor kemíja. Od tedna do tedna nove , okoli

častitlivejšipridevnik, splošni, primernik

častitljivši

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vred na kup vreči, de iz njih nove in še častitljivši zrasejo? Kdo je neki misel Gospodovo vganil, ali Mu pri
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Gospodovo vganil, ali Mu pri njegovih delih svetovavec bil? — Veliko častitljivši v slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v

častitljivpridevnik, splošni, nedoločeno

častitljiv

I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Puščavnik. V hribih, popolnem v samoti je živel star in častitljiv puščavnik, ki je štel nad osemdeset let. Oče Remigij — tako
Ferdinand (1884):	Častitljiv oče Bernard je bil ravno oni samotarec, h kateremu je

zhaſtitljiv

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	duſham v' Jerusalemu je Bog to rasodel. Shivel je ondi zhaſtítljiv ſtarzhik, ˛Simeon po imenu. Veſ pravizhen ino bogabojezh je bil
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	groba. Ino Jesuſ Kriſtuſ vſtane zhaſtítljiv ino neumerjozh is groba, je premagavez ſmerti, premagavez vſe ſovrashnikove

zheſtitliv

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	s' zhaſam po premoshno poſhteno dekle oshenil. Dedez, she veſ zheſtitliv ſtarzhek, ſo ſhe tega veſelja vzhákali, de ſo s' ſvojim
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	je ſerze bolelo; proſila je Shofko sa odpuſhanje, ino vbogi zheſtitliv ſtarzhek ſe ji toljko vſmilijo, de ſe nad njim rasjoka
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	teri je bilo Shofka ime. Njeni ozhe, kapitan Sorko, prav zheſtitliv ſtarzhek, ſo ſvoje dni na vojſki bli, alj savolj ſvojih

častitljivapridevnik, splošni, nedoločeno

častitljiva

Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	Mati našiga Stvarnika, Mati našiga Odrešenika, Devica nar modrejši! Devica častitljiva! Devica hvalevredna! Devica mogočna! Devica usmiljena! Devica verna! Podoba pravice
Oče naš (1854):	očmí. Spomniti se je tudi mogel, da sta ga dva častitljiva moža, eden zlo priletin, poln milosti in ljubezni, drugi še
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	prečudna, Mati našiga stvarnika, Mati našiga odrešenika, Devica modra, Devica častitljiva, Devica hvale vrédna, Devica mogočna, Devica usmiljena, Devica verna, Podoba
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	naših potrebah, temuč reši nas vselej od vsih nevarnost. O častitljiva in žegnana devica; naša gospá; naša srednica, naša besednica; naša
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	popraševanjem po kristijanstvu, ktero se jej je zdelo nova, prav častitljiva in bistroumna sistema — saj jej je umerl učenik, po kterem
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	se ozre na okoli stoječe in čez nekaj trenutkov začne: „Častitljiva brata! ki sta prisegla na Kristusovo ime, ki za njega
Oče naš (1885):	očmí. Spomniti se je tudi mogel, da sta ga dva častitljiva moža, eden zelo prileten, poln milosti in ljubezni, drugi še

zhaſtitljiva

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Zhe ſo tadaj prebivavzi v luni, kakor uzheni miſlijo, kako zhaſtitljiva in lepa ſe njim mora viditi naſha semlja, ktera ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Loſhkiga kantóna in morebiti zele gorenjſke ſtraní, pa kar ſo zhaſtitljiva goſpá Mati Marijana Şerafína Hausenlehner vladijo tega kloſhtra prejeli, je

častitljivepridevnik, splošni, nedoločeno

častitljive

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bližno primorsko deželo. (Na dalje. ) Imamo popolnama zaupanje, de bodo častitljive kresijske gosposke za šole namenjene darove radovoljno prejemale, in de
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	de bi se môgla sama na nje naročiti. Prosimo tedej častitljive gospode fajmoštre blizo Ljubljane, naj nam oznanijo, ktera šola bi

zhaſtitljive
Kmetijske in rokodelske novice (1843): ſvetnikov. — To vſe ſtori, de ſo nemſhke zerkve vſe bolj zhaſtitljive, nekakſhno bolj kerſhanſke , in bolj pripravne zhloveka v poboshnoſt obuditi

častitljivegapridevnik, splošni, nedoločeno

častitljivega

Oče naš (1854):	daj jima tavžent frankov in ohrani svoje življenje in življenje častitljivega gospoda! Prosim Te, obvaruj svoje, obvaruj moje in Nackovo življenje
Sveti večer (1866):	pogleda proti nebu, bilo je v njegovem obrazu nekaj posebno častitljivega in slovesnega. Blagoslovi mladenča rekoč: „Gospod te naj spremlja po
Ferdinand (1884):	list svojega predstojnika. Sluga, držeč v roki prižgano svetilnico, pelje častitljivega redovnika k bolniku. »Milostivi gospod, tú vam je poslal samostanski

častitljiviga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): stanú. To se zamore popravici rêči od gosp. Janeza Kumra, častitljiviga fajmoštra in komendatorja na Rehberzi Dobrolske tehantíje — ki so 26.

zhaſtitljiviga

Genovefa (1841):	kushniga mrasa ſtèrjeno ſerzé ſe sopet v ſolsé omezhi! ” Beſedi zhaſtitljivigà ſhkoſa ſe je sdaj ſpomnila: „To tedaj” — je djala, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de mora shivino vezhidel tudi savoljo gnojá imeti, ne saſlushi zhaſtitljiviga imena, de je kmetovavez! Ker po leti veliko glav shivine
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	naſhim svunajnim bravzam, de nam je neuſmiljena ſmert sopet eniga zhaſtitljiviga rojaka vsela. Goſp. Jakob Praprotnik, korar, nameſtnik duhovniga reda per
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	natiſniti, ki ſmo ga v imenu ſoſeſkinih mosh od nekiga zhaſtitljiviga goſpoda prejeli, ktéri ima ſhe bolj kakor kaki drugi pravizo

častitljivempridevnik, splošni, nedoločeno
- zhaſtitljivim
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): bukvarju Supanu ; — v Terſtu pri bukvarju Favargerju; — v Gorizi pri zhaſtitljivim goſpodu Shkolaſtu V. Stanigu, ki ima ſploh sa Goriſhko vſe

častitljivemupridevnik, splošni, nedoločeno

zhaſtitljivimu

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Z. k. kmetijſka drushba na Krajnſkim je pred dvéma létama zhaſtitljivimu goſpodu fajmoſhtru Pirzu, ki je, kakor naſhi bravzi she véjo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali ſvetinjo, sa pridne oſkerbovavze ſadniga drevja, v Ameriko poſlala, zhaſtitljivimu fajmoſhtru pokasat, kako naſha domazhija njegovo prisadevanje v reji ſadniga

častitljivipridevnik, splošni, nedoločeno

častitlivi

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	Namest mene mu zdaj častitlivi gospod fajmošter odgovorijo: „Moj ljubi gospod! Znano mi je, de
Divica Orleanska (1848):	tuje kličeš in posvetne zgolj, Ki meni sveti niso, ne častitlivi. Nič od vezi ljubezni klicane ne vem, In nikdar znati

častitljivi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaplan v Fravheimu na Štajarskim, takó so nam tudi unidan častitljivi gospod J. Dolenc tehant v Stari Loki in namestnik c.
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kmetijske družbe serčno zahvali. Vredništvo. Zahvala in odgovor na vprašanje. Častitljivi gosp. kaplan J. Drobnič so Ljubljanskimu muzeumu dve okamnjene živinske
Divica Orleanska (1848):	je življenje divje. (Zagleda verhepiškopa in mu v roko seže. ) Častitljivi! Dárujte blagoslov mi! Spodobnimi! na mestu vi ste zmirej, Za
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	16. listu Novíc bojè napravljeno pohujšanje, kolikor mogoče, popravim, Vam častitljivi, za domovíno goreči gosp. Ambrož odkritoserčno zaterdim, de me pràv
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	spominu ostali. Današnjimu listu je pridjana pesmica od „ Ijenja”, ktero častitljivi gosp. fajmošter Urši č iz Kamne Gorice prejemnikam Novic za
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pervi list v hiši oglasi, zmajejo moj stari, sicer pràv častitljivi oče — kterimu Bog še dolgo živeti daj! — z glavo ter
Zlata Vas (1850):	revniga stanú pokazali, iz kteriga večidel vse druge izvirajo. — Oj častitljivi gospod fajmošter! neizrečeno veliko bi zamogli Oni pomagati, ker bi
Zlata Vas (1850):	de nima praviga učitelja, ker ga slabo plačuje. « Ožbe reče: »Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo
Roza Jelodvorska (1855):	pohlevno mu roko podajo, in reko: »Veseli me, de vas, častitljivi, oče zopet vidim v naši veseli družbi, ko se tako

zhastitluve
Ta male katechismus (1768): tvoje slave. Tebe ta slavne kor teh Apostelnov. Tebe ta zhastitluve kup teh Prerokov: Tebe hvalle teh Marternekov v' belemu oblezhena

zhaſtitlivi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lępi, imajo kravshaſte laſsé, mozhni, brumni, korashni, spremiſhliozhi, pohleuni, veliki, zhaſtitlivi, dolgu shivijo, sraviga ſhivota, ſo enga dobriga ſerzá, inu po
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Mario Smrekarzo vsęti, inu dnarje, katęre je prejęl , nasaj poverniti. Zhaſtitlivi , viisoku vrędni, imenitni Goſpodje ! — ſhe nigdar ni bla ena toshba
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kar ſe Jęsuſovu oblizhje s'ſhpotam inu ſramoto pokrie. Ti zhaſtitlivi pepęl tih ſvętih Prerokov, inu Patriarchov oshivi te ſpęt, inu

zhaſtitljivi
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Povéſti is Ljubljane. (Indjanſke bukve od Goſpoda Baraga). Naſh roják, zhaſtitljivi miſionar , Goſpod Baraga je v Ameriki katekisem sa ſvoje ljube

častitljivimpridevnik, splošni, nedoločeno
- častitljivim
  Kmetijske in rokodelske novice (1847): de nam taciga mladenča na znanje dajo. Vredništvo. Odperto pismice častitljivim gospodam fajmoštram Ljubljanske okolice. Neki rodoljub iz Tersta nam je
častitljivopridevnik, splošni, nedoločeno
- častitljivo
  Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851): muditi, in de je le prišel, kakor dolžnost tirja, svojo častitljivo svakinjo obiskat; ko ga je pa le še ostati nagovarjala
- zhaſtitlivu
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sveti smerti perpravlalla, de be moje noterpellanje v'nebesa stembel zhaſtitlivu bilu. Resnizhnu sem jeſt mojo dusho v' roke mojega Synu

▶ častivreden pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

častivrednega

zhasty urednega(združena oblika)

Ta male katechismus (1768):

usemu volnemu svejtu. Ozheta naismirjenega velizhastva. Tvojega pravega, edinega, inu zhasty urednega Synú. Koker tudi Troshtarja S. Duhá. Kriste ti Krayl

častivrednim
- zhaſti vrednem(združena oblika)
  Sacrum promptuarium (1695): deliti. Ner poprei ſim dolshan novu lejtu dati tem viſoku zhaſti vrednem Maſhnikom, dokler ſam S. Duh sapovej sa Bugam ner

▶ častje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čaščenje; kontekst

častje

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da leljevo perje na starih dnarjih ljubljanskega mesta pričuje za častje Shivino v Ljubljani, ktero mnenje še drak v gerbu ljubljanskega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	kamnih. Razložil Davorin Terstenjak. (Dalje. ) Cveta lotos nobeno drugo verozakonsko častje ne pozna razun egiptovskega in etruškega. Da pa Noričani niso
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dve ribi, torej spet sami zaznamki, ki opominjajo na združeno častje Višnuvo in Shivino ¹). Lelja, ler, limbar je bil staremu Slovencu

častju

častji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):

kamnih, ktere opominjajo na litvanske božanstva, na primer: Picius ⁴) po častji božanstva litvanskega Picius, kteremu so mladenči darovali, kadar so nevesto

častju
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): ne Vašega poštenja vrednega moža, kteri se je spet k častju starih naših bogov obernil, kakor sem se iz njegovega pozdrava

▶ častnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

častnik

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	popoldne se na lahki droški hitro po ulici pelje en častnik (oficir). Naključi se, da se car pelje za njim. Berž
Valenštajn (1866):	knez Zvestobo mojo skuša, kakor hoče, Povedita mu to: Jaz častnik sem Cesarjev, dokler ljubi knezu se Cesarju vojvoda ostati, hlapec

častnika

Oče naš (1885):	pomagal bolečine trpéti,“ je rekel Vilibald in je pokazal francozkega častnika, kteri je z dvema vojakoma po gori šel. „To je
Oče naš (1885):	s tabo delim! “ Barba je pogledovala s srčno hvaležnostjo zdaj častnika zdaj jerbase, polne vina in kruha. „Kako veliko plačilo za
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	so spoštovali bolečino ubogega očeta, in so molče odšli. Dva častnika in zdravnik, ki so poslušali nekoliko oddaljeni ves pogovor, so

častnikov

Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	sta dva generala, Bisson in Kinkel, 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem topov, 800
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	štirih dnéh sta dva generala, Bisson in Kinkel, 17 višjih častnikov, 113 častnikov, 5500 vojakov morali položiti orožje pred kmeti, sedem
Tiun - Lin (1891):	ladjica z angleško zastavo. V njej je sedelo nekoliko angleških častnikov. Peljali so se tako blizu, da sem je lahko poklical

▶ častno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

častno
Ljubite svoje sovražnike! (1899): velim, da se vama odvzemó verige, če mi obljubita s častno besedo, da ne bosta zapustila ladije. “ „Ali veruje poglavar te

▶ častoglad samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

častihlepje; kontekst

častoglad
Divica Orleanska (1848): Dofên pregrešil zoper vas? Katerih vam dolžnosti ni dopolnil? Vas častoglad, sirov zavid vas tira, Jez mati sim, tedaj ga smem

▶ častogladen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

častihlepen; kontekst

častogladnega
- častogladniga
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): njegovi pa Kizlaraga reklo. Bil je mož mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in

▶ čaša samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čaša

Botanika (1875):	in strženovo staničje (strženovino), poslednje mnogokrat neizmerno rahlo in nežno. Čaša (calix) 61 Čašni listi so še precej podobni steblovim listom
Botanika (1875):	in se popiše, kakošne so podobe in kako so postavljeni. Čaša je časih sostavljena iz več vrstá časnih listov, kakor pri
Botanika (1875):	posamni listki med seboj popolnoma enaki; v protivnem slučaji je čaša nepravilna. Nepravilna enolistna čaša je mnogokrat dvoustnata, namreč razdeljena
Botanika (1875):	pr. od makovega cveta in od cveta vinskega trsa odpade čaša koj pri razcvetanji.. Taka čaša se imenuje odpadna. Če notranje
Botanika (1875):	Ožji spodnji njeni del se imenuje grlo. Gledé podobe je čaša: cevasta ali valjasta, (pod. 103.); kijasta, vrčasta (pod. 104.); obličasta
Botanika (1875):	podobi 138., se imenujejo nadplodni (epigyna); v poslednjem slučaji je čaša s plodovimi listi soraščena in prašniki in venčevi listi stoje
Botanika (1875):	so tudi zeleni in krepni. Pri mnogih rastlinah ima pa čaša vse drugačno barvo, kakor zeleno, kakor, n. pr. pri Fuchsiji
Botanika (1875):	ali kosmato, in s kosmatinami časih zaprto. Pravilna se imenuje čaša, če so si vsi njeni posamni listki med seboj popolnoma
Botanika (1875):	od cveta vinskega trsa odpade čaša koj pri razcvetanji.. Taka čaša se imenuje odpadna. Če notranje cvetne dele obdaja le en

čaše

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	naj še eno uro postoji; potem ga pa kakor ledene čaše na mizo daj ali ga pa v zato perpravljene modle
Valenštajn (1866):	i — prebila, V istej postelji v ostrogi spala, Iz iste čaše píla i delila En grižljej, nanj sem se naslanjal, kakor

čaši

Botanika (1875):	se čašo, da se vidi, kakor da bi stali na čaši. Če pri tem imenovani cvetovi deli obdajajo prosto v sredini
Botanika (1875):	rudeči jagodi, (pod. 107.), ki ima dvovrstno čašo. Pri enolistnej čaši se pazi na njen rob, ki je navadno zobat, in
Botanika (1875):	ohod (perigonium). Čaša je ali večlistna ali enolistna. Na veličastnej čaši se štejejo posamni listki in se popiše, kakošne so podobe

zhasi
Kratkozhasne uganke (1788): se kaj k' pridnemu, uku: zhasi k' ſbrihtanju te pamete: zhasi k' potrębnemu reſveselenju tega serza is ugank vonuſęlu. Use ima

čašo
Revček Andrejček (1891): da denarja). Na, tu imaš, Matija, v gostilnico pojdi in čašo vina si kupi, da boljše misli dobodeš. Matija. Lepa hvala

▶ čaščen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čaščeno
- časteno
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): shodi pomnijo, ni bilo še kmetijstvo nikoli in nikjer tako časteno; ne samo vse gosposke in mestnjani, vsi Štajarci so zbrane

▶ čaščenas. okrajšava ↘ goo300k, IMP

čaščenas.
- zheshenaſ.
  Branja, inu evangeliumi (1777): tok' ga tudi resderó. Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheshenaſ. per viri. 1. Katiri nam ſkus tebe gmira to pravo

▶ čašen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čašni

Botanika (1875):	strženovino), poslednje mnogokrat neizmerno rahlo in nežno. Čaša (calix) 61 Čašni listi so še precej podobni steblovim listom, ker so tudi
Botanika (1875):	čašnih listov se steblovimi listi; z druge strani se pa čašni listi mnogokrat ne dadó razločiti od venčevih listov, in ti

čašnih
- časnih
  Botanika (1875): kako so postavljeni. Čaša je časih sostavljena iz več vrstá časnih listov, kakor pri rudeči jagodi, (pod. 107.), ki ima dvovrstno

▶ če veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

če

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	v vsaki hiši dobiš — Beri jo nazaj, ni ti žal, ce jo zgubiš; Per vinski posodi zlo zanjo skerbiš. Višnjagorski. Danaſhnimu
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	glas in dober vès. Naj misli, kdor se vedno veže, Ce serce k sercu se prileže! Le kratke sanje, dolg je

če

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pa tako terdni, de jih ne boš lahko stergal, posebno če enimu funtu lanéniga firneža, neprenehama mešaje, pol funta v štupo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	angležko razsajajo legar (tifus) in kozé (osepnice); al ni čuda, če se pomisli, da že veliko tednov stojí in leží bolj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ni na znanje dala. Tudi na zadolžene posestva bo posojevala, če se bo v gruntnih bukvah njenemu posojilu perva stopnja prepustila
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	veliko bolj me veselí, če tebi veselje napravim, kakor pa če bi sama jedla. ” „Tega pa nikakor ne, draga Sira! Saj
Rudninoslovje (1867):	vodi se topi, i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa
Botanika (1875):	gleda, koliko časa potrebuje vela rastlina, da se spet oživi, če smo jo z vodo poškropili. Sila, s ktero stanice v
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	prosili, pa nič ni imel, s čim bi je nasitil. Če bi le sto kron premogel, bilo bi mi pomagano, da
Zlatorog (1886):	Povabila nas je za jutri vêčer »Na ples in jed. Če greš, ne bo ti žal. »Tvoj tolsti kozel bo jej
Revček Andrejček (1891):	značaj. Kar si v glavo utepe, mora se zgoditi in če bi voda gorela. No, dober tek, kdor njo za ženo

szi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vierne dushe tudei nai meshe brati obievno? taku bo prov: szi si ti an otrok ta ferdamenja inu Bueg bo dau
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	skushati: temvezh ti morash saterdnu varjeti karje utah buklezah udrukano: szi tabei nabodo nuzale: ti moras h prou Kriſtiansko sheveti: noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bosh ti sazheu rotiti al shebrati: inu potle sveſtu dopovni szi si ti an otrok tega ferdamenja: H' trezhiomi: ti vse

zhe

Sacrum promptuarium (1695):	djala, de nima zhaſsa nej prideio en drugi dan, inu zhe nepudeio prozh, de ym hozhe eno drugo pokasat: En dan
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	Vaſha Gnada, jeſt gorim od lubęsni. Serzę mi bo rasdjala , zhe me ne vſliſhijo — Matizh. (ſe ſmęja , inu vſtane. ) O veſsélje
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Bogam, inu po poſtavah tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi
Genovefa (1841):	nikóli ne bila osdravéla, temuzh vſak tjéden je ſmerti prizhakovala. „Zhe ſi zhlôvek” je savpil grôf v votlino, pridi vùn na
Genovefa (1841):	go lét shivel; zhe je njegova ſmert bolj mirna bila, ſe ne vé. Pravijo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na jeſen morijo! Lepo plazhilo je to od pametniga zhloveka! — Zhe ſim pa ljudem kaj taziga povedal, ſo meni rekli, de
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe polomljene pridejo, s kterimi ſe vezh pomagati ne more. Zhe ſe ſhe pomiſli, de ſo po kmétih hiſhe ſhe vezhkrat
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in upamo, de nam bote, ljubi kranjſki kmetje! prav dali, zhe bote tudi s némſhkimi zepzi mlatiti poſkuſili. — Némſhki zepzi ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſe pod ali tlak poſhkodva. Je slo, slo priproſt in zhe ſe mu vſa priprava, prezh vsáme, bi vſak miſlil, de

▶ čebela samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebel

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	travna letas je že v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	praznih. Zleze tedaj v prazen panj, ki je bil narbliže čebel, de bi nekoliko zaspal. Spal je pa od poldne do

zhbel

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko zhbel in malo ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jeſen in pomlad, in najdil ſim, de panj, kteri veliko zhbel ali muh ima , vſe bolj varno preshivi, in nizh vezh
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſterdi ima, loshej po simi preshivi, kakor panj, kteri malo zhbel in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Od reje konj. 11. Od reje ſvin. 12. Od reje zhbel. 13. Od reje shidnih goſénz. (Dalje ſledi. ) Nekaj sa moje
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nature ! Ali glej, premalo nam je ſhe snana natura teh zhbel! one po simi ne ſpijo in tudi ne bdijo popolnama
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je letaſhno simo, kakor od vezh krajev ſliſhim, veliko tazih zhbel pomerlo, ktere ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil

čebela

bčela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	izvirni; Ob desnici, ob levici Križem po zelenim dol', Kakor bčela na cvetlici, Dela kmet na svojim polj'. Žarko solnce v
Zoologija (1875):	kratkega življenja. Tu svrči in brni hrošč, bere in zuje bčela, gosenica gloje list, metulj se spreletava od cveta do cveta
Zoologija (1875):	sto skupaj v zemlji pod mahom. Paroma živeče bčele so: Bčela grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na utrtih stezah
Zoologija (1875):	na poslopjih ob južni strani jako trdne lončke od peska. Bčela krajačica (Megachile) dela pod zemljo ali v duplih naprstku podobne
Zoologija (1875):	grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na utrtih stezah. Bčela zidarica (Antophora parietina) zida na poslopjih ob južni strani jako
Zoologija (1875):	Živé ali paroma, ali pa v družbah, manjših ali večih. Bčela (Apis

bzhela
Pozhétki gramatike (1811): ami, le enfant, itd. La rezhejo in piſhejo l'abeille. bzhéla, l'épée, mezh, l'intention, naménjenje, l'oisivete, poſtópanje, bresdelnoſt

čbela

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	vživat : Mislim: Človek! ljubi délo In posnémaj pridno čbélo! Kadar čbéla satje dela Iz voska čisté lepôte, Kakor de bi stvarit'
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	krije : Mislim: Tak', otrôc'! bodite Starše svoje vsi ljubite! Kadar čbéla, jeze polna, Z želam ojstrim preskerbljena, Vid' nevarnost, v boj
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Človek! serce vari, De se v gréhu ne opári! Kadar čbéla v panj priléze, Se koj med sestrice spravi Brez skoposti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	mirno spijo ; De se drevje cvetjem cira, 3) Gde si čbela med pobira; De se trave zelenijo, Kosci skorej de kosijo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Tam je sreča prava, Kjèr edinost je in sprava! Kadar čbéla pričakuje De vesêlje raja vžije, Mater skerbno pogleduje In jo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Mislim: Glejte, tako varja Prav' roják dom in cesarja! Kadar čbéla vsako délo Tak' umetno, modro dela: Al' bi serce se
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	poſhtah ſe snajo dobiti. Bodite, kakor čbéle! (Poleg némškiga. ) Kadar čbéla gré cvetlice Obiskavat, med popivat, Pridno vezat na nožíce Si
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	ali lepih umetnostih ) (Vvod za naše krasoslovje ) U prídnosti ti čbéla* kós zna biti, Pripravnosti učít' se od červiča znaš, Kar

zhebela

Kratkozhasne uganke (1788):	se meni en modrijan, inu vedèsh. Sóvi je serze upadlu: zhebęla nima kryvy: zhapla nima jeſika: topir svoje mlade dojy: golob
Kratkozhasne uganke (1788):	meni: kedu je ta, de se bomo vedeli, njega varuvati. Zhebela, ke pizhe, aku se reſdraſhe. Ni mesú; je pak vonder
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojih zhervizhev v panje snaſhajo , ſo li zhiſti zvetni práh. Zhebéla ſe v zvetlizo globoko sarine, de na nje dnu ſladko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe isuzhiti, de bi vſelej vedil is kakiga zvetja je zhebéla prineſla, sakaj tovorizhi ſo po raslozhkih zvétja, v farbi in

čebelah
- zhbelah
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): savijala ; pobrála nam je mnogo ljudi , in sapuſtila tudi per zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki

čebelam

čbelam
Kmetijske in rokodelske novice (1846): ogersko ogeršico visociga plemena, ktera daja veliko olja, pa tudi čbelam posebno dobro pašo. Oni so jo lanjsko jesen mesca Kimovca

zhebelam

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	opikne , in mu ſhkodje. Tak ſok je ſladek, in je zhebelam dobra paſha, sató ga medeno rôſo (Honigthau) imenujejo. Taka rôſa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Popoldan poletniga zhaſa pridem s deshizo v rokah h ſvojim zhebelam; tukaj pod koſhatim dreveſam per misi najdem veſniga shupana s

čebelami

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Dr. Bleiweis. Znajdba vganjke v poprejšnjim listu je: Matica med čebelami. Današnjimu listu je perdjana 21. doklada.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobička prinesejo čebelice, ampak tudi vsim kmetovavcam, če tudi s čebelami nič opraviti nimajo, kar morebiti še marsikteri kmetovavec ne vé

zhbelam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): muhe tiſtih panjev, ktere zhes simo ohraniti ne miſlimo, s zhbelam drugih panjev sdrushimo, nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo
zhbelami
Kmetijske in rokodelske novice (1843): bolj vershe, muhe tiſtih panjev, ktere ohraniti ne miſlimo, s zhbelami drugih panjev sdrushiti, kakor jih neuſmiljeno moriti. Le to delo

čebele

bčele

Botanika (1875):	Mnogokrat je vresje edina rastlina, ki pokriva nerodovitna peščena tla; bčele dobé v vresji mnogo medú. Iz strohljenelih iglastih listkov se
Zoologija (1875):	na kvar. Tako na pr. hranijo se nekatere žuželke, sosebno bčele, cvetnim prahom. Iščoč ta prah po cvetji prenašajo ga na
Botanika (1875):	Glechoma) in skrečnik (Ajuga), povsod rastoča zelišča, kterih svetje pomladi bčele pogostoma obiskujejo. V blizo sorodni red spada sporiš (Verbena), navadno
Zoologija (1875):	po kacih sto skupaj v zemlji pod mahom. Paroma živeče bčele so: Bčela grebačica (Andrena) nahaja se v podzemeljski luknjah na
Zoologija (1875):	Afriki in južni Ameriki, imenujejo jih tudi bele mravlje. Kakor bčele in mravlje živé tudi trmiti v velikih zadrugah, kjer se

čbele
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): živine se že malokje najdejo. Samo kar drobnico in kar čbele tiče, ne moremo reči, da smo v tem kaj napredvali

čebele

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se bali; petelina so posébno ob vojniškim času radi vidili. Čebele so pomenile prihodno zgovornost. Še clo zajci, kobilice, kače in
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nji? Marsikteri takó pravi in sam ne vé zakaj. Kadar čebele močno na ajdo letajo , in iz lepiga ajdoviga cvetja pridno

zhbele

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	deſnim in levim ſtrani Save in Drave s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	in veliko ſterdi ima. ” On pergliha neuſmiljeniga, kteri na jeſen zhbele mori, s tiſtim divjakam, kteri zelo drevo poſeka, kader ga
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pa te priprave nimaſh, lahko s zunjo, ktera ſe kadi, zhbele toliko odsheneſh, de ſatje s nosham poresheſh. Po tem pojiſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je ſerze do ſterd, ker ſim vidil, kako neuſmiljeno ſo zhbele s sheplam in purbljam morili. Miſlil ſim ſi: Glej nehvaleshnoſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shrelam s sheplam kuril, in na sadnje ſo vonder ſhe zhbele migale! Sin miſli, de more vſako leto nekaj te nedolshne
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali to je vezhi ſhkoda kakor dobizhek
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ker ſim ſe ſkosi ſhtevilo let na tanko preprizhal, de zhbele , zhe jih je veliko v enim panju, nizh vezh ne
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	leſenih panjeh, ali voleh — kakor v nekterih krajih pravijo — nektere zhbele ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſo ſhe ſterdi imele, bom ſtorjeno ſkuſhnjo osnanil: kakó ſe zhbele po simi bres zopernije pred ſmertjo obvarjejo. V naſhih leſenih

zhebele

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſvojimi preſlabimi ozhmi vſelej viditi ne samoremo. Vſi tovorizhi, ktere zhebéle okoli léta na sadnjih noshizah sa rejo ſvojih zhervizhev v
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe sárodni prah vezhſortnih zvetliz ne ſprijemaval. Kdor bi hotel zhebéle na njih paſhi oblesovati, bi samogel v enim létu ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dajo loshej prevlézhi. — Divjake sa zépljenje okoli noviga méſza saſadi. — Zhebéle od sdaj pred premrasenjem varvaj. — Shivino na paſho ne goni

zhebelle
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): ikrove pa sa en ſhuſs pulfra dei, s' katęrim ſtrelajo. Zhebelle dobru permaſhiti, de v' ſnegi ven neletę.

čebeli

zhebeli

Abecedika ali Plateltof (1789):	Soper nemarnoſt. Otrozi! pojidite k' zhebęli tje. Glejte! to malo ſtvarizo: Koku modru ona pomuja ſe
Abecedika ali Plateltof (1789):	Super namarnoſt. Otrozi! pojde k' zhebęli kje. Glejde! to malo ſnatnizo: Koku modru ona pomuja ſe

▶ čebelar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebelar

čebelar
Kmetijske in rokodelske novice (1846): sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad njih pridnostjo, in se

zhbelar

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	njimi mir in edinoſt eniga kraljeſtva. Rekel bo morebit kak zhbelar: ni nam nesnano, kako ſe zhbele preshenejo in sdrushijo; ali
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré 27. dan Şuſhza

čebelarja
- čebelarja
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): svoje zaloge, in s sladkim medam in voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad
- zhbelarja
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): martra nizh shivál! Malavaſhizh. ,Shkodljiva nehvaleshnoſt zhbele moriti. Od eniga zhbelarja na ˛Stajarſkim. Ker ſim ſhe ſtudent na jeſen domu v

čebelarjem

čbelarjem
Kmetijske in rokodelske novice (1846): na koncu maliga serpana nekaj letašnjiga semena tistim kmetovavcam in čbelarjem podariti, ki bi ga hotli poskusiti. Sreberne svetinje, ktere kmetijska

čebelarjem

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je že v polnim cvetji in vedno polna čebel bila. Čebelarjem bi vtegnila ta ogeršica posebno vseč biti, zatorej so gosp.
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno serkajo žlahtno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	iti učit, in za prihodnje skerbeti. Tode ne le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice, ampak tudi vsim kmetovavcam, če tudi

zhbelarjam
Kmetijske in rokodelske novice (1843): neuſmiljeno moriti. Le to delo naj bo poſebno letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih

čebelarjev

zhbelarjev

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ti ſhegi konez vsame, sakaj snano mi je sanikarno opravilo zhbelarjev po Şhtajerſkim, Krajnſkim in Koroſhkim. Ne vsame ſi toliko zhaſa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lahke, sdrushi vezh panjev ſkupej ; sakaj gotova in od vezh zhbelarjev poterjena reſniza je : „de zhbele dveh panjev, od ktérih ima

čebelarji

zhbelarji

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	drevo poſeka, kader ga jabuke jeſti mika. Desglih tudi uzheni zhbelarji to reſnizo terdijo , vonder ſhe smiraj na deſnim in levim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nameſt jih neuſmiljeno moriti. To mojo ſkuſhnjo ſo vedli she zhbelarji nekdajnih zhaſov. Baron Ehrenfels pravi: (ſtran 175) „panj, kteri veliko
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je ſterd pred mravljinzi ubraniti. Storíte
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſatje delajo po zhes, druge pa po dolgama. Doſtikrat ſe zhbelarji prepirajo, ktero bi boljſhi bilo. Nekteri terdijo, de bi savoljo

▶ čebelarček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebelarček
- zhbelarzhik
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): 1835. Svesan sa 24 kr. Per shl. Goſp. Kleinmajerju: Krajnſki Zhbelarzhik, to je: kratko poduzhenje Zhbele rediti, in s njimi prav
čebelarčka
- čbelarčika
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): novic, vinoreje, nove pratike, bukev za kmeta, druziga natisa krajnskiga čbelarčika in pa noviga natisa krajnskiga vertnarja, ki bo v nekih

▶ čebelarski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebelarska
- zhebelarſka
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): dobí bronasto in sreberno orodje vsake sorte za cerkovne opravila. Zhebelarſka kupzhija in snajdba mravljinze pregnati. Popoldan poletniga zhaſa pridem s

▶ čebelarstvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebelarstva
- zhbelarſtva
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): morejo, ſi ſkosi bolj obilni shivesh pomagajo. Pervo snaminje ſrezhniga zhbelarſtva v tem obſtoji , de urno pomlad goſte zhbele imamo , in
čebelarstvo
- zhbelarſtvo
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): Svétiga svetiše, Delat serčni in svobodni, Kar Gospoda volja iše. Zhbelarſtvo. In tenui labor; at tenuis non gloria. Virg. G. J.
čebelarstvu
- zhbelarſtvu
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): navada zhbele moriti ni ſamo gerdo nehvaleshna, ampak tudi naſhimu zhbelarſtvu grosno ſhkodljiva. Zhbele, ktere ohraniti ne miſliſh, merslo desheven dan

▶ čebelen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebelne

zhbelne

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne bó, bo imel malo trave, in to ſhe puſtó. Zhbelne panje oſnashi v lépim vremenu, in poglej ſkerbno, ako ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	XXXI dni. Kmetijſki opravki v tem meſzu. 1. Ogledaj ſkerbno zhbelne panje, De ne bo mogel desh ne veter va-nje. 2.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih boſh po tem prav teshko v dober ſtan pripravil. — Zhbelne panje oſnashi, in jih dobro samaſhi, de ne bojo zhbéle

čebelnemu
- bčelnemu
  Zoologija (1875): do 60.000 pravilnih šestoglatih ploskvic, zato je tako oko podobno bčelnemu satovju. Te ploskvice so spodnji konci kegljastih prizmic stoječih na

▶ čebelica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebelic

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Treba je, de bi kmetovavci bolj čislali in več špogali čebelic, ktere so nam toliko koristne, in nam mnogo dobička prinesejo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	od njih pridnosti učí. Tudi s. pismo svetva lenuham od čebelic se pridnosti in delavnosti iti učit, in za prihodnje skerbeti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	voskam obogatijo pridniga čebelarja. Z veseljem ogleduje čebelar čudne dela čebelic, se veselí nad njih pridnostjo, in se tudi od njih
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	konja nazaj vzeti. Takó veleva cesarska postava! Dr. Bleiweis. Korist čebelic. Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	še marsikteri kmetovavec ne vé. Res je, de poglavitno opravilo čebelic je, méd po cvetji nabirati in vkup ga znašati; tode

zhbeliz

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov in pogoſtiga deshja
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	uſmiljenja polniga ſtoletja ! — Prijatel! kteri le eno iſkro ljubesni do zhbeliz imaſh, — in kdo bi te shivali rad ne imel, ktera

čebelica

bučelica

Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	jo poslala zvedet, kako je njenemu ljubčeku. »Letaj, letaj, ljuba bučelica «, je rekla, »proti solnčnemu vzhodu, k Ratiboru, deželnemu knezu, in
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	ki v hribih prebiva, in — prinesi mi novic od njega. « Bučelica je takoj zletela s persta princesinje, kamor ji je bilo

čebelice

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	rodí. To spet storijo čebelice ali pa tudi druge čebelam enake živalice. Res de tudi
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čebelic. Vsakimu je znano, de veliko sladkiga dobička prinesejo pridne čebelice skerbnim čebelarjem. Neutrudljivo letajo male živalice v lepim vremenu, pridno
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pripravni s pridam sprejeti potrebniga rodovitniga prahú. Ko bi takrat čebelice ali tudi druge take živalice rodovitniga prahù ne prenašale po
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	želiš. Marsiktere zeliša bi nikoli sadú ne obrodile, ko bi čebelice ali pa njim enake živalice po njih cvetji ne lazile
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prihodnje skerbeti. Tode ne le samo čebelarjem veliko dobička prinesejo čebelice, ampak tudi vsim kmetovavcam, če tudi s čebelami nič opraviti
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cveta, in drevesa storí rodovitne? Lejte, to storijo zdelama tudi čebelice, ktere o lepim vremenu, ktero je rodovitnosti dreves narbolj vgodno

zhbelize

Kmetijske in rokodelske novice (1843):

kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in perotno ravnati, ſploh jim

čebelici
- zhebelizi
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in ſladki, k ſebi vabijo ſleherno shivo ſtvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de ſo polni medu? kdo je medveda poduzhil, de

▶ čebelji pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebeljo
- zhebelſko
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): okrog debla ſ kredo 2 perſta ſhirok paſ. Na zelo zhebelſko kupzhijo posabimo, vidijozh, de mravljinzi zhes kredo ne grejo, in

▶ čebelnjak samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebelnjaka

zhbelnaka

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	shiti, pokasal. Drugi dan grem do njegoviga zhbelnaka, in neki pomozhnik pa pripravo s mano neſe. Kje pridſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dan Şuſhza ſo pervikrat letele. Vſe je migljalo okoli mojiga zhbelnaka, in v miſlih, kakó ſe le unimu ſvojoglavniku godí, ga

čebelnjaki

zhbelnaki

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	s velikim veſeljam zhbele morijo. Ali nam ne ſprizhujejo tega zhbelnaki, ktere she od daljezh polne panjev s oshganimi in oſmojenimi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zhbelah doſti merlizhev. Redki ſo per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe

čebelnjaku
- zhbelnaku
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): V miſlih, de ga nobeden ne ſliſhi, kér mene v zhbelnaku ſedezhiga vidil ni, obſtojí, pregleduje moje zhbele, in ſam per

▶ čebul samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebula; [sskj]

čebul
- zhebul
  Kuharske Bukve (1799): pezheniga oſtane od koſhtruna, kopuna, Basanta, jerebíz, selenine, ohrovta, en zhebul, rępo, korenje, peterſhila s' korenino, sélene, muſhkaplęta; deni dinſtat na

čebula

zhebula

Kuharske Bukve (1799):	eno kaſtrolo, ali koso na dnu s' putram, noter deni zhebula,
Kuharske Bukve (1799):	v' piſker enmalo vezh jęſiha ku vode, tudi lorber pęrja, zhebula, puſti savręti; kader to vrè, deni Bíseno v' lonez, puſti

▶ čebula samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebula

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	srovim maslam poli, v kterim se tudi na koleščike zrezana čebula zarumeni. Cvetni ohrovt s parmezanskim siram, drugačen.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	ga v malo rujave prežganke, v kteri se je zrezana čebula napela, deni, de z njo dobro zavre. Nekteri to jed
Botanika (1875):	2. Čebula (cepa) je, kakor kaže podoba 53., v podolžnem prerezu, ploščnato
Botanika (1875):	vidimo zrno škroba, dobljenega iz podzemljic; ono je sostavljeno kakor čebula iz druga na drugej ležečih plasti; podoba 33. nam kaže

čebulja

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem organu čebulja pri egiptiških ženskih mumijah hranjena najde ³). Po pomenu imena je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ktera se je za tega voljo velela ' Aχιδαλις²) in luk (čebulja) je bil zaznamek ženskega rodivnega organa, zato se v tem

čebulam
Botanika (1875): Taki prosti razmnožitveni organi, ki se dado primerjati brstom in čebulam višjih rastlin, so prašne kali ali soredije, ki se nahajajo

čebule

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Zdej eno unčo putra v kozi razbeli, drobno zrezanih sardelj, čebule, zeleniga peteršilja in limonovih olupkov perdeni, ribo na to položi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par rumenjakov drobno razsekljaj. Zdej
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	par zajemnic z mesne župe posnete masti, nekoliko podolgama zrezane čebule, dva funta govejiga mesa, nekoliko telečjih kosti, eno staro kokoš
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kumarčna polivka. Zarumeni moke v srovim maslu, prideni drobno zrezane čebule in limonoviga lupka, de se napne, zali z mesno župo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	čas ležati pusti. Med tem en kos špeha, dobre masti, čebule, zeleniga peteršilja, šalotne čebule, v mleku namočeno žemljo in par
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	strani terdo pertisni. Perdeni malo olupljene in na koleščike zrezane čebule in korenja, tudi nekoliko koleščikov srove gnjati perdeni. Zdaj kozo

čebulo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	šuka. Pečno ponev s putram pomaži, z na kolesce zrezano čebulo obloži in šuko nanjo položi, ki ji luske ostergaš, jo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Prepečeno telečje meso, tri žlice kapar, štiri velike sardelje, eno čebulo, zeleniga peteršilja, materne dišice (timijana), limonoviga lupka in pol v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dobro mesno župo, z nekoliko vinam in jesiham, perdeni eno čebulo, eno lorberjevo pero, materno dišico (timijan) in par dišečih žbic

zhebulo
Kuharske Bukve (1799): od miſhelnov. Operi miſhelne s' vinam, deni v' koso s' zhebulo inu ſrovim maſlam na sherjavzo, dokler ſe lupine odprejo. Potle

▶ čebulen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

čebulna
- čebulja
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): ab ore blandule spirabat”. Lelja, ler, limbar je lukova ali čebulja rastlina in je bila Aphraditi posvečena, ktera se je za
čebulne
Kmetijske in rokodelske novice (1844): strupéna. Prav nedolžno sredstvo, srovo maslo (puter) vmesti, so tudi čebulne kožice, ki se pri medenju smetani primešajo. — Dobro srovo maslo

▶ čebulnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebulnice
Botanika (1875): skupina obsega razun drugih rastlin tudi vse naše trave in čebulnice; posebnost v rasti njihovega debla so najlepše dá spoznati na

▶ čebulov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čebulova

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jesiha, perdeni štiri žlice malo zrezanih kapar; naj dobro povre. Čebulova polivka. Zarumeni eno, podolgato in prav ozko zrezano, špansko čebulo
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Bažan z dušenim kislim zeljem. 83. Lovska župa. Meso s čebulova polivko. Golobje v leči. Pečeni svinjski herbt. Solata. 84. Možganova

čebulovo

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	štrukel. Bažan s kislim zeljem. 99. Moknata jed. Meso s čebulovo polivko. Kisla repa s suhim jezikam. Narašeno srovo maslo. 100.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	narezanimi žemljami. Pečeni prasc. Solata. 16. Gresovi mlinci. Meso s čebulovo polivko. Špargelni z masleno polivko. Ocverte pišeta. Solata. 17. Pljučni
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pišeta. Solata. 4. Kruhova župa z jajci. Goveje meso s čebulovo polivko. Kuhana vezna solata z možgani na narezanih žemljah. Pečene
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Peskasta torta. Mandelnovi bandelci. 180. Župa s kalafuki. Meso s čebulovo polivko in zelenim hrenam. Nadevani ohrovt. Pečene lešterke. Tirolski štrukel

zhebulovo

Kratkozhasne uganke (1788):	bil v' mis lah ſbral. XXXVII. Gliſte pregajnati, ollupi eno zhebulovo glavo da węle koſhe; puſti, de se zhes nozh v'
Kratkozhasne uganke (1788):	inu bosh videl, de bosh bradovize pregnal. Ali: ſtovzhi eno zhebulovo glavo, is ſoljo v' red v' eno męshto, inu s'

▶ čečkati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čečka
- zhezhka
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): po imenu, ktéri ſi upa vſaziga, zhe ſhe takó ſlabo zhezhká, v 15. do 20. urah lepó piſati isuzhiti. Veliko takih

▶ čedalje prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čedalje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	na daljno pot proti severju podal, bi nizko na nebi čedalje več novih zvezd zagledal, kterih ni na svojim domu še
Zlata Vas (1848):	šoli ponavljal, in takó je bila prava nedeljska šola. In čedalje več mladih ljudí je prišlo k njemu. Čeravno je bil
Blagomir puščavnik (1853):	življenja je dan na dan nevarniše. Hudi vetrovi divjih strast čedalje večje valove ženejo, vedno je brezno odperto in žuga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	da so pri nas rastle. Upati je, da bodo gorniki čedalje bolj potrebo tacega in še večega zboljšanja vina spoznali. 5.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	bolj oskerbovani in imajo večo ceno, in revnih kljusetov je čedalje manj. Goveja živina tudi ni slabša od nekdaj, ampak gotovo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj „Le naprej! Čedalje bolj naprej ! Gojzdnarstvo. Cesarske preskušnje za take gojzdnarje, ki hočejo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	množi od leta do leta bolj, potrebe so pa tudi čedalje večje. Če je bilo izperva že zadosti, da se je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	za nove znajdbe, nove skušnje, takega bojo novi časi v čedalje večjo zadrego spravili. Kdor pa z novim časom napredova, temu
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	neumnež! “ odmévalo je zopet iz gozda. Jurče nejevoljen tega, ponavlja čedalje bolj gerde psovke, ki se mu pa vse iz gozda

