O SESTAVLJANJU IN SETVI TRAVNIH MEŠANIC.

Spisal

dr. Teodor vitez Weinzierl,

c. kr. dvorni svetnik,

ravnatelj c. kr, prigledne postaje za semena (c. kr. kmetijsko-botaničnega preskušališča) na Dunaju, ud nižjeavst. deželnega kulturnega sveta, pravi ud cesarske Leopoldinsko-Karolinske nemške akademije prirodoslovcev, kraljevske švedske akademije kmetijstva itd.

Po šesti popravljeni in pomnoženi izdaji.

Poslovenil

ing. chem. Jakob Turk,

ravnatelj kmetijsko-kemijskega preskušališča za Kranjsko.

LJUBLJANA, 1913.

Založila c. kr. kmetijska družba kranjska.

Natisnila tiskarna J. Blasnika naslednikov.

Predgovor k šesti izdaji.

Iz živega zanimanja, ki z njim novodobno kmetijstvo povsod zasleduje vsa prizadevanja za povzdigo živinoreje in vsled česar se čedalje bolj širi prepričanje o temeljnem pomenu umetnega pridelovanja krme in travnih semen, si je razlagati, zakaj se je ta mali poljudni spis, odkar je leta 1897 prvič izšel, tako hitro in močno razširil v skoraj vseh prosvetljenih državah.

To se vidi zlasti iz mnogoterih prevodov, ki so deloma že izšli, deloma so v tisku ali pa se šele pripravljajo. Oskrbeli so te prevode moji stanovski tovariši in nekdanji učenci, in sicer 2 poljska (Bol. Gurski in Jul. Koppens), 3 laške (2 dr. pl. Orsi v S. Michele in 1 dr. A. Sgaravatti v Saonari), 1 češki (dr. Bukovansky v Brnu), 1 španski (prof. H. de Mendoza v Madridu), 1 bolgarski (dr. Dospevski v Sadovi), 1 srbski (dr. Bosta Popovič v Belemgradu), 1 ruski (dr. Kosakovski v Moskvi), 1 slovenski (ravnatelj Turk v Ljubljani) in 1 francoski prevod (prof. dr. van der Vaeren v Bruslju).

Bistveno se je spopolnila ta nova izdaja zlasti stem, da so se porabila v njej najnovejša opazovanja z izkušnjami s pašnika „K. k. Kraglgut“ pri Mitterndorfu — Aussee na Štajerskem, ki ga je napravil pisatelj. Spopolnila se je pa tu izdaja tudi z najnovejšimi opazovanji in izkušnjami številnih tamkaj vpeljanih poskusov za pridelovanje krme in za vzgojevanje semena krmskih rastlin, dalje z nekterimi medtem opazovanimi novimi dogodki v semenski kupčiji ter končno z najnovejšim izidom setvenih poskusov z raznimi deteljami in z novimi vrstami vzgojenih krmskih trav.

V zvezi stem se je pomnožilo število podob od 4 na 9 *) in je obseg spisu narasel od 63 na 72 strani.

Na Dunaju o Veliki noči 1912.

pl. Weinzierl.

Uvod.

Dandanes se splošno in po vsej pravici priznava, da je v povzdigi pridelovanja krme najvplivnejši izmed činiteljev za zboljšanje sedanjega položaja našega kmetijstva, ker je le-ta najvažnejša podlaga dobičkonosni živinoreji. Zavoljotega si prizadevajo vse v to poklicane korporacije, zlasti pa vlada, da dobe stremljenja za tem ciljem kar največ podpor. Glavni vzrok, da takozvano umetno pridelovanje krme ne kaže pravega napredka, leži pač v tem, da so še vedno premalo znana temeljna pravila umnega pridelovanja krme, zlasti pa v pridelovanju trav. Pa tudi neuspehi, ki jih je povzročila raba slabega ali pa vsaj za posamezni namen napačno izbranega semena, so marsikterega kmetovalca odvrnili od nadaljnjih poskusov in naprav. Vendar ni ostal pisateljev dolgoletni trud, vpeljati in razširiti umno pridelovanje krme v Avstriji, brez uspeha. Prav tako ni ostala brez uspeha tudi njegova skrb za znanstveno podlago te kulturne panoge, ki jo je skušal pospešiti s tečaji za pridelovanje krme in z napravo vzornih travnikov iz travnih semen kakor tudi s proučevanjem travnih mešanic 1) na raznih naravnih pokrajinah in v visokih legah.

Najjasneje se to vidi iz tega, da se poslužujejo zlasti kmečki posestniki čedalje bolj prigledne postaje za semena glede sestavljanja travnih mešanic. Vidi se

to pa tudi iz dejstva, da se vedno bolj širi že nepregledno omrežje umetnih travniških naprav, ki so jim za zgled bili prej omenjeni poljski poskusi za pridelovanje krme. Skupno število demonstracijskih polj, kar se jih je napravilo na spodbudo c. kr. prigledne postaje za semena od leta 1887. in ki se o njih vodijo zapiski, je znašalo koncem leta 1911. 4254. Ta polja, ki se o njih zbirajo pri {poskusnikih} poskusniških podatki, so večinoma na kmečkih posestvih.

Polegtega ima zdaj prigledna postaja za semena v svoji upravi 8 poskusnih vrtov, in sicer v najraznoličnejših naravnih pokrajinah in legah, kjer se delajo najraznovrstnejši poskusi za pridelovanje krme in travnih semen. 2)

1. O setvi senenega drobirja (sempirja).

Vse obsodbe je vredno, če se prepušča pri napravi novega travnika, da se zaledini samodsebe ali pa, če se posejejo smeti, takozvani seneni drobir (sempir) iz senic. Na njivi, ki je bila sama sebi prepuščena, se zarase nadležni plevel in se pojavijo navadno le malovredne trave. Lastna in Steblerjeva preiskovanja so pa pokazala, da sestoja seneni drobir navadno in povečini iz plevela, predvsem iz semena suličastega trpotca (Plantago lanceolata L.) Tega listi dajejo samo v mladostnem in svežem stanju primerno krmo, ki pa se v senu poizgube (zdrobe in izpremene v prah), tako da ostanejo končno le še trdi cvetni reclji s plodnimi mešički. Naslednji zgledi o sestavi senenega drobirja odstranjujejo vsak dvom o vrednosti take setvine.

V preskusu senenega drobirja z dobrega naravnega travnika na Gornjem Avstrijskem je bilo v 100 utežnih delih (analiza c. kr. prigledne postaje za semena na Dunaju):

1. dobrega semena (domače detelje, travniške bilnice, pasje trave, lisičjega repa, medene trave) 1'2 odstotka

2. jalovega (praznega) semena 0'2 odstotka

3. plevelnega semena, in sicer pretežno: navadnega divjega janeža (Pimpinella saxifraga L.), travniške zlatice (Ranunculus acer L.), suličastega trpotca, senožetnega rebrinca (pastinaka) itd. 5'0 odstotka

4. plev (delov listov in recljev 87'0 odstotka

5. prahu 6'6 odstotka

100'0 odstotkov

Po številu je bilo v 1 kilogramu tega senenega drobirja plevelnega semena okroglo:

10.980 zrn navadnega divjega janeža

3.000 zrn travniške zlatice

1.600 zrn suličastega trpotca

1.200 zrn rebrinca

ter posamezna zrna njivskega osata, krebuljice, mehkodlake pahovke itd.

Seme dobrih rastlin je bilo večinoma jalovo (prazno), ker je ob času košnje ravno v cvetju in torej še nedozorelo; pač pa je zrel zgodaj zoreči plevel. Že iz tega razloga je naravno, da mora sestojati seneni drobir poglavitno le iz dozorelega semena plevelnih rastlin.

Po Steblerjevih 3) preiskovanjih, ki jih je napravil s švicarskim senenim drobirjem, so pa vsebovali posamezni preskusi 196.110 zrn plevelnega semena, in od teh je bilo 183.869 zrn semena suličastega trpotca.

2. O sestavljenih semenskih mešanieah, ki so v kupčiji.

Tudi sestavljenih travnih mešanic, kakršne se dobivajo v kupčiji, in naj se še tako hvalijo, ni priporočati

ker izkušnje uče, da niso navadno nič vredne. Te mešanice so namreč le zmesi iz malovrednih trav, ki se dobivajo kot odpadki, in iz plevela, ali pa sestojajo vsaj iz takih trav, ki so popolnoma neprikladne namenu uporabe. Med njimi prevladuje mehka in žitna stoklasa in često tudi drsata masnica ter raznovrsten drug plevel.

Umno se postopa edino tedaj, če se poseje semenska mešanica, kjer so, z ozirom na lego, podnebje, talne razmere itd., one detelje in trave, ki obetajo v danih razmerah in v primernem času užitka najboljši in obenem največji pridelek. Zato naj naroča vsak

kmetovalec potrebno seme oddeljno (posebej), in sicer le od tvrdke, ki daje jamstvo in dovoljuje brezplačen dodatni prigled. Šele potem, ko ima v rokah mnenje o uspehu dodatnega prigleda, na pr. c. kr. prigledne postaje za semena na Dunaju, naj sestavi mešanice posameznih vrst tako, kakor bo povedano pozneje.

Povrnitev manjvrednosti. Če dodatno preiskovanje zajamčenega semenskega blaga poda v primeri z jamstvom manjšo vrednost, oziroma če zaostaja dobljena »rabnost« za zajamčeno za več kakor 5 odstotkov (latitudo), tedaj je po določilih c. kr. prigledne postaje za semena na Dunaju zavezana vsaka takozvana pogodbena tvrdka povrniti v gotovini primanjkljaj, odnosno doposlati primerno množino semena iste vrste, ali pa mora, če je to kupcu ljubše, blago vzeti nazaj brez stroškov. Pri »mejni vrednosti« se pa ne zaračuni latituda 5 odstotkov.

Zgled, kako se odškodnina izračuni: Odbitek pri ceni, izvzemši semensko peso, 4) se izračuni pri pošiljatvah, ki ne odgovarjajo jamstvu, s pomočjo naslednjega obrazca:

od = c/(100 X r) X o X m. V tem obrazcu pomenja:

1. ceno za 100 kg = c (v kronah);

2. zajamčeno rabnost = r (%);

3. odškodninski odstotek = o (% povrnjene rabnosti);

4. prodano množino = m (kg);

6. odškodninski odbitek = od (v kronah).

Vzemimo, da je pri švedski detelji zajamčenih 98 % čistote in 95 % kalivosti, torej 98 X 95 : 100 = 93'1% rabnosti, dodatno preiskovanje pa dožene le 94'7 % čistote in 86'5 % kalivosti, to je 81'9 % rabnosti ali z všteto 5 % latitudo = 81'9 + 5 = 86'9 %.

Potemtakem je torej povrniti 93'1 — 86'9 = 6'2 % Če je bila cena za 100 kg blaga na pr. K 220 in je bilo prodanih, 26 kg,

tedaj se mora povrniti po gornjem obrazcu 220 : (100 X 93'1) X 6'2 X 26 = 3'80 K. 5)

3. Pripombe o kakovosti najvažnejših semenskih detelj in trav, ki so v kupčiji.

1. Domača, kranjska, štajerska ali črna detelja (Trifolium pratense L.), podoba 1. Seme (pod. 2.) mora biti predenice prosto in ne sme biti preveč očiščeno po suličastem trpotcu ter drugem plevelnem semenu. Tudi ne sme biti popačeno s takozvano medeno deteljo, ali bolje rečeno z rumeno deteljico (Medicago lupulina) ali pa z drugovrstno deteljo. Po skušnjah z naših poskušališč je najboljše štajersko, nižjeavstrijsko in češko semensko blago. Drugo seme je malovredno, in velja to še zlasti o domači detelji južnoevropskega proizhodstva. Svariti se mora pred nakupom ameriške detelje, ker rada pozebe in navadno daje premajhne pridelke. Ponovne poskusne setve so potrdile malo vrednost ameriške domače detelje. 6) V novejšem času priporočajo za mešanice stalnih travnikov šviško senožetno deteljo, ker ta oblika domače detelje dalje časa trpi. Po naših dosedanjih izkušnjah tudi ta detelja hitro rase, vendar pa jo v mrzlejših legah z ozirom na trpežnost in zimsko stanovitnost prekaša večletna (trpežna) detelja, ki se vzgaja iz semena divje gorske detelje. Zavoljotega je prav priporočati semensko pridelovanje poslednje deteljne vrste. Tudi severnofrancoska detelja, ki prihaja v poslednjem času često na trg, zaostaja v pridelku in trpežnosti za domačo deteljo štajerskega proizhodstva.

Neukretno ponarejanje semenske detelje

z barvanimi kamenčki se pri nas z ozirom na delovanje prigledne postaje za semena dogaja pač redkokdaj. Češče pa se pači domača detelja s takozvano „medeno deteljo“ (Medicago lupulina L.) Pred leti pa se je opažala tudi popačba z zeleno barvanimi deteljnimi drobci. 7)

2. Bela detelja (Trifolium repens L.),podoba 3. Pri tej kakor pri vseh ostalih deteljnih vrstah je gledati,

da je seme (pod. 4,) prosto predenice in da je kolikor mogoče čisto, predvsem pa kislice (Rumex acetosella L.), ki je sila nadležen plevel. Po pisateljevih opazovanjih prihaja v novejšem času neko beli detelji zelo podobno deteljno seme na trg, ki se rabi za popačbo bele detelje. To seme se je spoznalo,

da je od enoletne, takozvane drobnocvetne detelje (Trifolium parviflorum Ehrh. 8)

3. Švedska detelja (Trifolium hybridum L.), podoba 5. Seme (pod. 6.) mora imeti enakomerno temnozeleno barvo in mora biti prosto predenice ter

čislo kislice. Če blago kaže nedopadljivo barvo, je ali staro ali pa vsebuje mnogo kislice. Detelja te vrste ameriškega proizhodstva, ki je često v kupčiji, se je v primeri z doma pridelano prav dobro obnesla.

