I. Glivne bolezni.

Gnitje zelišča (Krautfäule, Phytophtora infestans D. By.) pojavi se začetkom julija ali avgusta. Na listih, pozneje tudi na steblih, se pokažejo velike rujave, pozneje črnikaste, usahljive pege. Večkrat očrni zelišče popolnoma. Na spodnji strani listov, nastane v neposrednji bližini zelene stanične (celične) plasti plesni podobni rob. Ob suhem vremenu se zelišče posuši, pri vlažnem zgnije. Včasih obolé tudi gomolji. Pokončevanje: Krompir za sajenje hrani v suhem in hladnem prostoru in sadi le zdravi in nepoškodovani krompir! Živalski gnoj,

močnejše gnojenje z dušecom pospešuje to bolezen.

Očrnelost (Schwarzbeinigkeit, Fusarium pestis Sor. in različne vrste bacilov). Listi postanejo, od spodaj začenši, popolnoma rumeni, ovene in se posušé. Steblce se v vznožju na očrnelem ali omehčanem mestu upogne. Gomolji ostanejo sicer zdravi, pa so ovirani v nadaljnem razvijanju. Pokončevanje: Ne uporabljaj preveč, dušečevih in vapnenčevih gnojil, za seme rabi le celi krompir, odstrani in sžgi napadeno zelišče!

Krovičenje (zvijanje) listov (Blattrollkrankheit, Fusarium sp.) se pojavlja od julija, avgusta naprej. Listi se zvijajo na vzgor v podobi škrniceljna. Pri nekterih krompirjevih vrstah izventega zvihani listi v vznožju zrumenijo ali porudečijo. Rastline, ki so se razvile iz bolnih gomoljev, zaostanejo po navadi v rasti, so slabotne, pa mnogokrat ne kažejo značilnega zvijanja listov. Pokončevanje: Odkaži krompirju ugoden, ne premočni svet (zemlja), pognoji močno, a ne jednostransko in preveč z dušecom, rabi zdravo seme, odstrani in sžgi obolele rastline za časa vegetacije, kakor hitro se pokažejo! Na zelo okuženih

poljih se ne srne saditi krompirja najmanj skozi pet let.

Na krompirjevem zelišču pojavlja se še več drugih listnih bolezni, ktere provzročajo počasno hiranje rastlin, kakor n. pr. orujavelost listov (Blattbräune, Alternaria solani Sor.), odrvenelost v zvezi s pegavostjo (Stippfleckenkrankheit), etc. Tudi na gomoljih se pokažejo različne bolezni, kakor n. pr. stanično (celično) gnitje (Zellenfäule, Phytophthora infestans D. By.), mokro gnitje (Nassfäule, Closlridium butyricum Prazm. in Bacillus solaniperda Kram.), suho gnitje (Trockenfäule, Fusarium solani Sacc., Clostridium butyricum Prazm., Bacillus phytophthorus App. in drugi), škorljupavost (Schorf, Oospora scabies Bolley in Spongospora solani Brunch.), grintavost ali kozavost (Grand, Rhizoctonia solani Kühn), etc. Gomolje, kterih se je polotila jedna ali druga imenovanih boleznij, naj se odbere in ne rabi za seme. Da se ubranimo različnih vrst gomoljevega gnitja, je treba sledeče uvaževati. Krompir naj se hrani v suhih in hladnih prostorih. Gnojiti se ne srne s premočnimi dušečnatimi gnojili. Pri sajenju naj se pazi na to, da se gomoljev ne poškoduje.

II. Živalski škodljivci.

a) na zelišču.

Listne ušice (Blattläuse, Aphidae) se pokažejo na spodnji strani listov in na koncu poganjkov. Naselijo se v veliki množici na jednem mestu in provzročijo vsled izsesavanja soka, da se napadeni poganjki skrivijo in prebarvajo. Poganjki zaostanejo v rasti in se osuše, če so hudo prizadeti. Konečno napadene rastline oslabe in odmrjó.

Pokončevanje: Najbolj napadene poganjke naj se odstrani in ostale rastline poškropi z 1% tobakovo raztopino.

