Korespondenca Žige Zoisa.
Elektronska izdaja v zapisu XML - TEI
Izdaja 1.0
Prepis Ivan Prijatelj
Korekture prepisa in prevod Edvard Vrečko
Uredništvo, opombe ter spremno besedilo Luka Vidmar
Računalniški zapis Tomaž Erjavec
Kazalo
GLAVA GRADIVA
UVOD
PISMA
- M P 35: Osnutek pisma Žige Zoisa Jerneju Kopitarju; Ljubljana, 6. 4. 1812
- M P 36: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 15. 4. 1812
- M P 37: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 29. 4. 1812
- M P 38: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 16. 5. 1812
- M P 39: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 27. 5. 1812
- M P 40: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 13. 6. 1812
- M P 41: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 1. 7. 1812
- M P 42: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 18. 7. 1812
- M P 43: Osnutek pisma Žige Zoisa Jerneju Kopitarju; Ljubljana, 20./22. 7. 1812
- M P 44: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 15. 8. 1812
- M P 45: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 9. 9. 1812
- M P 46: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 23. 9. 1812
- M P 47: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 26. 9. 1812
- M P 47a: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 10. 10. 1812
- M P 48: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 7. 11. 1812
- M P 49: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 10. 11. 1812
- M P 49a: Pismo Jerneja Kopitarja Vincencu Karnofu (?); Dunaj, 10. 11.–21. 11. 1812
- M P 50: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 2. 12. 1812
- M P 51: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 13. 2. 1813
- M P 52: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 20. 3. 1813
- M P 53: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 7. 4. 1813
- M P 54: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 21. 4. 1813
- M P 55: Osnutek pisma Žige Zoisa Jerneju Kopitarju; Ljubljana, april 1813
- M P 56: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 12. 6. 1813
- M P 57: Pismo Valentina Vodnika Žigi Zoisu; Ljubljana, 27. 6. 1813
DODATKI
Glava TEI
| tip: |
text |
| jezik: |
slovenščina |
| zapisal: |
TER |
| datum: |
2004-05-06
(napisano)
|
2004-09-03
(popravljeno)
|
Opis datoteke
-
Naslovna izjava:
-
Naslov:
- Korespondenca Žige Zoisa.
Elektronska izdaja v zapisu XML - TEI
-
Izjava o odgovornosti:
Ivan Prijatelj
- Prepis
-
Izjava o odgovornosti:
Edvard Vrečko
- Korekture prepisa in prevod
-
Izjava o odgovornosti:
Luka Vidmar
- Uredništvo, opombe ter spremno besedilo
-
Izjava o odgovornosti:
Tomaž Erjavec
- Računalniški zapis
-
Izjava o ediciji:
-
Izdaja:
1.0
-
Velikost:
575 kB tekst + 17MB faksimile
-
Izjava o objavi:
-
Izdajatelj:
-
Inštitut za
slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU
-
Mesto publikacije:
-
http://nl.ijs.si/e-zrc/zois/
-
Dostopnost:
-
Delo je prosto dostopno.
-
Opis vira:
Izvirniki pisem iz korespondence Žige Zoisa v
arhivu Inštituta za slovensko literaturo in literarne
vede ZRC SAZU v prepisu Ivana Prijatelja (M P 35 - 57).
Opis zapisa
-
Opis projekta:
Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva.
Delo za to izdajo sta financirala Ministrstvo za šolstvo, znanost
in šport Republike Slovenije in Slovenska akademija znanosti in
umetnosti (pogodba št. 3311-01-2683083) v okviru
aplikativnega projekta L6-3083: Znanstvenokritične
izdaje v elektronskem mediju in delno v okviru
raziskovalnega programa MŤZŤ PO-0542-0106:
Inteligentna analiza podatkov, računalniška logika in
jezikoslovje.
-
Deklaracija o oznakah:
-
text
=
1
- Besedilo: celotno gradiva, skupaj z uvodom, pismi in dodatki.
-
front
=
1
- Uvodne opombe.
-
back
=
1
- Dodatki.
-
body
=
1
- Telo besedila: pisma.
-
div
=
106
- Razdelek gradiva. Atributi so type, id, corresp
-
divGen
=
25
- Virtualni razdelek: oznaka za mesto, kjer se
v HTML avtomatsko generira vzporedni izpis.
-
head
=
157
- Glava: naslovi razdelkov (uredniški - niso del pisem).
-
list
=
1
- Seznam.
-
item
=
3
- Element seznama.
-
figure
=
174
- Slika: kazalec na datoteko s sliko faksimila.
-
figDesc
=
87
- Opis slike.
-
page
=
247
- Stran rokopisa.
-
p
=
1340
- Odstavek.
-
note
=
821
- Uredniška opomba.
-
date
=
4
- Datum (testno).
-
del
=
8
- Izbris (v originalu).
-
gap
=
25
- Vrzel: mesto, kjer je besedilo v izvriniku
uničeno in zato ni prepisano.
-
hi
=
130
- Izpostavljeno: besedilo, ki je tipografsko
različno od sobesedila.
-
emph
=
1547
- Poudarjeno: besedilo, ki ga je avtor podčrtal.
-
bibl
=
233
- Bibliografska enota: ime publikacije v besedilu.
-
foreign
=
491
- Tuje: drugojezično besedilo.
-
ref
=
1442
- Kazalka (znotraj dokumenta).
Opis profila
-
Jeziki:
-
de = nemščina
-
sl = slovenščina
-
la = latinščina
-
fr = francoščina
-
it = italijanščina
-
pl = poljščina
-
en = angleščina
-
Seznam rok:
-
ZZO =
Žiga Zois
-
JKO =
Jernej Kopitar
-
LVI =
Luka Vidmar
-
MOG =
Matija Ogrin
-
TER =
Tomaž Erjavec
Opis sprememb
-
2004-09-03 Tomaž Erjavec
V1.0.
-
2004-09-01 Tomaž Erjavec
Popravljenih par napak v konverziji.
-
2004-08-26 Tomaž Erjavec
Razširjena in spremenjena izdaja. Obseg: 25 pisem.
-
2004-06-10 Tomaž Erjavec
Par popravkov (nov DTD).
-
2004-05-14 Tomaž Erjavec
Poskusna različica. Obseg: 4 pisma.
Korespondenca Žige Zoisa med 6. 4. 1812 in 27. 6. 1813
Osnovni podatki
Petindvajset pisem iz korespondence Žige Zoisa pl. Edelsteina, ki jih predstavlja pričujoča elektronska izdaja, prihaja iz skupine približno stotih pisem, osnutkov pisem oz. delov pisem iz Zoisove zapuščine iz časa med letoma 1810 in 1818. To epistolarno, v večjem delu še neobjavljeno gradivo je bilo namenjeno tretjemu zvezku Zoisove korespondence v zbirki Korespondence pomembnih Slovencev, ki pa zaradi izbruha druge svetovne vojne ni izšel. Iz zapuščine urednika, dr. Franceta Kidriča, so pisma prišla v arhiv Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, kjer so shranjena še danes. Nosijo signaturo M P 1–98. Pripravljeni so že njihovi skenogrami in prepisi, večinoma delo dr. Ivana Prijatelja, pripravljajo pa se še prevodi in komentarji.
Predstavljena pisma (signature M P 35–57 zajemajo čas od 6. 4. 1812 do 27. 6. 1813. Ker prihajajo iz Zoisovega zasebnega arhiva, obsegajo seveda večinoma pisma, naslovljena nanj, in sicer dvajset pisem Jerneja Kopitarja in eno pismo Valentina Vodnika. V to skupino spada še eno Kopitarjevo pismo, ki je bilo najverjetneje namenjeno Zoisovemu kopistu Vincencu Karnofu. Poleg teh pa spadajo v isto obdobje tudi trije Zoisovi osnutki pisem Kopitarju s svinčnikom, ki tako dopolnjujejo sliko teh pisnih dialogov. Velikost papirja, na katerem so napisana pisma, in organizacija teksta na njem sicer nihata, vendar je mogoče določiti tri osnovne oblike pisma:
-
Pisma, napisana na enem listu papirja, ki ima – enkrat prepognjen po širini – štiri strani. Najpogostejša velikost: 37 x 22,6 cm in 34,2 x 22,4 cm. Vsi Zoisovi osnutki so napisani na papirju zadnjega formata.
-
Pisma, napisana na polovici lista, ki ima – enkrat prepognjen po širini – štiri strani. Najpogostejša velikost: 22,4 x 18,4 cm. Večina Kopitarjevih pisem in torej sploh večina pisem iz ohranjenega korpusa Zoisove korespondence je napisana na papirju tega formata.
-
Pisma, napisana na četrtini lista. Najpogostejša velikost: 11,4 x 18,5 cm.
Vsebinske značilnosti
Obdobje, v katerem so bila napisana ta pisma, je bilo prelomno tako za tedanjo Evropo, ki so jo pretresali zadnji Napoleonovi vojni pohodi, kakor za korespondente, ostarelega barona, katerega zdravje je vedno bolj načenjala bolezen, premoženje pa davki pod francosko vladavino, in Kopitarja in Vodnika, katerih ustvarjalna, znanstvena in družbena pot se je ravno tedaj strmo vzpenjala. Vsi pomembni javni in osebni dogodki iz tega časa zaznamujejo in določajo značaj tudi teh pisem. Zois, ki po letu 1797 zaradi protina sploh ni več zapustil svoje ljubljanske palače na Bregu, se je tedaj nadvse spretno trudil ohraniti svojo mrežo železarn, ki so jo prizadele nizke cene železa, in kljub finančnim bremenom vzdrževati številna posestva, nepremičnine in nenazadnje številno osebje in sorodstvo v svojih hišah in v tujini. Ob tem je s skrbjo za čim bolj tekoče in mirno delo nove uprave Ilirskih provinc ohranjal odlične odnose s francoskimi oblastmi v Ljubljani, tako da je bil leta 1813 imenovan za viteza Legije časti. Ob vseh težavah je še vedno našel čas, da je podpiral in usmerjal svoje varovance (Kopitarja, Vodnika, Jakoba Zupana), si dopisoval s Kopitarjem in prek njega in neposredno ohranjal stike z evropskim intelektualnim krogom naravoslovcev (Friedrich Mohs, Abraham Gottlieb Werner, Scipione Breislak) in slavistov (Josef Dobrovský, Francesco Maria Appendini). Vodnik je bil v tem času pod francosko upravo povzdignjen na nekatera pomembna mesta v šolskem sistemu, predvsem pa se je poglobljeno ukvarjal s pripravo velikega nemško-slovenskega slovarja, ki ni nikoli izšel zaradi čakanja na poenotenje slovenske pisave, pa tudi zaradi političnih pretresov in pomanjkanja denarja. Kakor je razvidno iz predstavljene korespondence, ga je Janez Nepomuk Primic pri delu spodbujal, Kopitar pa se je iz njegovega odlašanja norčeval in Zoisu celo predlagal, da pripravita Vodniku za hrbtom konkurenčni slovarski projekt.
Ker je večino pričujočih pisem napisal Kopitar, predstavlja ta korespondenca najbolj hvaležen vir za preučevanje prav njegovega življenja in dela. V tem obdobju se je Kopitar na Dunaju že dokopal do pomembnih in donosnih služb, ki so mu skupaj s Zoisovimi zvezami omogočile dostop do najvišjih mecenov (nadvojvoda Janez, grof Józef Maksymiljan Ossoliński, grof Franz Joseph von Saurau) in duhov tistega časa v Srednji Evropi (Dobrovský, Wilhelm von Humboldt, Nikolaj Nikolajevič Novosilcev). Bil je skriptor v dvorni knjižnici in cenzor slovanskih in novogrških knjig, poleg tega sodelavec več revij in založb. V tem času so bili med njegovimi pomembnejšimi projekti ustanovitev revije Wiener Allgemeine Literaturzeitung, preučevanje Brižinskih spomenikov, na katere ga je opozoril Dobrovský in prizadevanja za enotni slovanski črkopis. Med drugim pa so ta pisma pomembna pričevanja o knjigah, revijah in mineralih, ki jih je Kopitar kupoval za barona in mu jih pošiljal v Ljubljano. Vsa pisma pa seveda vedno vsebujejo tudi poročila in tožbe nad zasebnimi težavami in stiskami. Tako Kopitar barona pogosto in zelo vztrajno prosi za priporočila in pomoč, npr. pri iskanju primernega stanovanja zase in primerne zaposlitve za prijatelja matematika Jožefa Jenka.
Uredniška izhodišča
V pričujoči elektronski izdaji so skenogrami, diplomatični prepisi in kritični prevodi postavljeni v jukstapozicijo, tako da je omogočena primerjava po straneh, med prepisom in prevodom pa tudi po odstavkih. V prepisu in prevodu so podčrtane oz. prečrtane besede, ki so podčrtane oz. prečrtane v izvirniku. V prepisu je izvirna gotica zamenjana z latinico. Pasusi v drugih jezikih (latinski, italijanski, francoski, slovenski), ki so v izvirniku zapisani v latinici, so v prepisu in prevodu postavljeni ležeče in tako ločeni od osnovnega nemškega besedila v gotici. V prevodih so pasusi ohranjeni v svoji izvirni jezikovni obliki – tako je ohranjena večjezična struktura pisma –, njihov prevod pa je mogoče najti v opombah. V prevodu in v spremljajočih opombah so ležeče postavljeni tudi naslovi knjig in revij. Vzporedni prikazi nekaterih pisem (M P 35, 38, 39, 41, 42, 46, 50) so na koncu opremljeni z dodatnimi skenogrami kratkega prejemnikovega, tj. Zoisovega pripisa evidenčne narave. Ker ti pripisi niso integralni deli Kopitarjevih pisem, njihovega prepisa in prevoda ni mogoče najti v vzporednem prikazu, temveč v opombi, ki sledi zadnji besedi prevoda. Poseben je primer osnutka pisma M P 55, pri katerem je zaradi slabe berljivosti prepisana in prevedena samo četrta stran. To pismo najbolj očitno opozarja na dejstvo, da je v pismih mnogo mest, ki je vprašljivih, spornih, predvsem pa odprtih drugačnim in novim interpretacijam. Tudi njim je namenjena pričujoča izdaja.
Opombe, s katerimi so opremljeni prepisi, so tekstnokritične narave in pojasnjujejo velikost papirja, na katerem je napisano pismo, vrsto pisala, obseg pisma, podatke o prepisovalcih in morebitna sporna ali manj berljiva mesta. Opombe, s katerimi so opremljeni prevodi, so vsebinske narave in pojasnjujejo imena in dogodke, omenjene v pismih, poleg tega pa vsebujejo prevode oz. razlage odlomkov v tujih jezikih.
Luka Vidmar
M P 35
Osnutek pisma Žige Zoisa Jerneju Kopitarju
Ljubljana, 6. 4. 1812
Kazalo
M P 35: Osnutek pisma Žige Zoisa Jerneju Kopitarju; Ljubljana, 6. 4. 1812
| M P 35 (faksimile) |
| M P 351 (prepis) |
M P 35 (prevod) |
|
 |
|
|
| Laibach 6. April 1812 |
Ljubljana, 6. aprila 1812 |
|
|
| Auf ihr letztes von 5. Febr. und 10. Merz an mich, und von 21. d. M. an Karnoff! |
Na Vaša zadnja, 5. februarja in 10. marca meni in 21. t. m. Karnofu napisana pisma.4 |
| Die Frachtspesen für die Bücher an Repitsch und an Supan sind eine Kleinigkeit und bezahlt, dagegen ist es wichtiger, daß die Partheien befriedigt, und Sie selbst beruhigt seyen! Supan hat besonders viel Freude über die Serbischen Editionen, und über das Mster Frag. bezeigt, welches er fleisig mit der Gr. Version ausfüllen will. Des mehrern werden Sie wohl bald von ihm selbst, sowie von Seite Ravnikers, und der andern Bibelübersetzer, denen er ihren Auszug aus Dubr. Brief mittheilen wird, vernehmen. Er ist nun unbeschreiblich voll Eifer. Das Anekdote von Bjelik ist goldwerth. Den Spruch = homo prop. deus. disp. werden die Krainer schwärlich geben. Ihren Rath hat Supan sogleich bewilligt, und Ihr Vorhaben hat uns alle erfreut. Mir war von Büttners Tabellen nichts bekannt. Das Zusammentreffen ist wahrhaftig entzückend. Wir erwarten mit größter Sehnsucht ihre Analyse der slavischen Alphabete, und den projektirten Stich der neuen Buchstaben! |
Stroški tovornine za knjige, poslane Repiču5 in Zupanu,6 so malenkost in so poravnani. Pomembno je, da sta prejemnika zadovoljna, vi sami pa pomirjeni. Zupan je bil posebej vesel srbskih izdaj in delov rokopisa, ki se ga trudi izpopolniti s pomočjo grške inačice. Več boste verjetno kmalu izvedeli od njega osebno, kakor tudi od Ravnikarja7 in drugih prevajalcev biblije,8 ki jim namerava posredovati Vaš izvleček iz pisma Dobrovskega.9 Sam je sedaj nepopisno razvnet. Bjelikova anekdota je vredna zlata. Pregovor homo proponit, deus disponit10 bo Kranjce komajda zadovoljil. Vaš nasvet je Zupan takoj sprejel, Vaša namera pa nas je vse razveselila. Büttnerjevih tabel11 nisem poznal. Z veliko nestrpnostjo pričakujemo Vašo razčlembo slovanskih pisav ter načrtovano gravuro novih črk! |
Werden Sie zweyerley e und o – werden Sie die jerisirenden Werthe mit Buchstaben oder Akzent Zeichen – vorschlagen? Werden Sie absolut neue Schriftzüge für die mangelnden Buchstaben erfinden? oder doch einige des Cyr., Glagol., Serb., Russischen - beibehalten? Diese und dergleichen Fragen dringen sich freilich auf! Aber ich gestehe noch einmal, daß mit delibriren, zweifeln und Hülfe suchen, nichts zustanden kommen kann. Es muß Blitzen, einschlagen und treffen! Das Ungewitter zieht sich ja schon zusammen, der entscheidende Augenblick für die slavische Muse ist nahe! Indeßen gewinnt ihr Vorläufer Zeit in den Annalen – oder umgekehrt geht alles zu Grunde! |
Nameravate pradlagati dve vrsti e in o, ali nameravate predlagati označitev jerizirajočih12 vrednosti s črkami ali naglasi? Predvidevate za manjkajoče črke popolnoma nove znake, ali pa nameravate vendarle ohraniti nekatere cirilske, glagolske, srbske ali ruske? Takšna in tem podobna vprašanja se seveda pojavljajo, toda ponovno poudarjam, da z dolgotrajnim posvetovanjem, dvomi in iskanjem pomoči ni mogoče doseči ničesar. Grmeti, bliskati se in udariti mora – odločilni trenutek slovanske muze je blizu. Medtem ko Vaš predhodnik izgublja čas z letopisi,13 bi lahko vse propadlo. |
| Der Himmel erhalte ihre Augen, und Jenko’s Geduld, beim lesen der Griechischen Mste. Maneo male, das die Mühe nicht unbelohnt bliebe! |
Naj nebo ohrani Vaše oči ter Jenku potrpežljivost pri branju grških rokopisov. Maneo male,14 da trud ne bi ostal nepoplačan. |
| Indeßen interessiren sich alle Ihre Bekannten, vorzüglich die Frauenzimmer weniger für die neue Auflage von Plato’s Werken, als für ihren Wunsch nach einem eigenen Quartier. Die Damen denken dabei, daß Sie es zunächst doch nicht für sich allein werden brauchen wollen? Wir bedauern die Mad. Beck! Wie ist sie so schnell dem uxorium ins Anenreich nachgesunken? |
Sicer pa vse Vaše znance, posebej ženske, manj zanima nova izdaja Platonovih del kakor pa Vaša želja po lastnem stanovanju. Dame si pri tem mislijo, da ga najbrž vendarle ne boste hoteli uporabljati zgolj zase? Žal nam je gospe Beck!15 Kako hitro je svojemu vdanemu soprogu sledila v kraljestvo prednikov! |
|
 |
Johann Gostischa hat uns seine Frau aufgeführt, die verdienten Beifall findet, weil sie hübsch genug, und eine vortreffliche Haushälterinn, folglich ganz das ist, was er am besten braucht. Durch ihn habe die Bücher für R et S endlich erledigt; aber die Chrom Serpentine, Reuß, und was noch etwa für mich beigepackt ist, liegt noch immer in Sab. Händen – zum Beweise, wie wenig man den alten Misslinger achtet, seitdem sein Eisen nicht mehr poussirt wird. Eben heute habe wieder an Gostischa geschrieben schreiben lassen um die Ausfindigmachung und den Bezug dieser Küstchen zu erzwingen. In Zukunft addressiren Sie alles an Gostischa, mit ein Paar Zeilen Aviso. Wir werden Ihnen leichtere Briefe a la Bibliot. Imp. und schwärere durch Gold zusenden. Der Verlag für meine Auslagen bleibt demselben gleichfalls fort anempfohlen. |
Janez Gostiša16 nam je predstavil svojo soprogo, ki je bila deležna zasluženega občudovanja, saj je dovolj ljubka in prvovrstna gospodinja, torej to, kar najbolj potrebuje. Z njegovo pomočjo sem končno uredil zadevo s knjigami za R. in S.,17 toda kromov serpentin,18 Reuss19 in kar je zame morda še priloženega, je še vedno v Zabukovškovih20 rokah kot dokaz, kako malo je cenjen stari Mislinjčan,21 odkar njegovo železo ne gre več tako v promet. Prav danes sem ponovno dal pisati Gostiši, naj izsili izročitev teh zabojčkov. V prihodnje naslovite s kratkim sporočilom vse na Gostišo. Lažja pisma vam bomo pošiljali na naslov cesarske knjižnice, težja pa dostavljali po Goldu,22 kateremu tudi v prihodnje zaupam svoja poslovna opravila. |
| Unter den Büchern an Supan fand ich Ferbers Briefe über Idria, die ich für Galois behielt. Besorgen Sie mir noch ein Paar Exemplare davon, und gleichfalls ein Paar v. Grubers Briefen an Born, bei Trattner. |
Med knjigami, namenjenimi Zupanu, sem našel Ferberjeva pisma o Idriji,23 ki sem jih zadržal za Galloisa.24 Priskrbite mi še nekaj takih primerkov, pri Trattnerju pa tudi nekaj Gruberjevih pisem Bornu.25 |
| Mit Ungeduld erwarte Gilberts Annalen! Senden Sie mir doch die Bände, die vorhanden sind, ohne den Schluß des Jahrgangs abzuwarten! |
Nestrpno pričakujem Gilbertove letopise!26 Pošljite mi vendar zvezke, ki so na voljo, ne čakajte na konec letnika! |
| Wir sind von der großen Literat. Welt schrecklich abgeschnitten! |
Od velike svetovne literature smo tukaj strahotno odrezani! |
| Zelli, mit noch mehr andern, wollte sich La Bibl.ė Britanique de Geneve, und das Journal de Physique de Paris, verschaffen; aber die Postdirection nahm die Bestellung nicht an; er wollte die Hefte nun aus der zweiten hand in Mayland kaufen, aber man verweigerte gleichfalls die Versendung durch die Postkuriere. Über die Tauern geht kein Postwagen, kein fahrender Both, kein Großfuhrmann zu uns; folglich lässt sich auch aus Salzburg und München nichts herüber bekommen. Wie lange wird es währen? |
Zelli27 in nekateri drugi so si želeli priskrbeti La Bibl. Britanique de Geneve in Journal de Phisique de Paris, vendar poštna uprava naročila ni hotela sprejeti, zato je hotel zvezke iz druge roke kupiti v Milanu, pa je bil prenos s poštnimi kurirji prav tako zavrnjen. Čez Ture ne pelje do nas nobena poštna kočija, noben sel na vozu, noben prevoznik; zato tudi iz Salzburga in Münchna ni mogoče ničesar dobiti. Kako dolgo bo še tako? |
|
 |
Daß Tammerburg über Cernazaj’s Kleinlichkeit im Schreiben in Anstalten erschrocken sey, hat mich herzlich lachen gemacht. Er kennt die Vlahen nicht! Ich habe bereits alles vermittelt, und auf mich genohmen. Er kann nur ohne Sorge einpacken, was er für Ihn in Bereitschaft hat. Ich lege nochmals das Vergleichnis seiner Desiderate, aus dem original Briefe abgerissen bei; nebst den minder kostbaren, und als vorräthe bezeichneten Stücken, wünscht Cernazaj besonders von den selteneren folgende: Labias Hornblende, Cerit, Kupfer Smaragd, Krysoberil, Zinn Kies und Nat. Silberamalgam Kristall, für welche er das Stück f 5 bis f 15 in guter Müntze zu zahlen sich erbietet. Die Expedizion werde ich ohne Anstand besorgen, und auch ohne leicht Anstand die Zahlung selbst leisten, oder bei des Freundes Bankier in Wien anweisen. Hiemit, wenn Tammerburg Lust hat, soll er nur gleich einpacken, und das Küstchen mit dem nächsten Postwagen an Johan Gostischa nach Cilli senden, zu meiner Disposizion. Für mich selbst kann ich hingegen noch nichts bestellen, weil ich nicht Zeit finde, meine Schubladen durchzumustern, und die vorzüglichen Deffizite anzumerken. Es wird im Verlauf des Sommers geschehen, wofern die physischen und ekonomischen Kräften es erlauben werden! Woran ich aber recht sehr zweifeln muß. |
Nad tem, da je Cernazajeva28 malenkostnost pri poslovanju Tammerburga29 tako prestrašila, sem se od srca nasmejal. Pač ne pozna Vlahov! Sem že vse uredil in prevzel nase. Ponovno prilagam iz izvirnega pisma iztrgani spisek njegovih želja. Poleg manjvrednih in kot zaloga označenih želi Cernazaj od bolj redkih primerkov posebej te: Labias Hornblende, Cerit, Kupfer Smaragd, Krysoberil, Zinn Kies in Nat. Silberamalgan Kristall, za katere je pripravljen plačati 5 do 15 florintov v dobrih kovancih za kos. Za odpremo bom poskrbel brez odlašanja in tudi sam izvršil plačilo, ali pa ga nakazal pri prijateljevem bankirju na Dunaju. Tammerburg lahko sedaj brez skrbi, če le hoče, takoj zapakira in zabojček z naslednjo poštno kočijo na moje stroške pošlje Janezu Gostiši v Celje. Zase zaenkrat ne morem naročiti ničesar, ker ne najdem časa, da bi pregledal svoje predale in ugotovil, kaj najbolj potrebujem. Če mi bodo dovoljevale telesne in ekonomske moči, v kar pa močno dvomim, se bo to zgodilo poleti. |
| Mit Primiz haben Sie mich ausgesöhnt. Ich vernehme, aber nicht offiziel, daß er die Kanzel erhalten habe. |
S Primicem ste me spravili. Slišal sem, vendar ne uradno, da je dobil katedro. 30 |
| Der Himmel gebe, daß ihr Litter. Verkehr mit den Nördlichen und Östlichen Slavisten den erwünschten Fortgang haben möge, aber für Heuer wenigstens Sie sich wohl auf eine ziemliche Pause gefasst machen, bis der Sturm vorüber sey! Indessen hat mich das Anekdote von Nxxf sehr erfreut, und schon die Hoffnung, jene Pracht Ausgaben einst zu sehen ist ein wahrer Genuß. – Ein Lexicon nach Famillien war ja immer auch mein Stecken Pferd, aber Vodnik hat sich dazu nie bequemen wollen etc. |
Naj nas usliši nebo, da bi Vaše sodelovanje s severnimi in vzhodnimi slavisti doseglo zaželjeni napredek, vendar se boste morali, vsaj za letos, dokler se vihar ne poleže, sprijazniti z daljšim premorom! Anekdota o Nxxfu me je zelo razveselila, saj je že samo upanje, da bom te krasne izdaje nekoč videl, pravi užitek. Leksikon na osnovi družin je bil že od nekdaj moj konjiček, toda Vodnik se zanj nikoli ni hotel potruditi itd. |
|
 |
| Ihren Brief an Solarich werde dieser Tage, mit 1 Gramm. Kop., 1 Slavin, expedieren, zugleich aber auch die Glagol. praeparatio ad Missam 6 Exemplär bestellen. Das Hinderniß war bisher ein Ex. v. Slavin aufzutreiben.Vodnik stellte mir das seinige zu Geboth, es war von ihm marginirt und unbrauchbar. Endlich fand sich in meiner Sammlung selbst ein Duplikat, welches Suppan und ich übersehen hatten. Ob Solarich ihren deutschen Brief verstehen, oder übersetzen laßen werde, bin ich sehr begierig zu erfahren. Besser wäre, Sie hätten ihm in Lateinischer Sprache geschrieben. |
Vaše pismo Solariću31 bom te dni odposlal, skupaj z izvodom Kopitarjeve slovnice in izvodom Slavina, istočasno pa naročil 6 izvodov glagolske praeparatio ad Missam.32 Ovira je bila doslej v tem, da nisem mogel stakniti nobenega izvoda Slavina. Vodnik mi je ponudil svojega, vendar je bil ta neuporaben zaradi njegovih stranskih pripomb. Končno sem našel v svoji zbirki izvod, ki sva ga z Zupanom spregledala. Zelo rad bi izvedel, ali bo Solarić razumel Vaše nemško pismo, ali pa ga bo dal prevesti. Bolje bi bilo, da bi mu pisali v latinskem jeziku. |
| Von dem was zwischen Sartori und den Carantanern vorgegangen, ist mir nichts bekannt, selbst die Preis Aufgabe des E. H. J. war für mich neu – (Wir verwildern hier ganz). Der Gegenstand ist wahrlich in jeder Absicht interessant. |
O tem, kaj se je dogajalo med Sartorijem33 in Karantanci, ne vem ničesar, celo nagradni razpis nadvojvode Janeza je bil zame novost (tukaj bomo postali popolni divjaki). Téma je v vsakem pogledu resnično zanimiva. |
| Von Mohs höre ich, daß er sich in Gratz befindet, ein Reisender hat ihn da beim Besuch des Johanneums angetroffen. Vergessen Sie nicht wegen Breislacs Geologie auf die deutschen Anzeigen u. Rezensionen Jagd zu machen. Diese Kommission interessirt mich litterarisch, und politisch recht sehr, denn ich bin in der höchsten Noth, in Mayland Unterstützung zu suchen. Bei Schreibers erfahren Sie gewiss, ob und sobald etwas über Breislack erscheinen wird. Auch Werner’s Reise nach Italien liegt mir immer im Sinne. Brocchi, der ganz sein Anhänger war, und das Thal von Tassa2 neptunisch anerkannt und vortreflich beschrieben hatte, soll nun, seitdem er im Neapolitanischen reiset, ganz umgesattelt haben, und ein rasender Vulkanist geworden seyn. Ich wünschte zu erleben, was Werner sagen würde, wenn er den Vesuv besteigen, und alle alte und neue Lava Ströme durchgemustert hätte! |
Slišal sem, da se Mohs34 zadržuje v Gradcu, neki popotnik je nanj naletel ob obisku Joanneuma. Zaradi Breislakove Geologije35 ne pozabite na lov za nemškimi Naznanili in recenzijami. Ta zadeva me zelo zanima, tako literarno kot politično, saj bom v skrajni sili prisiljen iskati pomoč v Milanu. Pri Schreibersu36 boste gotovo izvedeli, če bo in brž ko bo kaj izšlo o Breislaku. Tudi Wernerjevo potovanje v Italijo imam vedno v mislih. Brocchi, ki je bil v vsem njegov privrženec in je izvrstno opisal dolino Tasse ter njen nastanek pripisal vplivom voda, naj bi, odkar potuje po Neapeljskem, popolnoma spremenil svoj pogled ter postal ognjevit vulkanist. Želel bi doživeti, kaj bi porekel Werner, če bi se povzpel na Vezuv ter preučil vse stare in nove tokove lave.37 |
| Eben erhalte Briefe v. Gold, und Nachricht, daß er Ihnen f 28.52 für Eckhel et Reuss vergütet habe. Ich hoffe, daß es bald auch für die Poliersteine, und nach der Hand auch für den Gravimetrischen Zilinder, erfolgen wird.3
|
Pravkar sem sprejel Goldova pisma in sporočilo, da vam je povrnil 28,52 florinta za Eckhela in Reussa.38 Upam, da bo kmalu sledilo tudi povračilo za polirne kamne, pa tudi za gravimetrične valje.39 |
|
|
|
 |
|
Opombe
-
Osnutek Zoisovega pisma Kopitarju je napisan s svinčnikom in težko čitljiv. 2 preganjena lista, 4 s svinčnikom popisane strani. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Morda Tazza. [nazaj]
-
Zoisov pripis s svinčnikom na zadnji strani drugega lista: »Kop 6 Apr 1812.« [nazaj]
-
Gl. Kopitarjevo pismo Vincenciju Karnofu, Zoisovemu kopistu, pod signaturo M P 34, arhiv Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. [nazaj]
-
Pravnik Franc Repič (1758–1812), tedaj fiskalni adjunkt pri finančni prokuraturi v Ljubljani, je bil Kopitarjev znanec in Linhartov prijatelj. Gl. SBL III, str. 84. [nazaj]
-
Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. S Kopitarjevo pomočjo si je sestavljal knjižnico. Gl. SBL IV, str. 870–873. [nazaj]
-
Poznejši tržaški in koprski škof Matevž Ravnikar (1776–1845), tedaj profesor dogmatike na ljubljanskem bogoslovnem učilišču, vodja semenišča, profesor in nedeljski pridigar na liceju, kancler centralnih šol v Ljubljani, kjer je predaval filozofijo in svetopisemske vede. Gl. SBL III, str. 46–48. [nazaj]
-
Kopitar je Zupana že kot študenta pridobil za nov prevod biblije, ki je začel nastajati po 1809. Ravnikar je kot član odbora za prevod Nove zaveze prevedel iz hebrejščine Mojzesovo Peteroknjižje. Prav tam. [nazaj]
-
Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38. [nazaj]
-
Latinsko. »Človek predlaga, Bog odloči.« [nazaj]
-
Nemški filolog Christian Wilhelm Büttner. Zoisove besede se nanašajo na njegovo delo Vergleichungs Tafeln der Schriftarten verschiedenen Völker in denen vergangenen und gegenwärtigen Zeiten, ki je izšlo v Göttingenu1771–1779. [nazaj]
-
Jeri, devetindvajseta črka ruske abecede in ustrezna črka slovanskih abeced, oznaka za samoglasnike. [nazaj]
-
Zelo verjetno je mišljen jezikoslovec Marko Pohlin, avtor Kraynske grammatike. [nazaj]
-
Latinsko. »Nepotrpežljivo čakam, ...« [nazaj]
-
Soproga dunajskega knjigarnarja Ferdinanda Becka. Gl. ZK 1, str. 63. [nazaj]
-
Za Gostiše gl. ZK 2, str. 159.Verjetno so bili trgovci (Celjani?), posredniki med Zoisom in njegovimi dunajskimi znanci, tudi Kopitarjem. [nazaj]
-
Repiča in Zupana. [nazaj]
-
Mineral magnezijevega hidroksi silikata [nazaj]
-
Verjetno mišljena strokovna knjiga. [nazaj]
-
Zabukovšek oz. Sabukoschek, celjski usnjar, ki ga je očitno kot nezanesljivega posrednika med Zoisom in Dunajem nadomestil Gostiša. Gl. ZK 1, str. 41, op. 4. [nazaj]
-
Zois. [nazaj]
-
Najbrž tržaški podjetnik Jožef pl. Gold, poročen s Zoisovo nečakinjo Marijo Ano Ivano Zois. [nazaj]
-
Janez Jakob Ferber je napisal Opis rudnika živega srebra v Idriji na srednjem Kranjskem, ki je izšel v Berlinu 1774. BC, str. 475. [nazaj]
-
Lois Georges Gabriel Gallois de la Chapelle, ki je bil od marca 1810 na inženirski nalogi v Iliriji. Gl. ZK 2, str. 172. [nazaj]
-
Pisma s Kranjskega s hidrografsko in naravoslovno vsebino in nadaljevanja jezuita Tobije Gruberja, direktorja plovbe v temešvarskem banatu in brata Gabrijela Gruberja, naslovljena na Ignaza von Born, ki jih je založil. Trattner je bil dunajski knjigarnar. [nazaj]
-
Ludwig Wilhelm Gilbert, profesor fizike v Halleju, ki je po 1799 izdajal Annalen d. Physik. [nazaj]
-
Italijanski benediktinec Rafael Zelli, ki je v Ljubljani od 1810 pripravljal novo organizacijo šolstva za Napoleonovo Ilirijo. Gl. ZK 2, str. 170, op. 14. [nazaj]
-
Giuseppe Carlo Cernazaj, videmski trgovec z minerali, s katerim je sodeloval Zois. Prim. SBL IV, str. 838. [nazaj]
-
Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin. [nazaj]
-
Razsvetljenec Janez Nepomuk Primic (1785–1823) je spomladi 1811 dobil mesto skriptorja graške licejske knjižnice, 19. februarja 1812 pa bil imenovan za profesorja novoustanovljene stolice slovenskega jezika na graškem liceju. Gl. SBL II, str. 579–582. [nazaj]
-
Srbski razsvetljenec in korektor slovanske tiskarne v Benetkah Pavao Solarić je bil Kopitarjev dopisnik. Prim. SBL I, str. 502 in KIV, str. 9. [nazaj]
-
»Priprava na mašo.« [nazaj]
-
Jožef pl. Sartori, knjižničar terezijanske akademije na Dunaju. [nazaj]
-
Dunajski mineralog in kustos na graškem Joanneumu Friedrich Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837. [nazaj]
-
Italijanski geolog Scipione Breislak, ki je pisal o vulkanskih kamninah. Zoisa zanimajo recenzije njegovega novega dela Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu. [nazaj]
-
Zoolog Karl Franz Anton Schreibers, po 1806 ravnatelj dunajskega naravoslovnega muzeja, je imel s Zoisom stike že v devetdesetih letih 18. stoletja. ZK 1, str. 49. [nazaj]
-
Abraham Gottlieb Werner (1749–1817), profesor mineralogije na rudarski visoki šoli v Freibergu, goreč zagovornik neptunistične teorije o nastanku kamnin in nasprotnik vulkanistične teorije, Zoisov dopisnik. Prim. SBL IV, str. 838. [nazaj]
-
Povračilo Kopitarju za nakup Zoisovih knjig. Eckhel je bil avtor numizmatičnih del, ki jih je zbiral baron. [nazaj]
-
Kopitarjev pripis na zadnji strani drugega lista: »Kopitarju 6. aprila 1812.« [nazaj]
M P 36
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 15. 4. 1812
Kazalo
M P 36: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 15. 4. 1812
| M P 36 (faksimile) |
| M P 361 (prepis) |
M P 36 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien 15ten April 1812 |
Dunaj, 15. april 1812 |
|
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
|
|
| Durch Scheuchenstul wagte ich es Ew. Gnaden Steffens Oryktognosie worin der Zoisit als ausgemachtes genus steht und à ľ Eulenspiegel, si potest ire hoc poterit et hoc, auch Hofmanns Mineralogie die Werner hier so anpris, daß Heubner auf einmahl 24 Ex. zu bestellen bekamm, – zu übermachen. Mit heutigen Postwagen gehen an Joh. Fortuna die Stukkatur poliercilinder, 6 Stück = f 40 W. W.2 (worüber ich Ihre Zufriedenheit seiner Zeit zu vernehmen wünsche durch Karnof) item das Stück Arsenik saures Kupfer vom Abbe Tammerburg (bei allen diesem geht mir nur das nicht recht zusammen, daß E. G. alles zahlen, und die Herren dagegen, Ihre Stufen immer für geschenkt annehmen zu wollen scheinen. Tamm. hat mir von jenen schönen St. Chromerz aus Rxxs Kabinet nicht mehr gesprochen: O! hätte ich nur ein eigenes Quartier, ich könnte diese Schushemashe alle ausstehen!); item Gilberts Annalen, die eben aus Leipzig angekommen. |
Po Scheuchenstuelu4 sem si drznil Vaši milosti predati Steffensovo Poznavanje kamnin,5 v kateri je zoisit omenjen kot popolnoma samonikla rudnina in à l’ Eulenspiegel, si potest ire hoc, poterit et hoc,6 pa tudi Hoffmannovo Mineralogijo,7 ki jo Werner8 tukaj tako priporoča, da je Heubner9 sprejel naročilo za kar 24 izvodov. Z današnjim poštnim vozom je na naslov Janeza Fortune10 odposlano tudi 6 kosov polirnih valjev za štukaturo, skupaj 40 florintov v dunajski valuti (kako ste s tem zadovoljni, me ob priložnosti obvestite prek Karnofa),11 prav tako primerek arzenično kisle bakrene rude od očeta Tammerburga12 (pri vsem tem me moti, da Vaša milost vse plača, medtem ko bi Vaše minerale gospodje radi dobili podarjene; Tammerburg mi o onem lepem kosu kromove rude iz kabineta Rxx13 ni nič več govoril; o, ko bi imel vsaj svoje stanovanje, pa bi vso to zmešnjavo lažje prenašal!), item14 Gilbertove Letopise,15 ki so pravkar prispeli iz Leipziga. |
| Hier liegt auch ein Brief von Txxx selbst, woraus E. G. seine Anstände mit Cernazaj ersehen werden: Hier scheint Txxx recht zu haben: freilich aber weiß C. nicht daß er es mit einem alten kränkelnden armen Mann zu thun hat. Indessen wünschte ich diese Verbindung doch zu Stande gebracht um sie seiner Zeit selbst zu übernehmen. |
Priloženo je tudi Tammerburgovo pismo, iz katerega bo Vaša milost razbrala njegov odnos do Cernazaja.16 Zdi se, da ima Tammerburg tukaj prav, seveda pa Cernazaj ne ve, da ima opravka s starim bolehnim človekom. Vendar si želim, da bi ta povezava bila vzpostavljena, da bi jo ob priložnosti sam prevzel. |
|
Mohs war hier auf 8 Tage. Er besuchte mich, da ihm Heubner sagte daß ich so oft nach ihm gefragt. |
Mohs17 je bil 8 dni tukaj in me je obiskal, saj mu je Heubner povedal, da sem večkrat povpraševal po njem. |
|
 |
| Auch Jenko besuchte er. Überhaupt ist er uns allen, die er in E. G. Hause kennen gelernt, noch immer gut; Ich finde ihn stark gewachsen an Menschenkenntniß und Menschenbehandlung, ohne Abbruch seiner ersten Liebe zu den Wissenschaften. Dem EH. ist er sehr ergeben, und er ihm! Das Johanneum steht mit unter ihm, daher auch Briefe an ihn am Johanneo abzugeben addressirt werden, um ihm selbst ins Gebirge richtig nachzukommen. Er war ebenfalls nicht abgeneigt, Styriaca und Tyrolensia, wovon Haldenvoll Duplikate dort liegen, gegen Italienische, Spanische etc. Sachen zu vertauschen. Ich habe Ihm einen Anwurf hierüber gemacht, den er gleich ergreifte. Wollen E. G. ihn für Breislak etc. benutzen, so kommt’s nur auf einen Brief an ihn an. Vielleicht aber schreibt er E. G. selbst hierüber zu: (wiewohl ich durch Werner’s schöne Worte und nichts thun von je her verschüchtert, auch von Mohs kaum mehr zu hoffen wage). Die zwey grossen Sammler Rxx. u. Jxhann sind wie alle Rivalen eifersüchtig aufeinander etc. und so auch ihre Diener. Deswegen wird erzählt, Werner sey mit Mohs nicht ganz zufrieden (um den Rxxx zu trösten, weil ihm Jxx in Mohsens Eroberung zuvorgekommen). Werner hat Rxxs Kabinet rewidiert und Txxxs falsche Taufen berichtigt.- |
Obiskal je tudi Jenka,18 saj je vsem nam, ki nas je spoznal v hiši Vaše milosti, še vedno zelo naklonjen. Zdi se mi, da je precej pridobil na poznavanju in občevanju z ljudmi, pri tem pa ohranil svojo prvotno ljubezen do drugih znanosti. Nadvojvodi je zelo vdan, ta pa njemu! Joanneum je pod njegovim vodstvom, tako da ga pisma, naslovljena nanj na Joanneumu, pravočasno dosežejo celo v planinah. Tudi ni bil nenaklonjen zamenjavi Styriane in Tyroliane, katerih izvodov so tam polna skladišča, za italijanske, španske in druge izdaje. O tem sem mu podal predlog, ki ga je takoj sprejel. Če ga Vaša milost želi uporabiti kot posrednika za Breislaka, 19 mu samo pišite, morda pa bo on sam o tem pisal Vaši milosti. (Ker sem od Wernerjevih lepih besed ter nedejavnosti preplašen, tudi od Mohsa ne pričakujem kaj več.) Oba velika zbiralca R. in Janez20 sta kakor vsi tekmeci ljubosumna drug na drugega itd., prav tako tudi njuni služabniki. Zato se govori, da Werner ni popolnoma zadovoljen z Mohsom (da bi tolažil R-ja, ker ga je Janez prehitel v pridobivanju Mohsa na svojo stran). Werner je ponovno pregledal R-jev kabinet in popravil napačna Tammerburgova poimenovanja. |
| Mohs war hier bei der Witwe des Bergraths Heidinger die zwey brave Söhne (Chemisten) und ein liebes |
Mohs je obiskal tudi vdovo rudarskega svétnika Heidingerja, ki ima dva sinova (kemika) in ljubko |
|
 |
| junges Töchterchen hat. Die Mutter scheint auch ein ganz gescheites Frauerl zu seyn – wenigstens sagte sie ihm eine Menge gescheit artige Dinge und machte auch mich zum Richter ob Mohs nicht schon genug studiert habe und endlich einmahl die Menschen den Bergen vorziehen sollte etc. |
mlado hčerkico. Zdi se, da je mati prav pametna ženska, saj mu je povedala kar nekaj pametno zvenečih stvari in je med drugim tudi od mene želela, da razsodim, ali ni Mohs že dovolj študiral in ali ne bi bil že čas, da da ljudem prednost pred hribi itd. |
| Mohs lässt sich E. G. ganz besonders empfehlen. Die Dariosche Abh. hatte er in diesen 8 Tagen, 2/3 ausgelesen. Ein Urtheil war so wenig aus ihm zu erhalten als aus Werner: aber wenigstens motiviren mußte Mohs mir dieses Schweigen, und da sagte er, wie mißlich es sey ein probhiltiges Urtheil zu sagen, wenn man sich auf fremde unzulängliche Daten verlassen müße, er werde E. G. von Gratz aus zuschreiben. (Mir aber scheinen die Herren die Italiäner als dürftige Autodidakten keiner Beachtung werth zu finden und das Abgeben mit ihren dicerie für Zeitverlust zu halten). – Aber das erlaubte er nur E. G. zu berichten, daß sein neuestes Mineralsystem, das anfänglich dem EH. nicht recht gefallen wollte, nun nachdem es in Wien von ihm (dem EH.) mehrern communiziert worden und allgemeinen Beifall gefunden, sowohl an Johanneo als vielleicht auch in Wien wird befolgt werden. Was näheres aber darüber konnte ich nicht von ihm erfahren, als daß es von dem in Vandernull’s Katalog ganz oder doch sehr verschieden sey. |
Mohs se Vaši milosti prav posebej priporoča. Dariovo razpravo je v teh dneh prebral do dveh tretjin, mnenje o njej pa je bilo od njega prav tako nemogoče dobiti kakor od Wernerja, vendar sem vztrajal, naj mi zaupa vsaj razlog za svoj molk. Na to mi je odgovoril, kako težavno je podati neovrgljivo sodbo, če se je treba zanašati na tuje, nezanesljive podatke. Vaši milosti bo o tem pisal iz Gradca. (Meni pa se zde gospodje Italijani kot borni samouki, nevredni posebne pozornosti, in ukvarjanje z njih govoričenjem zapravljanje časa.) Naslednje pa je dovolil poročati samo Vaši milosti, namreč, da bo njegova najnovejša sistematizacija mineralov, ki sprva nadvojvodi ni bila posebej povšeči, potem ko je na Dunaju po predstavitvi širšemu krogu (tudi nadvojvodi) naletela na splošno odobravanje, upoštevana tako na Joanneumu kakor morda tudi na Dunaju. Kaj podrobnejšega o tem pa od njega nisem izvedel kakor to, da se od tiste v Van der Nüllovem21 katalogu popolnoma ali vsaj zelo razlikuje. |
| Vor Schriftstellerey habe er jetzt einen Ekel und Widerwillen (malum signum?): ich habe ihm auf das à propos ein Epigramm auf Bxxxx nach der ersten Schlacht bei Dunej vorgehalten (Bxxxx en Autriche se naturalise car il commence à faire des bxtxs xs)3 worüber er laut auflachte. |
Do pisateljevanja čuti sedaj gnus in odpor (malum signum?),22 jaz sem mu na to à propos ponudil epigram na Bxxxx23 po prvi bitki pri Duneju24 (Bxxxx en Autriche se naturalise car il commence à faire des bxtxsxs),25 na kar se je glasno nasmejal. |
| Der Ritter von Stahlberg ist nun in die andere Welt gegangen, – um Rechenschaft zu geben von seinen plagiis. |
Vitez pl. Stahlberg je odšel na drugi svet – da bi podal račun o svojih plagiis.26 |
|
 |
| Von den Memoires der Acad. Celtique hat das Theresianum die zwey ersten Bände bekommen, die mir Herbiz einst mein Rival in Ossxxxs Gunst, nun mein Freund (in der laxeren Bedeutung) mitgetheilt hat. Ich lege hier meine Observations bei. Vielleicht nimmt sie Siauve auf, sowenig Zeilen sie auch betragen. Dazu könnte man ihm meine Berichtigung der Samskrdanischen Wörter in den Fundgruben, die ihm noch willkommner seyn wird als Berichtigung eines solchen Journals etc. geben. Supan soll alles druckfertig schreiben (den Mann sollten sich E. G. ein wenig abrichten?) |
Od Spominov Keltske akademije je Theresianum prejel prva dva zvezka, ki mi ju je posredoval Herbic,27 nekoč moj tekmec v naklonjenosti Ossxxx,28 sedaj prijatelj (v bolj ohlapnem smislu).29 Tukaj prilagam svoje pripombe. Morda jih bo Siauve30 upošteval, čeprav vsebujejo le nekaj vrstic. K temu bi lahko dodal svoje popravke sanskrtskih besed iz Najdišč,31 kar bi mu verjetno bilo bolj po godu kot pa lektoriranje revije takšne vrste. Zupan32 naj vse pripravi za tisk (tega moža naj si Vaša milost nekoliko prilagodi!). |
| Boisserolli’s Träume halten nicht Stich. Johanneau ist noch der leidlichste Etymologe unter der unetymologischen Nation. Nur Adelung und nach ihm Linde verstehen die Theorie des Etymologisirens. Linde’s Traktat hierüber (praefatio Lexici) verdiente sehr ins Französische übersetzt zu werden; zwar keiner, der eine Menge Sprachen (wie die heutigen occidentalischen sind, Franz., Wälsch, Englisch, Spanisch) spricht, ist zum tiefern Etymologen geeignet, aber eine gesunde Theorie bewahrt sie wenigstens vor Lächerlichkeiten. |
Boisserollijeve sanje nimajo trdne opore. Johanneau33 je še najbolj sprejemljiv etimolog iz vrst neetimološkega naroda. Samo Adelung34 ter za njim Linde35 razumeta teorijo etimologiziranja. Lindejeva znanstvena razprava o tem (praefatio Lexici)36 si zasluži prevod v francoščino. Sicer pa nobeden od tistih, ki govorijo množico jezikov (kot so današnji zahodni: francoščina, valižanščina, angleščina, španščina), ni primeren za poglobljeno raziskovanje etimologije, vendar jih vsaj zdrava teorija varuje pred neumnostmi. |
| Fr. v. Gold theilt mir eben die erfreuliche Nachricht mit von dem kleinen Baron Michele, der von Frl. Louise et Joseph vertreten ward, und den edlen Urgrosspapa wieder ins Andenken ruft! Ganz stille aber mit inniger Theilnahme gratuliere auch ich zu diesem Familien Zuwachs! Mit ewiger Verehrung und Liebe |
Gospa pl. Gold37 mi je pravkar sporočila veselo novico o majhnem baronu Mihaelu, ki sta mu bila botra gospodična Luiza in gospod Jožef.38 Ta bo zopet obudil spomin na plemenitega pradeda!39 Popolnoma tiho, vendar prisrčno se pridružujem čestitkam ob tem družinskem prirastku. Z večno spoštljivostjo in ljubeznijo |
| E. G. dankschuldiegster |
Vaše milosti dolžnik, |
|
|
| K. m. p. |
Kopitar l. r. |
|
|
