[Fonetični prepis: Grafenauer, 1922](bsBI.123)
I
Glagolite po naz redka zloueza:
Bože, gospodi milostivy, otče Bože, tebě izpovědě
vəs moj grěh i svętěmu Krəstu i svętěj Mariji i svę-
těmu Mihaelu i vsěm krilatcem božijem i svętěmu Pe-
tru i vsěm səlom božijem i vsěm mučenikom božijem
i vsěm věrnicom božijem i vsěm děvam pravdnym i uzěm
pravdnym i tebě, božji rabe, hoćų byti izpovědən vsěh
mojih
grěh i věrujų, da mi je na sem světě byvši iti že na on
zvět, paki že vstati na sǫdny dən. Iměti mi je živuot
po sem; iměti mi je otpustək mojih grěchou. Bose
milostivy, primi mojų ispověd mojih grěhou, ježe
jesəm stvoril zla po t(ə) dən, ponježe byh na sə svět
vrodjen i byh krəšćen; ježe pomnjų ili ne pomnjų, ili
voljų ili nevoljų, ili vědę ili ne vědę, ili v nepravd-
něj rotě ili v lži, ili tatbě ili zavisti, ili v vsmazi
ili v sənič(əs)tvě, ili ježe mi sę tomu hotělo, jemuže
mi bi ne dos-
talo hotěti, ili v poglagolanji, ili spę ili ne spę,
ili ježe
jesəm ne spasal neděla ni světa večera ni měga
posta i inoga mnogoga, ježe protiv Bogu i protiv mě-
mu krəstu. Ti jedin, Bože, věs, kako mi jega potrě-
ba velika! Bože, gospodi milostivy, tebě sę mil
tvorjų od sih počtenyh grěh i od iněh mnozěh
i vęnčih i mənših, jęže jesəm stvoril. Teh sę tebě
mil tvorjų i svętěj Mariji i vsěm svętym.
I da bim na sem světě takoga grěha pokazən vzęl,
jakože ty mi zaděneš i jakože tva milost i tebě ljubo.
Bože, ty pride sə nebese, uže sę da v mǫkų za vəs
narod, da bi ny zloděju otęl, otmi mę vsěm zlo-
dějem. Milostivy Bože, tebě porǫnčǫ mě tělo i
mǫ dušų i moja slovesa i mě dělo i mǫ voljų
i mǫ verų i moj živuot. I da bim uslyšal na sǫdni
dən tvǫ milost velijų s těmi, jęže vzoveš tvoji-
mi usty: Priděte, otza měga izvoljeni, pri-
měte věčně veselje i věčny život, ježe vy
jezt ugotovljeno iz věka v věk. Amen.
II
Eče bi děd naš ne sə-
grěšil, te v věky jemu bě
žiti, starosti ne prijem-
ljǫći, nikoliježe peč-
ali ne imy, ni slzna
telese imǫći, nų v ve-
ky jemu bě žiti. Ponje-
že zavistjų by ne-
prijazninų vygnan
od slavy božiję, potom
na narod človečky
strasti i pečali poi-
dǫ, (i) nemoći i b(e)z črě-
du səmərt. I paky, bra-
trija, poměněm sę,
da i synove božji na-
rečem sę, potomu o-
staněm sih mərzkyh
děl, ježe sųnt děla soto-
nina: ježe trěbų tvorim,
bratra oklevetam, ježe
tatva, ježe razboj, ježe pəlti
ugojenije, ježe roty, kojih-
že ne pasem, nų je prě-
stǫpam, ježe nenavist.
Ničže těh děl mrže ně
prěd božjima očima. Mo-
žete potomu, synci, vi-
děti i sami razuměti,
ježe běšę prəvě(je) člov-
ěci v lica tacije, ako-
že i my jesəm, tere ne-
prijaznina vznenavi-
děšę, a božija vzljubišě.
Da potomu nyně v cirk-
vah jih klanjam sę i mod-
lim sę jim i čəsti jih
pijem i oběty našě jim
nesem o səpasenije
teles našich i duš našich.
Tije že možem i my ješte
byti, eče taje děla
načnem dělati, jaže o-
ni delašę. Oni bo lač-
na natrověhų, žęj-
na napojahų, bosa
obujahų, naga odě-
jahų, malomogǫnća
v imě božije posěćahǫ,
mrzna səgrěahų, stran-
na pod krovy svoję
vveděhų, u təm-
nicah i v želězněh
vǫžich vklepenyh
posěćahų i v imę
božije tę utěšahu.