Poljski polži (Ackerschnecken, Limacidae) žro liste večjidel ponoči in jih prevrtavajo. Slina, ktero puščajo za seboj, koder so lezli, jih izdaja. Pokončevanje: Polže naj se nabira pozno zvečer z lučjo in nastavlja vade (kosce buče in korenja) pod deskami in opekami. Nabrane polže naj se z vrelo vodo pomori. Večkrat naj se potrosi ob jutranji rosi zmleto žgano vapno na rastline. (Po delu pa se ne sme umiti rok in obraza z vodo, temveč z oljem!).

Podzemeljske gosenice (Erdraupen, Agrotis) so gole, po navadi sive ali rujave, 30 do 50mm dolge ličinke sovk ali môr

---

[7]

(Eulen, Noctuidae) in kažejo bolj ali menj izrazite nahrbtne proge. Podnevi leže C-podobno zvite v zemlji ali pa grizejo korenine, po noči napadajo iz zemlje strleče dele rastlin. Pokončevanje: Gosenice naj se nabira v poznih nočnih urah in ob času obdelovanja zemlje.

I. Glivne bolezni.

Kalna glivica (Keimlingspilz, Pythitum de Baryanum Hesse). Mlade rastline, ktere napade te vrste glivica kažejo na spodnjem delu stebla gnile rujave pege, vsled kterih

rastline poginejo. Pokončevanje: Napadene rastline naj se' odstrani in sžgé.

Pegavost na grahu (Fleckenkrankheit der Erbsen, Ascochyta pisi Lib.). Na listih in strokih se pojavijo rujave, uglobljene pege, ktere se mnogokrat spojijo in na kterih se pokažejo v velikem številu temna, pikčasta telesca. Pokončevanje: Rabi naj se samo glive prosto grahovo seme in izruje ter požgé napadene rastlinske dele.

Sklerocijska bolezen (Sklerotienkrankheit, Sclerolinia fuckeliana Fuck.). Na spodnjem delu steblca nastanejo rujave, v notranjost prodirajoče pege, na kterih se pokaže pozneje sivi, plesnjivi prašek ali pa do 5 mm velika glivna telesca. Pokončevanje: Rastline naj se ne sadi pregosto in na prevlažni zemlji.

Prava strupena rosa (Echter Mehltau, Erysiphe martii Lev.). Listi so z belim, plesni podobnim prahom posuti. Napadeni listi orumené ali pa dobé suhe pege. Pokončevanje: Rastline je treba žvepljati (oprašiti z drobno zmletim žveplom, marka »Ventilato«, s pomočjo nalašč v to narejenih priprav, takozv. žvepljavnikov).

Neprava strupena rosa (Falscher Mehltau, Peronospora viciae D. By.). Na

zgornji strani listov nastanejo velike, [belkaste] pege, na spodnji strani pa se pokaže sivi, plesnjivi prašek. Pokončevanje: Škropi naj se z 1% bakreno-galično vapneno raztopino!

Rija (rja) na grahu (Erbsenrost,Uromyces pisi D. By.). Na steblcih in listih se pokažejo v poletju majhni, riji podobni in prašni, pozneje črnorujavi in trdi kupčki. Listi porumene in izmrjó. Pokončevanje: Rastlino, takozv. volčje mleko (pasje mleko), če raste v bližini graha, naj se izruje in napadene rastline sžgé.

Rija na poljskem fižolu, glej fižol.

II. Živalski škodljivci.

a) na nadzemeljnih rastlinskih delih.

Sivi rilčkar (Graurüssler, Sitona). 3,5‑4,5 mm velik hrošček, največkrat rujave ali sive barve, izjedava liste na robeh, tako da zgledajo, kakor bi bili narezani. Po končevati tega rilčkarja je težko. Lovi naj se ga z mrežami. Na polju naj se vse ostanke pobere. Mlade rastline naj se ev. poškropi z strupom (barijev klorid, 1,5-2%.)

