This work is licensed under the Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License.
Besedilo je na razpolago pod dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodna licenca.
AHLib je zbirka knjig prevedenih iz nemškega jezika v obdobju 1848–1918.
Knjige so bile digitalizirane v okviru projekta Deutsch-slowenische/kroatische Übersetzung 1848–1918
z namenom, da se izvede prevodoslovna raziskava prevodov iz nemškega jezika v tem obdobju.
Projekt je financirala Avrstrijska akademija znanosti, vodil pa ga je prof. Erich Prunč iz Univerze Karl-Franzens v Gradcu.
AHLib is a collection of Slovene books translated from German in the period 1848–1918.
The books were digitised in the scope of the project Deutsch-slowenische/kroatische Übersetzung 1848–1918
with the aim of conducting a linguistic study of translations from German in this period.
The project was financed by the Austrian Academy of Sciences and led by prof. Erich Prunč, from the Karl-Franzens
University in Graz.
Knjige so bile v okviru projekta EU IMPACT (2010-2011) dodatno obdelane in pretvorjene v TEI P5.
In the scope of the EU IMPACT project (2010-2011) the books were further processed and converted to TEI P5.
Napake v OCR besedila popravljene.
OCR mistakes in the text were manually corrected.
Tipkarske napake v originalu popravljene; označene so s sic/corr.
Mistakes from the original text were corrected and marked up by sic/corr.
za nižje razrede srednjih šol
in za enake zavode.
Spisal
Dr. K. Hinterlechner,
adjunkt c. kr. geološkega drž. zavoda na Dunaju.
V besedilo je vtisnjenih 78 slik.
Za učno knjigo pripuščena z vis. ukazom c. kr. ministrstva za bogočastje in nauk z dne 28. decembra 1903, štev. 42943.
Cena vezani knjigi K 1.90 h.
V Ljubljani.
Založil Lavoslav Schwentner.
1903.
Natisnil A. Slatnar v Kamniku.
Prijetna dolžnost mi je na tem mestu izreči iskreno zahvalo gospodu dr. Fr. Vidicu, ki me jo izdatno podpiral s tem, da mi je pregledal v jezikovnem oziru rokopis in mi tudi pomagal popravljati tiskovne pole.
Slike 2, 8, 18, 27, 29, 30, 32, 43, 44, 46, 47, 63, 68, 70, 73 in 76 so iz dr. G. Fickerjeve knjige: „
Na Dunaju, meseca novembra 1902.
Dr. Hinterlechner.
Popravka: Obrni sliki 17. in 28. za 180".
1. Kamena sol, kuhinjska sol ali slankamen (
Kocka ima 6 kvadratnih ploskev, 12 robov in 8 oglov (glej sliko l.). Po dve ploskvi in po 4 robovi so vzporedni. V vsakem oglu se stikajo tri ploskve.
Pravilne like kamene soli kakor tudi vsake druge rudnine, ki so omejeni z ravnimi, gladkimi in naravnimi (ne umetno narejenimi) ploskvami, imenujemo kristale 1) (
1. poskus. Vrzimo v čisto vodo troho kamene soli. Sol izgineva; raztaplja se (
Vodo, v kateri smo raztopili kamene soli, imenujemo slanico (
2. poskus. Nasičeno slanico postavimo na prepih ali na solnce, da polagoma izhlapeva (
Ti, na skupni podstavi vzrasli kristali se stikajo več ali manj med seboj in tvorijo kristalno skupino, katero imenujemo kopučo ali druzo (
3. poskus. Nasičeno slanico segrevajmo dalje časa, da zavre in se naglo izpari. V teni primeru ne dobimo večjih razvitih kristalov, pač pa nepravilen kos kamene soli, ki sestoji iz večjih ali manjših zrn.
Vsled hitrega izparivanja se izločava mnogo majhnih kristalov. Ti kristali ne morejo rasti pravilno, ker so drug drugemu v razvoju na potu. Razvijajo se pa vendar v vse tri smeri skoro enako in dobé vsled tega nepravilno, zrnom podobno obliko. Tako kameno sol imenujemo zrnato (
Če se ovirajo ti majhni kristali med seboj le v dveh smereh, a v tretjo rastejo prosto, tedaj so podobni protom (stebelcem) ali vlaknom in tvorijo protasto (
Pogosto pa sestoji kos kamene soli iz tako drobnih zrn, da jih ne moremo razločiti z golim očesom. Taka kamena sol je jedrnata (
Zrnate, protaste, vlaknate in jedrnate različke (
O zrnati, protasti, vlaknati ali jedrnati kameni soli pravimo tudi, da je zrnatega, protastega, vlaknatega ali jedrnatega zloga (
4. poskus. Nastavimo na kocko kamene soli, vzporedno s kako ploskvijo nož in udarimo po njem. Z nožem razkoljemo (
Zato porečemo, da je kamena sol prav lahko razkolna, ali, da se dá prav lahko klati vzporedno s kockinimi ploskvami.
Kakor pri kameni soli tako so podobni razkolki tudi pri nekaterih drugih rudninah kristalom, a vendar niso kristali.
5. poskus. Ravno, gladko kockino ploskev razimo (
Silo, s katero se kaka rudnina upira osti, ki jo hoče raziti ali ogrebsti, imenujemo njeno trdoto (
Prozorna kocka kamene soli, ki ima po l cm dolge robove, (l cm3), tehta 2,1 g.
Ker tehta l cm3 čiste vode pri + 4 °C l g, zato je kamena sol 2,1 krat težja od vode.
Težo 1 cm3 kakega telesa imenujemo njegovo svojstveno ali specifično 1) težo (
6. poskus. Položimo troho povsem suhe kamene soli na kak vlažen prostor.
V kratkem opazimo, da vlači kamena sol vlago na-se, da se zmoči in končno raztopi.
Čista kamena sol je brez barve ali bela. Po raznih primesih pa dobiva različne barve, kakor: rdečo, rjavo, umazano sivo, včasih tudi modro ali zeleno.
7. poskus. Stolčimo košček kamene soli ali podrgnimo z njo po raskavi porcelanasti ploščici.
V vsakem primeru dobimo naposled belkast prah, če tudi vzamemo kos kamene soli kakršne koli barve. Kamena sol je v razi (
V ognju poca (
Ker porumeni izmed prvin le natrij (Na) vsak brezbarven plamen, vidimo, da sestoji kamena sol deloma iz njega.
8. poskus. Segrevajmo zmes kamene soli, rjavega manganovca (MnO2) in razredčene žveplene kisline (H2SO4). Pri tem poskusu se razvija plin, ki ga imenujemo klor (Cl).
Kamena sol sestoji tedaj iz klora in natrija (natrijev klorid, klornatrij; NaCl).
Kamena sol se nahaja čista ali je pa onečiščena z ilovico in raznimi rudninami.
Kristalovana kamena sol se nahaja često na takih mestih, kjer je voda raztopila v solnih skladih (
Gručava kamena sol tvori glavni del mogočnih skladov in debelih gred (
Kamene soli je slednjič dobiti tudi raztopljene v vodi. Velike množine se dobe v morju, v nekaterih jezerih (Mrtvo morje, Kaspijsko in Eltonsko jezero), v (vodah) rudnicah (
Izvečine so nahaja tudi v naših navadnih (sladkih) vodah; tu pa le v tako mali množini, da jo po okusu ni moči spoznati.
Kameno sol dobivamo na različne načine.
Kjer je čista, kakor v Galiciji in na Erdeljskem, se lomi kakor vsako drugo kamenje; kjer je pa, kakor v alpskih kronovinah, onečiščena, ločimo jo najpreje od primesi.
V ta namen izkopljejo na pripravnih krajih jame (
V toplih pokrajinah, kakor v našem Primorju, napolnijo z morsko vodo plitve gredice (
Uporaba. Kamena sol izmed najpotrebnejših rudnin. Z njo začinjamo vsa naša jedila, varujemo meso in ribe več časa gnilobe, pokladamo jo domačim živalih kakor tudi divjačini. Sol rabimo dalje kakor gnojilo ter za izdelovanje sode, mila in stekla. Ponekodi potresejo kameno sol po zimi na kolovoz cestnih železnic, da tam sneg hitreje skopni. –
2. Jédavec ali fluorit 1) (
Kristali, ki so pogosto zbrani v kopuče, imajo navadno obliko kocke. Včasih so jim pa ogli kakor otopljeni ali kakor odbiti. Mesto oglov imajo potem ti liki pravilne trikotne ploskve (glej o v sliki 5.).
Vsaki fluoritovi kocki odkoljemo lahko vseh 8 oglov ter naredimo končno iz kocke telo, ki je omejeno le od 8 pravilnih trikotnih ploskev. Ta lik imenujemo osmerec ali oktaeder (glej sliki 6. in 7.) Kristalne podobe, ki kažejo le istoimenske ploskve, kakor kocka ali osmerec, imenujemo enoterne (
svoje, radi tega je včasih brezbarven, največkrat pa rumen, zelen ali višnjev, vijoličast, včasih celo rdeč. Raza je vedno bela.
Nekateri fluoritovi kristali kažejo, če jih opazujemo proti svetlobi in od svetlobe, prav različne barve (lepo zeleno in vijoličasto). Ker so ta pojav opazovali najprej na fluoritu, zato ga imenujemo fluorescenco (
1. poskus. Razgrejmo nekaj jedavčevega prahu na platinovi ali železni ploščici.
V temi vidimo, da se fluorit pri tem ravnanju sveti. Ta pojav opazujemo v temi tudi na fosforovih kapicah pri vžigalicah. Zato ga imenujemo fosforescenco (
2. poskus. Razgrejmo zmes jedavčevega prahu in žveplene kisline (H2SO4) v svinčeni ali platinski posodi. Pri tem razkroji žveplena kislina jedavec in se razvija neka rezna in kiselasto dišeča para, ki se imenuje fluorovodik ali fluorovodikova kislina (
Fluorit sestoji tedaj iz F in Ca (CaF2), (CaF2 + H2SO4 = CaS04 + 2HF). Fluorovodik je hud strip. Zato moramo biti jako oprezni pri opisanem poskusu!
Namažimo stekleno ploščico z voskom ter napišimo potem s konico kaj nanj, da se vidi golo steklo. S to ploščo pokrijmo potem posodo, v koji se razvija fluorovodikova kislina. V kakih 2 minutah razjé ta kislina steklo na obraženih mestih. Ako obrišemo potem vosek, se pokaže na steklu, kar smo napisali preje na vosek. Na tem poskusu temelji vse postopanje, če pišemo ali rišemo na steklo. Kadar učinkuje fluorovodikova kislina na steklo, se dela iz kremikovega dvokisa (SiO2) plinast kremikov fluorid (
V Avstriji se dobiva fluorit v lepih in velikih kristalih na Češkem.
Uporaba. Iz njega izdelujejo fluorovodik, ki razjeda steklo; od tod njegovo ime jedavec. Lepo barvani kosi služijo v izdelovanje raznega lišpa, zrnate kose pa mešajo z železnimi, bakrenimi in srebrnimi rudami, da se hitreje talijo.
3. Apatit 1) kristaluje najčešče v šestostranih prizmah (glej sliki 8. in 9.). Ker so te prizme pogosto kratke, so liki navadno ploščasto razviti. V trdotni lestvici je apatit znak 5. trdotne stopnje. Kemijsko je sestavljen iz Ca, P, F, in O. Po vseh drugih lastnostih je močno podoben jedavcu in
nekaterim drugim rudninam, s katerimi so ga pogosto zamenjavali. Radi teh pogostih prevar je dobil sedanje svoje ime apatit.