| Novi nil! expectamus magna! |
Novi nil! Expectamus magna!40 |
|
|
|
Opombe
-
Preganjena polovica lista, 4 s črnilom popisane strani. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Wiener Währung. [nazaj]
-
Francosko: bêtises? [nazaj]
-
Morda Anton pl. Scheuchenstuhl, svetniški protokolist pri deželnem sodišču. [nazaj]
-
Nemški filozof, znanstvenik in pesnik Henrik Steffens (1773–1845). Najbrž je mišljeno njegovo delo Beiträge zu inneren Naturgeschichte der Erde, izdano 1810. [nazaj]
-
Latinsko. »Kot Pavliha; če bo mogoče priti sem, bo prišel tudi sem.« [nazaj]
-
Christian August Siegfried Hoffmann (1760–1813) je začel leta 1811 v Freibergu izdajati Handbuch der Mineralogie. Drugi zvezek je izšel leta 1812, četrti, zadnji, pa leta 1818. [nazaj]
-
Abraham Gottlieb Werner, profesor mineralogije na rudarski visoki šoli v Freibergu, zagovornik neptunistične teorije o nastanku kamnin in nasprotnik vulkanistične teorije, Zoisov dopisnik. Prim. SBL IV, str. 838. [nazaj]
-
Heubner, knjigovodja knjigarnarja Ferdinanda Becka, je bil Kopitarjev sostanovalec na njegovem prvem dunajskem stanovanju pri gospe Pfaundler. Prim. ZK 1, str. 43, op. 17. [nazaj]
-
Dunajski trgovec. [nazaj]
-
Vincenc Karnof je bil Zoisov kopist. [nazaj]
-
Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin. [nazaj]
-
Nadvojvoda Rainer, ki mu je Tammerburg urejal mineraloški kabinet. [nazaj]
-
Latinsko. »Prav tako.« [nazaj]
-
Ludwig Wilhelm Gilbert, profesor fizike v Halleju, ki je po 1799 izdajal Annalen d. Physik. [nazaj]
-
Giuseppe Carlo Cernazaj, videmski trgovec z minerali, s katerim je sodeloval Zois. Prim. SBL IV, str. 838. [nazaj]
-
Dunajski mineralog in kustos na graškem Joanneumu Friderik Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837. [nazaj]
-
Kopitarjev prijatelj Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju. Prim. KIV, str. 329, op. 5. [nazaj]
-
Italijanski geolog Scipione Breislak, ki je pisal o vulkanskih kamninah. Zois v prejšnjem pismu (gl. M P 35) prosi Kopitarja, da mu poišče recenzije njegovega novega dela, Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu. [nazaj]
-
Nadvojvodi Janez (1782–1859) in Rainer (1783–1853), deveti in deseti sin Leopolda II., cesarja Svetega rimskega cesarstva, brata vladajočega avstrijskega cesarja Franca I. [nazaj]
-
Dunajski bankir Friderik Van der Nüll je imel v lasti veliko mineraloško zbirko, katere opisovanje je zaupal Mohsu. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12. [nazaj]
-
Latinsko. »Slabo znamenje?« [nazaj]
-
Bonaparteja. [nazaj]
-
Bitka pri Aspernu 21 in 22. maja 1809, v kateri je nadvojvoda Karel porazil Napoleona. Čeprav je Napoleon nekaj tednov pozneje dobil bitko pri Wagramu in zasedel Dunaj, je bila bitka pri Aspernu njegov prvi poraz, ki so mu kmalu sledili še drugi, na kar namiguje tudi Kopitar. [nazaj]
-
Kopitar v epigramu na Napoleona verjetno namiguje na njegovo pragmatično poroko z nadvojvodinjo Marijo Luizo, hčerko avstrijskega cesarja Franca I., 1. aprila 1810 v Parizu po vojni z Avstrijo. V Avstriji se je torej navadil početi neumnosti. [nazaj]
-
Latinsko. »Poneverbah.« [nazaj]
-
Frančišek Herbic, kustos terezijanske akademije na Dunaju. [nazaj]
-
Ossolińskega. Poljski grof Józef Maksymiljan Ossoliński, ki je bil od 1809 prefekt dunajske Dvorne knjižnice, je imel znamenito zasebno knjižnico. S Kopitarjem se je seznanil vsaj leta 1810 in postal njegov najmogočnejši pokrovitelj. Kopitar ga je globoko spoštoval in mu svetoval pri njegovem zanimanju za zgodovino poljske literature in pri izpopolnjevanju njegove biblioteke. Prim. SBL I, str. 499, KIV, str. 144, op. 4. [nazaj]
-
Herbic in Kopitar sta se spoznala 1808. SBL I, str. 315. [nazaj]
-
Étienne Marie Siauve, član pariške Keltske akademije in 1805–1806 francoski vojni komisar na Kranjskem. Prim. ZK 1, str. 30. [nazaj]
-
Misli na Mines de l’Orient. [nazaj]
-
Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Gl. SBL IV, str. 870–873. [nazaj]
-
Francoski filolog in leksikograf Eloi Johanneau. [nazaj]
-
Nemški filolog in leksikograf Johann Christoph Adelung (1732–1806). [nazaj]
-
Poljski filolog in zgodovinar Samuel Linde (1777–1847), rektor varšavskega liceja in generalni ravnatelj varšavske biblioteke, je bil Kopitarjev korespondent. SBL I, str. 502. [nazaj]
-
Latinsko. »Predgovor leksikografa«. [nazaj]
-
Zoisova nečakinja Marija Ana Ivana Zoisa, poročena pl. Gold, hči Jožefa Zoisa. [nazaj]
-
Žigov brat Jožef Zois, ki je živel na Dunaju, in njegova hčerka Marija Alojzija Zois. [nazaj]
-
Barona Michelangela Zoisa, Žigovega in Jožefovega očeta. [nazaj]
-
Latinsko. »Novega nič! Pričakujemo veliko!« [nazaj]
M P 37
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 29. 4. 1812
Kazalo
M P 37: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 29. 4. 1812
| M P 37 (faksimile) |
| M P 371 (prepis) |
M P 37 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien 29ten April 1812 |
Dunaj, 29. april 1812 |
|
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
| |
|
| Zuerst vielen Herzensdank für die lieben drey Blatt von E. G. verehrter Hand, do 6. April. Dann beinah eben sovielen für die Beendigung der Bücheranliegenheit. Nur ist mir das dabei nicht ganz recht, daß wir E. G. immer sollen zahler seyn lassen. Indeßen muß ich mir wohl das Punktum gefallen lassen, da es EHxxx thun! |
Najprej prisrčna hvala za ljube tri, od Vaše milosti lastnoročno napisane liste z dne 6. aprila, prav tako tudi za rešitev zadeve s knjigami.6 Pri tem mi ni povsem prav, da hoče biti Vaša milost vedno plačnik, hkrati pa ugotavljam, da Vaša milost to vedno znova počenja. |
| Über den Meister schreibt mir Fritz in seiner (freilich nicht antiken) Kraftsprache, daß er diesen Winter stark gerappelt habe. Ich sehe seiner Antwort auf meine peremtorische Sommation wegen des endlichen Drucks der altslav. Grammatik begierig entgegen. Sein Übel befällt ihn etwa nur in den extremen Graden des Winters oder Sommers. Auch schreibe ich ihm heute wegen der vielen Duplikaten der Slobickischen Sammlung, die ich um billige Preise für mich übernähmen möchte. (Me Slobizki hat 14 Kisten vollgepakt soviel hinein konnte. Vieles behielt sie weil sie sonst noch ein paar Kisten hätte spendieren müßen (!): Recht geschieht dem Auersperg, warum wies er sie nicht an mich? Konnte ich den Katalog zweimahl schreiben, gratis, so hätte ich wohl die Einpackung auch besorgt). |
O mojstru mi piše Fritz7 v svoji (seveda ne antični) krepki govorici, da je v tej zimi močno rogovilil.8 Željno pričakujem njegov odgovor na moj peremptorni opomin v zvezi s končnim tiskanjem staroslovanske slovnice. Njegova slabost ga napade menda samo v skrajnih zimskih ali poletnih razmerah. Danes mu bom pisal tudi zaradi številnih dvojnikov v zbirki Slobickega, ki bi jih po ugodni ceni rad pridobil zase. (Gospa Slobicki je napolnila 14 zabojev – kolikor je šlo noter. Veliko je obdržala, ker bi sicer morala podariti še nekaj zabojev. (!) Prav se godi Auerspergu, zakaj pa je ni napotil name! Če sem lahko katalog dvakrat zastonj napisal, bi prav gotovo lahko poskrbel tudi za pakiranje.) |
| Morgen zieh ich aus, zu Engel als Subaffittavolo: ich habe ihm aber zugleich auf Micheli wieder aufgesagt, weil er ein Muster von Schmutzigkeit ist (wenigstens wird er nicht sagen können daß die Krainer sich alles bieten lassen: in solchen Sachen denk ich immer, wie ich mich in E. G. Beisein betragen würde und es geht con garbo zu). Basta, ich glaube mich so benommen zu haben und noch zu benehmen, daß er mich weder haßen noch verachten darf und nur vor mir sich schämen muß wenn er das noch kann etc. Übrigens sind meine 2 Zimmer (mit einem Eingang) ganz separirt und ich brauche nicht in Berührung mit ihm zu kommen, wenn ich nicht will. Aber er wird mich selbst suchen, und ich werde nur meinen gerechten Stolz zu mässigen brauchen etc. Nach Micheli ziehe ich zu Pirsner wenn er inzwischen wird geheurathet haben und ich nichts eigenes in einem Stiftshause bekomme: denn – ich selbst denke itzt mit nichtem ans Heurathen, meine Gnädige, weil sich griechische Würmer und Alphabeterfinder nicht mit Damen abgeben dürfen; denn jedes dieser zwey Dinge braucht den ganzen Mann für sich allein. Später, wenn das vollbracht ist, und Sie mich wohin rekommandiren wollen, würde ich mich glücklich schätzen. Auch die slavischen Länder möchte ich ehevor noch durchreiset haben (da vergeht einem die Geduld?). Ich bin aber eben aus diesen und noch |
Jutri se selim h Engelu9 kot subaffittavolo,10 hkrati pa sem mu, ker je vzor nesnage, dal vedeti, da se bom na Mihaelovo11 zopet izselil. (Vsaj ne bo mogel govoriti, da si Kranjci vse dovolijo. V takih primerih si vedno predstavljam, kako bi se vedel ob navzočnosti Vaše milosti, in vedno se dogaja con garbo.)12 Dovolj! Mislim, da sem se obnašal in se še vedno obnašam tako, da me ne more niti sovražiti niti zaničevati, temveč se lahko samo sramuje pred menoj, če je tega še zmožen itd. Sicer pa sta moji sobi (z enim vhodom) popolnoma ločeni in z njim ne bom prihajal v stik, če tega ne bom hotel. Toda mislim, da me bo on sam iskal, na meni pa bo, da brzdam svoj upravičeni ponos itd. Če se bo medtem poročil in če sam ne dobim kaj svojega v kakšni ustanovi, se bom po Mihaelovem preselil k Pirsnerju.13 Sam zaenkrat niti pomisliti nočem na poroko, moje milostljive, kajti grški molji in iznajditelji abeced se ne morejo ukvarjati z gospemi, saj vsako od obeh opravil zahteva celega moža le zase. Pozneje, ko bo to opravljeno, in če me bodo hoteli kam premestiti, se bom čutil počaščenega. Tudi slovanske dežele bi hotel poprej še prepotovati (tu pa lahko koga mine potrpljenje!). Prav zaradi teh in še |
|
 |
| vielen andern Damen-Einwänden, nicht geeignet, eine Frau glücklich zu machen, und habe eben dieser Tage dies alle einer, von der man mich überreden wollte, daß sie mir seit 1806 gut sey, und andere Anträge wegen meiner ausschläge, unter 4 Augen überzeugend darthun, i. e. erklären zu müssen geglaubt. Sed mittamus nugas. – Womöglich werde ich die Cyrillischen Züge entlehnen und den lateinischen approzimiren. Die Sache muß gut erschöpft seyn, bevor sie auftritt: die Matadors Dobrowsky, Verhovaz (?) und Stratimirowitsch (?) werden uns beifallen: vincet caussa2 bona, consulentibus bonis, aut saltem non abnuentibus. |
mnogih drugih pomislekov glede žensk nisem primeren, da bi katero od njih osrečil. Ravno te dni se mi je zdelo, da moram vsaj eni, o kateri so me hoteli prepričati, da mi je že od leta 1806 naklonjena in zaradi mene odklanja vse druge ponudbe, vse to na štiri oči prepričljivo prikazati in razložiti. Sed mittamus nugas.14 Morda si bom vendarle sposodil ciriliske znake in jih približal latinskim. Zadeva mora biti temeljito premišljena, preden bo predstavljena. Matadorji Dobrovský, Vrhovac15 (?) in Stratimirović16 (?) nam bodo pritrjevali: vincet caussa bona, consulentibus bonis, aut saltem non abnuentibus .17 |
| Gostischa hab’ich hier gesehen und bei Gold mit ihm gespeist. Ich bin recht froh, daß ich nun hoffen darf, daß das was ich E. G. etwa zusende, nicht Jahre lang liegen bleiben wird. |
Z Gostišo18 sem se srečal na kosilu pri Goldu.19 Zelo sem vesel, da lahko končno upam, da to, kar bom morda pošiljal Vaši milosti, ne bo dolga leta kje ležalo. |
Mayer Mohs hat eben dieser Tage dem Heubner sein Mineralsystem zum Verlegen angetragen (ergo ekelt ihm doch nicht so sehr vor der Schriftstellerey). Heubner hat den Antrag ohne weiters auf meinen Rath angenommen, aber das Ms., was wohl ich zu korrigiren werde ersucht werden, ist noch nicht in Heubners Händen. |
Mohs20 je prav te dni Heubnerju21 ponudil svoj Mineralni sistem v založbo (potemtakem se mu pisateljevanje vendarle tako zelo ne gnusi).22 Heubner je na moj nasvet ponudbo brez oklevanja sprejel, vendar rokopisa, za katerega lektoriranje bom verjetno naprošen jaz, še nima v rokah. |
| Die Bibliotheque britannique u. andere Fr. Journale sind hier ziemlich häufig, und wenn E. G. Freunde sich meiner et Gostischa, oder sonst Heubners bedienen wollen etc. Gruber und Ferber habe kaum noch aufgetrieben, leztern auf eine komische Art: nachdem ihn nähmlich Heubner bei allen seinen Kollegen hatte suchen lassen und nicht gefunden, bestellte er einen von Berlin (der also seiner Zeit E. G. auch nachkommt): den tag vor Siga’s Abreise trete ich zu Wapplers ins Gewölb, und bestehe darauf, daß sie einen Ferber etc. haben müßen. Sie mußten in meiner Gegenwart suchen und da war er. Was hab’ich schon den Heubner darüber ausgelacht! |
Biblioteque Britanique ter drugih francoskih revij je tukaj dovolj in če prijatelji Vaše milosti to želijo, se lahko obrnejo name in Gostišo, ali sicer na Heubnerja itd. Gruberja in Ferberja sem komaj staknil, zadnjega na smešen način.23 Potem, ko je Heubner na mojo prošnjo iskal pri vseh svojih kolegih in ničesar našel, je en primerek naročil v Berlinu (tega bo Vaša milost prejela naknadno). Dan, preden je Siga24 odpotoval, sem stopil pod oboke k Wapplerju25 in vztrajal na tem, da zagotovo imajo izvod Ferberja. V moji navzočnosti so morali iskati in bil je tam. Kako sem si na ta račun privoščil Heubnerja! |
| De Prxx agimus gratias tibi Domine! – Daß Solarich gut deutsch könne, hab ich E. G. ins Zettel bei Gruber et Ferber avisirt. – Sartori hat 1804 glaub’ich, im August eine Flugreise (à la Rudesh et Kopitar) über Linz, Salzburg, Kärnten, Steyermark gemacht |
De Prxx agimus gratias tibi Domine!26 Da zna Solarić27 dobro nemško, sem Vaši milosti napovedal na lističu pri Gruberju in Ferberju. Sartori je – zdi se mi, da avgusta 1804 – opravil leteče potovanje (à la Rudež in Kopitar)28 preko Linza, Salzburga, Koroške in Štajerske |
|
 |
| und dabei die Karner mit steyrischer Eifersucht beurtheilt als Talken Kröpf und Narren. Diese versuchten, heißt’es, anfänglich krumme Wege beim Kaiser, Erzbischof etc. um sich zu rächen, und dem Schmäher vom Brot zu helfen, und erst als das nicht ging, gingen sie den geraden Weg, einen nothwendigen Anhang zu Sartoris Reise auf Subscription herauszugeben, wo sie den leichtsinnigen Compilator süchtig waschen (nur Schade in unkorrekten, beinahe mercherschen3 deutsch) und ihm am Ende antragen, auf Ihre Kosten noch eine Reise nach Kärnten zu machen. Ulm und Enzenberg sind am Ende der Vorrede unterschrieben. Im Texte wird bedauert daß Enzenbergs Bibliothek nach Schwaben gehe. |
in ob tej priložnosti s štajersko ljubosumnostjo imenoval Karnijce za lojaste golše in bedake.29 Ti so se skušali – tako pravijo – maščevati najprej po krivi poti pri cesarju in nadškofu itd. in sramotilca spraviti ob kruh, šele ko to ni uspelo, so se odločili za pravo pot, to je za nujen dodatek k prednaročilu Sartorijevega Potovanja, v katerem lahkomiselnega kompilatorja obsedeno obdelujejo (škoda le, da v nespodobni, skorajda primitivni nemščini) in mu na koncu ponudijo, naj na njihove stroške še enkrat potuje na Koroško. Na koncu predgovora sta podpisana Ulm in Enzenberg. V besedilu se obžaluje, da se Enzenbergova knjižnica seli na Švabsko. |
| Die v. Schrxx ist etwas unbaß. Indessen war er sehr erfreut über die Stelle, die ich ihm aus Ihrem Briefe vorlas. Ich soll seinen Dank für die gütige Aufnahme seines Freundes ausrichten. Beim Weggehen bekam ich sein 7 Monat altes Fräulein Tochter (ohzanzhiza)4 zu sehen, grosse schwarzbraune Augen, brünett, überhaupt nach dem Papa, nicht nach der blonden Mama. Wird ein schönes Mädl werden, wen sie aufkommt, sieht aber nicht struklhaft aus sondern grimziplet. Bei ihm traf ich eben auch den Abbé Txxx an dem ich auch einiges aus E. G. Briefe ausrichtete, mit Versprechen des mehrern, wenn Antwort auf seinen vom 15ten d. eintreffen würde. Und nun da ich dies schreibe werde ich mit Schrecken gewahr, daß ich dieses sein Schreiben neulich an E. G. entweder gar nicht eingeschlossen habe, oder ein falsches statt des seinigen. Ich eile es heute nachzutragen. Was dem guten Tammerb.x noth thut, ist vor allem ein Bankier, bei dem er jedesmahl das nöthige Geld abholen kann; weil er auf Vorauslager nicht eingerichtet ist. Glauben E. G. daß H. v. Gold sich dazu eigne? Denn am Ende ist Txx des Lokales wegen sogar dem Mohs hoc merito vorzuziehen. Breislak Geologie kennt Mohs nicht; auch habe ich in keinem Journale noch davon gelesen. Schxx kennt sie ebenso wenig. Nur Werner versicherte sie gelesen zu haben und daß er vielleicht darauf antworten werde. Nun werde ich diese 14 Tage, da ich ohnehin im Übersiedeln zu Hause nichts machen kann, in allen Bibliotheken und Buchhandlungen auf Breislaks Recension Jagd machen, um so mehr, da E. G. doppelt daran liegt etc. |
Schreibersova ni pretirano uglajena, medtem ko se je on zelo razveselil mesta, ki sem mu ga prebral iz Vašega pisma.30 Zahvaljuje se vam za prijazen sprejem njegovega prijatelja. Pri odhodu sem videl njegovo 7 mesecev staro gospodično hčerkico (ohzanzhiza): rjavolaska z velikimi temnorjavimi očmi; sploh bolj po očku kot po plavolasi mami. Ko odraste, bo lepo dekle; ni štrukljasta, temveč bolj sloka. Pri Schreibersu sem naletel tudi na očeta Tammerburga,31 ki sem mu sporočil nekaj novic iz pisma Vaše milosti z obljubo, da mu bom sporočil še več, ko prispe odgovor na njegovo pismo od 15. tega meseca. Sedaj, ko to pišem, sem pravkar z grozo ugotovil, da tega njegovega pisanja zadnjič Vaši milosti sploh nisem priložil, ali pa sem neko napačno namesto njegovega, zato hitim danes to nadoknaditi. Kar dobri Tammerburg pogreša, je predvsem bankir, pri katerem bi lahko dvigoval potrebni denar, ker na zalogo ni prilagojen. Ali Vaša milost meni, da bi za to morda bil primeren gospod Gold? Končno je treba Tammerburgu že zaradi trgovine hoc merito32 priznati prednost celo pred Mohsom. Breislakove Geologije33 Mohs ne pozna; tudi jaz o njej še v nobeni reviji nisem ničesar zasledil. Tudi Schreibers o njej ne ve ničear. Samo Werner34 zagotavlja, da jo je bral in da bo morda o njej kaj napisal. Sedaj bom v naslednjih štirinajstih dneh – ker doma zaradi selitve tako in tako ne bom mogel ničesar delati – v vseh knjigarnah in knjižnicah uprizoril lov na recenzijo Breislaka, tembolj, ker se Vaša milost zanjo tako zanima. |
|
 |
| Auch ein festeres Papier werde ich mir kaufen. Wenn die Ital. Gelehrten dem ökonomischen Sachsen Wxx auf eine feine Art die Reisekosten vergüten wollen so können Sie ihn ganz gewiß haben, und ich will den Unterhändler machen. Österr. hätte ihn leicht nach Schemnitz haben können, es hätte nur ein Wort gebraucht, so viel ich aus allem sah. Aber o fortunatos nimium sua si bona norint Austriacos! |
Priskrbel si bom tudi bolj kakovosten papir. Če so italijanski učenjaki varčnemu Saksoncu Wernerju pripravljeni na fin način poravnati potne stroške, ga prav gotovo lahko dobijo, sam pa bi želel pri tem posredovati. Kolikor sem iz vsega lahko razbral, bi ga Avstrija z lahkoto privabila v Schemnitz; potrebna bi bila samo beseda. Toda, o fortunatos nimium sua si bona norint Austriacos!35 |
| In wenigen Tagen muß auch das Cilinderglas ankommen. |
V nekaj dnevih bi morali prispeti tudi stekleni valji. |
| Wegen des glag. Missals bin ich begierig, ob es E. G. bekommen. De iis quae mihi adservati,5 habeo gratiam summam.
|
Želel bi vedeti, če bo Vaša milost dobila glagolski misal. De iis quae mihi adservati, habeo gratiam summam.36 |
| Voltiggi gibt nun ein ilir. Lexicon nach Materien heraus, will aber eben in drey Tagen mit mir darüber auf der Hofbibliothek konferiren. Est quidem minus boshzhik quam Breckerfeld, sed tamen boshzhik et testa dura!
|
Voltiggi37 namerava izdati ilirski leksikon po snoveh, o čemer se želi čez tri dni posvetovati z menoj v dvorni knjižnici. Est quidem minus boshzhik quam Breckerfeld, sed tamen boschzhik et testa dura!38 |
| Schemerl hat mich unlängst über 1/2 Stunde aufgehalten um mir seine Freude über E. G. und Wenzels Dankbrief zu erzählen |
Schemerl39 me je pred kratkim zadržal več kot pol ure ter mi govoril o tem, kako vesel je bil zaradi Vaše milosti in Wenzlovega zahvalnega pisma. |
| Koller bezieht in 4 Tagen eine Hauslehrer Stelle mit f 200 WW. nebst Kost etc. bei einem Wirtschaftsrath des Grafen Fries. Gran fortuna per lui in jedem Fall, denn ich habe ihn Verdacht, daß ihm das hübsche Mensch bei seiner jetzigen Quartierfrau zu sehr gefalle. Er besucht Scherers Naturhistorie; aber mit alledem bleibt ihm eine große Musse – nun zum Instruiren; ich mache ein wenig seinen baubau. Es gibt nur ein Wien, aber auch zum Verderben junger Leute nur eines. Matheseos attestatam habet primam cum eminentia . |
Koller40 bo čez štiri dni zasedel mesto hišnega učitelja s plačo 200 florintov v dunajski valuti, s prehrano itd. pri gospodarskem svétniku grofa Friesa.41 Gran fortuna per lui42 v vsakem primeru, kajti sumim, da mu je ljubka osebica pri njegovi sedanji hišni gospodinji preveč všeč. Obiskuje Schererjeva43 naravoslovna predavanja, toda ob vsem mu ostaja veliko prostega časa – sedaj za inštruiranje. Sam se le malo zabavam. Na svetu je samo en Dunaj, toda tudi za pogubljanje mladih ljudi je samo eden. Matheseos attestatam habet primam cum eminentia. 44 |
|
|
| E. G. ewiger K. m. p. |
Vaši milosti večno vdani Kopitar l. r. |
|
|
| PS. Жupan soll die Ode von Mushitzki durchstudieren, und dann in E. G. Bibliothek aufstellen. Dieser Tage hab’ich ein Gebethbuch der protest. Plattenseewinden bekommen. Procurabo et vobis. Odam jam legit Dobrovius. |
P. S. Zupan45 naj preštudira odo Mušickega46 in jo nato spravi v knjižnico Vaše milosti. Te dni sem dobil protestantski molitvenik Slovencev ob Blatnem jezeru. Procurabo in vobis. Odam iam legit Dobrovius.47 |
|
|
|
Opombe
-
1 preganjen list, 4 s črnilom popisane strani. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Pravilno: causa. [nazaj]
-
Težko čitljivo. [nazaj]
-
Pravilno: ozhanzhiza? [nazaj]
-
Pravilno: adservata? [nazaj]
-
Gl. M P 35. [nazaj]
-
Kopitarjev prijatelj, Karlovčan Ignaz Franz Fritz, ki je študiral medicino na Dunaju in je bil leta 1808, ko je prišel tja Kopitar, že uveljavljen kirurg. [nazaj]
-
Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38. Mučili so ga napadi živčne bolezni, ki so ga tudi duševno prizadeli. [nazaj]
-
Johann Christian Engel (1770–1814), uradnik v sedmograški dvorni pisarni na Dunaju in ogrski zgodovinar, s katerim je Kopitar navezal stike pred novembrom 1808. Kopitarjevo dobro mnenje o njem se je spremenilo, ko je spoznal njegovo madžarofilstvo in mržnjo do Slovanov. Prim. ZK 1, str. 51, op. 1, SBL I, str. 499, KIV, str. 131. [nazaj]
-
Italijansko. Podnajemnik. [nazaj]
-
29. septembra. [nazaj]
-
Italijansko. »Obzirno.« [nazaj]
-
Denarni posrednik v Trstu in na Dunaju, Kopitarjev znanec. Prim. ZK 1, str. 50, op. 7. [nazaj]
-
Latinsko. »Pa šalo na stran!« [nazaj]
-
Hrvaški razsvetljenec Maksimilijan Vrhovac, od 1787 zagrebški škof. ZK 2, str. 67. Pred 1810 je prišel Kopitar v njegovo družbo in zbudil njegovo zanimanje za hrvaške narodne pesmi in pregovore. Odtlej sta bila v pisemski zvezi. SBL I, str. 499, 502. [nazaj]
-
Srbski metropolit v Sremskih Karlovcih Štefan Stratimirović, pesnik in razsvetljenec, ki si je dopisoval s Kopitarjem, vendar sta se spoznala šele leta 1817. Metropolit je širil Kopitarjeve stike s srbskimi razsvetljenci, vendar je nasprotoval reformam Vuka Karadžića. SBL I, str. 502. [nazaj]
-
»Zmagala bo prava stvar – z dobrimi skrbniki ali vsaj ne nebrižneži.« [nazaj]
-
Za Gostišo gl. ZK 2, str. 159. Verjetno je bil odvetnik ali trgovec, posredniki med Zoisom in njegovimi dunajskimi znanci, tudi Kopitarjem. [nazaj]
-
Tržaški podjetnik Jožef pl. Gold, poročen s Zoisovo nečakinjo Marijo Ano Ivano Zois. [nazaj]
-
Dunajski mineralog in kustos na graškem Joanneumu Friderik Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837. [nazaj]
-
Heubner, knjigovodja knjigarnarja Ferdinanda Becka, je bil Kopitarjev sostanovalec na njegovem prvem dunajskem stanovanju pri gospe Pfaundler. Prim. ZK 1, str. 43, op. 17, ZK 2, str. 74, op. 15. [nazaj]
-
Gl. M P 36. [nazaj]
-
Kopitar išče Ferberjevo in Gruberjevo knjigo, za kateri ga je zaprosil Zois v pismu M P 35. Janez Jakob Ferber je napisal Opis rudnika živega srebra v Idriji na srednjem Kranjskem, ki je izšel v Berlinu 1774. (BC, str. 475.) Jezuit Tobija Gruber, direktor plovbe v temešvarskem banatu, je napisal Pisma s Kranjskega s hidrografsko in naravoslovno vsebino in nadaljevanja, naslovljena na Ignaza von Born, ki jih je založil. [nazaj]
-
Morda Heubner. [nazaj]
-
Dunajski knjigarnar Christian Friedrich Wappler, družabnik Heubnerjevega delodajalca Becka. Prim. ZK 1, str. 41, op. 1. [nazaj]
-
Latinsko. »Zahvaljujemo se ti za Pr., Gospod!« Ironični vzklik se nanaša na Janeza Nepomuka Primica (1785–1823), ki je bil 19. februarja 1812 imenovan za profesorja novoustanovljene stolice slovenskega jezika na graškem liceju. Leta 1810 sta se s Kopitarjem oddaljila. Odtlej mu je Kopitar v pismih njemu in skupnim znancem nenaklonjen. Prim. SBL II, str. 579–582 in M P 35 in 36. [nazaj]
-
Srbski razsvetljenec in korektor slovanske tiskarne v Benetkah Pavao Solarić je bil Kopitarjev dopisnik. Prim. SBL I, str. 502 in KIV, str. 9. [nazaj]
-
Graščak Anton Rudež, Zoisov prijatelj, je Kopitarjevemu mentorstvu 1810 zaupal svojega sina Jožefa. 1811 jima je omogočil potovanje po Nemčiji. SBL III, str. 155–157. [nazaj]
-
Dr. Franz Sartori, uradnik knjižnorevizijskega urada na Dunaju, je od 1804 v Gradcu urejeval Zeitung für Innerösterreich, od 1807 pa na Dunaju Annalen der österreichischen Literatur. Gl. ZK 1, str. 58, op. 43. Kopitar misli na njegovo delo Neueste Reise durch Österreich, Kärnten und Steiermark, ki je izšlo na Dunaju 1811. [nazaj]
-
Zoolog Karl Franz Anton Schreibers, po 1806 ravnatelj dunajskega naravoslovnega muzeja, je imel s Zoisom stike že v devetdesetih letih 18. stoletja. ZK 1, str. 49. Kopitar omenja še njegovo ženo in hčerko. [nazaj]
-
Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin. [nazaj]
-
Latinsko. »Upravičeno.« [nazaj]
-
Italijanski geolog Scipione Breislak, ki je pisal o vulkanskih kamninah. Zois prosi Kopitarja, da mu poišče recenzije njegovega novega dela, Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu, ki pa ga na Dunaju očitno še ne poznajo. [nazaj]
-
Abraham Gottlieb Werner, profesor mineralogije na rudarski visoki šoli v Freibergu, zagovornik neptunistične teorije o nastanku kamnin in nasprotnik vulkanistične teorije, Zoisov dopisnik. Prim. SBL IV, str. 838. [nazaj]
-
Latinsko. »O, ko bi preveč srečni Avstrijci poznali njegove vrline!« [nazaj]
-
Latinsko. »Od teh, ki so mi zaupani, imam največje zadovoljstvo.« [nazaj]
-
Na Dunaju živeči hrvaški leksikograf Josip Voltić oz. Giuseppe Voltiggi (1750–1825), avtor dela Ricsoslovnik illiricskoga, italianskoga i nimacskoga jezika, izdanega na Dunaju 1803. Prim. KIV, str. 120, op. 7. [nazaj]
-
Latinsko. »Je namreč manj božček kot Breckerfeld, vendar kljub temu božček in trda glava.« Franc Anton Breckerfeld (1740–1806) je bil graščak v Starem gradu in zbiratelj narodnega blaga in drugega leksikalnega gradiva, Zoisov dopisnik. [nazaj]
-
Andrej Schemerl, nadzornik za cestne stavbe pri avstrijskem vrhovnem stavbnem ravnateljstvu na Dunaju. Gl. ZK 1, str. 67. [nazaj]
-
Vsekakor Kranjec, Bohinjec, ki je študiral naravoslovje in zasebno poučeval na Dunaju. Verjetno gre za sina Andreja Kollerja, ki je bil oskrbnik Zoisovih fužin v Bohinju od 1788, pozneje pa na Javorniku. Gl. ZK 1, str. 26. Mladi Koller je morda šel študirat na Zoisovo pobudo. [nazaj]
-
Grof Moritz Frieβ, šef dunajske trgovske hiše in njen bančni direktor, umetnostni mecen in naravoslovni zbiratelj. Gl. ZK 2, str. 55, op. 19. [nazaj]
-
Italijansko. »Velika sreča zanj.« [nazaj]
-
Vitez Johann Andreas von Scherer, rojen v Pragi 1756, profesor kemije na Dunaju. Gl. ZK 1, str. 54, op. 6. [nazaj]
-
Latinsko. »Za matematiko je bil prvič ocenjen z odliko.« Pohvala Kollerjevega študijskega uspeha. [nazaj]
-
Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Gl. SBL IV, str. 870–873. [nazaj]
-
Lukijan Mušicki, protosincel pri metropolitu v Sremskih Karlovcih, nato arhimandrit v Šišatovcu, je bil srbski pesnik, ki je s Kopitarjem stopil v pisemsko zvezo na Stratimirovićevo pobudo. Gl. SBL I, str. 502. Kopitar je njegove ode skupaj z deli drugih slovanskih literatov na pobudo Dobrovskega pošiljal na Kranjsko, da je tamkajšnje razsvetljence seznanjal s preteklo in sodobno slovansko književnostjo. Gl. SBL I, str. 509. [nazaj]
-
Latinsko. »Priskrbel jo bom tudi vam. Odo zdaj bere Dobrovský.« [nazaj]
M P 38
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 16. 5. 1812
Kazalo
M P 38: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 16. 5. 1812
| M P 38 (faksimile) |
| M P 381 (prepis) |
M P 38 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien in Heubners Handlung |
Na Dunaju v Heubnerjevi trgovini4 |
| 16ten May, 12 |
16. maja 1812 |
| |
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
|
|
| Noch immer bei Pirsner über Nacht, da ich mich nicht beeile das Quartier bei Exx zu beziehen, bis Pirsner selbst mit mir hinzieht, eile ich mir E. G. meinen Dank für die zu viele Güte mit Appendinis Brief (den ich eben auch nach Prag schicke) abzustatten, und zu berichten, daß ich über Breislak’s Geognosie nichts erjagt. Kein Journal kent es, kein hiesiger Mineralog: nun fang ich an zu glauben, daß auch Werner seine Campania dafür genommen haben muß. Also kurz, meine Bitte wäre E. G. schickten uns 2–4 Ex. die ich dann an den Recensirinstitut nach Leipzig, Jena, Halle, Göttingen versenden werde und in 2–3 Monaten ist sie in allen recensirt! Mohs könnte gleich selbst eine (und vielleicht die beste) Rec. davon machen. In ganz Wien ist nicht ein Ex. davon da gewesen! Ich weiß es vom Suchen und von der Censur aus! |
Še vedno čez noč pri Pirsnerju,5 ker se mi ne mudi preveč s preselitvijo k Engelu.6 Dokler se Pirsner ne odpravi z menoj tja, hitim Vaši milosti izrazit zahvalo za veliko dobroto, izkazano z Appendinijevim7 pismom (ki ga pravkar pošiljam v Prago),8 ter sporočit, da nisem o Breislakovi Geognoziji9 ničesar ulovil. Nobena revija je ne pozna, noben tukajšnji mineralog; zdaj sem začel verjeti, da je moral tudi Werner10 glede tega sprožiti svojo kampanjo. Torej na kratko: moja prošnja bi bila, da nam Vaša milost pošlje 2–4 primerke,11 ki jih bom poslal na recenzijske inštitute v Leipzig, Jeno, Halle in Göttingen, in v dveh ali treh mesecih bo v vseh ocenjena! Tudi Mohs12 bi o njej lahko napisal svojo (morda celo najboljšo) oceno. Na vsem Dunaju ni niti enega njenega izvoda! To vem zaradi iskanja in od cenzure! |
|
 |
| Von Dobr. folgt ein Brief zu Einsicht, den ich mir aber bald zurückerbitte, weil ich ihn noch nicht beantwortet. |
Sledi pismo Dobrovskega,13 ki ga pošiljam na vpogled, želim pa ga čimprej nazaj, ker nanj še nisem odgovoril. |
| Dem Herrn Vincenz bitte ich sagen zu lassen, daß Dr. Klxxx mir neuerdings sein Wort gebrochen hat: aber das dritte mall werde ich ihn strenger mahnen. |
Prosim, sporočite gospodu Vincencu,14 da dr. Klxx15 znova ni držal besede, toda tretjič ga bom ostreje posvaril. |
| Dem Appendini werden wir (Dobr. et ich) hoffe ich erschöpfend antworten. |
Appendiniju bova (Dobrovský in jaz), upam, izčrpno poročala. |
| Für Heute muß ich um Nachsicht bitten für meine kurze Krazlerey. |
Prosim, ne bodite prestrogi zaradi moje današnje kratke pisarije. |
| Supan tacet semper. Dobrovio rem meam (literas)2 confido me probaturum.
|
Supan tacet semper. Dobrovio rem meam (lit[t]eras) confido me probaturum.16 |
|
|
| K. m. p.3
|
Kopitar l. r.17 |
|
|
|
 |
|
Opombe
-
Preganjena polovica lista, 2 s črnilom popisani strani. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Pravilno: litteras. [nazaj]
-
Zoisov pripis s svinčnikom na četrti, zadnji strani pisma: »Kopitar Vienna 16 May 1812.« [nazaj]
-
Heubner, knjigovodja knjigarnarja Ferdinanda Becka, je bil Kopitarjev sostanovalec na njegovem prvem dunajskem stanovanju pri gospe Pfaundler. Prim. ZK 1, str. 43, op. 17, ZK 2, str. 74, op. 15. [nazaj]
-
Denarni posrednik v Trstu in na Dunaju, Kopitarjev znanec. Prim. ZK 1, str. 50, op. 7. K njemu bi se preselil tudi v primeru, če bi se Engel, njegov prihodnji stalni sostanovalec, poročil. Gl. Kopitarjevo pismo Zoisu 29. 4. 1812, M P 37. [nazaj]
-
Johann Christian Engel (1770–1814), uradnik v sedmograški dvorni pisarni na Dunaju in ogrski zgodovinar, s katerim je Kopitar navezal stike pred novembrom 1808. Kopitarjevo dobro mnenje o njem se je spremenilo, ko je spoznal njegovo madžarofilstvo in mržnjo do Slovanov. Prim. ZK 1, str. 51, op. 1, SBL I, str. 499, KIV, str. 131. Kopitar je v prejšnjem pismu Zoisu z dne 29. 4. 1812 napovedal selitev k njemu naslednji dan. Gl. M P 37. [nazaj]
-
Italijanski piarist Francesco Maria Appendini, avtor dela Grammatica della lingua illyrica iz leta 1808, Zoisov korespondent. Gl. ZK 1, str. 131, op. 37. [nazaj]
-
Torej Dobrovskemu. [nazaj]
-
Italijanski geolog Scipione Breislak, ki je pisal o vulkanskih kamninah. Zois prosi Kopitarja, da mu poišče recenzije njegovega novega dela, Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu, ki ga na Dunaju očitno še ne poznajo. Gl. tudi pismo M P 37. [nazaj]
-
Abraham Gottlieb Werner, profesor mineralogije na rudarski visoki šoli v Freibergu, zagovornik neptunistične teorije o nastanku kamnin in nasprotnik vulkanistične teorije, Zoisov dopisnik. Prim. SBL IV, str. 838. Kopitarju je zagotovil, da jo je bral. Gl. M P 37. [nazaj]
-
Breislakovega Uvoda v geologijo. [nazaj]
-
Dunajski mineralog in kustos na graškem Joanneumu Friderik Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837. [nazaj]
-
Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38. [nazaj]
-
Karnofu, Zoisovemu kopistu. [nazaj]
-
Andrej Klemens, ljubljanski knjigovez? [nazaj]
-
Latinsko. »Zupan vedno molči. Dobrovskemu zaupam svoje stvari (spise), da bi me ocenil.« Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Gl. SBL IV, str. 870–873. [nazaj]
-
Zoisov pripis na četrti, zadnji strani pisma: »Kopitar, Dunaj, 16. maj 1812.« [nazaj]
M P 39
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 27. 5. 1812
Kazalo
M P 39: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 27. 5. 1812
| M P 39 (faksimile) |
| M P 391 (prepis) |
M P 39 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien 27ten May 1812 |
Dunaj, 27. maja 1812 |
|
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
| |
|
| Jenko ersucht mich eiligend seinen Brief auf E. G. zu befördern. Saurau hat ihn sehr in Protection genommen, und will ihm helfen mit Rath und That. Vielleicht können E. G. ihm den entscheidenden Dienst bloß schon durch euren Brief an Pasetzky erweisen. Mir erbarmt er von Hertzen. |
Jenko3 me je zaprosil, da Vaši milosti pod nujno odpošljem njegovo pismo. Saurau4 ga zelo podpira ter bi mu rad pomagal z nasveti in dejanji. Morda bi mu Vaša milost lahko izkazala odločilno pomoč že zgolj s pismom Pasetzkemu.5 Meni se iz srca smili. |
| Ich bin noch gar nichts in Ordnung, und muß bis Micheli abermahl Zeit verlieren! Die verfluchten Quartiere! |
Jaz si še vedno nisem vsega uredil in bom do Mihaelovega6 ponovno izgubljal čas. Naj vrag vzame ta stanovanja!7 |
| Novi nil certi. Appendini’n werde ich nächstens antworten. |
Novi nil certi.8 Appendiniju9 bom odgovoril prihodnjič. |
| E. G. dankschuldigster |
Vaše milosti dolžnik, |
| |
|
| K. m. p. |
Kopitar l. r. |
| |
|
| PS. Quid de glagoliticis Schnurreri, quae Dobrovio offert? Emetis? – Harrachische Fabrik hat die konischen Gläser noch nicht fertig.2
|
P. S. Quid de glagoliticis Schnurreri, quae Dobrovio offert? Emetis?10 – Harrachova tovarna11 še ni izdelala stožčastih stekel.12 |
|
|
|
 |
|
Opombe
-
Preganjena polovica lista, 1 s črnilom popisana stran. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Zoisov pripis s svinčnikom na četrti, zadnji strani pisma: »Kopitar Vienna 27 May 1812.« [nazaj]
-
Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. [nazaj]
-
Grof Franz Joseph von Saurau, dvorni komisar in guverner v Notranji Avstriji od leta 1805. (ZK 1, str. 81, op. 7.) [nazaj]
-
Eden izmed članov idrijske plemiške družine Pasetzky, ki so zasedali višja mesta v rudniški in deželni upravi, morda Avgust Mihael von Pasetzky (1754–1823). Prim. AMHK, str. 307–312. [nazaj]
-
29. septembra. [nazaj]
-
Kopitar v tem času menja stanovanja. Prim. pismo M P 37. [nazaj]
-
Latinsko. »Nič gotovega ni novega.« [nazaj]
-
Italijanski piarist Francesco Maria Appendini, avtor dela Grammatica della lingua illyrica iz leta 1808, Zoisov korespondent. (Gl. ZK 1, str. 131, op. 37.) Po njem je stopil v stik s Kopitarjem in Dobrovskim. Gl. pismo M P 38. [nazaj]
-
Latinsko. »Kaj je s Schnurrerjevimi glagolskimi, ki jih ponuja Dobrovskemu? Boste kupili?« Christian Friedrich Schnurrer (1742–1822), profesor v Tübingenu, je bil poznavalec južnoslovanskega protestantskega tiska na Württemberškem. [nazaj]
-
Steklarna grofov Harrachov na Češkem. [nazaj]
-
Zoisov pripis na četrti, zadnji strani pisma: »Kopitar, Dunaj, 27. maj 1812.« [nazaj]
M P 40
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 13. 6. 1812
Kazalo
M P 40: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 13. 6. 1812
| M P 40 (faksimile) |
| M P 401 (prepis) |
M P 40 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien den 13ten Juny 1812 |
Dunaj, 12. junija 1812 |
|
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
|
|
| Es geht mir vieles verkehrt. Da indeß die Hauptsache, meine zwey angenehmen Dienste, in Ordnung sind, so wird Gott das übrige wohl auch geben, d. i. nur ein stabiles Quartier in einem Stifthause, wo ich meine Bibliothekula, meine mineralogischen Commissionen, meine Recensionen u. andere bibliographische Arbeiten, aufschlagen kann. Am Ende wende ich mich, wenn ich selbst durch kleinere Gönner nichts ausrichten kann, gerade an den Erzbischof daß er mich einem der Prälaten empfiehlt. Da ich zu Engel in 4 nakte Wände einzog, so hat mich die Einrichtung auf 2/3 meines Ersparten ausgeräckelt. Das ganze Ding ist mir wenigst 1/2 Jahr zu früh gekommen. Daran ist aber mein alter Kostherr schuld, der uns so schlecht heizte, daß mein Grieche erkrankte, und ich selbst Ehrenhalber auf Trennung drang. Ich kann ihn um Micheli wieder haben, sed non faciam, ausser wenn ich selbst Kost geben kann, damit mich nicht fremde Schmutzigkeit in Verlegenheit bringe. (Und wir hatten gute Heizung im erneuerten Kontrakt namentlich ausgemacht). Sed taceamus de his, quae mutari nequeunt. Nur ist dies halbe Jahr für mich in pecuniärer Hinsicht, weil ich nichts daneben verdiene, und in literarischer, weil ich im Hause nicht à mon aise bin, abermahl verlohren. D. h. ich habe genug zu leben, aber ich kann nichts auf die Seite legen für besser, anständiger, liberaler etc. leben: sed dabit deus his quoque finem. Sonst konnt’ich Slavine et etc. zu Duzend bestellen: nun muß es aufhören. Gut macht Muth! Daher muß ich mich wohl wieder um Gut umsehen. |
Marsikaj mi gre narobe. Ker pa sta – in to je glavno – obe moji prijetni zaposlitvi v redu,2 bo Bog gotovo dal tudi ostalo, to je stalno stanovanje v eni od ustanov, kjer bom lahko postavil svojo majhno knjižnico, mineraloško zbirko ter opravljal svoje recenzije in druga bibliografska dela. Nazadnje se bom, če sam s pomočjo manjših pokroviteljev ne bom ničesar dosegel, obrnil na nadškofa, da me priporoči kateremu od prelatov. Ker sem se pri Engelu vselil med štiri gole stene, me je opremljanje stalo dve tretjini prihrankov.3 Vsa stvar me je doletela vsaj pol leta prezgodaj. Za vse pa je kriv moj bivši gospodar, pri katerem sem bil tudi na hrani, ker nam je stanovanje tako slabo ogreval, da je moj Grk zbolel in sem že zaradi časti silil, da odidem. Okoli Mihaelovega4 se lahko zopet vrnem, sed non faciam,5 razen če bi si lahko sam uredil prehrano, tako da me tuja nesnaga ne bi spravljala v zadrego (seveda bi moralo biti dobro ogrevanje v obnovljeni pogodbi izrecno dogovorjeno). Sed taceamus de his, quae mutari nequeunt.6 Naslednjega pol leta je zame ponovno izgubljenega – v denarnih zadevah, ker ne morem ničesar zaslužiti postrani, v literarnih pa, ker v hiši nisem à mon aise.7 To se pravi, da imam dovolj za preživetje, ne morem pa ničesar dati na stran za boljše, dostojnejše, svobodnejše itd. življenje. Sed dabit deus his quoque finem.8 Sicer bi si Slavinov itd. naročil na ducate, sedaj pa moram s tem prenehati. Premoženje ohrabruje! Zato se bom zanj pač moral potruditi. |
| Novosilzov ist fort, mit tausend Versprechungen, und Einladungen ihm zu schreiben: valeat quantum valere potest. Auch hat er mir einen Slavin auf Schreibpapier davongetragen. Valeat et hoc. Nec tamen despero de illo meae Musae pro futuro!
|
Novosilcov9 je odšel s tisoč obljubami in povabili, da mu pišem. Valeat quantum valere potest.10 Z njim pa je odšel tudi moj Slavin na boljšem papirju. Valeat et hoc. Nec tamen despero de illo meae Musae pro futuro!11 |
|
 |
| E. G. konische Gläser sind noch nicht da, sollen aber in 14 Tagen kommen. Gewiß dachten E. G. ich hätte darauf vergessen: Aber ich meldete mich den 1ten May an, und wieder den 1ten Juny, wie man mich bestellt hatte: nun videbimus in 14 Tagen. Dr. Schmid hat mich mit E. G. gütiger Erinnerung erfreut, aber den Jenko mit briefleeren Händen betrübt. Jenko glaubt nicht, daß da andere dergleichen Privatfabriken bestehen, man es eben ihm werde erschweren wollen: gerade in dieser Überzeugung, daß also E. G. Vorwort den Pr. Leitner nicht in Verlegenheit bringen könne, gab ich seinen Wünschen nach, seine Bitte an E. G. einzuschliessen. Er möchte gern reich werden, um seiner darbenden Familie aufzuhelfen. Ein Kaufmann und S. Ex. S.xx selbst, wollen ihm das Kapital vorschießen. Ein darbendes Professorleben ist für ihn, wie er meint, so gut als gar keines. Bog mo dej – srezho al pamet? Mann muß aber so seyn, wenn man aus nichts was machen will. Daß er nur nicht die hunderte derer vermehre, die gegen einen auf solche Art reussirt sind! Sed si potes, das illi illam commendatitiam aut potius introductoriam: hic est Jenko, qui vult hoc, nisi tibi officit.
|
Koničnih stekel za Vašo milost še nisem prejel.12 Kakor so mi sporočili, naj bi prispela v štirinajstih dneh. Vaša milost si verjetno misli, da sem nanja pozabil, vendar sem se najavil najprej 1. maja, nato 1. junija, kakor so me naročili, sedaj pa – videli bomo – v štirinajstih dneh. Dr. Schmid13 me je s prijaznim opominjanjem Vaše milosti razveselil, Jenka14 pa brez pisma v rokah razžalostil. Jenko ne verjame, da bi tukaj obstajale tudi druge tovrstne zasebne tovarne; ali se prav njemu otežuje? Ravno zaradi prepričanja, da torej priporočilo Vaše milosti profesorju Leitnerju ne bo povzročalo nevšečnosti, sem ugodil njegovi želji, da Vaši milosti posredujem njegovo prošnjo. Rad bi postal bogat, da bi svojo družino rešil pomanjkanja. Neki trgovec in njegova ekscelenca Sxx15 sam bi mu založila kapital. Življenje profesorja v pomanjkanju ni zanj, kakor misli, nikakršno življenje. Bog mo dej – srézho al pamet! Toda če hočeš iz nič nekaj ustvariti, moraš biti takšen. Da le ne bi povečal stotnij tistih, ki so se nasproti enemu uspešnemu na ta način prezadolžili in propadli! Sed si potes, das illi illam commendatitiam aut potius introductoriam: hic est Jenko, qui vult hoc, nisi tibi officit.16 |
| Von Dobr. hab’ich noch keine Antwort für Appendini: die Kaiserinnen werden ihn zerstreuen. Morgen schreib ich ihm. |
Od Dobrovskega17 še nimam nobenega odgovora za Appendinija.18 Cesarice ga bodo razvedrile. Jutri mu bom pisal. |
| Primitz bittet mich gar demüthig – stolz um Gnade. Ich will ihn noch einmahl aufnehmen in quantum possum et ille indiget. |
Primic19 me je prav ponižno-ponosno prosil za milost. Še enkrat ga bom sprejel, quantum possum et ille indiget .20 |
| De bello nil adhuc, nec de pace in Valachia quidquam veri. Mox audiemus. |
De bello nil adhuc, nec de pace in Valachia quidquam veri. Mox audiemus.21 |
| De alphabeto slavico pensamus semper et fiet pro viribus. Volney der berühmte reisende Orientalist hat meine dießfäligen Ideen ganz wie ich sie in der Vorrede meiner Gramm. ohne von ihm was zu wissen 1796 (Simplification der langues Orientales An IV. 8ber) für das elende arabische Alphabet gehabt. Sed tantum valet consuetudo, ut rem verissimam frustra suasisse videatur!