Pršica pajčevinarica(Spinnmilbe, Tetranychus).Rumene ali rujavkaste, 0,3-0,4mm velike pršice izsrkavajo sok na spodnji strani

---

[10]

listov in so obdane z nežnim zapredkom, s kožicami izlevljenih živalic in njihovimi ekskrementi. List izgleda kakor bi bil prevlečen z moki podobno belkasto tvarino. Vsled izsesavanja nastanejo na listih belkaste pege. Močno napadeni listi izmrjó. Pokončevanje: Zelo poškodovane rastline naj se odstrani in požgé, ostale pa poškropi s kupljeno žvepleno-vapneno zmesjo, ktero se razredči z vodo v razmerju 1:40.

Poljski polži, glej krompir.

Sovkine ( morine ) gosenice (Eulenraupen, Noctuidae). Rudečkasto rujava ali temnozelena, z rumenimi nahrbtnimi in stranskimi progami označena gosenica grahove môre (Erbseneule, Mamestra pisi L.), zelena ali rudečkasta, z belimi progami ali s črnimi [pikcami] posuta gosenica povrtne môre (Gemüseeule, Mamestra oleracea L.) in druge izjedajo istotako liste (perje) in omladje. Pokončevanje: V prvi vrsti naj se pobira gosenice.

Bolhači (Erdflöhe, Halticidae) so večjidel temni, kovinsko svitli 2,5-3,5mm dolgi hrošči, kteri se skakaje gibajo, po čemur se jih takoj spozna. Razjedajo širji del listov in jih izvrtavajo. Pokončevanje: Hrošče

---

[11]

naj se lovi z mrežo (drago), nastavi naj se jim posode napoljnene z ogeršičnim (repičnim) oljem in pri tem menja večkrat mesto. Napadene rastline naj se obdá s petrolejem namočenim peskom in posuje z žganim vapnom. Nastavlja naj se s smolo namočenim žaganjem (žagovino). Lovi naj se jih tudi z lepivnimi paljači ali s nalašč v to narejenimi lovilnimi pripravami. Škropi naj se z raztopino tobačnega izvlečka (2%) in raztopino mazavega mila (1,5%).

Listne ušice, glej krompir.

I. Glivne bolezni.

Sklerocijska bolezen, prava močnata (strupena) rosa, neprava močnata (strupena) rosa, glej grah.

Rija na fižolu (Bohnenrost, Uromyces appendiculatus Lev.). Na listih, redkeje na steblih nastanejo belkasti ali svitlo rumeni plošnati izrastki, kterih spodnja stran kaže mehurčkom podobne, z belim prahom posute izrastke; pozneje nastanejo cimetnorujave, konečno črnorujave pege. Pokončevanje, glej rija (rja) na grahu.

Pegavost (Fleckenkrankheit der Bohnen, Gloeosporium lindemuthianum Sacc. u. Magn.) Na strokih nastanejo rujave, vdrte, do 1cm velike pege in preidejo tudi na seme. Pokončevanje: Škropi naj se z 10% bakreno-galično vapneno raztopino.

II. Živalski škodljivci.

a) na nadzemljnih rastlinskih delih.

Listne uši, glej krompir; pršica pajčevinarica, glej grah; poljski polži, glej krompir; bolhači, glej grah. Rilčkarji. 4-5mm dolgi, na hrbtu rujavo luskinasti in s\temno

---

[13]

progo po dolgem označeni listni glodavci (Blattnager, Hypera) razjedajo istotako liste (perje) in omladje. Pokončevanje, glej sivi rilčkar (grah).

I. Glivne bolezni.

Sklerocijska bolezen (Sklerotienkrankheit, Sclerotinia Fuckeliana Fuck.). Na srednjih in spodnjih delih stebelca nastanejo blede, slabo omejene pege, ktere provzročijo predčasno pogin rastline. Pozneje nastanejo črna, neoblikovana glivična telesca. Ista glivica lahko provzroči na v kleti spravljeni repi itd. gnjilobo. Repa, kavlja itd. dobé zunaj kožnato prevleko, ki obstoji iz mnogoštevilnih nitij, znotraj pa se spremeni polagoma v vodeno kašo. Pokončevanje: Obolela repa itd. naj se odstrani. Repo, kavljo naj se hrani v suhih prostorih.

Črna gniloba, koreninska steklina, glej kapus, ohrovt. Morilec korenin (Wurzeltöter, Rhizoctonia violacea Tul.). Na repi nastane nitkasta prevleka vijolčaste barve.

