Knjigovodstvo
Gasteiner, Josip
Prevajalec: Volc, Jurij
1908
Digitalna knjižnica IMP. Signatura FPG_00342-1908 [Kolofon] [Faksimile] [XML]

Kazalo po straneh

[000] [2] [3] 1 2 3 4 5 6 [7] 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 [47] 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 [58] 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 [137] 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 [151] 152 153 154 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 [183] 184 185 186 187 188 189 190 191 192 193 194 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 208 209 210 211 212 213 214 215 216 217 218 219 220 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230 [231] 232 233 234 235 236 237 238 239 240 241 242 243 244 245 246 247 248 249 250 251 252 [253] 254 255 256 257 258 259 260 261 262 [263] 264 265 266 267 268 269 [270] 271 272 273 274 275 276 277 278 279 [280] 281 282 283 284 285 [286] 287 288 289 290 291 292 293 294 295 296 297

Kazalo


[Stran [000]]
[[000]]

JOSIP GASTEINER

KNJIGOVODSTVO
ZA
DVORAZREDNE TRGOVSKE ŠOLE.

SLOVENSKO IZDAJO
PRIREDIL
IVAN VOLC
RAČUNSKI REVIDENT.

Z RAZPISOM C. KR. MINISTRSTVA ZA BOGOČASTJE IN NAUK, Z DNÉ 19. JULIJA 1909, ŠT. 26.357 KOT UČNA KNJIGA OBČE PRIPUŠČENA ZA DVORAZREDNE TRGOVSKE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM.

CENA VEZANE KNJIGE 4 KRONE.

LJUBLJANA

1908

IZDALO IN ZALOŽILO SLOV. TRGOVSKO DRUŠTVO „MERKUR” V LJUBLJANI

NATISNIL A. SLATNAR V KAMNIKU.


[Stran [2]]
[[2]]
[...]

[Stran [3]]
[[3]]
[...]

[Stran 1]
[1]

A. Uvod.

1. Pojem in namen knjigovodstva.

Vsak podjetnik mora voditi natančne in pregledne zapiske o svoji obratni glavnici, o vseh dovršenih kupčijah, o dohodkih in troških v gotovini, o dolgovih in terjatvah, o sprejetem in izdanem blagu in o drugih delih svojega premoženja. Na ta način si pridobi jasno sliko svojega gospodarstva in tem laže mu bo uravnavati svoje podjetniške posle. To po gotovih predpisih vršeče se vknjiževanje imenujemo knjigovodstvo.

Namen knjigovodstva pa ni samo ta, da podjetnik iz svojih knjig natančno razbere svoje gospodarstveno stanje, temveč ima tudi ta namen, da se more podjetnik glede svojega gospodarstvenega stanja v slučaju potrebe verodostojno izpričati tudi drugim (sodniji, davčni oblasti).

2. Zakonska določila gledé trgovskih knjig.

Ne gledé na to, da že red sam pri vsakem podjetju zahteva pravilno knjigovodstvo, je trgovec tudi po trgovskem zakoniku z dné 17. decembra 1862, člen 28 do 40, obvezan, da vodi knjige.

Člen 28.: trg. zakonika se glasi: »Dolžnost slehernega trgovca je, da vodi knjige, iz katerih so popolnoma razvidne njegove kupčije ter njegovo gospodarstveno stanje.«

»Trgovec mora došla trgovska pisma hraniti ter imeti prepise ali odtise odposlanih trgovskih pisem urejene po časovnem redu (v odtisni knjigi).«

(Člen 29. do vštetega 31. glej odstavek o popisu imovine.)

Člen 32.: »Pri knjigovodstvu in drugem vknjiževanju se mora trgovec posluževati kakega živega jezika in rabiti tudi pismenke takega jezika.

Knjige morajo biti vezane in vsak list mora biti opremljen s tekočo

številko.

Na onih mestih, ki bi se imela praviloma popisati, ni puščati nepopisanega prostora. Vsebina prvotne vknjižbe se ne sme napraviti nečitljiva (s tem, da se jo tako močno prečrta, ali na kak drug način). Tudi


[Stran 2]

niso dopuščene izpremembe, o katerih ni gotovo, če so se napravile že spočetka ali pozneje.«

Člen 33.: »Trgovec mora svoje trgovske knjige hraniti za dobo desetih let, računši od onega dne, ko je napravil v njih poslednjo vknjižbo.

Isto velja o sprejetih trgovskih pismih, o imovinskih popisih in o bilancah.«

Člen 34.: »Pravilno urejene trgovske knjige imajo v spornih zadevah med trgovci nepopolno dokazilno moč, ki se lahko izpopolni s prisego ali kakim drugim dokazilom.

Vendar mora sodnik, upoštevajoč vse okoliščine, po svojem prevdarku razsoditi, ali je pripisovati vsebini trgovskih knjig večjo ali manjšo dokazilno moč, ali je dokazilno moč sploh upoštevati, kadar ne soglašajo trgovske knjige nasprotujočih si strank, ali če je trgovskim knjigam ene stranke zaupati več nego knjigam druge stranke.

Kako daleč seza dokazilna moč trgovskih knjig napram osebam, ki niso trgovci, je razsojati po dotičnem deželnem zakonu.«*

Člen 35.: »Trgovske knjige, v katerih so se našle nepravilnosti, imajo svojo dokazilno moč le v toliko, v kolikor je to umestno gledé na način in pomen nepravilnosti ter gledé na splošni dejanjski položaj.«

Člen 36.: »Trgovske knjige lahko vodijo trgovski pomočniki, ne da bi to škodovalo dokazilni moči trgovskih knjig.«

Člen 37.: »Tekom sporne razprave more sodnik zahtevati na predlog ene stranke, da ima nasprotna stranka predložiti svoje trgovske knjige. Če nasprotna stranka tega ne stori, se v škodo te stranke prizna zatrjevana pravilnost gledé vsebine v trgovskih knjigah kot dokazana.«

Člen 38.: »Če se v sporni zadevi predlože trgovske knjige, pregledati je skupno s strankami njih vsebino, v kolikor se tiče sporne stvari, v primernih slučajih je napraviti izpisek. Ostala vsebina trgovskih knjig mora biti sodniku na prost vpogled le v toliko, v kolikor je potrebno, da se more dognati pravilnost knjigovodstva.«

Člen 39.: »Če so trgovske knjige, ki naj bi se predložile, na kraju, ki ne spada v okrožje razpravo vodečega sodnika, mora slednji sodišče dotičnega kraja, kjer so trgovske knjige, naprositi, da si jih da predložiti, da uraduje v zmislu predstoječega člena ter dopošlje overjen izpisek zajedno z zapisnikom, sestavljenim pri razpravi.«

Člen 40.: »Sodišče more odrediti, da se mu predlože trgovske knjige v popoln pregled vse vsebine v zapuščinskih razpravah, v razpravah o skupnem imetju kakor tudi v razpravah o delitvi družabnega premoženja in v konkurzu, v kolikor se trgovske knjige tičejo skupnega dolžnika.«


[Stran 3]

V zmislu zakona z dné 13. decembra 1862 morajo se trgovske knjige kolkovati in sicer pri glavni knjigi in pri knjigi tekočih računov vsaka pola po 50 h, če je njih površina pod 5040 cm2; če pa je površina večja, vsaka pola po 1 K; ostale trgovske knjige, izvzemši odtisno knjigo do površine 2640 cm2 po 10 h, od površine 2640—5040 cm2 po 20 h in pri površini nad 5040 cm2 po 30 h vsaka pola. Ta pristojbina se najčešče plača v kolkih.

3. Razlaga najobičajnejših knjigovodstvenih izrazov.

Vsi kupčijski slučaji, t. j. vsi kupčijski prigodki, ki se vsled njih posamezni premoženjski deli izpremene, obstoje v tem, da se prejema in daje denar, blago, menice, terjatve itd. Onega, ki prejema, imenujemo dolžnika ali debitorja, onega pa, ki daje, imenujemo upnika ali kreditorja. V trgovskih knjigah označujemo dolžnika z besedami »ima dati« ali z »debet«, — upnika pa z besedo »dal« ali »kredit«.

Če smo torej poslali Ivanu Kolarju v Toplicah blaga za K 1200∙-, smo mi, ker smo dali, upniki, Kolar pa je, ker je blago prejel, dolžnik.

Posamezni premoženjski deli so v vsakem slučaju povišanja njihove zaloge dolžniki, v slučaju znižanja pa upniki. Tukaj ponavadi nadomeščamo besedi »debet« in »kredit« z besedama: »sprejeto« in »izdano.«

Zapiske o dolgovih in terjatvah, o sprejeti in izdani gotovini, o novcih, blagu itd. napravljamo navadno na dveh nasproti si ležečih listovnih straneh (na levi: debet, na desni: kredit). Ta pregledni način zaračunavanja imenujemo zaračunavanje na računih ali kontih (konto).

Slika 1. Debet
Kreditjan.
za saldo
febr.
za poštno hranilnični ček
marec
,, račun
april
,, rimeso za tukaj
maj
,, plačilo R. Kralju
junij
,, njegov akcept
,, račun
,, saldo
julij
za saldo

[Stran 4]
Slika 2. Sprejeto
Izdano
za saldo iz prejšnjega meseca
za razne troške
,, prodano blago
,,plačan akcept
,, prodano valuto
,, vlogo pri poštni hranilnici
,, domače potrebščine
,, dnino in služnino
,, saldo

Razlika, za katero je skupna svota na eni strani večja od skupne svote na drugi strani, se imenuje saldo.

Saldo na osobnem računu Antona Sedlaka, Ljubno, nam kaže, da nam Sedlak dné 30. junija iz vse kupčije, ki smo jo imeli z njim v dobi od l. januarija do 30. junija, še dolguje znesek K 1418∙50 h.

Temu osobnemu računu sledeči blagajniški račun o dohodkih in troških konča s saldom K 3820∙54, to je: v blagajnici je moralo biti dné 30. junija toliko gotovine.

Ko smo vknjižili saldo, se razpredelnici za denarne zneske s črtami zaključita v enaki višini. Da uničimo nepopisani prostor, ki utegne nastati na levi ali na desni strani, potegnemo prečno črto (prečino); s tem so poznejše vknjižbe onemogočene.

Naloge.

l.) Po vzorcu na str. 3. in 4. naj se sledeči kupčijski slučaji vknjižijo v obliki računa:

Januar 12. poslal sem Antonu Hostniku v Trstu raznega blaga za K 896∙75.

Februar 2.: Hostnik Anton v Trstu mi je poslal menico za K 1812∙33 za dan 31. marca.

Marec 20.: poslal sem Antonu Hostniku v Trstu vsled njegovega naročila 100 cekinov á K 11∙36 = K 1136∙—.

April 10.: Hostnik Ant. v Trstu mi je poslal v denarnem pismu K 1200∙—

Maj 25.: vsled naročila Antona Hostnika v Trstu sem izplačal Marku Valjavcu tukaj v gotovini K 1000∙—

Junij 14.: poslal sem Antonu Hostniku v Trstu raznega blaga za K 538∙56∙— Dognati je saldo tega računa za dan 30. junija, potem pa račun zaključiti.


[Stran 5]

2.) Pri vsakem naslednjem slučaju je označiti dolžnika odnosno upnika:

Julij 1.: poslal sem Slavku Hudniku v Brnu K 500∙— v gotovini.

» 2.: Dostal Franc na Reki mi je poslal menico za K 844∙60 za dan 31. avgusta na J. Dornika v Brnu.

» 6.: prodal sem Filipu Travniku v Pragi raznega blaga za K 1480∙-

» 10.: od Rudolfa Slivnika v Trstu sem kupil kolonijalnega blaga za K 2438∙70.

» 14.: vsled naročila in na račun Petra Rogliča, tukaj, sem iz svoje zaloge Trgovski banki poslal 100 komadov # á K 11∙36 = K 1136∙—

» 18.: Urban Josip, tukaj, mi je vsled naročila in na račun Ivana Ferliča v Gradcu plačal K 2000∙-v gotovini.

» 22.: vsled naročila mi je Trgovska banka poslala menico za K 1973∙25.

» 26. menico, ki mi jo je dné 2 t. m. poslal Franc Dostal na Reki, sem poslal Jakobu Pečniku v Brnu.

» 31.: Vernik Jurij v Solnemgradu je pri meni naročil raznega blaga ter poslal odplačila K 400∙- v gotovini.

Ako vknjižujemo sočasno na dveh nasproti si ležečih straneh, pravimo, da je knjiga listovana (folijovana).* Če pa vknjižujemo na posameznih straneh, je knjiga stranovana (paginovana.)* Po načinu


[Stran 6]

vknjiževanja zaznamujemo kar po dve strani z isto tekočo številko, ali pa zaznamujemo vsako stran posebej. (Člen 32. trg. zakonika.)

Posamezne razpredelnice (kolone) v knjigah imenujemo po namenu, kateremu služijo. Imamo torej: razpredelnice za dnevnico (datum), za besedilo, za denarne zneske, za sklicevanje itd. Nekatere knjige imajo po dve razpredelnici za denarne zneske: prva zbira posamezne zneske (zbiralna razpredelnica, zbiralka), dočim sprejema druga samo svote posameznih zneskov (glavna razpredelnica).

Ko je stran popisana, ne da bi bile vknjižene že vse postojanke, moramo napraviti prenos (transport): skupna svota na tej strani vknjiženih zneskov se namreč zabeleži na vrh nove strani. Pomniti pa je, da moramo vedno pri vknjiževanju v obliki računa (konta) napraviti prenos sočasno na obeh straneh ne glede na to, ali sta obe strani popisani ali ne.

Če se nam je pri vknjiževanju vrinila kaka pomota, popravimo jo s tem, da napačno vknjižbo prečrtamo, toda le toliko, da je še vedno čitljiva, nad njo pa (navadno z rdečilom) zapišemo pravilni znesek. Često pa se popravi pomota tudi tako, da napravimo primerno protivknjižbo (storno).

Kupčijski slučaji se dajo z ozirom na način poravnave vsled nakupa ali prodaje nastalega dolga ali terjatve deliti takole:

l.) Kupčijski slučaji, ki se takoj plačajo v gotovini (kupčija na gotovino, kupčija per kontant). Ta način poravnave je seveda mogoč le tedaj, če sta odjemalec in dodajalec v istem kraju (krajevna kupčija). Če pa odjemalec biva drugod, plačal bode blago seveda še le potem, ko ga prejme (kupčija v daljavo).

2.) Izmenjevalni kupčijski slučaji, pri katerih protivrednosti ne sprejemamo v gotovini, marveč v drugih vrednotah (menicah).

3.) Časovni kupčijski slučaji, pri katerih daje odjemalec dogovorjeno protivrednost sporazumno z dodajalcem v poznejšem času. N. pr: danes prodamo Francu Bregarju v Lipnici blaga za K 1200∙-, plačljivo v 3 mesecih. To se pravi: Blago damo Bregarju sicer takoj, vendar pa mu priznavamo pravico, da nam protivrednost K 1200∙- plača še le po preteku treh mesecev. Seveda dovoljujemo take udobnosti le tedaj, če smo prepričani, da bode n. pr. Bregar po preteku treh mesecev svoji obveznosti zadostiti mogel in hotel. Takšno zaupanje, izkazano trgovskim prijateljem, imenujemo »kredit,« vsled česar tudi lahko časovne kupčijske slučaje imenujemo » kreditne « kupčijske slučaje.

Trgovski zakonik določa, da trgovec mora voditi knjige, ne predpisuje pa nikakega načina knjigovodstva. Trgovcu je torej na prosto voljo dano, da se poslužuje enostavnega, dvostavnega ali pa kakega drugega knjigovodstvenega načina.


[Stran [7]]
[[7]]

B. Enostavno knjigovodstvo.

Teorija enostavnega knjigovodstva.

Pri enostavnem knjigovodstvu imamo:

1.) glavne ali osnovne knjige , to so knjige, ki jih mora voditi sleherno podjetje ne glede na to, s čim se bavi, in

2.) pomožne knjige. Te služijo v prvi vrsti podrobnemu zaračunavanju raznih premoženjskih delov po njihovi množini. Poleg kontrole nam dajejo pomožne knjige tudi možnost, da v osnovnih knjigah vknjižujemo postavke združene v večje enote (n. pr. v skupni znesek enega meseca), vsled česar je preglednost v osnovnih knjigah dokaj večja.

Osnovne knjige so:

l.) popis imovine (inventar) z bilanco,

2.) blagajniška knjiga,

3.) dnevnik,

4) glavna knjiga.

Popis imovine (inventar).

Trgovski zakonik izrecno predpisuje, da mora trgovec vsako leto napraviti popis imovine in bilanco. Dotični členi se glase:

Člen 29.: »Vsak trgovec mora ob pričetku svojega podjetja natanko popisati svoja zemljišča in poslopja, svoje dolgove in terjatve, višino svoje gotovine kakor tudi vse druge svoje premoženjske dele. Poleg tega ima označiti vrednost posameznih premoženjskih delov ter napraviti zaključek, ki izkazuje razmerje med imetjem in med dolgovi. Tak popis imovine in tako bilanco o svojem premoženju mora napraviti vsako leto.

Če ima trgovec trgovino, kjer bi se popis (inventura) ne mogel lahko izvršititi vsako leto, zadostuje, če se napravi popis zaloge blaga vsaki dve leti.*


[Stran 8]

Za družabne trgovine veljajo ravnoista določila glede družabnega premoženja.«

Člen 30.: »Trgovec mora popis imovine in bilanco podpisati. Če je več družabnikov, ki osebno jamčijo za trgovino, se morajo podpisati vsi. Popis imovine in bilanca se morata zabeleževati v posebno za to določeno knjigo ali pa se sestavljata za vsak slučaj posebej. V zadnjem slučaju jih je hraniti urejene po časovnem redu.«

Člen 31.:»V popis imovine in v bilanco je sprejeti vse premoženjske dele in terjatve po vrednosti, ki jim gre na dan popisovanja. Dvomljive terjatve je zabeleževati v vrednosti, ki se vidi izterljiva, neizterljive terjatve pa je odpisati «

Popis imovine ali inventar je izkaz o vsem aktivnem in pasivnem premoženju kakega podjetja.

Oni premoženjski deli, ki so trgovčeva last in s katerimi kupčuje, da doseže dobiček (blago za denar in obratno), kakor tudi oni, ki jih uporablja pri svojem podjetju (n. pr. stroji, vozovi itd.) ter vse terjatve trgovčeve do drugih oseb tvorijo aktivno premoženje (aktiva). Celokupnost onih zneskov pa, ki jih trgovec dolguje, imenujemo pasivno premoženje (pasiva).

Trgovčeva aktiva so n. pr.:

1.) Gotovina. 2.) Valute (zlati in srebrni novci, ki imajo pri nas izpremenljivo (kurzno) vrednost, in inozemski papirnati denar). 3.) Rimese (to so menice, ki jih trgovec more vnovčiti). 4.) Devize (menice, glaseče se na tujo denarno veljavo). 5.) Vrednostni papirji in efekti (rente, srečke, delnice itd.). 6.) Blago, in sicer sleherno blago, ki je trgovčeva last, naj je potem blago v njegovem skladišču ali pri kakem trgovskem prijatelju ali pa na potu. (»Blago se vozi«, »blago plava«). 7.) Terjatve do dolžnikov, debitorjev. 8) Premičnine (oprava trgovine, orodje, stroji itd.). 9.) Nepremičnine (poslopja in zemljišča). 10.) Predplačila na davkih, najemnini, služnini itd. (anticipacije).

Pasiva trgovčeva bi bila n. pr.:

1.) Menični dolgovi (potezke ali akcepti, to so menice, ki jih mora trgovec plačati). 2.) Tekoči dolgovi (upnikom). 3.) Hipotečni dolgovi (dolgovi, vknjiženi na poslopjih in zemljiščih).

Razlika med večjo vrednostjo aktivnega in manjšo vrednostjo pasivnega premoženja je aktivno čisto premoženje. Če pa je vrednost pasivnega premoženja večja nego vrednost aktivnega premoženja, z drugimi besedami, če vrednost aktivnega premoženja ne krije pasivnega premoženja, imamo podbilanco, ki daje povod, da proglasimo nezmožnost plačevanja (insolvenco) ali pa konkurz. Če je aktivno čisto premoženje


[Stran 9]

koncern upravne dobe višje nego je bilo ob njenem začetku, imamo dobiček, v nasprotnem slučaju pa izgubo.

Popis imovine sklepamo s tem, da pod naslovom »pregled«, »ponavljanje« ali »rekapitulacija« doženemo aktivno čisto premoženje in dobiček (odnosno izgubo).

Po členu 30. trgovskega zakonika mora vsak popis imovine biti podpisan od lastnika podjetja odnosno vsakega družabnika, ki za podjetje osobno jamči.

Gledé cenitve posameznih premoženjskih delov velja naslednje:

l.) Valute, devize in efekti se sprejemajo v popis imovine po kurzu tistega dne, za katerega se popis sestavlja.

2.) Rimese in akcepte (potezke) je diskontovati za dan popisovanja, ako ne izhajajo zgolj iz kupčije z blagom.

3.) Blago je sprejemati po tržni ceni, če jo sploh ima, sicer pa po nabavnih troških.

4.) Pri premičninah in nepremičninah je vsako leto odpisati primeren odstotek za obrabo, (odpis ali amortizacija).

5.) Tekoče terjatve do dolžnikov se dele v tri vrste:

v popolnoma zanesljive,

v dvomljive (dubijozne) in

v neizterljive.

Prve sprejemamo v inventar s polnim zneskom, druge z onim, ki ga še utegnemo izterjati, tretje pa moramo popolnoma odpisati.


[Stran 10]

Vzorec popisa imovine (inventarja).

Slika 3. Aktiva
Gotovina: glasom blagajniške knjige
Valute: # à 11∙36
Rimese: za dan 25. januarija na A. Močnika, tukaj manj 4 % diskont za 25 dni
Blago: 250 kg kave à K 3∙28 120 » sladkorja à K∙-76
Dolžniki: c. kr. poštna hranilnica Kilar Franc, Kočevje
Premičnine: nakupna cena 10 % odpis Aktiva skupaj
Pasiva:
Potezka: za dan 28. januarija Petra Vernika manj 4 % diskont za 28 dni
Upnik: Veršec Maks, tukaj Pasiva skupaj
11
Ponavljanje:
Skupna aktiva » pasiva Sedanje aktivno čisto premoženje Začetno » » » Čisti dobiček N.N (podpis).

Zaradi boljše preglednosti se popis imovine napravi največkrat v obliki računa (konta), v katerem so izpuščene vse podrobnosti, ter ima kot tak ime »bilanca«. Predstoječi popis bi torej kot bilanca imel sledečo obliko:


[Stran 11]

Vzorec bilance:

Slika 4. Aktiva
Pasiva
Gotovina
Potezke
Valute
Upnik
Rimese
Začetno akt. čisto premoženje K 8875∙33
Blago
dobiček leta » 263 88
Dolžniki
sedanje akt. čisto premoženje
Premičnine
N.N (podpis)

[Stran 12]

Naloge.

3.) Iz naslednjih podatkov je napraviti popis imovine in bilanco za dan 31. decembra 1906:

Aktiva:

Gotovina ............................................. K 3425∙60

Valute:

40 kom. # à 11 40 .................................. K 456∙-

25 » sovereignev à 24∙25 ............................ » 606∙25

Rimese:

K 1200 – za dan 4. januarija na A Komarja

» 1800∙- » » 15. » K. Močnika 5 % diskont

» 984∙72 » 20. » S. Sokliča = K 7∙15

Blago:

15 vreč popra, netto 775 kg à K 0 95 za kg

10 zavojev kave, » 594 » » » » 2∙46 » »

10 » riža, » 1000 » » »» » 0 48 » »

Dolžniki:

C. kr. poštna hranilnica, Dunaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K 2412∙75

Sirnik Jože, Kamnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . » 645∙28

Linhart Stanko, tukaj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .» 1592∙66

Šimaček Ivan, Praga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .» 2837∙54

Premičnine: K 1050∙-,12 % odpisa.

Predplačilo na najemnini za mesec januarij v znesku K 120 ∙-

Pasiva:

Potezke.:

K 1500∙- za dan 30. januarija M. Keršičeva, 5 % diskont

»1492∙80 » 14. februarija. Poljančeva = K 15∙58

Upniki:

Fontanari Josip v Trstu .............................K 2418∙33

Ribnikar Alojzij v Gorici ...........................» 950∙-

Aktivno čisto premoženje zadnjega popisa je znašalo K 12554∙20

4.) Popis imovine z dné 30. junija 1907:

Aktiva:

Gotovina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K 3258∙66

Valute:

75 kom. # à 11∙36 . . . . . . . . . . . . K 852∙-

Menice:

K 1850∙- za dan 4. julija na A. Gruberja, tukaj

» 1244∙88 » » » 20. avgusta na E. Kramarja, »

K 3094∙80

» 9∙85 manj kot 5 % diskont . . . . . . . . . . . . K 3084∙95


[Stran 13]

Blago:

20 zavojev kave:

netto 1220 kg á K 144∙20 za 50 kg . . . . . . . . . K 3518∙48

Dolžniki:

C. kr. poštna hranilnica, Dunaj . . . . . . . . . . . . .K 2462∙80

Mandič Luka na Poljanah . . . . . . . . . . . . . . . . . » 1815∙72

Premičnine:

Nakupni troški . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .K 1100∙—

12 % odpis » 132∙-

K 968∙—

Pasiva:

Akcept:

K 1200∙- za dan 2. avgusta p n. T. Kavčiča

» 5∙50 manj kot 5 % diskont

K 1194∙50

Upnik:

Kavčič Tomaž v Trstu . . . K 1075∙80

Iz predstoječih podatkov je napraviti popis imovine in bilanco. — Aktivno čisto premoženje je znašalo dné 30. junija 1906 K 12.284∙87.

Blagajniška knjiga.

Dohodki in troški v gotovini se vknjižujejo v posebno, takozvano blagajniško knjigo, ki se običajno vodi v obliki računa ali konta, ki je torej navadno listovana. Na levi vknjižujemo dohodke (debet), na desni pa troške (kredit). Na vsak list (folij) napišemo kot nadpis tekoči mesec in letnico. Najobičajnejše razpredelnice so: sklicevalna (za sklicevanje*}, dnevnična, besedilna, zbiralna in glavna razpredelnica. Za vknjiževanje v blagajniško

knjigo veljajo sledeča pravila:

l.) Vsako vknjižbo pričenjamo z besedico »za«.

2.) Besedilo bodi kratko, toda jasno.

3.) Ime osebe ali tvrdke, s katero se vrši kupčija, je podčrtati, če zahteva vknjižba v blagajniški knjigi še vknjižbe drugod.

4.) Prenose je treba vedno napraviti na obeh straneh sočasno in v enaki višini.

Blagajniško knjigo sklepamo navadno vsak mesec na ta način, da doženemo razliko med dohodki in troški ter da saldo pripišemo k manjši strani (ki je v blagajniški knjigi vedno na desni); nato seštejemo na


[Stran 14]

obeh straneh tako, da je na obeh višina enaka, ter jih zaključimo. Saldo prenesemo kot prvo postavko prihodnjega meseca na nov list.

Mesto listovanih (folijovanih) blagajniških knjig so v rabi tudi stranovane (paginovane) blagajniške knjige. Te je priporočati zlasti, če je redoma postavk v dohodkih dokaj več nego v troških. V listovani blagajniški knjigi bi zahtevala leva stran opetovanih prenosov, dočim bi na desni strani večina prostora ostala nepopisana. Temu odpomoremo, ako vknjižujemo dohodke in troške na isti strani in sicer tako, da uporabljamo zbiralno razpredelnico za dohodke, glavno razpredelnico pa za troške. Sedaj nam je mogoče uporabljati ves razpoložljivi prostor. Zaključek obstoji v tem, da v glavno razpredelnico zapišemo s primernim besedilom saldo, da vsako teh dveh razprédelnic seštejemo in podčrtamo glavni svoti.

Naslednji kupčijski slučaji so v listovani in stranovani blagajniški knjigi vknjiženi.

l. oktobra: Saldo K 3735∙60.

4. » Francu Bregarju, tukaj, prodal blaga za K 3289∙-, manj 2 % popusta K 6578 proti gotovini.

10. » Od Ivana Sušnika, tukaj, kupil raznega blaga za K 1307∙13 manj 2 % popusta K 26∙14 proti gotovini.

15. » Jakobu Jelencu, tukaj, prodal 100 # á K 11∙34 = K 1134 proti gotovini.

17. » Plačal Francu Dostalu danes plačljivi akcept v znesku K 1396∙50.

20 » Henrik Pintar v Pragi mi je poslal po poštni nakaznici K 300∙-.

23. » Plačal voznino in carino od došlih 100 zavojev riža K 563∙50.

25. » Vodnik Adolf mi je plačal za račun Franca Poljanca v Kranju K 1450∙-.

26. » Slavku Hudniku prodal raznega blaga za 572∙30, ta mi je izročil za ta znesek poštni ček, ki ga vnovčim takoj.

29. » Trgovski banki plačal za račun Josipa Kende na Dunaju K 2000

31. » Plačal dnine in služnine K 220∙-, za razne male troške K 31∙80, in za domače potrebščine vzel iz blagajnice K 160∙—.

V mnogih podjetjih (bančnih zavodih itd.) se rabijo zaradi vsakdnevne kontrole blagajniški listi, ki se nanje dan za dnevom zapisujejo saldo, skupni dohodki in skupni troški. S to uredbo si prihranijo vsakdnevni sklep v blagajniški knjigi.


[Stran 15]
Slika 5. 1906. febr.
saldo z dné 3. t. m. dohodki troški
saldo z dné 4. t. m. dohodki troški
saldo z dné 5. t. m. itd.

Često se tudi za vsak dan posebej vodi blagajniški list. Prva postavka je vedno saldo prejšnjega dne. K temu se takoj prišteje sleherni dohodek in odšteje sleherni trošek. Zadnja številka nam kaže blagajniško stanje.


[Stran 16]

Listovana blagajniška knjiga:

Slika 6. Debet
Kredit
Gl. knj.
Gl. knj.
za prenos salda
za nakup blaga od Ivana Sušnika manj 2 % popusta
» Francu Bregarju prodano blago manj 2 % popusta
» plačilo danes plačljivega akcepta
» Jakobu Jelencu prodanih 100 kom. # á
» voznino in carino od 100 zavojev riža
» plačilo H. Pintarja v Pragi *
» vlogo pri Trgovski banki za račun Josipa Kende na Dunaju
» plačilo Ad. Vodnika za račun Franca Poljanca v Kranju
» za dnine in služnine » razne troške glasom troškovnika » domače potrebščine » saldo
» S Hudniku prodano blago in vnovčen poštni ček

[Stran 17]

Stranovana blagajniška knjiga:

Slika 7. Gl. knj. list
Kredit
Debet
za prenos salda
» Francu Bregarju prodana blago manj 2 % popusta
» nakup blaga od Ivana Sušnika manj 2 % popusta
» Jakobu Jelencu prodanih 100 kom. # á K
» plačani akcept
» pošiljatev H. Pintarja v Pragi v gotovini
» voznino in carino od 100 zavojev riža
» plačilo Ad. Vodnika za račun Franca Poljanca v Kranju
» S. Hudniku prodano blago in vnovčeni poštni ček
» vlogo pri Trgovski banki za račun Josipa Kende na Dunaju
» dnine in služnine » razne troške glasom troškovnika » domače potrebščine » saldo
Slika 8. Gl. knj. list
Debet
Kredit
za prenos salda

[Stran 18]

Naloge.

5.) Sledeče kupčijske slučaje je vknjižiti v blagajniško knjigo. Skleniti jo je z 31. avgustom.

Avgust 1.: Blagajniški prebitek iz prejšnjega meseca K 3845∙20.

» 4.: Od Antona Kramarja, Borovlje, po poštni nakaznici prejel znesek K 756 35.

» 7.: Prodal tvrdki Skaberne, tukaj, raznega blaga za K 1044∙60, odbivši 2 % popusta (K 20 89) proti gotovini.

» 12.: Za razne pisarniške potrebščine plačal K 124∙76 v gotovini.

» 16.: Plačal danes zapadli akcept v znesku K 875∙-.

» 20.: Henriku Letnarju, tukaj, prodal 100 kom. # á 11∙36 = K 1136 —.

» 24.: Vnovčil danes plačljivi menici:

K 630∙50 na O. Slanca, tukaj,

» 984∙20 » S. Resnika, »

» 28.: Po naročilu in za račun Antona Kramarja v Borovljah plačal Trgovski banki K 1000∙— v gotovini.

» 29.: Plačal voznine od raznega kolonijalnega blaga iz Trsta K 168∙40 v gotovini.

» 31.: Plačal služnine in dnine K 350∙-.

» razne troške glasom troškovnika K 58∙24.

Za lastne potrebščine vzel iz blagajnice K 200∙—.

6.) Naslednje kupčijske slučaje je vknjižiti v blagajniško knjigo (listovano ali stranovano). Blagajniško knjigo je zaključiti ter saldo prenesti na naslednji mesec.

Februar 1.: Blagajniški prebitek K 4815∙35.

» 1.: Plačal najemnino od skladišča in pisarne za čas od 1. februarja do 1. maja v znesku K 500∙-.

» 3.: Danes plačljivo rimeso vnovčil pri pozvancu Antonu Kolarju, tukaj, v znesku K 964∙70.

» 7.: Od Petra Hajeka, tukaj, kupil menico za K 1400∙- za dan 25./3. na J. Stareta ter jo diskontoval s 5 % za 46 dnij (K 8∙94), plačal torej v gotovini K 1391∙06.

» 13.: Anton Preskar, tukaj, plačal pri meni za račun Gregorja Burjana v Tolminu znesek K 1800∙- v gotovini.

» 17.: V poravnavo svojega jutri plačljivega dolga plačal pri poštni hranilnici za račun Ivana Vidica v Pragi K 1475∙- v gotovini.

» 21.: Antonu Gregorinu, tukaj, prodal raznega blaga za K 948∙20, po odbitku 2 % popusta (K 18∙96) proti gotovini.

» 25.: Od Franca Tominca, tukaj, kupil proti gotovini 50 komadov 20 frankov á K 19∙14 K 957∙—.


[Stran 19]

Februar 27.: Plačal danes zapadlo potezko v znesku K 1472∙60.

» 28.: Plačal služnine K 386∙50 in za razne troške glasom troškovnika K 44∙18.

Dnevnik.

Prvotno so se v dnevnik vknjiževali vsi kupčijski slučaji brez izjeme, dočim se v novejšem času (zaradi preglednosti) vknjižujejo le kreditni in izmenjevalni kupčijski slučaji; oni kupčijski slučaji pa, ki so združeni s takojšnjim dohodkom ali troškom v gotovini, se vknjižujejo v blagajniško knjigo.

Dnevnik (imenovan tudi journal, memorial, prima nota ali prvopisna knjiga), se vodi stranovan ter ima iste razpredelnice kakor blagajniška knjiga.

Kreditne kupčijske slučaje vknjižujemo v dnevnik na ta način, da zapišemo pri vsaki postavki najprvo ime (tvrdko) in bivališče trgovskega prijatelja, s katerim se je izvršila kupčija in semkaj pripišemo besedo »debet«, če je dotični trgovski prijatelj pri tej kupčiji dolžnik, besedo »kredit« pa, če je upnik. V naslednjih vrstah potem kratko popišemo kupčijski slučaj ter navedemo znesek. Često se v besedilu omenja tudi dospetek (plačilni dan) dotičnega zneska. Po naslednji vrstni črti potegnemo preko razpredelnice za besedilo (vodoravno) črto ločevalko, da so kupčijski slučaji ločeni.

Izmenjevalni kupčijski slučaji, to so slučaji, pri katerih se dá protivrednost sicer takoj, toda ne v gotovini, dado se vknjižiti na tri različne načine:

l.) s tem, da kupčijski slučaj razkrojimo v njegova dva naravna dela, namreč v nakup ali prodajo proti plačilu v poznejši dobi in v poravnavo nastalega dolga odnosno terjatve. Vsled tega imamo v dnevniku dve postavki, v eni je trgovski prijatelj dolžnik, v drugi pa upnik;

2.) s tem, da sicer napišemo v prvi vrsti ime in bivališče trgovskega prijatelja, da pa ne pristavimo niti besedice debet niti kredit, — da tako označimo, da trgovski prijatelj v predležečem slučaju ni niti dolžnik niti upnik;

3.) s tem, da na prvem mestu postavke sploh ne omenjamo imena in bivališča trgovskega prijatelja, marveč da vknjižimo postavko v pripovedni obliki, n. pr. z besedo: »kupil« ali »prodal« itd.

Dnevnik moremo — enako kakor stranovano blagajniško knjigo, — voditi tudi s tremi razpredelnicami za denarne zneske: prva razpredelnica ostane brez nadpisa in sprejema iz izmenjevalnih kupčijskih slučajev izvirajoče zneske, ostali razpredelnici pa imate nadpis »debet« odnosno »kredit«. Če je trgovski prijatelj dolžnik, zapišemo denarni znesek v razpredelnico z nadpisom »debet,« če pa je upnik, ga zapišemo v drugo.


[Stran 20]

razpredelnico z naslovom »kredit«. Umeje se, da vsled tega odpade označevanje »dolžnik« oziroma »upnik« pri imenu in bivališču trgovskega prijatelja.

