1. Pojem in namen knjigovodstva.

Vsak podjetnik mora voditi natančne in pregledne zapiske o svoji obratni glavnici, o vseh dovršenih kupčijah, o dohodkih in troških v gotovini, o dolgovih in terjatvah, o sprejetem in izdanem blagu in o drugih delih svojega premoženja. Na ta način si pridobi jasno sliko svojega gospodarstva in tem laže mu bo uravnavati svoje podjetniške posle. To po gotovih predpisih vršeče se vknjiževanje imenujemo knjigovodstvo.

Namen knjigovodstva pa ni samo ta, da podjetnik iz svojih knjig natančno razbere svoje gospodarstveno stanje, temveč ima tudi ta namen, da se more podjetnik glede svojega gospodarstvenega stanja v slučaju potrebe verodostojno izpričati tudi drugim (sodniji, davčni oblasti).

2. Zakonska določila gledé trgovskih knjig.

Ne gledé na to, da že red sam pri vsakem podjetju zahteva pravilno knjigovodstvo, je trgovec tudi po trgovskem zakoniku z dné 17. decembra 1862, člen 28 do 40, obvezan, da vodi knjige.

Člen 28.: trg. zakonika se glasi: »Dolžnost slehernega trgovca je, da vodi knjige, iz katerih so popolnoma razvidne njegove kupčije ter njegovo gospodarstveno stanje.«

»Trgovec mora došla trgovska pisma hraniti ter imeti prepise ali odtise odposlanih trgovskih pisem urejene po časovnem redu (v odtisni knjigi).«

(Člen 29. do vštetega 31. glej odstavek o popisu imovine.)

Člen 32.: »Pri knjigovodstvu in drugem vknjiževanju se mora trgovec posluževati kakega živega jezika in rabiti tudi pismenke takega jezika.

Knjige morajo biti vezane in vsak list mora biti opremljen s tekočo

številko.

Na onih mestih, ki bi se imela praviloma popisati, ni puščati nepopisanega prostora. Vsebina prvotne vknjižbe se ne sme napraviti nečitljiva (s tem, da se jo tako močno prečrta, ali na kak drug način). Tudi

niso dopuščene izpremembe, o katerih ni gotovo, če so se napravile že spočetka ali pozneje.«

Člen 33.: »Trgovec mora svoje trgovske knjige hraniti za dobo desetih let, računši od onega dne, ko je napravil v njih poslednjo vknjižbo.

Isto velja o sprejetih trgovskih pismih, o imovinskih popisih in o bilancah.«

Člen 34.: »Pravilno urejene trgovske knjige imajo v spornih zadevah med trgovci nepopolno dokazilno moč, ki se lahko izpopolni s prisego ali kakim drugim dokazilom.

Vendar mora sodnik, upoštevajoč vse okoliščine, po svojem prevdarku razsoditi, ali je pripisovati vsebini trgovskih knjig večjo ali manjšo dokazilno moč, ali je dokazilno moč sploh upoštevati, kadar ne soglašajo trgovske knjige nasprotujočih si strank, ali če je trgovskim knjigam ene stranke zaupati več nego knjigam druge stranke.

Kako daleč seza dokazilna moč trgovskih knjig napram osebam, ki niso trgovci, je razsojati po dotičnem deželnem zakonu.«*

Člen 35.: »Trgovske knjige, v katerih so se našle nepravilnosti, imajo svojo dokazilno moč le v toliko, v kolikor je to umestno gledé na način in pomen nepravilnosti ter gledé na splošni dejanjski položaj.«

Člen 36.: »Trgovske knjige lahko vodijo trgovski pomočniki, ne da bi to škodovalo dokazilni moči trgovskih knjig.«

Člen 37.: »Tekom sporne razprave more sodnik zahtevati na predlog ene stranke, da ima nasprotna stranka predložiti svoje trgovske knjige. Če nasprotna stranka tega ne stori, se v škodo te stranke prizna zatrjevana pravilnost gledé vsebine v trgovskih knjigah kot dokazana.«

Člen 38.: »Če se v sporni zadevi predlože trgovske knjige, pregledati je skupno s strankami njih vsebino, v kolikor se tiče sporne stvari, v primernih slučajih je napraviti izpisek. Ostala vsebina trgovskih knjig mora biti sodniku na prost vpogled le v toliko, v kolikor je potrebno, da se more dognati pravilnost knjigovodstva.«

Člen 39.: »Če so trgovske knjige, ki naj bi se predložile, na kraju, ki ne spada v okrožje razpravo vodečega sodnika, mora slednji sodišče dotičnega kraja, kjer so trgovske knjige, naprositi, da si jih da predložiti, da uraduje v zmislu predstoječega člena ter dopošlje overjen izpisek zajedno z zapisnikom, sestavljenim pri razpravi.«

Člen 40.: »Sodišče more odrediti, da se mu predlože trgovske knjige v popoln pregled vse vsebine v zapuščinskih razpravah, v razpravah o skupnem imetju kakor tudi v razpravah o delitvi družabnega premoženja in v konkurzu, v kolikor se trgovske knjige tičejo skupnega dolžnika.«

V zmislu zakona z dné 13. decembra 1862 morajo se trgovske knjige kolkovati in sicer pri glavni knjigi in pri knjigi tekočih računov vsaka pola po 50 h, če je njih površina pod 5040 cm2; če pa je površina večja, vsaka pola po 1 K; ostale trgovske knjige, izvzemši odtisno knjigo do površine 2640 cm2 po 10 h, od površine 2640—5040 cm2 po 20 h in pri površini nad 5040 cm2 po 30 h vsaka pola. Ta pristojbina se najčešče plača v kolkih.

3. Razlaga najobičajnejših knjigovodstvenih izrazov.

Vsi kupčijski slučaji, t. j. vsi kupčijski prigodki, ki se vsled njih posamezni premoženjski deli izpremene, obstoje v tem, da se prejema in daje denar, blago, menice, terjatve itd. Onega, ki prejema, imenujemo dolžnika ali debitorja, onega pa, ki daje, imenujemo upnika ali kreditorja. V trgovskih knjigah označujemo dolžnika z besedami »ima dati« ali z »debet«, — upnika pa z besedo »dal« ali »kredit«.

Če smo torej poslali Ivanu Kolarju v Toplicah blaga za K 1200∙-, smo mi, ker smo dali, upniki, Kolar pa je, ker je blago prejel, dolžnik.

Posamezni premoženjski deli so v vsakem slučaju povišanja njihove zaloge dolžniki, v slučaju znižanja pa upniki. Tukaj ponavadi nadomeščamo besedi »debet« in »kredit« z besedama: »sprejeto« in »izdano.«

Zapiske o dolgovih in terjatvah, o sprejeti in izdani gotovini, o novcih, blagu itd. napravljamo navadno na dveh nasproti si ležečih listovnih straneh (na levi: debet, na desni: kredit). Ta pregledni način zaračunavanja imenujemo zaračunavanje na računih ali kontih (konto).

Razlika, za katero je skupna svota na eni strani večja od skupne svote na drugi strani, se imenuje saldo.

Saldo na osobnem računu Antona Sedlaka, Ljubno, nam kaže, da nam Sedlak dné 30. junija iz vse kupčije, ki smo jo imeli z njim v dobi od l. januarija do 30. junija, še dolguje znesek K 1418∙50 h.

Temu osobnemu računu sledeči blagajniški račun o dohodkih in troških konča s saldom K 3820∙54, to je: v blagajnici je moralo biti dné 30. junija toliko gotovine.

Ko smo vknjižili saldo, se razpredelnici za denarne zneske s črtami zaključita v enaki višini. Da uničimo nepopisani prostor, ki utegne nastati na levi ali na desni strani, potegnemo prečno črto (prečino); s tem so poznejše vknjižbe onemogočene.

Naloge.

l.) Po vzorcu na str. 3. in 4. naj se sledeči kupčijski slučaji vknjižijo v obliki računa:

Januar 12. poslal sem Antonu Hostniku v Trstu raznega blaga za K 896∙75.

Februar 2.: Hostnik Anton v Trstu mi je poslal menico za K 1812∙33 za dan 31. marca.

Marec 20.: poslal sem Antonu Hostniku v Trstu vsled njegovega naročila 100 cekinov á K 11∙36 = K 1136∙—.

April 10.: Hostnik Ant. v Trstu mi je poslal v denarnem pismu K 1200∙—

Maj 25.: vsled naročila Antona Hostnika v Trstu sem izplačal Marku Valjavcu tukaj v gotovini K 1000∙—

Junij 14.: poslal sem Antonu Hostniku v Trstu raznega blaga za K 538∙56∙— Dognati je saldo tega računa za dan 30. junija, potem pa račun zaključiti.

2.) Pri vsakem naslednjem slučaju je označiti dolžnika odnosno upnika:

Julij 1.: poslal sem Slavku Hudniku v Brnu K 500∙— v gotovini.

» 2.: Dostal Franc na Reki mi je poslal menico za K 844∙60 za dan 31. avgusta na J. Dornika v Brnu.

» 6.: prodal sem Filipu Travniku v Pragi raznega blaga za K 1480∙-

» 10.: od Rudolfa Slivnika v Trstu sem kupil kolonijalnega blaga za K 2438∙70.

» 14.: vsled naročila in na račun Petra Rogliča, tukaj, sem iz svoje zaloge Trgovski banki poslal 100 komadov # á K 11∙36 = K 1136∙—

» 18.: Urban Josip, tukaj, mi je vsled naročila in na račun Ivana Ferliča v Gradcu plačal K 2000∙-v gotovini.

» 22.: vsled naročila mi je Trgovska banka poslala menico za K 1973∙25.

» 26. menico, ki mi jo je dné 2 t. m. poslal Franc Dostal na Reki, sem poslal Jakobu Pečniku v Brnu.

» 31.: Vernik Jurij v Solnemgradu je pri meni naročil raznega blaga ter poslal odplačila K 400∙- v gotovini.

Ako vknjižujemo sočasno na dveh nasproti si ležečih straneh, pravimo, da je knjiga listovana (folijovana).* Če pa vknjižujemo na posameznih straneh, je knjiga stranovana (paginovana.)* Po načinu

vknjiževanja zaznamujemo kar po dve strani z isto tekočo številko, ali pa zaznamujemo vsako stran posebej. (Člen 32. trg. zakonika.)

Posamezne razpredelnice (kolone) v knjigah imenujemo po namenu, kateremu služijo. Imamo torej: razpredelnice za dnevnico (datum), za besedilo, za denarne zneske, za sklicevanje itd. Nekatere knjige imajo po dve razpredelnici za denarne zneske: prva zbira posamezne zneske (zbiralna razpredelnica, zbiralka), dočim sprejema druga samo svote posameznih zneskov (glavna razpredelnica).

Ko je stran popisana, ne da bi bile vknjižene že vse postojanke, moramo napraviti prenos (transport): skupna svota na tej strani vknjiženih zneskov se namreč zabeleži na vrh nove strani. Pomniti pa je, da moramo vedno pri vknjiževanju v obliki računa (konta) napraviti prenos sočasno na obeh straneh ne glede na to, ali sta obe strani popisani ali ne.

Če se nam je pri vknjiževanju vrinila kaka pomota, popravimo jo s tem, da napačno vknjižbo prečrtamo, toda le toliko, da je še vedno čitljiva, nad njo pa (navadno z rdečilom) zapišemo pravilni znesek. Često pa se popravi pomota tudi tako, da napravimo primerno protivknjižbo (storno).

Kupčijski slučaji se dajo z ozirom na način poravnave vsled nakupa ali prodaje nastalega dolga ali terjatve deliti takole:

l.) Kupčijski slučaji, ki se takoj plačajo v gotovini (kupčija na gotovino, kupčija per kontant). Ta način poravnave je seveda mogoč le tedaj, če sta odjemalec in dodajalec v istem kraju (krajevna kupčija). Če pa odjemalec biva drugod, plačal bode blago seveda še le potem, ko ga prejme (kupčija v daljavo).

2.) Izmenjevalni kupčijski slučaji, pri katerih protivrednosti ne sprejemamo v gotovini, marveč v drugih vrednotah (menicah).

3.) Časovni kupčijski slučaji, pri katerih daje odjemalec dogovorjeno protivrednost sporazumno z dodajalcem v poznejšem času. N. pr: danes prodamo Francu Bregarju v Lipnici blaga za K 1200∙-, plačljivo v 3 mesecih. To se pravi: Blago damo Bregarju sicer takoj, vendar pa mu priznavamo pravico, da nam protivrednost K 1200∙- plača še le po preteku treh mesecev. Seveda dovoljujemo take udobnosti le tedaj, če smo prepričani, da bode n. pr. Bregar po preteku treh mesecev svoji obveznosti zadostiti mogel in hotel. Takšno zaupanje, izkazano trgovskim prijateljem, imenujemo »kredit,« vsled česar tudi lahko časovne kupčijske slučaje imenujemo » kreditne « kupčijske slučaje.

Trgovski zakonik določa, da trgovec mora voditi knjige, ne predpisuje pa nikakega načina knjigovodstva. Trgovcu je torej na prosto voljo dano, da se poslužuje enostavnega, dvostavnega ali pa kakega drugega knjigovodstvenega načina.

Teorija enostavnega knjigovodstva.

Pri enostavnem knjigovodstvu imamo:

1.) glavne ali osnovne knjige , to so knjige, ki jih mora voditi sleherno podjetje ne glede na to, s čim se bavi, in

2.) pomožne knjige. Te služijo v prvi vrsti podrobnemu zaračunavanju raznih premoženjskih delov po njihovi množini. Poleg kontrole nam dajejo pomožne knjige tudi možnost, da v osnovnih knjigah vknjižujemo postavke združene v večje enote (n. pr. v skupni znesek enega meseca), vsled česar je preglednost v osnovnih knjigah dokaj večja.

Osnovne knjige so:

l.) popis imovine (inventar) z bilanco,

2.) blagajniška knjiga,

3.) dnevnik,

4) glavna knjiga.

Popis imovine (inventar).

Trgovski zakonik izrecno predpisuje, da mora trgovec vsako leto napraviti popis imovine in bilanco. Dotični členi se glase:

Člen 29.: »Vsak trgovec mora ob pričetku svojega podjetja natanko popisati svoja zemljišča in poslopja, svoje dolgove in terjatve, višino svoje gotovine kakor tudi vse druge svoje premoženjske dele. Poleg tega ima označiti vrednost posameznih premoženjskih delov ter napraviti zaključek, ki izkazuje razmerje med imetjem in med dolgovi. Tak popis imovine in tako bilanco o svojem premoženju mora napraviti vsako leto.

Če ima trgovec trgovino, kjer bi se popis (inventura) ne mogel lahko izvršititi vsako leto, zadostuje, če se napravi popis zaloge blaga vsaki dve leti.*

Za družabne trgovine veljajo ravnoista določila glede družabnega premoženja.«

Člen 30.: »Trgovec mora popis imovine in bilanco podpisati. Če je več družabnikov, ki osebno jamčijo za trgovino, se morajo podpisati vsi. Popis imovine in bilanca se morata zabeleževati v posebno za to določeno knjigo ali pa se sestavljata za vsak slučaj posebej. V zadnjem slučaju jih je hraniti urejene po časovnem redu.«

Člen 31.:»V popis imovine in v bilanco je sprejeti vse premoženjske dele in terjatve po vrednosti, ki jim gre na dan popisovanja. Dvomljive terjatve je zabeleževati v vrednosti, ki se vidi izterljiva, neizterljive terjatve pa je odpisati «

Popis imovine ali inventar je izkaz o vsem aktivnem in pasivnem premoženju kakega podjetja.

Oni premoženjski deli, ki so trgovčeva last in s katerimi kupčuje, da doseže dobiček (blago za denar in obratno), kakor tudi oni, ki jih uporablja pri svojem podjetju (n. pr. stroji, vozovi itd.) ter vse terjatve trgovčeve do drugih oseb tvorijo aktivno premoženje (aktiva). Celokupnost onih zneskov pa, ki jih trgovec dolguje, imenujemo pasivno premoženje (pasiva).

Trgovčeva aktiva so n. pr.:

1.) Gotovina. 2.) Valute (zlati in srebrni novci, ki imajo pri nas izpremenljivo (kurzno) vrednost, in inozemski papirnati denar). 3.) Rimese (to so menice, ki jih trgovec more vnovčiti). 4.) Devize (menice, glaseče se na tujo denarno veljavo). 5.) Vrednostni papirji in efekti (rente, srečke, delnice itd.). 6.) Blago, in sicer sleherno blago, ki je trgovčeva last, naj je potem blago v njegovem skladišču ali pri kakem trgovskem prijatelju ali pa na potu. (»Blago se vozi«, »blago plava«). 7.) Terjatve do dolžnikov, debitorjev. 8) Premičnine (oprava trgovine, orodje, stroji itd.). 9.) Nepremičnine (poslopja in zemljišča). 10.) Predplačila na davkih, najemnini, služnini itd. (anticipacije).