|
De alphabeto slavico pensamus semper et fiet pro viribus.22 Volney,23 slavni potujoči orientalist, je to zadevo enako, kakor sem o njej v predgovoru svoje slovnice, ne da bi o njem kar koli vedel, mislil sam (Simplification der langues Orientales, četrti letnik, oktober 1796), imel za bedno arabsko abecedo. Sed tantum valet consuetudo, ut rem verissimam frustra suasisse videatur!24 |
|
 |
| Von Mohs weiss ich nichts weiter: aber E. G. sollten nicht vergessen, uns 1/2 Tuzend von Breislak Geognosie, auch in Commission auf Verrechnung zukommen zu lassen, damit er einmahl in Deutschland zum Verhör komme. Oder haben Sie den kürzesten Weg durch Mohs ergriffen, und dieser an Moll etc. |
O Mohsu25 ne vem nič. Toda Vaša milost naj nam ne pozabi poslati v komisijsko prodajo pol ducata Breislakove Geognozije,26 da bo končno obravnavan tudi v Nemčiji. Ali pa ste morda ubrali najkrajšo pot do Molla27 po Mohsu? |
| Wolf hat mich in der Vorrede des ersten Bandes seines neuen Plato neben Alter, Bast und Boissonade aufgeführt (Kopitarus): und ebenso freut mich sein guter Gedanke, daß er ein Ex. auf Velin dem Grafen Ossxxx für die Hofbibliothek präsentirt hat für Wohlthaten, die er neulich (durch meine Collationirung) erhalten. Wäre ich nur einmahl mit meinem Wohnen (jetzt mein ganzes häusliches Glück) in Ordnung, bald sollte die Hofbibliothek die verdiente Celebrität durch gedruckte Cataloge ihrer Schätze erhalten. |
Wolf28 me je v predgovoru prvega zvezka svojega novega Platona navedel (Kopitarus) poleg Alterja,29 Basta30 in Boissonada.31 Prav tako me veseli njegova dobra zamisel, da je en izvod na velenu kot zahvalo za usluge, ki jih je bil pred kratkim deležen (zaradi mojega kolacioniranja), poslal grofu Ossolinskemu32 kot darilo dvorni knjižnici. Če bi končno lahko uredil svoje stanovanjske težave (sedaj je to vse, kar si želim), bi dvorna knjižnica po zaslugi tiskanih katalogov svojih zakladov kmalu pridobila na zasluženo slavo. |
| Zu Schreibers komme ich nicht weil die Zusammenkünfte im Sommer nicht Platz haben, da erst nach 9 Uhr Abend wird. Und Aufträge an ihn habe ich auch keine! |
Do Schreibersa33 ne pridem, ker sestajanja poleti niso predvidena, saj nastopi mrak šele po deveti uri zvečer. Naročil zanj pa tudi nimam. |
| Den Botaniker Host hab’ich neulich in seinem Garten bei Belvedere kennen gelernt. Das wußt’ich gar nicht, daß er ein Illyrier ist. Er hatte eben dem Hladnik zugeschrieben. Baron Karls Verlust bedauerte er ungemein. Ich war mit dem Bibliothekar der Univesität dahin spazieren gegangen. – Humbolds Bruder, der hier Gesandter ist, ein Rival von Vater in der Linguistik, hat mich zu seinem Slavischen Sprachmeister ersucht. Durch ihn kann ich auf Deutsche wirken, daß sie endlich einmahl den Schlözer ersetzen. Sein Hofmeister (H. hat eine starke Familie) ist ein starker Gräciste, aber sieht aus wie ein Jude. Hxx selbst aber ist ein lieber hübscher Mann. |
Botanika Hosta34 sem nedavno spoznal v njegovem vrtu pri Belvederu, ko sem bil z univerzitetnim bibliotekarjem tam na sprehodu. Sploh nisem vedel, da je Ilir. Prav tedaj je pisal Hladniku.35 Smrt barona Karla36 ga je izredno prizadela. Humboldtov brat,37 ki je tukaj poslanec in Vaterjev38 tekmec v lingvistiki, me je zaprosil, naj postanem njegov svetovalec za slovanske jezike. Z njegovo pomočjo lahko vplivam na Nemce, da končno zamenjajo Schlözerja.39 Njegov dvorni učitelj (Humboldtova družina je številna in vplivna) je izreden grecist, vendar izgleda kot Jud. Humboldt sam pa je ljubezniv, prijeten mož. |
| Nachmittag. V. Schemerl begegnete mir, und gab mir, auf die Nachricht, daß ich eben schreibe, alles Schöne an E. G. auf: er werde nächstens selbst auch schreiben. – Der kleine Baron Micherl befindet sich doch wohl? Frle. Louise verehre ich noch einmahl so viel für diesen schönen Taufnamen. – Koller ist in jeder Rücksicht in einer guten Condition, die ihm Landsmann Jugoviz auf meine Empfehlung verschafft hat. Er fahrt oft |
Popoldan. Srečal sem pl. Schemerla,40 ki je – ko je izvedel, da vam pravkar pišem – Vaši milosti zaželel vse najlepše. Kmalu pa vam bo tudi sam pisal. Upam, da se mali baron Mihec dobro počuti. Gospodični Luizi čestitam za izbor tako lepega krstnega imena.41 Koller je v vseh pogledih v odlični kondiciji, za katero se mora zahvaliti rojaku Jugovicu, kateremu sem ga priporočil. Pogosto se |
|
 |
| an Sonntagen u. sonstigen Ferien aufs Land mit der Familie. Sein Herr ist Wirtschaftsdirector bei Graf Fries. Auch Weber sieht gut aus. Für Koller wars aber eben hohe Zeit, daß er mehr zu thun kriegte. Der Müssiggang hatte bereits angefangen seinen Einfluss zu äußern. Das mathematische Attestat war mit eminentia. Das der Naturgeschichte bekamm ich nicht zu sehen. Nun geht hoffentliech alles gut. Ich hatte ihm einmahl väterlich gemahnt. – Was sagt Vodnik zu dem Artikel von Primitz in der Wienerzeitung, wo er alle Slaven um Beiträge zu seinem im Werke begrieffenen Deutsch Slovenischen Wörterbuch ersucht. Ergo hic praeveniet rectorem lycei! Recht geschieht ihm. Die Ankündigung in der Gratzerzeitung ist in meinem Geiste. Der Primitz schreibt Deutsh ziemlich geschmackvoll; nur wenn er krainerisch spricht oder schreibt, hascht er à la Marcus I, et Marcus II, nach talketen inepten Phrasen. Vielleicht gewöhn ich’s ihm doch ab. Unter den Steyrern aber ist er immer der abbas!
|
ob nedeljah in drugih praznikih z družino odpravi na deželo. Njegov delodajalec je gospodarski direktor pri grofu Frießu.42 Tudi Weber je videti dobro. Za Kollerja pa je bil skrajni čas, da je dobil več dela, saj je brezdelje že začelo kazati svoj škodljivi vpliv. Matematiko je opravil z eminentia,43 spričevala iz naravoslovja pa nisem videl. Nekoč sem ga očetovsko posvaril in upam, da bo sedaj vse dobro. Kaj pravi Vodnik44 na Primičev članek v Dunajskem časopisu, kjer ta vse Slovane naproša, da s prispevki sodelujejo pri nameravani izdaji Nemško-slovenskega slovarja.45 Ergo hic praeveniet rectorem lycei! 46 Prav se mu godi. Napoved v graškem časopisu je po mojem okusu. Primic piše v nemščini precej všečno, le ko govori ali piše po krajnsko, hlasta po neumnih in neprimernih puhlicah kot Marko I in Marko II.47 Morda mi bo le uspelo, da ga tega odvadim! Med Štajerci pa je vedno abbas.48 |
| Abbé Tammerburg sieht immer noch Ihrer gütigen Rückäußerung entgegen! Soll er doch die f 60 verbrauchen? Das könnte uns der Vinzenz berichten. Könnte nur ich bald, in einem bequemern Quartier allen diesen Nebennunterhaltungen leben! Dann nähme ich auch Wernern um Beiträge beim Wort! Kästen liesse ich mir machen, wie bei E. G. oben für Bücher, unten für Stufen! – Quod differtur, non aufertur, so wenig als das orient. Sprachstudium, was ich nach dem Abrer Unterbrechen mußte, weil mir der Lehrer kränkelt. |
Oče Tammerburg49 še vedno pričakuje Vaš ugodni odgovor! Ali naj teh 60 florintov vendarle porabi? O tem bi nam lahko poročal Vincenc.50 Ko bi le lahko kmalu v kakšnem udobnem stanovanju užival vsa ta postranska zadovoljstva!51 Potem bi tudi Wernerja52 prijel za besedo zaradi prispevkov!53 Dal bi si narediti omare, kot jih ima Vaša milost; zgoraj za knjige, spodaj za minerale! Quod differtur, non aufertur.54 Tako malo kot študij orientalskih jezikov, ki sem ga moral prekiniti zaradi bolehnega učitelja. |
| E. G. ewig dankschuldigster |
Večni dolžnik Vaše milosti, |
|
|
| K. m. p. |
Kopitar l. r. |
| |
|
| PS. Dies sind die ersten Zeilen, die ich seit 3 Wochen Zigeunerns, schreibe. Morgen an Dobrowsky! |
P. S. To so prve vrstice, ki jih pišem po treh tednih ciganskega življenja. Jutri Dobrovskemu. |
| PS. 2. In Schlözers Briefwehsel IIter Band ist ein lat. Brief über die Slavischen Alfab. Etc. an Büttner, der meine Hypothese über die Theilung der Kroaten unwissend favorisirt. – Dem von Bonaza empfohlenen B.n Shishka von Agram habe die Hofbibliothek aufgeführt etc. |
P. S. 2 V drugem zvezku Schlözerjeve korespondence je latinsko pismo Büttnerju55 o slovanskih pisavah itd., v katerem daje nevede prednost moji hipotezi o delitvi Hrvatov. Baronu Shishki56 iz Zagreba sem na priporočilo Bonazze57 predstavil dvorno knjižnico itd. |
|
|
|
Opombe
-
1 preganjen list, 4 s črnilom popisane strani. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Kopitar je bil od septembra 1810 cenzor za slovanske in novogrške knjige, decembra istega leta pa je s pomočjo svojih in Zoisovih zvez postal skriptor v dvorni knjižnici na Dunaju. Gl. SBL I, str. 501. [nazaj]
-
Johann Christian Engel (1770–1814), uradnik v sedmograški dvorni pisarni na Dunaju in ogrski zgodovinar, s katerim je Kopitar navezal stike pred novembrom 1808. Kopitarjevo dobro mnenje o njem se je spremenilo, ko je spoznal njegovo madžarofilstvo in mržnjo do Slovanov. Prim. ZK 1, str. 51, op. 1, SBL I, str. 499, KIV, str. 131. Kopitar je v pismu Zoisu z dne 29. 4. 1812 napovedal selitev k njemu naslednji dan. Gl. M P 37. [nazaj]
-
27. septembra. [nazaj]
-
Latinsko. »Vendar tega ne bom storil.« [nazaj]
-
Latinsko. »Toda molčimo o teh, ki se ne morejo spremeniti.« [nazaj]
-
Francosko. »Zadovoljen.« [nazaj]
-
Latinsko. »Toda tudi temu bo Bog napravil konec.« [nazaj]
-
Nikolaj Nikolajevič Novosilcov, član ruske akademije znanosti, ki ga je Kopitar spoznal leta 1811 na Dunaju. Gl. SBL I, str. 501. [nazaj]
-
Latinsko. »Naj velja, kolikor more veljati.« [nazaj]
-
Latinsko. »Naj velja tudi to. Vendar se zanašam na to za prihodnost moje muze!« [nazaj]
-
Kopitar je naročil stožčasta stekla za Zoisa v Harrachovi tovarni na Češkem. Gl. pismo M P 39. [nazaj]
-
Bavarec Wilibald Schmid je bil dr. med. dunajske univerze, ki je prišel v Ljubljano jeseni 1808 za profesorja patologije in klinike. Gl. ZK 1, str. 139, op. 8. [nazaj]
-
Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. Kopitar je v prejšnjem pismu Zoisa prosil, naj Jenku s priporočili pomaga pri iskanju boljše službe oz. izboljšanju gmotnega položaja. Gl. pismo M P 39. [nazaj]
-
Grof Franz Joseph von Saurau, dvorni komisar in guverner v Notranji Avstriji od leta 1805 (ZK 1, str. 81, op. 7), ki je bil naprošen, da pomaga najti Jenku zaposlitev. Gl. pismo M P 39. [nazaj]
-
Latinsko. »Toda če moreš, daš onemu ono priporočilno ali bolje uvajalno pismo: tale je Jenko, ki hoče to, če ti ne škodi.« [nazaj]
-
Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. (ZK 1, str. 38.) [nazaj]
-
Italijanski piarist Francesco Maria Appendini, avtor dela Grammatica della lingua illyrica iz leta 1808, Zoisov korespondent. Gl. ZK 1, str. 131, op. 37. Po njem je stopil v stik s Kopitarjem in Dobrovskim. Gl. pismo M P 38. V tistem času je bil v Dubrovniku. [nazaj]
-
Razsvetljenec Janez Nepomuk Primic (1785–1823) je spomladi 1811 dobil mesto skriptorja graške licejske knjižnice, 19. februarja 1812 pa bil imenovan za profesorja novoustanovljene stolice slovenskega jezika na graškem liceju. Leta 1813 se je potegoval še za eno pedagoško mesto, jeseni istega leta pa je že zblaznel. Že leta 1810 sta se s Kopitarjem oddaljila drug od drugega. Odtlej mu je Kopitar v pismih, naslovljenih nanj in na skupne znance, nenaklonjen. Gl. SBL II, str. 579–582 in pismo M P 37. [nazaj]
-
Latinsko. »Kolikor morem in kolikor potrebuje.« [nazaj]
-
Latinsko. »O vojni še vedno nič kaj novega, niti ne o miru na Vlaškem. Kmalu bomo slišali.« [nazaj]
-
Latinsko. »O slovanski abecedi razmišljamo in bo po močeh.« [nazaj]
-
Grof Constantin François de Chassebœuf de Volney (1757–1820), francoski diplomat in učenjak, ki je bil znan po svojih potopisih iz Sirije, Egipta in delih o antični in arabski zgodovini ter o Združenih državah Amerike. [nazaj]
-
Latinsko. »Toda navada je tako močna, da je videti, da je prepričevanje o najbolj resnični stvari zaman.« Kopitar kritizira Volneyevo zmoto. [nazaj]
-
Dunajski mineralog in kustos na graškem Joanneumu Friderik Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837. [nazaj]
-
Italijanski geolog Scipione Breislak, ki je pisal o vulkanskih kamninah. Zois je prosil Kopitarja, naj mu poišče recenzije njegovega novega dela Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu, ki pa ga na Dunaju očitno še niso poznali. Ker Kopitar ni našel niti ene recenzije dela, je Zoisu naročil, naj pošlje mu pošlje šest izvodov knjige, da bi jih poslal nemškim znanstvenim revijam v recenzijo. Gl. pismi M P 37 in 38. [nazaj]
-
Baron Carl Erenberg von Moll, pisec metalurških in montanističnih del. [nazaj]
-
Nemški klasični filolog Friedrich August Wolf (1750–1824), s katerim si je Kopitar dopisoval. [nazaj]
-
Nemški jezuit Franz Karl Alter (1749–1804), filolog in lingvist. [nazaj]
-
Nemški diplomat Friedrich Jakob Bast (1771–1811), filolog in helenist. [nazaj]
-
Francoski klasični filolog Jean François Boissonade de Fontarabie. [nazaj]
-
Poljski grof Józef Maksymiljan Ossoliński, ki je bil od 1809 prefekt dunajske dvorne knjižnice in Kopitarjev nadrejeni, je imel znamenito zasebno knjižnico. S Kopitarjem se je seznanil vsaj leta 1810 in postal njegov najmogočnejši pokrovitelj. Kopitar ga je globoko spoštoval in mu svetoval pri njegovem zanimanju za zgodovino poljske literature in pri izpopolnjevanju njegove biblioteke. Prim. SBL I, str. 499, KIV, str. 144, op. 4. [nazaj]
-
Zoolog Karl Franz Anton Schreibers, po 1806 ravnatelj dunajskega naravoslovnega muzeja, je imel s Zoisom stike že v devetdesetih letih 18. stoletja. (ZK 1, str. 49.) Kopitar omenja še njegovo ženo in hčerko. [nazaj]
-
Avstrijski botanik Nicolaus Thomas Host (1761–1834). [nazaj]
-
Botanik Franc de Paula Hladnik (1733–1844), od leta 1807 gimnazijski prefekt v Ljubljani, v času kraljevine Ilirije učitelj naravoslovja in botanike na ljubljanski centralni šoli, je vzdrževal stike z vodilnimi botaniki svojega časa, s Hostom in baronom Franzem Xaverjem von Wulfen v Celovcu. V sodelovanju z maršalom Marmontom je v tistem času ustanovil botanični vrt ob Gruberjevem prekopu. Gl. SBL I, str. 323. [nazaj]
-
Namreč barona Karla Zoisa, Žigovega brata, ki je umrl leta 1799 v Trstu zaradi možganske kapi. Kot ljubiteljski botanik je vzdrževal stike z drugimi evropskimi botaniki, npr. s Hostom in baronom von Wulfen. Host je opisal in objavil več novih vrst rastlin, ki mu jih je poslal Karel. Gl. SBL IV, str. 1827–1828. [nazaj]
-
Jezikoslovec in državnik baron Wilhelm von Humboldt (1767–1835), brat naravoslovca barona Alexandra von Humboldta, je bil od 1811 pruski poslanec na Dunaju. Kopitar ga je poučeval o slovanskem jezikoslovju in bil njegov stalni gost. Gl. SBL I, str. 501. [nazaj]
-
Nemški filolog Johann Severin Vater (1771–1826). [nazaj]
-
Nemški jezikoslovec August Schlözer (1735–1809). [nazaj]
-
Andrej Schemerl, nadzornik za cestne stavbe pri avstrijskem vrhovnem stavbnem ravnateljstvu na Dunaju. Gl. ZK 1, str. 67. [nazaj]
-
Aprila krščeni Mihael Zois, baronov pranečak. Hčerka Žigovega brata Jožefa, Marija Alojzija Zois, imenovana Luiza, je bila dečku, svojemu nečaku, za botro in je očitno izbrala tudi ime. Prim. tudi pismo M P 36. [nazaj]
-
Grof Moritz Frieβ, šef dunajske trgovske hiše in njen bančni direktor, umetnostni mecen in naravoslovni zbiratelj. Gl. ZK 2, str. 55, op. 19. O Kollerjevi pridobitvi službe poroča Kopitar tudi v pismu M P 37. [nazaj]
-
Latinsko. »Odliko.« Gl. Kopitarjevo poročilo o odlični oceni v pismu M P 37. [nazaj]
-
Valentin Vodnik, tedaj učitelj 2. humanitetnega razreda na ljubljanskem liceju in ravnatelj obrtnih šol, se je v teh letih ukvarjal s pisanjem šolskih učbenikov za ilirske šole in sestavljanjem nemško-slovensko-latinskega slovarja, pri katerem ga je spodbujal Primic. Kopitar ga je opozarjal zaradi njegove počasnosti. Gl. SBL IV, str. 516. [nazaj]
-
Članek v podporo izdaji Vodnikovega slovarja. [nazaj]
-
Latinsko. »Torej je pri tem prehitel rektorja liceja.« [nazaj]
-
Kopitar primerja Primičevo kranjščino z jezikom Marka Pohlina. [nazaj]
-
Oče ali opat. Torej ga Štajerci spoštujejo kot velikega učenjaka. [nazaj]
-
Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin in trgovec z minerali, ki je sodeloval s Zoisom. [nazaj]
-
Vincenc Karnof, Zoisov kopist. [nazaj]
-
Zbiranje mineralov. [nazaj]
-
Abraham Gottlieb Werner, profesor mineralogije na rudarski visoki šoli v Freibergu, zagovornik neptunistične teorije o nastanku kamnin in nasprotnik vulkanistične teorije, Zoisov dopisnik. Prim. SBL IV, str. 838. [nazaj]
-
Kopitar je očitno imel zasebno mineraloško zbirko, ki jo je podobno kakor Zois dopolnjeval s Tammerburgovo in Wernerjevo pomočjo. Njegovo zbiranje je bilo seveda omejeno s skromnejšimi finančnimi sredstvi in pomanjkanjem prostora v najemniških stanovanjih, v katerih je tedaj živel. [nazaj]
-
Latinsko. »Kar se razporedi, se ne izgubi.« [nazaj]
-
Nemški filolog Christian Wilhelm Büttner, avtor dela Vergleichungs Tafeln der Schriftarten verschiedenen Völker in denen vergangenen und gegenwärtigen Zeiten, ki je izšlo v Göttingenu 1771–1779. [nazaj]
-
Nek član češke plemiške družine. [nazaj]
-
Zoisov nečak Anton Bonazza, ki je živel na Hrvaškem in se je 1809 poročil z nečakinjo zagrebškega škofaVrhovca. [nazaj]
M P 41
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 1. 7. 1812
Kazalo
M P 41: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 1. 7. 1812
| M P 41 (faksimile) |
| M P 411 (prepis) |
M P 41 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien 1 July 1812 |
Dunaj, 1. julija 1812 |
|
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
|
|
| Tammerburg war vorgestern bei mir, um anfragen zu lassen, ob er ein noch grösseres Stück Arseniksaures Kupfer, für irgend einen Ihrer Freunde, kaufen dürfe. Kürze halber hab ich ihm es gleich erlaubt. E. G. werde mir die Kekheit zu gutem halten: etwa f 6-7 Scheine wird es kosten, die ich vorstrecken und mich seiner Zeit bei Gold erhohlen werde. Ferner hat er mit dem EH. Rxxx bereits einige andere schöne Sachen, auch Chromeisen einen Matador zusammengelegt. et proxime fiet expeditio. So viel von Tammxx u. EH. Ersterer siht Ihrem Entschluß wegen Cernazaj, und beide neuen Bohnenerze et entgegen! Ich aber habe noch immer kein eigenes Quartier! Arhiepicopus nondum rediit2 ab visitatione ecclesiarum! |
Predvčerajšnjim me je obiskal Tammerburg,4 da bi povprašal, ali lahko za katerega od Vaših prijateljev kupi še kakšen večji kos arzenično kisle bakrene rude. Da bi stvar poenostavil, sem mu to takoj dovolil. Vaša milost naj ima mojo predrznost za dobronamerno; to bo stalo približno 6 do 7 florintov, ki jih bom zastavil in si jih dal ob priliki povrniti pri Goldu.5 Potem je z njegovo visokostjo Rxxx6 uredil v zbirko nekaj lepih vzorcev; med njimi je tudi pravi matador kromovega železa et proxime fiet expeditio.7 Toliko o Tammerburgu in njegovi visokosti. Prvi se ozira Vaši odločitvi v zvezi s Cernazajem,8 oba pa novemu bobovcu9 itd. naproti! Jaz pa še vedno nimam lastnega stanovanja!10 Arhiepiscopus nondum rediit ab visitatione ecclesiarum!11 |
| Schneider hat mir einen rührend vertrauten Brief zugeschrieben als wären wir seit 100 hundert Jahren Freunde. D. i. der gr. Lexikograph, der nun auch nach Breslau übersiedeln mußte. Für die vielen Slavica aus den Schlesischen Klöstern haben sie dort einen ignoranten Pfuscher an der Bibliothek. O warum kann ich nicht hin! (doch nicht um zu bleiben, da ist mir nichts über Wien) |
Schneider12 mi je pisal ganljivo zaupno pismo, kakor da bi bila že 100 stoletij prijatelja. To je grški leksikograf, ki se je sedaj moral preseliti v Wroclaw. Za številno slaviko iz šlezijskih samostanov imajo v tamkajšni knjižnici ignorantskega šušmarja. Oh, zakaj ne morem tja! (Pa ne zato, da bi tam ostal; čez Dunaj ga ni.) |
|
 |
| Um 6 Uhr nach der Bibliothek. |
Ob šesti uri po službi v knjižnici. |
| Eben sagt mir der junge Haidinger Mohs sey noch immer nicht ins Gebirge, sondern mit Aufstellung des Museums beschäftigt. Johann macht sich doch wirklich verdient! |
Mladi Haidinger mi je pravkar povedal, da Mohs še vedno ni v hribih,13 temveč zaposlen z urejanjem muzeja. Janez je zares zaslužen.14 |
| In Betreff des beiligenden Briefes von Dobrowsky, bitte ich E. G. den lateinischen Theil ganz so wie er ist durch Supan kopieren zu lassen und diese Copie an Appendini in Ragusa zu übermachen, sammt meinem: es ist die Antwort an alle Appendinisten. Das Dobrowskysche Original erbitte ich mir dann gelegenheitlich zurück. Auch bitte Dobrowsky’s Gramm. der Sendung beizulegen: rependam aliam meliore occasione!
|
V zvezi s priloženim pismom Dobrovskega15 prosim Vašo milost, da prepiše Zupan16 latinski del popolnoma tako, kakor je napisan, in kopijo skupaj z mojim pismom posreduje Appendiniju17 v Dubrovnik. To je odgovor vsem appendinistom. Izvirnik Dobrovskega bi želel ob priliki dobiti nazaj. Prav tako prosim, da se pošiljki priloži slovnica Dobrovskega. Rependam aliam meliore occasione!18 |
| Novi nihil adhuc. Divinamus ut vos. Quamprimum certi quid habebo, nunciabo statim.
|
Novi nihil adhuc. Divinamus ut vos. Quamprimum certi quid habebo, nunciabo statim.19 |
| Wenn E. G. dem Jenko seine Bitte nicht willfahren können, so wird er schon getröstet seyn durch irgend ein Wort der Entschuldigung: denn seit er so arm ist, ist er noch viel grämlicher, und findet in dem absichtslosesten Betragen immer Zeichen, daß man ihn verachte etc. |
Če Vaša milost Jenkovi prošnji ne more ugoditi, bo ta potolažen že s kakršno koli besedo opravičila, kajti odkar je tako reven, je še mnogo bolj zlovoljen in vidi v slehernem ne zlonamernem vedenju znamenja zaničevanja.20 |
| Mit ewiger Verehrung und Dankbarkeit E. G. |
Z večnim spoštovanjem in hvaležnostjo do Vaše milosti, |
|
|
| K. m. p.3
|
Kopitar l. r.21 |
|
|
|
 |
|
Opombe
-
Preganjena polovica lista, 2 s črnilom popisani strani. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Težko čitljivo. [nazaj]
-
Zoisov pripis s svinčnikom na četrti, zadnji strani pisma: »Kopitar 1 July 1812.« [nazaj]
-
Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin, s katerim sta trgovala Zois in Kopitar. [nazaj]
-
Najbrž tržaški podjetnik Jožef pl. Gold, poročen s Zoisovo nečakinjo Marijo Ano Ivano Zois. Morda pa kak dunajski bankir, po katerem je baron opravljal svoje finančne in poslovne operacije. [nazaj]
-
Nadvojvoda Rainer, zbiratelj mineralov. [nazaj]
-
Latinsko. »In zelo kmalu bo ekspedicija.« Torej ogled zbirke. [nazaj]
-
Giuseppe Carlo Cernazaj, videmski trgovec z minerali, s katerim je sodeloval Zois. Prim. SBL IV, str. 838. [nazaj]
-
Rjavi železovec. [nazaj]
-
O Kopitarjevi stanovanjski stiski in selitvah gl. pisma M P 37–40. [nazaj]
-
Latinsko. »Nadškof se še ni vrnil z vizitacije cerkva!« Kopitar namerava dunajskega nadškofa prositi za pomoč pri iskanju primernega bivališča. Gl. pismo M P 40. [nazaj]
-
Johann Gottlieb Schneider, avtor dela Groβes kritisches griechisch-deutsches Handwörterbuch, izdanega 1795–1797. [nazaj]
-
Avstrijski mineralog in geolog Wilhelm Karl von Heidinger (1795–1871), učenec Friderika Mohsa, dunajskega mineraloga in kustosa na graškem Joanneumu, Zoisovega dopisovalca. Z Mohsem je 1812 odšel v Gradec, nato v Freiburg. [nazaj]
-
Nadvojvoda Janez, ustanovitelj Joanneuma, za katerega je pridobil Mohsa. [nazaj]
-
Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38. Zoisu in njegovemu krogu je pošiljal na vpogled njegova pisma. (Gl. npr. pismo M P 38.) [nazaj]
-
Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. S Kopitarjevo pomočjo si je sestavljal knjižnico. Gl. SBL IV, str. 870–873. [nazaj]
-
Italijanski piarist Francesco Maria Appendini, avtor dela Grammatica della lingua illyrica iz leta 1808, Zoisov korespondent. (Gl. ZK 1, str. 131, op. 37.) Po baronu je stopil v stik s Kopitarjem in Dobrovskim. Gl. pismi M P 38 in 39. [nazaj]
-
Latinsko. »Ob ugodnejši priložnosti jo bom nadomestil z drugo.« [nazaj]
-
Latinsko. »Še vedno nič novega. Ugibamo kakor vi. Kakor hitro bom imel kaj zanesljivega, bom takoj sporočil.« Takšni, nekoliko zakriti Kopitarjevi komentarji se navadno nanašajo na burne politične in vojaške razmere v tedanji Evropi. [nazaj]
-
Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. Kopitar je v prejšnjih pismih Zoisa zelo vztrajno prosil, naj Jenku s priporočili pomaga pri iskanju boljše službe oz. izboljšanju gmotnega položaja. Gl. pismi M P 39 in 40. [nazaj]
-
Zoisov pripis na četrti, zadnji strani pisma: »Kopitar, 1. julij 1812.« [nazaj]
M P 42
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 18. 7. 1812
Kazalo
M P 42: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 18. 7. 1812
| M P 42 (faksimile) |
| M P 421 (prepis) |
M P 42 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien 18ten July 1812 |
Dunaj, 18. julija 1812 |
|
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
|
|
| Die Kiste, von der im Einschluße, den mir Txxx zur Expedition gebracht, die Rede, hat Herr v. Gold wie er mir gestern sagte, bereits expedirt. Ich eile also mit dem Briefe nach, und wünsche nichts mehr als daß E. G. bald mich zum mineralogischen Agenten bestellen könnten. |
Zaboj, o katerem je govora v prilogi, ki mi jo je prinesel Tammerburg,3 je gospod pl. Gold,4 kakor mi je včeraj zatrdil, že odposlal. Torej hitim, da pošljem pismo za njim, pri tem pa si želim samo to, da me bo Vaša milost kmalu lahko imela za dobavitelja mineralov. |
| Ohne meiner Schuld ist die Cilinder Bestellung bei Harrach noch immer nicht wie sie seyn sollte. Heut war ich wieder im Verschleißamt, aber der Factor eben auf der Mauth abwesend, um eine frische Fuhr abzumauthen: warscheinlich sind unsere Cilinder endlich auch dabei! Montag absentire ich mich wieder auf 1/2 Stunde aus der Bibl. um bestimmt anzufragen: Schon letztlich hatte ich die Post gelassen man sollte mir das bestellte auf die Bibl. schicken. |
Ne po moji krivdi naročilo valjev pri Harrachu še vedno ni izpolnjeno.5 Danes sem ponovno bil v prodajnem uradu, faktor pa ravno tedaj na mitnici, da bi odpremil novo pošiljko. Verjetno so naši valji končno v njej. V ponedeljek bom za pol ure ponovno zapustil knjižnico6 in se prepričal. Že zadnjič, ko sem pustil pošto, bi mi morali naročeno poslati v knjižnico. |
|
 |
| Der heutige Beobachter de bello altum silet. Geröchte sagen daß Riga gestürmt und 24 Stund lang geplündert sey: daß Schweden sich feindlich erklärt haben etc. Pollen wird wieder hergestellt, etwa von wszystkych swych czastach. |
Današnji Beobachter7 de bello altum silet.8 Prinaša govorice, da je bila Riga zavzeta v naskoku in so jo plenili 24 ur,9 da so se Švedi izkazali za sovražne itd. Poljska bo morda vzpostavljena v wszystkych swych czastach.10 |
| Den Brief an Appendini: lassen E. G. doch gnädig laufen mit vaterlicher begleitung. De Solaritschio nil?
|
Pismo Appendiniju11 naj Vaša milost z očetovskim blagoslovom dobrohotno pošlje naprej. De Solaritschio nil?12 |
| Was ich ersterm über Ulfila berichte wird entscheidend allen Dalmatinern die ihn für Slavisch geben, den Mund stopfen. – Um 1/2 8 Uhr. |
Kar sem včeraj poročal o Ulfilasu, bo vsem Dalmatincem, ki ga imajo za Slovana, dokončno zamašilo usta.13 – Ob pol osmi uri. |
| Mit Ehrfurcht Ew. G. dankschuldigster |
S spoštovanjem, Vaši milosti večno hvaležni |
|
|
| K. m. p. |
Kopitar l. r. |
|
|
|
 |
| Mohs arbeitet auf höheren Befehl an einer Anleitung für die Bergwerkskunde für die Schemnizer Academie! |
Mohs14 piše na višji ukaz navodilo o rudarski znanosti za akademijo v Schemnitzu.15 |
| Ein kleineres Werk über sein System von 10–12 Bogen wird nächstens bei Heubner die Presse verlassen. |
Manjše delo o njegovem sistemu – 10 do 12 pol – bo v kratkem izšlo pri Heubnerju.16 |
| Jenko sieht mich trüb an, als sey ich schuld an E. G. Nichtempfehlung. Aber vielleicht liegen E. G. wieder in Podagra. |
Jenko me gleda pobito, kakor da bi bil jaz kriv, ker ga Vaša milost ni priporočila.17 Mogoče pa Vašo milost zopet muči putika.18 |
| Gestern war ich bei den Goldischen im Gumpendorf, 1 Stunde Ganges von der Stadt. De Bonazi nil certi? Verhovacz war auch da gewesen, und ich wußte nichts davon!2
|
Včeraj sem bil pri Goldovih v Gumpendorfu, približno uro hoda iz mesta.19 De Bonazi nil certi?20 Tudi Vrhovac21 je bil tukaj, jaz pa tega nisem vedel!22 |
|
|
|
 |
|
Opombe
-
Preganjena polovica lista, 3 s črnilom popisane strani. Na 4. strani je Zoisov pripis s svinčnikom. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Zoisov pripis s svinčnikom na zadnji, 4. strani: »Kopittar 18. July 1812 et Tammerburg. NB. die Böhmische Gramm. v. Dobrowsky an Appendini senden.« [nazaj]
-
Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin, ki se je ukvarjal s trgovanjem z minerali in sodeloval s Zoisom in Kopitarjem. Kopitarjevemu pismu je bilo priloženo še Tammerburgovo v pojasnilo pošiljki, ki pa je bila v Ljubljano poslana posebej, po posredniku Goldu. Gl. tudi pismo M P 41, v katerem Kopitar poroča o pripravi novega nakupa pri Tammerburgu. [nazaj]
-
Tržaški podjetnik Jožef pl. Gold, poročen s Zoisovo nečakinjo Marijo Ano Ivano Zois, baronov finančni posrednik in zaupnik na Dunaju. [nazaj]
-
Kopitar je naročil stožčasta stekla za Zoisa v Harrachovi tovarni na Češkem (gl. pismo M P 39), vendar se je izdelava zavlekla (gl. M P 40). [nazaj]
-
Kopitar je decembra 1810 s pomočjo svojih in Zoisovih zvez postal skriptor v dvorni knjižnici na Dunaju. Gl. SBL I, str. 501. [nazaj]
-
Dunajski politični časopis (1810–1840), ki ga je podpirala vlada. Najprej ga je urejal Friedrich von Schlegel, nato Friedrich von Gentz (1764–1832). [nazaj]
-
Latinsko. »O vojni globoko molči.« [nazaj]
-
Prihod Napoleonove vojske v Rigo 24. junija 1812. [nazaj]
-
Poljsko. »V vseh svojih delih.« [nazaj]
-
Italijanski piarist Francesco Maria Appendini, avtor dela Grammatica della lingua illyrica iz leta 1808, Zoisov korespondent. (Gl. ZK 1, str. 131, op. 37.) Po njem je stopil v stik s Kopitarjem in Dobrovskim. Gl. pismo M P 38. Kopitar v pismu Zoisu 41 naroča, naj Zupan prepiše pismo Dobrovskega in ga pošlje Appendiniju, izvirnik pa mu vrne. Gl. tudi Zoisovo namero o tem v pismu M P 43. [nazaj]
-
Latinsko. »O Solariću nič?« Srbski razsvetljenec in korektor slovanske tiskarne v Benetkah Pavao Solarić je bil Kopitarjev dopisnik. Prim. SBL I, str. 502 in KIV, str. 9. Gl. tudi Kopitarjevo opombo o njem v pismu M P 37 in Zoisovo pričakovanje njegovega pisma iz Benetk v M P 43. [nazaj]
-
Arijanski gotski škof Ulfilas (ok. 311–ok. 380), prevajalec Svetega pisma v gotski jezik in možni izumitelj abecede, ki jo je pri tem uporabljal. Gl. tudi Zoisov komentar Kopitarjeve ugotovitve o Ulfilasu, ki nasprotuje Appendinijevim pogledom, v pismu M P 43. [nazaj]
-
Dunajski mineralog in kustos na graškem Joanneumu Friderik Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837. [nazaj]
-
Rudarsko mesto z visoko šolo za montanistiko na Ogrskem, danes Banská Stiavnica na Slovaškem. [nazaj]
-
Kopitar poroča v pismu M P 37, da je Mohs aprila 1812 Heubnerju, ki je bil knjigovodja knjigarnarja Ferdinanda Becka in Kopitarjev sostanovalec na njegovem prvem dunajskem stanovanju pri gospe Pfaundler, ponudil v založbo svoj Mineralni sistem. Heubner je knjigo sprejel, Kopitar pa naj bi ga lektoriral. [nazaj]
-
Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. Kopitar je v prejšnjih pismih Zoisa zelo vztrajno prosil, naj Jenku s priporočili pomaga pri iskanju boljše službe oz. izboljšanju gmotnega položaja, vendar baron ni takoj našel časa za to. Gl. pisma M P 39–41. [nazaj]
-
In torej ne more pisati. [nazaj]
-
Družina Zoisovega dunajskega posrednika, Jožefa pl. Golda, ki je bil poročen s Zoisovo nečakinjo Marijo Ano Ivano Zois. Očitno je stanovala v vasi Gumpendorf, ki je danes dunajska četrt. [nazaj]
-
Latinsko. »O Bonazzi nič zanesljivega?« Zoisov nečak Anton Bonazza, ki je živel na Hrvaškem in se je 1809 poročil z nečakinjo zagrebškega škofa Vrhovca. [nazaj]
-
Hrvaški razsvetljenec Maksimilijan Vrhovac, od 1787 zagrebški škof. ZK 2, str. 67. Pred 1810 je prišel Kopitar v njegovo družbo in zbudil njegovo zanimanje za hrvaške narodne pesmi in pregovore. Odtlej sta bila v pisemski zvezi. SBL I, str. 499, 502. [nazaj]
-
Zoisov latinsko-nemški pripis na zadnji, 4. strani: »Kopitar 18. julija in Tammerburg. N. B. Češko slovnico Dobrovskega poslati Appendiniju.« [nazaj]
M P 43
Osnutek pisma Žige Zoisa Jerneju Kopitarju
Ljubljana, 20./22. 7. 1812
Kazalo
M P 43: Osnutek pisma Žige Zoisa Jerneju Kopitarju; Ljubljana, 20./22. 7. 1812
| M P 43 (faksimile) |
| M P 431 (prepis) |
M P 435 (prevod) |
|
 |
|
|
| Kopitar. Slavica |
Kopitar. Slavika. |
|
|
| 15/29 April |
15./29. april6 |
| Ihre Noten zu den Mem. Celt. und zu den Samskrdanischen Wörtern in den Min. de l’Orient, konnte ich an Siauve nicht senden, denn er ist längst ausmarschirt, und steht bei der Großen Armee in Norden. Supan hat Abschriften davon bereitet, wobei aber nach meinem Geschmack, die Spitze der Feder ein wenig abgestumpft werden mußte, um käuflich damit auftretten zu können – um so mehr weil Siauve mein Freund ist! |
Vaših pripomb k Memoires Celtique in popravkov sanskrtskih besed v Mines de l’Orient nisem mogel posredovati Siauvu,7 ker je že dolgo tega odkorakal in je del velike armade na severu. Zupan8 je pripravil nekaj prepisov, pri čemer pa bi bilo po mojem okusu treba konici peresa odvzeti nekoliko ostrine. Tem bolj, ker je Siuave moj prijatelj. |
| Von Boisserole auf Johanneum ist freilich ein großer Sprung! Adelung und Linde – Jones und Wilkinson – Langlis und Johanneum! Dobrowsky und sein Slavin! Wochin gehört Appendini? |
Od Boisserolla na Joanneum je seveda velik skok! Adelung9 in Linde10 – Jones in Wilkinson – Anglež in Joanneum! Dobrovský11 in njegov Slovin! Kam spada Appendini?12 |
| Zum neuen Kr. Alfabet = die Cirillischen Züge – approximirend zu den lateinischen! Dazu Beyfall = Dobr. Verhovz, Stratimirovich etc. |
K novi hrvaški abecedi – cirilične oblike približati latiničnim! Odobravanje Dobrovskega, Vrhovca, 13 Stratimirovića14 itd. |
| Ob Solarich Deutsch kannn, wird sich bald zeigen. Hieher die Nachricht von der Expedizion des Briefes an Ihn, sammt Büchern mit Copie meines Schreibens. |
Ali Solarić15 razume nemško, se bo kmalu pokazalo. Pričakujem novico o dostavi pisma njemu; skupaj s knjigami in kopijo mojega dopisa. |
| Das Anecdoton von Sartori’s Flug Reise durch Kärnten 1804 nämlich Enzenberg und Ulm gaben einen Anhang dazu heraus, und laden ihn ein nochmals hin zu reisen und besser zu sehen! |
K anekdoti o Sartorijevem letečem potovanju po Koroški leta 1804 sta Enzenberg in Ulm izdala svoje stališče ter ga povabila, da ponovi potovanje in bolje pogleda.16 |
| Das glag. = lateinische Missal hat uns der Istrianer Geistliche auf keine Weise abtretten wollen! |
Glagolskega latinskega misala nam istrski duhovnik na noben način ni hotel odstopiti. |
| Voltiggi giebt ein neues Illyr. Lexikon nach Materien – Minus Boshzhik quam Breckerfeld, sed tamen Boshzhik!
|
Voltiggi17 izdaja nov ilirski leksikon po materijah – Minus Boshzhik quam Breckerfeld, sed tamen Boshzhik!18 |
| Ode von Mushitzky = Supan soll sie durchstudieren! Gebettbuch der Wenden am Platten See – auch für uns versprochen! |
Oda Mušickega19 – Zupan naj jo preštudira! Molitvenik Slovencev ob Blatnem jezeru – obljubljen tudi za nas! |
|
|
| 16/27 May |
16./27. maj20 |
| Dobrowsky’s Brief, zum zurücksenden /:muß es sofort Heute geschehen:/ Erbiethen Glagolitica durch Schnurrer zum kauff an. Emetis? anheütern! [?] |
Vrniti pismo Dobrovskega (se mora zgoditi že danes).21 Po Schnurrerju ponuditi v odkup glagolske.22 Emetis?23 Ponuditi! [?] |
|
|
| 13 Juny |
13. junij24 |
| Novosilzovs Abreise! Primitz bittet um Gnade! /:etiam ego demitto iras:/ |
Odhod Novosilcova!25 Primic26 prosi za milost! (Etiam ego demitto iras.)27 |
| Volney Simplification des Langues Orientales. An IV. 8ber 1796, faits [?] genius [?] |
Volneyeva Simplification des Langues Orientales, IV. letnik, oktober 1796.28 (besedilo uničeno) |
|
 |
| Schneider hat Kop. rührend geschrieben als griechischer Lexikograph! |
Schneider kot grški leksikograf je Kopitarju napisal ganljivo pismo! 29 |
| Die Schlesischen Klöster haben auch Slavica Alterthümer!!! Utinam!!!
|
Tudi šlezijski samostani imajo staroveško slavistiko!!! Utinam!!!30 |
| Ohne Kop. Wissen, dessen Ideen gehabt für das arabische Alphabet, sed frustra suasisse videtur.
|
Ne da bi vedel za Kopitarja, imel njegove zamisli za arabsko abecedo, sed frustra suasisse videtur.31 |
| Wolf hat Kopitarum, nebst Alter, Bast, Boissonade in seinem neuen Plato in der Vorrede aufgeführt, und der Hofbibliothek 1 Ex auf Velin verehrt. Kopitar will seine Schätze celebriren sobald er Zeit und ein ruhiges Quartir erhält – /:wegen Quart. könnte ich ihn beim Erzbischof Hohenwarth empfehlen:/ |
Wolf32 je Kopitarusa poleg Alterja,33 Basta34 in Boissonada35 omenil v predgovoru svojega novega Platona in en izvod na velenu podaril dvorni knjižnici.36 Kopitar želi njene zaklade predstaviti takoj, ko bo imel čas in mirno stanovanje. (Glede stanovanja bi ga lahko priporočil nadškofu Hohenwartu.)37 |
| Humbold hat Kop. zu seinem slavischen Sprachmeister gemacht! Gratulor meliora […]2 de Russis!
|
Humboldt je Kopitarja imenoval za svojega svetovalca slovanskih jezikov!38 Gratulor meliora, (besedilo uničeno) de Russis!39 |
| Host errinert sich an Br. Carlo. Dicat nobis de Hortensia! et nos illi de Magnolia! et mittantus semina!
|
Host obuja spomine na barona Karla.40 Dicat nobis de Hortensia! et nos illi de Magnolia! et mittantus semina!41 |
| Vodnik zukt die Achseln über Primitz – und das Plagiat der Phrasen. Er arbeitet nun fleissig – ist mit allen Lettern morgen [?] (Gebe eine Copie im Briefe, et Ex Voltiggi’s!) sed in sporco fertig. |
Vodnik je v primeru Primica in nad plagiatom fraz skomignil z rameni.42 Dela zelo zavzeto – jutri [?] bo končal vse črke (v pismu prilagam kopijo, et ex Voltiggijevega),43 sed in sporco.44 |
|
Abbas inter Steiros mag er seyn, aber auch in deutschen ist sein Stil mir recht angenehm. Schmigoz ist mehr neburé! |
Rad je abbas inter Steiros,45 toda tudi v nemščini mi je njegov stil prav prijeten.46 Šmigoc je bolj nebulozen.47 |
| In Schlözers Briefwechsel II. Band ist ein lat. Brief über slav. Alfabeto etc. an Büttner, der Kopit. Hipotese über die Theilung der Slaven favorisirt. |
V II. zvezku Schlözerjeve48 korespondence je latinsko pismo Büttnerju49 o slovanskih abecedah itd., v katerem podpira Kopitarjevo hipotezo o delitvi Slovanov. |
| Dobrowsky’s Brief = daß er die Alt Slavische Gramm. mit böhmischen deutschen Lettern will drucken lassen – hat mich geschrökt! Um des Himmels Willen, warum nicht lateinisch? Bleibt er dabei, so wünschte ich, die Sovichsche auf meine Kosten drucken lassen zu können, und den Litteralisten zu helfen, und uns selbst! die wir die böhmische Mönchschrift nicht verdauen! Aber zum Teufel die Confusion! – Auch gefallt mir alles |
Pismo Dobrovskega o tem, da namerava staroslovansko slovnico natisniti s češko-nemškimi črkami, me je prestrašilo!50 Za božjo voljo, zakaj ne z latinskimi? Če bo ostal pri svoji nameri, si želim, da bi Sovićevo51 lahko dal natisniti na svoje stroške. S tem bi pomagal slovničarjem, pa tudi nam samim, ki češke meniške pisave ne moremo prebaviti! Toda k vragu z zmedo! Pa tudi sicer mi ni všeč |
|
 |
| was Dobr. über unser neues Alfabet sagt, gar nicht! oder sehr wenig! Es ist ein harter Kopf! Wenn er nur auf Wien kämme, und das Sie ihm mansiotistirten!!! Ravnicher drängt immer. Vodnik ist zu allen bereit. – Es wird nichts daraus, wenn wir Dobr. rappeln lassen – das kürzeste wäre, Krels [?] seine [?] fürwendung [?], die nöthigen Letteres von den Serbischen Cirillianen zu nehmen! |
nič od tega, kar govori Dobrovský o naši novi abecedi, ali vsaj zelo malo! Trdobučnež je! Ko bi vsaj prišel na Dunaj, kjer bi ga zadržali. Ravnikar52 stalno pritiska. Vodnik je pripravljen na vse. Če bomo pustili Dobrovskemu rogoviliti, ne bo iz vsega nič. Najbolj enostavo bi bilo po Krelju [?] potrebne [?] črke prevzeti [?] iz srbske cirilice! |
| Die erklärung des Russischen Voskresenii von Kres, Kresati; schön! da er alle Glag. et Cirily v. Schnurrer übernahm. will ich wohl nun von Ihm den Rest abkaufen, si dicit minus quanti?