V nekaterih podjetjih se blagajniške postavke sploh ne prenašajo neposredno v glavno knjigo, marveč se najprvo preneso v dnevnik, odtod pa v glavno knjigo.

Sledeči kupčijski slučaji so v naslednjem dnevniku vknjiženi

Marec 12.: Kolar Janko v Pragi naznanja, da je vplačal na moj poštno-hranilnični račun K 954∙60.

» 15.: Svoj danes plačljivi dolg pri Janku Dorniku v Brnu v znesku K 783∙- sem poravnal z nakazilom prenosa od svojega računa na njegov račun pri poštni hranilnici.

» 20.: Strehar Anton v Gradcu mi naznanja, da je izdal name potezko za K 648∙75 za dan 18./6. po naredbi O. Brajarja.

» 22.: Slokar Davorin v Gradcu je poslal rimeso za K 834∙60 za dan 30./3. na C. Oblaka v dobropis.

» 26.: Hladnik Anton v Lipnici kupil pri meni blaga za K 1982∙35, plačljivo v treh mesecih, Slokar Davorin v Gradcu pa za K 1012∙—, plačljivo v 4 mesecih.

Slika 9. Gl. knj. list
Kolar Janko, Praga, za vplačilo pri poštni hranilnici
kredit
Poštna hranilnica, za vplačilo J. Kolarja, Praga
debet
Ista za prenos na račun J. Dornika, Brno
kredit
..... Dornik Janko, Brno, za plačilo potom poštne hranilnice
debet
Strehar Anton, Gradec, za potezko za dan 18./6. po naredbi O. Brajarja

debet
Slokar Davorin, Gradec, za rimeso za dan 30./3. na C. Oblaka
kredit
Isti za moj račun
debet valuta 26.17.
Hladnik Anton, Lipnica, za dodano blago
debet valuta 26./6.

[Stran 21]

Kakor pri blagajniški knjigi, sklicujemo se tudi pri dnevniku na glavno

knjigo in obratno.

Dné 4. marca prodal Ivanu Korenčanu, tukaj, raznega blaga za K 943∙65 proti temu, da sprejme mojo potezko nanj za 4 mesece dato po naredbi moji lastni.

Ta izmenjevalni kupčijski slučaj moremo, kakor smo videli, vknjižiti na sledeče tri načine.

Marec 1906.

Slika 10. Debet
Kredit
Gl. knj. list
Prodal Ivanu Korenčanu, tukaj, razno blago proti njegovemu akceptu moje potezke nanj, za 4 mesece dato po naredbi moji lastni
Kolar Janko, Praga, za vplačilo pri poštni hranilnici
Poštna hranilnica, Za vplačilo I. Kolarja, Praga
i. t. d.

[Stran 22]

Dnevnica se ne piše vedno na doslej odkazanem mestu, marveč tudi v prostoru za besedilo. V ta namen se ločilna črta v sredi prekine, n. pr.

Slika 11. 15. Dornik Janko, Brno za plačilo potom poštne hranilnice
debet
20. Strehar Anton, Gradec za potezko za dan 18./6., po naredbi O. Brajarja
debet
22. Slokar Davorin, Gradec za rimeso za dan 30./3., na C. Oblaka
kredit
26. Isti za moj račun
debet Valuta 26./7.
itd.

Naloge

7.) Sledeče kupčijske slučaje je vknjižiti v dnevniku:

Januar 4.: Od Josipa Furlana, Brno, prejel fakturo ddo. 2. t. m. o raznih tkaninah v znesku K 3815∙75, plačljivo v 3 mesecih.

» 8.: Adolfu Virbniku v Gradcu prodal raznega blaga za K 1542∙62, plačljivo v 4 mesecih.

» 12: Josipu Bernardu, tukaj, prodal raznega blaga za K 1265∙-proti akceptu moje potezke nanj za tri mesece dato po naredbi moji lastni.

» 16.: Rimeso za K 1265∙— za 12. dan aprila na Josipa Bernarda, tukaj, poslal Maksu Hrovatinu v Ljubnem v dobropis.

» 20.: Josip Furlan v Brnu izdal name potezko za K 3815∙75 za dan aprila po naredbi O. Burnika.

» 24 : Po naročilu poslal Francu Novakoviču v Zagrebu iz svoje zaloge 100 kom. sovereignev, ki jih zaračunam po K 24∙06 = K 2406∙-.

» 28.: Po mojem naročilu in za moj račun plačal Leopold Skalar v Lincu tamošnji banki K 1500∙- v gotovini.

» 30.: Od Ivana Klinarja v Pragi prejel 2 menici:

K 892∙45 za 28. februarij na T. Lukana, tukaj,

» 1250∙- » 30. marec » P. Šolarja, v dobropis na zapadli dan.


[Stran 23]

8.) Sledeče kupčijske slučaje je vknjižiti v blagajniško knjigo odnosno v dnevnik. Blagajniško knjigo je skleniti s 30. aprilom.

April l. : Prebitek iz prejšnjega meseca K 5216∙78.

» 3.: Prejel od J. Fontanarija v Trstu fakturo z dné l. t. m. o netto 965 kg kave á K 125∙- za 50 kg, plačljivo v 4 mesecih K 2412∙50.

» 6.: Ženko Franc v Gradcu mi je poslal dve menici:

K 1248∙50 za 10. dan aprila na Iv. Bučarja, tukaj,

» 924∙25 » 15.» maja » B. Vošnjaka » v dobropis na zapadli dan.

» 9.: Danes prejel dné l. t. m. fakturovano kavo iz Trsta. Plačal voznino, carino in dovoz v znesku K 794∙10 v gotovini ter poslal polovico fakturnega zneska K 1206∙25 po odbitku 2 % popusta (K 24∙12) potom poštne hranilnice J. Fontanariju v Trst. Drugo polovico vplačal, odbivši 2 % popusta, za račun Fontanarijev pri tukajšnji Trgovski banki.

» 10.: Vnovčil danes zapadlo rimeso v znesku K 1248∙50 na Iv. Bučarja, tukaj.

» 15.: Murnik Slavko v Mariboru izdal danes name potezko za račun Franca Ženka v Gradcu v znesku K 1250 - za 14. dan julija po naredbi Otona Voglarja.

» 18.: Kupil od Franca Kotnika, tukaj, M. 950∙- v papirnatem denarju á K 117∙75 = K 1118∙63 proti gotovini.

» 20.: Francu Ženku v Gradcu poslal raznega blaga za K 1468∙30, plačljivo v 4 mesecih.

» 26.: Filip Ribnikar v Ljubnem mi je poslal v poravnavo svojega danes plačljivega dolga K 875∙— v bančni nakaznici, katero vnovčim takoj.

» 28.: Vsled reklamacije dovolil Francu Ženku v Gradcu na blago, fakturovano dné 20. t. m., popusta K 120∙- ter izdal nanj potezko za K 1348∙30 za 20. dan avgusta po naredbi lastni.

» 30.: Plačal služnine K 425∙- v gotovini.

Glavna knjiga.

Glavna knjiga, tudi knjiga naročnikov ali knjiga tekočih računov imenovana, obsega račune (konte) za vsakega posameznega trgovskega prijatelja. Vsak račun ima za nadpis ime tvrdke in njeno bivališče. Dolgovi računoimetnika se vknjižujejo na levi, njegove terjatve do našega podjetja pa na desni strani.

V glavni knjigi so najobičajnejše sledeče razpredelnice: dnevnična, besedilna, sklicevalna (sklicuje se na blagajniško knjigo ali dnevnik), dospetna


[Stran 24]

(skadenčna razpredelnica) in denarniška. V trgovinah s samim blagom se od posameznih postavk navadno ne računajo nikake obresti; v bančnih zavodih pa, kjer se, predno se vpiše saldo, tudi še zaračunavajo obresti, opravnina in drugi troški, imajo glavne knjige še razpredelnici za število dnij in za obrestna števila.

Da v glavni knjigi laže najdemo posamezne račune, imamo posebej ali pa v glavni knjigi sami kazalo (register).

Za one kupčijske slučaje, ki bodo najbrže v najkrajšem času poravnani, kakor tudi za one odjemalce, s katerimi le redkokedaj sklepamo kupčije, v glavni knjigi ne vodimo posebnega računa, marveč vodimo skupni račun, »račun raznih« (»konto pro diversi«) imenovan. Kadar vknjižujemo takšne kupčijske slučaje v dnevnik ali v blagajniško knjigo, pripišemo naslov »račun raznih« k imenu trgovskega prijatelja, ali pa omenjamo ime trgovskega prijatelja samo v besedilu, n. pr.:

Januar 10.: Prodal Juliju Šetini, tukaj, raznega blaga za K 415,38 proti akceptu moje potezke nanj za 3 mesece dato, po naredbi moji lastni.

Slika 12. l. način. Račun raznih debetza J. Šetini, tukaj, prodano blago Va 10./4.
Račun raznih kreditza akcept J. Šetine, tukaj, za 3 mesece dato po naredbi moji lastni
2 način.Račun raznih (J. Šetina tukaj) debetza razno blago Va 10./4
Račun raznih (J. Šetina tukaj) kredit za akcept nanj izdane potezke za 3 mesece dato, po naredbi moji lastni

V podjetjih, ki razpošiljajo blago pogosto proti povzetju, se priporoča voditi »račun povzetja«, ki se za blago, odposlano proti povzetju, obtežuje za fakturni znesek, pri prejemu povzetja pa pripoznava za sprejeti znesek.

Trgovski običaj je, da se ob gotovem času (30. junija, 31. decembra) ali pa vsled naročila odjemalcem ali dodajalcem razpošiljajo prepisi računov. Ti prepisi računov se imenujejo »izpisek računa«, v bančnih zavodih pa »tekoči računi«. Pripošiljanje teh izpiskov ima ta namen, da se vknjižbe


[Stran 25]

dveh trgovskih prijateljev med seboj primerjajo in popravijo eventuelne nepravilnosti.

Pri vknjižbah v glavno knjigo se treba držati sledečih pravil:

l.) Dolgovi trgovskih prijateljev se na njihovem računu vknjižujejo na levi, terjatve pa na desni strani.

2) Besedilo se običajno pričenja z besedico »za« ter bodi po možnosti kratko.

3.) Za vsak kupčijski slučaj naj se porabi ena sama vrstica. Naslednji kupčijski slučaji so na sledečih straneh vknjiženi v blagajniški knjigi, v dnevniku in v glavni knjigi.

Junij l.: Blagajniški prebitek iz prejšnjega meseca K 2856∙35.

» 4.: Od Petra Granello v Trstu prejel fakturo z dné 2. t. m. o raznem blagu za K 984∙60, plačljivo v 4 mesecih.

» 10.: Prejel blago iz Trsta ter pri poštni hranilnici plačal fakturni znesek K 984∙60, odbivši 2 % popusta na račun P. Granello.

» 12.: Prodal Stanku Berniku v Kranju raznega blaga za K 876∙60, plačljivo v 4 mesecih.

» 13.: Prodal Karolu Žužku, tukaj, raznega blaga za K 544∙28

proti akceptu moje nanj izdane potezke za 4 mesece dato, po naredbi moji lastni.

» 16.: Bernik Stanko v Kranju mi je poslal K 876∙60, odbivši 2 % popusta v bančni nakaznici, ki jo vnovčim takoj.

» 18.: Od Petra Granello v Trstu prejel fakturo z dné 16. t. m. za razno blago, glasečo se na znesek K 1072∙75, plačljivo v 4 mesecih.

» 20.: Juriju Kopaču, tukaj, prodal raznega blaga za K 486∙35 proti akceptu moje nanj izdane potezke za 4 mesece dato, po naredbi moji lastni.

» 24.: Došlo je dné 16. t. m. fakturovano blago iz Trsta, vsled tega sem poslal Petru Granello v Trstu obe menici, ki sem jih imel v zalogi in sicer za

K 544∙28 za dan 13. oktobra na K. Žužka, tukaj,

» 486∙35 » » 20. »» » J. Kopača, tukaj v dobropis na zapadli dan.

» 26.: Stanku Berniku v Kranju poslal raznega blaga za K 1845∙20, plačljivo v 4 mesecih.

« 26.: Ivanu Sinkoviču na Dunaju poslal raznega blaga za K 248∙60, odbivši 2 % popusta ter prosil, da mi pošlje kratkoroke rimese.

» 28.: Stanko Bernik v Kranju mi je plačal polovico fakturnega zneska K 1845∙20, odbivši 2 % popusta, potom poštne hranilnice.

» 30.: Ivan Sinkovič na Dunaju mi je poslal K 243∙63 za dan 2. julija na A. Pučnika, tukaj.


[Stran 26]
Slika 13. Debet
Kredit
Za prenos salda
Za pošiljatev Petru Granello v Trstu potom poštne hranilnice manj 2 % popusta
» vnovčeno bančno nakaznico poslano po Stanku Berniku v Kranju manj 2 % popusta
» saldo
» plačilo Stanka Bernika v Kranju potom poštne hranilnice manj 2 % popusta

[Stran 27]
[...]

[Stran 28]
Slika 14. Debet
1906
junij
Za gotovino in popust
oktober
» rimeso za tukaj
» saldo
Slika 15. Debet
1906
junij
Žužek Karol, tukaj za blago
oktober
Kopač Jurij, tukaj za blago
Sinkovič Ivan, Dunaj za blago
junij

[Stran 29]
Slika 16. Kredit
1906
junij
Za blago
oktober
80 julij
Za prenos salda
oktober
Slika 17. Kredit
1906
junij
Za bančno nakazilo
oktober
» gotovino
» saldo
Slika 18. Kredit
1906
junij
Žužek Karol, tukaj za akcept
oktober
Kopač Jurij, tukaj za akcept
Sinkovič Ivan, Dunaj za rimeso za tukaj
julij

[Stran 30]

Naloge

9.) Sledeče kupčijske slučaje je vknjižiti v blagajniški knjigi, dnevniku ter glavni knjigi in sicer enkrat v knjigah Božidara Voduška na Dunaju, drugič pa v knjigah Bogomila Senekoviča v Pragi.

Julij 1.: Blagajniški prebitek pri Božidaru Vodušku na Dunaju K 3415∙28, pri Bogomilu Senekoviču v Pragi K 4172∙44.

Božidar Vodušek dolguje Bogomilu Senekoviču iz prejšnjega meseca K 863∙90 za dan 8. julija.

» 4.: Božidar Vodušek prejel od Bogomila Senekoviča fakturo z dné 2. t. m. za

200 m črnega sukna à K 12∙50 in plačljivo

300 » sivega » » » 9∙75 v 4 mesecih

» 7.: Vodušek Božidar plačal na poštno-hranilnični račun Bogomila Senekoviča v poravnavo svojega jutri zapadlega dolga K 863∙90.

» 9.: Senekovič Bogomil v Pragi prejel od poštne hranilnice obvestilo o dobropisu tega zneska.

» 10.: Božidar Vodušek prejel od Bogomila Senekoviča obvestilo, da je slednji izdal nanj potezko za K 3425∙- za dan 2. novembra po naredbi svoji lastni.

» 14.: Vodušek poslal rimeso, ki jo je imel v zalogi, K 10∙- za 31. dan oktobra na K. Legata v Pragi, Bogomilu Senekoviču v dobropis.

» 18.: Vodušek prejel od Senekoviča fakturo z dné 16. t. m. za

100 m črnega sukna à K 12∙50 in plačljivo

200 » sivega » » 9∙75 v 4 mesecih.

» 20.: Vodušek plačal v poravnavo fakture z dné 2. t. m. K 800∙- odbivši 2 % popusta (K 16∙-) Senekoviču potom poštne hranilnice.

» 22.: Senekovič prejel od poštne hranilnice obvestilo o dobropisu tega zneska.

» 26.: V poravnavo fakture z dné 16. t. m. plačal Vodušek za račun Senekovičev polovico K 1600∙-, odbivši 2 % popusta (K 32∙-) Trgovski banki na Dunaju, drugo polovico K 1568∙- pa poslal v gotovini Senekoviču na Dunaju.

V glavni knjigi je voditi samo Voduškov odnosno Senekovičev račun.

10.) Na podlagi imovinskega popisa, navedenega v nalogi št. 4 na strani 12., je otvoriti knjige z dnem l. julija. Nato je naslednje kupčijske slučaje v blagajniško knjigo, dnevnik in glavno knjigo vknjižiti ter voditi stranske vknjižbe o prejetem in izdanem blagu, o prejetih in izdanih menicah, novcih na posebnem pomožnem listu.


[Stran 31]

Julij 4.: Vnovčil danes plačljivo rimeso v znesku K 1850∙- .

» 8.: Mandič Luka na Poljanah mi naznanja, da je vplačal za moj račun pri poštni hranilnici K 1815∙72.

» 12.: Prodal Luki Mandiču na Poljanah 10 zavojev kave, netto 610 kg ,à K 156∙- za 50 kg, plačljivo (K 1903 20) v 4 mesecih.

» 15.: V poravnavo svojega danes zapadlega dolga plačal pri poštni hranilnici na račun Tomaža Kavčiča v Trstu K 1075∙80.

» 20.: Luka Mandič na Poljanah mi je poslal menico za K 1403∙20 za 12. dan novembra na A. Rupnika, tukaj, v dobropis.

» 24.: Ostalih 10 zavojev kave, netto 610 kg, prodal Francu Blejcu, tukaj, à K 156∙- za 50 kg K 1903∙20, odbivši 2 % popusta (K 38∙06) proti gotovini.

» 25.: Od Tomaža Kavčiča v Trstu kupil 30 zavojev kave, netto 1830 kg á K 144∙20 za 50 kg (vštevši vse troške) = K 5277∙72, plačljivo v 4 mesecih. (Danes je došlo blago.)

» 27.: Prodal 50 kom. # á K 11∙40 = K 570∙- Petru Poljancu, tukaj, proti gotovini.

» 29.: Na svoj poštno - hranilnični račun plačal K 500∙- v gotovini.

» 31 : Plačal razne troške K 84∙20 v gotovini.

Dné 31. julija je zaključiti blagajniško in glavno knjigo ter napraviti popis imovine. Za slednjega veljajo tile podatki:

cekini á K 11∙40,

diskont rimes á 4½ % = K 21∙35,

kava á K 144∙20 za 50 kg netto,

odpis pri premičninah 1 % = K 9∙68,

diskont potezek 4½ % = K 0∙30

Pomožne knjige.

Iz glavnih knjig enostavnega knjigovodstva ni razvidno, koliko množino premoženjskih delov smo tekom gotovega časa prejemali in izdajali, marveč v glavnih knjigah je navedena le vrednost dotičnih premoženjskih delov. Ker pa v glavnih knjigah že zaradi boljšega pregleda ne kaže navajati podrobnih podatkov (o množini, meri, teži, številu itd.), vodimo poleg osnovnih knjig še pomožne knjige.

Te delimo:

l. v pomožnice, ki zaračunavajo zalogo blaga, rimes, deviz, valut, efektov itd.; imenujejo se skontri, (ednina: skontro),

2. pomožnice, ki popolnjujejo ali razbremenjajo osnovne knjige s tem, da vase sprejemajo podatke o fakturah, o času dospelosti, poštnini i. t. d.; te imenujemo beležnice.


[Stran 32]

Najvažnejše pomožne knjige so:

Blagovni skontro, skontro rimes, deviz, valut , efektov, dalje knjiga o potezkah, nakupna in prodajna knjiga, odpravniške knjige, troškovnik, knjiga o dospetku (skadenčna knjiga) itd.

Koliko pomožnih knjig je v rabi in kakšne pomožne knjige se vodijo, je odvisno od posebnosti dotičnega podjetja. Gotovo pa je, da daje večje število pomožnih knjig večji pregled gospodarstva.

Blagovni skontro, tudi knjiga o blagu ali skladiščna knjiga imenovan, ima namen, da ob vsakem času jasno zrcali zalogo blaga. Vodi se listovan, na levi strani, ki nosi nadpis »sprejeto«, vknjižujemo prejeto, na desni pa, ki nosi nadpis »izdano«, beležimo izdano blago. Glede oblike te knjige ni možno dati gotovih določil, ker je njena razpredelitev zavisna od posebnosti podjetja. V njej vodimo lahko za vsako vrsto blaga poseben račun ali pa ga vodimo skupno za več vrst blaga. Oblika in število razpredelnic je odvisna od tega, ali zaračunavamo v knjigi o blagu le množino blaga ali pa njegovo množino in vrednost. V poslednjem slučaju si moramo napraviti še razpredelnico za enotno ceno in za skupni znesek.

Razlika med levo in desno nam kaže, kolika zaloga mora biti v našem skladišču. Če primerjamo zalogo blaga v skladišču z zalogo, ki nam jo kaže blagovna knjiga, pravimo, da blago »skontrujemo

Pri tem se nam često pokaže, da so v teži nastale razlike (n. pr. ker dotično blago izpuhteva, ker se drobi ali suši itd.). Te razlike v teži izenačimo tako, da jih vknjižimo na desni med izdano blago, seveda brez cene.

Pri sklepanju knjige vstavimo zalogo blaga na desno, vsled česar si morate biti leva in desna stran glede množine blaga enaki. Če pa zaračunavamo v knjigi tudi vrednost, dognati nam je saldo, ki pomenja dobiček, če je na levi, izgubo pa, če je na desni. Na to je potegniti sklepne črte ter zalogo prenesti na levo novega računa.


[Stran 33]
Slika 19. Sprejeto
Izdano
dne
od
vreč
brutto
tara
netto
dne
komu
vreč
brutto
tara
netto
kilogramov
kilogramov
1906
1906
novemb.
Granello Petra, Trst
novemb.
Francu Poljancu, Lipnica
istega 20
Ivanu Kolarju, tukaj
decemb.
Filipu Valjavcu, Kranj
Zaloga glasom popisa
jan.
Zaloga glasom popisa

[Stran 34]
Slika 20. Sprejeto
dne
od
vreč
brutto
tara
netto
cena
znesek
kilogramov
K
h
1906
jan.
Zaloga glasom popisa
Granello Petra, Trst
Dobiček
febr.
Zaloga glasom popisa

Naloge

11.) Sledeče kupčijske slučaje je vknjižiti v blagovni skontro: a) zaračunavaj le množino, b) zaračunavaj poleg množine tudi vrednost blaga:

Junij 1.: Zaloga iz meseca maja: 10 zavojev kave Karakas, brutto 600 kg, tara 10 kg, netto 590 kg á K 125 - za 50 kg = K 1475∙- in 20 vreč pimenta Jamaika, brutto 1080 kg, tara 30 kg,

netto 1050 kg á K 84,25 za 50 kg K 1769,25.

6.: Prodal Juriju Mihelčiču v Lincu 5 zavojev kave Karakas, brutto 305 kg, tara 5 kg, netto 300 kg á K 137,50 = K 825 -


[Stran 35]
Slika 21. Izdano
dne
komu
vreč
brutto
tara
netto
cena
znesek
kilogramov
K
h
1906
jan.
P. Poljancu, tukaj
S. Megliču v Kranju
Zaloga glasom popisa

in 10 vreč pimenta Jamaika, brutto 540 kg, tara 15 kg, netto 525 kg à K 95∙- = K 997∙50, plačljivo v 4 mesecih.

Junij 10.: Svoji podružnici prepustil po nakupni ceni 1 zavoj kave Karakas, brutto 59 kg, tara 1 kg, netto 58 kg á K 125∙- = K 145∙- in 1 vrečo pimenta Jamaika, brutto 54 kg, tara 1½ kg, netto 52½ kg á K 84∙25 = K 88∙46.

15.: Ivanu Perdanu, tukaj, prodal 8 vreč pimenta Jamaika, brutto 432 kg, tara 12 kg, netto 420 kg á K 95∙50 = K 802∙20, plačljivo v 4 mesecih.


[Stran 36]

Junij 18.: Anton Vičič v Trstu mi je poslal raznega blaga, ki ga je v blagovnem skontru zaračunati takole: 20 zavojev kave Karakas, brutto 1220 kg, tara 20 kg, netto 1200 kg à K 125∙50 za 50 kg = K 3012∙-; dalje 40 vreč pimenta Jamaika, brutto 2030 kg, tara 30 kg, netto 2000 kg, à K 84∙- za 50 kg = K 3360∙-, plačljivo v 4 mesecih.

» 24.: Svoji podružnici prepustil 1 zavoj kave Karakas, brutto 59 kg, tara 1 kg, netto 58 kg à K 125∙- = K 145∙— in 1 vrečo pimenta Jamaika, brutto 54 kg, tara 1½ kg, netto 52½ kg à K 84∙25 = K 88∙46.

» 25.: Josipu Burniku v Velikovcu prodal 10 zavojev kave Karakas, brutto 604 kg, tara 10 kg, netto 594 kg à K 138∙- = K 1639∙44, plačljivo v 4 mesecih.

» 28.: Juriju Mihelčiču v Lincu poslal 10 vreč pimenta Jamaika, brutto 1020 kg, tara 15 kg, netto 1005 kg à K 95∙50 = K 1919∙55, plačljivo v 4 mesecih.

» 30.: Skleniti je račun kave Karakas ter pimenta Jamaika in zalogo prenesti na nov račun.

Kava Karakas à K 125∙50 piment Jamaika á » 84∙- za 50 kg.

Po istih načelih se v skontru o valutah vknjižuje prejem in izdaja valut (zlatih in srebrnih novcev, tujega papirnatega denarja itd.). V podjetjih, v katerih se često ponavlja nakup ali prodaja efektov (državnih papirjev, zastavnih listov, delnic, srečk itd.), je potrebno, da se vodi

skontro o efektih.

Tudi o rimesah, devizah in potezkah je voditi pomožne knjige, ki se imenujejo skontro o rimesah, devizah in potezkah. Ako ima menični skontro vse podatke glede menice (rimese ali devize), se imenuje tudi menična odtisna knjiga.

V velikih podjetjih se delajo tudi pregledne beležke o blagovnih postavkah, rimesah in potezkah, iz katerih je sleherni dan razvideti, kakšne zneske nam je prejeti odnosno plačati. Te knjige se imenujejo knjige o dospetku ali skadenčne knjige ter se dele v knjigo o dospetku blagovnih postavk, v knjigo o dospetku rimes in v knjigo o dospetku potezek.

Fakturne knjige. Došle fakture se običajno prepišejo v posebno knjigo, ki se imenuje nakupna knjiga . Ta se vodi listovana, in sicer tako, da na levo stran prepišemo došli račun, na desni pa napravimo v


[Stran 37]

enaki višini kalkulacijo. Vsled tega se imenuje ta knjiga tudi »kalkulacijska knjiga.« Često tudi zbiramo fakture same v posebni knjigi, vsled česar si prihranimo prepisovanje. Kalkulacijsko knjigo vodimo lahko tudi stranovano. V tem slučaju napravimo kalkulacijo koncem vsakega prepisa dotične fakture.

Izdane fakture se pred odpravo odtisnejo v fakturno odtisno knjigo. Poleg te se vodi tudi naročilna ali komisijska knjiga , v katero se vknjižujejo vsa došla naročila in računi o odposlanem blagu. lz te knjige, ki se imenuje prodajna knjiga, se potem prepisujejo fakture.

Da razbremenimo blagajniško knjigo, izročamo začetkom meseca kakemu uslužbencu okroglo svoto, s katero poravnava tekoče male troške n. pr. poštnino, zavojnino, kolke, črnilo, pisalne potrebščine itd. O tej svoti nam mora koncem meseca dati obračun. Vknjižujejo pa se takšni izdatki v pomožno knjigo, troškovnik imenovano.


[Stran 38]
Slika 22. Sprejeto
dne
od
#
20 frankov
20 mark
sovereigni
nemški bankovci v markah
italijanski bankovci v lirah
kurz
znesek
1906
decemb.
Zaloga
Vrhovnika Ivana, tukaj
Dobiček
januar
Zaloga

Naloge.

12.) Sledeče kupčijske slučaje je vknjižiti v skontro o valutah po množini in vrednosti:

Januar 1.: Zaloga: 25 kom . # à K 11∙34, 50 kom. zlatov po 20 frankov à K 19∙15, 75 kom. sovereignev à K 23∙99, 500 Ro. v bankovcih à K 253∙75 za 100 Ro., M. 1250∙- v nemških bankovcih à K 117∙55 za 100 mark.

» 5.: Karol Murnik v Lincu mi je poslal 100 # , katere sem sprejel v svojo zalogo po K 11∙32.

» 10.: Plačal carino s 25 sovereigni à K 24∙02.


[Stran 39]
Slika 23. Izdano
dne
komu
#
20 frankov
20 mark
sovereigni
nemški bankovci v markah
italijanski bankovci v lirah
kurz
znesek
decemb.
Trgovski banki, tukaj
Carinskemu uradu
Petru Granello, tukaj
Juliju Cegnarju, tukaj
Zaloga

Januar 15.: Kolenc Viktor v Monakovem mi je poslal M 875∙- v bankovcih, katere sem zaračunal po K 117∙50.

» 20.: Tukajšnji Trgovski banki izročil v dobropis: Ro. 500∙- M. 1000∙- in 100 kom. # , ki so se mi zaračunali à K 254∙25, 117∙75 in 11∙38.

» 25.: Kalmus Nikolaj v Petrogradu mi je poslal Ro. 1000∙— v bankovcih. Te sem sprejel po K 253∙95.

» 31.: Skontro je skleniti po sledečem kurzu: # à K 11∙36, franki à K 19∙18, sovereigni K 24∙07, bankovci v rubljih à K 254∙35, bankovci v markah à K 117∙85.


[Stran 40]

Vzorec skontra o rimesah.

Slika 24. Sprejeto
dné
št.
menični znesek
dan plačljivosti
prejel od
pozvalec
pozvanec
1906
nov.
decber.
I. Klinar, Dunaj
Franc Bregar
Karol Koren, tukaj
febr.
dtto
dtto
Josip Brovet, »
dec.
marec
moja potezka
sam
H. Soklič, Brno
april
M. Leskovar, tukaj

Vzorec skontra o devizah.

Slika 25. Sprejeto
št. dné
menični znesek
plačilni dan
prejel od
kraj plačljivosti
1906
decber.
marec
Trg. banke
Monakovo

[Stran 41]
Slika 26. Izdano
naredba
izdaje
rok
opomnja
dan oddaje
komu
list
kraj
mesec
dan
1906
lastna
Olomuc
junij
6. mesec
decb.
vnovčena
M. Koman
»
avgust
Trg. Banki
lastna
Dunaj
decb.
Slika 27. Izdano
izdaje
pozvanec
dné
komu
kraj
mesec
dan
Dunaj
december
Jos. Hočevar
december
18.
F. Kerinu, Monakovo
Slika 28. Vnovčenje
za račun
naznanjena dné
sprejeta dné
opomnja
list blagajniške knjige
november
november
plačana

[Stran 42]
Slika 29. 4.
Blag. sk. 1
P. Sajovic, tukaj. Račun z dné t. m. o sledečem blagu: 10 vreč moke št. 1, brutto netto 850 kg à 10 » » » 2, » = » 850 » » 10 » » » 3, » = » 850 » » manj 2 % popusta proti takojšnjemu plačilu
Moro Ivan, Trst. Račun z dné 5. t. m. o blagu, poslanem po I. Lukežiču kot tovorno blago, plačljivo v 3 mesecih: 15 zavojev kave Portoriko brutto 935 kg, tara 15 kg, netto 920 kg za 50 kg à 15 zavojev kave Java brutto 900 kg, tara 15 kg, netto 885 kg, za 50 kg à Va. za dan 5. februarja
Lundenburška delniška družba. Račun z dné 7. t. m. o blagu, poslanem kot tovorno blago, plačljivo v 3 mesecih: 100 kosov la raffinade, netto 986 kg à Va. za dan 7. februarja
Brumen Franc, Bremen. Račun z dné 8. t. m. o blagu, poslanem po I. Letnarju kot tovorno blago, plačljivo v 1 mesecu: 25 zavojev riža, ff. glacé, Brutto netto 2500 kg à M. 10∙50 za 50 kg Va. za dan 8. decembra
M. 525

[Stran 43]
Slika 30. Nakupna cena glasom fakture
16.
Kalkulacija. Znesek fakture Voznina od Trsta do Dunaja Dovoz Carina od brutto 1835 kg, car. tara 2 %, netto 1799 kg poravnana s 83 napsd'or à 19∙12 K 1586 96 ostanek v gotovini 3 88 1½ % popusta v 100 Nabavni troški za tri mesece
Razdelitev troškov. Delež fakture Voznina in dovoz Carina Nabavni troški za tri mesece 50 kg netto, plačljivo v 3 mesecih, stane torej
Portoriko
Java
Kalkulacija Znesek fakture Voznina in dovoz 1½ % popusta v 100 Nabavni troški za tri mesece 100 kg netto, plačljivo v 3 mesecih, stane K 78
Kalkulacija. Znesek fakture M. 525.— à K 116∙45 Voznina in dovoz Carina od brutto 2500 kg, car. tara 2 % netto 2450 kg poravnana s 15 cekini à 11∙16 K 167∙40 ostanek v gotovini 5 71 Nabavni troški proti takojšnjemu plačilu 1 % popusta v 100 Nabavni troški za 3 mesece 100 kg netto, plačljivo v 3 mesecih stane K 44 02

[Stran 44]
Slika 31. 20.
Blag. sk.
Ženko Friderik, tukaj. 500 kosov la raffinade, netto 493 kg à manj 1½ % popusta proti takojšnjemu plačilu
Zima Julij, tukaj. 5 vreč moke št. 1, brutto netto 425 kg à 5 » » » 3, » » 425 » » Va za dan 23. marca
Bukovčan Peer, Brno. 5 zavojev kave Portoriko brutto 310 kg, tara 5 kg; netto 305 kg za 50 kg à 5 zavojev kave Java brutto 300 kg, tara 5 kg; netto 295 kg. za 50 kg à Va za dan 25. februarja Poslano po I. Smrekarju, tukaj, po železnici kot tovorno blago
128. Hribar Ivan, Ljubno. 10 zavojev riža, brutto = netto 1000 kg 48 t 480 manj I popusta 7 1 20 Poravnano s povzetjem. 472 1 80 180 110
Hribar Ivan, Ljubno. 10 zavojev riža, brutto = netto 1000 kg à manj 1½ % popusta Poravnano po povzetju. Poslano po I. Smrekarju, tukaj, po železnici kot tovorno blago.

[Stran 45]

Knjiga o dospetku potezek.

Slika 32. Pozvalec
naredba
št.
plačana
opomnja
611 36
Brumen Franc
lastna
Iv. Murniku
Svetlič Pavel
lastna
Iv. Vodniku

[Stran 46]
[46]

Zaključek knjig*, (letni zaključek).

Ker mora trgovec vsled člena 29. trg. zakonika vsako leto sestaviti popis imovine in bilanco, se bode že med letom večkrat o tem, ali so vknjižbe v njegovih knjigah pravilne, prepričal na ta način, da bode sleherni mesec zaključil blagajniško knjigo ter skontroval blagajnico, primerjal zalogo menic, blaga, valut in efektov z zapiski pomožnih knjig in se večkrat preveril tudi o tem, ali so se postavke iz blagajniške knjige in iz dnevnika pravilno prenesle v glavno knjigo. Slednje je zlasti velikega pomena v odpravniških podjetjih, ki pošiljajo izpiske računov sleherni mesec svojim naročnikom (komitentom).

Letni zaključek se napravi takole:

Najprvo je dognati zalogo gotovine, valut, blaga, menic itd. Na podlagi teh podatkov se zaključijo pomožne knjige kakor tudi vsi računi v glavni knjigi. Zaključeni računi glavne knjige kažejo, kateri trgovski prijatelji so naši dolžniki in kateri naši upniki. Nato se sestavi končni popis. Razlika med aktivi in pasivi je čisto premoženje koncem upravnega leta.

To se primerja z začetnim premoženjem: če je končno premoženje večje nego začetno, imeli smo »dobiček«, sicer pa »izgubo«.

Pravilnost izkazanega dobička (odnosno izkazane izgube) se da pri enostavnem knjigovodstvu le težko dokazati, tudi se ne da — vsaj natanko ne dognati, iz katerih posameznih uspehov obstoji splošni uspeh. Sploh pa bi bilo tako delo jako mučno in dolgotrajno. Morali bi namreč za vsak kupčijski slučaj, ki se je pripetil, posebej dognati dobiček ali izgubo ter na podlagi teh raziskavanj sestaviti »izkaz o dobičku in izgubi«. Če smo vodili vsakovrstne pomožne knjige, nam te sicer nekoliko olajšujejo naporno delo, vendar pa uspeh ni natanko dognan. To je tudi vzrok, da se pri enostavnem knjigovodstvu sploh ne sestavljajo izkazi o dobičku in izgubi.

(Vknjižba enomesečnega kupčijskega načrta v osnovnih in pomožnih knjigah z letnim

zaključkom vred je v praktičnem delu knjige.)


[Stran [47]]
[[47]]

C. Knjigovodstvo v trgovinah na drobno

(v detajlnih ali nadrobnih trgovinah)

Način poslovanja v nadrobnih trgovinah ne zahteva mnogo knjig. Največ se uporabljajo: popis imovine, blagajniška knjiga , priročna in glavna knjiga , ali mesto zadnjih dveh samo priročna knjiga za odjemalce.