Pasiva trgovčeva bi bila n. pr.:

1.) Menični dolgovi (potezke ali akcepti, to so menice, ki jih mora trgovec plačati). 2.) Tekoči dolgovi (upnikom). 3.) Hipotečni dolgovi (dolgovi, vknjiženi na poslopjih in zemljiščih).

Razlika med večjo vrednostjo aktivnega in manjšo vrednostjo pasivnega premoženja je aktivno čisto premoženje. Če pa je vrednost pasivnega premoženja večja nego vrednost aktivnega premoženja, z drugimi besedami, če vrednost aktivnega premoženja ne krije pasivnega premoženja, imamo podbilanco, ki daje povod, da proglasimo nezmožnost plačevanja (insolvenco) ali pa konkurz. Če je aktivno čisto premoženje

koncern upravne dobe višje nego je bilo ob njenem začetku, imamo dobiček, v nasprotnem slučaju pa izgubo.

Popis imovine sklepamo s tem, da pod naslovom »pregled«, »ponavljanje« ali »rekapitulacija« doženemo aktivno čisto premoženje in dobiček (odnosno izgubo).

Po členu 30. trgovskega zakonika mora vsak popis imovine biti podpisan od lastnika podjetja odnosno vsakega družabnika, ki za podjetje osobno jamči.

Gledé cenitve posameznih premoženjskih delov velja naslednje:

l.) Valute, devize in efekti se sprejemajo v popis imovine po kurzu tistega dne, za katerega se popis sestavlja.

2.) Rimese in akcepte (potezke) je diskontovati za dan popisovanja, ako ne izhajajo zgolj iz kupčije z blagom.

3.) Blago je sprejemati po tržni ceni, če jo sploh ima, sicer pa po nabavnih troških.

4.) Pri premičninah in nepremičninah je vsako leto odpisati primeren odstotek za obrabo, (odpis ali amortizacija).

5.) Tekoče terjatve do dolžnikov se dele v tri vrste:

v popolnoma zanesljive,

v dvomljive (dubijozne) in

v neizterljive.

Prve sprejemamo v inventar s polnim zneskom, druge z onim, ki ga še utegnemo izterjati, tretje pa moramo popolnoma odpisati.

Vzorec popisa imovine (inventarja).

Zaradi boljše preglednosti se popis imovine napravi največkrat v obliki računa (konta), v katerem so izpuščene vse podrobnosti, ter ima kot tak ime »bilanca«. Predstoječi popis bi torej kot bilanca imel sledečo obliko:

Vzorec bilance:

Naloge.

3.) Iz naslednjih podatkov je napraviti popis imovine in bilanco za dan 31. decembra 1906:

Aktiva:

Gotovina ............................................. K 3425∙60

Valute:

40 kom. # à 11 40 .................................. K 456∙-

25 » sovereignev à 24∙25 ............................ » 606∙25

Rimese:

K 1200 – za dan 4. januarija na A Komarja

» 1800∙- » » 15. » K. Močnika 5 % diskont

» 984∙72 » 20. » S. Sokliča = K 7∙15

Blago:

15 vreč popra, netto 775 kg à K 0 95 za kg

10 zavojev kave, » 594 » » » » 2∙46 » »

10 » riža, » 1000 » » »» » 0 48 » »

Dolžniki:

C. kr. poštna hranilnica, Dunaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K 2412∙75

Sirnik Jože, Kamnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . » 645∙28

Linhart Stanko, tukaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .» 1592∙66

Šimaček Ivan, Praga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .» 2837∙54

Premičnine: K 1050∙-,12 % odpisa.

Predplačilo na najemnini za mesec januarij v znesku K 120 ∙-

Pasiva:

Potezke.:

K 1500∙- za dan 30. januarija M. Keršičeva, 5 % diskont

»1492∙80 » 14. februarija. Poljančeva = K 15∙58

Upniki:

Fontanari Josip v Trstu .............................K 2418∙33

Ribnikar Alojzij v Gorici ...........................» 950∙-

Aktivno čisto premoženje zadnjega popisa je znašalo K 12554∙20

4.) Popis imovine z dné 30. junija 1907:

Aktiva:

Gotovina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K 3258∙66

Valute:

75 kom. # à 11∙36 . . . . . . . . . . . . K 852∙-

Menice:

K 1850∙- za dan 4. julija na A. Gruberja, tukaj

» 1244∙88 » » » 20. avgusta na E. Kramarja, »

K 3094∙80

» 9∙85 manj kot 5 % diskont . . . . . . . . . . . . K 3084∙95

Blago:

20 zavojev kave:

netto 1220 kg á K 144∙20 za 50 kg . . . . . . . . . K 3518∙48

Dolžniki:

C. kr. poštna hranilnica, Dunaj . . . . . . . . . . . . .K 2462∙80

Mandič Luka na Poljanah . . . . . . . . . . . . . . . . . » 1815∙72

Premičnine:

Nakupni troški . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .K 1100∙—

12 % odpis » 132∙-

K 968∙—

Pasiva:

Akcept:

K 1200∙- za dan 2. avgusta p n. T. Kavčiča

» 5∙50 manj kot 5 % diskont

K 1194∙50

Upnik:

Kavčič Tomaž v Trstu . . . K 1075∙80

Iz predstoječih podatkov je napraviti popis imovine in bilanco. — Aktivno čisto premoženje je znašalo dné 30. junija 1906 K 12.284∙87.

Blagajniška knjiga.

Dohodki in troški v gotovini se vknjižujejo v posebno, takozvano blagajniško knjigo, ki se običajno vodi v obliki računa ali konta, ki je torej navadno listovana. Na levi vknjižujemo dohodke (debet), na desni pa troške (kredit). Na vsak list (folij) napišemo kot nadpis tekoči mesec in letnico. Najobičajnejše razpredelnice so: sklicevalna (za sklicevanje*}, dnevnična, besedilna, zbiralna in glavna razpredelnica. Za vknjiževanje v blagajniško

knjigo veljajo sledeča pravila:

l.) Vsako vknjižbo pričenjamo z besedico »za«.

2.) Besedilo bodi kratko, toda jasno.

3.) Ime osebe ali tvrdke, s katero se vrši kupčija, je podčrtati, če zahteva vknjižba v blagajniški knjigi še vknjižbe drugod.

4.) Prenose je treba vedno napraviti na obeh straneh sočasno in v enaki višini.

Blagajniško knjigo sklepamo navadno vsak mesec na ta način, da doženemo razliko med dohodki in troški ter da saldo pripišemo k manjši strani (ki je v blagajniški knjigi vedno na desni); nato seštejemo na

obeh straneh tako, da je na obeh višina enaka, ter jih zaključimo. Saldo prenesemo kot prvo postavko prihodnjega meseca na nov list.

Mesto listovanih (folijovanih) blagajniških knjig so v rabi tudi stranovane (paginovane) blagajniške knjige. Te je priporočati zlasti, če je redoma postavk v dohodkih dokaj več nego v troških. V listovani blagajniški knjigi bi zahtevala leva stran opetovanih prenosov, dočim bi na desni strani večina prostora ostala nepopisana. Temu odpomoremo, ako vknjižujemo dohodke in troške na isti strani in sicer tako, da uporabljamo zbiralno razpredelnico za dohodke, glavno razpredelnico pa za troške. Sedaj nam je mogoče uporabljati ves razpoložljivi prostor. Zaključek obstoji v tem, da v glavno razpredelnico zapišemo s primernim besedilom saldo, da vsako teh dveh razprédelnic seštejemo in podčrtamo glavni svoti.

Naslednji kupčijski slučaji so v listovani in stranovani blagajniški knjigi vknjiženi.

l. oktobra: Saldo K 3735∙60.

4. » Francu Bregarju, tukaj, prodal blaga za K 3289∙-, manj 2 % popusta K 6578 proti gotovini.

10. » Od Ivana Sušnika, tukaj, kupil raznega blaga za K 1307∙13 manj 2 % popusta K 26∙14 proti gotovini.

15. » Jakobu Jelencu, tukaj, prodal 100 # á K 11∙34 = K 1134 proti gotovini.

17. » Plačal Francu Dostalu danes plačljivi akcept v znesku K 1396∙50.

20 » Henrik Pintar v Pragi mi je poslal po poštni nakaznici K 300∙-.

23. » Plačal voznino in carino od došlih 100 zavojev riža K 563∙50.

25. » Vodnik Adolf mi je plačal za račun Franca Poljanca v Kranju K 1450∙-.

26. » Slavku Hudniku prodal raznega blaga za 572∙30, ta mi je izročil za ta znesek poštni ček, ki ga vnovčim takoj.

29. » Trgovski banki plačal za račun Josipa Kende na Dunaju K 2000

31. » Plačal dnine in služnine K 220∙-, za razne male troške K 31∙80, in za domače potrebščine vzel iz blagajnice K 160∙—.

V mnogih podjetjih (bančnih zavodih itd.) se rabijo zaradi vsakdnevne kontrole blagajniški listi, ki se nanje dan za dnevom zapisujejo saldo, skupni dohodki in skupni troški. S to uredbo si prihranijo vsakdnevni sklep v blagajniški knjigi.

Često se tudi za vsak dan posebej vodi blagajniški list. Prva postavka je vedno saldo prejšnjega dne. K temu se takoj prišteje sleherni dohodek in odšteje sleherni trošek. Zadnja številka nam kaže blagajniško stanje.

Listovana blagajniška knjiga:

Stranovana blagajniška knjiga:

Naloge.

5.) Sledeče kupčijske slučaje je vknjižiti v blagajniško knjigo. Skleniti jo je z 31. avgustom.

Avgust 1.: Blagajniški prebitek iz prejšnjega meseca K 3845∙20.

» 4.: Od Antona Kramarja, Borovlje, po poštni nakaznici prejel znesek K 756 35.

» 7.: Prodal tvrdki Skaberne, tukaj, raznega blaga za K 1044∙60, odbivši 2 % popusta (K 20 89) proti gotovini.

» 12.: Za razne pisarniške potrebščine plačal K 124∙76 v gotovini.

» 16.: Plačal danes zapadli akcept v znesku K 875∙-.

» 20.: Henriku Letnarju, tukaj, prodal 100 kom. # á 11∙36 = K 1136 —.

» 24.: Vnovčil danes plačljivi menici:

K 630∙50 na O. Slanca, tukaj,

» 984∙20 » S. Resnika, »

» 28.: Po naročilu in za račun Antona Kramarja v Borovljah plačal Trgovski banki K 1000∙— v gotovini.

» 29.: Plačal voznine od raznega kolonijalnega blaga iz Trsta K 168∙40 v gotovini.

» 31.: Plačal služnine in dnine K 350∙-.

» razne troške glasom troškovnika K 58∙24.

Za lastne potrebščine vzel iz blagajnice K 200∙—.

6.) Naslednje kupčijske slučaje je vknjižiti v blagajniško knjigo (listovano ali stranovano). Blagajniško knjigo je zaključiti ter saldo prenesti na naslednji mesec.

Februar 1.: Blagajniški prebitek K 4815∙35.

» 1.: Plačal najemnino od skladišča in pisarne za čas od 1. februarja do 1. maja v znesku K 500∙-.

» 3.: Danes plačljivo rimeso vnovčil pri pozvancu Antonu Kolarju, tukaj, v znesku K 964∙70.

» 7.: Od Petra Hajeka, tukaj, kupil menico za K 1400∙- za dan 25./3. na J. Stareta ter jo diskontoval s 5 % za 46 dnij (K 8∙94), plačal torej v gotovini K 1391∙06.

» 13.: Anton Preskar, tukaj, plačal pri meni za račun Gregorja Burjana v Tolminu znesek K 1800∙- v gotovini.

» 17.: V poravnavo svojega jutri plačljivega dolga plačal pri poštni hranilnici za račun Ivana Vidica v Pragi K 1475∙- v gotovini.

» 21.: Antonu Gregorinu, tukaj, prodal raznega blaga za K 948∙20, po odbitku 2 % popusta (K 18∙96) proti gotovini.

» 25.: Od Franca Tominca, tukaj, kupil proti gotovini 50 komadov 20 frankov á K 19∙14 K 957∙—.

Februar 27.: Plačal danes zapadlo potezko v znesku K 1472∙60.

» 28.: Plačal služnine K 386∙50 in za razne troške glasom troškovnika K 44∙18.

Dnevnik.

Prvotno so se v dnevnik vknjiževali vsi kupčijski slučaji brez izjeme, dočim se v novejšem času (zaradi preglednosti) vknjižujejo le kreditni in izmenjevalni kupčijski slučaji; oni kupčijski slučaji pa, ki so združeni s takojšnjim dohodkom ali troškom v gotovini, se vknjižujejo v blagajniško knjigo.

Dnevnik (imenovan tudi journal, memorial, prima nota ali prvopisna knjiga), se vodi stranovan ter ima iste razpredelnice kakor blagajniška knjiga.

Kreditne kupčijske slučaje vknjižujemo v dnevnik na ta način, da zapišemo pri vsaki postavki najprvo ime (tvrdko) in bivališče trgovskega prijatelja, s katerim se je izvršila kupčija in semkaj pripišemo besedo »debet«, če je dotični trgovski prijatelj pri tej kupčiji dolžnik, besedo »kredit« pa, če je upnik. V naslednjih vrstah potem kratko popišemo kupčijski slučaj ter navedemo znesek. Često se v besedilu omenja tudi dospetek (plačilni dan) dotičnega zneska. Po naslednji vrstni črti potegnemo preko razpredelnice za besedilo (vodoravno) črto ločevalko, da so kupčijski slučaji ločeni.

Izmenjevalni kupčijski slučaji, to so slučaji, pri katerih se dá protivrednost sicer takoj, toda ne v gotovini, dado se vknjižiti na tri različne načine:

l.) s tem, da kupčijski slučaj razkrojimo v njegova dva naravna dela, namreč v nakup ali prodajo proti plačilu v poznejši dobi in v poravnavo nastalega dolga odnosno terjatve. Vsled tega imamo v dnevniku dve postavki, v eni je trgovski prijatelj dolžnik, v drugi pa upnik;

2.) s tem, da sicer napišemo v prvi vrsti ime in bivališče trgovskega prijatelja, da pa ne pristavimo niti besedice debet niti kredit, — da tako označimo, da trgovski prijatelj v predležečem slučaju ni niti dolžnik niti upnik;

3.) s tem, da na prvem mestu postavke sploh ne omenjamo imena in bivališča trgovskega prijatelja, marveč da vknjižimo postavko v pripovedni obliki, n. pr. z besedo: »kupil« ali »prodal« itd.

Dnevnik moremo — enako kakor stranovano blagajniško knjigo, — voditi tudi s tremi razpredelnicami za denarne zneske: prva razpredelnica ostane brez nadpisa in sprejema iz izmenjevalnih kupčijskih slučajev izvirajoče zneske, ostali razpredelnici pa imate nadpis »debet« odnosno »kredit«. Če je trgovski prijatelj dolžnik, zapišemo denarni znesek v razpredelnico z nadpisom »debet,« če pa je upnik, ga zapišemo v drugo.

razpredelnico z naslovom »kredit«. Umeje se, da vsled tega odpade označevanje »dolžnik« oziroma »upnik« pri imenu in bivališču trgovskega prijatelja.

V nekaterih podjetjih se blagajniške postavke sploh ne prenašajo neposredno v glavno knjigo, marveč se najprvo preneso v dnevnik, odtod pa v glavno knjigo.

Sledeči kupčijski slučaji so v naslednjem dnevniku vknjiženi

Marec 12.: Kolar Janko v Pragi naznanja, da je vplačal na moj poštno-hranilnični račun K 954∙60.

» 15.: Svoj danes plačljivi dolg pri Janku Dorniku v Brnu v znesku K 783∙- sem poravnal z nakazilom prenosa od svojega računa na njegov račun pri poštni hranilnici.

» 20.: Strehar Anton v Gradcu mi naznanja, da je izdal name potezko za K 648∙75 za dan 18./6. po naredbi O. Brajarja.

» 22.: Slokar Davorin v Gradcu je poslal rimeso za K 834∙60 za dan 30./3. na C. Oblaka v dobropis.

» 26.: Hladnik Anton v Lipnici kupil pri meni blaga za K 1982∙35, plačljivo v treh mesecih, Slokar Davorin v Gradcu pa za K 1012∙—, plačljivo v 4 mesecih.

Kakor pri blagajniški knjigi, sklicujemo se tudi pri dnevniku na glavno

knjigo in obratno.