Zelenkasti njegovi kristali se imenujejo spárgovec (
V Avstriji ga je dobiti v Schlaggenwaldu na Češkem in ponekod na Solnograškem ter na Tirolskem.
Uporaba. Ker ima v sebi prvino fosfor, služi v izdelovanje umetnega gnojila.
4. Kalijev solitar (
Solitar je trd kakor kamena sol (t. = 2), spec. t. 1,9 g, okusa je slanega, ki obenem hladi, brezbarven plamen pobarva vijoličasto. Lahko se tali, a na žarečem oglju živo razpokne. V vodi se rad topi, in sicer v gorki vodi mnogo lažje nego v mrzli. 1 del solitarja se raztopi približno v 8 delih mrzle vode (pri 0 °C); v gorki vodi (pri +97 °C) pa že v ½ enega samega dela. Zato se dobé iz gorke raztopine pri ohlajenju veliki, stebrasti, beli in prosojni kristali (gl. sl. 10.),
Uporaba. Solitar služi v izdelovanje smodnika, ki sestavljen iz 75 delov solitarja, 12 delov žvepla in 13 delov oglja. Iz njega proizvajajo tudi solitarno kislino (HNO3,
5. Čilski ali natrijev solitar (
Uporaba. Ker odvolgne na vlažnem zraku, je neraben za proizvajanje smodnika. Iz čilskega solitarja izdelujejo kalijev solitar (štev. 4.) in solitarno kislino, a služi trdi za umetno gnojilo.
6. Apnenec ali kalcit 1) (
Izmed njegovih kristalnih likov je najvažnejši romboeder (
Ploskve niso kvadrati, ampak rombi; od teh so nagnjeni v pravilni romboedrovi legi 3 navzgor in 3 navzdol. Od vseh 12 robov je med seboj enakih vedno le po 6. Zato razlikujemo prvič: 6 obstranskih (o – o), ki vežejo gori in doli gredoč 6 enakih obstranskih oglov, in drugič: 6 enakih, in sicer zgoraj tri in spodaj tri (r – o), ki vežejo obstranske ogle z rôgljema.
Ako sta roglja ostrejša od ostalih šestih oglov, potem se imenuje romboeder oster, ako sta topejša, pa top (glej sliki 11. in 12.).
Apnenec je brezbarven ali pa kaže različne barve.
Kristali docela čistega apnenca so brezbarvni in prozorni. Skozi nje vidimo vsako reč dvojno. Tak kalcit se imenuje zaradi omenjene lastnosti dvolômec (
l. poskus. Udarimo (ne prekrepko!) s kladivom po kakršnem koli apnenčevem kristalu, da se zdrobi v male drobce.
Ti drobci imajo gladke, svetle, biserno sijajne ploskve in romboedrsko obliko. Drstev se dá tedaj prav popolno ali lahko klati (
2. poskus. Vrzimo košček apnenca v vodo, drugega pa v razredčeno solno kislino.
V vodi se apnenec nič ne izpremeni v času poskusa; v solni kislini se pa razkraja s tako živahnim šumom, da kislina (hipoma) vzkipi, kakor bi vrela.
V mehurčkih, (ki se delajo pri tem), uhaja (iz kisline) ogljikov dvokis (CO2), kalcij se pa druži s klorom solne kisline v kalcijev klorid (CaCl2), ki se raztopi v vodi. CaCO3 + 2HCl = CaCl2 + CO2 + H2O.
Kalcit je torej kalcijev karbonat ali ogljekisli kalcij CaCO3.
Ako razžarimo košček apnenca pred puhalnico, se razkroji v ogljikov dvokis (CO2) in kalcijev oksid (okis) (CaO). Kalcijev oksid je bela ali siva, prhka in jedka snov, ki se ne tali niti v najhujšem ognju in se imenuje v navadnem življenju žgano
apno (
veliki množini v apnénicah (
Žgano apno se druži hlastno z vodo, ki jo veže kemijsko. Pri tem se nadimlje (
Tako apno zovemo ugašeno apno (
Ako pa dovajamo še več ogljikovega dvokisa, se izčisti voda, ker je CaCO3 raztopen v vodi, ki ima v sebi CO2 v obliki ogljikove kisline. Kakor hitro a izženemo s toploto CO2, se pokaže zopet bela oborina.
Apneno mleko rabi v navadnem življenju kakor belež 1), kaša pa (s peskom zmešana) kakor mort ali malta.
Pri apnencu razlikujemo naslednje različke:
l. Kristalovani apnenec se dobiva posebno na otoku Island jako lep in čist kakor voda. Pri nas se nahaja v Idriji, v Pliberku, v Rablju in na Obirju. Docela čistega rabimo v izdelovanje optičnih priprav.
2. Apnenčevi posnemki se delajo v špiljah in pečinah, kakor je n. pr. naša Postojnska jama. Mestoma raztopi namreč
voda mnogo apnenca, ker ima v sebi ogljikovo kislino. Kadar pride taka voda na zrak, izgublja svoj CO2 in iz nje se izloča apnenec. Če se to vrši med tem, ko se cedi voda po stropu, po stenah ali po tleh, se dela na njih neka skorja, ki jo imenujemo sigo (
ki imajo svoj vrh obrnjen navzgor; te imenujemo stalagmite 1). Če se združita stalaktit in stalagmit, napravita steber.
Kapniki so navadno debelozrnatega, ponekod pa tudi vlaknatega ali protastega zloga. Vlakna se vidijo, kakor da izhajajo iz enega skupnega mesta. Ta njihova razvrstitev se imenuje žarkasto razhodni zlog (
3. Apnenik (
Debelo- ali drobnozrnat, posebno pa jedrnat apnenik bele barve se imenuje beli marmor ali mramor. Najlepši se dobiva pri Carrari (Karari) v Gornji Italiji. V Avstriji ga dobivamo sedaj na Tirolskem (Laas). V starem veku so ga dobivali z otoka Paros.
Beli marmor rabijo kiparji za izdelovanje raznih umotvorov.
Lehnjak ali apneni maček (
Izpreminasti marmor (mramor) se imenuje apnenik, ki ga je dobiti na Obirju in v Pliberku, in ki sestoji povečem iz samih školjčnih lupin, ki izpreminjajo barve jako lepo bisernato.
Kreda (
Pogosto je apnenik onečiščen po glini ter se imenuje potem lapor (
kakor se nahaja blizu Solenhofena na Bavarskem, rabi za pisanje in tiskanje na kamen ter se imenuje zato kamenopisni apnenec (
7. Dolomit ali grintavec (
8. Aragonec 1) ali aragonit (
Kakor pri apnencu, tako moremo razločevati tudi pri aragonitu več različkov, in sicer: kristale, železni cvet (
Železni cvet se imenuje snežnobeli aragonit, ki se nahaja v votlinah jeklenca v Erzbergu na Štajerskem in v Hüttenbergu na Koroškem. Železa nima nič v sebi, kakor bi kdo sodil po njegovem imenu. Obliko, v kateri je najti ta različek, nam predočuje slika 18.
Vrelovec se seséda v obliki svetlo- ali temno-rjavih skorij na dnu nekaterih vročih vrelcev in na vseh predmetih, ki jih položimo v tako vodo.
Vroči vrelci prinašajo iz globočine peščena zrna. Okoli teh se seséda aragonec v tenkih skorjicah in lupinicah. Dokler so zrna lahka, nosi jih vrveča voda. Pozneje padajo na dno, kjer jih zlepi vrelovec. Te plasti imenujemo graševec (glej sliko 19). Zložene so iz rumenkastih, včasih kakor grah velikih zrn. Dobiva se kakor vrelovec v Karlovih varih.
Uporaba. Vrelovec in graševec služita v izdelovanje raznih okraskov.
9. Jeklenec ali siderit 1) (
Jeklenčev kemijski znak je FeCO3 (železni karbonat). Solna kislina ga načne le, ako je zdrobljen. Pri tem se dela železni klorid, s šumom pa uhaja ogljikov dvokis (FeCO3 + 2HCl = FeCl2 + CO2 + H20).
Na zraku ležeči kosi porjavé ali celo počrné, ker se izpreminjajo v neko rudo, ki se imenuje rjavi železovec ali limonit (30., str. 38.).
Pred puhalnico se ne tali, pač pa počrni ter postaja magneten.
Jeklenec se dobiva v naših krajih v Javorniku in na Savi na Gorenjskem, v Vresnu pri Konjicah ter v Železnem in v Hramšah na Štajerskem. V imenovani kronovini je posebno znamenita gora „Erzberg“ pri Eisenerzu (glej sl. 20.).
Odtod so dobivali že Rimljani svoje „noriško“ železo, a to ležišče še dandanes ni izčrpano. Širina njegova znaša sedaj 125 m.
Rudnik (
10. Malahit 1) (
Pri ledvičastih posnemkih sestoji vsaka posamezna oblica iz jedra in iz več plasti ali lupin. Ta zlog imenujemo sosredno lupinast (
Trdota se približuje 4. stop.: od vode je 4krat težji. Sveti se večkrat različno in sicer: kakor demant, stekleno ali pa svileno (
Poskus. Segrejmo v epruveti nekoliko malahitovega praška.
Pri tem opazimo, da postane cevka znotraj rosna, ker oddaja malahit v vročini vodo. Njegov kem. znak je CuCO3 + Cu(OH)2.
Najlepši in najrabljivejši malahit se nahaja v družbi z drugimi bakrenimi rudami na Uralu in v Sibiriji. V Avstriji ga je dobiti v Krušnih gorah na Češkem, na Kranjskem ga je nekaj v Škofjem, na Primorskem pa blizu Cirknega.
Uporaba. Pred vsem služi v dobivanje bakra. Izdelujejo pa iz njega tudi gumbe, tobačnice, vaze in druge posode, plošče za mize in za opaž zidovja. V cerkvi sv. Izaka v Petrogradu imajo vsi stebri umetno skorjo iz te rudnine. – Stari bakreni novci in bronasti predmeti, ki so ležali v zemlji dalje časa, se prevlečejo z zeleno skorjo, ki se imnuje patina. Patina je ista snov kakor malahit.
11. Modri bakrenec ali azurit (
12. Kalijev živec ali ortoklaz 2) (
Kristali se nahajajo ali posamič in to navadno vrasli v drugem kamenju, ali so pa zbrani v kopuče. Razen kristalovanega živca je dobiti tudi jako veliko gručavega (zrnatega); gručavi živec je vedno nadrobljen v drugem kamenju.
Živec je včasih prozoren ali prosojen ter se imenuje v tem primeru adular 3). Včasih je pa docela neprosojno sivkaste, belkaste, rumenkaste, rjavkaste ali rdeče (redko tudi zelene) barve ter bele ali sivkaste raze. Ortoklaz obrazimo celo z jekleno ostjo le težko, v tem ko obrazimo z njim steklo. V trdotni lestvici je znak 6. trdotne stopnje. Spec. t. = 2,5 g. Kristali kakor tudi kristalasti kosi se dadó lahko klati vzporedno
s ploskvama P in M (glej sliko 22.). Pri ortoklazu stojita druga na drugi navpično. Živce, pri katerih se to ne dogaja, imenujemo v razliko od ortoklaza: plagioklaze 1).
Sivkasti plagioklaz, ki izpreminja svojo barvo v lepo modro, višnjevo in zeleno, kadar ga gledamo od strani, imenujemo po Labradorskem poluotoku v Ameriki labradorec ali labradorit, ker so našli tam dosedaj najlepše.
Sijaj kalijevega živca je steklén, na ploskvi P pa pogosta tudi bisern.