V novejšem času prihajata v velikih množinah na trg dve malovredni divji deteljni vrsti, in sicer zlata deteljica (Trifolium agrarium L.) in vlaknata deteljica (Trifolium filiforme L.), ki služita predvsem za popačbo, oziroma za primes k semenu bele in švedske detelje, ker sta temu po obliki in barvi prav zelo podobni. 9)

4. Navadna ali rožičkasta nokota (Lotus corniculatus L.). Seme (pod. 7.) prave navadne nokote je okroglo in temnorjave barve ter je primeroma zelo drago. Najčešče je onečiščeno s skoraj enako velikim in zelo sličnim semenom navadne lakote (Galium mollugo L.) in pa s semenom suličastega trpotca (Plantago lanceolata L.). Obe ti plevelni rastlini zatirata nokoto, in je zaraditega sejati le seme, ki je prosto trpotca in lakote. V poslednjem času je bila prišla v kupčijo v zameno prave nokote rjavo pobarvana medena detelja (Medicago lupulina L.). Tej slepariji je prišel pisatelj na sled. 10)

5. Močvirska nokota (Lotus uliginosus Schk.), podoba 8. Seme je zeleno, okroglo, manjše ter cenejše kakor seme navadne (rožičkaste) nokote in se često prodaja v zameno poslednjega, včasih pod imenom Lotus villosus. Močvirska nokota je prikladna samo za

barska, mokrotna tla in malovrednejša od prave navadne nokote.

6. Ranjek (Anthyllis vulneraria L.). Tudi seme te deteljne vrste, ki se odlikuje po sočnozeleni barvi na spodnji plati, je često onečiščeno po kislici, ki kakovost tega semena prav tako, kakor pri beli in švedski detelji, prav izdatno slabša. Pogostoma prihaja v kupčijo seme ranjeka prav slabe kalivosti.

7. Hmeljna lucerna ali rumena deteljica (Medicago lupulina L.), podoba 9., je v dveh semenskih

kakovostih v kupčiji. Po naših setvenih poskusih pa pride kot krmska rastlina le debelozrnata v poštev, ki je tudi dražja vrsta in se imenuje v semenski kupčiji kratkomalo hmeljna lucerna (pod. 10.). Drobnozrnata hmeljna lucerna je ceno blago in je v kupčiji večinoma v črnozelenih mešičkih pod napačnim imenom, „medena detelja“. Nabirajo to deteljo po njivah, ki so se same zaledinile, ali pa jo izčistijo iz žita. Po naših setvenih poskusih 11) je kot krmska rastlina kaj malo vredna.

Ono seme te deteljne vrste, ki je podobno lucerni, se često rabi za popačbo lucerne in tudi domače detelje. V novejšem času prihaja v kupčijo zelenobojno seme prej imenovane divje medene detelje (rumene deteljice) pod imenom „absikobojna medena detelja“ in

služi izključno le za popačbo švedske detelje. 12) Prava medena detelja (Melilotus officinalis L.) je samo plevel. Njeno seme ima duh po garjavi kozi in služi včasih tudi za popačbo lucerne in domače detelje.

8. Lucerna ali nemška detelja (Medicago sativa L.), podoba 11. Od vseh vrst, kar jih je v kupčiji, sta se pri naših poljskih poskusih najbolj sponesli francoska (provanska) in takoj poleg te laška lucerna. Ogrska lucerna je zaostala za tema dvema, dočim sta se izkazali ameriška in prav tako tudi turkestanska lucerna, ki prihaja v poslednjem času često na trg, za popolnoma neprikladni za naše srednjeevropske podnebne razmere.

Kadar je seme (podoba 12.) drago, tedaj se pogostoma pači z medeno deteljo (glej št. 7.).

9. Inkarnatka, rdeča ali laška detelja (Trifolium incarnatum L.). Ceno seme te detelje je večinoma zelo čisto, toda često prav slabo kali. Pri nas rabijo to enoletno deteljo navadno za zboljšanje praznolehih setev domače detelje, dočim jo sejejo v južnejših krajih 13) na posebnih njivah.

K 1. do vštete št. 3. Deteljna predenica (Cuscuta). Za posetev je rabiti načeloma le predenite popolnoma prosto deteljno seme, ker je, kakor je znano, predenica (glej pod. 13.) najnevarnejša zajedalka vseh deteljnih vrst.

V poslednjih letih se pogostoma pojavlja v deteljnem semenu tudi seme debelozrnatih predenic (Cuscuta

suaveolens Sér., C. arvensis Beyr. itd.), ki so v kupčiji znane pod imenom debela predenica 14) in ki močno otežujejo čiščenje, zlasti domače detelje.

10. Esparzeta ali turška detelja (Onobrychis sativa Lam.), podoba 14. Seme (pod. 15.) mora biti prosta strašnice (Poterium sanguisorba L.). Blago, ki je zajamčeno strašnice prosto, ne sme vsebovati pri dodatnem preiskovanju več kakor 30 zrn strašnice v 1 kilogramu. Tudi bi ne smelo biti v njem semena stoklasnih vrst, in sicer jalove stoklase (Bromus sterilis L.) in mehke stoklase (Bromus mollis L.)

V novejšem času prihaja že tudi izluščeno seme esparzete v večjih množinah na trg. Prednosti tega so, da je čistejše in da hitreje kali.

Pri kupovanju te kupčijske vrste je gledati na primes nekega esparzeti do pičice sličnega plevela,

takozvanega bodečega sladiča (Glycyrrhiza echinata), ki je na Ogrskem močno razširjen in ki služi tudi za popačbo akacijevega semena. 15)

11. Seradela (Ornithopus sativus Brot.). Kupčijsko seme te krmske rastline često prav slabo kali in je zaraditega gledati pri njem zlasti na primeroma dobro kalivost. Ta krmska rastlina pristoja na dobro zagnojene globoke peščenine.

12. Mačji rep (Phleum pratense L.), podoba 16. Pri tej semenski vrsti se mora gledati prav tako, kakor pri detelji, da je prosta predenice. Mačji rep ameriškega proizhodstva, ki je pogostoma v kupčiji, se, kakor so naši poljski poskusi pokazali, nič kaj dobro

ne sponaša in je zaraditega rabiti vednole tuzemsko (domače) seme (pod. 17.) mačjega repa.

13. Travniška latovka (Poa pratensis L), pod. 18. Seme (pod. 19.) te trpežne trave je večinoma severnoameriškega

izvora. Primeroma draga je in se pogostoma pači z mnogo cenejšim semenom ničvredne, takozvane tuzemske masnice (po večini: mršava sladka trava, Glyceria distans [L.] Gris.) in pa s sličnim semenom malovredne ploskostebelne latovke (Poa compressa). 16)

14. Navadna latovka (Poa trivialis L.), pod. 20. Seme (pod. 21.) te trave, ki se prilega le vlažni zemlji, je dražje od semena travniške latovke in se pogostoma prodaja eno za drugo. Na boljših tleh postane ta trava prav nadležen plevel.

15. Pasji rep ali grebenčica (Cynosurus cristatus L.), podoba 22. Drago seme (pod. 23.) te izvrstne trave za pašo se prav pogostoma pači s semenom ničvredne

modre bezkolenčice (Malina coerulea [L.] Mnch.) ali z mnogo cenejšo drobnolistno ovčjo bilnico (Festuca ovina L. var. capillata [Hack] Lam). Na

naših poskušališčih pri Melku se je izkazal avstralijski pasji rep za plodovitejšega od takozvanega nemškega.

16. Belkasta šopulja (Agrostis alba L.), pod. 24. V cenem semenu (pod. 25.) je navadno polovica ali pa še več plev. Zavoljotega naj se kupuje le plev

popolnoma prosto, čisto seme. Seme te trave ameriškega proizhodstva, ki prihaja na trg, se prav dobro sponaša v našem podnebju. V semenskih cenikih se pogostoma hvali takozvana lasovita šopulja. Njeno pravo ime je navadna šopulja (Agrostis vulgaris

With.). Njeno seme je redkokdaj pravo in je porabno samo za gorske travniške mešanice. V pridelku zaostaja za belkasto šopuljo.

17. Svetlikasta trstika (Phalaris arundinacea L.), podoba 26. Ta rastlina za steljo je predvsem prikladna

za barska tla in pa za taka zemljišča, ki jih večkrat poplavlja voda. Pri kupovanju semena je gledati na dobro kalivost blaga, ker je v kupčiji pogostoma seme, ki prav slabo kali.

18. Angleška ljuljka (Lolium perenne L.), pod. 27. Ta trava ni trpežna, ampak je samo dve-, kvečjemu štiriletna in je zaraditega prikladna le za kratkodobne mešanice, nikakor pa ne za stalne travnike. Ceno seme (pod. 28.) vsebuje mnogo jalovih (praznih) plodov in je pogostoma onečiščeno z enoletno zamenjivo stoklaso (Bromus commutatus Schrad.).

Takozvana „nemška ljuljka“ sestoja po vsebini večinoma iz semena mehke stoklase (Bromus mollis L.), ki je enoleten travniški plevel, ki mu je primešane nekoliko angleške ljuljke. Takozvana „tuzemska ljuljka“, ki je v kupčiji, pa vsebuje skoraj izključno le seme žitne stoklase (Bromus secalinus L.). Poslednja trava je prav nadležen njivski plevel in jo nepošteni trgovci priporočajo kot ceno travno seme za travnike, četudi je samo enoletna in torej docela neprikladna za ta namen.

19. Laška ljuljka (Lolium italicum A. Br.). pod. 29. Seme (pod. 30.) te trave se razlikujejo od angleške ljuljke po resah (osinah). Pri določitvi čistote se pa prišteje v prigledni postaji za semena k čistoti tudi golo seme, kar ga je v preskusu. Vendar pa je dati prednost blagu, ki v njem prevladuje resasto (osinasto) seme. V novejšem času prihaja na trg pod imenom „argentinska ljuljka“ neka enoletna podvrsta laške ljuljke (Lolium italicum var. Westerwoldicum). Njeno seme dobivajo po dru. Steblerju 17) iz argentinske

lucerne, ko jo presejejo. To seme pa ni prikladno za naše podnebje.

20. Francoska pahovka (Arrhenatherum elatius [L.] M. K.), podoba 31. Gledati je na to, da je v semenu

(pod. 32.) prav malo ali pa nič volnate medene trave in da ne vsebuje stoklasnih vrst. Najboljša je divjerastoča francoska pahovka. Pri poljskih poskusih, ki jih je napravila prigledna postaja za semena glede

porabnosti kupčijskih vrst, se je najbolj sponesla francoska in pa ona vrsta, ki se v novejšem času prideluje iz te v Štepanovicah na Češkem, dočim je zaostajala štajerska v pridelku.

21. Pasja trava (Dactylis glomerata L.), pod. 33. Ceno blago vsebuje mnogo jalovega (praznega) semena in tujih trav. Po naših poskusih se posebno dobro sponaša nemško seme (pod. 34.) te trpežne trave, dočim se mora označiti seme avstralijskega proizhodstva, ki je pogostoma v kupčiji, za malovredno.

22. Travniška bilnica (Festuca pratensis Huds.), podoba 35. V poslednjih letih se je vpeljalo izredno mnogo semena (pod. 36.) te trpežne trave iz Amerike. Ta vrsta pa pri nas kaj rada pozebe in se zaraditega priporoča rabiti tuzemsko seme travniške bilnice, predvsem rensko, dansko,

gališko itd. Ker pa je poslednjega semena prav malo v kupčiji, je semensko pridelovanje te travne vrste prav posebno priporočati in se tudi izplačuje.

V novejšem času prihaja pogostoma seme neke drobnozrnate, travniški bilnici zelo podobne angleške

ljuljke (Lolium perenne L. var. tenue) na trg. Zavoljotega je danes prav nujno potrebno, da se zahteva tudi pri tej travni vrsti zajamčena pristnost.

23. Navadna ovčja bilnica (Festuca ovina L.). Seme (pod. 37.) te trpežne trave je pogostoma popačeno s krivinasto (sloko) masnico (Aira flexuosa L.). V njem pa je često tudi prav velik odstotek jalovega (praznega) semena in je zaraditega gledati posebno na polnozrnost pri tej semenski vrsti. Isto velja tudi za naslednje bilnice.

24. Trdikasta ovčja bilnica (Festuca duriuscula L.). Seme te trave je zelo podobno semenu rdeče bilnice in se zaraditega prav pogostoma dogaja, da se ti vrsti zamenjujeta in mešata med seboj. Ta trava se prilega samo suhotni peščeni in prodnati zemlji in je predvsem trava za pašo.

25. Rdeča bilnica (Festuca rubra L.), pod. 38. Seme (pod. 39.) te bilnice je redkokdaj čisto v kupčiji in je pogostoma onečiščeno z ovčjo ter raznolistno bilnico. Rdeča bilnica je prikladna za suhotna

kakor tudi za barska tla. Seme „gostorušne“ rdeče bilnice (Festuca rubra var. fallax), ki se prilega zlasti planinskim in gorskim travnikom, je že tudi v kupčiji. Prideluje se iz zareje, ki jo je vzgojil pisatelj na Sandlinški plani. V Avstriji pridelujejo to seme na poljski

način že nekteri kmetovalci, tako n. pr. veleposestnik Rudolf Salzer v Brežah na svoji planini „Hutmansschwaig“ na Koroškem in pa prof. dr. Korol Holy v Stepanovicah na Češkem, in sicer iz omenjenega vzgojnega materiala (semena).

26. Raznolistna rdeča bilnica (Festtica heterophylla Lam.). Tržno seme nabirajo večinoma v gozdnih lazih in je običajno prav nečisto. Ta bilnica se prilega sveži zemlji v senčnih legah, a ne prenaša nikake mokrote.

27. Trstikasta bilnica (Festuca arundinacea Schreb.), podoba 40. Ta trava je trpežna in izvrstna za vlažna in barska tla. Po naših poskusih se prilega tudi visokim legam (planinskim travnikom) in celo suhotnim zemljiščem, da je le dovolj padavine.