|
Razlaga ruskega voskresenii iz kres, kresati, že, ko pa je vse glagolsko in cirilsko prevzel od Schnurrerja. Pripravljen sem odkupiti tudi ostanek, si dicit minus quanti?53 |
| Kaum gewollt möge ich nicht werden!!! |
Komaj priljubljen ne bi hotel biti!!! |
|
|
| 1 Jully |
1. julij54 |
| Den Brief an Appendini wird Supan überschreiben und ich dann expediren! /:Wie die Nachricht von Appen. erhalten Versendung der Bücher an uns!:/ Und er wird auch den Dobrowsky Brief extrahiren, und ich werde denselben wider an Kopitar zurücksenden! |
Pismo, namenjeno Appendiniju, bo Zupan prepisal, jaz pa ga bom odposlal (kakor tudi sporočilo Appendiniju; prejel knjige, poslane na naš naslov). Napravil bo tudi izvleček pisma Dobrovskega, ki ga bom vrnil Kopitarju.55 |
| Die böhmische Gramm v. Dobrowsky wieder an Bratisch nach Fiume senden, ut nuttat3 Appendinio! oder durch Post Courier! |
Dobrovskega češko slovnico vrniti Bratišu na Reki, ut nuttat Appendinio!56 Ali po poštnem slu! |
| Besedishe des P. Marcus und seinen litteram pro Sartori et Hormayr mit nächster Gelegenheit senden! |
Ob naslednji priložnosti odposlati Besedishe o. Marka57 in njegovo litteram pro Sartori et Hormayr.58 |
|
|
| PS. Dem Augenblick ein Brief von 18 Jully erhalten. |
P. S. V tem trenutku prejel pismo z dne 18. julija.59 |
| Erwarte die Küste v. Tammerburg et […] generales! Das mit Mohs Prolegomena erwarte sogleich, und bitte auch um Leonhard Taschen Buch 1811. Frankfurth am Main bei Hermann. Moll Neue Jahrbücher 1810 et 1811, Nürnberg bei Stein, nur bald! Jenko soll den Brief erhalten und an Junck selbst hintragen, […] mich aber etschuldigen, das ich ihm selbst nicht andworte. – […]4
|
Pričakujem zaboj od Tammerburga60 in sla (besedilo uničeno)! To z Mohsovimi Prolegomeni61 pričakujem kmalu, prosim pa tudi za Leonhardovo Žepno knjigo 1811, Frankfurt na Majni, pri Hermannu.62 Mollove Nove letopise, 1810 in 1811 Nürnberg pri Steinu, čimprej.63 Jenko bi moral pismo dobiti in ga osebno odnesti Juncku, sam pa se moram opravičiti, ker mu nisem odgovoril.64 (besedilo uničeno)65 |
|
De Episcopo nil certi! Ulfilas nicht slavisch wird den Appendini star machen! |
De Episcopo nil certi!66 Da Ulfilas67 ni bil Slovan! Appendini bo odrevenel! |
|
|
|
Opombe
-
1 preganjen list, 3 s svinčnikom popisane strani. Prepis Ivana Prijatelja. Izvirnik je bil težko čitljiv že v Prijateljevem času, zato je mnogo mest ostalo nepojasnjenih ali pod vprašajem že v njegovem prepisu. Danes je grafit še bolj zabrisan. [nazaj]
-
Težko berljiva beseda. [nazaj]
-
Pravilno: nutat. [nazaj]
-
Nečitljiva mesta. [nazaj]
-
Zoisov osnutek pisma Kopitarju oziroma opomnik o predmetih Kopitarjevih pisem od 15. 4. do 18. 7. 1812 (gl. M P 36–42), seznam nalog, ki jih mora Zois v zvezi s temi problemi opraviti. [nazaj]
-
Prim. M P 36 in 37. [nazaj]
-
Étienne Marie Siauve, član pariške Keltske akademije in 1805–1806 francoski vojni komisar na Kranjskem. Prim. ZK 1, str. 30. [nazaj]
-
Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Gl. SBL IV, str. 870–873. [nazaj]
-
Nemški filolog in leksikograf Johann Christoph Adelung (1732–1806). [nazaj]
-
Poljski filolog in zgodovinar Samuel Linde (1777–1847), rektor varšavskega liceja in generalni ravnatelj varšavske biblioteke, je bil Kopitarjev korespondent. SBL I, str. 502. [nazaj]
-
Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38. [nazaj]
-
Italijanski piarist Francesco Maria Appendini, avtor dela Grammatica della lingua illyrica iz leta 1808, Zoisov korespondent. (Gl. ZK 1, str. 131, op. 37.) Po njem je stopil v stik s Kopitarjem in Dobrovskim. Gl. pismo M P 38. [nazaj]
-
Hrvaški razsvetljenec Maksimilijan Vrhovac, od 1787 zagrebški škof. ZK 2, str. 67. Pred 1810 je prišel Kopitar v njegovo družbo in zbudil njegovo zanimanje za hrvaške narodne pesmi in pregovore. Odtlej sta bila v pisemski zvezi. SBL I, str. 499, 502. [nazaj]
-
Srbski metropolit v Sremskih Karlovcih Štefan Stratimirović, pesnik in razsvetljenec, ki si je dopisoval s Kopitarjem, vendar sta se spoznala šele leta 1817. Metropolit je širil Kopitarjeve stike s srbskimi razsvetljenci, vendar je nasprotoval reformam Vuka Karadžića. SBL I, str. 502. [nazaj]
-
Srbski razsvetljenec in korektor slovanske tiskarne v Benetkah Pavao Solarić je bil Kopitarjev dopisnik. Prim. SBL I, str. 502 in KIV, str. 9. [nazaj]
-
Dr. Franz Sartori, uradnik knjižnorevizijskega urada na Dunaju, je od 1804 v Gradcu urejeval Zeitung für Innerösterreich, od 1807 pa na Dunaju Annalen der österreichischen Literatur. Gl. ZK 1, str. 58, op. 43. Kopitar je poročal o njegovem delu Neueste Reise durch Österreich, Kärnten und Steiermark, ki je izšlo na Dunaju 1811 in je bilo kritično do Korošcev. [nazaj]
-
Na Dunaju živeči hrvaški leksikograf Josip Voltić oz. Giuseppe Voltiggi (1750–1825), avtor dela Ricsoslovnik illiricskoga, italianskoga i nimacskoga jezika, izdanega na Dunaju 1803. Prim. KIV, str. 120, op. 7. [nazaj]
-
Latinsko. »Manj božček kakor Breckerfeld, vendar kljub temu božček.« Franc Anton Breckerfeld (1740–1806) je bil graščak v Starem gradu in zbiratelj narodnega blaga in drugega leksikalnega gradiva, Zoisov dopisnik. [nazaj]
-
Lukijan Mušicki, protosincel pri metropolitu v Sremskih Karlovcih, nato arhimandrit v Šišatovcu, je bil srbski pesnik, ki je s Kopitarjem stopil v pisemsko zvezo na Stratimirovićevo pobudo. Gl. SBL I, str. 502. Kopitar je njegove ode skupaj z deli drugih slovanskih literatov na pobudo Dobrovskega pošiljal na Kranjsko, da je tamkajšnje razsvetljence seznanjal s preteklo in sodobno slovansko književnostjo. Gl. SBL I, str. 509. [nazaj]
-
Prim. M P 38 in 39. [nazaj]
-
Pismo je Zoisu poslal Kopitar in prosil, naj mu ga kmalu vrne. Gl. pismo M P 38. [nazaj]
-
Christian Friedrich Schnurrer (1742–1822), profesor v Tübingenu, je bil poznavalec južnoslovanskega protestantskega tiska na Württemberškem. V pismu M P 39 Kopitar Zoisu poroča, da ponuja Schnurrer Dobrovskemu v odkup glagolska besedila, in ga sprašuje, ali zanima tudi njega. [nazaj]
-
Latinsko. »Boste kupili?« [nazaj]
-
Glej M P 40. [nazaj]
-
Nikolaj Nikolajevič Novosilcov, član ruske akademije znanosti, ki ga je Kopitar spoznal leta 1811 na Dunaju. Gl. SBL I, str. 501. [nazaj]
-
Razsvetljenec Janez Nepomuk Primic (1785–1823) je spomladi 1811 dobil mesto skriptorja graške licejske knjižnice, 19. februarja 1812 pa bil imenovan za profesorja novoustanovljene stolice slovenskega jezika na graškem liceju. Leta 1813 se je potegoval še za eno pedagoško mesto, jeseni istega leta pa je že zblaznel. Že leta 1810 sta se s Kopitarjem oddaljila drug od drugega. Odtlej mu je Kopitar v pismih, naslovljenih nanj in na skupne znance, nenaklonjen. Gl. SBL II, str. 579–582 in pismo M P 37. [nazaj]
-
Latinsko. »Tudi jaz se odpovedujem jezi.« Besede in Primičev obisk Kopitarja so povezani z manjšo zamero med Zoisom in Primicem, ki jo je zgladil Kopitar. Gl. M P 35. [nazaj]
-
Grof Constantin François de Chassebœuf de Volney (1757–1820), francoski diplomat in učenjak, ki je bil znan po svojih potopisih iz Sirije, Egipta in delih o antični in arabski zgodovini ter o Združenih državah Amerike. Kopitar v pismu M P 40 kritizira njegovo oznako slovanske abecede. [nazaj]
-
Johann Gottlieb Schneider, avtor dela Groβes kritisches griechisch-deutsches Handwörterbuch, izdanega 1795–1797. Kopitar poroča o njegovem pismu v pismu M P 41. [nazaj]
-
Latinsko. »O, da bi!!!« Prim. M P 41. [nazaj]
-
Latinsko. »Toda videti je, da je prepričevanje zaman.« Še vedno o Volneyevi zmoti, ki ji je namenjen resignacijski vzklik. Gl. op. 24. [nazaj]
-
Nemški klasični filolog Friedrich August Wolf (1750–1824), s katerim si je Kopitar dopisoval. [nazaj]
-
Nemški jezuit Franz Karl Alter (1749–1804), filolog in lingvist. [nazaj]
-
Nemški diplomat Friedrich Jakob Bast (1771–1811), filolog in helenist. [nazaj]
-
Francoski klasični filolog Jean François Boissonade de Fontarabie. [nazaj]
-
Gl. M P 40. [nazaj]
-
Kopitar v pismih Zoisu nenehno toži zaradi stanovanjske stiske in stalnih selitev in ga prikrito nagovarja k priporočilom, npr. dunajskemu nadškofu, za kar se je Zois očitno res odločil. Gl. M P 37–40. Grof Sigismund Anton Hohenwart, od 1805 dunajski nadškof, je bil namreč Kranjec, Zoisov znanec, ki se je zelo zanimal za znanost, zlasti za botaniko. [nazaj]
-
Jezikoslovec in državnik baron Wilhelm von Humboldt (1767–1835), brat naravoslovca barona Alexandra von Humboldta, je bil od 1811 pruski poslanec na Dunaju. Kopitar ga je poučeval o slovanskem jezikoslovju in bil njegov stalni gost. Gl. SBL I, str. 501 in pismo M P 40. [nazaj]
-
Latinsko. »Čestitam za odlične novice, (besedilo uničeno) o Rusih.« [nazaj]
-
Avstrijski botanik Nicolaus Thomas Host (1761–1834) je ob prvem srečanju s Kopitarjem, o katerem zadnji poroča v pismu M P 40, omenil žalost ob smrti Žigovega brata, barona Karla Zoisa, ki je umrl leta 1799 v Trstu zaradi možganske kapi. Kot ljubiteljski botanik je vzdrževal stike z drugimi evropskimi botaniki, npr. s Hostom in baronom von Wulfen. Host je opisal in objavil več novih vrst rastlin, ki mu jih je poslal Karel. Gl. SBL IV, str. 1827–1828. [nazaj]
-
Latinsko. »Naj nam pove o vrtnih rastlinah! In mi njemu o magnoliji! In poslati mora sadike « [nazaj]
-
Valentin Vodnik, tedaj učitelj 2. humanitetnega razreda na ljubljanskem liceju in ravnatelj obrtnih šol, se je v teh letih ukvarjal s pisanjem šolskih učbenikov za ilirske šole in sestavljanjem nemško-slovensko-latinskega slovarja, pri katerem ga je spodbujal Primic. Kopitar ga je opozarjal zaradi njegove počasnosti. Gl. SBL IV, str. 516. Primic je objavil oznanilo v podporo Vodnikovemu slovarju. Kopitar v pismu M P 40 zlobno namiguje, da je Vodnika s tem prehitel in sprašuje Zoisa, kako se je Vodnik na to odzval. [nazaj]
-
Latinsko. »In iz.« Namreč ilirsko-nemško-italijanskega slovarja. [nazaj]
-
Latinsko. »Vendar v grobem.« [nazaj]
-
Latinsko. »Opat med Štajerci.« [nazaj]
-
Od Primica, o katerem Kopitar v pismu M P 40 piše, da velja med Štajerci za »očeta«, torej velikega učenjaka. Slovničar Janez Krstnik Šmigoc (1787–1829), pisec slovnice Theoretisch-praktische Windische-Sprachlehre iz 1812, je namreč kandidiral za mesto profesorja slovenščine na graškem liceju, vendar je bil izbran nadarjenejši Primic. [nazaj]
-
Od Primica, ki ga kritizira Kopitar zaradi njegove kranjščine. [nazaj]
-
Nemški jezikoslovec August Schlözer (1735–1809). [nazaj]
-
Nemški filolog Christian Wilhelm Büttner, avtor dela Vergleichungs Tafeln der Schriftarten verschiedenen Völker in denen vergangenen und gegenwärtigen Zeiten, ki je izšlo v Göttingenu 1771–1779. [nazaj]
-
Nedvomno pismo, ki ga Kopitar Zoisu pošilja skupaj s svojim pismom M P 41. [nazaj]
-
Osorski arhidiakon Matej Sović, glagoljaš, ki je v Dalmaciji 18. stoletja pospeševal reformo glagolskih cerkvenih knjig, je prevedel slovnico Grammatiki slovenskija pravilnoe sintagma Meletija Smotrickija iz 1619. Rokopis prevoda je Zois kupil na potovanju 1779–1780 od grofa Karla Camuzzija, koprskega škofa. ZK 1, str. 26 in 62, op. 9, 10. [nazaj]
-
Poznejši tržaški in koprski škof Matevž Ravnikar (1776–1845), tedaj profesor dogmatike na ljubljanskem bogoslovnem učilišču, vodja semenišča, profesor in nedeljski pridigar na liceju, kancler centralnih šol v Ljubljani, kjer je predaval filozofijo in svetopisemske vede. Gl. SBL III, str. 46–48. [nazaj]
-
Latinsko. »Če ne pove, koliko stane?« O odkupu glagolskih knjig. Gl. pismo M P 39. [nazaj]
-
Glej M P 41. [nazaj]
-
Kopitar v pismu Zoisu M P 41 naroča, naj Zupan prepiše pismo Dobrovskega in ga pošlje Appendiniju, izvirnik pa mu vrne. [nazaj]
-
Latinsko. »Da namigne Appendiniju.« [nazaj]
-
Mišljen mali kranjsko-nemško-latinski slovar Tu malu besedishe treh jesikov Marka Pohlina, tiskan v Ljubljani 1781. Prim. KGBC, str. 513 in 601. [nazaj]
-
Latinsko. »Spis za Sartorija in Hormayrja.« Zgodovinar baron Joseph Hormayr je bil ravnatelj tajnega hišnega, dvornega in državnega arhiva na Dunaju in lastnik revije Archiv, v kateri je objavljal Kopitar. S Kopitarjem se je seznanil leta 1811. SBL I, str. 501–2. S Sartorijem bi bil lahko mišljen Franz Sartori, od 1804 urednik Zeitung für Innerösterreich v Gradcu, od 1807 pa Annalen der österreichischen Literatur na Dunaju, morda pa tudi Jožef pl. Sartori, knjižničar terezijanske akademije na Dunaju, ki je leta 1803 objavil Pohlinovo Biblioteko Kranjske. Zoisove besede se nanašajo na nek Pohlinov spis, morda redek tisk ali rokopis, ki bi bil zanimiv za dunajske zgodovinarje. [nazaj]
-
Prim. M P 42. [nazaj]
-
Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin. [nazaj]
-
Dunajski mineralog in kustos na graškem Joanneumu Friderik Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837. [nazaj]
-
Carl Cäsar von Leonhard (1779–1862), asesor pri deželni in davčni direkciji v Hanauu, avtor gospodarskih in mineraloških del, ki jih je zbiral tudi Zois. Zoisove besede se nanašajo na knjigo Taschenbuch für die gesammte Mineralogie, ki je izhajalo v Frankfurt 1807–1818. Delo je nato res prišlo v Zoisovo knjižnico. Gl. ZK 1, str. 94, op. 14 in pismo M P 44, kjer Kopitar poroča, da ga je odposlal. [nazaj]
-
Salzburški naravoslovec baron Carl Ehrenberg von Moll (1760–1838), avtor dela Neue Jahrbücher der Berg- und Huttenkunde,izdanega 1809–1811 v Nürnbergu, ki ga želi Zois. [nazaj]
-
Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. Kopitar je v prejšnjih pismih Zoisa zelo vztrajno prosil, naj Jenku s priporočili pomaga pri iskanju boljše službe oz. izboljšanju gmotnega položaja, vendar baron ni našel časa za to. Gl. pisma M P 39–40. Juncku bi moral Jenko odnesti priporočilno pismo. Kidrič Juncka ni identificiral. Prim. ZK 2, str. 123, op. 10. Morda gre za uradnika pri idrijskem rudniku, povezanega z družino Pasetzky, ki jo v zvezi z Jenkovimi priporočili omenja Kopitar v pismu M P 39. Za povezavo družin Junck in Pasetzky govori zapis Schiviza von Schivizhoffen o poroki med vitezom Johannom von Lellis in Antonio Junk 7. novembra 1815 v Idriji. Gl. AMHK, str. 311. [nazaj]
-
Sledi v izvirniku nečitljiv del, ki ga ni mogel prepisati že dr. Prijatelj, danes pa je to še teže. Iz tega razloga tudi smiseln prevod ni mogoč. [nazaj]
-
Latinsko. »O škofu nič zanesljivega.« Najbrž o dunajskem nadškofu, grofu Sigismundu Antonu Hohenwartu. Gl. op. 33. [nazaj]
-
Arijanski gotski škof Ulfilas (ok. 311–ok. 380), prevajalec Svetega pisma v gotski jezik in možni izumitelj abecede, ki jo je pri tem uporabljal. [nazaj]
M P 44
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 15. 8. 1812
Kazalo
M P 44: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 15. 8. 1812
| M P 44 (faksimile) |
| M P 441 (prepis) |
M P 44 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien 15ten Aug. 1812. |
Dunaj, 15. avgusta 1812 |
| nach dem Essen von 4–7 Uhr. |
Po kosilu med 4. in 7. uro |
|
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
| |
|
| Während die Illyrier mit Zubereitung des Feuerwerks etc. beschäftigt sind, schwärmt halb Wien wegen nacheinanderfolgenden 2 Feyertagen auf dem Lande herum, und die andere Hälfte benützt die Routine = Unterbrechung um an seine Geschäfte und Gönner zu denken. |
Medtem ko so Ilirci zaposleni s pripravo ognjemeta itd., roji zaradi dveh zaporednih prazničnih dni3 pol Dunaja okrog po deželi, druga polovica pa izkorišča kratko prekinitev utečenega življenja za razmislek o svojih poslovnih zadevah in pokroviteljih. |
| Ich einmahl eile vor allem, für den unschätzbaren Brief von 20/22 July den schuldigsten Dank abzustatten, noch immer der Hoffnung, daß E. G. Schriften für die Eisenwerker nicht in den Wind gearbeitet sind. (!) Und da in E. G. Briefe unmittelbar nach den Eisenwerkern mein Hauptanliegen folgte, so erlaube ich mir es auch, ihm hier die nähmliche Stelle zu geben, im Vertrauen auf E. G. Großmuth, und angeborne Güte immer zu erst auf die Leiden Ihrer Klienten zu achten. |
Sam hitim zaenkrat predvsem z zahvalo za neprecenljivo pismo z dne 20./22. julija4 v upanju, da se spisi Vaše milosti o železarjih ne bodo izgubili v vetru.5 (!) Ker pa zadeva v pismu Vaše milosti glavna stvar, ki mi leži na duši, neposredno železarje, si jo dovoljujem tudi tukaj postaviti na isto mesto z zaupanjem v velikodušnost in prirojeno lastnost Vaše milosti, da vedno rešuje najprej težave svojih varovancev. 6 |
| Der Fürsterzbischof ist seit Anfang July Heim. Ich habe ihm mit Ende desselben mein Anliegen geklagt. Er hat mir Hülfe versprochen. Ich habe gleich darauf Sr. Exc. dem Baron Exx davon in Kenntniß gesetzt, und um gelegentliche Rekommendation und Erinnerung gebeten. Ich habe noch keinen Trost bisher. Wenn also E. G. Freund, der Neveu S. Fürstl. Gnaden, mich derweil comme il faut rekommandirt hat (oder auf E. G. wiederholte Erinnerung es thut), so darf ich um so mehr hoffen. So viel ist richtig, daß man mir keine grössere Wohlthat erweisen könnte! – Aber es ist freilich auch äuserst schwierig, da die Prälaten nur das Sprichwort manus manum lavat berücksichtigen, und der letzte Buchhaltereybeamte ihnen mehr waschen kann als der erste Hofbibliothek Kustos, geschweige Scriptor. Indessen der F. E. Bischof kann auch waschen, und daher hoffe ich noch immer alles Gute, wenn er sich meiner nur warm annimmt! – Ein weiterer Erschwerungsgrund ist wieder der, daß während in den übrigen Ärarialhäusern die Witwe gleich herausmarschiren muß, sie in den Stiftshäusern auch nach dem Tode des Mannes bleiben (sie mögen schön sein oder nicht), und folglich jeder Beamte um so mehr hinein dringt. Aber wie gesagt, wenn Graf Franz meiner tüchtig erwähnt, so habe ich gute Hoffnung, da ich bereits überall pränotirt bin, und rekommandirt durch untergeordnete Freunde. – Mit Pirsner würde es nicht so recht gehen, um so weniger da ich seine Schwester nicht glücklich machen kann |
Knez nadškof je od začetka julija doma. Ob koncu meseca sem mu potožil o svojih težavah. Obljubil mi je pomoč.7 Takoj nato sem s tem seznanil njegovo ekscelenco, barona Exx,8 in ga zaprosil za priložnostno priporočilo in misel name. Do sedaj nisem dobil še nobenega spodbudnega sporočila. Če me je torej prijatelj vaše milosti, nečak njegove knežje milosti,9 medtem priporočil comme il faut10 (ali pa bo to na Vaše ponovno opominjanje storil), lahko toliko bolj upam. Toliko je gotovo, da mi večje usluge ni mogoče izkazati! Kar pa je seveda skrajno težko, kajti prelati upoštevajo samo načelo manus manum lavat 11 in zadnji knjigovodski uradnik jim lahko več umije kakor prvi kustos dvorne knjižnice, da ne govorimo o skriptorju.12 Toda tudi knez nadškof zna umivati in zato še vedno upam na najboljše, če se bo le toplo zavzel zame. Naslednja težava je v tem, da mora v drugih državnih poslopjih vdova takoj odkorakati ven, medtem ko lahko v ustanovah ostane (naj je lepa ali ne) tudi po smrti moža, zato vsi uradniki silijo tja. Toda kakor rečeno, če me bo grof Franc13 pridno omenjal, imam veliko možnosti, ker sem že povsod vpisan in priporočen od njemu podrejenih prijateljev. S Pirsnerjem14 se ne bi prav dobro ujemala; toliko manj, ker ne morem osrečiti njegove sestre, |
|
 |
| wie die Welt mir es angemeint hatte. Zum Heurathen müßte mich nur der Verdruß über die schlechte Bedienung im Garçonleben in einer Furia bestimmen, und auch dann wäre es schwerlich die Pirsnerische, zu der ich trotz meines guten Willens kein rechtes Herz habe. Haec inter nos, quaeso. – Ich nun mahl glaube nie zu heuraten. |
kakor so mi nekateri namenili. K poroki bi me lahko prisilila samo trenutna besnost zaradi nejevolje nad slabo postrežbo v samskem življenju, pa tudi tedaj težko s Pirsnerjevo, ki ji moje srce kljub dobri volji ni posebej naklonjeno. Haec inter nos, quaeso.15 Mislim, da se ne bom nikoli poročil. |
| Hätte ich aso im Schottenhof, z. B. ein lichtes, luftiges Quartier von 2 bis 5 Zimmern (im 1ten oder 3ten Stock ist mir eins) um bei dieser ausgedehnten Volmacht nur eher was zu bekommen, wo ich meine Mineralienkästen auspacken, mein Recensirpult aufschlagen, und meine Graeca und Slavica treiben könnte bis an den Tod, so wären für eine lange Zeit meine Wünsche erfüllt! Ich könnte mir vielleicht in der Folge eine Kommission zur Studieneinrichtung in der Valachey, oder Serbien oder gar in Griechenlend wünschen, mit dem Beding jedoch, gleich nach Einleitung des Ganges derselben zu meiner Bibliothek zurückzukehren, à la van Swieten (in Berlin). |
Če bi torej imel – na primer v Schottenhofu16 – dvo- do petsobno svetlo, zračno stanovanje (vseeno ali v 1. ali v 3. nadstropju), kjer bi ob razširjeni pravici uporabe lahko razpostavil svoje omarice z minerali, postavil svoj pisalni pult in se do smrti ukvarjal s svojo grecistiko in slavistiko, bi bile moje želje za dolgo časa izpolnjene. Morda bi si kot naslednje lahko zaželel posredovanje za organiziranje študija na Vlaškem, v Srbiji ali morda celo v Grčiji. Pod pogojem seveda, da se takoj, ko se ta uteče, vrnem v svojo knjižnico à la van Swieten (v Berlinu).17 |
| Hiemit hätte ich E. G. alle meine jetzigen und künftigen Wünsche ans Herz gelegt. Dieß ist mein Lebensplan. – Wenn sich nur Graf Franz so gütig für mein Quartier innteressiren wollte, wie E. G. aus einem natürlichen Impuls Ihrer Großmuth thaten, so wären meine jetzigen Wünsche alle erfüllt; die künftigen – denen, seh ich, wird man selbst entgegen kommen; so wenig Rivalen hab’ich in der südlichen Politik, die aber doch weiß Gott, die natürliche für uns Wiener ist. – Sed de his fortasse mündlich ein mehreres. Denn eben sagt mir Kogl, man wolle mich ordentlich auf die Rudeschische Hochzeit einladen d. i. mit Freyhaltung der Spesen, auf diesen Fall würde ich recht gerne hinein kommen, um das voriges Jahr so mala mente versäumte bei E. G. einzubringen. Wiewohl ich nicht recht begreife, wie ich dazu komme, da ich Vater und Sohn nach Verdiensten, immer ungenirt, behandelt habe. |
S tem sem Vaši milosti položil na srce vse svoje sedanje in prihodnje želje. Tak je moj življenjski načrt. Če bi se le grof Franc tako prijazno zavzel za moje stanovanje, kakor je to po naravnem občutku za velikodušnost storila Vaša milost, bi bile vse moje sedanje želje izpolnjene. Prihodnje se bodo – v to sem prepričan – izpolnile same po sebi, saj v južni politiki, ki je – Bog ve – za nas tukaj na Dunaju nekaj samoumevnega, skorajda nimam tekmeca. Sed de his fortasse 18 več ustno, kajti pravkar mi je Kogl19 sporočil, da bom povabljen na Rudeževo poroko,20 kakor se spodobi, kar pomeni, da ne bom imel nobenih stroškov. V tem primeru bi prav rad prišel tja, da bi nadoknadil v lanskem letu tako mala mente21 zamujen obisk pri Vaši milosti.22 Sicer pa ne morem prav dojeti, da sem tega deležen, ko pa sem očeta in sina vedno brez zadrege obravnaval, kakor sta zaslužila.23 |
| Jenko war überrascht, sowohl daß, als daß er einen so freundschaftlichen Empfehlungsbrief bekam, da er aber noch ein paar Tage braucht, um mit den Vorarbeiten zu seinem Gesuch zu Ende zu kommen, so soll ich heute der Vorläufer seiner Danksagung seyn. Er war noch nicht bei Junck, ich habe ihm E. G. Bemerkung über dessen Werth als Protector, aus alten Kenntnissen kommentirt. Wir wollen das beste hoffen. Jenko verdient es durch seine hohe Moralität und Herzensgrösse, die in seiner Lage um so bewunderungwürdiger ist. Seine Pepiza Kx, nunmehr, ge. baldige Rudesch, wird ihn nicht mehr närisch machen. Er kann endlich ihre Erwähnung ertragen, wiewohl mit finstern Schweigen. Semper inter nos, ut olim. |
Jenko24 je bil presenečen tako nad tem, da je dobil, kakor nad tem, da je dobil tako prijateljsko priporočilno pismo. Ker pa potrebuje še nekaj dni, da pripravi prošnjo, naj bom danes predhodnik njegove hvaležnosti. Pri Juncku25 še ni bil. Iz starih izkušenj sem mu predstavil pripombe Vaše milosti o pomenu njegovega pokroviteljstva. Upajmo na najboljše. Jenko si to zasluži zaradi visoke moralnosti in širokosrčnosti, ki je v njegovem položaju še toliko bolj vredna občudovanja. Njegova Pepca Kx,26 poslej skorajšnja milostljiva Rudež, ga ne bo več spravljala ob pamet. Končno lahko, čeprav z mrkim molčanjem, prenese, če jo omenijo. Semper inter nos, ut olim.27 |
|
 |
| Wie ich das Papier umwende, ersehe ich die Sau hier auf der Seite. Es bleibt mir kein anderes (besseres) Mittel, als E. G. um väterliche Nachsicht zu bitten: so schlecht bin ich für die Schreyberey hier eingerichtet. Dafür aber werde ich mich auch ewig vor den Engeln hüten, und nur von weiten mit ihnen die Pflichten der guten Lebensart wechseln. |
Ko obrnem list, zagledam na tej strani prašiča.28 Ne preostane mi nobeno drugo (boljše) sredstvo, kakor da Vašo milost prosim za očetovsko uvidevnost – tako slabo sem tukaj opremljen za pisarjenje. Zato pa se bom tudi večno varoval pred angeli in si z njimi samo na daleč izmenjaval dolžnosti olikanega življenja.29 |
| Tammerburg hat mir gleichfalls noch keine Antwort gebracht: ich habe ihm ungefähr auf der Gasse begegnet, den Brief aber bei mir gehabt. Aber auf die bloße Meldung vom Briefe, und seinem Hauptinhalte sah ich ihm die Freude an. Den Tag vorher war der junge Launoy bei mir, dessen Vater Preschern und Mohs für einen Schneuzer ausgaben. Der Sohn hat eben so ein Gesicht. Indessen werde ich doch hin schauen, er ist eine Bibliotheks Bekanntschaft. Er kommt eben von Konstantinopel. (wenn’s wahr ist). |
Tammerburg30 mi ni prinesel še nobenega odgovora. Pred kratkim sem ga srečal na ulici, ko sem imel pismo31 pri sebi. Že sama novica o pismu in njegovi vsebini ga je silno razveselila. Dan poprej je bil pri meni mladi Launoy, katerega očeta sta Prešern32 in Mohs33 primerjala s šnavcerjem. Sin ima prav tak obraz. Sam mu bom vsekakor gledal vanj, ker ga poznam iz knjižnice. Pravi, da je pravkar prišel iz Konstantinopla. (Če je res.) |
| Die 4 konischen Gläser sind leider noch nicht da: aber bis Mihaelis hat mir sie der Factor nun gewiß versprochen. Dr. Schreibers hat mich getröstet, daß es ihm nicht besser gegangen. Dr. Schreibers hat mir gerne 2 Ex. seiner Aufforderung (die nicht im Buchhandel ist) für E. G. nebst seiner freundschaftl. Empfehlung, ausgegeben, und mir seine Einladung zu seinen physik. u. naturhistorischen Abenden (wenn nur wieder von 12 bis 2 Uhr eingeführt würde) erneuert, wofür ich als eine Frucht von E. G. Klientschaft ihm um so dankbarer bin. Er bedauert, daß er E. G. Korrespondenz so entbehren muß. Scopoli war auch bei ihm. |
Štirje stekleni stožci še niso prispeli,34 toda faktor mi je zagotovil, da bodo gotovo do Mihaelovega.35 Dr. Schreibers36 me je potolažil, da se njemu ni godilo nič bolje. Dr. Schreibers mi je za Vašo milost skupaj s prijateljskim priporočilom rad izročil dva izvoda svojega poziva (ki ni na knjižnem trgu) in me ponovno povabil na svoje fizikalne in naravoslovne večere (če le ne bodo zopet od dvanajste do druge ure), za kar sem mu kot varovanec Vaše milosti toliko bolj hvaležen. Zelo pogreša dopisovanje z Vašo milostjo. Tudi Scopoli je bil pri njem.37 |
| Von Mohs Elementarmethode schickt E. G. Heubner auf Schreibpapier als Präsent, die 2 andere Ex. hab’ich ihm aufgetragen zu schicken (für Freunde) auf Rechnung. (en passant, befehlen E. G. daß ich die kleinen Conti ferner saldire und mich gleich an Gold erhole, oder kann ich sie bis Ende des Jahres laufen lassen, da die Kaufleute ohnehin alles in Conventionsgeld führen, und nur am Zahlungstage reduciren?) Desgleichen folgen mit letzten Postwagen nach Cilli Moll und Gilbert, und (zum Ansehen) auch Leonhards Taschenbuch: Hoffmanns und Steffens Fortsetzungen sind noch nicht heraus. Mohs soll Leonharden sehr loben. Heubner glaubt |
Heubner38 pošilja Vaši milosti kot darilo dva izvoda Mohsove Elementarne metode na boljšem papirju, dva druga izvoda sem naročil (za prijatelje) na račun. (En passant,39 zapoveduje Vaša milost, naj manjše račune v prihodnje poravnam in si takoj povrnem pri Goldu,40 ali naj pustim do konca leta odprte, saj trgovci tako ali tako vse vodijo v konvencijskem denarju in pretvarjajo samo na dan plačila?) Prav tako sledita z zadnjo poštno kočijo v Celje Moll41 in Gilbert,42 pa tudi (na vpogled) Leonhardova Žepna knjiga.43 Hoffmannova in Steffensova nadaljevanja še niso izšla.44 Mohs naj bi Leonharda zelo hvalil. Heubner se spominja, |
|
 |
| sich zu entsinnen, daß E. G. auch vom Autor selbst ein Ex. auf Schreibpapier zugedacht war: aber er erwartet von Mohs seit 14 Tagen vergeblich die letzte Disposition über sein Werklein, das dieserwegen auch nicht verkauft wird bis E. H. Johann etc. sein Gratis Ex. bekommt. Tu primus leges et amici. Mohs ipse correxit Graecii singulas plagulas.
|
da je namenil avtor Vaši milosti osebno izvod na boljšem papirju, toda že štirinajst dni zaman čaka na Mohsovo navodilo, kako ravnati z njegovim delom, ki po tej poti ne sme v prodajo, dokler njegova visokost Janez itd.45 ne dobi svojega brezplačnega izvoda. Tu primus leges et amici. Mohs ipse correxit Graecii singulas plagulas.46 |
| Die Slavische Bibel (polnisch und böhmisch) gehört auch zu E. G. Slavicis, ad usum LXX interpretum, damit sie doch Notiz davon nehmen. |
Slovanska biblija (poljska in češka) je prav tako med slovanskimi knjigami Vaše milosti ad usum LXX interpretum,47 da ji posvečajo pozornost.48 |
| Eben gestern ließ mich ein Graf Ditrichstein bitten, ihm 2 russische gerichtliche Dokumente von 1808 und 1812 aus Taurien, zu verdeutschen. Ich las sie glücklich, und übersetzte sie. Ein Nebeninteresse für mich wars, daß sie die Witwe des Naturhistorikers Pallas betraffen (Кoролина Иванова дочъ‚ Жeна Палласова‚ дєỳствителная статская совєтница), die nun in Wien ist, und Schulden macht auf ihre taurischen Meyerhöfe. Sie ist aber miserabel deutsch unterschrieben. Der russische Kanzleystil ist doch viel besser als der deutsche. Die Participia thun herrliche Dienste. – Neben einigen Griechen dürfte ich nun der einzige (halb) Russe hier seyn. Auch kannte ich den Gr. Dietrichstein früher nicht etc. Er schickte auf die Hofbibliothek etc. |
Včeraj me je neki grof Dietrichstein49 prosil, da prevedem v nemščino dva ruska sodna dokumenta z letnico 1808 in 1812 iz Tavrije. Uspešno sem ju prebral in prevedel. Zame je bilo posebej zanimivo to, da sta se nanašala na vdovo naravoslovca Pallasa50 (Королина Иванова дочь‚ Жена Палласова‚ деўствителная статская совэтница),51 ki je sedaj na Dunaju, kjer dela dolgove na račun svojih tavrijskih posesti.52 Je pa bedno nemško podpisana. Ruski pisarniški slog je vendarle mnogo boljši od nemškega. Udeležbe se čudovito obrestujejo. Poleg nekaterih Grkov sem sedaj tukaj edini (napol) Rus. Tudi grofa Dietrichsteina prej nisem poznal itd. On me je poiskal v dvorni knjižnici itd. |
| Der geschickteste alte Geograph Mannert in Bayern (aber nach meiner Meinung ein genieloser boshzhik) hält nun auch (1812) die alten Veneter für Slaven! Macte virtute Appendini! |
Najspretnejši stari geograf na Bavarskem, Mannert53 (toda po mojem mnenju duhovni boshzhik brez nadarjenosti), ima sedaj (1812) tudi stare Venete za Slovane! Macte virtute Appendini!54 |
| 1 Slavin und 1 Dobr. Gramm. kehre ich E. G. für Appendini und Solarich ab: die übrigen 2 et 2 mag Suppan an Proselyten anbringen: sie haben in Kärnten und Steyermark guten Nutzen gestiftet. De omnibus aliis proxima, nam sonat media octava. Vale et mi fave.
|
En izvod Slavina in en izvod slovnice Dobrovskega pošiljam Vaši milosti za Appendinija in Solarića,55 ostala 2 et 2 naj Zupan56 posreduje prozelitom, ki so na Koroškem in Štajersken storili precej koristnega. De omnibus aliis proxime, nam sonat media octava. Vale et mi fave.57 |
| Mit ewiger Verehrung und Liebe. |
Z večnim spoštovanjem in ljubeznijo |
|
|
| K. m. p. |
Kopitar l. r. |
|
|
| Dem Hrn. Vincenz Carnoff hoffe ich nächstens zu schreiben. |
Gospodu Vincencu Karnofu58 bom, tako upam, pisal prihodnjič. |
|
 |
| PS.2 Nebois kam vor 3 Tagen von seinem Meyerhofe bei St. Pölten zu mir auf die Hofbibl. um mich zu ersuchen, folgendes nach Laibach zu schreiben. Sein Gast sey noch immer bei ihm, weil er weder nach Cilli könne, noch sonst durch den Landsmann Janitsch (Neustädtler, Stiftsgeistlicher in Göttweig) angebracht werden könne, da er nichts anzuziehen habe, um sich erträglich zu präsentiren. Die Loitscherin habe ihm f 100 geschickt, die seyen aber alle futsch. Ergo.
|
P. S. Nabojs59 je prišel pred tremi dnevi s svojega posestva pri St. Pöltenu k meni v dvorno knjižnico in me zaprosil, naj v Ljubljano sporočim naslednje. Njegov gost je še vedno pri njem, ker ne more niti v Celje niti ga ne more spraviti pod streho rojak Janič (Novomeščan, samostanski duhovnik v Göttweigu), ker nima nobene obleke, v kateri bi se lahko spodobno predstavil. Lojčerjeva mu je poslala 100 florintov, ki pa jih je zapravil. Ergo.60 |
| Nebois selbst ist ganz braun. Der Lieut.t ist Acersmann. Auch gut, wenn er nur ehrlich ist. |
Nabojs je popolnoma zagorel. Poročnik je orač. Tudi prav, če je le pošten. |
|
 |
| Bonaza hat mir ein Partezettel geschickt. Unter diesen Umständen kann man es eher als Erbarmen des Himmels auslegen. Eben hatte Fr. v. Gold mir den Bericht des Agramer Oculisten, als ich mit Jenko zu Anna gratulieren kam, wissen lassen, und zwey tage darauf kam das Partezettel. Hr. v. Gold ist auf einmahl sichtlich alt geworden. Sed hora sonat et insuper caput mihi volet quamvis serenissimo die. |
Bonazza61 mi je poslal osmrtnico. V takih okoliščinah jo lahko imamo prej za usmiljenje neba. Že dva dni zatem, ko sva z Jenkom prišla voščit Ani in me je gospa Gold62 seznanila z izvidom zagrebškega okulista, je prišla osmrtnica. Gospod Gold se je naenkrat vidno postaral.63 Sed hora sonat et insuper caput mihi dolet quamvis serenissimo die.64 |
| Wegen Breislak haben wir an die Knoblochische Handlung geschrieben, die gewiß am ersten sich um die Recension bekümmert haben wird. |
O Breislakovi zadevi smo pisali Knoblochovi založbi, ki bo gotovo najprej poskrbela za recenzijo.65 |
|
|
|
Opombe
-
1 preganjen list, 4 s črnilom popisane strani in 1/2 zgibanega lista, 2 s črnilom popisani strani. Prepis Ivan Prijatelj. [nazaj]
-
P. S. je na dodatni polovici lista. [nazaj]
-
Praznik Marijinega vnebovzetja. [nazaj]
-
Gl. osnutek tega Zoisovega pisma Kopitarju: M P 43. [nazaj]
-
Duhovito namigovanje na varovance barona Zoisa, med katere je sodil tudi Kopitar, in priporočilna pisma, ki jih je pisal zanje. [nazaj]
-
Torej bo najprej spregovoril o svojih težavah in prošnjah. [nazaj]
-
Kopitar v pismih Zoisu nenehno toži zaradi stanovanjske stiske in stalnih selitev in ga prikrito nagovarja k priporočilom, npr. dunajskemu nadškofu, za kar se je Zois tudi ogrel. Vendar je bil nadškof spomladi odsoten zaradi vizitacij. Gl. M P 37–40 in 43. Grof Sigismund Anton von Hohenwart, od 1805 dunajski nadškof, je bil namreč Kranjec, Zoisov znanec, ki se je zelo zanimal za znanost, zlasti za botaniko. [nazaj]
-
Erberga. Zoisov prijatelj baron Jožef Kalasanc Erberg (1771–1843) se je 1808 preselil iz Ljubljane na Dunaj, kjer je postal 1809 prestolonaslednikov vzgojitelj. Tam je spoznal Kopitarja in ga pridobil za sodelovanje pri svojem podvigu pisanja literarne zgodovine Kranjske. Zaradi visokega položaja na dvoru mu je lahko pomagal dobiti službo v dvorni knjižnici in stanovanje. Po preselitvi v graščino Dol leta 1816 je ostal v tesnih stikih zlasti s Zoisom, kateremu je 1817 celo posodil denar. Gl. SBL I, str. 162–163 in JKE, str. 11. [nazaj]
-
Grof Franc Jožef Hanibal von Hohenwart (1771–1844), ki se je v naravoslovju in montanistiki izpopolnjeval na Dunaju in v stikih s prijateljem Zoisom. Prim. SBL I, 331. [nazaj]
-
Francosko. »Kakor se spodobi.« [nazaj]
-
Latinsko. »Roka roko umije.« [nazaj]
-
Kar je bil on sam. [nazaj]
-
Von Hohenwart. [nazaj]
-
Kopitarjev znanec, denarni posrednik v Trstu in na Dunaju. [nazaj]
-
Latinsko. »To med nama, prosim.« [nazaj]
-
Znamenita dunajska stanovanjska hiša iz obdobja bidermajerja. [nazaj]
-
Avstrijski diplomat, bibliotekar in mecen baron Gottfried van Swieten (1734–1803), ki je bil poslanec na dvoru pruskega kralja Friderika II. v Berlinu. 1777 je bil imenovan za direktorja dvorne knjižnice na Dunaju. [nazaj]
-
Latinsko. »Toda o teh morda ...« [nazaj]
-
Dr. med. Karel Bernard Kogl (1763–1839). 1806 je postal prvi zdravnik za Kranjsko in Goriško, 1809 dvorni zdravnik na Dunaju. Po razpadu Napoleonove Ilirije se je vrnil v Ljubljano za protomedika. Gl. SBL I, str. 489. [nazaj]
-
Graščak Anton Rudež, Zoisov prijatelj, je Kopitarjevemu mentorstvu 1810 zaupal svojega sina Jožefa. 1811 jima je omogočil potovanje po Nemčiji. 1812 se je Jožef Rudež poročil z Jožefo Kogl, hčerko dvornega zdravnika Kogla. Pod Kopitarjevim pokroviteljstvom se je razvil v etnografa, zbiralca in mecena. Gl. SBL III, str. 155–157. [nazaj]
-
Latinsko. »Slaboumno.« [nazaj]
-
V Ljubljani se je namreč končalo septembrsko potovanje leta 1811 z Jožefom Rudežem, ki ju je vodilo z Dunaja v Prago, Toplice, Draždane, Berlin, Wittenberg, Lipsko, Nürnberg, Augsburg, München in Salzburg. Gl. SBL I, str. 501. Kopitar upa, da bo Rudeževa poroka nova priložnost za srečanje s Zoisom. [nazaj]
-
Torej kritično. [nazaj]
-
Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. Kopitar je v prejšnjih pismih Zoisa zelo vztrajno prosil, naj Jenku s priporočili pomaga pri iskanju boljše službe oz. izboljšanju gmotnega položaja, vendar baron sprva ni našel časa za to. Gl. pisma M P 39–41 in 43. Zois v pismu 42 sporoča, da ga je priporočil Juncku. [nazaj]
-
Juncku bi moral Jenko odnesti priporočilno pismo. Kidrič Juncka ni identificiral. Prim. ZK 2, str. 123, op. 10. Morda gre za uradnika pri idrijskem rudniku, povezanega z družino Pasetzky, ki jo v zvezi z Jenkovimi priporočili omenja Kopitar v pismu M P 39. Za povezavo družin Junck in Pasetzky govori zapis Schiviza von Schivizhoffen o poroki med vitezom Johannom von Lellis in Antonio Junk 7. novembra 1815 v Idriji, pri kateri je bil za pričo rudarski svétnik Leopold von Pasetzky. Gl. AMHK, str. 311. [nazaj]
-
Rudeževa nevesta Jožefa Kogl, v katero je bil Jenko očitno zaljubljen. [nazaj]
-
Latinsko. »Vedno med nama, kakor nekoč.« Prošnja za diskretnost. [nazaj]
-
Madež od črnila na 3. strani pisma. [nazaj]
-
Besedna igra z besedo angel (v nemščini Engel), ki leti na njegovega stanodajalca Johanna Christiana Engela (1770–1814), uradnika v sedmograški dvorni pisarni na Dunaju in ogrskega zgodovinarja, s katerim je Kopitar navezal stike pred novembrom 1808. Kopitarjevo dobro mnenje o njem se je spremenilo, ko je spoznal njegovo madžarofilstvo in mržnjo do Slovanov. Prim. ZK 1, str. 51, op. 1, SBL I, str. 499, KIV, str. 131. V pismu M P 37 zatrjuje, da se ga bo po vselitvi izogibal zaradi nesnažnosti in neolikanosti. [nazaj]
-
Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin, ki se je ukvarjal s trgovanjem z minerali in sodeloval s Zoisom in Kopitarjem. Zoisu je pred kratkim poslal minerale in pismo. Gl. Kopitarjevo pismo M P 42 in Zoisovo pismo 43. [nazaj]
-
Gotovo Zoisovo pismo. [nazaj]
-
Kranjec Simon Prešern, trgovec z rudninami. Prim. ZK 1, str. 35. [nazaj]
-
Dunajski mineralog in kustos na graškem Joanneumu Friderik Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837. [nazaj]
-
Kopitar je naročil stožčasta stekla za Zoisa v Harrachovi tovarni na Češkem (gl. pismo M P 39), vendar se je izdelava zavlekla (gl. M P 40 in 42). [nazaj]
-
27. septembra. [nazaj]
-
Zoolog vitez Karl Franz Anton Schreibers (1775–1852), po 1806 ravnatelj dunajskega naravoslovnega muzeja, je imel s Zoisom stike že v devetdesetih letih 18. stoletja. ZK 1, str. 49. [nazaj]
-
Morda sorodnik naravoslovca Giovannija Antonia Scopolija (1723–1788), prvega zdravnika idrijskega rudnika v prvi polovici šestdesetih let. Nekega armadnega komisarja Scopolija omenja Zois v svojem dnevniku 8. julija 1809. Gl. ZK 2, str. 51. [nazaj]
-
Heubner, knjigovodja dunajskega knjigarnarja Ferdinanda Becka, je bil Kopitarjev sostanovalec na njegovem prvem dunajskem stanovanju pri gospe Pfaundler. Prim. ZK 1, str. 43, op. 17. [nazaj]
-
Francosko. »Mimogrede, ...« [nazaj]
-
Tržaški podjetnik Jožef pl. Gold, poročen s Zoisovo nečakinjo Marijo Ano Ivano Zois, baronov finančni posrednik in zaupnik na Dunaju. [nazaj]
-
Knjiga salzburškega naravoslovca barona Carla Ehrenberga von Moll (1760–1838), Neue Jahrbücher der Berg- und Huttenkunde,izdana 1809–1811 v Nürnbergu. Gl. pismo M P 42, v katerem pravi Zois, da jo pričakuje. [nazaj]
-
Ludwig Wilhelm Gilbert (1769–1824), profesor fizike v Halleju, ki je v Halleju in Leipzigu izdajal Annalen der Physik. [nazaj]
-
Carl Cäsar von Leonhard (1779–1862), asesor pri deželni in davčni direkciji v Hanauu, avtor gospodarskih in mineraloških del, ki jih je zbiral tudi Zois. Delo, ki ga omenja Kopitar, je Taschenbuch für die gesammte Mineralogie, ki je izhajalo v Frankfurtu 1807–1818. Knjiga je nato res prišla v Zoisovo knjižnico. Gl. ZK 1, str. 94, op. 14. Zois jo pričakuje v pismu M P 42. [nazaj]
-
Nemški filozof, znanstvenik in pesnik Henrik Steffens (1773–1845). Najbrž je mišljeno njegovo delo Vollständiges Handbuch der Oryktognosie, ki je izšlo v štirih delih 1811–1824. Christian August Siegfried Hoffmann (1760–1813) je začel leta 1811 v Freibergu izdajati Handbuch der Mineralogie. Drugi zvezek je izšel leta 1812, četrti, zadnji, pa leta 1818. [nazaj]
-
Nadvojvoda Janez. [nazaj]
-
Latinsko. »Ti boš prvi bral in prijatelji. Mohs sam je popravil posamezne pole v Gradcu.« Pole Leonhardove knjige namreč. [nazaj]
-
Latinsko. »Na voljo sedemdesetim prevajalcem.« Za Kopitarjev projekt prevoda biblije. Namig na legendarno število aleksandrijskih prevajalcev Svetega pisma v grški jezik pod kraljem Ptolomejem II., ki so pripravili septuaginto. [nazaj]
-
Opozorilo na knjige v Zoisovi biblioteki, ki bi bile koristne pri Kopitarjevem projektu novega prevoda biblije, ki je začel nastajati po 1809 ob nasvetih Dobrovskega in drugih slavistov. Med sodelavci sta bila Zupan in Matevž Ravnikar. Gl. Zoisovo pismo M P 35. [nazaj]
-
Morda knez Moritz Joseph Johann von Dietrichstein (1775–1864), ki se je prav tako ukvarjal z naravoslovjem, poznejši prefekt dvorne knjižnice. Vsekakor član te avstrijske plemiške družine. [nazaj]
-
Nemški zoolog in raziskovalec Peter Simon Pallas (1741–1811), profesor na sanktpetersburški akademiji in vodja naravoslovnih ekspedicij v Sibirijo in južno Rusijo. [nazaj]
-
Rusko. »Karolina, Ivanova hči, Pallasova žena, redna državna svetnica.« [nazaj]
-
Ruska carica Katarina II. je Pallasa za njegove zasluge nagradila s posestvom na Krimu. [nazaj]
-
Bavarski kartograf, geograf in zgodovinar Konrad Mannert (1756–1834), ki je izdelal tudi zemljevide avstrijskih dežel. [nazaj]
-
Latinsko. »Blagor ti, Appendini!« Ironično. Italijanski piarist Francesco Maria Appendini, avtor dela Grammatica della lingua illyrica iz leta 1808, Zoisov korespondent. (Gl. ZK 1, str. 131, op. 37.) Po njem je stopil v stik s Kopitarjem in Dobrovskim. Gl. pismo M P 38. [nazaj]
-
Srbski razsvetljenec in korektor slovanske tiskarne v Benetkah Pavao Solarić je bil Kopitarjev dopisnik. Prim. SBL I, str. 502 in KIV, str. 9. [nazaj]
-
Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Gl. SBL IV, str. 870–873. [nazaj]
-
Latinsko. »O vseh ostalih kmalu, kajti že bije pol osmih. Ostani zdrav in meni naklonjen!« [nazaj]
-
Zoisovemu kopistu. [nazaj]
-
Bivši častnik kranjskega rodu, po poroki z nižjeavstrijsko graščakinjo posestnik pri St. Pöltenu. Gl. ZK 1, str. 46, op. 26. [nazaj]
-
Latinsko. »Torej.« [nazaj]
-
Zoisov nečak Anton Bonazza, ki je živel na Hrvaškem in se je 1809 poročil z nečakinjo zagrebškega škofaVrhovca. [nazaj]
-
Baronova nečakinja Marija Ana Ivana Zois, poročena z Jožefom pl. Goldom. Ana je bila verjetno njena hčerka. [nazaj]
-
Zaradi smrti malega Edvarda Golda. [nazaj]
-
Latinsko. »Toda ura bije in vrh tega me boli glava, čeprav je nadvse veder dan.« [nazaj]
-
Italijanski geolog Scipione Breislak je pisal o vulkanskih kamninah. Zois je prosil Kopitarja, da mu poišče recenzije njegovega novega dela, Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu, ki pa ga na Dunaju očitno še niso poznali. Zato je Kopitar Zoisu naročil, naj na Dunaj pošlje nekaj izvodov knjige, da jih bo poslal v recenzijo nemškim znanstvenim revijam. Gl. pismi M P 37 in 38. [nazaj]
M P 45
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 9. 9. 1812
Kazalo
M P 45: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 9. 9. 1812
| M P 45 (faksimile) |
| M P 451 (prepis) |
M P 45 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien 9. Sept. 1812. |
Dunaj, 9. septembra 1812 |
|
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
| |
|
| Der Einschluß ist mir vom Kanzler Schnurrer zugekommen als Einschluß eines Briefes an seinen orient. Schüler Bellino, der nun aus dem Komptoir, wo er bereits für seinen merkantilen Vater Geschäfte machte, im 26ten Jahr in die orientalische Akademie – entsprang, und mit mir auf der Bibliothek bekannt ward. Da er mit Schnurrer noch immer in Relation steht, so übernahm er die Zusendung m. Gramm. ohne Brief. Hier ist Schnurrers Gegenkompliment, und der von mir nicht, aber vielleicht von m. Grammatik oder von Dobr. veranlaste Antrag seiner Truberiana an E. G. – Werth sind sie sicherlich 20# und mehr. (denn für 20# dürfte er sie wohl ablassen?) Falls E. G. sie nicht nehmen, so werde ich sie wo nicht unsrer Bibl. oder meiner (si pecunia tanta potero carere), doch der Ossolinskischer zuschanzen. Ergo expecto responsum tuum! |
Prilogo mi je posredoval upravnik Schnurrer3 kot prilogo nekemu pismu, namenjenemu njegovemu študentu orientalistike Bellinu, ki je iz trgovske pisarne, kjer je za svojega očeta trgovca opravljal trgovske posle, v šestindvajsetem letu starosti preskočil na akademijo za orientalistiko in se seznanil z mano v knjižnici. Ker je z Schnurrerjem še vedno v stikih, je prevzel dostavo moje slovnice brez dopisa. Tukaj sta Schnurrerjev povratni poklon in ne po meni, ampak morda po moji Grammatiki ali Dobrovskem4 vzpodbujena ponudba njegove Truberiane5 Vaši milosti.6 Gotovo so vredne 20 florintov in več (za 20 bi jih gotovo prodal). V primeru, da jih Vaša milost ne bo vzela, jih bom – če ne naši,7 ali svoji8 (si pecunia tanta potero carere)9 – prav gotovo posredoval knjižnici Ossolińskega.10 Ergo expecto responsum tuum!11 |
| Fürst Erzbischof ist wieder auf 8 tage noch verreist. Einem Quartier sehe ich nun tröstlicher entgegen, |
Knez nadškof12 je ponovno odpotoval za osem dni. Glede stanovanja sem sedaj mnogo bolj potolažen, |
|
 |
| wenn Graf Franz mich wirklich empfohlen hat, um so mehr da im äußersten Fall der Erzbischof selbst nebst seinen Palais noch ein großes Haus auf dem Heidenschuß hat, wo er mich glücklich machen kann. Zhe je vasha volja. (sic petlamus2 pro nostra bona pecunia!) |
če me je grof Franc13 res priporočil; toliko bolj, ker ima nadškof sam za skrajni primer poleg svoje palače še veliko hišo na Heidenschußu,14 kjer me lahko napravi srečnega. Zhe je vasha volja. (Sic petlamus pro nostra bona pecunia!)15 |
| Nova proxima expectamus ex Moscua! |
Nova proxima expectamus ex Moscua! 16 |
| Über den Mann der edlen Frau Nina hatte sich vor 3 tagen ein plötzliches Gerede erhoben, als wolte er nach Muggia gehen (Ausdruck seines eigenen Comptoirdieners): sed nunc silent omnia. Vielleicht interessirt E. G. dieß zu wissen. Die unbedachtsame Dienerschaft plaudert, mit dem größten Antheil, unbedachtsames Zeug! – Meine Quellen sind theils die Pirsnerschen Weiber, theils er selbst, der mich mit dem im Komtoir gehörten überraschte. |
O soprogu plemenite gospe Nine17 se je pred tremi dnevi razširila nepričakovana govorica, da hoče oditi v Milje (izraz njegovega trgovskega pomočnika), sed nunc silent omnia.18 Mogoče bi Vaša milost to hotela vedeti. Nepremišljena služinčad z največjim zanimanjem klepeta o nepremišljenih neumnostih! Moj vir so delno Pirsnerjeve ženščine, delno on sam,19 ki me je presenetil s tem, kar je slišal v trgovini. |
| Aus meiner Reise nach Krain ist nichts geworden, weil ich zu spät und zu unernst eingeladen nicht abkommen konnte. |
Z mojim potovanjem na Kranjsko ni bilo nič, ker se na prepozno in tako neresno povabilo nisem mogel odzvati.20 |
|
 |
| Mit Primiz bin ich in so weit gut, daß ich bloß als Slaviste, nicht als achtender Freund, ihm antworte, (wenn er mich befragt) um des Slavischen Besten willen. Der Pub hat einen schlechten Charakter. Scheinen ist ihm mehr als Seyn. – Überdieß eckelt mich auch seine Supanartige Höflichkeit und Politesse an. Se obnasha ko shupanov sin. Nehmen E. G. ihm ein wenig in die Schule: vielleicht ist doch noch was aus ihm zu machen. Ich habe ihm immer gepredigt, daß er die Theologen als seine eigentlichen Schüler betrachten soll, die Kellner, Schreiber und Mademoiselles aber als durchlaufende Posten. Ob er mich verstanden? Denn er möchte nur gerne, wie unser Supan, mit den Slaven prahlen, während mann nur still fortarbeiten sollte, bis wir mit was auftretten können. E. G. verstehen mich besser als ich mich ausdrücken kann. Ich meine man macht sich lächerlich wenn man vor Profanen (die nicht billig seyn können) sich auf die Slavität viel einbildet. Um meine Slavität weiß hier niemand, als ungefähr der und jener. |
S Primicem21 sem v dobrih odnosih le toliko, kolikor mu za blagor slovanstva odgovarjam (če me kaj vpraša) zgolj kot slavist, ne pa kot pozoren prijatelj. Fant ima slab značaj. Videz mu je pomembnejši kakor resnica. Poleg tega se mi gnusita njegova zupanovska udvorljivost in ustrežljivost. Se obnasha ko shupanov sin. Vaša milost naj ga vzame nekoliko v šolo; mogoče se bo pa vseeno dalo še kaj narediti iz njega. Vedno sem mu pridigal, naj ima za svoje dejanske učence teologe, natakarje, pisarje in gospodične pa za prehodno množico. Ne vem, če me je razumel. Rad bi se bahal s Slovani kakor naš Zupan;22 dokler pa ne bomo imeli česa pokazati, velja le marljivo delo. Vaša milost me razume bolje, kakor se znam izraziti. Mislim, da se smešimo, če smo pred nepoučenimi (ki ne morejo pravično presojati) pretirano domišljavi zaradi slovanstva. Za moje slovanstvo tukaj razen redkih izjem ne ve nihče. |
|
 |
| Ich werde nun wieder ein Monatzimmer wo suchen, um immer frey zu seyn, in ein beständigeres zu übertreten. Was der Schnurrer für eine hübsche Handschrift für einen Gelehrten, und zwar von 72 Jahren! Vielleicht können E. G. uns die neuesten Auskünfte über Penzel verschaffen? Seinen Brief bitte ich seiner Zeit zurück. Supan soll sich auch mit Schnurrers Handschrift loben! Er hat mir auf meine Invectivas amicas kindischbittend geantwortet. Al bo kedaj kaj s’tega fanta, al nikoli? Besonder hat sich das Kind genirt, daß ich ihm solche Vorwürfe in patenti machte! Ich aber machte ihm aufmerksam, wenn jemand sich dieser Invectivarum zu schämen hätte, so wäre wohl ich’s nicht er: sed me coram magno patre omnia facere et dicere, quae clam. Nun werden sie mit Primiz gemeinschaftlich über mich seufzen und schimpfen; aber das schadet nix. Die Buben müssen doch auch hören, was ihnen andere aus Untheilnahme verschweigen. Ceterum Supan est rectioris animi, quam Primiz. Sed et segnioris.