če dalje(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1848):

se povsod, zlasti pa med duhovšino, ljubezen do materniga jezika če dalje bolj vnema , dvojnostranskimu zajedanju in gerdenju lepiga jezika slovenskiga

čez dalje(združena oblika)

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na čisti zrak pridejo. Lete gnjilobe znamnja so sledeče: Prasič čez dalje manj rad jé, šetine so bolj terde, lahko vun
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	hujše prihaja, se zapazijo po vratu bledorudeče lise, ktere se čez dalje bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za

zhedalje

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſta jim ſtara jeſti prineſla; gledal je, kako ſo mladi zhedalje vezhi raſtli, isgodnjali ſe, ino nekiga dne po blishnih vejzah
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	narediti. Kolovrati, leſene ſklede, pipe ino take ropotije ſo bile zhedalje boljſhi kup; satorej ſo dedek sheljeli, naj bi ſe Martinek
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	Tudi Martinek je ſmel vzhaſi v' grad. Dédeka je pa zhedalje bolj ſtaroſt ſilila, Niſo ſi vezh s' ſvojim delam toliko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sazhetka malo potrebujejo, kakor pa bolj raſtejo , jim je treba zhedalje vezh, in sadnje dvé ſtaroſti she terdniga in mozhniga perja
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pokonzhala. Koliko troſhkov sopet to vsame, ſoſébno, kir je léſ zhedalje drashji! Tudi zhaſa ſe veliko potrati, ker ſe to delo

zhe dalje(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): s resivnikam isdélan, de je od sgorniga konza, proti dolnimu zhe dalje bolj debel, pa vunder tako, de na dolnim konzu

▶ čeden pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čedenpridevnik, splošni, nedoločeno

čeden

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pa tudi ne pretaman in soparen biti, temuč zračen in čeden. — Latvice za mléko imajo pred vsim drugim popolnama snažne biti
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	rudeče, zabuhle, kufraste lica. ” „Skoraj se že bojim za svoj čeden obraz”, pravim nato; „jez menim, le preveč vina alj žganja
Zlata Vas (1848):	vas prišel, bi ne bil verjel vas viditi, temuč kak čeden terg. Zakaj hiše so bile vse, akoravno ne velike, vunder

zheden
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): nar bolj ſpodobijo,” je djala Mina. Rudezhiza jo oblije, kedar zheden svesiz ſivih potozhniz v' nedrije podene. Mina ſe s' goſpodizhnama

čednapridevnik, splošni, nedoločeno

čedna

Zlata Vas (1848):	ne pijančevam in se ne prepíram več. Moja hiša je čedna, žena in otroci so snažni, karkoli je moč. Nihče ne
Revček Andrejček (1891):	patrona. (Pogleda ga. ) I menda že! Zvitorog. Ti si prav čedna deklica! Franica (sramožljivo vleče za vogal pri predpasniku in v

čedne
Zlata Vas (1850): iz mléka storjeno blagó prejeti, planincu pri delu pomagati, in čedne obrisala (antlje), rijuhe, in česar je bilo treba, pripravljati. V
zhedna
Sedem novih perpoved sa otroke (1836): velikiga veſelja ni Martinek vedel, kaj bi sazhél, kader ena zhedna taſhiza k' njima priferfra, ino drobtinze pred njima pobéra. Kako

čednepridevnik, splošni, nedoločeno

čedne

Zlata Vas (1848):	deklice iz Zlate Vasi zbrali, zakaj niso bile samo silno čedne in zale, ampak tudi priljudne, pripravne in za domovanje premedene
Zlata Vas (1848):	de je nekaj prav imenitniga v nji. Tla so bile čedne in pometene, klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	so v lepšem stanu mem nekdaj, hiše večidel zidane in čedne, obleka je zališi, živež čedalje boljši tako, da zdaj tudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	okoli, — to bo vaše hiše že samo na sebi bolj čedne storilo, in, če bodo ceste dobre, poti lepe, kako lahko

zhedne
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Vodnik od Krajnza pòje: Sa úk ſi prebriſane glave. Pa zhedne in terdne poſtave. Ta ſamouk je vojak ali ſoldát, Juri

čednegapridevnik, splošni, nedoločeno

čednega

Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	je čisto mlad, tankoraven; kakih osemnajst let je imel toda čednega obraza, višnjevih in prijaznih oči, zlatorumenih las, ki so v
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	naj se spuša živina iz hleva pod senco. Kdor nima čednega, hladnega hleva, naj jo postavi za ta čas kam drugam
Répoštev, duh v Kerkonoških go... (1881):	usmilil se in želel, dekleta potolažiti. Premeni se torej v čednega meščana, stopi prijazno k mladi ženski in jo ogovori: »Deklica

zhednega

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	narhujsheh ſmejshnav skupſbiranje. XXX. Poſt. Ukrotenje teh terpezhnoſt je enege zhednega ſhivlenja krayluvanje. XXXI. Poſt. Perludnot je ſlaſti enega brumnega hvalle
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Hodi ſa mano. XXX. POSTAVA. Ukrotenje teh terpezhnoſt je enega zhednega ſhivlenja krayluvanje. 1 Tu ni ena majhena nadluga ſa enega

zhedniga
Kmetijske in rokodelske novice (1845): prav dobro ſlushi, zhe ga obiſhe kaki prijatel, kterimu nima zhedniga ſtola ponuditi, de bi ſe doli vſedel. Kdor sna dobro

čednejšepridevnik, splošni, primernik
- zhedniſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): lét ; ſamo prasniki, godovi ſvetnikov in druge snaminja bodo veliko zhedniſhi in lizhniſhi podobe, zheſar ne vidimo v dan danaſhni, v
čednejšopridevnik, splošni, primernik
- zhedniſhi
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): krajnſka „Pratika” na verſto. Kmetijſka drushba je she sdávnej sheljela, zhedniſhi in koriſtniſhi pratiko oſkerbeti in na ſvetlo dati. Kar ſe

čednempridevnik, splošni, nedoločeno

zhednim

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ali na ſolnzi ali pa na pezhi, in jih v zhednim ſuhim kraji pred miſhmi in pred praham hrani, de jih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſe drujikrat drajſhi prodá. Hraniti pa ſe mora v ſuhim zhednim kraji, v ſuhi ſkrinji in v ſuhi kamri, ali pa

čednipridevnik, splošni, nedoločeno

čedni

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ponarejena čokoladna župa. Zarumeni prav dobro dve kuhavnici moke v čedni kozi na žerjavci, zali jo potem med vednim mešanjem z
Zlata Vas (1850):	tednih vsi šolarji, veliki in mali, ubogi in bogati, čisto čedni na truplu, vsaj ta čas ko so bili v šoli
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Natergaj en funt dobrih, zrelih grozdičevih jagod, postavi jih v čedni posodi na živ pepel, pokri jih in jih tako dolgo

čednihpridevnik, splošni, nedoločeno
- zhedneh
  Kuharske Bukve (1799): de shęnſke kúhajo. Shene ſo ſkerbniſhi sa ſnashnoſt, is njęh zhędneh rok je vſe perjętniſhi, one ſe snajo urniſhi obrázhati, imajo
čednimpridevnik, splošni, nedoločeno
- zhednim
  Sedem novih perpoved sa otroke (1836): ino pa okrogli ko biſarji. Kako ſe le pravi tem zhednim roshzam? ” Imenujejo ſe ledinzhize, ji mati odgovorijo, sa to, ker

čednopridevnik, splošni, nedoločeno

čedno

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	prah na peči omede ali popir podloži, de bo sadje čedno. Kdor pa per peči ali na soncu suši, naj ga
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	dve cele jajci, pusti še enkrat zavreti in precedi skoz čedno ruto. Vso mast čisto poberi, in župe naj potimtakim okolj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zares veličastno od zunaj na videz, pa ravno tako prostorno, čedno in krasno je od znotraj, — zares mojstersko delo! Mostovži so
Oče naš (1885):	je rekel ves vesel: „Barba, dobro se odseda! poglej najino čedno hišico, najine lepe krave in še celo najinega fantka, najinega

zhedno

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	tebi odrajta, kakorkolj bi njo rad imel. Alj bi bilo zhedno de bi njo vsel ?” „Ne, rezhe ˛Shtaniſlaj, to bi ne
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	mu je ljubesen do mene, nje govo poſhtenje, pridnoſt ino zhedno sadershan~ je tako lepo povernil, de meni na moje ſtare

najčednejšepridevnik, splošni, presežnik
- narčedniši
  Kmetijske in rokodelske novice (1846): prešiče, želve, ostre in več drugih žival jesti, zakaj bi nar čedniši in nar lepši živine — konj — ne jedli? Če nas

▶ čediti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čedili
Zlata Vas (1848): mnozih hišah vse živo. Okna so umivali, tla ribali, vrata čedili, mize, pručice in klopí snažili. Celò pred hišami so vse

čediti

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	slabéji so pa lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo zagrize
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Vlada v Krimu je oklicala, da je začela snažiti in čediti te kraje, kjer je mertvih pokopanih na kupe in je

zhediti
Kmetijske in rokodelske novice (1843): po zeni ſi previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, ſaditi, zhediti, in zepiti, kako zhbélize, shidne goſenze (ſviloprejke), domazho shivino in

▶ čedno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čedno

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nekoliko časa odpreti, prah pobrisati, in vsako leto spomladi steno čedno pobeliti. Boljši je zdrava sapa ko denar. Škodljiva sapa, pogosto
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	premešaj in pohlajene v steklenice nadevaj. Vkuhanje iz pomarančniga cvetka. Čedno otergane pomarančne cvetke v posodo deni, popari, pokri, in, ko
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	dobre poti, prijetni verti, veliko dobrega in lepega sadnega drevja, čedno pozidane ali tudi iz lesa izdelane hiše in stanja, ki
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886):	vrnola, ko so videli, da so se Francozi sedaj izjemno čedno ponašali, nazaj v njihove zapuščene hiše. Na nesrečo ni Hofer

zhedno
Kmetijske in rokodelske novice (1844): nameſt v 4. letih, she v 15. do 20. urah zhedno piſati isuzhila. (Novi móſt zhes Şavo) delajo na brodu pod

zhednu

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tudi narmajnshem blekam omadeſhuvanu nabilu; inu ke sem tuiſtu uſſeskuſi zhednu derſhalla, je v' svoji snagi uſſellej gorijemallu, dokler sem bla
Kratkozhasne uganke (1788):	v' mejſtu perpelala; ſdej more per men use zhiſtu, inu zhednu biti. Grem rada

▶ čednost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čednost

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	mogočen, bogat, prevzeten, častogladniga, zavistniga, do zadnje žile strupeniga sercá. Čednost, urnost, lepota in sreča našiga Lamprina so ga grozno v
Divica Orleanska (1848):	najti se ne dá. Karol. Imé imate slabo, stric! de čednost Nar lepši žensko zaničujete. Burgún. Ta greh si sam nar
Oče naš (1854):	to so odgovorili hrabri pastirji, s pokojem, kterega pogum in čednost daje: „Zanesêmo se na pomoč božjo, ktera je naše očete

zhednost
Ta male katechismus (1768): 18. Kaj je Upanje? Ena temu zhloveku od Boga noterulita zhednost, ali tugent, skus katiro en Kristian s' terdnem ſaupanjam zhaka

zhednoſt

Pozhétki gramatike (1811):	bolj hud; poſtavim: la vertu est meilleure que la science zhednoſt je bolſhi ko vednoſt (ali vuzhenoſt) le mensonge est pire
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe le vſiga vána, vſe posemeljſke zhaſti, vſiga veſelja
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	niſi proſil, bogaſtvo, zhaſt, ſlavo ino dolgo shivljenje. “ Modroſt ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo
Sveta grofinja Genofefa (1857):	k bogabojezhnoſti naganjala. Ali hudobni duh, kteremu je bila njena zhednoſt soperna, ni nehal jo pogubiti in pred ſvetam oſramotiti; kar

čednosti

Stric Tomaž (1853):	na gori Korun, kjer je Učenik in Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj
Blagomir puščavnik (1853):	v mlade serca strah božji, bogoljubnost, miloserčnost in vse druge čednosti vcepiti. Lejte vertnarja, kako skerbno drevesca snaži, kako jim streže
Blagomir puščavnik (1853):	jo je snubil, pobožnega in poštenega delati in s plajšem čednosti zagrinjati svoje hudobno sercé. ~~ Kakor hitro pa je bil ž
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	in sveto življenje tukaj na zemlji je meni izgled; tvoje čednosti naj me spodbadajo, de bom tudi jest v dobrim vedno

zhednoste

Ta male katechismus (1768):	ſvezher, kader se Ave Maria! ſgony. Katire so te narimenitnejshe zhednoste? Vira, Upanje, inu Lubeſn. Obudi Viro? Jest virjem uſſe, kar
Ta male katechismus (1768):	mirelu. Luk. 6. Katire se imenujejo te poglavitne, ali shteklene zhednoste? Katire so koker glave teh drugeh, ali koker eni shtekli
Ta male katechismus (1768):	ſadosti; temuzh on more ſraven tega tudi dobru sturiti, inu zhednoste, ali tugentce dapernashat; sizer je greh temuistemu, katire tu dobru
Ta male katechismus (1768):	ali koker eni shtekli, okuli katireh se uſſe te druge zhednoste vèrtèe, katire se spodobe enemu Kristianu dapernashat. Kolkajn je takeh

zhednoſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	katire navę, inu naſna svoje nagnenja viſhati is vojnèkam te zhednoſte,
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	jeſt uſſako uro skerbella, koku be jeſt mogla od ene zhednoſte da te druge pridti, inu goriuſeti. V'skrivnuſtah te vire
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pregrehe naodstopejo. 3. Moj syn! posnemaj od tvoje Matere. Te zhednoſte mojega Synu se skus mene svetejo, koker sonzhni ſhari skus
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	dusha, katira se semterkje prebira: od ajfra, k' toſhlivoſti: od zhednoſte k' pregreshnoſte: od Boga k'hudizhu se podaja. Jeli Buh

zhednoſti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne pozhutke dobru varvati. Telu je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	poſhtena vęjſt tiga poſhteniga mosha popręj ali potle k' lęjpi zhędnoſti nasaj, katęra s' enim lubęsni polnim savupanjam na Bogá myr
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	hudobnih ljudi. Nedolshnoſt mu je ljubſhi od vſe ſrézhe ſvetá. Zhednoſti ne ljubi is poſvetniga dobízhka. Oteti ſvojo zhednoſt ſe ſhe
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ino zhednoſt ſte bres mére boljſhi ko blago. Modroſti ino zhednoſti proſímo vſak dan Boga, ino vſe drugo nam bo pervergel
Genovefa (1841):	isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od shrenja in pitja shivin. §. 13. Od zhêje in zhédnoſti. §. 14. Od ſkerbi sa kopita in od podkov. §

čednostih

Blagomir puščavnik (1853):	te poterdi v svoji milosti, da boš vedno pobožno v čednostih popotoval in na smertni postelji reči zamogel: ”Pridi prijazna smert
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	ali gnade, Njegove sveti zapovedi spolnovati, in vas v vsih čednostih posnemati, de se bom po smerti z vami v Njem

zhednoſtih

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	vaſhe otroke v' tęj ſvęti isvelizhanſki vęri, v'tęh Ięjpih zhędnoſtih tiga sadershanja podvuzhili? Kęj je ta kruh, katęri ima njih
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	furme ali podobe dati, kakor ima ſlęhèrni potręba. Zhe na zhednoſtih gori jemlete, ſe more ta duhovni s'vami povsdigniti; on

čednostjo

Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	vedno tak; zakaj Bog jih ne zapusti, kteri njemu s čednostjo in pobožnostjo, svojim bližnjim pa z ljubeznijo in blagovoljnostjo služijo
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Videla sem, kako je v tvojem sercu kalila čednost za čednostjo; videla sem in veselila se tvoje ubogljivosti, tvoje pridnosti, tvoje

▶ čehniti glagol, glavni, dovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k ↗ SSKJ, Pleteršnik

črhniti; Pleteršnik

čehne
Robinson mlajši (1849): le mesti ostal niti se ne gene a niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili

▶ čeja samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čiščenje; [sskj]

čejo
Zlata Vas (1848): cunje sam napravljati, kterih bi pri narejanji sira in za čejo posód in blaga treba bilo. Posód in solí je Ožbè

▶ čelada samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čelada

Divica Orleanska (1848):	zgine baba. Kakor trenil bi, Naprej odrine jo valovje ljudstva, Čelada pak ostane v rokah mojih. Jovana (željno in hitro čelado
Divica Orleanska (1848):	kinč. Jovana (mu jo vzame. ) Za mene dana, moja je čelada.

čelade

Divica Orleanska (1848):	jo, ji rečem, Jez kmet sim prost, mi treba ni čelade. – Alj ona ne odjenja in pristavi: De bi čelade treba
Divica Orleanska (1848):	ni čelade. – Alj ona ne odjenja in pristavi: De bi čelade treba mu ne bilo, Ne more nihče rêči. Krov jeklén

čeladi
- čeladi
  Blagomir puščavnik (1853): krasni vitežki opravi, z rudečimi in belimi peresi na pozlačeni čeladi. Nikolaj pa pošepta svoji ženi na uho, rekoč: ”Lej , ljuba
- zheladi
  Genovefa (1841): grôfa v kraſnim viteſhkim oblazhilu, s viſôkim pripognjenim pêram na zheladi (Helm) saglédal, ſe je uſtraſhil, obſtal in glaſno savpil: „Mati

čelado

Divica Orleanska (1848):	prostor ríjem po tesnobi Rujava me ciganka naglo vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem
Divica Orleanska (1848):	Čelada pak ostane v rokah mojih. Jovana (željno in hitro čelado prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni
Divica Orleanska (1848):	vstavi S čelado to, in ojstro me pogleda Rekoč: Tovarš! čelado išete, Vem de jo išete: le urno, nate! Pustím jo

▶ čeljust samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čeljust

Zoologija (1875):	nijso druzega, nego nastavljena in premenjena vretenca. Gornja in spodnja čeljust ste največi kosti v lici in zaslužite vže zarad zob
Zoologija (1875):	zarad zob, ki so v njih vsajeni, večo pozornost. Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti: desne in leve čeljustnice, ki
Zoologija (1875):	v ostalem popolnoma enaki ter ste v sredi zraščeni. Spodnja čeljust je iz enega samega kosa in je podkovi podobna. Ta

čeljusti

Mineralogija in geognozija (1871):	žuželke, ribe, plezavci, tičev pa in sesalk še ni, samo čeljusti nekega še ne dobro določenega vrečarja Phascolotherium pod. 135 so
Zoologija (1875):	sklepne jamice pod senci. Pri pticah, amfibijah in ribah obstojé čeljusti iz več kosov, ki so pa tako rekoč le drug
Zoologija (1875):	ob enem tudi organi za vonj. Grizala obstojé iz gibkih čeljusti, ki se pa ne gibljejo navzgor in navzdol, temveč se
Zoologija (1875):	so ti kosovi popolnoma ločeni ter se sklepajo kakor klešče. Čeljusti imajo vdolbene jame, v katerih so zabiti zobje. Človek ima
Zoologija (1875):	in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem krila, noge, plavute in raznovrstna bodala. In vsi
Zoologija (1875):	katerih so zabiti zobje. Človek ima 32 zob, v vsaki čeljusti 16, namreč spredaj štiri ostre dletaste sekavce, pod. 10; zatem

▶ čeljustnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čeljustnica
Zoologija (1875): Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni ste: ralo in spodnja čeljustnica Md. Te imenovane kosti zapirajo več otlin, od kojih so

čeljustnice

Zoologija (1875):	Gornja čeljust je zložena iz dveh kosti: desne in leve čeljustnice, ki ste si v ostalem popolnoma enaki ter ste v
Zoologija (1875):	dve posamezni. Parne lične kosti so: nosne kosti N, gornje čeljustnice M, solznice L, ličnice Z, nebnice in nosne školjke. Posamezni

▶ čelo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čela

Zlata Vas (1850):	zraven sebe čutil. Večidel vsim je od strahú pot od čéla tekel, in nekterih je bilo celo tako strah, de bi
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vesel je bil njen pogled — zdaj je vzdignila roko do čela, jo nesla na persi in delaje znamenje sv. križa — je

zhela
Kmetijske in rokodelske novice (1843): shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele liza Je oblival s zhela pot. Sdaj mlatizhe pot poliva , Dela zurke zhes obras ; Naj

čelo

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	se jim vidijo lepi drobni, ko sneg beli zobje. Njih čelo krasi parta (šapel), nakinčena z leskajočimi kamnički, ki so v
Divica Orleanska (1848):	dolžnosti moji so me nesli. (Objame Sorelko in jo v čelo poljubi. ) Teta! Dovolite. To je pravica naša V Arazu. – Lepih
Oče naš (1854):	rož in cvetlic. Mile sapice so mu opihljavale vroče, suho čelo. Ne dalječ od njega je bil cvetoč lóg, iz kterega
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	pisatelj jugoslavenski, je začasno prevzel vredništvo „gospodarskega lista'' zagrebškega. Na čêlo tega novega posla si je napisal poslovico primorsko, ktero tudi
Maria Stuart (1861):	naj živi gospo kraljico mojo, In sreča, slava naj ji čelo venča! Elizabeta. Vstanite. Dobro srečo na Angleškem! Po svetu daleč
Maria Stuart (1861):	obernila. Jeklen oklep ti mora serce kriti! Studena skala tvoje čelo biti. Hudobno delo moraš doveršiti, Da klete plače ne zgubiš
Viljem Tell (1862):	Že mnogo dni molčé te opazujem, Otožnost temna oblačí ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leží. Skrbí zaupaj meni
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	mesto, a mož stopi k oknu in nasloni svoje temno čelo na merzlo steklo, med tem ko je od časa do
Revček Andrejček (1891):	v tla gleda). I — menda že! Zvitorog (pokaže si na čelo, zase). Tu notri ni Bog vé ravno koliko, prav res

zhellu
Sacrum promptuarium (1695): saboly, ter pozukne nogo, inu s' to drugo vouka v' zhellu udari, iuu resbye: Takrat vouk, prau meni ſtoy, dokler jeſt
zhelo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): pa pravjo : Slovenzi sagledavſhi Emonſki grad ſo mu rekli Lob (zhèlo , krona) ino meſto pod njim Loblana (kronana). Katerih miſel bi
zhelu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790): Baron. (Vùs smęſhan, ſi zhelu riba , inu rezhe ſam per ſebi. ) Vjęli ſo me ! (Matizhek

čelom
Viljem Tell (1862): ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu grozé nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček (kaže

čelu

Zlata Vas (1848):	pa žakelj za oves. Grozno stermo je gledal, in na čelu je imel veliko prasko, pod nósam so se mu pa
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	vsi trije; ni ga bilo znati nevolje oblaka na nobenega čelu, ne otamnjenja v očéh ne v obrazih; ni ga bilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	sliši se, da tudi Napoleon bi raji imel O'Donnella na čelu ministerstva. — V zadnjem novičarji smo povedali od tiste strašne prigodbe
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	Tone nij bil pripravljen. Merzli pot mu je lil po čelu, in tresel se je na celem životu. S trepetajočim srcem

zheli

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	bo jęsa zhelu rasdjala — Nęshka. Nizh ſe ne praſkaj po zheli. Matizh. Sakaj ne ? Nęshka. Bi vtęgnil kakſhen bùdenz vun sboſti
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	britkoſti tiga pekla obdadó, inu ta mertvaſbki pót na njega zhęli nam letę peklęnſke britkoſti lę prevezh na snanje da. Tedaj

zhelu
Kmetijske in rokodelske novice (1843): oral, De ni dneva ſetve smudil ; Pot mu je po zhelu ſtal. Tud' terpela pridna shnjiza ,Sonzu vrozhimu naſprot , R'dezhe, sagorele

▶ čemeren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čemeren
- čmeren
  Ferdinand (1884): bil več stari, veseli pevec. Bil je skoraj še bolj čmeren, nego njegov gospod. Bil je ves zamišljen in bled; govoril

čemerni

čmerni

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	čumnatah, v ktere malokdaj ljubo sonce posíje. Ljudjé so bledi, čmerni in slabotni , ki v njih prebivajo, nevečni ko muhe; in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	je ozalšal z vsem potrebnim. Precej tam-le je; saj stari čmerni Katul ravno odpira vrata. ” Stopili so na prostorno dvorišče, na
Gozdovnik (1898):	čez dlje časa začujejo plazeče stopinje, gredoče po dvorišču, in čmerni glas jih upraša: »Kdo želi uhoda o tako pozni uri

čemernim

čmernim

Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	z vsim strahom, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi čmernim. Ne terdim, da je moja gospodinja taka; pa vi, draga
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	reši. Koj je hitela k njemu, ki je s temnim čmernim ptujcem zaklenjen bil v svoji sobi. Na svoja kolena je

▶ čemerno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čemerno
- čmrno
  Izidor, pobožni kmet (1887): ali bi šel kaj rad k svetemu obhajilu. « »Hm« pravi čmrno Lipe, »prav nič mi ni na tem, naj grem ali

▶ čemu prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čemu

cimu
Kmetijske in rokodelske novice (1847): neki noč postala, ko bi jih 300 na enkrat ugasnilo? — Cimu bi bili pa milijoni teleškopnih zvezd, kterih še nisi, in

čemu

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nadjati sadja; še cvet je zastonj, če sadja ne obrodí. Čemu dobre želje, ko bi dobreh dél ne bilo? Tukaj veljá
Mlinar in njegova hči (1867):	konec! Potem je živenje moje brez vse vrednosti; ne vem, čému bi živel. Micka. Janko, jako mi srce vznemiruješ. Janko. Z
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	copernijami in pijačami nakloniš njeno serce ali vsaj njeno premoženje. Čemu ti je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú? Najdražih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	premoženje. Čemu ti je pač toliko denarjev za tvojo šaro. ” „Čemú? Najdražih reči potrebujem za svoje copernije in treba mi jih
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	si ubila ali komu zavdala, moja preljubeznjiva duhovnica? Veš kaj — čemu bi čakala do pojutrajšnjega dne? Precej jutri narediva, ali pa
Revček Andrejček (1891):	Zapišite mi torej na kak listek, da me ljubite, Zvitorog. Čemu? Franica. Tako rada bi imela kako ljubavno pismo. Zvitorog (zase
Zeleni listi (1896):	na levo, zdaj na desno ter kričala na vse pretege. »Čemu neki kričiš, Zorica? «, vpraša jo njen oče. »Oh, oče, oče
Gozdovnik (1898):	»Ali povejte mi, velečastiti, čemu ste tako dolgomudni? Pričakujem vas že tri dni s potovanja

čimu

Divica Orleanska (1848):	in hitro čelado prime. ) Sèm dajte jo! Bertran. Orodje tako! Čimu? To ni diviški glavi venc in kinč. Jovana (mu jo
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	je bil tako velik kakor naša cerkev. “ „Za božjo voljo! čimu je neki bil tak kotel? “ vpraša Filip. Jože reče: „Hotli

čmu

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	bravcam v lanjskih Novícah — drugi kos pa bomo prinesli létas. Čmu tedej govorite vi od slovenskiga jezika, če nam Vodnik to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	dragi bratje! in vém, da vsak izmed vas zdaj misli: čmu sem si kupil mertvaško trugo? Kupil sem si jo, bratje

zhemu

Kuharske Bukve (1799):	v' shelodez djati, karkol je le enmalo ſmrada nategnílo. Zhemú nam je ſizer noſ ravno nad uſtmi? Jed, katira savrè
Kuharske Bukve (1799):	imenvati, tedaj bodete narbol snale mojimu ſlabimu perzhetku popólnimoſt naloshiti. Zhemú beſęde kraſti? Al ni ſlovenſki jesik sadoſti premôshen? Kuhati je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtvarnika. Vediti tega vender gotovo ne moremo. Modrijani le pravijo, zhemu bi bil Bog toliko in tolizih prebivaliſh vſtvaril, ko bi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prebivaliſh vſtvaril, ko bi jih ne bil napolnil s prebivavzi ? Zhemu bi bila naſha semlja, ko bi ne bilo ne ljudí
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rasloshiti, to je pokasali in ſprizhali vam bomo, sakaj in zhemu ſe mora to delo tako, drugo tako delati. Sraven tega

zhimu

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ni prerok ſam is hiſhe k' njemu priſhel, ino rezhe: „Zhimu bi ſe neki mogel ravno v' Jordanu umivati? Kaj niſo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Shénin pa je odgovoril: „Gotovo, vam povém, ne posnam vaſ! “ Zhimu ſo ſvetila bres olja? Kaj pomagajo sunanje dobre déla bres

▶ čenčati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čenčali
Sveti večer (1866): bil je logar ali gozdni oskerbnik. Ko so tako otroci čenčali, sedel je na stolu pri peči, ves zamišljen. Logarica sede

▶ čepeti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čepel

zhepel

Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	ſant je bil sraven ? Nęshka. Sa tim velkim ſtolam je zhepel. On me je priſhal proſsit , de bi bla per njih
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	imaſh tukej snajti ? — ſim vshę ſliſhal , kader ſim sa ſtolam zhepęl. Baron. (jęsen , na ſtran. ) Tukej je le ſpet, ta neſręzhni

čepeli
Tiun - Lin (1891): trgovci s plahtami in vsakovrstno šaro so čepeli med svojimi do vrha z blagom naloženimi prodajalnicami, in povsod

čepi

Deborah (1883):	Podrtej koči dete spi in mati, Na pragu sključen Abraham čepí, Očesom slepim straži rodovino. Le spite, saj vam treba mene
Revček Andrejček (1891):	hudo sem še bolna. Ana. Tvoja bolezen tu notri le čepí, (na srce pokaže) in če te Bog prav kmalo ne

čepijo
Kmetijske in rokodelske novice (1847): klekane počele (avbe), ki na verhuncu špičasto postrani nad zatilkam čepijo. Njih nogovice so suknjene pisane, to je, iz volne pletene

▶ čepica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čepica

Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	"Za božjo voljo," zavpijem, "gospod logar, čepica je mojega moža! Kaj se mu je pripetilo in kje
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	se mu je pripetilo in kje je? " "Tako, toraj ta čepica je vašega moža! " zasmeje se logar togotno in me strahovito

čepice

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	45. Gosp. Fr. Sarabon, nogovičar v Teržiču, za nogovlce in čepice. ” 46. Gosp. J. Stadler, medar v Lincu, za bronastó podobó
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Gosp. F. Napret, nogovičar v Teržicu, za rokovice, nogovice in čepice. 13. Gosp. Ig. Pibrovc, iz Krope, za omikalnice za volno

čepico

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	kvišku, in pred njo stoji žena, v črn plašč zavita, čepico je imela na oči pomaknjeno, ali mati pogleda pod čepico
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	čepico je imela na oči pomaknjeno, ali mati pogleda pod čepico ženi v obraz. Obraz je bil resen, pa je vendar

▶ čepinka samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ IMP

želva; kontekst

čepinke

zhepinke

Kuharske Bukve (1799):	Stokfiſh dobro kúhati. 159. Polshi nadęvani. 160. Pezhene poſterve. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. 162. Turſke shabe v' ſvojeh zhepínah
Kuharske Bukve (1799):	od diſhave navsame. Se da v' papirji na ſklędo. 161. Zhepínke, ali shildkrote v' polivki. Shabe ſkuhaj, otrębi, zheterti narasen deni

▶ čeprav veznik ↘ IMP ↗ SSKJ

čeprav

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	v čast peršteva: Le Krajne malo znan' glasovi So nam, čeprav nas je rodila, Nas z lastnim mlekam oddojila, Čeprav smo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nam, čeprav nas je rodila, Nas z lastnim mlekam oddojila, Čeprav smo pravi nje sinovi. — Lahko prebiramo gramatko, Ptujinov in učmò

▶ čer samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čeri
Zlatorog (1886): Pri šumnem potóku Anka stojí In joka in gleda sive čerí: »Mar prišel, mar prišel moj Janez bo? »Oh, tretji dan

▶ čeravno veznik(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čeprav; [sskj]

čeravno

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	de je drevesu po steblu sèmtertjè skorjo odbila, jih moraš, čeravno so že lepo verhno krono nastavile, brez vsiga pomislika drugo
Zlata Vas (1850):	bogatiga zeta imeti. Dolžnost dobriga otróka pa je starše ubogati, čeravno mu serce nad tem póči. «
Stric Tomaž (1853):	Neko posebno nagnjenje je pa do Tomaža v sebi občutila. Čeravno so otroci večidel z vsacim prijazni, ljubijo vender čez vse
Stric Tomaž (1853):	da je že veliko terpeti in v britkostih živeti moglo. Čeravno je Tomaž poprej ni nikdar vidil, vender jo koj vgane
Stric Tomaž (1853):	kako se kej v Kentukii godi. Šelbi ji pove vse, čeravno se mu je nekako čudno zdelo, zakaj da gospa tako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ga odpravil od babjoverstva. Taka se godí tudi vipavskemu vinu. Čeravno so gotove skušnje do dobrega poterdile, da vipavsko vino, prepeljano
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	če je skazano, da je kdo zoper koga zavratno ravnal, čeravno ga ni še ranil, bo na smert obsojen itd.; od
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	moč zadobila, obsega tudi moko, mak, koruzo in vsaktero žito, čeravno je že pred to prepovedjo kupljeno pa ne še izpeljano
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	zastran obertnij in rokodelstev, ktere zaderžujejo, da ne more vsak, čeravno ima vednost in zmožnost samostojno — na svojo roko — obertnijstvo in

če ravno(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ni prileglo , in takó se te drevesca sušé. Vunder pa, če ravno tù in tam eno odletí, ne bodem jenjal po
Zlata Vas (1848):	druge vasí je prišel v Zlato Vas si nevéste poiskat, če ravno ni iméla veliko denarjev, je pa iméla lepe lastnosti
Robinson mlajši (1849):	Slovenske — suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato, ker je zlato, če ravno ne iz domače — vlastne rude, po voljji. Ljubi bravec
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nemški jezik zamore vprihodnje vradni in sodijski jezik biti, in če ravno bi nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	bi se izgledi vunanjih dežel v dobiček naši domovini posnemovali. Če ravno se sadje občje noter do višave 64. stopnje severne
Oče naš (1854):	ozdravljeno. Ko so v cerkev prišli, je bila že polna. Če ravno so imeli kmetje največ na polju opraviti, jih je
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	je milost Božja, in udaj se popolnoma v Božjo voljo. Če ravno ne more priti bolnik osebno v cerkev, vendar je

će ravno(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1846): razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa domačiga grojzdja; će ravno to sadje ni žlahtniga pleména bilo, nam je Bizjak

zheravno

Sveta grofinja Genofefa (1857):	isbi saſazhil. Ker niſta tadej hotla popuſtiti tega napzhnega snanja, zheravno ſta bila saporedama ſvarjena, ju je dvorni hiſhnik Golo ſilama
Sveta grofinja Genofefa (1857):	je napzhno grofu povedal, de ſhe le pred enim meſzam, zheravno ſta bila she takrat dva meſza po porodu Pretekle. Nato

zhe ravno(združena oblika)
Genovefa (1841): od ktére je v gojsdu leſjaka odpodíla, ga je oblékla. Zhe ravno fantizh ni drusiga, ko seliſha in koreníne, mléko in

▶ červen samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

junij; kontekst

červen
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): mnogih vzrokov nar primerniši zdijo: leden, luti, brezen, traven, cveten, červen, lipen, serpen, rujen, listopad, gruden, prosinec. 3. Gospod B. Potočnik

▶ česati glagol, glavni, nedovršni ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

česati

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	treba gledati, da so psi snažni; treba jih je pridno česati, štrigljati in prati. Kodrasti psi naj se saj dvakrat na
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	po lepi stari kerščanski šegi umivati roke in noge, jo česati in jej ravnati lase, kakor bi bila revica lastno njeno

▶ česen samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

česen

zheſen

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	svezhit je prov dobru. 3. Friſhno Weinrutezo, to je: virant, zheſen, shelot, inu pimpinel v' dobrim jeſihi pazanu, inu na teſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	veſ nepokójin je bil in ſ ſhprikljize ſe je svalil. Zheſen dolgo na sraku ſvoj duh ohrani in predin ga sgubi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na ktero vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk

česna

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	moke v srovim maslu zarumeni, malo drobno zrezane čebule ali česna in ohrovt perdeni, z mastno mesno župo zali in dobro
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Kuhaj eno žemljo na tanko perjiče zrezano in dva stroka česna v mastni župi tako dolgo, dokler se lepo žverkati ne

zheſna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe mora majhna glaviza zhéſna zhes pol prerésati, in poloviza ſe na dervo obéſi , na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim v vrabzovo ptizhnizo djal in veſ nepokójin je bil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	dosorilo. Zhe je pa ravno potrebno , ſe lohka koſzhek noviga zhêſna na dervó obéſi. Tako ſe dajo vrabzi tudi od gredov

česnom
- zheſnam
  Kuharske Bukve (1799): s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami od lemon lupka, ſtolzhenim nagelshbizami, enim koſzam v' moki
- zheſsnam
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): bele koreninize najdejo, lete s' oiſtremi klęſhami odshipli, s' ſtolzhenim zheſsnam, s' ſlano vodo, inu jeſeham smeſhane ta bolézhi kraj isperi

česnu

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	močirno deteljo, štir, poljski mleček, poljski ženof itd. Po divjem česnu, laneni preši, plesnjivi slami in po nekterih drugih zeliših mleko
Kemija (1869):	odločiti. Kovinski arzén se malo rabi. Njegova para jako po česnu diši. Arzenove spojine. Arzenovo sokislino (arsenige Säure) AsO3, dobimo, ako
Mineralogija in geognozija (1871):	sokislino, koja se spozná po dušivem duhu in arsenati po česnu dišečo paro, arsenovo sokislino. Dostikrat je barva pihavnikovega plamena jako
Botanika (1875):	§. 191.), izmed kterih se v zdravilstvu rabita hudo po česnu smrdeča smola, vražje govno (asa foetida) imenova (od rastline ,,ferula

▶ česk. okrajšava ↘ goo300k, IMP

česk.
Kmetijske in rokodelske novice (1846): druženje sprave iz podnarečij našemu slovenskimu jeziku potrebni brus (Časop. Česk. Mus. II. zvez. 1845. str. 319— 321) in se po

▶ česnov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

česnov
- zheſnou
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): 2. En zheſnou ſtrok na teſhe poshreti, al v' uſtah svezhit je prov
- zheſnov
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): vrabzi sahajajo; vſi is tiſtiga kraja pobegnejo, kjer zhêſen viſi — Zhêſnov duh mende vrabzam tako teſhko dé; sakaj ſtròk zheſna ſim

▶ često prislov ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čestoprislov, splošni, nedoločeno

često

Robinson mlajši (1849):	Oča. Kako pak ji ti poznaš? Stanislav. Inu, vséj ji često vidim, ino ji rad jém. Oča. Robinson pak še ga
Mineralogija in geognozija (1871):	vulkanih namreč lava malokedaj doseže žrelo, da iz njega teče, često se odpré na strani špranja, da se skozi privali lava
Deborah (1883):	Boljše, da vežeš druzim rane. Daritve verskih naših junakov so često le nečimurnost posvečevale. Ana. Ah! da morem le eno dobro
Deborah (1883):	ljubezen njeno pričal! Plaši me bledo, milo nje obličje, Prikaže često se mi v sanjah.
Deborah (1883):	Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo
Zlatorog (1886):	je bila moja krstna kuma. »V poprejšnjih letih bil sem često tam, »A potlej šel sem služit na Koroško »In od
Občno vzgojeslovje (1887):	z najboljšim namenom nadejamo, da bode obudilo pobožen čut, izgreši često smoter ter pokonča celó ono, kar smo nameravali proizvesti. Semkaj

zhestu

Ta male katechismus (1768):	enukolku is Kristianskega nauka isprashuvati. Zhestu sem bil she tudi toku srezhen, de se je meni
Ta male katechismus (1768):	dapolnili, vam lete bukuvze pomolim. Sturite ſadosti vashi dolſhnusti, inu zhestu ſadobete vi tudi ſa uſſake bart

češčeprislov, splošni, primernik

češče

Ferdinand (1884):	Tudi grof sam je češče zavidal logarje in delavce na polji, ki so bili pri
Ferdinand (1884):	in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal smrti v oči, vendar

▶ čestokrat prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

mnogokrat, pogosto; [sskj]

čestokrat

Zoologija (1875):	razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog, čestokrat pa ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto
Ferdinand (1884):	po dnevi, plavalo mu je tudi v sanjah pred očmi. Čestokrat je govoril v sanjah o njem sè strašnim srce trgajočim
Ferdinand (1884):	sovražtvo in ljubezen, tako izraziti, da je poslušalce kar očaral. Čestokrat je sè svojim petjem, katerega je sam spremljeval na gosli

▶ češ členek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

češ

Čas je zlato (1864):	je Lenček popolnama zadovoljin in nekak ponos se ga loti, češ , de sim z lastnim prizadevanjem overe prederl, ktere bi mi
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	ga vzdignil; toda Lenart je vpil in se nazaj umaknil, češ, da bo kar v germovje zbežal, če se mu ropar
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	sramotno umreti. Vedno si me odvračal od Boga in vere, češ, saj ni večnosti, ne pekla. Neki notranji glas mi je
Spisi Krištofa Šmida (1883):	v tistem razburjenem času. Materi sta se otroka prav smilila, češ Bog ve, kaj ju še čaka. Vendar je zaupala v

▶ češ. okrajšava ↘ IMP

češ.

zhesh.