28. Travniški lisičji rep (Alopecurus pratensis L.), podoba 41. Švedsko seme (pod. 42.) te trave je najtežje, najboljše in obenem tudi najdražje. Pogostoma vsebuje jalovo (prazno) seme in često v prav velikih odstotkih plodove, ki so v njih pomarančasto rumene ličinke neke muhe (Oligotrophuts alopecuri), ki povzročajo zmoto glede polnozrnosti setvine.

29. Volnata medena trava (Holcus lanatus L.), podoba 43. Seme te trave je v kupčiji z ovojnimi plevami kakor tudi izluščeno. Te malovredne krmske trave se je posluževati le v skrajnih slučajih, kakor n. pr. na pustih in suhotnih tleh ter za mešanice na visočinskem barju. V visokih in mrzlih legah pa sploh ne uspeva.

30. Prava zlata pahovka (Trisetum flavescens [L.] Beauv.), podoba 44. V zameno semena (pod. 45.)

te dragocene krmske trave se pogostoma ponuja ceno seme krivinaste (sloke) masnice (Aira flexuosa L.), neke za napravo travnikov docela neprikladne gozdne trave, in je zaraditega zahtevati pri nakupovanju semena jamstvo za pristnost blaga.

31. Prava rosulja ali boljka (Anthoxanthum odoratum L.), podoba 46. Seme (pod. 47.) te malovredne

in le za pusta in suhotna zemljišča prikladne trave je zelo drago. V njegovo zameno se prav često prodaja seme enoletne rosulje (Anthoxanthum Puelii Lec. et Lam.). Zavoljotega je tudi tu prav nujno potrebno, da si damo pri nakupovanju semena zajamčiti pristnost blaga.

32. Pokončna stoklasa (Bromus erectus Huds.), podoba 48. Seme te trave prihaja v kupčijo navadno

kot izčistek iz francoske pahovke, ki je z njim pretežno onečiščena, in sicer pod označbo Bromus pratensis (travniška stoklasa). Za suhotna tla v gorkem podnebju je pokončna stoklasa v primernih mešanicah prav porabna krmska trava.

33. Gola stoklasa (Bromus inermis Leyss.), podoba 49. Seme, ki je v kupčiji, je ogrskega in južnoruskega

izvora, vsebuje redovito prav mnogo jalovih (praznih) plodov ter slabo kali; zato je tu prav zelo potreben semenski prigled. Ta trpežna trava je za suhotna in rahla tla ter za suhotno podnebje, kjer ne

uspevajo boljše trave, vsega uvaževanja vredna krmska rastlina. Ker stvarja močne pritlike, je primerna tudi za utrditev tal. — V semenski kupčiji se prodaja gola stoklasa često tudi pod imenom „orjaška stoklasa“ (Bromus giganteus L.).

34. Mehka stoklasa (Brornus mollis L.). Seme tega enoletnega plevela prihaja v kupčijo pod imenom „nemška ljuljka“ (glej št. 18.) in se hvali na vse pretege.

35. Gozdna latovka (Poa nemoralis L.). Seme te neznatne, malovredne in samo za senčne gozdne ter vrtne trate prikladne krmske trave rabijo zaradi njegove nizke cene za popačbo mnogo dražje navadne latovke.

Za sestavljanje semenskih mešanic najvažnejša svojstva posameznih detelj in trav so po možnosti na kratko sestavljena v nastopni razpredelni razvrstitvi (glej razpredelnico I.) tako, da si na podlagi teh navedeb in z morebitno porabo izkušenj svojega kraja more take mešanice za vsak posamezni slučaj samostojno sestaviti o tem predmetu količkaj poučen kmetovalec.

Razpredelnica I.

4. Svojstva najvažnejših krmskih trav in detelj z ozirom na pridelovanje deteljnih travin. 18)

Razlaga kratic in znakov:

td. = travna deteljina.

mtr. = menjalni travnik.

str. = stalni travnik.

spa. = stalni pašnik

pltr. = planinski travnik.

plpa. = planinski pašnik.

pb. = pobočja.

4 = trpežna (večletna).

s. = srednja trava (t. j. trava, ki je po svojih svojstvih nekako v sredi med v. in n., n. pr. laška ljuljka, navadna latovka itd.).

+ = mnogo.

- = malo.

± = še dosti mnogo.

Ø = nič.

DNP = dela nadzemne pritlike.

DPP = dela podzemne pritlike (korenike).

v. = visoka trava (t. j. trava, ki je visoka, debelostebelna in širokolistna, n. pr. francoska pahovka, travniška bilnica itd.).

n. = nizka trava (t. j. trava, ki je kratka, drobnostebelna in navadno drobnolistna, n. pr. travniška latovka, rosulja, šopulja itd.).

Štev.

Ime

Se prilega mešanicam

Vrsta zemlje in lega 19)

Trpežnost v letih

Visoka, srednja ali nizka trava in rast

Podrast druge košnje

v splošnem

bilke (stebla)

listi

1

Domača detelja

td. mtr. str.

Vsakovrstna, sveža, zvezna tla

2

rase v šopih

dobra

±

±

2

Bela detelja

mtr. str. spa.

Vsakovrstna črne prsti bogata, rahla tla, tudi brnaste peščenine

3

DNP

skoraj nič

-

-

3

Švedska detelja

mtr. str. pltr.

Vsakovrstne sveže, zvezne, hladne zemlje, tudi v mrzlih legah

3

rase v šopih

skoraj nič

-

-

4

Navadna nokota, prava

str. pltr. spa.

Vsakovrstna tla, zlasti suhotna, apna bogata

4

rase v šopih

malo

-

-

5

Močvirska nokota

str.

Zamočvirjena in barska tla

4

DNP

skoraj nič

-

-

6

Ranjek

td. mtr.

Puste, suhotne, apnene zemlje in peščenine

2

rase v šopih

malo

-

-

7

Hmeljna lucerna

td.

Puste, apnene lahke zemlje

1–2

DNP DNP

dobra

-

±

8

Lucerna (nemška detelja)

td. mtr.

Večina dobrih zemelj z globokim podtaljem v toplih legah

4

rase v šopih

dobra

+

+

9

Esparzeta

td. mtr. str.

Tudi na pustih tleh, da je rahlo podtalje, v toplih legah

4–7

rase v šopih

dobra

±

±

10

Mačji rep

zd. mtr. str. pltr.

Sveža, ilnata tla, do hladne težke glinaste zemlje

4

rase v šopih v.

dobra

+

±

11

Travniška latovka

mtr. str. pltr.

Celo suhotna, toda rahla tla

4

DPP n.

srednja

Ø

±

12

Navadna latovka

mtr.

Vlažna do mokrih tal

4

DNP s.

skoraj nič

Ø

-

13

Pasji rep

mtr. str. spa. pltr.

Zlasti mokrotna tla do predplanin

4

rase v šopih n.

srednja

±

-

14

Šopulja

mtr. str. spa. pltr.

Mokrotna in mokra zemlja

DNP DPP n.

dobra

±

+

15

Svetlikasta trstika

str. pltr.

Barska tla in glinasta zemlja v visokih legah

4

DPP v.

dobra

+

±

16

Angleška ljuljka

td. spa.

Vsakovrstna sveža, zvezna tla, tudi peščenine

1–4

rase v šopih n.

neznatna

+

+

17

Laška ljuljka

td.

Sveža, topla, dobra zemlja

1–2

rase v šopih s.

dobra

+

+

18

Francoska pahovka

mtr. str.

Vse boljše, apnene, lahke tople zemlje

3–5

rase v šopih v.

srednja

±

-

19

Pasja trava

zd. mtr. str.

Vse boljše zemlje (v senci)

4

rase v šopih v.

dobra

-

+

20

Travniška bilnica

mtr. str. pltr.

Sveža tla, da le niso kisla in suhotna

4

rase v šopih v.

dobra

±

+

21

Navadna ovčja bilnica

mtr. str. spa.

Vsakovrstna suhotna tla, tudi plitve peščenine in prodnine glinasta zemlja, v planinah

4

rase v šopih n.

neznatna

Ø

+

22

Trdikasta ovčja bilnica

mtr. str. plpa.

dto. dto.

4

rase v šopih n.

Ø

-

23

Rdeča bilnica

str. plpa.

Suhotne zemlje in barska tla

4

rase v šopih DPP n.

neznatna

-

-

24

Raznolistna bilnica

str. pltr.

Sveža zemlja, senčna lega

4

rase v šopih n.

neznatna

-

-

25

Trstikasta bilnica

mtr. str. pltr.

Vsakovrstne zemlje, zlasti vlažna in tudi barska tla

4

DPP. s.

dobra

±

+

26

Travniški lisičji rep

mtr. str.

Sveža mokrotna tla, zlasti travniki, ki se namakajo

4

DPP. v.

dobra

+

+

27

Volnata medena trava

mtr. str.

Pusta, suhotna in nerazkrojena barska tla

4

rase v šopih v.

srednja

±

+

28

Zlata pahovka, prava

mtr. str. pltr.

Vsakovrstne srednje zemlje, tudi kamenite in boljša barska tla

4

rase v šopih v.

dobra

+

+

29

Rosulja, prava

mtr. str. spa. pltr.

Samo malovredne zemlje

4

rase v šopih n.

neznatna

Ø

-

30

Pokončna stoklasa

str. pltr.

Le pusta, suhotna tla v toplih legah

4

rase v šopih v.

neznatna

Ø

-

31

Gola stoklasa

str. pltr.

Rahla, ne presuhotna zemlja, barska tla

4

rase v šopih DPP v.

srednja

±

-

32

Rman

str. spa. pb. plpa.

Rahla zemlja, da le ni mokrotna

4

DPP n.

malo

-

±

5. O raznovrstnosti semenskih mešanic.

Izbira posameznih krmskih rastlin in razmerje, ki naj bodo v njem zastopane v ruši, zavisita predvsem od nameravanega namena porabe. Potemtakem je razdelitev za mešanice nastopna:

IV. Mešanice za drugovrstne namene rabe,

kakor za vrtne trate, pobočja itd. itd. Pri izberi rastlin

²¹

---

[41]

za te se je primerno ozirati na posebnost razmer, četudi bi imela zaraditega trpeti pridelek in morebitni krmski užitek.

Slika 50. Podoba 50. Ruša z nizkimi in visokimi travami.

6. O rabni vrednosti ali rabnosti semen.

Rabna vrednost ali rabnost pomenja odstotnost (utežno množino) čistega in kalivega semena v danem blagu. Ta se izračuni, če se čistota in kalivost medsebojno pomnožita ter se zmnožek deli s 100. S tem

številom pa še ni popolnoma izražena kmetijska vrednost dotičnega semenskega blaga, temveč se mora tudi navesti, in sicer predvsem, sčim da je seme onečiščeno (plevelno seme), in se morajo v spopolnilo še posebej izslediti druge važne lastnosti, tako n. pr. če je seme prosto predenice, odkod prihaja, kakšne vrste je itd.

a) Čistota. Ta izraža v odstotkih povsem (absolutno) čisto seme v danem blagu. K nečistoti se prištevajo razen tujega semena, prsti, peska in plev tudi zrneni drobci, po žuželkah ali pa po zajedavih plesnih poškodovano seme, dalje jalovo (prazno) seme (zlasti pri lisičjem repu, zlati pahovki, pasji travi itd.).

b) Kalivost. Ta izraža število resnično kalivih zrn v 100 zrnih čistega semena. Zaraditega se pri določitvi kalivosti odbere le povsem (absolutno) čisto seme, oziroma pri medeni travi in rosulji le iz vnanjih zaklopnih plev izluščeni polni plodovi.

7. O množini posetve.

Takozvana normalna množina posetve pri čistih setvah za površinsko enoto (hektar ali pa oral) ali polna setev se izraža v kilogramih in je dana v teži čistega in kalivega semena, ki je potrebno, da se v normalnih rastnih razmerah in pri krmskem užitku primerno razvijejo na dotični površinski enoti iz njega vzklile vsakojake rastline.

8. O kiloprocentih.

Naravno je, da se mora ravnati vsakokratna množina posetve posameznih semenskih vrst po rabnosti (rabni vrednosti) danega semenskega blaga. Če se na primer pri čisti setvi potrebuje 83 kilogramov francoske pahovke s 53odstotno rabnostjo na 1 hektar, tedaj je naravno, da se potrebuje več francoske pahovke, ki ima samo 40 odstotkov rabnosti. Ta množina se da popolnoma natančno izračunaj iz razmerja 53 : 40 = x : 83, pri čemer pomenja x neznano množino posetve. Na ta način se dobi za x = 53 X 83 : 40 = 109'9 kilogramov

kot prava množina posetve za slabejše seme s 40 odstotno rabnostjo.

Ta zmnožek (produkt) iz rabnosti in k njej spadajoče množine posetve se imenuje kiloprocent in izraža potemtakem pravo množino posetve za hektar (ozir. za oral), pri čemer se vpošteva vsakokratna rabnost (rabna vrednost). Vsakokratno posetveno množino torej dobimo, če delimo kiloprocente z dano rabnostjo.

9. O dokladi.

Ker more rasti pri mešanih setvah na površinski enoti primerno večje število rastlin kakor pri čistih setvah, tedaj je v razpredelnici navedena množina posetve prenizko odmerjena za mešanice in se mora zvišati z doklado. Čim raznovrstnejša je mešanica, čim neugodnejše je gnojilno stanje, čim slabše so talne razmere itd. itd., tem večja mora biti doklada. Po izkušnjah znaša navadno doklada pri travnih deteljinah 0 do 30 odstotkov, pri menjalnih travnikih 50 odstotkov, pri stalnih travnikih 80 odstotkov, pri stalnih pašnikih 100 odstotkov in pri vrtnih tratah ter pobočjih zaradi velike posetvene gostote, ki je tu potrebna, do 400 odstotkov čiste (polne) setve.