Kakor smo vže pri blagajniški knjigi omenili, je najumestneje, da se tudi tukaj vodi blagajniška knjiga stranovana. Dohodke v gotovini vknjižujemo vsak dan posebej v eni sami postavki pod naslovom »dnevno izkupilo«, ker bi bilo vsakokratno vknjiževanje številnih malih dohodkov preveč zamudno, morda celo neizvršljivo. V mnogih podjetjih ima osobje male knjižice (bloke), kojih listi se dado črez polovico odtrgati. Pri vsaki prodaji zapiše trgovski sotrudnik skupni znesek na vsako polovico lista; prva polovica ostane v njegovi knjižici, dočim izroči odjemalec drugo polovico z denarjem vred blagajničarju. S pomočjo teh listov se da pravilnost dnevnega izkupila natanko dognati. Često pa se posamezni dohodki pišejo v posebno knjigo brez besedila ter se potem seštejejo.*

Dolgovi onih odjemalcev, ki ne plačajo takoj, marveč le od časa do časa ali pa ob določenem roku, n. pr. l. vsakega meseca, se vknjižujejo v priročno knjigo za odjemalce. Kupčijski slučaji se vknjižujejo zaporedoma, slično kakor v dnevniku. Kadar odjemalec plača, se vknjižba enostavno prečrta ter pripiše: »plačano dné . . . .« Za one odjemalce, ki plačujejo redno ob določenem času ter jemljejo večjo množino blaga, napravimo v priročni knjigi poseben račun. Poleg tega izročamo takim odjemalcem knjižice, v katere zapisujemo izročeno jim blago in v katerih tudi potrjujemo sprejeto plačilo. Tako urejena priročna knjiga za odjemalce nadomešča dnevnik in glavno knjigo. Če se pa vodi glavna knjiga, postavk vanjo ne prenašamo vsak dan, temveč ponavadi šele koncem meseca; umevno pa je, da le one, ki še niso plačane.

Izraz »priročna knjiga« pa tudi znači pomožno knjigo, v katero vse osobje črez dan vknjižuje pripetivše se kupčijske slučaje. Na podlagi teh zapiskov se potem sleherni dan redno vknjižuje v blagajniško knjigo in v dnevnik.

Blago za nadrobno trgovino nakupujemo proti gotovini ali pa proti poznejšemu plačilu, redkeje z menicami, vsled česar so menične kakor

8

[Stran 48]
[48]

tudi dospetne knjige tukaj ponajveč nepotrebne. Skoraj nemogoče je tudi voditi knjigo o blagu, ker se blago v tako številnih, a tako malih množinah razprodaja. V tem pogledu se mora trgovec zanašati na poštenost svojega osobja.

Slika 33. 18.
Berta Šafec, Poljanska cesta 80. 5 kg moke št. 2 . . à -∙45 5» » » 3 . . »∙-∙43 5 / petroleja . . .»∙-∙38 Plačano dné 22. decembra 1906.
Jamnik Ivan, Breg 18. 2 kg kave Portoriko . . à 3.60 10 »moke št. 3 . »∙-∙43 5 » sladkorja . . » - 80
Roglič Peter, tukaj. 1 kg grozdink . .. á 1∙50 5 » moke št. 1 » -∙47 2 » kave Portoriko » 3∙60 3 » riža » -∙50 5 » sladkorja » -∙80 Plačano dné 2. januarja 1907.
itd.

Ako je s trgovino na debelo združena nadrobna trgovina, smatra se slednja za trgovskega prijatelja trgovine na debelo in ima pred drugimi trgovskimi prijatelji to prednost, da prejema blago od trgovine na debelo po njeni lastni, nakupni ceni.

V glavni knjigi trgovine na debelo je torej otvoriti račun z naslovom: »nadrobna trgovina, tukaj« ali »moja nadrobna trgovina«. Ta račun se obtežuje za vse, kar je nadrobna trgovina sprejela in razbremenja za ono, kar je nadrobna trgovina oddala (gotovina).

Nadrobna trgovina je samostojno podjetje, četudi se vodi združena s trgovino na debelo. Morajo se torej voditi v njej vse predpisane knjige.

Sledeči dvamesečni kupčijski načrt je vknjižen na str. 53 v blagajniški knjigi in v priročni knjigi za odjemalce. Koncem teh je sestavljen posebni popis za dan 31. decembra 1906.

Nadrobna trgovina.

November 1.: Glavna trgovina založila K 200∙-.

» 2.: Nakupljeno hišno opravo za K 400∙- plačala glavna trgovina. Plačal za vrečice, vrvico in papir K 20∙-.


[Stran 49]
[49]

November 4.: Sprejel blaga od glavne trgovine po nakupni ceni in sicer:

2 vreči moke št. l = netto 170 kg à 40 K 68∙-

2 » » » 2 = » 170 » » 36 » 61∙20

2 » » » 3 = » 170 » » 84 » 58∙00 K 188∙–

» 5.: Kupil od Petra Majdiča, tukaj,

50 kg grozdink à 1∙30 . . . K 65∙-

50 » mandljev à 2∙20

Ta znesek je takoj v gotovini plačala glavna trgovina.

» 6.: Od Tomaža Eržena, tukaj, kupil:

2 sodčka petroleja,

brutto 330 kg

tara 66 » à 20 %

netto 264 kg à 36 . . . . K 95∙04

Plačala glavna trgovina takoj v gotovini.

» 7.: Dnevno izkupilo . . . . . . . . . . K 52∙50

» 8.: » » . . . . . . . . . . . . . » 68∙70

» 9.: » » . . . . . . . . . . . . . » 33∙76

» 10.: » » . . . . . . . . . . . . . » 84∙20; in prodal Berti Šafčevi, tukaj, na knjižico:

5 kg moke št. 1 à -∙47 . . . . . . . . . . . » 2∙35

1 » grozdink » 1∙50 . . . . . . . . . . » 1∙50

2 » mandeljev » 3∙- . . . . . . . . . . » 6∙- K 9∙85

» 11.: Dnevno izkupilo ..................................... K 76∙34

» 12.: Od glavne trgovine sprejel 25 kosov sladkorja

netto 246 kg à 78∙- . . . . . . . . . . . . . . K 191∙88

Dnevno izkupilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K 81∙12

» 13.: » » . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K 56∙72

» 14.: » » . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K 78∙25; prodal

Petru Rogliču, tukaj, na knjižico:

10 kg moke št. 2 à -∙47 . . . . . . . . . . . . . . . . » 4∙50

2 » mandeljev » 3∙- . . . . . . . . . . . . . . » 6∙- K 9∙85

» 15.: Dnevno izkupilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K 21∙57

» 16.: » » . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .K 62∙89

Od glavne trgovine prejel;

netto 122 kg kave Portoriko à 284∙34 K 346∙89

» 118 » » Java » 195∙15 » 230∙28 K 577∙17

Iz ročne blagajnice plačam glavni trgovin ......... K 500∙-

» 17.: Dnevno izkupilo ......................................................» 33∙32


[Stran 50]
[50]

November 18.: Dnevno izkupilo ....................................... K 92 94 prodal

Berti Šafčevi, tukaj:

2 kg kave Portoriko à 3∙60 . » 7∙20

10 » moke št. 3 » -∙43 . » 4∙30

5 » sladkorja » -∙80 . »4∙– K 15∙50

» 19.: Dnevno izkupilo . . . . . . . . . . . . K 87∙43

Od glavne trgovine sprejel po nakupni ceni:

500 kg riža à 43∙45 . . . . . . . . K 217∙25

» 20.: Dnevno izkupilo . . . . . . . . . . . . .» 63∙67

» 21.: » » . . . . . . . . . . . . » 87∙42

Od glavne trgovine sprejel:

100 m rumburškega platna à 190 » 190∙-

80 » perkala » -∙72 » 57∙60

120 » širtinga, belega » -∙86 » 103∙20

200 » » barvastega » -∙70 » 140∙- K 490∙80

» 22.: Dnevno izkupilo . . . . . . . . . . . . . . . . K 73∙86

Minki Stojanovi prodal na knjižico:

l kg grozdink à 1∙50 . . . . . . . . . . » 1∙50

5 » moke št. 1 »-∙47 . . . . . . . . . . » 2∙35

5 » » » 2 » -∙45 . . . . . . . . . . . .» 2∙25

5 » » » 3 »-∙43 ......................» 2∙15 K 8∙25

» 23.: Dnevno izkupilo ................................... K 41∙39

» 24.: » » . . . . . . . . . . . . . . . . .» 28∙72

» 25.: » » ….............................» 71∙12

Prodal Petru Rogliču, tukaj, na knjižico:

5 kg riža à -∙50 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .K 2∙50

3 » kave Java » 2 80 ..............................................» 8∙40 K 10∙90

» 26.: Dnevno izkupilo .................................................................... K 69∙58

» 27.: » » ............................................................................ » 67∙78

Prodal Minki Stojanovi, tukaj, na knjižico:

2 kg kave Portoriko à 3∙60 ..…………...K 7∙20

2 » sladkorja » -∙80 …………….» 4∙-

3 » riža » -∙50 …………...» 1∙50 K 12∙70

» 28.: Dnevno ............................................. K 47∙32

» 29.: » » .....................................................» 84∙13

» 30.: » » .....................................................» 97∙44.

Iz ročne blagajnice izročil glavni trgovini K 800∙- ter plačal služnino in druge drobne troške v skupnem znesku K 98∙97.


[Stran 51]
[51]

Nadrobna trgovina.

December 1.: Dnevno izkupilo .......................... K 67∙42

» 2.: » » ………………. » 120∙80

Sledeča plačala mesečni račun:

Minka Stojanova . . . . . . . . . . . . . . . . .» 20∙95

Peter Roglič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .» 2∙,40

» 3.: Dnevno izkupilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .» 82∙15

Minka Stojanova prejela na knjižico:

10 l petroleja à –∙38………………….» 3∙80

2 kg mandeljev » 3∙- …………………..» 6∙- K 9∙80

» 4.: Dnevno izkupilo .......................... K 76∙92

Berta Šafčeva plačala mesečni račun za november

v znesku ...............................................K 25∙35

» 5.: Dnevno izkupilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . » 84∙36

Nadrobna trgovina prejela od glavne trgovine:

50 kosov sladkorja netto 492 kg

à 78∙- ...........................………………..K 383∙76

» 6.: Dnevno izkupilo …………………………… » 90∙80

» 7.: » » ……….............................» 79∙37

Peter Roglič prejel na knjižico:

5 l petroleja à –∙38 ………….. » 1∙90

5 kg moke št. 1 » –∙47 ………….. » 2∙35

5 » » 3 » -∙43 …………... » 2∙15

1 » grozdink » 1 50 …………… » 1 50 K 7∙90

» 8.: Dnevno izkupilo ……………………………… K 56∙87

Berta Šafčeva, tukaj, prejela na knjižico:

5 kg moke št. 2 à -∙45 . . . K 2∙25

5 » » » 3 » -∙43 . . . . .» 2∙15

5 l petroleja » -∙38 ......... » 1∙90 K 6∙30

» 9.: Dnevno izkupilo …............................................ K 99∙84

Nadrobna trgovina prejela od glavne trgovine po nakupni ceni:

2 zavoja kave Portoriko

brutto 124 kg

tara 2 »

netto 122 kg à K 196∙15 . . K 346∙89

2 zavoja kave Java

brutto 120 kg

tara 2 »

netto 118 kg à K 284∙34 . . K 230∙28 K 577∙17


[Stran 52]
[52]

December 10.: Dnevno izkupilo ................................................ K 69∙14

» 11.: » » ……………………………… » 70∙70

Minka Stojanova prejela na knjižico:

5 kg sladkorja à -∙80 ………….» 4∙-

2 » kave Portoriko » 3∙60 ……….. » 7∙20 K 11∙20

» 12.: Dnevno ................................................... K 83∙92

» 13.: » » ...................................................» 62∙90

» 14.: » » ....................................................» 84∙23

Nadrobna trgovina izročila glavni trgovini K 100∙– v gotovini.

» 15.: Dnevno izkupilo ......................................... K 48∙20

» 16.: » » . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .» 79∙64

Roglič Peter prejel na knjižico:

5 l petroleja à –∙38 ………………….» 1∙901 kg mandeljev » 3∙- ……………………..» 3∙–

5 » moke št. 2 » -∙45 ……………………» 2∙25 K 7∙15

» 17.: Dnevno i izkupilo .................................................... K 98∙33

Nadrobna trgovina prejela od glavne trgovine:

3 vreče moke št. 1, netto 255 kg à 40∙- K 102∙-

3 » » » 2, » 255 » » 36∙- » 91∙80

3 » » » 3 » 255 »…….» 34∙-» 86∙70 K 280∙50

» 18.: Dnevno izkupilo ................................................... K 84∙52

» 19.: » » ………………………………….» 80∙45

Berta Šafčeva prejela na knjižico:

5 kg moke št. 1 à -∙47 …………………………..» 2∙35

2 » kave Java » 2∙80 ………………………….» 5∙60 K 7∙95

20.: Dnevno izkupilo .................................................... K 74∙33

Nadrobna trgovina prejela od glavne trgovine:

5 zavojev riža, netto 500 kg à 43∙45 K 217∙25

21.: » » ...................................................» 83∙69

22.: » » .....................................................» 48∙67

23 : » » .....................................................» 76∙04

Minka Stojanova prejela na knjižico:

5 kg riža à -∙50 ..........................................» 2∙50

1 » grozdink » 1∙50 ............................................» 1∙50

1 » mandeljev » 3∙- ...............................................» 3∙-

5 » moke št. l » -∙47 ...........................................» 2∙35 K 9∙35


[Stran 53]
[53]

December 24.: Dnevno izkupilo ........................... K 102∙24

Berta Šafčeva prejela na knjižico

5 kg sladkorja à –∙80 …….» 4∙-

1 » grozdink » 1∙50 …….» 1∙50

1 » mandeljev » 3∙-…………» 3∙-

5 » moke št 2 » -∙45 ……...» 2∙25 K 10∙75

» 26.: Dnevno izkupilo . . . . . . . . . . . . . K 35∙80

» 27.: » » . . . . . . . . . . . . .K 82∙65

» 28: » » . . . . . . . . . . . . .K 81∙97

Nadrobna trgovina izročila glavni gotovini K 1000∙– v gotovini.

» 29: Dnevno izkupilo . . . . . . . . . . . . . .K 38∙67

» 30.: » » . . . . . . . . . . . . . » 75∙42

» 31.: » » . . . . . . . . . . . . . » 90∙10

Berta Šafčeva plačala . . . . . . . » 25∙-

Minka Stojanova plačala . . . . .» 30∙35

Za služnino in razne male troške plačal . . . . . . » 95∙78.


[Stran 54]
[54]
Slika 34. Dohodki
Troški 1.
Za zalogo
» papir, vrvico itd.
» dnevno izkupilo
» oddajo
» dnevno izkupilo
» oddajo
» služnino in razne stroške
» gotovino

[Stran 55]
[55]
Slika 35. Dohodki
Troški
»Za gotovino
» dnevno izkupilo
» plačilo Minke Stojanove
» »Petra Rogliča
» dnevno izkupilo
» plačilo Berte Šafčeve
» dnevno izkupilo
» oddajo
» dnevno izkupilo
» oddajo
» dnevno izkupilo
» plačilo Berte Šafčeve
» » Minke Stojanove
» služnino in razne stroške
» gotovino

[Stran 56]
[56]
Slika 36. 1906
10./11.
5 kg moke št. 1 à -∙47 1 » grozdink » 1∙50 2 » mandeljev » 3∙-
2 » kave Portoriko » 3 60 10 » moke št. 3 »∙-∙43 5 » sladkorja »∙-∙80
V gotovini
5 kg moke št. 2 à∙-∙45 5 » » » »∙-∙43 5 l petroleja »∙-∙38
5 kg moke št. 1 »∙-∙47 2 » kave Java » 2 80
5 kg sladkorja »∙-∙80 1 » grozdink » 1∙50 1 » mandeljev » 3∙- 5 » moke št. 2 » -∙45
V gotovini
Slika 37. 10 kg moke št. 2 à -∙45 2 » mandeljev » 3∙-
5 kg riža » -∙50 3 » kave Java » 2∙80
V gotovini

5 l petroleja à -∙38 5 kg moke št. 1 » -∙47 5 » » » » -∙43 1 » grozdink » 1∙50
5 l petroleja » -∙38 1 kg mandeljev » 3∙- 5 » moke št. 2 » -∙45
Ostanek

[Stran 57]
[57]
Slika 38. 1 kg grozdink à 1∙50 5 » moke št. 1 » - 47 5 » » » » -∙45 5 » » » » -∙43
2 kg kave Portoriko à 3∙60 5 » sladkorja » -∙80 3 » riža » -∙50
Gotovina
10 l petroleja à -∙38 2 kg mandeljev » 3∙-
5 kg sladkorja à -∙80 2 » kave Portoriko » 3 60
5 kg riža à -∙50 1 » grozdink » 1 50 1 » mandeljev » 3∙- 5 » moke št. 1 » -∙47
Gotovina

Imovinski popis nadrobne trgovine za dan 31. decembra 1906.

1. Gotovina: glasom blagajniške priročne knjige K 662∙71

2. Blago: 70 kg moke št 1 à -∙40 K 28∙-

40 » » 2 » -∙36 » 14∙40

50 » » 3 » -∙34 » 17 -

80 » sladkorja » - 78 » 62∙40

20 » kave Portoriko » 284∙42 » 56∙88

18 » » Java » 198 42 » 35∙71

70 » riža » 44∙12 » 30∙88

30 m rumburškega platna » 1 90 » 57∙-

20 » perkala » -∙72 » 14∙40

25 » širtinga, belega » -∙86 » 21∙50 » 338∙17

3. Dolžnik: Peter Roglič, tukaj ……………….. » 15∙05

4. Oprava: nakupna cena . . K 400∙-

2 % odpis » 8∙- » 392∙-

5. Predplačana najemnina do februarija 1907 » 33 33

skupaj K 1441∙26


[Stran [58]]
[[58]]

D. Dvostavno knjigovodstvo.

Dvostavnega knjigovodstva ustroj temelji na tem, da smatramo trgovčevo premoženje v upravni dobi za celoto, ki se sicer more izpremenjati z ozirom na to, kako je sestavljeno, ki pa se ne more izpremenjati glede vrednosti. Ker mora namreč trgovec za vsak povišek svojega premoženja dati enako visoko protivrednost, ima vsakršno povišanje kakega premoženjskega dela za posledico znižanje kakega drugega premoženjskega dela, n. pr: trgovec kupi blaga za K 1000∙-, ki jih plača takoj. Zaloga blaga se je povišala za K 1000∙- , ta povišek pa se popolnoma izenačuje z izdatkom K 1000∙- v gotovini, ker ima za toliko manj denarja. Če proda trgovec del tega blaga za K 600∙- ter sprejme kot protivrednost menico, glasečo se na K 600∙-, se je sicer zaloga menic povišala za K 600∙-, sočasno pa se je zaloga blaga znižala za K 600∙-.

Da moremo natanko spoznati vpliv, ki ga to neprestano zviševanje oziroma zniževanje posameznih premoženjskih delov ima na sestavo celokupnega premoženja, je neobhodno potrebno, da vodimo za vsak premoženjski del poseben račun, ki nam ob vsakem času kaže vrednost, ki jo takrat ima dotični premoženjski del. To dosežemo s tem, da otvorimo v posebni knjigi (v glavni knjigi) poseben račun za vsak premoženjski del, za vsakega trgovskega prijatelja in za vsako vrsto opravila posebej. Na teh računih moramo natanko zapisovati vsako izpremembo vrednosti. Glavna knjiga bode torej obsegala: račun blagajnice, račun blaga, račun o rimesah, račun o potezkah, pa tudi račun o najemnini, (ker dobi trgovec s plačilom najemnine pravico, da sme uporabljati tuje prostore v določeni dobi v svojo korist, in se je torej njegovo premoženje za vrednost te pravice povečalo) itd.

Sledeči vže poprej obrazloženim načelom, da se na računih na levi strani vknjižujejo sprejete, na desni pa dane vrednosti, moramo tudi tukaj vsak povišek premoženjskega dela vknjižiti na levi, vsako znižanje pa na desni strani onega računa, ki smo si ga napravili za dotični premoženjski del. (Obremenjati, debitovati na levi, razbremenjati, pripoznavati račun, kreditovati na desni). Če nakupimo menico proti gotovini, moramo za menični znesek obremeniti račun o rimesah, za enako visoki znesek pa pripoznati račun blagajnice. To vknjiževanje v dvojnih postavkah in sicer enkrat na levi prvega, drugič na desni drugega računa, imenujemo »knjigovodstvo v dvojnih postavkah« ali »dvostavno knjigovodstvo«.


[Stran 59]
[59]

Najvažnejša načela za vknjiževanje po dvostavnem načinu so:

l.) Če obtežujemo (priznavamo) kak račun za kak znesek, moramo sočasno priznati (obtežiti) kak drug (ali pa tudi isti) račun za enaki znesek.

2.) Račun obtežujemo, če se dotični premoženjski del, ki se zaračunava na tem računu, poviša, ali če imamo zanj troške.

3.) Račun se priznava, če je dotični premoženjski del oddal kako svojo vrednost, ali če smo zanj sprejeli denar ali kake druge vrednosti.

4.) Za vsak premoženjski del, za vsakega trgovskega prijatelja in za vsako vrsto opravila je v glavni knjigi voditi poseben račun, na katerem vknjižujemo le one vrednosti, ki se teh računov tičejo.

Predstoječa pravila hočemo obrazložiti na sledečih primerah:

Februar 5.: Prejel od Ferdinanda Sokola v Brnu v denarnem pismu K 1400∙-.

Blagajnica sprejela K 1400∙-, torej moramo obtežiti za ta znesek račun blagajnice, ker se gotovina zaračunava na tem računu. Ferdinand Sokol pa je dal K 1400∙-, zato priznamo njegov račun za ta znesek. Na obeh sledečih računih glavne knjige navajali bodemo brez besedila vedno samo protiračun, to je oni račun, ki se mora obtežiti, če se je kak račun priznal in obratno.

V glavni knjigi bodemo torej omenjeni kupčijski slučaj vknjižili takole :

Slika 39. Ima dati
Dal
5./2.
F. Sokolu, Brno
1400
Slika 40. Ima dati
Dal
5./2.
Račun blagajnice
1400

[Stran 60]
[60]

Februarija 10.: Od Ivana Urbanca, tukaj, kupil blaga za K 1250∙-, ki sem jih plačal takoj. Račun blaga sprejema, torej je dolžnik in zato ga moramo obtežiti, račun blagajnice pa daje gotovino, torej je upnik in zato ga moramo pripoznati.

Slika 41. Ima dati
Dal
10./2.
Račun blagajnice
1250
Slika 42. Ima dati
Dal
Račun blaga

Kakor se bode pozneje razložilo, ne vknjižujemo neposredno v glavno knjigo, marveč posredno s pomočjo drugih knjig. Oba računa, ki se jih tiče kupčijski slučaj, navajamo namreč v pripovedni obliki tako, da imenujemo najprvo račun, ki je dolžnik (debitor), nato pa v dajalniku račun, ki je upnik (kreditor). N. pr.:

Februar 5.: Prejel od Ferdinanda Sokola v denarnem pismu K 1400 -

Račun blagajnice

Računu F. Sokola, Brno K 1400 -

» 10.: Od Ivana Urbanca, tukaj, kupil blaga za K 1250∙-,

ki sem jih plačal takoj

Račun blaga

Računu blagajnice. K 1250 -

» 15.: Josipu Zupanu, tukaj, prodal blaga za K 875∙—, plačljivo v 4 mesecih.

Zupan Josip, tukaj

Računu blaga. K 875 -


[Stran 61]
[61]

Po premoženjskih delih, ki se zaračunavajo na posameznih računih, delimo račune v osobne (žive) račune in stvarne (mrtve) račune. Z ozirom na to, če se zaračunava na računih le stanje (zaloga) blaga, ali le uspeh (dobiček, izguba) ali pa oboje, delimo račune:

1.) v čiste stanjske (založne),

2.) v čiste uspešne in

3.) v stanjsko uspešne račune.

Najvažnejši računi.

Račun blagajnice (čisti stanjski račun) se obremenja za vse dohodke v gotovini ter pripoznava (razbremenja) za vse troške v gotovini.

Račun o valutah (stanjsko-uspešni račun) se obremenja za kurzno vrednost vseh sprejetih valut, pripoznava pa za kurzno vrednost izdanih valut.

Račun blaga (stanjsko-uspešni račun) se obremenja za fakturno vrednost in za vse prevozne troške došlega blaga, pripoznava pa za prodajni znesek izdanega blaga.

Račun o rimesah (stanjski račun) se obremenja za menične zneske došlih rimes, pripoznava pa za menične zneske izdanih rimes.

Osobni račun (stanjski račun) se obremenja za dolgove trgovskih prijateljev do nas, pripoznava pa za njihove terjatve do našega podjetja. Često se vodi v glavni knjigi za vse odjemalce kakor tudi za vse dodajalce po jeden skupen račun: »račun dolžnikov« in »račun upnikov«. Dasta se pa tudi ta dva računa spojiti v en sam račun, ki ga imenujemo »račun udeležnikov« (interesentov) ali »tekoči račun«.

Račun hišne oprave (stanjsko-uspešni račun) se obremenja za pohištvo, kar ga imamo in kolikor se ga je nakupilo na novo, pripoznava pa se le tedaj, če smo kak del svoje oprave prodali.

Račun o potezkah (stanjski račun) se pripoznava za menični znesek, kadar smo prejeli obvestilo o izdaji potezke, obremenja se pa za enaki znesek, kadar smo plačali menico. Na tem računu, kakor tudi na računu o rimesah, moramo vedno vknjiževati polni menični znesek.

Obrestni in diskontni račun (stanjsko-uspešni račun) pripoznavamo za vse obresti in ves diskont (izvzemši diskont pri devizah), ki so za nas dobiček, obremenjamo ga pa za diskont in za obresti, ki so za nas izguba.

Račun o raznih troških (uspešni račun) se obremenja za vse troške, pripoznava pa za kaka povračila teh troškov.

Zasebni račun (uspešni račun) se obremenja za one zneske, ki smo jih vzeli iz svojega podjetja v pokritje lastnih potrebščin.

Račun kapitala (stanjsko-uspešni račun) se pripoznava ob otvoritvi knjig za čisto premoženje. Tekom upravne dobe se na tem računu praviloma


[Stran 62]
[62]

ne vknjižuje ničesar. Koncem upravne dobe pa se račun kapitala obremenja za čisto premoženje in pripoznava za čisti dobiček (obratno: obremenja za čisto izgubo).

O računu bilance in o računu izgube in dobička bode govor pri zaključku poslovnih knjig.

Naloge.

13.) Pri naslednjih kupčijskih slučajih je povedati (ustno), kateri račun je dolžnik in kateri je upnik. Nato jih je vknjižiti na pristojne račune glavne knjige.

November l.: Otvoril svoje podjetje ter založil v blagajnico K 12.000∙- obratne glavnice.

» 2.: Kupil raznega blaga za K 6450∙- od Ivana Urbanca, tukaj, proti gotovini.

» 4.: Prodal Janku Gorniku, tukaj, raznega blaga za K 1250∙- proti gotovini.

» 8.: Prodal Pavlu Svetcu v Brnu raznega blaga za K 1475∙- proti poznejšemu plačilu.

» 12.: Svetec Pavel v Brnu mi je poslal menici za:

K 800∙- za dan 16. t. m. na S. Broveta, tukaj,

K 675∙- » » 30. » » » F. Novaka, tukaj, v dobropis.

» 14.: Od Viljema Murnika v Brnu kupil raznega blaga za K 1450∙— plačam pozneje.

» 16.: Vnovčil danes zapadlo menico za K 800 - ter poslal iz svoje zaloge drugo menico za K 675∙- za dan 30. t. m. Viljemu Murniku, Brno, v dobropis.

» 20.: Murnik Viljem v Brnu mi je naznanil, da je izdal na me potezko za K 775∙- za dan 28. decembra po naredbi Josipa Šelka.

» 24.: Pavlu Svetcu v Brnu prodal raznega blaga za K 1280∙75 ter izdal za ta znesek na njega potezko za 3 mesece dato, po naredbi svoji lastni.

» 28.: Od tukajšnje Trgovske banke kupil 100 kom. # á 11∙34 = K 1134 - proti gotovini.

» 30.: Plačal služnino in dnino v znesku K 500∙-, za svojo porabo pa vzel iz blagajnice K 300∙- v gotovini.


[Stran 63]
[63]

Knjige dvostavnega knjigovodstva.

Kakor pri enostavnem, delimo tudi pri dvostavnem knjigovodstvu knjige v take, ki jih moramo voditi (osnovne knjige) in v take, katerih se poslužujemo le zaradi boljše preglednosti (pomožne knjige).

Osnovne knjige so:

imovinski popis, blagajniška knjiga, prvopisna knjiga (primanota) in glavna knjiga.

Pomožne knjige so iste kakor pri enostavnem knjigovodstvu, in njihovo število in oblika sta zavisna edinole od tega, s čim se podjetje bavi. Tudi »knjiga tekočih računov«, o kateri bo govor pozneje, se šteje med pomožne knjige. Posebni knjigi, ki jih utegnemo rabiti pri dvostavnem knjigovodstvu sta zbiralna knjiga ali dnevnik in zaključna priročna knjiga.

Imovinski popis je pri dvostavnem knjigovodstvu sestavljati čisto tako kakor pri enostavnem knjigovodstvu. (Glej str. 8.)

Blagajniška knjiga.

V blagajniško knjigo se vknjižujejo vsi kupčijski slučaji, ki so spojeni s takojšnjim dohodkom ali troškom v gotovini. Vsi drugi kupčijski slučaji (časovni in izmenjevalni) se vknjižujejo najpoprej v prvopisno knjigo. Ker ima vsak premoženjski del svoj posebni račun v glavni knjigi, torej tudi gotovina svoj račun z naslovom »račun blagajnice«, ni blagajniška knjiga nič drugega, nego podrobno sestavljen blagajniški račun.

Blagajniška knjiga se vodi listovana. Vanjo vknjižujemo prav kakor pri enostavnem knjigovodstvu, le da nad besedilom vedno napišemo protiračun ter ga podčrtamo. Če je protiračun dolžnik, navedemo ga v imenovalniku, če pa je upnik, v dajalniku. Iz blagajniške knjige moramo vse postavke prenesti v glavno knjigo, in sicer se postavke na protiračune prenašajo od slučaja do slučaja, dočim se postavke na račun blagajnice v glavno knjigo v skupnem znesku prenašajo koncem vsakega meseca. Svota vseh postavk, vknjiženih v blagajniški knjigi na strani »ima dati«, se prenese na račun blagajnice v glavno knjigo z besedilom »raznim upnikom«, svota vseh postavk blagajniške knjige pod naslovom »dal« pa z besedilom »razni dolžniki«. Blagajniška knjiga se zaključuje prav tako kakor pri enostavnem knjigovodstvu in saldo se, ne da bi se navedel kak račun, z besedilom »prenos salda« prenese na nov račun.

Sledeči kupčijski slučaji so vknjiženi na str. 65 blagajniške knjige:

Oktober l.: Prenos salda K 3735∙60.

» 4.: Francu Brovetu, tukaj, prodal blaga za K 3289∙- odbivši 20 % popusta (K 65∙78) proti gotovini.


[Stran 64]

Prodam blago, zato pa prejmem denar. Račun blagajnice se obremeni, račun blaga pa pripozna. Ker pa vodimo za vsak premoženjski del poseben račun, moramo dovoljeni popust K 65∙78 posebej vknjižiti in sicer na »računu diskontnem«. Mislimo si, da smo prejeli od Franca Broveta polnih K 3289∙-, od teh pa smo mu zopet vrnili K 65∙78 v gotovini. Torej vknjižimo: Račun blagajnice — računu blaga K 3289∙- in Račun diskontni — računu blagajnice K 65∙78. Saldo med obema vknjiženima zneskoma v blagajniški knjigi nam kaže sedaj dejanjski dohodek v gotovini.

Oktober 10.: Od Ivana Šumana, tukaj, kupil blaga za K 1307∙13, odbivši 20 % popusta (K 26∙14) proti gotovini.

» 15.: Janku Hrovatu, tukaj, prodal 100 kom. # à 11 34 = K 1134∙- proti gotovini. (Račun blagajnice ima dati, račun o valutah dal.)

» 17.: Plačam danes zapadli akcept Petru Kljunu, tukaj, v znesku K 1396∙50. (Račun o potezkah ima dati, račun blagajnice dal .)

» 20.: Josip Hribar v Pragi mi je poslal po poštni nakaznici K 300∙-,

» 23.: Plačal voznino in carino od 100 zavojev riža iz Hamburga v znesku K 563∙50. (Za vse troške, narasle pri dobavi blaga, se obremenja račun blaga. Vknjižba je torej: Račun blaga na dati, račun blagajnice dal.)

» 25.: Franc Bregar, tukaj, plačal za račun Maksa Hudnika v Brnu K 1450∙- v gotovini.

» 26.: Janku Hočevarju, tukaj, prodal raznega blaga za K 572∙30 proti poštnemu čeku, katerega vnovčim takoj.

» 29.: Tukajšnji Trgovski banki plačal za račun Ivana Sorčana v Požunu K 2000∙- v gotovini.

» 31.: Plačal služnino K 220∙-, razne male troške K 31∙80, za svojo porabo vzel iz blagajnice K 160∙-.

Naloge.

14.) V nalogah št. 5 in 6 na str. 18 navedene kupčijske slučaje je vknjižiti v blagajniško knjigo po načinu dvostavnega knjigovodstva.


[Stran 65]
[Tabela: Vzorec blagajniške knjige.*]
[Tabela: Vzorec blagajniške knjige.*]

[Stran 66]
[66]

Prvopisna knjiga.

Prvopisna knjiga (primanota ali memorial) vsebuje vse časovne in izmenjevalne kupčijske slučaje, kakor jih vsebuje dnevnik enostavnega knjigovodstva. Ona in blagajniška knjiga sta nekak časopis podjetja. V teh dveh knjigah so zabeleženi vsi kupčijski slučaji, ki so se sploh pripetili, ker moramo vsak kupčijski slučaj vknjižiti v eno izmed teh dveh knjig. Prvopisna knjiga se vodi stranovana in vsako stran moramo označiti z mesečnico in letnico. Predno kaj vknjižimo, treba dobro premisliti, kateri račun sprejema (je dolžnik), in kateri račun daje (je upnik). Kupčijske slučaje vknjižujemo vanjo tako, da navedemo najprvo oni račun, ki sprejema (dolžnika), na naslednji vrsti pa oni račun, ki daje (upnika). Slednji se navaja v dajalniku. Oba računa se podčrtata. Nato zabeležimo kupčijski slučaj s kratkim besedilom. Te vrste postavke se imenujejo »enostavne postavke« v prvopisni knjigi. N. pr.: Luki Mandiču smo prodali blaga za K 1000∙-, plačljivo v treh mesecih. Luka Mandič je

dolžnik, račun blaga pa upnik. To postavko vknjižimo takole:

Slika 43. Gl. knj. list
Tek. rač. list
22.
Mandič Luka, tukaj, računu blaga za prodano blago glasom prodajne knjige list Va za dan 22. novembra
1000

Posamezne postavke l očimo s tem, da potegnemo vodoravno ločilko.

Če ima en sam dolžnik več upnikov, navede se skupni dolžnik samo enkrat. Če pa ima en sam upnik več dolžnikov, navedemo najprvo vse dolžnike skupno z besedama: »razni dolžniki«; nato imenujemo upnika in potem šele natanko navedemo vse dolžnike posamič. Te postavke imenujemo »sestavljene postavke». N. pr.: Luka Mandič v Brnu nam je poslal menico za K 500∙- za 28. sept. na I. Barleta, tukaj, v dobropis za zapadli dan in 50 cekinov, katere smo sprejeli po 11∙30 v svojo zalogo.

Mandič je upnik za rimeso in valuto, dolžnika pa sta račun o rimesah in o valutah. Sestavljena postavka se bode torej glasila:


[Stran 67]
Slika 44. 23.
Dva dolžnika računu L. Mandiča, Brno, Račun o rimesah za rimeso za dan 28. septembra na I. Barleta, tukaj Račun o valutah za 50 cekinov á 11∙30
500 565
1065

V poravnavo fakture smo poslali Rajku Kolarju v Trstu menico za K 480∙- za dan 29. avgusta na S. Bernika v Trstu, sočasno pa nakazali od svojega poštnohranilničnega računa na račun Rajka Kolarja K 854,20.∙- Kolar je dolžnik za rimeso in poštno hranilnični odkaz, račun o rimesah in račun poštne hranilnice sta pa upnika. Vknjižba se bode torej glasila:

Slika 45. 24.
Kolar Rajko, Trst računu o rimesah za rimeso za dan 29. avgusta na S. Bernika v Trstu računu poštne hranilnice za odkaz

Posamezne postavke prvopisne knjige se ponavadi vsak dan preneso v glavno knjigo.

V svrho nadziranja se priporoča, da se zneski v glavni razpredelnici na vsaki strani seštejejo in da se skupna svota prenese na novo stran prvopisne knjige.

Sledeči kupčijski slučaji so vknjiženi v prvopisni knjigi na str. 68.


[Stran 68]

Oktober 2.: Od R. Kolarja v Trstu kupil raznega blaga za K 2832∙44, plačljivo v 4 mesecih (faktura z dné 1. oktobra).