Dné 4. marca prodal Ivanu Korenčanu, tukaj, raznega blaga za K 943∙65 proti temu, da sprejme mojo potezko nanj za 4 mesece dato po naredbi moji lastni.

Ta izmenjevalni kupčijski slučaj moremo, kakor smo videli, vknjižiti na sledeče tri načine.

Marec 1906.

Dnevnica se ne piše vedno na doslej odkazanem mestu, marveč tudi v prostoru za besedilo. V ta namen se ločilna črta v sredi prekine, n. pr.

Naloge

7.) Sledeče kupčijske slučaje je vknjižiti v dnevniku:

Januar 4.: Od Josipa Furlana, Brno, prejel fakturo ddo. 2. t. m. o raznih tkaninah v znesku K 3815∙75, plačljivo v 3 mesecih.

» 8.: Adolfu Virbniku v Gradcu prodal raznega blaga za K 1542∙62, plačljivo v 4 mesecih.

» 12: Josipu Bernardu, tukaj, prodal raznega blaga za K 1265∙-proti akceptu moje potezke nanj za tri mesece dato po naredbi moji lastni.

» 16.: Rimeso za K 1265∙— za 12. dan aprila na Josipa Bernarda, tukaj, poslal Maksu Hrovatinu v Ljubnem v dobropis.

» 20.: Josip Furlan v Brnu izdal name potezko za K 3815∙75 za dan aprila po naredbi O. Burnika.

» 24 : Po naročilu poslal Francu Novakoviču v Zagrebu iz svoje zaloge 100 kom. sovereignev, ki jih zaračunam po K 24∙06 = K 2406∙-.

» 28.: Po mojem naročilu in za moj račun plačal Leopold Skalar v Lincu tamošnji banki K 1500∙- v gotovini.

» 30.: Od Ivana Klinarja v Pragi prejel 2 menici:

K 892∙45 za 28. februarij na T. Lukana, tukaj,

» 1250∙- » 30. marec » P. Šolarja, v dobropis na zapadli dan.

8.) Sledeče kupčijske slučaje je vknjižiti v blagajniško knjigo odnosno v dnevnik. Blagajniško knjigo je skleniti s 30. aprilom.

April l. : Prebitek iz prejšnjega meseca K 5216∙78.

» 3.: Prejel od J. Fontanarija v Trstu fakturo z dné l. t. m. o netto 965 kg kave á K 125∙- za 50 kg, plačljivo v 4 mesecih K 2412∙50.

» 6.: Ženko Franc v Gradcu mi je poslal dve menici:

K 1248∙50 za 10. dan aprila na Iv. Bučarja, tukaj,

» 924∙25 » 15.» maja » B. Vošnjaka » v dobropis na zapadli dan.

» 9.: Danes prejel dné l. t. m. fakturovano kavo iz Trsta. Plačal voznino, carino in dovoz v znesku K 794∙10 v gotovini ter poslal polovico fakturnega zneska K 1206∙25 po odbitku 2 % popusta (K 24∙12) potom poštne hranilnice J. Fontanariju v Trst. Drugo polovico vplačal, odbivši 2 % popusta, za račun Fontanarijev pri tukajšnji Trgovski banki.

» 10.: Vnovčil danes zapadlo rimeso v znesku K 1248∙50 na Iv. Bučarja, tukaj.

» 15.: Murnik Slavko v Mariboru izdal danes name potezko za račun Franca Ženka v Gradcu v znesku K 1250 - za 14. dan julija po naredbi Otona Voglarja.

» 18.: Kupil od Franca Kotnika, tukaj, M. 950∙- v papirnatem denarju á K 117∙75 = K 1118∙63 proti gotovini.

» 20.: Francu Ženku v Gradcu poslal raznega blaga za K 1468∙30, plačljivo v 4 mesecih.

» 26.: Filip Ribnikar v Ljubnem mi je poslal v poravnavo svojega danes plačljivega dolga K 875∙— v bančni nakaznici, katero vnovčim takoj.

» 28.: Vsled reklamacije dovolil Francu Ženku v Gradcu na blago, fakturovano dné 20. t. m., popusta K 120∙- ter izdal nanj potezko za K 1348∙30 za 20. dan avgusta po naredbi lastni.

» 30.: Plačal služnine K 425∙- v gotovini.

Glavna knjiga.

Glavna knjiga, tudi knjiga naročnikov ali knjiga tekočih računov imenovana, obsega račune (konte) za vsakega posameznega trgovskega prijatelja. Vsak račun ima za nadpis ime tvrdke in njeno bivališče. Dolgovi računoimetnika se vknjižujejo na levi, njegove terjatve do našega podjetja pa na desni strani.

V glavni knjigi so najobičajnejše sledeče razpredelnice: dnevnična, besedilna, sklicevalna (sklicuje se na blagajniško knjigo ali dnevnik), dospetna

(skadenčna razpredelnica) in denarniška. V trgovinah s samim blagom se od posameznih postavk navadno ne računajo nikake obresti; v bančnih zavodih pa, kjer se, predno se vpiše saldo, tudi še zaračunavajo obresti, opravnina in drugi troški, imajo glavne knjige še razpredelnici za število dnij in za obrestna števila.

Da v glavni knjigi laže najdemo posamezne račune, imamo posebej ali pa v glavni knjigi sami kazalo (register).

Za one kupčijske slučaje, ki bodo najbrže v najkrajšem času poravnani, kakor tudi za one odjemalce, s katerimi le redkokedaj sklepamo kupčije, v glavni knjigi ne vodimo posebnega računa, marveč vodimo skupni račun, »račun raznih« (»konto pro diversi«) imenovan. Kadar vknjižujemo takšne kupčijske slučaje v dnevnik ali v blagajniško knjigo, pripišemo naslov »račun raznih« k imenu trgovskega prijatelja, ali pa omenjamo ime trgovskega prijatelja samo v besedilu, n. pr.:

Januar 10.: Prodal Juliju Šetini, tukaj, raznega blaga za K 415,38 proti akceptu moje potezke nanj za 3 mesece dato, po naredbi moji lastni.

V podjetjih, ki razpošiljajo blago pogosto proti povzetju, se priporoča voditi »račun povzetja«, ki se za blago, odposlano proti povzetju, obtežuje za fakturni znesek, pri prejemu povzetja pa pripoznava za sprejeti znesek.

Trgovski običaj je, da se ob gotovem času (30. junija, 31. decembra) ali pa vsled naročila odjemalcem ali dodajalcem razpošiljajo prepisi računov. Ti prepisi računov se imenujejo »izpisek računa«, v bančnih zavodih pa »tekoči računi«. Pripošiljanje teh izpiskov ima ta namen, da se vknjižbe

dveh trgovskih prijateljev med seboj primerjajo in popravijo eventuelne nepravilnosti.

Pri vknjižbah v glavno knjigo se treba držati sledečih pravil:

l.) Dolgovi trgovskih prijateljev se na njihovem računu vknjižujejo na levi, terjatve pa na desni strani.

2) Besedilo se običajno pričenja z besedico »za« ter bodi po možnosti kratko.

3.) Za vsak kupčijski slučaj naj se porabi ena sama vrstica. Naslednji kupčijski slučaji so na sledečih straneh vknjiženi v blagajniški knjigi, v dnevniku in v glavni knjigi.

Junij l.: Blagajniški prebitek iz prejšnjega meseca K 2856∙35.

» 4.: Od Petra Granello v Trstu prejel fakturo z dné 2. t. m. o raznem blagu za K 984∙60, plačljivo v 4 mesecih.

» 10.: Prejel blago iz Trsta ter pri poštni hranilnici plačal fakturni znesek K 984∙60, odbivši 2 % popusta na račun P. Granello.

» 12.: Prodal Stanku Berniku v Kranju raznega blaga za K 876∙60, plačljivo v 4 mesecih.

» 13.: Prodal Karolu Žužku, tukaj, raznega blaga za K 544∙28

proti akceptu moje nanj izdane potezke za 4 mesece dato, po naredbi moji lastni.

» 16.: Bernik Stanko v Kranju mi je poslal K 876∙60, odbivši 2 % popusta v bančni nakaznici, ki jo vnovčim takoj.

» 18.: Od Petra Granello v Trstu prejel fakturo z dné 16. t. m. za razno blago, glasečo se na znesek K 1072∙75, plačljivo v 4 mesecih.

» 20.: Juriju Kopaču, tukaj, prodal raznega blaga za K 486∙35 proti akceptu moje nanj izdane potezke za 4 mesece dato, po naredbi moji lastni.

» 24.: Došlo je dné 16. t. m. fakturovano blago iz Trsta, vsled tega sem poslal Petru Granello v Trstu obe menici, ki sem jih imel v zalogi in sicer za

K 544∙28 za dan 13. oktobra na K. Žužka, tukaj,

» 486∙35 » » 20. »» » J. Kopača, tukaj v dobropis na zapadli dan.

» 26.: Stanku Berniku v Kranju poslal raznega blaga za K 1845∙20, plačljivo v 4 mesecih.

« 26.: Ivanu Sinkoviču na Dunaju poslal raznega blaga za K 248∙60, odbivši 2 % popusta ter prosil, da mi pošlje kratkoroke rimese.

» 28.: Stanko Bernik v Kranju mi je plačal polovico fakturnega zneska K 1845∙20, odbivši 2 % popusta, potom poštne hranilnice.

» 30.: Ivan Sinkovič na Dunaju mi je poslal K 243∙63 za dan 2. julija na A. Pučnika, tukaj.

Naloge

9.) Sledeče kupčijske slučaje je vknjižiti v blagajniški knjigi, dnevniku ter glavni knjigi in sicer enkrat v knjigah Božidara Voduška na Dunaju, drugič pa v knjigah Bogomila Senekoviča v Pragi.

Julij 1.: Blagajniški prebitek pri Božidaru Vodušku na Dunaju K 3415∙28, pri Bogomilu Senekoviču v Pragi K 4172∙44.

Božidar Vodušek dolguje Bogomilu Senekoviču iz prejšnjega meseca K 863∙90 za dan 8. julija.

» 4.: Božidar Vodušek prejel od Bogomila Senekoviča fakturo z dné 2. t. m. za

200 m črnega sukna à K 12∙50 in plačljivo

300 » sivega » » » 9∙75 v 4 mesecih

» 7.: Vodušek Božidar plačal na poštno-hranilnični račun Bogomila Senekoviča v poravnavo svojega jutri zapadlega dolga K 863∙90.

» 9.: Senekovič Bogomil v Pragi prejel od poštne hranilnice obvestilo o dobropisu tega zneska.

» 10.: Božidar Vodušek prejel od Bogomila Senekoviča obvestilo, da je slednji izdal nanj potezko za K 3425∙- za dan 2. novembra po naredbi svoji lastni.

» 14.: Vodušek poslal rimeso, ki jo je imel v zalogi, K 10∙- za 31. dan oktobra na K. Legata v Pragi, Bogomilu Senekoviču v dobropis.

» 18.: Vodušek prejel od Senekoviča fakturo z dné 16. t. m. za

100 m črnega sukna à K 12∙50 in plačljivo

200 » sivega » » 9∙75 v 4 mesecih.

» 20.: Vodušek plačal v poravnavo fakture z dné 2. t. m. K 800∙- odbivši 2 % popusta (K 16∙-) Senekoviču potom poštne hranilnice.

» 22.: Senekovič prejel od poštne hranilnice obvestilo o dobropisu tega zneska.

» 26.: V poravnavo fakture z dné 16. t. m. plačal Vodušek za račun Senekovičev polovico K 1600∙-, odbivši 2 % popusta (K 32∙-) Trgovski banki na Dunaju, drugo polovico K 1568∙- pa poslal v gotovini Senekoviču na Dunaju.

V glavni knjigi je voditi samo Voduškov odnosno Senekovičev račun.

10.) Na podlagi imovinskega popisa, navedenega v nalogi št. 4 na strani 12., je otvoriti knjige z dnem l. julija. Nato je naslednje kupčijske slučaje v blagajniško knjigo, dnevnik in glavno knjigo vknjižiti ter voditi stranske vknjižbe o prejetem in izdanem blagu, o prejetih in izdanih menicah, novcih na posebnem pomožnem listu.

Julij 4.: Vnovčil danes plačljivo rimeso v znesku K 1850∙- .

» 8.: Mandič Luka na Poljanah mi naznanja, da je vplačal za moj račun pri poštni hranilnici K 1815∙72.

» 12.: Prodal Luki Mandiču na Poljanah 10 zavojev kave, netto 610 kg ,à K 156∙- za 50 kg, plačljivo (K 1903 20) v 4 mesecih.

» 15.: V poravnavo svojega danes zapadlega dolga plačal pri poštni hranilnici na račun Tomaža Kavčiča v Trstu K 1075∙80.

» 20.: Luka Mandič na Poljanah mi je poslal menico za K 1403∙20 za 12. dan novembra na A. Rupnika, tukaj, v dobropis.

» 24.: Ostalih 10 zavojev kave, netto 610 kg, prodal Francu Blejcu, tukaj, à K 156∙- za 50 kg K 1903∙20, odbivši 2 % popusta (K 38∙06) proti gotovini.

» 25.: Od Tomaža Kavčiča v Trstu kupil 30 zavojev kave, netto 1830 kg á K 144∙20 za 50 kg (vštevši vse troške) = K 5277∙72, plačljivo v 4 mesecih. (Danes je došlo blago.)

» 27.: Prodal 50 kom. # á K 11∙40 = K 570∙- Petru Poljancu, tukaj, proti gotovini.

» 29.: Na svoj poštno - hranilnični račun plačal K 500∙- v gotovini.

» 31 : Plačal razne troške K 84∙20 v gotovini.

Dné 31. julija je zaključiti blagajniško in glavno knjigo ter napraviti popis imovine. Za slednjega veljajo tile podatki:

cekini á K 11∙40,

diskont rimes á 4½ % = K 21∙35,

kava á K 144∙20 za 50 kg netto,

odpis pri premičninah 1 % = K 9∙68,

diskont potezek 4½ % = K 0∙30

Pomožne knjige.

Iz glavnih knjig enostavnega knjigovodstva ni razvidno, koliko množino premoženjskih delov smo tekom gotovega časa prejemali in izdajali, marveč v glavnih knjigah je navedena le vrednost dotičnih premoženjskih delov. Ker pa v glavnih knjigah že zaradi boljšega pregleda ne kaže navajati podrobnih podatkov (o množini, meri, teži, številu itd.), vodimo poleg osnovnih knjig še pomožne knjige.

Te delimo:

l. v pomožnice, ki zaračunavajo zalogo blaga, rimes, deviz, valut, efektov itd.; imenujejo se skontri, (ednina: skontro),

2. pomožnice, ki popolnjujejo ali razbremenjajo osnovne knjige s tem, da vase sprejemajo podatke o fakturah, o času dospelosti, poštnini i. t. d.; te imenujemo beležnice.

Najvažnejše pomožne knjige so:

Blagovni skontro, skontro rimes, deviz, valut , efektov, dalje knjiga o potezkah, nakupna in prodajna knjiga, odpravniške knjige, troškovnik, knjiga o dospetku (skadenčna knjiga) itd.

Koliko pomožnih knjig je v rabi in kakšne pomožne knjige se vodijo, je odvisno od posebnosti dotičnega podjetja. Gotovo pa je, da daje večje število pomožnih knjig večji pregled gospodarstva.

Blagovni skontro, tudi knjiga o blagu ali skladiščna knjiga imenovan, ima namen, da ob vsakem času jasno zrcali zalogo blaga. Vodi se listovan, na levi strani, ki nosi nadpis »sprejeto«, vknjižujemo prejeto, na desni pa, ki nosi nadpis »izdano«, beležimo izdano blago. Glede oblike te knjige ni možno dati gotovih določil, ker je njena razpredelitev zavisna od posebnosti podjetja. V njej vodimo lahko za vsako vrsto blaga poseben račun ali pa ga vodimo skupno za več vrst blaga. Oblika in število razpredelnic je odvisna od tega, ali zaračunavamo v knjigi o blagu le množino blaga ali pa njegovo množino in vrednost. V poslednjem slučaju si moramo napraviti še razpredelnico za enotno ceno in za skupni znesek.

Razlika med levo in desno nam kaže, kolika zaloga mora biti v našem skladišču. Če primerjamo zalogo blaga v skladišču z zalogo, ki nam jo kaže blagovna knjiga, pravimo, da blago »skontrujemo.«

Pri tem se nam često pokaže, da so v teži nastale razlike (n. pr. ker dotično blago izpuhteva, ker se drobi ali suši itd.). Te razlike v teži izenačimo tako, da jih vknjižimo na desni med izdano blago, seveda brez cene.