10. Kako se sestavijo in izračunijo semenske mešanice.

Površinski odstotek. Ko so izbrane rastline, ki naj bi bile v mešanici, pri čemer je uvaževati prej opisana njihova svojstva, namen rabe ter nameravano trpežnost naprave, se mora predvsem določiti razmerje, kako naj bodo zastopane posamezne vrste v mešanici, oziroma na polju. To v odstotkih izraženo razmerje imenujemo površinski odstotek in mora torej vsota odstotkov vseh v mešanico vzetih rastlinskih vrst spolniti število 100. Z ozirom na množino setve pove torej površinski odstotek tudi, kolik del posetvene množine dotičnega semena je treba za mešanico

pri posamski setvi (polni setvi); zavoljotega govorimo tudi o procentih čiste setve ali o polni setvi.

Izračun semenskih mešanic, Ko je z uvaževanjem tega, kar je bilo prej omenjeno, določena potrebna doklada, se izračuni množina posetve po naslednjih dveh zgledih, ki sta razvidna iz razpredelnice II.

Razpredelnica II.

Semenska vrsta

I. Semenska mešanica za travno deteljino (2- do 3letna) na svežih, lagodnih glinastih tleh

II. Semenska mešanica za menjalni travnik (4- do 6letna) na svežih, lagodnih glinastih tleh

Površinski odstotek

V mešanico je vzeti na 1 hektar brez doklade

Površinski odstotek

V mešanico je vzeti na 1 oral s 50 odstotno doklado

pri povprečni rabnosti (posetvena razpredelnica I.)

pri polegstoječi rabnosti

pri povprečni rabnosti (posetvena razpredelnica II.)

pri polegstoječi rabnosti

kg

kiloprocenti

%

kg

kg

kiloprocenti

%

kg

Domača detelja

60

12'6

1071

75

14'3

15

2'7

230

75

3'1

Bela detelja

2

0'2

15

65

0'3

Švedska detelja

20

2'6

211

60

3'5

15

1'8

146

60

2'4

Mačji rep

10

1'8

157

78

2'0

18

2'7

235

78

3'0

Angleška ljuljka

10

4'8

374

80

4'7

Laška ljuljka

10

4'6

335

5

2'3

164

Francoska pahovka

15

8'6

480

44

10'9

Pasja trava

10

3'3

211

55

3'8

Travniška bilnica

10

50

380

84

4'5

V prvem zgledu (I.) so zastopane samo štiri vrste in se zaraditega ni računila doklada. Na podlagi posetvene razpredelnice I. znaša množina {posestve} posetve za domačo deteljo pri čisti setvi na 1 hektar 21 kilogramov

---

[45]

ali 1785 kiloprocentov. Ker pa ima zavzeti domača detelja le 60 odstotkov vsega površja, zato je treba za mešanico (21X60)/100 = 12'6 kilogramov ali (1785X60)/100 = 1071 kiloprocentov. Za podlago tem številom služi rabnost (rabna vrednost) dobrega kupčijskega blaga. Če pa nam je na razpolago malovredno blago domače detelje, ki ima n. pr. 75 odstotkov rabnosti, tedaj dobimo z delitvijo kiloprocentov, namreč 1071 s 75 = 14'28 kilogramov, ono množino domače detelje, ki jo potrebujemo s 60 odstotki za mešanico. Prav tako, kakor za domačo deteljo, izračuniti je množino posetve tudi za drugovrstno seme.

Zgled (II.) (mešanica št. II. v razpredelnici II.) za menjalni travnik je izračunjen na podlagi posetvene razpredelnice za en oral. Tu je vzeti. 50 odstotno doklado. Normalna množina posetve za čisto setev se torej poišče v stolpcu 50 odstotkov, za domačo deteljo n. pr. 18'0 kilogramov ali 1530 kiloprocentov. Če bi imela domača detelja zavzeti le 15 odstotkov vsega površja, tedaj se je sme posejati samo (18'0X15) : 100 = 2'7 kilograma ali (1530X15) : 100 = 230 kiloprocentov. Ker pa nima blago, ki nam je na razpolago, 85 odstotkov rabnosti, ampak jih ima samo 75, zato potrebujemo tega blaga 230 : 75 = 3'1 kilograma.

11. Kakšen bodi predsadež in kako je obdelati zemljo.

Glavni pogoj za gotov uspeh mešanih setev je plevela prosta, dobro obdelana in dobro zagnojena zemlja. Zavoljotega so okopavine (krompir, pesa, turščica itd.) ali pa kupčijske rastline najprikladnejši predsadeži. Močno zapleveljena tla je treba po gnojitvi jeseni še enkrat preorati in pustiti polje v sirovi brazdi čez zimo.

12. O posetvi.

Najugodnejši čas za posetev mešanic je od začetka aprila pa do srede meseca majnika. Posetev naj se

zvrši po zasetvi zaščitnega sadeža (vrhsetve) v dveh ali treh deležih.

Na težkih zemljinah se poseje najprej mešanica (delež a), sestoječa iz vseh deteljnih vrst (izvzemši esparzeto, ki se seje skupno z zaščitnim sadežem), iz mačjega repa, pasjega repa, latovke in šopulje. Potem se poseje zmes iz ostalih trav (delež b) in se nato zemljišče povalja, ne da bi se pobranalo. — Če je v mešanici več kakor 5 odstotkov zlate pahovke in lisičjega repa, tedaj se priporoča zaradi lažje in enakomernejše posetve ti dve semenski vrsti mešati s peskom in ju posejati posebej kot tretji delež (c).

Na lahkih zemljinah, kakor na peščeninah, se posejejo najprej vse detelje in mačji rep (delež a), potem ostalo večje travno seme (delež b) in se posetev povleče s šibjem prepleteno (dračno) brano (pod. 51.). Nato

šele se sejejo drobne travne vrste (pasji rep, latovka in šopulja [delež c] in se zemljišče povalja.

Zaradi boljše in enakomernejše porazdelitve semen po posejani ploščadi je dobro in koristno, da se vsak delež pomeša s suho in drobno prstjo ali pa s peskom. Sploh je skrbno gledati na to, da se pri mešanju posameznih deležev, še zlasti pa pri travah, doseže istinito enakomerna zmes posameznih vrst. Tudi bi bilo prav, če bi se vsak delež sejal po dvakrat, in sicer enkrat podolgem in drugič povprek polja, da se zravnajo morebitne setvene napake.

Pri mešanicah z esparzeto se mora sejati esparzeta takoj z zaščitnim sadežem tako, da sestoja potem tudi ta mešanica iz treh deležev.

Za posetev drobnih semen, kakor za posetev čistih deteljnih semen, in še zlasti za majhna površja ter mala gospodarstva je po lastnih izkušnjah prav porabna in tudi izvrstno deluje Nestlerjeva ročna sejalna skrinjica, ki se dobiva pri kovaču Nestlerju v Opavi za 34 kron. V novejšem času priporoča slično ročno sejalno skrinjico tudi tvornica za stroje J. Kinz v Kufsteinu (Tirolsko) za 44 kron. Lahko in kosmato

seme (delež c) pa se ne more sejati s tako sejalko in je torej prav, če se zlata pahovka, lisičji rep in morda tudi francoska pahovka posejejo z zemljo in s peskom mešane posebej z roko, dočim se morejo ostale, k drugemu deležu spadajoče trave, ljuljke, pasja trava, travniška bilnica itd., sejati enakomerno in hitro z ročno sejalno skrinjico.

Za velika površja se je kar najbolje obneslo primerno opremljeno trosilo za umetna gnojila „Freya“ (pod. 52.) tvrdke Hofherr & Schrantz na Dunaju, in to prav tako za posetev deleža a (drobno seme), kakor tudi za posetev deleža b (veliko seme) dotičnih travnih mešanjc 21).

Še najenakomernejša pa je posetev, če se zvrši setev deleža a ločeno od ostalih dveh deležev s sejalno enokolnico za detelje (glej pod. 52. desno).

Pri prav neugodni talni kakovosti, kakor na prodnatih tleh, milkasti peščenini, grujnatih travnikih,

drčastih rebrinah (plazalicah) itd., je priporočati takozvano „dvojno setev“, ki sem se je z uspehom posluževal pri zasetvi nanovo zravnanega podonavskega poplavnega okoliša 22). Pod tem razumem jaz nasev dveh različnih mešanic vsako v polni setvi drugo vrh druge.

Za hribovit svet je napravila omenjena tvrdka po mojih podatkih primerno pomanjšan tak stroj

(pod. 53.) s premičnimi osmi, ki sem ga rabil že večkrat z najboljšim uspehom 23).

13. O zaščitnem sadežu ali vrhsetvi.

Izvzemši visoke lege, je sejati mešanice v zaščitni sadež (vrhsetev), ki ščiti mladostne rastline mešanic pred vremenskimi neprilikami in zatira obenem plevel.

Najprikladnejši in najzanesljivejši zaščitni sadež je zelen oves, ki pa se ne sme pregosto sejati (približno 150 do 180 kilogramov na hektar) in ki se mora pokositi, ko je dosegel 20 do 25 centimetrov višine. Puščati oves, da dozori, se more priporočati le v suhih, toplih legah, in še tu samo pri mešanicah za travne deteljine in kvečjemu še za menjalne travnike.

Zmes kot zaščitni sadež ni na mestu, ker s svojo gosto rastjo mešanico zaduši. Prav tako tudi ječmen kot zaščitni sadež s svojim silno močnim razrastom škodljivo vpliva na razvoj mešanice.

Mešanice za stalne pašnike pa se morejo po mojih najnovejših izkušnjah sejati vobče brez zaščitnega sadeža 24).

14. O gnojenju.

Ker je najbolje, da se zaseje nova naprava vselej po okopavini in je torej zemlja navadno v dobrem gnojnem stanju, zavoljotega je gnojenje v prvem letu nepotrebno, da, hlevski gnoj in še zlasti gnojnica moreta biti celo škodljiva v nežnem razvoju nahajajočim se travam.

Po drugem letu pa se more začeti z gnojenjem, nakar so posebno prikladna umetna gnojila, ki vsebujejo mnogo kalija in fosforove kisline. Najbolje je, da se pri jesenskem gnojenju gnoji s 450 kilogrami Tomasove žlindre in s 400 kilogrami kajnita, pri spomladanskem gnojenju pa z 200 kilogrami superfosfata in z 80 kilogrami žveplenokislega kalija na oral. Pri jesenskem gnojenju in še zlasti na

planinskih senožetih se moreta uspešno rabiti tudi izparjena kostna moka (100 kilogramov) in klorkalij (75 kilogramov na oral). Posebno dobre uspehe sem dosegel z razklejeno kostno moko, ki je je treba z oziram na to, da vsebuje mnogo fosforove kisline, približno 150 kilogramov za enkratno gnojenje. Te množine gnojil veljajo le za slučaj, da se gnoji, kakor je često v navadi, le vsaka tri leta. Če pa se gnoji vsako leto, pri čemer se dosežejo po izkušnjah največji in najenakomernejši pridelki, potem zadostuje vobče tretjina navedene množine gnojil. Pri številnih poskusnih setvah z mešanicami se je rabila kot kalijevo gnojilo prav posebno 40 % kalijeva sol, in sicer v izmeri 70 kilogramov na oral. Pri novih napravah se umetna gnojila plitvo podorjejo, pri naglavnem ali vrhnem gnojenju naprav, ki trpe dalje od dveh let, pa se raztrosijo potem, ko se je naprava pobranala ali pa pograbila z železnimi grabljami.

Prav tako prikladen za gnojenje je tudi hlevski gnoj. Bolje pa je, da se gnoji v enem letu s hlevskim gnojem in v naslednjem z umetnimi gnojili, ali pa, kar se je izkazalo za najhasovitejše, če se gnoji v eneministem letu s polovico hlevskega gnoja ter s polovico umetnih gnojil. Če je na razpolago pravilno pripravljen in dobro prestrojen mešanec, tedaj je v nadomestilo hlevskega gnoja dati mešancu prednost.

15. O oskrbovanju.

Prav koristno je, če se svet spomladi povalja s primerno težkim in gladkim valjarjem. Stem se pritisnejo od zimskega mraza zrahljane in deloma privzdignjene rastlinske korenike zopet k zemlji in se obenem zravnajo privzdignjeni šopi ruše.

Zatiranje plevela, ki se pojavi, se pač vedno priporoča. Pobranati pa se sme šele po drugem letu, ko se je že primerno obrasla ruša. V naslednjih letih pa donaša brananje pri gostem vzrastu trav zlasti jeseni veliko haska. Pripomniti je, da se nove naprave ne smejo v prvih dveh letih niti namakati niti popasti.

Glede stalnih pašnikov pa velja zdaj to, kar smo ali bomo slišali v 13. in 19. poglavju.

16. O dosetvi. 25)

Često prav razširjeno zboljšanje presledkastih (praznolehih) naravnih travnikov obstoja v dosetvi travnih semen. Navadno se pa ta dosetev ne zvršuje pravočasno in najčešče tudi ne s pravim in zadostnim semenom. Najugodnejši čas za dosetev je neposredno po prvi košnji, ker izkušnje uče, da posejano travno seme najhitreje kali in se mlade rastlinice razvijajo pod zaščito v poznejši rasti počasnih, obstoječih trav, kar se n. pr. spomladi ne dogaja, ker ravno ob tem času obstoječe trave na travniku rasejo najhitreje, vsled česar posejano travno seme ne dobi primernega klitnega ležišča in se vzkalile rastlinice navadno zaduše. Za dosetev so prav posebno prikladne naslednje trave: pasja trava, mačji rep, pasji rep, travniška latovka in šopulja kakor tudi drobnozrnate deteljne vrste. Neposredno pred posetvijo dosetve se mora dotični travnik pobranati.

Za dosetev na nižinskih travnikih se je najbolj sponesla nastopna semenska mešanica s 100odstotno doklado k normalni množini posetve:

Odstotki površja

Za dosetev

na 1 ha

je treba:

na 1 oral

pasje trave

50 %

11'7 kg

7'4 kg

mačjega repa

25 %

3'0 kg

1'7 kg

pasjega repa

5 %

0'9 kg

0'5 kg

travniške latovke

5 %

0'6 kg

0'4 kg

šopulje

5 %

0'4 kg

0'3 kg

švedske detelje

10 %

0'9 kg

0'6 kg

100 %

17'5 kg

10'9 kg

Vsake mešanice, ki naj služi za dosetev, je vzeti navadno le tretjino pri polni setvi odmerjene posetvene množine. Potemtakem znašajo tudi v zgornji mešanici navedene posamezne posetvene množine le tretjino za to mešanico pri polni (čisti) setvi potrebne množine posetve.