Živec je bistvena zmesnina mnogoterega kamenja, ter je (kakor zmesnina) jako razširjen, čeprav ne tvori sam ob sebi, kakor n. pr. naš apnenec, celih gorâ. Pri nas se nahaja le ob koroško-štajerski meji in na Pohorju.
Ortoklaz je sol kremenčeve kisline. Take soli imenujemo splošno silikate. Ker je v ortoklazu nekaj kalija in aluminija, je ta rudnina: kalijev alumosilikat. V plagioklazih se nahajata mesto kalija natrij in kalcij.
Uporaba. Lepe adulare in labradore brusijo, ker so priljubljeni dragi kamni. V prah stolčen živec rabijo za umetno gnojilo in za izdelovanje porcelana.
13. Avgit 2) ali piroksen 3) (
14. Rogovača 4) ali amfibol 5) (
Po barvi je moči razločevati naslednje različke: navadna rogovača (
Pri nas se nahaja amfibol na koroško-štajerski meji, ponekod so iz njega celi hribi.
Uporaba. Iz azbesta izdelujejo neizgorne stenje (
15. Granat 4) (
Omenjeni lik (slika 28.) je omejen z 12 skladnimi rombi, ima 24 enakih robov ter 14 oglov, katere lahko razlikujemo v
dve skupini: 6 oglov je štiriploskih (glej b v sliki 28.), kakor
smo to videli pri oktaedru, 8 oglov je pa troploskih (glej a v sliki 28.). Kristale postavljamo tako, da imajo štiriploski ogli isto lego kakor pri oktaedru, kadar ga držimo pravilno v roki. Vsak troploski ogel odgovarja potem po eni oktaedrovi ploskvi. Opisane like imenujemo rombaste dvanajsterce ali dodekaedre 1), ali po granatu samem tudi granatoedre (
Razen v omenjenih kristalih se dobiva granat tudi v zrnatih in jedrnatih gručah. Barve je različne. Včasih je prozoren, toda največkrat samo prosojen ali celo neprozoren. Trdota je malo večja ali malo manjša od kremenjakove; raza je vedno bela. Od vode je 3,5 krat težji. Sveti se stekleno ali tolščeno. Posamezni razžarjeni različki se talijo različno; v kislinah se jedva topé.
Najvažnejši granatovi različki so:
Prozorni dragi granat ali almandin 2) (
Pri nas se nahaja granat le na koroško-štajerski meji. Ponekod, kakor n. pr. na Češkem je prav navaden kamen, – da, včasih so sestavljene cele mogočne skale iz njega.
Uporaba. Lepe kristale brusijo za lišp; mala zrna služijo za tariranje (pri tehtanju); gručave kose primešavajo železnim rudam, da se topé hitreje in lažje.
16. Turmalin 6) (der Turmalin) se dobiva često v šesto-, oziroma deveto-stranih, stebrastih, podolgoma brazdastih, navadno vraslih, včasih tudi vzraslih kristalih, ali je pa gručav in potem stebelčastega zloga. Popolni kristali imajo vedno različno razvit
zgornji in spodnji konec, kakor nam to kaže slika 29. Take like imenujemo hemimorfne 1).
Barva je zelena, rdeča, rjava (pri dravitu 2), največkrat črna, včasih je pa tudi brezbarven. Prozoren je ali prosojen; sijaj je steklen. Trdota je malo večja nego pri kremenjaku; od vode je 3krat težji.
Pri nas se nahaja turmalin le na Koroškem (rjavi) in na Pohorju; v Osrednjih Alpah in na Češkem se pa dobiva prav pogosto.
Uporaba. Brusijo ga za lišp; poprej so rezali iz njega ploščice za neko optično pripravo.
17. Topaz 3) (
Kristali so po dolgem brazdasti, povprek zelo popolno razkolni ter prozorni ali pa vsaj na robeh prosojni.
V trdotni lestvici je primer 8. trdotne stopnje; od vode je 3,6 krat težji. Previdno razžarjeni rumeni topazi izpremené svojo barvo v rdečo ter se imenujejo potem brazilijanski rubini.
Največ lepih kristalov dobivamo iz Urala, iz Brazilije in iz Sibirije.
Uporaba. Čiste topaze brusijo v obliki briljantov, ker veljajo kakor dragi kamni.
18. Berilj 1) (
Smaragd 2) se imenuje prozoren, zeleno (smaragdno zeleno) barvan berilj; akvamarin (
Do 2 m dolgi kristali se dobé v Severni Ameriki, najlepši pa v Sibiriji, na Uralu in v Kohunbiji v Južni Ameriki.
Uporaba. Smaragdi in akvamarini so priljubljeni dragi kamni.
19. Muskovit 4) ali kalijeva sljuda (
Muskovit je redko popolnoma brez barve. Včasih je srebrno bel ter se imenuje mačje srebro.
(
Muskovit se nahaja v premnogem kamenju. V nekaterem je celo bistvena zmesnina, to se pravi, na njo se moramo včasih ozirati, kadar imenujemo kamenja, ki sestojé iz različnih rudnin. Pri nas se dobiva na koroškem in na Pohorju. Velike brezbarvne plošče dobivamo iz Ruskega. Te se imenujejo tudi rusko steklo (
Uporaba. Muskovit nadomešča ponekod (na bojnih ladjah) steklene plošče v oknih ter služi za naočnike, kakršne natikamo, da varujemo oči (poškodovanja), kadar razbijamo kake krhke in ostre stvari (kamenje, kovine, steklo itd.).
Biotit 1) ali magnezijevo so imenujemo muskovitu slično rudnino temno rjave ali črnikaste barve. Mesto kalija ima v sebi magnezij (Mg).
Kakor breskov cvet rdeča sljuda se imenuje luskavec, lepidolit 2) ali litijeva sljuda, kor ima v sebi prvino litij (Li). Nahaja se na Moravskem (Rožna).
20. Klorit 3) (
listi, v katere jo zelo lahko razkoljemo, niso prav nič prožni. S kremenjakom pomešan tvori bistveno zmesnino nekega zelenega kamenja, ki se imenuje po njem kloritov skrilavec (
Lojevec (
Barva mu je bela ter se nagiblje malo v zeleno ali rumeno; raze je bele; splošno se sveti tolščeno. Pod prsti se čuti masten kakor loj 2). Pod nožem ne škriplje, in zato pravimo, da je mélek (
Lojevec se nahaja v Avstriji v Osrednjih Alpah in na Češkem.
Uporaba. Z lojevčevim prahom mažejo jermena ter lesene dele pri strojih. Nasipljejo ga v nove rokavice in v nova obuvala. S salovcem pišemo na tablice, na steklo in sukno. Iz njega delajo podobice. Z njim čistijo tudi mastno obleko.
22. Stiva (
Barva ji je bela ali rumenkasto oziroma sivkasto bela. Pod prsti se čuti nekoliko mastna. Ker jako hlastno vpija vodo, zato se prileplja na jezik ter obvisi na njem. Zato pravimo, da je močno higroskopična (
Stiva se nahaja ponekod v mladih naplavinah. Najlepšo dobivajo v Hrubšicah na Moravskem, v Bosni in v ravnini Eski-Sher v Mali Aziji.
Uporaba. Ker se dá stružiti in dolbsti, izdelujejo iz nje tobačne pipe, smodkovnjače itd.
23. Serpentin 1) (
Prosojni kosi se imenujejo dragi serpentin (
Pri nas se nahaja le redko kje (Koroško, Pohorje). V drugih avstrijskih kronovinah, posebno na Češkem pa se ga dobi jako veliko, ker tvori tam velike gromade.
Uporaba. Iz njega režejo, stružijo in brusijo vaze, svečnike, tobačnice, krožnike itd.
24. Kaolin 2) ali porcelanka (
Kaolin se nahaja posebno tam, kjer je dobiti (več ali manj) živca.
V Avstriji ga nakopljejo največ na Češkem (Polzenj, Karlovi vari). Sicer se nahaja na Saksonskem, na Francoskem ter posebno na Kitajskem in na Japonskem.
Uporaba. Iz zmesi, ki sestoji iz kaolina, živca, kremenjaka, apnenca ter sadre žgó jako fino, takozvano porcelanasto posodo. Kitajci so izdelovali tako robo mnogo preje nego naši predniki, v Evropi jo je iznašel neki zlatar šele leta 1706.
Iz iste snovi kakor kaolin je tudi naša glina (
Uporaba. Glina služi v izdelovanje različne lončene robe. Iz ilovice žgó opeko. S suknarskim ilom čistijo v valjálnicah sukno.
25. Voda (
Kadar voda zmrzuje, ima toploto 0 °C. Pri tem se razširi za 1/11 svoje vsebine. Zmrzlo vodo imenujemo led (
Vodena para je tako lahka, da plava v zraku in da jo lahko odnese najslabši vetrič. Zato se nabira povsod v različnih
Visoke gore in polarni kraji so pokriti z večnim snegom in ledom. V Alpah je ločnica večnega snega približno v višini 2750 m, v polarnih krajih pa sega prav do morske gladine. Ta sneg je trd in zrnat ter se imenuje zeleni sneg ali srén (
Na kraškem svetu se nahajajo nekatere ledene jame, v katerih zmrzuje voda poleti in pozimi.
Voda izhlapeva posebno močno na morski površini. Vetrovi ponesejo vodene hlape v mrzlejše kraje. Tu se zgostijo hlapi in padajo kakor dež, sneg itd. zopet na zemljo. Od te vode izhlapi en del v kratkem času, drugega popije zemlja, tretji pa odteče po rekah nazaj v morje. Voda, ki jo popije zemlja, se cedi včasih dolgo časa po raznem kamenju, ki ga preobrazuje mehaniško in kemijsko. Pritem raztopi v sebi raznih soli, priteče na dan in odteče po rekah zopet v morje. Tako vidimo, da kroži voda neprenehoma, in imenujemo ta prirodni pojav kroženje vode.
Kadar se cedi voda po raznem kamenju, zmrzuje ponekod. Kakor smo pa slišali, se pritem vedno raztegne. V razpokah
Pri tem delu podpira vodo razen mraza tudi vročina. Kadar pade rosa ali kadar dežuje na razbeljene pečine, se naredé namreč tiste male razpoke, po katerih se preceja pozneje voda, ki zmrzuje ob mrazu.
O kamenju, ki se je izpremenilo, kakor je zgoraj povedano, pravimo, da se je iztrošilo ali da je sprhnelo (
26. Kremenjak (
Ako prizma izostane, se združi zgornja šestostrana piramida s spodnjo v lik, ki se tudi imenuje šestostrana piramida (glej. sl. 37.). Vseh 12 piramidinih kakor tudi vseh 6 prizminih ploskev je le redko med seboj popolnoma enakih. Navadno se razširita le po dve močno. Vse druge zaostanejo po velikosti močno za njima. Take kristale imenujemo izspačke ali zategnjene k. (
a) Po barvi in prozornosti moremo razločevati pri kristalovanem kremenjaku naslednje važnejše različke.
Kamena strela (
b) Pri gručavem kremenjaku razlikujemo naslednje najvažejše različke.
Navadni gručavi kremenjak (
c) Izmed jedrnatih kremenjakovih različkov so najvažnejši:
Dresva ali rogoličnik (
Drvenec (
Jašma ali jaspis 1) je popolnoma neprozoren rogoličnik temnordeče, rjave ali rumene barve. Včasih je obličaste podobo ter progasto pisan (
27. Kalcedon 2) (
Kresilnik (
Skrilavi kremenec (
Skladovite (
kalcedoni, kakor so jaspis, karneol, ametist itd. drug vrhu drugega. Zato so ahati navadno progasti ali šareni. V svoji sredini ima ahat včasih še malo duplinico, včasih se pa naselijo v njej različne kristalovane rudnine ter jo več ali manj napolnijo.