|
Sedaj si bom poiskal kakšno sobo za mesec dni, da bom stalno pripravljen za selitev v trajnejše stanovanje.23 Kako lepo pisavo ima Schnurrer za dvainsedemdeset let starega učenjaka. Morda nam lahko Vaša milost priskrbi najnovejše informacije o Penzlu?24 Prosim, da mi njegovo pismo ob priliki vrnete. Tudi Zupan naj bi se hvalil z Schnurrerjevim rokopisom! Na moje invectivas amicas25 je odgovoril otroško proseče. Al bo kedaj kaj s’tega fanta, al nikoli? Otrok se je še posebej sramoval, ker sem mu očital tako in patenti! 26 Vendar sem ga opozoril: če bi se kdo moral sramovati teh invectivarum,27 sem to pač jaz, ne on, sed me coram magno patre omnia facere et dicere, quae clam. 28 Sedaj bosta s Primicem družno stokala in zabavljala čezme, toda to ne škodi. Fantje morajo slišati tudi to, kar jim drugi zaradi ravnodušnosti zamolčijo. Ceterum Supan est rectioris animi, quam Primitz. Sed et segnioris.29 |
| Mit ewiger Verehrung und Liebe E. G. |
Z večnim spoštovanjem in ljubeznijo Vaše milosti, |
|
|
| K. m. p. |
Kopitar l. r. |
|
|
| Auch werden E. G. vielleicht gut finden, dem Primiz zu sagen, wie aufrichtig ich für seine Anstellung gestimmt! Denn ich habe den Punkt nie berührt, und der arme Tropf hält mich vielleicht für seinen Rivalen in Slavischen! E. G. aber haben mir nie erlaubt, die Markuse für meine Nebenbuler zu halten!! |
Vaši milosti se bo mogoče zdelo primerno, da Primicu pove, kako odkrito sem nastopil za njegovo namestitev!30 Bistva se nisem nikoli dotaknil in ubogi naivnež me ima mogoče za tekmeca v slovanščini! Vaša milost mi namreč nikoli ni dovolila, da bi držal zaslon svojim tekmecem. |
|
Opombe
-
Polovica preganjenega lista, 4 s črnilom popisane strani. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Pravilno: petiamus? [nazaj]
-
Christian Friedrich Schnurrer (1742–1822), profesor v Tübingenu, je bil poznavalec južnoslovanskega protestantskega tiska na Württemberškem. [nazaj]
-
Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38. [nazaj]
-
Trubarjeve knjige. [nazaj]
-
V pismu M P 39 Kopitar Zoisu poroča, da ponuja Schnurrer Dobrovskemu v odkup glagolske tiske, in ga sprašuje, ali zanima tudi njega. V pismu M P 42 je Zois izrazil zanimanje za nakup. Očitno gre za Trubarjeve glagolske tiske. [nazaj]
-
Dvorni knjižnici, v kateri je bil skriptor. [nazaj]
-
Zasebni. [nazaj]
-
Latinsko. »Če bom mogel pogrešiti tolikšno vsoto denarja.« [nazaj]
-
Poljski grof Józef Maksymiljan Ossoliński, ki je bil od 1809 prefekt dunajske dvorne knjižnice in Kopitarjev nadrejeni, je imel znamenito zasebno knjižnico. S Kopitarjem se je seznanil vsaj leta 1810 in postal njegov najmogočnejši pokrovitelj. Kopitar ga je globoko spoštoval in mu svetoval pri njegovem zanimanju za zgodovino poljske literature in pri izpopolnjevanju njegove biblioteke. Prim. SBL I, str. 499, KIV, str. 144, op. 4. [nazaj]
-
Latinsko. »Pričakujem torej tvoj odgovor.« [nazaj]
-
Grof Sigismund Anton von Hohenwart, od 1805 dunajski nadškof, je bil Kranjec, Zoisov znanec, ki se je zelo zanimal za znanost, zlasti za botaniko. Kopitar v pismih Zoisu nenehno toži zaradi stanovanjske stiske in stalnih selitev (gl. M P 37–40) in ga prikrito nagovarja k priporočilom, npr. dunajskemu nadškofu, za kar se je Zois tudi ogrel. Vendar je bil nadškof spomladi odsoten zaradi vizitacij. Pozneje sta se nanj obrnila oba. Gl. M P 43 in 44. [nazaj]
-
Grof Franc Jožef Hanibal von Hohenwart (1771–1844), ki se je v naravoslovju in montanistiki izpopolnjeval na Dunaju in v stikih s prijateljem Zoisom. Prim. SBL I, 331 Kot nadškofov nečak je bil naprošen, da zastavi pri njem dobro besedo za Kopitarja. Gl. M P 44. [nazaj]
-
Dunajska četrt pri benediktinski cerkvi Naše ljube gospe pri Škotih. [nazaj]
-
Latinsko. »Tako prosimo za naš dobri denar!« (?) [nazaj]
-
Latinsko. »Pričakujemo skorajšnje novice iz Moskve!« Na Dunaju so spremljali napredovanje francoske vojske proti Moskvi. 17. avgusta se je ruska vojska umaknila iz Smolenska, 7. in 8. septembra 1812 pa se je bíla bitka pri Borodinu, ki je odločila usodo Moskve. Kopitar pričakuje vest o izidu. [nazaj]
-
O soprogu baronove nečakinje Marije Ane Ivane Zois, imenovane Nina, Jožefu pl. Goldu, ki je bil podjetnik v Trstu in baronov finančni posrednik in zaupnik na Dunaju. [nazaj]
-
Latinsko. »Vendar sedaj vsi molčijo.« [nazaj]
-
Pirsner, Kopitarjev znanec, denarni posrednik v Trstu in na Dunaju. Kopitarja so nagovarjali, naj se poroči z njegovo sestro. Gl. M P 44. [nazaj]
-
Kopitarja je dvorni zdravnik Kogl povabil na skorajšnjo poroko svoje hčerke Jožefe Kogl in Jožefa Rudeža, sina graščaka Antona Rudeža. Kopitar je upal, da mu bodo plačali pot na Kranjsko in bo tako lahko obiskal Zoisa. Gl. pismo M P 44. [nazaj]
-
Razsvetljenec Janez Nepomuk Primic (1785–1823) je spomladi 1811 dobil mesto skriptorja graške licejske knjižnice, 19. februarja 1812 pa bil imenovan za profesorja novoustanovljene stolice slovenskega jezika na graškem liceju. Že leta 1810 sta se s Kopitarjem oddaljila drug od drugega. Odtlej mu je Kopitar v pismih, naslovljenih nanj in na skupne znance, nenaklonjen. Gl. SBL II, str. 579–582. Prim. pismi M P 37 in 40. [nazaj]
-
Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Prizadeval si je za vzbujanje narodne zavesti in za povezovanje med Slovani. Gl. SBL IV, str. 870–873. [nazaj]
-
Kopitar je bil spomladi in poleti v stanovanju znanca Johanna Christiana Engela, s katerim pa ni bil zadovoljen in je jeseni pri iskanju primernega stalnega stanovanja upal na pomoč višjih pokroviteljev. Gl. M P 40. [nazaj]
-
Nemški filolog in učenjak Abraham Jakob Penzel (1749–1819), profesor na ljubljanski gimnaziji in član Zoisovega kroga med 1793–1798, po sporu s Zoisom in odpustu iz službe učitelj jezikov v Trstu. S Zoisom je še ostal v stiku. Spomladi 1812 so ga francoske oblasti pregnale iz Trsta, zato sprašuje Kopitar po njegovi usodi. [nazaj]
-
Latinsko. »Prijateljske invektive.« [nazaj]
-
Latinsko. »Odkrito.« [nazaj]
-
Latinsko. »Invektiv.« [nazaj]
-
Latinsko. »Vendar moraš pred mano, velikim očetom, storiti in reči vse, kar skrivaš.« [nazaj]
-
Latinsko. »Sicer pa ima Zupan bolj pošteno dušo kakor Primic. Vendar tudi bolj leno.« [nazaj]
-
Na graškem liceju. [nazaj]
M P 46
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 23. 9. 1812
Kazalo
M P 46: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 23. 9. 1812
| M P 46 (faksimile) |
| M P 461 (prepis) |
M P 46 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien 23ten sept. 1812 |
Dunaj, 23. septembra 1812 |
| |
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
|
|
| Warum kann ich erst 2 Tage nach Empfang Ihres Schreckensbriefs rückschreiben! Nicht allein hat sich bisher keines der erwähnten Gerüchte bestätigt, sondern ich sah vorgestern den bewussten Gx wohl rasirt ganz munter und vergnügt am Obstmarkte sogar hübsche Gesichter in Augenschein nehmen. Unendlich weh thut es mir E. G. durch übereilte Theilnahme in Schrecken gesetzt zu haben. Aber ich glaube ja zugesetzt zu haben, daß sich’s wieder anfing zu verlieren – und wünschte nur, daß E. G. der gn. Fr. Niece mehr Vorsicht in Hinsicht der Dinstboten anempfohlen hätten. So sehr ich mir reiner Absicht bewußt bin, E. G. als cidevant secrétaire zuerst von allem concernant zu unterichten, so sehr will ich mich hinführo vor blossen vag Gerüchten (ohne glaubwürdigere Gewährsmänner als etwa der segretario der Comteße Poly) in Acht nehmen. |
Zakaj lahko odgovorim na Vaše prestrašeno pismo šele dva dni po njegovem prejemu! Ne samo, da se doslej nobena od navedenih govoric ni potrdila, ampak sem zadevnega Golda predvčerajšnjim celo videl lepo obritega, zelo živahnega in zadovoljnega na sadnem trgu, kjer si je ogledoval ljubke obraze.4 Nepopisno mi je žal, če sem s prenagljeno prizadevnostjo Vašo milost prestrašil. Toda mislim, da sem pristavil, da se zopet polega,5 želim pa samo, da Vaša milost milostljivi gospe nečakinji svetuje nekoliko več previdnosti v odnosu do služinčadi. Kakor se bom trudil, da bom Vašo milost kot cidevant secrétaire6 še naprej o vsem obveščal prvi, tako se bom v prihodnje pazil, da ne bom nasedal nepreverjenim govoricam brez verodostojnih porokov, kakor je morda tajnik grofice Poly. |
| Der kleine Conto, den ich mit der Lieferung der konischen Gläser abzuschließen dachte, (die man mir auf Micheli versprochen) beträgt nach Beilage f […]2 Ich dachte ihn ferner bei Gx zu berichtigen, da er sich ja an Smitmers erhohlen kann. Schnurrers Truberiana werde vielleicht ich erstehen können, damit der Schatz wenigstens in krainische Hände komme. Nach Wien muß er aber auf jeden Fall. |
Manjši račun, ki sem ga nameraval zaključiti s pošiljko stožčastih stekel (ki so jih obljubili za Mihaelovo),7 znaša po prilogi (besedilo uničeno) florintov. Pri Goldu sem ga nameraval vknjižiti pod razno, saj si lahko povrne pri Smitmerju.8 Schnurrerjevo Truberiano bom mogoče lahko kupil sam – tako bi zaklad vsaj prišel v kranjske roke. V vsakem primeru pa mora na Dunaj.9 |
| Knobloch schreibt daß bisher keine Rec. erschienen, daß er aber nun doppelt aufmerksam darauf seyn werde. Nach dem neuen Jahr errichtet Heubner eine neue Recensiranstalt, der auch alle Journale zu Gebothe stehen werden. Dann entgehts auch mir nichts, und sobald ich was erfahre, selbst oder von Knobloch, so schreib ich es auf der Stelle. |
Knobloch piše, da se ni doslej pojavila še nobena recenzija, da pa bo odslej na to dvakrat bolj pozoren.10 Po novem letu namerava Heubner11 ustanoviti novo recenzijsko ustanovo, katere ponudba bo zajemala tudi vse revije.12 Potem tudi meni ne bo nič ušlo; brž ko bom sam ali od Knoblocha kaj izvedel, vam pri priči sporočim. |
| Dem Dir. v. Schreibers richte ich’s Sonntags aus. Auch dem Abbé Tammerburg sobald er kommt. Hätte ich nur einmahl ein ordentliches Quartier, dann suchte ich gleich mich bei Tamxx Patron zu introduciren etc.: aber so – kann ich nichts ordentliches |
Direktorju Schreibersu13 bom sporočil v nedeljo, očetu Tammerburgu14 pa brž ko bo prišel. Ko bi vsaj že imel stanovanje, kakršno se spodobi, potem bi se takoj skušal vpeljati pri Tammerburgu itd.15 Tako pa ne morem |
|
 |
| anfangen, weder für mich, noch für meine Gönner und Freunde. Dieß eben, und wirklich kein andres Anliegen, wovor E. G. mich zu warnen die Güte für mich haben, ist die Ursahe, aus der ich mich so sehr nach einem eigenen Quartier sehne. So viel ich mich kenne, bleibe ich wohl immer frey, und nun gewiss bis zu dem von E. G. mir bestimmten Termine. Daher kann ich immer nicht umhin E. G. diess Quartier zu gütiger Empfehlung anheim zu stellen. E. G. Möchte ich sogar alles verdanken! |
storiti nič pametnega, niti zase niti za svoje zaščitnike in prijatelje. Samo to in resnično nobeno drugo hotenje, pred katerim me Vaša milost dobrohotno svari, je vzrok, da tako zelo hrepenim po lastnem stanovanju. Kolikor se poznam, bom pač večno ostal samski, prav gotovo pa do roka, ki mi ga je svetovala Vaša milost. Zato si ne morem kaj, da ne bi tega stanovanja zaupal prijaznemu priporočilu Vaše milosti. Vaši milosti bom celo dolgoval vso zahvalo. |
| Kapus hat sich nicht sehen lassen. Ich hoffe E. G. wenigstens künftigen September zu sehen. |
Kapusa16 ni bilo na spregled. Upam, da bom vsaj prihodnjega septembra lahko videl Vašo milost.17 |
| Jenko ist mit den Praeparativen noch nicht im Reinen, und verschob es von einem Tag auf den andern, den entscheidenden Brief zu bestellen. Daher säumte er auch mit der danksagung an E. G. Endlich glaubt er nur noch 2–4 Tage zu warten. Vedremo come andrà. Vinzenz wird wohl Jenko’s Bruder in Manspurg noch nicht erfragt haben? Er ist sicherlich noch dort (nach Cillier Nachrichten), und der hiesige erwartet sehnsuchtsvoll seine Antwort. (Er hat ihn her berufen, weil es eins sey, ob er au pis aller hier oder dort hungere.) |
Jenko si s pripravami še ni na jasnem in iz dneva v dan prelaga z odločilnim pismom, zato zamuja tudi z zahvalo Vaši milosti. Končno namerava čakati samo še dva do štiri dni.18 Vedremo come andrà.19 Vincenc20 verjetno še ni povprašal po Jenkovem bratu v Majšperku. Gotovo je še tam (po sporočilih iz Celja) in tukajšnji21 željno pričakuje njegov odgovor. (Povabil ga je sem, ker je vseeno, če au pis aller22 strada tukaj ali tam.) |
| Neues wird hier besonders zweyerley gesprochen. Der König von Preussen komme mit seinem Kronprinzen hieher um einem grossen Manoeuvre beizuwohnen und nachher die Prinzesse Leopoldine zu heuraten, und dan daß die Franzosen den 9. 10ten in Moskau eingerückt. Morgen oder übermorgen muß es uns wohl der Beobachter officiel sagen. |
Tukaj se govori predvsem o dveh novicah. Pruski kralj prihaja na obisk s prestolonaslednikom, da bi bil navzoč na velikem manevru in bi se nato poročil s princeso Leopoldino,23 potem pa še, da so Francozi 10. septembra vkorakali v Moskvo.24 Jutri ali pojutrišnjem nas bo o tem najbrž uradno obvestil Opazovalec.25 |
| Über Solarich und Appendini die bene votant.
|
O Solariću26 in Appendiniju,27 ki bene votant.28 |
| Noch einmahl bittet E. G. ab etc., und durch Vincenz um ein Wort der Gnade! |
Vašo milost ponovno prosim za milost itd., neposredno in po Vincencu!29 |
|
|
| K. m. p. |
Kopitar l. r. |
|
|
| PS. Kogl wird sich vor der Abreise wohl präsentirt haben?3
|
P. S. Kogl30 se je pred odhodom najbrž predstavil?31 |
|
|
|
 |
|
Opombe
-
1 preganjen list, 2 s črnilom popisani strani. Na 4. strani je Zoisov pripis s svinčnikom. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Sledi prazen prostor, vsota ni vpisana in navedena. [nazaj]
-
Zoisov pripis na zadnji, 4. strani: »Kopitar Viena 23/26 7br 1812 risp 3/4 8br detto ut Copa.« [nazaj]
-
Gl. pismo M P 45, v katerem Kopitar Zoisu poroča o nepremišljenih govoricah služinčadi, da hoče Jožef pl. Gold, mož Zoisove nečakinje Marije Ane Ivane Zois, oditi v Milje. Gold je bil tržaški podjetnik in Zoisov finančni posrednik in zaupnik na Dunaju, kjer je tedaj živel z družino. [nazaj]
-
Govorica o odhodu. [nazaj]
-
Francosko. »Nekdanji tajnik.« [nazaj]
-
Kopitar je naročil stožčasta stekla za Zoisa v Harrachovi tovarni na Češkem (gl. pismo M P 39), vendar se je izdelava zavlekla. Obljubili so jih do 27. septembra. Gl. M P 40, 43 in 44. [nazaj]
-
Očitno trgovsko ali bankirsko podjetje, pri katerem je urejal svoje finančne zadeve Zois. Prim. ZK 1, str. 48, 202 in ZK 2, str. 73, 84 itd. [nazaj]
-
Christian Friedrich Schnurrer (1742–1822), profesor v Tübingenu, poznavalec južnoslovanskega protestantskega tiska na Württemberškem, je ponudil Dobrovskemu in Kopitarju v odkup Trubarjev glagolski tisk. V pismih M P 39 in 45 Kopitar Zoisa sprašuje, ali je knjigo pripravljen kupiti, sicer bi jo kupil zase ali za dvorno knjižnico. V pismu M P 42 je Zois izrazil zanimanje za nakup. [nazaj]
-
Zois je prosil Kopitarja, da mu poišče recenzije dela Scipioneja Breislaka, Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu, ki pa ga na Dunaju še niso poznali. Zato je Kopitar Zoisu naročil, naj na Dunaj pošlje nekaj izvodov knjige, da jih bo poslal v recenzijo nemškim znanstvenim revijam, tudi Knoblochovi založbi. Gl. pisma M P 37, 38 in 44. [nazaj]
-
Heubner, knjigovodja dunajskega knjigarnarja Ferdinanda Becka, je bil Kopitarjev sostanovalec na njegovem prvem dunajskem stanovanju pri gospe Pfaundler. Prim. ZK 1, str. 43, op. 17. [nazaj]
-
Napoved ustanovitve Občega dunajskega literarnega časopisa, pri katerem je sodeloval Kopitar. [nazaj]
-
Zoolog vitez dr. Karl Franz Anton Schreibers (1775–1852), po 1806 ravnatelj dunajskega naravoslovnega muzeja, je imel s Zoisom stike že v devetdesetih letih 18. stoletja. ZK 1, str. 49. [nazaj]
-
Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin, ki se je ukvarjal s trgovanjem z minerali. [nazaj]
-
Kopitar v pismih Zoisu nenehno toži zaradi stanovanjske stiske in stalnih selitev in ga prikrito nagovarja k priporočilom, npr. dunajskemu nadškofu, grofu Hohenwartu, baronu Erbergu itd., ki bi mu pomagala pridobiti udobnejše stanovanje. Gl. M P 37–40, 42 in 44. Kopitar bi rad primernejše in prostornejše stanovanje tudi zato, da bi lahko s Tammerburgovo pomočjo shranil in povečal svojo zbirko mineralov. Prim. pismi M P 40 in 44. [nazaj]
-
Verjetno Zoisov sorodnik po materini strani iz družine Kappus pl. Pichelstein, potomec njegovega ujca Žige Kappusa pl. Pichelsteina, ki je kot uradnik umrl na Dunaju po 1793. Gl. ZK 1, str. 31. [nazaj]
-
Kopitarja je dvorni zdravnik Kogl povabil na skorajšnjo poroko svoje hčerke Jožefe Kogl in Jožefa Rudeža, sina graščaka Antona Rudeža. Kopitar je upal, da mu bodo plačali pot na Kranjsko in bo tako lahko obiskal Zoisa. Gl. pismi M P 44 in 45. [nazaj]
-
Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. Kopitar je v prejšnjih pismih Zoisa zelo vztrajno prosil, naj Jenku s priporočili pomaga pri iskanju boljše službe oz. izboljšanju gmotnega položaja, vendar baron sprva ni našel časa za to. Gl. pisma M P 39–41, 43. Zois v pismu 42 sporoča, da ga je priporočil Juncku, za kar se mu Kopitar v pismu M P 44 zahvali. Jenko očitno odlaša s pismom oz. z obiskom pri Juncku. [nazaj]
-
Italijansko. »Bomo videli, kako bo šlo.« [nazaj]
-
Karnof, Zoisov kopist. [nazaj]
-
Jožef Jenko. [nazaj]
-
Francosko. »V najslabšem primeru.« [nazaj]
-
Pruskemu kralju Frideriku Viljemu III. (1770–1840), tedaj še Napoleonovemu zavezniku, je leta 1810 umrla soproga Luiza von Mecklenburg-Strelitz. Nekaj časa so načrtovali njegovo poroko s habsburško nadvojvodinjo Leopoldino. [nazaj]
-
14. septembra je v Moskvo stopil Napoleon. [nazaj]
-
Österreichischer Beobachter, uradni dunajski politični časopis, ki je začel pod Metternichovim pokroviteljstvom izhajati marca 1810. [nazaj]
-
Srbski razsvetljenec in korektor slovanske tiskarne v Benetkah Pavao Solarić je bil Kopitarjev dopisnik. Prim. SBL I, str. 502 in KIV, str. 9. [nazaj]
-
Italijanski piarist Francesco Maria Appendini, avtor dela Grammatica della lingua illyrica iz leta 1808, Zoisov korespondent. (Gl. ZK 1, str. 131, op. 37.) Po njem je stopil v stik s Kopitarjem in Dobrovskim. Gl. pismo M P 38. [nazaj]
-
Latinsko. »Uspešno prepovedujeta.« [nazaj]
-
Karnofu. Spet opravićilo za nerodnost pri poročanju o govoricah okrog Golda. [nazaj]
-
Dr. med. Karel Bernard Kogl (1763–1839). 1806 je postal prvi zdravnik za Kranjsko in Goriško, 1809 dvorni zdravnik na Dunaju. Po razpadu Napoleonove Ilirije se je vrnil v Ljubljano za protomedika. Gl. SBL I, str. 489. [nazaj]
-
Zoisov pripis na zadnji, 4. strani: »Kopitar, Dunaj, 23./26. september, odgovor 3./4. oktobra omenjenemu in Kopitarju.« [nazaj]
M P 47
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 26. 9. 1812
Kazalo
M P 47: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 26. 9. 1812
| M P 47 (faksimile) |
| M P 471 (prepis) |
M P 47 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien 26 Sept. 1812 |
Dunaj, 26. september 1812 |
|
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
|
|
| Der Einschluß auf E. G. sammt beiliegenden Briefe für mich, ist mir gestern eingelaufen. Wenigstens wird E. G. Dxxxs Ergebenheit freuen. Wenn E. G. den Antrag es drucken zu lassen nicht für sich annehmen, so dächte ich lieber |
Pošta za Vašo milost skupaj s priloženim pismom zame je prispela včeraj. Vsaj predanost Dobrovskega2 bo razveselila Vašo milost. Če Vaša milost ponudbe za tisk ne želi prevzeti zase, mislim da bi bilo bolje: |
| 1) Daß Dxxx alle drey Fragmente hergebe, commentire, Vodnik’s u. d. a. Krainer Commentare anhöre, wenn sie was heißen öffentlich dafür danke, und das ganze dem Erzh. Johann dem Karantaner dedicirt werde, als ein wichtiger Beitrag zu seiner Preis Frage über Karantanien. Man könnte noch die alte Conversio Carantan. aus unserm Ms. mitgeben. Falls Dxxx wie ich voraussehe, das ganze mir überlässt, so wird mir dieses Werkchen nicht allein die Kabinete der Erzherzoge, sondern auch die Prager, Warschauer und Petersburger Academie öffnen etc. Ich denke auch das Original von München hieher zu bekommen und die wenigen Blätter in Kupfer stechen zu lassen, damit alle Welt von dem Seculo, dem dieses Document, das den windischen Dialekt um 600 J. älter macht, angehört, urtheilen könne! Krilatci sind die geflügelten Engel von Krilo (serbisch) Flügel, Krilat = alatus, pot den = po ti den = ex eo die, po nje she = ex quo, vunraken = vuradjen = vuròjen , poronso = porozhu wie früher uensih = vézhih etc. Ese v in der vorl. Zeile = vam. |
1) Da bi Dobrovský predal vse tri fragmente,3 jih komentiral, pregledal komentarje Vodnika4 in drugih Kranjcev in se zanje, če kaj pomenijo, javno zahvalil. Vse skupaj bi posvetili nadvojvodi Janezu Karantanskemu kot pomemben prispevek k njegovemu nagradnemu vprašanju o Karantaniji. Izmed naših rokopisov bi lahko priložili tudi staro Conversio Carantan.5 Če bo Dobrovski – kakor predvidevam – to v celoti prepustil meni, mi to delce ne bo odprlo samo kabinetov nadvojvod, temveč tudi praško, varšavsko in petersburško akademijo itd. Nameravam tudi pridobiti izvirnik iz Münchna in teh nekaj listov natisniti v bakrorezu, da bi tako ves svet lahko presodil, iz katerega obdobja je ta dokument, ki potrjuje, da je slovensko narečje šeststo let starejše, kakor se je domnevalo do sedaj. Krilatci so angeli s krili, od krilo (srbsko), krilo, krilat = alatus, pot den = po ti den = ex eo die,6 po nje she = ex quo,7 vunraken = vuradjen = vuròjen, poronso = porozhu kakor prej uensih = vézhih itd. Ese v v predzadnji vrstici = vam. |
|
 |
| 2) Auf diesen Fall, bitte ich E. G. dem Vodnik etc. zu sagen, daß ich alles herausgeben will: er also derweil mir nichts verderben möchte. Primitz’s Interesse in der Nähe des E. H.’s ist so stark mich zu supplantiren, daß ich, von seinem plagiarischen Charakter überzeugt, ihm, wenn es von mir abhinge, diese Novität nur schon gedruckt auffüren möchte. |
2) Vašo milost prosim, da glede tega primera Vodniku itd. pove, da želim izdati vse – naj mi torej medtem ničesar ne uniči. Primičeva8 želja, da me v izpodrine v krogu Njegove visokosti,9 je tako močna, da bi mu prepričan o njegovem plagiatorskem značaju – če bi bilo odvisno od mene – to noviteto najraje pokazal samo že natisnjeno. |
| Sit tibi ergo commendatum totum negotium!
|
Sit tibi ergo commendatum totum negotium!10 |
| Jenko war heute bei Junck: er hat ihn sehr gut empfangen, und ihm gute Hoffnung gegeben: er möchte nur auch zu Lxx mit dem er inzwischen auch werde gesprochen haben. Jenko dankt indessen durch mich wiederholt. |
Jenko11 je bil danes pri Juncku,12 ki ga je sprejel zelo prijazno in mu vlil novega upanja. Rad bi šel tudi do Lxx,13 s katerim je medtem menda že govoril. Jenko pa se po meni ponovno zahvaljuje Vaši milosti. |
| Von Supan ist mir gestern auch ein Brief eingegangen, den ich ihm hiemit so frey bin hier zu bestätigen. Respondebo alia vice, hodie tempore exclusus. Auch die Kopitariana, um die er fragt sind mir seiner Zeit richtig gekommen. |
Tudi od Zupana14 sem včeraj dobil pismo, kar si dovoljujem tu potrditi. Respondebo alia vice, hodie tempore exclusus.15 Tudi Kopitariane,16 po katerih sprašuje, sem prejel v redu. |
| Einem verzeihenden Blick auf meines vom 24ten d. sehe ich sehnsuchtsvoll entgegen. |
Željno pričakujem odpuščajoč pogled na moje pismo 24. tega meseca.17 |
| B. Karl war also auf 2 Tage hier? Durch meine Schuld? |
Torej je bil baron Karel18 dva dneva tukaj? Po moji krivdi? |
| Um Schnurrer’s u. Dxxx Brief bitte ich seiner Zeit mit zurück! |
Prosil bi, da mi pisma Schnurrerja in Dobrovskega ob priložnosti pošljete nazaj.19 |
|
|
|
Opombe
-
Četrtina lista, 2 s črnilom popisani strani. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38. [nazaj]
-
Brižinski spomeniki. [nazaj]
-
Valentin Vodnik, tedaj učitelj 2. humanitetnega razreda na ljubljanskem liceju in ravnatelj obrtnih šol, se je v teh letih ukvarjal s pisanjem šolskih učbenikov za ilirske šole in sestavljanjem nemško-slovensko-latinskega slovarja, pri katerem ga je spodbujal Primic. Kopitar ga je opozarjal zaradi njegove počasnosti. Gl. SBL IV, str. 516. [nazaj]
-
Conversio Bagoariorum et Carantanorum, anonimno salzburško poročilo o spreobrnitvi Bavarcev in Karantancev v krščanstvo iz leta 871, ki ga je Kopitar leta 1836 skupaj z glagolskim rokopisom grofa Cloza iz Tridenta in Brižinskimi spomeniki objavil v knjigi Glagolita Clozianus. [nazaj]
-
Latinsko. »Po tem dnevu.« [nazaj]
-
Latinsko. »Po njem.« [nazaj]
-
Razsvetljenec Janez Nepomuk Primic (1785–1823) je spomladi 1811 dobil mesto skriptorja graške licejske knjižnice, 19. februarja 1812 pa bil imenovan za profesorja novoustanovljene stolice slovenskega jezika na graškem liceju. Že leta 1810 sta se s Kopitarjem oddaljila drug od drugega. Odtlej mu je Kopitar v pismih, naslovljenih nanj in na skupne znance, nenaklonjen. Gl. SBL II, str. 579–582. Prim. pismi M P 37, 40 in 45. [nazaj]
-
Nadvojvode Janeza. [nazaj]
-
Latinsko. »Naj ti bo torej zaupano celotno delo!« [nazaj]
-
Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. Kopitar je v prejšnjih pismih Zoisa zelo vztrajno prosil, naj Jenku s priporočili pomaga pri iskanju boljše službe oz. izboljšanju gmotnega položaja. Zois mu je ustregel. Gl. pisma M P 39–44, 46. [nazaj]
-
Juncku bi moral Jenko po Zoisovih navodilih odnesti priporočilno pismo. Kidrič Juncka ni identificiral. Prim. ZK 2, str. 123, op. 10. Morda gre za kakšnega dunajskega šolskega uradnika ali uradnika pri idrijskem rudniku, povezanega z družino Pasetzky, ki jo v zvezi z Jenkovimi priporočili omenja Kopitar v pismu M P 39. Za povezavo družin Junck in Pasetzky govori zapis Schiviza von Schivizhoffen o poroki med vitezom Johannom von Lellis in Antonio Junk 7. novembra 1815 v Idriji, pri kateri je bil za pričo rudarski svétnik Leopold von Pasetzky. Gl. AMHK, str. 311. [nazaj]
-
Leitner? Morda piarist Franc Inocenc pl. Lang, rektor dunajskega mestnega konvikta in stalni referent za gimnazije v študijski dvorni komisiji? Wurzbach? Gl. ZK 1, str. 45, op. 15. Lang bi Jenku lahko pomagal pri iskanju službe. [nazaj]
-
Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Popisoval je slavistične knjige v baronovi knjižnici. Prizadeval si je za vzbujanje narodne zavesti in za povezovanje med Slovani. Gl. SBL IV, str. 870–873. [nazaj]
-
Latinsko. »Odgovoril bom drugič, danes nimam časa.« [nazaj]
-
Verjetno knjige, ki mu jih je posodil Kopitar. [nazaj]
-
Prim. Kopitarjevo pismo M P 46. Kopitar se opravičuje zaradi poročanja o nepreverjenih govoricah, da hoče Jožef pl. Gold, mož Zoisove nečakinje Marije Ane Ivane Zois, oditi v Milje, ali pa zaradi ponovnega pritoževanja glede iskanja primernega stanovanja in posredno pritiskanja na Zoisa zaradi priporočil. [nazaj]
-
Baronov nečak Karel Žiga Zois (1775–1836), sin Jožefa Leopolda Zoisa. Žiga Zois je nečaku 1807 odstopil graščinsko posest Brdo pri Kranju. Leta 1819 mu je tik pred smrtjo prodal hišo na Bregu v Ljubljani, zemljišča na Rožniku, gospoščino Javornik in fužine na Javorniku, v Bohinjski Bistrici in v Starih Fužinah. [nazaj]
-
Christian Friedrich Schnurrer (1742–1822), profesor v Tübingenu, poznavalec južnoslovanskega protestantskega tiska na Württemberškem, je ponudil Dobrovskemu in Kopitarju v odkup Trubarjev glagolski tisk. V pismih M P 39 in 45 Kopitar Zoisa sprašuje, ali je knjigo pripravljen kupiti, sicer bi jo kupil zase ali za dvorno knjižnico. V pismu M P 42 je Zois izrazil zanimanje za nakup. O korespondenci na to temo gl. tudi pismo M P 46. [nazaj]
M P 47a
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 10. 10. 1812
Kazalo
M P 47a: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 10. 10. 1812
| M P 47a (faksimile) |
| M P 47a1 (prepis) |
M P 47a (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien 10ten 8br 1812 |
Dunaj, 10. oktobra 1812 |
|
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
|
|
| Heute schicke ich nur in der grösten Eile meinen innigsten Dank für den Trost Ihres Briefes vom 3/4 d. – Ich bedurfte seiner sehr; so war ich erschrocken über die Folgen meiner freilich gut gemeinter Schwätzerey. – Ich darf also den Sekretärs Carakter ferner beibehalten, allenfals auch auf die Philosophie des Prinzipals sündigen etc. |
Danes pošiljam v največji naglici svojo iskreno zahvalo za tolažbo, ki ste mi jo namenili v pismu z dne 3./4. tega meseca. To sem resnično potreboval, saj me je bilo zelo strah zaradi posledic mojega sicer dobronamernega čvekanja.2 Torej lahko obdržim vlogo tajnika3 in še naprej grešim zoper življenjska načela principala itd. |
| Mit der größten Theilnahme sehe ich dem gnädigst versprochenen Winke entgegen! |
Z velikim zanimanjem pričakujem namig, ki ste mi ga milostno obljubili! |
|
|
| Den 14ten 8br 1812 |
14. oktobra 1812 |
|
|
| So weit hatte ich verflossenen Posttag gleich nach Empfang E. G. Brief geschrieben; schob aber die Aufgabe auf, um E. G. auch von Junck’s Pakett was schreiben zu können. Jenko traf Junken nicht (ich hatte ihm diesen Auftrag überlassen, da E. G. ihn dadurch Gelegenheit geben wolten sich ihm da capo zu präsentiren): er ließ also schriftlich zurück ihm, wenn eine Pakett Schriften an B. Joseph, von Kapus da gelassen sey etc. Junck Jenkio nil misit.
|
Do sem sem napisal takoj po prejemu pisma Vaše milosti preteklega poštnega dne, nalogo pa prestavil, da bi Vaši milosti lahko kaj napisal tudi o Junckovem paketu. Jenko4 se z Junckom ni sestal (to nalogo sem mu prepustil, saj mu je Vaša milost s tem hotela dati priložnost, da se predstavi da capo5).6 Pustil je torej pisno sporočilo, če bi Kapus7 tukaj pustil kakšna pisma za barona Jožefa8 itd. Junck Jenkio nil misit.9 |
|
 |
| Heute traf ich endlich auf B. Joseph: er hat von Kapus, der ihn besuchte, nichts erhalten. Von da ging ich zu Junck, um selbst mit ihm zu sprechen: aber eben war er mit seiner Frau ausgegangen: nun kann ich erst morgen hoffen ihn zu sprechen. Videtur Kapus oblitus secum abstulisse! |
Danes sem končno naletel na barona Jožefa. Od Kapusa, ki ga je obiskal, ni prejel ničesar. Od tod sem šel do Juncka, da bi sam govoril z njim, vendar je s soprogo ravno odšel z doma. Sedaj lahko upam, da bom z njim govoril šele jutri. Videtur Kapus oblitus secum abstulisse! 10 |
| Dem lieben Dobrowsky hab ich freilich einen Appendini von E. G. aus angesagt: indessen wenn E. G. das vacante etc. gerade an Pxx bestimmt hätten, kann ich dadurch helfen daß ich ihm das mir angemeinte überlasse. Oder mag lieber Pxx, der näher an Ragusa ist, daß ich et Dobrowsky, sich ein anderes Ex. von dort her verschreiben. An Dobrxx würden E. G. dadurch zugleich die beste Antwort geben: er hat es gewiß nicht übel gemeint mit seiner Excellenz etc. Wie kann ein fremder E. G. ganze patriarchalische Lebens Würdigkeit errathen! Ich hätte hier mir keine Idee davon machen können, hätte ich nicht 8 Jahre um E. G. gelebt. |
Ljubemu Dobrovskemu11 sem seveda napovedal, da bo izvod Appendinija12 dobil od Vaše milosti, če pa je Vaša milost prosti izvod že namenila Primicu,13 lahko pomagam tako, da mu prepustim izvod, namenjen meni. Ali pa bi Primic, ki je bližje Dubrovniku, rad, da si jaz in Dobrovski naročiva izvode od tam?14 Obenem bi Vaša milost s tem Dobrovskemu dala najboljši odgovor. Z ekscelenco itd. prav gotovo ni mislil nič slabega. Kako bi lahko tujec uganil vso patriarhalno razsežnost življenjskega dostojanstva Vaše milosti? Tukaj si o tem ne bi mogel ustvariti nobene predstave, če ne bi 8 let živel ob Vaši milosti. |
|
 |
| Was das Conto betrifft, so habe ich neulich, wenn mir recht ist, vergessen den Mithridales I. Theil auszusetzen mit f 5.45 C. Geld, Hermbstädt Runkelsüse mit f 2.15 C. G. Aber Steffens u. Hofmans 1te Theile sind schon durch Gold bezahlt. die 2ten Theile sind noch nicht heraus. |
Kar zadeva račun, sem zadnjič – prav se mi godi – pozabil izpostaviti 5,45 florinta konvencijskega denarja za 1. del Mithridalesa in 2,15 florinta konvencijskega denarja za Hermbstädtovo razpravo o pridobivanju sladkorja iz pese.15 Prva dela Steffensa in Hoffmanna je plačal že Gold,16 druga dela pa še nista izšla.17 |
| Item ein Vorschlag: ich stehe mit Heubner in Rechnung für Correcturen, habe also bei ihm zu fodern: darf ich E. G. bitten, mir die Dalmatina von Appendini auch in Rechnung zu bringen? So brauche ich den Heubner nur nachzulesen. |
Item18 predlog: Pri Heubnerju19 imam odprt račun za korekture. Torej lahko zahtevam od njega. Smem Vašo milost prositi, da mi tudi Appendinijevo Dalmatino20 da na račun? Tako lahko pri Heubnerju samo preverim. |
| Wegen der Sprachfragmenten bitte ich E. G. nochmahls, falls E. G. sie nicht selbst herausgeben wollen, die andern Slavisten Krains dafür zu bereden daß sie nichts verderben, sonder mir rem integram lassen mögen: wollen sie mir ihre Bemerkung mittheilen, so sollen sie öffentlichen Dank haben: aber das ganze am würdigsten herausgeben kann ich wohl hier tausendmahl leichter et besser als sie dort! Auch habe ich schon einige Einleitungen hier und da ad id getroffen! |
V zvezi z jezikovnimi fragmenti ponovno prosim Vašo milost, da – če jih Vaša milost ne namerava izdati sama – ostale kranjske slaviste pregovorite, naj ničesar ne pokvarijo, temveč naj rem integram21 prepustijo meni.22 Če mi želijo posredovati svoje pripombe,23 bodo deležni javne pohvale,24 toda najbolj dostojno lahko celo stvar tisočkrat lažje in bolje izdam sam tukaj25 kakor oni tam. Na raznih mestih sem že začel nekatere uvodne priprave ad id.26 |
|
 |
| Hormayr der historische Curator des Johaneums war höchst erfreut über meine Eröffnung zum Preiß concurriren zu wollen: bis 1 Nov. 1813 ist Zeit. Vielleicht läst man mich das ganze Carantanien autoptisch bereisen. ( inter nos, quia remota sunt adhuc haec). |
Hormayr, predstojnik zgodovinskega oddelka Joanneuma, je bil zelo vesel moje izjave, da se bom potegoval za nagrado; do 1. novembra 1813 je še čas.27 Morda mi bodo omogočili, da bom prepotoval in pregledal vso Karantanijo. ( Inter nos, quia remota sunt adhuc haec.)28 |
| Nur ein eigenes Quartier! Wenn der FE Bischof mir seinen familiaribus z. b. den St. R. Lorenz, den diese Preläten mehr scheuen als ich selbst, mein Anliegen rekommandirte! B. E.xx der mir an E. G. immer alles mögliche aufgibt, will ich schon auch belagern. |
Samo lastno stanovanje! Ko bi mi knez nadškof29 mojo prošnjo vsaj hotel priporočiti svojim familiaribus,30 na primer državnemu svétniku Lorenzu,31 ki se ga ti prelati bojijo bolj kakor jaz sam. Barona Exx, ki mi naroča vse mogoče za Vašo milost, bom tudi oblegal.32 |
| Tammerbx ist eben vom Moll gekommen, und schickt mir diesen Einschluß. Sonntag (18ten) gehe ich zu ihm in die Vorstadt. |
Tammerburg33 je pravkar prišel od Molla34 in mi pošilja tole prilogo. V nedeljo (18.) grem k njemu v predmestje. |
| Die Cilinder sind auch seit gestern bei mir (f = 10. – WW + f 1/2 cassa et paglia = f 11.30). Ich werde sie an Gostischa mit Aviso übermachen. Humbold ist seines Bruders werth. Ich bin nur genirt, wenn er um mich zu besuchen 4 Stock hoch steigt, auch und vorzüglich, wenn solche Besuche die sich mir vermehren müsten, wünsche ich ein eigenes Quartier. |
Tudi valji so od včeraj pri meni (10 florintov v dunajski valuti + 1/2 florinta cassa et paglia35 = 11,30 florinta).36 S povratnico jih bom poslal Gostiši.37 Humboldt je vreden svojega brata.38 Nerodno mi je le, ko se mora vzpeti v 4. nadstropje, da me lahko obišče. Tudi in predvsem zato, ker bodo takšni obiski vedno pogostejši, si želim lastno stanovanje. |
| Mit Nochmahligem Danke. |
Ponovno se zahvaljujem. |
| E. G. ergebenster |
Vaši milosti vdani |
|
|
| K. m. p. |
Kopitar l. r. |
|
|
|
Opombe
-
Preganjena polovica lista, 4 s črnilom popisane strani. Prepis Edija Vrečka. [nazaj]
-
Prim. pismi M P 46 in 47, v katerih se Kopitar opravičuje zaradi poročanja o nepreverjenih govoricah, da hoče Jožef pl. Gold, mož Zoisove nečakinje Marije Ane Ivane Zois, oditi v Milje. [nazaj]
-
Se pravi Zoisovega zaupnika in obveščevalca. Gl. pismo M P 46. [nazaj]
-
Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. Kopitar je v prejšnjih pismih Zoisa zelo vztrajno prosil, naj Jenku s priporočili pomaga pri iskanju boljše službe oz. izboljšanju gmotnega položaja. Zois mu je ustregel. Gl. pisma M P 39–44, 46. [nazaj]
-
Italijansko. »Osebno.« [nazaj]
-
Juncku bi moral Jenko po Zoisovih navodilih odnesti priporočilno pismo. Gl. M P 47. Kidrič Juncka ni identificiral. Prim. ZK 2, str. 123, op. 10. Morda gre za kakšnega dunajskega šolskega uradnika ali uradnika pri idrijskem rudniku, povezanega z družino Pasetzky, ki jo v zvezi z Jenkovimi priporočili omenja Kopitar v pismu M P 39. Za povezavo družin Junck in Pasetzky govori zapis Schiviza von Schivizhoffen o poroki med vitezom Johannom von Lellis in Antonio Junk 7. novembra 1815 v Idriji, pri kateri je bil za pričo rudarski svétnik Leopold von Pasetzky. Gl. AMHK, str. 311. [nazaj]
-
Baronov bratranec po materini strani Janez Nepomuk Kapus pl. Pichelstein, uradnik pri glavni carinarnici? Gl. ZK 2, str. 34 in AMHK, str. 126–128. [nazaj]
-
Baronov brat Jožef Zois, rojen 1748, ki je z družino živel na Dunaju. [nazaj]
-
Latinsko. »Junck ni Jenku ničesar poslal.« [nazaj]
-
Latinsko. »Videti je, da je Kapus pozabil prinesti s seboj.« [nazaj]
-
Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38. [nazaj]
-
Italijanski piarist Francesco Maria Appendini, avtor dela Grammatica della lingua illyrica iz leta 1808, Zoisov korespondent. (Gl. ZK 1, str. 131, op. 37.) Po njem je stopil v stik s Kopitarjem in Dobrovskim. Gl. pismo M P 38. [nazaj]
-
Razsvetljenec Janez Nepomuk Primic (1785–1823) je spomladi 1811 dobil mesto skriptorja graške licejske knjižnice, 19. februarja 1812 pa bil imenovan za profesorja novoustanovljene stolice slovenskega jezika na graškem liceju. Gl. SBL II, str. 579–582. [nazaj]
-
V Dubrovniku je prebival Appendini. Primic in Kopitar sta se 1810 oddaljila drug od drugega. Odtlej mu je Kopitar v pismih, naslovljenih nanj in na skupne znance, nenaklonjen. Prim. pisma M P 37, 40 in 46. [nazaj]
-
Sigismund Friedrich Hermbstädt: Anleitung zur praktisch-ökonomischen Fabrikation des Zuckers und eines brauchbaren Syrups aus den Runkelrüben, so wie zur anderweitigen Benutzung derselben, 1811. [nazaj]
-
Tržaški podjetnik Jožef pl. Gold, poročen s Zoisovo nečakinjo Marijo Ano Ivano Zois, baronov finančni posrednik in zaupnik na Dunaju. [nazaj]
-
Nemški filozof, znanstvenik in pesnik Henrik Steffens (1773–1845). Najbrž je mišljeno njegovo delo Vollständiges Handbuch der Oryktognosie, ki je izšlo v štirih delih 1811–1824. Christian August Siegfried Hoffmann (1760–1813) je začel leta 1811 v Freibergu izdajati Handbuch der Mineralogie. Drugi zvezek je izšel leta 1812, četrti, zadnji, pa leta 1818. Kopitar poroča o njunih knjigah v M P 44. [nazaj]
-
Latinsko. »Prav tako.« [nazaj]
-
Heubner, knjigovodja dunajskega knjigarnarja Ferdinanda Becka, je bil Kopitarjev sostanovalec na njegovem prvem dunajskem stanovanju pri gospe Pfaundler. Prim. ZK 1, str. 43, op. 17. Pri njem je iskal in naročal knjige zase in za Zoisa in zanj oz. knjigarno opravljal lektorska dela. [nazaj]
-
Appendinijeva slovnica ilirskega jezika. [nazaj]
-
Latinsko. »Stvar neokrnjeno.« [nazaj]
-
V prejšnjem pismu (M P 47) je Kopitar izrazil namero, da izda Brižinske spomenike in Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Leta 1836 ju je skupaj z glagolskim rokopisom grofa Cloza iz Tridenta objavil v knjigi Glagolita Clozianus. [nazaj]
-
Vodnik, Primic in ostali kranjski slavisti. [nazaj]
-
Dobrovskega. [nazaj]
-
Na Dunaju. [nazaj]
-
Latinsko. »Glede tega.« [nazaj]
-
Zgodovinar baron Joseph von Hormayr, ravnatelj dvornega in državnega arhiva na Dunaju, zaupnik nadvojvode Janeza in sodelavec na njegovem graškem muzeju Joanneum. Kopitar je objavljal v njegovem listu Archiv. Gl. SBL I, str. 502. Nadvojvoda je razpisal nagradno vprašanje o Karantaniji. Kopitar se ga namerava očitno udeležiti z izdajo Brižinskih spomenikov oz. fragmentov v staroslovanskem jeziku. Gl. M P 47. [nazaj]
-
Latinsko. »Med nama, ker je to zaenkrat še daleč.« [nazaj]
-
Grof Sigismund Anton von Hohenwart, od 1805 dunajski nadškof, je bil Kranjec, Zoisov znanec, ki se je zelo zanimal za znanost, zlasti za botaniko. Kopitar v pismih Zoisu nenehno toži zaradi stanovanjske stiske in stalnih selitev (gl. M P 37–40) in ga prikrito nagovarja k priporočilom, npr. dunajskemu nadškofu, za kar se je Zois tudi ogrel. Vendar je bil nadškof spomladi odsoten zaradi vizitacij. Pozneje sta se nanj obrnila oba. Gl. M P 42, 44 in 45. [nazaj]
-
Latinsko. »Prijateljem.« [nazaj]
-
Martin von Lorenz, državni in korespondenčni svétnik. ZK 2, str. 129, op. 4. [nazaj]
-
Zoisov prijatelj baron Jožef Kalasanc Erberg (1771–1843) se je 1808 preselil iz Ljubljane na Dunaj, kjer je postal 1809 prestolonaslednikov vzgojitelj. Tam je spoznal Kopitarja in ga pridobil za sodelovanje pri svojem podvigu pisanja literarne zgodovine Kranjske. Zaradi visokega položaja na dvoru mu je lahko pomagal dobiti službo v dvorni knjižnici in stanovanje. Gl. M P 44. Po preselitvi v graščino Dol leta 1816 je ostal v tesnih stikih zlasti s Zoisom, kateremu je 1817 celo posodil denar. Gl. SBL I, str. 162–163 in JKE, str. 11. [nazaj]
-
Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin, ki se je ukvarjal s trgovanjem z minerali in sodeloval s Zoisom in Kopitarjem. [nazaj]
-
Salzburški naravoslovec baron Carl Ehrenberg von Moll (1760–1838). [nazaj]
-
Italijansko. »Zaboj in slama.« [nazaj]
-
Kopitar je naročil stožčasta stekla za Zoisa v Harrachovi tovarni na Češkem (gl. pismo M P 39), vendar se je izdelava zavlekla. Obljubili so jih do 27. septembra. Gl. M P 40, 43, 44 in 46. [nazaj]
-
Za Gostiše gl. ZK 2, str. 159.Verjetno so bili trgovci (Celjani?), posredniki med Zoisom in njegovimi dunajskimi znanci, tudi Kopitarjem. [nazaj]
-
Jezikoslovec in državnik baron Wilhelm von Humboldt (1767–1835), brat naravoslovca barona Alexandra von Humboldta, je bil od 1811 pruski poslanik na Dunaju. Kopitar ga je poučeval o slovanskem jezikoslovju in bil njegov stalni gost. Gl. SBL I, str. 501, M P 40. [nazaj]
M P 48
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 7. 11. 1812
Kazalo
M P 48: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 7. 11. 1812
| M P 48 (faksimile) |
| M P 481 (prepis) |
M P 48 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien 7. Nov. 1812. |
Dunaj, 7. novembra 1812 |
| |
|
| E. G! |
Vaša milost! |
|
|
| Kapus hats also richtig nach Siebenbürgen mitgenommen, ungeachtet er persönlich bei B. Jos. und Gx war. Junck hat ihm’s bereits mit ämtlicher Gelegenheit erinnert, und bald wird alles in Ordnung seyn. |
Kapus2 ga je torej zares odnesel na Sedmograško. Neopažen je bil osebno pri baronu Jožefu3 in Goldu.4 Junck5 ga je po uradni poti že opozoril in kmalu bo vse v redu.6 |
| Letzterer meinte zu mir (ohne daß ich meinen alten Sekretärscharakter vergessen hätte), er wollte E. G. lieber gerathen haben, für den Augenblick, bis zum Russ. Frieden, der auch andere pendentia entscheiden würde, mit Mislx lieber zu gedulden, indem es neuerdings gewiß wäre etc. Ich aber wünschte E. G. in meinem Herzen nur negoziatori piu autorevoli in so mancher Hinsicht, als Gx und Bxxx, und möchte z. B. aus Ihren Umgebungen von Jermann mir am meisten versprechen. So viel zum Beweise, daß ich meine alte Sekretärgeschnaprigkeit ganz wieder angenommen habe, wofür, ich aber auch Ihre alte Nachricht reklamire. |
Zadnji mi je rekel (še vedno se nisem otresel svojega starega tajniškega značaja), da je hotel Vaši milosti rajši svetovati, naj trenutno – do miru z Rusijo,7 ki bo razrešil tudi druge pendentia8 – potrpi z Mislinjo, dokler ne bo spet zanesljivo.9 V svojem srcu pa želim Vaši milosti samo negoziatori piu autorevoli 10 v več pogledih, kakor sta Gx in Bxxx.11 Iz Vaše okolice bi si, na primer, največ obetal od Jermana.12 Toliko v dokaz, da sem se ponovno v celoti navzel svojih starih tajniških navad,13 zaradi česar tudi opozarjam na Vaše staro sporočilo. |
| Junk meinte auch, wenn E. G. die Carniolica der Familie überließen, und wie vor 2 Jahren die Rede ging, Mxx erwählten etc. So meinte er. |
Junck tudi misli, če bo Vaša milost Carniolico14 prepustila družini in – kakor se je pred dvema letoma govorilo – namenila M-ju15 itd. Takšno je bilo njegovo mnenje. |
|
 |
| Jenko hat nun die Erlaubniß, und von Saurxx auch den halben Fond; aber die andere Hälfte fehlt, und es wird wohl schwerlich was zu Stande kommen. Vielleicht bringe ich ihn in seinem Fache als Professor bei einem neuen von dem Convertiten Hofr. Müller (Adam) zu errichtenden, von Erzh. Max. protegirten, 2ten Theresiano, Maximilianeum genannt an. Aber da es noch ungewiss ist, so bitte ich gegen Gunz nichts davon zu erwähnen. Jenko ist sehr reizbar etc. |
Jenko16 je sedaj dobil dovoljenje, od Sauraua17 pa tudi polovico sredstev, toda druga polovica mu manjka in zelo malo verjetno je, da bo iz tega kaj nastalo. Mogoče ga lahko njegovi stroki primerno zaposlim kot profesorja v novem, drugem Theresianumu, imenovanem Maximilianeum, ki ga ustanavlja spreobrnjenec, dvorni svétnik Müller (Adam),18 in podpira nadvojvoda Maksimilijan.19 Ker pa še ni zanesljivo, prosim, da tega varovancu ne omenjate. Jenko je zelo razdražljiv itd. |
| Tammxx hab’ich alles beigebracht, ohne ihn zu beleidigen. Er meint nun: 1) Bergarten kommen nicht im Handel vor; sie hätten also keinen Preis; wenn man 3–4 Stufen kaufte, so gäbe sie der M. Händler po verhu. 2) E. G. oder Cernazaj möchten also nur italiänische geradezu berechnen; er werde sie hier verkaufen und aus dem Preise sowohl die Transportkosten als neue Ankäufe bestreiten: mit krainerischen Sachen, die häufiger seyn, leße sich schon weniger handeln, und leidlicher tauschen. 3) Für die vorjährige |
Tammerburgu20 sem vse razložil tako, da ga nisem užalil. Po njegovem je tako: 1) Kamenje z vsebnostjo rude se na trgu ne pojavlja, torej nima vrednosti. Pri nakupu 3 ali 4 kosov minerala ga trgovec daje po verhu. 2) Vaša milost ali Cernazaj21 naj obračunava takoj samo italijanske, on pa jih bo tukaj prodal in s ceno poravnal stroške prevoza in novih nakupov. S kranjskim blagom, ki je pogostejše, se slabše trguje in le za silo menjava. 3) Predlansko |
|
 |
| Sendung werde er ja noch nachliefern. So meint er.
