[Fonetični prepis: Ramovš-Kos, 1937](bsBI.193)
I
GLAGOLITE PO NAS RÊDKA SLOVESA.
Bože, gospodi milostivi, otče bože, tebê izpovêdê
vəs moj grêh, i svętêmu Krstu, i svętêj Mariji, i svę-
têmu Mihaelu, i vsêm krilatcem božjem, i svętêmu Pe-
tru, i vsêm s(ə)lom božjem, i vsêm mǫčenikom božjem,
i vsêm vêrnikom božjem, i vsêm dêvam pravdnim, i uzêm
pravdnim. I tebê, božji rabe, hoťǫ biti izpovêdən vsêh mojih
grêh, i vêrujǫ, da mi je, na sem svêtê bêvši, iti že na on
svêt, paki že vstati na sǫdńi dən. Imêti mi je živuot
po sem, imêti mi je otpustək mojih grêhov. Bože
milostivi, primi mojǫ ispovêd mojih grêhou: eže
jesəm stvoril zla po tə dən, pońeže bih na sə svêt
uvraťen i bih krśťen, eže pomńǫ ili ne pomńǫ, ili
voľǫ ili nevoľǫ, ili vêdę ili ne vêdę, ili v nepravd-
nêj rotê ili v lži, ili tatbê ili zavisti, ili v vzmazi
ili v s(ə)ničtvê, ili eže mi sę tomu hotêlo, emuže mi bi ne dos-
talo hotêti, ili v poglagolańji, ili spę ili ne spę, ili eže
jesəm ne spasal nedêla, ni svęta večera, ni mêga
posta i inoga mnogoga, eže protiv bogu i protiv mê-
mu krstu. Ti edin, bože, vês, kako mi (je) jega potrê-
ba velika. Bože, gospodi milostivi, tebê sę mil
tvorjǫ od sih počtenih grêh i od inêh mnozêh,
i vęnčih, i məńših, ęže jesəm stvoril. Têh sę tebê
mil tvorjǫ, i svętêj Mariji, i vsêm svętim.
I da bim na sem svêtê takoga grêha pokazən vzęl,
akože ti mi zadêneš i akože tva milost i tebê ľubo.
Bože, ti pride s(ə) nebese, uže sę da v mǫkǫ za vəs
narod, da bi ni zlodêju otęl; otmi mę vsêm zlo-
dêjem. Milostivi bože, tebê porǫnčǫ mê têlo i
mǫ dušǫ i moja slovesa i mê dêlo i mǫ voľǫ
i mǫ vêrǫ i moj živuot. I da bim uslišal na sǫdńi
dən tvǫ milost veľǫ s têmi, jęže vzoveš tvoji-
mi usti: pridête otca mêga izvoľeni, pri-
mête vêčnê veselje i vêčni život, eže v(i)
jest ugotovleno iz vêka v vêk. Amen.
II
Eťe bi dêd naš ne sə-
grêšil te v vêki jemu bê
žiti, starosti ne prijem
ľǫťi nikoliježe pe-
čali ne imy ni slzna
têlese imǫťi, nu v vê-
ki jemu bê žiti. Pońe-
že zavistjǫ by ne-
prijazninǫ vignan
od slavi božję, potom
na narod človêčki
strasti i pečali poi-
dǫ i nemoťi i p(o) s(em) rę-
du s(ə)mərt. I paki, bra-
trija, pomênêm sę,
da i sinove božji na-
rečem sę; potomu o-
stanêm sih mrzkih
dêl, eže sǫt dêla soto-
nina: eže trêbǫ tvorim,
bratra oklevetam, eže
tatva, eže razboj, eže plti
ugojeńje, eže roti, ko-
jihže ne pasem, nu ję prê-
stǫpam, eže nenavist;
ničže têh dêl mrže nê
prêd božjima očima. Mo-
žete potomu, sinci, vi-
dêti i sami razumêti,
eže bêšę prvê člo-
vêci v lica tacije ako-
že i my jesəm tere ne-
prijaznina vznenavi-
dêšę, a božja vzľubišę,
da potomu ninê v cir-
kvah jih klańam sę i mod-
lim sę jim i čəsti jih
pijem i obêti našę jim
nesem o s(ə)paseńje
têles naših i duš naših.
Tiježe možem i my ešće
byti, eťe taje dêla
načnem dêlati, jaže o-
ni delašę. Oni bo lač-
na natrovêhǫ, žęj-
na napojahǫ, bosa
obujahǫ, naga odê-
ahǫ, malomogǫťa
v imę božje posêťahǫ,
mrzna səgrêahǫ, stran-
na pod krovi svoję
uvedêhǫ, u təm-
nicah i v želêznêh
vožih vklepenih
posêťahǫ i v imę
božje tę utêšahǫ.