Kremenjak je poleg apnenca in poleg živca najbolj razširjena rudnina.
Kremenjak nam služi najraznoličnejše. Iz kamene strele izdelujejo ponarejene demante (marmaroški demanti) in brusijo leče za očala in drugo optično orodje. Iz citrina, ametista, moriona, čadavca, železnatega kremena, karneola, krizopraza, heliotropa, oniksa in plazme brusijo razno lepotičje. Lidijski kamen služi za zlatarsko ôslico (
Kot pesek nam služi, da napravljamo mort ali malto. Z njim tlakujemo in posipamo ceste. Iz njega delamo bruse, mlinske kamne, umetne kamnite plošče itd.
Največ kremenjaka pa rabimo dandanes v izdelovanje stekla.
Močno razžarjena zmes čistega belega kremenjaka, nekaj sode in apnenca se tali ter izpremeni v steklo. S pomočjo pihalnika delajo iz raztaljenega stekla posode enako, kakor delajo otroci mehurje iz milnice (glej sliko 42.); velike steklene plošče (za zrcala) pa lijejo.
28. Opal 1) (
v drugem kamenju. Včasih je brezbarven, navadno je obarvan. Sveti se stekleno ali pa tolščeno. Njegovi različki so prozorni, prosojni ali tudi neprozorni. Trdote je manjše (= 6.) od kremenjaka, od vode je približno dvakrat težji. Pred puhalnico se ne tali, pač pa razpoca. Kemijsko sestoji iz SiO2 in nekaj H2O. Odlomi imajo ostre in rezne robove.
Njegovi najznamenitejši različki so:
Dragi opal (
Navadni opal (
Mlečni opal (
kremenova siga (
Opal se nahaja na različnih krajih. Po dragem opalu slovi posebno Črvenica na sev. Ogrskem, kjer se dobiva nadrobljen v nekem kamenju, v opalovi matici (
Uporaba. Dragi opal služi za lišp.
29. Rusi železovec ali hematit 1) (
Plenive in luskaste kose te rudnine imenujemo luskasti železovec (
Posebno lep železni sijajnik se dobiva na otoku Elba. Pri nas ga je najti pri Železni Kaplji na Koroškem. – Največkrat se dobi rusi železovec pleniv, zrnat, vlaknat, jedrnat ali pa vrasel v drugem kamenju. Vlaknati rusi železovec najdemo v obliki grozdastih in ledvičastih posnemkov, ki se imenujejo rusi svitoglav (
Trdota je skoro enaka šesti trdotni stopnji, od vode je petkrat težji, prelom je školjkast, vegast ali prsten. V prav tankih kosih je rusi železovec prozoren. Na iglo magnetnico vpliva le slabo, čeprav ima v sebi poleg kisika celih 70 % železa. Kemijsko je železni okis Fe2O3. Pred puhalnico se ne tali. V notranjem delu plamena razžarjen postane močno magneten.
30. Rjavi želézovec ali limonit 1) (
Po zlogu moremo razločevati naslednje premene: 1. Vlaknati rjavi železovec, ki dela grozdaste, obličaste ali kapničaste posnemke. Če razbijemo kos te rude, se ovaja pogosto prav lepo razvit žarkasto razhodni zlog (
Včasih je dobiti kepaste ali obličaste kose, ki ropočejo, ker so votli in ker imajo v svoji votlini zrna. Take tvorbe imenujemo klopotce (
Rjavi železovec je v naših krajih najbolj razširjena železna ruda. Dobiti ga je na različnih mestih, kjer so nahaja tudi rusi železovec. Omeniti je tu posebno Bohinj, Železnike, Kropo in Kamno gorico na Kranjskem.
31. Magnetovec, magnetni železovec ali magnetit (
Poskus. Obesimo lahko železno iglico na nit ter ji približajmo kos iztrošenega magnetovca.
Magnetovec priteza iglico nase ter jo drži z neko silo, kakor hitro se je dotakne. Kos rude s to lastnostjo imenujemo prirodni magnet
(
Barve je črne kakor železo, taka je tudi raza; sijaja je kovinskega; popolnoma je neprozoren; lomi se školjkasto; trdota se približuje 6. trd. stopnji, speti. t. = 5 g (približno). Pred puhalnico se težko tali; razžarjen izgubi magnetnost. Njegov prašek se raztvori v solni kislini. Sestavljen je iz 72 % železa in 28 % kisika ter se imenuje kemijsko železni okisov okisec (
Nahaja se na Štajerskem, na Moravskem, v Banatu, na Norveškem (Arendal), v Sibiriji, v Uralu (gore: Kačkanag, Blagodat, Visokaja gora, Magnetnaja g.) Iz „Visoke gore“ same
Kako dobivamo železo iz rud? Magnetovec, jeklenec ter rusi in rjavi železovec so temelj vse naše železne industrije. Vse železo, kolikor ga rabimo, natopimo iz njih v plavžih (
Gorivo zgori na plavževem dnu popolnoma v ogljikov dvokis (CO2). Ta plin odda po en atom kisika zgornjim, močno žarečim plastem in se izpremeni v ogljikov okis (CO). Ta razkisa železno rudo (železne okside)
Železo se zbira na dnu plavža, odkoder potem odteka. Železni rudi primešane rudnine pa tvorijo nove kemijske spojine. Te imenujemo s skupnim imenom: troska ali žlindra (
Železo, dobljeno iz železnih rud, razlikujemo v surovo ali lito železo, jeklo in kovno železo.
Lito železo (
Jeklo (
Kovno železo (
32. Železo 1) (
V prirodi je železo vraslo v drugem kamenju in ima obliko malih gruč, zrn ali luskin. V tem primeru ga imenujemo pozemsko ali telursko. Včasih pa pada v obliki žarečih gruč z neba na zemljo. To železo imenujemo izpodnebno ali meteorsko 2).
Kolikor se je doslej našlo samorodnega železa, je izvečine izpodnebno. To železo je pokrito zunaj s črno skorjo, znotraj
je pa sive ter ima primešanega vedno nekaj niklja (
Železo ima znano sivo barvo; na uglajenih ploskvah kaže kovinski sijaj. Njegova trdota je med 4. in 5. stop. t. lestvice; spec. t. = 7,8 g; kovno je, precej raztezno ter prožno. Z veliko silo priteza iglo magnetnico nase in postane tudi samo magnetno (poskus). Pred puhalnico se ne tali, pač pa razbeli; razbeljeno se dá variti. V solni ali solitarni kislini se razprosti; v vodi, v zemlji ali na vlažnem zraku zarjavi.
V Evropi so dobili doslej le malo pozemskega železa. Na otoku Disko, zahodno od Grönlanda, je pa našel Nordenskjöld nad 200 q težke kose. Blizu Zagreba je pal l. 1751. 40 kg težek kos izpodnebnega železa na zemljo. V Sibiriji so našli celó 896 kg težek kos, še težjega pa v Ameriki.
Uporaba kovinskega železa je tako mnogostranska, da je nemogoče tu našteti vse svrhe, v katere se rabi.
33. Kositrovec ali kasiterit 1) (
Posamezni kristali se dobé le redko; pogosto sta zrasla po dva kristala, kakor jih predočuje slika 49. Take (pravilne) zrasline (
Kositrovec ima trdoto, ki so približuje 7. trd. stop., od vode je sedemkrat težji. Barve je rumenkasto- ali rdečkasto-rjave ali tudi črne, redko je rdeč, siv ali rumen, raze je bele ali rumenkaste. Sveti se kakor demant, včasih pa tudi tolščeno. Prozoren ni popolnoma. Pred puhalnico se ne tali in nič ne izpremeni. S sodo pomešan ter razžarjen na oglju daje kositrovo zrno, ker sestoji skoro iz (80 % ali) 4/5 Sn in le iz 1/5 kisika (SnO2).
Za to rudo ne poznamo mnogih nahajališč, pač pa jako bogata. Na Češkem jo je dobiti v Krušnih gorah v Schlaggenwaldu in Zinnwaldu; nahaja se še na Angleškem, na Španskem, v Vzhodni Indiji na otoku Banka in v Kaliforniji.
Uporaba. Kositrovec je edina ruda, ki nam daje prekoristen cin ali kositer.
34. Kositer ali cin 1) (
Uporaba. Iz cina izdelujejo stanijol, z bakrom ga zlivamo v različne zlitine. Z njim povlečejo druge kovine, kakor železo in bakrene kuhinjske posodo.
35. Korund 2) (
so različno barvani. Vrasli so ali se pa nahajajo v naplavljenem produ in imajo v tem primeru nekoliko obrušene robove. Prozorni so, prosojni ali tudi neprozorni. Od vode je korund štirikrat težji. V trdotni lestvici je znak devete trdotno stopnje. V kemijskem oziru je popolnoma čista glinica (
Po barvi in prozornosti razlikujemo (med korundi): safire 1) (
Rubine in safire dobivamo ponajveč iz Vzhodne Indije in iz (otoka) Cejlona. Demantovca je največ v Sibiriji, v Severni Ameriki ter tudi v vzhodni Indiji, Smirek se pa dobiva posebno na otoku Naksos.
Uporaba. Lepo barvani in prozorni kosi so cenjeni dragi kamni. Zato jih brusijo. Navadni korund rabi v blazinice ali tečaje pri kolesih v urah. Dalje ga zdrobé v prah, da brusijo z njim druge drage kamne.
36. Sadra ali malec (
Kristali so prozorni in brez barve. Vzporedno s ploskvijo b
sliko 50.) se dadó jako lahko klati. Naklane ploščice so upogljive (
Poskus. Razžarimo košček zdrobljene sadre v sklenici (
Sadra ima vodo v sebi, ki smo jo izgnali na plamenu. Kemijsko je sadra kalcijev sulfat, ki ima v sebi dve molekule kristalne vode (
Pri sadri razlikujemo naslednje različke. Velike, nepravilno omejene, vzporedno z eno ploskvijo (b pri kristalu v sl. 50.) jako popolno razkolne ter prozorne kose imenujemo Marijino steklo (
Sadro najdemo navadno v bližini kamene soli, ker se izloča kakor sol iz morske vode. Pogosto se pa nahaja tudi v glini ali v bližini apnenca. Pri nas se dobi v Zagorju ob Savi,
Uporaba. Iz alabastra delajo posebno v Italiji podobe, vaze in različne okraske. Zmlet kakor moka služi malce v umetno gnojilo. Iz sadrene kaše vlivajo kipe, delajo različne odtiske ter ponarejajo marmor.
37. Težec ali barit 1) (
Vzporedno s ploskvama P in a (glej sliki 53. in 54.) so kristali razkolni. Od vode so 4,5krat težji. Vse druge lastnosti, na primer trdota, raza in sijaj so pa iste, kakor jih poznamo na aragonitu. Zaradi svoje velike spec. teže se imenuje ta rudnina težec ali barit.
V kislinah se težec ne topi; brezbarven plamen, v katerem ga razžarimo, pa pozelení. To učinja kovina barij, Ba, ki je v njem, zakaj kemijsko je ta rudnina: barijev sulfat (BaSO4). Pri nas se nahaja težec le v Pliberku in v Rablju na Koroškem, mnogo ga dobé na Češkem in Ogrskem.
