Angleški prevod Brižinskih spomenikov nima objavljenih predhodnikov. Narejen je v soglasju z izhodišči, ki so
uveljavljena v novem slovenskem prevodu in jih smiselno povzema staro geslo reformacijskih biblijskih
prevajalcev, med njimi še posebno Primoža
Natančno, kolikor le dopuščajo okviri sodobne angleščine in literarno obzorje današnjega bralca, obnavlja oblikovne in pomenske prvine sporočila izvirnih besedil, t. j. njihovo ritmičnoskladenjsko strukturo, razčlenjenost v daljše ali krajše vrstice, rabo ločil ter zvrstnost in pomensko ustreznost leksike. Tu in tam ohranja tudi izvirnikov besedni red, kakršen v današnji knjižni angleščini ni več običajen in deluje arhaično, vendar ne ovira razumevanja, saj se opira na uveljavljeno izročilo angleškega bibličnega prevoda. V prevodu prevladuje besedišče, ki je v angleščini že dalj časa ustaljeno in je nezaznamovano, uporabljenih pa je tudi nekaj redkejših, starinskih, toda v sobesedilu vsakomur razumljivih besed in besednih oblik (najpogosteje thou, thine namesto you, yours, in glagolska obrazila za 2. osebo ednine). Prevod je torej sodoben in hkrati arhaiziran; izogiba se kolizij med 'zvestobo' in 'razumljivostjo' in ohranja artistične značilnosti izvirnika, t. j. njegovo retorično figuraliko, predvsem apostrofe, enumeracije in raznovrstne iteracije.