Pri sklepanju knjige vstavimo zalogo blaga na desno, vsled česar si morate biti leva in desna stran glede množine blaga enaki. Če pa zaračunavamo v knjigi tudi vrednost, dognati nam je saldo, ki pomenja dobiček, če je na levi, izgubo pa, če je na desni. Na to je potegniti sklepne črte ter zalogo prenesti na levo novega računa.

Naloge

11.) Sledeče kupčijske slučaje je vknjižiti v blagovni skontro: a) zaračunavaj le množino, b) zaračunavaj poleg množine tudi vrednost blaga:

Junij 1.: Zaloga iz meseca maja: 10 zavojev kave Karakas, brutto 600 kg, tara 10 kg, netto 590 kg á K 125 - za 50 kg = K 1475∙- in 20 vreč pimenta Jamaika, brutto 1080 kg, tara 30 kg,

netto 1050 kg á K 84,25 za 50 kg K 1769,25.

6.: Prodal Juriju Mihelčiču v Lincu 5 zavojev kave Karakas, brutto 305 kg, tara 5 kg, netto 300 kg á K 137,50 = K 825 -

in 10 vreč pimenta Jamaika, brutto 540 kg, tara 15 kg, netto 525 kg à K 95∙- = K 997∙50, plačljivo v 4 mesecih.

Junij 10.: Svoji podružnici prepustil po nakupni ceni 1 zavoj kave Karakas, brutto 59 kg, tara 1 kg, netto 58 kg á K 125∙- = K 145∙- in 1 vrečo pimenta Jamaika, brutto 54 kg, tara 1½ kg, netto 52½ kg á K 84∙25 = K 88∙46.

15.: Ivanu Perdanu, tukaj, prodal 8 vreč pimenta Jamaika, brutto 432 kg, tara 12 kg, netto 420 kg á K 95∙50 = K 802∙20, plačljivo v 4 mesecih.

Junij 18.: Anton Vičič v Trstu mi je poslal raznega blaga, ki ga je v blagovnem skontru zaračunati takole: 20 zavojev kave Karakas, brutto 1220 kg, tara 20 kg, netto 1200 kg à K 125∙50 za 50 kg = K 3012∙-; dalje 40 vreč pimenta Jamaika, brutto 2030 kg, tara 30 kg, netto 2000 kg, à K 84∙- za 50 kg = K 3360∙-, plačljivo v 4 mesecih.

» 24.: Svoji podružnici prepustil 1 zavoj kave Karakas, brutto 59 kg, tara 1 kg, netto 58 kg à K 125∙- = K 145∙— in 1 vrečo pimenta Jamaika, brutto 54 kg, tara 1½ kg, netto 52½ kg à K 84∙25 = K 88∙46.

» 25.: Josipu Burniku v Velikovcu prodal 10 zavojev kave Karakas, brutto 604 kg, tara 10 kg, netto 594 kg à K 138∙- = K 1639∙44, plačljivo v 4 mesecih.

» 28.: Juriju Mihelčiču v Lincu poslal 10 vreč pimenta Jamaika, brutto 1020 kg, tara 15 kg, netto 1005 kg à K 95∙50 = K 1919∙55, plačljivo v 4 mesecih.

» 30.: Skleniti je račun kave Karakas ter pimenta Jamaika in zalogo prenesti na nov račun.

Kava Karakas à K 125∙50 piment Jamaika á » 84∙- za 50 kg.

Po istih načelih se v skontru o valutah vknjižuje prejem in izdaja valut (zlatih in srebrnih novcev, tujega papirnatega denarja itd.). V podjetjih, v katerih se često ponavlja nakup ali prodaja efektov (državnih papirjev, zastavnih listov, delnic, srečk itd.), je potrebno, da se vodi

skontro o efektih.

Tudi o rimesah, devizah in potezkah je voditi pomožne knjige, ki se imenujejo skontro o rimesah, devizah in potezkah. Ako ima menični skontro vse podatke glede menice (rimese ali devize), se imenuje tudi menična odtisna knjiga.

V velikih podjetjih se delajo tudi pregledne beležke o blagovnih postavkah, rimesah in potezkah, iz katerih je sleherni dan razvideti, kakšne zneske nam je prejeti odnosno plačati. Te knjige se imenujejo knjige o dospetku ali skadenčne knjige ter se dele v knjigo o dospetku blagovnih postavk, v knjigo o dospetku rimes in v knjigo o dospetku potezek.

Fakturne knjige. Došle fakture se običajno prepišejo v posebno knjigo, ki se imenuje nakupna knjiga . Ta se vodi listovana, in sicer tako, da na levo stran prepišemo došli račun, na desni pa napravimo v

enaki višini kalkulacijo. Vsled tega se imenuje ta knjiga tudi »kalkulacijska knjiga.« Često tudi zbiramo fakture same v posebni knjigi, vsled česar si prihranimo prepisovanje. Kalkulacijsko knjigo vodimo lahko tudi stranovano. V tem slučaju napravimo kalkulacijo koncem vsakega prepisa dotične fakture.

Izdane fakture se pred odpravo odtisnejo v fakturno odtisno knjigo. Poleg te se vodi tudi naročilna ali komisijska knjiga , v katero se vknjižujejo vsa došla naročila in računi o odposlanem blagu. lz te knjige, ki se imenuje prodajna knjiga, se potem prepisujejo fakture.

Da razbremenimo blagajniško knjigo, izročamo začetkom meseca kakemu uslužbencu okroglo svoto, s katero poravnava tekoče male troške n. pr. poštnino, zavojnino, kolke, črnilo, pisalne potrebščine itd. O tej svoti nam mora koncem meseca dati obračun. Vknjižujejo pa se takšni izdatki v pomožno knjigo, troškovnik imenovano.

Naloge.

12.) Sledeče kupčijske slučaje je vknjižiti v skontro o valutah po množini in vrednosti:

Januar 1.: Zaloga: 25 kom . # à K 11∙34, 50 kom. zlatov po 20 frankov à K 19∙15, 75 kom. sovereignev à K 23∙99, 500 Ro. v bankovcih à K 253∙75 za 100 Ro., M. 1250∙- v nemških bankovcih à K 117∙55 za 100 mark.

» 5.: Karol Murnik v Lincu mi je poslal 100 # , katere sem sprejel v svojo zalogo po K 11∙32.

» 10.: Plačal carino s 25 sovereigni à K 24∙02.

Januar 15.: Kolenc Viktor v Monakovem mi je poslal M 875∙- v bankovcih, katere sem zaračunal po K 117∙50.

» 20.: Tukajšnji Trgovski banki izročil v dobropis: Ro. 500∙- M. 1000∙- in 100 kom. # , ki so se mi zaračunali à K 254∙25, 117∙75 in 11∙38.

» 25.: Kalmus Nikolaj v Petrogradu mi je poslal Ro. 1000∙— v bankovcih. Te sem sprejel po K 253∙95.

» 31.: Skontro je skleniti po sledečem kurzu: # à K 11∙36, franki à K 19∙18, sovereigni K 24∙07, bankovci v rubljih à K 254∙35, bankovci v markah à K 117∙85.

Vzorec skontra o rimesah.

Vzorec skontra o devizah.

Knjiga o dospetku potezek.

Zaključek knjig*, (letni zaključek).

Ker mora trgovec vsled člena 29. trg. zakonika vsako leto sestaviti popis imovine in bilanco, se bode že med letom večkrat o tem, ali so vknjižbe v njegovih knjigah pravilne, prepričal na ta način, da bode sleherni mesec zaključil blagajniško knjigo ter skontroval blagajnico, primerjal zalogo menic, blaga, valut in efektov z zapiski pomožnih knjig in se večkrat preveril tudi o tem, ali so se postavke iz blagajniške knjige in iz dnevnika pravilno prenesle v glavno knjigo. Slednje je zlasti velikega pomena v odpravniških podjetjih, ki pošiljajo izpiske računov sleherni mesec svojim naročnikom (komitentom).

Letni zaključek se napravi takole:

Najprvo je dognati zalogo gotovine, valut, blaga, menic itd. Na podlagi teh podatkov se zaključijo pomožne knjige kakor tudi vsi računi v glavni knjigi. Zaključeni računi glavne knjige kažejo, kateri trgovski prijatelji so naši dolžniki in kateri naši upniki. Nato se sestavi končni popis. Razlika med aktivi in pasivi je čisto premoženje koncem upravnega leta.

To se primerja z začetnim premoženjem: če je končno premoženje večje nego začetno, imeli smo »dobiček«, sicer pa »izgubo«.

Pravilnost izkazanega dobička (odnosno izkazane izgube) se da pri enostavnem knjigovodstvu le težko dokazati, tudi se ne da — vsaj natanko ne dognati, iz katerih posameznih uspehov obstoji splošni uspeh. Sploh pa bi bilo tako delo jako mučno in dolgotrajno. Morali bi namreč za vsak kupčijski slučaj, ki se je pripetil, posebej dognati dobiček ali izgubo ter na podlagi teh raziskavanj sestaviti »izkaz o dobičku in izgubi«. Če smo vodili vsakovrstne pomožne knjige, nam te sicer nekoliko olajšujejo naporno delo, vendar pa uspeh ni natanko dognan. To je tudi vzrok, da se pri enostavnem knjigovodstvu sploh ne sestavljajo izkazi o dobičku in izgubi.

(Vknjižba enomesečnega kupčijskega načrta v osnovnih in pomožnih knjigah z letnim

zaključkom vred je v praktičnem delu knjige.)

Blagajniška knjiga.

V blagajniško knjigo se vknjižujejo vsi kupčijski slučaji, ki so spojeni s takojšnjim dohodkom ali troškom v gotovini. Vsi drugi kupčijski slučaji (časovni in izmenjevalni) se vknjižujejo najpoprej v prvopisno knjigo. Ker ima vsak premoženjski del svoj posebni račun v glavni knjigi, torej tudi gotovina svoj račun z naslovom »račun blagajnice«, ni blagajniška knjiga nič drugega, nego podrobno sestavljen blagajniški račun.

Blagajniška knjiga se vodi listovana. Vanjo vknjižujemo prav kakor pri enostavnem knjigovodstvu, le da nad besedilom vedno napišemo protiračun ter ga podčrtamo. Če je protiračun dolžnik, navedemo ga v imenovalniku, če pa je upnik, v dajalniku. Iz blagajniške knjige moramo vse postavke prenesti v glavno knjigo, in sicer se postavke na protiračune prenašajo od slučaja do slučaja, dočim se postavke na račun blagajnice v glavno knjigo v skupnem znesku prenašajo koncem vsakega meseca. Svota vseh postavk, vknjiženih v blagajniški knjigi na strani »ima dati«, se prenese na račun blagajnice v glavno knjigo z besedilom »raznim upnikom«, svota vseh postavk blagajniške knjige pod naslovom »dal« pa z besedilom »razni dolžniki«. Blagajniška knjiga se zaključuje prav tako kakor pri enostavnem knjigovodstvu in saldo se, ne da bi se navedel kak račun, z besedilom »prenos salda« prenese na nov račun.

Sledeči kupčijski slučaji so vknjiženi na str. 65 blagajniške knjige:

Oktober l.: Prenos salda K 3735∙60.

» 4.: Francu Brovetu, tukaj, prodal blaga za K 3289∙- odbivši 20 % popusta (K 65∙78) proti gotovini.

Prodam blago, zato pa prejmem denar. Račun blagajnice se obremeni, račun blaga pa pripozna. Ker pa vodimo za vsak premoženjski del poseben račun, moramo dovoljeni popust K 65∙78 posebej vknjižiti in sicer na »računu diskontnem«. Mislimo si, da smo prejeli od Franca Broveta polnih K 3289∙-, od teh pa smo mu zopet vrnili K 65∙78 v gotovini. Torej vknjižimo: Račun blagajnice — računu blaga K 3289∙- in Račun diskontni — računu blagajnice K 65∙78. Saldo med obema vknjiženima zneskoma v blagajniški knjigi nam kaže sedaj dejanjski dohodek v gotovini.

Oktober 10.: Od Ivana Šumana, tukaj, kupil blaga za K 1307∙13, odbivši 20 % popusta (K 26∙14) proti gotovini.

» 15.: Janku Hrovatu, tukaj, prodal 100 kom. # à 11 34 = K 1134∙- proti gotovini. (Račun blagajnice ima dati, račun o valutah dal.)

» 17.: Plačam danes zapadli akcept Petru Kljunu, tukaj, v znesku K 1396∙50. (Račun o potezkah ima dati, račun blagajnice dal .)

» 20.: Josip Hribar v Pragi mi je poslal po poštni nakaznici K 300∙-,

» 23.: Plačal voznino in carino od 100 zavojev riža iz Hamburga v znesku K 563∙50. (Za vse troške, narasle pri dobavi blaga, se obremenja račun blaga. Vknjižba je torej: Račun blaga na dati, račun blagajnice dal.)

» 25.: Franc Bregar, tukaj, plačal za račun Maksa Hudnika v Brnu K 1450∙- v gotovini.

» 26.: Janku Hočevarju, tukaj, prodal raznega blaga za K 572∙30 proti poštnemu čeku, katerega vnovčim takoj.

» 29.: Tukajšnji Trgovski banki plačal za račun Ivana Sorčana v Požunu K 2000∙- v gotovini.

» 31.: Plačal služnino K 220∙-, razne male troške K 31∙80, za svojo porabo vzel iz blagajnice K 160∙-.

Naloge.

14.) V nalogah št. 5 in 6 na str. 18 navedene kupčijske slučaje je vknjižiti v blagajniško knjigo po načinu dvostavnega knjigovodstva.

Prvopisna knjiga.

Prvopisna knjiga (primanota ali memorial) vsebuje vse časovne in izmenjevalne kupčijske slučaje, kakor jih vsebuje dnevnik enostavnega knjigovodstva. Ona in blagajniška knjiga sta nekak časopis podjetja. V teh dveh knjigah so zabeleženi vsi kupčijski slučaji, ki so se sploh pripetili, ker moramo vsak kupčijski slučaj vknjižiti v eno izmed teh dveh knjig. Prvopisna knjiga se vodi stranovana in vsako stran moramo označiti z mesečnico in letnico. Predno kaj vknjižimo, treba dobro premisliti, kateri račun sprejema (je dolžnik), in kateri račun daje (je upnik). Kupčijske slučaje vknjižujemo vanjo tako, da navedemo najprvo oni račun, ki sprejema (dolžnika), na naslednji vrsti pa oni račun, ki daje (upnika). Slednji se navaja v dajalniku. Oba računa se podčrtata. Nato zabeležimo kupčijski slučaj s kratkim besedilom. Te vrste postavke se imenujejo »enostavne postavke« v prvopisni knjigi. N. pr.: Luki Mandiču smo prodali blaga za K 1000∙-, plačljivo v treh mesecih. Luka Mandič je

dolžnik, račun blaga pa upnik. To postavko vknjižimo takole:

Posamezne postavke l očimo s tem, da potegnemo vodoravno ločilko.

Če ima en sam dolžnik več upnikov, navede se skupni dolžnik samo enkrat. Če pa ima en sam upnik več dolžnikov, navedemo najprvo vse dolžnike skupno z besedama: »razni dolžniki«; nato imenujemo upnika in potem šele natanko navedemo vse dolžnike posamič. Te postavke imenujemo »sestavljene postavke». N. pr.: Luka Mandič v Brnu nam je poslal menico za K 500∙- za 28. sept. na I. Barleta, tukaj, v dobropis za zapadli dan in 50 cekinov, katere smo sprejeli po 11∙30 v svojo zalogo.

Mandič je upnik za rimeso in valuto, dolžnika pa sta račun o rimesah in o valutah. Sestavljena postavka se bode torej glasila:

V poravnavo fakture smo poslali Rajku Kolarju v Trstu menico za K 480∙- za dan 29. avgusta na S. Bernika v Trstu, sočasno pa nakazali od svojega poštnohranilničnega računa na račun Rajka Kolarja K 854,20.∙- Kolar je dolžnik za rimeso in poštno hranilnični odkaz, račun o rimesah in račun poštne hranilnice sta pa upnika. Vknjižba se bode torej glasila:

Posamezne postavke prvopisne knjige se ponavadi vsak dan preneso v glavno knjigo.

V svrho nadziranja se priporoča, da se zneski v glavni razpredelnici na vsaki strani seštejejo in da se skupna svota prenese na novo stran prvopisne knjige.

Sledeči kupčijski slučaji so vknjiženi v prvopisni knjigi na str. 68.

Oktober 2.: Od R. Kolarja v Trstu kupil raznega blaga za K 2832∙44, plačljivo v 4 mesecih (faktura z dné 1. oktobra).

» 8.: Ivanu Hočevarju v Brnu prodal raznega blaga za K 1982∙35, plačljivo v 4 mesecih; Jos. Simončiču v Gradcu pa za K 1012∙-, plačljivo v 4 mesecih. (Sestavljena postavka.)