Izračuniti se mora množina posetve vedno le na podlagi povprečne rabnosti za mešanico potrebnih

semen in se je v pričujočem slučaju izračunila s pomočjo Weinzierlovih posetvenih razpredelnic (na konci te razprave), Tako n. pr. je dana množina posetve na hektar za dosetev pri pasji travi v zgornji mešanici na podlagi naslednjega računa:

Množina posetve za pasjo travo

s 100 % doklado 70 kg

od te 50 % 35 kg

od te tretjina okroglih 11'7 kg

Nasev je razdeliti prav tako, kakor pri vseh travnih mešanicah, v deleže, ki se zaporedoma posejejo. Pri tem naj se združi, kakor je že znano, drobno, težko in gladko seme v prvem deležu (a), večje in težje travno seme v drugem deležu (b) in v slučaju, da se rabi lahko, kosmato seme, kakor n. pr. zlata pahovka in lisičji rep, naj se to poslednje združi v tretjem deležu (c).

V našem slučaju prideta samo dva deleža v poštev, pri čemer sestoja en delež (a) iz poslednjih petero semenskih vrst, en delež (b) pa samo iz pasje trave. Po posetvi na široko naj se travnik povalja.

Na stalnih pašnikih se zvrši dosetev najbolje po prvi paši, in sicer potem, ko se je pašnik nalahko povlekel. Za tako dosetev se morajo seveda rabiti primerne pašniške mešanice.

V slučaju, da bi bilo gnojenje potrebno jeseni posetvenega leta, potem kaže dosetev preložiti na prihodnje poletje, ker bi bile sicer prizadete vzkalile rastline vsled jesenskega gnojenja, ki se zvrši kmalu nato.

V ostalem velja glede gnojenja vse to, kar je povedano v poglavju 14.

17. O plodozmenju (kolobarjenju).

Z razširjenjem umetnega pridelovanja krme se bo pokazala potreba po uvrstitvi travišč v porazdelbo polja (tristroko poljsko gospodarstvo), ki je v kraju običajna, in to zlasti v onih krajih, kjer se še pečajo z gospodarstvom samozasevnih ornic z naravno zaledinitvijo. Uvaževati bi se mogla morda naslednja dva zgleda o plodozmenju, ki se po moji vednosti sicer še

nista praktično izvajala, in to tudi tedaj, da bi se ostalo še nadalje pri tristrokem poljskem gospodarstvu.

2. Zgled:

Z menjalnim travnikom in s čisto deteljo (po štiri leta njiva).

1. do 5. leta menjalni travnik (z „zelenim ovsom“ kot zaščitnim sadežem),

6. leto okopavina,

7. leto žito z vsetvijo detelje,

8. leto detelja,

9. leto žito.

Na posebno travorodnih tleh, kakor v goratih krajih, kjer prevladujeta živinoreja in pa gospodarstvo s samozasevnimi ornicami, torej v krajih, kjer je običajno samo eno- do dveletno njivsko obdelovanje, bi bilo preorati ornico v prvem slučaju takoj po košnji. Nato naj bi se zasejal primeren medsadež, na primer rž, in ko se ta pospravi, naj bi se svet zopet preoral ter naj bi se šele prihodnjo pomlad posejala travna mešanica med „zelen oves“ ali pa na njivah v visokih legah tudi brez zaščitnega sadeža. V drugem slučaju bi imela slediti travišču pšenica (pognojena), potem zopet žito (pognojeno) ali pa okopavina (pusta njiva), in potem zopet menjalni travnik s petletno rabo.

Če bi se imela zvršiti nova naprava na starem travniškem zemljišču, oziroma da se ima travnik pomladiti, tedaj se mora uničiti stara travniška ruša. Dotični svet se preorje jeseni ter pusti nepognojen v sirovi brazdi čez zimo. Prihodnjo pomlad se potem

---

[54]

zaseje oves (nepognojen) in nato sledi enkrat ali pa dvakrat zapored okopavina z močnim hlevskim ali pa umetnim gnojenjem, da se svet kolikor mogoče očisti

[Sredi travnika skupina kmetov.]

plevela. Šele potem, torej po najmanj dve- do triletni njivski rabi, se more sejati spomladi primerna mešanica za stalni travnik. (Glej pod. 54.)

18. O napravi umetnih planinskih travnikov in pašnikov. 26)

Skušnje uče, da potrebujejo tudi travniki in pašniki v visokih gorskih legah zvišanja pridelkov, in

sicer je predvsem potrebno, da se zboljša rastlinstvo na njih.

Ker pa premnoge dobre nižinske krmske rastline ne uspevajo v visokih legah ali pa prehitro pojemajo v pridelku, odnosno popolnoma izginejo, zavoljotega je potrebno, da se vzgojijo za taka zemljišča prikladne planinske krmske rastline.

Seme takih rastlin dozdaj še ni v kupčiji ali pa se dobiva le v manjših količinah in po zelo visoki ceni. Zavoljotega hodijo za zdaj le take kupčijske krmske rastline praktično v poštev, ki so, po dozdaj izpeljanih poskusih in skušnjah, dovolj trpežne in rodovitne v podnebnih razmerah visokega gorovja.

Kakor je znano, je glavna naloga po meni l. 1890. napravljenega poskusnega planinskega vrtat 27) c. kr. prigledne postaje za semena na Sandlinških planinah pri Užavi (Aussee), proučiti razne planinske krmske rastline ter povzročiti pridelovanje njihovega semena. Prav tako zasledujejo po meni v drugih krajih Avstrije napravljena planinska poskusna polja in semenski vrtovi 28) poglavitni namen semenskega pridelovanja posebno planinskih oblik dobrih krmskih rastlin.

Število onih zemljišč in travišč, kjer bi se mogli napraviti umetni travniki na planinah s semenom, ki je dandanes v kupčiji, je potemtakem sploh prav zelo omejeno. Predvsem prihajajo v poštev okoli planšarskih koč ležeče košenice, takozvane planinske poljanice (Almfeldeln) ali ograje, ki pa so navadno poraščene z ničvrednim in nadležnim plevelom, ki bohotno rase na tleh, ki so z gnojnico prepojene in torej z gnojem

preobložene. Te planinske poljanice se dajo izpremeniti v prav rodovitne travnike. Treba je le, da se prekopljejo (prevržejo) z lopato in oproste obstoječega plevela, zadostno umetno zagnojijo ter končno posejejo s prikladno semensko mešanico, toda vedno le brez zaščitnega sadeža.

Take naprave sem že z uspehom zvršil pri večjem številu planšarskih kmetov v Solni Komori (Salzkammergut) in sem povzročil številne po c. kr. krajevnih komisarjih za agrarske operacije v avstrijskih planinskih deželah kakor tudi po planinskem nadzorništvu (inšpektoratu). Še najbolje se je dosedaj sponesla nastopna mešanica:

Weinzierlova mešanica za planinski travnik

s 100odstotno doklado in brez zaščitnega sadeža. (Podoba 55.)

1. Švedska detelja

20 % čiste setve

in 421 kiloproc.

2. Mačji rep

10 % čiste setve

313 kiloproc.

3. Travniška latovka

10 % čiste setve

173 kiloproc.

4. Pasji rep

10 % čiste setve

328 kiloproc.

5. Travniška bilnica

10 % čiste setve

866 kiloproc.

6. Travniški lisičji rep

20 % čiste setve

263 kiloproc.

7. Zlata pahovka

15 % čiste setve

156 kiloproc.

8. Rdeča bilnica

5 % čiste setve

147 kiloproc.

V prisojnih (solnčnih) legah apnenih planin se more deloma nadomestiti švedska detelja (približno 10 odstotkov) s pravo navadno nokoto in rdeča bilnica s pasjo travo, toda poslednja samo v nižjih legah.

Povprečni letni pridelek sena te mešanice je znašal po štiriletnih poskusih 70 kg na 100 m2, oziroma 70 q na ha.

Druga mešanica za planinski travnik, ki je bila zasejana v poskusnem vrtu leta 1901. in se je dozdaj prav dobro razvila, je nastopna:

Mešanica za planinski travnik. Zasejana v juliju 1901 na oddelku I, 2.

100% doklada

Čista setev v %

na 100 m2 v g

1. Švedska detelja, kupčijsko blago

10

26

pri povprečni rabnosti (glej posetveno razpredelnico).

2. Navadna nokota dtto

10

30

3. Travniški lisičji rep dtto

10

30

4. Zlata pahovka dtto

10

20

5. Phleum alpinum L. P v.

10 29)

30

6. Poa violacea Bell. St.

10 30)

40

7. Cynosurus cristatus L. Pv.

10

52

8. Arrhenatherum elatius (L.) M. Pv.

10

132

9. Festuca rubra L. var. fallax Hack. Pv.

10

70

10. Festuca arundinacea Schreb. Pv.

10

100

Skupaj

100

530

Po 21letnih na planinskem poskusnem vrtu zbranih opazovanjih in zvršenih izborih se je pisatelju posrečilo vzgojiti pod vplivom planinskega podnebja nove oblike dolinskih krmskih rastlin in plevelnih trav, ki so se zdaj izkazale v svoji dajatvi

^28,

²⁹

---

[59]

kot krmske rastline, in to še zlasti na planinskih travnikih, mnogo bolj rodovitne in redilne od pravih planinskih vrst. To se tiče predvsem iz samosevnih rastlin vzgojene planinske oblike travniške bilnice (Festuca pratensis), pasje trave (Dactylis glomerata), potem mehkodlake pahovke (Avena pubescens), pasje perike (Agropyrum caninum), pozne latovke (Poa serotina) (podoba 56.) itd. ter mogočne zelene krmske rastline, takozvane gorske strašnice (Sanguisorba dodecandra) (pod. 57.). Ta poslednja rastlina daje v zmesi po 50% z udomačeno planinsko obliko pasje perike (pod. 58.) stalno mešanico za zeleno krmo, ki more nadomestiti v planinah v dolinah navadno travno deteljino in jo celo prekaša v pridelku. To je važno, ker se ne dajo v planinah udomačiti za take mešanice primerne detelje, niti ljuljke, kakor na primer laška ljuljka, ki se navadno izbira za te. Po obliki in pridelku kakor tudi v krmski vrednosti nadomešča v planinah prej imenovana udomačena perika popolnoma to poslednjo travo.

Te planinske oblike so se zopet po najnovejših lastnih skušnjah in poskusih izkazale pri nasledstvenih setvah v nižih legah, n. pr. pri 600 do 800 metrov nadmorske višine, mnogo izdatnejše, in to še zlasti v pridelku semena, kakor teh najboljše kupčijske vrste, ki so bile poleg njih nasejane. To pa trpi samo nekaj let, tako da se mora vedno iznova rabiti izvirna (originalna) setvina (še boljše so sadike) iz prvotnega vzgajališča, v pričujočem slučaju s planinskega poskusnega vrta na Sandlinški planini. Iz tega novega važnega dejstva se da tudi posneti veliki praktični pomen planinskih semenskih vrtov za umetno pridelovanje krme v dolinskih gospodarstvih in sploh za pridelovanje travnih semen. Temu namenu imajo tudi služiti na posestvu „k. k. Kraglgut“ napravljeni vrtovi za zarejo in razmnožitev krmskih rastlin. 31)

³⁰

---

[60]

Primernih semenskih vrst k mešanicam za planinske pašnike je dozdaj še manj v kupčiji kakor za travnike in tudi še niso zaključeni tozadevni poskusi. Kolikor pa se da sklepati že zdaj na praktično porabo, oziroma izpeljavo takih naprav iz mojih leta 1904. pričetih, po moji vednosti sploh prvič započetih poskusnih setvah z mešanicami za planinske pašnike, sestoječih deloma iz semena pravih planinskih krmskih rastlin, deloma iz na Sandlinški planini udomačenega semena nižinskih rastlin, bi se mogle priporočati naslednje mešanice, in sicer za različne višinske lege, deloma za nasev iztrebljenih zemljišč, deloma za vsetev v primerno pripravljeno pašniško rušo kakor tudi za napravo novih planinskih pašnikov:

Mešanica za planinski pašnik I. W.

Za nadmorsko višino od 1400 do 1700 metrov pri 500odstotni dokladi.

Čista setev v %

na 100 m2 v gramih

1. Trifolium pratense L. perenne Hort. 32)

10

120

2. Trifolium caespitosum Reyn.

5

30

3. Trifolium badium Schreb.

5

90

4. Plantago alpina L.

10

132

5. Plantago montana Lam.

10

150

6. Plantago serpentina VIII.

2'5

33

7. Festuca rubra L. var. genuina Hack.

10

210

8. Festuca rubra L. var. fallax. Hack.

5

105

9. Festuca Scheuchzeri Gaud.

5

108

10. Festuca violacea Schleich.

5

105

11. Festuca rupicaprina (Hack.) Nym.

5

54

12. Poa alpina L.

5

60

13. Poa violacea Bell.

5

60

14. Phleum alpinum L.

5

45

15. Phleum medium L.

5

54

16. Leontodon pyrenaicus Gouan.

2'5

19

³¹

---

[61]

Predstoječa leta 1906. v planinskem poskusnem vrtu na Sandlinški planini zasejana mešanica je dala l. 1908. že pri prvi košnji 58 q suhe krme na hektar.

Mešanica za planinski pašnik

za nadmorsko višino od približno 1700 do 2000 metrov.

Čista setev v %

na 100 m2 v gramih

1. Lotus corniculatus L. (plan. oblika)

10

30

2. Trifolium caespitosum Reyn.

5

10

3. Plantago alpina L.

5

22

4. Festuca rupicaprina (Hack.) Nym.

20

72

5.Festuca Scheuchzeri Gaud.