» 8.: Ivanu Hočevarju v Brnu prodal raznega blaga za K 1982∙35, plačljivo v 4 mesecih; Jos. Simončiču v Gradcu pa za K 1012∙-, plačljivo v 4 mesecih. (Sestavljena postavka.)

» 12.: Josip Simončič v Gradcu mi je poslal menico za K 834∙60 za 4. dan novembra na I. Bončarja, tukaj, v dobropis.

» 16.: Ivan Korenčan v Pragi mi naznanja, da je vplačal na moj poštno-hranilnični račun K 954∙60.

» 20.: Josip Simončič v Gradcu mi naznanja, da je izdal na me potezko za K 648∙75 za dan 18. decembra na P. Gornika.

» 24.: Svoj jutri plačljivi dolg plačal Adolfu Ferjanu v Brnu s tem, da sem nakazal od svojega poštno-hranilničnega računa na njegov račun K 783∙-.

Slika 46. 2.
Račun blaga računu R. Kolarja, Trst za fakturo z dné 1. t. m. Va za dan 1. februarja
Gl knj
Gl. knj.
Dva dolžnika računu blaga Iv. Hočevar, Brno za fakturo Va za dan 8. februarja Jos. Simončič, Gradec za fakturo Va za dan 8. februarja
Račun o rimesah Jos. Simončiču, Gradec za rimeso za dan 4. novembra na I. Bončarja, tukaj
Račun poštne hranilnice Ivanu Korenčanu, Praga za vlogo
Jos. Simončič, Gradec računu potezek za name izdano potezko za dan 18. decembra po naredbi P. Gornika
Ferjan Adolf, Brno računu poštne hranilnice za odkaz

[Stran 69]

Naloge.

15.) V nalogi št. 7. na str. 22. navedene kupčijske slučaje je vknjižiti v prvopisno knjigo po načinu dvostavnega knjigovodstva.

16.) V nalogi št. 8. na str. 23. navedene kupčijske slučaje je vknjižiti v blagajniško knjigo in v prvopisno knjigo po načinu dvostavnega knjigovodstva.

Glavna knjiga.

Kakor se je vže pri razlagi o bistvu dvostavnega knjigovodstva omenilo, je v glavni knjigi za vsak premoženjski del otvoriti poseben račun. Na te račune se prenaša neposredno iz blagajniške knjige in iz prvopisne knjige. Račun, ki je dolžnik, se vknjiži v glavni knjigi na levo tako, da se navede njegov protiračun v dajalniku in se dostavi denarna svota. Račun, ki je upnik, se prenese v glavno knjigo na desno tako, da se navede zopet njegov protiračun v imenovalniku in se dostavi denarna svota. V dokaz, da smo postavko iz blagajniške knjige odnosno iz prvopisne knjige vže prenesli v glavno knjigo, pripišemo v onih knjigah v posebni razpredelnici list glavne knjige, na katerega je postavka prenešena, - v glavni knjigi pa imamo razpredelnico, v katero zapišemo list odnosno stran one knjige, iz katere smo dotično postavko prenesli semkaj. To razpredelnico imenujemo »razpredelnico za sklicevanje« ali »sklicevalko«.

O vseh računih glavne knjige je voditi, kakor pri enostavnem knjigovodstvu, — kazalo v abecednem redu.

Ker je blagajniška knjiga, — kakor vže omenjeno, — podroben blagajniški račun, ne prenašamo posebej vsake postavke iz blagajniške knjige v glavno knjigo, marveč obremenjamo račun blagajnice v glavni knjigi ob koncu meseca le za skupno svoto dohodkov (izvzemši prenos salda iz prejšnjega meseca) ter pripoznavamo za skupno svoto troškov. Mesto da navajamo posamezne protiračune, rabimo na levi besedilo: »Raznim upnikom« in na desni: »Razni dolžniki.« S tem smo si prihranili dvakratno vknjiževanje blagajniških postavk v blagajniški knjigi in na računu blagajnice, vsled česar je račun blagajnice v glavni knjigi dosti preglednejši.


[Stran 70]

Prenos postavk iz blagajniške knjige na str. 65. v glavno knjigo.

Slika 47. Ima dati
1906
oktober
Saldo
Raznim upnikom
Slika 48. Ima dati
1906
oktober
10.
Računu blagajnice
Slika 49. Ima dati
1906
oktober
4.
Računu blagajnice
Slika 50. Ima dati
Slika 51. Ima dati
1906
oktober
17.
Računu blagajnice

[Stran 71]
Slika 52. Dal
1906
oktober
31.
Razni dolžniki
Slika 53. Dal
1906
oktober
4.
Račun blagajnice
Slika 54. Dal
1906
oktober
10.
Račun blagajnice
Slika 55. Dal
1906
oktober
15.
Račun blagajnice
Slika 56. Dal

[Stran 72]
Slika 57. Ima dati
Slika 58. Ima dati
Slika 59. Ima dati
1906
oktober
29.
Računu blagajnice
Slika 60. Ima dati
1906
oktober
31.
Računu blagajnice
Slika 61. Ima dati
1906
oktober
31.
Računu blagajnice

[Stran 73]
Slika 62. Dal
1906
oktober
20.
Račun blagajnice
Slika 63. Dal
1906
oktober
25.
Račun blagajnice
Slika 64. Dal
Slika 65. Dal
Slika 66. Dal

[Stran 74]

Prenos postavk iz prvopisne knjige na str. 68. v glavno knjigo.

Slika 67. Ima dati
1906
oktober
2.
R. Kolarju, Trst
Slika 68. Ima dati
Slika 69. Ima dati
1906
oktober
8.
Računu blagajnice
Slika 70. Ima dati
1906
oktober
8.
Računu blaga
» potezek 3
Slika 71. Ima dati
1906
oktober
Jos. Simončiču, Gradec

[Stran 75]
Slika 72. Dal
1906
oktober
8.
Dva dolžnika
Slika 73. Dal
1906
oktober
2.
Račun blaga
Slika 74. Dal
Slika 75. Dal
1906
oktober
12.
Račun o rimesah
Slika 76. Dal

[Stran 76]
Slika 77. Ima dati
1906
oktober
16.
Iv. Korenčanu, Praga
Slika 78. Ima dati
Slika 79. Ima dati
Slika 80. Ima dati
1906
oktober
24.
Računu poštne hranilnice

[Stran 77]
Slika 81. Dal
1906
oktober
24.
Ad. Ferjan, Brno
Slika 82. Dal
1906
oktober
16.
Račun poštne hranilnice
Slika 83. Dal
1906
oktober
20.
Jos. Simončič, Gradec
Slika 84. Dal

[Stran 78]
[78]

Zaključek knjig.

Zaključek ali sklep trgovskih knjig je dvojen, oni , ki ga napravimo koncem vsakega meseca (mesečni) in oni, ki ga napravimo le ob koncu upravne dobe (letni).

Koncem vsakega meseca nam je v prvi vrsti zaključiti blagajniško knjigo ter prenesti svoto postavk na levi in svoto postavk na desni blagajniške knjige na račun blagajnice v glavni knjigi (primerjaj str. 64). Nadalje nam je sestaviti poizkusno bilanco (brutto- ali kosmata bilanca). Izpisati moramo namreč na poseben list ali pa v posebno »bilančno knjigo« zaporedoma vse račune iz glavne knjige in dostaviti k vsakemu računu v dvojici razpredelnic skupno svoto vseh postavk »ima dati« ter skupno svoto postavk »dal«. Če smo vse posamezne postavke pravilno prenesli v glavno knjigo, morata si biti skupni svoti v obeh razpredelnicah enaki. Po poglavitem načelu dvostavnega knjigovodstva, da se namreč vedno mora kak račun obtežiti za toliko, za kolikor se je kak račun pripoznal in obratno, mora skupna svota vseh postavk na »ima dati« vedno biti enaka skupni svoti vseh postavk na »dal« glavne knjige (glej str. 85) .

Mesto skupnih svot, vknjiženih na levi in desni , si tudi lahko izpišemo samo salda posameznih računov, in tudi svoti teh si morata biti enaki. S tem pa, da se ujema poizkusna bilanca, ni še dokazano, da smo resnično vse kupčijske slučaje prenesli v glavno knjigo Lahko se pripeti, da kake postavke n. pr. iz prvopisne knjige sploh nismo prenesli v glavno knjigo ali pa da smo v glavni knjigi obtežili odnosno pripoznali napačen račun. Kljub temu bi se poizkusna bilanca vendarle ujemala. Da se prepričamo, da res nismo izpustili ničesar, je priporočljivo, da seštejemo postavke v prvopisni knjigi, nadalje postavke na »ima dati« (brez salda) in postavke na »dal« v blagajniški knjigi: skupna svota teh treh zneskov se mora ujemati s skupno svoto poizkusne bilance. Drugačne napake pa najdemo le tako, da vsako posamezno postavko v blagajniški in v prvopisni knjigi primerjamo s prenešenimi postavkami v glavni knjigi. Umestno je tudi, da se vknjižbe v knjigi tekočih računov primerjajo z vknjižbami na osobnih računih glavne knjige .

Pri posrednem prenašanju v glavno knjigo spada k mesečnemu zaključku tudi zbiranje posameznih postavk blagajniške knjige in prvopisne knjige v dnevniku in prenašanje iz dnevnika v glavno knjigo. (Glej str. 98.)

Letni zaključek.

Kakor že omenjeno, se v glavni knjigi zrcali vse kupčijsko poslovanje. Ker zaračunava glavna knjiga vse premoženjske dele, moramo ravno njej ob letnem zaključku posvetiti največjo pozornost. Kakor pri


[Stran 79]

enostavnem, moramo tudi pri dvostavnem knjigovodstvu izvršiti vsa pripravljalna dela, ki so: sestava praktičnega popisa imovine, zaključek blagajniške knjige, raznih skontrov in knjige tekočih računov. Če imamo osobne račune, na katerih se zaračunavajo obresti, opravnina (provizija), troški itd., moramo najprvo te izračunati ter jih potem potom prvopisne knjige s pomočjo računa o obrestih, o opravnini, o troških itd. prenesti na dotične osobne račune v glavni knjigi. Ko smo sestavili končni imovinski popis, pričnemo z zaključkom glavne knjige.

Pri zaključku aktivnih računov moramo vse one račune, ki izkazujejo kako zalogo ali kak dolg , pripoznati za to vrednost. N. pr.: popis imovine izkazuje zalogo blaga v vrednosti K 10.000∙—. Račun blaga kaže na levi nakupljeno, na desni pa prodano blago. Ker je še nekaj blaga ostalo v zalogi, je gotovo, da smo prodali manj blaga, nego smo ga nakupili. To zalogo moramo torej, da se račun izenači, vknjižiti na desno stran. Na ta način nam bo pripoznati za zalogo več aktivnih računov. Po načelih dvostavnega knjigovodstva pa ne smemo enega računa pripoznati, ne da bi sočasno obremenili druzega in obratno. Pomožni račun, ki ga uporabljamo, da izvedemo bilancovanje postavk popisa imovine, imenujemo račun bilance.

Pri zaključku glavne knjige se bilančni račun obremenja za aktivne postavke in pripoznava za pasivne postavke. Saldo na bilančnem računu , t. j. razlika med aktivi in pasivi nam kaže končno aktivno čisto premoženje (odnosno podbilanco). Ker je račun kapitala ob pričetku upravne dobe dal obratno glavnico (glej str. 62), bil torej za ta znesek pripoznan, moramo ga ob koncu upravne dobe za aktivno čisto premoženje obremeniti in sicer zaradi tega, ker mu izročimo aktivno čisto premoženje. V prvopisni knjigi bodemo torej napravili postavko, v kateri je račun kapitala dolžnik, račun bilance pa upnik za aktivno čisto premoženje. Račun bilance je sedaj popolnoma izenačen. Ko smo prenesli postavke iz popisa imovine v glavno knjigo, izenačilo se je samo ob sebi več računov, namreč čisti stanjski računi (račun blagajnice, rimes, potezek in vsi osobni računi). Postavke popisa imovine vknjižimo v prvopisno knjigo zaradi prenosa v glavno knjigo takole:


[Stran 80]
Slika 85. 31.
Račun bilance raznim upnikom za prenos aktivov glasom popisa imovine Računu blagajnice » rimes i.t.d.
31.
Razni dolžniki Računu bilance za prenos pasivov glasom popisa imovine Račun o potezkah i.t.d.
31.
Račun kapitala Računu bilance za prenos čistega aktivnega premoženja

Saldi na onih računih, ki še niso izenačeni, pomenjajo dobiček ali izgubo. Dobiček tedaj, če je desna stran, izgubo pa, če je leva stran večja. N. pr.: Račun blaga izkazuje na levi K 20.000∙-, na desni pa (ko smo vknjižili zalogo), K 20.500∙-, z drugimi besedami: blago, ki se je nakupilo za K 20.000∙-, se je prodalo za K 20.500∙-. Pri prodaji smo torej imeli dobička K 500∙-. Na posameznih računih nastale izgube in dobički se zberejo v izkazu o izgubi in dobičku (glej str. 95.) Razlika med svoto skupnih dobičkov in svoto skupnih izgub se mora ujemati s čistim dobičkom, izkazanim v popisu imovine. Nato vknjižimo dotične postavke v prvopisno knjigo in sicer se račun izgube in dobička obremenja za vse izgube, pripoznava pa za vse dobičke. Na posameznih računih glavne knjige se dobički vknjižujejo na levo, izgube pa na desno. Po tej vknjižbi morajo biti vsi računi glavne knjige brez izjeme izenačeni, izvzemši račun kapitala in račun izgube in dobička. Na obeh teh računih je saldo končni čisti dobiček. Da prenesemo čisti dobiček od računa izgube in dobička na račun kapitala, napravimo si v prvopisni knjigi postavko, v kateri je dolžnik račun izgube in dobička, račun kapitala pa upnik.

Dotične postavke v prvopisni knjigi se bodo torej glasile:


[Stran 81]
Slika 86. 31.
Razni dolžniki računu izgube in dobička za dobiček Račun blaga » o valutah i.t.d.
31.
Račun izgube in dobička raznim upnikom za izgubo Računu raznih troškov i.t.d.
31.
Račun izgube in dobička računu kapitala za prenos čistega dobička

Često zaključek glavne knjige za poizkušnjo poprej napravimo na posameznih listih ali pa v zaključni priročni knjigi, da se izognemo morebitnim popravam v glavni knjigi.

Da glavno knjigo zopet otvorimo, moramo na podlagi istega popisa imovine, kakor pri zaključku, prenesti aktiva in pasiva po prvopisni knjigi zopet nazaj na posamezne račune. V prvopisni knjigi vknjižujemo torej:

Slika 87. 1.
Razni dolžniki računu bilance za prenos aktivov glasom popisa imovine i.t.d.
1.
Račun bilance raznim upnikom za prenos pasivov glasom popisa imovine i.t.d.
Račun bilance računu kapitala za prenos čistega premoženja glasom popisa imovine

[Stran 82]

Da se zaključek in otvoritev računov v prvopisni knjigi ostreje loči, se imenuje bilanca ob zaključku »končna bilanca,« pri otvoritvi pa »začetna bilanca

Vaja.

Na pod l a g i sledečih kupčijskih slučajev, ki so vknjiženi v blagajniški knjigi, v prvopisni knjigi in v glavni knjigi, si napravimo zaključek glavne knjige.

Mesec december 1906.

1.) Otvoril svoje podjetje ter založil v blagajnico K 36 000 - v gotovini.

2) Od Filipa Hrovatina, tukaj, kupil:

20 kosov črnega sukna, 422 m K 10 50 za m,

20 » modrega sukna, 408 » » » 11 60 » »

20 » sivega sukna, 446 » » »» »12∙80 » »

Blago plačal po odbitku 20 % popusta takoj v gotovini ( K 14∙872∙60 manj K 297∙45).

4.) Petru Slokarju v Lincu prodal 10 kosov sivega sukna, 223 m à K 15∙- za m, plačljivo v 4 mesecih = K 3345∙—.

8.) Pavlu Gorniku, tukaj, prodal 10 kosov modrega sukna, 204 m à K 13∙- za m, po odbitku 20 % popusta proti gotovini (K 2652∙- manj K 53∙04).

12) Od Pavla Gornika, tukaj, vzel rimeso za K 3000∙- za 30. dan jan. na A. Gruma, tukaj, s 5 % v eskont (diskont = K 20∙42).

14.) Josipu Turku, tukaj, plačal račun z dné 1. t. m. za dodane mi poslovne knjige, papir itd. K 354∙20 v gotovini.

18.) Pavlu Gorniku, tukaj, prodal 10 kosov sivega sukna, 223 m à K 15∙- za m, proti njegovemu akceptu za K 3345∙— za 4 mesece dato, po naredbi moji lastni.

20.) Od Ivana Leskovarja, tukaj, kupil 100 kom. # à K 11∙32 = 1132∙— proti gotovini.

24.) Od Franca Radovana v Brnu prejel fakturo za 10 kosov sivega sukna, 230 m à K 11∙- za m = K 2530∙-. Sočasno naznanja F. Radovan, da je izdal name potezko za K 2530∙- za 22. dan aprila po naredbi R. Sokliča.

26.) Francu Korošcu, tukaj, prodal 50 kom. # à K 11∙36 = 568∙- proti gotovini.

28.) Iz Brna došlo 10 kosov sivega sukna; plačal voznino in druge troške v znesku K 18∙54.

30.) Antonu Kovaču, tukaj, prodal 10 kosov modrega sukna, 204 m à K 13∙- 2652∙-, plačljivo v 4 mesecih, zajedno kupil od Filipa Hrovatina, tukaj, 10 kosov sivega sukna, 223 m à K 12∙80 = 2854∙40, plačljivo v 4 mesecih.

31.) Plačal služnino v znesku K 375∙-, za svojo porabo pa vzel iz blagajnice K 200∙- v gotovini.


[Stran 83]

Blagajniška knjiga.

Slika 88. Ima dati
Dal
Gl. knj
Gl. knj
1.
Računu kapitala za vlogo
1
36000
2.
Račun blaga za blago, dod. po F. Hrovatinu: 20 kos. Črnega sukna 422 m à 10∙50 20 » modrega » 408 » » 11∙60 20 » sivega » 446 » » 12∙80
Računu diskontnemu za 2 % diskont od K 14872∙60
Račun diskontni za 2 % popusta od K 2652∙-
Računu blaga za p. Gorniku, tukaj, prodanih 10 kos. Modrega sukna, 204 m à K 13∙-
Račun o rimesah za rimeso, sprejeto od p. Gornika, tukaj, v eskompt, za dan 30. jan. na A. Gruma, tukaj
Računu diskontnemu za 5 % od onostranske rimese
Račun raznih troškov za poslovne knjige, papir itd.
Računu o valutah za F. Korošcu, tukaj, prodanih 50 kom. # à K 11∙36
Račun o valutah za 100 kom. # à 11∙32, nakupljene od A. Leskovarja, tukaj
Račun blaga za voznino itd. od sukna
Račun raznih troškov za služnino
Račun zasebni za domačo porabo dvignenih
Saldo

[Stran 84]
Slika 89. 4.
Slokar Peter, Linc računu blaga za 10 kosov sivega sukna, 233 m à 15 – Va za dan 4. aprila
Gl. knj.
Račun o rimesah računu blaga za P. Gornika, tukaj, prodanih 10 kosov sivega sukna, 233 m à 15 – proti akceptu moje nanj izdane potezke za 4 mesece dato, po naredbi lastni
Račun blaga računu potezek za blago, nakupljeno od F. Radovana v Brnu, s. 10 kosov sivega sukna 230 m à 11 – poravnano z njegovo, na mene izdano potezko za dan 22. aprila, po naredbi R. Sokliča
Kovač Anton, tukaj računu blaga za 10 kosov modrega sukna, 204 m à 13 – Va za dan 30. aprila
Račun blaga Hrovatinu Filipu, tukaj za 10 kosov sivega sukna, 233 m à 12,80 Va za dan 30. aprila

[Stran 85]

Ko se je vknjižil zadnji kupčijski slučaj dné 31. decembra, se zaključi blagajniška knjiga ter se prenese skupna svota na levi in skupna svota na desni vknjiženih postavk na račun blagajnice v glavni knjigi Nato se prepričamo o pravilnosti prenosov v glavni knjigi s tem, da napravimo poizkusno bilancó. (Glej razlago na str. 78.)

Poizkusna bilanca za mesec december 1906.*


[Stran 86]

Glavna knjiga.

Slika 90. Ima dati
1906
decemb.
31.
Računu bilance
Slika 91. Ima dati
1906
decemb.
31.
Raznim upnikom
januarij
Računu bilance
Slika 92. Ima dati
1906
decemb.
2.
Računu blagajnice
» potezek
» blagajnice
Hrovatinu Filipu, tukaj
Računu izgube in dobička
januarij
Računu bilance
Slika 93. Ima dati
1906
decemb.
8.
Računu blagajnice
» bilance
» izgube in dobička

[Stran 87]
Slika 94. Dal
1906
decemb.
1.
Račun blagajnice
» izgube in dobička
januarij
Račun bilance
Slika 95. Dal
1906
decemb.
31.
Razni dolžniki
Račun bilance
Slika 96. Dal
1906
decemb.
4.
Slokar peter, Linc
Račun blagajnice
» o rimesah
Kovač Anton, tukaj
Račun bilance
Slika 97. Dal
1906
decemb.
2.
Račun blagajnice
januarij
Račun bilance

[Stran 88]
Slika 98. Ima dati
1906
decemb.
12.
Računu blagajnice » blaga
januarij
Računu bilance
Slika 99. Ima dati
1906
decemb.
20.
Računu blagajnice
» izgube in dobička
januarij
Računu bilance
Slika 100. Ima dati
1906
decemb.
4.
Računu blaga
januarij
Računu bilance
Slika 101. Ima dati
1906
decemb.
30.
Računu blaga
januarij
Računu bilance

[Stran 89]
Slika 102. Dal
1906
decemb.
31.
Račun bilance
Slika 103. Dal
1906
decemb.
26.
Račun blagajnice » bilance
Slika 104. Dal
1906
decemb.
31.
Račun bilance
Slika 105. Dal
1906
decemb.
31.
Račun bilance

[Stran 90]
Slika 106. Ima dati
1906
decemb.
31.
Računu bilance
Slika 107. Ima dati
1906
decemb.
31.
Računu bilance
Slika 108. Ima dati
1906
decemb.
14.
Računu blagajnice
Slika 109. Ima dati
1906
decemb.
31.
Računu blagajnice

[Stran 91]
Slika 110. Dal
1906
decemb.
30.
Račun blaga
januarij
1.
Račun bilance
Slika 111. Dal
1906
decemb.
24.
Račun blaga
januarij
1.
Račun bilance
Slika 112. Dal
1906
decemb.
31.
Račun izgube in dobička
Slika 113. Dal
1906
decemb.
31.
Račun izgube in dobička

[Stran 92]

Ko smo dovršili praktično popisovanje imovine ter zaključili vse skontre, sestavimo popis imovine. Na podlagi tega se zaključi glavna knjiga, kakor je razvidno na str. 86 do 91. (Ponovi razlago na str. 78. )

Slika 114. Aktiva:
1.
Gotovina glasom blagajniške knjige
Valuta 50 kom. # à 11∙36
Rimesi za dan 30. januarija » »18. aprila manj 4 % diskont
Blago 20 kosov črnega sukna, 422 m à 10∙50 10 » sivega » 223 » » 12∙80 10 » modrega » 230 » » 11∙-
Dolžniki Slokar Peter v Lincu Kovač Anton, tukaj
Skupna aktiva
Pasiva:
Potezka za dan 22. aprila, izdana po F. Radovanu, Brno manj 4 % diskont
Upnik
Hrovatin Filip, tukaj
Skupna pasiva
Ponavljanje: Skupna aktiva » pasiva Sedanje čisto premoženje Začetno čisto premoženje Čisti dobiček
N. N. (podpis)

[Stran 93]
Slika 115. 31.
Račun bilance raznim upnikom za prenos aktivov glasom popisa imovine Računu blagajnice » o valutah » o rimesah » blaga Slokarju Petru v UncuKovaču Antonu, tukaj
Razni dolžniki računu bilance za prenos pasivov glasom popisa imovine Račun potezek Hrovatin Filip, tukaj Račun diskontni: pri rimesah K 50∙14 » potezkah 31∙48
Račun kapitala računu bilance za prenos sedanjega čistega premoženja

[Stran 94]
Slika 116. Ima dati
Dal
1906
decemb.
31.
Računu blagajnice
» o valutah
» o rimesah
» blaga
Slokarju Petru v Lincu
Kovaču Antonu, tukaj
decemb.
Račun potezek
Hrovatin Filip, tukaj
Račun diskontni
» kapitala
januar
Raznim upnikom
Računu kapitala
januar
Razni dolžniki

[Stran 95]
Slika 117. List
Račun
Dobiček
Izguba
3
Račun blaga
» diskontni
» o valutah
» raznih troškov
» zasebni
Čisti dobiček*
Slika 118. 31.
Razni dolžniki računu izgube in dobička za dobiček Račun blaga » diskontni » o valutah
Račun izgube in dobička raznim upnikom za izgubo Računu raznih troškov » zasebnemu
Račun izgube in dobička računu kapitala za prenos čistega dobička

[Stran 96]
Slika 119. Ima dati
Dal
1906
decemb.
31.
Računu raznih troškov
» zasebnemu
» kapitala
decemb.
Račun blaga » diskontni
» v valutah

[Stran 97]
Slika 120. 1.
Razni dolžniki računu bilance za prenos aktivov glasom popisa imovine Račun blagajnice » o valutah » o rimesah » blaga Slokar Peter v Lincu Kovač Anton, tukaj
Račun bilance raznim upnikom za prenos pasivov glasom popisa imovine Računu potezek Hrovatinu Filipu, tukaj Računu diskontnemu pri rimesah K 50∙14 » potezkah » 31∙48
Račun bilance računu kapitala za prenos sedanjega čistega premoženja

Naloga

17.) Nalogo štev. 10 na str. 30 je izvršiti po načelih dvostavnega knjigovodstva.


[Stran 98]
[98]

Dnevnik (journal).

Pri dvostavnem knjigovodstvu posameznih postavk ne prenašamo vedno neposredno iz blagajniške knjige in iz prvopisne knjige v glavno knjigo, marveč se more ta prenos vršiti tudi posredno. Namesto da bi dan za dnevom prenašali sleherno postavko iz blagajniške knjige in iz prvopisne knjige v glavno knjigo, lahko opravimo ta posel s tem, da koncem vsakega meseca prenesemo skupne svote postavk iz ene knjige v drugo. V posebni zbiralni knjigi, dnevnik imenovani, se napišejo posamezni računi, ki so bili tekom meseca dolžniki. Pri vsakem teh računov pa navedemo potem vse one protiračune, ki so napram temu računu bili upniki. N. pr.: V blagajniški knjigi in v prvopisni knjigi so med drugimi sledeče postavke, v katerih je račun blaga dolžnik:

December 5.: Račun blaga računu blagajnice K 1000∙-

» 12.:» » » potezek » 800∙-

» 25.: » » F. Novaku, tukaj » 1200 -

Med računi, navedenimi v dnevniku pod naslovom »dolžniki«, se bode moral nahajati tudi račun blaga. Postavili bodemo torej račun blaga na prvo mesto, potem bodemo navedli vse semkaj spadajoče protiračune, zbrali posamezne zneske v zbiralni razpredelnici ter njih svoto vknjižili v glavno razpredelnico takole:

Slika 121. List glavne knjige
Sklicevanje na stran blagajn. knjige ali pravopisne knjige
Dolžniki:
Račun blaga
5.
računu blagajnice
» potezek
Novaku F., tukaj
itd.

[Stran 99]

Znesek K 3000 - nam kaže, da je bil račun blaga tekom meseca dolžnik za skupnih K 3000 - . Na enak način napravimo v dnevniku postavke za vse druge dolžnike. Kot zadnjo postavko navedemo račun blagajnice. Tukaj ne navajamo podrobno vseh protiračunov, marveč vknjižimo vse na levi strani vknjižene postavke (izvzemši saldo) pod naslovom »raznim upnikom.« Nato seštejemo zneske v glavni razpredelnici dnevnika ter svoto podčrtamo. Na isti način sestavimo upnike. Po načelih dvostavnega knjigovodstva se mora svota pod »dolžniki« zbranih postavk natanko ujemati s svoto postavk, zbranih pod »upniki.«

V dokaz, da smo prenesli vse postavke iz blagajniške knjige odnosno iz prvopisne knjige v dnevnik, se sklicujemo v prvih dveh knjigah na stran dnevnika , v dnevniku pa na stran prvih dveh knjig.

Če sta si v dnevniku svoti dolžnikov in upnikov enaki, jih prenesemo v glavno knjigo. Računi, označeni kot dolžniki, se obremenjajo za svoto, navedeno v glavni razpredelnici dnevnikovi z besedilom »Raznim upnikom.« Ako ima kak dolžnik za protiračun le enega samega upnika, navedemo slednjega imenoma. Na enak način prenašamo upnike na desno posameznih računov glavne knjige z besedilom »Razni dolžniki.« Kakor pri neposrednem, sklicujemo se tudi pri posrednem prenosu, in sicer v glavni knjigi na dnevnik, v dnevniku pa na list glavne knjige. Poprej omenjena postavka dnevnikova se bode torej prenesla v glavno knjigo takole:

Slika 122. Ima dati
Dal
dec.
Trem upnikom
stran dnevnika

Če prenašamo v glavno knjigo potom dnevnika, moramo tudi zaključne postavke (z računom bilance ter izgube in dobička) le potom dnevnika prenesti iz prvopisne knjige v glavno knjigo.


[Stran 100]

Posredno prenašanje postavk v glavno knjigo nam daje to udobnost, da je le malo postavk vknjiženih na posameznih računih glavne knjige, kar napravi glavno knjigo dokaj preglednejšo. Tudi si prihranimo čas, ker ne prenašamo vsak dan, ampak le enkrat koncem vsakega meseca. Vendar pa ima mesečno prenašanje tudi svojo slabo stran: kajti tekom meseca nam računi glavne knjige ne dajejo nikake prave slike o gospodarstvu.

Dvostavno knjigovodstvo s posrednim prenašanjem v glavno knjigo se imenuje »nemško« knjigovodstvo, da se loči od knjigovodstva z neposrednim prenašanjem v glavno knjigo, ki se imenuje »laško« knjigovodstvo.

Slika 123. Gl. knj.
Bl. Prvop. knj.
Dolžniki:
Slokar Peter, Linc računu blaga
Račun o rimesah računu blaga » blagajnice
Račun blaga računu potezek Hrovatinu Filipu, tukaj računu blagajnice » »
Kovač Anton, tukaj računu blaga
Račun diskontni računu blagajnice
Račun raznih troškov računu blagajnice » »
Račun o valutah računu blagajnice
Račun zasebni računu blagajnice
Račun blagajnice raznim upnikom

[Stran 101]

Dnevnik

Slika 124. Gl. knj.
Bl. Prvop. knj.
Upniki:
Računu blaga Slokar Peter, Linc račun o rimesah Kovač Anton, tukaj račun blagajnice
Računu potezek račun blaga
Hrovatinu Filipu, tukaj račun blaga
Računu kapitala račun blagajnice
Računu diskontnemu račun blagajnice » »
Računu o valutah račun blagajnice
Računu blagajnice razni dolžniki

Postavke predstoječega dnevnika so prenešene v glavno knjigo na naslednjih straneh. Primerjati je to glavno knjigo z ono na str. 86 do 91, v katero se je prenašalo neposredno iz blagajniške knjige in iz prvopisne knjige.

Knjiga tekočih računov.

Knjiga tekočih računov (kontokorentna knjiga), imenovana tudi saldakonto ali knjiga naročnikov, je knjiga, ki smo se jo učili spoznavati pri enostavnem knjigovodstvu pod imenom »glavna knjiga.« Ta knjiga obseza same osobne račune ter na teh nadrobno naše dolgove in terjatve. Da imamo nadzorstvo nad vknjižbami na osobnih računih glavne knjige (dvostavnega knjigovodstva), v knjigo tekočih računov ne vknjižujemo na podlagi (Nadaljevanje na str. 105.)


[Stran 102]

Glavna knjiga.

Slika 125. Ima dati
Dal
1906
dec.
31.
Račun blagajnice
Slika 126. Ima dati
Dal
1906
dec.
31.
Raznim upnikom
dec.
Razni dolžniki
Slika 127. Ima dati
Dal
1906
dec.
Račun blagajnice
dec.
Razni dolžniki

[Stran 103]

Glavna knjiga.

Slika 128. Ima dati
Dal
1906
dec.
31.
Raznim upnikom
Slika 129. Ima dati
Dal
1906
dec.
31.
Račun blagajnice
dec.
Račun blagajnice
Slika 130. Ima dati
Dal
1906
dec.
Računu blaga
Slika 131. Ima dati
Dal
1906
dec.
Računu blaga

[Stran 104]
Slika 132. Ima dati
Dal
1906
dec.
Račun blaga
Slika 133. Ima dati
Dal
1906
dec.
Račun blaga
Slika 134. Ima dati
Dal
1906
dec.
31.
Raznim upnikom
Slika 135. Ima dati
Dal
1906
dec.
31.
Računu blagajnice

[Stran 105]

blagajniške knjige in prvopisne knjige, marveč neposredno iz prilog (došla korespondenca, odtisna knjiga itd). bočim na osobnih računih glavne knjige vknjižujemo protiračune, vpisujemo v knjigi tekočih računov vsako postavko s primernim kratkim besedilom ter pristavljamo semkaj tudi zapadli dan dotične postavke (skadenca). V knjigo tekočih računov vknjižujemo navadno le skupne svote, delimo jih pa le, če imajo delni zneski te svote različne, zapadle dnove.

Gledé na to, ali je naš trgovski prijatelj naročnik (komitent) ali opravnik (komisijonar), imamo dve vrsti osobnih računov.

l. Ako izvršujem naročila trgovskega prijatelja jaz, imenujem njegov račun konto suo, množina: konto loro (»njegov račun«, »njihov račun«)

2. Če pa sem jaz naročnik, t. j. trgovski prijatelj izvršuje moja naročila, imenujem njegov račun konto mio , množina: konto nostro (»moj račun«, »naš račun«).

Oni, ki naročila izvršuje, polaga tudi obračun. Iz tega sledi, da morem pošiljati računske podatke in izpiske računov le tedaj, če se gre za njegov račun. Na moj račun pa smem vknjiževati le soglasno s podatki trgovskega prijatelja. Ako je trgovski prijatelj v inozemstvu, moram voditi konto mio, (ker prejemam vse obračune v inozemski veljavi,) v dveh veljavah, v domači in tuji. Razlikovanje med konto mio in konto suo ima svoj pomen največ v bančnih zavodih, manj v trgovinah z blagom. V bančnih zavodih se često pripeti, da je trgovski prijatelj zdaj naročnik, zdaj opravnik, zato moramo imeti zanj dva osobna računa: konto suo in konto mio.

Osobni računi v glavni knjigi in v knjigi tekočih računov se morajo natanko ujemati in izkazovati isti saldo.

Dokaj potrebnejša je knjiga tekočih računov tedaj, če imamo v glavni knjigi mesto posameznih osobnih računov za vse odjemalce skupen »račun dolžnikov« in za vse dodajalce skupen »račun upnikov« ali mesto teh dveh splošni »račun udeležnikov (interesentov)« ali »kontokorentni račun«. V zadnjem slučaju so vknjiženi na levi tega računa sploh vsi dolgovi in na desni sploh vse terjatve naših trgovskih prijateljev. Le s pomočjo knjige tekočih računov moremo torej dognati, koliko nam dolguje vsak posamezni trgovski prijatelj odnosno koliko ima terjati od nas.

Osobne račune zaključujemo (polletno ali celoletno) s tem, da na manjšo stran vstavimo saldo, seštejemo obe strani ter potegnemo zaključne črte. Saldo se potem prenese na nov račun. Če se imajo pred zaključkom osobnega računa zaračunati še obresti, opravnina, troški itd., moramo seveda te postavke vknjižiti poprej nego vstavimo saldo.


[Stran 106]

Tekoči račun s Trgovsko banko.

Slika 136. Ima dati
1906 novb. decb. » » » » »
Za razne valute
» efekte » devize » prenos rimese » brutto-saldo K 1316∙82 » 1/8 % opravnine od » 10975∙80 poštnino in druge troške » saldo
novb. decb. » febr. decb.
Na Dunaju, dné 31. decembra 1906
S. E.

Na podlagi tega tekočega računa, ki sem ga prejel od Trgovske banke, mi je mogoče račun Trgovske banke, tukaj, konto mio, zaključiti v knjigi tekočih računov ter prenesti obresti, opravnino, troške in saldo na nov račun. Da ostane knjiga tekočih računov v soglasju z računom Trgovske banke v glavni knjigi, moramo napraviti v prvopisni knjigi primerne postavke glede obresti, opravnine in troškov ter te postavke prenesti v glavno knjigo. To velja za zaključek vseh računov v knjigi tekočih računov.