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	lubiesn te zhiſtoſti stverov oh odpvſti mene vse Amen. Ozha zhesh. TV 15. TERPLENJE. Oni nieh shpotlive besiede tega naspodobniga govorienja
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	katere sose sgvedile bres shavoſti inv prave grivinge Amen. Ozha zhesh. TV 7. TERPLENJE. Oni so mene perbili htei semli noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kar sim se zhries te 10. sapvevedi pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 10. TERPLENJE. Oni so taoje telv vse prakopali noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nazhiſte stopine noi bodi mene gnadlov inv vsmilan Amen. Ozha zhesh. TV 6 TERPLENJE. Oni so mene pervesali na en stebr
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	teſte grieshe katere sim jas spragrieshniem shvatenjam doprnesov Amen. Ozha zhesh. TA 14. TERBLENJE. Oni so 3 Fiertlne tanainazhedneishe matherije plvnzov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	savergov kir biv jemov mojem tavisham pokorn biti Amen. Ozha zhesh. TV 8. TERPLENJE. Oni so mene skves prabodli snekatieriem oroshiam
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se jas zhries te 7. nagvavne grieshe pragrieshov Amen. Ozha zhesh. TV 12. TERPLENJE. Oni so mene pervesali kanomi stebri inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	tv velko prevomlenje moiga hvdiga inv naspodobniga jesika Amen. Ozha zhesh. TV 9 TERPLENJE. Oni so mene iskamenjam vshzhli noi smodili
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	blishniga govoriv Amen. Ozha zhesh. TV 13 TERPLENJE. Oni so mene kronali sano shalesno Krono

▶ češarek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

češarek
Botanika (1875): seme. Najbolj imenitne vrsti plodov so sledeče: 1. Storž ali češarek (strobilusaliconus) storžnjakov (coniferae); seme leži prosto v pazduhah

▶ češčen pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

češčen

česen
Divica Orleanska (1848): po tebi, ni namenjen H kervavim delam divjiga orožja. Jovana. Česen gospod! zdaj še ne morem znati, Kaj mi storiti duh

češčen

Maria Stuart (1861):	pravice, s kterim Se diči mož, v ženski roki ni češčen. V pravico žensko nema vere svét, Ko pade ženska glava
Deborah (1883):	govoriš, Abraham? Abraham (vtrujen). Prišel je v mene božji duh, češčen bodi on in sveto njegovo ime! in je govoril iz
Deborah (1883):	Abraham. Od Boga je, češčen bodi on, in to je v blagost; ni li od
Oče naš (1885):	Staremu Štefanu so solze oči zalile. „Bog bodi zahvaljen in češčen za to uro veselja! “ je rekel. „Ta ura mi da

češen

Oče naš (1854):	Staremu Štefanu so solze očí zalile. „Bog bodi zahvaljen in češen za to uro veselja! “ je rekel. „Ta ura mi da
Oče naš (1854):	nas je odrešil. “ „Jezus Kristus, naš Odrešenik, bodi hvaljen in češen od veka do veka! “ sta molila otroka s zdvignenimi rokami
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	storimo. Bodi s Sinam in svetim Duham vred hvaljen in češen vekomaj. Amen.

zheshen

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tudi drugeh merlizhov gredó. 5. Kolkerkrat 5. Ozhen. inu 5. Zheshen. ſa enega mertvega Brata, inu Seſtro te Bratovshne omolejo.
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	v'tednu uſakdan en Ozhen. inu zheshen. moliti, inu po zheshen. te beſſede sravn perſtaviti: J. M. J. ſlojite meni na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	po shtivilu teh dny v'tednu uſakdan en Ozhen. inu zheshen. moliti, inu po zheshen. te beſſede sravn perſtaviti: J. M.

zheſhen

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Ta tvoiga teleſa sad Zheſhen bodi vezhnokrat. 5. Maria pouna dobrote, H'tebi beshimo mi
Pozhétki gramatike (1811):	ſlovenſko ſvezhèn, ſvezhèna:) sa zerikvene poſvezhene rezhi; béni, bénie, blógervan; zheſhen, zhéſhena, sa vſaki drugi nezerkvéni pomén. Per glagolu haïr, ſovrashiti
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	dovolj. “ Tedaj ſe mosh perpógne, móli Boga, ino rezhe: „Bodi zheſhen, Goſpod, Abrahamov Bog, kteri me je tako na ravnoſt v'
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ki ſo bili okrog njega sbrani, vpijejo od veſelja: „Bodi zheſhen Davidov ſin! “ To je fariseje ſhe bolj raskázhilo; toraj krégajo

češčena

češčena
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897): Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Gospod, ne kaznuj nas po naših grehih, in

češena

Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	oče naš in s tremi Češena si Marija: per pervi češena si Marija se pristavi: kteri nam oživi pravo véro. Per
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	v Bogá Očeta i.t.d. z oče naš in s tremi Češena si Marija: per pervi češena si Marija se pristavi: kteri
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena si Marija se en oče naš moli.
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	vse ljubim. Po tem se Oče naš moli; nató pa Češena si Marija petdesetkrat. Po vsaki deséti češena si Marija se

zheshena

Ta male katechismus (1768):	ta beſſeda je meſſú postalla, inu je per nas prebivalla. Zheshena se Maria. MOLIMO. Gnado tvojo o Gospud! prosemo Tebe, uly
Ta male katechismus (1768):	Marji zheshenje pernesl, inu ona je od S. Duhá spozhèlla. Zheshena se Maria; itdr. II. Polej sem ena dekla tega Gospuda
Ta male katechismus (1768):	goripernesenu: Bodi skus beſſedo boſhjo poſegnanu, inu posvetzhenu. Ozhenash, inu zheshena Maria. Po jedi. Hvallite Gospuda uſſi ſarodi hvallite njega uſſi
Ta male katechismus (1768):	nebeshkega Kraylestva. Kaj nas S. M. K. Zirkuv uzhy skus: zheshena se Maria? De be mi v' nasheh potrebah imelli nashe
Ta male katechismus (1768):	tudi tu hudu odverniti. Koku se Angelsku zheshenje mole? Toku: Zheshena se Maria! gnade polna, Gospud je s' tabo; ſhegnana se

zheshzhana

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Ozha nash zheshzhana si Maria. Te S. 7. Kolzhenze se morjo skleniti sto
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji pokroplen Amen. Ozha nash zheshzhana. Ta sheſta Kolzhenza. 6 Oh ti prafîrashnï Bveg; Saboth jes
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	notar vgvobozhino tvojeh pra S. S. ran Amen. Ozha nash zheshzhana. Ta peta Kolzhanza. 5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vto mvezh vtvoija grenzhiga terplenja inv smerti Amen. Ozhci nash zheshzhana. Ta shterta Kolzhenza. 4. O sveti. Navmeriozhi Bveg jas bogi

zheſhena

Branja, inu evangeliumi (1777):	Temuzh naſs reſhi od slega. Amen. 4. Tu Angelsku Zheshenje. Zheſhena ſi Maria, gnade polna. Goſpud je s'tabo: shegnana ſi
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	Bodi vſel poſvezhena Tvoiga Jmè ſvetust, No s'tem ofram zheſhena Ta boshia viſokust. Ta trydeſeta Peiſem. h' obhaylu. 1. Jagne
Abecedika ali Plateltof (1789):	de ſe tebi sa teiſte uſelej hvaleshnu skashem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria.
Abecedika ali Plateltof (1789):	de ſe tebi sa teiſte uſelej hvaleshn skashem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria.
Abecedika ali Plateltof (1789):	ki kadej moj ſovrashnik nehvali: de mene premogl. Ozhe naſh, Zheſhena ſi Maria. Djanje te Vęre. Jeſt vęrijem v'tęga trojediniga
Abecedika ali Plateltof (1789):	od tvoje dobrute prejęli v' tvojemu ſvętemu imęnu. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria. Po Jędi. Jeſt tebe sahvalem moj Bog! sa
Abecedika ali Plateltof (1789):	de ſe tebe ſa taiſte vſelej hvaleſhen ſkaſhem. Ozhe naſh. Zheſhena ſi Maria.
Pozhétki gramatike (1811):	ſvezhèn, ſvezhèna:) sa zerikvene poſvezhene rezhi; béni, bénie, blógervan; zheſhen, zhéſhena, sa vſaki drugi nezerkvéni pomén. Per glagolu haïr, ſovrashiti, opomnimo
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	k' njej ſtopi v' ſtanizo. S' neheſhko prijasnoſtjo jo posdrávi: „Zheſhena bodi, Marija, miloſti polna, Goſpod je ſ' teboj! Naj ſrezhniſhi

češčeno

češeno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): Dolenskem 19. junija. „Bog je dal, Bog je vzel; bodi češeno njegovo ime”! Vsa semška fara je danes v grozni žalosti

zheshenu

Ta male katechismus (1768):	kar pride, poye ves folk po slehernemu shtikelzu. O bodi zheshenu svetu Reshne Telú, * kir' s' k' odreshenju se gorivofralu.
Ta male katechismus (1768):	je bila Meſſú, narpred prebivalla v' Dvishkem' telesu. O bodi zheshenu itdr. III. S' te svete beſſede je sturil svet Duh

zheſheno
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zheſh biti tudi varh shival. Tvoje imé naj bo povſod zheſhêno, Pa preſvétiga ta nezhaſti, Kdor ſerd ſvojo ſpuſha nepoſhtêno nad

▶ češčen biti pridevnik, splošni, nedoločeno + glagol, pomožni(večbesedno geslo) ↘ IMP

češčena si

zheshenas

Branja, inu evangeliumi (1777):	goriofrala. 5. Katiriga ſi ti v' tempelnu sneshla. Per treh Zheshenas. per Vjeri. 1. Katiri nam ſkus tebe poterdi naſh ſpomin
Branja, inu evangeliumi (1777):	Per treh Zheshenas. per Vjeri. 1. Katiri nam ſkus tebe visha naſhe misli

zheshenasi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti kna shebrei druja perzalei mashi kaker Ozha nash: noi zheshenasi Merijo prou isandohtjo potam perporozhi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ta drugi den govo zheshenasi Marja ta trezhji den pa govo vero: pershji ta pruevo

zheſhenas

Abecedika ali Plateltof (1789):	Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3 Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe gmira to pravo
Abecedika ali Plateltof (1789):	gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſhla. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe poterde naſh spomin
Abecedika ali Plateltof (1789):	gorivofrala 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſala. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe poterde naſh spomin
Abecedika ali Plateltof (1789):	Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe gmira to pravo
Abecedika ali Plateltof (1789):	ulękl. 5, Katir je sa nas krishan bil. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe visha naſhe miſle
Abecedika ali Plateltof (1789):	vlękl. 5. Katir je sa naſ krishan bil. Per 3 Zheſhenas, per Viri. 1. Katir nam ſkus tebe visha naſhe miſle
Abecedika ali Plateltof (1789):	Visha S. Roshenkranz moliti. Per 3. Zheſhenas, per Viri, 1. Katir nam ſkus tebe gmira to pravo
Abecedika ali Plateltof (1789):	vofrala. 5. Katirega ſi ti v'tempelnu sneſhla Per 3 Zheſhenas per Viri 1. Katir nam ſkus tebe poterde naſh spomin
Abecedika ali Plateltof (1789):	ulękl. 5. Katir je sa nas krishan bil. Per treh Zheſhenas. per Viri. 1. Katir nam skus tebe visha naſhe miſle

▶ češčenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

češčenje

češenje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	povzdignil, in z milim glasam savpil: O sláva, zahvala in češenje Bogu našimu, kteri na trunu sedi! Prav so peli že
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	pobožni kristjani ljubi Gospej venec pletejo, so večkrat ponovljeno angeljsko češenje, v kterim se po besedi Jezus mnoge besede pridévajo, ki

zheshenje

Ta male katechismus (1768):	na vezhne zhase, Amen. Ozhenash, Ave Maria. Kader se angelsku zheshenje ſgony. I. Ta Angel tega Gospuda je Marji zheshenje pernesl
Ta male katechismus (1768):	dobru ſadobiti, temuzh tudi tu hudu odverniti. Koku se Angelsku zheshenje mole? Toku: Zheshena se Maria! gnade polna, Gospud je s'
Ta male katechismus (1768):	angelsku zheshenje ſgony. I. Ta Angel tega Gospuda je Marji zheshenje pernesl, inu ona je od S. Duhá spozhèlla. Zheshena se
Ta male katechismus (1768):	serza, de, katiri smo skus angelsku zheshenje tu meſſupostanje tvojega Synu spoſnalli, skus njegovo martro, inu Krish
Ta male katechismus (1768):	navade, inu enakuvolne shege Katholshke Zirkve. Kaj prida perneſſe tu zheshenje? Tu ponovy per nas ta svete spomin te presvete Divize
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	sem delezh bla od ludy. Na samem sem od Angela zheshenje prejella, ter sem Mate Boſhja poſtalla. 2. Be bil ti
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	h'gorijemanju moje dushe perpomogla. Ta Angel je meni tu zheshenje pernesl, de sem gnade polna, inu ſa samu tu sem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	neshl, de sem prashalla, enkrat tega Angela, katire je meni zheshenje pernesl: koku se bo letu godilu? inu enkrat mojega Syna
Branja, inu evangeliumi (1777):	7. Temuzh naſs reſhi od slega. Amen. 4. Tu Angelsku Zheshenje. Zheſhena ſi Maria, gnade polna. Goſpud je s'tabo: shegnana

češčenju
- češčenji
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): mu jo pojó serafi v goreči njih ljubezni in vednem češčenji. Petelin je zapel in ga spominjal jutra pa sikanja berzih

▶ češki pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

češka
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): iz dolin zgornjega In a so posebno dopadale ogledovavcem, — živina češka pa je razodevala očitno, kaj v živinoreji pridnost in trud

češke

česke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti. Sirotek. (Poleg česke ljudske pesme). Vmladih dneh zgubilo Dete mater milo. Začne odrašati
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bila zlate svetinje vredna. — Od treh Ljubljanskih mojstrov smo česke kolovrate v naši razstavi vidili, namreč: od Šimna Unglerta, Antona
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dozdaj iz raznih krajev Slovenskiga 16 pinj naročenih. Tudi vse česke kolovrate, ki jih je Kopač dozdaj naredil, so mu proti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Poslednjič so vodja gospode poslanike Štajerske, Koroške, Goriške, Hrovaško — slavonske. Česke, Marske , Dunajske in Tirolske kmetijske družbe prijazno pozdravili , kteri so

češke

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	gledališč (teatrov) se igrajo ondi tudi v različnih dobah talijanske, češke, poljske in madžarske igre. * Serbski knez napravlja v svojem poslopji
Valenštajn (1866):	Ključar. Ta žena, ko na konji vidite, Volilna je svoboda češke krone. Klobuk okrogli oznanjuje to, I div'ji konj, na kterém

zheſke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj nam Bog ſhe dolgo dolgo ohrani! (Dalje ſledi. ) Opominjanje, zheſke kolovrate delati, in ſe uzhiti na-nje preſti. Snano nam je
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je pa treba ſkerbéti, de ſe naſhi deshelſki kolovratarji lote zheſke kolovrate delali, in po taki zeni predajati, ktero je nepremoshnim

češkega

českiga

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	vse hvale vredno ravnanje gospoda Pihlerja v misel vzéto, ki českiga mojstra po deželi pošilja in takó prizadevo kmetijske družbe močno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	mesto njega listopad — ne vém ali raz poljskiga ali raz českiga debla — vkljub južnim Slavanam, kteri listopad en mesec pred imajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Dunajske kmetijske družbe, da je v nekterih krajih Šumave (veliciga českiga gojzda) letas toliko gób in tudi jedljivih glibánj (gobánj ali

češkega

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	važnih spisov; naj imenitejše delo pa je gotovo njegova skladba češkega jezika, ktere 1. del je prišel lani na svetlo, 2.
Ferdinand (1884):	Jako rabim moža, ki bi bil vešč angleškega, španskega in češkega jezika, pa bi se tudi zamogel nanj zanesti. Če vas

zheſkiga

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kranjſkim kolovratu. Le k vaſhimu pridu vaſ nagovorjam. Poprimite ſe zheſkiga kolovrata, de bo v nekih letih ſlovenſki kolovrat poſtal. Z.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Jeſt ſim pred dvema tednama novo kuharzo vdinjal, ki ſhe zheſkiga kolovrata posnala ni; ſizer je pa prav urna prediza bila
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſtariga kolovrata dershi, a k o je le v ſtanu, zheſkiga ſi napraviti. Kar zheſki kolovrat vezh od domazhiga veljá, ſe
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tem narejen, kar ſe je samôglo boljſhiga od domazhiga in zheſkiga kolovrata vseti; je tedej smeſ od obadveh. Domazh kolovrat je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dan Şuſhza, ſo poſlali k fari prediſhkiga mojſtra, Ignaza Kisevetra, zheſkiga rojaka, s ſheſterimi zheſkimi kolovrati, pokasati naſhim predizam, kakó de
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	naméſtnik. Dominik Brandstetter z. k. poglavarſki ſvétovavz. Ignazi Kíseveter, mojſter zheſkiga predenja, per Materi fari v Loki. Vezh tkavzov in bljavzov

češkem

českim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): hiši oghisi, kjer radovoljno tudi vsakimu pokažem, kako gre na českim kolovratu presti. Franc Strohbah. Oznanilo. Današnjimu listu so imena tistih

zheſkim

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	proſtoru, kjer je ena prediza dosdej na domazhim ali na zheſkim kolovratu predla, samorete sdej dve prav lahko preſti, kér prediza
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſtopi in goni. Na preſelzi pa ſedí prediza, kakor per zheſkim. Na naſlonu ſtola je v dva vogla klukaſta roka takó

češki

česki

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bo môgla kmetijska družba vsako leto prodati. — Potem so prišli česki kolovrati na versto, kteri se zmiraj bolj po deželi razširjajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pràv pràv dopadel. Nit pa tudi takó lepo dela, ko česki kolovrat. Naredbo tega kolovrata so vam, ljubeznjivi bravci, gosp. Ferlan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	polabskih Slovanih se nahaja pod imenom Picumar od pij, pic česki in slovenski phallus. Dalje Ausco ⁵) po božanstvu luči Auška, ktera

češkej
Valenštajn (1866): Sijal puščaje svitlo pot za saboj, A tu na meji češkej mora pasti! — Prelomil ti prisego starim si Praporom, zaslepelec, pa

češki

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	terme, ampak se le upiramo za resnico. Lepó k temu Češki Klacelj v „Počatkih” str. VI. govorí. — Ali da bi takovo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki vocal l: vlna ; natenčnost Poljskega ´ — in moje gori rečene besede
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	le pridajte Ruskemu narečju še Slovenski, Lužicki dual, Jugoslovanski praeterit; Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi telese itd., Češki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	rûka, Hand ą = û), Poljski ią, ię (ê): svêt, heilig; Češki, Serbski, Ogerskoslovenski, Bulgarski vocal r: trg; Bulgarski in včasih Češki
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	Češki genitiv singular: kamene, bremene, telête, tedaj tudi telese itd., Češki, Jugoslovanski vocativ singular, nektere naše krivo imenovane nove oblike, pravílno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	pisal). III. Jugoslovanski jezik nadhodi sicer po svojem bitstvenem značaju Češki in Poljski, pak, ker razdružen in razderžavljen, je v slovstvu
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	se ktero za književni vseslovanski jezik sprijelo, derznem sledéče ováditi: Češki in Poljski jezik ne moreta nieden vojvoda biti vsim drugim

zheſki

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	k o je le v ſtanu, zheſkiga ſi napraviti. Kar zheſki kolovrat vezh od domazhiga veljá, ſe kmalo pridobi s obilniſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ako ſe jim ſhe ene krati pokashe, v kratkim na zheſki kolovrat preſti ſe navaditi. *) Moja shena je ſklenila, ene dni
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ſizer je pa prav urna prediza bila. Ko ſim ji zheſki kolovrat podal, je s noſam pomerdala in rekla: sakaj pa
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je nit rozhno ſkrotizhila ali pa vtergala. Sdi ſe mi zheſki kolovrat, kakor mali ſvojoglavni, oshertni otrozi, ki jeſti sazhno; ako
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	jih vaſi poſnemajo! Per tej perloshnoſti ſmo tudi poſkuſili na zheſki kolovrat preſti. Proſil ſim is blishniga terga s Velenja (Wöllann
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ktera ſe nar hitrejſhi in nar lepſhi nauzhi preſti, ji zheſki kolovrat vſvojiti in druge v novizah po imenu pohvaliti. **) — Goſpod
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Novi kolovrat ravno takó ſuzhe, vlézhe in nit dela, kakor zheſki, ſamo perutnize ſo na temu veliko vezhi, vreteno je pa
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	satorej je kaſneji, kakor vſaka okorna rezh. Naſproti pa je zheſki kolovrat veliko bolj uren mimo domazhiga, kér je manjſhi, lahnejſhi

češkim

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):	nemškim naznanilam v deželnim zakoniku se tudi slovansko prestavljenje v češkim ali poljskim jeziku pridevalo, da bi jih tudi nenemci na
Valenštajn (1866):	Drugi strežaj (pride). Hoté imeti kupo veliko, Bogato, zlato, s češkim grbom, vi Že veste ktero, rekel je gospod. Ključar. Ko

češko
- zheſko
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): rezhem: „krajnſki kolovrat je bolji, — mi merzhljivo odgovorí: „Je pa zheſko platno bolji, kakor kranjſko, ji na to pravim in jo

▶ češko prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

češko
- zheſko
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): kmalo predel, ſamó kodéljo ali hodnik mora snati popred po zheſko s grebeni sa predenje pripraviti. To ſo sboljſhki in pripravnoſt

▶ češko-kranjski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

češko-kranjski
- česko-krajnski
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): močno podpira. — Pri ti priliki so gosp. Ferlan svoj nov česko-krajnski kolovrat pokazali, kteri je zavoljo umetne naprave in majhne cene

▶ češljast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

češljaste

Zoologija (1875):	Ovniči (Zygaenida) letajo po dnevi. Njihove tipalnice so na konci češljaste ali narezane. Kratkodlakave gosenice zapredajo se v rahel mešiček. Navadni
Zoologija (1875):	so široka in skoro enako velika, tipalnice so večidel dvojno češljaste. Prelci (Bombycida). Gosenice teh ponočnjakov so ali gole ali pa

▶ češnja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

češenj

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	in višnje hranjene. Vzemi dva funta višenj in štiri funte češenj, poberi peške iz njih, kuhaj jih z enim funtam cukra
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	češnje, poberi jim reclje in peške, vzemi na en funt češenj pol funta očišeniga cukra, vkuhaj ga do letenja, perdeni potem
Ferdinand (1884):	Brzo steče ter prinese košarico polno lepih češenj, ki jih je bil pustil pod drevesom. Uljudno je ponudi

češinj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): zlo žlahnih jabelk in 133 plemen tacih hrušk. Koliko lepih češinj, sliv in druzega lepega in dobrega sadja je zdaj na

črešenj

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	pa ga prodajo kovaču za nekoliko krajcarjev in kupijo za-nje črešenj.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	le enkrat pripognil, ne bi se ti bilo treba zavoljo črešenj tolikokrat pripogibovati. Spoznaj tedaj resnico modrega izreka, ki pravi: „Kdor
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	odpravlja. Kar naenkrat jej prinese soseda polno skledico debelih černih črešenj. Na mizi in po oknih je bilo vse polno oblačil

zheſhen

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Sadu. Bode vezh hruſhek, koker jabuk, zelu malu zheſhpel, inu zhęſhen, inu tudi malu oręhov, zelu nizh shelóda. Hmel. Na rata
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	potreba preperzaitu ſejati. Şadú. Bode vezh Hruſhek, koker Jabuk, veliku Zhęſhen, Oręhov, Zheshpel, Sheloda. Hmęl. Akulih ſe od konza dobru kashe
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	sgodi, ſe snajo gori Ovze paſti. Sadú. Skorej nizh, malu zhęſhen, ſheloda nizh, vender en malu bukuze. Hmęl. Ne veliku, pa
Kuharske Bukve (1799):	en frakel bęliga vina, en frakel kuhane vode od zherneh zhęſhen, lup od lemone, eno treſhizo ſladke ſkone; puſti, de to

zheſhin

Kuharske Bukve (1799):	136. Od Zheſhin kuhanje. Tri unzhe maſla męſhaj, de poſtane kakor kaſha; dalaj
Kuharske Bukve (1799):	vſe dobro v' maſlo vmęſhaj. Potle vsami eno ręzh Iępeh zhęſhin, kar ſe tebi prav sdí; ſe neſmę nizh vęzh s'
Kuharske Bukve (1799):	Pęſkaſta torta. 135. Pęſkaſta, ali kruhna torta drugazhi. 136. Od Zheſhin kuhanje. 137. Hitra torta. 138. Viſhnova torta. 139. Torta bres

češnja

črešnja

Botanika (1875):	svinjska dušica ali kristavec (Datura), zobnik (Hyoscyamus), paskvica ali volčja črešnja (Atropa belladonna), kterih poslednja sè svojimi črnimi, svetlimi jagodami mnogokrat
Botanika (1875):	od drevesa ,,Dorema” imenovanega. 209 74. red. Krhljike (Rhamneae). Kozja črešnja (Rhamnus catharticus) ima črne jagode, ki imajo moder sok v

češnjah
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): postane in konec vzame. Posebno nevarno je tako poškodovanje pri češnjah, višnjah in sploh vsim kosičnim sadju, kér se pri tem

češnje

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vun vzame. Če se pa zlo vodeno sadje, kakor so češnje in slive, breskve in mirabéle, suši, se mora prav počasi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v naravski velikosti po mestu. Na somnji so prodajali večidel češnje in kosé; tudi dva Ribničana sta z navadno kramo tukaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	21⁰ R. V Ljubljani ste pa vendar 14 dní poprej češnje imeli, kakor tukaj; vina bo malo, v nekterih krajih se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Turčije v Evropo. Bergamot se pravi v turškem jeziku „knežinja”. Češnje so dobili 100 let pred Kristusovim rojstvom v Rim iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove ali lorberjeve češnje so se imenovale tiste prijetne grenjklate češnje, ki so jih

črešnje

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in po oknih je bilo vse polno oblačil. Sabinka postavi črešnje na stol, ki je bil z modro svilo preoblečen, in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Vsedla se je namreč na zverhano skledico in pomečkala vse črešnje.
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	se zopet pripogne in jo pobere. Tako so oče vse črešnje eno po eno do poslednje spuščali na tla, in Jurče
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Blagega kdor je sercá, Že na zemlji srečo imá. 12. Črešnje. Sabinka, hči bogatih staršev, je imela svojo sobico, pa nikoli
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Mati prihité z lučjo v sobo. Pa kaj vidijo! Črešnje so bile vse pomečkane; črešnjev sok se je cedil po

zheſhne

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	Zheſhne pevzaj, bodo ſlaji, inu bòl rodíle. Kolker dni pred mladim
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	dolgu, dokler bodo odzvedlé, jim ne skodije ſlana, ne mres. Zheſhne ſe pęvzajo, kader je Meſez ſtar 3. al 4 dni
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pa bode oſhuſhna bres juga, toku bodo Jabuke, Zheshple, Oręhi, Zhęſhne, veliku Hruſhek, zell nizh Sheloda. Hmęl. Ga bode doſti, inu

zheſhnje
Kmetijske in rokodelske novice (1843): narozhju ſe pogoſtiti? mladi in ſtari otrozi radi jagode in zheſhnje soblejo, pa ſhe veliko ljubſhi ſo jim vender le tvoji

češnji
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): sus prinesel; odtod se še v latinskem jeziku dan današnji češnji „cerasus” pravi. Leta 40 so prišle češnje na Angležko. Lavorove

češnjo

črešnjo

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in jo pozoblje. Za malo časa izpusté oče zopet eno črešnjo, in Jurče se zopet pripogne in jo pobere. Tako so
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	in že komaj očeta dohaja. Oče izpusté kakor nevedoma eno črešnjo na tla. Jurče jo berž in bolj pobere, kakor bi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	po eno do poslednje pobrati. Ko je Jurče tudi poslednjo črešnjo pobral in jo pozobal, obernejo se oče nazaj in nasmehljajo

▶ češnjev pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

češnjeva

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skozi sito precedi, v zmerzlinico deni in na led postavi. Češnjeva zmerzlina. Stolci češnje v kamnitnim ali lesenim možnarji tako, de
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	solnce vpiralo na kmetiško hišo in pregrevalo razcvetele rože in češnjeva drevesa, ki so se šibila pod težo sočnega, črnega sadú

češnjeve
- črešnove
  Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847): katerih se žganje dela, že strup v sebi imajo, postavim: črešnove košice; tudi njih strup, de bi ga ravno veliko ne

češnjevega

češnjeviga

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	rajžem napolni, z oblati obloži, na ktere rudečiga grozdiča ali češnjeviga vkuhanja (solzna) deni, tega pa spet z oblati obloži, in
Zlata Vas (1850):	mlina šel, na klopi pred hišo sedela v senci mladiga češnjeviga drevesa in je nove srajce šivala. Kri jo po nedolžnim

zhreſhnjeviga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od zhreſhnjeviga drévja odganjati. ) De bi ſe to sgodilo , ſe mora majhna

▶ češplja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

češpelj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	do 6 gold. cent. Na Krajnskim je bilo letas malo češpelj, pa so bile posebno dobre. — Barantija z ježicami je majhna
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	hvaliti. Žita vsake baže smo obilo pridelali; orehov, sosebno pa češpelj imamo zalogo, de malokdaj toliko; predíva, konopljine in laneniga se
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	ki ga zamorejo po 150, 200 tudi 250 veder pokazati. Češpelj smo nasušili veliko, jabelk tudi dovolj. Turšica se je dobro
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	boljše zdravilo, če se notranja plat ene ali več suhih češpelj na rano poklada in vsaki dan ponavlja. XXXIX. Poglavje. Garje
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	Jeseni pa so bila vsa drevesa polna rudečih jabelk. hrušek, češpelj in sliv.

češplje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pri gosp. Dr. Orlu, ki teh semen nar več prideluje. — Češplje so v kupu poskočile, veljajo 5 gold. in pol do
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	zmlajeno ali zmehčano sadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahtne češplje in drugo imenitno sadje je dobro pred olupiti in peške
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	12 veder vina, in misli kakih 200 veder nakupiti. Tudi češplje kupuje , ki jih po 2 gold. cent dobí in mu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	današnji „damaščanka” zove. Nekdaj so iz jutrovih dežel le suhe češplje v Evropo vozili. Breskve smo prejeli iz Perzije; ob času
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	grenjklate češnje, ki so jih Rimci cepili na lavorove drevesa. Češplje (slive) so v Sirii in Armenii domá; ob križarskih vojskah

zheshple

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	ne po Simi gori paſsene biti. Şadje. Rata dobru, Hrushke, Zheshple obilnu. Hmęl. Kir ga nuzajo, ga je malu, pa dober
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	malu, zhe pa bode oſhuſhna bres juga, toku bodo Jabuke, Zheshple, Oręhi, Zhęſhne, veliku Hruſhek, zell nizh Sheloda. Hmęl. Ga bode

zheſple

Kuharske Bukve (1799):	polovizo gori. 185. Vkúhane zheſple, ali zheſplovi ſalsen. Puſti ſrove zhęſple tako dolgo v' vodi ſtati, de ruméne poſtanejo, vodo premęnuj
Kuharske Bukve (1799):	217. Zheſplova smeslína. Sladke zhęſple ſkuhaj na vodi s' enmalo vinam. Pretlazhi ſkusi ruto
Kuharske Bukve (1799):	ſe ta ſterdi, vlì ſhe drugo polovizo gori. 185. Vkúhane zheſple, ali zheſplovi ſalsen. Puſti ſrove zhęſple tako dolgo v' vodi
Kuharske Bukve (1799):	enzhaſ kuhaj; ohladi v' porzellanaſti poſódi. Deni smersovat. — Ako ſo zhęſple ſlajſhi, majn zukra je potręba; pokuſ naj tebe uzhí. 218.

▶ češpljev pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

češpljevega

zheſhploviga

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſkorej nikjér, kodar ſim ſhe popotoval, prav lepiga in sdraviga zhéſhploviga drevja narajmal. — Şam kaj taziga poſkuſiti mi ni bilo mogozhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bi svedil , ali je réſ, kar tam piſhejo od obdelovanja zhéſhploviga ſadja, ali ne ; poſebno pa tudi sató, ker niſim ſkorej

češpljevo

zheſhplovo

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de ſe mu ne sveſhí. (Dalje ſledi. ) Kakó ſe ima zhéſhplovo drévje obdelovati, de bo vſako léto rodovitno? Od tega opravíla
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ga pred nekimi létmi v vertnih novízah is Bavarſkiga bral. Zhéſhplovo ſadje mi je she od njega dni od vſiga nar
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tó, dragi moj Anton, de na vaſhim vertu takó ſlabo zhéſhplovo drévje raſte ? — Mi odgovori : Ne bo dolgo raſtlo ne, ſhe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſe ob kratkim povédal; lé poſluſhajte me : Kdor hozhe sdravo zhéſhplovo drevje imeti, de mu bo vſako léto ſadovito, naj poſébno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shlahtniga ſadja sapasiti. Ravno tukaj vidim vezhji del prav ſlabo zhéſhplovo drévje ſim ter tje ſabenkati. To viditi ſe savsamem, in

▶ četa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čet

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	uro tedaj 125.000 fr., — Angležem zavolj mornarstva in udinjanih ptujih čet ravno toliko, — vsem skupaj tedaj vsaki mesec 396 mil. frankov
Valenštajn (1866):	sto i druzih sto lét, Še zmérom Holka i njegovih čét. Stražnji glavár. Poglej ga! Vedno le dir in dej! Ka

četa

Roza Jelodvorska (1855):	sulice z zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so šli četa za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	stopal sredi svojih morivcev in za njimi je šla vsa četa, ktera sama je smela pričujoča biti in drug nihče. Slekli
Gozdovnik (1898):	ktere je bil Sokoljeoko naznanil Modrejlisici kot shajališče, in ko četa semkaj dospé, najdejo dvajset Komančev, ki so bili z lasovi
Gozdovnik (1898):	to ime povsem opravičevalo. Po kratkem posvetovanju odložé bremena in četa, pustivši čuvaja, se razide po otoku, po obeh obalih, da

četami
Andrej Hofer, junaški vodja Ti... (1886): in ko je dva dni pozneje general Chasteler s svojimi četami prišel v Inšpruk, so kmetje uže vse delo, pri katerem

čete

Razne dela (1870):	voza na zemljo rodivno, Vstavita ravno se sred Ahajcov in čete Trojanske Dvigne se hitroma zdaj Ahajski vladar Agamemnon, Pametni z
Razne dela (1870):	zdravo pamet? Zdaj, ko edinost vas obrani samo, Razdružiti se čête in med sabo V prepiru si nakloniti pogubo? — Daj, žlahtni
Spomini na okupacijo Bosne (1888):	posegla v balkanske zmešnjave ter napovedala Sultanu vojsko. Zmagovite njene čete so po vročih krvavih bojih pridrle do vrât solnčnega Carigrada
Od pluga do krone (1891):	ugodno priliko. Dné 16. decembra 1740. leta so prestopile njegove čete avstrijsko mejo, in takó se je pričela dôba takozvanih šlezijskih
Od pluga do krone (1891):	krivi, da je zmagal Daun. Videč kakó se umikajo njega čete, dirja proti granatirjem in zareži nanje: «Budala budalasta, ali hočete
Na krivih potih (1893):	da ob turški meji nikoli ni prav mirú. Posamezne turške čete so uhajale vedno na srbska tla in odnašale odondod, kar
Na krivih potih (1893):	več bati. Sreča je to, da so se vse turške čete, kakor je videti, obrnile iz tega kraja proti Črni gori
Gozdovnik (1898):	za gotovo in zanesljivo po pričah ni moglo potrditi. Bojevite čete francoskega cara so se zmagovito pomikale od krajine do krajine
Gozdovnik (1898):	le še deset minut. Srečujeta posamne temne postave, boreče se čete, levo in desno. Tu pa tam se je razlegal smrtni

četi

Valenštajn (1866):	svoje oči sem nedavno sam. Butlar se zove povéljnik dragonskej čéti, A pred kacimi tridesetémi léti V Kelni sva renskem bila
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	ravno neznana. Zvedel je, da sta roparja, razkropljena po Vladimirovi četi; zdaj pa se hočeta nad njim maščevati. Pod krinko pobožnosti

četo
Roza Jelodvorska (1855): zelenim hrastovim perjem ovili, in tako so šli četa za četo skozi visoke vrata v prostorno grajšinsko dvoriše. Strašimir skoči s

▶ četnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četnik

Valenštajn (1866):	PETO DEJANIJE Butlarjeva soba. Prvi nastop. Butlar. Četnik Geraldin. Butlar. Dragoncev izberite korenjaških Dvanajst, i sulice jim v
Valenštajn (1866):	stotnik. Pribočnik. Polkovnik Vrangel, švedski poslanec. Gordon, velitelj v Hebu. Četnik Geraldín. Deverú Makdonald stotnika v Valenštajnovej vojski. Švedski stotnik. Več

▶ četrt samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četrt
- četert
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): puhte, iz česar večkrat neprijeten in gnil zrak vstaja. — Zadnja četert mesca da skazljive megle in deževne dni. — Na s. Matevža

▶ četrt prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četrt

četert

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se začne ob pol-dvanajstih predpoldne, in se jenja ob eni; četert ure po eni je za zgotovljenje sklenjenih kupčij določeno; o
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mescov dolgo noč. Rusija ni deržava, ampak je svet,. in četert leta bi lahko porabil, kdor bi jo naravnost prehoditi hotel
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	in se vsede poleg sodnika in nij bilo še preteklo četert ure, vže so bili v domači vasi. Urno se napotijo

četrt

Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. V Ljubljani v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1863):	60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po pošti pa za celo leto
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	kteremu je tudi cena celó nizka, ker naročnina za vsako četrt leta znaša le 2 gold., ki se pošilja pod gori
Astronomija (1869):	poldnevnika, ki se vjema z nadglaviščem opazovalčevim, lehko naškernemo (našravbamo) četrt mednega kroga ZR, ki je od obzora proti nadglavišču razdeljen
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani v sredo 1.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani v sredo 7.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1881):	60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani v sredo 5.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani v sredo 4.
Gozdovnik (1898):	pomnoži, ko se je bilo zopet temnilo kakor poprej. Dobre četrt ure je bilo preteklo, ko se Rdoles pripravlja, da pojde

zhetert
Kuharske Bukve (1799): ſito, ozukraj, inu perdeni ſladke ſkorie. Vſe ſkup męſhaj eno zhetert ure, pomashi pleh inu obod s' putram, nalì kuhanje notri

▶ četrtec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

kvadrant; kontekst

četrtec

četvrtec

Astronomija (1869):	327. C. Časoizprava, Zeitgleichung, 286. Cerera, 303. Četrtina, Quadratur, 291. Četvrtec, Quadrant, 234. Conjunktion, snitje, shod, 291. — obere, zunanje (i) 291.
Astronomija (1869):	tako n. pr. stoji nad kotom amc četrti del kroga (četvrtec) op. Da je tu velikost kroga čisto brez vsega pomena

▶ četrtek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četrtek

četertek

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vse slovenske device v tako družtvo stopiti! (V Ljubljani) je četertek večer med 8. in 9. uro grozen hrup postal: neznan
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	stanu v pravem času oddati. — Dunajski časniki pišejo, da o četertek je bila presvitla cesarica v veliki nevarnosti. Peljaje se opoldne

zhetertik

Branja, inu evangeliumi (1777):	Paſſion nameſt Pridege bero na Zvetno Nedello, eni na Velki Zhetertik, eni, inu narvezh letu ſture na Velki Petek, pred duhovnim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ima sa ſlovenski jesik tako velike saſluge! Domazhe povéſti. (V zhetertik 31. vélikiga ſerpana) po poldne je bilo ſilno omotno in

▶ četrten pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četrtnih

zhetertnih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kimovza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	prijasnih deleshnikov rasveſelé. Te novize pridejo vſako ſrédo na dveh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſerpana. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kimoveza. 1843. ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	37. 1844 ☞ Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvetlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z.

▶ četrti števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četrta

četerta
Zlata Vas (1848): mi kaj, sej ti bom vse pošteno vernil. Ožbè odgovori: „Četerta obljuba je: moliti, delati in ne več dolgov delati. Ne
četrta
Mineralogija in geognozija (1871): kojega rastlinstvo in živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval

zheterta

Sacrum promptuarium (1695):	roge, de nej ſim mogal s' kusi obene urata. Ta zheterta je bila ena Florentinerza, katera taku malu je kuhala, de
Pozhétki gramatike (1811):	Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako

zhveterta
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 2 shlizi dá — majnſhim pa le poloviza od téga. 4. Zhveterta pomozh je teloh ſkosi vratnik potégnen, kí ſlabo kri is

četrte

četerte

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	nobeniga kupca našla. — Prav se mu je zgodilo hudobnežu, ki četerte zapovedi Božje ne spoštuje! Vganjka. Prav me beri, boj ſe
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	mito plačati morajo. Dalje memo Brežic in Suseda gredo do četerte stave pri zagrebškem mostu. V tem redu pa samo tisti

zheterte

Pozhétki gramatike (1811):	ſladkiríza, jaunisse, slaténiza, idr, in vſe nedoverſhene perloshivniga druge in zheterte vprege; je Finisse, je rendisse. Beſede s' konzam sion, tion
Pozhétki gramatike (1811):	il faudra, bo tréba; pleuvoir, deshiti, il pleuvra, bo deshilo. Zheterte vprege; faire, delati, ſturiti v' prihodnimu: Je ferai, delal, ſturil
Pozhétki gramatike (1811):	tretje vprége konzha s' oir, kakor recevoir prejémati, prejéti. Neokonzhavni zheterte vprege Neokonzhavni tretje vprége ſe konzha s' ir, kakor finir

četrtega
- četrtega
  Astronomija (1869): vije okoli málega voza, obstoječ iz mnogih zvezd tretjega in četrtega reda, in zaznamuje tako na nebu skoraj polovico tečajnega kroga
- zhetertiga
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): perpeljali, ino ga muzhili ali terpinzhili, potlej tretjiga, po tem zhetertiga, ino tako jih je en dan vſih ſedem umerlo. Boga

četrtem

četertim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): svoji materi, in malo pozneje nekterim zrodnicam liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške čerke in se je

četrtem

Zoologija (1875):	popolnega razvitka živi ličinka tri leta pod zemljo, stopram v četrtem letu se izvali hrošč. Spola razločita se po velikosti tipalnic
Trtna uš (1881):	in toto nekaj so trtne uši na njegovih koreninah. V četrtem letu mu segnjijejo korenine popolnem, če se trs ni pregrobal
Aritmetika za učiteljišča (1885):	od desne začenši, štiri jednice, na tretjem štiri stotice, na četrtem štiri tisočice. Gledé na vrednost znaka pravimo, da je n.

