Fonetični prepis
Tine Logar s sodelovanjem Franca Jakopina in Janeza Zora
I
głagɔlì:tɛ pɔ nás ræ:tká słɔwɛsá: ||
b:ʒɛ | g:spɔdi miłɔstíwi
| :tɛ b:ʒɛ | tɛbǽ ispɔwǽdæ
ws m:j grǽ:x | i sw:tæmu
k:stú | i sw:tæj ma:rì:ji | i sw:-
tæmu mixa::łu | i ʍs:m
kri:łà:tɛm b:ʒjɛm | i sw:tæmu p-
tru | i
ʍs:msəłmsłm b:ʒjɛm | i ʍs:m mɛnikɔm b:ʒjɛm |
i ʍs:m w:rnikɔm b:ʒjɛm | i
ʍs:m | dæ:wám prà:wdnim | i ʍs:m
prà:wdnim || i tɛbǽ | bɔʒjí
rà:bɛ | xɔ bíti| ispɔw:dən ʍs:x mɔjíx
grǽ:x | i wǽruj| da mi jɛ| na
sm swæ:t: b:ʍʃi | i:tí ʒɛ na n8 beuſi – Vostokov ima
bevši (28, 48), Ramovš bêvši (19), Kopitar byvši (XXXV, XLII) in Kolarič biši (210, 228); Vondrák in Sievers imata bivš (52) oz. biš (45) brez pojasnila.
sw:t | páki ʒɛ ʍstáti na s:dɲi
d:n ||
imǽti mi jɛ ʒi:wt
pɔ sm | imǽti mi jɛ ɔtpù:stək
mɔjíx græ:xw || b:ʒɛ
miłɔstíwi | pri:mí mɔj isp:wæd
mɔjíx græ:xw | :ʒɛ
jɛsm stw:rił złá pɔ tt: d:n | p:ɲɛʒɛ bíx na sì: sw:t12 pot den – Vostokov ima po t den (28), Kopitar po tь dьn (XXXV), Vondrák pot
den (53), Sievers po t děn (46), Pirchegger po
tь den (146), Ramovš po tə dən (19), Kolarič
pot dən (210).
wrà:ɛnu:wrà:ɛn i bíx k:ɕn | :ʒɛ p:mɲ íli n p:mɲ | íli13 vúuraken – Vostokov ima v
ruskem prepisu vuraћen (28), v csl. pa urožden (29); Kopitar uroђen (XXXV), Vondrák vraćen (53) s
pripombo, da bi pričakovali urojen (78); Sievers wrāćen (46), Pirchegger uvraćen (115), Ramovš in
Kolarič pa uvrat’en (19) oz. uwrat’en (210, 256). Pirchegger pripominja, da je Kopitar nasilno bral
uroђen, ker je mislil, da vraćen ne pomeni "editus, genitus, natus", in meni, da je vraćen prevod
oz. kalk po stvn. gichêrit = "missus, directus". To Pircheggerjevo etimologijo so sprejeli tudi
Ramovš,Isačenko inKolarič.
wʎ íli n wʎ | íli wæ:d:
íli n wæ:d: | íli w nɛprà:wd-
næj rɔt: íli w łʒí | íli
ta:db: íli za:wì:sti | íli w wzmázi15 v uzmazi; tudi III, 36 Uuzmaztue – Vostokov je besedi prepisal v rusko
in csl. cirilico kot vusmasi/vъ usmasi (28–29), vusmastve/vъ usmastvě (31, 83). Sklicuje se na
Kopitarja, ki besedi prevaja "intemperantia". Sam misli, da je beseda sprejeta iz stvn. kot smakъ
(83). Kot Vostokov je besedi zapisal tudi Kopitar (XXXV, XL), pri čemer je mislil, da sta tujki,
narejeni na osnovi stvn. zveze ûz der mâze "extra modum" (XLIII). Vondrák bere besedi v usmasi (53),
v usmastve (60, XLIII) in jih spravlja v zvezo s sъměsъ/sъměsьstvo. Podobno kot Vondrák je besedi
bral tudi Sievers (46, 53). Vondrákova etimologija ni bila sprejeta. Novo, prepričljivo etimologijo
teh dveh besed je predlagal Pirchegger (120–125). Šlo naj bi za prevod stvn. besede biwëllida f:
"Befleckung, pollutio procurata", izpeljane iz glagola biwëllan "beflecken", namreč vъzmazь,
vъzmazьstvo. To razlago je sprejel tudi Ramovš, ki je sicer dopuščal tudi Nahtigalovo etimologijo iz korena *smag- s pomenom "goreti, želeti,
poželenje imeti".Isačenko je v svoji izdaji BS (17) predlagal prav tako možen kalk na osnovi stvn.