|
pošiljko bo naknadno dopolnil. Tako misli sam. |
| Ich aber erwarte nicht viel von dem alten kränklichen und ausgelebten Mann, und wünsche mir nur durch Erberg (denn von Hxxx erwartet der Erbx und ich, nicht viel mehr, da sie dem Greise nicht viel folgen), um Platz und Stetigkeit zu gewinnen zu dergl. Geschäften (Erbx der mir immer mit seinem gew. Enthusiasmus alles Mögl. an E. G. aufgibt, und dem E. G. auch was mögen sagen lassen, forderte mich auf, ihm nur ein vakantes Quartier zu indizitiren; was er dann für mich requiriren wolle: aber eben das zu erfahren ist die grosse Schwierigkeit, wenn man auch jedem Hausmeister f 1/2! douceur verspricht: kürzer wäre es, mich bei Saurx auf das nächste vakante zu empfehlen: aber wer kann den Göttern vorschreiben, wie die einen beglücken wollen! Nec tamen despero!
|
Jaz pa od starega, bolehnega in izživetega moža22 ne pričakujem veliko. Želim si le to, da bi si s pomočjo Erberga23 (kajti Erberg in jaz od Hxxx24 ne pričakujeva več veliko, saj starca nihče več ne uboga) pridobil prostor in gotovost pri opravljanju takšnih in podobnih poslov. Erberg, ki mi v svoji navdušeni zavzetosti vedno kaj naroča za Vašo milost, in ki bi mu lahko tudi Vaša milost namenila nekaj besed, je od mene zahteval, naj mu samo pokažem kakšno prosto stanovanje, ki bi ga nato zasegel zame. Toda ravno v tem, da to izveš, je velika težava, pa čeprav bi vsem hišnikom ponudil pol florinta douceur.25 Krajša pot bi bila, če bi se za prvo prosto stanovanje priporočil Saurauu. Toda kdo lahko predpiše bogovom, kako naj nekoga osrečijo! Nec tamen despero!26 |
| Der Österr. Beobachter, redigirt vom Sekretär des Metternich ist jetzt die beste Zeitung Deutschlands!
|
Avstrijski opazovalec, ki ga ureja Metternichov tajnik, je sedaj najboljši časopis v Nemčiji!27 |
|
 |
| Appendini’s Sendung habe nun ausgepakt und die zwey Sachen dem Voltiggi, der sie unsrer Bibliothek verkaufen wird, item an Hormaier et Sartori herausgegeben. Ich bitte nun um die Rechnung und den Entscheid über das Ex. für Dobrowsky (dessen Gramm. ich dem Humboldt tradire, und eine Menge dubia dem Meister nächstens vorlegen werde). Auch die Serbier und die Slowaken sammeln sich nun auch um mich, und vielleicht ist in einem halben Jahre eine eigene Illyrische Druckerey hier! Unser lat.-slavisches Alfabet vergesse ich auch nicht (aber nur ein Quartier!) |
Appendinijevo28 pošiljko sem sedaj odvil in predal obe zadevi Voltiggiju,29 ki ju namerava prodati naši knjižnici, item30 pa izročiti Hormayrju in Sartoriju.31 Zdaj prosim za račun in odločitev glede izvoda za Dobrovskega32 (katerega gramatiko bom posredoval Humboldtu,33 mojstru pa prihodnjič predložil številne dubia).34 Tudi Srbi in Slovaki se sedaj zbirajo okrog mene in morda bo čez pol leta tukaj nastala prava ilirska tiskarna! Na našo latinsko-slovansko abecedo pa tudi ne bom pozabil. (Samo stanovanje!) |
| Dem bewußten Winke sehe ich noch immer sehnsuchtsvoll entgegen! |
Še vedno hrepeneče pričakujem obljubljeni namig!35 |
| Mit ewiger Verehrung |
Z večno spoštljivostjo, |
| E. G. Dankschuldigster |
Vaše milosti dolžnik, |
|
|
| K. m. p. |
Kopitar l. r. |
|
|
| PS. Vodnik möchte mir gütigst antworten! Der Ernestine gratulire ich! |
P. S. Vodnik36 naj bo tako prijazen in mi odgovori! Čestitam Ernestini!37 |
|
|
|
Opombe
-
Preganjena polovica lista, 4 s črnilom popisane strani. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Baronov bratranec po materini strani Janez Nepomuk Kapus pl. Pichelstein, uradnik pri glavni carinarnici? Gl. ZK 2, str. 34 in AMHK, str. 126–128. [nazaj]
-
Baronov brat Jožef Zois, rojen 1748, ki je z družino živel na Dunaju. [nazaj]
-
Tržaški podjetnik Jožef pl. Gold, poročen s Zoisovo nečakinjo Marijo Ano Ivano Zois, baronov finančni posrednik in zaupnik na Dunaju. [nazaj]
-
Kidrič Juncka ni identificiral. Prim. ZK 2, str. 123, op. 10. Gre za kakega uradnika na Dunaju ali pri idrijskem rudniku. [nazaj]
-
Gre za Junckovo pošiljko, ki bi jo moral Kapus dostaviti Jožefu Zoisu, pa je očitno pozabil. Gl. prejšnje pismo M P 47a. [nazaj]
-
Napoleon se je umaknil iz Moskve 19. oktobra 1812. [nazaj]
-
Latinsko. »Negotovosti.« [nazaj]
-
Vojna in davki so v teh letih oslabili Zoisovo gospodarstvo. Leta 1812 je zmanjkalo denarja za železarne, tudi za plavže železne rude v Mislinji. V Gradcu je najel posojilo in ga vknjižil na mislinjsko posest. SBL IV, str. 836. Zois očitno razmišlja o prodaji štajerske železarne ali o posojilu zanjo. [nazaj]
-
Italijansko. »Bolj izkušene pogajalce.« [nazaj]
-
Gold in Bonazza. Nečak Anton Bonazza je živel na Hrvaškem in se je 1809 poročil z nečakinjo zagrebškega škofaVrhovca. [nazaj]
-
Andrej Jerman, oskrbnik na Zoisovem posestvu Brdo pri Kranju. [nazaj]
-
Kot nekdanji Zoisov tajnik. [nazaj]
-
Mišljena kakšna kranjska posest? [nazaj]
-
Matiji Zoisu, sinu baronovega brata Ksaverija? [nazaj]
-
Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. Kopitar je v prejšnjih pismih Zoisa zelo vztrajno prosil, naj Jenku s priporočili pomaga pri iskanju boljše službe oz. izboljšanju gmotnega položaja. Zois mu je ustregel. Gl. pisma M P 39–44, 46. [nazaj]
-
Grof Franz Joseph von Saurau, dvorni komisar in guverner v Notranji Avstriji od leta 1805. (ZK 1, str. 81, op. 7.) Bil je naprošen, da Jenku pomaga pri iskanju službe in izboljšanju gmotnega položaja. Gl. M P 39. [nazaj]
-
Berlinski publicist in politični ekonomist Adam Heinrich Müller (1779–1829), ki se je leta 1805 spreobrnil v katoliško vero. Po letu 1811 je živel v palači svojega pokrovitelja, nadvojvode Maksimilijana. [nazaj]
-
Nadvojvoda Maksimilijan Jožef von Habsburg-d'Este (1782–1863), četrti sin modenskega vojvode Ferdinanda. [nazaj]
-
Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin, ki se je ukvarjal s trgovanjem z minerali in sodeloval s Zoisom in Kopitarjem. [nazaj]
-
Giuseppe Carlo Cernazaj, videmski trgovec z minerali, s katerim je sodeloval Zois. Prim. SBL IV, str. 838. [nazaj]
-
Tammerburga. [nazaj]
-
Zoisov prijatelj baron Jožef Kalasanc Erberg (1771–1843) se je 1808 preselil iz Ljubljane na Dunaj, kjer je postal 1809 prestolonaslednikov vzgojitelj. Tam je spoznal Kopitarja in ga pridobil za sodelovanje pri svojem podvigu pisanja literarne zgodovine Kranjske. Zaradi visokega položaja na dvoru mu je lahko pomagal dobiti službo v dvorni knjižnici in stanovanje. Gl. pismi M P 44 in 47a. [nazaj]
-
Grof Sigismund Anton von Hohenwart, od 1805 dunajski nadškof, je bil Kranjec, Zoisov znanec, ki se je zelo zanimal za znanost, zlasti za botaniko. Kopitar v pismih Zoisu nenehno toži zaradi stanovanjske stiske in stalnih selitev (gl. M P 37–40) in ga prikrito nagovarja k priporočilom, npr. dunajskemu nadškofu, za kar se je Zois tudi ogrel. Vendar je bil nadškof spomladi odsoten zaradi vizitacij. Pozneje sta se nanj obrnila oba. Gl. M P 42, 44, 45 in 47a. [nazaj]
-
Francosko. »Napitnine.« [nazaj]
-
Latinsko. »Vendar kljub temu ne bom obupal.« [nazaj]
-
Dunajski politični časopis (1810–1840), ki ga je podpirala vlada. Najprej ga je urejal Friedrich von Schlegel, nato Friedrich von Gentz (1764–1832), ki je bil od leta 1812 tajnik, sodelavec in zaupnik zunanjega ministra, grofa Clemensa von Metternich (1773–1859) [nazaj]
-
Italijanski piarist Francesco Maria Appendini, avtor dela Grammatica della lingua illyrica iz leta 1808, Zoisov korespondent. Gl. ZK 1, str. 131, op. 37. Po njem je stopil v stik s Kopitarjem in Dobrovskim. Gl. pismo M P 38. [nazaj]
-
Na Dunaju živeči hrvaški leksikograf Josip Voltić oz. Giuseppe Voltiggi (1750–1825), avtor dela Ricsoslovnik illiricskoga, italianskoga i nimacskoga jezika, izdanega na Dunaju 1803. Prim. KIV, str. 120, op. 7. [nazaj]
-
Latinsko. »Prav tako.« [nazaj]
-
Nedvomno za recenzijo v njunih revijah. Zgodovinar baron Joseph von Hormayr, ravnatelj dvornega in državnega arhiva na Dunaju, zaupnik nadvojvode Janeza in sodelavec na njegovem graškem muzeju Joanneum, je bil lastnik revije Archiv, v kateri je objavljal tudi Kopitar. Seznanila sta se leta 1811. Gl. Wurzbach, SBL I, str. 501–2. Franz Sartori je bil od 1804 urednik Zeitung für Innerösterreich v Gradcu, od 1807 pa Annalen der österreichischen Literatur na Dunaju. [nazaj]
-
Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38. V prejšnjem pismu je Kopitar Zoisu pisal, da je Dobrovskemu obljubil baronov izvod Appendinijeve ilirske slovnice. Gl. M P 47a. [nazaj]
-
Jezikoslovec in državnik baron Wilhelm von Humboldt (1767–1835), brat naravoslovca barona Alexandra von Humboldta, je bil od 1811 pruski poslanec na Dunaju. Kopitar ga je poučeval o slovanskem jezikoslovju in bil njegov stalni gost. Gl. SBL I, str. 501, M P 40., 47a. [nazaj]
-
Latinsko. »Pomisleke.« [nazaj]
-
Gl. konec pisma M P 47a. [nazaj]
-
Valentin Vodnik, tedaj učitelj 2. humanitetnega razreda na ljubljanskem liceju. [nazaj]
-
Zoisova hišna prijateljica, sorodnica? [nazaj]
M P 49
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 10. 11. 1812
Kazalo
M P 49: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 10. 11. 1812
| M P 49 (faksimile) |
| M P 491 (prepis) |
M P 49 (prevod) |
|
 |
|
|
| den 10ten Nov. 1812. |
10. novembra 1812 |
|
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
|
|
| Kaum komme ich noch zu recht (von Ossolinski’s Tafel) um E. G. beiliegend erste Meldung von Breislak’s Geognosie zu übermachen. Muß aber die drey Blätter gelegentlich zurück erbitten, damit Heubner sein Exemplar nicht mank bekomme, indem man einzelne Blätter nicht haben kann. Ich hatte nicht Zeit es hier kopiren zu lassen, vor Eile es Ew. Gnaden so frisch als möglich zu schicken. Nach dieser ersten Meldung muß bald welche ordentliche Recension kommen. Gewiß aber gebe ich nicht ehe Ruhe, bis wenigst Mohs es in unsrer neuen Allgemeinen Wiener Literatur Zeitung, vom Jänner 1813 |
Komaj še dovolj zgodaj se vračam (od kosila pri Ossolińskem),2 da lahko Vaši milosti kot prilogo posredujem prvo poročilo o Breislakovi Geognoziji.3 Prositi pa moram, da mi te tri liste ob priliki vrnete, da Heubner4 ne bi dobil pomanjkljivega izvoda, ker posameznih listov ni mogoče dobiti. Zaradi želje, da bi jih Vaši milosti poslal tako sveže kot le mogoče, nisem imel časa, da bi jih dal tukaj prepisati. Temu prvemu poročilu bo gotovo kmalu sledila temeljitejša recenzija. Prav gotovo pa ne bom dal miru prej, dokler vsaj Mohs5 ne napiše recenzije v naš nov Obči dunajski literarni časopis, ki bo začela izhajati januarja 1813.6 |
|
 |
|
anfangend, recensirt. Eben haben wir Redactoren heute die erste Sitzung deswegen. Jedes Fach hat seinen Redacteur: ich slavica et neograeca, Jenko Mathematik etc. etc. Nächstens kriegt Raunicher eine Einladung pro Carniolanis etc.
|
Prav danes imamo uredniki zaradi tega prvi sestanek. Vsako področje ima svojega urednika, moji sta slavica et neograeca,7 Jenko ima matematiko itd. itd.8 Naslednjič dobi Ravnikar9 povabilo pro Carniolanis10 itd. |
| So wie eine ordentliche Rec. erscheint, schicke ich sie gleich gleich ein. |
Takoj ko se pojavi kakšna temeljita recenzija, jo nemudoma pošljem.11 |
| Mit ewiger etc. |
Z večnim itd. |
|
|
| K. m. p. |
Kopitar l. r. |
|
|
| PS. Die Cilinder werden rechtens angekommen seyn! |
P. S. Valji so najbrž že prispeli!12 |
| An Ossxxs Tisch habe ich heute den berühmten Dr. Malfatti kennen gelernt, der Jeunikern gewiß interessirt, und der auch im Socialen ein sehr liebenswürdiger Mann (auch ein schöner Mann, supérieurement beau). |
Za mizo pri Ossolinskem sem danes spoznal slavnega dr. Malfattija,13 ki Jevnikarja14 gotovo zanima in je tudi v družabnem pogledu zelo ljubezniv mož (tudi zelo lep moški, supérieurement beau).15 |
|
|
|
Opombe
-
Četrtina lista, 2 s črnilom popisani strani. Prepis Ivana Prijatelj. [nazaj]
-
Poljski grof Józef Maksymiljan Ossoliński, ki je bil od 1809 prefekt dunajske dvorne knjižnice in Kopitarjev nadrejeni, je imel znamenito zasebno knjižnico. S Kopitarjem se je seznanil vsaj leta 1810 in postal njegov najmogočnejši pokrovitelj. Kopitar ga je globoko spoštoval in mu svetoval pri njegovem zanimanju za zgodovino poljske literature in pri izpopolnjevanju njegove biblioteke. Prim. SBL I, str. 499, KIV, str. 144, op. 4. [nazaj]
-
Zois je prosil Kopitarja, da mu poišče recenzije dela italijanskega geologa Scipioneja Breislaka, Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu, ki pa ga na Dunaju še niso poznali. Zato je Kopitar Zoisu naročil, naj na Dunaj pošlje nekaj izvodov knjige, da jih bo poslal v recenzijo nemškim znanstvenim revijam, tudi Knoblochovi založbi. Gl. pisma M P 37, 38, 44 in 46. Očitno je Kopitar dobil prvo recenzijo. [nazaj]
-
Heubner, knjigovodja dunajskega knjigarnarja Ferdinanda Becka, je bil Kopitarjev sostanovalec na njegovem prvem dunajskem stanovanju pri gospe Pfaundler. Prim. ZK 1, str. 43, op. 17. Pri njem je iskal in naročal knjige zase in za Zoisa in zanj oz. knjigarno opravljal lektorska dela. [nazaj]
-
Dunajski mineralog in kustos na graškem Joanneumu Friderik Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837. [nazaj]
-
Allgemeiner Wiener Literaturzeitung. Revija je res začela izhajati 1. januarja 1813. G. SBL I, str. 502. Izhajala je do leta 1916. Najprej jo je urejal Franz Sartori, nato C. F. A. Hartmann, nazadnje M. v. Collin. Njena naloga je bila obveščati o znanstvenih delih iz tujine. [nazaj]
-
Latinsko. »Slovanska in novogrška književnost.« Kopitar je urejeval oddelek za slovansko in novogrško literaturo in bil pristojen tudi za splošno filološko področje. Vanjo je napisal več recenzij slovanskih in madžarskih del. G. SBL I, str. 502. Poleg Kopitarja so sodelovali Joseph v. Hammer-Purgstall (orientalistika), Adam Müller (pedagogika) in Friedrich Schlegel (filozofija). [nazaj]
-
Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju, nato na dunajski politehniki, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. Kopitar je Zoisa večkrat prosil, naj mu s priporočili pomaga pri iskanju boljše službe oz. izboljšanju gmotnega položaja. Zois mu je ustregel. Gl. pisma M P 39–44, 46. [nazaj]
-
Poznejši tržaški in koprski škof Matevž Ravnikar (1776–1845), tedaj profesor dogmatike na ljubljanskem bogoslovnem učilišču, vodja semenišča, profesor in nedeljski pridigar na liceju, kancler centralnih šol v Ljubljani, kjer je predaval filozofijo in svetopisemske vede. Gl. SBL III, str. 46–48. [nazaj]
-
Latinsko. »Za kranjske.« Namreč knjige. [nazaj]
-
Namreč recenzija Breislakove knjige. [nazaj]
-
Kopitar je naročil stožčasta stekla za Zoisa v Harrachovi tovarni na Češkem (gl. pismo M P 39), vendar se je izdelava zavlekla. Obljubili so jih do 27. septembra. V začetku oktobra so bili že pri Kopitarju. Gl. M P 40, 43, 44, 46 in 47a. [nazaj]
-
Dunajski zdravnik dr. Johann Malfatti von Monteregio, osebni zdravnik cesarske hiše, vojvode Reichstadtskega in Ludwiga van Beethoven. [nazaj]
-
Dr. Anton Jevnikar, policijski zdravnik in mestni fizik v Ljubljani, za času Napoleonove Ilirije civilni zdravstveni referent, ravnatelj civilne bolnice in profesor notranje medicine na ljubljanski fakulteti. Gl. SBL I, str. 410 in ZK 1, str. 87, op. 40. [nazaj]
-
Francosko. »Izjemno eleganten.« [nazaj]
M P 49a
Pismo Jerneja Kopitarja Vincencu Karnofu (?)
Dunaj, 10. 11.–21. 11. 1812
Kazalo
M P 49a: Pismo Jerneja Kopitarja Vincencu Karnofu (?); Dunaj, 10. 11.–21. 11. 1812
| M P 49a (faksimile) |
| M P 49a1 (prepis) |
M P 49a (prevod) |
|
 |
|
|
| Dem H. Baron fehlt in Fabri Thesaurus ein Bogen. Die Beckischen Talken haben das Zettel des Clemens verlegt, und ich finde auch in meinen deswegen eigens wiedergelesenen Briefen den Bogen nicht bemerkt. Also muß ich den gn. H. Baron bitten, den Bogen noch einmahl mir angeben zu lassen. Dan will ich sorgen, daß der Bogen in höchstens 1 Monat von heute an in seinen Händen sey. |
Gospodu baronu manjka v Fabrovem tezavru2 ena pola. Beckovi3 smukci so Klemensov4 listek založili in kljub temu, da sem prav zaradi tega ponovno prebral vsa pisma, nisem našel o tem nobene opombe. Torej moram gospoda barona prositi, da mi manjkajočo polo še enkrat navede.5 Poskrbel bom, da bo pola nato najpozneje v enem mesecu – od danes naprej – v njegovih rokah. |
| Den Einschluß, bitte ich den gn. H. Baron versiegelt oder eigenhändig, den Prof. Raunicher übergeben zu wollen. |
Gospoda barona prosim, da prilogo zapečateno ali lastnoročno preda profesorju Ravnikarju.6 |
|
|
| Ihr K. m. p. |
Vaš Kopitar l. r. |
| |
|
| An Supan schreibe ich Samstags den 21ten. Mein leztes vom 7ten und 10ten werden Sie erhalten haben? |
Zupanu7 bom pisal v soboto, 21. Moji zadnji pismi z dne 7. in 10.8 ste najbrž prejeli? |
|
|
|
Opombe
-
Pismo je napisano na četrtini lista, ki je bila najbrž že v Zoisovem času vložena v pismo M P 49. Kopitarjevo pismo je spremljalo prilogo za Matevža Ravnikarja in je bilo Zoisu poslano med 10. 11. in 21. 11. 1812. Ivan Prijatelj z njim kljub temu nadaljuje svoj prepis pisma M P 49 z dne 10. 11. 1812. [nazaj]
-
Basilius Faber (1520–1575), Melanchthonov študent, rektor v Nordhausnu, Tennstädtu, Magdeburgu in Quedlinburgu, je napisal delo Thesaurus eruditionis scholasticae, ki je prvič izšlo 1572 v Leipzigu, nato pa večkrat v 17. in 18. stoletju. Zois je imel v knjižnici očitno izvod tezavra, in sicer glede na Kopitarjev komentar novejšo dunajsko izdajo, morda v založbi Ferdinanda Becka. [nazaj]
-
Dunajski knjigarnar Ferdinand Beck. Z njegovo založbo je sodeloval Kopitar. [nazaj]
-
Ljubljanski knjigovez in knjigotržec Andrej Klemens, ki je v času francoske zasedbe vezal za ljubljansko licejsko knjižnico. Gl. SBL I, str. 462. [nazaj]
-
Izvod tezavra je bil pomanjkljiv. [nazaj]
-
Poznejši tržaški in koprski škof Matevž Ravnikar (1776–1845), tedaj profesor dogmatike na ljubljanskem bogoslovnem učilišču, vodja semenišča, profesor in nedeljski pridigar na liceju, kancler centralnih šol v Ljubljani, kjer je predaval filozofijo in svetopisemske vede. Gl. SBL III, str. 46–48. [nazaj]
-
Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Popisoval je slavistične knjige v baronovi knjižnici. Prizadeval si je za vzbujanje narodne zavesti in za povezovanje med Slovani. Gl. SBL IV, str. 870–873. [nazaj]
-
Gl. pismi M P 48 in 49. [nazaj]
M P 50
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 2. 12. 1812
Kazalo
M P 50: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 2. 12. 1812
| M P 50 (faksimile) |
| M P 501 (prepis) |
M P 50 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien 2ten Dec. 1812 |
Dunaj, 2. decembra 1812 |
|
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
| |
|
| Ew. Gnaden gütige Zeilen vom 13/15 v. M. habe ich sammt der eingeschlossenen Anweisung pr. f 1/c WW. richtig erhalten; bleibe also für die Appendiniana auch pecuniärer schuldner. |
Prijazne vrstice Vaše milosti z dne 13./15. preteklega meseca sem s priloženim nakazilom za 100 florintov v dunajski valuti v redu sprejel. Za Appendiniano3 ostajam torej tudi denarni dolžnik. |
| Die Cilinder sind ad amussim nach denen des Dir. Schreibers, der sie für seinen Gravimêtre berechnet hatte, bestellt worden. Sein gravimêtre ist aber dem von E. G. vollkommen gleich. Also hoffe ich. Mir machte der Schreibersche Cilinder auch eben den Eindruck: aber Schxxx warf den gravimetre hienein und überzeugte mich. |
Valji so bili ad amussim4 naročeni po vzorcu teh, ki jih je direktor Schreibers5 preračunal za svoj gravimeter.6 Njegov gravimeter je popolnoma enak gravimetru Vaše milosti. Torej upam. Schreibersov valj se mi ni zdel preveč dober, toda Schreibers je vložil vanj gravimeter in me prepričal. |
| Junck, der halt auch E. G. Lage nicht so dringend denkt, wie E. G. selbst, meint, daß bald selbst unter Fr.xxx besser werden muß mit dem Verschleiß, wenn das selbe in Rußland ruinirte vom Occident ersetzt werden muß etc. In Eisenärz hat man 300, in Zell 80 Arbeiter entlassen, also si solamen miseris socios habuisse malorum, sehen E. G. daß das Ärarium auch in der Klämme ist. An Kapus ist geschrieben worden. |
Junck,7 ki položaja Vaše milosti prav tako8 nima za tako ogroženega kakor Vaša milost sama, misli, da se bo morala prodaja celo pod Francozi kmalu izboljšati, zlasti če bo moral Zahod sam obnoviti to, kar je bilo uničeno v Rusiji itd.9 V Eisenerzu je bilo odpuščenih 300, v Zellu pa 80 delavcev,10 torej si solamen miseris socios habuisse malorum,11 lahko Vaša milost vidi, da je tudi državna blagajna v škripcih. Kapusu so pisali.12 |
| Saurau’s Stiefsohn (den aber er wie ein Vater liebt, wegen der Mutter und wohl auch weil er es verdient, denn er ist ein hübscher und braver junger mann, von sehr viel Kopf, Herz und Verwendung) Graf Chorinsky in Preus. Schlesien begütert oder wenigst Obligationist, ist nun mit der Mutter in Gratz um dort über den Winter den Mohs zuhören, dann nach Freiberg zu gehen, und endlich sich in Kärnten (wo er in eine Obersteiner verliebt ist, nisi interea resipiscit, denn sie ist so als wie er) ein Bergwerk zu kaufen. Wäre da nicht durch Lehmann was einzuleiten, der den Grafen sehr gut kennt, wegen Mißling? Der Hauptunkt wäre freilich, daß Preußen in dieser Bedrängniß sogar Interessen besteuert und beschnatzelt, und das Kapital nicht herauszukriegen ist: aber da es dem jungen Mann um ein Bergwerk zu thun ist, und E. G. gewiß billigen Preis machen würden, so könnte ja das Geld von ihm sonst wo aufgenommen werden. |
Saurauov13 pastorek (ki pa ga Saurau zaradi matere in tudi zato, ker si to res zasluži, saj je čeden in marljiv mlad mož, bistre glave, dobrega srca in zelo uporaben, ljubi kakor oče), grof Chorinsky, ki je lastnik premoženja v pruski Šleziji oziroma je do njega vsaj upravičen,14 je sedaj z materjo v Gradcu, kjer bo prek zime poslušal Mohsova15 predavanja. Od tod namerava v Freiberg16 in končno na Koroško (kjer je zaljubljen v neko Obersteinerko;17 nisi interea resipiscit,18 potem je takšna kakor on), da bi tam kupil rudnik. Ali se v tem primeru ne bi dalo kaj ukreniti glede Mislinje po Lehmannu,19 ki grofa zelo dobro pozna?20 V bistvu gre seveda za to, da Prusija v tej stiski obdavčuje in zasleduje celo pravno zaščitene obresti, kapitala pa ni mogoče spraviti iz dežele. Ker pa je mlademu možu do posla z rudnikom in bi Vaša milost gotovo postavila ugodno ceno, bi se denar lahko prenesel na kakšen drug način. |
| Ganz unabhängig von dieser meinen Idee soll ich E. G. von Ser Exc. Graf Saurau, der auch dieser tage wegen einer Russischen Mappe 2 Audienzen gab, alles Freundschaftliche vermelden. |
Popolnoma neodvisno od te moje zamisli mi je Njegova ekscelenca, grof Saurau, ki me je te dni zaradi nekega ruskega dokumenta dvakrat sprejel, naročila, naj Vaši milosti izrazim njegova globoka prijateljska čustva. |
|
 |
| Für Freund Jxx ist auch dort nichts geworden. |
Za prijatelja Jenka pa se tudi tam ni nič izcimilo.21 |
| Gilberts Annalen nahm ich Ehrenhalber noch mit, weil sie einmahl für E. G. verschrieben waren. Korn wird die 4 oder 5 Hefte überbracht haben. |
Gilbertove Anale22 sem zaradi časti še vzel, ker so bili nekoč zapisani Vaši milosti. Korn23 je te 4 ali teh 5 zvezkov najbrž že prinesel. |
| Dafür verschonte ich E. G. mit den Vaterl. Blättern und den Annalen, die für den jetzigen Kurs enormen Preis haben f 24 et 15 WW. und slavische Sachen mir ein paar enthalten, die ich den Slavisten schon werde zu zumitteln trachten, oder ersetzen durch neue ausgearbeitetere Tractätlein in der neuen Wiener allgemeinen Lit. Zeitung, wobei ich die Redaction der slavischen Liter. und der Philologie übernehmen mußte, und treffliche Mittarbeiter aufgefordert habe. vedremo cosa daranno.
|
Zato pa sem Vaši milosti prizanesel z Domovinskimi listi24 in Anali,25 ki imajo z ozirom na sedanji tečaj enormno ceno 24 in 15 florintov v dunajski valuti. Pridržal sem si tudi nekaj slovanskih izdaj, za katere se bom potrudil, da jih slavistom posredujem ali nadomestim z novimi izpopolnjenimi razpravicami v novem Dunajskem občem literarnem časopisu,26 pri katerem sem moral prevzeti uredništvo za slovansko književnost in filologijo, k sodelovanju pa sem povabil izbrane strokovnjake.27 Vedremo cosa daranno. 28 |
| Dem Abbe Tamerburg werde ausrichten. Steffens und Hofmanns 2te Bände sind noch nicht heraus. Was mir E. G. wegen Vodnik, Supan, Primitz zu eröffnen die Gnade hatten, hat mich sehr getröstet. – Serbisch wird nach Neujahr hier gedruckt werden, sehr schön, viel schöner als im Ofen. Ein Deutscher trägt meine Ideen über wahre Ortographie im Berliner Freimüthigen vor, (1812, No 211 et 212): Ich werde ihn begrüssen in der Wiener Literatur Z. – Vielleicht wenn wir das Ding recht ins Geschrey bringen, schreitet man doch zur Stimmen Sammlung. Ein Pester Prof., Kis (ein Ungar) hat auch ein Universal Alfabet (hofentlich à la Büttner) unter der Presse: wirklich ist in Österreich bei der Menge so vieler Sprachen und folglich Ortographien, der Gedanke an ein allgem. Alfabet am dringendsten. Wie gesagt, ich werde tüchtig predigen, und das Übel in der Wurzel angreifen. |
Očetu Tammerburgu29 bom predal sporočilo. Druga dva zvezka Steffensa in Hoffmanna še nista izšla.30 Kar mi je Vaša milost blagovolila razkriti o Vodniku, Zupanu in Primicu, me je zelo potolažilo.31 – Srbsko se bo po novem letu tukaj tiskalo zelo lepo, mnogo lepše kot v Budi.32 Neki Nemec predstavlja moje zamisli o pravi ortografiji v berlinskem Odkritosrčnežu (1812, št. 211, 212). Pozdrave mu bom poslal po dunajskem literarnem časopisu. Če bomo zadevo dovolj glasno razvpili, bomo mogoče vendarle združili glasove. Tudi neki profesor Kis iz Pešte (Madžar) ima v tisku nekakšno univerzalno abecedo (upam, da à la Büttner):33 v Avstriji je glede na množico jezikov in posledično ortografij misel o eni enotni pisavi resnično nadvse nujna. Kakor rečeno, bom marljivo pridigal in napadel zlo pri koreninah.34 |
| Das Morgenblatt kommt in Tübingen heraus. Bei C. L. S. dachte ich schon an Schelling, Schneider: konnte aber, da unsre Hofb. in Mineralogicis blutarm ist, die Taufnahmen nicht rectificiren. Vide tu ipse in tua ditissima bibliotheca. Vermutlicher ist’s aber ein junges Profesorlein, das sonst noch nichts geschrieben. Indeß ist dieß die |
Jutranji list izhaja v Tübingenu. Ob C. L. S. sem že pomislil na Schellinga, Schneiderja, vendar krstnih imen nisem mogel določiti, ker je naša dvorna knjižnica in mineralogicis35 zelo slabokrvna. Vide tu ipse in tua ditissima bibliotheca.36 Toda bolj verjetno gre za mladega profesorčka, ki ni napisal še nič drugega. Vsekakor pa je to |
|
 |
|
erste Meldung von diesem Werke in Deutschland. Ich werde aber durch Joris, der das Fach der Naturkunde bei der Wiener Liter. Z. zu redigiren übernommen hat, ein Ex. der Geologie an Mohs zur Rec. für unsre Liter. Zeitung übermachen. Si Neptunus defendi potest, certe a Mohs defendetur: si Mohs victas dabit manus omnes vicerit Breislak. Vielleicht erscheint indessen auch welche andere Rec. Ich werde alle Journale durchstöbern. |
prvo poročilo o tem delu v Nemčiji.37 Po Jorisu,38 ki je pri dunajskem literarnem časopisu prevzel uredništvo na področju naravoslovnih ved, bom en izvod Geologije39 poslal Mohsu v recenzijo za naš literarni časopis. Si Neptunus defendi potest, certe a Mohs defendetur: si Mohs victas dabit manus, omnes vicerit Breislak.40 Morda se bo v tem času pojavila še kakšna recenzija. Prebrskal bom vse revije. |
| Vielleicht aber ist doch noch was geworden aus der Gratzer Unterhandlung?! |
Mogoče pa je iz graških pogajanj vendarle kaj nastalo?! |
| Dobrowski ist ungeachtet der förmlichen Ankündigung nicht gekommen. Ich habe Ihm E. G. Dank und Stulli vorausberichtet. Finde ich indessen eine Gelegenheit, so schicke ich Ihm gleich mein Ex. und erwarte seiner Zeit seines für mich selbst. Sorgo’s Abhandlung in den Memoires del’acad. celtique hat er nun auch gelesen, und gibt mir als von was recht neuem (quam quam tua bonitate jam dudum noverim) Nachricht davon. Bei Neptunus vor ne potónem ruft er aus: So was können nur noch Ragusaner zu Markte bringen! |
Dobrovský41 kljub predhodni najavi ni prišel. Vnaprej sem mu obljubil hvaležnost Vaše milost in Stullija.42 Če bom dobil priložnost, mu bom takoj poslal svoj izvod, izvod, namenjen njemu, pa pričakujem ob priliki zase. Sorgovo43 razpravo v Memoires de l’Academie celtique je sedaj tudi prebral in mi bo o čem resnično novem (quam quam tua bonitate iam dudum noverim)44 poročal. »Pri Neptunu,« je vzkliknil pred: »ne potónem.« Kaj takega lahko izjavijo samo še Dubrovčani!45 |
| Auch Bandtke hab ich für unsere Liter. Z. pro Polonicis eingeladen. Ich bin, bis aufs Quartier, mit der Gegenwart und den Aussichten sehr zufrieden. Morgen speise ich wieder bei Humboldt. Wenn man ein Amt hat etc, so kriegt man auch für das Socielle mehr Unbefangenheit. |
Tudi Bandtkeja46 sem povabil v naš literarni časopis pro Polonicis.47 Z izjemo stanovanja sem s sedanjostjo in možnostmi zelo zadovoljen.48 Jutri spet kosim pri Humboldtu.49 Če imaš položaj itd., se tudi v družbi navzameš večje sproščenosti. |
| Daß nur E. G. auch noch ruhiger werden könnten! |
Ko bi le Vaša milost prav tako lahko bila manj zaskrbljena!50 |
| Ewig E. G. Dankschuldigster |
Večni dolžnik Vaše milosti, |
| |
|
| K. m. p. |
Kopitar l. r. |
|
|
| PS. Dem Schnurrer hab’ich 14# für 14 Stück angetragen: seine Bekannten, die ihm zähe nennen, meinen, er werde einschlagen. Vedremo.
|
P. S. Schnurrerju sem ponudil 14 florintov za 14 kosov. Njegovi znanci, ki pravijo, da je žilav, mislijo, da bo pristal.51 Vedremo.52 |
| PS. 2. Dem H. von Weber und der Frau Karek gratulire ich.2
|
P. S. 2 Gospodu pl. Webru53 in gospe Karek čestitam.54 |
|
|
|
 |
|
Opombe
-
1 preganjen list, 3 s črnilom popisane strani. Na 4. strani je Zoisov pripis s svinčnikom. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Težko berljiv Zoisov pripis s svinčnikom na zadnji, četrti strani: »Kopitar Vienna respst. [?] 24/26 April 1813. Aufsatz [?] inters [?].« [nazaj]
-
Slovnica italijanskega piarista Francesca Marie Appendinija, ki je bil tudi Zoisov korespondent. Gl. ZK 1, str. 131, op. 37. Po njem je stopil v stik s Kopitarjem in Dobrovskim. Gl. pismo M P 38. V pismu 47a je Kopitar Zoisu pisal, da je Dobrovskemu obljubil baronov izvod Appendinijeve ilirske slovnice. Gl. tudi M P 48. Sedaj je knjigo od barona že prejel, zato se mu zahvaljuje. [nazaj]
-
Latinsko. »Natančno.« [nazaj]
-
Zoolog vitez Karl Franz Anton Schreibers (1775–1852), po 1806 ravnatelj dunajskega naravoslovnega muzeja, je imel s Zoisom stike že v devetdesetih letih 18. stoletja. ZK 1, str. 49. [nazaj]
-
Kopitar je naročil cilindrična stekla, verjetno za hrambo naravoslovnih eksponatov in aparatur, za Zoisa v Harrachovi tovarni na Češkem (gl. pismo M P 39), vendar se je izdelava zavlekla. Obljubili so jih do 27. septembra. V začetku oktobra so bili že pri Kopitarju, v začetku novembra pa pri Zoisu. Gl. M P 40, 43–48. Kopitar v pismu M P 44 poroča, da je Schreibers naročil enaka stekla in da je prav tako zelo dolgo čakal nanja. [nazaj]
-
Kidrič Juncka ni identificiral. Prim. ZK 2, str. 123, op. 10. Gre za kakega visokega uradnika na Dunaju, Zoisovega znanca. Zois se je z njim posvetoval o svojih finančnih težavah in prodaji mislinjske železarne. Gl. M P 48. [nazaj]
-
Poleg Kopitarja. [nazaj]
-
Govor je o prodaji železa, ki je na Kranjskem upadala. [nazaj]
-
Avstrijski železarni. [nazaj]
-
Latinsko. »Čeprav je slaba tolažba, da imaš tovariše v nesreči.« [nazaj]
-
Baronov bratranec po materini strani Janez Nepomuk Kapus pl. Pichelstein, uradnik pri glavni carinarnici? Gl. ZK 2, str. 34 in AMHK, str. 126–128. Pisali so mu v zvezi z zapletom z Junckovo pošiljko, ki bi jo moral Kapus dostaviti Jožefu Zoisu, pa je očitno pozabil. Gl. pismi M P 47a in 48. [nazaj]
-
Grof Franz Joseph von Saurau (1760–1832), dvorni komisar in guverner Notranje Avstrije od 1795 do 1797 in od 1809 do 1814. Gl. ZK 1, str. 81, op. 7. [nazaj]
-
V teh negotovih vojnih razmerah. [nazaj]
-
Dunajski mineralog in kustos na graškem Joanneumu Friedrich Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837. [nazaj]
-
Nedvomno saško mesto z rudnikom in rudarsko šolo. [nazaj]
-
Iz mesta Oberstein v Rheinland-Pfalzu, kjer je bil rudnik dragih kamnov? [nazaj]
-
Latinsko. »Če doslej še ni uvidela.« [nazaj]
-
Mož Zoisove nečakinje Ivane, hčerke Avguština Zoisa, Jožef pl. Lehmann, finančni uradnik v Gradcu, ali manj verjetno eden od njegovih sinov, Janez ali Avgust Lehmann. G. ZK 1, str. 32. [nazaj]
-
Vojna in davki so v teh letih oslabili Zoisovo gospodarstvo. Leta 1812 je zmanjkalo denarja za železarne, tudi za plavže železne rude v Mislinji. V Gradcu je najel posojilo in ga vknjižil na mislinjsko posest. SBL IV, str. 836. Zois očitno razmišlja o prodaji štajerske železarne ali o posojilu zanjo. Gl. M P 48. Grof Chorinsky bi bil po Kopitarjevem mnenju primeren kupec. [nazaj]
-
Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju in pozneje na dunajski politehniki, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. Kopitar je v prejšnjih pismih Zoisa zelo vztrajno prosil, naj Jenku s priporočili Juncku in Saurauu pomaga pri iskanju boljše službe oz. izboljšanju gmotnega položaja. Zois mu je ustregel. Gl. pisma M P 39–44, 46– 48. [nazaj]
-
Ludwig Wilhelm Gilbert (1769–1824), profesor fizike v Halleju, je v Halleju in Leipzigu izdajal Annalen der Physik. [nazaj]
-
Henrik Viljem Korn, ljubljanski knjigarnar, ki je bil tesno povezan s Zoisovim krožkom. Založil je Linhartovo zgodovino, Vodnikovo veliko pratiko in Kopitarjevo slovnico. Gl. ZK 1, str. 48. [nazaj]
-
Vaterländische Blätter für den österreichischen Kaiserstaat. [nazaj]
-
Annalen der österreichischen Literatur, ki jih je od 1807 urejal Franz Sartori. [nazaj]
-
Wiener Allgemeine Literaturzeitung. Revija je začela izhajati 1. januarja 1813 in je izhajala do leta 1816. Najprej jo je urejal Franz Sartori, nato C. F. A. Hartmann, nazadnje M. v. Collin. Njena naloga je bila obveščati predvsem o tujih znanstvenih delih. Kopitar poroča Zoisu prvič o njej v pismu M P 49. [nazaj]
-
Kopitar je urejal oddelek za slovansko in novogrško literaturo in bil pristojen tudi za splošno filološko področje. Vanjo je napisal več recenzij slovanskih in madžarskih del. Gl. SBL I, str. 502. Poleg Kopitarja so sodelovali uredniki Joseph v. Hammer-Purgstall (orientalistika), Adam Müller (pedagogika) in Friedrich Schlegel (filozofija). Kopitar je k sodelovanju povabil npr. Matevža Ravnikarja za recenzije kranjskih del. Gl. M P 49. [nazaj]
-
Italijansko. »Bomo videli, kaj bodo dali.« [nazaj]
-
Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin, ki se je ukvarjal s trgovanjem z minerali in sodeloval s Zoisom in Kopitarjem. [nazaj]
-
Nemški filozof, znanstvenik in pesnik Henrik Steffens (1773–1845). Najbrž je mišljeno njegovo delo Vollständiges Handbuch der Oryktognosie, ki je izšlo v štirih delih 1811–1824. Christian August Siegfried Hoffmann (1760–1813) je začel leta 1811 v Freibergu izdajati Handbuch der Mineralogie. Drugi zvezek je izšel leta 1812, četrti, zadnji, pa leta 1818. Kopitar je zainteresiranemu Zoisu isto sporočilo o nadaljevanjih, ki še nista izšli, predal v pismu M P 44. [nazaj]
-
Valentin Vodnik, tedaj učitelj 2. humanitetnega razreda na ljubljanskem liceju. Razsvetljenec Janez Nepomuk Primic (1785–1823), od 19. februarja 1812 profesorja novoustanovljene stolice slovenskega jezika na graškem liceju. Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Kopitar je Zupanu, zlasti pa Primicu v pismih Zoisu pogosto nenaklonjen. Prim. M P 44. [nazaj]
-
Priprave na Srbske Novine, ki so na Kopitarjevo pobudo začele izhajati 1. avgusta 1813? Prim. SBL I, str. 502. [nazaj]
-
Nemški filolog Christian Wilhelm Büttner. Mišljeno je njegovo delo Vergleichungs Tafeln der Schriftarten verschiedenen Völker in denen vergangenen und gegenwärtigen Zeiten, ki je izšlo v Göttingenu1771–1779. Gl. tudi Zoisovo pismo M P 35. [nazaj]
-
Kopitar si je desetletja prizadeval za enotno abecedo zahodnih Slovanov, ki uporabljajo latinico. [nazaj]
-
Latinsko. »Kar se tiče mineraloških del.« [nazaj]
-
Latinsko. »Poglej sam v svoji nadvse bogati knjižnici.« [nazaj]
-
Zois je prosil Kopitarja, da mu poišče recenzije dela italijanskega geologa Scipioneja Breislaka, Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu, ki pa ga na Dunaju še niso poznali. Zato je Kopitar Zoisu naročil, naj na Dunaj pošlje nekaj izvodov knjige, da jih bo poslal v recenzijo nemškim znanstvenim revijam. Gl. pisma M P 37, 38, 44, 46 in 49. [nazaj]
-
Joris je bil očitno Kranjec, Zoisov znanec, ki je imel položaj v cesarsko-kraljevi porcelanski tovarni na Dunaju. Povezovalo ju je tudi zanimanje za minerale. Prim. ZK 1, str. 130, op. 34. [nazaj]
-
Breislakove. [nazaj]
-
Latinsko. »Če je Neptuna mogoče braniti, ga bo Mohs gotovo branil: če se bo Mochs premagan predal, bo Breislak premagal vse.« Namig na boj med zagovorniki vulkanistične teorije nastanka kamnin, med katere je spadal Breislak in zagovorniki neptunistične, to je morske teorije o nastanku kamnin, med katere so se prištevali Zois in njegovi znanstveni kolegi in prijatelji, npr. Friedrich Mochs in Abraham Gottlieb Werner, profesor mineralogije na rudarski visoki šoli v Freibergu. [nazaj]
-
Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38. [nazaj]
-
Se pravi izvod Stullijeve knjige. Minorit Joakim Stulli ali Stulić (1730–1817), dubrovniški leksikograf. Dobrovský bi verjetno rad tretji, zadnji del njegovega Latinsko-italijansko-ilirskega slovarja, ki je izhajal od leta 1801 do 1810. [nazaj]
-
Grof Antonio Sorgo, ki se je ukvarjal z jezikoslovjem. Gl. tudi Kopitarjeve omembe v sočasnih pismih Francescu Mariii Appendiniju: KIV, str. 125, 126, 139. [nazaj]
-
Latinsko. »Čeprav zaradi tvoje dobrote že dolgo vem.« [nazaj]
-
Kakor so bili Sorgo, Appendini in Stulli. [nazaj]
-
Poljski bibliograf in literarni zgodovinar Jerzy Samuel Bandtke. Gl. ZK 1, str. 501, 502. [nazaj]
-
Latinsko. »Za poljske knjige.« [nazaj]
-
Razlogov za Kopitarjevo zadovoljstvo je več: služba v dvorni knjižnici, novoustanovljena revija, širok krog znancev iz znanstvenega in aristokratskega sveta itd. Le primernega stanovanja še ni našel. Kopitar v pismih Zoisu nenehno toži zaradi stanovanjske stiske in stalnih selitev in ga prikrito nagovarja k priporočilom, npr. dunajskemu nadškofu Hohenwartu, grofu Hohenwartu, baronu Erbergu itd. Gl. M P 37–48. [nazaj]
-
Jezikoslovec in državnik baron Wilhelm von Humboldt (1767–1835), brat naravoslovca barona Alexandra von Humboldta, je bil od 1811 pruski poslanec na Dunaju. Kopitar ga je poučeval o slovanskem jezikoslovju in bil njegov stalni gost. Gl. SBL I, str. 501 in pismo M P 40. [nazaj]
-
Zaradi težkega položaja svojih železarn. [nazaj]
-
Christian Friedrich Schnurrer (1742–1822), profesor v Tübingenu, poznavalec južnoslovanskega protestantskega tiska na Württemberškem, je ponudil Dobrovskemu in Kopitarju v odkup Trubarjev glagolski tisk. V pismih M P 39 in 45 Kopitar Zoisa sprašuje, ali je knjigo pripravljen kupiti, sicer bi jo kupil zase ali za dvorno knjižnico. V pismu M P 42 je Zois izrazil zanimanje za nakup. O korespondenci na to temo gl. tudi pismi M P 46 in 47. V tem primeru gre verjetno že za kak drug odkup. [nazaj]
-
Italijansko. »Bomo videli.« [nazaj]
-
So bili Kranjci pl. Webri Zoisovi prijatelji ali daljni sorodniki? Gl. ZK 2, str. 24, op. 4. [nazaj]
-
Težko berljiv Zoisov pripis na zadnji, 4. strani: »Kopitar, Dunaj, odgovor [?] 24/26 aprila 1813. Osnutek [?]vstavljen [?].« [nazaj]
M P 51
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 13. 2. 1813
Kazalo
M P 51: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 13. 2. 1813
| M P 51 (faksimile) |
| M P 511 (prepis) |
M P 51 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien 13. Febr. 1813 |
Dunaj, 13. februarja 1813 |
|
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
|
|
| Die Liste für Cernazaj, samt den einzelnen Obsidian (mit etiquette), und dazu Hofmanns und Gilberts Continuationen – hat der Graf Blagaysche Verwalter Dolschein aus Radmansdorf, Supans genauer Freund, der einen jungen Blagaj für Schemnitz hieher gebracht, und heute wieder nach Laibach gekehrt ist (also in 8 Tagen wohl dort eintreffen wird) – gerne als Conducteur übernommen. Spero suo tempore recte ventura omnia. Tammxx hat sich erklärt, daß ihm Bohinica oder Idriana lieber wären als die f 14.- für den Obsidian (der nicht leicht in größerem Format vorkomme). Daher hab ich ihm auch nichts vergütet, als die kleinen Tragdouenurs von f 1 WW, und 1 Zwanziger in Silber. |
Seznam za Cernazaja,2 posamezne kose obsidiana (z etiketami) in Hoffmannova in Gilbertova nadaljevanja3 je oskrbnik grofa Blagaja, Dolžan iz Radovljice, Zupanov4 dober prijatelj, ki je enega od mladih Blagajev na poti v Schemnitz5 pripeljal sem in danes zopet odšel nazaj v Ljubljano (čez 8 dni bo vsekakor prispel tja), z veseljem sprejel za prenos. Spero suo tempore recte ventura omnia.6 Tammerburg7 je izjavil, da bi mu bila bohinica ali idriana8 ljubša kakor 14 florintov za obsidian (ki se v večji obliki zelo redko pojavlja). Zato mu nisem razen majhnih potrdil [?] po 1 florint v dunajski valuti in 1 dvajsetak v srebru plačal ničesar. |
| Morgen sind Jenko und ich zu Gold eingeladen. Den Eduard wird die Mutter bei 4 superstitibus wohl verschmerzen, auch war er der schwächste Kopf – und Wasserkopf ist ja inkurabel. |
Jutri sva z Jenkom9 povabljena h Goldu.10 Edvarda je mati ob štirih superstitibus11 verjetno že prebolela; ni bil ravno bistre glave in vodenoglavost pač ni ozdravljiva.12 |
| Tammxx erzählt mir, daß Werner nicht wenig Lust habe, nach Wien sich zu ziehen, von seinem erworbenen beginnen zu Leben, Kavalieren etwa Privatlektionen zu geben etc. Quamquam velim tamen vix credam. |
Tammerburg mi je razlagal, da Wernerja13 kar precej mika, da bi se preselil na Dunaj, začel živeti od zasluženega, zasebno poučeval visoke gospode itd. Quamquam velim, tamen vix credam.14 |
|
 |
| Unser Kronprinz soll nun, vielleicht schon Morgen, gewiss majorenn erklärt werden etc. Politici nil transpirat, nec plus scimus, quam vos, et pro partium studio e diametro opposita audimus: pax alma veni! |
Našega prestolonaslednika naj bi sedaj zares, morda že jutri, razglasili za polnoletnega itd.15 Politici nil transpirat, nec plus scimus, quam vos, et pro partium studio e diametro opposita audimus: pax alma veni!16 |
| Dobr. kommt im Früjahr gewiß hieher. Den Stulli etc. hat er mir noch nicht accusirt. Hab’ich E. G. schon berichtet, daß ihm Ew. Gnaden gütige Unzufriedenheit mit seinem Brief schon recht seyn kann? Mich behandelt er immer freundschaftlicher. Alle Monate kriege ich gewiß einen Brief, und nicht leicht kommt ein Prager ohne ein Pakett von ihm hieher. Heuer hat er den ganzen Winter ohne Nervenanfälle überstanden. Auch andere Böhmen suchen mich auf. Sed parum probantur. Paucos amicos eosque bonos et veros, ut Tu es, et Dobr. amo; profanum vulgus malorum etc. odi et arceo. Verhovazs will nun seine Slavica in ernste kompletiren, mihique, (et ego Dobrovio) commisit, ut primum catalogum bibliotheculae slavicae exquisitae, in qua Gramm. lex. bibliorum versiones omnes, et optima subsidia essent, sibi sisterem, quo inspecto videret quid sibi desit. – Palkovitsch in Pressburg hat mir endlich einen 2ten Nouvi zakon der Ungr. Vinden aufgetrieben sed nescio adhuc quo pretio. – Stratimirovitsch traut mir |
Dobrovský na pomlad zagotovo pride.17 Ni mi še potrdil, da je prejel Stullija itd.18 Sem Vaši milosti že sporočil, da je dobronamerno nezadovoljstvo Vaše milosti z njegovim pismom kar upravičeno?19 Do mene je vedno bolj prijazen. Vsak mesec dobim gotovo vsaj eno pismo in težko pride kak Pražan semkaj brez njegovega paketa. Letos je vso zimo prestal brez živčnih napadov. Obiskujejo pa me tudi drugi Čehi. Sed parum probantur. Paucos amicos eosque bonos et veros, ut Tu es, et Dobr. amo; profanum vulgus malorum etc. odi et arceo.20 Vrhovac21 želi sedaj svojo slaviko22 zares izpopolniti, mihique, (et ego Dobrovio) commisit, ut primum catalogum bibliotheculae slavicae exquisitae, in qua Gramm. lex. bibliorum versiones omnes, et optima subsidia essent, sibi sisterem, quo inspecto videret quid sibi desit. 23 Palkovič iz Bratislave24 je zame končno staknil en izvod drugega Nuovega zakona ogrskih Slovencev,25 sed nescio adhuc quo pretio.26 Stratimirović27 mi |
|
 |
| noch nicht recht. Die Walachen haben unbewußt nach meinem Plane, aber mit schlechtem Gusto, lateinische Littera substituirt und z. B. Ţerra (lies цара!) gedruckt. Alles gährt. Wenn nur Dobr. kommt, kochen wir gewiß was rechtes aus. Ein Wolke in Dresden, der 20 Jahre in Petersburg war, tragt auch darauf an etc. |
še vedno prav ne zaupa. Vlahi so nevede po mojem načrtu, vendar s slabim okusom, nadomestili latinske črke in natisnili, na primer Ţerra (beri цapa!). Vse se kuha. Ko bi le prišel Dobrovský; gotovo bi skuhali kaj pravega. Neki Wolke v Dresdnu, ki je bil 20 let v Petersburgu, se tudi opira na to itd.28 |
| Koller läßt sich nichts sehen. Bürg ist auf 3 Jahre dispensirt, und durch Hantschl, den Bonazi kennt supplirt. Weber klagt, daß er ihm f 50 WW. von einem Monat zum anderen schuldig sey. Clodius accusat moechum. Indessen ist K. auch mir f 30 WW. seit Mai schuldig. In somma scheint mir, daß der junge Herr irgend eine Nebenspendage haben möge. Sed haec interea inter nos. Nil nocebit illi, aliquid expertum esse: tief kann er nicht fallen, da er durch Verhältnisse im Hause doch immer auf decorum sehen muß. Ceterum je Bohínz! Nec velim te immiscari; ignora, et Vincentius da parte mia scribat patri iterum ut illi mando in iclusa ad Vincentium. |
Kollerja ni na spregled.29 Bürg je za tri leta oproščen dolžnosti, v tem času ga nadomešča Hantschl, ki ga Bonazza30 pozna. Weber se pritožuje, da mu iz meseca v mesec ostaja dolžan 50 florintov v dunajski valuti. Clodius accusat moechum.31 K.32 pa je od maja dolžan 30 florintov v dunajski valuti tudi meni. In somma33 se mi dozdeva, da bi mladi gospod želel kakšno postransko darilo. Sed haec interea inter nos. Nil nocebit illi, aliquid expertum esse:34 globoko ne sme pasti, saj mora zaradi razmer v hiši35 vedno paziti na ugled. Ceterum je Bohínz!36 Nec velim te immiscari; ignora, et Vincentius da parte mia scribat patri iterum ut illi mando in iclusa ad Vincentium.37 |
|
 |
| Je mehr ich lerne, desto mehr sehe ich die Nothwendigkeit ein, ein Inventarium unsers Schprachschatzes aufzunehmen; und da ich sehe daß die dafür sich selbst aufdrängenden Commissärs (Vodnik, Primitz) zu nichts kommen, so ist mir schon ein paarmahl der Gedanke durch den Kopf geflogen, selbst Hand anzulegen, und auch hier die Bahn zu brechen. Ein gutes 1/3 würde ich mit meinen Hülfsmitteln hier inventiren, und die 2/3 Rubriken die noch auszufüllen wären, anzeigen. Sic habemus aliquando tandem lexicon.