10

72

6. Festuca violacea Schleich.

10

72

7. Avena Scheuchzeri All.

10

120

8. Poa violacea Bell.

10

40

9. Agrostis rupestris All.

10

28

10. Phleum alpinum L.

10

30

³²

---

[62]

Seme navedenih planinskih vrst in oblik detelj in trav, ki ga danes še ni dobiti v kupčiji, bi si

Slika 56. Podoba 58. (izvir.) Pitoma pasja perika.

morali planinski gospodarji sami vzgojiti, in sicer na posebnih planinskih poskusnih poljih („travnih

---

[63]

semenicah“), ki naj bi jih napravile kmetijske zadruge. Potrebno izvirno (originalno) seme oddaja v razmerju zaloge brezplačno c. kr. prigledna postaja za semena na Dunaju s planinskega poskusnega vrta na Sandlinški planini. 34)

Množina posetve pri polni (čisti) setvi 35)

za nektere planinske vrste in oblike po skušnjah s planinskega poskusnega vrta na Sandlinški planini:

Ime

Kalivost v %

g na 100 m2 brez doklade

1. Agrostis alpina Scop.

80

120

2. Agrostis rupestris All.

76

140

3. Avena Scheuchzeri All.

82

600

4. Avena sempervirens Host.

70

650

5. Calamagrostis montana Dc.

73

130

6. Calamagrostis silvatica Dc.

70

130

7. Festuca alpina Sut. var. intercedens

80

200

8. Festuca amethystina L.

75

230

9. Festuca Halleri All.

80

200

10. Festuca pumila Vill.

78

250

11. Festuca rubra L. var. fallax Hack.

94

350

12. Festuca rupicaprina (Hack.) Nym.

82

180

13. Festuca Scheuchzeri Gaud.

70

360

14. Festuca valesiaca Schl.

80

260

15. Festuca varia Hack.

80

260

16. Festuca violacea Bell.

60

360

17. Phleum alpinum L

92

250

18. Phleum pratense L. var. medium Brügg

90

180

19. Phleum Miehelii All.

94

100

20. Plantago alpina L.

86

220

21. Plantago montana Lam.

88

250

22. Poa alpina L. var. fructifera

91

200

23. Poa distichophylla Gaud.

78

180

24. Poa sudetica Huke.

81

250

^33,

³⁴

V to sestavo so se sprejele tudi take vrste nižinskih rastlin, ki jih ne vsebuje moja posetvena razpredelnica.

---

[64]

Ime

Kalivost v %

g na 100 m2 brez doklade

25. Poa violacea Bell.

73

200

26. Trisetum subspicatum Beauv.

90

120

27. Trifolium alpestre L.

70

220

28. Trifolium badium Schreb.

95

300

29. Trifolium caespitosum Reyn.

72

100

30. Trifolium medium L.

70

200

31. Trifolium montanum L.

75

120

32. Trifolium pallescens Schreb.

78

100

33. Trifolium pannonicum Jacq.

91

300

34. Trifolium pratense L. var. peresne Hort.

81

200

35. Sanguisorba dodecandra Mar.

90

900

36. Agropyrum caninum P. B.

80

450

37. Aira flexuosa L.

70

200

38. Festuca gigantea (L.) Vill.

60

300

39. Koeleria cristata Pers.

62

180

19. O umetnih stalnih pašnikih. 36)

Mešanice za stalne pašnike se sestavljajo v splošnjem po tistih načelih kakor prej (pod 10) opisane, samo da se mora gledati na primerno gostost setve, oziroma na visoko doklado, ki naj znaša 200 do 400% čiste setve. Detelje naj bodo zastopane kvečjemu z 20% in pri rabi bele detelje v večjih dodatkih pa v celem le s 15 površinskimi odstotki v teh mešanicah.

Te mešanice prihajajo v poštev zlasti za stalne pašnike s pregrajami, kakršnih se je napravilo v poslednjem času že večje število in ki tvorijo obratovalno podlago zadružnih pašnikov za mlado živino.

Pri stalnih pašnikih pašniških zadrug v Velblinu pri Litomericah in v Raspenavu pri Fridlandu na Češkem, napravljenih leta 1907. in 1908., so se po pisateljevih podatkih z uspehom rabile naslednje mešanice, pri čemer se je bil zaščitni sadež zelen pokosil in se je mešanica popasla že v letu posetve.

Uvažuje pomen premišljenega pospeševanja intenzivnega pašništva, združenega z umnim pridelovanjem krme in z vsem, kar se je ukrenilo v povzdigo živinoreje, napravilo je po pisateljevem nasvetu c. kr. kmetijsko ministrstvo leta 1909. na gozdno-erarnem, „Kraglgut“ imenovanem posestvu pri Mitterndorfu v štajerski Solni Komori umno urejen pašnik. 37) Ta pašnik leži na južnovzhodni rebri, ki se dviga 900 do približno 1100 m nad morjem. Njegova površina znaša po dokupu dveh sosednjih pašnikov in gozdnih zemljišč 61'27 ha. Po dovršitvi v delu se nahajajočih in zasnovanih zboljšanj bo to gotovo prav idealen pašnik (glej pod. 59., 60. in 61.).

Ta pašnik, čigar vodstvo je v pisateljevih rokah, ima dvojen namen. Predvsem naj bi ustregel čestim, v raznih oblikah izraženim željam kmečkih živinorejcev tamošnjega kraja po umnejšem gospodarstvu na gorskem pašniku v državnem gozdu, in sicer s posebnim ozirom na mlado živino. Z ozirom na to, da je dana stem možnost prav izdatne in obenem cene paše za planinsko živino, predstavlja to podjetje prav uspešno sredstvo za povzdigo živinoreje na Zgor. Štajerskem in, ker je tudi ne majhnega narodno-gospodarskega pomena v prid času primernega vprašanja po zvišani produkciji živine, se lehko vidi v njem tako rekoč kmetijska dobrodelna naprava. Iz tega razloga so opravičeni nemali stroški iz državnih sredstev za napravo pašnika in njegovo intenzivno obdelovanje. Vendar pa bi ne bilo umestno, če bi se stavilo to državno pašniško podjetje kmetom za zgled pašnika za mlado živino, ki naj bi donašal skorajšen dobiček, četudi more marsikaj, kar se je tu ukrenilo za zboljšanje pašništva in pašniškega obrata kakor tudi za umetno pridelovanje krme, služiti malim kmetovalcem kar naravnost za vzor in zgled.

Razen tej odlično praktični nalogi služi ta pašnik tudi znanstvenemu raziskavanju pašniškega vprašanja. To se vrši z redovitimi, sistematičnimi opazovanji, študijami in poskusi, ki se z njimi rešujejo najraznovrstnejša vprašanja. Ta vprašanja se tičejo

predvsem pridelovanja rastlin pašniškega obrata, in sicer s posebnim ozirom na umetne stalne pašnike, ter se nanašajo na pridelovanje travnih semen kakor tudi na oplemenitveno gojitev najvažnejših krmskih trav in drugih krmskih rastlin. Uvažujejo se poglavitno planinske udomačene krmske trave in druge krmske rastline, ki se vzgajajo v posebnih vzgojevalnih vrtovih (gredah) in na večjih razmnoževalnih parcelah. Čisto vzgojeno in izbrano seme teh krmskih rastlin se ima oddati kmetovalcem, četudi ne v velikih, pa vendarle za nadaljnje poljsko razmnoževanje zadostnih množinah, ker so premajhna ona zemljišča, ki so zdaj v ta namen na razpolago.

Sestava različnih preskušenih mešanic za stalne pašnike.

Delež posetve

Semenska vrsta

Pašniška zadruga Velblin in Raspenav

Kraglgut

I.

II.

Odstotki čiste setve

Bela detelja

10

10

50

Švedska detelja

5

5

2'5

Navadna nokota, prava

5

5

2'5

Mačji rep

10

10

10'0

a

Travniška latovka

10

–

–

Pozna latovka

–

10

10'0

Pasji rep

15

15

15'0

Šopulja

5

5

5'0

Angleška ljuljka

10

10

20'0

Pasja trava

10

10

10'0

b

Travniška bilnica

10

10

10'0

Rdeča bilnica

5

5

5'0

c

Zlata pahovka, prava

5

5

5'0

Zaščitni sadež

zelen oves

brez zaščitnega sadeža

Doklada

120, oziroma 200

200

200

Pašnik se je prvič popasel

Vselej v letu posetve.

Tudi na nadvojvodski češinski kronski posesti leta 1908. brez zaščitnega sadeža, toda zelo gosto

---

[68]

zasejani stalni pašnik se je mogel z ozirom na dolgotrajno suho vreme popasti brez škode v oktobru istega leta z mlado živino.

Slika 58. Podoba 60. (izvir.) Telice na poskusni parceli umetnega pašnika na pašniku „k. k. Kraglgut“ v avgustu 1910.

Na številnih po navodilu profesorja dra. Falkeja na Saksonskem napravljenih stalnih pašnikih se seje skoraj vedno brez zaščitnega sadeža in se popase naprava

---

[69]

redno jeseni posetvenega leta. Tudi pri mojih najnovejših popasnih poskusih na pašniku „k. k. Kraglgut“ (1910 in 1911) se je izkazalo, da je koristno, če se mešanica

Slika 59. Podoba 61. (izvir.) Telice se pasejo na poskusni parceli 62. dan po posetvi mešanice.

za stalni pašnik popase že v letu posetve, četudi le pogojno, in sicer tako, da je na paši kar največ živine in paša le malo časa trpi. 38)

³⁷

Mešanici za pašnike za žrebeta.

Pašniška mešanica

Semenska vrsta

A

B

Odstotek čiste setve

Mačji rep

10

15

Travniška latovka

10

–

Pozna latovka

10

10

Pasji rep

15

15

Šopulja

–

5

Angleška ljuljka

15

15

Pasja trava

10

15

Travniška bilnica

10

15

Rdeča bilnica

15

10

Zlata pahovka

5

–

100

100

---

[71]

Mešanico A je na željo c. kr. domobranskega ministrstva zasejala spomladi leta 1911. c. kr. prigledna postaja za semena na Dunaju pri c. kr. domobranski dopolnilni vojaški konjušnici v Zavadki (Galicija) s 100% doklado in brez zaščitnega sadeža, in sicer na površju, ki meri 217 ha (je danes največja naprava umetnega pašnika sploh).

Pašniška mešanica za žrebeta B je bila zasejana po pisateljevem navodilu leta 1911. pri c. kr. kobilarni v Radovici (Bukovina) na površju, ki meri 68 ha, in sicer s 100% doklado ter med zelen oves kot zaščitni sadež. Na posebno željo ravnateljstva kobilarne se v tej mešanici niso rabile detelje, ker da jih po tamošnjih izkušnjah žrebeta zametajo in da tudi niso prikladne za pašo.

Gnojenje mora biti pri napravi stalnih pašnikov obilno ter naj znaša po Falkeju na lahkih ilnatih tleh povprečno 60 kg kalija, 60 kg fosforove kisline in 15 kg dušika na hektar. Poleg teh je treba letno, in sicer zlasti na tleh prvotne tvorbe, še 7 g ogljikovokislega apna ali zmletega apnenca.

20. O krmskih travnikih za divjačino.

Končno je še omeniti, da so po lastnih izkušnjah, ki sem jih pridobil na podlagi započetih setvenih poskusov v Solni Komori, nektere travne mešanice prav prikladne za napravo krmskih travnikov za divjačino, in sicer mnogo bolj prikladne, kakor večletne krmske rastline za divjačino, ki so se dozdaj često priporočale z veliko reklamo. 39)

Krmska mešanica za divjačino

za nižje lege (700 do 1100 metrov) s 70odstotno doklado.

1. Švedska detelja 10 odstotkov 40)

2. Navadna nokota 10 odstotkov

3. Travniška bilnica 20 odstotkov

4. Pasja trava 20 odstotkov

^38,

³⁹

---

[72]

5. Mačji rep 20 odstotkov

6. Travniški lisičji rep 10 odstotkov

7. Zlata pahovka 10 odstotkov

Ta mešanica je bila poskusno zasejana med zelen oves spomladi leta 1895. v Solni Komori, in sicer na več v okoliš osebnih zagraj Njegovega Veličanstva cesarja spadajočih parcel, ki leže 650 do 1100 metrov nad morjem, ter se je najbolje razvila. Parcele so bile prevržene z lopato jeseni ter pognojene s Tomasovo žlindro in pa s kajnitom. Za uspeh naprave je neobhodno potrebno, da se postavi trdna ograja, da se v prvem letu odvrača divjačina od nje. Ograja se sme odpreti šele drugo leto, in sicer po košnji (približno sredi meseca julija). Mešanico je v splošnjem prav rada popasla divjačina.

Zanimivo je, kar se je v zadnjem času često opazilo, da velika divjačina (zlasti jelen) ne pomuli bele detelje nikdar, švedsko deteljo in mačji rep pa le redkokdaj. Poslednjo travo pa zameta samo tedaj, ko poganja in cvete, in sicer zameta le stebelne poganjke, dočim listne poganjke prav rada uživa.

Nižjim legam (400 metrov) bi se utegnila prilegati naslednja krmska mešanica za divjačino z 200 %, doklado:

1. Bela detelja 5 odstotkov

2. Švedska detelja 5 odstotkov

3. Navadna nokota, prava 5 odstotkov

4. Mačji rep 10 odstotkov

5. Travniška bilnica 5 odstotkov

6. Travniška latovka 15 odstotkov

7. Pasji rep 15 odstotkov

8. Angleška ljuljka 15 odstotkov

9. Francoska pahovka 10 odstotkov

10. Pasja trava 10 odstotkov

11. Zlata pahovka 5 odstotkov

Vsota 100 odstotkov

Za višje lege (n. pr. čez 1100 metrov), kjer je naprava lesenega plotu združena z neprilikami in velikimi stroški in bi se polegtega moralo seno spravljati predaleč dol, je pri napravi novih pašnikov za divjačino

---

[73]

bolj na mestu, da se rabijo osobite rastline za pašo, in sicer predvsem planinske udomačene vrste in oblike tako, da se napravi istinit pašnik za divjačino. Po mojem mnenju bi bilo priporočati v ta namen naslednjo mešanico s 150% doklado k normalni množini posetve za čisto setev pri povprečni čistoti in kalivosti:

21. Pripomnje k zgledom mešanic (razpredelnica III.)

1. Z ozirom na trpežnost so travne deteljine dve- do triletne, menjalni travniki štiri- do šestletni, stalni travniki in pašniki najmanj {desetleni} desetletni.