besed bismarunga/bismarida (f.), izpeljanih iz glagola bi-smerôn, kar naj bi pomenilo blasfemijo,
zasmehovanje Boga. Poleg teh besed je stvn. imela še homonim bismerôn, izpeljan iz smero s pomenom
mazati. Prevajalec verjetno ni dobro razumel stvn. izrazov bismarunga/bismarida ali pa jih je
pomensko asociiral z izrazom bismerôn. Po Isačenkovem mnenju naj bi vъzmazь/vъzmazьstvo ne pomenilo
seksualnega greha, kot je mislil Pirchegger, za njim tudi Ramovš, ampak blasfemijo, skrunjenje
božjega imena.
íli ʍ sənítwæsnítwæ
| íli :ʒɛ mi s tɔmú xɔtǽłɔ | ɛmúʒɛ mi bi nɛ dɔs-16
vziniſtue; tudi III, 34 uzniciſtve – Vostokov ti dve besedi bere učinistve, stcsl. vъ činistvě
(28–29, 55) in vzničistvě, vъzničistvě (31, 52) in pri tem ugiba, ali ne bi moralo biti zapisano
vъznečistvě, t.j. v nečistosti. Pri tem pravi, da je v I, 16 ista beseda očitno napačno
zapisana.Kopitar (XXXV) bere I, 16 tako kot Vostokov, III, 34 pa kot vsničistvě (XL) in pripominja,
da je to locus difficilis (XLIII). K temu dodajaDobrovskega mnenje, da bi moralo biti zapisano u nizistue, i. e. vъ nečistvii "in
impudicitia". Končno pove, da Šafárik v
Serbische Lesekörner 1833 omenja v tej zvezi besedo sničavъ, ki jo povezuje z besedo snica, sinica,
– ptičem, ki je zelo radoveden. Pri tem seveda misli na etimologijo besede vъ sničistvě
(XLIII).Vondrák je besedi zapisal kot v sinič(s)tve (53) in v sničistve (60) in ju v slovarju
navedel pod geslom sinič(s)tvo v pomenu fornicatio, adulterium, zraven pa dodal csl. sъničavъ,
sъničati in *sъničьstvo (75).V izdajah BS po Vondráku (Sievers, Ramovš, Kolarič) se glede zapisa in
etimologije te besede ni nič spremenilo. Še vedno jo povezujejo s prid. sničav, ki se po Ramovšu v
različnih slovenskih govorih še govori. Zapisana je tudi v Pleteršnikovem Slovensko–nemškem slovarju II, 526 in v SSKJ IV,
777, v obeh v istem pomenu neugierig, vorwitzig oz. radoveden.
tá:łɔ xɔtǽti | íli ʍ
pɔgłagɔłà:ɲji | íli sp: íli n sp: | íli :ʒɛ
jɛsm n spa:sáł nɛd:ła | ní
sw:tà: wɛ:ra | ní mæ:gá18 nedela – Vostokov ima nedela (28), csl. nedělję, Kopitar ima neděla (m.),
kar utemeljuje s kor. nedieu, vendar prevaja "diem dominicam"; Vondrák ima nedela (ž.) (53, 72),
Sievers nèdęl (46), Pirchegger nedela (m.) (125–126) s prevodom "Feiertag", Ramovš ima nedêla (m.)