Uporaba. Iz njega delajo različne kemikalije. Beli zmleti težec mešajo med svinčeno bél (
38. Zelena ali železna galica (
Uporaba. Šiškova obara (
39. Modra ali bakréna galica (
Uporaba. V bakrenico polagajo v rudnikih železo. To pobakreni povrhu in izvleče tako iz nje vos baker. Služi pa raztopina modre galice dalje tudi v barvarstvu, v galvanoplastiki in za zdravilo. V novejšem času služi raztopina bakrov sulfat (CuSO4 + 5H2O) z ugašenim apnom (CaH2O2) v uničevanje trtne plesni ali ,,strupene rose“ (
40. Železni kršec (
Pentagon dodekaeder ali peterokotni dvanajsterec je omejen od 12 peterokotnikov, ki imajo po 4 stranice enako dolge, peto pa daljšo ali krajšo.
Kristali so dobé bodisi posamič, bodisi združeni v kopuče. Železni kršec se pa nahaja tudi v obliki kapnikov in krogelj ali ledvičastih, grozdastih in gomoljastih posnemkov. Včasih ga dobimo tudi v gručah ter jedrnatega ali nadrobljenega v drugem kamenju.
Izmed kršcev je pirit najtrši (t. = 6–6,5), zakaj ob jeklu kreše iskre. Od vode je petkrat težji; njegov prelom je školjkast, barve je rumene kakor bronovina (
Železni kršec sestoji skoro iz 50 % železa, vse drugo je žveplo. Njegov kemijski znak je FeS2. Na iglo magnetnico vpliva le malo. Pred puhalnico razžarjen se vžge ter gori z modrim plamenom kakor žveplo. Pri tem se razvija žveplov dvokis (SO2). Solna kislina (HCl) ne vpliva nanj, v solitarni kislini se izpremeni v zelenkast železov nitrat Fe (No3)2, a pritem se izločava žveplo. Na vlažnem zraku se razkraja in izpremeni v žvepleno kislino in železno galico.
Pirit je jako razširjena rudnina. Menda ga ni kraja, kjer ne bi bilo moči dobiti vsaj malih drobcev te rudnine. Pri nas dobivamo lepe kristale posebno na Štajerskem pri sv. Lovrencu in pri Sv. Mariji v Puščavi.
Uporaba. Dozdaj se še ni posrečilo odstraniti vsega žvepla, ki se nahaja v železnem kršcu. Zato je železo, dobljeno iz njega, nerabno. Železo, ki ima v sebi le količkaj žvepla, je namreč krhko in lomno. Iz železnega kršca se dobiva pred vsem žveplo. Dalje pa delajo iz pirita tudi žvepleno kislino (H2SO4) in železno galíco.
41. Bakreni kršec ali halkopirit 2) (
je veliko mečji od železnega (trdota = 4. stop.), po čemer se najlažje razlikuje od njega. Raza mu je zelenkastočrna, od vode je skoro štirikrat težji. Bakra je v njem 34,6 % ali približno 1/3; ravno toliko ima tudi železa in žvepla v sebi. Njegov kemijski znak je Cu2Fe2S4. V solitarni kislini se raztopi. Raztopina ima zeleno barvo. Iz te izločimo baker, ako vtaknemo v njo oglajen železen žebelj.
Ta ruda se nahaja v večjih množinah na Ogrskem, na Češkem, na Angleškem in v Sev. Ameriki. Pri nas je je dobiti nekaj malega med Škofjo Loko in Cirknem.
42. Svinčeni sijajnik (
Razkolnost svinčenega sijajnika je vzporedno s kockinimi ploskvami tako popolna, da preloma sploh nikoli videti ni na njem. Sveti se živo kovinsko. Barve je svinčeno sive. Po trdoti se približuje kameni, soli; spec. t. (skoro) 8 g, raza je sivkasto črne barve. Pred puhalnico se razprši. Na oglju se sčasoma stali. Pri tej priliki se razvija žveplov dvokis (SO2). V svinčenem sijajniku je 9/10 svinca in 1/10 žvepla. Primešanega pa ima pogosto tudi nekoliko srebra.
Svinčenega sijajnika je dobiti v Avstriji posebno veliko na Koroškem in na Češkem. Na Koroškem: v Rablju, v Pliberku, na Obiru, na Peči, v Črni in pri Kaplji; na Češkem: v Přibramu in Bleistadtu. Na Kranjskem se nahaja pri Litiji.
Uporaba. Ker je svinčeni sijajnik najbolj razširjena svinčena ruda in ker ga najdemo v velikih množinah, je najvažnejša za dobivanje svinca.
43. Svinec (
Z nohtom ali s kameno soljo se dá obraziti. Od vode je 11,4krat težji. Na novem prelomu je svinčeno sive barve in kovinskega sijaja, a na vzduhu izgubi sčasoma oboje ter počrni. Tali se jako lahko. Svinec je prvina. Njegov kemijski znak je Pb (
Nahajališča samorodnega svinca poznamo na Moravskem, na Angleškem in na Uralu.
Uporaba. Poprej so delali iz njega svinčnike, sedaj služi še za vodovodne cevi in v tiskarski obrti. Dalje izdelujejo iz njega kroglje in šibre; z njim zalivajo cevi pri vodovodih in plinovodih, ter pritrjujejo železo v kamenju.
44. Antimonov sijajnik, ráztok ali antimonit (
Poskus. Antimonit se tali že v svečinem plamenu.
Plamen pritem pozelení. Izgorina je žveplov dvokis (SO2). Žvepla je v njem skoro ena tretina, ostali dve tretini pripadata antimonu (Sb2S3).
Nahaja se na Ogrskem, na Sedmograškem in na Saksonskem. V zadnjem času so našli lepe kristale tudi na Japonskem.
Uporaba. Največ antimona, kar ga je dobiti v trgovini, izhaja iz te rudnine. Antimonit služi v izdelovanje antimonovih preparatov ter pismenovine.
45. Živosrebrna svetlica ali cinober (
Cinober je malo trši od kamene soli (t. = 2,5), pri vsem tem pa mèlek, spec. t. = 8 g. Barve je košenilno- do škrlatastordeče, časi tudi sive ali pa črnikaste. Raza je škrlatastordeča.
Poskus. 1. Razžarimo troho cinobrovega praška v stekleni, na obeh koncih odprti cevi. 2. Primešajmo cinobrovemu prašku nekoliko sode ali pa železnih opilkov ter razžarimo to zmes pred puhalnico na oglju.
Pri prvem poskusu se razkroji cinober v svoje sestavine: v živo srebro (86 %) in v žveplo (14 %) (HgS). Pare živega srebra se zopet zgosté na hladnejšem koncu. Tu prevlečejo steklo s sivkastim kovinskim poprhom, žveplo pa zgori. Cinober se pri tem poskusu ne razkroji vselej popolnoma. Pač pa odda vse svoje živo srebro pri drugem poskusu.
Živosrebrna svetlica so nahaja na Kranjskem v Idriji, pri sv. Ani pri Tržiču in še ponekod drugje. Na Španskem so svetovno znani rudniki v Almadénu. Iz teh so dobivali že Grki in Rimljani cinober. Največ se ga dobiva dandanes v Novem Almadénu v Kaliforniji in v Mexiki (Mehiki).
Uporaba Čisti cinober, kakršnega izdelujejo umetno, služi za barvo. Iz nečistega naravnega cinobra pa dobivamo živo srebro.
50. Živo srebro (
Barve je bele kakor srebro in kovinskega sijaja. V naravi ima živo srebro obliko malih kapljic ter je od vode, ako je čisto, 13,6krat težje. Zlato, srebro, cin, cinek in svinec se raztopé v živem srebru. Te raztopine imenujemo amalgame (
Najznamenitejša nahajališča živega srebra so: v Avstriji Idrija, na Španskem Almadén, Novi Almadén v Kaliforniji in na Peruanskem. Samorodnega živega srebra je prav malo. Največ ga dobimo iz cinobra.
Uporaba. Z živim srebrom izločavajo zlato in srebro iz stolčenega zlatonosnega in srebronosnega kamenja. Z njim polnijo toplomere (
47. Cinkova svetlica (
Cinkova svetlica spada mod precej razširjene rudnine. Nahaja so na Češkem v Přibramu, na Koroškem v Črni in v Rablju, na Kranjskem jo jo nekaj pri Litiji, na Štajerskem pa pri Šoštanju in blizu Selnice.
Uporaba. Dandanes plavijo iz nje cinek.
Cinek (
48. Žveplo (
l. poskus. Razgrejmo nekaj žvepla v retorti.
Pri +114 °C se žveplo tali, to je, izpremeni se v svetlo rumeno tekočino. Pri višji temperaturi postane raztopljeno žveplo rjavo. Naposled potemni in se zgosti, da obrnemo brez strahu posodo. Kadar žveplo segrejemo toliko, da je skoro petkrat tako vroče kakor vrela voda, zavre tudi žveplo ter se izpremeni v rjavo paro. Če napeljemo to paro v hladen prostor, se zgosti v rumen prah, ki ga imenujemo žvepleni cvet (
2. poskus. Vlijmo gosto, raztopljeno žveplo v mrzlo vodo.
Táko, hipoma ohlajeno žveplo jo vlačno in gnetno kakor testo. Zaradi tega se delajo lahko iz njega odtiski in odlivki.
3. poskus. Drgnimo kos žvepla ob sukno ter ga potem približajmo majhnim kosčkom papirja ali pa drobnim krogljicam bezgovega stržena. Ti se pomikajo ali poskakujejo proti žveplu. V trenotku, ko se jih dotaknemo, pa zopet odpadejo. O žveplu pravimo, da postane po drgnjenju električno.
Žveplo se dobiva v naši monarhiji v Radoboju na Hrvaškem, v Swoszovicah pri Krakovom v Galiciji in v Kalinki na Ogrskem. Največ žvepla pa prihaja iz Italije in posebno iz Sicilije.
Uporaba. Žveplo rabi v izdelovanje smodnika, žveplene kisline, žveplenk, umetno narejenega cinobra, ultramarina, za zdravilo, v pritrjevanje železja v kamenju, za beljenje (
49. Grafit 1) (
Veliki skladi najlepšega grafita se nahajajo v Sibiriji, na Angleškem in v Pasavi. Dobiva se pa tudi na Češkem (okolo Schwarzbacha in Krumlova), na Moravskem (Znojmo), na Spodnjem Avstrijskem in na Gornjem Štajerskem.
Uporaba. Z glino pomešan služi grafit sedaj v izdelovanje topilnih loncev, (v katerih plavijo jeklo, zlato, srebro i. t. d.), neizgorne opeke in takoimenovanih svinčnikov.
Za proizvajanje svinčnikov razmeljejo najboljši grafit ter ga potem izpirajo, da odstranijo vse onečiščujoče primesi. Izpranemu grafitu primešajo različne množine čiste gline, potem
dajo tej zmesi grafita in gline znano obliko, jo še žgo ter končno vdelajo v les. – Z grafitom mažejo stroje, posebno lesene, železne peči i. t. d.