Prava in neprava močnata (strupena) rosa, glej kapus, ohrovt.

II. Živalski škodljivci.

Ostroril (Mauszahnrüssler, Baris). Bele, breznožne ličinke teh od 6mm dolgih, zelenih, modrih ali črnih rilčkarjev razjedajo stebelca v obliki rovov, kteri peljejo od zgoraj na vzdol; napadena steblca se skrivijo, odebelé in rastline le na pol dozoré. Pokončevanje: Napadene rastline naj se sžgé.

Listne ušice, glej krompir.

Zelska stenica (Kohlwanze, Strachia oleracea L.) je 6 do 8mm dolga, kovinsko črnomodra ali črnozelena z rumenkasto-belimi ali krvavorudečimi pegami. Škoduje s tem, da izsesava sok iz listov in poganjkov. Pokončevanje: Stenice naj se pobira.

Bolhači škodujejo posebno mnogo s tem, da objedajo liste (perje) mladih rastlin. Glej grah.

Poljski polži, glej krompir.

Repna grizlica (Rapswespe, Athalia spinarum Fb.). Gosenici podobna 22-noga ličinka te ose je 15mm dolga, sivozelena in ima na hrbtu 2-3 temne proge ter se

pojavlja od junija do julija in od septembra do oktobra. Objeda liste in mladike ter napravi večkrat mnogo škode. Osa je rumena, 5-6 mm dolga in ima črno glavico. Ličinke naj se ogrebe v lovilno mrežo, škropi s petroljevo in milno raztopino. Ličinke prvega rodu se lahko poškropi tudi z arsenokislim svincem (20% pravica za nabavo strupov!).

Gosenice, posebno belinove gosenice (Weisslingsraupen, Pieris) in sicer gosenica kapusovega belina (Kohlweissling, Pieris bmssicae L.) [modrozelena, s črnimi pikcami in pegami, z rumenimi hrbtnimi in stranskimi progami], gosenica repnega belina (Rübenweissling, Pieris rapae L.) [zamolklo zelena, z rumenimi lisami na hrbtu in ob straneh] in gosenica repičnega belina (Rapsweissling, Pieris napi L.) [modro-zelena, z belimi bradavicami, s črnimi pikcami in rumenimi progami ob straneh]. Iz med imenovanih gosenic napravi drugi rod kapusovega belina največ škode. Po končevanje: Zalege naj se zmečka (zmasti), nabira naj se kolikor mogoče kmalu mlade gosenice zjutraj zgodaj in pokončuje bube.

b) na koreninah.

Brazdasti klunotaj (Kohlgallenrüssler,

---

[16]

Ceuthorrhynchus sulcieollis Payk). 6,5mm dolge, bele in breznoge ličinke provzročijo na vznožju stebla, tam koder preide steblo v korenine, cele gruče okroglastih izrastkov, v kterih prebivajo. Pokončevanje: Napadene rastline naj se izruje in požgé, plevel obstoječ iz križnic naj se odstrani.

Ògrci (črvi, podjèdi), strune, glej grah. Sovkine gosenice, glej krompir.

Zelska muha (Kohlfliege, Antomyia brassicae Bché.)in koreninska muha (Wurzelfliege, Antomyia radicum Meig.). 9 ozir. 6 mm dolge, sivkastobele ličinke, brez nog in glave, razjedajo od zunaj korenine in štore. Ličinke zeljne muhe napravijo tudi rove pod lubom in provzročijo s tem bolehavost in gnitje korenin spodnjih delov stebl. Pokončevanje: Napadene in obolele rastline naj se odstrani z zemljo vred. Ne sme se gnojiti z močno dišečemi gnojili, kakor npr. s svežim hlevskim in posebno ne s človeškim gnojem. Da se prepreči samicam, pokladati jajčica na rastline, se priporoča, rastline obdati s petrolejem namočenim peskom. Seje naj se kolikor mogoče kmalu in uporablja umetna gnojila.

Mrkvarica (Möhrenfliege, Psila rosae Fb.). 4-5mm dolge ličinke so brez glave in nog,

---

[17]

bledo-rumene in izgrizavajo rove v koreninah. Pokončevanje: Zemlja ne sme biti razpokana. Gredice naj se posuje s peskom, vapnom, pepelom, itd., da se prepreči za lego. Napadene rastline naj se odstrani in sžgé..

