Zemljevid prikazuje kraje in ozemlje, ki so povezani z nastankom Brižinskih spomenikov. Freisinški
(brižinski) škof Abraham (škofoval 957–994) je
imel na Koroškem več posesti. Izpričano je, da je mdr. skrbel za cerkev sv. Primoža in Felicijana na Otoku na Vrbskem jezeru in da je za svojo škofijo pridobil več krajev, naseljenih s
Slovenci; zato so sklepali, da je bil Karantanec.
Med kraji na Koroškem, ki jih je brižinska škofija imela že pred škofom Abrahamom, sta tudi sv. Peter v Breznem (St. Peter im Holz, danes Lurnfeld
oz. Möllbrucke) in sv. Mihael v Požarnici
(Pusarnitz) ob reki Molna (Möll) na Lurnskem polju (Lurnfeld) nad Špitalom. Ohranila se je listina, ki
izpričuje, da je kmalu po letu 977 škof Abraham obe cerkvi in naselji ob njima odstopil v začasno uporabo
duhovniku Ruodhariju v zameno za trajno pridobitev
dveh novih naselij ob reki Molna, to sta Zgornja Bela (Obervellach) in Stalla (Stall). Milko Kos je dokazal, da je omenjeno zamenjalno listino
spisala ista roka kakor II. in III. Brižinski spomenik; vsa ta besedila je torej spisal Ruodharij sam ali pa
jih je dal spisati.
S tem je podano ne le eno glavnih določil za čas nastanka BS II in III, ampak je tudi z veliko verjetnostjo
ugotovljeno, da sta bila oba spomenika v rabi prav v omenjenih Ruodharijevih cerkvah, po njegovi smrti pa je
posestvo z besedili vred prešlo – po dogovoru v zamenjalni listini – v last brižinske škofije. Tako so
Brižinske spomenike kmalu po letu 1000 všili v pastoralni priročnik – kodeks brižinskega škofa. Več o tem v
uvodu.Glede Kosovih dokazov
prim. Milko Kos, 1985, zlasti str. 104–106.
Cerkev sv. Petra v Breznem je po času nastanka prva za cerkvijo Gospe Svete, torej ena najstarejših, ki jih je na Koroškem zgradil in
posvetil škof sv. Modest v kratkem času svojega
podrobno organiziranega misijonskega dela med karantanskimi Slovenci (pribl. 753–763). Prav v teh cerkvah so
najverjetneje nastali prvopisi, katerih poznejši prepisi so Brižinski spomeniki. V tem pogledu so BS
povezani s samimi začetki sprejemanja krščanstva med Slovenci in celo med Slovani. Sveti Modest je „v 2.
polovici 8. stoletja pridobil za Kristusa Slovence v Karantaniji, prvo slovansko narodno skupino, ki se je
oprijela krščanske vere.“Prim. M. Miklavčič, 1999, str. 733.
Zemljevid
Jerneja Fridl in Meta Ferjan, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU
Z rjavo sta na zemljevidu označena kraja Zgornja Bela in Stalla v zgornjem toku reke Molna, ki ju je klerik
Ruodharij dal brižinskemu škofu Abrahamu, z rumeno pa imena cerkva oziroma krajev, ki ju je Ruodharij v
zameno prejel v dosmrtno posest: Sv. Peter v Breznem in Požarnica. Prav v teh cerkvah so Slovencem
najverjetneje brali besedilo BS II in III.