|
Kolikor bolj se učim, toliko bolj uvidevam nujnost popisa našega besednega zaklada. Ker pa vidim, da za to nalogo samooklicani komisarji (Vodnik, Primic) ničesar ne naredijo,38 mi je že večkrat prišlo na misel, da bi stvar sam vzel v roke in tudi tukaj utrdil pot. Dobro tretjino bi lahko s svojimi pripomočki popisal tukaj, dve tretjini rubrik, ki bi jih bilo še treba izpolniti, pa bi nakazal. Sic habemus aliquando tandem lexicon.39 |
| Aber bevor ich mich daran mache, wünschte ich E. G. Meinung darüber, ob E. G. nähmlich auch nichts von Vodnik erwarten, und folglich meinen Schritt billigen, zu vernehmen. Bis dahin thue ich nichts, aber dann, si tu probaveris, gehts recht rasch! |
Toda preden bi se tega lotil, bi želel izvedeti mnenje Vaše milosti o tem, ali torej Vaša milost prav tako ničesar ne pričakuje od Vodnika in posledično odobrava mojo namero. Do takrat ne bom storil ničesar, potem pa bo – si tu probaveris –40 hitro steklo! |
| Jenko liest neben mir die Leipziger Literaturzeitung. Er traut sich nichts an E. G. aufzugeben. |
Jenko bere ob meni Leipziški literarni časopis.41 Ničesar si ne upa dodati za Vašo milost.42 |
| Mit ewiger Verehrung E. G. |
Z večnim spoštovanjem Vaše milosti, |
| |
|
| K. m. p. |
Kopitar l. r. |
|
|
|
Opombe
-
Preganjena polovica lista, 4 s črnilom popisane strani. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Seznam mineralov za Giuseppeja Carla Cernazaja, videmskega trgovca z minerali, s katerim je sodeloval Zois. Prim. SBL IV, str. 838. [nazaj]
-
Ludwig Wilhelm Gilbert (1769–1824), profesor fizike v Halleju, je v Halleju in Leipzigu od 1799 do 1818 izdajal Annalen der Physik. O nakupu izvoda gl. pismo M P 50. [nazaj]
-
Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Popisoval je slavistične knjige v baronovi knjižnici. Prizadeval si je za vzbujanje narodne zavesti in za povezovanje med Slovani. Gl. SBL IV, str. 870–873. [nazaj]
-
Ogrsko mesto z rudnikom, Banská Stiavnica na današnjem Slovaškem. [nazaj]
-
Latinsko. »Upam, da bo vse prišlo v redu ob pravem času.« [nazaj]
-
Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin, ki se je ukvarjal s trgovanjem z minerali in sodeloval s Zoisom in Kopitarjem. [nazaj]
-
Latinsko. Vzorci rudnin iz Bohinja in Idrije. [nazaj]
-
Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju, nato na dunajski politehniki, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. Kopitar je Zoisa večkrat prosil, naj mu s priporočili pomaga pri iskanju boljše službe oz. izboljšanju gmotnega položaja. Zois mu je ustregel. Gl. pisma M P 39–44, 46. [nazaj]
-
Tržaški podjetnik Jožef pl. Gold, poročen s Zoisovo nečakinjo Marijo Ano Ivano Zois, baronov finančni posrednik in zaupnik na Dunaju. [nazaj]
-
Latinsko. »Preživelih.« [nazaj]
-
Edvard Gold, Zoisov pranečak, ki je umrl avgusta 1812? Gl. M P 44. [nazaj]
-
Abraham Gottlieb Werner (1749–1817), profesor mineralogije na rudarski visoki šoli v Freibergu, goreč zagovornik neptunistične teorije o nastanku kamnin in nasprotnik vulkanistične teorije, Zoisov dopisnik. Prim. SBL IV, str. 838. [nazaj]
-
Latinsko. »Čeprav bi rad, bom kljub temu težko verjel.« [nazaj]
-
Duševno zaostali nadvojvoda Ferdinand (1793–1875), prvorojenec cesarja Franca I. Leta 1835 je postal cesar Ferdinand I. Dobrotljivi, leta 1848 pa je bil prisiljen abdicirati v korist svojega nečaka Franca Jožefa. [nazaj]
-
Latinsko. »O politiki se ne ve nič in nič več ne vemo kakor vi, zaradi nasproti si stoječih razprtije in pomanjkanja pa poslušamo: pridi, mili mir!« [nazaj]
-
Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38. Kopitar ga v kratkem pričakuje na Dunaju. Gl. M P 50. [nazaj]
-
Se pravi izvod Stullijeve knjige. Minorit Joakim Stulli ali Stulić (1730–1817) je bil dubrovniški leksikograf. Kopitar je Dobrovskemu verjetno poslal tretji, zadnji del njegovega Latinsko-italijansko-ilirskega slovarja, ki je izhajal od leta 1801 do 1810. Gl. namero o tem v pismu M P 50. [nazaj]
-
Najbrž gre za pismo Dobrovskega, ki ga je Kopitar Zoisu poslal skupaj s svojim pismom M P 41. V zvezi s tem pismom piše Zois v osnutku M P 43, da ga je prestrašila in vznejevoljila namera Dobrovskega, da natisne staroslovansko slovnico s češko-nemškimi in ne latinskimi črkami. [nazaj]
-
Latinsko. »Toda prikupilo se mi jih ni veliko. Rad imam maloštevilne prijatelje, in sicer dobre in prave, kot sta Ti in Dobrovský, sovražim in zavračam pa nevedno drhal slabih ljudi itd.« [nazaj]
-
Hrvaški razsvetljenec Maksimilijan Vrhovac, od 1787 zagrebški škof. ZK 2, str. 67. Pred 1810 je prišel Kopitar v njegovo družbo in zbudil njegovo zanimanje za hrvaške narodne pesmi in pregovore. Odtlej sta bila v pisemski zvezi. SBL I, str. 499, 502. [nazaj]
-
Nedvomno zasebno zbirko slovanskih knjig oz. knjig o slovanski književnosti. [nazaj]
-
Latinsko. »... in mi naročil (jaz pa Dobrovskemu), naj si sestavim prvi seznam male izbrane slovanske biblioteke, v kateri bi bile slovnice, leksikoni, vsi prevodi Svetega pisma in najboljši priročniki, da bo – ko bo to prebral – videl, kaj mu manjka.« [nazaj]
-
Slovak Jířivoj Palkovič, češki pesnik, časnikar in profesor češkega jezika v Požunu. SBL I, str. 502. [nazaj]
-
Najbrž Nouvi zákon ali testament, prevod Nove zaveze, ki ga je Štefan Küzmič objavil leta 1771 v Halleju. [nazaj]
-
Latinsko. »..., vendar še ne vem, za kakšno ceno.« [nazaj]
-
Srbski metropolit v Sremskih Karlovcih Štefan Stratimirović, pesnik in razsvetljenec, ki si je dopisoval s Kopitarjem, vendar sta se spoznala šele leta 1817. Metropolit je širil Kopitarjeve stike s srbskimi razsvetljenci, vendar je nasprotoval reformam Vuka Karadžića. SBL I, str. 502. [nazaj]
-
Nemški pedagog in jezikoslovec Christian Heinrich Wolke (1741–1825), zagovornik filantropizma, ki je več let deloval na dvoru carice Katarine Velike in se nato vrnil v Nemčijo. Zagovarjal je praktičen pravopis. [nazaj]
-
Vsekakor Kranjec, Bohinjec, ki je študiral naravoslovje in zasebno poučeval na Dunaju. O njem poroča Kopitar Zoisu v pismu M P 37. Verjetno gre sina Andreja Kollerja, ki je bil oskrbnik Zoisovih fužin v Bohinju od 1788, pozneje pa na Javorniku. Gl. ZK 2, str. 26. Mladi Koller je morda šel študirat na Zoisovo pobudo. [nazaj]
-
Zoisov nečak Anton Bonazza, ki je živel na Hrvaškem in se je 1809 poročil z nečakinjo zagrebškega škofaVrhovca. [nazaj]
-
Latinski izrek, ki se nanaša na Ciceronovega sodobnika Klavdija, znanega prešuštnika. »Klavdij obtožuje prešuštnika.« Pomeni, da skuša krivec preusmeriti pozornost s sebe tako, da obtoži za svoj greh drugega. Kopitar se torej norčuje iz Webrovega pritoževanja nad Kollerjem, saj si tudi sam sposoja denar. [nazaj]
-
Koller. [nazaj]
-
Italijansko. »Če vse seštejem, ...« [nazaj]
-
Latinsko. »Toda to za sedaj med nama. Nič mu ne bo škodovalo, če bo kdo izvedel.« [nazaj]
-
V hiši gospodarskega svétnika grofa Friesa, v kateri je aprila 1812 dobil službo hišnega učitelja? Gl. M P 37. [nazaj]
-
Latinsko in slovensko. »Sicer pa je Bohinjec.« [nazaj]
-
Latinsko in italijansko. »Vendar te ne bi želel vplesti; pozabi! Vincenc pa naj – kar se mene tiče – spet piše očetu, da mu naročam skupaj z drugim po Vincencu.« Kopitar Zoisu sporoča, da je mladi Koller očitno zašel v dolgove. Povezava s starim Kollerjem poteka prek Vincenca Karnofa, Zoisovega kopista. [nazaj]
-
Valentin Vodnik se je v teh letih ukvarjal tudi s sestavljanjem nemško-slovensko-latinskega slovarja, pri katerem ga je spodbujal Janez Nepomuk Primic. Kopitar ga je opozarjal zaradi njegove počasnosti. Gl. SBL IV, str. 516. Že pred letom 1812 je začel Primic pripravljati Novi Nemško-slovenski Bukvar ali ABC, ki je izšel leta 1814. Primic (1785–1823) je spomladi 1811 dobil mesto skriptorja graške licejske knjižnice, 19. februarja 1812 pa bil imenovan za profesorja novoustanovljene stolice slovenskega jezika na graškem liceju. Že leta 1810 sta se s Kopitarjem oddaljila drug od drugega. Odtlej mu je Kopitar v pismih, naslovljenih nanj in na skupne znance, nenaklonjen. Gl. SBL II, str. 579–582. Prim. tudi pismi M P 37 in 40. [nazaj]
-
Latinsko. »Tako bi končno vendarle imeli slovar.« [nazaj]
-
Latinsko. »Če boš odobril.« [nazaj]
-
Leipziger Literaturzeitung. [nazaj]
-
Jenku je bilo nedvomno rahlo nerodno zaradi zapletov v zvezi s Zoisovimi priporočili zanj. Gl. pisma M P 40–46. [nazaj]
M P 52
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 20. 3. 1813
Kazalo
M P 52: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 20. 3. 1813
| M P 52 (faksimile) |
| M P 521 (prepis) |
M P 52 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien 20 März 1813 |
Dunaj, 20. marca 1813 |
|
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
|
|
| Vorgestern ließ mich Junck, weil er noch immer wegen einer goldenen Ader nicht gehen kann, zu sich ersuchen, und las mir einem Brief von Kapus deto Dognaszka am 4 Hornung bei der Zinkhütten Inventur, folgendes das bewusste Schriftenpakett betreffend vor, (welches ich dem B. Jos. ausgerichtet, er aber darauf neuerdings betheuert hat, nichts als einen kleinen Brief, worin von gar keinen Rechnungen, Geschäften etc die Rede gewesen wäre, empfangen zu haben durch Kapus). |
Predvčerajšnjim me je Junck3 – ker zaradi zlate žile še vedno ne more hoditi – zaprosil, naj pridem k njemu, in mi prebral Kapusovo4 pismo, datirano 4. februarja v Dognaszki5 ob inventuri v livnici cinka. Kar se tiče zadevnega pisemskega paketa,6 piše v njem naslednje (kar sem baronu Jožefu7 sporočil, vendar je on znova zatrjeval, da ni po Kapusu prejel ničesar drugega kot kratko pismo, v katerem pa ni bilo govora o nikakršnih računih, poslih itd.): |
| “Was die Schriften betrifft, die mir Vetter Sigmund für seinen Bruder Joseph in Wien mitgegeben hat, so ist es mir zwar nicht gar befremdend, daß er die Überkommung derselben läugnet, obschon ich den Inhalt davon gar nicht weiß. Nur so viel ist mir aus der Erzählung des Vätters S. selbst erinnerlich, daß es die Geschichte eines seiner ehemaligen Bedienten betreffe. Dieser ganze Pack von Schriften war sammt einem Brief vom Vetter Sigmund, worauf die Addresse an B. Jos. mit Reißbley geschrieben war in Flußpapier eingewickelt. Ich übergab ihm bei meiner Ehre gleich beim Eintritt dem Vetter Joseph, der mich anfangs als fremden behandelte, und erst nach Durchlesung des Ganzen, wo ich als Kapus aufgefürt wurde, sich erhob und mich küßte. Bei ihm und seinem Sohn ist gewiß noch heute eine Eifersucht rege, aus Furcht, es entgehe ihnen einst etwas durch mich. Es kränkt mich außerordentlich, einen solchen Vorwurf, der so wahr Gott lebt nicht richtig, hören zu müssen etc.”2
|
“Kar zadeva pisemski paket, ki mi ga je bratranec Žiga8 dal za svojega brata Jožefa na Dunaju, se mi sicer sploh ne zdi nenavadno, da on taji njegov sprejem, čeprav njegove vsebine sploh ne poznam. Iz pripovedovanja bratranca Žige mi je ostalo v spominu samo to, da gre za zgodbo enega od njegovih nekdanjih služabnikov. Ta celoten paket spisov je bil skupaj s pisemcem bratranca Žige, na katerem je bil s svinčnikom napisan naslov barona Jožefa, zavit v ovojni papir. Pri svoji časti zagotavljam, da sem ga takoj ob vstopu predal bratrancu Jožefu, ki me je na začetku obravnaval kot tujca in je šele po tem, ko je prebral celo pismo, v katerem sem bil predstavljen kot Kapus, vstal in me poljubil. Njega in njegovega sina9 navdaja gotovo še sedaj ljubosumje zaradi strahu, da bi bila zaradi mene kdaj za kaj prikrajšana.10 Zelo me boli, ko moram poslušati takšne očitke, ki – tako kot Bog živi – niso upravičeni itd.”11 |
|
 |
| Da Baron Joseph auch nach diesem Detail nichts vom Empfang wissen will, so glaube ich am besten zu thun, E. G. diese wörtliche Copie aus Kapus Brief zu übersenden um selbst das weitere zu urtheilen. Da die Glieder der Familie gegen Fremde so von einander sprechen, so darf und muß der Secretär es E. G. doch auch ad notam geben. |
Ker noče baron Jožef vedeti ničesar o prejemu niti po tej podrobnosti, mislim, da bom storil najbolje, da ta dobesedni prepis iz Kapusovega pisma pošljem Vaši milosti, ki bo naprej presodila sama. Ker so si besede članov družine v razmerju do tujcev v takšnem nasprotju, je pravica in dolžnost tajnika,12 da jih Vaši milosti vendarle sporoči tudi ad notam.13 |
| Wir wollen wünschen und hoffen, daß der schön eingehende Frühling E. G. endlich eine tüchtigere Erhohlung bringen werde. Derweil gehen die Verwüstungen des 30jährigen Krieges wieder in Teutschland an. In Preussen (das sich nach alten Briefen und Gerüchten an Rußland anschließt) ist es wirklich am sichersten Soldat zu werden; so wird man doch nicht mißhandelt un hat sein Kommisbrot! Die Elbe soll also das non plus ultra werden? De nobis alii plus sciunt quam nos ipsi. Dem lieben Vincenzo danke ich derweil für sein Briefchen von 10ten d. In Eile |
Hočemo si želeti in upati, da bo pomlad, ki že prihaja, Vaši milosti končno prinesla prepotrebno okrevanje. V Nemčiji se ponovno kažejo opustošenja tridesetletne vojne.14 V Prusiji (za katero pravijo stara pisma in govorice, da se bo priključila Rusiji)15 je resnično najbolje postati vojak. Tako s tabo vsaj grdo ne ravnajo in ti dajo tvoj komis! Elba mora torej postati non plus ultra?16 De nobis alii plus sciunt quam nos ipsi.17 Dragemu Vincencu18 se medtem zahvaljujem za pisemce z dne 10. t. m. V naglici, |
| Ew. G. ewig ergebenster |
Vaši milosti večno vdani |
|
|
| K. m. p. |
Kopitar l. r. |
|
|
|
Opombe
-
Preganjena polovica lista, 2 s črnilom popisani strani. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Navedek napisan hitro in proti koncu težko berljivo. [nazaj]
-
Kidrič Juncka ni identificiral. Prim. ZK 2, str. 123, op. 10. Gre za nekega visokega uradnika na Dunaju, Zoisovega znanca. Zois mu je priporočil Kopitarjevega prijatelja Jožefa Jenka in se z njim posvetoval o svojih finančnih težavah in prodaji mislinjske železarne. Gl. M P 39, 48 in 50. [nazaj]
-
Baronov bratranec po materini strani, Janez Nepomuk Kapus pl. Pichelstein, uradnik pri glavni carinarnici. Gl. ZK 2, str. 34 in AMHK, str. 126–128. [nazaj]
-
Rudnik z livarno na Sedmograškem? [nazaj]
-
Kapus je odšel zgodaj jeseni leta 1812 službeno na Sedmograško, pred tem pa naj bi pozabil na pošiljko, ki bi jo moral po naročilu Žige Zoisa dostaviti njegovemu bratu, baronu Jožefu. Za zaplet, za katerega se medsebojno obtožujeta bratranca Janez Nepomuk Kapus in Jožef Zois in ki se tudi v pričujočem pismu ne razjasni, gl. pisma M P 47a, 48 in 50. [nazaj]
-
Baronov brat Jožef Leopold Zois (1748–1817), ki je z družino živel na Dunaju. Gl. SBL IV, str. 829. [nazaj]
-
Zois. [nazaj]
-
Baron Karel Žiga Zois (1775–1836), sin Jožefa Leopolda, poročen s Serafino pl. Aichelburg, ki mu je Žiga Zois leta 1807 odstopil v užitek graščinsko posest Brdo pri Kranju. Žiga Zois je svojemu nečaku tik pred smrtjo prodal in predal tudi večino svojih ostalih posesti. Gl. SBL IV, str. 831. [nazaj]
-
Pri naklonjenosti ali celo dediščini Žige Zoisa? [nazaj]
-
Kapusovo pismo, ki ga navaja Kopitar, je bilo morda poslano Kopitarju kot Zoisovemu zaupniku, še bolj verjetno pa Juncku, ki je bil najbrž njegov nadrejeni. Prim. pismo M P 48. [nazaj]
-
Kopitar si tudi na Dunaju ponosno lasti naziv Zoisovega tajnika in zaupnika. Gl. tudi pismo M P 46. [nazaj]
-
Latinsko. »Dobesedno.« [nazaj]
-
Kopitar primerja posledice spomladanskih vojaških operacij Napoleona in njegovih sovražnikov na Saškem z opustošenji tridesetletne vojne. Po porazu v Rusiji se je namreč Napoleon spomladi obrnil proti Parizu, medtem pa se je že vzpostavila protifrancoska koalicija, ki ga je pričakala na Saškem. [nazaj]
-
Prusija je res napovedala Franciji vojno že 16. marca leta 1813. Avstrija je sicer formalno ostala nevtralna, vendar je že februarja izvedla mobilizacijo. [nazaj]
-
Latinsko. »Dlje ne gre.« Elba je bila tedaj mejna reka med kraljevino Prusijo in Napoleonovo vazalno zvezo nemških dežel, Rensko zvezo, ki mu je ostala zvesta. Na reki je vzpostavil obrambno črto, katere polom bi seveda pomenil veliko navarnost za Francijo in njegovo vladavino, na kar namiguje Kopitar. [nazaj]
-
Latinsko. »O nas vedo drugi več kakor mi sami.« Najbrž namiguje na avstrijsko diplomacijo, na katero sta pritiskala tako Napoleon kakor protinapoleonovska koalicija in je le previdno in počasi stopila na stran Prusije in Rusije. [nazaj]
-
Karnofu, Zoisovemu kopistu. [nazaj]
M P 53
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 7. 4. 1813
Kazalo
M P 53: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 7. 4. 1813
| M P 53 (faksimile) |
| M P 531 (prepis) |
M P 53 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien 7 Ap. 1813. |
Dunaj, 7. aprila 1813 |
|
|
| E. G.! |
Vaša milost! |
|
|
| Ich lese nun ordentlich alle Journale, und nirgends Meldung von Breislak.
|
Sedaj redno berem vse revije, toda nikjer nobenega poročila o Breislaku.2 |
| Mohs, den ich, Heubner und Joris vereint und einzeln um eine Rec. darüber angingen, entschuldigt sich mit absolutem Zeitmangel seit er Oberdirector et Factotum des Museums geworden. Und sonst wissen wir um Niemand in Österr. der es machen könnte. Doch würde ich noch einen Versuch in Leipzig oder gar Freiberg machen, wenn der Krieg nicht alles durcheinander würfe! |
Mohs,3 ki smo ga jaz, Heubner4 in Joris5 skupaj ter vsak posebej prosili, da bi napisal recenzijo,6 se opravičuje s popolnim pomanjkanjem časa, odkar je postal glavni direktor in faktotum muzeja.7 Sicer pa ne poznamo v Avstriji nobenega, ki bi to lahko naredil. Poskusil pa bi še enkrat v Leipzigu ali celo v Freibergu, 8 če vojna ne bo vsega vrgla iz tira!9 |
| Sed dabit Deus his quoque – remedium. Nur ein lieber Mailänder fragte mich auf der Bibl. um Breislaks Geologia! Wir haben nichts von Breislak!!! – |
Sed dabit Deus his quoque – remedium .10 Samo en vljuden Milančan me je v knjižnici vprašal za Breislakovo Geologijo. Ničesar nimamo od Breislaka!!! |
|
 |
| Supan wird jetzt so keine Zeit haben Briefe zu lesen. Ich schreibe ihm nach Ostern. |
Zupan sedaj najbrž tako ali tako nima časa za branje pisem, zato mu bom pisal po Veliki noči.11 |
| Novi nil in publico, nec inter nos. Armes Deutschland! Wenn daraus wenigst ein einziger Herr erwüchse. |
Novi nil in publico, nec inter nos.12 Uboga Nemčija!13 Ko bi iz vsega tega zrasel vsaj en sam voditelj. |
| Dobr. ist wieder krank. Die Hälfte seiner trefflichen altslawischen Gramm. ist in meiner Hand. Das übrige wollte er selbst mitbringen! |
Dobrovský je zopet bolan.14 Polovica njegove izvrstne staroslovanske slovnice je v mojih rokah, preostalo pa je hotel prinesti sam!15 |
| Linde hat an mich geschrieben. Er ist Rector in Warschau und Sekretär der dortigen Academie ni fallor. Ossolinski, unser Präfekt, ist nun membre étranger del’ Institut de France! Lindes Lexicon wird diess Jahr volendet. |
Pisal mi je Linde.16 On je rektor v Varšavi in tajnik tamkajšne akademije, ni fallor.17 Ossoliński, naš prefekt,18 je sedaj membre étranger del’ Institut de France!19 Lindejev leksikon bo končan še letos. |
| Ein Quartier, und ein ruhigerer Platz in der Bibliothek sind nun meine vota. Dabit Deus utrumque.
|
Moji vota sta sedaj stanovanje in mirnejše mesto v knjižnici.20 Dabit Deus utrumque.21 |
| Mit ewiger Verehrung |
Z večnim spoštovanjem, |
| Ew. G. dankschuldigster |
dolžnik Vaše milost, |
|
|
| K. m. p. |
Kopitar l. r. |
|
|
|
 |
| P.S. Horrore vacui bin ich so frey, Ew. G. noch ferner vorzuschwatzen. |
P. S. Horrore vacui 22 si dovoljujem Vaši milosti še naprej besedičiti.23 |
| Leid ist mirs, daß Ew. G. mein letzter Bericht in caussa Kapus vieleicht gerade in physischen Leiden traf; aber ich fürchtete durch entremise des Vincenz der kleinen Sache ein unnöthiges Aufsehen zu verschaffen. Das heißt ich hätte können den Brief an Vinc. überconvertiren um ihn im Fall des Wohlbefindens zu übergeben. Er hätte aber gewiß die Sache noch mehr verdorben. |
Zelo mi je žal, da je moje poročilo o caussa Kapus24 Vašo milost morda doseglo ravno v času, ko mučijo njeno telo bolečine, vendar sem se bal, da bi z Vincenčevo entremise25 majhna stvar sprožila preveliko pozornost. To pomeni, da bi bil lahko pismo predal Vincencu, ki bi vam ga izročil ob priložnosti dobrega počutja. Toda on bi bil stvar gotovo še bolj pokvaril. |
| Gold denkt also sein Vermögen nicht mehr den Merkur sondern lieber der Ceres u. a. Landgöttern anzuvertrauen. Da kann ihm doch seines herrlichen Weibchens Wirtschafts- Talent helfen. |
Gold26 torej svojega premoženje ne namerava več zaupati Merkurju, temveč Ceres in drugim podeželskim bogovom.27 Pri tem mu lahko precej pomaga gospodarski talent njegove ljubke ženice. |
| Ich befolge E. G. Väterlichen Rath, mich nicht anzubinden, so sehr man hie und da auch mein Brot zu würdigen scheint. Ich niste wieder in dem |
Sam se ravnam po očetovskem nasvetu Vaše milosti, naj se ne navežem,28 čeprav se zdi, da se tudi moj kruh tu in tam zelo ceni. Spet gnezdim v |
|
 |
|
Studentenquartier, das ich nach jenem Hofmeisterversuch 1809, vor Kogel, bezogen hatte, und werde mir damit behelfen, bis ich ein eigenes stabiles finde. So vornehmen Visiten, wie des pr. Gesandten Humboldt, muß ich derweil ausweichen. Crescat in occulto virtus. Im Vergleich von Leuten meines gleichen bin ich immer honett genug logirt. Nun ruft mich aber die griehische Zeitungs censur ab, die mir täglich 1 Stunde kostet, zwischen Warten und Expediren. |
študentskem stanovanju, v katerega sem se vselil pred Koglom29 po tistem poskusu za dvornega učitelja 1809. S tem si bom pomagal, dokler ne najdem kaj svojega stalnega. Tako imenitnim obiskom, kakor je bil obisk pruskega poslanika Humboldta,30 pa se moram do tedaj izogibati. Crescat in occulto virtus.31 V primerjavi z ljudmi, s katerimi se lahko primerjam, sem vedno dovolj dostojno nastanjen. Sedaj pa me kliče cenzura grškega časopisa, ki mi dnevno odvzame eno uro med čakanjem in odpošiljanjem.32 |
| Baciandole le mani. |
Baciandole le mani.33 |
| |
|
| K. m. p. |
Kopitar l. r. |
|
|
|
Opombe
-
Polovica preganjenega lista, 4 s črnilom popisane strani. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Zois je že vsaj spomladi leta 1812 prosil Kopitarja, da mu poišče recenzije dela italijanskega geologa Scipioneja Breislaka, Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu, ki pa ga na Dunaju še niso poznali. Zato je Kopitar Zoisu naročil, naj na Dunaj pošlje nekaj izvodov knjige, da jih bo poslal v recenzijo nemškim znanstvenim revijam. Gl. pisma M P 37, 38, 44, 46. Prva recenzija je izšla v tübingenškem časopisu Morgenblatt. Kopitar jo je Zoisu poslal skupaj s pismom M P 49. Gl. tudi 50. [nazaj]
-
Dunajski mineralog in kustos na graškem Joanneumu Friedrich Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837. [nazaj]
-
Heubner, knjigovodja dunajskega knjigarnarja Ferdinanda Becka, je bil Kopitarjev sostanovalec na njegovem prvem dunajskem stanovanju pri gospe Pfaundler. Prim. ZK 1, str. 43, op. 17. Pri njem je iskal in naročal knjige zase in za Zoisa in zanj oz. knjigarno opravljal lektorska dela. [nazaj]
-
Joris je bil očitno Kranjec, Zoisov znanec, ki je imel položaj v cesarsko-kraljevi porcelanski tovarni na Dunaju. Povezovalo ju je tudi zanimanje za minerale. Prim. ZK 1, str. 130, op. 34. [nazaj]
-
Joris je prevzel uredništvo za naravoslovne vede pri januarja leta 1813 ustanovljeni reviji Wiener Allgemeine Literaturzeitung, pri kateri je od ustanovitve deloval tudi Kopitar. Skupaj sta načrtovala Mochsovo recenzijo Breislakove knjige. Gl. pismo M P 50. [nazaj]
-
Joanneuma, graškega muzeja nadvojvode Janeza. [nazaj]
-
Saško mesto z rudnikom in visoko rudarsko šolo. [nazaj]
-
Napoleon se je namreč tedaj pripravljal na spopad s Prusijo in pohod v Nemčijo, ki ga je začel konec aprila leta 1813 na Saškem. [nazaj]
-
Latinsko. »Toda tudi tem bo dal Bog – zdravilo.« [nazaj]
-
Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1810 Kopitarjev korespondent, po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Kopitar verjetno misli, da je zaposlen s pripravljanjem natisa prevoda Peteroknjižja, pri katerem je sodeloval tudi Matevž Ravnikar. Prim. pismo M P 35 in SBL IV, str. 870. [nazaj]
-
Latinsko. »Nič novega niti v državi niti pri nas.« [nazaj]
-
Zaradi vojne. [nazaj]
-
Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38. Kopitar poroča, da so ga mučili živčni napadi. Prim. pismo M P 51. [nazaj]
-
Kopitar je Dobrovskega pričakoval spomladi na Dunaju. Gl. pismi M P 50 in 51. [nazaj]
-
Poljski filolog, leksikograf in zgodovinar Samuel Linde (1771–1847), rektor varšavskega liceja in generalni ravnatelj varšavske biblioteke, je bil Kopitarjev korespondent. SBL I, str. 502. [nazaj]
-
Latinsko. »Če se ne motim« [nazaj]
-
Poljski grof Józef Maksymiljan Ossoliński, ki je bil od 1809 prefekt dunajske dvorne knjižnice in Kopitarjev nadrejeni, je imel znamenito zasebno knjižnico. S Kopitarjem se je seznanil vsaj leta 1810 in postal njegov najmogočnejši pokrovitelj. Kopitar ga je globoko spoštoval in mu svetoval pri njegovem zanimanju za zgodovino poljske literature in pri izpopolnjevanju njegove biblioteke. Prim. SBL I, str. 499, KIV, str. 144, op. 4. [nazaj]
-
Francosko. »Tuji član Francoskega inštituta.« [nazaj]
-
Latinsko. »Želji.« Kopitar v pismih Zoisu nenehno toži zaradi stanovanjske stiske in stalnih selitev (gl. M P 37–40) in ga prikrito nagovarja k priporočilom za pridobitev primernega bivališča, npr. dunajskemu nadškofu Žigi Antonu Hohenwartu in baronu Jožefu Kalasancu Erbergu. Gl. M P 42, 44, 45 in 47a. Leta 1810 je postal četrti skriptor v dunajski dvorni knjižnici. Na tem mestu morda namiguje na željo po napredovanju, ki je prišlo leta 1816. [nazaj]
-
Latinsko. »Bog bo dal oboje« [nazaj]
-
Latinsko. »Iz strahu pred praznim prostorom.« [nazaj]
-
Ker sta mu ostali še dve prazni strani. [nazaj]
-
Latinsko. »Zadevi Kapus.« Kapus je odšel zgodaj jeseni leta 1812 službeno na Sedmograško, pred tem pa naj bi pozabil na pošiljko, ki bi jo moral po naročilu Žige Zoisa dostaviti njegovemu bratu, baronu Jožefu. Za zaplet, za katerega se medsebojno obtožujeta bratranca Janez Nepomuk Kapus in Jožef Zois, gl. pisma M P 47a, 48, 50 in 52. [nazaj]
-
Francosko. »Intervencijo.« Vincenc Karnof je bil Zoisov kopist. [nazaj]
-
Tržaški podjetnik Jožef pl. Gold, poročen s Zoisovo nečakinjo Marijo Ano Ivano Zois, baronov finančni posrednik in zaupnik na Dunaju. [nazaj]
-
Morda se je nameraval posvetiti kmetijstvu. [nazaj]
-
Kopitar zagotavlja, da se ne bo poročil, tudi v pismu M P 44. [nazaj]
-
Dr. med. Karel Bernard Kogl (1763–1839). Leta 1806 je postal prvi zdravnik za Kranjsko in Goriško, 1809 dvorni zdravnik na Dunaju. Po razpadu Napoleonove Ilirije se je vrnil v Ljubljano za protomedika. Gl. SBL I, str. 489. [nazaj]
-
Jezikoslovec in državnik baron Wilhelm von Humboldt (1767–1835), brat naravoslovca barona Alexandra von Humboldta, je bil od 1811 pruski poslanik na Dunaju. Kopitar ga je poučeval o slovanskem jezikoslovju in bil njegov stalni gost. Gl. SBL I, str. 501, M P 40. V pismu 47a oktobra 1812 piše Kopitar Zoisu, da ga je sram, ker se mora Humboldt vzpenjati v 4. nadstropje, kadar ga obišče. [nazaj]
-
Latinsko. »Krepost naj se krepi na skrivaj.« Mišljeno tudi ironično, torej v osamljenem, odmaknjenem in temačnem stanovanju. [nazaj]
-
Septembra 1810 je postal Kopitar cenzor za slovanske in novogrške knjige. Gl. SBL I, str. 501. [nazaj]
-
Italijansko. »Poljubljajoč roke.« [nazaj]
M P 54
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 21. 4. 1813
Kazalo
M P 54: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 21. 4. 1813
| M P 54 (faksimile) |
| M P 541 (prepis) |
M P 54 (prevod) |
|
 |
|
|
| Wien 21ten April 1813 |
Dunaj, 21. aprila 1813 |
|
|
| Ew. Gnaden! |
Vaša milost! |
|
|
| Familiennachrichten werden Ew. G. von den Goldischen haben, die kommende Woche auf ihr Landgut ziehen. Alles ist übrigens wohl, bis auf die Witwe, die ihr rheumatischer Zustand noch das Bette zu hüten zwingt. |
Vaša milost verjetno že pozna družinske novice o Goldovih, ki odhajajo prihodnji teden na svoje podeželsko posestvo.3 Sicer pa so vsi dobro, razen vdove, ki zaradi revme še ne more zapustiti postelje. |
| Das Kistchen interessanter Solaritschischer Bücher und das mit den Mineralien sind in unseren Händen. Zu erster gehört vielleicht ein Brief von Solaritsch, zu letztern die weiteren Ordres, die wir seiner Zeit erwarten. (denn ich war heute eben bei Tammerburg, der, wie ich nun sehe, ohne Brief die Sachen bei Heubner für sich bestimt glaubte, ich bin aber mit ihm nun einverstanden, bis auf Ew. G. weitere Ordre hierüber damit nichts vorzunehmen). Tammerburg hat 12 Stück für E. G. indessen wieder eingetauscht, worunter Presuite von _? kurz weder Cap. noch Fossa. |
Zabojček zanimivih Solarićevih4 knjig in zabojček z minerali sta v naših rokah. K prvemu bi morda spadalo Solarićevo pismo, k drugemu pa nadaljnja naročila, ki jih v kratkem pričakujemo. (Kajti danes sem bil ravnokar pri Tammerburgu,5 ki – kakor sedaj vidim – misli, da so stvari pri Heubnerju6 brez dopisa namenjene njemu, vendar sem se z njim sedaj dogovoril, da jih ne bo vzel, dokler od Vaše milosti ne dobimo nadaljnjih naročil. Medtem je Tammerburg spet zamenjal 12 kosov za Vašo milost, med njimi presuite od _?, skratka niti Cap. niti Fossa. |
|
 |
| Der junge Klobus hat E. G. gesehen. Equidem invideo! Mohs ist auf 8 tage hier. Ich habe ihm mündlich wegen der Rec. von Breislak zugeredet, aber seinen Unwillen vor solcher Arbeit so entschieden gefunden, daß ich omolzhiti mußte. Nichts half vorstellen, daß so wie ich eine Gramm. z. B., so er noch mehr, eine Geologia nur zu lesen brauche um ein gescheites Wort darüber zu sagen. Er hätte die Geologia gelesen, mehr als die Hälfte, und habe auch wirklich bei sich schon darüber geurtheilt, aber sagen – möchte er’s nicht. Wiewohl ich sonst nicht einer der diskretesten Agenten bin, so konnte ich doch nach so entschiedenen Äußerungen nicht weiter insistiren. |
Mladi Klobus je videl Vašo milost. Equidem invideo!7 Mohs8 je osem dni tukaj. Osebno sem ga nagovarjal zaradi recenzije Breislaka,9 vendar sem pri njem naletel na tako odločen odpor do takega dela, da sem moral omolzhiti. Nič ni pomagalo dokazovanje, da mora – tako kot jaz npr. neko slovnico – on toliko bolj neko geologijo samo prebrati, da bi o njej rekel kako pametno besedo. Prebral je več kakor polovico Geologije in si je resnično pri sebi tudi že ustvaril mnenje, toda povedati ga noče. Čeprav sicer ne spadam med najbolj diskretne posrednike, po tako odločni izjavi nisem mogel več vztrajati. |
| Übrigens ist Mohs nun wirklicher Director des Johannei, und wird das Chaos auf blosse Naturkunde zu reduciren suchen. |
Sicer pa je Mohs sedaj dejanski direktor Joanneuma in bo skušal zmedo skrčiti zgolj na naravoslovje. |
| Ist der Conto von Appendini und Solarich noch nicht eingelangt? |
Ali račun za Appendinija10 in Solarića še ni prispel?11 |
|
 |
| Schulz wird meinen Brief bekommen haben. |
Schulz12 je gotovo že prejel moje pismo. |
| Dem Verhovacz habe ich nun den Catalog der besten slavischen Gramm. Lex. u. Bibel übers. nach allen Mundarten eingeschickt. Dobrowsky wollte es nicht thun: kann Baron Z. alles haben, warum V. nicht, sagte er. |
Vrhovcu13 sem sedaj poslal katalog najboljših slovanskih slovnic, leksikonov in biblij, prevedenih v vsa narečja. Dobrovský14 tega ni hotel storiti: Če ima lahko baron Zois vse, zakaj tega ne more Vrhovac, je dejal. |
|
Ceterum praeclarus Dobr., ut scribit Fritz, iterum aegrotat (!) Am Aschermittwoch gab er einen Kinderball in seiner Zelle wozu er eine Menge Gräfinnen einlud, und doch alle Narrheiten mit Witz salzte. In solchen Perioden wäschelt er viel, und schenkt alles weg. |
Ceterum praeclarus Dobr., ut scribit Fritz, iterum aegrotat. (!)15 Na pepelnično sredo je v svoji celici priredil otroški ples, na katerega je povabil množico grofic, pa vendar vse norčije zasolil s šalo. V takih obdobjih precej pleteniči in vse stvari razda. |
| Unser Graf Ossolinski, Präfekt der Hofb. ist zum Membre étranger del’ Institut de France de la Classe historique ernant, was ihm sehr freut. Er verdient es. Quanquam2 longe absit a B. S. Z.
|
Naš grof Ossoliński,16 prefekt dvorne knjižnice, je bil imenovan za membre étranger del’ Institut de France de la Classe historique,17 kar ga zelo veseli. To si res zasluži. Quanquam longe absit a B. S. Z.18 |
|
 |
| Wegen des mangelnden Bogens in Geßners Thesaurus bitte ich nochmahls. |
Ponovno prosim glede manjkajoče pole v Gessnerjevem tezavru.19 |
| Warum zieht ihn nun der ital. Gelehrte dem facciolatischen Lexico totius Latinitatis vor? und will er das Deutsche dazu haben, warum nimmt er nicht lieber den grossen Scheller in 7 oktavbänden? |
Le zakaj mu italijanski znanstvenik daje prednost pred facciolatičnim Splošnim latinskim leksikonom? In če hoče zraven še nemškega, zakaj potem ne vzame raje velikega Schellerja v sedmih zvezkih v osmerki?20 |
| Noch etwas hatte ich E. G. zu sagen; aber es will mir um alles in der Welt itzt nicht wieder beifallen. |
Še nekaj sem hotel povedati Vaši milosti, vendar se sedaj za vse na svetu ne morem spomniti, kaj. |
| Ich schließe also mit der Bitte, mich am Sigmundietage im Geiste auch vor E. G. Bette zu lassen. Gott gebe uns nur bald einen allg. Frieden. Wir haben um 45 Mill. Anticipationsscheine auf 12 Jahre gemacht. |
Končujem torej s prošnjo, naj mi bo dovoljeno, da bom na god sv. Žige21 vsaj v duhu ob postelji Vaše milosti. Bog naj nam kmalu da splošni mir.22 Za 12 let smo se zadolžili za 45 milijonov anticipacijskih delnic.23 |
|
Opombe
-
Preganjena polovica lista, 4 s črnilom popisane strani. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Pravilno: quamquam. [nazaj]
-
Družina tržaškega podjetnika Jožefa pl. Golda, ki je bil poročen s Zoisovo nečakinjo Marijo Ano Ivano Zois in je bil baronov finančni posrednik in zaupnik na Dunaju. O njihovi seltvi na deželo gl. tudi pismo M P 53. [nazaj]
-
Srbski razsvetljenec in korektor slovanske tiskarne v Benetkah Pavao Solarić je bil Kopitarjev dopisnik. Prim. SBL I, str. 502 in KIV, str. 9. [nazaj]
-
Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin, ki se je ukvarjal s trgovanjem z minerali in sodeloval s Zoisom in Kopitarjem. Priskrbel je tudi zabojček z minerali, ki ga omenja Kopitar in je bil namenjen Zoisu v Ljubljano. [nazaj]
-
Heubner, knjigovodja dunajskega knjigarnarja Ferdinanda Becka, je bil Kopitarjev sostanovalec na njegovem prvem dunajskem stanovanju pri gospe Pfaundler. Prim. ZK 1, str. 43, op. 17. Pri njem je iskal in naročal knjige zase in za Zoisa in zanj oz. knjigarno opravljal lektorska dela. [nazaj]
-
Latinsko. »Resnično zavidam.« [nazaj]
-
Dunajski mineralog in kustos, nato direktor na graškem Joanneumu, Friedrich Mohs, Zoisov dopisovalec, je barona obiskal v Ljubljani. Prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837. [nazaj]
-
Joris, Heubner in Kopitar so Mochsa nagovarjali, naj za njihovo novoustanovljeno revijo Wiener Allgemeine Literaturzeitung napiše recenzijo Breislakove knjige. Gl. pismi M P 50 in 53. Zois je namreč že vsaj spomladi leta 1812 prosil Kopitarja, da mu poišče recenzije dela italijanskega geologa Scipioneja Breislaka, Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu, ki pa ga na Dunaju še niso poznali. Zato je Kopitar Zoisu naročil, naj na Dunaj pošlje nekaj izvodov knjige, da jih bo poslal v recenzijo nemškim znanstvenim revijam. Gl. pisma M P 37, 38, 44, 46. Prva recenzija je izšla v tübingenškem časopisu Morgenblatt. Kopitar jo je Zoisu poslal skupaj s pismom M P 49. Gl. tudi 50. [nazaj]
-
Italijanski piarist Francesco Maria Appendini, avtor dela Grammatica della lingua illyrica iz leta 1808, Zoisov korespondent. Gl. ZK 1, str. 131, op. 37. Po njem je stopil v stik s Kopitarjem in Dobrovskim. Gl. pismo M P 38. [nazaj]
-
Račun za njune knjige. [nazaj]
-
Zoisov uslužbenec na Brdu in pozneje hišnik na Bregu Jožef Schulz. Gl. ZK 1, str. 36. [nazaj]
-
Hrvaški razsvetljenec Maksimilijan Vrhovac, od 1787 zagrebški škof. ZK 2, str. 67. Pred 1810 je prišel Kopitar v njegovo družbo in zbudil njegovo zanimanje za hrvaške narodne pesmi in pregovore. Odtlej sta bila v pisemski zvezi. SBL I, str. 499, 502. Vrhovac je Kopitarju naročil, naj mu sestavi katalog najpomembnejših slovanskih leksikonov, slovnic in biblij, da bi izpopolnil svojo biblioteko. Kopitar je zaprosil za pomoč pri tej nalogi tudi Dobrovskega. Gl. M P 51. [nazaj]
-
Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38. [nazaj]
-
Latinsko. »Sicer pa je prejasni Dobrovský – kakor piše Fritz – spet bolan. (!)« Karlovčan Franz Fritz je bil Kopitarjev prijatelj, ki je študiral medicino na Dunaju in je bil leta 1808, ko je prišel v prestolnico tudi Kopitar, že uveljavljen kirurg. Kopitar Zoisu večkrat poroča, da so Dobrovskega mučili živčni napadi. Morda ga je zdravil tudi Fritz. Prim. pismi M P 51 in 53. [nazaj]
-
Poljski grof Józef Maksymiljan Ossoliński, ki je bil od 1809 prefekt dunajske dvorne knjižnice in Kopitarjev nadrejeni, je imel znamenito zasebno knjižnico. S Kopitarjem se je seznanil vsaj leta 1810 in postal njegov najmogočnejši pokrovitelj. Kopitar ga je globoko spoštoval in mu svetoval pri njegovem zanimanju za zgodovino poljske literature in pri izpopolnjevanju njegove biblioteke. Prim. SBL I, str. 499, KIV, str. 144, op. 4. [nazaj]
-
Francosko. »Zunanji član Francoskega inštituta, Zgodovinskega razreda.« Novico o imenovanju je Kopitar sporočil že v prejšnjem pismu, M P 53. [nazaj]
-
Latinsko. »Čeprav je zelo daleč od barona Žige Zoisa.« [nazaj]
-
Konrad Gessner (1516–1565), švicarski naravoslovec, zdravnik in filozof. Verjetno je mišljen njegov medicinski in kemijski Thesaurus Euonymi Philiatri, izdan leta 1545, morda tudi Bibliotheca universalis, zamišljena kot katalog piscev vseh časov, ki je izšla leta 1545. Morda gre za Kopitarjevo napako pri navedbi avtorjevega imena in je mišljen Fabrov Thesaurus eruditionis scholasticae iz leta 1572 v Leipzigu, katerega manjkajočo polo omenja Kopitar v pismu M P 49a. [nazaj]
-
Latinski leksikograf Immanuel Johann Gerhard Scheller (1735–1803), avtor dela Ausführliches und möglichst vollständiges lateinisch-deutsches Lexicon oder Wörterbuch zum Behufe der Erklärung der Alten und Übung in der lateinischen Sprache. Kopitar verjetno misli na tretjo izdajo v petih zvezkih leta 1804 in 1805 v Leipzigu. [nazaj]
-
God sv. Sigismunda, burgundskega kralja, 1. maja. [nazaj]
-
Napoleon se je namreč tedaj pripravljal na spopad s Prusijo in začenjal pohod v Nemčijo, ki ga je začel konec aprila leta 1813 na Saškem. Avstrija, ki je bila tedaj še nevtralna, je izvedla mobilizacijo že februarja. Gl. pismi M P 52 in 53. [nazaj]
-
Zaradi vojne. [nazaj]
-
Latinsko. »Bodi naklonjen svojemu varovancu.« [nazaj]
M P 55
Osnutek pisma Žige Zoisa Jerneju Kopitarju
Ljubljana, april 1813
Kazalo
M P 55: Osnutek pisma Žige Zoisa Jerneju Kopitarju; Ljubljana, april 1813
| M P 55 (faksimile) |
| M P 551 (prepis) |
M P 555 (prevod) |
|
 |
|
 |
|
 |
|
 |
|
|
| Dolshajn, der mir sehr wohl gefiel, hat alles richtig eingebracht für Cernazaj et pro me.