četvrtem
Botanika (1875): v njem. Semenski popki ali semenska jajčka so pa v četvrtem listnem krogu cveta, v plodovih listih ali pestičih, in njih
zhetertim
Kmetijske in rokodelske novice (1844): ali gosénz. (Na dalje. ) Kadar zhervi dosorijo, to je, po zhetertim ſpanji 8. 9. ali 10. dan, sazhnó ſkorej zhiſti biti

četrtemu
Aritmetika za učiteljišča (1885): zopet 8 menj nego polovico sedanjega ostanka, in prav takó četrtemu 8 menj nego polovico novega ostanka; njemu pa jih ostane

četrti

četerti

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	vina 3 do 10 bokalov, žganje pa po razni moči četerti del alj clo polovico in še več pijančlive moči alj
Divica Orleanska (1848):	iz njega! Kri za vas Imám, vojšakov nimam, srebra nimam! Četerti nastop. Neža Sorelka z malo skrinjco v rôci. Prejšni. Karol
Divica Orleanska (1848):	Četerti nastop. Remon. Jovana. Jovana (zaúpno in rahlo. ) Moj del je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji zrak, in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji zrak, in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	in četerti — — četerti Učnik. No, na čim pa stojiš? Učenec. Četerti: moje škornje. Balant. Š. Teržičanski. Novičar iz austrijanskih krajev. V
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kafrovca, 2 kvintelca tinkture španskih muh, in jih skupej zmešaj. Četerti in naslednje dni se mora noga, ki je po sušici
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo; malokteri četerti dan preživijo. Dostikrat sim se trudil prasiče lete bolezni ozdravljati

četrti

Viljem Tell (1862):	Četrti prizor. Valter Firštova hiša. Valter Firšt in Arnold Melhtal pristopita
Valenštajn (1866):	Trčka. Kaj hoče Butlar? Tiho. Četrti nastop. Butlar. Prejšnja. Butlar (pride od druge mize). Nečem vaju
Zoologija (1875):	ljudi na trihinah obolelo in od teh do 100 umrlo. Četrti razred: Ploskavci; Plathelminthes. Telo je tem črvom ploščato, brez nog
Zoologija (1875):	jed. Pod. 212 nam kaže neko vrsto iz zapadno-indijskega morja. Četrti razred: Rokonožci; Branchiopoda. Te živali so označene z dvema, kraj
Revček Andrejček (1891):	ljudje živili, če ne bo nihče več hotel kmet biti. — Četrti prizor. Nosán, občinski sluga. Jójmene Janez, Zmikavt Matija in Jeklen

četvrti

Fizika (1869):	strmine proti njenej dolgosti, AB. Ako je tedaj visokost BC četvrti, peti ali šesti del dolgosti AB, je sila bc enaka
Botanika (1875):	4. Pestič (pistillum). 67 Plodovi listi ali pestič narejajo naposled četvrti in zadnji listni krog cveta, in stojé sredi cveta in

zheterte

Ta male katechismus (1768):	ſhivlenje ſasluſhemo, kader s' lubeſni po teh ſapovdah dellamo. TA ZHETERTE POGLAVITNE SHTEK Od sveteh ſakramentov. Kaj je en S. ſakrament
Ta male katechismus (1768):	inu prezhiste Divize. Luk. 1. Iſaj. 7. Kaj pak ta zheterte: Terpel pod Ponziam Pilatusham? Andla od skrivnuste zhloveshkega odreshenja, ſakaj

zheterti

Biblia (1584):	bil od Vallou: Sakaj Vejter je bil nym supàr: Ob zhetèrti Nozhni ſtrashi pak je Iesus k'nym priſhàl, inu je
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tèr kje metán: Sakaj vęjter je bil ſupèr. 25. Ob zhetèrti ſtrashi tę nozhy pak je Jęsus k' njim priſhàl vèrh
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	napihneno veliko shivino, sa to majnſhi pak je sa en zheterti dęl krajſhi. Hęlze al grit te kliue pak je is
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ſhe vſe shive — in v drugi — tudi v tretji in zheterti! ” Pomaje s glavo in rezhe: „to nikdar ni ſamo na

četrtim
- zhetertim
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): naſhih Noviz goſp. J. Blasniku sazhela delati; danaſhne Novize s zhetertim liſtam „Vinoréje” ſo pervi natiſ té nove maſhine: naj bo

četrto

četrto
Valenštajn (1866): ČETRTO DEJANIJE. Velika, krasno razsvitljena soba, sredi nje na sprednjej strani

shterte

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	N. tabe sarotim per bvegi Abrahama isaha inu Jakoba: TA shterte SAROTENIE. Jas N. N. tabe sarotim per bvegi Agios: Athnatos
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	buagam savolo moiga zhasna shiulenja potriebo utvoimv jemenu? Amen. Ta shterte opomienienje. O Sveta Korona jas boji grieshnik tabei opomenam

zheterto

Pozhétki gramatike (1811):	Zheterta Stava. Zheterto pleme beſedi. Nameſtimé. Nameſtime je beſeda, ktiro tako imenujemo sa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	KMETIJŞKA ŞHOLA. (Na dalje. ) Zheterto nedeljo. II. Od rasdelovanja zelin — ledin ali rovtanja *) ˛Soſedje! vam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sa drugo boſte dali eno serno, sa tretje 2, sa zheterto 4, sa peto 8, sa ſheſto 16, in po ti

▶ četrtič prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četrtič

četertič

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	bratam ino sestram na znanje dati, naj se ga varjejo. ” „Četertič: Vsako leto naj se braterna znide, si potrebne predpostavljene izvoli
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	govornik, s pametjo, zložno , iskreno, kakor v' cerkvi na prižnici ; četertič de so pošteni, časti vredni in častí željni možjé, kterim
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Pogovor s sužnjo kaže, kakošni so bili. „Danes te že četertič ob tako pozni uri tukaj pričakujem; kaj imaš novega zame

▶ četrtina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četrtine

četertine

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	potem cuker odcedi, zopet zavri, kerhlje vanj deni, de pol četertine ure počasi vrejo, vzemi jih potem iz njega, pohladi jih
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	sedem rumenjakov in tri v pene raztepene beljake ter tri četertine ure do rahliga mešaj. Zadnjič perdeni dve drobno zribani tablici

četrtine

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	perdeni pol funta prav dobro stolčeniga cukra in mešaj tri četrtine ure; potem permešaj pol funta drobno stolčenih mandelnov in eno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	19.* Katerega števila tretjina je za 4 večja od njega četrtine? 20. Ob 6ih zjutraj se odpelje od A proti B

četrtino

četertino
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): torta. Šest rumenjakov in tri razpenjene beljake v loncu eno četertino ure mešaj, perdeni pa eno unčo drobno stolčeniga cukra in

četrtino

Ferdinand (1884):	jedno leto, znabiti komaj pol ali pa celo le jedno četrtino leta. « »Ferdinand je res prav nežen deček, tako slab pa
Aritmetika za učiteljišča (1885):	nkratnika b odšteješ. Katero število je to? 6. Katerega števila četrtino treba za 12 zmanjšati, da dobiš njega 12ino? 7.* Katerega

▶ četrtinka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četrtink
- zhetertink
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): velike koſarne vrata ſo jo poſtavili in rasun ur in zhetertink ali firteljzov tudi dnove meſza kashe , med kterimi ſo tiſti
četrtinke
- četertinke
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): vendar so tako nemarni in leni, da se še kake četertinke ure po kamenje in pesek od doma ne ganejo, da
- zhetertinke
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): isresana s ſvojimi ſekerami bijeta. Eden, na deſni ſtrani bije zhetertinke na majnſhi, — drugi, na levi ſtrani, pa ure na vezhji

četrtinko

četertinko

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Ravno takó tudi storé z želodam. Pšeničnih otrobov potem z četertinko imenovane gobove in ravno toliko želodove štupe z vodó zmešajo
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	bi jih bílo še enkrat toliko, in pol toliko, in četertinko toliko in pa ena, bi jih bilo ravno sto. — Povejte
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	namoči; potem pridêni nekoliko domače solí, na eno vedro vode četertinko funta solí, ter vse skupej s kakim kolam dobro premešaj
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na dan na jezik: Velik pes pol lota, majhen pes četertinko lota ali en kvintelc. Omivanje psa z merzlo vodo je

▶ četrtletje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četrtletja
Zeleni listi (1896): bi rad šel«. »Zdaj ostaneš tu. Danes je zadnji dan četrtletja. Dobil si šolsko naznanilo. Kje je? Pokaži! «

▶ četrtogorje samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ Pleteršnik

kvartarno gorovje; Pleteršnik

četrtogorje
Mineralogija in geognozija (1871): živalstvo se bliža sedanjim organizmom, in kot četrta tvorba nastopi četrtogorje ali kvartarno gorovje, tako je on imenoval vse, kar je

▶ četudi veznik ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

četudi

četudi
Revček Andrejček (1891): ljubiti! Pavle, podaj se, moški bodi, kakor sem jaz. Kajti četudi bi se zgodilo – kar pa večni Bog obvaruj, da bi

če tudi(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gotov' zastojn „Ter duha imá nar boljš'ga von. „E kaj! če tudi glava m' poči! ” Per tej besedi notri skoči. „As
Roza Jelodvorska (1855):	Bogu dviga. Delo zasluži kruh za truplo; molitev dušo živi. Če tudi serp v rokah deržiš, tako imej Boga v duhu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	skupaj, pogovorite se lepo med sabo, sklenite eden drugemu pomagati; če tudi ene dní, kak teden težko delate, jame in luže
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	s kakim premedenim Rimljancem, kakor da je izvolil tega topoglavega, če tudi močnega ptujca. „Rad bi vedel, kako se boš opravičil
Ferdinand (1884):	je bil neusmiljen in trdosrčen do nedolžnega, usmiljenja vrednega dečka, če tudi je češče v hudem boji brez strahú gledal smrti
Ferdinand (1884):	na tanko! « reče na to grof. Ubogi Peter je prisegel, če tudi se je tresel po celem životu, kakor šiba na
Zlatorog (1886):	ljubim zmeraj; »Ki, če tudi žen je belih sín, »Ki, če tudi pot ve v Bogatín, »Ljubi svoji le očníc podája
Izidor, pobožni kmet (1887):	je to videl svojega očeta. Izidor je namreč prav pogostoma — če tudi ne preveč — temveč v pravi meri pristopal k mizi
Izidor, pobožni kmet (1887):	vsako zelišče, ktero raste, napeljuje nas k premišljevanju božje vsemogočnosti, če tudi ne razumemo tega velikega čudeža ter ga ne moremo

zhe tudi(združena oblika)
Kmetijske in rokodelske novice (1843): poginejo. Skuſhna ni teshka, gnoj na grunti ni od ſhkode, zhe tudi zhervov ne sklizhe. Loshi je kebre loviti ino satreti

▶ četver števnik, besedni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četvere
- zhvetere
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): naſproti; teſhko je jo obdélovati. Sa preoravati jo, je potreba zhvetere vprége ; satorej ſe tudi teſhka semlja imenuje. Ilovna pije veliko
četveri
- zhvetere
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): imajo, inu ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na
četverimi
- četvermi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): se mora po nemško pisati ſch, tſch z tremi ali četvermi. Po novim je pa kakor ima biti: jeden glas in

▶ četver samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

vprežna žival; Pleteršnik

četver
- zhveter
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ki ſe je poſtaral, jim ki kadaj, ako ne bolehva, zhveter (ſirſhpan) previdva. — — Kaj je pa bolji krajnſko, „oſhtir” ali „birt

▶ četveren pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četverne
- čveterne
  Kmetijske in rokodelske novice (1844): ljubi poletno gorkoto, nižji dežéle, in posébno tajiste, ktére štejejo čveterne létne čase. Kraje, ki jih je toča posula, jih v
četvernega
- čveterega
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): mašina že pervo leto splača, ako se cena žita imenovanega čveterega, eno k drugemu, le po 4 fl. vagán rajta. Res
četverno
Zoologija (1875): korenina. Prednji zobje imajo enotero, zadnji dvojno, trojno in celo četverno korenino. Med vencem in korenino je zobov vrat. Zobje so

▶ četveriti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

voditi dvovprežno konjsko vprego; Pleteršnik

četveril
- zhveteril
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): pozeſtvajo (furajo), ga dobro posnajo. S mladiga jim je vezhkrat zhveteril, sdaj pa, ki ſe je poſtaral, jim ki kadaj, ako

▶ četvero prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četvero

čvetero
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): mi, Lukec, koliko elementov ali pervín je? Učenec. Elementov je čvetero. Učnik. Kako se imenujejo? Učenec. Pervi ogenj, drugi voda, tretji

zhvetero

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	veſ samiſhljen. Kmetijſki in rokodélſki zhaſopiſi na Poljskim. Poljzi imajo zhvetéro zhaſopiſov, ktéri ſo sa kmete in rokodélze piſani; takó le
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	dômu, in je imel petéro otrok, smed kterih je bilo zhvetero ſlepo rojenih. Shivita ſhe ſamo dva fanta; eden ſlép, ki

▶ četveročlen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ Pleteršnik

četveročleni

Zoologija (1875):	neka oljnata tekočina. Ličinka živi pri bčelah v panjovih. c. Četveročleni; Tetramera. 12. Pleme rilčkarjev (Rhynchophora), je eno izmed največih, glava
Zoologija (1875):	prednjih nogah po pet, na zadnjih po štiri člene. c. Četveročleni (Tetramera) s štirimi členi na vsaki nogi. d. Tročleni (Trimera

▶ četveroglasno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četveroglasno
- čveteroglasno
  Zlata Vas (1850): je mlajših otrok bolj deržal. Te je učil lepo, prijetno čveteroglasno péti, de jih je bilo lepo poslušati, pa mislili so

▶ četverokotnik samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četverokotniku
- četverokotu
  Astronomija (1869): v Andromedi in potem sozvezdje Pegaz, znamenito po štirih, v četverokotu stoječih zvezdah druzega reda. 50 Sozvezdja ekliptike. Tako pridemo do

▶ četverooglat pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četverooglati
- četverovoglati
  Rudninoslovje (1867): Na Solnogradskem so nalašč mlini, da se v njih máli četverovoglati mramorni kosci brusijo v kroglice, s kterimi se otroci radi

▶ četverostran pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

četverostrana

Rudninoslovje (1867):	zato, ker so si vsi rogljevi robovi enaki. 2. Enakoroba, četverostrana prizma (piramidasta prizma) (sl. 45) (gleichkantiges vierseitiges Prizma) je omejena
Rudninoslovje (1867):	i zadaj po čez. Semkaj spadajo ti-le liki: 1. Enakoroba, četverostrana piramida (sl. 44)(GleiehkantigevierseitigePyramide) je omejena z osmimi sokladnimi, enakokrakimi

četverostrano
Rudninoslovje (1867): ploskvijo, namreč s kvadratom(sl. 45) ali pa z enakorobo četverostrano piramido (sl. 46). sl. 45. sl. 46.

▶ četvorček samostalnik, občno_ime, moški

četvorčke

zhveterzhke

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſtolizi (kakor ſe je v teh novizah bralo) je kmetiza zhvetérzhke, ampak tudi per naſ na Krájnſkim na Dolenſki ſtrani per
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bolj blishinj isglèd vsamejo. P.H. Urno kaj je noviga? (Kmetiza zhveterzhke porodi). Na Ogerſkim v Tolnajſki ſtolizi je kmetiza v tergu

▶ četvoren pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

kvadraten; kontekst

četvorno
Fizika (1869): čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno (štirjaško, kvadratno) mero. Posebni deli prostora, in pa prostori, ki

▶ četvorica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

četvorica
Gozdovnik (1898): da je bil podoben tresku, ki skoči skozi nagomilane oblake. Četvorica mož pogleda v daljavo. Na vrhu piramide, prav na kraju

▶ čevelj samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čevelj

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tanjki železni podloženi šini pod temenam nosite. (Moja ima en čévelj in tri palce širokosti, visokosti pa dva obilna palca. ) Vzrok
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pokažalo, in zgornja počézna štirvoglata cev mora nar manj en čévelj široka, ne pa čez tri palce debala biti, ktero dve
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	rabijo, naj vsadijo v ta namen mlade deblica, ko so čevelj visoke; naj jih strižejo pridno, da postanejo v 10 ali
Fizika (1869):	vstanovili, koliki del Londonskega sekundnega nihala da naj je angležki čevelj. 65 Začudili so se pa fizikarji, ko so temu nasproti
Fizika (1869):	enakih delov, kakor n. pr. stari parižki, renski in avstrijski čevelj. V dve meri raztegnjena ravna ploskev meri se s četvorno
Fizika (1869):	potreben, da se 430 funtov v enej sekundi vzdigne en čevelj visoko. a. O ravnotežji sil. 37 Ako več sil na

črevelj

Rudninoslovje (1867):	kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega zraka. Najlaže je določiti posebno težo tekočnim rudninam, n.
Rudninoslovje (1867):	je 1•5, to je: prostorna enota, recimo 1 kubičen črevelj, oglénčeve kisline je poldrugikrat teži nego 1 kubičen črevelj navadnega

zheul
Sacrum promptuarium (1695): obeden vezh nebo hotel mene imeti: Soldat samerka kej jo zheul ner ble tishi, pravi sakaj nikar vſaj nej ſte she

zhevelj

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ni per pokoju biti, prekôplji vſe tla v hlevu dober zhevelj globôko, in kar med prekopanjem koſti, parkljev, láſ, lupín in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zele tri ure takó, de je bila semlja vezh ko zhevelj na debelo s tózho poſúta. Po tózhi je pa taka

zhevlj
Kmetijske in rokodelske novice (1843): murve pomnoshijo, ko ſe vejize od vezhjih dreveſ odreshejo, en zhevlj ali vezh perſekajo , v semljo vtaknejo, semlja ſe okoli satiſne

čevlja

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	med njih je bilo iz celiga en seženj in pol čevlja visoko, široko pa je bilo 3 čevlje in dva palca
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pasa, dva in pol čevlja široka, dva pasa manj pol čevlja dolga, en pas in en čevelj
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	Desiravno je moja izba le dva pasa, dva in pol čevlja široka, dva pasa manj pol čevlja dolga, en pas in
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	takó zapreti, de ne bo nikjer duška. Peč mora dva čevlja visoka, štiri pa dolga, na tla v okroglo kakor zvernjeno
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	grintu podobna, napravijo. V kozjem hlevu mora biti lojtra dva čevlja od tal in pod lojtro plitve jasli, v ktere kerma
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	v sobici; zadel ga je mrtud. — Snega imamo za pol čevlja. V Senožečah 1 jan. — 17 dne pr. m. je bilo
Botanika (1875):	gomoljika (Trüffel, Tuber), črni okroglji gomolji, ki do 1 1/2 čevlja globoko pod zemljo rastó in ktere iščejo z na to
Gozdovnik (1898):	točko na desni od njega in jaz na levi, dva čevlja oddaljeno, prav pri tleh in jaz stavim kaj, da poležuha

črevlja
Mineralogija in geognozija (1871): in skozi dobro in precej tanko, ½ palca do 2 črevlja debelo skladasti apnenci, tako zvani Guttensteinski skladi (od Guttenstein v
zhevla
Kmetijske in rokodelske novice (1843): zvetje pognal; ko je sima naſtopila, ſo mu selje pol zhevla od semlje viſoko poresali, potem ga s liſtjam , in nekaj

zhevlja

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere revno raſtejo in malokadaj rodé, meſiza liſtopada dva dobra zhevlja semljo do korenin od koplje, potém pa k vſazimu drevéſu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lého doma v vértu. Şej ga v verſte, po pol zhevlja ſakſebe ſhiroke, ali pa na ſploh lako, de vſako ſémenſko
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	10 lét ſtar. V jeſen ſéj ſéme na zhiſto, pol zhevlja globoko prikopano lého doma v vértu. Şej ga v verſte
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	perſtrizhi, in mu ne puſtiti debelje ſe srediti, kot pol zhevlja ; taki plot je mozhan, kot sid; nar hujſhi mras mu
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	srazhna biti, okna naj bodo ſhirji kakor viſhji in dva zhevlja od poda, na ktérim je shito naſuto, de srak ali
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	de zhervi ſkosi morejo; sa 30,000 zhervov 6 leſ 2 zhevlja ſhiroke, 6 dolge, ter dvoje, de ſe lahko saporedama pozhedijo
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ko zhervi na drugo slesejo. Te leſe leshé po 2 zhevlja ena nad drugo per ſteni na ſtebréh ali pa saporedama

čevlje

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	delo ogledat. Oni so svetvali že vstavljen vežni prag 3 čevlje od ravne zemlje, in s tem vse poslopje vred vzdigniti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	na vertih blizo 12 do 16 čevljev visok in 3 čevlje debel; po hribih in planinah pa ni ne tako visok
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	nevarnosti v blatu obtičati, ali si nogo zlomiti, ali ob čevlje priti, ali celó v lužah utopiti se! Da takošne steze
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	košata da kaj; cvela je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še čez. Ker se da ta ajda že
Fizika (1869):	enako mnogo nihajev na minuto. Če se n. pr. 3 čevlje 8 črt dolgo Parižko sekundno nihalo prenese na polutnik (ekvator
Fizika (1869):	dolgosti. V Parizu mora tako nihalo biti natanko 3 parižke čevlje 8 črt dolgo, tedaj je le 2 2/3 črte, krajše

črevlje

Zoologija (1875):	ali ogor (Anguilla fluviatilis), pod. 169, je tri do štiri črevlje dolga, ima jako tesno škržno poč, in zategadelj
Gozdovnik (1898):	na sled zadela, pa šla za njim. Nosita mokasine (divjeusenjske črevlje indijanske), hodita pa kakor beli, s prsti na ven, ter

zhevlje

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſizer samaſhili. Njih globokoſt naj bo od dva do tri zhevlje, ſhirokoſt v dnu pa od ſheſt do oſem pavzov. 7.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	rada raſte. Şhibe po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa ta ſad perjetno. 8.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na taki semlji prav rada raſte. Şhibe po dva — tri zhevlje dolge , in ſhtir zhevlje vſah-ſebi v semljo vtakniti, je sa

čevljem

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Ko ta vstane in luč prižgati hoče, zagleda volka s čevljem v gobcu in ne misli nič druzega, kakor de je
Astronomija (1869):	milja je = 3806,7 francoskim sežnjem (toisam). 1 toise = 6 pariškim čevljem = 7407 metrom = 8096 angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 angl.
Astronomija (1869):	angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 francoske milje = 0,978
Astronomija (1869):	1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 francoske milje = 0,978 avstrijske milje = 0,985
Astronomija (1869):	7407 metrom = 8096 angležkim sežnjem (yardom). 1 yard = 3 angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742
Astronomija (1869):	angl. čevljem. = 22840 pariškim čevljem = 23639,6 pruskim čevljem = 29676 velikovojvodsko-hesijskim čevljem = 0,742 francoske milje = 0,978 avstrijske milje = 0,985 pruske milje = 1,333

čevljev

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	letu 1827 povodenj pokončala. Dolg je 202, širok pa 44 čevljev in zamore 30000 centov teže deržati. 19. in 20. Listopada
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	tudi 4 ali 6, malo kdaj do 50 ali 100 čevljev široke; take poti velikrat po več sežnjev na ravnost naprej
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	suše, ktera mora takó narejena biti, de je znotrej šest čevljev visoka,
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	pridêne en del kalafonje (goselne smôle). (Za podplate škorinj ali čevljev) ni boljšiga, jih pràv terdne narediti, kakor jih z lanénim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	drevesih dostikrat že v pervim létu 3, 4 do 6 čevljev dolge zrasle, — od toče ranjeno, pa ne vnovič cepljeno drevó
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja. Ona zraste do 30 čevljev visoka, ter ima veliko nejednakega zobatega perja. Les je bel
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Kraljevega verha, ki se kakor stermi zid naravnost kviško 6042 čevljev dviguje. Dolina , ki leži v ravni meri proti jugu, je
Fizika (1869):	Na visoko nad morjem ležečej planjavi Kvitoskej, ki je 8724 čevljev nad morjem, vré voda že pri 90° C. Tam se
Botanika (1875):	zdaj v cevi do velike visokosti od 30 do 40 čevljev, iz česar se vidi, da stanice dalje vsrkavajo kapljino še

črevljev
Mineralogija in geognozija (1871): in pri Unkel poleg Rena so nektere 30 do 80 črevljev dolge. Znamenit je tudi tako imenovani „jez velikanov” na Irskem

zhevljev

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	To je leſena omara, ki na ſamim ſtojí, kakih devét zhevljev dolga, 3 ſhirôka in ravno toliko viſôka in imá oſim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	sadéne. Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kjér je she léſ ſtrohnel, ſo naredili ſtanizo (zimmer) 12 zhevljev dolgo in ſhiroko in 9 viſoko ; na ſrédi ſtoji misa
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	preſtoji , zhe ga kaka neſrezha ne sadéne. Viſok je 63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	zeſarſki orel (odlar) dva svonza viſita, na ktere dva, pet zhevljev velika teſarja ali zimpermana v regimentni obleki is koſitarja isresana
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	63 zhevljev in pri tleh je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je 27 zhevljev debel ˛Sheſt zhevljev nad korenino je 20 zhevljev debel. V ſredi derveſa, kjér je she léſ ſtrohnel, ſo

zhevljov

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	nishati. Ker ſe ſtoriti more, naj graben po vſakih deſet zhevljov dolgoſti po eden do dva pavza pada ; ako bi bil
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mogla, naj ſe naredé po 4, 6, 8 do 10 zhevljov ſhiroke lehe; te bodo nar bolj nepotrebno mokroto povsele. 5.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	voda po njem bres poſtanka odtezhe. Na deſet do petnajſt zhevljov dolgoſti ſe mora graben nar menj pol pavza nishati. Ker
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	naj ne bodo dalji od dve ſto do tri ſto zhevljov, ker bi ſe ſizer samaſhili. Njih globokoſt naj bo od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	de v njenih krajih po simi, ki semlja po pet zhevljov premersne, krompir ſvoj ſkos edini pridelik, v semlji pokopan do

zhevlov
Svetu pismu noviga testamenta (1784): 10. Ne taſhko na pôt, tudi ne dvę ſukni, ne zhęvlov, ne palìze: Sakaj en dęlavèz je vręjdèn ſvoje jèdy. 11.
zhreuleu
Biblia (1584): imeti, ni tudi Taſhke na pot, ni dvej Sukni, ni Zhreuleu, ni Palice. Sakaj en Delavez je vrejden ſvoje ſhpendie. Kadar

čevlji
- čevlji
  Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): cesti, moral se izuti in je rajše bos hodil, s čevlji v rokah, po mrazu in ledu, kakor pa da bi
- črevlji
  Robinson mlajši (1849): takaj bile polne truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — rušenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino sto drugih reči, za ktero vsako
- zhevlji
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): oni bodo ſvoje delo vſelej hvalili; revesh pa je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de jih boljſhih ni mogozhe

▶ čevlj. okrajšava ↘ IMP

čevlj.

Astronomija (1869):	milja = 1760 angl. Sežnjem = 1609 ,, 1 ruska vrsta = 3500 ruskim čevlj. = 1067 ,, 1 staduh starodavni = 1/40 zemljep. milje = 185
Astronomija (1869):	milja = l miriametru = 10000 metrom 1 avstrijska milja = 24000 avstrij. Čevlj. = 7586 ,, 1 pruska milja = 24000 pruskim čev. = 7533 ,, 1 nemška

▶ čevljar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čevljar

Novice gospodarskih, obertnijs... (1860):	govorov pa je bil posebno kratkočasen dogovor, kterega sta govorila „čevljar in krojač”. — Ko je bilo vse to pri kraji, se
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	ni bilo domú o pravem času, zdaj ne kuham več ?” Čevljar zgrabi svojo drago in vpije: „Ali mi boš dala jest
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	drobno, kakor pastir iz hleva goni”. Potem ko je šel čevljar od doma, je vrezovai Pavliha usnje in je delal iz
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	čevelj k čevelju siva, mu reče: „Ti si mi pravi čevljar, vse mi storiš, kakor ti ukažem”. Pavliha mu pa odgovori
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	kamen in ga zadrevi v okno, de je vse razdrobil. Čevljar in čevljarica nista vedila, kaj je to; mislila sta, de
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	opravljivko, kregarco. Ko je to četert ure tako terpelo, reče čevljar, mu večerjo prinesti. Žena pa mu je rekla: „Zakaj te

čevljarja

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	razgrajanje. Vstavi se pred oknom in sliši, kako je baba čevljarja kozje molitvice brati učila, ker se je. v kerčmi vpijanil
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	naredil. Ko Pavliha zopet v tisto mesto pride, obišče tega čevljarja in ga pomiluje zavoljo njegove takratne zgube. Rekel mu je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	zalije, jih potem terdno zabije, domú spelje in pošlje po čevljarja. Ko ta pride, odbijeta zgorej posóde, in ker je blago

čevljarju

Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	namest masti prode? Povedali smo že, kako je Pavliha nekemu čevljarju usnje razrezal in mu veliko škode naredil. Ko Pavliha zopet
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	de mu za storjeno škodo nekoliko poverne. To je bilo čevljarju všeč in rekel je: „Dobro mi boš storil; zakaj takrat
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	je Pavliha izpred oči zginil. 23. Povést. Kako Pavliha k čevljarju v službo stopi in ga praša, kako ima usnje rezati
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in svinje iz usnja. Kmalo potem pride Pavliha k nekemu čevljarju; ta je hodil pa raje na sprehod ali pa v
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	in škoda gâ je spametovala. 26. Povést. Kako Pavliha nekemu čevljarju zmerznjenega blata namest masti prode? Povedali smo že, kako je
Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866):	Ko ta pride, odbijeta zgorej posóde, in ker je blago čevljarju

zhevljarju
Kmetijske in rokodelske novice (1843): vſelej hvalili; revesh pa je, kteriga zhevlji tiſhé , pa vender zhevljarju verjame , de jih boljſhih ni mogozhe narediti. De bodo vſi

▶ čez prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čez

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé, Da zacelijo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	milost le z nebes, Le od zgoraj se razširja Blagostanje čez in čez. Toraj mir in zadovoljnost Naj nebesa nam rosé
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	se je vsa planjava pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko jezero, ki se je v boljšem vremenu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	je neizrečeno lepo in izrastla 4 čevlje visoka in še čez. Ker se da ta ajda že prav zgodaj spomladi sejati
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	nastopile povodnji, se je vsa planjava pokrila z vodami, in čez in čez je stalo veliko jezero, ki se je v
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	plitvo, da bi ga mogla mati prebresti — in vendar tje čez mora, ako hoče dobiti svoje dete. Vrže se na tla
Zlatorog (1886):	Tolpa hlapcev čuva jim pred pragom, Pol stotíne, morda tudi čez, In čudèč se vró gledálci vmes.
Zeleni listi (1896):	neki videl, Zorica? « »Ne videte-li, oče, da sem čez in čez s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši iz sobe
Zeleni listi (1896):	naj bi neki videl, Zorica? « »Ne videte-li, oče, da sem čez in čez s perjem posuta? « Pri teh besedah se zasliši

črez

Zoologija (1875):	sicer dostikrat v toliki množavi, da je morje črez in črez z njimi pokrito. Ta živalca je kitu poglavitna jed. Pod.
Zoologija (1875):	površino, in sicer dostikrat v toliki množavi, da je morje črez in črez z njimi pokrito. Ta živalca je kitu poglavitna

shes
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka alpaje Pistola

zhes

Biblia (1584):	je ſhàl prozh. INu kadar ſo ſe njegovi Iogri tja zhes bily prepelali, ſo bily posabili Kruha ſabo vseti. Iesus pak
Biblia (1584):	djali: Ti ſi riſnizhnu Boshji Syn. Inu ſo ſe tja zhes pelali, inu ſo priſhli v'deshelo Genezaret. Inu kadar ſo
Biblia (1584):	ſo v'en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je on ta Folk od ſebe puſtil. Inu
Sacrum promptuarium (1695):	petlerjom vſe dal kar je niemu taiſti teden od shivisha zhes oſtalu, ter uſako Sabbato je vidil, de Angeli enu lepu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ręſs ti ſi Şyn Boshji. 34. Inu kàdar ſo ſe zhęs prepelali, ſo priſhli v' deshelo Genesar. 35. Inu kadar ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pred njim ſe kje zhęs prepelati, dokler bi on tę mnóshize ispuſtil. 23. Inu kadar

▶ čez predlog ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čez

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	3 in 4=7. — Iz vsake visokejih gor se ne vidi čez 20 milj dalječ; — vidi se sicer neka okrogla, nekoliko gerbasta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	peresu podoben ne postane. Zdej ponev od ognja odstavi, deni čez pol minute breskve z leseno žlico vanjo, premešaj jih, deni
Oče naš (1854):	Oberst je ukazal, srečnega moža čez mejo spremiti in ga obilno preskerbéti z živežem, kterega je
Oče naš (1854):	Sej je tudi ona še le pred kratkim — pervi pot čez več lét — sveti zakrament prejela, in njeno serce, po grehu
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	nam, in je imamo zdaj že precej pa je bomo čez leta gotovo še več imeli. Za poduk in kratek čas
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	mož gré s svojo ženo, ki je neizrekljivo termasta bila, čez travnik, ki je bil ravno pokošen. Mož jame na cente
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ostali so jim blagoslovi, Da ne pade sneg in led čez leto Večkrat kakor enkrat na ravnine. Kakor takrat, tak je
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	si ga pastirja naše škofije postavil; dodeli mu, de tistim , čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobrimu
Astronomija (1869):	n. pr. 20 stopinj dolgo, sozvezdje rib se pa razprostira čez 43 stopinj. Znamenja ekliptičnih sozvezdij so pa natanko po 30

črez

Robinson mlajši (1849):	predse nekoga za družtvo imel, kar mu je uže samo črez mero ljubo bilo, si je tude od teh zveret vsakojakega
Robinson mlajši (1849):	niti ne čehne, ležati, ker bi ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili. Položili so ga pak vemdar tako da je
Robinson mlajši (1849):	se k njemu plavila, pogodi ino čèrstvo vlekel sta drugoč črez malo na ostrovu gore smotrila — vzerla. „Dobre môti! “ je Robinson
Robinson mlajši (1849):	devetdeset lét, ino kar je Robinson živel, je užé minilo črez dvé sto lét. Stanislav. Tè užé — Oča. Vidiš tedaj, mili
Zoologija (1875):	krpe, plitvam podobne. V ta majhen razred spadajo majhne, ne črez 5 cm. dolge živalce, živeče v severnih morjih. Kitova hrana
Gozdovnik (1898):	jokam… nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez čoln in me vzdigne k sebi. « »Kakošen je bil, Tiburcio

črež
Robinson mlajši (1849): V hipu je tude ladjička obstala, ino kmalu so se črež njo valove prevalili Mati. Rada bi pač, kakor vi, večerjo

zhes

Biblia (1584):	Israelſka Méſta opravili, dokler Syn tiga Zhloveka pride. Mlajſhi nej zhes ſvojga Mojſtra, ni Hlapaz zhes Goſpuda: Mlajſhimu je sadoſti, de
Ta male katechismus (1768):	nas obvarvati. Usmili se zhes nas o Gospud! usmili se zhes nas.
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſe zhes naſs. Sveta Troyza en ſam Bog, uſmili ſe zhes naſs. Sveta Maria, Sveta Mati Boshja, Sveta Diviz Diviza, Sveti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	brat brata, inu ozhe ſynú, inu otrozi ſe bódo vsdignili zhes ſtariſhe, inu jih bódo vmorili. 22. Inu vy bóte ſovrasheni
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	14. Phariſærji pak ſo vùnkaj ſhli, inu ſo ſvìt dèrshali zhes njega, kakú bi njega pogubili.
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Jogèr, on katęri je h' pridigvanju tiga Evangęlia namęnjen? Oſtèrmíte zhes tó vy Nebęſsa! inu vy pravizhni trepetajte sa vaſho laſtno
Kuharske Bukve (1799):	Maręlze ſe snajo ravno tako vkuhati, kakor vìſhne, inu ſe zhes lęto hraniti sa vkuhanje, ali ſalsen.
Genovefa (1841):	veſéliga ſtrahu bléda ſedéla in — niſta vedila, pri zhem ſta. Zhes dolgo, ko dalje niſta dvomiti (zviblati) mogla, in ko ſo
Genovefa (1841):	in ſmerti. Genovefa je dolgo v omedlévizi pod hvôjami leshala. Zhes dolgo ſe je sbrihtala in vidila, de je ſama s

zheſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843): sa kmetijſtvo nizh ne ſkerbijo, ampak vediti mórate, de oni zheſ kmetijſki ſtan vedno zhujejo, in ſi prisadevajo, kako bi sa

zheſs

Branja, inu evangeliumi (1777):	nad vami objeda, aku vam kedu jemle, aku ſe kedu zheſs vaſs usdiguje, aku vaſs kedu v' obraſs wye. Tu pravim
Branja, inu evangeliumi (1777):	on saupil, inu je djal: JEsus Davidov Syn ! usmili ſe zheſs mene. Leti pak, katiri ſo naprejſhli, ſo njega ſvarili, de
Branja, inu evangeliumi (1777):	On pak je ſhe bel upov: Davidov Syn! uſmile ſe zheſs mene. JEsus pak je obſtav, inu je ukasov njega k'
Branja, inu evangeliumi (1777):	je JEsus k'ſvojem Jogram rekuv: Vi vęſte, de bo zheſs dva dny Velikanozh, inu Syn tega zhloveka bo isdan, de
Branja, inu evangeliumi (1777):	delah ſim jeſt vezh , v' jezhah bel pogoſtukrat, v'shlakih zheſs maſſo, v'ſmertnih mujah ſim jeſt doſtikrat biv. Od Judov

zhres

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	kako taſhizo vjel, mi jo pa prineſeſh. ” Martinek je bil zhres vſe veſel. „Naj bi mi bili zelo ſvojo graſhino dali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali grépe delajo ; jeſén pa jo preorji, in jo puſti zhres simo v debéli brasdi , de jo ſresh dobro prevsame , in
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	rezhem: krish krash! krish krash! Pomagalo je; mravljinzi ne gredó zhres paſ. Poln saupanja na ta krish krash vſtanem, grem h
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na dreveſu bili, rajſhi doli poskakajo, kakor pa, de bi zhres to belo ſtrasho ſhli. Zhbelarji toshijo, kakó teshko de je

zhries

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inv vsolei te S. Shegen katieriga je S. Johanes isrekov zhries nasha Ivbiga gospveda Jesvsa Kriſtvsa katieriga je kershzhvov vpotoze jorda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ozha nabeshzhi srekov perſtvarjene ta prveviga shloveka odama tiſti pridi zhries
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je Kristvsam Jesvsam zhaſtitlvo od smerti gorei vſtov te pridi zhries mene dovsa dones inv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvsa Kriſtvsa tedèi kader je vtempl ofran biv tiſti pridi zhries mene dones inv vsolei te pra S. Shegen katieriga je
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mena san von dau k' jas taba zhries te potak jordan nasam: Jesus je pa kniemu diav jas
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Amen. O Gospved Jesvs Kriſtvs ti shivi sin boshji vsmilise zhries me N: inv nai tvoje grenko terplenje noi smert mena
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	zhries element noi Firmament inv zhries vse kreiatvre tiſti pridi zhries mene dovsa donas inv vsolei.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	on mora oſtati zhier jega Bueg poſtavou: aljega Bueg sashafov zhries shaze: on jeh tabe vender naboda pernesou dergazhi: koker daboda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	vsmili se ti zhries mene inv odpvſti mene karsim jas zhries zheſt moiga

▶ čezme zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

čezenj

Valenštajn (1866):	se div'je, jezdeca raz sebe Otrese daleč proč i silno čezenj Drevé se uzdi nepokorni konji. (Tekla, ka je poslušala zadnji
Valenštajn (1866):	diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno! Probola sulica je

čez-nj

Zlata Vas (1848):	Brencelj je šel, kakor de bi se bil vès svet čez-nj poveznil, z omotno glavo domú. Domá je nar pervič nad
Čas je zlato (1864):	kraljevič, kakor bi bil Lenče vsega kriv. Skorej bi se čez-nj jezil; vender se potolaži v mislih: »saj mi je psa

zhes-nj
Kmetijske in rokodelske novice (1843): de bi s ſvojim ſadam njega ſerzé rasveſelila, ſladko ſpanje zhes-nj raslila in trudnoſt is njegovih udov odgnala, de bi on

čeznje

čreznje
Gozdovnik (1898): na griču, ki je tabor gospodaril, drogove zabijaje in platno čreznje razvijaje. Ko je bil šotor dogotovljen, odsede tudi jezdec, ter

zhes nje(združena oblika)

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	hrib ne previſok , de bi ſe ne upali shelesniga kolovosa zhes nje narediti. Na Angleſhkim ſo vſe deshele s takimi kolovosi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Unajne ljudſtva, poſebno nemſhke, popred od njih bite, ſo ſe zhes — nje vsdignile , jih od vſih ſtrani ſtiſkale, v vôjſki premagale
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	pogreſhevali in ſe torej vezhkrat od goſénz menili, in ſe zhes nje jesili. Na ſvojim ſprehodu ſim lanjſko jeſen meſtniga ſtrojarſkiga
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	sa ohlanze in sa hodnik; na perutnizah pa, kjer verviza zhes nje tezhe, ſo narejene ſhipze trojne ſorte, ena majhna sa

čeznjo
- čez njo(združena oblika)
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): jih znate našteti”. Potem ukaže Pavliha klop prinesti, položi Juda čez njo ter reče: „Tri tedaj hočeš deržati, in ko jih

čeznju

čes nji(združena oblika)

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):

Zatorej je drugi dan, ko je solnce persijalo, strašna kazen čes nji perderla. Angelja sta eno uro popred Lota, pobožniga Abrahamoviga

▶ čeznaturen pridevnik, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

nadnaraven; [sskj]

čeznaturne
- čeznatorne
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): V Boštjanu in Neži je pač občudovala blago dušo in čeznatorne kreposti, ktere je zdaj rada pripisovala tej veri; spoznala je

▶ čeznemoč prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ IMP

močnejši kot oni; kontekst

čeznemoč

zhesnemozh

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je shivina vézhi dél le majhne poſtave, ne ſmé bik zhesnemozh velik, pa tudi ne premajhen biti; po tém takim bi
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	gobza biti. Vratú bodi terdniga in meſnatiga, pa vender ne zhesnemozh debeliga, in ne bohatiga. Dalej mora ſhirokih perſ, in globòko

▶ čez on predlog + zaimek(večbesedno geslo) ↘ goo300k, IMP

čez nje
- zhes-nje
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): drusiga krivizhno ſtiſkali. Bog ſe milo ino uſmiljeno, kakor ozhe, zhes-nje potoshi rekozh: „Nizh vezh ſi ne puſté ljudje rezhi. Vſi

čez njo

zhes-njo

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	umréti, ino ne pojdem zhes réko Jordan. Ví pa pojdete zhes-njo, ino prejéli boſte v' laſt dobro deshèlo. Oh, oſtanite sveſtí
Genovefa (1841):	ki je bila s goſtimi hvójami obráſhena, je saglédala pod zhes-njo viſézhimi vejami majhno luknizo, kakor vraliza. Skósi té ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	lét pretêzhe. ” „Kadar nozhe shivina jeſti, poloshi roké na krishem zhes-njo ter jih tako od glave po herbtu zhes rep potégni

▶ čf. okrajšava ↘ goo300k, IMP

čf.
Fizika (1869): 430 čf. t. j. enaka naporu, ki je potreben, da se 430

▶ čigar zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čigar

čegar

Fizika (1869):	Galvanijev lanec vidimo v Pod. 189. Postavljen je v stojalo, čegar spodnji in gornji konec je lesen.
Fizika (1869):	se ti črti križate in narejate tako imenovani vidni kot, čegar velikost se ravná po velikosti podobice na mrežnici. Zamore se
Zoologija (1875):	Semkaj se mora vvrstiti tudi rajčica (Paradisea apoda), pod. 116, čegar perje se za gizdo visoko ceni. Ta krasna ptica pa
Ferdinand (1884):	odgovori brivec. »Niste li vže sami tega zapazili? Mali bolnik, čegar lici so bile včeraj rudeči kot vrtnica, je bled kakor
Aritmetika za učiteljišča (1885):	376.10 = 3760, 583.1000 = 583000. V obče pomenja A.10m dekadno število, čegar številčna vrsta A ima na desni m ničel. Dostavek. Vsako
Zlatorog (1886):	Triglav čestíti! Tri glave dvigaš drzno do nebá Kot bog, čegár imé ti je nosíti, In vsaka nosi krono od snegá
Občno vzgojeslovje (1887):	zapoveduje zavesti, v kateri ima svoj sedež. Namesto pametnega samosvestja, čegar zveza predstav sicer apercipuje vse predstave, sedi in vlada v

čigar

Blagomir puščavnik (1853):	verniti. Pa ravno ta okolšina mi je nekega divjega viteza, čigar sin se je takrat z mojim Miroslavom boril, v nar
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	jih vém, mi jih je duhoven povedal od božjega sinu, čigar oznanovavec je bil on v moji domovini, preden ga niste
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	čast svetimu kerstnimu patronu. Sveti I. I., zvesti služabnik božji! čigar ime mi je bilo pri svetim kerstu dano, tebe za
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	drug narod v naši dobi »„velikega” imenoval. Deržavni velikan rusovski, čigar ustni dih v ledu dreveni, dočim mu samorastne melone pri
Gozdovnik (1898):	kladiva, ki je delal podkove in šine. Bogato opravljen jezdec, čigar oprava je mnogo trpela od prahu in solnca, je še
Ljubite svoje sovražnike! (1899):	Govoril je tudi s Patricijem O'Nielom, čigar osodo je že slišal; ponudil mu je vseh pomočkov, katerih

zhegar

Sacrum promptuarium (1695):	eis amaritudinis vicem reddere. Letu je ſturil en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam s' temy beſſedamy. Si tu ſic. Taku
Sacrum promptuarium (1695):	perpravit. Secundum ſcientiam. kakor je bil ſturil uni pametni mosh, zhegar shena je hotela po vſi ſili, de bi tudi on

zhigar

Pozhétki gramatike (1811):	kir, ktira, kar. Dont ali de qui, je rodiven, ktirga, zhigar, od kar. Que je toshiven, ktirga, ktiro, kar. Se vſelej
Pozhétki gramatike (1811):	perlog mòre biti ravno tiſtiga ſpola, ino ſhlevila, kakor imé, zhigar je perlog. Isgled. Le bon père, la bonne mère: bon
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bil ukraden? Zhè ni naſh, nasaj mu ga bersh dajte, zhigar je. Sakaj tatvine ne ſmemo imeti, ſhe dotakniti ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	od vinoréje v róke podamo, in ſizer od nekiga moshá, zhigar imé nam je she dovelj , miſliti ſi, kaj prav verliga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	delali, dokler zhaſ ne naſtopi, ob kterim bomo bres ſhkode zhigar bodi, vſe enako piſati samogli. Gotovo pa je, de ta

▶ čigav zaimek ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čigav

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prijazni obraz mi dopade, se vsedši h njemu ga vprašam: čigav de je ta grad, in kdo v njem prebiva ? Odgovori
Gozdovnik (1898):	njen prijatelj žel toliko vseobčega priznanja. »Don. Fabij! « vpraša Anglež, »čigav je belec? « gledajoč skozi lornjon dimečo se žival. »Don Avgustinov

čigava

zhigava

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	da is hvaleshnoſti slate uhane ino sapéſtnize, ino rezhe: „Hzhi! zhigava ſi? Povej mi, ali je proſtor prenozhiti na domu tvojiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Şamo to báramo Ké ſo ſovráshniki? Ih zhmo pobit. Drava zhigáva je Şozha zhigáva je Ih bomo varvali Kdó jih zhe
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Ké ſo ſovráshniki? Ih zhmo pobit. Drava zhigáva je Şozha zhigáva je Ih bomo varvali Kdó jih zhe pit. Prid'te ſovráshniki

čigavem
- zhiga
  Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): kdo ſe v' Sakramentih prejme, ali v' miſel vsame, v' zhiga imęni ſe moli? Kaj ne, de ſe tukaj ediynu Jęsus
čigavo
- čigavo
  Zlata Vas (1848): ki je poleti zdrava hladeča voda. Zdej se je prašalo: Čigavo je lepo sirovo maslo in sir od vsaciga dneva? Zakaj
- zhegavo
  Praemium sa male otrozhizhke (1810): taku proſsimo ? Od. De smote na bi pervolili. Pr. Skus zhegavo Pomuzh ? Od. Boshije gnade. Pr. Ne od ſami ſebe ? Od.
- zhigavo
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): ˛Slovenzam to poſebno poſlavljenje goſpoda Kopitarja na snanje dati; sakaj zhigavo ſerze ne bije hitrejſhi v perſih, kadar ſliſhi ime tega

▶ čik samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

činklja; Pleteršnik, nem-slo slovar

čik
Zoologija (1875): jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu pomarančast, pred

▶ čil pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čila

Ferdinand (1884):	precej list predstojniku. Izročivši list selu reče: »Brzo obsedlaj dva čila konja, jednega za-se, druzega pa za duhovnika, po katerega pojdeš
Pripovedke za mladino (1887):	duhom zavihti. V tem trenutku stoji pred njim prava kraljica, čila, živa in zdrava, kakor je bila prej.
Gozdovnik (1898):	nadaljuje Antilopa, »ki je bil Leopard. Postava njegova je bila čila in čvrsta kakor orehovina, pest njegova kakor medvedova šapa. Bledoličniki

čilem
Valenštajn (1866): v naglem Mu diru, k rovu zdaj pomigne, prvi Na čilem konji skoči čezenj, polk Njegov za njim se zadrvi — prepozno

▶ čilski pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čilske
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): od nekega Tiroljca v dar prejela, sta bila tega rodu. Čilske krave pa so se posebno sponašale zavolj obilnosti mleka ; njih
čilski
Kemija (1869): Glaubersalz, 408. grenka, Bittersalz, 417. Solina, Salzsoole. Solitar, Salpeter, 405, čilski, Chilisalpeter, 408. Solitarnica, Salpeterplantage, 405. Sol kamena, Steinsalz, 407. Sol

▶ čim prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čim

čem

Astronomija (1869):	na dnevnem redu. Velikost paralakse solnčne je merilo za daljavo; čem veča je paralaksa, tem bliže nam je solnce. Večidel nahajamo
Fizika (1869):	izgovori z velikostjo vidnega kota, pod kterim se on vidi. Čem veči je vidni kot, tem veči se nam vidi predmet

čim

Fizika (1869):	izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove
Fizika (1869):	teže, in ker moč teže pojéma (§ 15.) tim bolj, čim bolj se udaljimo od zemeljskega središča, sklepali so iz opazovanja
Fizika (1869):	ali puhtenje. Dana množina vode se izhlapi tim hitreje, s čim večo ploskvo se dotika zraku, čim suheji in topleji je
Fizika (1869):	zavzame veči prostor, in da je ta prostor tim manji, čim manja je toplina telesova. Mesto, do kterega se živo srebro
Fizika (1869):	dolgosti dneva godé tim veče premembe in tim veče neenakosti, čim bolj se oddaljimo od ekvatorja. Ako temu dodamo še različno
Fizika (1869):	se dotika zraku, čim suheji in topleji je zrak, in čim hitreje tečejo nove zračne plasti čez vodo. Pri hlapenji dela
Zoologija (1875):	in zračne vlage, in nadalje tudi od gibanja dotičnega človeka. Čim mrzliše in vlažniše je podnebje, pod kojem živi, tem več
Občno vzgojeslovje (1887):	ob jednem pa tudi največji in najbistvenejši del vse vzgoje. Čim sovršenejši je vzgojujoč pouk, tem večji je vkupni vspeh vzgoje
Katoliški molitvenik za bolnik... (1897):	da čakajo človeka zmiraj le nove priložnosti h grehu, in čim dalje živi, tem večja je nevarnost, da se večno pogubi

▶ čimž samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

obresti; kontekst

čimža

Zlata Vas (1848):	posebej vpraša: „Komu si dolžán? Koliko? in koliko obresti ali čimža daješ od sto? Na kom si se zadolžil in ali
Zlata Vas (1848):	popraševati. Nekteri že tri, štiri ali pet lét ni obresti (čimža) odrajtal. Zató se je moglo narprej skerbéti. Marsikteri je mogel

▶ čin samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

dejanje; [sskj]