50. Demant 1) ali diamant (
Vzporedno z oktaedrovimi ploskvami se dajo kristali lahko klati. Demant obrazi vsako rudnino, njega pa ne more obraziti nobena. Zato ga stavimo za najtršo rudnino v trdotni lestvici na poslednje – deseto mesto. Če udarimo s kladivom po njem, se zdrobi v prah, ker je krhek. Prozoren je, brezbarven ali pa bel, siv, rjav, zelen, rumen, rdeč, višnjev, včasih pa tudi črn. Črne demante imenujemo karbonados. Spec. t. = 3,5 do 3,6 g. Kakor grafit tako je tudi demant čisti ogljik (C); kislina ga ne raztopi nobena, v navadnem ognju se ne izpremeni, pri največji žari pa izgine v kisiku, ker zgori v plinast ogljikov dvokis (CO2). Nebrušen demant se sveti prav slabo, brušen pa kaže velik sijaj, ki se imenuje po njem demanten sijaj (
Demante brusijo z demantovim prahom. Na poseben način brušeni demanti se imenujejo briljanti (
Veliki demanti so zelo redki, zato jih imajo večinoma le bogati vladarji in države. Najznamenitejši kamni imajo svoja imena, n. pr.: Kohinur, Pitt ali Regent (sl. 65. in 66.), ,Florentinec ali Toskanec (last našega cesarja, sl. 67.), Orlov i. t. d.
Uporaba. Neprozorni in neugodno barvani demanti rabijo zdrobljeni (demantov prah) v brušnjo drugih dragih kamnov, nadalje steklarjem za rezanje stekla, bakrorezcem in kamnopiscem kakor konice na pisnih dletcih in končno služi tudi pri vrtanju železničnih predorov skozi trdo kamenje.
51. Zlato (
Trdota čistega zlata je le malo večja od žveplove. Razklepati se dá v liste (zlato peno,
V teh krajih stolčejo zlatonosno kamenje v stopah ter dodajo ponekod stolčenemu melu (
Pretežno množino zlata dobivamo iz zlatonosnih naplavin (
Uporaba. Zaradi svojih lastnostij je zlato že od najdavnejših dob znano ter se šteje med najdragocenejše kovine. Iz njega kujejo novce. Pri nas nakujejo iz 1 kg zlata 3280 kron. Dalje služi v izdelovanje različnega lišpa ter v pozláto mnogih
56. Srebro 1) (
Srebro se ne dá klati, pač pa lahko teniti. Prelom je nasekan. Trdota je nekoliko večja nego pri kameni soli, spec. t. čistega srebra je 10,5 g.
Barve je bele, sijaja kovinskega. Na zraku polagoma porumeni počrni in oslepi. Solitarna kislina ga izpremeni v srebrni nitrat (AgNO3). V ognju se pač tali, toda ne izpremeni. Srebro je najboljši prevodnik toplote in elektrike. Prirodno srebro ima skoro vedno primešanega nekaj zlata, bakra, arzenika ali tudi železa; čisto se nahaja le redkokdaj.
Srebro je jako razširjeno. V Avstriji se dobiva srebro na Češkem v Přibramu in Joahimovem; na Ogrskem v Ščavnici; v Nemčiji v Freiburgu na Saksonskem; na Švedskem v Sali; na Norveškem v Kongsbergu. Daljo se dobi v Sibiriji, v Ameriki in sicer v Kaliforniji, na Peruanskem, Čilskem in v Mexiki.
Največ srebra, kar ga rabimo, dobimo iz srebrnih rud.
Uporaba. Srebro služi predvsem v kovanje denarja ter v izdelovanje različnih srebrnih reči. Z njim tudi posrebrujejo druge kovine in stvari. Da postane trše, zlivajo srebro z drugimi kovinami, posebno z bakrom.
55. Platina 1) (
se približuje najbolj srebru, samo da je bolj sivkasta. Po trdoti se pa vrlo razlikuje od njega. Platina odgovarja skoro 5. stop. trdotne lestvice. Od vode je 21krat težja ter spada sploh med najtežje rudnine. Prirodna platina je skoro vedno nekoliko onečiščena po primešanem železu in nekaterih drugih redkih kovinah. Na zraku in v kislinah se ne izpreminja; samo kraljeva voda (glej zlato) jo načne. Ob navadni toplini je jako raztezna in prožna. Tali se le v plamenu pokalnega plina in v električni peči. Razbeljena se dá variti kakor železo.
Največ platine dobivamo (obenem z zlatom) na Uralu, na otoku Borneo in v Ameriki.
Uporaba. Iz platine izdelujejo razno kemijsko orodje. Do leta 1845. so kovali v Rusiji iz nje tudi novce.
55. Baker ali med (
Trdote je baker skoro iste kakor srebro (t. = 2,5 do 3), sp. t. = 8,8 g. Barve je (po njem imenovane) bakreno rdeče, sijaja pa kovinskega. Omenjena barva in sijaj se pa pokažeta le na novih ploskvah ali na prelomih, zakaj na suhem zraku baker hitro potemni, ker se izpremeni v bakrov oksid (CuO). Na vlažnem zraku se pa prevleče z zeleno skorjo, sestoječo iz bakrovega karbonata, ki jo imenujemo „patina“. Včasih je baker tudi rumeno ali rjavo nahukel. Baker je jako raztezen; kovati se dá tudi mrzel, variti pa ne. Brezbarven plamen nekoliko pozeleni. Pred puhalnico se lahko tali, v kislinah se raztopi, raztopine so modre ali zelene in jako strupene. Kem. znak je Cu (
Samorodni baker dobivajo na Ogrskem, na Angleškem, na Švedskem, v Sibiriji, v Avstraliji in v Sev. Ameriki.
Uporaba njegova je jako mnogovrstna. Baker služi ali sam ob sebi ali pa zlit z drugimi kovinami. Iz njega so kovali prej v Avstriji novce. Delajo se kotli, kuhinjska posoda, žice
Posebno važno vlogo igra baker v zlitinah, kakršne so: bron (
Predno so ljudje poznali železo, so izdelovali v davnih časih iz bakra orožje in različno orodje. Pozneje so proizvajali svoja orodja iz brona in neke zlitine iz bakra in svinca.
57. Šota ali ropa (
Mahovi, odpalo listje, kakor tudi podrto drevje in njegovo korenine gnijejo namreč le tedaj, kadar more zrak do njih. Pod vodo in pod blatom so pa rastlinske snovi sčasoma sicer tudi izpreminjajo, a ne trohné. Te izpremembe so predvsem kemijske.
Rastlinske snovi izgubljajo namreč tu nekatere svoje sestavine v obliki vodne pare, ogljikovega dvokisa in nekaterih gorljivih plinov. Zato imajo ostanki vedno več ogljika v sebi. Čimdalje ležé rastlinske snovi v vodi, tem temnejše so, kakor bi jih ožgali v žrjavici.
To presnovo imenujemo ogljenitev (
Opisana ogljenitev rastlinskih snovi se ne vrši šele, odkar opazujemo omenjene izpremembe, ampak že od tistih dob, ko človek še ni živel na zemlji. Zato so izogljeneli rastlinski ostanki v različni meri. Z ozirom na to razlikujemo med
Z vodo napojena šota je netna in razmerno težka, osušena pa plava na vodi. V ognju zgori ter pušča veliko pepela, ker ima v sebi mnogo blata in nekaj rudnin, kakor so na pr. sadra in pirit.
Pri nas dobivajo največ šote na ljubljanskem barju. Mnogo znamenitejša barja se nahajajo na Češkem in na Ogrskem ter na Nemškem, kjer zavzemajo celih 4,6%, in na Irskem, kjer se raztezajo čez 10 % cele ondotne zemeljske površine.
Uporaba. S šoto kurimo. Iz nje delajo ponekod svetilni plin.
58. Premog. Mogočni amerikanski veletoki (kakor na pr. Misisipi) preplavljajo včasih svoje bregove. Ob priliki velikih povodenj odnašajo neizmerne množine drevja v morje in na plitvejša mesta svojih strug. Hkrati z drevjem pa nanesó tja tudi mnogo peska in blata. S tem pokrijejo (pod vodo) vse nanadeno rastje. To se potem ravno tako izpreminja in ogljeni, kakor smo čuli pri šoti.
Kar se vrši dandanes na pr. v Misisipijevem vodovju, se je pa vršilo tudi že tedaj na raznih mestih, ko človek še ni živel na zemlji. Ogljenitev rastlinskih snovi se tedaj ne vrši povsod enako dolgo. Zaradi tega se nahajajo ponekod pod nekdaj naplavljenim a sedaj popolnoma strjenim peskom in grezom (večje ali manjše) množine več ali manj izogljenelega drevja, ki ga imenujemo premog.
Ponekod kopljejo mlajši premog, ki je še popolnoma podoben lesu. Nasprotno ni videti na starejšem tuintam niti sledu rastlinskega lica. Pri vsem tem so nam pa vendar znana tudi nahajališča jako starega premoga, ki sicer nima nikakega rastlinskega lica, ki pa ima vkljub temu popolnoma ohranjeno obliko drevesnih debel. Premog, ki nima prav nobenega sledu o lesnem zlogu, moramo smatrati v najčeščih primerih, posebno kadar se nahaja v tenkih plasteh, za popolnoma izogljenelo šoto.
Šota ter različni premogi tvorijo tedaj eno samo sorodno skupino, ki se deli le po več ali manj dovršeni ogljenitvi (in obliki) v več različkov.
Pri premogu razlikujemo: mlajši, rjavi in starši, črni premog, antracit in grafit.
a) Rjavi premog ali lignit (
Pri rjavem premogu razlikujemo: smolasti rjavi premog (
Pri nas kopljejo rjavi premog posebno v Zagorju ob Savi, v Trbovljah, v Hrastniku, v Šent Janžu, v Kočevju, na Laškem, v Velenju in v Krapanu. Mnogo bogatejše od naših pokrajin je Češko.
Uporaba. Predvsem služi rjavi premog za gorivo. Iz njega pa izdelujejo tudi različne reči kakor: gumbe, rožne vence ter nekaj lišpa, ki ga nosijo ženske navadno, kadar žalujejo. Dalje služi v proizvajanje plina za svečavo in kurjavo, ter parafina, bencina in karbolne kisline.
b) Črni premog (
Pri črnem premogu razlikujemo: sijajni premog (
Pri nas se nahaja črni premog v tako neznatnih množinah, da se dobivanje ne izplača. Veliko ga ima Češko, Moravsko, Šlesko, Ogrsko, a še mnogo več Angleško, Kitajsko in Sev. Amerika.
Uporaba. Črni premog služi predvsem za izvrstno gorivo, ker daje trikrat več toploto nego rjavi premog. Iz njega delajo svetilni plin, katran in kôks, ki služi kakor premog, samo da daje še več toplote. Svitlogori premog stružijo in režejo v gumbe, svetilnike, tintnike itd.
c) Antracit se nahaja le v najstarejših zemeljskih skladih. Ponekod je primešan črnemu premogu. Včasih ima skoraj kovinsko lice; sploh je podoben lepemu, črnemu premogu, samo da ima več (čez 90 %) ogljika v sebi. V posebnih pečeh z močnim prepihom gori antracit z modrim plamenom in daje še več toplote nego črni premog.
Grafit (lastnosti glej stran 54. in 55.). Ponekod se nahaja premog v najožji dotiki z nekaterimi kamenji, o kojih nam je zadostno znano, da so nekdaj privrela iz notranjosti naše zemlje in da so imela tedaj jako veliko temperaturo. To nekdaj vsled svoje vročine raztopljeno kamenje je vplivalo na rjavi premog tako, da se je rjavi premog deloma izpremenil v čist črn ogljik: v grafit.
59. Jantar (der Bernstein) se nahaja vedno samo v brezličnih koscih različne velikosti. Včasih ima docela isto obliko
kakor smola, ki se cedi v naših gozdovih iz smrek, borovcev in iz drugega iglastega drevja. Kakor v smoli našega iglastega drevja tako opažamo tudi v jantarju male žuželke (slika 71.) in drobce drevesnega lubja. Ker se pa nahaja jantar ponekod tudi blizu rjavega premoga, ki je vsaj deloma nastal iz smrekovine, je skoro gotovo, da se je cedil jantar kakor smola iz iglastega drevja 1) in da je izogljenela smola.