2. V dotičnih zgledih mešanic se navaja porazdelba posameznih semenskih vrst le v površinskih odstotkih (v odstotkih čiste setve, Pv. %), množina posetve pa samo v kiloprocentih (Kilo %) na hektar, in to na podlagi povprečnih rabnosti semen, ki so navedene v posetveni razpredelnici.

Množina posetve v kilogramih za semena, ki se rabijo, se izračuni, če se kiloprocenti dele z vsakokratno rabnostjo semen.

3. V višjih in mrzlejših legah se ljuljke izpuste in se uvažujejo v nadomestilo teh v večji meri odpornejše vrste, zlasti travniška bilnica, mačji rep in pasja trava. Za stalne travnike se moreta rabiti tudi trstna bilnica in svetlikasta trstika, zlasti za planinske travnike in na barskih tleh.

V onih goratih krajih, kjer pridelujejo krmo na samozasevnih ornicah, in sicer samo z naravno zaledinitvijo, kakor se to vrši vseskozi v naših planinskih deželah, je rabiti z uspehom za posetev mešanice za menjalne travnike. Take mešanice so se na mojo spodbudo že z uspehom poskusno sejale na mnogih krajih v Solnograški, Gornje -Avstrijski, Štajerski itd.

4. Pri napravi posebnih travnikov za namakanje ali pa na zemljiščih, ki se dajo namakati, je dati v mešanicah prednost zlasti travniškemu lisičjemu repu (do 25 in 30 odstotkov čiste setve).

5. Po naših izkušnjah pri poskusih na galiških barskih poskušališčih se morejo travne mešanice z uspehom sejati tudi na visočinskem barju, ki šota še ni odstranjena z njega. Treba se je seveda tu zadovoljiti z malovrednimi travami, kakor sta n. pr. medena trava in svetlikasta trstika; toda presenetljivo je, da uspevajo v pravi zmesi s temi tudi boljše trave, kakor mačji rep, travniška latovka, pozna latovka (Poa serotina Ehrh.) in rdeča bilnica (zlasti njena velikocvetna oblika). Od detelj se tu poglavitno nokota upošteva.

Tudi na nižinskem barju 41) je izmed detelj predvsem upoštevati pravo navadno ali rožičkasto

nokoto (Lotos corniculatus L.). V prikladnih mešanicah so tu prav zanesljive vse latovke, še zlasti pa pozna latovka (Poa serotina Ehrh.), in sicer na vlažnem ravno tako, kakor na nekoliko suhotnem barju. Prav tako dobro uspevajo tu bilnice po naslednjem redu: 1. Festuca arundinacea Sehreb.; 2. Festuca pratensis Huds.; 3. Festuca rubra L. in Festuca heterophylla Lam. V nasprotju z navedbami v večini strokovnih spisov uspeva trstna bilnica (Festuca arundinacea Schreb.) naravnost izvrstno na dobro osušenem barju. Od ostalih trav zasluži vse uvaževanje zlasti zlata pahovka (Trisetum flavesceus [L.] Beauv.), ki v suhotnih (gorkih) legah in še zlasti na planotnejšem barju vsepovsod prav dobro uspeva (je prikladna za pridelovanje semena); v poslednjem slučaju se hitro razširi po sosedstvu in prav dolgo trpi. Dalje so se na barskih tleh dobro obnesle naslednje trave, in sicer: pasja trava, mačji rep, francoska pahovka in svetlikasta trstika. Alopecurus (lisičji rep) izgine prav kmalu z barij, ki se ne namakajo z oroševanjem. Pasji rep (Cynosurus cristatus) je zelo nezanesljiv.

Na pokritem barju, če je krovna tvarina ilnata in ne leži čez 5 centimetrov na debelo, uspevajo po teh izkušnjah naravnost krasno vse detelje in trava. Na barju pa, ki je pokrito s peskom, naprava travnikov s posetvijo sploh ni umestna. Mnogo semena sploh ne izkali v pesku ali ga pa odnese veter s peskom vred.

23. Zgledi za druge razmere in namene užitka.

Za podlago v vseh naslednjih priobčitvah je vzeta povprečna rabnost semen, ki je navedena v posetveni razpredelnici.

a) Na tleh za lucerno: travna mešanica z lucerno, štiri- do šestletna, s 50odstotno doklado na hektar:

1. Lucerna 85 odstotkov čiste setve in 3396 kiloprocentov

2. Pasja trava 15 odstotkov čiste setve in 509 kiloprocentov

b) Na tleh za esparzeto: travna mešanica z esparzeto s 50odstotno doklado na hektar:

1. Esparzeta 75 odstotkov čiste setve in 15262 kiloprocetov

2. Hmeljna lucerna 5 odstotkov čiste setve in 128 kiloprocetov

3. Francoska pahovka 15 odstotkov čiste setve in 832 kiloprocetov

4. Laška ljuljka 5 odstotkov čiste setve in 252 kiloprocetov

c) Stalni travnik. Na izredno suhotnih in pustih tleh v gorki legi z 80 odstotno doklado na hektar:

1. Nokota 15. odst. čiste setve in 235 kiloprocentov

2. Travniška latovka 15 odst. čiste setve in 238 kiloprocentov

3. Rosulja (prava) 10 odst. čiste setve in 180 kiloprocentov

4. Volnata medena trava 10 odst. čiste setve in 177 kiloprocentov

5. Pokončna stoklasa 10 odst. čiste setve in 726 kiloprocentov

6. Gola stoklasa 15 odst. čiste setve in 1094 kiloprocentov

7. Navadna šopulja 10 odst. čiste setve in 158 kiloprocentov

8. Rdeča bilnica 10 odst. čiste setve in 265 kiloprocentov

9. Rman 5 odst. čiste setve in 64 kiloprocentov

d) Za pobočja (železniške nasipe), pri krmski rabi, s 400 odstotno doklado, brez zaščitnega sadeža na hektar:

1. Domača detelja 5 odst. čiste setve in 477 kiloprocentov

2. Bela detelja 5 odst. čiste setve in 222 kiloprocentov

3. Lucerna 5 odst. čiste setve in 660 kiloprocentov

4. Esparzeta 5 odst. čiste setve in 3381 kiloprocentov

5. Mačji rep 5 odst. čiste setve in 392 kiloprocentov

6. Travniška latovka 10 odst. čiste setve in 434 kiloprocentov

7. Pasji rep 5 odst. čiste setve in 410 kiloprocentov

8. Navadna šopulja 10 odst. čiste setve in 432 kiloprocentov

9. Svetlikasta trstika 10 odst. čiste setve in 693 kiloprocentov

10. Angleška ljuljka 5 odst. čiste setve in 1073 kiloprocentov

11. Laška ljuljka 5 odst. čiste setve in 839 kiloprocentov

12. Francoska pahovka 5 odst. čiste setve in 924 kiloprocentov

13. Ovčja bilnica 5 odst. čiste setve in 363 kiloprocentov

14. Pasja trava 10 odst. čiste setve in 1120 kiloprocentov

15. Volnata medena trava 5 odst. čiste setve in 247 kiloprocentov

16 Rman 5 odst. čiste setve in 178 kiloprocentov

Polegtega se priporoča posejati še prej travno mešanico z esparzeto, in sicer sestoječo iz 80 odstotkov esparzete in 20 odstotkov francoske pahovke, ki se pomešana z vlažno zemljo raztrosi in potem pritisne (privalja). Nato šele se zaseje prava travna mešanica, enako pomešana z zemljo. Pri pobočjih, ki vise za več kakor 35 stopenj, kaže semensko mešanico pomešati z drobno vrtno črnico in z vodo v kašasto tvarino, ki se nanosi kakor mort ter enakomerno izgladi (izravna).

Na plazalicah 42), zlasti v gorah, se dotično

površje pred zasetvijo samo mestoma prekoplje in je pri tem gledati, da ostanejo obstoječi posamezni travni šopi, zlasti planinske latovke in navadne šopulje. Po lastnih izkušnjah pa je predvsem koristno, da se varuje kolikor mogoče lapuh (Tussilago farfara L.) in v višjih legah planinski lapuh (Adenostyles Alliariae [Gouan.] Kern.), ker je značilna rastlina za plazalice, se tu prva pojavi ter utrjuje tla s svojimi podzemnimi pritlikami. Na ta način je mogoče uvaževati v mešanicah več boljših krmskih trav, ki v manjši meri utrjujejo tla. Prav dobro sta se v tem ozira obnesli naslednji mešanici, ki sem ju poskusno zasejal spomladi leta 1894. na Sandlinški planini na neki plazalici z apneno sipino kot podlago in z 62odstotno brežnostjo v višini 1400 m nad morjem.

Z 100odstotno doklado, brez zaščitnega sadeža na hektar:

α) V nižjih legah:

1. Bela detelja 10 odst. čiste setve in 178 kiloprocentov

2. Navadna nokota 15 odst. čiste setve in 261 kiloprocentov

3. Rman 5 odst. čiste setve in 71 kiloprocentov

4. Francoska pahovka 10 odst. čiste setve in 739 kiloprocentov

5. Svetlikasta trstika 10 odst. čiste setve in 277 kiloprocentov

6. Gola stoklasa 10 odst. čiste setve in 810 kiloprocentov

7. Zlata pahovka 10 odst. čiste setve in 104 kiloprocentov

8. Pasja trava 10 odst. čiste setve in 448 kiloprocentov

9. Travniška latovka 10 odst. čiste setve in 174 kiloprocentov

10. Travniška bilnica 10 odst. čiste setve in 867 kiloprocentov

100

β) V nekoliko višjih legah:

1. Navadna nokota 20 odst. čiste setve in 348 kiloprocentov

2. Bela detelja 10 odst. čiste setve in 178 kiloprocentov

3. Divja hmeljna lucerna 10 odst. čiste setve in 336 kiloprocentov

4. Gola stoklosa 20 odst. čiste setve in 1619 kiloprocentov

5. Svetlikasta trstika 10 odst. čiste setve in 278 kiloprocentov

6. Francoska pahovka 10 odst. čiste setve in 740 kiloprocentov

7. Gorski mačji rep 10 odst. čiste setve in 376 kiloprocentov

8. Vijoličasta latovka 10 odst. čiste setve in 292 kiloprocentov

100

Obe ti mešanici sta se izredno gosto razvili in sta dali v tretjem letu povprečno 75 kg sena na 100 štirjaških metrov, torej izračunjeno za hektar ravno toliko metrskih stotov ali na oral 43 metrskih stotov.

Na produ in milki (svižcu) sta se obnesli dvojni setvi, ki sta se po pisateljevem 43) nasvetu rabili na uravnanem podonavskem poplavnem okolišu, pri čemer sta se posejali dve mešanici druga vrh druge, in sicer:

a) na milki (svižcu) mešanica z esparzeto, sestoječa iz 5% hmeljne lucerne, 10 % lucerne, 5 % laške ljuljke, 15 % francoske pahovke in iz 65 % izluščene esparzete ter vrh te mešanica za stalni travnik, sestoječa iz 20 % navadne nokote, 20 % francoske pahovke, 10 % pasje trave, 20 % trdikaste ovčje bilnice, 10 % trstne bilnice in 20 % gole stoklase;

b) na produ mešanica z esparzeto, sestoječa iz 80 % izluščene esparzete in 20 % francoske pahovke ter vrh te mešanica za stalni travnik naslednje sestavljena: 5 % navadne nokote, 5 % ranjeka, 5 % hmeljne lucerne, 35 % francoske pahovke, 10 % trdikaste ovčje bilnice, 30 %10 trstne bilnice in 10 % rmana.

24. O mešanicah za vrtne trate.

Dodatno naj navedem še nekaj mešanic za vrtne trate, ki se pa dajo z uspehom sejati le tedaj, če je svet po vrtnarsko pripravljen, posetev prav enakomerna in se zaliva, oziroma škropi po možnosti vsak dan v slučaju, da se trava neprestano nakratko kosi. Iz tega razloga se morajo te mešanice prav gosto sejati in je torej vzeti visoko doklado k množinam posetve v razpredelnici za polno setev.

Prav posebno sta se dozdaj obnesli naslednji mešanici:

solnčna lega senčna lega

površinski odst. kiloproc. površinski odst. kiloproc.

sončna lega

senčna lega

površinski odstotek

kiloprocent

površinski odstotek

kiloprocent

na 1 hektar s 400 odstotno doklado

1. Angleška ljuljka (škotska)

45

7015

75

16088

2. Travniška latovka (a)

30

967

–

–

3. Pasji rep (a)

23

1410

13

820

4. Gozdna latovka (a)

–

–

10

434

5. Rman

2

179

2

150

Tudi tu se mora zvršiti posetev v dveh deležih in sicer se posejejo najprej z (a) označene trave in šele potem angleška ljuljka.

Hlevski gnoj ni primeren in je rabiti le umetna gnojila. Najboljša gnojila so čilski soliter, superfosfat in kalijeva sol, ki se jih razstrosi 2'5 kilograma, odnosno 3'5 in 1'5 kilograma na 100 štirjaških metrov takoj, ko se zemlja prekoplje.

25. O krmskem donosu travnih mešanic.

Jasno je že naprej, da prekašajo pridelki z umetnih travnikov in travnih deteljin pri strokovnjaški napravi in umnem obdelovanju pridelke z naravnih travnikov tako glede množine, kakor tudi glede kakovosti. Pri tej priliki mi je opozoriti na zelo razširjeno in prav tako napačno mnenje o času košnje.