(19), Isačenko ima v stvn. prevodu "heiligan dag" (19), Kolarič (210) ima enako kot Ramovš.
pɔstá i i:nga mngɔga | :ʒɛ
prɔ:tiw bɔgù: i pr:tiw mæ:-
mú k:stú || tì: ɛdì:n |
b:ʒɛ | wǽ:s | ka:k: mi j jɛgá pɔtrǽ-
ba wɛlíka || b:ʒɛ |
g:spɔdi miłɔstíwi | tɛbǽ s mì:ł
twɔrj ɔt sì:x pɔtɛníx grǽ:x i ɔd i:nǽx mnzæx |
i w:nix i m:ɲʃix | :ʒɛ jɛsm
stw:rił || t:x s tɛbǽ
mì:ł twɔrj | i sw:tæj ma:rì:ji
| i ʍs:m sw:tim ||
i da bím na sm swæ:t: tákɔga græ:xá pɔkà:zən wz:ł |
à:kɔʒɛ tì: mi za:dnɛʃ i à:kɔʒɛ twá: míłɔst i tɛbǽ ʎu:b: ||
b:ʒɛ | tì:
pri:dsəs n:bɛsɛ | u:ʒ s dá: w mk za ws
na:rd | da bi ní zł:dæju
ɔt:ł ||
ɔtmí m ʍs:m zł:-
dæjem || miłɔstíwi b:ʒɛ | tɛbǽ pɔr: mǽ: tæ:ł: | i
m: du:ʃ: | i mɔjá
słɔwɛsá| i mǽ: dǽłɔ| i m: wʎ|
i m: wǽr | i m:j
ʒi:wt|| i da bím u:slíʃał na s:dɲi
d:n tw: míłɔst w:ʎ s t:mi | j:ʒɛ wzɔwʃ twɔjí-
mi u:stí || pri:d:tɛ ɔtá mæ:gá izwʎɛni | pri:-
m:tɛ wǽ:næ wɛsɛlj i wǽ:ni ʒi:wt| :ʒɛ wwi
jst ugɔtɔwʎɛn iz w:ka w w:k || á:mɛn ||
II
ɛ bi dǽd náʃ nɛ sə-
gr:ʃił | tɛ w w:ki jɛmú bǽ
ʒíti | stárɔsti nɛ prijɛm-
ʎ:í | ni:k:lijɛʒɛ pɛ-
à:li nɛ im | ni szna5 neimugi – Ta glagolska oblika je del. sed. č. glagola
iměti. V izdajah BS odVostokova do danes je
bila zapisana na štiri načine: ne imuji (Vostokov 33, Sievers 48), ne imy ( Kopitar
XXXVII,Vondrák 55,Ramovš 21, Kolarič 211); ne imoći (Pirchegger
134–136) in ne imoNi (Isačenko 28, 62,
73).5–6 ni (...) telezeimoki – Ta odlomek je
Vostokov bral ni ... telese i moki, csl. ni ... tělese i mǫki (33), pri čemer je moki/mǫki razumel
kot muka, trpljenje. Vsi drugi so imoki razumeli kot deležnik sed. č. glag. iměti: Kopitar imǫći
(XXXVII), Vondrák imoći (55), Sievers īmǭći (48), Pirchegger imǫki (94), Ramovš imǫt’i (21),
Isačenko imoNi (28, 73), Kolarič imǫt’i (211).
tæ:l:sɛ im:í | nu w w:-
ki jɛmú bǽ ʒíti || p:ɲɛ-
ʒɛ za:wì:stj b nɛ-
prijáznin wígnan
ɔt słáwɨ bɔʒj | pɔtm
na na:rt łɔw:ki
stra:stì: i pɛà:li poj-12–13
neimoki – že Vostokov o neimoki pravi, da je ta beseda ena od najtežjih za razlago. Nato pa se
vpraša, ali ne bi morali prestaviti črko i in brati: i nemošti (70). Tako je tudi zapisal v csl.
besedilu, medtem ko ima v ruskem prepisu neimoћi (33). Vsi drugi razen Kopitarja so mesto pravilno
razlagali kot i nemoči = i bolezni, medtem ko je Kopitar v besedilu na prvem mestu še zapisal
neimoћi (v oklepaju pa z vprašajem tudi i nemoћi?).