Slika 137. Ima dati
1906 novemb. decemb. » » »
Za gotovino » rimeso » odkaz » gotovino » 3 % obresti
novemb. februarij decemb. »
januarij
decemb. februarij

[Stran 107]
Slika 138. Dal
1906 novb. decb. » » »
Za gotovino » rimeso » odkaz » gotovino » 3 % obresti
novb. febr. decb. »

1907 jan. » & O.
Za prenos salda » » rimese, prosto
decb. febr.
Trgovska banka.
Slika 139. 31.
Trgovska banka, tukaj, konto mio računu obresti za narasle obresti glasom tekočega računa
Dva dolžnika Trgovski banki, tukaj, konto mio za opravnino in troške glasom tekočega računa Račun opravnine » raznih troškov
Slika 140. Dal
1906 novemb. decemb. » » » » »
Za razne valute » efekte » devizo Bremen » prenos rimese » 1/8 % opravnine od K 10.975∙60 » poštnino in troške » saldo
novemb. decemb. » februarij

[Stran 108]

Naloga.

18.) Januar 1.: Blagajniški prebitek iz prejšnjega leta pri Petru Rogliču v Lincu K 4816∙75 in pri Rajku Hostniku na Dunaju K 3854∙36.

» 4.: Rajko Hostnik poslal Petru Rogliču račun za razno blago v znesku K 3615∙38 proti akceptu za tri mesece dato, po naredbi lastni.

» 8.: Po naročilu P. Rogliča izdal Rajko Hostnik potezko na J. Murnika v Trstu za K 2400∙- za 4. dan aprila po naredbi lastni.

» 16.: Roglič Peter poslal Rajku Hostniku menico za K 2600∙- za 15. dan marca na A. Hribarja, Dunaj, v diskontovanje in dobropis.

» 17.: Hostnik Rajko diskontoval menico s 4 ½ % ter jo sprejel v lastno zalogo.

» 20.: Po naročilu P. Rogliča kupil R. Hostnik pri Trgovski banki 100 kom. # á 11∙36, ½ % posredovalnine (courtage) ter jih poslal z obračunom P. Rogliču.

» 24.: Po naročilu in za račun Petra Rogliča plačala Dunajska stavbna družba Rajku Hostniku K 3000∙- v gotovini.

» 26.: Hostnik Rajko plačal na poštnohranilnični račun Petra Rogliča K 1500∙- po položnici. Roglič prejel o tem obvestilo od poštne hranilnice dné 27. t. m.

» 27.: Po naročilu in za račun P. Rogliča izdala Dunajska stavbna družba na R. Hostnika potezko za K 1200∙- za 31. dan marca po naredbi lastni.

» 28.: Hostnik Rajko poslal P. Rogliču blaga za K 2853∙60 po odbitku 2 % popusta ter prosil, da se vplača znesek fakture na njegov poštnohranilnični račun.

» 29.: Roglič Peter vplačal na poštnohranilnični račun R. Hostnika omenjeni znesek. (Hostnik prejel izpisek računa od poštne hranilnice dné 30. t. m.)

» 31.: Roglič Peter poslal R. Hostniku K 2450∙- za dan 28. februarija na Iv. Hamana, Dunaj, v dobropis na zapadli dan.

Te kupčijske slučaje je vknjižiti: v blagajniško knjigo, prvopisno knjigo in v knjigo tekočih računov a) Petra Rogliča, b) Rajka Hostnika.

Tekoči računi (kontokorenti).

Tekoči račun (kontokorent) se imenuje račun, ki obsega vse kupčijske slučaje, kolikor smo jih s svojim trgovskim prijateljem sklenili v


[Stran 109]

gotovi dobi. Te vrste kupčijska zveza, v kateri opravnik (vsakega pol leta ali celoletno) položi obračun svojemu naročniku, se imenuje zveza na tekoči račun (kontokorentna zveza), naročniku poslani obračun pa se imenuje izpisek računa ali kontokorent. Poslednji izraz se rabi v prvi vrsti za one izpiske računov, v katerih se zaračunavajo obresti, opravnina

in drugi troški.

Trgovski zakonik določa gledé kupčijske zveze na tekoči račun sledeče:

Člen 291.: »Če je trgovec s kakim drugim trgovcem v tekočem računu, je oni, kateremu gre ob zaključku računa prebitek, upravičen zahtevati obresti od vsega prebitka, - če tudi obsega ta prebitek obresti, — in sicer od zaključnega dné dalje.

Račun je zaključiti po enkrat na leto, če se nista stranki domenili drugače.«

Podlaga zaključku tekočega računa so torej dogovori med obema strankama, med naročnikom in opravnikom. Ti dogovori se nanašajo praviloma na sledeče točke:

1.) na vprašanje, s katero valuto naj se vknjižujejo posamezne postavke v tekočem računu, to je s katerim zapadlim dnem (skadenca);

2.) na visokost obrestne mere. Ta se določa z redkimi izjemami na podlagi obrestne mere Avstro-ogrske banke in sicer tako, da se zaračunajo obresti za naročnikove dolgove za 1 % više in za naročnikovo imetje za 1 % niže od sočasne obrestne mere Avstro-ogrske banke;

3.) na zaračunavanje opravnine in

4.) » » troškov (n. pr. poštnine, kolkov, brzojavk itd.).

Ker imajo posamezne postavke na osobnih računih različne zapadle dnove, moramo preračunati obresti, da doženemo, koliko vrednost ima vsaka posamezna postavka na zaključni dan. Šele potem, ko smo vknjižili narasle obresti, dobimo pravilni saldo, ki nam ga naročnik na zaključni dan dolguje ali pa ga ima od nas zahtevati.

Obresti preračunavamo na tri načine: na

nadaljevalni (progresivni, nemški) način,

povratni (retrogradni, francoski) način in

stopnjasti (angleški, nizozemski) način.


[Stran 110]

I. Nadaljevalni način.

Po tem načinu se obresti posameznih postavk računajo od zapadlega do zaključnega dné tekočega računa. Obresti od dolgov so novi dolgovi, obresti od imetja pa novo imetje.

Pravila, po katerih je po nadaljevalnem načinu zaključiti tekoči račun, ki obseza samo pred zaključnim dnem zapadle postavke, so sledeča:

1.) Izračunati je število obrestnih dnij za vsako postavko od zapadlega dné pa do zaključnega dné tekočega računa.

2.) Izračunati je obrestno število , ki je kapital X dnovi / 100

3.) Dognati je saldo obrestnih števil ter ga vstaviti v razpredelnico za obrestna števila na tisti strani, kjer je manjša svota obrestnih števil.

4.) Izračunati je obresti iz salda obrestnih števil ter izračunane obresti vknjižiti na nasprotno stran salda obrestnih števil.

5.) Izračunati je opravnino od večje svote prometa brez obresti in odštevši proste postavke na levi in desni.

Proste postavke, to so one, od katerih se v tekočem računu ne zaračunava nikaka opravnina, so:

prenos salda,

postavke iz kupčije z blagom,

postavke, od katerih se je opravnina že zaračunala,

postavke, od katerih se ne zaračunava kontokorentna, marveč kaka druga opravnina.

Za opravnino se obremenja naročnik.

6.) Zaračunavanje troškov. V posebnem troškovniku zaračunava opravnik vse troške, ki jih je imel za svojega naročnika, n. pr.: poštnino, troške za brzojavke, kolke itd. Pri zaključevanju tekočega računa se skupna svota teh troškov zaokroži navzgor ter se zanjo račun naročnikov obremeni. Da saldo ne izkazuje nikakih vinarjev, se razlika v vinarjih na desni in levi običajno uporablja pri zaračunavanju troškov.

7.) Dognati in vknjižiti je saldo glavnice, za katerega velja zaključni dan tekočega računa kot zapadli dan.

Nato se tekoči račun zaključi, seštejejo se posamezni zneski glavnice in obrestnih števil in saldo se prenese na nov račun.

Če so v tekočem računu prekodobne postavke , to so postavke, kojih zapadli dan je poznejši nego zaključni dan tekočega računa, jih lahko vpoštevamo že sedaj pri preračunavanju obrestij, navadno pa jih vpoštevamo še le v bodočem tekočem računu; v tem slučaju jih prenesemo na nov račun. Dočim torej običajno prenašamo prekodobne postavke


[Stran 111]

na nov račun, jih pa moramo vpoštevati, če preneha dosedanja kupčijska zveza na tekoči račun, v tem slučaju moramo izračunati obresti od vseh postavk brez izjeme. Vendar pa postavk, ki zapadejo nekaj dnij po zaključku tekočega računa, ne smatramo za prekodobne.

Če nam je torej preračunati obresti prekodobnih postavk, jih moramo preračunati nazaj na zaključni dan tekočega računa, to je: moramo jih diskontovati. Dočim so pri drugih postavkah obresti dolgov novi dolgovi in obresti imetja novo imetje, je to pri prekodobnih postavkah obratno, — obresti od prekodobnih postavk na levi vknjižujemo torej na desni in obratno. Da se število dnij in obrestna števila prekodobnih ločijo od drugih, že zapadlih postavk, napišemo prve v knjigo tekočih računov z rdečilom. Saldo rdečih obrestnih števil se vpiše na manjši strani rdečih obrestnih števil s črnilom. Odslej se nam ni treba več ozirati na rdeče številke in se tekoči račun zaključi, kakor omenjeno na str: 110.

Ako pa pri prekodobnih postavkah ne zaračunamo nikakih obresti, prenesti jih moramo s tem, da napravimo v tekočem računu protipostavko, na nov račun z enakim zneskom in z enakim zapadlim dnem. — Pri preračunavanju obresti moramo seveda paziti na to, da ne vpoštevamo prekodobnih postavk niti na levi niti na desni. Zajedno s saldom se preneso tudi prekodobne postavke na nov račun.

Če smo si od prekodobnih postavk že zaračunali opravnino, prenesti moramo te postavke na nov račun s pripomnjo: » prosto« (»franko«).


[Stran 112]

Tekoči račun, zaključen na nadaljevalni način (brez prekodobnih postavk)

Slika 141. Ima dati
1907 febr. april maj junij » » » »
Za valute » vrnjeno rimeso, prosto » efekte » devizo, Tigur » izenačenje obr. števil» l ‰ oprav. od K 10272 03* » troške » saldo
febr. april maj junij junij

Tekoči račun, zaključen na nadaljevalni način (s prekodobnimi postavkami).

Slika 142. Ima dati
1907 febr. april » junij » » » » »
Za valute » vrnjeno rimeso, prosto » potezko, po naredbi Burnika » efekte » saldo rdečih obr. števil » izenačenje obr. števil » l ‰ oprav. od K 1019219 » troške » saldo
febr. april julij junij junij

[Stran 113]

Pogoji: Zaključni dan 30. junija, meseci po 30 dnij, 5 % v ima dati in dal. 1 ‰ opravnine in K 8∙— troškov (prištevši vinarje za zaokroženje salda).

Slika 143. Dal
1907 jan. » marec maj junij »
Za prenos salda » rimeso, za tukaj » » » » » plačilo J. Travnarju » kupone » 5 % obresti od št. 6741
dec. marec april maj junij
1908 julij
Za prenos salda
junij

S. E. & O.
Linc, dné 1. julija 1907.
Banka za Zgornje Avstrijsko.
N. N. N. N.

Pogoji : Zaključni dan 30. junija, meseci po 30 dnij. 5 % obresti za in proti (pro in kontra), 1 ‰ opravnine in K 8∙- troškov (prištevši vinarje za zaokroženje salda).

Slika 144. Dal
1907 jan. » marec april maj junij
Za prenos salda » plačilo J. Travnarju » rimeso, za tukaj » kupone » rimeso, za tukaj » 5 % obresti od št. 11502
dec. jan. julij april avgust
1907 julij
Za prenos salda
junij

[Stran 114]

Tekoči račun s postavkami, ki se preneso, zaključen na nadaljevalni način.

Slika 145. Ima dati
1907 febr. april » junij » » » » »
Za valute » vrnjeno rimeso, prosto » potezko, po naredbi Burnika » efekte » prenos onostranske postavke » prenos onostranske postavke » izenačenje obr. števila » 1 ‰ oprav. Od K 10192∙19 » troške
dec. jan. julij april avgust
julij
Za saldo» prenos postavk
junijjulij

[Stran 115]

Pogoji: Zaključni dan 30. junija, meseci po 30 dnij, od prekodobnih postavk se ne računajo obresti, temveč se postavke prenesejo na nov račun. 5 % obresti za in proti, 1 ‰ opravnine in K 8∙- (prištevši vinarje za zaokroženje salda) troškov.

Slika 146. Dal 1907 jan. » marec april maj junij » »
Za prenos salda » plačilo Travnarju » rimeso, za tukaj » kupone » rimeso, za tukaj » prenos onostranskih postavk » 5 % obresti od št. 12098» saldo
dec. jan. julij april avgust julij junij
1907 julij »
Za prenos postavke, prosto » » » »
julij avgust

[Stran 116]

II. Povratni način.

Pri povratnem (retrogradnem) načinu pride v prvi vrsti v poštev tista postavka, ki je prva zapadla. Poleg te postavke se v razpredelnico za dneve in za obrestna števila zapiše beseda »doba«. Potem se plačljivost vseh posameznih postavk izračuna na to dobo nazaj. Za zaključek tekočega računa na ta način veljajo sledeča pravila:

l.) Določiti je dobo.

2.) Izračunati je dneve od te dobe do dneva plačljivosti vsake posamezne postavke ter izračunati obrestna števila.

3.) Če bi sedaj preračunali in vknjižili obresti, imel bi iz tekočega računa izvirajoči glavnični saldo vrednost za to dobo; vsled tega moramo glavnični saldo obrestovati do dneva, ko zaključimo tekoči račun. To napravimo tako, da vknjižimo glavnični saldo (brutto saldo), potem ko

Slika 147. Ima dati
junij » » »
prosto za št. glavn. - salda K 942∙87 » 1 ‰ oprav. od K 10192∙19 » troške » saldo
febr. april julij junij » »

[Stran 117]

smo izračunali obrestna števila, na manjšo stran s tistim zapadlim dnem, na katerega zaključujemo tekoči račun. K saldu pripišemo potem dneve in obrestno število, kakor smo to napravili pri vseh drugih postavkah.

4.) Sedaj nam je dognati saldo obrestnih števil ter ga pripisati na tisto stran , kjer so manjša obrestna števila.

5.) Izračunati je obresti iz salda števil. Razlika je tukaj med nadaljevalnim in povratnim načinom ta, da se obresti vpisujejo na isti strani, kjer smo vpisali saldo števil.

6.) Zaračunati je opravnino in troške, tekoči račun pa zaključiti na običajni način.

Če se v tekočem računu nahajajo prekodobne postavke, ki naj se pri obrestovanji ne vpoštevajo, marveč se preneso na nov račun, ravnati je z njimi prav tako kakor pri nadaljevalnem načinu.

Slika 148. Dal
junij
30.
za prenos salda za 5 % obr. od salda obr. št
decb. jan. julij april avg.
1907 julij
za prenos salda
junij

[Stran 118]
Slika 149. Debet
junij » » »
prosto Za prenos onostran. post. » » » » za 1 ‰ oprav. od K 10.192∙19 » troške
febr. april junij julij avg.
1907 julij » »
za prenos salda » » onostr. postavke
junij julij

[Stran 119]
Slika 150. junij » » »
Za prenos salda za prenos onostr. Postavke » štev. glav. salda K 696 96 » 5 % obr. od salda obr. št » saldo
decb. jan. julij april avg. julij junij junij
doba
1907 julij »
za prenos onostr. post. proste » » » »
julij avg.

[Stran 120]

Ako smo se z naročnikom pogodili za različno obrestno mero za dolgove in za terjatve, računamo pri nadaljevalnem in pri povratnem načinu z višjo obrestno mero, kadar pridejo obresti na levo, z nižjo obrestno mero pa, če so obresti na desni. Seveda se v tem slučaju različna obrestna mera za dolgove in terjatve vpošteva samo na sploh, ne pa za vsako postavko posebej. Najenostavnejše in najzanesljivejše se preračunavajo obresti na stopnjasti način.

III. Stopnjasti način.

Obresti se po tem načinu ne preračunavajo v tekočem računu samem, marveč na posebnem obrestnem listu. Ker se posamezne postavke napišejo na obrestnem listu kakor stopnice, ima ta način odtod svoje ime. Obrestni list se sestavi takole:

l.) Iz tekočega računa se na obrestni list v razpredelnico za glavnico prenese oni znesek, ki je prvi zapadel, to je največkrat prenos salda, in sicer s pripomnjo »Ima dati« ali »Dal«. Pod ta znesek zapišemo ono postavko, ki je za prvo najprej zapadla ter oba zneska seštejemo, če sta se prenesla z enake strani, odštejemo pa, če sta se prenesla z nasprotne strani. Nato napišemo zopet tretjo najprej zapadlo postavko itd., dokler nismo iz tekočega računa prenesli vseh postavk.

2.) Potlej preračunamo obrestne dneve posameznih svot odnosno razlik in sicer od zapadlega dné prve postavke vselej samo do zapadlega dné prve naslednje postavke. Pri zadnji postavki računamo obrestne dneve od dneva dospelosti do dneva, ko zaključujemo tekoči račun.

3.) Nato se preračunajo obrestna števila, katera vpišemo, če se nanašajo na postavko »ima dati«, v razpredelnico »ima dati« in nasprotno.

Če je zadnja postavka na obrestnem listu prekodobna postavka, preračunamo dneve od dospelosti te postavke do dneva zaključka tekočega računa. Obrestna števila te postavke vknjižimo (ker se gre za diskontovanje) v razpredelnico za obrestna števila, ki je nasprotna razpredelnicam drugih postavk (obrestna števila od postavke »ima dati«, torej ne vpišemo v razpredelnico za obrestna števila pod »ima dati«, temveč pod »dal«).

4.) Ko smo sešteli razpredelnici za obrestna števila, preračunamo obresti iz salda obrestnih števil in jih vpišemo z besedilom »Obresti glasom obrestnega lista« v tekoči račun. Če je obrestna mera za dolgove in terjatve različna, vporablja se višja obrestna mera za dolgove, nižja pa za terjatve.


[Stran 121]

Tekoči račun, zaključen na stopnjasti način (brez prekodobnih postavk).

Slika 151. Glavnicaod
do
dnevi
Obrestna števila
ima dati
dal
Dal
31. decemb.
3. febr.
Ima d.
Dal
3. febr.
16. marca
16. marca
11. aprila
11. aprila
12. aprila
Ima d.
Dal
12. aprila
19. maja
19. maja
29. maja
Ima d.
Dal
29. maja
2. junija
2. junija,
23. junija
Ima d.
Dal
23. junija
30. junija
Dal
kot 5 % obr. iz salda obrestnih števil

[Stran 122]

Tekoči račun, zaključen na stopnjasti način s prekodobnimi postavkami.

[Tabela: Obrestni list za tekoči račun Adolfa Drukarja na Dunaju.]

[Stran 123]

Isti tekoči račun z dvojno obrestno mero (5 % proti 3 %).

Slika 152. Glavnica
od
do
dnevi
Obrestna števila
ima dati
dal
Dal
3875
31. decemb.
29. januarja
29. januarja
3. februar.
Ima d.
Dal
3. febr.
2. aprila
2. aprila
7. aprila
Ima d.
Dal
7. aprila
23. junija
Ima d.
23. junija
4. julija
Dal
4. julija
10. julija
Ima d.
10. julija
2. avgusta
Dal
2. avgusta
30. junija
5 % obr. iz salda obrestn. št. 412
3 % » » » » 12215
3 % » » » » 302
Dal
saldo obresti

Ker tvori pri bančnih tekočih računih podlago obrestni meri najčešče bančna obrestna mera Avstro-ogrske banke, je umevno, da povzroča vsaka izprememba te obrestne mere izpremembo obrestne mere v tekočih računih. Take izpremembe tekom računske dobe vpoštevamo na ta način, da takrat, ko se izpremeni obrestna mera, pričnemo novo dobo v tekočem računu ali pa tako, da preračunamo obresti iz obrestnih števil na posebnem »zaključnem listu«.

V sledečih tekočih računih so se obresti preračunale na oba načina.


[Stran 124]
Slika 153. Ima dati
febr. » april » junij » » » » »
Za valute » vrnjeno rimeso, prosto » potezko, po naredbi Burnika » izenačenje obr. števil » efekte » prenos rdečih obr. števil » izenačenje obr. števil » 1 ‰ oprav. od K 10192∙19 » troške » saldo
febr. april julij junij junij

[Stran 125]

Pogoji: zaključni dan 30. junija, obrestna mera je znašala do 14. aprila 5 % proti 3 %,

od 15. aprila do 30. junija 6 % proti 4 %, spravnina 1 ‰, troški K 8∙-.

Slika 154. Dal
1907 jan. » marec april » » maj junij »
Za prenos salda » plačilo Travnarju » rimeso, za tukaj » kupone » saldo rdečih obr. števil » saldo glavnice K 7106∙45 » rimeso, za tukaj » 3 % obresti iz št. 7493 » 4 % obresti iz št. 4009
dec. jan. julij april april avgust

1907 julij
Za prenos salda
junij

[Stran 126]
Slika 155. Ima dati
junij » » »
prosto Za saldo rdečih obr. števil » » obr. št do 14. aprila » » » 30. junija za 1 ‰ oprav. K 10192∙19 » troške » saldo
febr. april junij julij junij

[Stran 127]

Pogoji: zaključni dan 30. junija, meseci po 30 dnij. obrestna meja je znašala do 14. aprila 5 % proti 3 %, od 15. aprila do 30. junija pa 6 % proti 4 %. Opravnina 1 ‰, troški K 8∙-.

Slika 156. Dal
junij »
Za prenos salda » 3 % obresti iz 7493 » 4 % » » 4009
dec. jan. julij april avgust
1907 julij
Za prenos salda
junij

[Stran 128]
[Tabela: Tekoči račun, zaključen na povratni način z izpreminjajočo se obrestno mero. I.]
[Tabela: Tekoči račun, zaključen na povratni način z izpreminjajočo se obrestno mero. 11.]

[Stran 129]

Pogoji: zaključni dan 30. junija, meseci po 30 dnij. Obrestna mera do 14. aprila 5 % proti

3 %, od 15. aprila do 30. junija 6 % proti 4 %. Opravnina l ‰, troški K 8∙-.

[Tabela: Tekoči račun, zaključen na povratni način z izpreminjajočo se obrestno mero. I.]

Obrestna mera do 14. aprila 5 % proti 3 %

» » od 15. » do 30. junija 6 % proti 4 %.

[Tabela: Tekoči račun, zaključen na povratni način z izpreminjajočo se obrestno mero. 11.]

[Stran 130]
Slika 157. Besedilo
Obr. števila
Besedilo
Obr. števila
Svota iz prve dobe Glavnični saldo K 7106∙45 (od 14. aprila do 30. junija =76 dnij) Saldo obr. števil iz prve dobe Svota vseh obrestnih števil Saldo obrestnih števil iz prve dobe Saldo rdečih obrestnih števil Saldo obr. števil iz druge dobe
Svota iz prve dobe Saldo rdečih števil Svota vseh obrestnih števil
Slika 158. Besedilo
Obr. števila
Zneski
Besedilo
Obr. števila
Zneski
Svota do 14. aprila Glavn. saldo K 7106∙45 (104 dni) Svota do 30. junija Glavn. saldo K 942∙87 (180 dni)
Svota do 14. aprila Izenačenje obr. štev. do 14. aprila Svota do 30. junija Izenačenje obr. števil iz prejšnje dob Izenačenje obr. števil do 30. junija

[Stran 131]

Obrestni list k tekočemu računu, z izpreminjajočo se obrestno mero. Stopnjasti

način.

Slika 159. Glavnica
od
do
dnevi
Obrestna števila
ima dati
dal
Dal
3875
31. decemb.
29. januarja
29. januarja
3. februarja.
Ima d.
Dal
3. febr.
2. aprila
2. aprila
7. aprila
Ima d.
Dal
7. aprila
4. julija
4. julija
10. julija
Ima d.
Dal
10. julija
14. aprila
14. aprila
23 junija
Ima d.
23. junija
2. avgusta
Dal
2. avgusta
30. junija
3 % obr. iz «dal» št. 13605
3 % » » «ima d.» » 6111
saldo obrestij

[Stran 132]

Naloge.

19.) Naslednji tekoči račun je zaključiti dné 31. decembra na nadaljevalni, povratni in stopnjasti način pod pogoji: meseci za 30 dnij, 4 % za in proti, 1 ‰ opravnine, K 9∙- troškov (vštevši vinarje za zaokroženje salda).

Alfred Bukovčan, Brno

Ima dati Dal

8. avgusta prenos salda K 2468∙30 1. julija prenos salda K 3254∙-

27. septembra . . . . . . . .» 1874∙92 26 . . . . . . . . . . . . . . . . » 4917∙75

12. oktobra, prosto . . . .» 5813∙80 5. januarija . . . . . . . . . » 680∙-

14. januarija . . . . . . . . . » 815∙- 12. septembra . . . . . . . » 2544∙30

20. decembra . . . . . . . . » 984∙32 18. novembra . . . . . . . » 1892∙42

28. januarija . . . . . . . . . » 1256∙66 20. februarija . . . . . . . .» 2910∙15

20.) Predstoječi tekoči račun je zaključiti dné 31. decembra a) na nadaljevalni, povratni in stopnjasti način z diskontovanjem prekodobnih postavk, b) na nadaljevalni in povratni način s prenosom prekodobnih postavk in pod sledečimi pogoji: obresti 5 % proti 3 %, 1/8 %

opravnine in K 9∙- troškov (vštevši vinarje), meseci po koledarskih dneh.

21.) Sledeči tekoči račun je zaključiti dné 30. junija, meseci po 30 dnij, obresti 5½ % proti 3½ %, 1/6 % opravnine in troški (vinarji za zaokroženje salda) na stopnjasti način.

Ima dati Hribar Anton, Praga Dal

Saldo z dné 31. decembra K 2475∙- 27. januarija, prosto K 2438∙25

14. aprila » 3916∙44 6. februarija » 6915∙92

25. julija » 5623∙78 2. julija » 2150∙-

8. maja » 2500∙- 31. marca » 1815∙47

4. avgusta » 181263 20. junija, prosto » 983∙68

23.) V naslednjem tekočem računu, ki ga je zaključiti dné 31. decembra, meseci po 30 dnij, opravnina 1 ‰ in K 12 - troškov (vštevši vinarje) je računati obresti: od 30. junija do 28. avgusta 6 % proti 4 %, od 29. avgusta do 4. novembra 5 % proti 3 % od 5. novembra do 31. decembra 4½ % proti 2½ %. Zaključek a) na povratni, b) na stopnjasti način.


[Stran 133]
Slika 160. Ima dati
Dal
Dne
dospetek
znesek
Dné
dospetek
znesek
jul.
12. julij
15. avg.
avg.
sept.
10. oktob.
oktb.
3. novb.
novb.
14. jan.
3. febr.
decb.
prosto 20 dec.
saldo
30. junij
jul. 15.
14. avg.
avg. 26.
5. sept.
okt. 23.
prosto 23. okt.
novb. 3.
12. decb.
2. jan.
decb. 4.
28. decb.
20. febr.

Zaključek čekovnih računov pri poštni hranilnici.

Dočim pošiljajo bančni zavodi svojim naročnikom poluletno ali koncem vsakega leta natančen obračun (tekoči račun), prejema imetnik čekovnega računa od poštne hranilnice koncem vsakega leta le izpisek računa, s katerim se mu naznanja končno stanje njegove imovine.

Da pa moremo zaračunavanje pri poštni hranilnici nadzirati in se za slučaj pogreška pravočasno prizvati, ne zadostuje, če si vse svoje vloge in dvige pri poštni hranilnici natanko zapisujemo, marveč treba tudi, da dodobra poznamo način, po katerem se pri poštni hranilnici zaključujejo računi. Nekaj njenih splošnih določil:

Obrestovanje vlog.

Vloge v čekovnem prometu, vštevši osnovno vlogo, se obrestujejo po 2 % na leto in sicer računši od naslednjega 1. ali 16. onega meseca dalje, ko se je vplačala vloga. Obrestovanje preneha predidočega zadnjega ali 15. dne onega meseca, ko se je znesek dvignil.

Zneski pod K 2∙- se ne obrestujejo.

Vsako leto dné 31. decembra se obresti prištejejo k glavnici (vglavničijo, kapitalizujejo) in od tega dné dalje tudi obrestujejo. Za obrestovanje velja vsak mesec po 30 dnij.

Pristojbine.

Za uporabo čekovnega prometa se računa poleg vže omenjenih pristojbin in troškov za tiskovine, ki se dado strankam na razpolaganje, tudi še:


[Stran 134]

l.) Pristojbina za opravljanje (manipulacijo) v znesku 4 vinarjev za vsako uradno poslovanje na dotičnem računu (vloge, odkazi, dobropisi, vknjiževanje v dolg);

2.) opravnina od vsake vknjižbe v dolg in sicer ¼ ‰ do zneska K 6000∙- in 1/8 ‰ od onih zneskov, ki presezajo K 6000∙-.

Te pristojbine se na računih odpisujejo in sicer praviloma po vsaki 50. vknjiženi postavki, vsekako pa koncem vsakega leta in pa tedaj, če imetnik odpove svojo vdeležbo pri čekovnem prometu.

Opravnine proste so:

a) obremenitve v kliringovem prometu,

b) zneski, ki jih je poštna hranilnica odposlala po poštni nakaznici,

c) oni zneski, ki so se na računu udeleženca odpisali v ta namen, da se za imetnika računa nakupijo državni papirji, končno

d) vse pristojbine, ki se na računu odpisujejo v korist poštni hranilnici.


[Stran 135]
Slika 161. Ima dati
Dal
1907 decb. » » » » » »
Za prenos salda » odkaz A. Žitnika » vlogo » odkaz P. Sirnika » » F. Breganta » vlogo » 2 % obresti
novb.
1907 decb. » » » »
Za odkaz K. Salviniju » izplač. na ček št. 20 » ¼ % opr. K 2900∙46 » manipul. pristojb. »saldo
decb.
1908 jan.
Za prenos salda
decb.

[Stran 136]

Poštno hranilnični računi se zaključujejo po sledečih pravilih:

1.) Izpišejo se v časovnem redu posamezne postavke iz prve polovice meseca ter se pri vsakem dvigu ali vlogi izračuna saldo:

I. polovica meseca II. polovica meseca

(od 1. do 15. decembra). (od 16. do 31. decembra).

Prenos salda . K 2435∙88 Saldo 15. decembra. K 5634∙39

6. decembra + » 520∙80 17. decembra . . . . . - » 2900∙46

K 2956∙68 K 2733∙93*)

7. decembra - » 783∙75 22. decembra + » 680∙42

K 2172∙93*) imetje dné 31. decembra K 3414∙35

12. decembra + » 3000∙-

K 5172∙93

14. decembra + » 372∙55

K 5545∙48

15. decembra + » 88∙91

Saldo 15. decemb. K 5634∙39

2.) Iz tega izkaza izpišemo za vsako polovico meseca posebej najmanjši znesek imetja (zaznamovan zgoraj z*), upoštevajoči tudi saldo iz prejšnje polovice meseca ter zaokrožimo oba zneska navzdol na sodevo število: v I. polovici . . . . . . . . . . . . . . . = K 2172 -

v II. polovici . . . . . . . . . . . . . . . = » 2732 –

K 4904 -

Obresti so = Glavnica X 2 %/2400 = Glavnica / 1200 = 4904/1200 = K 4∙08.

Zaradi enostavnosti smo napravili tukaj račun le za en mesec, v resnici ga bi morali napraviti za vseh 24 polovic mesecev. Narasle obresti pripadajo imetniku računa, torej moramo račun poštne hranilnice obtežiti za ta znesek.

3.) Opravnina se zaračunava le pri dvigih (ne pri obremenitvah v kliringovem prometu). Ta znaša od zneskov pod K 6000∙- ¼ ‰, od zneskov nad K 6000∙- pa 1/8 ‰. V gorenji primeri je torej zaračunati opravnine od K 2900∙46 = K -∙73. Račun poštne hranilnice se pripozna za ta znesek.

4.) Poštna hranilnica obremenja račun udeleženca za manipulacijsko pristojbino 4 v. za vsako uradno poslovanje na dotičnem računu. Pri tem velja vknjiževanje obresti za eno uradno poslovanje za-se, vknjiževanje opravnine in manipulacijske pristojbine skupaj pa zopet za eno uradno poslovanje. Ker se pri nadaljnjem obstoju čekovnega računa manipulacijska pristojbina za zadnji imenovani pristojbini v zmislu obstoječih določil zaračunava šele v bodočem letu, imamo v svoji primeri zaračunat i manipulacijsko pristojbino za devetkratno uradno poslovanje, torej 36 v.


[Stran [137]]
[[137]]

E. Enomesečni kupčijski načrt
za
trgovino s kolonijalnim blagom
na debelo in na drobno.

Kratice za poznejšo razlago:

E. = enostavno knjigovodstvo,

D. = dvostavno »

Bl. blagajniška knjiga,

Dn. = dnevnik,

Gl. = glavna knjiga,

Bls. = blagovni skontro,

Vs. = skontro o valutah,

Nak. knj. = nakupna knjiga,

Prod. knj. = prodajna »

Rs. = skontro o rimesah,

P. = knjiga o potezkah,

Pk. = prvopisna knjiga,

Tr. = tekoči račun.

V naslednjem navedeni kupčijski slučaji so pozneje vknjiženi najprvo po načelih enostavnega knjigovodstva, potem pa po načelih dvostavnega knjigovodstva. Pomožne knjige je voditi le pri enostavnem knjigovodstvu, ker se pri dvostavnem knjigovodstvu vodijo na popolnoma enak način.

Knjiga tekočih računov dvostavnega knjigo vodstva se popolnoma ujema z glavno knjigo enostavnega knjigovodstva, vsled česar se tudi ta knjiga pojavlja le pri enostavnem knjigovodstvu.

Da laže dobimo splošni pregled vsega kupčijskega načrta, navedemo

najprej posamezne kupčijske slučaje, ki nam jih bo vknjižiti:

December 1.: Otvoritev knjig, plačevanje raznih troškov.

» 2.: Prodaja blaga proti gotovini.

» 3.: Prejem fakture (časovni kupčijski slučaj).


[Stran 138]
[138]

December 4.: Nakup blaga proti gotovini za nadrobno trgovino.

5.: Prodaja blaga na upanje.

6.: Prejem izpiska računa od poštne hranilnice vsled nekega dobropisa v kliringovem prometu.

7.: Prejem blaga, plačilo troškov, voznine, carine itd., kalkulacija, prodaja blaga proti gotovini, plačilo dolga za blago s poštnim čekom.

9.: Prejem fakture.

10.: Prejem rimese v dobropis, prodaja blaga proti izdaji potezke, pošiljanje potezke v sprejem in udomljenje (akceptacijo in domicilovanje).

11.: Nadrobna trgovina izroči del izkupila in prejme blago. Prodaja blaga na upanje.

12.: Vnovčenje rimese. Vplačilo na račun poštne hranilnice.

13.: Prodaja blaga proti povzetju. Prejem fakture.

14.: Trgovski prijatelj poravna svoj dolg za blago z odkazom s poštnim čekom. Prejem dné 10. t m. odposlane potezke, opremljene z akceptom in domicilom.

15.: Prodaja blaga proti povzetju.

16.: Prejem blaga in kalkulacija. Prejem izpiska računa od poštne hranilnice.

17.: Poravnava fakture s poštnim čekom.

18.: Prejem povzetja. Prejem in kalkulacija blaga. Prejem obvestila izdani potezki.

19.: Plačilo potezke.

20.: Prejem povzetja.

21.: Nakup blaga za nadrobno trgovino, ta izroči del izkupila.

22.: Vnovčenje rimese in vplačila na račun poštne hranilnice.

23.: Prodaja blaga na upanje.

24.: Eskontovanje menice.

27.: Prodaja blaga na upanje. Oddaja blaga nadrobni trgovini.

28.: Vračanje rimese s povratnim računom zaradi neplačila.

29.: Prodaja blaga na upanje.

30.: Prejem valut.

31.: Nadrobna trgovina izroči del izkupila. Izplačilo služnine,

plačilo raznih troškov. Zaključek knjig.


[Stran 139]
[139]
Slika 162. Aktiva:
Gotovina Valute: 85 cekinov à 130 140 kom. à 20 M à 23 40 Rimese: K 735 za 12. decb. na Fr. Bahovca » 1014 50 » 28. » » L. Tratnika* K 1749∙50 za tukaj » kot 4 % diskont Blago: 10 zavojev kave Karakas brutto 600 kg tara 10 » netto 590 kg à 125- za 50 kg 15 zavojev kave Java brutto 975 kg tara 15 » netto 960 kg à 152 50 za 50 kg 10 zavojev ingverja Japan brutto 415 kg tara 10 » netto 405 kg à 52 5 za 50 kg Dolžniki: Poštna hranilnica Žitnik Anton, Maribor, za 6 decb. Sirnik Peter, Ptuj, za 14. decb. Rupnik Janko, Ljubno, za 22. dec. Nadrobna trgovina: Zaloga blaga glasom specijalnega popisa oprava po izkazu Oprava: glavne trgovine po izkazu Predplačila: predpl. najemn. za decb. in jan. Skupna aktiva
Pasiva:
Potezka: za dan 19. decb., K Salvinija v Trstu manj 4 % diskont Upnik: Salvini Karol, Trst, za 8. december Skupna pasiva
Ponavljanje: Skupna aktiva » pasiva Čisto premoženje dné 30. novembra 1907 N. N. (podpis).
21

[Stran 140]
[140]

Otvoritev knjig.

Na podlagi začetnega popisa imovine otvorimo sledeče knjige: blagajniško knjigo, skontro o valutah, o rimesah, o blagu, glavno knjigo in knjigo o potezkah.