» 12.: Josip Simončič v Gradcu mi je poslal menico za K 834∙60 za 4. dan novembra na I. Bončarja, tukaj, v dobropis.

» 16.: Ivan Korenčan v Pragi mi naznanja, da je vplačal na moj poštno-hranilnični račun K 954∙60.

» 20.: Josip Simončič v Gradcu mi naznanja, da je izdal na me potezko za K 648∙75 za dan 18. decembra na P. Gornika.

» 24.: Svoj jutri plačljivi dolg plačal Adolfu Ferjanu v Brnu s tem, da sem nakazal od svojega poštno-hranilničnega računa na njegov račun K 783∙-.

Naloge.

15.) V nalogi št. 7. na str. 22. navedene kupčijske slučaje je vknjižiti v prvopisno knjigo po načinu dvostavnega knjigovodstva.

16.) V nalogi št. 8. na str. 23. navedene kupčijske slučaje je vknjižiti v blagajniško knjigo in v prvopisno knjigo po načinu dvostavnega knjigovodstva.

Glavna knjiga.

Kakor se je vže pri razlagi o bistvu dvostavnega knjigovodstva omenilo, je v glavni knjigi za vsak premoženjski del otvoriti poseben račun. Na te račune se prenaša neposredno iz blagajniške knjige in iz prvopisne knjige. Račun, ki je dolžnik, se vknjiži v glavni knjigi na levo tako, da se navede njegov protiračun v dajalniku in se dostavi denarna svota. Račun, ki je upnik, se prenese v glavno knjigo na desno tako, da se navede zopet njegov protiračun v imenovalniku in se dostavi denarna svota. V dokaz, da smo postavko iz blagajniške knjige odnosno iz prvopisne knjige vže prenesli v glavno knjigo, pripišemo v onih knjigah v posebni razpredelnici list glavne knjige, na katerega je postavka prenešena, - v glavni knjigi pa imamo razpredelnico, v katero zapišemo list odnosno stran one knjige, iz katere smo dotično postavko prenesli semkaj. To razpredelnico imenujemo »razpredelnico za sklicevanje« ali »sklicevalko«.

O vseh računih glavne knjige je voditi, kakor pri enostavnem knjigovodstvu, — kazalo v abecednem redu.

Ker je blagajniška knjiga, — kakor vže omenjeno, — podroben blagajniški račun, ne prenašamo posebej vsake postavke iz blagajniške knjige v glavno knjigo, marveč obremenjamo račun blagajnice v glavni knjigi ob koncu meseca le za skupno svoto dohodkov (izvzemši prenos salda iz prejšnjega meseca) ter pripoznavamo za skupno svoto troškov. Mesto da navajamo posamezne protiračune, rabimo na levi besedilo: »Raznim upnikom« in na desni: »Razni dolžniki.« S tem smo si prihranili dvakratno vknjiževanje blagajniških postavk v blagajniški knjigi in na računu blagajnice, vsled česar je račun blagajnice v glavni knjigi dosti preglednejši.

Prenos postavk iz blagajniške knjige na str. 65. v glavno knjigo.

Prenos postavk iz prvopisne knjige na str. 68. v glavno knjigo.

Zaključek knjig.

Zaključek ali sklep trgovskih knjig je dvojen, oni , ki ga napravimo koncem vsakega meseca (mesečni) in oni, ki ga napravimo le ob koncu upravne dobe (letni).

Koncem vsakega meseca nam je v prvi vrsti zaključiti blagajniško knjigo ter prenesti svoto postavk na levi in svoto postavk na desni blagajniške knjige na račun blagajnice v glavni knjigi (primerjaj str. 64). Nadalje nam je sestaviti poizkusno bilanco (brutto- ali kosmata bilanca). Izpisati moramo namreč na poseben list ali pa v posebno »bilančno knjigo« zaporedoma vse račune iz glavne knjige in dostaviti k vsakemu računu v dvojici razpredelnic skupno svoto vseh postavk »ima dati« ter skupno svoto postavk »dal«. Če smo vse posamezne postavke pravilno prenesli v glavno knjigo, morata si biti skupni svoti v obeh razpredelnicah enaki. Po poglavitem načelu dvostavnega knjigovodstva, da se namreč vedno mora kak račun obtežiti za toliko, za kolikor se je kak račun pripoznal in obratno, mora skupna svota vseh postavk na »ima dati« vedno biti enaka skupni svoti vseh postavk na »dal« glavne knjige (glej str. 85) .

Mesto skupnih svot, vknjiženih na levi in desni , si tudi lahko izpišemo samo salda posameznih računov, in tudi svoti teh si morata biti enaki. S tem pa, da se ujema poizkusna bilanca, ni še dokazano, da smo resnično vse kupčijske slučaje prenesli v glavno knjigo Lahko se pripeti, da kake postavke n. pr. iz prvopisne knjige sploh nismo prenesli v glavno knjigo ali pa da smo v glavni knjigi obtežili odnosno pripoznali napačen račun. Kljub temu bi se poizkusna bilanca vendarle ujemala. Da se prepričamo, da res nismo izpustili ničesar, je priporočljivo, da seštejemo postavke v prvopisni knjigi, nadalje postavke na »ima dati« (brez salda) in postavke na »dal« v blagajniški knjigi: skupna svota teh treh zneskov se mora ujemati s skupno svoto poizkusne bilance. Drugačne napake pa najdemo le tako, da vsako posamezno postavko v blagajniški in v prvopisni knjigi primerjamo s prenešenimi postavkami v glavni knjigi. Umestno je tudi, da se vknjižbe v knjigi tekočih računov primerjajo z vknjižbami na osobnih računih glavne knjige .

Pri posrednem prenašanju v glavno knjigo spada k mesečnemu zaključku tudi zbiranje posameznih postavk blagajniške knjige in prvopisne knjige v dnevniku in prenašanje iz dnevnika v glavno knjigo. (Glej str. 98.)

Letni zaključek.

Kakor že omenjeno, se v glavni knjigi zrcali vse kupčijsko poslovanje. Ker zaračunava glavna knjiga vse premoženjske dele, moramo ravno njej ob letnem zaključku posvetiti največjo pozornost. Kakor pri

enostavnem, moramo tudi pri dvostavnem knjigovodstvu izvršiti vsa pripravljalna dela, ki so: sestava praktičnega popisa imovine, zaključek blagajniške knjige, raznih skontrov in knjige tekočih računov. Če imamo osobne račune, na katerih se zaračunavajo obresti, opravnina (provizija), troški itd., moramo najprvo te izračunati ter jih potem potom prvopisne knjige s pomočjo računa o obrestih, o opravnini, o troških itd. prenesti na dotične osobne račune v glavni knjigi. Ko smo sestavili končni imovinski popis, pričnemo z zaključkom glavne knjige.

Pri zaključku aktivnih računov moramo vse one račune, ki izkazujejo kako zalogo ali kak dolg , pripoznati za to vrednost. N. pr.: popis imovine izkazuje zalogo blaga v vrednosti K 10.000∙—. Račun blaga kaže na levi nakupljeno, na desni pa prodano blago. Ker je še nekaj blaga ostalo v zalogi, je gotovo, da smo prodali manj blaga, nego smo ga nakupili. To zalogo moramo torej, da se račun izenači, vknjižiti na desno stran. Na ta način nam bo pripoznati za zalogo več aktivnih računov. Po načelih dvostavnega knjigovodstva pa ne smemo enega računa pripoznati, ne da bi sočasno obremenili druzega in obratno. Pomožni račun, ki ga uporabljamo, da izvedemo bilancovanje postavk popisa imovine, imenujemo račun bilance.

Pri zaključku glavne knjige se bilančni račun obremenja za aktivne postavke in pripoznava za pasivne postavke. Saldo na bilančnem računu , t. j. razlika med aktivi in pasivi nam kaže končno aktivno čisto premoženje (odnosno podbilanco). Ker je račun kapitala ob pričetku upravne dobe dal obratno glavnico (glej str. 62), bil torej za ta znesek pripoznan, moramo ga ob koncu upravne dobe za aktivno čisto premoženje obremeniti in sicer zaradi tega, ker mu izročimo aktivno čisto premoženje. V prvopisni knjigi bodemo torej napravili postavko, v kateri je račun kapitala dolžnik, račun bilance pa upnik za aktivno čisto premoženje. Račun bilance je sedaj popolnoma izenačen. Ko smo prenesli postavke iz popisa imovine v glavno knjigo, izenačilo se je samo ob sebi več računov, namreč čisti stanjski računi (račun blagajnice, rimes, potezek in vsi osobni računi). Postavke popisa imovine vknjižimo v prvopisno knjigo zaradi prenosa v glavno knjigo takole:

Saldi na onih računih, ki še niso izenačeni, pomenjajo dobiček ali izgubo. Dobiček tedaj, če je desna stran, izgubo pa, če je leva stran večja. N. pr.: Račun blaga izkazuje na levi K 20.000∙-, na desni pa (ko smo vknjižili zalogo), K 20.500∙-, z drugimi besedami: blago, ki se je nakupilo za K 20.000∙-, se je prodalo za K 20.500∙-. Pri prodaji smo torej imeli dobička K 500∙-. Na posameznih računih nastale izgube in dobički se zberejo v izkazu o izgubi in dobičku (glej str. 95.) Razlika med svoto skupnih dobičkov in svoto skupnih izgub se mora ujemati s čistim dobičkom, izkazanim v popisu imovine. Nato vknjižimo dotične postavke v prvopisno knjigo in sicer se račun izgube in dobička obremenja za vse izgube, pripoznava pa za vse dobičke. Na posameznih računih glavne knjige se dobički vknjižujejo na levo, izgube pa na desno. Po tej vknjižbi morajo biti vsi računi glavne knjige brez izjeme izenačeni, izvzemši račun kapitala in račun izgube in dobička. Na obeh teh računih je saldo končni čisti dobiček. Da prenesemo čisti dobiček od računa izgube in dobička na račun kapitala, napravimo si v prvopisni knjigi postavko, v kateri je dolžnik račun izgube in dobička, račun kapitala pa upnik.

Dotične postavke v prvopisni knjigi se bodo torej glasile:

Često zaključek glavne knjige za poizkušnjo poprej napravimo na posameznih listih ali pa v zaključni priročni knjigi, da se izognemo morebitnim popravam v glavni knjigi.

Da glavno knjigo zopet otvorimo, moramo na podlagi istega popisa imovine, kakor pri zaključku, prenesti aktiva in pasiva po prvopisni knjigi zopet nazaj na posamezne račune. V prvopisni knjigi vknjižujemo torej:

Da se zaključek in otvoritev računov v prvopisni knjigi ostreje loči, se imenuje bilanca ob zaključku »končna bilanca,« pri otvoritvi pa »začetna bilanca.«

Vaja.

Na pod l a g i sledečih kupčijskih slučajev, ki so vknjiženi v blagajniški knjigi, v prvopisni knjigi in v glavni knjigi, si napravimo zaključek glavne knjige.

Mesec december 1906.

1.) Otvoril svoje podjetje ter založil v blagajnico K 36 000 - v gotovini.

2) Od Filipa Hrovatina, tukaj, kupil:

20 kosov črnega sukna, 422 m K 10 50 za m,

20 » modrega sukna, 408 » » » 11 60 » »

20 » sivega sukna, 446 » » »» »12∙80 » »

Blago plačal po odbitku 20 % popusta takoj v gotovini ( K 14∙872∙60 manj K 297∙45).

4.) Petru Slokarju v Lincu prodal 10 kosov sivega sukna, 223 m à K 15∙- za m, plačljivo v 4 mesecih = K 3345∙—.

8.) Pavlu Gorniku, tukaj, prodal 10 kosov modrega sukna, 204 m à K 13∙- za m, po odbitku 20 % popusta proti gotovini (K 2652∙- manj K 53∙04).

12) Od Pavla Gornika, tukaj, vzel rimeso za K 3000∙- za 30. dan jan. na A. Gruma, tukaj, s 5 % v eskont (diskont = K 20∙42).

14.) Josipu Turku, tukaj, plačal račun z dné 1. t. m. za dodane mi poslovne knjige, papir itd. K 354∙20 v gotovini.

18.) Pavlu Gorniku, tukaj, prodal 10 kosov sivega sukna, 223 m à K 15∙- za m, proti njegovemu akceptu za K 3345∙— za 4 mesece dato, po naredbi moji lastni.

20.) Od Ivana Leskovarja, tukaj, kupil 100 kom. # à K 11∙32 = 1132∙— proti gotovini.

24.) Od Franca Radovana v Brnu prejel fakturo za 10 kosov sivega sukna, 230 m à K 11∙- za m = K 2530∙-. Sočasno naznanja F. Radovan, da je izdal name potezko za K 2530∙- za 22. dan aprila po naredbi R. Sokliča.

26.) Francu Korošcu, tukaj, prodal 50 kom. # à K 11∙36 = 568∙- proti gotovini.

28.) Iz Brna došlo 10 kosov sivega sukna; plačal voznino in druge troške v znesku K 18∙54.

30.) Antonu Kovaču, tukaj, prodal 10 kosov modrega sukna, 204 m à K 13∙- 2652∙-, plačljivo v 4 mesecih, zajedno kupil od Filipa Hrovatina, tukaj, 10 kosov sivega sukna, 223 m à K 12∙80 = 2854∙40, plačljivo v 4 mesecih.

31.) Plačal služnino v znesku K 375∙-, za svojo porabo pa vzel iz blagajnice K 200∙- v gotovini.

Blagajniška knjiga.

Ko se je vknjižil zadnji kupčijski slučaj dné 31. decembra, se zaključi blagajniška knjiga ter se prenese skupna svota na levi in skupna svota na desni vknjiženih postavk na račun blagajnice v glavni knjigi Nato se prepričamo o pravilnosti prenosov v glavni knjigi s tem, da napravimo poizkusno bilancó. (Glej razlago na str. 78.)

Poizkusna bilanca za mesec december 1906.*

Glavna knjiga.

Ko smo dovršili praktično popisovanje imovine ter zaključili vse skontre, sestavimo popis imovine. Na podlagi tega se zaključi glavna knjiga, kakor je razvidno na str. 86 do 91. (Ponovi razlago na str. 78. )

Naloga

17.) Nalogo štev. 10 na str. 30 je izvršiti po načelih dvostavnega knjigovodstva.

Dnevnik (journal).

Pri dvostavnem knjigovodstvu posameznih postavk ne prenašamo vedno neposredno iz blagajniške knjige in iz prvopisne knjige v glavno knjigo, marveč se more ta prenos vršiti tudi posredno. Namesto da bi dan za dnevom prenašali sleherno postavko iz blagajniške knjige in iz prvopisne knjige v glavno knjigo, lahko opravimo ta posel s tem, da koncem vsakega meseca prenesemo skupne svote postavk iz ene knjige v drugo. V posebni zbiralni knjigi, dnevnik imenovani, se napišejo posamezni računi, ki so bili tekom meseca dolžniki. Pri vsakem teh računov pa navedemo potem vse one protiračune, ki so napram temu računu bili upniki. N. pr.: V blagajniški knjigi in v prvopisni knjigi so med drugimi sledeče postavke, v katerih je račun blaga dolžnik:

December 5.: Račun blaga računu blagajnice K 1000∙-

» 12.:» » » potezek » 800∙-

» 25.: » » F. Novaku, tukaj » 1200 -

Med računi, navedenimi v dnevniku pod naslovom »dolžniki«, se bode moral nahajati tudi račun blaga. Postavili bodemo torej račun blaga na prvo mesto, potem bodemo navedli vse semkaj spadajoče protiračune, zbrali posamezne zneske v zbiralni razpredelnici ter njih svoto vknjižili v glavno razpredelnico takole:

Znesek K 3000 - nam kaže, da je bil račun blaga tekom meseca dolžnik za skupnih K 3000 - . Na enak način napravimo v dnevniku postavke za vse druge dolžnike. Kot zadnjo postavko navedemo račun blagajnice. Tukaj ne navajamo podrobno vseh protiračunov, marveč vknjižimo vse na levi strani vknjižene postavke (izvzemši saldo) pod naslovom »raznim upnikom.« Nato seštejemo zneske v glavni razpredelnici dnevnika ter svoto podčrtamo. Na isti način sestavimo upnike. Po načelih dvostavnega knjigovodstva se mora svota pod »dolžniki« zbranih postavk natanko ujemati s svoto postavk, zbranih pod »upniki.«

V dokaz, da smo prenesli vse postavke iz blagajniške knjige odnosno iz prvopisne knjige v dnevnik, se sklicujemo v prvih dveh knjigah na stran dnevnika , v dnevniku pa na stran prvih dveh knjig.