Těmi, těmi ti sę děly
Bogu približašę. Tako,
synci, i nam sę mod-
liti tomuje vərh-
něm(u) otcu gospodi, dož-
da ny tamoje vsed-
li v cěsarstvo svoje,
ježe jest ugotovljeno is-
koni dokoni izvo-
ljenikom božijem. I jesm,
bratria, pozvani i p(o)
b(ě)jeni, jegože ne možem
nikymže lica ni ukri-
ti ni kakože uběga-
ti, nų je stati prěd
stolom božijem sə
sǫpərnikom našim,
sə zlodjem starym,
i jest sę prěd božji-
ma očima vsako-
mu svojimi vsty
i svojim glagolom
izpovědati, ježe je
na sem světě kyždo
stvoril, libo bodi do-
bro libo si zlo.
Da k tomu dəni, synci,
myslite, ide ně, ka-
mo sę ukloniti, nų
je prěd božjima očima
stati i sjǫ prjǫ iměti,
jųže jesəm povědal.
Naš gospod, svęty kryž,
iže jest balij teles naših
i spasitelj duš naših, tən
posledənje balovani-
je posledje postav(lj)
i ukazal je, jimže sę nam
dostoji od jego zavě-
ćati i jemu sę otęti.
Prějše naši žestoko
stradahǫ, nebo je te-
pěhǫ metlami i pri-
nizše ognji pečahų
i meči tnahų, i po lěsu
věšahų i želězny ključi
ję rastrgahu. A to pak
my nynje našų prav-
dnu verųn i praudnų
ispovědių toje možem
storiti, ježe oni tǫ ve-
likǫ strastjų stvorišę.
Da potomu, synci, boži(ję)
rabę prizvavše tere
jim grehy vašę počte-
te i jim ispovědni bǫ-
dete grěhov vaših.
III
Jaz sę zaglagoljǫ
zloděju i vsěm jego
dělom i vsěm jego
lěpoćam. Tože vě-
rujų v Bog vsemo-
gǫći i v jega syn
i v svety duh, da ta
tri imena edin Bog,
gospod svęty,
iže s(t)vori nebo i z-
emljǫ. Tože iskǫ je-
ga milosti i sancte
Mariae i sancte Mi-
haela i sancte Pe-
tra i vsěh božjih səl
i vsěh božjih mǫče-
nik i vsěh (božjih) za-
konnik i vsěh svętyh
děvic i vsěh (božjih) moći,
da mi račite na pomoći
byti kə Bogu mojih grě-
chov; da bim čistǫ is-
pověd stvoril i od-
pustək od Boga prijęl.
Bogu vsemogǫćemu
ispovědě vsę moję
grěhě i sancte Marie,
vsěh nepravdnyh děl
i nepravdněga pomyšljenija,
ježe jesəm vědę stvo-
ril ili nevědę, nudmi
ili ljubmi, spę ili bdę,
v spytnyh rotah, v ləžnyh
rěčih, v tatbinah, v sničəstvě,
v lakomstvě, v lihojědenji,
v lihopitji, v vsmastvě
i vsěm lihodjanji; ježe
jesəm stvoril protivǫ
Bogu od togo dəne,
ponježe (kršć)en byh, daže
do dənəšněgo dəne. Togo
vsego izpovědən bǫdǫ
Bogu i sancte Marii, i sancto
Laurencu, gospodi,
i vsěm svętym, i tebě,
božji rabe. Kajų sę
mojih grěhov i rad sę
hoćų kajati, jelikože
səmysla imam, eče
mę, Bože, poštędiši. Daj mi,
Bože gospodi, tvojų
milost, da bim nes-
ramən i nestydən
na sųdəněm dəne
prěd tvima očima
stojal, igdaže pri-
deš sǫdit živym
i mrtvym, komuždo
po svěm dělě. Tebě,
Bože milostivy,
porųčǫ vsa moja
slovesa i moja
děla i moje pomyš-
ljenije i moje srədce
i moje tělo i moj
život i mojų dušų.
Kriste, božji synu,
iže jesi račil na sə
svět priti, grěš-
nike izbaviti ot
zlodějnę oblasti,
uhrani mę ot vsega
zla i spasi mę
v vsem blazě.
Amen.
Amen.