čin

Ferdinand (1884):	starikastem zidovji, kjer je sam ostal, da izvrši tako zloben čin. Smrtna tihota okoli njega je bila zanj nekaj strašnega, bal
Občno vzgojeslovje (1887):	uravnane, da se zadovolji hotenju. Da se vrši dejanje ali čin, treba je, da duša vodi gibanje telesa. Ta oblast duše
Občno vzgojeslovje (1887):	imenujemo vse ono, kar rabimo, da dosežemo namen svojega hotenja. Čin se imenuje vkupnost vseh onih premen, katere izvirajo iz dejanja
Lohengrin (1898):	Da mogla bi slavíti Primerno slavni čin, Oj, vedno te hvalíti Iz srca globočin! Jaz v tebi
Lohengrin (1898):	enak, Nikdar ne doživimo! Da mogle bi slaviti Vredno slavni čin! Ga vredno hvaliti iz srca globočin! Prišel si tod Vè
Lohengrin (1898):	pretí, naj vztrajno le molči! Nevarnostij ga hočemo oteti; Nam čin dokaz njegove je častí. Kar skriva on, ne more ga
Lohengrin (1898):	Ne sme o meni se dvomíti, Moj blagi videli ste čin. Le ena je — tej moram se odzvati: Elza — (zadet obstane

činu

Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	nese, in želja po denarjih ga je k temu groznemu činu nagnala. Povezek z denarji ubijalec še odperl ni, ampak ga
Občno vzgojeslovje (1887):	razumnost. Delovanje hotenja navzven se kaže v dejanji in v činu. Kjer ni tega, ondi ni volje, ali pa je kakor
Gozdovnik (1898):	usmrtil v boju; in ko bi sam ne bil o činu govoril, nikoli bi ne bili ne trohice izvedeli. « »Menite-li tako

▶ činiti glagol, glavni, nedovršni(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

delati; [sskj]

čini

Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9. del poljudenega sveta in 20. del cele poveršine zemeljskega
Valenštajn (1866):	Maks, slušaj me! Maks. Nikar ne čini! O nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še
Valenštajn (1866):	Valenštajn. Maks, slušaj me! Maks. Nikar ne čini! O nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz

činiti

Robinson mlajši (1849):	pozval, da je ostali jêtnik Evropčan. Te je imel, kaj činiti, da bi se zdéržal. Kri je v njem vreti začnola
Robinson mlajši (1849):	sodil, da bi lehko res bilo. „Pak kaj imama zdaj činiti? “ je Robinson uprašal. „Nekaj so li ljudje mertvi ali še

▶ činž samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

činž
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): okoljšinah je tedaj res težavno za kmetovavca, dnarja za pošten činž na pósodo dobiti. Nova zastavna dnarnica, ki jo je bistroumni

činža

Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	po postavi se od zastavnih (hipotekarnih) posojil ne smé več činža terjati, kakor 4 od sto; po 4 za sto pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	za tistega, ki ima tako zastavnico v rokah, za odrajtvilo činža in poplačanje dolga. Sliši se, da bo na kmetije dve

▶ čislan pridevnik, deležniški, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čislana
- čislana
  Zoologija (1875): kljunom sta pri nas stalna in tudi gnjezdita. Oba sta čislana pevca, zato ju pogostoma drže v gajbah. Povodni kos (Cinclus
- zhiſlana
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): zló lépim kraji med gorámi váſ, nekdaj tudi sa tèrg zhiſlana, kér je s enim meſtam v velikih svesah snaſhla ſe
čislane
Valenštajn (1866): daj slovo, I skusi, kako začneš novo. Tudi Pobožnost ima čislane junake, Enako, kakor slava, kakor sreča. Zdaj precej se napoti

čislani

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Krajnsko deželo; v Tersti pa ste dve drugi, tudi visoko čislani družbi, ki sprejemate deležnike iz vsih krajev našiga Cesarstva. Častit.
Rudninoslovje (1867):	je dragocen kamen, karat prodajajo po 50 gold. srebra, manje čislani so akvamarini, ktere dobivamo posebno iz Sibirije. Lepi berilji se
Gozdovnik (1898):	vunkaje, če si hočete vratove polomiti! « Vsaki je uvidel, da čislani in previdni Francesko Metalja pravo govori. Ne Mešanik, ne njegov

▶ čislati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čislaj

Oče naš (1854):	moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo. Čislaj jo bolj kakor svoje življenje. Živi in umri za njo
Oče naš (1885):	moj Nacek, ohrani le svojo vero kot svoje največje bogastvo! Čislaj jo bolj kakor svoje življenje! Živi in umri za njo

čislajo

Zoologija (1875):	pri nas. Lepega vrtnega strnada (E. hortulana) na Laškem jako čislajo zarad posebno okusnega mesa. V plemenu vranov (Corvini) nahajamo veče
Zoologija (1875):	časih streljajo, da-si meso in koža nij dosti prida, pa čislajo mast za izvrstno zdravilo. Lovec se mora neznansko oprezno bližati

zhiſlajo

Pozhétki gramatike (1811):	leurs, ſo nektiri vuzheni napihneni, ki med vſimi bukvami ne zhiſlajo drugih, ko ſvoje. Ceci ino cela ſta dva ſploſhna kasavna
Genovefa (1841):	neumni ſo, de té ſladke ſrézhe doſtikrat zlo nizh ne zhiſlajo in ſi mnogokrat ſvôje shivljênje ogrenljujejo. ” Po tém ſe je
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ki kupzi s vinam njegovo blago nar vezh obrajtajo in zhiſlajo, je veliko ljudi ménilo, de mora poſébne ſkrivnoſti imeti, de

čislal

Čas je zlato (1864):	času, in ker ni kralj lova le s posebno strastjo čislal, ravno tako tudi njegovi gostje; zato napové velik lov, in
Ferdinand (1884):	se ni bal stroškov, da pokaže blišč svetu; tudi je čislal umetnike; zaraditega ga je sprejel v svojo službo. Kedar

čislala

Roza Jelodvorska (1855):	ali bi tvojo velikoserčnost, ali pa tvoje blage misli bolj čislala! Kdo bi zamogel takimu govoru se ustavljati? Marjanca ne bo
Najdenček (1860):	ljubézni: „Bog ne daj tega, da bi svoje življenje više čislala, kakor službo Gospodovo.

zhiſlala
Kmetijske in rokodelske novice (1843): je, de ſe je Loblana nekdaj ob Rimſkim goſpodarſtvi Emona zhiſlala. Sakaj ſo jo is sgornih deshel dol perrineni Slovenzi prekerſtli

čislali

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	zurjeniga in bistroumniga hebrejskiga pismouka, ampak kakor kako vikši prikazen čislali, ker je le preveč rad povedal, de tih ali unih
Zlata Vas (1850):	pa bob je v steno metal in premalo so ga čislali. Zató ni maral za stare ljudi in se je mlajših
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	medničanko (herba medica) imenovali, so jo za živinsko klajo močno čislali, zato jo že tadanji kmetijski pisatelj Kolumela (II. 11.) hvali
Ferdinand (1884):	okoli mrtvaške postelje svoje gospe, katero so prisrčno ljubili in čislali. Imeli so objokane oči in roke sklenjene. Smrtna tihota je
Ferdinand (1884):	in se krasno oblačila; ne, ker so ju ljudje bolj čislali in častili nego popreje; le radi tega sta bila bolj

čislalo

Blagomir puščavnik (1853):	treslo in trepetalo pred njim; pa toliko več je vse čislalo in Spoštovalo njegovo gospo. On je bil neusmiljen in brezvesten
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	bilo ime — je bil moder in pobožen, zategadelj ga je čislalo mlado in staro v okolici. K temu puščavniku se je

čislam
Zlatorog (1886): hčer »Gost imeti hoče vsakatér; »Toda té še dvakrat bolj čislám »In prijázna bolj še biti znam, »Ker gospódje to so

čislati

zhiſlati

Genovefa (1841):	bolj, kakor ljudi. Ali hózheta morde réſ téga Gola bolj zhiſlati, kakor Bogá? Ne prelivajte ſaj nedolshne kerví; sakáj nedolshna kri
Genovefa (1841):	kakó malo ſim pri obilni mísi ſvôjih ſtarſhev Tvóje darí zhiſlati snála. O, odpuſti mi, de ſe ti bolj ne sahvalim

▶ čislo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čislih
- čisli
  Valenštajn (1866): v táko celôto smo zložêni, Ker le neskrbnost bila v čisli je mêni. Prvi oklopnik. Glavarju moram stražnjemu pritrditi. Vojáštvu namérjajo
- čislih
  Stric Tomaž (1853): malo razumel, in mu niso bile druge reči nič v čislih, le po zadnji strani z debelimi očmi pregleduje, kjer so

▶ čislo samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

število; SSKJ

čisla
- zhiſla
  Pozhétki gramatike (1811): mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino shenſkimi mnoshniga zhiſla, les peres, ozhetje; les mères, matere. Sa to posnamo, de
čislu
- zhiſlu
  Pozhétki gramatike (1811): edinjimu, le pere, ozhe, la predſtavlajo imenam shenſkim v' edinjim zhiſlu, la mère, mati: les ſtavio pred vſimi imeni moshkimi ino

▶ čist pridevnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čistpridevnik, splošni, nedoločeno

čist

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	mehko snide, Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride, Tam čist je glas in dober vès. Naj misli, kdor se vedno
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	ne porajta na dari; Pobožni samo prav živi. 5. Duh čist in pa čisto serce Pred sedež Božji vselej gre. 6.
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	detetu«, spregovori nekdo prav blizo nje. Glas je bil tako čist, tako globok, segel jej je v srce. Pogleda kvišku, in
Valenštajn (1866):	slušaj me! Maks. Nikar ne čini! O nikar ne čini! Čist je še plemeniti tvoj obraz, Nesrečno nej ga še dejanije
Lohengrin (1898):	le-tam pred sod jo iti! Ha, kak krasán je in čist nje stas!

zhist

Ta male katechismus (1768):	telú? Buh je sam na sebi od vekumej en popolnema zhist Duh, inu telesa nima. Koku je mogl pak Buh Syn
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	veliku je Ver'mo, vupeimo, lubimo; Ta sapoved je sa vſe. Zhist, pravizhen brumen bit' , Teshave volnu noſit', lepe ſo lete zhednosti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	more v'yze prit', No tamkei pleihan bit', Beu, inu Zhist v'Nebelih svoiga Boga zhastit ? Perdauk. Ene Peiſmi h'Sveti

zhiſt
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): vero v' Boga. Gijezi, Elisejev ſlushabnik, pa ni bil tako zhiſt od dobizhkasheljnoſti, kakor je bil prerok. Kedar Naman odide, letí

čistapridevnik, splošni, nedoločeno

čista

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	rastopé ter slano vodo v velikih kotlih kuhajo, dokler sama čista sol ne ostane. Dosti dela je in vtrat pri pridelovanji
Divica Orleanska (1848):	ljud in kralja golufá. V imenu Trojnojedniga tam gori, Če čista si in sveta, odgovori! (Splohno molčanje; vse očesa so v
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	pečenji, tedaj jo pa moraš z dobro mesno župo zaliti. Čista polivka (konsomé). Kuhaj dobro mesno župo, v kteri so se
Valenštajn (1866):	vsega zla i vse Nezgode mati! ti nas pogubiš! Resnica čista, ka ohranja svét, Otela, oče! bila nas bi vse. Ne
Kemija (1869):	bombaž, predivo, konopnina in iz platna narejeni papir so skoro čista moševina, ki se ne topi niti v vodi, niti v
Botanika (1875):	pravilnostjo. Če ste namreč dve kapljini razne gostote, n. pr. čista voda in sladorjeva raztopina, ločeni druga od druge s pregrajo
Deborah (1883):	Ah, ti si blagoslov nam privabila, Ti si ga vredna, čista blaga žena! Jaz vživam v vednem trepetanji ga, Ker čutim
Ferdinand (1884):	srečen je, naj si je tudi najrevniši dninar. Dobra in čista vest je zaklad, ki preseže zaklade celega sveta. Posvetna čast
Revček Andrejček (1891):	očeta. (Vstane. ) Franica. Nič se ne bojim. Moja vest je čísta.

čiste
Zlata Vas (1848): klopí, stoli, mize snažne in lične, ogledala (špegli) in okna čiste in svitle — kratko, nikjer ni bilo tako, kakor v svinskih

zhiſta

Genovefa (1841):	vſim pobóshnim (andohtljivim) oblizhjem, s ſvôjima lizama, na ktérih je zhiſta rudézha nedolshnoſt zvetéla, s ſvôjimi dolsimi, rumenimi kitami, v ſvôji
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vertu i. t, d. iméti. 4. Pridno ſe jim mora zhiſta hladna voda, vzhaſi tudi s nekoliko soli ali jeſiha dajati
Sveta grofinja Genofefa (1857):	mogel sdershati ji ſvojih neſramnih miſel odkriti. Kakor hitro je zhiſta goſpa to sapasila, mu jesno in reſno rezhe: „Şe li

čistepridevnik, splošni, nedoločeno

čiste

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	priložnosti pa reče našimu Lamprinu te pomenljive besede: „Zarad tvoje čiste duše, zarad tvoje, lepe prošnje, zarad milosti moje do tebe
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	se sploh vinski duh imenuje, toljkanj strupna. Dve kupice (glažika) čiste pijančlive moči je zadosti omoriti človeka, ki močnih pijač ravno
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	njih vladarja že od nekdaj sloví. Nadušeni od prave in čiste ljubezni do domovíne , spremljajo tudi zdej novo rojstvo celiga cesarstva
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	In lažnjive priče saboj pelje, In brez vere in brez čiste duše, In ukani botra svatbenega, Svatbenega alj kerstnega botra, In
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	človek nehotoma popeva: Pod velikim tukaj Bogam Breztelesni bit želim, Čiste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim! Prezgodaj
Kemija (1869):	našli so enakošne tvari tudi v drugih rastlinah. Preiskovaje te čiste tvari, prepričali so se kemiki, da so osnovnih lastnosti, da
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ako 10 % tare ter se plača za vsacih 100 kg čiste teže po 24 gl., in se računa 1 1/2 % skonta
Aritmetika za učiteljišča (1885):	12 %? 2. Blago ima 2150 kg nečiste in 1978 kg čiste teže; koliko % iznaša tara? 3. Koliko iznaša skonto po 2

zhiste
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): tisti ſesti, Inu tamkei biti en ſvat, Ta more biti zhiste vesti, Inu per Bogu v'gnadi stat'. Ohzetnu more gvantan

zhiſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ostudnu reſlushtanje, koker kjer je ſa krof polnu koritu klaſtja. Zhiſte dushe se varnu odmikajo od prevelikega basanja tega ſhivota, inu
Kuharske Bukve (1799):	odręshi, deni v' kotlizh sraven znkra, de vrejo, dokler ſo zhiſte, de ſe proti luzhi ſkusi nję pezhka vidi; puſti v'
Genovefa (1841):	ſe vſi savséli. Kér je bil obras Genovefe veſ ogledalo zhiſte, nedolshne, dobroſerzhne, lé v nebéſa samaknjene duſhej je iméla réſ
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	poſtane pridejo slaſti: 1. od velike vrozhine, 2. od pomankanja zhiſte pijazhe, 3. od ſlabiga sraka ali lufta, 4. od pre
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od séla in tazih rezhi. 2. Tréba je boljſhi in zhiſte kerme ſi napraviti, shivino smirno s selſhi ali s dobro

čistegapridevnik, splošni, nedoločeno

čistega

Stric Tomaž (1853):	Zveličar sveta zveličanske čednosti razlagal in tiste blagroval, ki so čistega serca, ki zavolj pravice, po nedolžnem, preganjanje terpé. To ga
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	sv. 3 kraljev dan začele pridige v praznovanje zdaj določenega čistega spočetja sv. device Marije, ki bojo v mnogoverstnih jezicih terpele
Rudninoslovje (1867):	i raztopljenina je tudi lepo modra, a če položiš vanjo čistega železa, pobakri se za kratek čas, pa v raztopljenini več
Kemija (1869):	vrši takole: Od spojine, ki se ima razkrojiti, na pr. čistega cukra, se natanko 100 utežnih delov odvaga ter dobro izmeša

čistiga

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	za 1848. léto 21 milijonov in 99,000 gold. na debelo, čistiga pa 13 milijonov in 288,000 gold. 3. Davk iz prodaje
Divica Orleanska (1848):	srebern, Spozná jih gospodarja petdeset vasí. Za sina dajo mnogo čistiga zlatá, Ko zvejo de v francozkim taboru je živ. Jovana
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	6. resničnosti v govorjenji; 7. čistiga serca; 8. nehlinjene ponižnosti; 9. zvestosti v govorjenji; 10. stanovitnosti

zhiſtga
Genovefa (1841): isrozhêno blago pred hudim varovati, de ti ga tiſti dan zhiſtga in neomadeshvaniga od gréhov in hudobij nasaj dam, in v

zhiſtiga

Genovefa (1841):	ſe ni ſamo obletélo , ſo ga mersli buzhézhi vetrovi do zhiſtiga otréſli. S ſerzam polnim ſkerbí sa símo je Genovefa pred
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vſak tiſt poterdil, kteri je kdaj zerkev nemſhke arhitekture do zhiſtiga sdelano vidil. Pri naſ na Krajnſkim vender ſtare nemſhke zerkve
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	berdo, Dutovle, KrepIje in G o dnje je vſe do zhiſtiga konzhala, vino, ajdo in ſadje, kar je pa ſadja po

čistejšapridevnik, splošni, primernik
- čistejši
  Divica Orleanska (1848): visocih žen je moja? Po žlahtnim rodu je enaka meni, Čistejši ni kraljeva kri Valoaška, Prestolu nar svitlejšimu na svetu Bi
čistejšepridevnik, splošni, primernik
- čistejše
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): svetile, nisem vedela, da so tvoje. Vzemi jih, zdaj so čistejše, ko so bile poprej in poglej v ta globoki studenec
- čistejši
  Divica Orleanska (1848): zveličanja ne bode, Če čista ni, gospod, krivice vsake! Dünoa. Čistejši ni na nebu svitlo sonce Kje je, povej! Remon. Ah
čistejšipridevnik, splošni, primernik
- zhiſtiſhi
  Branja, inu evangeliumi (1777): on otrebuv, de vezh ſadú perneſſe. Vi ſte ſedej ſhe zhiſtiſhi savol te beſſede, katiro ſim jeſt k'vam govoruv. Oſtanite
čistempridevnik, splošni, nedoločeno
- čistem
  Gozdovnik (1898): bonanso, gledé tega sam s sabo še ni bil na čistem. Kako neki bi mogel biti? Saj je moral svoje dejanje
- zhiſtim
  Vezhna pratika od gospodarstva (1789): v' ſtarim Meſzi 3. al 4. dni pred mladim per zhiſtim vręmeni odlomiti, v'luſtnim kraji v'peſki hraniti, potler v'

čistemupridevnik, splošni, nedoločeno

čistemu

Lohengrin (1898):	vérujem rokó: Kjer jo vihtel, je zmagal ž njo! Okrêpi čistemu roko, Lažniku moč naj strta bo! Oznani zdaj svoj právi
Lohengrin (1898):	meča sod nam daj, Ki jasno pravdo bo razkril! Okrêpi čistemu rokó, Lažniku moč naj strta bó: Pomagaj, Bog, v ta

čistipridevnik, splošni, nedoločeno

čistej
Botanika (1875): redimo potočnice, dragušo ali krešo (Lepidium, Kresse) in hiacinte v čistej vodi.

čisti

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kakor zlató, srebró, svinc i. t. d. so vsi ali čisti, kakor na priliko zlató, ali zedinjeni s kislicam, žeplam ali
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Prevdarjen je za 1848 na 31 milijonov in 709,000 gold., čisti pa 26 milijonov in 24,000 gold. 2. Davk iz prodaje
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	v posodo deni, popari, pokri, in, ko se zmeče, v čisti vodi operi. Potem pa gost sirup napravi in za en
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	snažnost in dober zrak; ženi ga vsaki dan nekoliko na čisti zrak, da ga poživi, in dajaj mu vsaki dan 1
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dolgo v soparnem, mokrem in nesnažnem svinjaku, ki malokdaj na čisti zrak pridejo; redko napada tiste, ki na pašo hodijo, ki
Viljem Tell (1862):	Ko oče suženj je, je suženj sin. Al mi, ki čisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi
Rudninoslovje (1867):	las. Nektere zvrsti imajo posebna imena: Marijno steklo se imenujejo čisti, prozorni kristali; vlaknasta sadra je vlaknastega zloga; alabaster je čisto
Ultra! (1867):	me prime poštni sluga s naslednjo telegrafno depešo v krasni, čisti slovenščini: "augenblicklich kommen mit dem nächsten Zug." Ker sem vedel
Kemija (1869):	toraj brez okusa. Razžarjena izgubi ogljenčevo kislino in je potem čisti okis, MgO, ki se v lekarnicah prodaja z imenom žgana

zhiste
Ta male katechismus (1768): se ta ſakrament ſa en vofer derſhy? Ke je en zhiste vofer novega teſtamenta, katire je namest kervaveh vofrov judovske stare

zhisti

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	h'te misi prit'. 3. Aku pa lih niſmo tak zhisti, Kokar be mogli zhisti bit', Vunder si ti Goſpod taisti
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	3. Aku pa lih niſmo tak zhisti, Kokar be mogli zhisti bit', Vunder si ti Goſpod taisti, K'dir nam sna
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	obdershijo, Inu tiste oskerbijo. 6. K'diri ſo na Serzu zhisti, Bojo gledali Boga. K'diri ta myr lubjo, tisti So

zhiſti

Biblia (1584):	tu, kar vidita inu ſliſhita: Slepci pregledujo, Hromci hodio, Gobovci zhiſti poſtajajo, inu Gluſhci ſliſhio, Mèrtvi gori vſtajajo, inu tém vbosim
Kuharske Bukve (1799):	ſnopke, jih naravnoſt perręshi sadaj na rituvji, inu ſkuhaj na zhiſti vodi v' mehko. Kader ſo mehki, jih odſtavi, vodo odzędi
Kuharske Bukve (1799):	na drobno, kakor ſe nudelni ręshejo; tę seliſha perſtavi na zhiſti vodi, de savrejo; potlej jih na reſheti ozedi, inu v'
Genovefa (1841):	ovzo is goſtovolnate koshe djala. Po tém je kósho v zhiſti vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu

čistihpridevnik, splošni, nedoločeno

čistih

Divica Orleanska (1848):	ravnorodna. Kaj rôke knežke bi nevredna bila, Ki je nevesta čistih angelov? Ki z nevmerjočo si svitlostjo glavo Okinči, jasniši od
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	za Talijansko, kjer ni pod vojništvam, je za léto 1848 čistih 69,000 gold. prevdarjenih. (Dalje sledí. ) Odperto pismice gosp. Ambrožu. De
Zoologija (1875):	palce dolga, jeguljasta, na gobci ima šest brkov, živi v čistih potocih; čik (C. fossilis) temnorjav in rumenkasto progast, na trebuhu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	29. Nekdo je kupil hišo, katera daje po 680 gl. čistih dohodkov na leto, za 10120 gl., po koliko % je naložil

čistimpridevnik, splošni, nedoločeno

čistim
Blagomir puščavnik (1853): namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s čistim sercom molimo. ” — In nazadnje zavpije še enkrat vse ljudstvo: ”Bog

zhiſtim

Branja, inu evangeliumi (1777):	naſhe ſerza s'ognam tvojiga S. Duha, de mi s' zhiſtim teleſam bodemo tebi ſlushili, inu s' ozhiſtenim ſerzam tebi dapadli
Abecedika ali Plateltof (1789):	zhuje, de bom supet sajtru veſelu mogl goriuſtati, inu is zhiſtim ſerzam tebi ſlushiti, tebe zhastiti, inu hvaliti. Kar jeſt tebe
Abecedika ali Plateltof (1789):	zhuje, de bom supet sjutraj veſelu mogl gorivſtati, inn is zhiſtim ſerzam tebi ſluzhiti, tebe zhaſtiti, inu hvaliti. Kar jeſt teeb

čistopridevnik, splošni, nedoločeno

čisto

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	dopadlo. Eno je bilo bélo, drugo visoko, višnjeve barve, in čisto kot sonce. Obá gospoda hvalita drugo vino, rekoč: Presneto je
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Marendolci in Zumberčanje so se v te kraje naselili, govore čisto serbsko-hrovaško narečje; imajo tudi svoje posebne šege in navade, in
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	skledo vzdigni, s podolgama zrezanimi limonovimi olupki ozaljšaj in s čisto sardeljino polivko na mizo daj. - Tudi jo smeš varno na
Blagomir puščavnik (1853):	časno in večno srečo uterditi zamore. Tukaj imaš pred sebo čisto zerkalo, v kterem se ogledovati zamoreš. Imaš ga blazega Milkota
Blagomir puščavnik (1853):	Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo je prijazno in čisto in brezštevilno miglajočih zvezdic se v jezeru odlesketava. Druzega ni
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	prejeti! Ali sim pač tudi vredin, Tvoje sveto telo zavžiti? — Čisto mora biti serce, v ktero Ti priti hočeš. — Svojim učencam
Jezus prijatel otrok, ali pust... (1854):	martrajo), kako neusmiljeno Tvoje rane ponavljajo! s kakšno razujzdanostjo Tvoje čisto telo odkrijejo! Zavolj mojiga pregrešniga in mehkužniga življenja, zavolj moje
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	dari; Pobožni samo prav živi. 5. Duh čist in pa čisto serce Pred sedež Božji vselej gre. 6. Vidijo vsako reč
Ferdinand (1884):	v primeri s pekočo vestjo. Blagor onemu, ki je ohranil čisto vest! Dovolj bogat in srečen je, naj si je tudi

zhisto

Ta male katechismus (1768):	pak nas oppominajo, de be imelli Bogu to pravo, inu zhisto sluſhbo s' serzam, ustmy, inu dijanjam ſvestu skaſati katiru zhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſa tugent, inu moje pytie je blu veſſelle nad mojo zhisto dusho, inu ti so bli moji vinski kevdri v'katire

zhistu

Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	v'Tvoji gnadi naſs obdershi Zhistu ſerze stvari nam. 4. Mi tebi na pruti gremo Sei
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	no trydeſeta Peiſem. Ta druga h'obhaylu. 1. J JESUS! zhistu Boshiu Jagne, Nei ſe tvoju ſerze h'nam s'Milostjo

zhiſto

Genovefa (1841):	ſijalo, in dan na dan posneje is-hajalo in poprej sahajalo. Zhiſto viſhnjevo nebo je bilo ſkoraj védno s tamnimi obláki prevlézheno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	pomózh je: 2. Polivanje shivine po zélim shivôtu s merslo zhiſto vodó, toliko zhaſa, de ſe sazhnejo od mrasa treſti; sdaj

zhiſtu
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): sama sebi perliſnena bila. Moje deslih noter da smerti uſſelej zhiſtu telo je od mene zel malu dobrot

najčistejšapridevnik, splošni, presežnik
- najčistejša
  Kemija (1869): sostavlja kamen dolomit, ki se pogosto nahaja v velikej množini. Najčistejša se dobi, ako na vročej vodi raztopljenej žveplenokislej magneziji pridamo
- narzhistejshe
  Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): od mene derſhy, nisem jeſt nezh marala, Deslih sem ta narzhistejshe bila, deslih sem bla od Angela polna gnade imenuvana, deslih
najčistejšepridevnik, splošni, presežnik
- nar zhiſtejſhi(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): déne in po navadi mête V 6 minutah ſe tako nar zhiſtejſhi ſrovo maſlo dobi, veliko bolji, kakor ſizer. (Vrabze od
- na zhiſteji(združena oblika)
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): s golo rokó sajemavſhi in is peſti ſerkláje, smodreni, naſ na zhiſteji isreke naſledé. — r — z.

najčistejšegapridevnik, splošni, presežnik

nar zhiſtiſhiga(združena oblika)

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):

kakſhino veſelje narediti“ Na to dajo slatarju dva perſtana is nar zhiſtiſhiga slata ſtoriti; na vſakim perſtani je bila opomniza alj

najčistejšipridevnik, splošni, presežnik

najčistejši
Kitica Andersenovih pravljic (1863): Stoj! znabiti se pogodiva. Nabiram bisere, in tvoje oči so najčistejši biseri, kar koli sem jih še vidilo. Izjokaj si jih

nar zhiſtiſhi(združena oblika)

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):

rokah, ta nar pravizhniſhi per vſimu ſvojnu diainu, inu ta nar zhiſtiſhi na ſvoimu ſerzu. Agnus ſine macula. Tu nar nadoshniſhi

▶ čistec samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ Pleteršnik

kositer; kontekst

čistca

čisteca

Rudninoslovje (1867):	ne več nego po 1 del svinca na 5 delov čisteca. Iz kositarja delajo vsakovrstno kuhinjsko posodo, tudi se železne, rumeno-médaste
Rudninoslovje (1867):	se topi z ogljem. V Cornwallu dobivajo po 80.000 centov čisteca na leto, v Saskej po 3000, a v Češkej po

čistec

Rudninoslovje (1867):	Slavkovu i v Zinnvaldu. Iz njega se topí kositar ali čistec, kamenje s kositarjevo rudo se na prvo stolče, potem izpere
Rudninoslovje (1867):	železne, rumeno-médaste (messin gene) i bakrene posode z njim kositrijo. Čistec v listih jako tenkih imenujemo stanijol; ž njim se preoblačajo

▶ čistilo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čistilo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dolgo kermi, dokler ne neha se čistiti. Po potrebi se čistilo čez 8 dni ponovi. Potem se čisto ostrižene mahovnice s
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	zdrobi in z mjilo v svalek zmeša. Preden konj leto čistilo dobi, ga je treba poleti skoz tri dni s travo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ledici trak zavleče ali usnje pod koto vtakne in sledeče čistilo se mu na enkrat da: 2 lota lopatike, 2 lota
Kemija (1869):	Ta sol, v zdravilstvu prav pogosto rabljena za močilo in čistilo, je bila znana že v 17. stoletji ter se je
Botanika (1875):	dajo arabski gumi; listje senesovega grma (Cassia), ki je dobro čistilo; sladke mesnate stroke rožičevca (Ceratonia Siliqua); kiselkasti stržen tamarindovi (Tamarindus

▶ čistina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čistina

Aritmetika za učiteljišča (1885):	45 gl. a. v. je 500 g čistega srebra, njih čistina iznaša 9/10; koliko tehta 100 srebernjakov po goldinarji? 10.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kuje po 69 3/4 nem. zlatníkov po 20 mark; njih čistina iznaša 9/10 izračunaj zrno, robelj in notranjo vrednost v a.
Aritmetika za učiteljišča (1885):	ter ima 17.9961 g čistega srebra; kolika je a) njegova čistina v tisočninah, b) njega notranja vrednost v gl. a. v.

čistine

Aritmetika za učiteljišča (1885):	kg čistega srebra? 6. Od 1 kg srebra, imajočega 0.945 čistine, kuje se 100 holandskih goldinarjev; izračunaj hol. goldinarju zrno in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	imajo po 500, desetice po 400, petice po 350 tisočnin čistine; izrazi čistino teh novcev z najmanjšimi ulomki. 2. Izračunaj zrno
Aritmetika za učiteljišča (1885):	sreberni šibiki, katera tehta 3 2/5 kg in ima 0.520 čistine? 8. Od 1 kolonjske marke 23 2/3 karatnega zlata se

čistino

Aritmetika za učiteljišča (1885):	500, desetice po 400, petice po 350 tisočnin čistine; izrazi čistino teh novcev z najmanjšimi ulomki. 2. Izračunaj zrno, robelj in
Aritmetika za učiteljišča (1885):	kg čistega srebra oziroma po 750, 1500, 3000. 3.* Koliko čistino ima sreberna kepa, katera tehta 640 g ter ima 480

▶ čistiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čistijo
Kemija (1869): Oxydationsmittel). Iz njega se dobiva kislec (§. 26), ž njim čistijo steklo in potrebujejo ga pri izdelovanji klora (§. 44). 1

čistiti

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	na imenovano vižo tako dolgo kermi, dokler ne neha se čistiti. Po potrebi se čistilo čez 8 dni ponovi. Potem se
Kemija (1869):	topli vetrovi vodo izparivajo. Dobljena morska sol se mora še čistiti, toda ni nikdar tako čista kakor ona iz solin. Iz
Kemija (1869):	pri kopanji ni mogoče odstraniti vseh prstenih delov, morajo ga čistiti ali rafinirati. Izkopano žveplo se topi v kotlu G (pod.
Kemija (1869):	tri poglavitna dela, treba namreč plin najpreje narediti, potem ga čistiti in naposled ga nabirati in razvajati vsikamor, kjer ga potrebujejo
Občno vzgojeslovje (1887):	ne. Pamet preišče izkušnjo in najde, da je treba težnje čistiti in urejati, ako hočemo, da jih dovedemo v sklad med

zhiſtit
Vezhna pratika od gospodarstva (1789): moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu s' laxiro zhiſtit. Prevezh ſadú ne jeſti, goſsi, kopuni, pure, jerebize, ſhnefi, phaſoni

zhiſtiti

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Kakor vidijo oratarje semljo obrazhat, kuj perletijo poberat zherve, ino zhiſtiti nivo od tih navarnih ſovrashnikov. Satorej kmetvauz ne bodi jim
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	iſkati, pa tudi ne ſamo krajnſhine uzhiti, ali krajnſki jesik zhiſtiti. V pomankanji krajnſkih beſedi ſi bomo enako Rimzam, Nemzam, tudi

▶ čisto pridevnik, splošni, presežnik ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

najčisteje

Oče naš (1854):	sina imenoval in je imenoval to drago besedo s pogledom najčisteje ljubezni. Kako šla ta beseda, kako ta pogled k Nacetovemu
Fizika (1869):	znamenj za razločevanje različnih teles. Ako bi mi kdo prodal najčisteje srebro, mora kubični palec njega na tanko 10.474 lotov težak
Oče naš (1885):	pot svojega sina imenoval in to drago besedo s pogledom najčisteje ljubezni. Kako pa je šla ta beseda, kako ta pogled

▶ čisto prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čisto

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Nar slabéji so pa lesene zató, ki se ne dajo čisto čediti, mleku neprijeten okus dajo, ter storé, de se rádo
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	Cekine perčakaje, pa le dva papirčika najdejo; pervi je bil čisto preperel, le neke latinske besede vunder sostavimo in spoznamo molitev
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesú ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj
Robinson mlajši (1849):	ni menjkalo — hibelo, ner — razve gôsto sitece, da bi moko čisto presejal, ino peč, da bi v njej kruh pekel. Za
Maria Stuart (1861):	me! Pokornost Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj Soditi tukaj čisto nič ne sme. Pomota majhna je tu kraljemorstvo, Rodi gorje
Stelja in gnoj (1875):	skorjo, velikrat po pašnikih, in ki je sama na sebi čisto nerodovitna, 4. lapor ali laporni odpadki, 5. dračje in razna
Ferdinand (1884):	poslušalo njegovo lepodoneče petje, ker je vsako besedo, vsaki zlog čisto izgovarjal, da so ga vsi umeli. Sosebno pa je umel
Tiun - Lin (1891):	besedo, »ko smo zaslišali priče, kaže se nam stvar v čisto drugi luči. Čestiti gospod Tiun-Lin, katerega tu sramotite z imenom
Zeleni listi (1896):	na to naj brž pokliče Ljuboslavo. Odšli so zopet tiho, čisto tiho. »A zakaj nočete ostati tu, ljubi otroci? « vpraša jih

zhistu
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784): h'nam s'Milostjo, no gnado nagne Nahvaleshnim greſhnikam. Ti zhistu na krishu sbriſou Si ta greh, k'dîr naſs je
zhiſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843): letaſ vſim zhbelarjam perporozheno, ker ſe je savoljo ſlabe paſhe zhiſt malo mladih zhbeliz isvalilo, in ker ſo savoljo merslih vetrov

zhiſto

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Goſpod vadil, de bi od greha ozhiſheni vedno nedolshno ino zhiſto shiveli. Nesveſtnike pa je vzhaſi she na
Genovefa (1841):	tém je kósho v zhiſti vodi od kervi in prahu zhiſto oſnashila, jo na ſolnzu poſuſhila in ſe v njo savila
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	krajnſkih butiz. De ſe bo v ti rezhi moglo bolj zhiſto in po pravizi ſoditi, ſe nam treba sdi , laſtnoſti krajnſkih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſo té bukve, ako ravno v Indjanſkim jesiku piſa ne , zhiſto krajnſko délo. M. Unanje povéſti. (,Somen sa ovno v Péſhtu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	v drugi oſhtariji ga kdo ukashe perneſti firtelj. Satiſnite uſheſa, zhiſto krajnſhniki; kaj bote rekli? Oſhtir s bokalam po talianſhini diſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	maſlo smeſhati, zhe ſe ji galuna pridene, temuzh tudi bo zhiſto in popolnama ſe vmeſi in vezh ſroviga maſla da, kakor
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	vidili, s enim glaſam prizhajo, de krajnſki mlatizhi veliko bolj zhiſto mlatijo. Tiſti, kteri pravi, de nemſhki zepez ſnop bolj pretreſe
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ki tako po làſkih jesikih diſhi? Pasimo prijátli! pozhakavſhi, de zhiſto krajnſhniki, v kérzhmah tertvinſhino s golo rokó sajemavſhi in is
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	per naſ na Şhtajerſkim polni zhbelnaki, in pogoſto jih je zhiſto prasnih viditi. Zhbelar, kterimu ſe je tudi enaka sgodíla, gré

zhiſtu
Branja, inu evangeliumi (1777): njega omeſila med try polovnike moke, dokler ſe je uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv

▶ čistoglasno prislov, splošni, nedoločeno(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

s čistim glasom; kontekst

čistoglasno
Kmetijske in rokodelske novice (1845): de se mu je vsako serce na pervi vid odperlo. Čistoglasno, kakor slavec, je peti, ino k petju takó lično citre

▶ čistost samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čistost

čistost
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857): take ni. Kaj se boš, Marija, bala? Bog za tvojo čistost ve; Sina bodeš svetu dala, Jezus bo njegovo ime. Velik
zhistost
Ta male katechismus (1768): Ave itdr. V. Bres madeſha vsega spozheta je bla: * nje zhistost ta kazha nigdar ni vpizh'la. Rezh Ave. itdr. VI. Per

zhistoſt

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	aku menesh, de meni dapadesh, zhe tvojo dusho, inu telu zhistoſt naozira. Verſhi vonkej is
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ſhivlenje. V. Poſt. Krotkuſt je svetega ſhivlenja maſanje. VI. Poſt. Zhistoſt je te svetuſte obderſhanje. VII. Poſt. Wugujmedajanje je dobreh del

zhiſtoſt
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): inu ny nikoli mogozhe; sakaj zhe jo dalej premiſhlujem to zhiſtoſt inu lepoto tvojga Evangęlia, to ſvetóſt, inu ſvetloſt tvoje Zęrkve

čistosti

zhiſtoſte

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Zhiſtoſt je te Svetuſte obderſhanje. 1 Jeſt sem Krayliza te zhiſtoſte, inu tu imę je meni ſlo slavnu bilu. Jeſt be
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	varstvu je tebi tukej potreba, zhe otshesh vezhnu polonanje te zhiſtoſte prejeti. Hodi ſa mano. VII. POSTAVA. Wugejmedajanje je teh dobreh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	pytju, inu wejſhanje pred namarnoſtjo so te narvezhe podporne te zhiſtoſte. 3. Anaj se mozhnu teh perloſhnoſt, katire tebe h' gerdem
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	is gnusobo te nazhiſtoſte nazhedne sturiti. Ti narbulshe tovarſhi te zhiſtoſte so poſt, inu mas-
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	lubeſne meni ſarozhila, ſakaj oni so bli pred drugemi ſavle zhiſtoſte zhaſtiti. 2. Ti se golfash, aku menesh, de meni dapadesh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	oppravlenu, dokler ma dva sma nasho poroko k' premaguvanju te zhiſtoſte, inu divishtva derſhalla. Zel svejt she ni

zhiſtoſti

Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	derſhè se v'molitvi, inu poniſhnoſti, de dobru ſhivish v'zhiſtoſti. Varvej se, de ti v'temu tu narmajnshe k' sebi
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imenitno hvallo ene boſhje porodnize imeti, aku be bla na zhiſtoſti, inu Divishtvu enu pomankanje terpèlla. Ti boſh bleſu vedi, de
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	tu: tem Angelzam podobne biti, tok be se tebi v'zhiſtoſti nekol nastoſhila. O aku be ti to polonanje tega divishtvu
Branja, inu evangeliumi (1777):	v' sakon ſtopiti obluba tiga zhaſniga, ali vſeskusniga divishtva, te zhiſtoſti, tu je : nekol le sheniti, ali moshiti, ali v' en
Branja, inu evangeliumi (1777):	inu ta pepel od tellize pokroplen te nazhiſte k' teleſni zhiſtoſti poſvezhuje: sa kolkajn vezh Chriſtuſova kry (katiri ſe je ſam
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	pridi naſs oshivit: pridi naſs ręſhit. Pridi o Duh tę zhiſtoſti, inu ſvetóſti; omy vſe naſhe madeshe, ozhiſti naſho vęjſt ſkusi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi nazhiſte misli: vkaterah sim jas svpr to lubiesn te zhiſtoſti stverov oh odpvſti mene vse Amen. Ozha zhesh. TV 15.
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je bélo s rudezhim páſzam prepaſano: kar je podoba deviſhke zhiſtoſti. Obdana je s plajſham, ki je takó lepó in shivo

▶ čistota samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čistost, čistoča; [sskj]

čistote
- zhiſtote
  Genovefa (1841): ali prinzésine imenovale — ſvôjim otrokam v isglèd poboshnoſti, ſamôtniga shivljênja, zhiſtôte, pridnoſti, krotkoduſhnoſti in vſake shénſke zhédnoſti pokasovale.