Če sta si v dnevniku svoti dolžnikov in upnikov enaki, jih prenesemo v glavno knjigo. Računi, označeni kot dolžniki, se obremenjajo za svoto, navedeno v glavni razpredelnici dnevnikovi z besedilom »Raznim upnikom.« Ako ima kak dolžnik za protiračun le enega samega upnika, navedemo slednjega imenoma. Na enak način prenašamo upnike na desno posameznih računov glavne knjige z besedilom »Razni dolžniki.« Kakor pri neposrednem, sklicujemo se tudi pri posrednem prenosu, in sicer v glavni knjigi na dnevnik, v dnevniku pa na list glavne knjige. Poprej omenjena postavka dnevnikova se bode torej prenesla v glavno knjigo takole:

Če prenašamo v glavno knjigo potom dnevnika, moramo tudi zaključne postavke (z računom bilance ter izgube in dobička) le potom dnevnika prenesti iz prvopisne knjige v glavno knjigo.

Posredno prenašanje postavk v glavno knjigo nam daje to udobnost, da je le malo postavk vknjiženih na posameznih računih glavne knjige, kar napravi glavno knjigo dokaj preglednejšo. Tudi si prihranimo čas, ker ne prenašamo vsak dan, ampak le enkrat koncem vsakega meseca. Vendar pa ima mesečno prenašanje tudi svojo slabo stran: kajti tekom meseca nam računi glavne knjige ne dajejo nikake prave slike o gospodarstvu.

Dvostavno knjigovodstvo s posrednim prenašanjem v glavno knjigo se imenuje »nemško« knjigovodstvo, da se loči od knjigovodstva z neposrednim prenašanjem v glavno knjigo, ki se imenuje »laško« knjigovodstvo.

Dnevnik

Postavke predstoječega dnevnika so prenešene v glavno knjigo na naslednjih straneh. Primerjati je to glavno knjigo z ono na str. 86 do 91, v katero se je prenašalo neposredno iz blagajniške knjige in iz prvopisne knjige.

Knjiga tekočih računov.

Knjiga tekočih računov (kontokorentna knjiga), imenovana tudi saldakonto ali knjiga naročnikov, je knjiga, ki smo se jo učili spoznavati pri enostavnem knjigovodstvu pod imenom »glavna knjiga.« Ta knjiga obseza same osobne račune ter na teh nadrobno naše dolgove in terjatve. Da imamo nadzorstvo nad vknjižbami na osobnih računih glavne knjige (dvostavnega knjigovodstva), v knjigo tekočih računov ne vknjižujemo na podlagi (Nadaljevanje na str. 105.)

Glavna knjiga.

Glavna knjiga.

blagajniške knjige in prvopisne knjige, marveč neposredno iz prilog (došla korespondenca, odtisna knjiga itd). bočim na osobnih računih glavne knjige vknjižujemo protiračune, vpisujemo v knjigi tekočih računov vsako postavko s primernim kratkim besedilom ter pristavljamo semkaj tudi zapadli dan dotične postavke (skadenca). V knjigo tekočih računov vknjižujemo navadno le skupne svote, delimo jih pa le, če imajo delni zneski te svote različne, zapadle dnove.

Gledé na to, ali je naš trgovski prijatelj naročnik (komitent) ali opravnik (komisijonar), imamo dve vrsti osobnih računov.

l. Ako izvršujem naročila trgovskega prijatelja jaz, imenujem njegov račun konto suo, množina: konto loro (»njegov račun«, »njihov račun«)

2. Če pa sem jaz naročnik, t. j. trgovski prijatelj izvršuje moja naročila, imenujem njegov račun konto mio , množina: konto nostro (»moj račun«, »naš račun«).

Oni, ki naročila izvršuje, polaga tudi obračun. Iz tega sledi, da morem pošiljati računske podatke in izpiske računov le tedaj, če se gre za njegov račun. Na moj račun pa smem vknjiževati le soglasno s podatki trgovskega prijatelja. Ako je trgovski prijatelj v inozemstvu, moram voditi konto mio, (ker prejemam vse obračune v inozemski veljavi,) v dveh veljavah, v domači in tuji. Razlikovanje med konto mio in konto suo ima svoj pomen največ v bančnih zavodih, manj v trgovinah z blagom. V bančnih zavodih se često pripeti, da je trgovski prijatelj zdaj naročnik, zdaj opravnik, zato moramo imeti zanj dva osobna računa: konto suo in konto mio.

Osobni računi v glavni knjigi in v knjigi tekočih računov se morajo natanko ujemati in izkazovati isti saldo.

Dokaj potrebnejša je knjiga tekočih računov tedaj, če imamo v glavni knjigi mesto posameznih osobnih računov za vse odjemalce skupen »račun dolžnikov« in za vse dodajalce skupen »račun upnikov« ali mesto teh dveh splošni »račun udeležnikov (interesentov)« ali »kontokorentni račun«. V zadnjem slučaju so vknjiženi na levi tega računa sploh vsi dolgovi in na desni sploh vse terjatve naših trgovskih prijateljev. Le s pomočjo knjige tekočih računov moremo torej dognati, koliko nam dolguje vsak posamezni trgovski prijatelj odnosno koliko ima terjati od nas.

Osobne račune zaključujemo (polletno ali celoletno) s tem, da na manjšo stran vstavimo saldo, seštejemo obe strani ter potegnemo zaključne črte. Saldo se potem prenese na nov račun. Če se imajo pred zaključkom osobnega računa zaračunati še obresti, opravnina, troški itd., moramo seveda te postavke vknjižiti poprej nego vstavimo saldo.

Tekoči račun s Trgovsko banko.

Na podlagi tega tekočega računa, ki sem ga prejel od Trgovske banke, mi je mogoče račun Trgovske banke, tukaj, konto mio, zaključiti v knjigi tekočih računov ter prenesti obresti, opravnino, troške in saldo na nov račun. Da ostane knjiga tekočih računov v soglasju z računom Trgovske banke v glavni knjigi, moramo napraviti v prvopisni knjigi primerne postavke glede obresti, opravnine in troškov ter te postavke prenesti v glavno knjigo. To velja za zaključek vseh računov v knjigi tekočih računov.

Naloga.

18.) Januar 1.: Blagajniški prebitek iz prejšnjega leta pri Petru Rogliču v Lincu K 4816∙75 in pri Rajku Hostniku na Dunaju K 3854∙36.

» 4.: Rajko Hostnik poslal Petru Rogliču račun za razno blago v znesku K 3615∙38 proti akceptu za tri mesece dato, po naredbi lastni.

» 8.: Po naročilu P. Rogliča izdal Rajko Hostnik potezko na J. Murnika v Trstu za K 2400∙- za 4. dan aprila po naredbi lastni.

» 16.: Roglič Peter poslal Rajku Hostniku menico za K 2600∙- za 15. dan marca na A. Hribarja, Dunaj, v diskontovanje in dobropis.

» 17.: Hostnik Rajko diskontoval menico s 4 ½ % ter jo sprejel v lastno zalogo.

» 20.: Po naročilu P. Rogliča kupil R. Hostnik pri Trgovski banki 100 kom. # á 11∙36, ½ % posredovalnine (courtage) ter jih poslal z obračunom P. Rogliču.

» 24.: Po naročilu in za račun Petra Rogliča plačala Dunajska stavbna družba Rajku Hostniku K 3000∙- v gotovini.

» 26.: Hostnik Rajko plačal na poštnohranilnični račun Petra Rogliča K 1500∙- po položnici. Roglič prejel o tem obvestilo od poštne hranilnice dné 27. t. m.

» 27.: Po naročilu in za račun P. Rogliča izdala Dunajska stavbna družba na R. Hostnika potezko za K 1200∙- za 31. dan marca po naredbi lastni.

» 28.: Hostnik Rajko poslal P. Rogliču blaga za K 2853∙60 po odbitku 2 % popusta ter prosil, da se vplača znesek fakture na njegov poštnohranilnični račun.

» 29.: Roglič Peter vplačal na poštnohranilnični račun R. Hostnika omenjeni znesek. (Hostnik prejel izpisek računa od poštne hranilnice dné 30. t. m.)

» 31.: Roglič Peter poslal R. Hostniku K 2450∙- za dan 28. februarija na Iv. Hamana, Dunaj, v dobropis na zapadli dan.

Te kupčijske slučaje je vknjižiti: v blagajniško knjigo, prvopisno knjigo in v knjigo tekočih računov a) Petra Rogliča, b) Rajka Hostnika.

Tekoči računi (kontokorenti).

Tekoči račun (kontokorent) se imenuje račun, ki obsega vse kupčijske slučaje, kolikor smo jih s svojim trgovskim prijateljem sklenili v

gotovi dobi. Te vrste kupčijska zveza, v kateri opravnik (vsakega pol leta ali celoletno) položi obračun svojemu naročniku, se imenuje zveza na tekoči račun (kontokorentna zveza), naročniku poslani obračun pa se imenuje izpisek računa ali kontokorent. Poslednji izraz se rabi v prvi vrsti za one izpiske računov, v katerih se zaračunavajo obresti, opravnina

in drugi troški.

Trgovski zakonik določa gledé kupčijske zveze na tekoči račun sledeče:

Člen 291.: »Če je trgovec s kakim drugim trgovcem v tekočem računu, je oni, kateremu gre ob zaključku računa prebitek, upravičen zahtevati obresti od vsega prebitka, - če tudi obsega ta prebitek obresti, — in sicer od zaključnega dné dalje.

Račun je zaključiti po enkrat na leto, če se nista stranki domenili drugače.«

Podlaga zaključku tekočega računa so torej dogovori med obema strankama, med naročnikom in opravnikom. Ti dogovori se nanašajo praviloma na sledeče točke:

1.) na vprašanje, s katero valuto naj se vknjižujejo posamezne postavke v tekočem računu, to je s katerim zapadlim dnem (skadenca);

2.) na visokost obrestne mere. Ta se določa z redkimi izjemami na podlagi obrestne mere Avstro-ogrske banke in sicer tako, da se zaračunajo obresti za naročnikove dolgove za 1 % više in za naročnikovo imetje za 1 % niže od sočasne obrestne mere Avstro-ogrske banke;

3.) na zaračunavanje opravnine in

4.) » » troškov (n. pr. poštnine, kolkov, brzojavk itd.).

Ker imajo posamezne postavke na osobnih računih različne zapadle dnove, moramo preračunati obresti, da doženemo, koliko vrednost ima vsaka posamezna postavka na zaključni dan. Šele potem, ko smo vknjižili narasle obresti, dobimo pravilni saldo, ki nam ga naročnik na zaključni dan dolguje ali pa ga ima od nas zahtevati.

Obresti preračunavamo na tri načine: na

nadaljevalni (progresivni, nemški) način,

povratni (retrogradni, francoski) način in

stopnjasti (angleški, nizozemski) način.

I. Nadaljevalni način.

Po tem načinu se obresti posameznih postavk računajo od zapadlega do zaključnega dné tekočega računa. Obresti od dolgov so novi dolgovi, obresti od imetja pa novo imetje.

Pravila, po katerih je po nadaljevalnem načinu zaključiti tekoči račun, ki obseza samo pred zaključnim dnem zapadle postavke, so sledeča:

1.) Izračunati je število obrestnih dnij za vsako postavko od zapadlega dné pa do zaključnega dné tekočega računa.

2.) Izračunati je obrestno število , ki je kapital X dnovi / 100

3.) Dognati je saldo obrestnih števil ter ga vstaviti v razpredelnico za obrestna števila na tisti strani, kjer je manjša svota obrestnih števil.

4.) Izračunati je obresti iz salda obrestnih števil ter izračunane obresti vknjižiti na nasprotno stran salda obrestnih števil.

5.) Izračunati je opravnino od večje svote prometa brez obresti in odštevši proste postavke na levi in desni.

Proste postavke, to so one, od katerih se v tekočem računu ne zaračunava nikaka opravnina, so:

prenos salda,

postavke iz kupčije z blagom,

postavke, od katerih se je opravnina že zaračunala,

postavke, od katerih se ne zaračunava kontokorentna, marveč kaka druga opravnina.

Za opravnino se obremenja naročnik.

6.) Zaračunavanje troškov. V posebnem troškovniku zaračunava opravnik vse troške, ki jih je imel za svojega naročnika, n. pr.: poštnino, troške za brzojavke, kolke itd. Pri zaključevanju tekočega računa se skupna svota teh troškov zaokroži navzgor ter se zanjo račun naročnikov obremeni. Da saldo ne izkazuje nikakih vinarjev, se razlika v vinarjih na desni in levi običajno uporablja pri zaračunavanju troškov.

7.) Dognati in vknjižiti je saldo glavnice, za katerega velja zaključni dan tekočega računa kot zapadli dan.

Nato se tekoči račun zaključi, seštejejo se posamezni zneski glavnice in obrestnih števil in saldo se prenese na nov račun.

Če so v tekočem računu prekodobne postavke , to so postavke, kojih zapadli dan je poznejši nego zaključni dan tekočega računa, jih lahko vpoštevamo že sedaj pri preračunavanju obrestij, navadno pa jih vpoštevamo še le v bodočem tekočem računu; v tem slučaju jih prenesemo na nov račun. Dočim torej običajno prenašamo prekodobne postavke

---

[111]

na nov račun, jih pa moramo vpoštevati, če preneha dosedanja kupčijska zveza na tekoči račun, v tem slučaju moramo izračunati obresti od vseh postavk brez izjeme. Vendar pa postavk, ki zapadejo nekaj dnij po zaključku tekočega računa, ne smatramo za prekodobne.

Če nam je torej preračunati obresti prekodobnih postavk, jih moramo preračunati nazaj na zaključni dan tekočega računa, to je: moramo jih diskontovati. Dočim so pri drugih postavkah obresti dolgov novi dolgovi in obresti imetja novo imetje, je to pri prekodobnih postavkah obratno, — obresti od prekodobnih postavk na levi vknjižujemo torej na desni in obratno. Da se število dnij in obrestna števila prekodobnih ločijo od drugih, že zapadlih postavk, napišemo prve v knjigo tekočih računov z rdečilom. Saldo rdečih obrestnih števil se vpiše na manjši strani rdečih obrestnih števil s črnilom. Odslej se nam ni treba več ozirati na rdeče številke in se tekoči račun zaključi, kakor omenjeno na str: 110.

Ako pa pri prekodobnih postavkah ne zaračunamo nikakih obresti, prenesti jih moramo s tem, da napravimo v tekočem računu protipostavko, na nov račun z enakim zneskom in z enakim zapadlim dnem. — Pri preračunavanju obresti moramo seveda paziti na to, da ne vpoštevamo prekodobnih postavk niti na levi niti na desni. Zajedno s saldom se preneso tudi prekodobne postavke na nov račun.

Če smo si od prekodobnih postavk že zaračunali opravnino, prenesti moramo te postavke na nov račun s pripomnjo: » prosto« (»franko«).

---

[112]

Tekoči račun, zaključen na nadaljevalni način (brez prekodobnih postavk)

Slika 141. Ima dati
1907 febr. april maj junij » » » »
Za valute » vrnjeno rimeso, prosto » efekte » devizo, Tigur » izenačenje obr. števil» l ‰ oprav. od K 10272 03* » troške » saldo
febr. april maj junij junij

¹⁴

Tekoči račun, zaključen na nadaljevalni način (s prekodobnimi postavkami).

Slika 142. Ima dati
1907 febr. april » junij » » » » »
Za valute » vrnjeno rimeso, prosto » potezko, po naredbi Burnika » efekte » saldo rdečih obr. števil » izenačenje obr. števil » l ‰ oprav. od K 1019219 » troške » saldo
febr. april julij junij junij

¹⁵

---

[113]

Pogoji: Zaključni dan 30. junija, meseci po 30 dnij, 5 % v ima dati in dal. 1 ‰ opravnine in K 8∙— troškov (prištevši vinarje za zaokroženje salda).

Slika 143. Dal
1907 jan. » marec maj junij »
Za prenos salda » rimeso, za tukaj » » » » » plačilo J. Travnarju » kupone » 5 % obresti od št. 6741
dec. marec april maj junij
1908 julij
Za prenos salda
junij

S. E. & O.
Linc, dné 1. julija 1907.
Banka za Zgornje Avstrijsko.
N. N. N. N.

Pogoji : Zaključni dan 30. junija, meseci po 30 dnij. 5 % obresti za in proti (pro in kontra), 1 ‰ opravnine in K 8∙- troškov (prištevši vinarje za zaokroženje salda).

Slika 144. Dal
1907 jan. » marec april maj junij
Za prenos salda » plačilo J. Travnarju » rimeso, za tukaj » kupone » rimeso, za tukaj » 5 % obresti od št. 11502
dec. jan. julij april avgust
1907 julij
Za prenos salda
junij

---

[114]

Tekoči račun s postavkami, ki se preneso, zaključen na nadaljevalni način.