Pri dvostavnem knjigovodstvu potrebujemo poleg tega še glavno knjigo in prvopisno knjigo, v katero vknjižimo postavke o aktivih, pasivih in o čistem premoženju.

1. decembra.

Za papir, znamke, kolke in razne pisalne potrebščine plačal K 142∙44.

Enostavno: Bl. na desno.

Dvostavno: Bl. na desno, račun raznih troškov na levo

2. decembra.

Prodal Francu Bregantu, tukaj, 1 zavoj kave Karakas, brutto 60 kg, tara 1 kg, netto 59 kg á 137∙50 za 50 kg . . . . . . . . . . . . . . K 162∙25

manj 2 % popusta » 3,24

proti gotovini » 159,01

Enostavno: Bl. na levo, Bls. na desno, prod. knj.

V blagovnem skontru se zaračunavajo, ne glede na način poravnave fakturnega zneska, večinoma le zneski časovne kupčije (redkeje oni v gotovini), ker naj blagovni skontro izkazuje samo čisti dobiček pri blagu, dočim so popustni odbitki tudi dobički odnosno izgube.

Dvostavno: Bl. na levo, račun blaga na desno; Bl. na desno, račun diskontni na levo K 3∙24, Bls. na desno K 162∙25, prod. knj.

Glede vknjiževanja popusta prečitaj razlago na str. 64.

3. decembra.

Od Karola Salvinija v Trstu prejel fakturo z dné 1. t. m. za 15 vreč popra Penang.

brutto 795 kg, tara 22½ kg, netto 772½ kg

á 45∙- za 50 kg = K 695∙25 plačljivo v enem mesecu.

Enostavno: Ta račun me obvešča, da se je naročeno blago odposlalo, torej je moja last. Zato vknjižujemo v glavno knjigo in v nakupno knjigo običajno nemudoma, ko srno prejeli fakturo, dočim vknjižujemo v Bls. In izvršimo kalkulacijo še le potem, ko smo prejeli blago.

Salvini Karol, Trst, dal, Gl., nak. knj.

Dvostavno: Pk., Račun blaga dolguje Salviniju, torej: Račun blaga — računu Salvinija, Trst. Gl., Tr. nak. knj.


[Stran 141]
[141]

4. decembra.

Od Ivana Matjana, tukaj, kupil za nadrobno trgovino:

200 kg riža . . . . . . . . . . . . à 48 50 K 97∙-

100 » mandeljev . . . . . . . . . » 150∙- » 150∙-

120 » sultanin . . . . . . . . . . . » 72∙- » 86∙40

150 » olja sublime . . . . . . . .» 154∙- » 231∙-

2 » vanilje . . . . . . . . . . . . . . » 90∙- » 180∙–

K 744∙40

manj 2 % popusta » 14∙89

proti gotovini K 729∙51

Enostavno: Blago za nadrobno trgovino sem plačal v gotovini, zato dolguje ta glavni trgovini K 729∙51. Nadrobna trgovina se smatra vedno za trgovskega prijatelja, vsled česar ima tudi v glavni knjigi svoj račun. Za nadrobni trgovini dodano blago se. vodi navadno posebna «predajna knjiga blaga», ali pa se fakturni znesek zabeleži v prodajno knjigo, da svota prodajne knjige izkazuje celoto prodanega blaga.

Bl. na desno, nadrobna trgovina ima dati, Gl., nak. in prod. knj.

Dvostavno: Bl. na desno, račun nadrobne trgovine ima dati (K 729∙51), Gl., Tr., nak. in prod. knj.

5. decembra.

Prodal Janku Rupniku, Ljubno, 5 zavojev kave Java, brutto 325 kg, tara 5 kg, netto 320 kg à K 167∙50. Plačljivo v 4 mesecih.

Enostavno: Časovni kupčijski slučaj, torej dnevnik: Rupnik ima dati, Gl., Bls. med izdatke, prod. knj.

Dvostavno: Pk., Rupnik ima dati računu blaga. Gl., Tr. Bls , prod. knj.

6. decembra.

Žitnik Anton v Mariboru naznanja, da je odkazal mojemu poštnohranilničnemu računu K 520∙80. Sočasno sem prejel izpisek računa od poštne hranilnice.

Enostavno: Žitnik je dal, torej upnik, poštna hranilnica, ki je prejela, je dolžnik. Ker pri meni ni v gotovini niti dohodka niti troška, spada kupčijski slučaj v dnevnik.

Dn., Poštna hranilnica ima dati, Žitnik je dal. Gl.

Dvostavno: Pk., Račun poštne hranilnice računu Žitnika, Gl., Tr.


[Stran 142]
[142]

7. decembra

Iz Trsta je došel poper. Plačal voznino, dovoz, carino itd.:

Fakturni znesek za 4 mesece . . . . . . . . . . . . . . . . K 695∙25

voznina in dovoz . . . . . . . . . . . . . . . . . K 36∙75

carina poravnana z 31 cekini à 11∙20 . . » 347∙20

ostanek v gotovini . . . . . . . . . . . . . . . . .» 2∙56

K 386∙51

po 2 % popusta v 100 » 7∙89 » 394∙40

nakupni troški za 4 mesece K 1089∙65

Prodal Francu Bregantu, tukaj, 2 zavoja ingverja Japan, brutto 83 kg, tara 2 kg, netto 81 kg à 56∙- . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K 90∙72

manj 2 % popusta » 1∙81

proti gotovini K 88∙91

ter ga prosil, da plača znesek potom poštne hranilnice.

V poravnavo svojega, jutri plačljivega dolga za blago nakazal Karolu Salviniju v Trstu s poštnim čekom K 783∙75.

Enostavno: Ko sem prevzel blago, napravim v nakupni knjigi zgoranjo kalkulacijo lastne cene. Troške v gotovini (voznino, dovoz, carino) vknjižim v Bl. dočim se zaračunajo izdane valute v Dn. in Vs. Vknjižba v dnevniku (v pripovedni obliki) je potrebna zaradi tega, da se zadosti načelu, ki zahteva vknjižbo vsake postavke v dnevnik ali v blagajniško knjigo. Da vknjižimo troške v gotovini za dospetek fakturnega zneska, moramo na te stroške odpadajoči popust preračunati v 100, često pa se računa popust tudi od 100 ali pa sploh ne. Po izvršeni kalkulaciji se vknjiži došlo blago v Bls. med prejemke s kalkulovano nabavno ceno (K 1089∙65).

Protivrednosti za Bregantu prodano blago še nisem prejel, zato je Bregant za sedaj še dolžnik. Ker pa pričakujem poravnavo fakture v najkrajšem času in nisem z Bregantom v zvezi na tekoči račun, vknjižim ta kupčijski slučaj na računu raznih.

Dn., račun raznih ima dati, Gl., Bls., prod. knj.

Za nakazilo K. Salviniju kot prejemniku, se njegov račun obteži, poštna hranilnica pa pripozna (ker je dala).

Dn, Gl.

Dvostavno: Bl. na desno, račun blaga je dolžnik (za voznino, dovoz in ostanek carine). Pk. Račun blaga — računu o valutah in računu diskontnemu (za popust pri kalkulaciji). Gl., Bls., nak. knj. in Vs.

Pk. Račun raznih Računu blaga

» diskontni

Gl., Tr., Bls., prod. knj.

Pk., Salvini – računu poštne hranilnice, Gl., Tr.


[Stran 143]
[143]

9. decembra.

Od K. Salvinija v Trstu prejel fakturo z dné 7. t. m. za:

20 zavojev kave Karakas,

brutto 1200 kg

tara 20 » à 1 kg za zavoj

netto 1180 kg à 78 - . . . . . . . . . . . . K 1840∙80

20 zavojev kave Java,

brutto 1300 kg

tara 20 » á 1 kg za zavoj

netto 1280 kg á 105∙- . . . . . . . . . . K 2688∙-

plačljivo v 4 mesecih K 4528∙80

Enostavno: Dn., Gl , nak. knj.

Dvostavno: Pk., Račun blaga računu Salvinija, Gl., Tr, nak. knj

10. decembra.

Rupnik Janko, Ljubno, mi je poslal menico za K 680∙42 za 22. dan decembra na S. Novaka, tukaj, v dobropis.

Petru Sirniku v Ptuju sem poslal fakturo za 5 zavojev kave Java à 167∙50 (brutto 325 kg, tara 5 kg, netto 320 kg) ter izdal nanj za znesek fakture K 1072∙- potezko za 4 mesece dato, po naredbi lastni. Ta potezka se je sočasno odposlala v prejem in udomljenje za Dunaj.

Enostavno: Rupnik daje, je torej upnik. Dn., Rupnik dal, Gl., Rs.

Vknjižba v glavni knjigi o moji potezki na Sirnika se izvrši potem, ko se mi je vrnila sprejeta in udomljena menica. Pač pa se menica vknjiži v Rs. S pripomnjo, da se je odposlala v sprejetje in udomljenje.

Dn., Sirnik ima dati, Gl, Bls., prod. knj., Rs.

Dvostavno: Pk., Račun o rimesah — računu J. Rupnika. Gl., Tr., Rs.

Pk., Sirnik Peter — računu blaga. Gl., Tr , Bls., prod. knj., Rs.

11. decembra.

Nadrobna trgovina izročila glavni trgovini K 1200∙- v gotovini.

Nadrobni trgovini izročil 1 zavoj kave Karakas, brutto 60 kg, tara 1 kg, netto 59 kg po lastni ceni (K 125∙-).

Poslal Antonu Žitniku v Mariboru 5 vreč popra Penang, brutto 265 kg, tara 7½ kg, neto 257 ½ kg á 77∙50, plačljivo v 4 mesecih.

Enostavno: Bl. na levo, Gl., na računu nadrobne trgovine na desno.

Dn., račun nadrobne trgovine ima dati, Gl., Bls., prod. knj.

Dn., Žitnik ima dati, Bls., prod. knj.

Dvostavno: Blagajnica ima dati računu nadrobne trgovine, Gl , Tr.

Pk., Gl., Tr., Bls., prod. knj.

Pk., Gl,, Tr., Bls., prod. knj.


[Stran 144]
[144]

12. decembra.

Vnovčil danes plačljivo rimeso K 735∙-.

Na svoj poštno-hranilnični račun plačal K 3000∙– v gotovini.

Enostavno: Bl. na levo, Rs. med izdano.

Bl. na desno, Gl., Račun poštne-hranilnice ima dati.

Dvostavno: Bl. ima dati, račun o rimesah dal.

Bl., račun poštne-hranilnice ima dati računu blagajnice, Gl., Tr.

13. decembra.

Poslal Rajku Voglarju v Solnogradu 8 zavojev kave Karakas, brutto 480 kg, tara 8 kg, netto 472 kg á 137∙50 . . . . . . . . . . K 1298∙-

proti povzetju, odbivši 2 % popusta . . . . . . . . . . . . » 25∙96

K 1272∙04

Od K. Salvinija v Trstu prejel fakturo z dné 11. t. m o 20 vrečah pimenta Jamaika, brutto 1080 kg, tara 30 kg á 1½ kg za vrečo, netto 1050 kg à 60∙- K 1260, plačljivo v 4 mesecih.

Enostavno: Dn., Gl., račun raznih ima dati, Bls. na desno, prod. knj.

Dn., Gl., Salvini dal, nakup. knj.

Dvostavno: Pk., Račun raznih in račun diskontni — računu blaga.

Gl., Tr., Bls., prod. knj.

Pk., Račun blaga ima dati računu Salvinija, Gl., Tr., nak. knj.

14. decembra.

Sirnik Peter v Ptuju mi je naznanil, da je vplačal na moj poštno-hranilnični račun K 372∙55 ter mi sočasno vrnil mojo potezko prejeto in udomljeno pri Ivanu Černiču, tukaj. Tega dné došlo tudi od poštne hranilnice obvestilo o dobropisu.

Enostavno: Sirnik je upnik za vplačilo pri poštni hranilnici in za akcept.

Dn., Gl., Sirnik dal, račun poštne hranilnice ima dati, v Rs. je v opombi zabeležiti, da se je rimesa vrnila.

Dvostavno: Pk., Račun poštne hranilnice in račun o rimesah – računu P. Sirnika.

Gl., Tr., Rs.

15. decembra.

Stanku Igliču v Radgoni poslal fakturo za 5 zavojev kave Java,

brutto 325 kg, tara 5 kg, netto 320 kg à 167∙50 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K 1072∙-

in eno vrečo popra, brutto 53 kg, tara 1½ kg, neto 51½ kg à 77∙50 » 79∙83

K 1151∙83

proti povzetju, po odbitku 2 % popusta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .» 23 04

K 1128∙79


[Stran 145]
[145]

Enostavno: Dn., Gl., račun raznih ima dati, Bls. med izdano, prod. knj.

Dvostavno: Pk., Račun raznih in račun diskontni — računu blaga.

Gl., Tr., Bls, prod. knj.

16. decembra.

Prejel kavo iz Trsta. Znesek fakture je plačljiv v 4 mesecih K 4528∙80

Plačal dovoz in voznino . . . . . . . . . . . . . . K 111∙35

» carino z 91 kom. M á 23∙40 . . . . . .» 2129∙40

ostanek v gotovini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . » 17∙74

K 2258∙49

2 % popusta v 100 » 46∙09 » 2304∙58

lastni troški za 4 mesece K 6833∙38

Slika 163. Razdelitev troškov:
Karakas
Java
Znesek fakture
voznina in dovoz
carina
2 % popusta v 100 od troškov
50 kg stane torej, plačljivo v 4 mesecih

Od poštne hranilnice prejel izpisek računa o K 88 91, katere je vplačal za moj račun Franc Bregant, tukaj.

Enostavno: Bl. na desno, Dn. za valute, Bls. na levo, Vs med izdano, nak. knj.

Dn., Gl., Račun poštne hranilnice ima dati računu raznih.

Dvostavno; Račun blaga ima dati računu blagajnice. Pk., Račun blaga je dolžnik računu o valutah in računu diskontnemu.

Bls., Vs., nak. knj.

Pk., Račun poštne hranilnice – računu raznih, Gl., Tr.

17. decembra.

V popolno poravnavo fakture z dné l. t. m. poslal K. Salviniju v

Trstu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K 695∙25

in polovico fakture z dné 7 t . m. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . » 2264∙40 K 2959∙65

odbivši 2 % popust » 59∙19

torej K 2900∙46

s poštnim čekom.


[Stran 146]
[146]

Enostavno: Dn., Gl., Salvini ima dati, račun poštne hranilnice je dal. Ker sem pa pripoznal račun Salvinijev ob prejemu faktur za polni znesek, plačljiv v 4 mesecih, dočim je z današnjim nakazilom popolnoma plačan, moram račun Salvinijev obremeniti za polni znesek.

Dvostavno: Pk., Račun Salvinijev ima dati — računu poštne hranilnice in računu diskontnemu.

Gl., Tr.

18. decembra.

Prejel povzetje R. Voglarja, Solnograd, v znesku K 1272∙04.

Iz Trsta došlo 20 vreč pimenta Jamaika.

Znesek fakture, plačljiv v 4 mesecih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K 1260 -

Voznina in dovoz . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .K 49∙50

Carina poravnana z 42 cekini á 1130 . . . . . . . . . . . . . . » 474∙60

ostanek v gotovini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .» 4∙64

K 528∙74

2 % popusta v 100 » 10∙79 » 539∙53

Lastni troški za 4 mesece K 1799∙53

Salvini Karol v Trstu naznanil izdajo potezke za K 1260∙— za dan 11. aprila po naredbi Petra Burnika.

Enostavno: Bl. na levo, Gl., račun raznih dal.

Bl. na desno, Dn. (za #), Bls. na levo, nak. knj., Vs. med izdatke.

Dn., Gl., Salvini ima dati, zaznamek v knjigi o potezkah.

Dvostavno: Bl. ima dati računu raznih Gl., Tr.

Račun blaga ima dati računu blagajnice, Pk., Račun blaga ima dati računu o valutah in računu diskontnemu. Gl., Bls. na levo, nak. knj., Vs. izdano.

Pk., Račun Salvinijev ima dati računu o potezkah. Gl , Tr., P.

19. decembra.

Danes zapadlo potezko v znesku K 1248∙60 plačal imetniku Marku Cilenšku, tukaj.

Enostavno: Bl. na desno, P. vnovčenje.

Dvostavno: Račun o potezkah — računu blagajnice. P.

20. decembra.

Prejel od Stanka Igliča v Radgoni povzetje v znesku K 1128∙79.

Enostavno: Bl. levo, Gl., račun raznih dal.

Dvostavno: Račun blagajnice — računu raznih. Gl., Tr.


[Stran 147]
[147]

21. decembra.

Od Ivana Matjana, tukaj, kupil za nadrobno trgovino:

300 kg riža . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . á 46∙- K 138∙-

20 » paprike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . » 140∙- » 28∙-

50 steklenic primesi za juho . . . . . . .» 4∙50 » 225∙-

1 kg žefrana . . . . . . . . . . . . . . . . . . » 110∙- » 110∙-

1 » vanilje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .» 90∙- » 90∙-

K 591∙-

manj 2 % popusta » 11∙82

proti gotovini K 579∙18

Nadrobna trgovina izročila glavni trgovini K 1500∙-.

Enostavno: Bl. na desno, Gl., Račun nadrobne trgovine ima dati.

Bl. na levo, Gl., Račun nadrobne trgovine dal.

Dvostavno: Račun nadrobne trgovine — računu blagajnice (K 579∙18) Gl., Tr.

Bl. ima dati računu nadrobne trgovine. Gl., Tr.

22. decembra.

Vnovčil danes zapadlo rimeso v znesku K 680∙42 ter vplačal ta znesek na svoj poštno-hranilnični račun.

Enostavno: Bl. ima dati, Rs. med izdano, Bl. na desno, poštna hranilnica ima dati.

Dvostavno: Račun blagajnice ima dati računu o rimesah, Rs. Med izdatke.

Račun poštne hranilnice ima dati računu blagajnice, Gl., Tr.

Predstoječi slučaj bi se sicer dal vknjižiti popolnoma pravilno v prvopisni knjigi (račun poštne hranilnice ima dati računu o rimesah), vendar pa take spojitve niso priporočljive.

23. decembra.

Poslal Petru Sirniku v Ptuju 1 vrečo popra Penang, brutto 53 kg,

tara 1½ kg, netto 51½ kg à 77∙50 . . . . . . . . . . K 79∙83

1 vrečo pimenta Jamaika brutto 54 kg, tara 1½ kg,

netto 52½ kg à 95∙- . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .» 99∙75

1 zavoj ingverja Japan, brutto 41½ kg, tara 1 kg,

netto 40½ kg à 56∙-. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .» 45∙36

plačljivo v 4 mesecih K 224∙94

Enostavno: Dn., Gl., Sirnik ima dati, Bls. med izdatke, prod. knj.

Dvostavno: Pk., Sirnik ima dati računu blaga, Tr., Bls., prod. knj.


[Stran 148]
[148]

24. decembra.

Prejel od Maksa Hrovatina, tukaj, rimeso za K 1460∙- za dan 20. januarija na Antona Vošnjaka, tukaj, s 5 % v eskont (diskont K 5∙48).

Enostavno: Bl. na desno, Rs. med prejemke.

Dvostavno: Račun o rimesah — računu blagajnice (K 1460∙-).

Račun blagajnice — računu diskontnemu (K 5∙48). Gl., Rs. med prejemke.

Ker se zaračunavajo na računu o rimesah in o potezkah vedno le polni menični zneski, treba je vknjižiti odtegnjeni diskont na diskontnem računu.

27. decembra.

Poslal fakturo Antonu Žitniku v Mariboru za 5 zavojev kave Karakas, brutto 300 kg, tara 5 kg, netto 295 kg à 137∙50 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K 811∙25

in za 2 vreči pimenta Jamaika, brutto 108 kg, tara 3 kg,

netto 105 kg à 95∙- . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .» 199∙50

plačljivo v 4 mesecih K 1010∙75

Nadrobni trgovini izročil 1 zavoj kave Java, brutto 65 kg, tara 1 kg, netto 64 kg à 151∙81 = K 194∙32.

Enostavno: Dn., Gl., Žitnik ima dati, Bls. med izdatke, prod. knj.

Dn., Gl., nadrobna trgovina ima dati, Bls. med izdatke, prod. knj.

Dvostavno: Pk., Žitnik ima dati računu blaga, Gl., Tr., Bls. med izdatke, prod. knj.

Pk., nadrobna trgovina ima dati računu blaga, Gl., Tr., Bls. med izdatke, prod. knj.

28. decembra.

Danes zapadle rimese v znesku K 1014∙50 pozvanec Leopold Tratnik ni plačal, zato sem dvignil protest zaradi neplačila.

Protestnih troškov plačal K 5∙-.

Menico s protestom poslal svojemu neposrednemu predniku Janku Rupniku v Ljubnem ter ga obremenil za menični znesek K 1014∙50

za protestne troške » 5∙-

» 1/3 % opravnine » 3∙38

» poštnino .. » -∙40

Va. za danes K 1023∙28

Enostavno: Bl. na desno K 5∙-.

Dn., Gl., Rupnik ima dati K 1023∙28, Rs. med izdatke.

Dvostavno: Račun raznih troškov — računu blagajnice (K 5∙-). Gl.

Pk., Rupnik - računu o rimesah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K 1014∙50

» » opravnini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .» 3∙38

» raznih troškov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . » 5∙40

Gl., Tr., Rs. med izdatke.


[Stran 149]
[149]

Če sem z Rupnikom v zvezi na tekoči račun, je to postavko smatrati za prosto, ker se je opravnina že zaračunala.

29. decembra.

Poslal Petru Sirniku v Ptuju fakturo za 4 zavoje kave Java, brutto 260 kg, tara 4 kg netto 256 kg à 167∙50 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . K 857∙60

1 zavoj ingverja Japan, brutto 41 ½ kg, tara 1 kg,

netto 40 ½ kg à 56∙-.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . » 45∙36

l vrečo pimenta, Jamaika, brutto 54 kg, tara 1 ½ kg,

netto 52 ½ kg á 95∙-.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .» 99∙75

plačljivo v 4 mesecih K 1002∙71

Enostavno: Dn., Gl., Sirnik ima dati, Bls. med izdatke, prod. krij.

Dvostavno: Pk., Sirnik računu blaga, Gl., Tr., Bls. med izdatke, prod. knj.

30. decembra.

Rupnik Janko, Ljubno, mi je poslal 90 kom. #, katere sem sprejel po 11∙30 v svojo zalogo.

Enostavno: Dn., Gl., Rupnik dal, Vs. med prejemke.

Dvostavno: Pk., Račun o valutah ima dati Rupniku, Gl., Tr., Vs.

31. decembra.

Nadrobna trgovina izročila K 2406∙40.

Plačal služnino K 420∙-, razne male troške K 45∙80, za svojo porabo pa dvignil K 300∙-.

Enostavno: Bl. na levo, Gl., nadrobna trgovina na desno, Bl. na desno.

Dvostavno: Račun blagajnice ima dati računu nadrobne trgovine,

Gl., Tr., račun raznih troškov — računu blagajnice (K 465∙80) in račun zasebni — računu blagajnice (K 300∙-). Gl.

Popis imovine.

Cekini po 11∙35; 20 M po 23∙50; rimese in potezke se diskontujejo po 4 %; blago po lastni ceni, osebni računi se zaključijo, ne da bi se računale obresti; račun poštne hranilnice po uradnem predpisu.

Nadrobna trgovina: zaloga blaga K 3674∙60.

Hišna oprava K 864∙-

1% odpis » 8∙64

K 855∙36

Odpis pri opravi 1 %.

Predplačana najemnina za januar K 200∙-.


[Stran 150]
[150]

Zaključek.

Knjige enostavnega knjigovodstva je zaključiti takole:

1.) » zaključek blagajniške knjige,

2.) » glavne knjige,

3.) » pomožnih knjig,

4.) » sestava popisa imovine in bilance.

Knjige dvostavnega knjigovodstva se zaključijo (glej o tem str. 78):

1.) zaključek blagajniške knjige, prenos postavk na račun blagajnice v glavni knjigi,

2.) zaključek osobnih računov v knjigi tekočih računov, ko so se poprej izračunale obresti, opravnina in troški. V naši primeri se zaključi na ta način le račun poštne hranilnice. Obresti, opravnino in troške je vknjižiti najprvo v prvopisno knjigo in odtod prenesti v glavno knjigo,

3.) sestava poizkusne bilance,

4.) » popisa imovine, ko so se poprej zaključila skontra,

5.) vknjižbe glede tega v prvopisni knjigi in prenos v glavno knjigo,

6.) sestava izkaza o izgubi in dobičku,

7.) vknjižbe gledé tega v prvopisni knjigi in prenos v glavno knjigo,

8.) zaključek vseh računov glavne knjige,

9.) zopetna otvoritev računov.

Zaradi nadzorstva se glavna knjiga začasno zaključi najprvo v priročni zaključni knjigi.

Često se napravi tudi bilančna tabela, ki nadomešča priročno zaključno knjigo ter daje jasen pregled letnega zaključka.


[Stran [151]]
[[151]]

Vknjižba
enomesečnega kupčijskega načrta, navedenega na str. 137, v knjigah
glavne trgovine na enostavni in dvostavni način.


[Stran 152]

Blagajniška knjiga.

Slika 164. Ima dati
Za prenos salda » blago, prodano glasom prod. knjige list 1 F. Bregantu, tukaj manj 2 % popusta » izkupilo nadrobne trgovine » vnovčenje danes zapadle rimese » povzetje, plačano po R. Voglarju, Solnograd, račun raznih » isto, S. Igliča, Radgona, račun raznih » izkupilo nadrobne trgovine » vnovčenje danes plačljive rimese »izkupilo nadrobne trgovine
Gl. knj.

[Stran 153]
Slika 165. Dal
Za papir, znamke itd. » razno blago, kupljeno od I. Matjana, tukaj, za nadrobno trgovino glasom nakupne knjige list 1 manj 2 % popusta » voznino in dovoz 15 vreč popra » ostanek carine » vlogo pri poštni hranilnici » voznino in dovoz 40 zavojev kave » ostanek carine » voznino in dovoz 20 zavojev pimenta » ostanek carine » vnovčenje danes zapadle potezke » razno blago, kupljeno od I. Matjana, tukaj, za nadrobno trgovino glasom nakupne knjige list 2 manj 2 % popusta » vlogo pri poštni hranilnici » menico, sprejeto v eskont od M. Hrovatina, tukaj, za dan 20. januarja na A. Vošnjaka, tukaj manj diskont » protestne troške na rimeso št. 2 » služnino » razne male troške po troškovniku » lastno porabo » saldo
Gl. knj.

[Stran 154]
Slika 166. Ima dati
Dal
1.
Za saldo

Dnevnik.

Slika 167. 3.
Salvini K., Trst dal za fakturo glasom nakupne knj. list 1 Va za dan 1. aprila.
Gl. knj 5
Rupnik Janko, Ljubno ima dati za fakturo glasom prod. knj. 1 Va za dan 5. aprila
Žitnik Anton, Maribor dal za plačilo s poštnim čekom
Poštna hranilnica, Dunaj ima dati za odkaz A. Žitnika, Maribor
Za plačilo carine od 15 vreč popra 31 kom. # à
Račun raznih ima dati za blago, poslano F. Bregantu, tukaj, glasom prod. knj. list 1 manj 2 % popusta
Salvini K., Trst ima dati za odkaz s poštnim čekom

[Stran 155]
Slika 168. 7.
Poštna hranilnica, Dunaj dal za odkaz K. Salviniju, Trst
Gl. knj. 1
Salvini K., Trst dal za fakturo glasom nak. knj. list 1 Va za dan 7. aprila
Rupnik Janko, Ljubno dal za rimeso za dan 22. decembra na S. Novaka, tukaj
Sirnik Peter, Ptuj ima dati za fakturo glasom prod. knj. list 1 Va za dan 10. aprila
Nadrobna trgovina ima dati za 1 zavoj kave glasom prod. knj. 2
Žitnik Anton, Maribor ima dati za fakturo, glasom prod. knj. Va za dan 11. aprila
Račun raznih ima dati za R. Voglarja. Solnograd, po povzetju poslano blago glasom prod. knj. 2 manj 2 % popusta
Salvini K., Trst dal za fakturo glasom nak. knj. Va za dan 11. aprila
Sirnik Peter, Ptuj dal za odkaz s poštnim čekom akcept moje potezke za dan 10. aprila, po naredbi moji lastni

[Stran 156]
Slika 169. Gl. knj.
14.
Poštna hranilnica, Dunaj ima dati za odkaz P. Sirnika
Račun raznih ima dati za S. Igliču v Radgoni proti povzetju, poslano blago glasom prod. knj. 2 manj 2 % popusta
Za plačilo carine od 40 zavojev kave: 91 kom. 20 M à 23∙40
Račun raznih dal za odkaz F. Breganta, tukaj s poštnim čekom
Poštna hranilnica, Dunaj ima dati za odkaz F. Breganta, tukaj
Poštna hranilnica, Dunaj dal za odkaz K. Salviniju, Trst
Salvini K., Trst ima dati za odkaz s poštnim čekom v poravnavo fakture z dné 1. t. m. in polovice z dné 7. t. m. prištevši 2 % popusta
Salvini K., Trst ima dati za name izdano potezko za dan 11. aprila po naredbi P. Burnika
Sirnik Peter, Ptuj ima dati za fakturo glasom prod. knj. 3 Va za dan 23. aprila

[Stran 157]
Slika 170. Gl. knj.
27.
Žitnik Anton, Maribor ima dati za faktura glasom prod. knj. 3 Va za dan 27. aprila
Nadrobna trgovina ima dati za 1 zavoj kave Java glasom prod. knj. 3
Rupnik Janko, Ljubno ima dati za vrnjeno neplačano menico št. 2 » 1/3 % opravnine » troške protesta in poštnino Va za danes
Sirnik Peter, Ptuj ima dati za fakturo glasom prod. knj. 3. Va za dan 29. aprila
Rupnik Janko, Ljubno dal za 90 kom. # à Va za danes

[Stran 158]

Glavna knjiga (Knjiga tekočih računov)

Slika 171. Ima dati
1906
decb.
1.
Za prenos salda
30
nov.
» odkaz A. Žitnika, Maribor
dec.
» vlogo
» odkaz P. Sirnika, Ptuj
» » F. Breganta, tukaj
» vlogo
jan.
» 2 % obr. glasom obračuna
jan.
Za prenos salda
decb.
Slika 172. Ima dati
1906
decb.
1.
Za prenos salda
dec.
» fakturo
apr.
jan.
Za prenos
apr.

[Stran 159]
Slika 173. Dal
1906
dec.
Za odkaz K. Salviniju, Trst
nov.
dec.
» manipulacijsko pristojbino
» saldo
dec.
Slika 174. Dal
1906
dec.
Za odkaz s poštnim čekom
dec.
» saldo

[Stran 160]
Slika 175. Ima dati
1906
dec.
Za prenos salda
dec.
» fakturo
april
jan.
Za prenos
april
Slika 176. Ima dati
1906
dec.
1.
Za prenos salda
dec.
» fakturo
april
» vrnjeno neplačano rimeso, pr.
dec.
jan.
Za prenos salda
april

[Stran 161]
Slika 177. Dal
1906
dec.
Za odkaz s poštnim čekom
dec.
» akcept
april
» saldo
Slika 178. Dal
dec.
Za rimeso, za tukaj
dec.
» valute
» saldo
april

[Stran 162]
Slika 179. Ima dati
1906
decb.
Za odkaz s poštnim čekom
decb.
apr.
» potezko po nar. P. Burnika
» saldo
Slika 180. Ima dati
decb.
Za zalogo gl. popisa imovine
» pohištvo » »
» blago » »
» dobiček
jan.
Za zalogo
» pohištvo
Slika 181. Ima dati
1906
decb.
Bergant Franc, tukaj za fakturo
Voglar Rajko, Solnograd za fakturo
Iglič Stanko, Radgona za fakturo

[Stran 163]
Slika 182. Dal
1906
decb.
1.
Za prenos salda
decb.
» fakturo
apr.
jan.
Za prenos salda
apr.
Slika 183. Dal
1906
decb.
Za odplačilo
» zalogo gl. popisa imovine
» pohištvo gl. » »
Slika 184. Dal
1906
decb.
Bergant Franc, tukaj za odkaz s poštnim čekom
Voglar Rajko, Solnograd za plačilo povzetja
Iglič Stanko, Radgona za plačilo povzetja

[Stran 164]
Slika 185. Sprejeto
Dne
Od
#
20 M.
kurz
znesek
1906
dec.
Zaloga
Rupnik Janko, Ljubno
dobiček
jan.
Zaloga
Slika 186. Sprejeto
Došlo dne
štev.
znesek
dospetek
prejel od
izdatnik
pozvanec
1906
nov.
dec.
Bregant F., tukaj
Meško I.
Bahovec F., tukaj
Rupnik J., Ljubno
Gruber Jos.
Tratnik L., tukaj
dec.
dtto.
Rupnik J.
Novak S., tukaj
april
moja potezka
sam
Sirnik P., Ptuj
jan.
Hrovatin M., tukaj
Korbar I.
Vošnjak A., tukaj

[Stran 165]
Slika 187. Izdano
Dne
komu
#
20 M.
kurz
znesek
dec.
Plačilo carine
Zaloga
Slika 188. Izdano
Naredba
Izdaje
rok
opomnja
dan oddaje
namen
list
kraj
mesec
dan
F. Bregant
Solnograd
okt.
2 m.
dec.
vnovčil
1
lastna
Dunaj
nov.
1.
stalen
Rupniku nazaj
Ljubno
dec.
vnovčil
Dunaj
4 m.
v akcept 10.dec., vrnjena 14. dec.
Soklič I.
Linc
okt.
3 m.

[Stran 166]

Blagovni skontro.

Slika 189. Sprejeto
Dné
od
zavoj
brutto kg
tara kg
netto kg
cena
znesek
1906
dec.
1.
Zaloga
Salvini Karol, Trst
Dobiček
jan.
1.
Zaloga
Slika 190. Sprejeto
Dné
od
zavoj
brutto kg
tara kg
netto kg
cena
znesek
1906
dec.
1.
Zaloga
Salvini Karol, Trst
Dobiček
jan.
Zaloga

[Stran 167]
Slika 191. Izdano
Dné
komu
zavoj
brutto kg
tara kg
netto kg
cena
znesek
1906
dec.
2.Bregantu Francu, tukaj
» Nadrobni trgovini
Voglarju Rajku, Solnograd
Žitniku Antonu, Maribor
Zaloga
Slika 192. Izdano
Dné
komu
zavoj
brutto kg
tara kg
netto kg
cena
znesek
1906
dec.
5.
Rupniku J., Ljubno
» Sirniku P., Ptuj
Igliču S., Radgona
Nadrobni trgovini
Sirniku P., Ptuj
Zaloga

[Stran 168]
Slika 193. Sprejeto
Dné
od
zavoj
brutto kg
tara kg
netto kg
cena
znesek
1906
decb.
1.
Zaloga
Dobiček
jan.
Zaloga
Slika 194. Sprejeto
Dné
od
vreče
brutto kg
tara kg
netto kg
cena
znesek
decb.
Salvini Karol, Trst
Dobiček
jan.
Zaloga

[Stran 169]
Slika 195. Izdano
Dné
komu
zavoj
brutto kg
tara kg
netto kg
cena
znesek
1906
decb.
7.
Bregantu F., tukaj
Sirniku Petru, Ptuj
Zaloga
Slika 196. Izdano
Dné
komu
vreče
brutto kg
tara kg
netto kg
cena
znesek
1906
decb.
11.
Žitniku Antonu, Maribor
Igliču Stanku, Radgona
Sirniku Petru, Ptuj
Zaloga

[Stran 170]
Slika 197. Sprejeto
Dné
od
vreče
brutto kg
tara kg
netto kg
cena
znesek
1906
decb.
18.
Salvini Karol, Trst
Dobiček
jan.
Zaloga
Slika 198. Zaznamovanje
Štev.
Dan obvestila
Znesek
Dospetek
Pozvalec
Izdaje
kraj
mesec
dan
1906
1
septemb.
decemb.
Salvini K.
Trst
septemb.
decemb.
april
decemb.

[Stran 171]
Slika 199. Izdano
Dné
komu
vreče
brutto kg
tara kg
netto kg
cena
znesek
1906
decb.
Sirniku Petru, Ptuj
Žitniku Antonu, Maribor
Sirniku Petru, Ptuj
Zaloga
Slika 200. Vnovčenje
Naredba
Rok
Akceptovana dné
Opomnja
Vnovčena dné
Plačna komu
List
lastna
3 mesece
septemb.
26.
decemb.
19.
Cilenšek M.
1
Burnik P.
4 mesece

[Stran 172]

Nakupna (kalkulacijska) knjiga.

Slika 201. 3.
Salvini K., Trst faktura z dné l. t. m. za: 15 vreč popra Penang brutto 795 kg tara 22½ » à 1½ kg za vrečo netto 7721/2 kg za 50 kg à Gl. knj. list 5
Matjan Ivan, tukaj 200 kg riža à 100 » mandeljev » 120 » sultanin, št. 1453 » 150 » olja » 2 » vanilje » manj 2 % popusta Bl. knj. list 1
Proti takojšnjemu plačilu: 729 51
Salvini K., Trst faktura z dné 7. t. m. za: 20 zavojev kave Karakas brutto 1200 kg tara 20 » à 1 kg za zavoj netto 1180 kg za 50 kg à 20 zavojev kave Java brutto 1300 kg tara 20 » netto 1280 kg za 50 kg à Gl. knj. list 5
Va za dan 7. aprila 4528 80

[Stran 173]
[...]