Vrtna dlakasta mušica (Gartenhaarmücke, Bibio hortulanus L.). Ličinke tega škodljivca so okoli 15mm dolge, rujave, valjastega trupla, imajo usnju podobne špičaste izrastke na koži in črno glavico. Pokončevan je: Blizu vrha zemlje naj se zakoplje goveji gnoj in ličinke pobira.

I. Glivne bolezni.

Od glivice napadene kapusove sajenke padejo na zemljo in kažejo na vznožju temno rujavi madež. Napadene rastline zgnijejo. Pokončevanje: Rastlin naj se ne sadi pregosto, med nje naj se posiplje v prah stolčeno oglje in odstrani obolele rastline.

Neprava močnata (strupena) rosa (Falscher Mehltau, Peronospora parasitica Tul.). Na gornji strani listov se pokažejo blede pege, spodaj pa belkasta ali siva plesen. Listi dobe drugo barvo, postanejo rumenkasti.

Pokončevanje: Mlade napadene rastline in sosedne, navidezno zdrave naj se odstrani. Ev. naj se poškropi z bakrenogalično vapneno raztopino. Odstrani naj se obolele rastlinske dele in opleve.

Prava močnata (strupena) rosa (Echter Mehltau, Erysiphe comunis Fr.). Listi in stebli (štori) so po vrhu posuti z belo tvarino, ktera postane pozneje rujava. Pokončuje naj se z žvepljanjem (opraši naj se rastline z drobno zmetim žveplom, marka »Ventilato«).

Črna gniloba (Schwarzfäule, Pseudomonas campestris Pamm.). Prvotno kažejo listi očrnelost reber, nato porumené in izmrjejo. Očrnelost reber preide na stebla (štore) in odrvnele korenine. Posledica temu je, da rastline bolehajo in se nepopolno razvijejo. Pokončevanje: Bolne rastline naj se odstrani.

Gnitje štorov (Stengelfäule, Phoma brassicae Sacc.). Rastline kažejo blede, rujavo obrobljene, okrogle pege, ktere se spojijo in dobé male, črne pikice. Napadene rastline poginejo. Pokončevanje: Bolne rastline naj se odstrani in sžgé.

Koreninska oteklina, (Hernie, Plasmodiophora brassicae Wor.). Rastline, klerih

se je imenovana bolezen prijela zaostanejo v rasti, ovené in kažejo na koreninah prvotno bele, trde in mesnate otekline. P okončevanje: V jeseni, pred sejanjem, naj se gnoji z ugašenim vapnom, odstrani naj se plevel iz družine križnic, posebno njivno redkev ali divjo repnico in njivno gorčico. Uniči naj se vse sajenke in bolne rastline, ki kažejo otekline na koreninah. Istotako naj se odstrani štore in korenine takoj, ko se je zelenjad odneslo iz polja. (Na krajih, koder se je pojavila ta bolezen, se ne sme najmanj tri leta gojiti kapusnic).

II. Živalski škodljivci

a) na nadzemeljnih rastlinskih delih.

Zelska stenica, glej repa. Bolhači, glej grah. Ostroril, glej repa. Listne uši, poljski polži, glej krompir.

Mrhovinarji (Aaskäfer, Silpha). Ličinke so do 20mm dolge, črne in podobne zidnemu prešičku. Hrošč je 9-13mm dolg, črn in plošnatega trupla. Pokončevanje: Ličinke naj se nabira in lovi v posode z mesnimi odpadki. Kozji rep ali metliko in lobodo, kar ti škodljivci žro, naj se odstrani.

---

[20]

Repna grizlica, belinove gosenice, glej repa.

Sovkine (môrine) gosenice (Eulenraupen, Noctuidae). Izmed teh naj se omeni posebno kapusovo môro (Kohleule, Mamestra brassicae L.), povrtno môro (Gemüseeule, Mamestra oleracea L.) in ozimno môro (Wintersaateule Agrotis segetum Schiff.). Gosenica kapusove môre (sovke) je zelena ali rujava in kaže na hrbtu po dolgem 3 svitle proge in počez črne lise. Žre po noči, podnevi pa je skrita med zunanjimi listi. Na listih izglodava od avgusta naprej luknje, pozneje pa rove v glaveh. Pokončevanje: Gosenice naj se nabira, dokler so še na listih.

b) na koreninah.