Têmi, têmi ti sę dêli
Bogu približašę. Tako,
sinci, i nam sę mod-
liti tomuje vrh-
nêmu otcu gospodi, dož-
da ni tamoje vsed-
li v cêsarstvo svoje,
eže jest ugotovľeno is-
koni dokoni izvo-
ľenikom božjem. I jesm,
bratrija, pozvani i po-
bêjeni, egože ne možem
nikimže lica ni ukri-
ti ni kakože ubêga-
ti, nu je stati prêd
stolom božjem sə
sǫpərnikom našim,
sə zlodêjem starim,
i jest sę prêd božji-
ma očima vsako-
mu svojimi usti
i svojim glagolom
ispovêdati, eže je
na sem svêtê kiždo
stvoril, libo bǫdi do-
bro, libo li si zlo.
Da k tomu d(ə)ni, sinci,
myslite, ide nê ka-
mo sę ukloniti, nu
je prêd božjima očima
stati i sjǫ prjǫ imêti,
jǫže jesəm povêdal.
Naš gospod svęti Krist(us),
iže jest bali têles naših
i spasiteľ duš naših, to nə
poslêd(ə)ńê balovań-
je poslêd je postav(il)
i ukazal je, jimže sę nam
dostoji od jego zavê-
ťati i jemu sę otęti.
Prêjše naši žestoko
stradahǫ, nebo ję te-
pêhǫ metlami i pri-
nəzše ogni pečahǫ
i meči tnahǫ i po lêsu
vêšahǫ i želêzni kľuči
ję rastrgahǫ. A to pak
my ninê našǫ prav-
dnǫ verǫ i praudnǫ
ispovêdjǫ toje možem
storiti, eže oni tǫ ve-
likǫ strastjǫ stvorišę;
da potomu, sinci, božję
rabę prizvavše, tere
jim grêhi vašę počtê-
te i jim ispovêdni bǫ-
dete grêhov vaših.
III
Jaz sę zaglagoľǫ
zlodêju i vsêm jego
dêlom i vsêm jego
lêpoťam. Tože vê-
rujǫ v bog vsemo-
gǫťi i v jega sin
i v svęti duh, da ta
tri imena edin Bog,
gospod svęti,
iže stvori nebo i z-
emľǫ. Tože iskǫ je-
ga milosti i šənt
Mariję i šənt Mi-
haela i šənt Pe-
tra i vsêh božjih səl
i vsêh božjih mǫče-
nik i vsêh božjih za-
konnik i vsêh svętih
dêvic i vsêh božjih moťi,
da mi račite na pomoťi
biti k(ə) bogu mojih grê-
hov, da bim čistǫ is-
povêd stvoril i od-
pustək od boga prijęl.
Bogu vsemogǫťemu
ispovêdê vsę moję
grêhę i šənt Mariji,
vsêh nepravdnih dêl
i nepravdnêga pomišľeńja,
eže jesəm vêdę stvo-
ril ili nevêdę, nudmi
ili ľubmi, spę ili bdę,
v spitnih rotah, v ləžnih
rêčəh, v tatbinah, v sničəstvê
v lakomstvê, v lihojêdeńji,
v lihopitji, v vzmastvê
i v vsêm lihodêjańji; eže
jesəm stvoril protivǫ
bogu od togo d(ə)ne,
pońeže krśťen bih daže
do dənəšńêgo d(ə)ne. Togo
vsego izpovêdən bǫdǫ
bogu i šənt Mariji i šənt
Lavrencu gospodi,
i vsêm svętim i tebê,
božji rabe. Kajǫ sę
mojih grêhov i rad sę
hoťǫ kajati, elikože
səmisla imam, eťe
mę, bože, pošćędiši. Daj mi,
bože gospodi, tvojǫ
milost, da bim ne-
sramən i nestidən
na sǫdnêm d(ə)ne
prêd tvojima očima
stojal, igdaže pri-
deš sǫdit živim
i mrtvim, komuždo
po svêm dêlê. Tebê,
bože milostivi,
porǫčǫ vsa moja
slovesa i moja
dêla i moje pomiš-
ľeńje i moje srdce
i moje têlo i moj
život i mojǫ dušǫ.
Kriste, božji sinu,
iže jesi račil na si
svêt priti grêš-
nikę izbaviti ot
zlodêjnę oblasti,
uhrani mę ot vsega
zla i spasi mę
v vsem blazê.
AMEN.
amen