[Stran 174]
Slika 202. 13.
Salvini K., Trst faktura z dné 11. t. m. za 20 vreč pimenta Jamaika bruto 1080 kg tara 30 » à 1 ½ kg za vrečo netto 1050 kg za 50 kg à Gl. knj. list 5
Va za 11.4.
Matjan Ivan, tukaj 300 kg riža à 20 » paprike à 50 steklenic primesi za juho à 1 kg žefrana à 1 » vanilje à manj 2 % popusta Bl. knj. list 1
Proti takojšnjemu plačilu: 579 18

[Stran 175]
Slika 203. Kalkulacija. Znesek fakture, plačljiv v 4 mesecih Voznina in dovoz Carina poravnana z 42 # à 11∙30 ostanek v gotovini 2 % popusta v 100 Torej stane: 50 kg netto K 85∙69 za 4 mesece
Nakupni troški za 4 mesece: 1799 53
Nakupni stroški po onostranski fakturi

[Stran 176]

Prodajna knjiga.

Slika 204. Bregant Franc, tukaj 1 zavoj kave Karakas brutto 60 kg tara 1 » netto 59 kg za 50 kg à manj 2 % popusta
Proti takojšnjemu plačilu 159 01
Nadrobna trgovina 200 kg riža à 100 » mandeljev » 120 » sultanin » 150 » olja » 2 » vanilje » manj 2 % popusta Gl. knj. list 6
Rupnik Janko, Ljubno 5 zavojev kave Java brutto 325 kg tara 5 » netto 320 kg za 50 kg à Gl. knj. list 4
Va za 5. april
Bregant Franc, tukaj 2 zavoja ingverja, Japan brutto 83 kg tara 2 » netto 81 kg za 50 kg à manj 2 % popusta Poravnano s poštnim čekom
Proti takojšnjem plačilu: 88 91
Sirnik Peter, Ptuj 5 zavojev kave Java brutto 325 kg tara 5 » netto 320 kg za 50 kg à Poravnano z akceptom za K 1072∙- za dan 10. aprila po naredbi lastni
Va za 10. apr.

[Stran 177]
Slika 205. Nadrobna trgovina 1 zavoj kave Karakas brutto 60 kg tara 1 » netto 59 kg za 50 kg à Gl. knj. list 6
Žitnik Anton, Maribor 5 vreč popra Penang brutto 265 kg tara 7½ » netto 257½ kg za 50 kg à Gl. knj. list 2
Va za 11. apr.
Voglar Rajko, Solnograd 8 zavojev kave Karakas brutto 480 kg tara 8 » netto 472 kg za 50 kg à manj 2 % popusta Poravnano s povzetjem
Iglič Stanko, Radgona 5 zavojev kave Java brutto 325 kg tara 5 » netto 320 kg za 50 kg à 1 vreča popra Penang brutto 53 kg tara 1½ » netto 51½ kg za 50 kg à manj 2 % popusta Poravnano s povzetjem
Nadrobna trgovina 300 kg riža à 20 » paprike » 50 steklenic primesi za juho » 1 kg žefrana » 1 » vanilje » manj 2 % popusta Gl. knj, list 6

[Stran 178]
Slika 206. 23. Sirnik Peter, Ptuj 1 vrečo popra Penang brutto 53 kg, tara 1½ kg, netto 51½ kg za 50 » á 1 vrečo pimenta Jamaika brutto 54 kg, tara 1½ kg, netto 52½ kg za 50 » à 1 zavoj ingverja Japan brutto 41½ kg, tara 1 kg, netto 40½ kg za 50 » à Gl. knj. list 3
Va za 23. april 224 94
27.
Žitnik Anton, Maribor 5 zavojev kave Karakas brutto 300 kg, tara 5 kg, netto 295 kg za 50 » à 2 vreči pimenta Jamaika brutto 108 kg, tara 3 kg, netto 105 kg za 50 » à Gl. knj. list 2
Va za 27. april 1010 75
Nadrobna trgovina 1 zavoj kave Java brutto 65 kg, tara 1 kg, netto 64 kg za 50 » à Gl. knj. list 6
Sirnik Peter, Ptuj 4 zavoje kave Java brutto 260 kg, tara 4 kg, netto 256 kg za 50 » à 1 zavoj ingverja Japan brutto 41½ kg, tara 1 kg, netto 40½ kg za 50 » à 1 vreča pimenta Jamaika brutto 54 kg, tara 1½ kg, netto 52½ kg za 50 » à Gl. knj. list 3
Va za 29. april 1002 71

[Stran 179]
Slika 207. 1. 2. 3. 4. 5. 6.
Aktiva: Gotovina: po blagajniški knjigi Valute: 102 kom. # à 11∙35 49 » à 20 M. à 23∙50 Rimese: za 20. dan januarija na A. Vošnjaka, tu » 10. » aprila na P. Sirnika, Ptuj manj 4 % diskonta Blago: 15 zavojev kave Karakas brutto 900 kg, tara 15 kg, netto 885 kg à 15 zavojev kave Java brutto 975 kg, tara 15 kg, netto 960 » à 6 zavojev ingverja Japan brutto 249 kg, tara 6 kg, netto 243 » à 8 vreč popra Penang brutto 424 kg, tara 12 kg, netto 412 » à 16 vreč pimenta Jamaika brutto 864 kg, tara 24 kg, netto 840 » à Dolžniki: Poštna hranilnica Žitnik Anton, Maribor Sirnik Peter, Ptuj Rupnik Janko, Ljubno Nadrobna trgovina: Zaloga blaga glasom popisa imovine Hišna oprava » » » prenos

[Stran 180]
Slika 208. 7. 8.
prenos Premičnine: Hišna oprava glavne trgovine 1 % odpis Predplačila: predplačana najemnina za mesec januarij 1907 Aktiva skupaj
Pasiva: Potezka: za dan 11. aprila, izdana po K. Salviniju, Trst manj 4 % diskont Upnik: Salvini Karol, Trst Pasiva skupaj
Ponavljanje: Skupna aktiva » pasiva Sedanje čisto premoženje Prejšnje čisto premoženje Dobiček
N. N. (podpis.)

[Stran 181]
Slika 209. Aktiva
Pasiva
Gotovina Valute Rimese Blago Dolžniki Nadrobna trgovina Premičnine Predplačila
Potezka Upnik Čisto premoženje dné 30. novembra 1906
N. N. (podpis)

[Stran 182]
Slika 210. Aktiva
Pasiva
Gotovina Valute Rimese Blago Dolžniki Nadrobna trgovina Premičnine Predplačila
Potezka Upnik Čisto premoženje dné 30. novembra 1906 25905∙06 Čisti dobiček 615∙04 Čisto premoženje dné 31. decb. 1906
N. N. (podpis)

[Stran [183]]
[[183]]

Vknjižba
enomesečnega kupčijskega načrta
na dvostavni način.


[Stran 184]

Blagajniška knjiga.

Slika 211. Ima dati
Gl.
1.
Za prenos salda
Računu blaga za blago, prodano F. Bregantu, tukaj, glasom prod. knj. l
Računu nadrobne trgovine za odplačilo
Računu o rimesah za vnovčeno rimeso
Računu raznih za povzetje, plačano po R. Voglarju, Solnograd
Računu raznih za povzetje, plačano po S. Igliču, Radgona
Računu nadrobne trgovine za odplačilo
Računu o rimesah za vnovčeno rimeso
prenos

[Stran 185]
Slika 212. Dal
Gl.
1.
Račun raznih troškov za papir, znamke, i. t. d.
Račun diskontni za 2 % popust od K 162∙25
Račun nadrobne trgovine za blago, nakupljeno od Ivana Matjana, tukaj, glasom nak. knj. l
Račun blaga za voznino in dovoz 15 vreč popra » ostanek carine
Račun poštne hranilnice za vlogo
Račun blaga za voznino in dovoz 40 zavojev kave »ostanek carine
Račun blaga za voznino in dovoz 20 vreč pimenta » ostanek carine
Račun potezek za vnovčenje danes plačljive potezke
Račun nadrobne trgovine za blago, nakupljeno od Ivana Matjana, tukaj, glasom nak. knj. 2
Račun poštne hranilnice za vlogo
prenos

[Stran 186]
Slika 213. Ima dati
prenos
Računu diskontnemu za 5 % popust od onostranske rimese
Računu nadrobne trgovine za doplačilo
Slika 214. Ima dati
1.
Za prenos salda

[Stran 187]
Slika 215. Gl.
prenos
Račun o rimesah za rimeso, sprejeto v eskont od M. Hrovatina, tukaj, za dan 20. januarija na A. Vošnjaka, tukaj
Račun raznih troškov za troške protesta glede rimese št. 2
Račun raznih troškov za služnino » razne male troške glasom troškovnika
Račun zasebni za dvigneni znesek
Saldo
Slika 216. Dal

[Stran 188]

Prvopisna knjiga.

Slika 217. Gl.
1.
Razni dolžniki Računu bilance za prenos aktivov glasom popisa imovine Račun blagajnice » o valutah » o rimesah » blaga » poštne hranilnice Žitnik Anton, Maribor Sirnik Peter, Ptuj Rupnik Janko, Ljubno Nadrobna trgovina Račun o premičninah » o najemnini
1.
Račun bilance Raznim upnikom za prenos pasivov in sedanjega čistega premoženja glasom popisa imovine Računu o potezkah Salviniju K., Trst Računu diskontnemu za 4 % diskont pri rimesah 4∙13» 4 % » » potezkah 2∙64 Računu kapitala
Račun blaga Salviniju K., Trst za fakturo glasom nak. knj. 1 Va za dan 1. aprila
Rupnik Janko, Ljubno Računu blaga za fakturo glasom prod. knj. 1 Va za dan 5. aprila
Poštna hranilnica Žitniku Antonu, Maribor za odkaz s poštnim čekom

[Stran 189]
Slika 218. Gl.
7.
Račun blaga Računu o valutah za plačilo carine z 31 kom. # à 11∙20 Računu diskontnemu za 2 % popusta pri kalkulaciji
Dva dolžnika Računu blaga Račun raznih (Bregant F., tukaj) za fakturo glasom prod. knj. 1 Račun diskontni za 2 % popusta od K
Salvini K., Trst Računu poštne hranilnice za odkaz s poštnim čekom
Račun blaga Salviniju K., Trst za fakturo z dné 7. t. m. glasom nak. knj. 1 Va za dan 7. aprila
Račun o rimesah Rupniku Janku, Ljubno za rimeso » dan 22. decembra na S. Novaka, tukaj
Sirnik Peter, Ptuj Računu blaga za fakturo glasom prod. knj. 1 Va za dan 10. aprila
Nadrobna trgovina Računu blaga za 1 zavoj kave glasom prod. knj. 2

[Stran 190]
Slika 219. Gl.
11.
Žitnik Anton, Maribor Računu blaga za fakturo glasom prod. knj. 2 Va za dan 11. aprila
Dva dolžnika Računu blaga Račun raznih za blago, poslano R. Voglarju, Solnograd, proti povzetju, glasom prod. knj. 2 Račun diskontni za 2 % popusta od K 1298∙-
Račun blaga Salviniju K., Trst za fakturo z dné 11. t. m. gl. nak. knj. 2 Va za dan 11. aprila
Dva dolžnika Sirniku Petru, Ptuj Račun poštne hranilnice za odkaz Račun o rimesah za akcept moje potezke za dan 10. aprila, po naredbi moji lastni
Dva dolžnika Računu blaga Račun raznih za blago, poslano S. Igliču, Radgona, proti povzetju, gl. prod. knj. 2 Račun diskontni za 2 % popusta od K 1151∙83
Račun blaga Računu o valutah za plačilo carine z 91 kom. à M. 20∙- à 23∙40 Računu diskontnemu za 2 % popusta pri kalkulaciji

[Stran 191]
Slika 220. Gl.
Račun poštne hranilnice Računu raznih za odkaz F. Breganta, tukaj
Salvini K., Trst Računu poštne hranilnice za odkaz Računu diskontnemu za 2 % popusta od K 2959∙65
Račun blaga Računu o valutah za plačilo carine z 42 kom. # à 11∙30 Računu diskontnemu za 2 % popusta pri kalkulaciji
Salvini K., Trst Računu o potezkah za potezko, izdano name za dan 11. aprila po naredbi P. Burnika
Sirnik Peter, Ptuj Računu blaga za fakturo gl. prod. knj. 3 Va za dan 23. aprila
Dva dolžnika Računu blaga Žitnik Anton, Maribor za fakturo gl. prod. knj. 3 Va za dan 27. aprila Račun nadrobne trgovine za dodano blago gl, prod. knj. 3

[Stran 192]
Slika 221. Gl.
28.
Rupnik Janko, Ljubno Računu o rimesah za vrnjeno, neplačano rimeso št. 2 Računu opravnine za 1/3 % opravnine od K 1014∙50 potom regresa Računu raznih troškov za troške protesta in poštnine Va za danes
Sirnik Peter, Ptuj Računu blaga za fakturo gl. prod. knj. 3 Va za dan 29. aprila
Račun o valutah Rupniku Janku, Ljubno za 90 kom. # à 11∙30
Račun poštne hranilnice Računu obresti za 2 % obresti glasom obračuna
Račun raznih troškov Računu poštne hranilnice za manipulacijske pristojbine
Račun bilance Raznim upnikom za prenos aktivov gl. popisa imovine Računu blagajnice » o valutah » o rimesah » blaga » poštne hranilnice Žitniku Antonu, Maribor Sirniku Petru, Ptuj Rupniku Janku, Ljubno Nadrobni trgovini Računu premičnin » najemnine

[Stran 193]
Slika 222. Gl.
31.
Razni dolžniki Računu bilance za prenos aktivov in sedanjega čistega premoženja glasom popisa imovine Račun o potezkah Salvini K., Trst Račun diskontni pri rimesah K 15∙16 » potezkah » 14∙14 Račun kapitala
Razni dolžniki Računu izgube in dobička za dobiček Račun o valutah » blaga » nadrobne trgovine » diskontni » opravnine » obresti
Račun izgube in dobička Raznim upnikom za izgube in končni čisti dobiček Računu premičnin » najemnine » raznih troškov » zasebnemu » kapitala

[Stran 194]
Slika 223. Gl.
1.
Razni dolžniki Računu bilance za prenos aktivov gl. popisa imovine Račun blagajnice » o valutah » o rimesah » blaga » poštne hranilnice Žitnik Anton, Maribor Sirnik Peter, Ptuj Rupnik Janko, Ljubno Nadrobna trgovina Račun premičnin » najemnine
Račun bilance Raznim upnikom za prenos pasivov in sedanjega čistega premoženja glasom popisa imovine Računu o potezkah Salviniju K., Trst Računu diskontnemu pri rimesah K 15∙16 » potezkah » 14∙14 Računu kapitala

[Stran 195]

Zaključna priročna knjiga.

Slika 224. Ima dati
Dal
dec.
Računu bilance
dec.
Račun izgube in dob.
Slika 225. Ima dati
Dal
dec.
dec.
Raznim upnikom
Razni dolžniki
Slika 226. Ima dati
Dal
dec.
Raznim upnikom
dec.
Razni dolžniki

[Stran 196]
Slika 227. Ima dati
Dal
dec.
dec.
Račun bilance
Slika 228. Ima dati
Dal
dec.
Računu izgube in dob.
dec.
Račun bilance
Slika 229. Ima dati
Dal
dec.
dec.
Račun bilance

[Stran 197]
Slika 230. Ima dati
Dal
dec.
Računu izgube in dob.
dec.
Račun bilance
Slika 231. Ima dati
Dal
dec.
dec.
Račun bilance
Slika 232. Ima dati
Dal
dec.
dec.
Račun bilance

[Stran 198]
Slika 233. Ima dati
Dal
dec.
dec.
Račun bilance
Slika 234. Ima dati
Dal
dec.
dec.
Račun bilance
Slika 235. Ima dati
Dal
dec.
Računu izgube in dob.
dec.
Račun bilance

[Stran 199]
Slika 236. Ima dati
Dal
dec.
dec.
Račun bilance
» izgube in dobi.
Slika 237. Ima dati
Dal
dec.
dec.
Račun bilance
» izgube in dobi.
Slika 238. Ima dati
Dal
dec.
Računu bilance
dec.

[Stran 200]
Slika 239. Ima dati
Dal
dec.
Računu bilance
dec.
Slika 240. Ima dati
Dal
dec.
Računu bilance
» izgube in dobi.
Slika 241. Ima dati
Dal
dec.
dec.
Račun izgube in dob.

[Stran 201]
Slika 242. Ima dati
Dal
dec.
dec.
Slika 243. Ima dati
Dal
dec.
Račun izgube in dob.
dec.
Slika 244. Ima dati
Dal
dec.
dec.
Račun izgube in dob.
Slika 245. Ima dati
Dal
dec.
Račun izgube in dob.
dec.

[Stran 202]

Glavna knjiga dvostavnega knjigovodstva.

Slika 246. Ima dati
decemb.
Račun bilance
Slika 247. Ima dati
1906
decemb.
1.
Raznim upnikom
januarij
Raznim upnikom
Slika 248. Ima dati
1906
decemb.
31.
Raznim upnikom

[Stran 203]
Slika 249. Dal
1906
decemb.
1.
Račun bilance
Račun izgube in dobička
januarij
1.
Račun bilance
Slika 250. Dal
1906
decemb.
1.
Razni dolžniki
januarij
1.
Razni dolžniki
Slika 251. Dal
1906
decemb.
31.
Razni dolžniki

[Stran 204]
Slika 252. Ima dati
1906
decemb.
1.
Računu bilance
Raznim upnikom
januarij
Računu bilance
Slika 253. Ima dati
1906
decemb.
Računu bilance
Rupniku Janku, Ljubno
Računu izgube in dobička
januarij
Računu bilance
Slika 254. Ima dati
1906
decemb.
1.
Računu bilance
Rupniku Janku, Ljubno
Sirniku Petru, Ptuj
Računu blagajnice
januarij
Računu bilance

[Stran 205]
Slika 255. Dal
1906
decemb.
31.
Razni dolžniki
Računu bilance
Slika 256. Dal
1906
decemb.
7.
Računu blaga
» bilance
Slika 257. Dal
1906
decemb.
12.
Računu blagajnice
Rupnik Janko, Ljubno
Račun bilance

[Stran 206]
Slika 258. Ima dati
1906
decemb.
Računu bilance
Salviniju K., Trst
Računu blagajnice
Dvema upnikoma
Salviniju K., Trst
» » »
Računu blagajnice
Dvema upnikoma
Računu blagajnice
Dvema upnikoma
Računu izgube in dobička
januarij
Računu bilance

[Stran 207]
Slika 259. Dal
1906
decemb.
Račun blagajnice
Rupnik Janko, Ljubno
Dva dolžnika
Sirnik Peter, Ptuj
Nadrobna trgovina
Žitnik Anton, Maribor
Dva dolžnika
» »
Sirnik Peter, Ptuj
Dva dolžnika
Sirnik Peter, Ptuj
Račun bilance

[Stran 208]
Slika 260. Ima dati
1906
decemb.
Računu bilance
Žitniku Antonu, Maribor
Računu blagajnice
Sirniku Petru, Ptuj
Računu raznih
» blagajnice
» obresti
januarij
Računu bilance
Slika 261. Ima dati
1906
decemb.
Računu bilance
» blaga
januarij
Računu bilance
Slika 262. Ima dati
decemb.
Računu bilance
» blaga
januarij
Računu bilance

[Stran 209]
Slika 263. Dal
1906
decemb.
Salvini K., Trst
Račun raznih troškov
» bilance
Slika 264. Dal
1906
decemb.
6.
Račun poštne hranilnice
» bilance
Slika 265. Dal
1906
decemb.
14.
Dva dolžnika
Račun bilance

[Stran 210]
Slika 266. Ima dati
1906
decemb.
1.
Računu bilance
» blaga
Trem upnikom
januarij
Računu bilance
Slika 267. Ima dati
1906
decemb.
Računu bilance
» blagajnice
» blaga
» blagajnice
» blaga
» izgube in dobička
januarij
Računu bilance
Slika 268. Ima dati
1906
decemb.
1.
Računu bilance
januarij
1.
Računu bilance

[Stran 211]
Slika 269. Dal
decemb.
10.
Račun o rimesah
» o valutah
» bilance
Slika 270. Dal
1906
decemb.
11.
Račun blagajnice
» bilance
Slika 271. Dal
1906
decemb.
31.
Račun bilance
» izgube in dobička

[Stran 212]
Slika 272. Ima dati
1906
decemb.
1.
Računu bilance
januarij
1.
Računu bilance
Slika 273. Ima dati
1906
decemb.
Računu blagajnice
» bilance
Slika 274. Ima dati
1906
decemb.
7.
Računu poštne hranilnice
Dvema upnikoma
Računu o potezkah
» bilance

[Stran 213]
Slika 275. Dal
1906
decemb.
31.
Račun bilance
» izgube in dobička
Slika 276. Dal
1906
decemb.
1.
Račun bilance
Salvini K., Trst
januarij
Račun bilance
Slika 277. Dal
1906
decemb.
1.
Račun bilance
» blaga
januarij
Račun bilance

[Stran 214]
Slika 278. Ima dati
1906
decemb.
2.
Računu bilance
» blaga
» bilance
» izgube in dobička
Slika 279. Ima dati
1906
decemb.
1.
Računu blagajnice
» poštne hranilnice
Slika 280. Ima dati
1906
decemb.
7.
Računu blagajnice

[Stran 215]
Slika 281. Dal
1906
decemb.
1.
Račun bilance
» blaga
Salvini K., Trst
Račun blaga
» blagajnica
januarij
Račun bilance
Slika 282. Dal
1906
decemb.
Rupnik Janko, Ljubno
Račun izgube in dobička
Slika 283. Dal
1906
decemb.
16.
Poštna hranilnica
Račun blagajnice

[Stran 216]
Slika 284. Ima dati
1906
decemb.
31.
Računu izgube in dobička
Slika 285. Ima dati
1906
decemb.
31.
Računu blagajnice
Slika 286. Ima dati
1906
decemb.
31.
Računu izgube in dobička

[Stran 217]
Slika 287. Dal
1906
decemb.
28.
Rupnik Janko, Ljubno
Slika 288. Dal
1906
decemb.
31.
Račun izgube in dobička
Slika 289. Dal
1906
decemb.
31.
Račun poštne hranilnice

[Stran 218]
Slika 290. List
Račun
Ima dati skupaj
Dal skupaj
1
Račun kapitala
» bilance
» blagajnice
» o valutah
» » rimesah
» » blagu
Poštna hranilnica
Žitnik Anton, Maribor
Sirnik Peter, Ptuj
Rupnik Janko, Ljubno
Nadrobna trgovina
Račun hišne oprave
» o najemnini
» » potezkah
Salvini K., Trst
Račun diskontni
» raznih troškov
» raznih
» o opravnini
» zasebni
» obresti
Drugi dokaz:
Svota postavk v prvopisni knjigi
» » » blag. knjigi leva (brez salda
» » » » desna

[Stran 219]
Slika 291. List
Račun
Izguba
Dobiček
Račun o valutah
» » blagu
» nadrobne trgovine
» o hišni opravi
» » najemnini
» diskontni
» raznih troškov
» o opravnini
» zasebni
» obresti
Čisti dobiček

[Stran 220]
Slika 292. List
Račun
Ima dati svoto
Dal svoto
Ima dati saldo
Dal saldo
Aktiva
Pasiva
Dobički
Izgube
Čp*
Čd**
1.
Račun kapitala
» blagajnice
» o valutah
» o rimesah
» o blagu
» pošt. hraniln.
Žitnik Anton, Maribor
Sirnik Peter, Ptuj
Rupnik J., Ljubno
Nadrobna trgovina
Račun hišne oprave
» o najemnini
» o potezkah
Salvini K., Trst
Račun diskontni
» raznih troškov
» raznih
» o opravnini
» zasebni
» obresti

[Stran 221]
[221]

F. Vknjiževanje deviz in efektov.

Trgovec, ki je v kupčijski zvezi z inozemstvom, je često primoran, da si nabavi ali pa da izda menice, glaseče se na tujo denarno veljavo (devize). Te vrste menice se zaračunavajo na računu o devizah, ki se obremenja za sprejete ter pripoznava za izdane menice. Račun o devizah ni samo stalni račun, kakor sta to računa o rimesah in potezkah, marveč je stalno-uspešni račun, na katerem se vknjižuje diskontovana kurzna vrednost deviz. Diskonta torej ni vknjiževati na diskontnem računu. K računu o devizah vodimo pomožno knjigo, skontro o devizah imenovano; (glej str. 224). V to knjigo zapisujemo podrobne podatke o sprejetih in o izdanih devizah ter jo primerjamo z računom v glavni knjigi V skontro o devizah vknjižujemo poleg meničnega zneska v tuji denarni veljavi tudi še diskontovano kurzno vrednost.

Nabavljene odnosno prodane efekte (zadolžnice, delnice, srečke) vknjižujemo na ta način, da zaračunavamo čisto kurzno vrednost na računu efektih, obresti teh efektov pa na računu obresti od efektov. Račun efektih se obremenja za kurzno vrednost nabavljenih in pripoznava za kurzno vrednost prodanih efektov. Račun obresti od efektov se obremenja za obresti, ki smo jih plačali pri nakupu efektov, pripoznava pa za obresti, ki smo jih prejeli pri prodaji efektov in za vnovčene kupone v naši lasti nahajajočih se efektov.

Pristojbina, ki jo je plačati pri nakupu odnosno prodaji deviz in efektov, se imenuje posredovalnina, (mešetarina, courtage) ter se zaračunava na računu posredovalnine.

Za davek, ki ga je plačati za razpečavanje efektov, se vodi, če je promet živahnejši, račun prometnega davka od efektov. Če pa promet ni posebno živahen, se ta davek kakor tudi posredovalnina zaračunava na računu raznih troškov ali pa na računu o efektih. Podrobne zapiske o efektih, nahajajočih se v naši lasti, imamo v pomožni knjigi, skontro o efektih imenovani (glej str. 226).

Sledeče kupčijske slučaje bodemo torej vknjižili takole:

Avgust 1: Od Roberta Eržena, tukaj, kupil proti gotovini menico za ₤ 250∙—.— za 15. dan avgusta na London à 240∙—, 3 %, 4/10 ‰ posredovalnine.


[Stran 222]
[222]

Avgust 1.: Račun o devizah

računu blagajnice

za ₤ 250∙— nakupljenih od Roberta Eržena, tukaj, za dan 15. avgusta na London à 240∙- . K 6000∙-

manj diskont 12/3 » 6 - K 5994 -

Račun posredovalnine

računu blagajnice

za 4/10 ‰ od te devize . . . . . . . . . » 2 40

» 3.: Koblar Martin v Lincu mi je poslal menico za 3000 frankov za dan 25. septembra na Pariz. Devizo sprejel v svojo zalogo po 95 20, 3 %, 4/10 ‰ posredovalnine ter pripoznal Koblarja za znesek za današnji dan.

Prvopisna knjiga (2 postavki):

Račun o devizah

računu M. Koblarja, Linc

za 3000 frankov za 25. september na Pariz

à 95∙20 .............................................................K 2856∙-.

manj diskont 51/3 » 12∙14 K 2843 86

Koblar Martin, Linc

računu posredovalnine

za 4/10 ‰ od te devize . . . . . . . . . » 1∙14

» 6.: Prodal iz svoje zaloge devizo za 3000 frankov za 25. dan septembra na Pariz Maksu Pirnatu, tukaj, proti gotovini à 95∙30, 3 %, 4/10 posredovalnine.

Račun blagajnice

računu o devizah

za devizo, prodano Maksu Pirnatu tukaj, 3000 frankov za 25. dan sept. na Pariz à 95∙30 K 2859∙-

manj diskont 48/3 » 11∙44 K 2847∙56

Račun posredovalnine

računu blagajnice

za 4/10 ‰ od te devize . . . . . . . . . » 1∙14

» 8.: Kupil od Petra Lazarja, tukaj, proti gotovini 25 komadov državno-zemljiških zastavnih listov à 298∙- 5 %, ½ ‰ posredovalnine in K 0∙60 prometnega davka.

Sledeči dolžniki

računu blagajnice

Račun o efektih

za 25 kom. državno-zemljiških zastavnih listov, nakupljenih


[Stran 223]
[223]

Avgust 8.: od Petra Lazarja, tukaj, à 298∙— . K 7450∙—

Račun obresti od efektov

z a 5 % obresti od 1. marca » . . . 157∙

Račun posredovalnine

za ½ ‰ posredovalnine » . . . . 3 80

Račun prometnega davka od

efektov . . . . . . . . . » -∙60 K 7611∙40

» 10.: Banka Union, tukaj, mi je poslala po mojem lastnem naročilu za gl. 5000∙— ogrske zlate rente á 118∙50, 4 %, ½ ‰ posredovalnine, K 0∙60 prometnega davka ter za protivrednost obremenila moj račun za današnji dan.

Prvopisna knjiga:

Razni dolžniki

banki Union, tukaj

Račun o efektih

za 5000 gl. ogrske zlate rente

a 118 50 . . . . . . . . K 11850∙-

Račun obresti od efektov

za 4 % od l. julija . . . . . » 52∙-

Račun posredovalnine

za ½ ‰ od teh rent . . . . . » 5∙95

Račun prometnega davka od

efektov . . . . . . . . » —∙60 K 11908 55

» 15.: Ferjančič Ivan v Inomostu mi je poslal 25 kom. avstr kreditnih delnic v realizovanje. Te delnice sem pridržal po 625∙- ter pripoznal Ferjančiča za protivrednost, odbivši ½ ‰ posredovalnine in K 1∙50 prometnega davka za današnji dan.

Prvopisna knjiga (2 postavki):

Dva dolžnika

Ferjančiču Ivanu, Inomost

Račun efektov

za 25 kom. kredit delnic à 625∙— K 15625∙-

Račun obresti o defektov

za 5 % obresti od 1. januarija . » 248∙89 K 15873∙89

Ferjančič Ivan, Inomost

računu posredovalnine

za ½ ‰ od teh delnic . . . . . . . K 7∙94

računu prometnega davka

za prometni davek od delnic . . . . . » 1∙50 K 9 44

23

[Stran 224]
[224]
Slika 293. Sprejeto
Štev.
Dan prejema
Menični znesek
Dospetek
Prejel od
Pozvanec
Kurz
Znesek
1907
*
1
jan.
1.
M 2500
febr.
14.
Zaloga
Gregorin I.
₤ 350
Ženko F.
Roglič P.
febr.
F 8000
marec
31.
Trg. banka
Murnik S.
marec
M 750
junij
lastna
Komar D.
maj
₤ 5000
julij
28.
Birtič I.
Gorenc L.
junij
Dobiček
julij
₤ 5000
julij
Zaloga
Gorenc L.
Slika 294. Sprejeto
Štev.
Dan prejema
Menični znesek
Dospetek
Prejel od
Pozvanec
Kurz
Znesek
jan.
₤ 350
febr.
Ženko F.
Roglič P..
maj
₤ 5000
julij
Birtič I.
Gorenc L.
24

[Stran 225]
[225]
Slika 295. Izdano
Pozvalec
Izdaje
Kraj plačljivosti
Oddaje dan
Štev
Komu
Kurz
Znesek
Kraj
dan
1907
Golar F.
Dunaj
nov. 14.
Berolin
jan.
10.
1
Vodniku I.
Hudnik R.
Praga
dec. 4.
London
Banki Union
Trg. banka
Dunaj
febr. 19.
Pariz
marec
F. Lenoir
jaz
»
marec 30.
Monakovo
april
Novak S.
Salvini K.
Trst
maj
1.
Turin
junij
Zaloga
Salvini K.
Trst
maj
1.
Turin
Slika 296. Izdano
Pozvalec
Izdaje
Kraj plačljivosti
Oddaje dan
Štev
Komu
Kurz
Znesek
Kraj
dan
Hudnik R.
Praga
dec.
4.
London
jan.
Banki Union
Salvini K.
Trst
maj
1.
Turin
junij.
Zaloga

[Stran 226]
[226]
Slika 297. Sprejeto
dne
od
serija in štev.
nominale
dospetek kuponov
kurz
kurzna vrednost
obresti
1907
dec.
11.
Union
Dobiček
jan.
Zaloga

Zakon z dné 9. marca 1897 (drž. zak. št. 195) določa:

Za vse izven borze sklenjene nakupne in prodajne kupčijske slučaje, pri katerih posluje trgovec z efekti — najsi bode njegova tvrdka vpisana v trgovskem registru ali ne — mora ves davek od


[Stran 227]
[227]
Slika 298. Izdano
dné
komu
serija in štev.
nominale
dospetek kuponov
kurz
kurzna vrednost
obresti
1907
dec.
31.
Zaloga

kupčije z efekti ona stranka, ki je v to obvezana, plačati v poseben register, ki ga mora voditi vsakdo, kdor trži na ta način.

Davek se v postavno predpisani register plačuje s tem, da se vanj prilepljajo primerni kolki.


[Stran 228]
[228]

Avgust 28.: Prodal iz svoje zaloge 28 kreditnih delnic proti gotovini Konradu Staneku, tukaj, à 630∙-, 5 % posredovalnine in K 1∙50 prometnega davka.

Račun blagajnice

računu efektov

za Konradu Staneku prodanih 25 kreditnih delnic

à 630∙- ..........................................................K 15750∙-

računu obresti od efektov

za 5 % od 1. januarija . . » 263∙33 K 16013∙33

Sledeča dolžnika

računu blagajnice

Račun posredovalnine

za ½ ‰ od teh delnic . . K 801

Račun prometnega davka

za prometni davek od delnic » 1 50 K 9∙51

Naloga.

23.) Na str. 222 in 223 navedene kupčijske slučaje je vknjižiti po pravilih dvostavnega knjigovodstva , poleg tega tudi v blagajniško knjigo in v dnevnik po pravilih enostavnega knjigovodstva.


[Stran 229]
[229]

Register

tvrdke

o nakupih, prodajnih, dodajnih in premijskih kupčijskih slučajih, ki so v smislu § 15 in nasl. zakona z dné 9. marca 1897 podvrženi prometnemu davku od efektov.

25,
26,
27,
28

[Stran 230]
[230]

Naloge.

24.) April 1.: Sušnik Rajko v Gradcu dolguje N.N.-u v Inomostu K 875∙— za dan 31. marca.

Blagajniški prebitek pri R. Sušniku v Gradcu K 12932∙60

» » » N. N -u v Inomostu » 14832∙76.

» 4.: Sušnik je poslal N.N.-u K 875∙— po poštni nakaznici, katero je slednji izročil poštni hranilnici v dobropis.

» 8.: Po naročilu (Sušnikovem) poslal N. N. iz svoje zaloge R. Sušniku 100 kom. sovereignev à 24∙08, ½ ‰ posredovalnine.» 10.: Sušnik poslal N.N.-u v dobropis:

K 840∙32 za 1. maj na A. Tuška, tukaj

» 650∙— » 14. » » P. Lazarja, tukaj.

» 16.: N. N. kupil od P. Lazarja, tukaj, gl. 5000∙— majeve rente à 98∙55, 4∙2 %, ½ ‰ posredovalnine in 60 h prometnega davka. To je poslal po naročilu (Sušnikovem) zajedno z obračunom Sušniku.

» 18.: Sušnik poslal N.N.-u K 8500∙— v bančni nakaznici*, ki jo je N. N. vnovčil dné 19. t. m.

» 20.: Sušnik dal izplačati po Ivanu Veselu v Inomostu N.N.-u K 1500∙— v gotovini ter naznanil, da je izdal na N.N.-a potezko za K 2400∙— za dan 30. junija po naredbi P. Vernika.

» 24.: Sušnik poslal N.N.-u M 3815∙60 za dan 28. maja na Monakovo v svrho najugodnejše prodaje in v dobropis. N. N. sprejel menico v svojo zalogo po 118∙—, 5 %, 4/10 ‰ posredovalnine.

» 26.: Po naročilu Sušnikovem izdal N. N. na Antona Voduška v Bolcanu potezko za K 1250∙— za dan 15. maja po naredbi lastni.

» 28.: Po naročilu (Sušnikovem) poslal N. N. Sušniku iz svoje zaloge menico za £ 375∙— za dan 4. maja na London ter jo zaračunal po 240∙80, 5 %, 4/10 ‰ posredovalnine.» 30.: N. N. prejel izpisek poštno-hranilničnega računa o K 2400∙—, katere je vplačal Sušnik za njegov račun.

Te kupčijske slučaje je vknjižiti:

a) v knjigah (v blagajniški knjigi, prvopisni knjigi, v knjigi tekočih računov) N.N.-a.

b) v knjigah Rajka Sušnika.

29,
30

[Stran [231]]
[[231]]

G. Javna trgovska družba.

Podlago vknjižbam, zlasti zaključku trgovskih knjig pri javnih trgovskih družbah, tvorijo določila trgovskega zakonika (členi 85—149) in pa dogovor družabnikov.