▶ čiščenje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čiščenju
- zhiſtenju
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): in po vrednoſti s imenam piſarja natiſnena. Vſakkteri poduk v zhiſtenju jesika ali v drugi rezhi naſ bode rasveſelil, in nam

▶ čitalnica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čitalnica

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	bode zmirom tako jokljiv; vsaj se ljubivci ne jočejo vedno! — (Čitalnica) je sv. Štefana dan imela svoj občni zbor. Predsednik dr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	naši „Mlado”in „Staroturci” slovenski. Videant consules ! Iz Vranskega. (Národna čitalnica naša) ima svoj občni zbor v nedeljo 5. januarija ob
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	besedah”, rekši, da na „besedah” stoji čitalnica, brez njih ni čitalnica nič. — Po naključbi je izostalo poročilo o delovanji čitalnice v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	pač „am Holzweg”, kajti dobra taka dušica ne vé, da čitalnica ni dosihmal z „narodnim domom” nikakoršnega posla imela, da tedaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	kterega „Tagblattovci” tukaj imajo za svojega aposteljna. Iz Postojne. — Tukajšnja čitalnica napravi 6. prosenca t. l. zvečer ob pol 7. uri
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je imela nedavno občni zbor, pri katerem so se volili
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	lepi in na deželi tolikanj potrebni glediški zabavi. Pozneje je čitalnica zopet oživela in bi tudi sama rada dajala gledišne veselica
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	ni sicer v našem mestecu, vendar popolnoma nismo še zadremali. Čitalnica naša, res, da le bolj životari kakor živí, al krivi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	ukaželjnega našega priprostega naroda. Zato naj bi je nobena kmečka čitalnica ne pogrešala. V zagotovilo tega podamo našim čitateljem spodaj en

čitalnice

Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	namesti V. Petričiča. Da gosp. pevci, ki so podpiralni udje čitalnice, niso smeli voliti, je simpliciter laž, kajti predsednik je v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	ni čitalnica nič. — Po naključbi je izostalo poročilo o delovanji čitalnice v preteklem letu, ktero pa bodo vsi društveniki v natisnjenem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Pustni torek napravi „Sokol” maškerado, h kateri so tudi udje čitalnice povabljeni. — (Poberki iz Časnikov. ) Novi škof Ljubljanski dela zopet „liberalcem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	brezdomovinskega društva „Sokola” gledé tako zvane „imovine”, njegove nasprotnosti do čitalnice, katero je pokaral s tem, da je dal pravila svoja
Novice gospodarskih, obertnijs... (1876):	2. uri popoldne pozvan na zborovanje v novo najetih prostorih čitalnice Mariborske v Šramel-evi hiši. Vsled ustave od 15. nov. 1865
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	bi se dalo kaj povedati? Vsaj imate vendar marljive „národne čitalnice”, imate „Matico”, ki je že veliko lepih knjig na svitlo

čitavnice

Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	odpisom dné 20. p. m. pravila ter dovolilo osnovo „narodne čitavnice”. Pravila čitavnice priložene so današnjim „Novicam”. S tem povabilom naznanujemo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	20. p. m. pravila ter dovolilo osnovo „narodne čitavnice”. Pravila čitavnice priložene so današnjim „Novicam”. S tem povabilom naznanujemo podpisani, ki
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	vsaki okolici kak domoljub, ki mu je mar za uspeh čitavnice, kar se priporoča sosebno prečastiti duhovščini naši. V Celji na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	povabilom naznanujemo podpisani, ki smo tudi podpisali prošnjo za dovoljenje čitavnice, da nam bo prepustil konec prihodnjega mesca gospod Balant v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	je predsedniku čitavnice s sledečim pisemcem poslal: „Da blagemu namenu čitavnice naše pripomorem, Vam izročujem svojih 10 delnic v darilo častitljivi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	daroval 100 gold, z 10 delnicami, ki jih je predsedniku čitavnice s sledečim pisemcem poslal: „Da blagemu namenu čitavnice naše pripomorem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Pleiweis-u; prosimo tudi vse gosp. družnike, kteri imajo knige iz čitavnice za domače branje izposojene, naj jih kmali nazaj pošljejo. Čitavnični
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	1. jan. (Oldic). Naznanjujemo vsem g. družnikom in prijatlom slovenske Čitavnice goriške, da za 11. januarja napovedana „beseda s plesom” se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	veselicam se ne razpošiljajo. Zdaj pa še častite unanje družnike čitavnice naše , kteri še niso letnine za preteklo leto plačali, prijazno

čitalnici

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	ktero je skladatelj venca Josip Kocijančič za predstavo v kanalski čitalnici sam tako skrajšano tiskati dal, da je ovo izpustil, s
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	kdo lahko vprašal, zakaj se ni ta beseda napravila v čitalnici, hitel je nekdo po „Narodu” razglasiti vzroke, zakaj se to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	spravi na Nanos ali kamor si bodi. Ako se bo čitalnici poljubilo dajati gledišne predstave, si bode napravila lastni oder, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	da v slučaji „Sokolovega” pogina njegovo imetje ne pripada Vipavski čitalnici, ampak drugemu narodnemu zavodu v Ljubljani. Mi pa le ta
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	občinstvu ni nič kaj domu mudilo do zgodnjega jutra. (V čitalnici) bodo sledeče predpustne veselice: 10. dne t. m. je plesalna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	se”. — (Silvestrov večer) je bila, kakor vsako leto, v Ljubljanski čitalnici prav mikavna zabava. Program, sestavljen iz različnih pevskih in godbinih

čitavnici

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	posebnega spričevanja z vstopnim listom. — V nedeljo je veselica v čitavnici. Začne se s petjem; potem je berilo: predsednik bo bral
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	24. aprila beseda s plesom. Odbor. Iz Kranja. (Oklic. ) V čitavnici naši so v nedeljo 10., 17. in 31. januarja besede

čitalnico

Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	na to, da bi pokopal Sokolovo društvo, kakor je pokopal čitalnico in starodavno našo vipavsko slogo podrl. Kdor pa misli, da
Novice gospodarskih, obertnijs... (1873):	nekdo po „Narodu” razglasiti vzroke, zakaj se to ni zgodilo. „Čitalnico imajo zdaj Staroturki v rokah” — piše se v „Nar.” — „in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	Nar.” zapiknil svoje nadležno želo v prečastitega dekana in našo čitalnico. — Čitalnica je imela nedavno občni zbor, pri katerem so se
Novice gospodarskih, obertnijs... (1874):	tem, kateri časniki naj se za novo leto naročijo za čitalnico. „Slov. Tednik”, trobilo novodobne, brezverske omike, se je skoraj enoglasno

čitavnico

Novice gospodarskih, obertnijs... (1861):	krajcarjev. — Tukajšni Slovani si bojo osnovali slovansko dvorano in občeslovansko čitavnico; pevska družba se tudi že napravlja. Štajarsko. Iz Celja. Naši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	pravila predložili, po kterih bi smeli osnovati v Celji narodno čitavnico slovensko. Slavno c. kr. namestništvo poterdilo je z odpisom dné
Novice gospodarskih, obertnijs... (1862):	zum Mohren) 2 prostorne sobi, in da mislimo slovesno odpreti čitavnico na svečnico, to je 2. dné prihodnjega mesca, kar pa

▶ čitalničen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čitalnični

čitavnični

Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	Zadnji večer preteklega leta je društvo „Južnega Sokola” v gostivnici čitavnični imelo posebno veselo večernico. Prvikrat ta večer so „Sokoli”, kinčani
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	čitavnice za domače branje izposojene, naj jih kmali nazaj pošljejo. Čitavnični odbor. Iz Ljubljane. Za pogorelce v Naklem in Vel. Mraževem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1864):	svojih 10 delnic v darilo častitljivi družbi'' — Slava! — Novoizvoljeni odbor čitavnični je v svoji prvi seji, ker je gosp. dr. Vončina

▶ čitanje samostalnik, občno_ime, srednji ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čitanje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1853):	višjem napredovanju o šolstvu so: 1. lastna skušnja, 2. pridno čitanje (branje) o tem naziru spisanih knjig, i 3. shodi učiteljev
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	slavenske novine, spise itd. deržati i tako domoljubnom občinstvu za čitanje pripraviti”. — „Katol. list” pa piše: „Udova banica grofica Sofija Jellačička
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	glediših, v besedah skerbite, da se tudi nečto slovenskoga za čitanje naruči, nečto slovenskoga deklarnira, kaka slovenska pesem zapoje. V svojej
Aritmetika za učiteljišča (1885):	daljem mestu proti levi. § 9. Pravilno napisavanje in pravilno čitanje napisanih števil imenujemo numeracijo ali številkovanje. Številne rede, katere po

▶ čitatelj samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

bralec; [sskj]

čitateljem

Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	Pustimo to in spolnimo raji gori dano obljubo in podajmo čitateljem odlomek iz pohvaljene zgodovine, namreč §. 25: Carigrad premagan po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1877):	nobena kmečka čitalnica ne pogrešala. V zagotovilo tega podamo našim čitateljem spodaj en odlomek za pokušnjo, da vidijo, kako je prof.

čitatelji

Novice gospodarskih, obertnijs... (1875):	smo složni delali za blagor in čast naroda našega. Naj čitatelji naši sami sodijo obe pismi in rekó : ali dr. Bleiweis
Zeleni listi (1896):	20. Božično darilo. Ljubi moji mladi čitatelji! Gotovo ste že čitali ali slišali kako božično pripovedko. Navadno
Zeleni listi (1896):	Ljubi moji mladi čitatelji! Ako ima ta ali oni izmed vas — saj ne moremo

▶ čitati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čita

Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	o izdavanji novih knjig in časopisov; še več pa se čita iz Čehije. Morda bode kdo rekel: „Nu, o kaki univerzi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1878):	Ruskih časopisih, da ne omenjamo političnih sporočil, se večkrat kaj čita o Zagrebški univerzi in akademiji, o izdavanji novih knjig in

čitaj

Fizika (1869):	na 80 enakih delov. Tako je toplomér razdelil najpoprej Réaumur (čitaj: Reomir), in po njem se še dan današnji imenuje to
Aritmetika za učiteljišča (1885):	Popravki. Na str. 24. v 12. vrsti od spodaj ne čitaj: a(b + c) = ab + bc ampak: a(b + c) = ab

čital

Ferdinand (1884):	zapustili učeni in veliki možje starih časov. Najraje pa je čital svete evangelje. Njegovo srce je bilo napolnjeno žive vere do
Ferdinand (1884):	po svojem krstnem imenu Bernard. V tej tihej samoti je čital vsaki dan sveto pismo in druge koristne in podučne knjige

čitali
- četli
  Robinson mlajši (1849): jedo? Dragotin. I veš da! vsej smo to v cestopisu četli — brali; ino Angličanje térdijo, da ono dobro diši. Nekteri. Pesje

čitati

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	pristaviti v jeziku, kteriga bolnik govorí. Njegovi otrôci znajo sicer čitati (brati), pa nikdo ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal
Ferdinand (1884):	volje. Stopivši v sobo brzo odpre list ter ga prične čitati. Ali srdito ga raztrga na kosce, sede obupno na stol
Občno vzgojeslovje (1887):	nego navadni, in na ta način pisanega ne more vsakdo čitati. Človeška družba kot taka ima dolžnost, da skrbi za ustanovljanje

▶ čiv medmet ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čiv
Kitica Andersenovih pravljic (1863): in po kolovozu so skakljali vrabci — hudo jih je zeblo. »Čiv! kdaj pride pomlad? To trpi strašno dolgo! «

▶ čivkati glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čivkala
Kitica Andersenovih pravljic (1863): prav,« pravi vrabulja, ki je že dolgo okrog skakljala in čivkala, akoravno še ničesar povedala ni. »Jaz vživam tukaj dobrot, kterih

▶ čižem samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

gležnjar; [sskj]

čižme
Kmetijske in rokodelske novice (1847): h hlačam. Poljanci, Viničanje in Metličanje nosijo večidel mest ve (čižme), samo s tem razločkam, de jih Viničan in Metličan po

▶ član samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

članom

Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih mnogih podpor darovanih društvu , gosp. dr. Vošnjaka pa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1882):	in gosp. dr. J. Vošnjaka, državnega in deželnega poslanca, častnim članom omenjenega društva. Gospoda Kotnika imenovali so častnim članom zarad njegovih

▶ članek samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

člen, del; Pohlin To malo besedišče

članek

zhlank

Ta male katechismus (1768):	13. Jnu tu vezhnu ſhivlenje. Amen. Kaj otshe ta perve zhlank, ali artikel te Vire rezhi: Jest virjem v' Boga Ozheta
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imash, ampak derſhè se beſſede boſhje, debosh ohrajnen. En sam zhlank, ali Artikel te vire, katiri se ſhivu virje, je ſhe

▶ člen samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

člen

Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	s členom tatel, in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo pred ime, kakor Italijani, Francozi in Španjoli; na pr.
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Še večji razločki se nahajajo v sklanjanji imen. Dolejni Rumuni člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče, s členom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	sklanjanji štejejo šestero padcov, in rabijo deloma predloge, deloma pregibajo člen; sicer imajo za drugi padec predlog a, za šestega predlog
Zoologija (1875):	malo prvotnih oblik. Po tem takem je tudi človek zadnji člen ene take razvojne vrste, torej udovršena opica. Temu se ugovarja
Zoologija (1875):	vsemi ostalimi prsti, inače zove se šapa ali capa. Zadnji člen prstov pokrit je z bolj ali manj plošnatim nohtom, ali
Aritmetika za učiteljišča (1885):	da je kvadratni koren urejenega polinoma takó-le računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej
Aritmetika za učiteljišča (1885):	je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat

zhlen

Pozhétki gramatike (1811):	ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla narezhivnim imenam, ino ktira
Pozhétki gramatike (1811):	to posnamo, de ime je moshko, kadar ima pred ſeboj zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen
Pozhétki gramatike (1811):	zhlen le, on, ono; posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne
Pozhétki gramatike (1811):	dedi; cieux, nebéſa, yeux, ozhi. Druga Stava. Drugo pleme beſedi. Zhlén le, la, les. Zhlén je ena beſediza, ktira ſe predſtavla

člena

Aritmetika za učiteljišča (1885):	znak vzemi produkt aditiven ali subtraktiven, kakor imata dotična dva člena jednak ali različen znak. 2.) Koeficijent produkta je jednak produktu
Aritmetika za učiteljišča (1885):	računati: 1.) Prvi člen urejenega polinoma je kvadrat prvega korenovega člena. Da dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega
Aritmetika za učiteljišča (1885):	dobiš torej prvi korenov člen, izračunaj kvadratni koren prvega radikandovega člena, potem pa njega kvadrat od radikanda odštej.
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	prerezanje. Da se pa temu izognemo, napravili smo na strani člena narezo in pustili internodium nad njo ter prislonili cepič, ki
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891):	nad zemljo (dnè 30. maja). 5. Zeleno cepljenje v stran člena nad zemljo (dnè 31. maja). Na vsaki izmed teh načinov

zhlena
Pozhétki gramatike (1811): posnamo, de je shenſko, kadar ima zhlen la, ona. Od zhlena opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v'

člene
Zoologija (1875): živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne in popolne člene. Ako začnemo pri glavi, vidimo: tipalnice, pipalke, čeljusti, sisalca, potem

členi

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	z močno sondo (iskavko) rano preiskati, in kjer se bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih členov, ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z močno sondo
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bolni členi najdejo, sondo proti zvunaj pritisniti. Kjerkoli so bolni členi, tam se mora koža in meso poleg vratu noter do
Mineralogija in geognozija (1871):	Mogoče je zatoraj, da v nekterih krajih nastopijo vsi drugi členi te tvorbe, samo premog ne. Največkrat vidimo, da premogova ležišča

zhleni

Pozhétki gramatike (1811):	2. Le, la, les, ſo vzhaſi nameſtimena, vzhaſi zhléni: kakor zhleni imajo vſelej sa ſeboj eno ime: Ie roi, la reine
Pozhétki gramatike (1811):	zherknim tolmazhenju:) 2. Le, la, les, ſo vzhaſi nameſtimena, vzhaſi zhléni: kakor zhleni imajo vſelej sa ſeboj eno ime: Ie roi

členih
Iz biologičnega trtorejskega p... (1891): kot podlago nektere poganjke Riparije, ki so bili v dotičnih členih vpognjeni, kar se pri Ripariji večkrat zgodi, in se veda

členom

členom
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): člen pridevajo na koncu imen; na pr. tate, oče, s členom tatel, in v mnogobroji tatele. Istrijanski Vlahi svoj člen stavijo

zhlenam

Pozhétki gramatike (1811):	vpravla beſeda digne s' zhlenam de: guerre vpravla propre s' zhlenam à. STOPNJE MERJENJA. v' Perlogih. Tri take ſtopnje ſo v'
Pozhétki gramatike (1811):	glagolam être pred ſeboj, ino ſturi neravni ſklad s' kakim zhlenam is podſébka, kir jé bil imenvaven per djavnimu glagolu. To
Pozhétki gramatike (1811):	est mangée: premenjam imenvavniga le chat, v' neravni padesh s' zhlenam par le, ino imam isréko: La souris est mangée par
Pozhétki gramatike (1811):	ali dober sa vojſko. Ime récompense vpravla beſeda digne s' zhlenam de: guerre vpravla propre s' zhlenam à. STOPNJE MERJENJA. v'
Pozhétki gramatike (1811):	ſvojimu priatli: otroka, priatlu ſta dva neravna ſklada glágolova s' zhlenam à accuser quelqu'un de mensonge, dolshiti koga ſashí; avertir quelqu'un
Pozhétki gramatike (1811):	po vpravi, po ktiri ena beſeda vpràvla drugo al s' zhlenam al s' predlógam. Isgledi vpravniga vesanja perdevkov. Digne de récompense

členov

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	tam se mora koža in meso poleg vratu noter do členov razparati, da se do pijavknega dna pride. V napravljeno rano
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	redek in smerdljiv, je znamnje, da so ali vezki vratnih členov, ali členi sami naglodani. Pri takšnih znamnjeh je treba z
Aritmetika za učiteljišča (1885):	§ 43. Izreki prejšnjih paragrafov učé, da je produkt dveh členov katerih koli izrazov takó-le določevati: 1.) Oziraje se na znak

zhlenov
Pozhétki gramatike (1811): ſpol ino ſhtevilo. Franzosi nimajo drugih zhlenov, ko le, la, sa edinje, inu les sa mnoshno. Le

členu

členu
Aritmetika za učiteljišča (1885): z nasprotnim predznakom. 2.) Produkt obeh dveh korenov je jednak členu brez neznanke, vzetemu z nasprotnim predznakom. Dokaz. Ako zaznamenujemo korena

zhlenu

Pozhétki gramatike (1811):	opomnimo dvojo rézh. 1. Se pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje
Pozhétki gramatike (1811):	pogoltne ali opuſti e v' zhlenu le, ino a v' zhlenu la, kadar beſeda, ktira naſléduje, sazhénja s' enim gláſnikam al

▶ členar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

členarje
Zoologija (1875): za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na različnih obročkih mnogobrojne, raznovrstne

členarji

Zoologija (1875):	Samo nekaterim pajkom služijo za dihanje pluča, v vodi živeči členarji pa dihajo škrgami. Členarje imenujemo te živali, ker nahajamo na
Zoologija (1875):	prej se morajo večkrat leviti ali se celó popolnoma preobraziti. Členarji so razdeljeni v sledeče tri rede: žuželke, pajkovce, košarje in

členarjih
Zoologija (1875): studijam. Med čutili je oko najpopolniše razvito. Oko je pri členarjih enostavno, to je, ima eno samo lečo in je videti

▶ členast pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

členasti
Mineralogija in geognozija (1871): Večkrat so ti stebri počez preklani, po tem se imenujejo členasti. Steblasto zovemo kamenje, kedar so njegovi stebrički majheni pa ne

▶ členek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

členka

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	na svetu bile, kakoršnih pa zdej več ni. Ta dva členka sta že popolnama okamnjena, kar od njih grozno velike starosti
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	palce dolga in ravno toliko široka, 3 palce pa visoka členka iz repa (Schweifwirbelbeine) neke grozno velike neznane živine, kakoršne so

členkih
Kmetijske in rokodelske novice (1847): samo s tem razločkam, de jih Viničan in Metličan po členkih vežeta. Vsi nosijo postrani na boku pisan torbaček. Opanke so

▶ členiti glagol, glavni, nedovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

členi
Mineralogija in geognozija (1871): za potrebno spoznale, da se v glavnih skupkih razločijo še členi, primerni dobam, v kojih so se storili. Ker pa prevrati

▶ členovit pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

členovite

Zoologija (1875):	Te živali imajo mnogobrojne noge; prsi in zadnje noge niso členovite, temveč mehke in pokrite hrbtnim ščitom ali dvoklopno lupino. Dobršno
Zoologija (1875):	ali pa dolzimi dlakami ali nitkami, ki pa nikdar niso členovite, služijo jim kakor gibala za silo, v isti namen nahajajo
Zoologija (1875):	obstojé iz mnozih neenacih obročkov, a vsak obroček ima kakave členovite ude, naj si vže bodo grizala, ali noge ali pa
Občno vzgojeslovje (1887):	grdo je osnovano na razmerah in odnošajih raznih delov kake členovite celote, zato se ne sme zameniti s prijetnim in neprijetnim

▶ človeče samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

človečeti
Gozdovnik (1898): vam prijatelj, kakor je on. On nima ničesa skupnega s človečeti, ki jih mi preganjamo, in ki se je odpravi le

▶ človek samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

človek

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten človek kozarček žganja preveč popíje, misleči, de ga bo po poti
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	žlahneji namene imel, kakor mu jih, ti prevzetni in umerjoči človek ! pripisuješ. — Ali boš ti Njemu branil v daljnih teleškopnih meglicah
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	pa vender bi še ležej vse prestal. Saj mora vsakter človek vmreti, nobeden živ ne zaostane; in nad zgubo našiga premoženja
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	tem takim razumeti, de vsako mesto, vsaka vas, grad, hiša, človek, drevó, travna bilka i. t. d. se znajde ravno sréd
Tine in Jerica (1852):	Dokler si zdrav, prevdari: De bolen, nemožen, Je človek ubožen, In zdravje zapraviti vari. Kaj se pri izrejenju narpogostiši
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	toliki nesnagi bi skoraj rekel: da nekteri mislijo, da je človek zato ustvarjen, da bi v blatu spal, blato jedel, in
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	Steklina se pri človeku vodobojnost imenuje, ki je strašna bolezin; človek zboli po steklini, kedar ga stekel pes ali kaka druga
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. G... (1880):	Od one strani je zaupil Lupo: ,,Deček, prav si imel; človek bi se tu kaj lahko onesrečil. Ker je berv že
Ferdinand (1884):	vzel v svoje naročje. »Oj, dobro, ljubko dete! jaz neusmiljen človek sem ti hotel vzeti tvojega ljubega očeta ter te storiti

zhlovek

Sacrum promptuarium (1695):	she navem nje termo: Vicekrajl takrat k' njemu rezhe: Moj zhlovek ti sabſtoin na semli sheno pres tadla yszhesh, sakaj ſame
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	popadèl, inu gori vsdignil? 12. Koliku tèdaj je bólſhi en zhlovèk, kakòr ena ovza? Sató ſe ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Nebęſhku krajlęſtvu je enaku enimu ſenofóvìmu sèrnu, katęru je en zhlovèk vsęl, inu na ſvojo nyvo ſèjal: 32. Katęru je ſizer
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	lę na krajlęvi ſédesh povsdigne? Je uni kupèz en ſlab zhlovek, katéri ſe enimu ſhibkimu lejſsu, eni ladji savupa, inu ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	kar- je tebi puſhenu. Kaj bó letá, aku lih nevumni zhlovek ſturil? De ſi lih on ne vęj, kaj bi ſe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	sheni, otrokam, ſoſędam inu vſakimu vſe na tanku povędati. Leta zhlovek tèdaj, de ſi lih pravite, de sa volo ſvoje preproſhnoſti
Pozhétki gramatike (1811):	agréable, vſhézhen, ſo perlogi, ker samoreſh rezhi: personne habile, roden zhlovek, chose agréable, vſhezhna rézh. Perlogi imajo oboji ſpol, moshki ino
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	ſvoje dobrotnize vezh. Ivan je bil prav snajden ino poſhten zhlovek, sa to je priſhel v' nekih letih sa lovſkiga fanta
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	treba ; gorkota ali toplota ga nar bolj oshivlja. 15. Sdrav zhlovek naj ſe k vtónjenzu vleshe, de ga s ſvoj o

zhlovik

Biblia (1584):	krajleſtvu glih enimu ſkrivenimu Shazu v'nyvi, kateriga je en Zhlovik naſhàl, inu ga je ſkril, inu je ſhàl tja od
Biblia (1584):	inu bi ſhkodo prejel na ſvoji Dushi? Ali kaj more Zhlovik dati, de bi ſvojo Dusho supet odreſhil? Sakaj onu ſe
Biblia (1584):	priſhàl v'nyh Shulo. Inu pole, ondi je bil en Zhlovik, ta je jmèl eno ſuho roko, inu ony ſo njega
Biblia (1584):	jej inu pye, inu ony pravio: Pole, koku je ta Zhlovik en poshreſhnik, inu en pyanez, Zolnerjeu inu greſhnikou tovariſh? Inu
Biblia (1584):	je nepopadil, inu gori nevsdignil? Kuliku pak je bulſhi en Zhlovik, kakòr ena Ouza? Satu ſe dobru more ob Sobboti dobru
Biblia (1584):	naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en hud Zhlovik pèrneſse hudu naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam
Biblia (1584):	hudy? Zheſser je ſèrze polnu, tu uſta govoré. En dobèr Zhlovik dobru naprej pèrneſse is dobriga ſhaza ſvojga ſèrza: Inu en
Branja, inu evangeliumi (1777):	hu zhlovik nashivy: ampak v' vſſaki beſſedi, katira gre vonkej is Boshjeh

zhovak
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): PREDGOVOR. Te bvkve majo she to mvezh vsabe albote zhovak vboshjei gnadi je snov nvzati bojo niemv vso zhasno noi
zhuoak
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): sam vidou an shaz goreti alpa je tabe an guishen zhuoak pravou alpa je tefti zhaz shje usignjan gratou taku bosh

zhuovak

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	potam barei kaku je shevini jeme alpa zhuoveki al je zhuovak pikenjan tu samerke data piknjani krei nekoli namore prei
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	boga: noi lubiesen prveti tvoimi blieshniemu: blieshnie se sastopi sazhi zhuovak? periatov no naperiatou? sveta shrift pravi al bota vi vero

zhvovak

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	usa strahu iooi skode uresnizi noi upravizi. Kader boda reſti zhvovak umeru bo shje njegova dusha prad rabo stava noi boda
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti prafîrashnï Bveg; Saboth jes bogi rivni elantni noi gtïesbni zhvövak se perporozhim inv saklehanv fiedei inv ebk mojo bogo grieshno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	5. Oh napramagani magozhni Bveg Saboth jas bogi grieshni elantni zhvovak se perporozhim inoi saklenam sedei inv navenzhno mojo bogo grieshno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	drvga Kolzhenza. 2. O Bveg adonai jes bogi grieshni elantni zhvovak se perprozhim inv saklenam sedei inv navezhno mojo bogo grieshno
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	velk gryshnik nasmert bovn htomi prida saki den an brvmen zhvovak noi saki den shebra pernjam te 7 svete Kolzhenze noi
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	krei od koder sim tabe poklizov Amen? Konz An tak zhvovak, katheri roti al shbera knasmie vezh pegerati kaker 3000 dukatov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pa jemash seshgati dateſti prieb karan zhvovak nadobo szi be sate kar doro nabu noi teſto perſt
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	svo potreben? Ta druje Opomenjenje? O S. Korona jas elantni zhvovak: tebei opomenam: utvojei velzhei martri katiero si ti saboshjo delo
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	Jesvs Kriſtus gre skves ano salano goro tam gasrezha an zhvovak dani mo v vsvojah vſtah obena odgovora noi niegovo serze

človeka

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	v hudim mrazi je pa silno nevarna pijača, zató kér človeka, naj se pelje ali peš gré, naglo omoti in narédi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	je vladala. Ljubezen ali sloga bratovska je nebeška iskra, ki človeka k vsemu dobremu ogreva; je kakor terda skala, kar na
Tine in Jerica (1852):	še pes ne jedel, i.t.d. Jerica je le eniga samiga človeka na svetu imela, kterimu je zamogla in hotla svojo nadlogo
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	sin je hodil po svetu v telesu in podobi revnega človeka, da bi naše reve sam poskusil in nam iz njih
Divji hunci pred mestom Mezibo... (1853):	tiči — strupéna kača, ki je pod rožicami skrita veliko večega človeka oplaši in ostraši, da se boji. Z nogo jih na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in blagor skerbeti tako rekoč s palico priganjati dali. Pametnega človeka vodi lastna
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	ki ne praša za ene leta, ne za življenje enega človeka; celó življenje enega rodu mu je le mala pičica v
Občno vzgojeslovje (1887):	imenovana, katera popolnem zadostuje, da se človek označi za hudobnega človeka. Nravstveno načelo, ustrezajoče ideji blagohotnosti, namreč: Ljubi svojega bližnjega kot
Gozdovnik (1898):	Bila sta od Kanade pa do Mehike in Jukatana razupita človeka, govorila sta vse jezike, ter imela v vsakem jeziku svoje

zhloveka

Biblia (1584):	zhlovéka nezhiſtiga, temuzh kar is uſt vunkaj gre, tu ſtury zhlovéka nezhiſtiga. Tedaj ſo k'njemu ſtopili njegovi Iogri, inu ſo
Biblia (1584):	taku ſe bo godilu na konzu tiga Svitá. Syn tiga Zhloveka bo ſvoje Angele poſlal, inu ony bodo v'kup sbiral vſe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	greham reſhalliti. Hodi ſa mano. XVII. POSTAVA. Vira je tega zhloveka narterdnejshe gruntanje. 1 Karkol sem jeſt sturila, tu je na
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	POSTAVA. Spremishluvanje sveteh rezhy je uſſega dobrega usadenje. 1 Ni zhloveka na svejtu , katire be zel nezh namislel, kader naspy,
Branja, inu evangeliumi (1777):	pozhivajte. Je sadoſti. Pole, ura je pershla, inu Syn tiga zhloveka bo isdan v' toke teh greſhnikov. Uſtanite gori, pejmo! Pole
Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſe dapolnenu , kar je piſſanu ſkus Preroke od Synu tega zhloveka. Sakaj on bo isdan Ajdam, inu bo saſhpotuvan, inu tepen
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	8. Ali kaj ſte vy vùnkaj ſhli ględat? eniga zhlovęka s' mehkimi oblazhili oblęzheniga? Pole, katęri mehke oblazhila nóſsio, ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	43. Kadar bó pak en nezhiſti duh od zhlovęka vùn ſhàl, hódi po ſuhih krajih, inu yſhe pokoja, inu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	valjela. Sverína je po desheli goſpodarila, in po retkama ſejániga zhlovéka ſtrahovála. Pervi prebivavzi le téh deshel, kar je mogozhe svédi

zhlovgka
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): vſe dobru samęrkal. Puſtite, k' vam tiga nar ból abotniga zhlovgka priti, inu povęjte mu! Eno dobro poſhto, priatel: Ny sdavnaj

zhoveka

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	alje shevina alpa je zhvovak pa jemlui pertam jemeni ta zhoveka potam shebrei 5 ozhanashov noi 5 obomari noi ano vero
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	majo vso muezh inv gvovt boshjo vsabe sapopadano da samorjo zhoveka prad grieshi noi prad vso shkodo varvati na dushi noi

zhvoveka

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	TA 9. KAPITL. Hvde dvhove pragnati od ana zhvoveka, stiemi besiedami je Kriſtvs pëkov pramagov LAFARARI DALAFARI RARERARI tv
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sad shli je nie barov zhei pa imata dvshizo tiſta zhvoveka? oni so is velko Jeso rekli ana leshi Sakleniana is
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	se jma tu sgoditi inu pertam dele Morta vsolei dba zhvoveka biti katiera Kriſtiansko doro shivietha; tazhi se majo tu aevo

človeki

zhloveki

Biblia (1584):	kakòr veliku Vrabzou. Satu ſlejdni, kateri kuli mene ſposná pred Zhloveki, tiga hozhem jeſt ſposnati pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli
Biblia (1584):	pred moim Nebeſkim Ozhetom: Kateri kuli pak mene sataji pred Zhlovéki, tiga hozhem tudi jeſt satajiti pred moim Nebeſkim Ozhetom. Vy
Biblia (1584):	naprej is ſvojga hudiga ſhaza. Ieſt pak vam povém, de zhloveki morajo rajtingo dati na ſodni dan, od vſake nepridne beſsede

človekom

človekom
Tiun - Lin (1891): sem saj, da imajo vender nekoliko strahú pred tako predrznim človekom. Dosegel sem svoj namen. Nikdo si ni upal pregnati me

zhlovekam

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	31. Satęga vólo vam povęm: Vſaki gręh, inu preklinovanje bó zhlovękam odpuſhenu, ampak preklinovanje tiga Dùhá ne bó odpuſhenu. 32. Inu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ima tako hude naſtópke! Várujte ſe greha, ino pred takim zhlovekam beshite, kakor pred ſtrupéno kazho, kteri vaſ hozhe v' greh

zhlovekom
Biblia (1584): ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu kateri kaj govory supèr Synu tiga Zhlovéka, timu

človeku

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	tam otroka pohlomasti, in ljudí razne starosti pokosí. Kmalo se človeku, kakor tudi drevesu, kaj naključi, kar ga pod koš spravi
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	so bile z besedo „sgódi se” vstvarjene, vender bi moglo človeku nar bolj mar biti, zemljo poznati, iz ktere prahú in
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	naloga je ino vselej bode : telesne ino dušne močí v človeku takó razviti, da se on v vsih prigodkih svojiga življenja
Robinson mlajši (1849):	ino tu le se vidno javi — kaže, kako je družtvo človeku veliko koristno, ino kako zlo mu k poboljšanju jegovega stanu
Blagomir puščavnik (1853):	svoje solzice v tihi samoti in izjokaj se; solze so človeku prirojene, — tudi jaz bi tako storil. — Potem pa se potolaži
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	na tla in hoče jezero izpiti to je pač enemu človeku nemogoče! Ali uboga mati misli, znabiti, da se čudež zgodi
Botanika (1875):	obrtniji, v zdravilstvu, v poljedelstvu ali v kakem drugem obziru človeku važne. A. Acotyledones (brezkaličnice). 127 Sem spadajo iz razreda steljkaric
Zoologija (1875):	bi bila postavila viša roka neki svesten cilj, ako v človeku ne bi vladal neki poseben viši duh — potem bi neodgovorni
Revček Andrejček (1891):	Ljubi moj prijatelj, ti še ne veš, kaj se staremu človeku vse lahko primeri. Domen. I kaj pa je vender bilo

zhloveku

Biblia (1584):	reſtreſsa. Satu jeſt vam povém: Vſak gréh inu ſhentovanje bo Zhloveku odpuſzhenu: ampak tu ſhentovanje supèr Duha, nebo Zhlovekom odpuſzhenu. Inu
Biblia (1584):	naprej polushil, inu je dial: Nebeſku krajleſtvu je glih enimu Zhloveku, kateri je dobru Séme na ſvojo nyvo ſejal. Kadar ſo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ſmę ob ſabbótih dobru ſturiti. 13. Tèdaj rezhe h' timu zhlovęku: Iſtęgni tvojo rokó. Inu on je jo iſtęgnil, inu ona
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	savólo mene, tà ga bó neſhàl. 26. Sakaj kaj pomaga zhlovęku, aku on vùſs vólên ſvęjt doby, ſvojo duſho pak poguby
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	on napręj poſtavil, rekózh: Nebęſhku krajljęſtvu je enaku ſturjenu enimu zhlovęku, katęri dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na snanje dati, slaſti kęr premiſlimo, de je on vſe zhlovęku k' dobrimu ſturil. Modróſt Bogá Şynú ſe je v'odreſhenji
Pozhétki gramatike (1811):	ſad od dreveſa; utile à l'homme, koriſten ali raben zhloveku. Zhe pak ime sazhne s' ſoglaſnikam ino je moshkiga ſpola
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	bo sdan. Bolje bi bilo temu zhloveku, de bi nikoli rojen ne bil! “ Apoſteljne sazhne ſhe bolj
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	she ozhe Noë prepéval; kako te bom jeſt dalej pohvalil? Zhloveku, obſojenimu nerodovitno semljo obdelovati, je Goſpod tebe pokasal, in mu

ljudeh

Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	sgodi. Taſhiza je prav pohlevna ptizhiza, ino je rada per ljudéh. Tudi bo po simi rajſhi pod ſtrehoj, kakór od svunaj
Mlinar in njegova hči (1867):	da pri duhovih ni laži, ni goljufije, kakor pri nas ljudeh. Kdor bi sam sebe videl — — — Pivek. Kako bi to bilo
Oče naš (1885):	solznimi očmí sta se poslovila Ménart in Barba pri jakih ljudéh, obljubivši trdno molčati zastran tega, kar se je zgodilo, in

ljudih
Najdenček (1860): v boleznih pomagati. Po božji volji si se pri umnih ljudih marsikaj iz živinozdravilstva učil; kaj pa, če bi božja volja
ludeh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): de pamet, ſastopnoſt, inu dobr svjet je per teh stareh ludeh, inu ſatorej sem jeſt na njeh svjete inu dobre della

ljudem

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ne verjameš? ali morebiti z slepimi malikovavci terdiš, de Bog ljudem, in scer gerdim babam vladarstvo sveta prepusti? Odgovoriš morebiti : Bog
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	človeško življenje kakor tobak; le navada in dolgčas sta ga ljudém
Zlata Vas (1848):	prijatli preganjani, ker so se bali, de bi se preveč ljudém ne prikupil in jih ne spodrinil. Torej so mu vse
Divica Orleanska (1848):	Vi naprej Ne morete. Tri cele dolge dni Že begate ljudém skrivaje se, In jed so vam sirove korenine. (Vihar potihne
Zlata Vas (1848):	smejali so se. Res pak se je čudno zdelo mnogim ljudém, de je bilo v mnozih hišah vse živo. Okna so
Robinson mlajši (1849):	lamice ino ptiče streljal, ino se nadto tude preti divjim ljudem, če bi gde keda nad njega prišli, v svojem prebitku
Zlata Vas (1850):	storil kaj taciga. ‘‘ Ožbé dolgo ni vedil kaj bi spridenim ljudém odgovárjal. Ker jih je pa vedno več k njemu hodilo
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	spet tako okreval, da je mogel vstati in se verlim ljudem zahvaliti, ki so berž na pomoč prihiteli in mu oteli
Gozdovnik (1898):	Res je! « potrdi Rdoles. « »Tu vam dajem roko, meš'šurs. Slovečim ljudem jo rad podajam.

ludem

Sacrum promptuarium (1695):	zhes vaſho golufio, inu lagainie, s' kusi katire Bogu, inu ludem ſuper ratate, sakaj nedershite kar oblubite, inu kar cell teden
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	ti ja namoresh Boga v' resnizi lubiti, kader le gledash ludęm dapaſti. Jeſt nisem ſvunej Boga, inu boſhje zhaſty, inu moje
Branja, inu evangeliumi (1777):	uſſe zhiſtu ſqvaſilu. Letu uſſe je JEsus ſkus perglihe k' ludęm govoruv , inu bres perglih ni on nezh k' nym govoruv
Branja, inu evangeliumi (1777):	13. Poſtavi. V' Temuiſtimu zhaſſu: je JEsus to pergliho k' ludęm govoruv: nebeſhku krayleſtvu je enaku enimu senofovemu sernu, katiriga je
Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	pozhaſnu ſuſhiti, ſo dobre, inu srave, slaſti ſtarim ludęm. Sdej supet moresh tvoj ſhvot s' shilnim puſhajnam, erznijami, inu
Shupanova Mizka + Ta vesseli d... (1790):	praſhali. Zhe je njim prov, inu meni , tok more vſim ludęm prov biti. Meni ſe bo ſkusi to ena velika zhaſt
Praemium sa male otrozhizhke (1810):	vina? Od. Ja! kir mi shiviga Boga virjemo, katir uſsem ludem shjulenje da. Pr. Komu ſuſsebnu? Od. Nam virnim katholshkim kriſtianam

zhoveko
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800): Krishani Jeshush stvei ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N. N. kar jas

ljudi

človekov

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	noviga? (Sneženi plazovi) zopet letas na Tirolskim hudo razgrajajo. Veliko človekov in živine so že podsuli in en strašni plaz 1.
Gozdovnik (1898):	pol izpraznjen vrč z meskalom (aloino žganje), in srpi pogledi človekov so kazali, da nista več daleč od one točke, kjer

ljudi

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	23. Jesuſovi nauki v' prilikah. Jesuſ je ſpet veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj
Genovefa (1841):	téj grôsni dolíni daljezh v gojsdu, daljezh od vſih ſvôjih ljudi snajdel, je miſlil, de je Genovefin duh pred njim. „O
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	povéſti. (V létu 1842) je na Krajnſkim 10 tavshent 737 ljudi umerlo; po ſpolu 5207 moshkih in 5470 shenſkih; po véri
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	takó je bila tukaj nékaj od razbéljene peči, nekaj od ljudí prevelika vročina, ktére uboga žena pod tako težko odejo že
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	starček: „Ti so razbojniki, hudodelniki, zatiravci ubogih”. Greva skoz tròp ljudí, in prideva v drugo sobico, kjer je sedela stara baba
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nama perpovedvati brezkončne krivice, in popisovati samopridnost in terdoserčnost nekterih ljudí. — Od krivičnosti sveta razserden starček na ves glas zavpije: V
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine na tavžente pobili. V Ameriki je potres neko
Blagomir puščavnik (1853):	čerkice zinili. Je mar kak praznik, da se je toliko ljudi sbralo? ali kaj je? ” „Da praznik, odgovori Blagomir, vesel praznik
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	je tudi 3000 frankov vreden. Verh tega pa zamore tiste ljudí, ki služijo pri takem gospodarstvu, ki je častno premijo dobilo

ljudih
Pastirski list (1852): na bolene, tudi ne na siromake, kteri od darov dobrih ljudih živijo, ali pa drugač u velikem siromaštvu se znajdejo. Kteri

ljudij

Tiun - Lin (1891):	kateri so se prodajali razni tiči, zbrala se je množica ljudij, ki je v ozkem kolobarji obstopila majhen prostor. Tu se
Gozdovnik (1898):	dotekli, in osvobodili ga lasa. Zdajci glavar migne. Pet njegovih ljudij odsede, da ujetnika trdno primejo. Črnotič potegne nož, njegov konj

ludi

Vezhna pratika od gospodarstva (1789):	lajo, pomejni rasbojniske ludí, poſebnu, kateri eijave laſse imajo' nemovzheozhe, sapravlene Rav' berje. Zelu
Kuharske Bukve (1799):	ręshejo, al na dvoje, al nja zheterti, kakor je sa ludi prav. Vilze ſe vtaknejo ſkusi perſi, preręshe ſe podolgim, inu
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	inu te bukle soble niem ukradane inu tu dei odpavershzhah ludi skushane natu sable kanomi duhounomi pernashane inu odniega samiga skushane
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	gre je skushano od guishnah arzatou kateri to shevino noi ludi parznujajo.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	povhene skriunueſti noi boshje mozhi: te buque so sateſte motne ludi udrukane: kateri se usa grieha varijajo: noi so bogu sveſti
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	mogou tu se is godi nazieſtah al naraishi savol shlahtah ludi dajem shes saveshash? taku rezi o Flinka al je Flinka
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	noi potlei je tudei skushano svo velko barti od brumnah ludi.
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	INRI te Zbong je naivesh skushan biu od ludi te Zbong je ta pruevi udrukan biu notre v' jemberse
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	ti mena naſtrane bojomi grieshniki noi shavoſtnomi zhoveko: noi od ludi sapushzhanomi sromako inu N. N. kar jas rabe prosim Amen

ludy

Sacrum promptuarium (1695):	ſposnal uni Pridigar, kateriga je eden vuprashal: Sakaj on tulikain Ludy h' pokuri nepreoberne, kulikajn yh je bil preobernil S. Bernardus
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se slehernega kraja, kjer myru ni, inu vogibej se tajſteh ludy, katiri imajo svoje veſſelle, uſſeskufi se tergati, ravsati, inu kavsati
Branja, inu evangeliumi (1777):	na 5. Poſtavi. V' Tarſtimu zhaſſu : kader je blu veliku ludy JEsuſa obſullu, de be boshjo beſſedo poſhluſhali; on pak je
Branja, inu evangeliumi (1777):	peklov. Inu kader je ſhliſhov ludy memujete, je praſhov, kaj bi tu blu? Ony pak ſo
Branja, inu evangeliumi (1777):	njega enu majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſo od materniga teleſſa toku rojeni, inu eni ſo od ludy h' sakonu napremoshni ſturjeni: inu eni ſo , katiri ſami nozhjo
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	tudi ſi neſpómnite na tih pęt kruhov sa pęt tavshent ludy, inu kóliku koſhóv ſte vy pobrali? 10. Tudi ne na
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	bres ſhtivila, po dnęvi ſkusi zęſte, kęr je vſe od ludy gomàsęlu, katęri ſo savolo velikanozhniga prasnika od vſih krajov v'
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	O smęſhnjava tih od vſih platov tiga ſvęjta vkupej gredózhih ludy! kaj sa en ràslózhik tih obrasov, tih jesikov, tih ſprah

lvdi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nije od shlahtih lvdi kaleri isshpenſtam dievajo bodi vhlievah al vhishah al nagasi bel
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	kader bo ona vtam shliednjam zvgi lashava noi od vsah lvdi sapvshzhana

zhlovekov
Kmetijske in rokodelske novice (1845): pa, ktéri menijo, de je Bog ptize le sa pojedino zhlovekov vſtvaril, in jih sato tudi prav jaderno lovijo in morijo

ljudje

ljudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi; Bog pa jim bolezen teško pošlje. Pošlje jim morivno serdoboljo

ljudje

Genovefa (1841):	Nékiga vezhéra pôsno je pervo vaſ ſvôjiga grajſhinſtva doſégel. Dôbri ljudjé, moshjé, shené in otrôzi ſo priſhli vſi kmalo is ſvôjih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	je vse terlo. Celi popoldan in skorej celo noč so ljudje ukali „Vivat !” in „Živi !” vpili, de se je razlegalo krog
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	ni mogoče zdravnika kmalo dobiti, preden pa pride, že nevedni ljudje z napačnimi sveti bolezen pohujšajo. Kaciga soseda, kteri bi vedil
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	se pa še pervadili konjsko meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa poškodvane konje v mesnici očitno klati
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	pokvarila, ga je omamila, de je omedlel. Ljudjé začno od vsih krajev prihajati, in tudi stari štepihar, oče
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	pobarajo: „zakaj žalujete in jokate? ” On jim pično vse razloží. Ljudjé ga osupnjeno gledajo, in nekdo mu reče: „Smilite se nam
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	najni mladiči so se ondi izlegli. Se ve, da so ljudjé napravili vse to, ker jih veseli nas viditi, drugači bi
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	prepirali in vsled tega tudi svoja dela zanemarjali. Nekateri hudobni ljudje so hotli ta prepir v svojo korist oberniti, da bi
Revček Andrejček (1891):	kmet menda več, nego Bog oče? Ne! Oh ti ljudje! Ljudje? — Kaj ljudje? — Norci so to — prav pravi blazni — ves svet

ludje

Biblia (1584):	Philippi, je ſvoje Iogre vpraſhal, inu je djal: Gdu, pravio Ludje, je Syn tiga zhloveka? Ony ſo djali: Eni pravio, ti
Sacrum promptuarium (1695):	Liſizo fopal dokler Leſiza je bila utonila. Ah moj ſtari ludje! Nej zhaſs vezh ſe fopat, inu shalit, ampak pomagaiteſi hitru
Sacrum promptuarium (1695):	mogal hitru hodit, satoraj ſta bila preposnu pershla, kadar vſe ludje ſe ſò bily reshli, kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne
Branja, inu evangeliumi (1777):	viduv: inu je sa nym ſhov Boga hvallejozh. Inu uſſi ludje , katiri ſo tu vidili, ſo Bogu hvallo dalli. Na Pepelnizhno
Branja, inu evangeliumi (1777):	druga je: Vſe, kar bi vi othli, de bi vam ludje ſturili, tu tudi vi nym ſturite; sakaj tu ſo poſtava
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kraje Cesareæ Philippa: je praſhal ſvoje Jógre rekózh: Kdó pravio ludję, de je Şyn tiga zhlovęka? 14. Ony ſo pak rekli
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	dobru ſęme ſęje na ſvojo nyvo. 25. Kadar ſo pak ludję ſpali, je priſhàl njegóv ſovrashnik, inu je pèrſèjal lulko med
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ta ſhkodlivi myr vshivajo, od katęriga govorimo. Leti zhvetere ſęrte ludję ſo: I. ti togotni, jęsni ludję, katęri na maſhuvanje tuhtajo
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	in lekarom (apotekarjem) na Slovenskim. Iz Štajarskiga. Mnogi tudi izobraženi ludjé še večidel jednostransko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu

ludji

Ta male katechismus (1768):	greha. Katire se della tega meſſá imenujejo? Taiste, katire imajo ludji (katiri po ſhellah svojega meſſá ſhivèe, inu so od duhovneh
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	Karkol v' staroſti preseſhe, je zhaſty urednu, inu kolkajn ſtarejshe ludji gratajo, tolkajn vezhe zhaſt, inu pomuzh se njim more skaſati

ljudmi

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	V spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika znanih. Mnogo smo jih čuli, mnogo brali, jedno
Divica Orleanska (1848):	De krotko se v berloge skrivajo, Ne more mira med ljudmí storiti – Čuj! Iz tulenja vetrov in viharja Se sliši ljuto
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	tolažbo, v njegovo krepost, v njegovo spravo z Bogam in ljudmí. In tako tudi jez želim, ž njim se zjediniti, ž
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	vsako stran izversten vojščak sploh bil v zvezi s tacimi ljudmi; in vendar je bil pripravljen umreti za vero kristijansko! „O
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Simon, kterega nekteri Simon Petra, drugi Simon Maga imenujejo, pred ljudmi v zrak vzdignil. Medpotoma mu je pa štupa iz pasa
Izidor, pobožni kmet (1887):	priložnost videti, kako da posebno po kmetih mladi s starimi ljudmi grdo ravnajo. Dobro je vedel, da imajo otroci slabotne svoje
Občno vzgojeslovje (1887):	prirodi ( ,,v boji za obstanek“ ). Tako je bilo tudi med ljudmi, dokler si niso ustanovili urejenih družeb (držav). V takem stanu
Revček Andrejček (1891):	Sveti križ božji! Tu je treba potrpežljivosti in s takimi ljudmi se mora človek ukvarjati. (Stopi bolj naprej. ) In pa še
Gozdovnik (1898):	zraven jaz in Pepo. Don Arečiza s vsemi svojimi osemdesetimi ljudmi vred ti ga nima vzeti. Konja svojega pa le pusti

ludmi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	morash bras sviezhe noi mad ludmi bel vzierkle poshebrati: pa sivtra ti morasti naskrivnam date neshzhier
Pozhétki gramatike (1811):	nektirih liz, al vſaj tiſti glaſovi niſo v' navadi med ludmi. Pervoobrasni zhaſi. Nevpravnih glagolov. PERVA VPREGA.