d: | i nɛm:i| i ppɔ
ssm r:-13–14
Ibzzre-du – Tudi to mesto so si različno razlagali: Vostokov i bez črědu (33), Kopitar i po srědu
(XXXVII) z opombo (XLIII), da to pomeni "ex statuto" in da tako bereta Vostokov in Dobrovský, sam pa bi raje imel i bez rědu,
čeprav ima v besedilu i po srědu; Vondrák ima ib(e)z redu (55), Sievers ī’ bez rdu (48), Pirchegger
i po slědu (138) "per consequentiam" – v opombi, medtem ko ima v besedilu i bzre-du (94); Ramovš
p(o) s(em) rędu (21); Isačenko po sem reNdu (73), Kolarič pa i b(e)z redu (211).
dú səm:tsm:t
|| i páki
| brà:-
trija | pɔm:næm s|
da i si:n:wɛ bɔʒjí na-
rɛm s || pɔtɔmú ɔ-
stà:næm sì:x mskix
d:ł | :ʒɛ st d:ła sɔtɔ-
nína | :ʒɛ trǽb twɔrím
|
brátra ɔklɛwɛtà:m | :ʒɛ
ta:twá | :ʒɛ ra:zbj| :ʒɛ p:tì:
ugɔnjɛɲjugɔjɛɲj
| :ʒɛ rɔtì: | k:-23 ugongenige – Vostokov
(33), Kopitar (XXXVII) in Kolarič (152, 211, 255) berejo kot ugonjenije; Vondrák (5, 17, 77),
Sievers (48), Pirchegger (94), Ramovš (21) in Isačenko (27, 43, 66) pa kot
ugojenije/ugojen’je/ugod’enьje.23–24 Choi – ſe
Ih ne pazem – Vostokov tega mesta še ni razvozlal. Zapisal je: hoi-še Ih ne pasem; v csl. pa hoždь –
še ihъ (...), misleč, da gre za deležnik glagola hoditi (33). Kopitarjeva rekonstrukcija je koiže
ih, v oklepaju z vprašajem koihže? (XXXVII). Sievers ima koiže īch (48), ostali berejo tako, kot je
v oklepaju rešil Kopitar: kojihže ne pasem, in sicer: Vondrák (55, 70), Pirchegger (94), Ramovš
(21), Isačenko (kъixže) (74) in Kolarič (152, 211, 236).
jixʒɛ nɛ pa:sm | nu j præ:-
stpam | :ʒɛ
nɛnà:wist||
níʒɛ t:x d:ł mʒɛ nǽ:26 nizce
teh del mirzene – Tudi to mesto je zapleteno. Kopitar ga je imenoval locus difficilis. Vostokov
podaja v ruskem prepisu niče teh del mirzene, v csl. pa ničь je těhъ dělъ mьrzьněje (33, 71).
Kopitar je bil pravilnemu branju bliže: ničže těh del mьrzněe (XLIII) brez glagola. Njegovo rešitev
sta sprejela Vondrák (55) in Sievers (48). Pravilno je to mesto bral že Jagić v AfslPh 18, 601 in 27, 408: nič že těh děl mrže ně (für
něst). Jagićevo branje je sprejel Pirchegger (94), nato še Ramovš (21), Isačenko (74) in Kolarič
(152).
