BS I, 9 (78r, 9) Rekonstrukcija iz e je precej zanesljiva. Ni povsem razumljivo, zakaj je pisar
črko n najprej zradiral, da jo je zatem ponovno zapisal nad vrstico. Nepojasnjen je tudi izvor
luknje v pergamentu. Lahko je bila tam že od samega začetka, mogla pa je nastati tudi kot
posledica razure. Vsekakor luknja ni poznejšega izvora, saj jo je pisar na drugi strani folija
že upošteval pri pisanju. Zato lahko po moji presoji izhajamo iz ugotovitve, da je ta korektura
sodobna. Nastanek korekture velja bržkone razlagati tako, da je bila pri levi potezi črke n
navzdol narejena napaka (ali pa je bil pergament tam že poškodovan) in je bila napaka skupaj z
naslednjim napačno zapisanim samoglasnikom zradirana. Ker je bil že tako in tako zelo fini in
tanki pergament na tem mestu zaradi razure močno poškodovan, korektura ni bila zapisana, kakor
je običajno sicer, na radiranem mestu, ampak nekoliko nad njim. Vondrák je kot izvirni zapis
domneval zodnu, za kar pa v samem rokopisu ne najdemo nikakršne potrditve. Bil je mnenja, da je
mogoče v korekturi prepoznati drugo pisavo in je prišel zaradi pike nad i do sklepa, da naj bi
bila korektura vnesena pozneje. Čeprav je pika nad i v latinski paleografiji res poznejši pojav,
kažejo vsi drugi indici (duktus pisave, barva črnila, upoštevanje luknje na nasprotni strani) na
sočasno razuro in korekturo. (Op. R. W.
V razpravi, iz katere so vzeti podatki o originalnih rokopisnih korekturah v BS, je Roland W. Marti objavil še več drugih pomembnih podatkov glede korektur. Relevantne so mdr. navedbe o tem, kateri starejši raziskovalci BS so posamezno korekturo že upoštevali in kako so jo razlagali; to so bili Kopitar, Vondrák, Ramovš-Kos in Grdina. Te navedbe v tukajšnji prikaz besedil niso vključene. (Op. ur.)
Na tem mestu je med 'nazod' in 'ni' zaradi razure nastala v foliju luknja, ki sta jo diplomatična
prepisa