ludmy

Biblia (1584):	kakòr Kazhe, inu preproſti, kakor Golobi. Varite ſe pak pred Ludmy: Sakaj ony bodo vas isdajali pred Rotaushe, inu vas bodo
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	imeti) te tugente dapernashal, dokler bosh to nezhemerno bojezhnoſt pred ludmy v'tvojemu serzu nosil; ſakaj ti ja namoresh Boga v'
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	kazhe, inu prepóſti kakòr golóbi. 17. Varite ſe pak pred ludmy. Sakaj ony vaſs bódo isdajali v' ſvètvaliſha, inu v' ſvojih
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	katęri je v' Nebęſsih. 33. Katęri pak bó mene pred ludmy satajil, tęga bóm tudi jeſt satajil pred mojim Ozhętam, katęri
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	veliku grabzov. 32. Katęri koli tèdaj bó mene ſposnal pred ludmy, tęga bóm jeſt tudi ſposnal pred mojim Ozhętam, katęri je
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	semló, na enim ſhpotlivim trami ta Şrędnik med Bogam, inu ludmy, ta Odreſhenik tiga ſvęjta, ta edino rojeni Şyn Nebęſhkiga Ozhęta

▶ človekov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

človekov

človekov
Valenštajn (1866): Z duhovi i skrivnostnimi ne polni Močmi prostora le ponos človekov. Pretesen tud ljubečemu je srcu Život vsakdanji, i pomen je

zhlovekov

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je Jesuſ rekel: „Te perkasni nikomur ne pravite, dokler ſin zhlovekov ne bo od ſmerti vſtal. “ Pa „od ſmerti vſtati,“ teh
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	V' ſerze,“ jim je rekel, „ſi vtiſnite te beſede: ˛Sin zhlovekov bo Judam v' roke sdan, ino umorili ga bodo. V'

človekova

človekova
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): čez vse moči v natori, tako n. pr., da zadobi človekova duša nenavadnih moči, če duhovni truplo v vodi kopljejo in

zhlovekova

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	tudi zhlovekova duſha bo vekomej shivela. Bog je neumerjozh; tudi zhlovekova duſha ne bo nikedar umerla. Bog je povſod, po vſih
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	duh; tudi naſha duſha je duh. Bog je vezhen; tudi zhlovekova duſha bo vekomej shivela. Bog je neumerjozh; tudi zhlovekova duſha

človekovega

zhlovekoviga

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	nebu pokasalo. Vſi narodje na semlji bodo krizhali, ino ſinú zhlovekoviga vídili priti na nebu v' oblakih s' veliko mozhjo in
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	opadla, le ſkoperneti jim bo. “ „Takrat ſe bo snamnje ſinú zhlovekoviga na nebu pokasalo. Vſi narodje na semlji bodo krizhali, ino
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſtati. „Dète,” je savpil, „nebeſa vidim odperte, ino ſinú zhlovékoviga v' njegovim velizhaſtvu ſtati na deſnizi boshji! ” Ino glej, vſi

človekovi

Zlata Vas (1850):	morem. „Ti berači so pošteni soseski to, kar so gnjide človekovi glavi: nadloga, sramota, in ta merčes popiva kri, sok in
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	človekovi celó zdravega oslepil. Mi moramo tedaj biti kakor prah pod
Zoologija (1875):	neizrečeno mnozih, jako različnih pasmah nahaja po vsem svetu v človekovi družbi. Kakor dober čuvaj, izvrsten lovec in kratkočasen tovariš je

človekovih

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	jutri sodnimu dnevu trobilo. Mlado dervo se ne zavé potreb človekovih, ko eno lego za drugo okoli svojiga debla, svojiga trupla
Kitica Andersenovih pravljic (1863):	je prav sama in dosti stara za možitev. Samih sto človekovih korakov od tod. « »Dobro! naj pride k njemu! « pravita stara

▶ človeški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

človeška

Občno vzgojeslovje (1887):	bodisi vsled izrečnega dogovora, bodisi vsled tega, da se je človeška družba molčé sporazumela. To pravo določa pojedincem pravice do česa
Občno vzgojeslovje (1887):	izvrševal kak posel in tako podpiral in povzdigoval blagostanje obitelji. Človeška družba, kot ste cerkev in država, pa pričakuje še več
Občno vzgojeslovje (1887):	sili polastiti gospodujočega vpliva nad vsemi krogi predstav, katere veže človeška samosvest. Takova poželenja se potem imenujejo strasti. Strastni človek je
Gozdovnik (1898):	videlo je na nebu se zibajočega orla oko razna trupla človeška in živalska, ležoča po suhi planoti, utrujena, zaprašena, kažoča nevarni

zhloveshka
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769): POSTAVA. Vunajneh pozhutkov samopashnoſt je te dushe gvishnu pogublenje. 1. Zhloveshka dusha namore nekol v' zhednoſti goriraſti, zhe naſna te ſhivotne

zhloveſhka

Genovefa (1841):	in doline v najſtraſhnêji kraj puſhave, kjér ſhe nikoli ni zhlovéſhka nôga hodila, in tam je od ſlaboſti omedléla in pod
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	doline pelje; ſkosi hribe pa mu je prekopano. Glejte, kaj zhloveſhka umnoſt in saſtopnoſt perpraviti samore, — po sgorni Ameriki ſo shelesni

zhloveſhke
Genovefa (1841): môjimu domu tudi bleso poginiti mogel, in ko bi mi zhlovéſhke uſta vajne revſhine povédati ne bile môgle: mi je mogla

človeške

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dobriga, pa tudi dostikrat kaj škodljiviga nakloniti. Mnoge kužne bolezni, človeške in živinske, od kterih zdravniki clo nič ne vedó, od
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	kterih visoke častí vredni gospod opát Slomšek takóle pišejo: „Sovražnik človeške sreče zoper ta božji dar ljudí podpihuje, de pravijo, kakor
Divica Orleanska (1848):	persih. ) Verhepiskop (po dolgim omolknjenju :) O poterdenju Božjim dvomba vsaka Človeške umnosti molčati mora. Nje djanje priča, de resnico pravi, Kér
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	utihnila njegova molitev, duša pa se je vzdignila nad vse človeške čutljeje in vtopljena v to veličanstvo je vživala nebeško radost
Mineralogija in geognozija (1871):	tako da bi kdo mislil, da so to storile umetne človeške roke. Nektero kamenje se je znotraj kroglasto razcepilo zato, ker
Botanika (1875):	da se v tem ni nič spremenilo, kakor daleč segajo človeške opazbe. Resnično je, da je ogljenec v večnem krogotoku na
Občno vzgojeslovje (1887):	nadalje to, da pojedinec spoštuje pravice drugih, kakor tudi pravice človeške družbe sploh. Svoje hotenje in dejanje mu je tako urediti
Občno vzgojeslovje (1887):	deluje v zvezi z drugimi in da postane uporabljiv ud človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje vsega človeštva
Gozdovnik (1898):	vas htela, don Fabij. « »Ni se jima posrečilo. Ne smemo človeške krvi prelivati nikdar, ako ni neobhodne potrebe. «

zhloveshke

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	naſhimu nauku. Sakay, kyr je on to podobo te greſhne zhloveshke nature na ſebe vſeu, ſe je s' nar pravizhniſhim ſtraham
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	trahis pectora? O shelni glad tega slata, kam ti te zhloveshke ſerze sapelaſh? od tod mi vidimo, koku reſnizhnu je, kar

zhlovezhke
Biblia (1584): ker ony takou vuk vuzhé, kateri nej niſhtèr drusiga, kakòr zhlovezhke Sapuvidi. INu on je ta folk k'ſebi poklizal, inu

zhloveſhke

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ali ony sabſtójn mene zhaſtę, kęr ony vuke, inu sapóvèdi zhlovęſhke vuzhę. 10. Inu kadar je on mnóshizo k' ſebi poklizal
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	po poſtavah tiga Evangęlia prav ne bilu. Katęri zhe is zhlovęſhke ſlabóſti faly, ſe ne isgovarja, ampak ſe obtóſhi, inu pobólſha
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kaj maliga polaſtijo. Koder ſo vrane mozhno saterte, ſe morejo zhloveſhke roke njih dela lotiti; ampak kako? Zherve pobirat bi vtegnilo

človeškega

človečkega
Robinson mlajši (1849): ino je bil prav vesele môti. Ker je pak nestanovitnost človečkega sérdca, ino tako tude svojega znal, mu je pripálo, ali

človeškega

Mineralogija in geognozija (1871):	ali orjaški slon, dinotherium i. d.); opice so precej redke. Človeškega sledú ni v nobeni taki tvorbi, koja je pozneje bila
Deborah (1883):	Ana. Kakovim rokam je često zaupana odgoja novega človeškega rodu! Župnik. Prijatelji! Poslušajte i mojo besedo. Ona ni ničesa
Občno vzgojeslovje (1887):	takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem duševnem bistvu. Namen človeškega življenja ne more biti torej nobeden drug, nego brezkonečno napredovanje
Občno vzgojeslovje (1887):	Pravo veljavo zadobi šele, ko stopi v službo najvišje svrhe človeškega življenja, kadar teži torej po istem smotru, kakor prava vzgoja
Občno vzgojeslovje (1887):	in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se
Občno vzgojeslovje (1887):	da bi podajal vednosti in ročnosti, katere ne pospešujejo svrhe človeškega namena. Dokler je omejen na to, da podaja vednosti in
Občno vzgojeslovje (1887):	in z znanstvenim obdelovanjem pojmov in sôdov, tikajočih se onega, človeškega vedenja, kakeršno ustreza tej svrhi, peča se etika ali znanstveni
Občno vzgojeslovje (1887):	in vzajemno se zjedinjevati v dosego vkupnega smotra, namreč usovršavanja človeškega rodú. Takov stan se protivi ideji blagohotnosti ter je z
Občno vzgojeslovje (1887):	razumeva svrha vzgoje z ozirom na splošni in najvišji namen človeškega življenja. Z določevanjem pojma o svrhi človeškega življenja in z

človeškiga

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	slavo Stvarnika, v ponižbo napuhnjeniga človeka, pa tudi v povišek človeškiga uma je misliti, kakor vsi zvezdoznanci od kraja mislijo, de
Peter in Pavl, ali Bóg ubózih ... (1852):	Glejte, ljubi otroci! zopet izgled minljivosti človéškiga življenja. Ko je šel Antonovec na svoj navadni sprehod, gotovo

zhloveshkega

Ta male katechismus (1768):	pak ta zheterte: Terpel pod Ponziam Pilatusham? Andla od skrivnuste zhloveshkega odreshenja, ſakaj rajmno taiste prave Syn boſhje, kader je ſhe
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	berſdi derſhè, zhe otshesh brumnu, inu Bogu dapadlivu ſhiveti. Grad zhloveshkega ſhivota je glava, kjer tvoji pozhutki stanujejo, al gledej vonder
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	se stury bres poprejshenega spremiselka, sè shaſti tu ime enega zhloveshkega dijanja ſasluſhe, dokler je bres modruſte, inu reſumnoſte. V'uſſaki

zhloveſhkiga

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	ne saſtópiſh tó kar je boshjiga, ampak tó kar je zhlovęſhkiga. 24. Tèdaj je Jęsus ſvojim Jógram rękàl: Aku kdó hózhe
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	noſti ſvęte Trojize, zhlovęſhkiga poſtajenja Jęsuſa Chriſtuſa, inu naſhiga odreſhenja, my moremo vęjditi pod

človeškem

Zoologija (1875):	starodavnih časih izpoznali, da sol pospešuje prebavo. Povprek je v človeškem telesu 1 funt soli, a vsako leto je potrebuje 16
Občno vzgojeslovje (1887):	biti primeren temelj pedagogije. Vsekako pa je etični pojem o človeškem namenu prava podloga, na katero se opira vsa vzgoja. Jasno

zhloveshkemu
Ta male katechismus (1768): sprizha, de ima sodne dan pridti, kader bode Kristus v' zhloveshkemu meſſu videjozh od nebes ſupet dolipershl, koker en vojstre pravizhne

človeškemu

cloveškimu
Kmetijske in rokodelske novice (1845): upati ne more, de bi najdel. — Le slabe besede so cloveškimu jeziku pripušene. — — Torej, primeril te bom, če po priprostim spoznanju

človeškemu

Ferdinand (1884):	je: »Moja hudobija je prevelika, da bi jo zamogel zaupati človeškemu ušesu. « Rekel je vselej svojej soprogi, stoječej pred njim z
Občno vzgojeslovje (1887):	in koristen ud družbe in da bode ustrezal večnemu namenu človeškemu. Vsem tem terjatvam, kolikor so pametne, móči je le tedaj

človeškim
Divica Orleanska (1848): Od nekdaj zlim duhovam, tam prodala Je nevmerjoči del sovražniku Človeškim za posvetno kratko slavo. Rokav ji zavihajte; glejte pike, S

človeškimu

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganje le zmasno vživajo. Per vsim tem pa je žganje človeškimu zdravju zmiram škodlivo, kakor lehko sami per sebi čutite. Vselej
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	vednosti, de bi v veči slavo Stvarniku, v veči čast človeškimu umu služila, ko zvezdoznanstvo. Človek, ki take resnice s svojim
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	razvidi, kterimu je le količkaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tisti, ki je

zhloveſhkimu
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): tudi Nevęſta ſvętiga Duha, inu sató óffra is lubęsni pruti zhlovęſhkimu rodu ſvojga lubiga Syna gori, letó bó tó III. Premiſhluvanje

človeški

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	živinsko klajo že velik dobiček prineslo. Turšica da zernje za človeški živež, slama pa je živini grozno tečna piča. Ako kmetovavec
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	besede vse starše prepričale neizrečeno velikih dobrot, ki jih je človeški narod zadobil od stavljenja kóz, in de bo vsaka mati
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	Božjo! ! Ali zasluži tak divjak imé človeka; obraz sicer ima človeški, serce pa ima divjiga risa. Pijance svariti se pač res
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi ljudje ne mogli živeti. Vprašamo tedaj: ali
Zoologija (1875):	Glej v mineralogiji pod. 140.). Peti razred: Školjke; Conchiferae. Za človeški živež so školjke imenitniše nego veliki razred polžev, akoravno jih
Deborah (1883):	kočljiva stvar, moram še premisliti. Ana. Kaj boste premišljevali! Bodite človeški in pravični!
Revček Andrejček (1891):	Pesem. 1. Kako bi vender srečen bíl lahko človeški rod, Če bi hudič ga ne slepil z denarjem prav
Gozdovnik (1898):	bilo to? vpraša don Estevan. »Pa ne, da bi bil človeški glas,« pripomni Diaz. »Ne poznam živali, ki bi tako kričala

zhloveshki

Ta male katechismus (1768):	pod shtavtjo, ali ſnamenam tega kruha? Zel, po boſhji, inu zhloveshki naturi s' dusho, inu teleſſam; s' kryvjo, inu meſſam. Koku
Marianske Kempensar, ali Dvoje... (1769):	gov duh zhloveshki dushi perdruſhy. Nekjer dergi nisem jeſt tolkajn sIadkuſte se uſhila
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	ſe je tiſtiga piti preſtraſhila, inu sgrosila: ta lubesen, ta zhloveshki rod od pekla odreſhit je nega mozhnu pekla, ta ſiunoſt
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	inu v' ſaktiri potrebshni nar nuzneſhi, inu nar bulſhi. Ta zhloveshki spomin je bres shteveina veliku sgreſhitnoſti,
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	Hodiu je v' ta vert Syn Boshji, debi on ta zhloveshki rod obdershou, ſhou je pa v'ta vert Judesh, debi
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	tiga ſveita sapuſtijo, inu v' ſamoti Boga zhaſtijo. Sakai ta zhloveshki ſpomin je taku slab, naſhe miſli, inu shelie taku naſtanovitne
Branja, inu evangeliumi (1777):	Boga zhaſte na dan tega obyskanja. Bodite tedej podloshni uſſi zhloveshki ſtvari savol Boga : bodi ſhe Ktaylu, koker temu naprejſtojezhimu: ali
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	je on preliu, Na krishu smert sturiu, Debi ta Rod zhloveshki od pekla reiſhen biu. 3. Tebi je vſelei biu Ta
Kratkozhasne uganke (1788):	katira nekar Boga, nekar svojega bliſhnega nareſſhâle. Dokler tu kratkunekar, zhlovęshki naturi nasluſhe, kader se zhlovek ſmirej kislu, inu potuhnenu derſhy

zhloveſhki

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	na konèz ſvéjtá zhes morſke bresne pelati? Ah ferbéshni ród zhlovęſhki, kaj niſi ti v' ſtani ſturiti, kadar ſi ter dnu
Genovefa (1841):	imâſh naſhe snaminje! Oh, ko bi lé ſhe shivéla in zhlovéſhki jesik rasuméla, de bi te vpraſhala: Ali ſe je vernil

zhovieshzhei

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	pra. S. S. Troize? dase ti peklenska furija zerzerellus v' zhovieshzhei poduebi per-
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	on se perkashsa vanei lapei zhovieshzhei poduebi kaker an mosb sano Krono ozieran, sedei bosh vidov
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	perkashash v'lapei zhovieshzhei podvebi? ZITA TIO! 2. da. I. Jas N. N. taba
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	shitro to mojo volo dopounite inu kmenei pridata vanei lapei zhovieshzhei poduebi inu po moimi pegerenje pernasata te 31000 Rainsh prov

zhovieshzhi

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nai mozhneisha rihtarja inu Boga kateri je ziev sviet inu zhovieshzhi rued stvarou
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	prosim skues tu sadovol storjenje sate zhovieshzhi rued: jas tabe prosim skues vse svete sile noi kervave

človeških

Divica Orleanska (1848):	me! Kot netelesni duhi, ki ne snubijo Po zemsko, tak človeških spolov nisim jez, Pod jeklam tim nečutnim serca v persih
Blagomir puščavnik (1853):	očevidna roka božja. Nar manjša reč vzrokva velikrat, brez posebnih človeških namenov, nar večje veselje, da ga vsi spoznamo in s
Občno vzgojeslovje (1887):	to, da podaja vednosti in ročnosti, pospešujoče zadovoljitev materijalnih potreb človeških, toliko časa ima podrejeno vrednost. Pravo veljavo zadobi šele, ko

zhloveſhkih
Genovefa (1841): in isgovarjati. Genovefa, ki shé tako dolgo ni beſéde is zhlovéſhkih uſt ſliſhala, je ſerzhno veſêlje obzhutila, ko je perve rasumljíve

človeško

človečko
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): za kmeta. — Gotovo ste že vidili podobo pravíce; — ta za človečko družtvo nar svetejši divica ima zavezane očí, v rokah derží

človeško

Kmetijske in rokodelske novice (1848):	Nobena kakšnimu davku podveržena reč ni takó malo potrebna za človeško življenje kakor tobak; le navada in dolgčas sta ga ljudém
Blagomir puščavnik (1853):	ž njim. Bog me gotovo zapustil ne bo. Kratko Je človeško življenje; — in terpljenje, ki mi ga mož napravlja, tudi ne
Sveti večer (1866):	in ni imel kam svoje glave položiti, kakor bi hotel človeško gostoljubnost poskusiti. Prebivavci Betlehemskega mesta so se slabo skazali ter
Kemija (1869):	zarad sosebno grenkega okusa, ampak tudi zarad krepke delavnosti na človeško telo, že zgodaj vzbudile pozornost kemikov in zdravnikov ter so
Zoologija (1875):	ustna otlina. Ako opazujemo postopni razvoj in potem še primerjamo človeško glavo z živalskimi glavami, preverimo se, da kosti v glavi
Zoologija (1875):	število pa očnjake. Na pr. 5.1.4.1.5./5.1.4.1.5. = zobovje človeško. (Glej §. 22). 6.1.6.1.6./6.1.6.1.6. = zobovje konjsko, in sicer 6 sekavcev
Občno vzgojeslovje (1887):	se opira vsa vzgoja. Jasno je, da je pravo dostojanstvo človeško in po tem takem njegov najvišji namen osnovan na njegovem

zhloveshko

Ta male katechismus (1768):	Ima Kristus tudi zhloveshko Pershono? Le samo boſhjo, nekar zhloveshko. Od gospodne Molitve. Kedu
Ta male katechismus (1768):	s' Marie Syn boſhje, nash Buh. O bodi itdr. IV. Zhloveshko naturo je na se Buh uſel, * ſa ves svejt pokuro
Ta male katechismus (1768):	Ima Kristus tudi zhloveshko Pershono? Le samo boſhjo, nekar zhloveshko. Od gospodne Molitve. Kedu je taiste Ozha, h' katiremu molemo
Ta male katechismus (1768):	na Kriſhu umerl, je dve nature imel; boſhjo od vekumej; zhloveshko od dne svojega rojstva. Tedej se k' pavzu ta druge
Ta male katechismus (1768):	jedy poſhiral, temuzh tudi te boſhje besede lazhne ushesa to zhloveshko dusho pasle. Vam tedej brumni Kristiani! bogabojezhi starshi: Ozhetji, im
Ta male katechismus (1768):	lih rajmno taiste Syn boſhje je s' nebes dolistopil, mu zhloveshko naturo na se uſel, al na eno zel
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	bila zhes tu zhloveshtvu Synu Boshjiga, kader je on to zhloveshko naturo v'timu nar zhiſteiſhimu teleſſu ſvoje Matere Marie biu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	je v' tim kervavim putu preliu, s'smertnim rineinam obdano zhloveshko naturo poterdiu. Lubesnive duſhe! ohladimo ſi mi tukei naſhe ſerze
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	na poſtaviu, ali de bi tebe v' tvojih sa to zhloveshko perjasnoſt skerbnih sheliah, katiro ti nar vezh iſheſh, inu obdershati

zhlovezhku
Biblia (1584): Sakaj ti nesaſtopiſh tu, kar je Boshje, temuzh kar je Zhlovezhku. TEdaj je Iesus djal k'ſvoim Iogrom: Aku hozhe gdu

zhloveſhko

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	Kaj sa enu zhudu, de ſe je vezhna beſsęda s' zhlovęſhko naturo vkupſternila, inu meſsu poſtala, O! Kdo móre nà rojſtvu
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	vezhkrat nauke v' prilikah dajal. Gotovo je ta le sa zhloveſhko ſerze naj lepſhih ino naj ljubesnjivſhih ena. Nekdo, je djal
Genovefa (1841):	je pogledal in veſ sazhuden sagléda sad v votlíni s-hujſhano zhlovéſhko podôbo s sidoblédim oblizhjem. Genovefa je bila. Hudo bolésen je

zhovieshko

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	nia zhovieshko pouſtajenje noi obresvanje: jas prosim rabe skues nia nausmilano gaishvenje
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	je tudei shuhano bu vsemi prapeshzheniga veteka noi naredi ano zhovieshko poduebo venka? noi sashribei te besiede nanjo? AMORREM LUEA ZERMEA

▶ človeško prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

človeško
Stric Tomaž (1853): vsem tem pa tudi sebe ne pozabi pohvaliti, kako da človeško s svojimi sužnji ravná, ako se lepo zaderže, nasproti pa

▶ človeštvo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

človeštva

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	s kemíjskimi resnicami navdali, in vse te reči k pridu človeštva po kemijsko razjasnili. Taki kemíi pravijo orgánska, po razločku pa
Divica Orleanska (1848):	si, Tedaj je s kraljem pevc enake slave, Obema stan človeštva so višave. Düšatel. Moj kralj in moj gospod! Govoril nisim
Občno vzgojeslovje (1887):	človeške družbe. Pojedinec se mora sicer zanimati za teženje vsega človeštva, a kaj velicega more proizvajati le v jednem ali v
Občno vzgojeslovje (1887):	takim govorjenjem gluhonemce poučevati in vzgojevati, vresničil je blagi prijatelj človeštva abbé de l'Epée. On je leta 1760. v Parizu

človeštvo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	znana goreča gora spluvala; potresi so večkrat strašne prigodbe za človeštvo, mnoge mesta so že posuli, dežele razdjali, ljudí in živine
Valenštajn (1866):	le sanje, ke Svaré krepostno vsako dušo. Taka Trenotka naj človeštvo ima, ali Naposled mora zmoči dobri čut. Ne, tako ne
Deborah (1883):	učil ljubezni. Ana. Da bi mogla tudi jaz trpeti za človeštvo! Župnik. Če ljubiš človeštvo, trpiš tudi ž njim. Ana. A
Deborah (1883):	bi mogla tudi jaz trpeti za človeštvo! Župnik. Če ljubiš človeštvo, trpiš tudi ž njim. Ana. A denašnji dan bi rada

zhloveshtvu

Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	fortitudo Dei. Ta mozh Boshja, timu je bila zhes tu zhloveshtvu Synu Boshjiga, kader je on to zhloveshko naturo v'timu
Ta Christusovimu terpleinu pos... (1773):	kdu mene potroshtou, inu ni ſim obeniga neſhu. O nahvaleshnu zhloveshtvu! sa tebe, inu tvoju isvelizheine ta zhlovek gratani Bog je
Peisme od kershanskiga vuka po... (1784):	vuk. 3. Nega Bogostvu skritu Je blo na krisku tam; Zhloveshtvu pa pokritu Je to s'belim kruham, Zhe bomo pa

zhovieſtvo

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	sëſtrivam svesani biti: noi bodi smano N. bogoſtvo krishtvsha noi zhovieſtvo Kriſtvsa inv gvava Kriſtvsa noi rozhe Kriſtvsa inv noje Kriſtvsa
To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	bogoſtvo inv zhovieſtvo na velzhi petk posvezhen inv stvojo S.Roshenfarbano kerji pokroplen Amen

človeštvom
Deborah (1883): ga učil spoštovanja. Kristijanov zveličar je živel in trpel s človeštvom ter ga učil ljubezni. Ana. Da bi mogla tudi jaz

človeštvu

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	so nam pokazale, de dobrotljivi Bog ni veči telesne dobrote človeštvu podaril, kakor je stavljenje kóz, ki so lahka in nedolžna
Občno vzgojeslovje (1887):	kreposti: dobrotljivost, milosrčnost, postrežljivost, prizanesljivost in nesebičnost. Te kreposti so človeštvu najlepši kras. Vzgoja naj se nánje posebno ozira.

▶ čmerika samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čemernež; [sskj]

čmeriko
Kmetijske in rokodelske novice (1845): cviček prodajate; vi, ki široke in dolge travnike imate, pa čmeriko kosite — pridite sèm, in prevdarite resničen odgovor, ki ga je

▶ čmerno prislov, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ

čmerno
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886): pervem glasu se mož stresne, pa potem povesi glavo in čmerno zre pred se. "Ne, Tone," prične zopet žena, a videlo

▶ čokolada samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čokolade

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):

unčo cukra, eno unčo nenamočenih debelo zrezanih mandelnov, eno tablico čokolade, drobno zrezaniga limonoviga lupka, dišečih žbic, sladke skorje in angleške

zhokolade

Kuharske Bukve (1799):	obrozhov is pleha sa Torte. 130. Zherna kruhna torta is zhokolade. 131. Ajdovnikova torta, drugazhi. 132. Torta is bele ſktęrke. 133.
Kuharske Bukve (1799):	preſaniga zukra, inu ſpęt smęſhaj; potle pol zęgla drobno sribarie zhokolade, eno unzho ſtolzhenih mandelnov, enmalo nagelshebíz, ſladke ſkorie, muſkatzveta
Kuharske Bukve (1799):	de bo torta ſe naraſla. 130. Zherna kruhna torta is zhokolade. Vsami 8 zęlih jajz, inu 10 rumenakov, jih rastepi, de
Kuharske Bukve (1799):	deni notri meſhanje al kermes, sa rumeno shefrana, sa rujávo zhokolade; vſe popred na prah ſtolzheno inu permęſhano. Sa seleno farbo

čokolado
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850): ravno toliko visok blek kruhove torte, poli vsak krof s čokolado in posušene z belim cukrenim snegam podolgama ozaljšaj. Nunski krafelci

▶ čokoladen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ

čokoladna

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	mešaj, de se zgosti. Potem v skledo deni in pohladi. Čokoladna smetena.
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	jo z žlico vanj deni in zopet na led postavi. Čokoladna zmerzlina. Štiri rumenjake, eno unčo drobno nastergane čokolade, pol funta
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Ponarejena čokoladna župa. Zarumeni prav dobro dve kuhavnici moke v čedni kozi
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	štrukel. Jajca z gorčico. Pečena mrena s polivko. 139. Ponarejena čokoladna župa. Sirov štrukel. Vkuhane marelce. Kapči v srovim maslu. 140.

čokoladno

Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	51. Kalafuki. Meso z žemljevim hrenam. Solata s svinjskimi rebricami. Čokoladno kuhanje. 52. Možganova župa. Meso s kaparno polivko. Jezik nad
Nove kuharske bukve ali nauk, ... (1850):	Meso z jesihovim hrenam. Zelen grah z ocvertim jagnjičevim mesam. Čokoladno kuhanje. 13. Žemljevi mlinci. Meso s kislično polivko. Dušena solata

▶ čoln samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čoln

Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	ali kugle) okoli ušés ferčále. Erlavski ukaže Leni se v čoln ulêči, una dva pa še urniši začneta vesláti. Ena kugla
Dve povesti iz pisem Kristofa ... (1853):	in mu luknjo naredí, dvé pa v Rikardovo veslo peržvížgate. Čoln, komej za en perst nad vodó, se guglje in skorej
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	pa morda le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na bregu
Kakeršno delo, takšno plačilo (1886):	imate pa morda le prav in ta, ki ga iščemo —" "Čoln, čoln semkaj! " zavpije logar ves iz sebe in pograbi na
Tiun - Lin (1891):	hiteli smo z «Lastavico» proti mestu, kjer se je poveznil čoln. »Gospod! « pokliče me Jaka, najstarejši naših mornarjev. »Ne smemo naprej
Tiun - Lin (1891):	Bila je blizu ondu, kjer se je zjutraj Kitajcem prevrnil čoln. Zdaj sem vedel gotovo, da smo zarana imeli opraviti z
Tiun - Lin (1891):	bil je odgovor. Kmalu potem pridemo do majhne ožine in čoln zdrči v njo. Bila je blizu ondu, kjer se je
Tiun - Lin (1891):	vrnil prihodnje jutro. Med rednim veslanjem mornarjev drčal je ozki čoln mimo raznih v pristanišči stoječih ladij proti dalje zunaj usidranemu
Gozdovnik (1898):	nikogar ni pri meni. Na to se nagne mož črez čoln in me vzdigne k sebi. « »Kakošen je bil, Tiburcio, kakošen

zholen
Pozhétki gramatike (1811): au, eu, ou, perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le

zholn

Biblia (1584):	je veliku Folka vkup sbralu, taku, de je on v'zholn ſtopil, inu je ſedil, inu vus Folk je ſtal pèr
Biblia (1584):	bil ta folk od ſebe puſtil, je ſtopil v'en Zholn, inu je priſhàl v'te kraje Magdala. XVI. CAP.
Biblia (1584):	sdajci je Iesus pèrmoral ſvoje Iogre, de ſo v'en Zholn ſtopili, inu ſe pred nym tje zhes pelali, dolker je
Biblia (1584):	ti maloverni, sakaj ſi zviblal? Inu ony ſo ſtopili v'zholn, inu Vejter je potihinil. Ty pak, kir ſo bily v'
Biblia (1584):	k'vezheri je on le ſam ondi bil, inu ta Zholn je vshe bil na ſrédi Morja, inu je v'nuji
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	Ti malovęrni, sakaj ſi zviblal? 32. Inu kadar ſta v' zhóln ſtopila, je vęjtèr potihinil. 33. Ty pak, katęri ſo bily
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je vkùp sbralu veliku mnóshiz, takú de je on v' zhóln ſtópil, inu ſędèl, inu vſa mnóshiza je ſtala na bręgu
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	na tiſti ſtrani, na ktero pada, nekoliko povsdignjena, ali kakor zholn poſnéta, de, kadar na gol pod udari, nikoli tal ne

čolna
- čolna
  Kitica Andersenovih pravljic (1863): do velicega jezera, na kterem ni bilo ne barke ne čolna. Jezero ni toliko zamrznilo, da bi jo držalo, pa tudi
- zhelna
  Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): veliko trumo ljudí, ki ſo ob Genésarſkim jeseru ſtali, is zhelna uzhil. Sdaj jih je le v' prílikah uzhil. „˛Sejáviz,“ je
- zholna
  Biblia (1584): on je rekàl: Pojdi ſem. Inu Petrus je ſtopil is Zholna, inu je ſhàl vèrhu vodé, de bi k'iesuſu priſhàl
- zhovna
  Branja, inu evangeliumi (1777): pak je ſtav poleg jesera Geneſareth. Inu je viduv dva zhovna per kraju jesera ſtati: ribzhi pak ſo bli vonkej ſtopili

čolni

Tiun - Lin (1891):	je bila gostilnica. V oživljenem pristanišči pa so se nekateri čolni odpravljali na odhod. Ko pridemo v krčmo, izroči moj rešnik
Gozdovnik (1898):	predmeti se vstavijo pod drevesi, drugi za drugim. Bili so čolni Apačev. Temne postave izstopijo ter se plazijo kakor duhovi, naprej

zholni
Pozhétki gramatike (1811): perſtavio, x v' mnoshim, poſtavim: le báteau, zholen, les báteaux, zholni; le feu, oginj, les feux, ognji, le pou, vuſh, les

čolnih

Gozdovnik (1898):	bodo poprej tam od mene? « »Ne bodo. Brodarijo v svojih čolnih proti vodi, moj brat pa ima tri brze konje. Sinovi
Gozdovnik (1898):	ne more jahati. Peljal pa bode svoje vojnike na bojnih čolnih proti Bivoljezeru. « »Ali ni hotel preganjati onih treh belih lovcev

čolnov
- čolnov
  Gozdovnik (1898): kakor da se jih z drevesnimi vlakni zveže v podobo čolnov in s smolo zamaže. Bila je ona desetorica vojnikov, ktere
- zhovnov
  Branja, inu evangeliumi (1777): inu ſo mreshe pralli. On pak je ſtopuv v'tehiſteh zhovnov enega, katiri je Shimnov bil, ter je njega proſſuv, de

čolnu

Viljem Tell (1862):	trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Ribarček (poje v čolnu). Smehljá se jezéra kopel vabljíva, Mladenič na bregu v spanji
Viljem Tell (1862):	nasproti. Jezerski zalív, blizo brega koča. Ribarček se vozi v čolnu. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem

zholni

Biblia (1584):	inu Vejter je potihinil. Ty pak, kir ſo bily v'zholni, ſo priſhli inu ſo doli pred njega padli inu ſo
Biblia (1584):	Iesus tu ſliſhal, ſe je od unod vganil v'enim Zholni, v'eno Puſzhavo le ſam: Inu kadar je folk tu
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	je vęjtèr potihinil. 33. Ty pak, katęri ſo bily v' zhólni, ſo priſhli, inu ſo ga molili rekózh: Sa ręſs ti

▶ čolnič samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čolnič

Blagomir puščavnik (1853):	uno stran jezera prepeljali. ” Komaj popotnik izgovori, že hiti Nikolaj čolnič pripravljat. Med tim pripravi Rezika popotnemu možu večerjo, prinese kupico
Blagomir puščavnik (1853):	je trudnemu prav dobro dišalo. Kmalo pride Nikolaj ter pravi: ”Čolnič je že pripravljen, ako vam je ljubo se koj napotiva
Blagomir puščavnik (1853):	obljubi se verniti, predenj bo polnoči. Zdaj gresta na breg. Čolnič je že odvezan. Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho in

zholnizh

Svetu pismu noviga testamenta (1784):	pak vezhęr ſturil, je on ſam tamkaj bil. 24. Ta zholnizh pak je na ſrędi morjá bil, inu je bil od
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	39. Inu Kadar je mnóshizo ispuſtil, je ſtópil v' en zhólnizh, inu je priſhàl v' kraje Magedan.
Svetu pismu noviga testamenta (1784):	otrók. 22. Inu sdajzi je Jęsus pèrmóral ſvoje Jógre v' zholnizh ſtopiti, inu

čolniča
- zholnizha
  Svetu pismu noviga testamenta (1784): 29. On pak je djal: Pridi. Inu Pętèr je is zhólnizha vùn ſtópil, inu je ſhàl vèrh vode, de bi k'
- zhovnizha
  Branja, inu evangeliumi (1777): majhenu od kraja odrinel. Inu on je ſedęzh ludy is zhovnizha uzhil. Kader je bil pak nehal govoriti, je k' Shimnu

čolniču

Blagomir puščavnik (1853):	zadnji, ampak vsak pervi biti. Zdaj se vredijo. V pervem čolniču se peljajo. Bric, njegova žena in hči, prelepa Zalika, in
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	reče Lipe, „ribič bom. Na hitrej, bistrej reki v lehkem čolniču se vozíkati in brez vsega truda mreže polne rib iz
Gozdovnik (1898):	seboj. Dobilo bo drugo obleko, blizu Bajone ga izpostavimo v čolniču! « Med tem je ležal Pepo pri svoji svetilnici, premišljevaje, koliko

zholnizhu
Svetu pismu noviga testamenta (1784): je letó ſliſhal, ſe je vgànil od ondód v' enim zhólnizhu v' en puſt kraj na ſamu: inu kadar ſo mnóshize

▶ čolniček samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čolniček
Blagomir puščavnik (1853): Mesec ravno iz zagor priplava. Tiho in mirno se ziblje čolniček po gladkem zerkalu Tunskega jezera. Bila je prelepa noč. Nebo

▶ čolnov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čolnovem
Tiun - Lin (1891): Hudo natrkani Robin je sedel srpo pred se gledaje v čolnovem krmilu. Zdaj se vračajočim prikaže silni bok »Kormorana«. »Ohó, ladija

▶ čop samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čop

Zlatorog (1886):	Na uhlji čop imá živál In kratek rep in méh svetál. Zavzéti gostje
Gozdovnik (1898):	ki je bil na kraju obvisel. To je bil peresni čop enega razbojnikov.
Gozdovnik (1898):	a na to se pokaže, da je Kanadčan prav menil. Čop je jel premikati se. »Ogenj. Pepo! « Iz cevi dveh pušk
Gozdovnik (1898):	lovci prav varni v svojem zatišju. »Vidiš-li na moji progi čop, ki gleda čez grme? « pripazuje Pepo. »Obesili so ga na

čope

Zoologija (1875):	privabijo množino ptičev. Nekatere imajo na glavi blizu ušes pernate čope ter se zato uharice imenujejo, kakor na pr. mala uharica
Gozdovnik (1898):	skoraj goli, eni imajo kratke usnjate predpase, vsi pa vihrajoče čope iz orlovega perja; lica so si bili naslikali s svetlo

čopi
- čopmi
  Kmetijske in rokodelske novice (1845): žameta veljá 10 gold. in pol; levitni plajš s 3 čopmi in ovezo vred 18 gold.; velki plajš za večernice i.
čopu
Valenštajn (1866): se v glavi zvrti, prime se za stol. ) Poznal Po čopu se na šlemu je i dolzih Laseh, ki so se

▶ čorda samostalnik, občno_ime, ženski(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

meč; kontekst

čorde
Robinson mlajši (1849): etu so bili topove — dela — (štuki — kanone), puške, pistole, kordove — čorde — meči ino tesaki — sáblje; onde pak sekire— topori, pile, dleta

▶ čreda samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čred

čed

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	Na to ponudi Jakop Ezavu več čed. Pa Ezav se jih brani, ino Jakop mu tako dolgo
Ferdinand (1884):	ne darujemo na našem vrtu Bogu najlepših jagnjet od našeh čed, in snopov zlato-rumene pšenice? « »Imamo drugo daritev v našej cerkvi

čreda

čeda

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	bojo dražje prodajale. Torej hočem lastnosti ovna, po kakoršnem se čeda požlahtuje, natančno popisati. Oven mora biti velike postave, mora imeti
Viljem Tell (1862):	za njimi). Joj, moja jagnjeta! Kuoni (tudi teče). Joj, moja čeda! Verni. Trinogi! Ruodi (vije roké). O pravica sveta! Kdaj Rešitelj

zheda
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794): takrat kakor v' enim satękaliſhi vſa Zęrku, kakor ena ràskroplena zhęda po vbytim Paſtirji ohranjena inu odtęta bila! * III. Premiſhluvanje. Od

zhreda

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	terdovratno njih pravizo v paſhnji; drugi toshijo, de njim obzhinſka zhreda na mejah poljſke perdelke ſpaſuje ; ſhe drugi ſpet sa ſtorjeno
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nebam shivino vezhkrat bolno naredí, in hude kushne bolesni ena zhreda od druge, na paſhnjah nar loshej nalese. Şhe ena napaka

čredah

Valenštajn (1866):	dá. Kvestenberg. Gospod maršal, Da, ako mislite o pašnikih I čredah —
Gozdovnik (1898):	krasen dečko, soditi po bravakih, ki jih ima v svojih čredah. Ta kos se mi zdi prava sladčica, od ktere si

čredami

čedami
Sveti večer (1866): ta mala spomladna okolica z zelenimi gozdi, cvetečimi travniki, s čedami na paši in s pastirji skorej edino otročje veselje v

zhedami

Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	ſvojim ſtrizhkam, ſ' ſvojimi hlapzi ino deklami ino ſ' ſvojimi zhedami na pot. Na Kananſko pride. Ta deshela je bila nar
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	Joshef na ptuje prodan. Enkrat gredó Joshefovi bratje ſ ſvojimi zhedami delezh od doma. Ozhe ſo tedaj rekli Joshefu: „Pojdi, pojdi

črede

čede

Divica Orleanska (1848):	sramovati imela. Velika čast so meni snubci taki, Pa svoje čede nisim zapustila, De bi dosegla prazno svetno diko, Obdala nisim
Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	ovce so pasle, ino ravno so čede pergnale k studencu napajat. Mozes jim vodo zajema, ino korita

zhede
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): v' dar perneſe; Abel pa mu daruje jagnje od ſvoje zhede, v' snamnje poboshne hvaleshnoſti. Abel je imel pravo ſposnanje ino

čredi

čedi

Gosp. Krištofa Šmida korarja a... (1850):	podpepelnike ali mlince iz nar belši moke! ” Potlej teče k čedi, odbere nar lepši tele, ino ga hlapcu da. Urno ga
Oče naš (1854):	mi mora zdaj noč služiti in ponoči moram k svoji čedi laziti. Ondi moram v tamoti noči prositi, da mi odpró

zhedi
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830): Bog je dal Kajnu ſrezho per kmetii, Abelnu pa per zhedi. Kajn poljſhine tedaj Bogu v' dar perneſe; Abel pa mu

čredo

čedo

Divica Orleanska (1848):	pustih berdov. Zakaj si to izvoli vedno mesto, In goni čedo svojo ravno sèm? Zamišljeno jo vidim cele ure Sedeti pod
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	je 14 natisov Novíc, ktere so lani prejemali, za toliko čédo uradnikov po vsim Slovenskim ! ! Zatorej Vas prosim, dajte le ta
Zlata Vas (1850):	Častitljivi gospod fajmošter! dober pastir, kakor so Oni, ki svojo čedo dobro pase, ima skerb za vsako glavo. Ljudje so nevedni
Marija, dobra mati pobožnih ot... (1857):	besedo in z djanjem k dobrimu služi, in tako s čedo, ki mu je zročena, večno življenje doseže.