Sovkine (môrine) gosenice, glej krompir. Ògrci (črvi), strune, glej grah; zelske in koreninske muhe, brazdasti klunotaj in vrtna dlakasta mušica, glej repa itd.

Zelski košeninar (Kohlschnacke, Tipula oleracea L.). Ličinke so 70mm dolge, valjaste, pepelnato sive. Glava se ne loči dobro od trupla. Pokončevanje: Napadene rastline naj se z zemlio vred izruje

---

[21]

In požgé, rahlja naj se zemljo in skoplje jarke (20cm globoke in 20cm široke, s strmimi in gladkimi stranskimi stenami).

Bramor ali mramor (Maulwurfsgrille, Gryllotalpa gryllotalpa L.) je do 50mm dolg, rujav, z rijasto rujavo in svilnobliščečo dlako poraščen. Sprednji nogi ste ustvarjeni za kopanje. Živi v rovih in si napravi gnezda, kamor vloži 200-300 jajčk. Pokončevanje: Od junija naprej naj se odstrani gnezda, zakopava lonce v zemljo kot pasti. V rove, tam kjer se spuste rovi navzdol, naj se ulije l do 2% raztopino mazavega mila ali petroleja. Najprvo se vlije v rov nekaj vode, potem naglo pol kozarca petroleja in takoj nato zopet vodo.

I. Glivne bolezni.

Neprava močnata (strupena) rosa (Falscher Mehltau, Peronospora [Plasmopara] nivea Ung.). Na listih nastanejo blede, pozneje rujave pege, na njih spodnji strani se pojavi bela plesen. Pokončevanje: Škropi z 1% bakrenogalično vapneno raztopino!

Pegavost (Blattfleckenkrankheit, Cercospora apii Fres.). Na listih se pojavijo rudečo-črne

pege. Pokončevanje: Glej neprava močnata (strupena) rosa.

Sklerocijska bolezen na steblih (Sklerotienkrankheit, Sclerotinia fuckeliana Fuck.). Ta bolezen se pojavi tudi na v kleti spravljenemu korenju. Na površju se napravi gosta, bela, nitkasta prevleka. Korenje se omehča in spremeni v vodeno kašo. Tako korenje naj se odstrani.

Snetjavost korenin (Wurzelbrand, Rhizoctonia violacea Tul.). Še v zemlji nahajajoče korenje je prevlečeno z dlakasto pletenino modro vijolčaste barve. Korenine se omehčajo in rastline poginejo. Pokončevanje: Napadene rastline naj se odstrani in sžgé.

II. Živalski škodljivci.

b) na koreninah.

Ògrci (črvi), strune, glej grah.

Mrkvarica (Möhrenf.iege, Psila rosae Fb.). Bledorumene ličinke začno prodirati od spodaj na vzgor po korenini in napravljajo v bližini površine rijasto rujave rove, od

---

[23]

tod ime: železna črvivost (Eisenmadigkeit). Pokončevanje: Glej repa itd.

I. Glivne bolezni.

Čebulna rija (Zwiebelrost, Puccinia in Melampsora). Na listih nastanejo okroglasti izrastki, kteri so s prva rijasto-rudeči, pozneje temnosivi in malo izbuhneni. Pokončevanje: Napadene liste naj se odstrani in požgé ostanke rastlin, ki so ostali po izkopavanju na njivi.

Smrkavost (Rotz, clostridium butyricum Prazm.). Čebula postane prozorna, se lahko stisne in daje od sebe zopern duh po masleni kislini. To bolezen provzročijo glivice, ktere se razmnožujejo potom delitve (cepljenja). P okončevanje: Čebula naj se hrani v suhih in zračnih prostorih. Bolne čebule naj se odstrani. Ta bolezen se večjidel še le pokaže, ko je čebula že spravljena v shrambah.