præd bɔʒjíma ɔì:ma || m-
ʒɛtɛ pɔtɔmú | sì:ni| wí-
dæti i sa:mì: razu:mǽti |
:ʒɛ bǽʃ p:wæ łɔ-
wǽi w lì:a ta:íjɛ | à:kɔ-
ʒɛ i m: jɛsm | t:rɛ d:ła nɛ-
prijáznina wznɛna:wí-
dæʃ | a bɔʒjá wzʎu:bíʃ
||
da pɔtɔmú nínæ ʍ írk-
wax jix kłà:ɲam s | i md-
lim s jim | i əstí jix
pi:jm | i ɔbǽti náʃ jim
nɛsm ɔ səpasɛɲjspasɛɲj
tæ:l:s náʃix i dù:ʃ náʃix ||
tì:jɛʒɛ mʒɛm i m: ɛʃ
bti | ɛ tà:jɛ d:ła
na:nm dǽlati | jà:ʒɛ ɔ-
ní dǽłaʃ || ɔní bɔ łá-
na natrɔwǽ:x | ʒ:j-
ná napɔjá:x | bɔsà:
ɔbújax | na:gà: ɔdǽ-
ax | małɔmɔg:á
w ì:m bɔʒj pɔsæ:á:x |
mzná səgrǽax | strà:n-
na pɔt kr:wi swɔj
uwɛdǽ:x | ʍ təm-
níax i w ʒɛlǽznæx
wʒix ʍklpɛnix
pɔsæ:á:x | i w ì:m
bɔʒj t: u:tǽʃax ||
t:mi | t:mi tì: s d:li
bɔgù: pribli:ʒáʃ || ta:k: |
sì:ni | i nám s mɔd-
líti tɔmújɛ w:x-
ɲæmu ɔtú gɔsp:di | d:ʒ-
da ni tà:mɔjɛ ʍsd-
li | ʍ æ:sà:rstwɔ swɔj
|
:ʒɛ jst ugɔtɔwʎɛn is-
kɔní dɔkɔní izw-
ʎɛnikɔm b:ʒjɛm || i jɛsm |
brà:trija | pɔzwáni
ippɔ-67–68 ib-bgeni
– To mesto so brali: Vostokov ib-bieni (35–49), Sievers i bbjeni (50) in Kolarič i p(o)bieni (96,
212). Vostokov sicer ni bil zadovoljen s svojo razlago, ni pa vedel, kako bi sicer spričo napačnega
branja biča namesto lica nekaj besed za tem spornim mestom drugače razrešil to kratico. Kopitar,
Vondrák, Pirchegger, Ramovš in Isačenko so pri razlagi izhajali iz glagola poběděti "prisiliti": i
po-bejeni(?) (Kopitar, XXXVIII, LXIII); i p(o)b(e)jeni/i p(o)bejeni (Vondrák, 56, 73); i bobejeni
(Pirchegger, 95); i pobêjeni (Ramovš, 14, 22), in i pobě~eni (Isačenko, 66, 76).
bjɛníbæjɛní
| ɛgʒɛ nɛ mʒɛm
ni:kì:mʒɛ li:á ni u:krí-69–70
nikĩſeliza niucriti – Vostokov je bral nikirže biča (35, 49, 71), manj sprejemljivo mu je branje
lica. O pravilnosti branja nikĩſe kot nikirže pa ne dvomi, ker je na Kranjskem še danes to prislov,
ki pomeni nigde. Kopitar je bral nikĩſe kot nikiže, za kar mu pomensko ustreza nullatenus, naslednja
beseda pa je lica (XXXVII). Nikĩ kot nikjer bereta še Vondrák (56, 72) in Sievers (50), medtem ko ſe
razlagata kot sę. Pirchegger (95), Ramovš (23), Isačenko (76), Kolarič (212) to mesto berejo nikimže
lica.