čredo

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	svojega gospodarja zgubljene reči poiše in jih nazaj prinese; zavarje čredo. K vsem se da pes privaditi in je zavolj tega
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bilo živega človeka, da bi mu pomagal. Volk plane med čredo, podavi mnogo ovac in med njimi tudi najlepše jagnje, katero
Gozdovnik (1898):	in vozove, da bi tako bolje videli memo drvečo se čredo. Benito se je bil tudi vzdignil, s hrbtom obrnjen proti

zhedo

Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	ſo ratale tę vęzhne reſnize, s'katęrimi ſi ti tvojo zhędo paſsel podoba, inu muſhter tiga sadershanja tvojih Farmanov? Ah Bog
Kuharske Bukve (1799):	zhędo nesdravih jedílov; s' ptujmi imęnmi kuhinſki jesik Nęmzam inu Slovęnzam
Sgodbe svetiga pisma za mlade ... (1830):	je, sdrav; ino glej, Rahela, njegova hzhi, pride ravno ſ' zhedo. “ Ko jo Jakop sagleda, hitro kamen snad vodnjaka odvalí, napojít
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	kar zhaſa ſe na paſho gonijo preſkerbeti. Sdej mi pa zhedo preſhtej. Şhtejeva, in naſhtejeva 50 glav. On: In ſhe teh

zhredo
Kmetijske in rokodelske novice (1843): oprávek ſkerbniga kmeta naj bó, de vſe druge shivinzheta med zhredo in v hlévu na tanko prégleda, zhe ſe nobeno k

▶ črednik samostalnik, občno_ime, moški ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

črednika

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	zet. ” Ko tudi ta vezir nazaj pride, in caru odgovor črednika pové, gre carjevič po ulicah svojiga kraja in gleda, kakiga
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	z nobenim drugim dekličam poročiti neče, kakor z tem, srenjskiga črednika. Mati pové očetu, in oba sta žalostna, in mu pergovarjata
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	niso mogli drugači preživeti, kakor de se je car za črednika srenjske govedine vdinjal. Ko v takim siromaštvu že nekej lét

čredniku

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	nekej dneh nauči; potlej splete sam en jerbaščik, ga nese čredniku, in mu pokaže, de se je tega rokodelstva naučil, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pošlje car svojiga vezira (nekiga pervih služabnikov), de bi povedal čredniku, de hoče car njegovo hčer za ženo svojiga sina vzéti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pastir rekel. Zdaj se še bolj čudijo. Mislili so , de čredniku ne more biti veči milosti in časti, kakor, če carjevič

▶ črednikov pridevnik, svojilni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

črednikovo

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	že nekej lét preživé, zagleda carski sin te ptuje dežele črednikovo hčer, ktera je bila silno lepa, se va-njo zaljubi, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	se pa neizrečeno veselé, de carjevič vzame carsko, pa ne črednikovo hčer. Z nar večim veseljem venčajo ženina in nevésto, in

▶ črensa samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

črensa
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855): po razveseljnih gojzdičih in javnih vertih. Tega rodú je tudi črensa ali sramsa (Elsenbaum). Jugoslaveni ji pravijo brekinja. Ona zraste do

▶ črepinja samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

črepinj
- čepin
  Nemški Pavliha v slovenski obl... (1866): in svoje dobrotnike goljufal, ker je polno skrinjo kamnja in čepin zapustil, v kteri so zlato in srebro upali najti. Kakor

črepinje

čepinje

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1852):	in dostikrat vzajemno eden druziga z živinsko slastjo sneli, in čepinje ubitih za posode imeli in iz njih pili. Taki pozverinjeni
Roza Jelodvorska (1855):	Dolgo časa sim jo zastonj opominjevala. Ko pa na zadnje čepinje v pomijah dobim, in si še perste ž njimi obrežem
Roza Jelodvorska (1855):	zadosti. Kako lahko bi bil kak prešič s pomijami vred čepinje popil! Ali tega sim jez znala živino obvarovati, in sim
Roza Jelodvorska (1855):	hitro sim letela v kuhinjo, ko sim žvenk slišala, ali čepinje so bile naglo poskrite. Dolgo časa sim jo zastonj opominjevala

črepine

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	lepo viditi. In angelj mu pokaže v tej zmesi cvetnikove črepine in gručo prsti, ki je padla iz posode; to gručo
Zoologija (1875):	ali dolichocephale in kratkoglavce ali brachycephale. Pri prvih stoji dolžina črepine proti njeni širjavi, kot 100 proti 72; pri druzih pa

▶ čreslen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čreslena
Kemija (1869): Gattiren (d. Erze), mešati. Gemenge, zmés. Gemuse comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske

▶ čreslo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čreslom
Kemija (1869): 476. Stroj, Beitze. Strojba na jerh, Weissgerberei, 492. Strojba s čreslom, Rothgerberei, 492. Strojba s tolščami, Samischgerberei, 492. Stroncijan, Strontian, 416.

▶ čreslovina samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

čreslovina
Kemija (1869): Gemenge, zmés. Gemuse comprimirtes, 504. Gerbsaure, čreslena kislina, 469. Gerbstoff, čreslovina, 469. Gesattiget, nasičen. Getranke geistige, žestinske ali opojne pijače, 501.

čreslovino

Kemija (1869):	glej §. 176). Povdarjati moramo klejevo lastnost, da se s čreslovino spoji v neko na vodi neraztopno spojino. In res, ako
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	mora grozdje s peclji vred zato, da dobi vino potrebno čreslovino. Nek vinogradnik mi je pred nekoliko leti pravil, da je

▶ črevesen pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

črevesna

črevna

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	II. Poglavje. Zapertje in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz prehladenja ali iz zapertja
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	II. Poglavje. Zapertje in črevna skernina. Črevna skernina pri govedju izvira ali iz prehladenja ali

▶ črevo samostalnik, občno_ime, srednji ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

črev
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): prasič eno žlico. Griža se mora vselej kot hudo vnetje črev ozdravljati z žlemnatimi zdravili in takšnimi brizgljami. V. Poglavje. Ikre

čreva

čreva
Zoologija (1875): živci ne posredujejo nikakoršnih občutkov vnanjih vtisov. Dasiravno imajo želodec, čreva in žile mnogo živcev, mi vendar ne čutimo niti prihoda

zheva

Branja, inu evangeliumi (1777):	je poſredi na dvoje reſpozhuv , inu uſſe njegovu oſerzhje, inu zheva ſo ſe isſule. Ti vikſhi Farji pak ſo useli te
Branja, inu evangeliumi (1777):	ſe je zhes pol reſpuzhuv, inu uſſe njegove oſerzhia , inu zheva ſo ſe iſſule. Inu tu je resglaſſenu blu med uſſimi
Kuharske Bukve (1799):	majeronove plevize. Is tiga ſe klobaſe v' debęle maſtne goveje zheva nadęlajo, obarę, enmalo prekadę. So dobre v' sęli ali
Kuharske Bukve (1799):	lemôn, ſtolzheneh nagelſhbiz, diſhave, inu ſolí. Klobaſe nadęlaj v' ſvinſke zhęva, obęſi v' dim tri dni; jeh pezi v' ſrovim maſli

zhreva
Kmetijske in rokodelske novice (1843): Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali v zhreva shivíne, de jo trebi, s golo roko, ali pa dobro

črevesa
Zoologija (1875): ima kljukice in sesalca. Notranje telesne otline nij, takisto niti črevesa niti žil. Tudi živcem in čutilom nij sledú ali pa

črevesu

Zoologija (1875):	je dolga 3 milimetre, samec jedva poldrugi mm. Živi v črevesu različnih živali in ondukaj rodi samica do 200 živih mladičev
Zoologija (1875):	zavoj v želodečnem soku in oproščena trihina razvije se v črevesu popolnoma. Njeni mladiči pa potem istim načinom zopet potujejo v

črevih

čevih
Kmetijske in rokodelske novice (1845): in pijače izvirajo, so grizenje, kolika, driska, napenjanje, prisad na čevih, dostikrat pa tudi prisad v gerlu in goltancu, de živina

črevah

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	kislega mleka i. t. d. Vendar tudi ojstri soki v črevah drisko napravijo. Ozdravlja se driska s sledečim zdravilom: Vzemi štupe
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	prirojena, ali po kakih škodljivostih pridobljena. Takšne so gliste v črevah posebno tiste, ki se jim askaride pravi. Ako so vodeni

črevih

Zoologija (1875):	da človeka v nosu šegeta in srbi, ako gliste po črevih gomazé in še dr. Iz hrbtenjače izhaja trideset parov živcev
Zoologija (1875):	čutimo niti prihoda jedil v želodec, niti njihovega gibanja po črevih; kakor tudi ne obtoka krvi po žilah ali prav nič
Zoologija (1875):	po telesu, posebno po drobovji, zlasti po želodci in po črevih. Zanimiv je sosebno deseti ali obhodni živec (nervus vagus), zato

črevo

Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	žganji namreč je človek zaspan, hlap in omužen, želodec ino črevo slabi, kri po žilah oterpne, kužne bolezni se ga raji
Čujte, čujte, kaj žganje dela! (1847):	nima nič v sebi za tek, temuč le želodec ino črevo slabi. Namesto tedaj zdravje ohraniti, ga pivcam le jemlje no
Zoologija (1875):	posebno, iz pet zob sestavljeno grizalo; jako dolgo in zvito črevo odpira se na ven blizu ust. *) Hranijo se majhnimi raki

▶ črevogrizec samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP

črevogrizec
Kmetijske in rokodelske novice (1846): takih senčnih goríc se dobí v narboljših vinskih letih cviček črevogrizec, in pride dražji ko bizelšina, namésto de bi se derva

▶ črhniti glagol, glavni, dovršni ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

črhnil
- čerhnil
  Zlata Vas (1848): tiho domú. Na poti ni nihče z drugim ne besedice čerhnil; tako so bili vsi čudnih rečí polni, ki so jih
- črhnil
  Tiun - Lin (1891): tu malo oddahnila. Toda moj rešnik, ki še doslej besedice črhnil ni, vlekel me je neprenehoma naprej. Dobro je moral vedeti

▶ črka samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

črk

Govor poslanca g. Hermana v št... (1863):	na 19. strani uže naučiti se nemških natisnenih in pisanih črk, in mora potlej do 27. strani samo v nemškem jezici
Zoologija (1875):	krat skrčiti in zopet stegniti; vrstica imajoča v sebi 45 črk izgovori se lehko v 2 sekundah. V prvem slučaji traje

zherk

Kratkozhasne uganke (1788):	Neſha bo Anſhe: inu Anſhe Neſha. AEHNS. Tolkajn, tuje: 5. zhèrk ima obeh imę; tedej preſtavi teh na 5. zedelzeh ſapisaneh
Kratkozhasne uganke (1788):	ima obeh imę; tedej preſtavi teh na 5. zedelzeh ſapisaneh zherk toku koker otshesh imę imeti. Je Neſha? tok A to
Abecedika ali Plateltof (1789):	ßi voſchiſch, de bi brati ſnal, inu vonde: nozheſch poprej zherk poſnati ße nauzhiti. Polde je enkrat na vertu ſa enim
Pozhétki gramatike (1811):	govor ino piſanje nam ſlushio beſede; te ſo sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi
Sedem novih perpoved sa otroke (1836):	pa tudi toljko samasan ino raszapan, de ſe she doſti zherk prav ne posna. Satorej ſe ne bere vezh lehko is

črka

čerka
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): razkačen. „Nomen ali numen mislim, da je vse eno, ena čerka tako ali tako. Saj tudi meni pravite Arminij pa sem

črka

Astronomija (1869):	ena pa od tega dne dalje, — stavi se pa druga črka pred prvo.
Astronomija (1869):	tako 3. in število solnčnega krogleta 1870. je 3. Nedeljska črka je ona črka, s ktero zaznamujemo prvo nedeljo v letu
Astronomija (1869):	meglénica, 320. Nebelstern, meglena, zvezda, 320. Nebenwinkel, sokot, 233. Nedeljska črka, Sonntagsbuchstabe, 328. Nemavza, 302. Nemérljiv, unmessbar, 242. Nepremičnica, (stalnica), Fixstern
Astronomija (1869):	nedeljski črki; — ker 24. dan februarija nima črke; ena nedeljska črka velja do 24. februarija, ena pa od tega dne dalje
Astronomija (1869):	D, sobota E, in nedelja F. Črka F je nedeljska črka celega leta. — V prestopnem letu imamo pa dve nedeljski črki
Astronomija (1869):	število solnčnega krogleta 1870. je 3. Nedeljska črka je ona črka, s ktero zaznamujemo prvo nedeljo v letu. To se pa
Astronomija (1869):	B, četrtek C, petek D, sobota E, in nedelja F. Črka F je nedeljska črka celega leta. — V prestopnem letu imamo

zherka
Pozhétki gramatike (1811): oboji ſpol, moshki ino shenſki Spole lozhi po navadnim sadna zherka. Kako isobrasimo shenſki ſpol franzoskih perlogov. Sploh Pravilo. Kader Perlog

črkah
- čerkah
  Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867): reskriptom, ki je bil prav lično pisan v velikih začetnih čerkah. Ker mu je bilo pripuščeno vsak čas pred cesarja stopiti

črkami

čerkami

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	skazáti? Bil v resnici si slovenski sin! Slave z zlatim' čerkami kovati Tréba ni, — si stavil sam spomin: Z zeljši vred
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sreberne svetinje vredni. — Euricha, bukvotiskavca iz Linca sta z vlitimi čerkami in drugimi izdelki za bukvotisarije slavno ime svoje fabrike zopet
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pismenstva, de se ravno zdaj v Belgradu natiska s Cirilovimi čerkami peti del „Golubice s cvetom knjižestva srbskog” (golobica s cvetam
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	kaj zučili, jim je za pismene sostavke neznana. Z nemškimi čerkami revno kako slovensko pismice vkup spravijo. Slovensko mladost posebno na
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih , ni znal brati. Po mojim kratkim razjasnjenju se začne
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	povesti, ktera zdaj neprelergano naprej teče, in pridjalo z manjimi čerkami ko „pojasnilo bralcu”, ali pa kot opazka postavilo pod versto
Krištofa Šmida sto malih pripo... (1872):	bi si vsi premožni ljudjé v svoje sklede z debelimi čerkami zapisati. “ Bilo je pa v skledi to-le zapisano: „Kdor za

zherkami
Kmetijske in rokodelske novice (1844): si tega deleshen , Kar ti le tretji sa ſe S zherkami tremi pové. L— z. Snajdba vganjke v popréjſhnimu liſtu je

črke

čerke

Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Prezgodna zrelost uma. (Iz Podunavke. ) Toma Vilhelm Molkir je angleške čerke pred poznal, kot je govoriti zamogel In ako ravno jih
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	Vivat! ” in „Živi! ” vpitjem, muziko in petjem z gorečimi baklami čerke F. in M. napravili; potem gredó in neštevilna množica ljudi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	liste pisal. V četertim letu je poznal helenske ali gerške čerke in se je v latinšini toliko zuril, de je vsakdajne
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po številkah
Hirlanda bretanjska vojvodnja ... (1851):	kakor je pričakoval, je Gerard v pismu najdel, ter nobene čerke od kake sumnjivosti v pismu ni bilo.

črke

Astronomija (1869):	imamo pa dve nedeljski črki; — ker 24. dan februarija nima črke; ena nedeljska črka velja do 24. februarija, ena pa od
Astronomija (1869):	B, tretji s C itd. do G, potem se zopet črke vračajo. Če je n. pr. prvi dan novega leta torek
Kemija (1869):	deli svinca dajó kovinsko zmes, iz ktere se vlivajo tiskarske črke. Kovina z imenom Britanija je zmes antimona (9 — 15 %) in
Novice gospodarskih, obertnijs... (1872):	skupščinah), kupi vse že zglodane in po stari sistemi napravljene črke, vrže se okoli 25.000 gold. v blato”. — Akcijonarji akcijskega društva
Aritmetika za učiteljišča (1885):	številen izraz na prafaktorje. 1.) Pri jednočlenskih izrazih so posamične črke same prafaktorji; ako ima tak izraz tudi potence, ondaj vzemi
Občno vzgojeslovje (1887):	ter se pokrije s kakim trdnim omrežjem. Na to se črke, ki so v čitalnem stroji že pripravljene in na katerih
Občno vzgojeslovje (1887):	v čitalnem stroji že pripravljene in na katerih je podoba črke sestavljena iz iglastih koncev, pritiskajo ob črti druga poleg druge

zherke

Kratkozhasne uganke (1788):	use res. Usak se toku pishe. Tu je slehernega primk. Zherke jęm; deslih, kaj je zherka navęm. V' buqvah nozhindan tizhim
Pridige sa vse nedele skusi le... (1794):	tvojga Evangęlia, o moj dobrotlivi Isvelizhar, je ſturila kakôr ene zhèrke na pęſki, ta pèrvi vętèr jih je saglihai, inu sbriſsal
Pozhétki gramatike (1811):	je rózhnoſt beſede vprávno piſati Pravpiſmoſt per iménih. 1. Sazhétne zherke per laſtnih imenih morejo biti vélke, kokor: Rome, Pierre, Alexandre
Pozhétki gramatike (1811):	ino piſanje nam ſlushio beſede; te ſo sloshene is zherk; zherke ſo dvojne: glaſne ino ſogláſne. Glaſne ſo v' abezedi franzoski
Pozhétki gramatike (1811):	sginile tiſte velke zhéde vejiz, tiſte krashe, tiſte liſhpane sazhétne zherke, in lepotize ktire ſo jih tako ſilno opikale in okráshale
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	is Gorize dertiſke, (on ſe je to leto ſhe le zherke v pervo uzhiti sazhel) ſtopil sa pogernjeno miso , golorok , bres
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	jih pri hiſhi ſpravil. — Natiſkovavez je dal nalaſh bolj ozhitne zherke narediti, de bode tudi sadna ſtran vſakiga liſta sa ſlabſhi
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	tudi Nemzi, Franzosje, Lahi i. t. d. med ſeboj enake zherke imajo. Sato mi Şlovenzi, kviſhko in takó vgodno naprej iti
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	pravopiſa ſe glaſi kakor naſh s. Ako pa te tri zherke c, s, z, kljuzhizo ˅ od sgorej imajo, ta pomeni

črki

čerki

Maria Stuart (1861):	Je treba tu modrosti druge še, Ko tvoj ukaz po čerki dopolniti? — Si dala ta ukaz ti v mojo roko, Da
Maria Stuart (1861):	ukaz ti v mojo roko, Da spolni se nemudoma po čerki? Elizabeta. To bode, mora umnost vaša vam — Davison (hitro in

črki

Astronomija (1869):	črka celega leta. — V prestopnem letu imamo pa dve nedeljski črki; — ker 24. dan februarija nima črke; ena nedeljska črka velja
Zoologija (1875):	je široka, navspred ima oster greben, nad njo je pa črki V podobna kost, imenovana kobilica ali vilice. Vsako pero obstoji

zherki

Pozhétki gramatike (1811):	trud! kar ni prav. Od répa (ç), ktirga v ' Franzoskimu zherki ç od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille
Pozhétki gramatike (1811):	od ſpodaj perdévajo. Ta rép v' Franzoskimu imenovan cedille perdévajo zherki c kolkor krat je ta ſoglaſnik bres oſrédka pred a

črko

čerčko
Kmetijske in rokodelske novice (1846): zadnjič po sanskritskemu. Po tem 7merem potu sem jaz vsako čerčko, besedo in pregibo našega razrečja izkušal, in sem takó svoj

črko

Astronomija (1869):	tečaja vidimo v petih zvezdah druzega in tretjega reda, delajočih črko W sozvezdje Kasiopeje, ki leži na pol že v rimskej
Aritmetika za učiteljišča (1885):	n. pr. 3, 11, 29. Število, izraženo s katero koli črko, treba za praštevilo smatrati, ako se izrekoma nasprotno ne poudarja

zherko

Kratkozhasne uganke (1788):	naredi ti, tok A to ſadno, E pak to drugo zherko poſtavi, inu se bere Anſhe. Kaj se bahash? lub moj
Kratkozhasne uganke (1788):	IS Węle shôle. I. Uganiti, kaj si je kedu ſeno zherko, ali zifro s' teh na drugi ſtrani teh bukuvz poſtavleneh
Kratkozhasne uganke (1788):	koker otshesh imę imeti. Je Neſha? tok A to pervo zherko poſtave, inu E to ſadno, tok bo Anſhe; je pak
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sapiſana, ki je umerla, in zhe imé ſhe sa eno zherko okrajſham, je sapiſana tretja ſeſtra. Kako je tadaj meni, in
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	ena umerla. Zhe sapiſhem ſvoje imé, in k njemu eno zherko perdénem, je sapiſana ena ſeſtra. Zhe pa od imena te
Kmetijske in rokodelske novice (1844):	sapiſana ena ſeſtra. Zhe pa od imena te ſeſtre eno zherko na ſprédnim konzu odvsamem, je tiſta sapiſana, ki je umerla

▶ črkar samostalnik, občno_ime, moški ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

črkarji
- čerkarji
  Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849): pridno nove iména mescov kovati, in perporočevati, kakor svoje dni čerkarji čerke. 1. Nekdo je hotel, de bi se mesci po

▶ črkarjenje samostalnik, občno_ime, srednji(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP

spor zaradi pisave, črkarska pravda; kontekst

črkarjenju

čerkarjenju

Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851):

vsim glasom vseslovanščine naj primerjenejši pravopis. Tako bode konec sovražnemu čerkárjenju in začetek bratovski slogi! (Poglej „Slov. Novine Celjske” 1849 str.

▶ črkica samostalnik, občno_ime, ženski ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

črkice
- čerkice
  Blagomir puščavnik (1853): če to? Blagomir! Od vsega tega mi niste snoč ne čerkice zinili. Je mar kak praznik, da se je toliko ljudi

▶ črm samostalnik, občno_ime, moški(zastarela beseda) ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

antraks; [sskj]

črm

čerm

Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	se ne pomaga naglo. Zakaj kervomoku je rad pridružen ritnikovi čerm, po kterem živinče pogine.
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	dajati, da se zapertju v okom pride, in da ritnikovi čerm, kteri je s kervomokom večdel združen, živinčeta ne vmori. Dristlje
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	olja. Tako napravljeno dristljo dobi bolno živinče. IV. Poglavje. Ritnikovi čerm, ali kužna ritna žabica. (Rückenblut.)
Domače živinozdravstvo v bolez... (1856):	ravnati, bom dostavil. Vrančni prisad, ali kakor bolezin bolje imenujejo, čerm, ker če ravno velikrat vendar ne vselej, je vranica (slezéna

črmom
- čermom
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): bolj razširjajo in temne postajajo. Kmalo potem prasič za kužnim čermom pogine. Pri prasičih, pri kterih pereči ogenj zadnje dele hujše
črmu
- čermu
  Domače živinozdravstvo v bolez... (1856): ki se čez trebuh razširjajo, černorudeče postanejo, in prasiča po čermu vmorijo. Nekteri prasiči po ti bolezni prej, nekteri pozneje poginejo

▶ črmošnjiški pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP

črmošnjiški
- zhermoſhniſhki
  Kmetijske in rokodelske novice (1843): nemſhkim in tudi v krajnſki jesik preſtavit dal Juri Jonke, Zhermoſhniſhki fajmoſhter na Kozhévſkim. V Ljubljani 1836. Sa 12 kr. Shitni

▶ črn pridevnik, splošni, nedoločeno ↘ goo300k, IMP ↗ SSKJ, Pleteršnik

črn

čern

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je ena slaba duhovna suknja ali talar bolj siv kot čern, na kterim je več ko ena luknja zašita. Postavi spod
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	starišejga, Ne ubogajo otroci staršev; Starši so svoj porod pokazili, Čern naj jim obraz pred svetom Božjim, Pred resničnim Bogom samim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	zdaj revež nič ne vidi, je hudo zatekel in vés čern. Pri nas se večkrat primeri, da se kdo obstreli ali

črn

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v srce. Pogleda kvišku, in pred njo stoji žena, v črn plašč zavita, čepico je imela na oči pomaknjeno, ali mati
Zoologija (1875):	ličinke živé v metuljih jajcih. Velikanski najezdnik (Pimpla manifestator) je črn, 3 cm. dolg, sveder je pa še daljši. Nadalje so

zhern

To je tapravi inu tazieli Cole... (1800):	telina pa mora frish zhern biti inu deiga piezh dase bo prov doro spekov: noi
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki imajo zhern ſad), bele (ki imajo bel ſad) in tudi bélih murv

črna

černa

Kmetijske in rokodelske novice (1847):	za Božjo ^nado; -- luna mora te dni le Amerikancam svetiti; — černa tama zakriva vse, de ne vidiš nič več pozemeljskiga; — tudi
Blagomir puščavnik (1853):	ognjeni valovi po Sokolovskem gradu, in krog in krog se černa noč od strašnega požiga žari. Kako mi je bilo takrat
Blagomir puščavnik (1853):	bil morebiti sovražnik zanesel, mi je stala pred očmi njuna černa ječa in revno, revno življenje, — življenje, ki je sto-
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	v cerkvi svetih kruhov, Celo dobo za tri dolge leta. — Černa zemlja se razpoka suše, V njo pogrezvajo se živi ljudi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	njo je skorej povsod bolj ali manj debela, zlo napojena černa perst, le poleg Iške vodni pesek in prod; potem sledi

črna

Rudninoslovje (1867):	največ bela, samo časi rdeča ali modra, no nikdar ne črna. Navadno so steklene svetlosti, le nekteri biserne. Njihova trdost (tr.
Rudninoslovje (1867):	barve, le redko rjavkasta ali rumenkasta, no nikdar modra niti črna, nahajajo se v vseh barvah, svétijo se, kot steklo, nekteri
Mineralogija in geognozija (1871):	stena, 80. Harmotom, 42. Hartmanganerz gl. Braunit. Hausmannit oder Schwarzmanganerz, črna manganova ruda, 53. Hauyn, 45. Härte, trdota. Härteskala, skala trdote
Zoologija (1875):	samice. Ose roparice (Rapientia) prehranijo svoje ličinke večidel z žuželkami. Črna mravlja (Formica nigra) in rjava mravlja (Formica rufa). Mravlje živé
Botanika (1875):	rastlinsko rast, pokrita z debelo prstjo, ki je mnogokrat vsa črna od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta
Zoologija (1875):	rabijo za stroj, tudi se dela iz njih tinta in črna barva. Rožna šiškarica (Rhodites rosae) nareja na divjih rožah (na
Botanika (1875):	od onih gnjijočih rastlinskih in živalskih reči. Zato se ta črna prst tudi imenuje gnjilovica. Na podlagi teh opazovanj so bili
Zoologija (1875):	je, ima eno samo lečo in je videti kakor svitla črna pika, zato se tudi imenuje pikčasto oko, ali pa je
Revček Andrejček (1891):	mlinar vodo, in upreženi ostanemo, dokler nas ne požre zopet črna zemlja. Dekla. O res je res, prav pravi pesem! Franica

zherna

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	shival in raſtljin, ki odgnije in ſe rasperſteni. Zhe ſe zherna perſt premozhi, tezhe od nje rjav mòk do ſadnih korenin
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	perje zherve bolje redi in da lépſhi shido, kakor pa zherna, ki jo tudi zhervi neradi jedó. Med belimi ſo tiſte
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſlabo semljo popraviti, bo vſak umen kmet védil. Kádar ſe zherna perſt od mokrote in lufta raspuſti, de ſe med njivno
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	od nje rjav mòk do ſadnih korenin , ki ga povshijejo. Zherna perſt ſe po mnogoteri gnojitvi s rodovitno semljo pomeſha, in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktéra ima slaſti to naturo, de ſe kri priſadi in zherna, kakor ſhmir poſtane pridejo slaſti: 1. od velike vrozhine, 2.
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	kamor ga je kaj sadélo; zhe ne ſe naredi huda zherna pika. Oſorno in ojſtro mu prepovémo ſégati v gobez ali
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe naredí od
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	lapor ſkiſanje ali ſkvaſenje is semlje potegne, in plevel pomori. Zherna semlja. Zherna semlja, tudi shiva perſt, sgorna perſt imenovana, ſe

črne

černe

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	nismo. Ali ne pomenijo kresnice gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas
Kmetijske in rokodelske novice (1846):	gorko in lepo jesen? — Oroslav. Černe bukve. Odpríte se zopet černe bukve, de bomo v vas zapisali tiste razsajavce, ki pridejo
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	grudna. Černe bukve. Ko sim bral v Novícah, de so černe bukve v Ljubljani pripravljene za take, ki živino brez usmiljenja
Kmetijske in rokodelske novice (1848):	gospóska to delo ukazala. ) F. Kovač, iz Šiške 29. grudna. Černe* bukve. Ko sim bral v Novícah, de so černe bukve
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	tudi pri praznih jaslih prehitro. Posebno je dopadlo duksarsko pleme, černe barve, okroglo kakor valjar in bistrih oči, da je kaj
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	do štirih sežnjev debelo vodnega kamnja, po verhu pa plitvo černe persti in apnéne ilovice. Vsa planjava je bila pred nekterim

črne

Valenštajn (1866):	tvojega Visostnega nedolžnost se ne dá Izbrisati. Iz srca vrzi črne Skušnjave gada, vraga zlobnega, I glej, zle bile so le
Mlinar in njegova hči (1867):	moje pogrebce. Kedar bo starec v grobu, zmečete raz sebe črne cape ter pojdete v krčmo plesat. Par za parom, hopsasa
Zoologija (1875):	Evropo. Rudeč je kakor roža, samo rep in perotnice so črne. Potem tudi amerikanski trupial (Cassicus), ki svoje dolgo mošnjasto gnjezdo
Zoologija (1875):	videvajo pogostoma živahne ptičice roda manakin (Pipra) iz južne Amerike. Črne so in živo rudeče lisaste. Lepa pomarančasto rumena kokica (Rupicola
Deborah (1883):	zgodilo okoli leta tisoč šeststo? Da nam otroke očara, da črne kozé dobodo in grde guše! da jim kri spusti! Gospod

zherne

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	je bilo ſilno omotno in ſoparno vreme, in kér ſo zherne megle obnebje sagernile in je grométi sazhelo, ſe je bilo
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	tem ſo béle murve ſaditi sazhéli, ki ſo tudi bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	10 zentov perja. Murv pa je vezh plemenov; ſo murve zherne (ki imajo zhern ſad), bele (ki imajo bel ſad) in
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	le ſlamo, ne pa polniga sernja nedoneſejo, ako je preobilno zherne ali shive perſti po njivah. De je loshej pre hudo

črnega

černega

Blagomir puščavnik (1853):	hrasta drevarja sedeti, ki s svojim dečkom ravno južna. Hleb černega kruha in verč vode imata pred seboj. ”Pojte rajši sem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	in bo obsegalo 6 knig. * Mertvaško trugo kralja poljskega Leszek-a Černega, ktere so mnogo let iskali pa ne dobili, so prigodno
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	meji, drugo v Kini in Ameriki — segaje od belega do černega morja. Tu solnce nikoli ne zahaja in Rusija čini 9.

černiga
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1851): pozimi nekoliko ponižala, ker imamo v Terst veliko žita iz černiga morja pričakovati, ki bi se bilo scer na Angleško peljalo
črnega
Botanika (1875): jagode, ki so nezrele odtrgane in posušene znane pod imenom črnega popra. Beli poper so olupljeno zrelo seme. Tudi v §
zherniga
Kmetijske in rokodelske novice (1843): 7) G. Janesa Dolenza is Vipave. 8) Gregata Goſtiſha is Zherniga verha , ino 9) Gregata Hladnika is Loma. V, Strasiſhu per

črnem

černem
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857): se nahaja debela lega stlačenega mahú; na nekterih krajih po černem blatu rastejo le redki šopki trave; so pa tudi sémtertjé

černim

Divica Orleanska (1848):	se svéti od sonca obsijano Remsko ozidje. Vitez v orožju černim, z viziram zapertim. Jovana za njim prihiti; na sprednim stanu
Roza Jelodvorska (1855):	na spanje, akoravno so hudi vetrovi celo noč tulili po černim gojzdu in je zlo deževalo, da je krog in krog

črnem
Kemija (1869): kaj o prsti, o glibu, o šoti, o rjavem in črnem premogu, v ktere se rastlinska vlaknina pod raznimi vplivi sprominja

črni

černi

Divica Orleanska (1848):	glavam tih britanskih sinov, Alj zdaj te vhiti samiga poguba. Černi vitez. Zakaj preganjaš me, in pêtam mojim Serdito se pripneš
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se le en kmet oglasí, kteriga bi bil jez k černi vojski nagovarjal. Ako me je kdo vprašal, kaj de je
Blagomir puščavnik (1853):	temni mrak pokriva Merlinške planjave. In glej, romar v dolgi, černi obleki s belim pasom prevezan in gerčasto romarsko palico v
Blagomir puščavnik (1853):	zaročnika pokopanega mislila. Na to se s sinkom zgubi v černi gojzd.
Roza Jelodvorska (1855):	zasopljen ponoči, in reče: »Zdaj, milostiva gospa! « Naglo verže nase černi svilni plajš, in teče k ječnim vratam. »Res je, da
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pšica. Oroncij pogleda krog sebe, in zagleda za mejo nek černi skremženi obraz peklensko se režati in v pervem trenutku je
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	zamaknjenega z žarečim obrazom, na kterem je igrala jutranja zarja. Černi poveljnik je izbral izmed svojih sto mož pet izurjenih strelcev

črni

Kitica Andersenovih pravljic (1863):	v kterem gospôda stanuje. Tam gori kuhajo pobe, ti postanejo črni in potem jih denejo v srebrne skledice - kaj se pa
Kemija (1869):	Stearinsaure, stearinova kislina, 463. Stearopten, 487. Steingut, kamenina, 420. Steinkohle, črni premog, 506. Steinsalz, kamena sol, slankamen, 407. Steklo, Glas, 409.
Mineralogija in geognozija (1871):	od Idrije od Lubevškega jarka steza na Jeličen vrh, so črni apnenci (4) podobni Kasijanskim. Našli so se tam Enkrinites liliiformis
Mineralogija in geognozija (1871):	skladi. 2. Guttensteinski skladi. 3. Svitli, deloma marmorasti apnenci. 4. Črni apnenci. 5. Škrilnik in peščeni tuffi. 6. Neskladasti apnenci. Zgornja
Mineralogija in geognozija (1871):	Uebergangsgebirge, 99. Prekucniti se, umkippen, 82. Premet, Verwerfung, 82. Premog, črni ali kamneni, Schwarzkohle oder Steinkohle, 30. ,, škriljasti ali listasti, Schieferkohle
Zoologija (1875):	dolzih, nežnih, rumenkasto belih peres in iz repa dve dolgi črni peresni betvi brez kosmače. Samic je več nego samcev, in
Zoologija (1875):	pilaris. 25 Cm. dolga. Drozeg ali cikovt (T. musicus) in črni kos (T. merula) z rumenim kljunom sta pri nas stalna
Deborah (1883):	Jožef! Jožef! hiti, pridi! Nazaj me črni strah podí. Vi treski, Znanite mu bridkosti moje duše! Rotite

zherni
Kmetijske in rokodelske novice (1843): na levi ſtrani viſi velik pleháſt korz; — pod njim na zherni tablizi je tá napiſ : V letu 1816 je bila semlja

črnih

černih

Kmetijske in rokodelske novice (1845):	je tenke čverste postave, gladko okrogliga obraza, lepo rudečiga lica, černih bistrogledajočih oči, in takó prijetniga obnašanja,^ de se mu je
Kmetijske in rokodelske novice (1845):	turkomanskiga plemena za skrivniga dvorskiga ključarja imel, kterimu je vodstvo černih skoplencov izročeno bilo. Po imenu se mu je Hasan, po
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	kot velike postave, ljubijo ples, petje in godbo, so večidel černih las in oči poleg rujave boje (farbe); vsem je lastna
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	Evrota. To je bil pa tudi silno hudoben človek, poln černih strasti in brezvesten nesramnež. Najžalostniši spomini me vežejo na-nj. ” „Kako
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	O še veliko! ” „Kaj nek? ” „On ne sme umreti. ” Poveljnik černih strelcev jo pogleda tako serdito, kakor bi bil namerjal v

črnih

Valenštajn (1866):	Očeta svojega srcé. Takó V njegovem drobu je, v hinavskih črnih Njegovih prsih. O, peklenska me Umetnost je prevarila! Poslal mi
Mineralogija in geognozija (1871):	vleče se od Savoyje do Štirske. Sestavljena je iz konglomeratov, črnih glinatih škrilnikov in peščencev, ki so ali vseskozi pregnjeteni z

zhernih

Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bersh zherne ſpodrinile. In reſ veliko boljſhi ſo béle od zhernih. Bele poshenó prej, in zhervi ſe samorejo toliko prej sazheti
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	bili v Zarigrad, (v Konſtantinopel), ſo jih redili s perjem zhernih murv; ker ſame te murve ſo ondi od nekadej snane

črnim

černim

Blagomir puščavnik (1853):	težavne ure prenesrečne noči. Jaz sam sim v dvobor s černim vitezom zadel. Posekal sim ga. Pa ravno v tem trenutku
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	odpira na levo med vštric pred nami stoječim Nabois-om in Černim verhom razgled v Italijo in južno Tiroljsko, kjer dobro in

črnim
Kitica Andersenovih pravljic (1863): sprostrto sukno, mati se pogrezuje a podoba jo zakrije s črnim plaščem. Bila je noč, temna noč. Pogrezne se v globočino
zhernim
Kuharske Bukve (1799): Potle ga sręshi na koſze, perſtavi ga v' kosi s' zhernim vinam, enmalo jęſiham, ſtolzhenim prepezhenim kruham, drobno ſękanim zheſnam, resinami

črnimi

černimi
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856): od njega doli proti izhodu se vlečejo in kipijo nad černimi hribi, kakor otoki iz morja, enako beli verhúnci, mejači Koroškega

črnimi

Valenštajn (1866):	je tacega glasú, Da odpodim zlovoljnega duhá, Ki fofota peruti črnimi Krog moje glave. Vojvodica. Vzemi citre, Tekla. Naj čuje oče
Zoologija (1875):	vsaka družina za se. Največ je pepelasta, z rjavimi in črnimi valovitimi črtami in lisami pisana, po perutnicah je vzdolz belo
Zoologija (1875):	vsake vrste ter jih izsesa. Muha črnica (Anthrax) odlikuje se črnimi krili. Kalnica (Eristalis) živi na cvetji, a njena repata ličinka
Zoologija (1875):	temnoplav, po hrbtu in v repu pa bel z valovitimi črnimi črticami. Tudi navadni fazan (Ph. colchicus), pod. 131. je Azijanec
Botanika (1875):	gozdih. Manj nevarna sta belo-cvetoče pasje zelišče (Solanum nigrum), s črnimi jagodami, pogostoma po grobljah, in razhudnik (Solanum dulcamara) z vijoličastimi
Botanika (1875):	paskvica ali volčja črešnja (Atropa belladonna), kterih poslednja sè svojimi črnimi, svetlimi jagodami mnogokrat otroke zapelje; ona raste ne ravno redko
Deborah (1883):	če ni krivo to, da je predlanskim toliko otrok za črnimi kozami umrlo.
Ferdinand (1884):	golobčeka, ki ga je umoril jastreb, pogleda sè svojimi velikimi, črnimi očmi očeta ter reče: »Oj, ljubi oče, poglejte nedolžno, mrtvo

zhernimi

Genovefa (1841):	vsamejo! ” Fant ſe osre in ga pogléda. S ſvôjimi kodraſtimi, zhernimi laſmí, shlahtnim zhêlani, velikimi ozhmí, lepo sakrivljenim nóſam in s
Genovefa (1841):	vêlik prôſtor, ki je bil króg in króg s velízimi, zhernimi hvójami, ſivim bèrſtjem in s treptajozhimi jagnjedmi obdán. Tukaj je
Genovefa (1841):	je pervikrat lépo ſvitlo danizo saglédal; ko je nékdaj med zhernimi, tamnimi hvójami lépo vezhérno sarjo sagledal, ko je pervikrat mavrizô
Genovefa (1841):	Njegovo oblizhje je bilo blédo ko ſténa, in s ſvôjimi zhernimi ozhmi je plaſhno in ſtraſhno krog ſêbe glédal. Huda veſt
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	travna is jajzhka in ima ſilno debélo rumeno glavo s zhernimi pikami. Na herbtu sadaj ima ſheſt parov rudezhih pik, na
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ſamez ali mandeljz. Samez je rjav, babiza pa gerdo-bela s zhernimi shilami v krilih. Kjer ſe babiza is mehú isgodi, tam

črno

černo

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Češplje, bréskve, pênj, černo ternje , drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih vidili mesca
Kmetijske in rokodelske novice (1847):	človek! svoje oči na njih pasel ? — de bi le tebi černo noč razsvetovale? Saj greš ponoči večidel k počitku in zvezde
Robinson mlajši (1849):	jima jujni ostrov ni drugáče prikázal, nego kakor bi neočitno černo znamenjce, ktero se naj zadi kakor v nebezi vznaša, videla
Novice kmetijskih, rokodelnih ... (1849):	se nisim iz hiše ganil, kako bi bil te mogel černo vojsko nabirati, in — ali se je le kaj napčniga v
Blagomir puščavnik (1853):	hitro pa je bil ž njo zaročen, že razkrije svojo černo, spačeno dušo. Jovana se joka noč in dan in obžaluje
Novice gospodarskih, obertnijs... (1855):	ušesa je imel na ramah, in krog glave je gostotkano, černo obvezo nosil. Z rokami krog sebe tavaje je počasi naprej
Novice gospodarskih, obertnijs... (1856):	Durhamcev in Herefordcev. Omenimo še plemena kerriškega, ki je večidel černo in celó brez rogov; lepe in močne goveda so to
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	mahú, ločja in drugih povodnih rastlin, in nad njo večjidel černo blato; po verhu pa se nahaja debela lega stlačenega mahú
Fabiola ali cerkev v katakomba... (1867):	pridobil nagnjenje kake osebe; zató se rajši zanašam na tvojo černo šolo. ” „Če tacih prednosti nimaš,” odgovorí zamorka, „skusi vsaj z

črno
Botanika (1875): vrbo žalujko (Salix babylonica); rakito (Salix incana); ivo (Salix Caprea); črno topol (Populus nigra); laško topol (Populus pyrainidalis); belo topol ali

zherno

Sacrum promptuarium (1695):	kratkem zhaſsu vam bodò ozhy saperli, inu oblizhe s' to zherno semlo pokrili; satoraj pofliſsajteſe k' eni dobri ſmerti ſe perpravit
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	snaſhli, ſe je po Atilu ſpremenil v tamen mrák! — — v zherno, ſtraſhno nózh! (Dalje ſledi. ) Krajnſki zepzi ſo tudi dobri. *) v
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	mora ob zhaſu hude vrozhine ; to kri prevezh vgreje, debelo, zherno in priſadno ſtori. 7. Vzhaſi, pa ne v navadnih prigodkih
Kmetijske in rokodelske novice (1843):	ktere imajo vſake ſvoje vratiza is glasha , ki je s zherno barvo pomasan. Jajza ſe na ovnato ſuknò poloshé , pa ne

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —

← Stran 8 →

← ↑ →

Rudninoslovje (1867):	je časi ráskava i nadúhla; síje kakor demant, barve je črníkaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozórna je ali neprozórna
Rudninoslovje (1867):	je časi ráskava i nadúhla; sije kakor demant, barve je črnikaste ali škrlataste i tudi take raze, poluprozorna je ali neprozorna

Kemija (1869):	govorili, imenujemo jo cijan (Cyan). Koščeni ogelj (Knchenkohle) ali koščeno črnilo (Beinschwarz) dobimo, ako kosti zogljenimo, to je: je sežgemo nepopolnoma
Ferdinand (1884):	še jedenkrat pogleda po bolnem dečku, potem pa gre po črnilo, pero in papir, da sporoči grofu žalostno vest o dečkovej

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	to, kar je tukaj povedanega, veljá o napravljanji belega vina, črnina se napravlja drugače. Naj tukaj še pristavim, da mreža, na
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	precej v jeseni sladka. Gosp. Dolenc pa je rekel, da črnina mora biti s prva trpka, da tako vino se poleti
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	se poleti omedi in sladko postane, ter da le taka črnina je sposobna za trgovino. Kad za črnino mora biti posebno

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	Kad za črnino mora biti posebno narejena. Ker mora pri črnini priti trop sam na dno kadi, mora biti nad njim
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	sod. Za zalivanje se mora tudi prihraniti dobre črnine. Pri črnini se sme ves prešovec med dobro vino vliti. Opomniti je

Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	Tu moram najprej opomniti, da po Dolenjskem imajo le ono črnino za dobro, ki je precej v jeseni sladka. Gosp. Dolenc
Novice gospodarskih, obertnijs... (1880):	da le taka črnina je sposobna za trgovino. Kad za črnino mora biti posebno narejena. Ker mora pri črnini priti trop

Kmetijske in rokodelske novice (1846):	dimnicah stanujejo, so okajeni kakor stergarji, in celo dopoldne pozimi černo pljujejo. Kako bi to zdravo bilo? Nezdrava sapa je v
Novice gospodarskih, obertnijs... (1857):	gospodovale, zmagane bile in iz narodnega sovraštva od teh tako černo večkrat popisane kot Amerikanci od Španjolov — so naj manj se

Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	bregu na nasprotni konec jezera, pokazala se nam je takoj Črnogorska vas Rjeka. Jako so me iznenadile čedne hiše. Čudovito! imeli
Novice gospodarskih, obertnijs... (1879):	Albanci pa Črnogorci, a zakaj? — Albanci so bili ukradli dva Črnogorska vola, a pastir je bil tudi zginil. Črnogorci tatov niso

Novice gospodarskih, obertnijs... (1858):	stanu. Iz Černe gore. Mesca svečana ali sušca pričakuje knez černogorski, da mu bo njegova žena Darinka pervo detice povila. Iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	reko Černovico, da prebije zimo v milejem podnebji. — Véliki škof černogorski Ivanovič Njegoš je iz Petrovega grada došel na Cetinje. Iz
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	narodu dal nove postave, ki jih v 95 razdelkih zapopada černogorski zakonik. Radoveden sem prebiral Danilove postave, in ker sem si
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	na Slovenskem v obeh jezikih ? ) (Konec sl.) Ozir po svetu. Černogorski* zakonik. Omenile so „Novice” že ob svojem času, da je
Novice gospodarskih, obertnijs... (1859):	Omenile so „Novice” že ob svojem času, da je knez černogorski Danilo svojemu narodu dal nove postave, ki jih v 95

Gozdovnik (1898):	glavarjev glas. »Je-li uho belih mož odprto, da slišijo besede Črnotičeve, glavarja Apačev? « »Hočemo li, Rdoles, še par besedi izpregovoriti s
Gozdovnik (1898):	je imel zgoditi obrez. Krogla žvižga prav za palec memo Črnotičeve glave, ali glavar ne pokaže niti najmanjšega strahu ali iznenadenja

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika IMP— vse besede —

← Stran 8 →

← ↑ →

Besedišče starejšega slovenskega knjižnega jezika
IMP
— vse besede —