Neprava močnata (strupena) rosa (Falscher Mehltau, Peronospora schleideni Ung.). Sprva nastanejo na listih in steblih svitle, belkaste lise, na kterih se pokaže pozneje vijolčasto siva plesnjiva prevleka. Pokončevanje:

Čebulo naj se goji na odprtih, solnčnatih krajih.

Sklerocijska bolezen (Sklerotienkrankheit, Sclerotinia fuckeliana Fuck.). Na uglobljenih, razbarvanih pegah nastane najprej bela, potem siva plesnjiva prevleka; pozneje se pokažejo črna, znotraj bela glivična telesca. Pokončevanje: Čebulo naj se sadi bolj pri vrhu, zrači naj se zemljo in pravočasno odstrani bolne čebule iz shramb.

II. Živalski škodljivci.

a) na nadzemeljskih delih rastlin.

Lilijski petelinček (Lilienhähnchen, Crioceris lilii Scop.). Hrošč (5-6 mm dolg, črn, z rudečimi pokrovkami) in ličinka (zbuhnena, umazanosiva, z slino in blatom pokrita) razjedata steblca in liste. Po končevanje: Hrošče naj se otresa in pobira, ličinke lovi z mrežami oz. jih škropi z 1% tobačnim izvlečkom.

Zelena čebularica (Zwiebelmondfliege, Eumerus lunulatus Meig.). 8 do 10mm dolge, umazanosivorumene ličinke nimajo ne nog ne glave in žro v osrčju rastline. Čebula očrni in izmrje. Pokončevanje: Napadene rastline naj se odstrani in sžgé.

---

[25]

Čebularice (Zwiebelfliegen, Antomyia antiqua Meig. in furcata Bché.). Stožkovite, bele, 4 do 6,5mm dolge ličinke žive posamično ali po več skupaj v čebuli. Po končevanje: Glej zelena čebularica.

Napravljanje navedenih raztopin.

Bakreno-galična vapnena raztopina. 1%. 1kg modre galice (bakrenega vitrijola) se dene v vrečico in jo obesi čez noč v posodo

čeber, kad), napolnjeno s 50l vode, da se raztopi. 1kg sveže žganega vapna (raje več) se ugasi z nekoliko vode (2 do 3l) in se prilije tej raztopini še toliko vode, da jo je 501. Vapnena voda se na to vliva v bakreno-galično raztopino in se pri tem neprenehoma meša. (Modri lakmusov papir ne sme porudečiti, drugače se mora pridejati še vapna). Namesto bakreno-galične vapnene raztopine se lahko rabi bakreni preparat, takozv. »Tenax«.

Raztopina tobačnega izvlečka (ekstrakta).*) Mazavo milo se raztopi v nekolikih litrih vroče vode, kteri se potem še prilije toliko mrzle vode, da jo je skupaj 100l; na zadnje se pridene tobačni ekstrakt. Po navadi se rabi raztopina obstoječa iz 1kg tobačnega izvlečka, 1kg mazavega mila in 100l vode. Ako se hoče imeti močnejšo raztopino, naj se rabi do 1,5% mazavega mila in 2% tobačnega izvlečka.

Petrolejeva-milna raztopina. 1,5kg mazavega mila (žajfe) se raztopi v nekterih litrih vrele vode, kteri se pridene ne v bližini ognja 0,5l petroleja. Vse skupaj se z metlico toliko časa meša, da postane

raztopina mleku podobna in ne kaže oljnatih peg. Potem se dobro meša in med tem prilije toliko vode, da jo je od 50 do 100l skupaj. Kar se tiče škropljenja, naj se opozori, da je treba skrbno škropiti in pri pokončevanju živalskih škodljivcev vedno gledati na to, da je v brizgalnici (škropilnici) dosti pritiska. Pri tem naj se rabi brizgalnice, ktere se uporablja proti strupeni rosi (peronospori). Škodljivce se mora z raztopino dobro zadeti. Žveplena-vapnena raztopina se ne sme brizgati iz bakrenih brizgalnic, ker ta raztopina baker razjé.