Slika 145. Ima dati
1907 febr. april » junij » » » » »
Za valute » vrnjeno rimeso, prosto » potezko, po naredbi Burnika » efekte » prenos onostranske postavke » prenos onostranske postavke » izenačenje obr. števila » 1 ‰ oprav. Od K 10192∙19 » troške
dec. jan. julij april avgust
julij
Za saldo» prenos postavk
junijjulij

---

[115]

Pogoji: Zaključni dan 30. junija, meseci po 30 dnij, od prekodobnih postavk se ne računajo obresti, temveč se postavke prenesejo na nov račun. 5 % obresti za in proti, 1 ‰ opravnine in K 8∙- (prištevši vinarje za zaokroženje salda) troškov.

Slika 146. Dal 1907 jan. » marec april maj junij » »
Za prenos salda » plačilo Travnarju » rimeso, za tukaj » kupone » rimeso, za tukaj » prenos onostranskih postavk » 5 % obresti od št. 12098» saldo
dec. jan. julij april avgust julij junij
1907 julij »
Za prenos postavke, prosto » » » »
julij avgust

II. Povratni način.

Pri povratnem (retrogradnem) načinu pride v prvi vrsti v poštev tista postavka, ki je prva zapadla. Poleg te postavke se v razpredelnico za dneve in za obrestna števila zapiše beseda »doba«. Potem se plačljivost vseh posameznih postavk izračuna na to dobo nazaj. Za zaključek tekočega računa na ta način veljajo sledeča pravila:

l.) Določiti je dobo.

2.) Izračunati je dneve od te dobe do dneva plačljivosti vsake posamezne postavke ter izračunati obrestna števila.

3.) Če bi sedaj preračunali in vknjižili obresti, imel bi iz tekočega računa izvirajoči glavnični saldo vrednost za to dobo; vsled tega moramo glavnični saldo obrestovati do dneva, ko zaključimo tekoči račun. To napravimo tako, da vknjižimo glavnični saldo (brutto saldo), potem ko

Slika 147. Ima dati
junij » » »
prosto za št. glavn. - salda K 942∙87 » 1 ‰ oprav. od K 10192∙19 » troške » saldo
febr. april julij junij » »

¹⁶

---

[117]

smo izračunali obrestna števila, na manjšo stran s tistim zapadlim dnem, na katerega zaključujemo tekoči račun. K saldu pripišemo potem dneve in obrestno število, kakor smo to napravili pri vseh drugih postavkah.

4.) Sedaj nam je dognati saldo obrestnih števil ter ga pripisati na tisto stran , kjer so manjša obrestna števila.

5.) Izračunati je obresti iz salda števil. Razlika je tukaj med nadaljevalnim in povratnim načinom ta, da se obresti vpisujejo na isti strani, kjer smo vpisali saldo števil.

6.) Zaračunati je opravnino in troške, tekoči račun pa zaključiti na običajni način.

Če se v tekočem računu nahajajo prekodobne postavke, ki naj se pri obrestovanji ne vpoštevajo, marveč se preneso na nov račun, ravnati je z njimi prav tako kakor pri nadaljevalnem načinu.

Slika 148. Dal
junij
30.
za prenos salda za 5 % obr. od salda obr. št
decb. jan. julij april avg.
1907 julij
za prenos salda
junij

---

[118]

Slika 149. Debet
junij » » »
prosto Za prenos onostran. post. » » » » za 1 ‰ oprav. od K 10.192∙19 » troške
febr. april junij julij avg.
1907 julij » »
za prenos salda » » onostr. postavke
junij julij

---

[119]

Slika 150. junij » » »
Za prenos salda za prenos onostr. Postavke » štev. glav. salda K 696 96 » 5 % obr. od salda obr. št » saldo
decb. jan. julij april avg. julij junij junij
doba
1907 julij »
za prenos onostr. post. proste » » » »
julij avg.

¹⁷

---

[120]

Ako smo se z naročnikom pogodili za različno obrestno mero za dolgove in za terjatve, računamo pri nadaljevalnem in pri povratnem načinu z višjo obrestno mero, kadar pridejo obresti na levo, z nižjo obrestno mero pa, če so obresti na desni. Seveda se v tem slučaju različna obrestna mera za dolgove in terjatve vpošteva samo na sploh, ne pa za vsako postavko posebej. Najenostavnejše in najzanesljivejše se preračunavajo obresti na stopnjasti način.

III. Stopnjasti način.

Obresti se po tem načinu ne preračunavajo v tekočem računu samem, marveč na posebnem obrestnem listu. Ker se posamezne postavke napišejo na obrestnem listu kakor stopnice, ima ta način odtod svoje ime. Obrestni list se sestavi takole:

l.) Iz tekočega računa se na obrestni list v razpredelnico za glavnico prenese oni znesek, ki je prvi zapadel, to je največkrat prenos salda, in sicer s pripomnjo »Ima dati« ali »Dal«. Pod ta znesek zapišemo ono postavko, ki je za prvo najprej zapadla ter oba zneska seštejemo, če sta se prenesla z enake strani, odštejemo pa, če sta se prenesla z nasprotne strani. Nato napišemo zopet tretjo najprej zapadlo postavko itd., dokler nismo iz tekočega računa prenesli vseh postavk.

2.) Potlej preračunamo obrestne dneve posameznih svot odnosno razlik in sicer od zapadlega dné prve postavke vselej samo do zapadlega dné prve naslednje postavke. Pri zadnji postavki računamo obrestne dneve od dneva dospelosti do dneva, ko zaključujemo tekoči račun.

3.) Nato se preračunajo obrestna števila, katera vpišemo, če se nanašajo na postavko »ima dati«, v razpredelnico »ima dati« in nasprotno.

Če je zadnja postavka na obrestnem listu prekodobna postavka, preračunamo dneve od dospelosti te postavke do dneva zaključka tekočega računa. Obrestna števila te postavke vknjižimo (ker se gre za diskontovanje) v razpredelnico za obrestna števila, ki je nasprotna razpredelnicam drugih postavk (obrestna števila od postavke »ima dati«, torej ne vpišemo v razpredelnico za obrestna števila pod »ima dati«, temveč pod »dal«).

4.) Ko smo sešteli razpredelnici za obrestna števila, preračunamo obresti iz salda obrestnih števil in jih vpišemo z besedilom »Obresti glasom obrestnega lista« v tekoči račun. Če je obrestna mera za dolgove in terjatve različna, vporablja se višja obrestna mera za dolgove, nižja pa za terjatve.

---

[121]

Tekoči račun, zaključen na stopnjasti način (brez prekodobnih postavk).

Slika 151. Glavnicaod
do
dnevi
Obrestna števila
ima dati
dal
Dal
31. decemb.
3. febr.
Ima d.
Dal
3. febr.
16. marca
16. marca
11. aprila
11. aprila
12. aprila
Ima d.
Dal
12. aprila
19. maja
19. maja
29. maja
Ima d.
Dal
29. maja
2. junija
2. junija,
23. junija
Ima d.
Dal
23. junija
30. junija
Dal
kot 5 % obr. iz salda obrestnih števil

---

[122]

Tekoči račun, zaključen na stopnjasti način s prekodobnimi postavkami.

[Tabela: Obrestni list za tekoči račun Adolfa Drukarja na Dunaju.]

---

[123]

Isti tekoči račun z dvojno obrestno mero (5 % proti 3 %).

Slika 152. Glavnica
od
do
dnevi
Obrestna števila
ima dati
dal
Dal
3875
31. decemb.
29. januarja
29. januarja
3. februar.
Ima d.
Dal
3. febr.
2. aprila
2. aprila
7. aprila
Ima d.
Dal
7. aprila
23. junija
Ima d.
23. junija
4. julija
Dal
4. julija
10. julija
Ima d.
10. julija
2. avgusta
Dal
2. avgusta
30. junija
5 % obr. iz salda obrestn. št. 412
3 % » » » » 12215
3 % » » » » 302
Dal
saldo obresti

Ker tvori pri bančnih tekočih računih podlago obrestni meri najčešče bančna obrestna mera Avstro-ogrske banke, je umevno, da povzroča vsaka izprememba te obrestne mere izpremembo obrestne mere v tekočih računih. Take izpremembe tekom računske dobe vpoštevamo na ta način, da takrat, ko se izpremeni obrestna mera, pričnemo novo dobo v tekočem računu ali pa tako, da preračunamo obresti iz obrestnih števil na posebnem »zaključnem listu«.

V sledečih tekočih računih so se obresti preračunale na oba načina.

---

[124]

Slika 153. Ima dati
febr. » april » junij » » » » »
Za valute » vrnjeno rimeso, prosto » potezko, po naredbi Burnika » izenačenje obr. števil » efekte » prenos rdečih obr. števil » izenačenje obr. števil » 1 ‰ oprav. od K 10192∙19 » troške » saldo
febr. april julij junij junij

---

[125]

Pogoji: zaključni dan 30. junija, obrestna mera je znašala do 14. aprila 5 % proti 3 %,

od 15. aprila do 30. junija 6 % proti 4 %, spravnina 1 ‰, troški K 8∙-.

Slika 154. Dal
1907 jan. » marec april » » maj junij »
Za prenos salda » plačilo Travnarju » rimeso, za tukaj » kupone » saldo rdečih obr. števil » saldo glavnice K 7106∙45 » rimeso, za tukaj » 3 % obresti iz št. 7493 » 4 % obresti iz št. 4009
dec. jan. julij april april avgust

1907 julij
Za prenos salda
junij

---

[126]

Slika 155. Ima dati
junij » » »
prosto Za saldo rdečih obr. števil » » obr. št do 14. aprila » » » 30. junija za 1 ‰ oprav. K 10192∙19 » troške » saldo
febr. april junij julij junij

¹⁸

---

[127]

Pogoji: zaključni dan 30. junija, meseci po 30 dnij. obrestna meja je znašala do 14. aprila 5 % proti 3 %, od 15. aprila do 30. junija pa 6 % proti 4 %. Opravnina 1 ‰, troški K 8∙-.

Slika 156. Dal
junij »
Za prenos salda » 3 % obresti iz 7493 » 4 % » » 4009
dec. jan. julij april avgust
1907 julij
Za prenos salda
junij

---

[128]

[Tabela: Tekoči račun, zaključen na povratni način z izpreminjajočo se obrestno mero. I.]

¹⁹

[Tabela: Tekoči račun, zaključen na povratni način z izpreminjajočo se obrestno mero. 11.]

²⁰

---

[129]

Pogoji: zaključni dan 30. junija, meseci po 30 dnij. Obrestna mera do 14. aprila 5 % proti

3 %, od 15. aprila do 30. junija 6 % proti 4 %. Opravnina l ‰, troški K 8∙-.

[Tabela: Tekoči račun, zaključen na povratni način z izpreminjajočo se obrestno mero. I.]

Obrestna mera do 14. aprila 5 % proti 3 %

» » od 15. » do 30. junija 6 % proti 4 %.

[Tabela: Tekoči račun, zaključen na povratni način z izpreminjajočo se obrestno mero. 11.]

---

[130]

Slika 157. Besedilo
Obr. števila
Besedilo
Obr. števila
Svota iz prve dobe Glavnični saldo K 7106∙45 (od 14. aprila do 30. junija =76 dnij) Saldo obr. števil iz prve dobe Svota vseh obrestnih števil Saldo obrestnih števil iz prve dobe Saldo rdečih obrestnih števil Saldo obr. števil iz druge dobe
Svota iz prve dobe Saldo rdečih števil Svota vseh obrestnih števil

Slika 158. Besedilo
Obr. števila
Zneski
Besedilo
Obr. števila
Zneski
Svota do 14. aprila Glavn. saldo K 7106∙45 (104 dni) Svota do 30. junija Glavn. saldo K 942∙87 (180 dni)
Svota do 14. aprila Izenačenje obr. štev. do 14. aprila Svota do 30. junija Izenačenje obr. števil iz prejšnje dob Izenačenje obr. števil do 30. junija

---

[131]

Obrestni list k tekočemu računu, z izpreminjajočo se obrestno mero. Stopnjasti

način.

Slika 159. Glavnica
od
do
dnevi
Obrestna števila
ima dati
dal
Dal
3875
31. decemb.
29. januarja
29. januarja
3. februarja.
Ima d.
Dal
3. febr.
2. aprila
2. aprila
7. aprila
Ima d.
Dal
7. aprila
4. julija
4. julija
10. julija
Ima d.
Dal
10. julija
14. aprila
14. aprila
23 junija
Ima d.
23. junija
2. avgusta
Dal
2. avgusta
30. junija
3 % obr. iz «dal» št. 13605
3 % » » «ima d.» » 6111
saldo obrestij

---

[132]

Naloge.

19.) Naslednji tekoči račun je zaključiti dné 31. decembra na nadaljevalni, povratni in stopnjasti način pod pogoji: meseci za 30 dnij, 4 % za in proti, 1 ‰ opravnine, K 9∙- troškov (vštevši vinarje za zaokroženje salda).

Alfred Bukovčan, Brno

Ima dati Dal

8. avgusta prenos salda K 2468∙30 1. julija prenos salda K 3254∙-

27. septembra . . . . . . . .» 1874∙92 26 . . . . . . . . . . . . . . . . » 4917∙75

12. oktobra, prosto . . . .» 5813∙80 5. januarija . . . . . . . . . » 680∙-

14. januarija . . . . . . . . . » 815∙- 12. septembra . . . . . . . » 2544∙30

20. decembra . . . . . . . . » 984∙32 18. novembra . . . . . . . » 1892∙42

28. januarija . . . . . . . . . » 1256∙66 20. februarija . . . . . . . .» 2910∙15

20.) Predstoječi tekoči račun je zaključiti dné 31. decembra a) na nadaljevalni, povratni in stopnjasti način z diskontovanjem prekodobnih postavk, b) na nadaljevalni in povratni način s prenosom prekodobnih postavk in pod sledečimi pogoji: obresti 5 % proti 3 %, 1/8 %

opravnine in K 9∙- troškov (vštevši vinarje), meseci po koledarskih dneh.

21.) Sledeči tekoči račun je zaključiti dné 30. junija, meseci po 30 dnij, obresti 5½ % proti 3½ %, 1/6 % opravnine in troški (vinarji za zaokroženje salda) na stopnjasti način.

Ima dati Hribar Anton, Praga Dal

Saldo z dné 31. decembra K 2475∙- 27. januarija, prosto K 2438∙25

14. aprila » 3916∙44 6. februarija » 6915∙92

25. julija » 5623∙78 2. julija » 2150∙-

8. maja » 2500∙- 31. marca » 1815∙47

4. avgusta » 181263 20. junija, prosto » 983∙68

23.) V naslednjem tekočem računu, ki ga je zaključiti dné 31. decembra, meseci po 30 dnij, opravnina 1 ‰ in K 12 - troškov (vštevši vinarje) je računati obresti: od 30. junija do 28. avgusta 6 % proti 4 %, od 29. avgusta do 4. novembra 5 % proti 3 % od 5. novembra do 31. decembra 4½ % proti 2½ %. Zaključek a) na povratni, b) na stopnjasti način.

---

[133]

Slika 160. Ima dati
Dal
Dne
dospetek
znesek
Dné
dospetek
znesek
jul.
12. julij
15. avg.
avg.
sept.
10. oktob.
oktb.
3. novb.
novb.
14. jan.
3. febr.
decb.
prosto 20 dec.
saldo
30. junij
jul. 15.
14. avg.
avg. 26.
5. sept.
okt. 23.
prosto 23. okt.
novb. 3.
12. decb.
2. jan.
decb. 4.
28. decb.
20. febr.

Zaključek čekovnih računov pri poštni hranilnici.

Dočim pošiljajo bančni zavodi svojim naročnikom poluletno ali koncem vsakega leta natančen obračun (tekoči račun), prejema imetnik čekovnega računa od poštne hranilnice koncem vsakega leta le izpisek računa, s katerim se mu naznanja končno stanje njegove imovine.

Da pa moremo zaračunavanje pri poštni hranilnici nadzirati in se za slučaj pogreška pravočasno prizvati, ne zadostuje, če si vse svoje vloge in dvige pri poštni hranilnici natanko zapisujemo, marveč treba tudi, da dodobra poznamo način, po katerem se pri poštni hranilnici zaključujejo računi. Nekaj njenih splošnih določil:

Obrestovanje vlog.

Vloge v čekovnem prometu, vštevši osnovno vlogo, se obrestujejo po 2 % na leto in sicer računši od naslednjega 1. ali 16. onega meseca dalje, ko se je vplačala vloga. Obrestovanje preneha predidočega zadnjega ali 15. dne onega meseca, ko se je znesek dvignil.