Barve je jasneje ali temneje rumene, rjave, bele, a včasih po primešanem premogu tudi črne ali vsaj črnikaste. Prozoren je, prosojen, moten ali marogast. Lomi se školjkasto, raza mu je belkasta. Sveti se tolščeno, t. = 2, spec. t. = 1,08 g, torej skoro enaka spec. t. vode. S suknom drgnjen postane električen. Upaljen se tali ter gori s svetlim plamenom. Pri tem razvija prijeten vonj, a se kadi jako močno.
Največ jantarja nakopljejo oziroma naberó na Pruskem ob Vzhodnem morju, kjer ga naplavljajo morski valovi na obrežje. V Avstriji se ga dobi nekaj v Galiciji. Nahaja se pa tudi v Siciliji in v Avstraliji.
Uporaba. Jantar služi za lišp, ter rabi za kajo (
60. Kameno olje, petrolej 2) ali smrdljivec (
Kameno olje je tekoče, a na zraku so s časom zgosti ter izpremeni v kameno smolo. Ako je očiščeno, se vžge pri + 38 °C.
redko je brez barve, navadno je rumenkasto, rjavo ali rjavordeče, prosojno ali neprozorno ter fluorescira. Od vode je 0,7 do 0,9 krat težje ter plava zato na njej. Naravni petrolej (nafta) se še mnogo lažje vžge nego očiščen, ki nam rabi v razsvetjavo. Kadar gori, se sveti z jako čadavim plamenom.
V Avstriji se nahaja petrolej pri Borislavu v Galiciji v zelo veliki množini. Drugod se dobiva posebno pri mestu Baku ob Kaspijskem jezeru ter v Pensilvaniji in v Kanadi v Severni Ameriki. Tako zvani ,,sveti ognji“ pri mestu Baku so goreči vrelci plinov, ki so kemijsko sorodni s kamenim oljem.
Uporaba. Očiščeno kameno olje, to se pravi kameno olje, iz katerega smo odstranili vse hlapne in upaljive sestavine, rabi za razsvetljavo. Iz njega pa izdelujejo tudi parafin, vazelin, bencin itd.
61. Kamena smola ali peklina, asfalt (
V našem cesarstvu se dobiva asfalt v Vergorcu v Dalmaciji, na Koroškem (Pliberk in Rabelj) in na Tirolskem, a največ ga dobé v okolici Mrtvega morja in v asfaltnem jezeru na otoku Trinidád (v južni Ameriki).
Uporaba. Iz njega izdelujejo po mestih ulični tlak; z njim mažejo ladje, les in plahte, da ne strohné tako hitro. V raztopljenem asfaltu namakajo papirnate plošče, s katerimi potem pokrivajo strehe. Iz njega izdelujejo črni pečatni vosek, pokost in lep (
l. Granit 1) (
Posamezne granitove zmesnine spoznamo z golim očesom predvsem po naslednjih znakih:
a) živec po obliki, barvi in razkolnosti; (kakšne so te lastnosti?)
b) kremenjak po prelomu, barvi in po sijaju; (kakšni so?)
c) sljuda tvori navadno črnikaste luske (tuintam je bela).
Ponekod nadomestujejo sljudo turmalin, avgit ali rogovača. Take različke imenujemo potem turmalinov, avgitov ali amfibolov granit. Živca je navadno največ v granitu. Po njem je vsa hribina belkasto, modrosivkasto ali rdečkasto obarvana.
Kranjsko, Goriško in Istra nimajo granita. Na Štajerskem se nahaja (razen drugod) na Pohorju; Koroško ga ima mnogo, a še vedno ne toliko kolikor Češko ali Tirolsko. Granit tvori tuintam posamezne gore, a navadno so iz njega cela pogorja ali vsaj nekateri njihovi deli (slika 72).
Uporaba. Granit je vsled svoje trdote jako vabljiv. V mestih nam služi za cestni tlak. Kamnoseki izdelujejo iz njega spomenike, stopnice, stebre itd. Ponekod lomijo po več m2 velike plošče katere rabimo oglajene v različne svrhe.
2. Sienit (
Pri nas je nekaj sienita na Koroškem. .
Uporaba. Služi nam ravno tako kakor granit.
3. Diorit 1) imenujemo zeleno barvano zrnato ali tudi jedrnato zmes, ki ima v sebi neko posebno vrsto živca (plagioklaz) in rogovačo.
Pri nas se nahaja ponekod ob štajersko-koroški meji.
Uporaba. Iz diorita gradé v nekaterih krajih ceste.
Diabaz 2) je na oko popolnoma podoben dioritu, samo da nadomestuje rogovačo avgit. Njegovi bistveni zmesnini sta torej plagioklaz in avgit.
Kadar z golim očesom ne moremo razločevati diorita od diabaza, imenujemo obe hribini splošno zelenec (
5. Kremenjakov porfir 1) (
kosi, da jih spoznamo z golim očesom. Omenjene v osnovo vrasle ali nadrobljene velike kristale in nepravilne kose imenujemo vrastke (
Pri nas se nahaja porfir ponekod na Gorenjskem, Koroškem in Štajerskem. Lep kremenjakov porfir lomijo na Tirolskem. Gore, ki so iz porfirja, imajo navadno kopasto obliko (glej sliko 73.)
Uporaba. Kremenjakov porfir služi za zid, za cestni tlak (v Ljubljani n. pr. v Prešernovi ulici) ali tudi za posip; iz njega pa izdelujejo tudi razne umotvore.
6. Trahit 1) (
Pri nas ni trahita nikjer; precej razširjen je na Ogrskem in tudi na Češkem. Izven Evrope tvori velike vulkane, kakor so: Chimborazo (čimborádo) in Cotopaxi (kotopáhi) v Juž. Ameriki, in Pico de Teyde na Tenerifi in Ararat v Armeniji.
Uporaba. Trahit služi predvsem za zidanje. Kadar se nahaja v njem opal, imenujemo to hribino opalovo matico (glej str. 37.).
Bazalt 2) je temno siva ali črna hribina, ki se vidi z golim očesom popolnoma enakolična in ki se razseda na
petero- ali šesterostrane, različno debele stebre. Šele pod drobnogledom je moči razločevati posamezne njegove bistvene zmesnine, ki so: živec in avgit. Gore, ki so iz bazalta, so navadno kopaste oblike.
Pri nas imamo bazalt na Štajerskem. Mnogo ga imajo na Češkem (sliki 74. in 76.).
Uporaba. Na Češkem gradé in posipljejo z njim ceste; služi pa tudi za zidovje.
8. Lava. Iz bruhajočih ognjenikov, kakršna sta n. pr. Vezuv in Etna, prihajajo včasih velike reke raztopljenega kamenja na dan. To raztopljeno kamenje se imenuje lava. Lava teče v nižave, opustošujé vse, kar doseže. Na zraku se ohlaja lava polagoma ter končno popolnoma skrepeni (
9. Gnajs (
granita se razlikuje gnajs edino le po tem, da so v gnajsu razvrščene zmesnine pravilno, v granitu pa no. Živec, kremenjak, oziroma sljuda so razvrščeni v vzporednih plasteh. Zato se kolje gnajs precej lahko v različno debele skrli. Med gnajsom in granitom je dobiti v naravi ponekod vse možne prehod. Gnajs, ki nima v sebi prav nobenega živca, ki je torej bistveno le zmes kremenjaka in sljude, imenujemo blestnik ali sljudovec (
Obe opisani hribini se nahajata v ogromnih množinah v Alpah, v Krušnih gorah, v Krkonoših ter na južnem in vzhodnem Češkem. Pri nas se nahajata gnajs in sljudovec na Koroškem
10. Glinasti skrilavec (
Glinasti skrilavec je precej razširjena hribina. Nahaja se tudi pri nas na različnih krajih.
Vso doslej opisane hribine sestoje iz vsaj dveh, a navadno iz več rudnin, ki imajo obliko pravilnih kristalov ali nepravilnih zrn. Zato jih imenujemo raznolične ali tudi kristalaste hribine ali zmesi (
11. Grušč (
Droben grušč imenujemo pržino (
12. Prod (
Z njim je posuta ponekod tudi morska obala.
Uporaba. S prodom posipamo ceste. Mornarji obtežujejo velike ladje s prodom, da se vtapljajo do določene meje.
13. Pesek (
Ponajveč sestoji pesek iz kremenjakovih zrn, a primešani so mu tudi apnenec, (ki pri nas celo prevladuje), živčevi drobci, sljuda itd. Od proda se razlikuje pesek le po tem, da so njegovi kosi mnogo manjši.
V tekočih vodah in v morju tvori pesek na nekaterih krajih velike sipine (
V Aziji in Afriki pokriva pesek (
Uporaba. Iz peska izdelujejo malto in steklo; z njim zboljšujejo ilovnata tla. Kateri dragi kamni in katere kovine se nahajajo ponekod v pesku?
14. Prst (
15. Sprimek ali brečija (
16. Labora ali konglomerat (
17. Peščenjak (
Labora in peščenjak sta zaradi premnogih prehodov sorodni hribini. Ponekod jih razlikujemo le jako težko. Razlikujeta se namreč edino le po velikosti drobcev, iz katerih sta zložena.
Pri nas so nahajata oba na mnogih krajih skupaj. Iz nji so mnogi hribi in holmi.
Uporaba. Labora in peščenjak služita ponekod za jako priljubljeno gradivo (
Peščenjak posebej služi dalje v raznovrstna kanmorezna dela in za bruse. Iz njega klešejo tudi spomenika.
Grušč, prod, pesek, prst, sprimek, labora in peščenjak so zloženi iz večjih ali manjših drobcev raznih bodisi robatih bodisi obrušenih razpalih rudnin ali hribin. Grušč, prod, pesek in prst so rahle in sicer ali gručaste ali pa prstene hribine. Nasprotno so sprimek, labora in peščenjak trdne hribine, to se pravi, njihovi kosci so zvezani s kakim lepilom.
Ker so imenovane hribine mehanično nagromadene iz samih večjih ali manjših kosov drugih hribin, jih imenujemo gromače (
Razen zgoraj opisanih dveh skupin nam je omeniti še neko tretjo vrsto hribin. Zastopnike: slankamen, apnenec, dolomit in sadro smo opisali že spredaj v prvem delu.
Vsak del slankamna, apnenca, dolomita ali sadre je zopet slankamen, apnenec, dolomit oziroma sadra. Zato jih imenujemo
Ker je pa bila nekdaj njihova tvarina v večji ali manjši meri raztopljena v vodi ter se je izločila ali oborila (
Vse zgoraj opisane ležičave hribine, kristalaste skrilavce in gromače imenujemo brez izjeme hribine (
I. Pasoli ali haliti 1) (
II. Fosfati (
III. Nitrati (
IV. Karbonati (
V. Silikati (
a) silicidi (
b) hidrosilikati ali vodeni silikati (
VI. Oksidi (
VII. Sulfati (
VIII. Sulfidi (
a) kršci (
b) sijajniki (
c) svetlice (
Prvine (
Ogljenine (
I. Kemijski spojini NaCl (kamena sol) in CaF2 (jedavec) si mislimo nastali, če vstopita v vsako molekulo HCl oziroma v vsaki dve molekuli HF namesto vodika po en atom Na oziroma Ca; Cl in F se imenujeta solotvora (
II. Apatit izvajamo iz fosforne kisline (H3PO4). Zato ga imenujemo fosfat.
III. Kalijev in natrijev solitar sta soli, ki se delata, če vstopi v solitarno kislino (HNO3) na mesto H po en atom K ali Na.