ti | ni:kà:kɔʒɛ u:bǽga-
ti | nu jɛ stá:ti præt
stɔłm b:ʒjɛm sə
s:pnikɔm náʃim |
sə zł:djɛmzł:dæjɛm stà:rim|
i jst s præd bɔʒjí-
ma ɔì:ma ʍsà:kɔ-
mu swɔjími u:stí
i swɔjím gła:głɔm
ispɔwǽdati | :ʒɛ jɛ
na sm swæ:t: kì:ʒdɔ
stw:rił | líbɔ b:di dɔ-
br | líbɔ li si zł||
da k tɔmú dənídní
| sì:ni|
m:slitɛ | ídɛ nǽ: ká-
mɔ s ukłɔníti | nu
jɛ præd bɔʒjíma ɔì:ma
stá:ti i sj pj imǽti |
j:ʒɛ jɛsm pɔwǽdał ||
náʃ gɔsp:t | sw:ti
kruskrì:stus
|
ì:ʒɛ jst báli tæ:l:s náʃix
i spa:sì:tɛʎ dù:ʃ náʃix |t: nt: nə91–94
ton bozzledine balouvani-ge pozledge pozſtavv iucazalge – Vostokov je zapisal: ton posledine
balovanije posledie postavi ukazal ie (35–36). Nejasno mu je bilo, kaj naj pomeni ton: tonъ ali
tъnъ. Posledie je izenačeval s csl. posležde. K pozstavv je pritegnil še sledeči i in dobil postavi;
to bi lahko bral kot postavь in izenačil s csl. deležnikom pret. č. postavlь, kar bi lahko veljalo
samo v primeru, da sledeči u ne spada k postavi, ker bi s tem dobil deležnik postaviv (74–75).Enako
sta razmišljala in kombinirala še Kopitar (XXXIX) in Vondrák (57, 73–74), medtem ko je Sievers
prevzel Vondrákovo rešitev. Kopitar je ta odlomek bral takole: ton poslědnje balovanije poslědje
postaviv kazal je (XXXIX, XLIV). Pravilno rešitev je podal Pirchegger, ki je ton razložil kot tъ ny
(= on nam), posledje ločil na adv. poslědь in je kot pomožni glagol, postav pa dopolnil z -il in
dobil besedilo, ki je jezikovno jasno: tъ ni < tъ ny posledine balovanije posled je postavil
i ukazal je... (148–149). Ramovš je to razlago sprejel – razen to ni < to ny, prepričan, da
gre lahko za to nъ v pomenu vero; nem. fürwahr, doch; slov. (saj) vendar (11).Tudi Isačenko in
Kolarič sta sprejela Pircheggerjevo razlago; prvi se je odločil tudi za tъ ny (77), drugi pa za to
n(ə) (213).
pɔsl:dəɲæpɔsl:dɲæ bałɔwà:ɲ-
jɛ pɔsl:d jɛ pɔstáwpɔstáwił
|
i uka:záł jɛ | jì:mʒɛ s nám
dɔstɔjí: ɔd jɛg zawæ:-
áti i jɛmú s ɔtti ||
pr:jʃɛ náʃi ʒɛst:kɔ97 preiſe
naſſi – Vostokov (36, 75), Kopitar (XXXIX), Vondrák (57, 74), Sievers (51), Ramovš (23) in Kolarič
(213, 247) berejo to mesto kot prejše < *prěd’ьše z množinskim obrazilom -e, medtem ko
Isačenko to obliko rekonstruira kot mn. prěi + že kot protivni členek (78).
stra:dá:x | nbɔ j tɛ-
pǽ:x mɛtłà:mi | i pri:-
nsʃɛ ɔgní pɛá:x |99–100 ipri-nizſe ogni – Vostokov (36, 76), Vondrák, (57,
74), Sievers (51), Pirchegger (96), Ramovš (23), Isačenko (28, 46, 78), Kolarič (213, 247) izhajajo
pri razlagi tega mesta iz mn. deležnika pret. č. glag. prinisti, prinьzъše, Kopitar pa ga
neprepričljivo razlaga kot pri nizcě ognji "ad humilem ignem" (XXXIX, XLIV).