Zneski pod K 2∙- se ne obrestujejo.

Vsako leto dné 31. decembra se obresti prištejejo k glavnici (vglavničijo, kapitalizujejo) in od tega dné dalje tudi obrestujejo. Za obrestovanje velja vsak mesec po 30 dnij.

Pristojbine.

Za uporabo čekovnega prometa se računa poleg vže omenjenih pristojbin in troškov za tiskovine, ki se dado strankam na razpolaganje, tudi še:

l.) Pristojbina za opravljanje (manipulacijo) v znesku 4 vinarjev za vsako uradno poslovanje na dotičnem računu (vloge, odkazi, dobropisi, vknjiževanje v dolg);

2.) opravnina od vsake vknjižbe v dolg in sicer ¼ ‰ do zneska K 6000∙- in 1/8 ‰ od onih zneskov, ki presezajo K 6000∙-.

Te pristojbine se na računih odpisujejo in sicer praviloma po vsaki 50. vknjiženi postavki, vsekako pa koncem vsakega leta in pa tedaj, če imetnik odpove svojo vdeležbo pri čekovnem prometu.

Opravnine proste so:

a) obremenitve v kliringovem prometu,

b) zneski, ki jih je poštna hranilnica odposlala po poštni nakaznici,

c) oni zneski, ki so se na računu udeleženca odpisali v ta namen, da se za imetnika računa nakupijo državni papirji, končno

d) vse pristojbine, ki se na računu odpisujejo v korist poštni hranilnici.

Poštno hranilnični računi se zaključujejo po sledečih pravilih:

1.) Izpišejo se v časovnem redu posamezne postavke iz prve polovice meseca ter se pri vsakem dvigu ali vlogi izračuna saldo:

I. polovica meseca II. polovica meseca

(od 1. do 15. decembra). (od 16. do 31. decembra).

Prenos salda . K 2435∙88 Saldo 15. decembra. K 5634∙39

6. decembra + » 520∙80 17. decembra . . . . . - » 2900∙46

K 2956∙68 K 2733∙93*)

7. decembra - » 783∙75 22. decembra + » 680∙42

K 2172∙93*) imetje dné 31. decembra K 3414∙35

12. decembra + » 3000∙-

K 5172∙93

14. decembra + » 372∙55

K 5545∙48

15. decembra + » 88∙91

Saldo 15. decemb. K 5634∙39

2.) Iz tega izkaza izpišemo za vsako polovico meseca posebej najmanjši znesek imetja (zaznamovan zgoraj z*), upoštevajoči tudi saldo iz prejšnje polovice meseca ter zaokrožimo oba zneska navzdol na sodevo število: v I. polovici . . . . . . . . . . . . . . . = K 2172 -

v II. polovici . . . . . . . . . . . . . . . = » 2732 –

K 4904 -

Obresti so = Glavnica X 2 %/2400 = Glavnica / 1200 = 4904/1200 = K 4∙08.

Zaradi enostavnosti smo napravili tukaj račun le za en mesec, v resnici ga bi morali napraviti za vseh 24 polovic mesecev. Narasle obresti pripadajo imetniku računa, torej moramo račun poštne hranilnice obtežiti za ta znesek.

3.) Opravnina se zaračunava le pri dvigih (ne pri obremenitvah v kliringovem prometu). Ta znaša od zneskov pod K 6000∙- ¼ ‰, od zneskov nad K 6000∙- pa 1/8 ‰. V gorenji primeri je torej zaračunati opravnine od K 2900∙46 = K -∙73. Račun poštne hranilnice se pripozna za ta znesek.

4.) Poštna hranilnica obremenja račun udeleženca za manipulacijsko pristojbino 4 v. za vsako uradno poslovanje na dotičnem računu. Pri tem velja vknjiževanje obresti za eno uradno poslovanje za-se, vknjiževanje opravnine in manipulacijske pristojbine skupaj pa zopet za eno uradno poslovanje. Ker se pri nadaljnjem obstoju čekovnega računa manipulacijska pristojbina za zadnji imenovani pristojbini v zmislu obstoječih določil zaračunava šele v bodočem letu, imamo v svoji primeri zaračunat i manipulacijsko pristojbino za devetkratno uradno poslovanje, torej 36 v.

Vknjižba
enomesečnega kupčijskega načrta, navedenega na str. 137, v knjigah
glavne trgovine na enostavni in dvostavni način.

Blagajniška knjiga.

Dnevnik.

Glavna knjiga (Knjiga tekočih računov)

Blagovni skontro.

Nakupna (kalkulacijska) knjiga.

Prodajna knjiga.

Vknjižba
enomesečnega kupčijskega načrta
na dvostavni način.

Blagajniška knjiga.

Prvopisna knjiga.

Zaključna priročna knjiga.

Glavna knjiga dvostavnega knjigovodstva.

Opravniški nakup.

Naročnik, za katerega opravnik blago nakupuje, bode znesek fakture, ko jo je prejel, vknjiževal ravnotako, kakor če bi bil blago nakupil brez posredovanja opravnika. Račun blaga se obremenja za skupni znesek fakture, pripoznava pa se osobni račun opravnikov. Račun blaga se obremenja tudi za vse druge troške, za opravnino itd. enako kakor pri neposrednem nakupu.

Opravnik nasprotno obremenja osobni račun naročnikov, kadar nakupuje blago, za nakupni znesek, pripoznava pa gledé nato, ali je blago plačal takoj ali ga je nakupil proti poznejšemu plačilu ali potom izmenjave, račun blagajnice, osobni račun onega, od katerega je kupil blago ali pa račun o potezkah, odnosno rimesah. Vrh tega obremenja račun naročnikov za troške in opravnino za nakupovanje, pripoznava pa svoj račun blagajnice, raznih troškov, opravnine itd.

Trgovski zakonik določa v členih 370—372 med drugim sledeče:

»Opravnik, ki jamči napram svojemu naročniku, ima pravico do odškodnine (opravnine »del-kredere«). — Naročnik mora opravniku povrniti vse lastne troške in sploh vse, kar je slednji v namen, da izvrši kupčijo, po potrebi in koristno porabil. Semkaj spada tudi odškodnina za uporabo skladišča in za prenosna sredstva upravnikova kakor tudi za trud njegovih uslužbencev. — Opravnik sme zahtevati opravnino, ko je kupčija dovršena. Za kupčije, ki niso dovršene, ne sme zahtevati opravnine; vendar pa ima opravnik pravico do predajne opravnine, če je na dotičnem kraju običajna.«

Če opravnik sklene kupčijo pod ugodnejšimi pogoji, nego mu jih je predpisal naročnik, gre to slednjemu samemu v korist. To velja zlasti tedaj, če cena, po kateri opravnik prodaja, preseza po naročniku določeno najnižjo ceno ali če cena, po kateri kupuje, od naročnika določene najvišje cene ne doseza.«

Opravniška prodaja.

Vknjižba pri opravniku.

Ko je opravnik prejel komisijsko blago, otvori v blagovnem skontru (ali pa tudi v posebni knjigi) nov račun z nadpisom n. pr.: Sukno v komisiji od Ivana Brenčiča, Inomost. Na tem računu zaračuna množino blaga ter pripiše določeno skrajno (limitovano) ceno. V glavni knjigi se otvori račun komisijskega blaga, ki se obremenja za vse troške pri prodaji tega blaga, pripoznava pa za prodajne zneske. Ko je kup čija izvršena, izkazuje ta račun na desni pri prodaji doseženo izkupilo, dočim so na levi vknjiženi vsi troški, n. pr. pri prevzemanju blaga, skladnina, zavarovalnina, dalje opravnina za prodajo in del-kredere. Saldo torej izkazuje čisti donos (netto provenu), za katerega je pripoznati račun naročnikov.

Često izda naročnik povodom konsignacije blaga na opravnika potezko, glasečo se približno na polovico pričakovanega čistega donosa. Sicer pa se račun deloma ali popolnoma poravna šele potem, ko je opravnik položil prodajni račun. Odplačila, tičoča se izravnave prodajnega računa, in sicer potezke naročnikove ali rimese opravnikove, se ne vknjižujejo na računu komisijskega blaga, marveč na osobnih računih naročnikovih odnosno opravnikovih.

Vknjižba pri naročniku.

Naročnik daje svoje blago v komisijo, da razširi krog svojih odjemalcev ali pa da doseže ugodnejše prodajne cene. Da razvidi natančen uspeh, ki ga je imela konsignacija blaga, otvori v glavni knjigi poseben račun, račun konsignovanega blaga, na katerega prenaša blago od računa blaga po lastnih cenah, to je: račun konsignovanega blaga se obremenja, račun blaga pa pripoznava. Sočasno otvori v blagovnem skontru poseben račun z nadpisom n. pr.: Sukno v komisiji pri Antonu Deklevi, Ljubljana. Za troške povodom odprave blaga, n. pr . za dovoz do železnice, voznino itd. se obremenja račun konsignovanega blaga. Ko je naročnik od opravnika prejel prodajni račun, pripozna račun konsignovanega blaga za čisti donos, obremeni pa osobni račun opravnikov. Saldo na računu konsignovanega blaga kaže sedaj dobiček (odnosno izgubo), katerega je konsignacija blaga imela.

Vaja.

September 1.: Brenčič Ivan v Inomostu konsignuje na Antona Deklevo v Ljubljani:

kosov modrega sukna, 225 m, določena skrajna cena

za m K 12∙-

September 1.: 10 kosov sivega sukna, 222 m, določena skrajna cena

za m K 8∙25

10 kosov rjavega sukna, 240 m, določena skrajna cena

za m K 7∙-

10 kosov zelenega sukna, 235 m, določena skrajna cena

za m K 12 50

proti plačilu tekom treh mesecev.

Za voznino in dovoz k železnici je plačal Brenčič K 27∙50.

Lastne cene za sukno so: K 11∙-, K 7∙50, K 5∙50 in K 11∙50 za m.

Sočasno je izdal Ivan Brenčič na Antona Deklevo, Ljubljana, potezko za K 4800∙- za dan 30. novembra po naredbi svoji lastni.

» 6.: Anton Dekleva prejel sukno ter plačal za dovoz K 3∙-

» 10.: Dekleva A. prodal iz komisijske zaloge Oroslavu Magdiču v Rudolfovem:

5 kosov modrega sukna , 112∙5 m à 12∙50

5 » rjavega » 120 » à 7∙-

plačljivo v treh mesecih.

» 13.: Dekleva A. prodal iz komisijske zaloge Vinku Adamiču v Ljubljani 10 kosov sivega sukna, 222 m à 8∙50 proti gotovini in 1½ % popusta.

» 15.: Dekleva A. prodal Karolu Staretu v Postojni proti trimesečnemu akceptu po naredbi svoji lastni

5 kosov modrega sukna 112 5 m à 12∙50

10 » zelenega » 235 » à 12∙75.

» 23.: Dekleva A. prodal Rudolfu Ferjanu v Ljubljani proti gotovini in 1½ % popusta: 5 kosov rjavega sukna, 120 m à K 7∙-.

Istega dné je poslal Ivanu Brenčiču v Inomostu prodajni račun ter zaračunal K 5∙20 skladnine, K 10∙- zavarovalnine, 2 % opravnine in 1 % del-kredere.

Dekleva A. izdal na Franca Lampiča v Inomostu potezko za K 4200∙- za dan 20. novembra ter jo poslal Ivanu Brenčiču v Inomostu v dobropis.

Prodajni račun.

Va za dan 10. decembra:

5 kosov modrega sukna, 112∙5 m à 12∙50 K 1406∙25

5 » rjavega » 120 » à 7∙- » 840∙- K 2246∙25

Va za dan 13. septembra: Prenos K 2246∙25

10 kosov sivega sukna, 222 m à 8∙50 . . K 1887∙-

manj 1½ % popusta » 28∙31 » 1858∙69

Va za dan 15. decembra:

5 kosov modrega sukna, 112∙5 m à 12∙50 K 1406∙25

10 » zelenega » 235 » à 12∙75 . » 2996∙25 » 4402∙50

Va za dan 23. septembra:

5 kosov rjavega sukna, 120 m à 7∙- . K 840∙-

manj 1½ % popusta » 12∙60 » 827 40

K 9334∙84

Troški:

Prevzetje . . K 3∙-

skladnina . . » 5∙20

zavarovalnina » 10∙-

2 % opravnine ............................................................................» 186∙70

1 % del-kredere od 6648 75 . » 66 49 » 271∙39

Čisti donos za dan 20. novembra K 9063 45

Preračunanje povprečnega dospetka.

Dan preračunavanja: 23. september.

K 2246∙25 za dan 10. decembra dni + 78 št. + 1752

» 1858∙69 » » 13. septembra » - 10 » - 186

» 4402∙50 » » 15. decembra » + 83 » + 3654

» 827∙40 » » 23. septembra » » -

K 9334∙84 št. + 5406

» 271∙39 manj troškov » - 186

K 9063∙45 št. + 5220

5220 : 90∙6345 = 57∙6 + 58 dni

23. september + 58 dni = 20. november.

Vknjiževanje pri upravniku (Antonu Deklevi v Ljubljani),

September 2.: Potezko Ivana Brenčiča z dné 1. septembra vknjiži Dekleva v prvopisni knjigi:

Brenčič Ivan, Inomost

računu o potezkah

za povzetje za dan 30. nov. po naredbi lastni K 4800—

» 6.: Ob prejemu komisijskega blaga otvori Dekleva v blagovnem skontru račun: Sukno v komisiji od Ivana Brenčiča v Inomostu, vknjiži na levo množino sukna ter pripiše določeno skrajno ceno. Sočasno otvori v glavni knjigi račun komisijskega blaga. Dovozne troške vknjiži v blagajniško knjigo na desno.

Račun komisijskega blaga

računu blagajnice

za dovozne troške raznega sukna. K 3∙—

Ti troški se vknjižijo tudi v blagovnem skontru.

September 10.: Prvopisna knjiga:

Magdič Oroslav, Rudolfovo

računu komisijskega blaga

za prodano sukno iz komisijske zaloge

Brenčič, Va za dan 10. decembra . . K 2246 25

» 13.: Blagajniška knjiga:

Račun blagajnice

računu komisijskega blaga

za V. Adamiču, tukaj, prodano sukno iz

komisijske zaloge Brenčič. K 1887∙-

manj 1½ % popusta . . » 28∙31 K 1858 69

» 15.: Prvopisna knjiga:

Stare Karol, Postojna

računu komisijskega blaga

za prodano sukno iz komisijske zaloge

Brenčič, Va za dan 15. decembra . K 4402∙50

Račun o rimesah

Staretu Karolu, Postojna

za na njega izdano potezko za dan 15. decembra

po naredbi lastni . . . K 4402∙50

23.: Račun blagajnice

računu komisijskega blaga

za R. Ferjanu, tukaj, prodano sukno iz komisijske

zaloge Brenčič. K 840∙-

manj 1½ % popusta. » 12∙60 K 827∙40

Prvopisna knjiga:

Račun komisijskega blaga

računu raznih troškov

za skladnino in zavarovalnino K 15∙20

računu opravnine

za 2 % opravnine. K 186 70

za 1 % delkredere od

K 6648 75 . . » 66∙49 » 253∙19

Brenčiču Ivanu, Inomost

za čisti donos prodajnega računa

Va za dan 20. novembra . . » 9063∙45 K 9331∙84

Glavna knjiga.

Vknjiževanje pri naročniku (Ivanu Brenčiču, Inomost).

September 1.: Prvopisna knjiga:

Račun konsignovanega blaga

računu blaga

za sukno, poslano A. Deklevi v Ljubljani v komisijsko prodajo (lastna cena) . K 8162∙50

Račun konsignovanega blaga,

računu blagajnice

za dovoz in voznino konsignovanega blaga K 27∙50

Znesek izdane potezke vknjiži Brenčič popolnoma neodvisno od konsignacije v prvopisno knjigo:

Račun o rimesah

Deklevi Antonu, Ljubljana

za potezko, izdano na njega za dan 30. novembra, po naredbi lastni . . . K 4800∙-

» 24.: Prejem prodajnega računa. Prvopisna knjiga:

Dekleva Anton, Ljubljana

računu konsignovanega blaga

za čisti donos prodajnega računa Va za dan 20. novembra ................................ K 9063∙45

Glavna knjiga.

Priročna knjiga o voznini.

Priročna knjiga o frankaturi in povzetju.

Če povzetje takoj prejmemo v obliki predujma v gotovini, odpade legitimacijski list ter vpišemo sprejeti znesek v razpredelnico »predujem v gotovini«. Poleg tega pripišemo list blagajniške knjige.

Odpravna knjiga.**

Odpravna knjiga.