|
Dolžan, ki mi je bil zelo všeč, je vse za Cernazaja et pro me6 lepo dostavil.7 |
| Tammerburg hat ja selbst Wocheiner Fossilien lieber als Gold. |
Tammerburg ima celo bohinjske fosile rajši kakor zlato. 8 |
| Den armen Eduard habe sehr bedauert und kann ihn noch nicht vergessen. |
Za ubogim Edvardom sem zelo žaloval in ga še vedno ne morem pozabiti.9 |
| Was wird Werner nun anfangen? In Wien würde es ihm besser gehen! Aber seine Sammlung kann nur seine Gegenwart retten. |
Kaj bo sedaj storil Werner?10 Na Dunaju bi se mu bolje godilo, toda njegovo zbirko lahko reši le njegova navzočnost! |
| Wie steht es um den Zakon der Ungrischen Winden? |
Kako kaže z Zakonom ogrskih Slovencev?11 |
| Dobrowsky. […]2 möge ihm ruhig die Gramm. litt. fertigen lassen. Dicat illi vale eternum3 meo nomine. |
Dobrovský. 12 (besedilo uničeno) naj mu mirno pusti, da leposlovno dokonča slovnico.13 Dicat illi vale eternum meo nomine.14 |
| Verhovacz gratulire zum Catalog Slavico. |
Vrhovac. Čestitam za katalog slavike.15 |
| Stratimirovitsch, die Walachen, Palkovich, Wolke ... de litteris novis gratulor, sed!!!
|
Stratimirović,16 Vlahi, Palković, Wolke17 ... De litteris novis gratulor, sed!!!18 |
| Wx et Kx sind Studenten et punctum! Jenko? valeat! |
W. et K.19 sta študenta et punctum!20 Jenko?21 Valeat!22 |
| Die Antwort von Kapus wegen der Briefschaften ist nun nach Br. Josef Todt gahr nicht mehr ins reine zu bringen. |
Kapusovega odgovora glede pisemske zadeve sedaj, ko je baron Jožef mrtev, sploh ni več mogoče razjasniti.23 |
| Mohs ist zu entschuldigen propter recensionem Breislakii – er hat nicht Zeit, und versteht vielleicht zu wenig italienisch – Indessen hat ihn […]4 und Del Rio schon das beschieden – ebenso die Franzosen. Sey dann dixit tibi vale – fuit apud me hodie. |
Mohsu je treba oprostiti propter recensionem Breislakii24 – nima časa in morda ne razume dovolj italijansko. 25 Medtem sta ga (besedilo uničeno) in del Rio26 že zavrnila, prav tako Francozi.27 Naj bo tedaj: dixit tibi vale - fuit apud me hodie.28 |
| Mercur muß der Ceres weichen – aus eigener Schuld –! Geld!!! |
Merkur se mora umakniti Ceres – po lastni krivdi! Denar!!!29 |
| […] |
(besedilo uničeno) |
|
|
|
 |
|
Opombe
-
1 preganjen list in polovica lista, 4 in pol s svinčnikom popisane strani. Zaradi težko čitljive oziroma popolnoma nečitljive pisave obsega prepis samo fragment od 1. do 16. vrstice na četrti, predzadnji strani osnutka pisma, to je na samostojni polovici lista. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Neberljivo mesto. [nazaj]
-
Pravilno: aeternum. [nazaj]
-
Neberljivo mesto. [nazaj]
-
1 Zoisov osnutek pisma Kopitarju oziroma opomnik za odgovore na prejeta Kopitarjevih pisma. Fragment, ki je prepisan, se nanaša na Kopitarjeva pisma, datirana od 13. 2. do 21. 4. 1813 (gl. M P 51–54), besedilo pred tem pa zagotovo še vsaj na pismo M P 50, kjer Kopitar omenja, da mu je Zois pisal pismo 13. oz. 15. novembra 1812. [nazaj]
-
Latinsko. »Za mene.« [nazaj]
-
Dolžan iz Radovljice, oskrbnik grofa Blagaja, Zupanov prijatelj, ki se je iz Schemnitza vračal v Ljubljano, je pri Kopitarju prevzel pošiljko za Zoisa, v kateri so bili kosi obsidiana, seznam mineralov za Giuseppeja Carla Cernazaja, videmskega trgovca z minerali, s katerim je sodeloval Zois, in naravoslovne knjige. Gl. M P 51. [nazaj]
-
Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin, ki se je ukvarjal s trgovanjem z minerali in sodeloval s Zoisom in Kopitarjem. Kopitar v pismu M P 51 Zoisu sporoča, da se bolj kakor za neposredno plačilo za svoje usluge zelo zanima za zamenjavo, s katero bi dobil bohinjske rudnine. [nazaj]
-
Edvard Gold, sin tržaškega podjetnika Jožefa pl. Golda in Zoisove nečakinje Marije Ane Ivane Zois, ki je bolehal za vodenoglavostjo in umrl avgusta 1812. Gl. pismi M P 44 in 51. [nazaj]
-
Abraham Gottlieb Werner (1749–1817), profesor mineralogije na rudarski visoki šoli v Freibergu, goreč zagovornik neptunistične teorije o nastanku kamnin in nasprotnik vulkanistične teorije, Zoisov dopisnik. Prim. SBL IV, str. 838. Kopitar v M P 51 poroča, da razmišlja o upokojitvi in selitvi na Dunaj, kjer bi zasebno poučeval. [nazaj]
-
Slovak Jířivoj Palkovič, češki pesnik, časnikar in profesor češkega jezika v Požunu (SBL I, str. 502), je Kopitarju verjetno našel Nouvi zákon ali testament, prevod Nove zaveze, ki ga je Štefan Küzmič objavil leta 1771 v Halleju. Gl. M P 51. [nazaj]
-
Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38. [nazaj]
-
Najbrž gre za Zoisovo nezadovoljstvo – izraženo v osnutku M P 43 – nad namero Dobrovskega, da natisne staroslovansko slovnico s češko-nemškimi in ne latinskimi črkami. Gl. tudi M P 51. [nazaj]
-
Latinsko. »Naj mu v mojem imenu za vedno reče zbogom.« [nazaj]
-
Hrvaški razsvetljenec Maksimilijan Vrhovac, od 1787 zagrebški škof. ZK 2, str. 67. Pred 1810 je prišel Kopitar v njegovo družbo in zbudil njegovo zanimanje za hrvaške narodne pesmi in pregovore. Odtlej sta bila v pisemski zvezi. SBL I, str. 499, 502. Vrhovac je Kopitarju naročil, naj mu sestavi katalog najpomembnejših slovanskih leksikonov, slovnic in biblij, da bi izpopolnil svojo biblioteko. Kopitar je zaprosil za pomoč pri tej nalogi tudi Dobrovskega, ki je nalogo odklonil. Kopitar je katalog odposlal pred 21. 4. 1813. Gl. M P 51 in 54. [nazaj]
-
Srbski metropolit v Sremskih Karlovcih Štefan Stratimirović, pesnik in razsvetljenec, ki si je dopisoval s Kopitarjem, vendar sta se spoznala šele leta 1817. Metropolit je širil Kopitarjeve stike s srbskimi razsvetljenci, vendar je nasprotoval reformam Vuka Karadžića. SBL I, str. 502. [nazaj]
-
Nemški pedagog in jezikoslovec Christian Heinrich Wolke (1741–1825), zagovornik filantropizma, ki je več let deloval na dvoru carice Katarine Velike in se nato vrnil v Nemčijo. Zagovarjal je praktičen pravopis. [nazaj]
-
Latinsko. »Čestitam za nove črke, toda!!!« Vrstica se nanaša na Kopitarjeve reforme slovanskega pravopisa, do katerih je bil nezaupljiv Stratimirović, s katerimi pa sta se ujemala neki vlaški tisk in Wolkejev nazor. Prim. pismo M P 51. [nazaj]
-
Weber in Koller. Koller je bil vsekakor Kranjec, Bohinjec, ki je študiral naravoslovje in zasebno poučeval na Dunaju. O njem poroča Kopitar Zoisu v pismu M P 37. Verjetno gre sina Andreja Kollerja, ki je bil oskrbnik Zoisovih fužin v Bohinju od 1788, pozneje pa na Javorniku. Gl. ZK 2, str. 26. Mladi Koller je morda šel študirat na Zoisovo pobudo. Webru je bil dolžan denar, o čemer poroča Kopitar v pismu M P 51. [nazaj]
-
Latinsko. »In pika!« Torej se po Zoisovem mnenju spodobi, da imata tudi nekaj dolgov. [nazaj]
-
Kranjčan Jožef Jenko, profesor matematike na ljubljanskem liceju, nato na dunajski politehniki, se je s Kopitarjem spoprijateljil leta 1811. Kopitar je Zoisa večkrat prosil, naj mu s priporočili pomaga pri iskanju boljše službe oz. izboljšanju gmotnega položaja. Zois mu je ustregel. Gl. pisma M P 39–44, 46. Kopitar v pismu M P 51 poroča, da si Jenko ne upa ničesar dodati za barona – nedvomno mu je bilo rahlo nerodno zaradi zapletov v zvezi s Zoisovimi priporočili zanj. [nazaj]
-
Latinsko. »Naj ostane zdrav.« Dobrohotno. [nazaj]
-
Zoisov bratranec Jožef Kapus pl. Pichelstein je odšel zgodaj jeseni leta 1812 službeno na Sedmograško, pred tem pa naj bi pozabil na pošiljko, ki bi jo moral po naročilu Žige Zoisa dostaviti njegovemu bratu, baronu Jožefu na Dunaju. Za zaplet, za katerega se medsebojno obtožujeta bratranca Kapus in Jožef Zois, gl. pisma M P 47a, 48, 50, 52 in 53. [nazaj]
-
»Zaradi recenzije Breislaka.« [nazaj]
-
Dunajskega mineraloga in kustosa, nato direktorja na graškem Joanneumu, Friedricha Mohsa (prim. ZK 1, str. 45, op. 12 in SBL IV, str. 837), so Kopitar, Joris in Heubner zaman nagovarjali, naj za njihovo novoustanovljeno revijo Wiener Allgemeine Literaturzeitung napiše recenzijo Breislakove knjige in zavrne njegovo vulkanistično teorijo. Gl. pismi M P 50, 53 in 54. Zois je namreč že vsaj spomladi leta 1812 prosil Kopitarja, da mu poišče recenzije dela italijanskega geologa Scipioneja Breislaka, Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu, ki pa ga na Dunaju še niso poznali. Zato je Kopitar Zoisu naročil, naj na Dunaj pošlje nekaj izvodov knjige, da jih bo poslal v recenzijo nemškim znanstvenim revijam. Gl. pisma M P 37, 38, 44, 46. Prva recenzija je izšla v tübingenškem časopisu Morgenblatt. Kopitar jo je Zoisu poslal skupaj s pismom M P 49. Gl. tudi 50. [nazaj]
-
Andres Manuel del Rio (1764–1849), španski mineralog, profesor v Ciudad de Mexico. [nazaj]
-
Zavrnili so ga torej zagovorniki neptunistične teorije o nastanku kamnin, med katere je spadal tudi Zois. [nazaj]
-
Latinsko. »Tebi je rekel zbogom – danes je bil pri meni.« Morda namig na Mohsa, ki bo že kdaj drugič opravil, kar od njega pričakujeta Zois in Kopitar. [nazaj]
-
Odgovor na Kopitarjevo poročilo v pismih M P 53 in 54, da se bo družina Gold preselila na deželo in se posvetila Cereri (poljedelstvu) namesto Merkurju (trgovini). Zois namiguje na slabe razmere za trgovanje. [nazaj]
M P 56
Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu
Dunaj, 12. 6. 1813
Kazalo
M P 56: Pismo Jerneja Kopitarja Žigi Zoisu; Dunaj, 12. 6. 1813
| M P 56 (faksimile) |
| M P 561 (prepis) |
M P 56 (prevod) |
|
 |
| |
|
| Wien 12ten Juny 1813. |
Dunaj, 12. junija 1813 |
|
|
| Ew. Gnaden! |
Vaša milost! |
|
|
| Vor allem erfreue ich mich Ew. Besserbefindens von Grund des Herzens. Dann mache ich auch meine Gratulation zum Kreuze (in den Wienerzeitungen steht bloß der Freyherr v. Zois, freilich aber kennt alles nur einen Z.). |
Predvsem se iz vsega srca veselim Vašega boljšega počutja. Potem čestitam za križec (v dunajskih časopisih piše samo baron pl. Zois, seveda pa vsi poznajo samo enega Zoisa).2 |
| Früher schon traf mich Kargl bei St. Stephan. Er ist noch immer und auf immer struppirt. Seine Empfehlung etc. Vor zwei Tagen begrüßte mich Hippmann im Bierhause. Er ist nun in Mariazell, und kommt eben mit seinem Bruder (aus Siebenbürgen) von einem Besuche seiner Ältern, aus Sachsen. Auch ihn soll ich schönst empfehlen. Er ist recht fett geworden! Er erzählte mir, daß Ew. G. Mißling an eine Compagnie, worunter Jaut, verkauft haben, ich wußte nichts davon. |
Že pred tem sem pri Sv. Štefanu srečal Kargla.3 Še vedno je in vedno bo preobremenjen. Priporoča se itd. Pred dvema dnevoma me je v pivnici pozdravil Hippmann.4 Sedaj je v Mariazellu in se je s svojim bratom (s Sedmograškega) pravkar vrnil iz Saške z obiska pri starših. Tudi njega moram lepo priporočiti. Postal je prav zamaščen. Pripovedoval mi je, da je Vaša milost Mislinje prodala neki družbi, v kateri je tudi Jaut.5 O tem nisem vedel ničesar. |
| Von Junk, bei dem ich früher einmahl war, soll ich auch, besondres von der Frau viel herzliches ausrichten. |
Tudi od Juncka,6 pri katerem sem bil že enkrat prej, predvsem pa od njegove žene, moram prenesti prisrčne pozdrave. |
| Die Goldischen sollen die Meyerey nur auf den Sommer gepachtet haben. Sie machen Geheimniße, ich habe das erste und dieses aus fremden Mäulern. |
Goldovi naj bi pristavo najeli samo čez poletje.7 Skrivajo; za prvo in zadnjo skrivnost sem izvedel iz tujih ust. |
| Mit Tammerburg werde ich also abschließen. |
S Tammerburgom8 bom torej obračunal. |
|
 |
| Nur war ihm leid im Kistl keine Billichgratzer, noch grüne Hornsteine, noch Idrianer Brandschiefer, als die er hie und wieder versprochen (dem E. H.?) habe, zu finden. Er ging deswegen mich an, ob ich ihm nicht zur lösung seines Worts verhelfen könnte? |
Obžaloval je le, da v zabojčku ni našel nobenega polhograjčana, niti zelenega roženca, niti idrijskega ognjenega skrilavca, ker jih je večkrat obljubil (Njegovi visokosti?).9 Zato je nagovoril mene, ali mu morda ne bi mogel pomagati, da izpolni dano besedo. |
| Breislak’s Bemerkung kommt in unsere Literaturz. Vielleicht bin ich gar so glücklich eine Rec. von Werner selbst, oder doch seinen Umgebungen zu erwirken. Ich schreibe dieswegen selbst an Werner’n! Wenn ihn Breislak oder E. G. was Albanesisches verschaffen könnten, so thäte er’s ganz gewiß!
|
Breislakova opažanja bodo objavljena v našem časopisu za literaturo.10 Mogoče bom imel celo takšno srečo, da bom pridobil recenzijo od samega Wernerja ali vsaj iz njegovega kroga.11 V ta namen bom pisal Wernerju sam! Če bi mu Breislak ali Vaša milost lahko priskrbela kaj albanskega, bi to prav gotovo naredil! |
| Von Hofmann ist nichts weiter heraus als die 2 Bde die E. G. ja beide haben. Sobald was kommt, auch von Steffens, säume ich keinen Augenblick!
|
Hoffmannovega ni izšlo nič drugega kot dva zvezka, ki pa ju Vaša milost že ima. Brž ko bo kaj izšlo, tudi od Steffensa, ne bom zapravil niti trenutka!12 |
| Der Kompilator Illyr. ist ein Breslauer Professor, Woltersdorf. Ich habe Supan, Rudesh, die Agramer zu berichtigenden Rec. aufgefordert, sed pigri sunt omnes.
|
Ilirski kompilator je neki wroclawski profesor Woltersdorf.13 Zupana,14 Rudeža15 in Zagrebčane16 sem pozval, naj napišejo kritične recenzije, sed pigri sunt omnes.17 |
| Schnurrer ist der knauserigste Pastor. Aber ich werde das ganze = 14 St. doch vermuthlich um 14 # kriegen, nur muß ich das Risico des Transports tragen. |
Schnurrer je najbolj stiskaški pastor. Kljub temu bom vseh 14 kosov verjetno vendarle dobil za 14 florintov, nase pa moram prevzeti tveganje prevoza.18 |
|
 |
| Mit den Carant. denke ich, wiewohl sie auch Dobr. pollicitirt, noch bis November zu warten, als bis wohin die Beantwortungen der Preisfrage des E. H. eingelaufen seyn müssen. Da werde ich bestimmt wissen welche Ausdehnung ich der Schrift geben soll. Vielleicht muß ich die ganze Preisfrage mit aufnehmen, welches mir mühsam aber ehrenvoll wäre! Necdum bene inspexi. Im August soll ich zu den Prüfungen der Serbischen Seminarien nach Ofen etc. reisen! Vielleicht komme ich bis Karlowiz, vielleicht aber nicht einmahl von Wien. Zu thun habe ich genug: 7 Stunden Bibliothek, Censur 3er Zeitungen täglich, nebst allem sonst vorkommenden Griechisch et Slavisch, und noch dazu Censor im Deutsch, Franz., Ital. etc. 1 Stunde Arabisch etc. Sed docuisti me, laborem esse fontem voluptatis et sanitatis et contentezzae! – Et est vere!
|
S Karantanci nameravam – čeprav jih obljublja tudi Dobrovský19 – počakati do novembra, ko se izteče rok za prijavo odgovorov na nagradno vprašanje nadvojvode.20 Takrat bom zagotovo vedel, kako obširno razpravo naj napišem. Morda se bom moral spoprijeti s celotnim nagradnim vprašanjem, kar bi bilo zame sicer utrudljivo, toda častno! Necdum bene inspexi.21 V avgustu naj bi odpotoval v Budo itd. na izpite srbskih seminarjev itd. Mogoče bom prišel do Karlovca, mogoče pa niti z Dunaja. Dela imam dovolj: 7 ur knjižnice, cenzura treh časopisov na dan, poleg tega vsega, kar se še sicer pojavi grškega in slovanskega, vrh tega pa še cenzor za nemščino, francoščino, italijanščino itd., 1 ura arabščine itd.22 Sed docuisti me, laborem esse fontem voluptatis et sanitatis et contentezzae! – Et est vere!23 |
| Solaritsch wird von Dobr. recensirt. |
Dobrovský recenzira Solarića.24 |
| Je mehr ich andere Dialekte kennen lerne, desto mehr schätze ich den unsrigen als alt! |
Kolikor bolj spoznavam druge dialekte, toliko bolj cenim našega kot starega! |
| Raunichar ist meine Hoffnung. Er ist ein trefflicher Kopf. Etiam de dogmatica magis recedet col tempo. |
Ravnikar je moje upanje. Izredna glava je.25 Etiam de dogmatica magis recedet col tempo. 26 |
|
 |
| Dobrowski hat E. G. zürnen über seinen Brief als ein schmeichelhaftes Kompliment aufgenommen. |
Dobrovský je jezo Vaše milosti nad njegovim pismom vzel kot laskav kompliment.27 |
| Der Nouvi Zákon, der bei Supan ist, ist ja längst von mir E. G. Bibliothek verehrt, Palković hat mir schon einen anderen aufgetrieben, auf etwas schlechteren Papier, aber er hofft noch mehrere zu kriegen. |
Nouvi zákon,28 ki je pri Zupanu, sem vendar že davno posvetil knjižnici Vaše milosti; Palković mi je že priskrbel drugega na nekoliko slabšem papirju, vendar upa, da jih bo dobil še več.29 |
|
De Gramm. Dobrovii litterali minime despero, nec desinam omnibus modis urgere! |
De Gramm. Dobrovii litterali minime despero, nec desinam omnibus modis urgere! 30 |
| Mit Solaritsch und Appendini werde gelegentlich die Coresp. fortsetzen. |
Dopisovanje s Solarićem in Appendinijem31 bom nadaljeval ob priložnosti. |
| Da Bonaza dort ist, so bitte ich E. G. sich der Lieder, die sein Hansl kann, zu erinnern! |
Ker je Bonazza32 tam, prosim Vašo milost, da se spomni pesmic, ki jih zna njegov Janezek! |
| Wie gerne wäre ich auch wieder einmahl vor Ihrem Bette, oder Sessel! |
Kako rad bi bil že spet enkrat pred Vašo posteljo ali stolom! |
| Der junge Rudesh ist ein ganz guter Kopf, aber dem Herzen nach auch seines Vaters Sohn. Doch wäre es nicht übel, wenn seine Liebe zu Voyages etc. und zum Slavischen nach meinem Vorschlage von Supan zu was Ersprißlichen benutzt würde. E. G. können dieserwegen auch auf Supan wirken. |
Mladi Rudež33 je prav bistre glave, po srcu pa vendarle tudi sin svojega očeta.34 Vendar ne bi bilo slabo, če bi Zupan po mojem predlogu njegovo ljubezen do voyages35 itd. in do slovanstva uporabil za kaj vzpodbudnega. Vaša milost lahko po tej poti vpliva tudi na Zupana. |
| Mit ewiger Verehrung und Liebe E. G. ergebenster |
Z večnim spoštovanjem in ljubeznijo, Vaši milosti vdani |
| |
|
|
Sekretär K. m. p. |
tajnik Kopitar l. r. |
|
|
| PS. Den Brief an Ravnihar bitte ich zu petschieren. |
P. S. Prosim, da se pismo Ravnikarju zapečati. |
|
|
|
Opombe
-
Preganjena polovica lista, 4 s črnilom popisane strani. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Leta 1813 je postal Zois vitez francoske Legije časti. [nazaj]
-
Neki nadporočnik Kargel, ki ga Kopitar večkrat omenja. Gl. npr. ZK 1, str. 41, ZK 2, str. 156. [nazaj]
-
Verjetno neki železar v avstrijskem Mariazellu. [nazaj]
-
Vojna in davki so v teh letih oslabili Zoisovo gospodarstvo. Leta 1812 je zmanjkalo denarja za železarne, tudi za plavže železne rude v Mislinji. V Gradcu je najel posojilo in ga vknjižil na mislinjsko posest. SBL IV, str. 836. Zois je proti koncu leta 1812 razmišljal o prodaji štajerske železarne ali o posojilu zanjo. Gl. M P 48 in 50. Joahim Pavel Jaut je bil vsaj že od leta 1804 Zoisov oskrbnik v Mislinji. Gl. ZK 1, str. 41, op. 3. [nazaj]
-
Kidrič Juncka ni identificiral. Prim. ZK 2, str. 123, op. 10. Gre za kakega visokega uradnika na Dunaju, Zoisovega znanca. Zois se je z njim npr. posvetoval o svojih finančnih težavah in prodaji mislinjske železarne, mu priporočil Jožefa Jenka, pomagal je reševati tudi zaplet s Kapusovo pošiljko. [nazaj]
-
Kopitar poroča v pismih M P 53 in 54, da se bo družina Jožefa pl. Golda in Zoisove nečakinje Marije Ane Ivane Zois preselila na deželo in se posvetila poljedelstvu. Gl. Zoisov komentar v osnutku pisma M P 55. [nazaj]
-
Oče Joseph Tammerburg, dunajski zbiratelj rudnin, ki se je ukvarjal s trgovanjem z minerali in sodeloval s Zoisom in Kopitarjem. [nazaj]
-
Nadvojvoda Rainer (1783–1853), deseti sin Leopolda II., cesarja Svetega rimskega cesarstva, brat vladajočega avstrijskega cesarja Franca I., ki je tako kot brat, nadvojvoda Janez, imel mineraloški kabinet. Tammerburg ga je oskrboval z minerali. Prim. M P 36. [nazaj]
-
Wiener Allgemeine Literaturzeitung. Revija je začela izhajati 1. januarja 1813 in je izhajala do leta 1816. Najprej jo je urejal Franz Sartori, nato C. F. A. Hartmann, nazadnje M. v. Collin. Njena naloga je bila obveščati predvsem o tujih znanstvenih delih. Kopitar, ki je v njej sodeloval od začetka kot urednik za filologijo, slovansko in novogrško literaturo, poroča Zoisu prvič o njej v pismu M P 49. [nazaj]
-
Dunajskega mineraloga in direktorja na graškem Joanneumu, Friedricha Mohsa, so Kopitar, Joris in Heubner zaman nagovarjali, naj za Wiener Allgemeine Literaturzeitung napiše recenzijo Breislakove knjige in zavrne njegovo vulkanistično teorijo. Gl. pismi M P 50, 53 in 54. Zois je namreč že vsaj spomladi leta 1812 prosil Kopitarja, da mu poišče recenzije dela italijanskega geologa Scipioneja Breislaka, Introduzione alla geologia, izdanega 1811 v Milanu, ki pa ga na Dunaju še niso poznali. Zato je Kopitar Zoisu naročil, naj na Dunaj pošlje nekaj izvodov knjige, da jih bo poslal v recenzijo nemškim znanstvenim revijam. Gl. pisma M P 37, 38, 44, 46. Prva recenzija je izšla v tübingenškem časopisu Morgenblatt. Kopitar jo je Zoisu poslal skupaj s pismom M P 49. Gl. tudi 50. Sedaj namerava kopitar recenzijo zaupati Abrahamu Gottliebu Wernerju (1749–1817), profesorju mineralogije na rudarski visoki šoli v Freibergu, gorečemu zagovorniku neptunistične teorije o nastanku kamnin in nasprotniku Breislakove vulkanistične teorije, Zoisovemu dopisniku. Prim. SBL IV, str. 838. [nazaj]
-
Nemški filozof, znanstvenik in pesnik Henrik Steffens (1773–1845). Najbrž je mišljeno njegovo delo Vollständiges Handbuch der Oryktognosie, ki je izšlo v štirih delih 1811–1824. Kopitar je zainteresiranemu Zoisu isto sporočilo o Steffensovih in Hoffmannovih nadaljevanjih, ki še nista izšli, predal v pismu M P 44. Hoffmannovo nadaljevanje (Christian August Siegfried Hoffmann (1760–1813) je začel leta 1811 v Freibergu izdajati Handbuch der Mineralogie; drugi zvezek je izšel leta 1812, četrti, zadnji, pa leta 1818) je bilo poslano Zoisu februarja leta 1813. Gl. M P 51. [nazaj]
-
Ernst Gabriel Woltersdorf in njegovo delo Illyrische Provinzen. [nazaj]
-
Jezikoslovec in pesnik Jakob Zupan (1785–1852), po 1811 kaplan v Šmarju pri Ljubljani in član Zoisovega krožka. Popisoval je slavistične knjige v baronovi knjižnici. Prizadeval si je za vzbujanje narodne zavesti in za povezovanje med Slovani. Gl. SBL IV, str. 870–873. Kopitar mu je v pismih Zoisu pogosto nenaklonjen. [nazaj]
-
Graščak, mecen in etnograf Jožef Rudež (1793–1846), ki se je pod Kopitarjevim mentorstvom podal na potovanje po Nemčiji. Kopitar ga je večkrat nagovarjal k pisanju recenzije Woltersdorfove knjige. Gl. SBL III, str. 155–157. [nazaj]
-
Zagrebškega škofa Maksimilijana Vrhovca? [nazaj]
-
Latinsko. »Toda vsi so leni.« [nazaj]
-
Christian Friedrich Schnurrer (1742–1822), profesor v Tübingenu, poznavalec južnoslovanskega protestantskega tiska na Württemberškem, je ponudil Dobrovskemu in Kopitarju v odkup Trubarjev glagolski tisk. V pismih M P 39 in 45 Kopitar Zoisa sprašuje, ali je knjigo pripravljen kupiti, sicer bi jo kupil zase ali za dvorno knjižnico. V pismu M P 42 je Zois izrazil zanimanje za nakup. O korespondenci na to temo gl. tudi pismi M P 46 in 47. V sedanji zadevi, omenjeni prvič v pismu M P 50, gre verjetno že za kak drug odkup. [nazaj]
-
Češki filolog Josef Dobrovský (1753–1829), utemeljitelj moderne slavistike, s katerim si je začel Kopitar dopisovati marca 1808. ZK 1, str. 38. [nazaj]
-
Nadvojvoda Janez (1782–1859), deveti sin Leopolda II., cesarja Svetega rimskega cesarstva, brat vladajočega avstrijskega cesarja Franca I, je leta 1813 razpisal nagradno vprašanje o Karantaniji. Kopitar je nameraval sodelovati z raziskavo o Brižinskih spomenikih in Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Gl. pismi M P 35 in 47. [nazaj]
-
Latinsko. »Toliko bolj temeljito sem razmislil.« [nazaj]
-
Kopitar je postal leta 1810 cenzor za slovanske in novogrške knjige in skriptor v dvorni knjižnici, poleg tega je zasebno poučeval. SBL I, str. 501. [nazaj]
-
Latinsko in italijansko. »Toda naučil si me, da je delo tako vir slasti kot razuma in zadovoljstva. – In res je!« [nazaj]
-
Srbski razsvetljenec in korektor slovanske tiskarne v Benetkah Pavao Solarić je bil Kopitarjev dopisnik. Prim. SBL I, str. 502 in KIV, str. 9. Verjetno gre za delo Bukvar slavenskij triasbuzhnij, ili pervoe rukovodstvo k posnanim knig i pisanij, vo upotreblénje Slaveno-Serbov. [nazaj]
-
Poznejši tržaški in koprski škof Matevž Ravnikar (1776–1845), tedaj profesor dogmatike na ljubljanskem bogoslovnem učilišču, vodja semenišča, profesor in nedeljski pridigar na liceju, kancler centralnih šol v Ljubljani, kjer je predaval filozofijo in svetopisemske vede. V okviru Kopitarjevega pojekta prevoda biblije je skoraj sam prevedel Mojzesovo peteroknjižje iz hebrejščine, leta 1813 pa izdal prevoda Sv. Maša ino keršansko premišljevanje in Perpomočik Boga prav spoznati. Izpolnil je Kopitarjeva pričakovanja in postal praktični izvrševalec v njegovi slovnici začrtane teorije preroda slovenskega jezika. Gl. SBL III, str. 46–48. [nazaj]
-
Latinsko in italijansko. »Sčasoma se bo oddaljil tudi od dogmatike.« [nazaj]
-
Najbrž gre za pismo Dobrovskega, ki ga je Kopitar Zoisu poslal skupaj s svojim pismom M P 41. V zvezi s tem pismom piše Zois v osnutku M P 43, da ga je prestrašila in vznejevoljila namera Dobrovskega, da natisne staroslovansko slovnico s češko-nemškimi in ne latinskimi črkami. Gl. tudi M P 51 in 54. [nazaj]
-
Nouvi zákon ali testament, prevod Nove zaveze, ki ga je Štefan Küzmič objavil leta 1771 v Halleju. [nazaj]
-
Slovak Jířivoj Palkovič, češki pesnik, časnikar in profesor češkega jezika v Požunu (SBL I, str. 502), je Kopitarju našel Nouvi zákon ali testament. Gl. M P 51 in 55. [nazaj]
-
Latinsko. »Nad črkovno slovnico Dobrovskega nikakor ne obupavam, niti ne bom prenehal pritiskati z vsemi sredstvi.« [nazaj]
-
Italijanski piarist Francesco Maria Appendini, avtor dela Grammatica della lingua illyrica iz leta 1808, Zoisov korespondent. Gl. ZK 1, str. 131, op. 37. Po njem je stopil v stik s Kopitarjem in Dobrovskim. Gl. pismo M P 38. [nazaj]
-
Zoisov nečak Franc Anton pl. Bonazza, ki je živel na Hrvaškem in se je 1809 poročil z nečakinjo zagrebškega škofa Vrhovca. [nazaj]
-
Kopitarjev varovanec Jožef Rudež, sin graščaka Antona Rudeža. [nazaj]
-
Prim. podobno Kopitarjevo oceno obeh Rudežev v pismu M P 44. [nazaj]
-
Francosko. »Potovanj.« [nazaj]
M P 57
Pismo Valentina Vodnika Žigi Zoisu
Ljubljana, 27. 6. 1813
Kazalo
M P 57: Pismo Valentina Vodnika Žigi Zoisu; Ljubljana, 27. 6. 1813
| M P 57 (faksimile) |
| M P 571 (prepis)s |
M P 57 (prevod) |
|
 |
|
|
| Laybach den 27. Juny 1813 |
Ljubljana, 27. junija 1813 |
|
|
| E. G. |
Vaša milost! |
|
|
| Wir erleben die Freude, daß Primiz auf meine Einladung sich sehr günstig für die gute Sache herbey läßt. Ich füge seinem eingesendeten U. St. Lexikon auch sein Schreiben bei. – Mit dem Eintragen der gesammelten Wörter bin ich bis auf zwey drittel Arbeit fertig, ein kleines drittel bleibt noch zu gewältigen; wird aber vermuthlich in einer anderthalben Woche fertig. – Dann mache ich noch die Nachlese aus dem gegenwärtigen U. St. Lexicon, aus Hippolit etc. Was thun wir? wie taufen wir das Kind? – Slovar will den Kopitar nicht gefallen. Hier habe ich keine Einwendungen gehört, nähmlich hier in Krain. Omnibus ruminatis schwanke ich am Ende zwischen Slòvnik und Beſèdnik. БєсЪдǒю 2 heißt colloquor, sermocinor, dissero. БєсЪда colloquium, conversation, côterie. СЛОВНИΚЬ aber wäre sehr erwünscht, den bekanten graecisirenden Zußammensetzungs Geist zu bannen, damit man nicht den Spuck des Ricsoſlovnik am Halse hätte: jedoch Beſèdnik ist ebenfalls einfach. Ergo tamen Beſèdnik?? |
Zelo smo veseli, da se je Primic3 na moje povabilo za dobro stvar zelo ugodno odzval.4 U. St.5 leksikonu, ki ga je poslal, prilagam tudi njegovo pismo. Z vnašanjem zbranih besed sem gotov do dveh tretjin. Za obdelavo ostaja še ena tretjina, ki pa bo verjetno končana v poldrugem tednu. Potem bom še preveril po najnovejšem U. St leksikonu, po Hipolitu6 itd. Kaj bomo storili? Kako bomo krstili otroka? Slovar7 Kopitarju menda ni všeč. Tu, namreč na Kranjskem, pa nisem slišal nobenih ugovorov. Omnibus ruminatis8 omahujem na koncu med Slòvnik in Beſèdnik. Бєсέдую9 pomeni colloquor, sermocinor, dissero.10 Бєсέда colloquium, conversation, côterie .11 СЛОВНИΚЬ pa bi bil zelo priporočljiv, da bi se izognili znani grecizirajoči ljubezni do zloženk. Tako nam za vrat ne bi sedla mora Ricsoſlovnika; toda Beſèdnik je prav tako preprost. Ergo tamen Beſèdnik??12 |
|
 |
| Im heutigen Telegraph nennt uns Nodier den Frencelius; von mir aus hat er ihn nicht nennen gehört, er muß also doch etwas mehr als oberflächliche Kenntniß vom Slavischen etwoher erhalten haben. So viel weiß ich aus seinem von ihm zu Paris ausgegebenen, mir gezeigten, Etymologicon, daß er Geschmack an Sprachgrübeleyen findet. Schade, das alle Etymologen nur um die Quelle herum tappen, sie selbst aber nicht suchen! Nahe war Adelung, ja der nächste, und Herder hat dem kritisch bestimmten Leitfaden dazu gegeben – sed retro pedem meum! |
V današnjem Telegrafu nam Nodier13 navaja Frentzla.14 Jaz mu ga nisem omenil; torej si je moral nekje vendarle pridobiti več kot površinsko znanje o slovanstvu.15 Da pa uživa v jezikovnih razpravah, vem iz njegovega Etymologicon,16 ki ga je izdal v Parizu in mi ga je pokazal. Škoda, da vsi etimologi le tipajo okrog izvora, samega izvora pa ne iščejo. Adelung17 je bil blizu, celo najbližji, Herder18 pa je kritično nakazal smer – sed retro pedem meum!19 |
| Dem Kopitar schickte ich 125 Ankündigungen, und machte ihn und seinem Wirkungs Geist und Kreis zu meinem Bevollmächtigten und Sachwalter zu Wien, Ofen, Presburg, Steinamanger, Prag, Lemberg und wie immer weit er es für zuträglich glaubt, und was er für besser erachtet. Die Aussichten sind immer heiterer, hier sind bereits 9 gezahlte Prenumerazionen, von Reifnitz werden 13, anderes woher 10 kommen, die Alumnen des Bisch. Seminarium werden beynahe alle bis 15 Sept. abonieren. Mit August fängt der Druck an, naj bo kar hózhe.
|
Kopitarju sem poslal 125 naznanil20 in ga skupaj z njegovim duhom in krogom delovanja imenoval za svojega pooblaščenca in zastopnika na Dunaju, v Budi, Bratislavi, Szombathelyju, Pragi, Lvovu in tako daleč, kolikor misli, da je še primerno in ugodnejše. Vedno bolje kaže; tu je že 9 plačanih prednaročil, iz Ribnice jih pričakujem 13, od drugod 10, do 15. septembra se bodo naročili skoraj vsi gojenci škofijskega semenišča. Avgusta gre v tisk, naj bo kar hózhe. |
|
|
| Vodnik. m. p. |
Vodnik l. r |
|
|
| PS. Den Brief des Primiz schicke ich vielleicht morgen, Raunicher hat und braucht ihn. |
P. S. Primičevo pismo bom morda poslal jutri; Ravnikar21 ga ima in potrebuje. |
|
|
|
Opombe
-
Četrtina lista, 2 s črnilom popisani strani v nemškem jeziku. Prepis Ivana Prijatelja. [nazaj]
-
Za četrto in šesto črko gl. J. Kopitar, Glagolita, 1995, str. 48, cirilska znaka pod št. 33 in 22. [nazaj]
-
Janez Nepomuk Primic, od februarja 1812 profesor slovenskega jezika na graškem liceju. [nazaj]
-
Stavek, kakor tudi celotno pismo, se nanaša na Vodnikov projekt nemško-slovenskega slovarja. V prvi fazi je delal na njem do leta 1804 in ga končal do leta 1806, ga nato predeloval in popravljal do smrti. Javnost je o njegovem dokončanju do leta 1813 obvestil vsaj petkrat. Slovar ni izšel, ker je Vodnik čakal na poenotenje slovenske pisave, pa tudi zaradi političnih pretresov in pomanjkanja denarja. Primic ga je pri delu spodbujal. Gl. SBL IV, str. 519, 520. Prim. Kopitarjevo kritiko njegove počasnosti v pismu M P 40. [nazaj]
-
? [nazaj]
-
O. Hipolit (po 1650–1722), filolog in nabožni pisatelj, avtor trijezičnega latinsko-nemško-slovenskega slovarja, ki ni bil popravljen in natisnjen do konca. Gl. SBL I, str. 321, 322. [nazaj]
-
Izposojenka iz ruskega jezika. [nazaj]
-
Latinsko. »Po vseh prežvečenih.« [nazaj]
-
Za četrto in šesto črko gl. J. Kopitar, Glagolita, 1995, str. 48, cirilska znaka pod št. 33 in 22. [nazaj]
-
Latinsko. »Govorim, pogovarjam se, razlagam.« [nazaj]
-
Latinsko in francosko. »Pogovor, razgovor, koterija.« [nazaj]
-
Latinsko in slovensko. »Torej vendarle Besednik?« Vodnik je poleg končnih variant besednjak in slovár za svoj slovar uporabljal še besediše. Prim. SBL IV, str. 519, 520. [nazaj]
-
Francoski pesnik, leksikograf in naravoslovec Charles Nodier (1780–1844), ki je postal leta 1812 urednik uradnega lista Ilirskih provinc, Le Télegraphe Officiel. Prijateljeval je z Vodnikom in podpiral izdajo njegovega slovarja. Gl. SBL II, str. 203. [nazaj]
-
Evangeličanski pastor, jezikoslovec Abraham Frentzel (1656–1740), ki je med 1693 in 1696 v Bautznu na Saškem izdal slovar in slovnico gornjelužiškosrbskega jezika De originibus linguae sorabicae. [nazaj]
-
Nodier namreč ni govoril nobenega slovanskega jezika. [nazaj]
-
Verjetno njegovo filološko delo Le Dictionnaire raisonné des onomatopoées françaises, objavljeno leta 1808. [nazaj]
-
Nemški filolog in leksikograf Johann Christoph Adelung (1732–1806), avtor slovarja Grammatisch-kritischen Wörterbuch der hochdeutschen Mundart (Leipzig 1774–1786), v katerem je izpeljal tudi etimologije besed. Pri delu na svojem slovarju se je nanj opiral Vodnik. [nazaj]
-
Nemški pesnik in filozof Johann Gottfried von Herder (1744–1803) je leta 1772 objavil Abhandlung über den Ursprung der Sprache. [nazaj]
-
»Toda za mano.« [nazaj]
-
O skorajšnjem izidu slovarja. [nazaj]
-
Poznejši tržaški in koprski škof Matevž Ravnikar (1776–1845), tedaj profesor dogmatike na ljubljanskem bogoslovnem učilišču, vodja semenišča, profesor in nedeljski pridigar na liceju, kancler centralnih šol v Ljubljani, kjer je predaval filozofijo in svetopisemske vede. Gl. SBL III, str. 46–48. [nazaj]
Kazalo osebnih imen v pismih iz korespondence Žige Zoisa M P 35 do 57
(6. 4. 1812 – 27. 6. 1813)
Adelung, Johann Christoph 36, 43, 57
Alter, Franz Karl 40, 43
Appendini, Francesco Maria 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47a, 48, 50, 54, 56
Auersperg 37
Avguštin, sv. 35
Bandtke, Jerzy Samuel 50
Bast, Friedrich Jakob 40, 43
Beck, Ferdinand 35, 36, 37, 38, 42, 46, 47a, 49, 49a, 53, 54
Beck, soproga 35
Beethoven, Ludwig van 49
Bellino, študent 45
Bjelik, Jurij 35
Blagaj, grof 51, 55
Blagaj, sin 51
Boisserolli 36, 43
Boissonade de Fontarabie, Jean François 40, 43
Bonazza, Anton 40, 42, 44, 48, 51, 56
Bonazza, Janez 56
Born, Ignaz 35, 37
Bratiš 43
Breckerfeld, Franc Anton 37, 43
Breislak, Scipione 35, 36, 37, 38, 40, 44, 46, 49, 50, 53, 54, 55, 56
Brocchi 35
Bürg 51
Büttner, Christian Wilhelm 35, 40, 43, 50
Camuzzi, Karel 43
Cernazaj, Giuseppe Carlo 35, 36, 41, 48, 51, 55
Chorinsky, grof 50
Cloz, Paris 47, 47a
Collin, M. 49, 50, 56
Dario 36
Dietrichstein, grof 44
Dietrichstein, Moritz Joseph Johann 44
Dobrovský, Josef 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 47, 47a, 48, 50, 51, 53, 54, 55, 56
Dolžan, oskrbnik 51, 55
Eckhel 35
Engel, Johann Christian 37, 38, 40, 44, 45
Enzenberg 37, 43
Erberg, Jožef Kalasanc 44, 46, 47a, 48, 50, 53
Ernestina 48
Eulenspiegel, Till 36
Faber, Basilius 49a, 54
Ferber, Janez Jakob 35, 37
Ferdinand, nadvojvoda 51
Fortuna, Janez 36
Franc I., cesar 36, 37, 51, 56
Frentzel, Abraham 57
Friderik II., kralj 44
Friderik Viljem III., kralj 46
Frieβ, Moritz 37, 40, 51
Fritz, Ignaz Franz 37, 54
Gallois de la Chapelle, Louis Georges Gabriel 35
Gentz, Friedrich 42, 48
Gessner, Konrad 54
Gilbert, Ludwig Wilhelm 35, 36, 44, 50, 51
Gold, družina 42, 51, 54, 55, 56
Gold, Ana 44
Gold, Edvard 44, 51, 55
Gold, Jožef 35, 37, 41, 42, 44, 45, 46, 47, 47a, 48, 51, 53, 54, 55, 56
Gold, Marija Ana Ivana, roj. Zois 35, 36, 37, 40, 41, 42, 44, 45, 46, 47, 47a, 48, 51, 53, 54, 55, 56
Gostiša, Janez 35, 37, 47a
Gostiša, soproga 35
Gruber, Gabrijel 35
Gruber, Tobija 35, 37
Hammer-Purgstall, Joseph 49, 50
Hantschl 51
Harrach, družina 39, 42, 44, 46, 47a, 49, 50
Hartmann, C. F. A. 49, 50, 56
Heidinger, svétnik 36
Heidinger, vdova 36
Heidinger, Wilhelm Karl 41
Herbic, Frančišek 36
Herder, Johann Gottfried 57
Hermann, založnik 43
Hermbstädt, Sigismund Friedrich 47a
Heubner, knjigarnar 36, 37, 38, 42, 44, 46, 47a, 49, 53, 54, 55, 56
Hipolit, o. 57
Hippmann, železar 56
Hippmann, brat 56
Hladnik, Franc de Paula 40
Hoffmann, Christian August Siegfried 36, 44, 47a, 50, 51, 56
Hohenwart, Franc Jožef Hanibal 44, 45, 50, 53
Hohenwart, Žiga Anton 37, 40, 41, 43, 44, 45, 46, 47a, 48, 50, 53
Hormayr, Joseph 43, 47a, 48
Host, Nicolaus Thomas 40, 43
Humboldt, Alexander 40, 43, 47a, 48, 50, 53
Humboldt, Wilhelm 40, 43, 47a, 48, 50, 53
Janez, nadvojvoda 35, 36, 41, 44, 47, 47a, 53, 56
Janič, benediktinec 44
Jaut, Joahim Pavel 56
Jenko, Jožef 35, 36, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47, 47a, 48, 49, 50, 51, 52, 55
Jenko, brat 46
Jerman, Andrej 48
Jevnikar, Anton 49
Johanneau, Eloi 36
Jones 43
Joris 50, 53, 54, 55, 56
Junck, uradnik 43, 44, 46, 47, 47a, 48, 50, 52, 56
Junck, soproga 56
Junk, Antonia 43, 44
Kapus pl. Pichelstein, Janez Nepomuk 46, 47a, 48, 50, 52, 53, 55
Kapus pl. Pichelstein, Žiga 46
Karadžić, Vuk 37, 43, 51, 55
Karek, gospa 50
Kargel, nadporočnik 56
Karnof, Vincenc 35, 36, 38, 40, 44, 46, 51, 52, 53
Katarina II., carica 44, 55
Kis, profesor 50
Klemens, Andrej 38, 49a
Klobus 54
Knobloch, založnik 44, 46, 49
Kogl, Karel Bernard 44, 45, 46, 53
Koller, Andrej 37, 51, 55
Koller, sin 37, 40, 51, 55
Kopitar, Jernej 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 47a, 48, 49, 49a, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57
Korn, Henrik Viljem 50
Krelj, Sebastijan 43
Küzmič, Štefan 51, 55, 56
Lang, Franc Inocenc 46
Launoy 44
Lehmann, Avgust 50
Lehmann, Ivana 50
Lehmann, Janez 50
Lehmann, Jožef 50
Leitner, profesor 40, 47
Lellis, Johann 43, 44, 47, 47a
Leonhard, Carl Cäsar 43, 44
Leopold II., cesar 36, 56
Leopoldina, princesa 46
Linde, Samuel 36, 43, 53
Linhart, Anton Tomaž 50
Lojčerjeva 44
Lorenz, Martin 47a
Luiza, kraljica 46
Maksimilijan Jožef von Habsburg-d'Este 48
Malfatti von Monteregio, Johann 49
Mannert, Konrad 44
Marija Luiza, nadvojvodinja 36
Melanchthon, Philipp 49a
Metternich, Clemens 46, 48
Mithridales 47a
Mohs, Friedrich 35, 37, 38, 40, 41, 42, 43, 44, 49, 50, 53, 54, 55, 56
Moll, Carl Ehrenberg 40, 43, 44, 47a
Müller, Adam Heinrich 48, 49, 50
Mušicki, Lukijan 37, 43
Nabojs, častnik 44
Napoleon I. Bonaparte, cesar 35, 36, 42, 44, 45, 46, 48, 49, 52, 53, 54
Nodier, Charles 57
Novosilcov, Nikolaj Nikolajevič 40, 43
Nüll, Friderik van der 36
Ossoliński, Józef Maksymiljan 36, 40, 45, 49, 53, 54
Palkovič, Jířivoj 51, 55, 56
Pallas, Karolina 44
Pallas, Peter Simon 44
Pasetzky 39, 43
Pasetzky, Avgust Mihael 39
Pasetzky, Leopold 43, 44, 47, 47a
Penzel, Abraham Jakob 45
Pfaundler, gospa 36, 37, 38, 42, 44, 46, 47a, 49, 53, 54
Pirsner, denarni posrednik 37, 38, 44, 45
Pirsner, sestra 44, 45
Platon 35, 40, 43
Pohlin, Marko 35, 40, 43
Poly, grofica 46
Prešern, Simon 44
Primic, Janez Nepomuk 35, 37, 40, 43, 45, 47, 47a, 50, 51, 57
Rainer, nadvojvoda 36, 41, 56
Ravnikar, Matevž 35, 43, 44, 49, 49a, 50, 56, 57
Reichstadtski, vojvoda 49
Repič, Franc 35
Reuss 35
Rio, Andres Manuel del 55
Rudež, Anton 37, 44, 45, 46, 56
Rudež, Jožef 37, 44, 45, 46, 56
Rudež, Jožefa, roj. Kogl 44, 45, 46
Sartori, Franz 35, 37, 43, 48, 49, 50, 56
Sartori, Jožef 43
Saurau, Franz Joseph 39, 40, 48, 50
Saurau, soproga 50
Scheller, Johann Gerhard 54
Schelling, Friedrich Wilhelm Joseph 50
Schemerl, Andrej 37, 40
Scherer, Johann Andreas 37
Scheuchenstuhl, Anton 36
Schlegel, Friedrich 42, 48, 49, 50
Schlözer, August 40, 43
Schmid, Wilibald 40
Schneider, Johann Gottlieb 41, 43, 50
Schnurrer, Christian Friedrich 39, 43, 44, 45, 46, 47, 50, 56
Schreibers, Karl Franz Anton 35, 37, 40, 44, 46, 50
Schreibers, soproga 37
Schreibers, hčerka 37
Schulz, Jožef 54
Scopoli 44
Shishka, baron 40
Siauve, Éttienne Marie 36, 43
Sigismund, sv. 54
Slobicki 37
Slobicki, soproga 37
Smitmer, bankir 46
Smotricki, Meletij 43
Solarić, Pavao 35, 37, 42, 43, 44, 46, 54, 56
Sorgo, Antonio 50
Sović, Matej 43
Stahlberg, vitez 36
Steffens, Henrik 36, 44, 47a, 50, 56
Stein, založnik 43
Stratimirović, Štefan 37, 43, 51, 55
Stulli, Joakim 50, 51
Swieten, Gottfried van 44
Šmigoc, Janez Krstnik 43
Tammerburg, o. Joseph 35, 36, 37, 40, 41, 42, 43, 44, 46, 47a, 48, 50, 51, 54, 55, 56
Trattner, knjigarnar 35
Trubar, Primož 45, 46, 50, 56
Ulfilas, škof 42, 43
Ulm 37, 43
Vater, Johann Severin 40
Vodnik, Valentin 35, 40, 43, 47, 47a, 48, 50, 51, 57
Volney, Constantin François de Chassebœf de 40, 43
Voltiggi, Giuseppe 37, 43, 48
Vrhovac, Maksimilijan 37, 42, 43, 48, 51, 54, 55, 56
Wappler, Christian Friedrich 37
Weber 40, 51, 55
Weber, pl. 50
Wenzel 37
Werner, Abraham Gottlieb 35, 36, 37, 38, 40, 50, 51, 55, 56
Wilkinson 43
Wolf, Friedrich August 40, 43
Wolke, Christian Heinrich 51, 55
Woltersdorf, Ernst Gabriel 56
Wulfen, Franz Xaver 40
Zabukovšek, trgovec 35
Zelli, Rafael 35
Zois, Avguštin 50
Zois, Jožef Lepold 36, 40, 47a, 48, 50, 52, 53, 55
Zois, Karel 40, 43
Zois, Karel Žiga 47, 52
Zois, Ksaverij 48
Zois, Marija Alojzija 36, 40
Zois, Matija 48
Zois, Michelangelo 36
Zois, Mihael 40
Zois, Serafina, roj. Aichelburg 52
Zois, Žiga 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 47a, 48, 49, 49a, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57
Zupan, Jakob 35, 36, 37, 38, 41, 42, 43, 44, 45, 47, 49a, 50, 51, 53, 55, 56
Seznam okrajšav virov
AMHK – Ludwig Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain, Gorica 1905.
KIV – Sergio Bonazza, Bartholomäus Kopitar: Italien und der Vatikan, München 1980.
KGBC – Marko Pohlin, Kraynska grammatika; Bibliotheca Carnioliae, ur. Jože Faganel, Ljubljana 2003.
SBL – Slovenski biografski leksikon I–IV, Ljubljana 1925–1991.
ZK 1 – France Kidrič, Zoisova korespondenca 1808–1809, Ljubljana 1939.
ZK 2 – France Kidrič, Zoisova korespondenca 1809–1810, Ljubljana 1941.