Redakcijsko poročilo k izdaji [BS 2004](bsBI.602)
Jože Faganel
Priprave
Brižinski spomeniki imajo kot edicijski projekt Inštituta za slovensko literaturo in
literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (ISL ZRC SAZU) precej dolgo zgodovino.Glej Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ob petdesetletnici, ZRC
SAZU, Ljubljana 1998, str. 48–51. Znanstvenokritično izdajo so prvič napovedali že za leto 1954.
V času priprav so se vrstila imena urednikov in menjavali sodelavci, z njimi pa koncepti izdaje. Vsi so
imeli v mislih ambicijo, da je treba po Ramovševi
izdaji iz leta 1937Ramovš Fran, Milko Kos: Brižinski spomeniki, Ljubljana, Akademska založba, 1937.
napraviti sintetično izdajo, ki bi povedala o Brižinskih spomenikih enkrat za vselej in dokončno zadnjo
besedo. Predvsem se je zdelo, da po izdajateljski plati ni potrebno in mogoče ničesar bistvenega dodati.
Priprave na izdajo iz leta 1992 so se začele leta 1989 in se že v izhodišču odpovedale večdisciplinski
interpretaciji in skušnjavi po celoviti sintezi. Javnost je izid že dolgo pričakovala, tudi zaradi
zgodovinsko–političnega ozračja ob osamosvojitvi Slovenije, in lahko bi se pripetilo, da bi
znanstvenokritično izdajo prehitela izdaja, ki bi obšla pričakovanja znanstvene in ciljala na širšo
javnost.Pobuda glavnega urednika Slovenske knjige, prof. dr.
Martina Žnideršiča, tedanjemu predsedniku SAZU, akademiku prof. dr. Janezu Milčinskemu.
1. izdaja, 1992
Vendarle so se raziskovalni in splošnokulturni načrti združili v izdaji iz leta 1992, v
kateri je založnica Slovenska knjiga v modro šatuljo vložila vrhunski bibliofilski faksimile© Brižinski spomeniki, Faksimile, Slovenska knjiga, Ljubljana
1992. Brižinskih spomenikov s svojimi platnicami in posebej vezano knjigo Brižinski spomeniki,
znanstvenokritična izdaja,© Brižinski spomeniki, Znanstvenokritična
izdaja, ZRC SAZU, Ljubljana 1992. ki sta jo izdala SAZU in ISL ZRC SAZU. Knjiga je bila na
Slovenskem knjižnem sejmu 1992 nagrajena s priznanjem za najlepšo knjigo v letu, zaradi česar se je znašla
na vrhu seznama protokolarnih državniških daril predsedstva nove slovenske države. Knjižni komplet, uvrščen
v založbino zbirko Monumenta Slovenica pod št. 3, je zaradi kaligrafsko oštevilčenih 1999 izvodov dobil tudi
značaj bibliofilske izdaje.
Znanstvenokritična izdaja iz leta 1992 prinaša serijo prepisov z evidenco vseh posameznih
rešitev v dotedanjih izdajah v obliki opomb k posamezni besedi. Ena od bistvenih načelnih novosti izdaje je
izbira mednarodne fonetične transkripcije za objavo fonetičnega prepisa, ki pomeni odločilen korak k
standardizaciji zapisov kot nujna podlaga za kasnejše elektronske izdaje. Sledijo ji štirje prvič poudarjeno
literarizirani prevodi, ki so presegli zgolj jezikovno informativnost besedila in udejanjili doslej
tolikokrat omenjene literarne prvine besedila Brižinskih spomenikov.6 Prvič Jože Pogačnik: Kompositorische und
stilistische Besonderheiten der Freisinger Denkmäler (Prolegomena), str. 106–120, v: Freisinger
Denkmäler. Brižinski spomeniki […], München 1968. Idejo Pogačnik-Kolaričeve izdaje iz leta 1968Glej
enoto 369, str. 180 v Bibliografiji M. Kranjca. je akademijina izdaja uporabila s popolno
evidenco dotedanjih izdaj in celotno bibliografijo tematskega področja (Bibliografija) in s popolnim
večjezičnim Slovarjem besedja Brižinskih spomenikov, ki vključuje leksikalne rešitve iz tu objavljenih
prevodov in tudi starocerkvenoslovanske besediščne ustreznike. Ambicija o sintezi vsega, kar vemo o
Brižinskih spomenikih, se je razumno strnila v pregledne problemske uvode k posameznim poglavjem (prepisi,
prevodi) in v Oris raziskav kot nekakšne spodbude svetovni raziskovalni javnosti, da v času pred iztekom
tisočletja preveri dosedanje znanje in ga dopolni z novim.
2. izdaja, 1993
Naslednje leto (1993) sta SAZU in ZRC SAZU založila novo izdajo izključno za potrebe
strokovne javnosti, s katero sta vabila k udeležbi na mednarodnem simpoziju o Brižinskih spomenikih.14.–16. april 1994, SAZU, Ljubljana.