i mɛí tná:x | i pɔ l:su
wǽʃax | i ʒɛlǽzni
kʎu:í
j ra:stgax || a t: pák
m: nínæ náʃ prà:w-
dn w:r i prà:wdn
isp:wædj t:jɛ mʒɛm
stɔríti | :ʒɛ ɔní t: w:-
lik stra:stj: stwɔrì:ʃ ||
da pɔtɔmú | sì:ni| bɔʒjbɔʒj
ra:b: pri:zwà:ʍʃɛ t:rɛ
jím græ:xí wáʃ pɔt:-
tɛ i jim ispɔw:dni b:-
dɛtɛ græ:xw wáʃix ||
III
já:s s zagła:g:ʎ
zł:dæju | i ʍs:m jɛg
d:łɔm | i ʍs:m jɛg
læpɔám || t:ʒɛ wǽ-
ruj w b:g ʍsɛmɔ-
g:í | i w jɛgá sì:n|
i ʍ sw:ti dù:x | da tà:
trì: imɛná st ɛdì:n b:g |
gɔsp:t sw:ti |
ì:ʒɛ swɔrì:stwɔrì: nɛb: i z-
ɛmʎ: || t:ʒɛ isk jɛ-
gá míłɔsti | i sà:nktɛ
ma:rì:j | i sà:nktɛ mi-
x::ła | i sà:nktɛ p-
tra | i ʍs:x bɔʒjíx sł
|
i ʍs:x bɔʒjíx m:ɛ-
nik | i ʍs:x bɔʒjíx za:-
k:nnik | i ʍs:x sw:tix
dæ:wì: | i ʍs:x bɔʒjíx mɔí:
|
da mi ráitɛ na p:mɔi
bíti kə b:gu mɔjíx græ:-
xw | da bím íst is-
p:wæt stw:rił i ɔt-
pù:stək ɔd b:ga pri:j:ł ||
bɔgù: ʍsɛmɔgæ:mú
ispɔwǽdæ ʍs mɔj
græ:x | i sà:nktɛ ma:rì:jɛ
|
ʍs:x nɛprà:wdnix d:ł
i nɛprà:wdnæga pɔmiʃʎɛɲjá |
:ʒɛ jɛsm wæ:d: stw:-
rił | íli n wæ:d:| nù:dmi
íli ʎù:bmi | sp: íli
bd:|
ʍ spítnix rɔtáx | w łʒnix
ræ::x | ʍ ta:dbínax| ʍ sníəstwæ|34 Uzniciſtve – glej op. k I, 16
w łákɔmstwæ | w
lixɔj:dɛɲji|
w lixɔpi:tjí | w wzmà:stwæ36 Uuzmaztue – glej op. k I, 15
i ʍ ʍsm lixɔdjà:ɲjilixɔdæ:jà:ɲji
|| :ʒɛ
jɛsm stw:rił pr:tiw
bɔgù: ɔt tɔg dən:dn:
|
p:ɲɛʒɛ k:ɕn bíx | dà:ʒɛ
dɔ dənʃɲægɔ dən:dn:
| tɔg
ʍsɛg ispɔw:dən b:d
bɔgù: | i sà:nktɛ ma:rì:ji
| i sà:nktɔ
łáwrɛnu | g:spɔdi|
i ʍs:m sw:tim | i
tɛbǽ|
bɔʒjí rà:bɛ || kà:j s
mɔjíx græ:xw i rát s
xɔ kájati | :likɔʒɛ
səmì:słasmì:sła imà:m| ɛ
m | b:ʒɛ | pɔʃ:diʃi || dáj mi
b:ʒɛ g:spɔdi | twɔj
míłɔst | da bím nɛs-
rámən i nɛstì:dən
na s:dəɲæms:dɲæm
dən:dn:
præt twjímatwɔjíma ɔì:ma
stɔjáł | ì:gdaʒɛ pri:-
dʃ s:dit ʒi:wím
i mtwím | kɔmúʒdɔ
po swǽ:m dǽlæ || tɛbǽ |
b:ʒe miłɔstíwi |
pɔr: ʍsá mɔjá
słɔwɛssłɔwɛsá
| i mɔjá
d:ła | i mɔj pɔmiʃ-
ʎɛɲj | i mɔj s:t:|
i mɔj tæ:ł: | i m:j
ʒi:wt | i mɔj du:ʃ:||
krì:stɛ | bɔʒjí sì:nu|
ì:ʒɛ jɛsí rà:ił na sì:
sv:t pri:tí | grǽ:ʃ-
nik izbáwiti ɔd
zł:dæjn ɔbłà:sti |
uxra:ní m ɔt ʍsɛgá
złá i spa:sí m
ʍ ʍsm bła:z: ||
á:mɛn ||
á:mɛn ||