Večina kmečkih posestnikov kosi svoje travnike tako pozno, da so trave in druge travniške rastline že večinoma semensko zrele in prav zaraditega manjše krmske vrednosti. To store, ker menijo, da mora krma dozoreti, da se pomladi travnik z izpadom semena.

Prava doba košnje je marveč dana po cvetnem času trav, predvsem pasje trave, in to še zlasti na umetnih travnikih, ker imajo trave v tem stanju razvoja največjo krmnost (krmsko vrednost) in dajejo obenem največji pridelek.

Razpredelnica IV.

Številka

Povprečni krmski pridelek na leto

Vrsta krmske mešanice, odnosno travišča

hektar

oral

v metrskih stotih

1

Travna deteljina (3 letna)

62

36

2

Čista domača detelja

40

22'8

3

Travna mešanica z lucerno (6 letna)

69

40

4

Lucerna, čista setev

90

51'3

5

Travna mešanica z esparzeto (6 letna)

62'5

36

6

Esparzeta, čista setev

35

20

7

Menjalni travnik na dobrih tleh (5 leten)

70

40'5

8

Menjalni travnik na pustih tleh (5 leten)

45

34

9

Samozasevna ornica (Štajersko)

26'7

15'2

10

Stalni travnik na dobrih tleh

52

30

11

Stalni travnik na pustih tleh

32

18'5

12

Naravni travnik, obdelan in pognojen

20

12

13

Naravni travnik, zanemarjen, z enkratno košnjo

6

35

14

Planinski travnik, 1400 metrov nadmorske višine (Weinzierlova mešanica iz semena dolinskih rastlin)

70

40'5

15

Naravni planinski travnik, 1400 m nadmorske višine (na naplavljenih tleh Sandlinške planine)

24

14

Poskusne setve z raznimi mešanicami, zvršene po že opisanih splošnjih načelih na naših poskusnih poljih, in skušnje, pridobljene na podlagi poljskih poskusov za pridelovanje krme, ki so se vpeljali po najraznovrstnejših delih Avstrije, kakor tudi večje nove naprave so podale nadvse ugodne uspehe. Povprečni pridelki krme v primeri z nekterimi naravnimi travniki in čistimi setvami so razvidni iz predstoječe razpredelnice.

Opombe k razpredelnici IV.

Pridelki mešanic za stalne travnike so pri primernem gnojenju (vsaki dve leti) in obdelovanju navadno neizpremenljivi od petega leta naprej.

---

[81]

Tu navedeni pridelki krme so vzeti pri številki 1., 3., 5., 7., 8., 10., 11., 14., in 15., iz poskusnega izida poljskih poskusov za pridelovanje krme na dolinskih in planinskih poskušališčih c. kr. prigledne postaje za semena na Dunaju, štev. 12. in 13. sta vzeti iz krmskih pridelkov, ki sem jih izsledil v Dunajskem lesu (približno 650 metrov nad morjem), štev 2., 4., in 6. so vzete iz Hitschmannovega Vademekuma, štev 9. pa iz statističnega letopisa c. kr. ministrstva za kmetijstvo iz leta 1908.

26. O dobičkonosnosti umetnega pridelovanja krme.

Dobičkonosnost umetnega pridelovanja krme ni dana samo v prej navedenih bogatih pridelkih, ampak tudi v boljši kakovosti krme ter v ugodnejšem razmerju njenih hranilnih snovi, saj so se pri sestavljanju semenskih mešanic uvaževale le rastlinske vrste, ki dajejo mnogo dobre krme.

Če se krma natančno preišče, tedaj se vidi, da so često prav obilni pridelki z marsikterih, zlasti z gnojnico pregnojenih naravnih travnikov in tudi z gorskih samozasevnih ornic posledica nekterega tamkaj prav nakopičenega in ničvrednega plevela. Med tem plevelom so poglavitno zastopane naslednje rastline, in sicer trebelje (Chaerophyllum cicutaria Vill.), dežen itd. ter na solnograških gorskih samozasevnih ornicah raznovrstne kislice (Rumex crispus L. in R., obtusifolius L.), mačehe, kadulje itd., ki povzročajo v poletnem času vsakokratno značilno in tudi pri neukem pozornost vzbujajočo barvo (belo, rdečkastorjavo, vijoličasto, modro itd.) travniškega površja.

Dobičkonosnost umetnega pridelovanja krme je na najenostavnejši način razvidna iz naslednjih računskih zgledov, pri čemer so se zaračunili le prej navedeni povprečni pridelki krme, potem stroški za travno seme, za delo pri posetvi in za zaščitni sadež. Nasprotno se pa ni zaračunilo gnojenje in pripravljalno obdelovanje sveta itd., ker je potrebno tudi pri vsakem drugem obdelovanju. Prav tako se ni zaračunilo tudi poznejše

gnojenje in oskrbovanje naprave, ker so ti izdatki za vsa trajnejša travišča skoraj eniinisti.

Razpredelnica V.

Stroški na oral

Povprečni pridelek od 2. leta dalje na oral

Travno seme

Oves kot zaščitni sadež

Delo pri posetvi

Skupaj

Seno v metrskih stotih

v denarju

Dobiček pri ceni sena 6 kron

K

h

K

h

K

h

K

h

K

h

K

h

avstr. veljava

avstr. veljava

Menjalni travnik štev. II. v razpredelnici III

49

–

11

–

10

–

70

–

40'5

243

–

173

–

Samozasevna ornica (naravna zaledenitev, Štajersko)

–

–

–

–

–

–

–

–

25'0

150

–

150

–

Stalni travnik, mešanica št. III. v razpredelnici III.

64

–

11

–

10

–

85

–

30'0

180

–

95

–

Naravni travnik (Štajersko)

–

–

–

–

–

–

–

–

20'0

120

–

120

–

Ker je, kakor uče izkušnje, krmski pridelek primerne travne mešanice v ugodnih razmerah že v letu posetve najmanj enak povprečnemu pridelku s samozasevnih ornic, oziroma s srednjega naravnega travnika, in ga često celo prekaša, se tu ni zaračunil, Iz predstoječe razpredelnice se pa vidi, da so stroški posetve pokriti že v drugem letu (torej v prvem letu rednega užitka) in da je mogoče vrhutega doseči še čisti dobiček, ki znaša pri menjalnih travnikih ali ornicah K 173 in pri stalnih travnikih K 95 na oral.

Če bi pa hoteli popolnoma natančno izračuniti dobičkonosnost, tedaj bi morali pritegniti v račun tudi kakovost pridelane krme, to je njeno krmsko vrednost.

---

[83]

Na žalost pa je, kolikor mi je znano, dozdaj še prav malo kemijskih analiz mešanic za stalne travnike 44) kakor tudi mešanic za travne deteljine 45) z dve- do triletno rabo in prav nobene mešanic za menjalne travnike.

Vsekako pa bi {govovoril} govoril ta način preračuna še mnogo bolj v korist umetnega travništva, ki donaša po tej razložbi tolik dobiček, kakor ga ne donaša niti žito in tudi ne kupčijsko rastlinstvo v krajih s podnebjem, ugodnim za pridelovanje krme, kjer prevladuje živinoreja.

27. O pridelovanju travnih semen. 46)

Ker se z razširjanjem umnega pridelovanja krme čedalje bolj povprašuje tudi po dobrem in za dotične podnebne ter talne razmere primernem travnem semenu, je že skrajnji čas, da se začno naši kmetovalci bolj zanimati za pridelovanje travnih semen ter se skušajo oprostiti mednarodne kupčije s travnim semenom vsaj glede najvažnejših in najdražjih semen, ki uspevajo po naših skušnjah v Avstriji prav tako dobro ali pa še bolje, kakor v inozemstvu.

Zavoljotega in pa v svrho, da se kar najhitreje udomači v Avstriji pridelovanje travnih semen, je c. kr. prigledna postaja za semena na Dunaju napravila od leta 1897. naprej na več krajih Štajerske, Nižje Avstrijske, Solnograške in od leta 1899. dalje na šestih krajih Gor. Avstrijske vzorna polja za pridelovanje travnih semen in je polegtega povzročila, da so začeli pridelovati travno seme po navodilu prigledne postaje za semena nekteri graščaki na obširnejših zemljiščih. Z naravnost sijajnim uspehom se je začelo že pred 15 leti s pridelovanjem travnih semen

na barskih tleh v Galiciji, zlasti na tamošnjih barskih poskušališčih, deloma z državno podporo, in sicer po navodilih c. kr. nadzornika za barsko obdelovanje, vladnega svetnika J. Koppensa 47).

Za pridelovanje bi bilo priporočati predvsem posebno zastopne štiri travne vrste: francosko pahovko, zlato pahovko, travniško bilnico in pasjo travo, ker se teh semenskih vrst potrebuje največ in je njih pridelovanje primeroma najenostavnejše. Na barskih tleh (nepokritih) se priporoča vrhutega po okopavini še pridelovanje semena trstne bilnice (Festuca arundinacea chreb.) in pozne latovke (Poa serotina Echrh.). V gorah v višini 800 do 1200 metrov nad morjem bi bilo še posebno priporočati pridelovanje pasjega repa (Cinosurus cristatus L.), toda le na tleh, ki so bogata črnice (črne prsti), dobro zrahljana in močno zagnojena s fosforovo kislino. O pridelovanju osobitih planinskih krmskih rastlin je še prav malo znanega. Več o tem posnamemo iz že navedenega drugega poročila o planinskih poskusnih krmskih setvah izza leta 1902.

Ne oziraje se na potrebno izvrstno čistoto in dobro kalivost (glej povprečne vrednote v posetveni razpredelnici), je pri nakupovanju setvine gledati poglavitno na to, da v francoski pahovki ni medene trave in stoklase, kakor jih ni v resnici v pravem blagu francoskega proizhodstva. Dalje je gledati, da je seme zlate pahovke pravo in brez primesi sloke ( {kriviaste} krivinaste) masnice (Aira flexuosa L.) ter mehkodlakave pahovke (Avena pubescens Huds.) in da sta travniška bilnica in pasja trava srednjeevropejskega proizhodstva,

1 Kratko navodilo, kako je pridelovati seme teh travnih vrst.

Lega in velikost parcel. Lega bodi po možnosti prisojna (solnčna) in vsaka parcela naj meri vsaj 100 m2.

Obdelovanje zemlje in predsadež. Za pridelovanje semen se morajo parcele tako pripraviti, kakor se

⁴⁶

---

[85]

pripravijo vrtovi, za predsadež se je pa posluževati zagnojene okopavine.

Gnojenje. Posluževati se je le umetnih gnojil, in sicer Tomasove žlindre v približni izmeri 6 kg ali pa kostne moke v izmeri 3 kg in žveplenokislega kalija v izmeri 2 kg na 100 m2. Na barskih (šotnih) tleh je gnojiti v prvem letu s 5 kg Tomasove žlindre in z 2'5 kg 40% kalijeve soli ter v naslednjih letih s 3 kg Tomasove žlindre in z 2 kg 40 % kalijeve soli na 100 m2. Vsako teh gnojil je raztrositi posebej in spraviti v zemljo.

Zaščitni sadež. Na vseh parcelah, ki naj služijo za pridelovanje semena, se je posluževati izključno le zelenega ovsa, na barskih tleh pa le jare rži za zaščitni sadež (vrhsetev), ki se mora prav tako, kakor pri mešanicah, pravočasno pokositi.

Nasev. Vsa travna semena je sejati v vrstah, in sicer v razdalji 25 cm. To se more zgoditi z ročnim sejalnim strojem (s peterovrstnim strojem s premičnim razdaljekazom, znamka P 5, tvrdke Rudolf Sack, Dunaj II.), izvzemši zlato pahovko, ki se njeno seme pomešano z drobno in suho prstjo seje z roko v stružite, ki se napravijo z zaznamovalnimi grabljami. Nato je treba seme privaljati.

Oskrbovanje. V letu setve je treba travo kar najčešče, praviloma štirikrat, zeleno pokositi, da se gosteje obrase, jeseni naj se pa trava povalja. V drugem letu se mora predvsem zatirati plevel. Pri setvah v vrste je zelo važno, da se setev rano okoplje, in sicer takoj, ko se pokažejo šopi zasejane trave, ker je ravno drugo leto merodajno za nadaljnjo čistost setve. Tako okopavanje se zvrši najbolje z ročnim pletvenim strojem „Planet junior“. Če se pa kljub temu vtihotapijo v vrste ob času, ko začne seme zoreti, tuje visoke trave in plevelne rastline, jih je treba iztrebiti z roko. Umestno je, da se semenske kulture nalahko povlečejo in povaljajo vsako pomlad, izvzemši na barskih tleh, ki se samo povaljajo.

Žetev. Pri vseh štirih travnih vrstah naj se seme požanje od prve košnje drugega leta, in sicer na tale način:

---

[86]

a) Francoska pahovka. Ko začno bilke pod cvetnim latjem rumeneti, naj se latje požanje s približno 50 cm dolgimi bilkami vred in naj se potem omlati z lehkim cepcem.

b) Pasja trava. Žetna zrelost se kaže po slamnatorumeni barvi latja, oziroma osin (približno sredi do konca julija), v ostalem kakor pri a.

c) Travniška bilnica. Ko je latje rumenkastorjavo in se da osmukati (koncem junija, začetkom julija), naj se osmuka z roko, oziroma z lesenim česalom v predpasnik ali pa v vrečo.

d) Zlata pahovka se požanje, ko začno zgornji deli latja in bilk rjaveti. Ob jutranji rosi požeto latje se razloži po razgrnjenih rjuhah, ali se pa pobere v vreče.

Žetvina naj se takoj po žetvi spelje domov in omlati, pri čemer se dobiva najtežje seme prve kakovosti za kupčijo.

Naslednja mlatev podozorjenega latja daje potem seme druge, slabejše kakovosti.

Določitev semenskih pridelkov. Po zgoraj opisanem načinu pridelano seme se stehta po parcelah in se tako določi kosmati pridelek.

Čiščenje travnih semen. Pridelano seme se more prav dobro očistiti z navadno „žitno vevnico na sapo“ ali s „čistilnim mlinom (vevnikom)“.