Nova izdaja se od prve razlikuje predvsem po vključitvi grafično preprostejšega
faksimilaV enobarvni dupleks-tehniki. v knjigi, in
sicer takoj za Vsebino. Izpuščeno je poglavje Poročilo o faksimiliranju, povzetka v tuji jezik pa izpuščata
informacijo o faksimiliranju. RedaktorjiJ. Faganel, F. Jakopin, J. Kos, T. Logar, B. Paternu. so poskrbeli, da se je v preostalih poglavjih v celoti ohranila paginacija prve
izdaje, kar je pomembno zaradi enotnosti pri iskanju navedkov in citiranju. Drugih odločnejših posegov v
izdaji ni. Knjiga ima torej X + 198 str.
V besedilo je vključenih še približno 80 popravkov mest, ki imajo značaj tiskovnih napak,
zato so se uredniki odločili, da novo izdajo Brižinskih spomenikov imenujejo "2. pregledana izdaja."
3. izdaja, 2004
Obe izdaji sta bili v strokovni javnosti dobro sprejeti in prav evidentiranje vsega
dosedanjega védenja o Brižinskih spomenikih v eni knjigi je botrovalo uspehu odmevnega Mednarodnega
simpozija o Brižinskih spomenikih (1994) s spremljajočimi kulturnimi prireditvami Otvoritvena slovesnost 14. aprila 1994 v Narodni galeriji s koncertno izvedbo
kantate Jakoba Ježa Brižinski spomeniki in recitacijo besedil BS I–III v izvedbi J. Albrehta, Š. Drolc,
B. Juha, N. Ivanič in A. Valiča. Izdaja zvočne kasete pri RTV Slovenija z govorno reprodukcijo izvirnika
Brižinskih spomenikov in interpretacijo v sodobni slovenščini. – Že v aprilu 1991 je bila v okviru Tedna
nemške kulture odprta razstava o Brižinskih spomenikih, ki jo je pripravila Narodna in univerzitetna
knjižnica v Ljubljani v sodelovanju z Bayerische Staatsbibliothek. in poznejšega Zbornika
Brižinski spomeniki,Ljubljana 1996. hkrati pa sprožilo
sestrsko izdajo v tujiniJ. Jež: Monumenta frisingensia, Brižinski
spomeniki, Mladika–Vallechi, Trst–Firenze 1994 isl. in prvo elektronsko izdajo.http://www.kortlandt.nl/editions/freis.html Pedagoške potrebe
univerzitetnega študija in nove zgodovinsko–politične okoliščineVstop Slovenije v Evropsko zvezo. so spodbudile pričujočo 3. izdajo Brižinskih spomenikov iste
raziskovalne skupine, ki njenega izida ne bo dočakala neokrnjena, saj sta medtem umrla njena odločilna
soavtorja, akademika Tine Logar in Franc Jakopin.
Čeprav je minilo od prve izdaje komaj dobro desetletje, je nagli razvoj računalniške
tehnologije uvrstil naprave, na katerih sta nastajali prvi dve izdaji, med tehnično–muzejske predmete.Pripravljeni sta bili na računalniku Atari s programom Steve Primoža
Jakopina. Zato nove izdaje ni bilo mogoče pripraviti na enak način kakor prejšnjo 2., pregledano
izdajo. UrednikaD. Dolinar in J. Faganel. in založnicaZaložba ZRC. so se zato odločili za kombinacijo reprinta in
dopolnjenih oz. predelanih poglavij ter dodanih popravkov. Značaj reprinta imajo str. I–IX in str. 7–153,
medtem ko imajo strani [1–6] in strani od str. 153 dalje značaj dopolnjene izdaje. Izdaja prinaša vsebinske
izboljšave v poglavjih Oris raziskav in Bibliografija in popravke zlasti za poglavje Slovar.
Pričujoča izdaja še naprej v večjem delu ohranja isto paginacijo kot prejšnji dve izdaji,
in sicer do str. 153. Od te strani dalje je bilo besedilo stavljeno na novo.
Prof. ddr. Igor Grdina je v
poglavju Oris raziskav dodal besedilo, ki obravnava čas od izida pregledane izdaje do konca redakcije te
izdaje. Opozarjamo tudi na popravek istega avtorja, vključen v besedilo na str. 7 (kvaternij v kvinternij).
Prof. Marko Kranjec je v celoti
pregledal in dopolnil poglavje Bibliografija. Dopolnjeno je bilo tudi Imensko kazalo, zlasti zaradi poglavja
Bibliografija.
Redakcijskemu poročilu sledi še stran Errata, ki prinaša za to izdajo pomembne popravke
in dodatke. V prvem delu so navedeni popravki, ki se nanašajo na poglavje Slovar, v drugem delu pa sta
dostavka k Bibliografiji, ki sta bila uvrščena tik pred koncem natisa.
Založnica in izdajatelj ob izidu pričujoče izdaje, ko bo slavni Kodeks Clm 6426 prvič
razstavljen v Sloveniji, potem ko je drugič zapustil sedanje hranišče,Razstavljen je bil že v Vatikanu. upata, da bo pričujoča tretja
znanstvenokritična izdaja Brižinskih spomenikov istih avtorjev doživela nadaljevanje v elektronski
obliki.