IV. Apnenec, dolomit, aragonec, jeklenec, malahit in azurit so soli, ki so nastale iz ogljikove kisline (H2CO3). Ker ima ta C v sebi, imenujemo njene soli karbonate. Malahit in azurit imata v razliko od drugih tudi nekaj H2O v sebi. Njihova trd. = 3 ali 3,5–4.
V. Živec, avgit, amfibol, granat, turmalin, topaz, berilj, muskovit, biotit, litionit, klorit, lojevec, stiva, serpentin in kaolin so soli, ki jih izvajamo iz raznih kremikovih kislin (H2SiO3 oziroma H4SiO4). Zato imenujemo vse skupaj silikate. Ker nima prvih sedem nič vode v sebi, jih ločimo od ostalih, ki sestoje deloma tudi iz vode.
Prve imenujemo zato silicide (
VI. Voda, kremenjak, kalcedon, opal, hematit, limonit, magnetit, kositrovec in korund so spojine kisika s kako drugo prvino (H, Si, Fe, Sn, Al). Zato jih imenujemo okside.
VII. Ako nadomestimo v žvepleni kislini (H2SO4) H2 z enim atomom Ca, Ba, Fe ali Cu, dobimo: malec, težec, zeleno odnosno modro galico. Zato jih imenujemo sulfate. Izvzemši težec imajo vse te rudnine v sebi tudi nekaj H2O. Razžarjene zgube to.
VIII. Spojine raznih kovin (Fe, Cu, Pb, Sb, Hg ali Zn) z žveplom (S) imenujemo sulfide. Žveplo nadomestuje v nekaterih primerih arzen. Razžarjeni oddajo sulfidi S, ki se
Vsi kršci imajo kovinske in svetle (ponajveč rumene) barve, kovinski sijaj, vsi so krhki ter popolnoma neprozorni. Pravimo, da imajo kovinsko lice (
Sijajniki so rude kovinskega lica kakor kršci, a njih barva in raza sta zamolkli. (
Svetlice so rude nekovinskega lica, različnih barv in različne raze (a navadno svetle); prozorne so, samo prosojne, ali pa popolnoma neprozorne. Kristali se svetijo kakor demant. Sestavljene so iz žvepla in kake kovine kakor kršci ali sijajniki.
IX. Ker ne moremo razkrojiti železa, kositra, svinca, živega srebra, cinka, žvepla, grafita, demanta, zlata, srebra, platine in bakra v jednostavnejše sestavine, kakor n. pr. NaCl, imenujemo te rudnine prvine (Elemente).
X. Šota, premog, jantar, kameno olje in asfalt so ogljikove spojine s H ali s H in O. Ker so nastale iz rastlinskih in deloma tudi iz živalskih ostankov potom ogljenitve, jih imenujemo ogljenine, ali antracide (
Stran
Adulár 19
Agát ali ahat 34
Aktinoli 21
Akvamarin 24
Alabaster 45
Almandín 22
Amalgam 52
Ametist 33
Amfibol 20
Antimonit — ráztok —
Antracid —
Antracit 64
Apatít 8
Apnenec 10
— kamenopisni —
Apnenica, f. —
Apnenik 10
Apnena kaša, voda 12
Apneno mleko 12
Apno, ugašeno 12
— žgano 12
Aragónec — Aragonit 15
Avgit 20
Azbest, amfibolov 21
Azurit —
Baker, kra, m. —
Bakrenec, modri —
Bakreníca —
Stran
Barit 46
Bárjevec
Bél, svinčena —
Berilj, m. —
— navadni —
Biotit ali magnezijeva sljuda 25
Blestnik, m. —
Bobovec,
Brazdast, a, o —
Brezlík,
Briljant —
Brôskvast,
Brúsnik, m. —
Chalkopirit 48
Chlorit
Stran
Cinek,
Cinober 51
Citrín 33
Cvet, železni —
— žvepleni —
Čádavec,
Čilski solitar 10
Čistina —
Demant —
— marmaroški —
Diorit 68
Dodekaeder — rombasti dvanajsterec ali granatoeder 22
Dravit 23
Drésva —
Drnovec,
Drstev,
Drvenec,
Dvolomec,
Edelopal, der
—
Fosfat 77, 79
Fosforescenca —
Galíca, bakrena —
— železna —
Garbast,
—
—
—
Stran
—
Glina —
Gnajs —
Gneten,
Gold, das
Gostota —
Grafit, m. 54, 64
Granat 21
— češki —
— navadni —
Granit 67
Gráševec
Greda —
Grintavec,
Grmičast,
Grodelj, a 41
Gromača, —
Grosular 22
Grozdast,
Gručav,
Grušč, m. —
Halit ali
Heliotrop 34
Hematit 37
Hemimorfen,
Hialit 36
Hidrosilikat 77, 78
Stran
Hribina —
— enolična 77
— kristalasta 73
— ležičava 73
— raznolična 73
Ilo, suknarsko —
Ilovica —
Izločen,
Izpačen ali zategnjen kristal ali izpaček —
Iztrošiti se, v. pf. —
Jantar, m. —
Jaspis 34
Jašma — jaspis 34
Jedavec,
Jedrnat,
Jeklenec,
Kalcedon, m. —
Kalcit 10
Kalijev nitrat 10
— živec 19
Kalijeva sljuda, muskovit 24
Kamen, lidski 34
Kaolin ali porcelanka 27
Kapnik, m. —
Karbonados 55
Karbonat 77, 78
Karneol 34
Kasiterit 42
Klopotec,
Klorit 25
Kocka —
Konglomerat 75
Kopuča —
Stran
Korund 43
Kositer —
Kositrovec,
Kovina —
Krada, solovarska —
Krater — žekno, a 53
Kreda —
— rusa —
Kremen, železnati —
Kremenec, skrilavi —
Kremenica 37
Kremenjak, m. —
— navadni gručavi —
— navadni kristalovani —
Kremikov fluorid —
Kresilnik, m. —
Krhek,
Kristal 1
Kristalast,
Kristalovati, kristalujem.
Krizopras 34
Kršec,
— bakreni —
— železni —
Labora —
Labradorec,
Lapor, rja —
Latvast,
Lava 70
Lednik, m. —
Ledvičast,
Lehnjak, m. —
Lepidolit — luskavec, litijeva sljuda 25
Lepilo, n. —
Ležičav,
Ležišče,
Lice, kovinsko —
Lidit 34
Lignit 63
Limonit 38
Lojevec,
Luskavec,
Maček, apneni —
Magnetovec,
Malahit —
Malec,
Marmaroški demanti 33
Marmor, barvni ali pisani —
— beli —
—
— izpreminasti 14
Med,
Mel,
Melanit 22
Melek,
Močvirjevec —
Morion 33
Muskovit 24
Nadimati se, nadimljem se, v. impf. r. —
Nadrobljen,
Nahukel,
Nikelj —
Nitrat,
Obarvan,
Oborina, f. —
— kristalasta —
Obsidian 71
Odvolgniti, odvolgnem, v. pf. —
Ogljenina,
Ogljenitev,
Okra, rjava ali rumena železna 39
Oksid 77, 78
Olje, kameno —
Oniks 34
Opal 35
— dragi —
— jašmasti —
— lesasti —
— mlečni —
— navadni —
— steklasti —
— voskasti —
Opoka
Opolzek,
Ortoklaz ali kalijev živec 19
Oslica, zlatarska —
Osmerec, m. —
Osnova,
Stran
Pasol ali halit 77, 78
Pentagondodekaeder 47
Pesek,
— pomorski 75
Peščenjak, m. —
Pirit 77
Piroksen 20
Plagioklaz 20
Platičast,
Platina 59
Plavž, m. —
Pleniv,
Pocati, v. impf. —
Poprh, m. —
Porcelanka —
Porfir, kremenjakov —
Posnemek,
Prazem 33
Prelomina —
Premog, m. —
Premog, rjavi ali lignit —
Prhek,
Prhlenina —
Prhnenje —
Prhneti, v. impf.; izprhneti, v. pf. —
Prod —
Prodorina,
Pronikniti, proniknem, v. pf.; pronicati, pronicevati, v. impf. —
Prosojen,
Protast,
Prozoren,
Prst,
Prvina,
Pržina —
Puhalnica,
Stran
Raskav,
Raza —
Raziti —
Razkolek,
Razkolen,
Razkolina —
Različek,
Raznorob,
Razprostiti, v. impf. —
Razpršiti se, v. r. pf. —
Razselina —
Raztezen,
Raztok, m. —
Rogelj,
Roglast,
Rogoličnik 33
Rogovača —
— navadna 21
Romboeder,
Ropa
Roževec
Rubin 44
Ruda —
Rudna voda ali rudnica —
Rudnina —
Sadra —
— vlaknata —
Sadrenec,
Safir —
Salovec
Stran
Samočist,
Samoroden,
Samosvoja barva —
Serpentin 27
Serpentinov azbest 27
Sienit 68
Siga —
— kremenova —
Sijaj —
— biserni ali bisernosijajen, a, o, adj. —
— demantni —
— kovinski. —
— stekleni —
— svileni —
— tolščeni —
Sijajnik,
— antimonov —
— svinčeni —
— železni —
Sijajnost —
Silicid 77, 78
Silikat, (Alumosilikat) 20, 77, 78
— vodeni 77, 78
Sklad, sklada —
Stran
Skladovit,
Skrepeneti, skrepenim, v. pf. —
Skrilavec, glinasti —
— kloritov —
— kristalasti 72
Slankamen, m. —
Slatina, e, f.
Sljudovec,
Smaragd 24
Smola, kamena —
Smirek,
Sneg, zeleni
Sol —
— kamena —
— morska —
— varjena —
Solina, f. —
Solitar, čilski —
— kalijev —
Solotvor 78
Solovarnica —
Spargovec,
Specifična ali svojstvena teža —
Spljaka —
Sprhneti —
Sprimek,
Srebro —
— mačje —
— živo
Sren,
Stalagmit 14
Stalaktit 13
Steatit,
— črni premog (posebej) 63
Steklo,
— Marijino —
— rusko —
Stiva —
Strela, kamena —
Strešnik, m. —
—
—
—
—
Sulfat 79
Sulfid 77, 78
Svetlica,
— cinkova
— živosrebrna —
Svinec,
— rusi —
Svojstvena barva —
Školjkast,
Tagbau, der
Táliti se, v. r. impf. —
Teniti, tenim, v. impf.
Težec,
—
Topaz 23
Stran
Topiti se, v. impf. r.
Toplice, f. pl.
Trahit —
Trákovec,
Tremolit 21
Troska ali žlindra —
Troskav,
Trsen,
Turmalin, m. 22
Uselina, kristalasta —
Varíti, varim, v. impf. —
Vlaknat, a, o. adj. —
Voda —
— rudnica —
Vrastek,
Vrelovec,
Widmannstättnove podobe 42
Zategnjen, glej izpačen.
Zelenec,
Zlato —
— mačje —
— prano —
— rudniško —
Zlitina —
Zmes,
Zmesnina, bistvena —
Zrnat,
Zubelj,
Žarkasto razhodni zlog 14
Žekno 53
Železna pena
Železni cvet —
— sijajnik —
Železo —
— izpodnebno ali meteorsko —
— pozemsko ali telursko —
Železovec, luskavi —
— rjavi —
— rjavi glinasti —
— rusi —
— rusi glinasti —
Živec,
Žvepleni cvet 53
Žveplo —