Zelenjade, kterih liste (perje) se uživa, se sme škropiti le toliko časa, dokler so še zelo mlade; kajti drugače izgube na okusu. Uporabi barijevih in arsenovih sestavin, ktere so se pri pokončevanju škodljivcev dobro obnesle, se je treba radi velike nevarnosti zastrupljenja pri gojenju zelenjadi kolikor mogoče izogibati.

Konečno naj se še jedenkrat omeni, da se najlažje in uspešneje branimo škodljivcev rastlin, ako rastline skrbno gojimo in gojimo le one vrste rastlin, ki so dotični zemlji in podnebju najbolj prilagodene in če uporabljamo le dobro in zdravo seme.

V tej sestavi so navedena pokončevalna navodila med drugim tudi taka, ki so pri večjem podjetju težko izpeljiva ali pa se sploh ne dajo izvesti.

Ta razprava ima edino namen, podati pregled najvažnejših škodljivcev onih zelenjadnih rastlin,*) ktere je priporočala c. kr. vrtnarska družba na Dunaju (k. k. Gartenbau-Gesellschaft in Wien) gojiti za časa vojske. Nadaljna pojasnila o škodljivcih in boleznih, o nabavi pokončevalnih sredstev in o gojenju zelenjadi dajejo vedno in vsakemu brezplačno c. kr. postaja za varstvo rastlin, Dunaj, Trunnerjeva cesta l (K. k. Pflanzenschutzstation in Wien, II., Trunnerstrasse l), c. kr. kmetijsko-kemično poskuševališče v Gorici in c. kr. kmetijska šola in poskuševališče v Spletu.

(Poslovenil dr. Fr. Megušar).

*) »Vermehrter Gmüseanbau in der Kriegszeit.« Flugblatt der k. k. Gartenbau-Gesellschaft in Wien.

Imenik škodljivcev

Stran

Belinove gosenice 15, 20

Bolhači 10, 12, 14, 19, 22

Bramor (mrámor) 21

Brazdasti klunotáj 15, 20

Čebularice 25

Čebulna rija 23

Celično (stanično) gnitje 5

Črna gniloba 13, 18

Črvi (ogrci, podjédi) 7, 11, 16, 20, 22, 25

Gnitje stebel (štorov) 18

Gnitje zelišča 3

Grahova mora 10

Grintavost 5

Kalna glivica 7

Kapusovi belin 15

Kapusova môra (sovka) 20

Koreninska muha 16, 20

Koreninska oteklina 13, 18

Kozavost (grintavost) 5

Krovičenje (zvijanje) listov 4

Lilijski petelinček 24

Listni glodavci 13

Listne ušice 6, 12, 14, 19, 22

Mokro gnitje 5

Morilec korenin 13

Mrámor (bramor) 21

Mrhovinarji 19

Mrkvarica 16, 22

Neprava močnata (strupena) rosa 8, 12, 14, 17, 21, 23

Očrnelost zelišča 4

Odrvenelost v zvezi s pegavostjo 5

Ogrci (črvi, Podjedi) 7, 11, 13, 16, 20, 22, 25

Orujavelost listov 5

Ostroril 14, 19

Ozimna mora 20

Pegavost 8, 12, 21

Podjedi (ógerci, črvi) 7, 11, 13, 16, 20, 22, 25

Podzemljske (sovkine) gosenice 6, 7

Poljski polži 6, 10, 12, 14, 19

Povrtna môra (sovka) 10, 20

Prava močnata (strupena rosa) 8, 12, 14, 18

Pršica pajčevinarica 9, 12

Repični belin 15

Repna grizlica 14, 20

Rija (rja) 9, 12

[Rilčkarji] 12

Sivi rilčkar 9

Sklerocijska bolezen 8, 12, 13, 22, 24

Skorljupavost 5

Smrkavost 23

Snetjavost 22

Sovkine (môrine) gosenice 6, 10, 16, 20, 22, 25

Stanično (celično) gnitje 5

Stonoge 7, 11, 16, 20, 22, 25

Strupena rosa (močnate rosa) 5

Suho gnitje 5

Vrtna dlakasta mušica 17, 20

Zelena čebularica 24

Zelska muha 16, 20, 25

Zelska stenica 14, 19

Zelski košeninar 20, 25

Zvijanje (krovičenje, krtovčenje) listov 4