Vsakemu družabniku je v glavni knjigi otvoriti po dva računa, na enem se zaračunava družabnikov premoženjski delež, na drugem (ki odgovarja zasebnemu računu pri posameznem trgovcu,) — pa od dotičnega družabnika dvigneni zneski. (N. N. Račun kapitala, N. N. Račun zasebni). Imamo torej toliko računov kapitala in toliko računov zasebnih, kolikor je družabnikov. Pri enostavnem knjigovodstvu se otvore ti računi v glavni knjigi, pri dvostavnem knjigovodstvu pa so računi kapitala le v glavni knjigi, dočim so zasebni računi v glavni knjigi in v knjigi tekočih računov.

Tekom upravne dobe vknjižujemo pri javni trgovski družbi posamezne kupčijske slučaje popolnoma na isti način kakor pri posameznih tvrdkah; izjema velja le glede vknjiževanja zneskov na zasebnih računih, dvignenih po družabnikih. Letni zaključek pa je v marsičem drugačen.

V zmislu člena 106 trg. zakonika je koncem upravne dobe vsakemu družabniku od premoženjskega deleža, založenega od začetka upravne dobe v podjetju, po 4 % obresti (če niso bile dogovorjene drugačne obresti) vknjižiti v korist. Za obresti od zneskov, ki jih je posameznik tekom upravne dobe dvignil, se njegov račun po enakem merilu obremenja. Dotični člen se glasi doslovno: »Družabniku pripadajoče obresti povišajo njegov premoženjski delež. Dokler te obresti niso krite, ni govora o dobičku, izgubo družbe pa te obresti ali povišajo ali tvorijo.«

Ko smo torej sestavili končni popis imovine, primerjati je sedanje družabno premoženje, izkazano v ponavljanju, z vsoto terjatev vsakega posameznega družabnika koncem leta. Razlika med obema zneskoma nam kaže dobiček odnosno izgubo, ki se — kakor se je pač dogovorilo, razdeli po visokosti premoženjskih deležev ali pa po številu družabnikov. Po členu 106 sme vsak družabnik koncem leta terjati:

Svoj premoženjski delež ob začetku upravne dobe, pomnožen za obresti, v tej upravni dobi narasle, znižan za dvignene zneske z obrestmi


[Stran 232]
[232]

vred. Za kupčijske slučaje tvrdke Karol Močnik in drug, vknjižene na naslednjih straneh, veljajo sledeči dogovori družabnikov: Zaključek knjig 31. decembra. Obrestovanje vplačanih in dvignenih deležev po 4 %. Dobiček poviša, izguba zniža premoženjski delež. Dobiček ali izguba se razdeli po visokosti premoženjskih deležev.

Slika 299. Aktiva:
1.
Gotovina
18295
16
2.
Krajevne menice
5980
manj 5 % diskont
Blago
Dolžnik: Sever Tomaž, Brno
Premičnine
Aktiva skupaj
Pasiva:
Potezke
manj 5 % diskont
Upnik: Lampič Franc, Inomost
Pasiva skupaj
Sestava:
Skupna aktiva
» pasiva
Sedanje družabno premoženje
Od tega odpada na družabnika:
Karola Močnika
Julija Goršiča

Karol Močnik Julij Goršič

(podpis) (podpis)


[Stran 233]
[233]

Prvopisna knjiga.

Slika 300. 1.
Otvoritvene postavke: Razni dolžniki računu bilance za prenos aktivov glasom popisa imov. Račun blagajnice » krajevnih menic » blaga Sever Tomaž, Brno Račun premičnin
Račun bilance raznim upnikom za prenos pasivov in premoženjskih deležev glasom popisa imovine Računu o potezkah Lampiču Francu, Inomost Računu diskontnemu (28.30—14∙28) Močniku K., (račun kapitala) Goršiču J, (» »)

[Stran 234]
[234]

Po preteku poluletne upravne dobe se dné 31. decembra napravi popis imovine, ki se glasi:

Slika 301. Aktiva:
Gotovina
Krajevne menice manj
5 % diskont
Blago
Dolžnik: Poštna hranilnica
Premičnine: gl. prejšnjega popisa imovine 6 % odpis
Aktiva skupaj
Pasiva:
Potezka
manj 5 % diskont
Upnik: Lampič Franc, Inomost
Pasiva skupaj
Sestava:
Skupna aktiva
» pasiva
Sedanje družabno premoženje
Prejšnji premoženjski delež družabnika Karola Močnika
4 % obresti za 6 mesecev
Dvigi z obrestmi gl. tekočih računov Prejšnji premoženjski delež družabnika Julija Goršiča4 % obresti za 6 mesecev
Dvigi z obrestmi glasom tekočih računov
Dobiček se ima razdeliti

[Stran 235]
[235]
Slika 302. Od čistega dobička pripada družabniku:
Karolu Močniku
Juliju Goršiču
Premoženjski deleži posameznih družabnikov znašajo torej:
Prejšnji delež K. Močnika
4 % obresti za 6 mesecev
Delež dobička
Dvigi z obrestmi
Sedanji premoženjski delež K. Močnika
Prejšnji delež Julija Goršiča
4 % obresti za 6 mesecev
Delež dobička
Dvig z obrestmi
Sedanji premoženjski delež J. Goršiča
Družabno premoženje dné 31. decembra 1907

Karol Močnik Julij Godič
(podpis). (podpis).


[Stran 236]
[236]

Prvopisna knjiga.

Slika 303. 31.
Dva dolžnika računu obresti za 4 % obresti od zneskov, dvignenih po družabniku Karolu Močniku, račun zasebni Juliju Goršiču, » »
* Močnik Karol, račun kapitala Močnik Karol, računu zasebnemu za prenos dvigov z obrestmi
* Goršič Julij, račun kapitala Goršič Julij, računu zasebnemu za prenos dvigov z obrestmi
Račun obresti dvema upnikoma za 4 % obresti od deležev družabnikov Močnik Karol, računu kapitala Goršič Julij, » »
31

[Stran 237]
[237]
Slika 304. 31.
Račun bilance
raznim upnikom za prenos aktivov gl. popisa imovine Računu blagajnice
» krajevnih menic
» blaga
» poštne hranilnice
» hišne oprave
Razni dolžniki
računu bilance za prenos pasivov in premoženjskih deležev glasom popisa imovine
Račun o potezkah
Lampič Franc, Inomost
Račun diskontni (32.68-12∙16)
Močnik Karol, račun kapitala
Goršič Julij, » »

Čisti dobiček, ki ga izkazuje račun izgube in dobička, se z naslednjo postavko prenese v prvopisni knjigi na računa kapitala.


[Stran 238]
[238]

Knjiga tekočih računov.

Slika 305. Ima dati
1907
julij
2.
Za dvigneni znesek
2.
julij
sept.
sept.
nov.
nov.
dec.
dec.
» 4 % obr. od št. 398
Slika 306. Ima dati
1907
julij
4.
Za dvigneni znesek
4.
julij
avg.
avg.
sept.
5.
sept.
okt.
okt.
nov.
nov.
dec.
dec.
Slika 307. Ima dati
1907
decemb.
31.
Močniku Karolu, računu zasebnemu
Računu bilance

[Stran 239]
[239]
Slika 308. Dal
1907
dec.
31.
Za izenačenje obr. števil
» prenos na račun kapitala
dec.
Slika 309. Dal
1907
dec.
31.
Za izenačenje obr. števil
» prenos na račun kapitala
Slika 310. Dal
1907
julij
1.
Račun bilance
decemb.
31.
» obresti
» izgube in dobička
januarij
1.
Račun bilance

[Stran 240]
[240]
Slika 311. Ima dati
1907
decemb.
31.
Goršiču Juliju, računu zasebnemu
Računu bilance
Slika 312. Ima dati
1907
julij
2.
Računu blagajnice
septemb.
novemb.
decemb.
» obresti
Slika 313. Ima dati
1907
julij
4.
Računu blagajnice
100
avgust
septemb.
oktober
novemb.
decemb.
» obresti

[Stran 241]
[241]
Slika 314. Dal
1907
julij
1.
Račun bilance
decemb.
» obresti
» izgube in dobička
januarij
Račun bilance
Slika 315. Dal
1907
decemb.
Močnik Karol, račun kapitala
Slika 316. Dal
1907
decemb.
31.
Goršič Julij, račun kapitala

[Stran 242]
[242]

Če se je dogovorilo, da se imajo pričetni premoženjski deleži družabnikov voditi neizpremenjeni na računih kapitala, potem se morajo na zasebnih računih poleg dvignenih zneskov in obresti od teh vknjiževati tudi obresti premoženjskih delov in deleži dobička; saldo zasebnega računa se prenese na bilančni račun. Ta salda je postaviti v popisu imovine med pasiva kot upnike. Ako družabnik dvigne svoje imetje na zasebnem računu ali pa če z njim kako drugače razpolaga, obremeniti je za dotični znesek zasebni, pripoznati pa račun blagajnice.


[Stran 243]
[243]

H. Opravniško (komisijsko) in konsignacijsko
podjetje.

Trgovski zakonik določa gledé opravnika (komisijonarja) v členu 360. sledeče: » Opravnik je, kdor obrtoma sklepa kupčije na svoje ime, toda za račun naročnika (komitenta).«

Opravnik lahko za račun naročnikov kupuje ali prodaja. Razločevali bodemo torej

a) opravniški nakup in

b) opravniško prodajo.

Opravniški nakup.

Naročnik, za katerega opravnik blago nakupuje, bode znesek fakture, ko jo je prejel, vknjiževal ravnotako, kakor če bi bil blago nakupil brez posredovanja opravnika. Račun blaga se obremenja za skupni znesek fakture, pripoznava pa se osobni račun opravnikov. Račun blaga se obremenja tudi za vse druge troške, za opravnino itd. enako kakor pri neposrednem nakupu.

Opravnik nasprotno obremenja osobni račun naročnikov, kadar nakupuje blago, za nakupni znesek, pripoznava pa gledé nato, ali je blago plačal takoj ali ga je nakupil proti poznejšemu plačilu ali potom izmenjave, račun blagajnice, osobni račun onega, od katerega je kupil blago ali pa račun o potezkah, odnosno rimesah. Vrh tega obremenja račun naročnikov za troške in opravnino za nakupovanje, pripoznava pa svoj račun blagajnice, raznih troškov, opravnine itd.

Trgovski zakonik določa v členih 370—372 med drugim sledeče:

»Opravnik, ki jamči napram svojemu naročniku, ima pravico do odškodnine (opravnine »del-kredere«). — Naročnik mora opravniku povrniti vse lastne troške in sploh vse, kar je slednji v namen, da izvrši kupčijo, po potrebi in koristno porabil. Semkaj spada tudi odškodnina za uporabo skladišča in za prenosna sredstva upravnikova kakor tudi za trud njegovih uslužbencev. — Opravnik sme zahtevati opravnino, ko je kupčija dovršena. Za kupčije, ki niso dovršene, ne sme zahtevati opravnine; vendar pa ima opravnik pravico do predajne opravnine, če je na dotičnem kraju običajna.«

Če opravnik sklene kupčijo pod ugodnejšimi pogoji, nego mu jih je predpisal naročnik, gre to slednjemu samemu v korist. To velja zlasti tedaj, če cena, po kateri opravnik prodaja, preseza po naročniku določeno najnižjo ceno ali če cena, po kateri kupuje, od naročnika določene najvišje cene ne doseza.«


[Stran 244]
[244]

Opravniška prodaja.

Vknjižba pri opravniku.

Ko je opravnik prejel komisijsko blago, otvori v blagovnem skontru (ali pa tudi v posebni knjigi) nov račun z nadpisom n. pr.: Sukno v komisiji od Ivana Brenčiča, Inomost. Na tem računu zaračuna množino blaga ter pripiše določeno skrajno (limitovano) ceno. V glavni knjigi se otvori račun komisijskega blaga, ki se obremenja za vse troške pri prodaji tega blaga, pripoznava pa za prodajne zneske. Ko je kup čija izvršena, izkazuje ta račun na desni pri prodaji doseženo izkupilo, dočim so na levi vknjiženi vsi troški, n. pr. pri prevzemanju blaga, skladnina, zavarovalnina, dalje opravnina za prodajo in del-kredere. Saldo torej izkazuje čisti donos (netto provenu), za katerega je pripoznati račun naročnikov.

Često izda naročnik povodom konsignacije blaga na opravnika potezko, glasečo se približno na polovico pričakovanega čistega donosa. Sicer pa se račun deloma ali popolnoma poravna šele potem, ko je opravnik položil prodajni račun. Odplačila, tičoča se izravnave prodajnega računa, in sicer potezke naročnikove ali rimese opravnikove, se ne vknjižujejo na računu komisijskega blaga, marveč na osobnih računih naročnikovih odnosno opravnikovih.

Vknjižba pri naročniku.

Naročnik daje svoje blago v komisijo, da razširi krog svojih odjemalcev ali pa da doseže ugodnejše prodajne cene. Da razvidi natančen uspeh, ki ga je imela konsignacija blaga, otvori v glavni knjigi poseben račun, račun konsignovanega blaga, na katerega prenaša blago od računa blaga po lastnih cenah, to je: račun konsignovanega blaga se obremenja, račun blaga pa pripoznava. Sočasno otvori v blagovnem skontru poseben račun z nadpisom n. pr.: Sukno v komisiji pri Antonu Deklevi, Ljubljana. Za troške povodom odprave blaga, n. pr . za dovoz do železnice, voznino itd. se obremenja račun konsignovanega blaga. Ko je naročnik od opravnika prejel prodajni račun, pripozna račun konsignovanega blaga za čisti donos, obremeni pa osobni račun opravnikov. Saldo na računu konsignovanega blaga kaže sedaj dobiček (odnosno izgubo), katerega je konsignacija blaga imela.

Vaja.

September 1.: Brenčič Ivan v Inomostu konsignuje na Antona Deklevo v Ljubljani:

kosov modrega sukna, 225 m, določena skrajna cena

za m K 12∙-


[Stran 245]

September 1.: 10 kosov sivega sukna, 222 m, določena skrajna cena

za m K 8∙25

10 kosov rjavega sukna, 240 m, določena skrajna cena

za m K 7∙-

10 kosov zelenega sukna, 235 m, določena skrajna cena

za m K 12 50

proti plačilu tekom treh mesecev.

Za voznino in dovoz k železnici je plačal Brenčič K 27∙50.

Lastne cene za sukno so: K 11∙-, K 7∙50, K 5∙50 in K 11∙50 za m.

Sočasno je izdal Ivan Brenčič na Antona Deklevo, Ljubljana, potezko za K 4800∙- za dan 30. novembra po naredbi svoji lastni.

» 6.: Anton Dekleva prejel sukno ter plačal za dovoz K 3∙-

» 10.: Dekleva A. prodal iz komisijske zaloge Oroslavu Magdiču v Rudolfovem:

5 kosov modrega sukna , 112∙5 m à 12∙50

5 » rjavega » 120 » à 7∙-

plačljivo v treh mesecih.

» 13.: Dekleva A. prodal iz komisijske zaloge Vinku Adamiču v Ljubljani 10 kosov sivega sukna, 222 m à 8∙50 proti gotovini in 1½ % popusta.

» 15.: Dekleva A. prodal Karolu Staretu v Postojni proti trimesečnemu akceptu po naredbi svoji lastni

5 kosov modrega sukna 112 5 m à 12∙50

10 » zelenega » 235 » à 12∙75.

» 23.: Dekleva A. prodal Rudolfu Ferjanu v Ljubljani proti gotovini in 1½ % popusta: 5 kosov rjavega sukna, 120 m à K 7∙-.

Istega dné je poslal Ivanu Brenčiču v Inomostu prodajni račun ter zaračunal K 5∙20 skladnine, K 10∙- zavarovalnine, 2 % opravnine in 1 % del-kredere.

Dekleva A. izdal na Franca Lampiča v Inomostu potezko za K 4200∙- za dan 20. novembra ter jo poslal Ivanu Brenčiču v Inomostu v dobropis.

Prodajni račun.

Va za dan 10. decembra:

5 kosov modrega sukna, 112∙5 m à 12∙50 K 1406∙25

5 » rjavega » 120 » à 7∙- » 840∙- K 2246∙25


[Stran 246]

Va za dan 13. septembra: Prenos K 2246∙25

10 kosov sivega sukna, 222 m à 8∙50 . . K 1887∙-

manj 1½ % popusta » 28∙31 » 1858∙69

Va za dan 15. decembra:

5 kosov modrega sukna, 112∙5 m à 12∙50 K 1406∙25

10 » zelenega » 235 » à 12∙75 . » 2996∙25 » 4402∙50

Va za dan 23. septembra:

5 kosov rjavega sukna, 120 m à 7∙- . K 840∙-

manj 1½ % popusta » 12∙60 » 827 40

K 9334∙84

Troški:

Prevzetje . . K 3∙-

skladnina . . » 5∙20

zavarovalnina » 10∙-

2 % opravnine ............................................................................» 186∙70

1 % del-kredere od 6648 75 . » 66 49 » 271∙39

Čisti donos za dan 20. novembra K 9063 45

Preračunanje povprečnega dospetka.

Dan preračunavanja: 23. september.

K 2246∙25 za dan 10. decembra dni + 78 št. + 1752

» 1858∙69 » » 13. septembra » - 10 » - 186

» 4402∙50 » » 15. decembra » + 83 » + 3654

» 827∙40 » » 23. septembra » » -

K 9334∙84 št. + 5406

» 271∙39 manj troškov » - 186

K 9063∙45 št. + 5220

5220 : 90∙6345 = 57∙6 + 58 dni

23. september + 58 dni = 20. november.

Vknjiževanje pri upravniku (Antonu Deklevi v Ljubljani),

September 2.: Potezko Ivana Brenčiča z dné 1. septembra vknjiži Dekleva v prvopisni knjigi:

Brenčič Ivan, Inomost

računu o potezkah

za povzetje za dan 30. nov. po naredbi lastni K 4800—

» 6.: Ob prejemu komisijskega blaga otvori Dekleva v blagovnem skontru račun: Sukno v komisiji od Ivana Brenčiča v Inomostu, vknjiži na levo množino sukna ter pripiše določeno skrajno ceno. Sočasno otvori v glavni knjigi račun komisijskega blaga. Dovozne troške vknjiži v blagajniško knjigo na desno.

Račun komisijskega blaga

računu blagajnice

za dovozne troške raznega sukna. K 3∙—


[Stran 247]

Ti troški se vknjižijo tudi v blagovnem skontru.

September 10.: Prvopisna knjiga:

Magdič Oroslav, Rudolfovo

računu komisijskega blaga

za prodano sukno iz komisijske zaloge

Brenčič, Va za dan 10. decembra . . K 2246 25

» 13.: Blagajniška knjiga:

Račun blagajnice

računu komisijskega blaga

za V. Adamiču, tukaj, prodano sukno iz

komisijske zaloge Brenčič. K 1887∙-

manj 1½ % popusta . . » 28∙31 K 1858 69

» 15.: Prvopisna knjiga:

Stare Karol, Postojna

računu komisijskega blaga

za prodano sukno iz komisijske zaloge

Brenčič, Va za dan 15. decembra . K 4402∙50

Račun o rimesah

Staretu Karolu, Postojna

za na njega izdano potezko za dan 15. decembra

po naredbi lastni . . . K 4402∙50

23.: Račun blagajnice

računu komisijskega blaga

za R. Ferjanu, tukaj, prodano sukno iz komisijske

zaloge Brenčič. K 840∙-

manj 1½ % popusta. » 12∙60 K 827∙40

Prvopisna knjiga:

Račun komisijskega blaga

računu raznih troškov

za skladnino in zavarovalnino K 15∙20

računu opravnine

za 2 % opravnine. K 186 70

za 1 % delkredere od

K 6648 75 . . » 66∙49 » 253∙19

Brenčiču Ivanu, Inomost

za čisti donos prodajnega računa

Va za dan 20. novembra . . » 9063∙45 K 9331∙84


[Stran 248]

Glavna knjiga.

Slika 317. Ima dati
Dal
Septemb.
6.
Računu blagajnice
3
Septemb.
10.
Magdič Oroslav. Rudolfovo
» raznih troškov
Račun blagajnice
» o opravnini
Stare Karol, Postojna
Brenčiču Ivanu, Inomost
Račun blagajnice

[Stran 249]

Vknjiževanje pri naročniku (Ivanu Brenčiču, Inomost).

September 1.: Prvopisna knjiga:

Račun konsignovanega blaga

računu blaga

za sukno, poslano A. Deklevi v Ljubljani v komisijsko prodajo (lastna cena) . K 8162∙50

Račun konsignovanega blaga,

računu blagajnice

za dovoz in voznino konsignovanega blaga K 27∙50

Znesek izdane potezke vknjiži Brenčič popolnoma neodvisno od konsignacije v prvopisno knjigo:

Račun o rimesah

Deklevi Antonu, Ljubljana

za potezko, izdano na njega za dan 30. novembra, po naredbi lastni . . . K 4800∙-

» 24.: Prejem prodajnega računa. Prvopisna knjiga:

Dekleva Anton, Ljubljana

računu konsignovanega blaga

za čisti donos prodajnega računa Va za dan 20. novembra ................................ K 9063∙45


[Stran 250]
Slika 318. Sprejeto
Dné
modro
sivo
rjavo
zeleno
določ skrajna cena
znesek
kos
m
kos
m
kos
m
kos
m
sept. 6.
Konsignac. faktura
Dovozni troški
Skladnina
Zavarovalnina
2 % opravnine
Del-kredere 1 % od K 6648.75
Čisti donos za dan 20. novembra
Slika 319. Sprejeto
Dné
modro
sivo
rjavo
zeleno
cena
znesek
kos
m
kos
m
kos
m
kos
m
sept. 1.
Konsignacija
Voznina in dovoz
Dobiček

[Stran 251]
Slika 320. Izdano
Dné
modro
sivo
rjavo
zeleno
prod. cena
znesek
kos
m
kos
m
kos
m
kos
m
Va 10. decembra
sept. 10.
Magdič O., Rudolfovo
Va 13. septembra
» 13.
Adamič V., Ljubljana (1½ % popusta)
Va 15. decembra
» 15.
Stare K.; Postojna
Va 23. septembra
» 23.
Ferjan R., Ljubljana (1½ %popusta)
Slika 321. Izdano
Dné
modro
sivo
rjavo
zeleno
prod. cena
znesek
kos
m
kos
m
kos
m
kos
m
sept. 24.
Prodajni račun Va 10. decembra
Va 13. septembra
Va 15. decembra
Va 23. decembra
Troški po obračunu
Čisti donos za dan 20. novembra

[Stran 252]

Glavna knjiga.

Slika 322. Ima dati
Dal
septemb.
1.
Računu blaga
septemb.
Dekleva Anton, Ljubljana
» blagajnice
decemb.
» izgube in dobička*

[Stran [253]]
[[253]]

I. Odpravniško (spedicijsko) podjetje.

Odpravnik (spediter) je oni (glej člen 379 in nasl. trg. zak.), ki oskrbuje odpravo blaga po prevoznikih ali ladjah. Odpravnik prevoza blaga praviloma ne oskrbuje sam, marveč je le posredovalec med stranko, ki odpošilja, (če je ta stranka sama tudi odpravnik, potem se prvi imenuje «posredovalni odpravnik»), in med prevozniškim podjetjem (železnice, parniki itd.).

O prevzetem in odpravljenem blagu vodi odpravnik knjigo, odpravno knjigo imenovano, ki ima dva posebna dela, za sprejeto in za oddano blago.

Večinoma pa se vodi za sprejeto blago posebna in za oddano blago istotako posebna knjiga.

V knjigo o sprejetem blagu se zajedno s troški, ki so se plačali in tudi z onimi, ki se bodo šele zaračunali, vpisuje vsako blago, ki je došlo, da se dostavi na dotičnem kraju samem ali da se pošlje dalje.

V knjigo o izdanem blagu se vpisuje samo ono blago, ki se je odpravilo od odpravnikovega bivališča.

Vsaka teh knjig ima po več razpredelnic, ki sprejemajo vse dohodke in troške, razlika tvori pri vsakem slučaju surovi donos.

Ta razlika nastane vsled tega, ker zaračunava odpravnik strankam več, nego je imel sam troškov, v prvi vrsti svojo opravnino, povračilo za tiskovine, kolke, poštnino, statistične znamke itd.

Dalje imajo odpravniki korist vsled tega, ker zbirajo vozivo (zborno vozivo). Eden ali pa tudi več odpravnikov na istem kraju namreč zbira blaga, ki je namenjeno v iste kraje, toliko, da ga je za polovico železniškega voza (5000 kg) ali pa za cel železniški voz (10.000 kg); vsled tega imajo znižano voznino, dočim strankam zaračunavajo od posameznih tovornih kosov polne prevozne troške. Ta razlika je odpravnikom v korist. Izkaz o blagu, odposlanem v zbornem vozilu, ki obsega ime naslovljenčevo, težo, povzetje itd. se imenuje bordereau.

Vsled omenjene znižane voznine morejo odpravniki strankam nuditi takozvane prevzemne cene, ki se običajno razumevajo za 100 kg in ki obsegajo vse postranske pristojbine (izvzemši carinske), pa so vendar še nižje nego bi bile za posamezne tovorne kose. Večja odpravniška


[Stran 254]
[254]

podjetja, ki svoje vozove redno pošiljajo na vse strani, morejo vsekako staviti dokaj ugodnejše prevzemne cene nego manjša odpravniška podjetja.

Pri dvostavnem knjigovodstvu je v glavni knjigi za odpravniška opravila otvoriti poseben «odpravni račun», ki se obremenja za vse iz odpravljanja izvirajoče troške, pripoznava pa za vse dohodke. Saldo, ki izkazuje surovi donos, se mora natanko ujemati z razliko med skupnimi prejemki in skupnimi izdatki v odpravnih knjigah.

Poleg odpravnih knjig se navadno vodijo še naslednje pomožne knjige:

Priročna knjiga o voznini, v katero vknjižujemo voznino, plačano od došlega blaga, kakor tudi voznino, za katero je došlo blago že obremenjeno.

Priročna knjiga o frankaturi in povzetju. V to knjigo se vknjižujejo voznina, plačana od odpravljenega blaga kakor tudi zneski, določeni kot povzetje za odposlano blago. Krajevna knjiga, v katero se vpisuje ono došlo blago, ki ga je oddati na kraju samem. To blago se oddaja proti potrdilu na krajevnem izkazu in plačilu določenega zneska. Krajevni izkazi se hranijo v lastno varnost in kot priloge krajevni knjigi.

Odpravnik ki ima pri prevozniški upravi položeno varščino, more kot povzetje določeni znesek dvigniti vže pri odpravi blaga (seveda povzetje ne sme presezati zneska fakture), dočim sicer prevozniška uprava znesek povzetja izplačuje šele potem, ko je dotični znesek prejela od naslovljenca. Prvi slučaj imenujemo predujem v gotovini, drugi pa povzetje po prejemu.

Vaje.

I.

Rekar Ivan na Dunaju mi je izročil kovčeg, brutto 80 kg, z naročilom, da naj ga odpošljem po Donavski parabrodni družbi nefrankovano Josipu Murnu v Lincu in sicer zavarovanega za K 100∙—. To naročilo sem izvršil ter zaračunal:

Dovoz k postajališču . K —∙60

Zavarovalnina à ½ % » -50

Kolki, poštnina, odprava in opravnina » -80

skupaj K 1∙90

kateri znesek mi je odpošiljatelj plačal v gotovini.

II.

Od P. Novakoviča, Brno, je danes (na Dunaj) frankovano došlo 20 zabojev s suknom (brutto 2260 kg) z naročilom, da jih s povzetjem


[Stran 255]
[255]

lastnih troškov odpravim dalje po Donavski parobrodni družbi Rajku Korunu v Budapešti. To naročilo sem izvršil ter zaračunal:

Prevoz 2260 kg od kolodvora do postajališča K 516

Kolki, vozni list in poštnina . . » —∙30

Opravnina in odprava . » 4∙60

Povzetje: K 10∙06

III.

Stergar Anton v Bolcanu mi je izročil (v Bolcanu) 50 košar črešenj z naročilom, da jih odpošljem kot brzovozno blago Luki Tomšiču, frankovano na postajo Monakovo. Blago sem poslal v zbornem vozilu Iv. Šerkotu v Monakovem ter zaračunal:

50 košar črešenj, brutto 596 kg

600 kg à M 4—*. . M 24 -

** franko Monakovo proti M 24∙-

IV.

Inomoški odpravnik je prejel od I. Hladnika v Hamburgu železniški voz kave z naročilom, da blago zacarini ter izroči polovico Vekoslavu Hočevarju v Inomostu, drugo polovico pa pošlje frankovano po V. Rantu v Bolcanu Ivanu Mejaču v Bolcanu. Za narasle troške naj se izda potezka na pokaz.

Inomoški odpravnik bode zaračunal:

33,
34,
35

[Stran 256]
[256]

V.

Gruden Mirko v Bolcanu je izročil odpravniku N. Ranto v Bolcanu

45 sodov z jabolki brutto 4950 kg

84 zabojev » » » 5040 »

129 kosov brutto 9990 kg

z naročilom, da jih odpravi frankovano I. Romanovu v Moskvi. Odpravnik je odposlal blago I. Davidovu v Granici (ob ruski meji) v svrho nadaljnje odprave v Moskvo ter zaračunal:

Voznina Bolcan - Granica . . . . K 429∙-

Nakladnina in kolki ..................... » 4∙18 K 433∙18

Voznina Granica – Moskva ................. Ro 199∙96

Carina: 90 kop. za pud

(10.000 kg= 610 pud) .......... » ... 549∙-

Carinski troški ..................... » -∙90

Prekladnina......................... » 12∙20

Kolki in poštnina .................... » -∙50

Opravnina ........................... » 3∙60

Troškovnik I. Davidova v Granici . . . Ro 766∙16 = K 1993∙-

K 2426∙18

Dovoz k železnici à 20 v . . » 20∙-

Odprava, opravnina, kolki, statistika in svedočba . . » 30∙-

K 2478 18

Iz naslednjih vknjižb je razvidno, koliko je odpravnik resnično potrošil, iz predstoječih slučajev pa, koliko zahteva.


[Stran 257]
[257]
Slika 323. ?
I. Račun blagajnice računu odpravnemu za odpravo št. I.
1
90
?
II. Vknjižba v priročni knjigi o voznini. Račun odpravni računu blagajnice za. frankovanje št. II. Vknjižba v priročni knjigi o frankaturi in povzetju. Po prejemu povzetja: Račun blagajnice računu odpravnemu za povzetje od št. II. Vknjižba sprejetega povzetja v priročni knjigi o frankaturi in povzetju.
III. Račun odpravni računu blagajnice za frankovanje št. III. Vknjižba v priročni knjigi o voznini. Prvopisna knjiga: Šerko Ivan, Monakovo računu odpravnemu za odpravo št. III
IV. Brez potezke. Račun odpravni računu blagajnice za carino in troške, frankaturo in odpravo št. IV. Račun blagajnice računu odpravnemu za plačilo V. Hočevarja, tukaj Prvopisna knjiga: Mejač Ivan, Bolcan računu odpravnemu za troškovnik

[Stran 258]
[258]
[...]

[Stran 259]
[259]

Priročna knjiga o voznini.

Slika 324. List
št.
dan
število tovornih kosov
vsebina
kg
došlo iz
voznina
1
IV
?
100
zavojev
kava
10.000
Hamburga

Priročna knjiga o frankaturi in povzetju.

Če povzetje takoj prejmemo v obliki predujma v gotovini, odpade legitimacijski list ter vpišemo sprejeti znesek v razpredelnico »predujem v gotovini«. Poleg tega pripišemo list blagajniške knjige.


[Stran 260]

Odpravna knjiga.**

Slika 325. Dan
znamenje
št.
število
vsebina
kg btto
odpošiljatelj
bivališče
prejemnik
IV
I. H.
1/50 51/100
50 zav. 50 » 100
kave
»
I. Hladnik
Hamburg
V. Hočevar I. Mejač
II
R. K.
1/20
20 zab.
manuf. blaga
P. Novakovič
Brno
R. Korun

Odpravna knjiga.

Slika 326. Dan
znamenje
št.
število
vsebina
kg btto
odpošiljatelj
bivališče
prejemnik
I
J. M.
1 kovčeg
efekti
J. Rekar
Dunaj
J. Murn
III
A. S.
50 košar
Črešnje
A. Stergar
Bolcan
L. Tomšič
V
I. K.
45 sod. 84 zab. 129
sadje »
M. Gruden
»
J. Romanov

[Stran 261]
Slika 327. bivališče
način odprave
izdatki
dohodki
voznina
carina
car. troški
frankatura
razno
troškovnik
povzetje
gotovina
Inomost
povzetje
Bolcan
»
(Mejač)
Budapešta
D. par. dr. povzetje
D p dr.

[Stran 262]
[...]

[Stran [263]]
[[263]]

K. Amerikansko knjigovodstvo.

Izmed mnogih novih vrst knjigovodstva, ki so se v zadnjem času udomačile, bodi posebej omenjeno takozv. »Amerikansko knjigovodstvo«, ki ima v resnici dokaj prednosti. Značilno za to knjigovodstvo je, da sta dnevnik in glavna knjiga spojena v eno samo knjigo, ki nadomešča blagajniško knjigo, prvopisno in glavno knjigo. Vse postavke, ki bi se sicer morale vknjiževati v eno izmed teh treh osnovnih knjig, se vknjižujejo le enkrat v »dnevniku — glavni knjigi«. V razpredelnici na levi poleg razpredelnice za dan se navedeta računa kakor v prvopisni knjigi s kratkim opisom kupčijskega slučaja, nato pa se dotična računa v svojih razpredelnicah takoj obremenita odnosno pripoznata. Vsi računi (glavne knjige) so torej na enem samem listu, vsled česar je knjiga tembolj pregledna. Slabe strani amerikanskega knjigovodstva pa so:

1.) Število računov je omejeno, ker na eno (še tako veliko) polo ne gre dosti čez 20 računov, ne gledé na priročnost knjige. Vsled tega se morajo beležiti le bolj splošni računi;

2.) vknjiževanje je zaradi mnogoštevilnih razpredelnic otežkočeno in se kaj lahko napravi napaka s tem, da se znesek postavi v nepravo razpredelnico;

3.) treba je jako pogosto napravljati prenose, kar pa zahteva mnogo časa.

V dnevnik — glavno knjigo se vknjižuje po načelih dvostavnega knjigovodstva, zato se ne navaja nikaka razlaga pri naslednjem kupčijskem načrtu, ki je že na str. 82 vknjižen po načelih dvostavnega knjigovodstva.

December 1906.

1. Gotovine ob otvoritvi podjetja 36.000∙—.

2. Od Filipa Hrovatina kupil raznega blaga za K 14.872∙60 odštevši 2 % popusta proti gotovini (K 297∙45).

4. Petru Slokarju v Lincu prodal blaga za K 3345∙-, plačljivo v 4 mesecih.

8. Pavlu Gorniku, tukaj, prodal blaga za K 2652∙— proti gotovini, odštevši 2 % popusta (K 53 04).

12. Od Pavla Gornika, tukaj, vzel rimeso za K 3000∙- za dan 30. januarija za tukaj s 5 % eskont. (Diskont K 20∙42.)


[Stran 264]
[264]

14. Za poslovne knjige, papir itd., plačal K 354∙20 v gotovini.

18. Pavlu Gorniku, tukaj, prodal blaga za K 3345∙— proti akceptu za 4 mesece.

20. Od Ivana Leskovarja, tukaj, kupil 100 kom. # à 11∙32 = K 1132∙—proti gotovini.

24. Od Franca Radovana v Brnu prejel fakturo za K 2530∙—. Sočasno mi je naznanil izdajo potezke za K 2530∙—, za dan 22. aprila po naredbi R. Sokliča.

26. Francu Korošcu, tukaj, prodal 50 # à 11∙36 = K 568∙— proti gotovini.

28. Iz Brna je došlo blago ter sem plačal voznino v znesku K 18 54 v gotovini.

30. Antonu Kovaču, tukaj, prodal blaga za K 2652∙—, plačljivo v 4 mesecih, zajedno kupil od Filipa Hrovatina, tukaj, blaga za K 2854∙40, plačljivo v 4 mesecih.

31. Plačal služnino v znesku K 375∙—, za lastno porabo pa dvignil znesek K 200∙— v gotovini.


[Stran 265]
[265]
Slika 328. Aktiva
Pasiva
1.
Gotovina
Potezka K 2530∙-
Valute
manj diskont » 31∙48
Rimese K 6345∙-
Upnik
manj diskont » 50∙14
Prejšnje čisto premoženje K 36.000∙-
Blago
Dobiček »854∙83
Dolžniki
Sedanje čisto premoženje

N. N.

(podpis)


[Stran 266]
[266]

Dnevnik — glavna knjiga (amerikanskega knjigovodstva).


[Stran 267]
[267]
Slika 329. Račun o valutah
Račun o rimesah
Račun o potezkah
Račun udeležn.
Račun raznih troškov
Račun kapitala
Račun bilance
Račun izgube in dobička
Ima dati
Dal
Ima dati
Dal
Ima dati
Dal
Ima dati
Dal
Ima dati
Dal
Ima dati
Dal
Ima dati
Dal
Ima dati
Dal

[Stran 268]
[268]
Slika 330. Dnevnika
Račun blagajnice
Račun blaga
Račun diskontni in obresti
zbiral.
glavna
Ima dati
Dal
Ima dati
Dal
Ima dati
Dal
razpredelnica
prenos
Račun udeležnikov računu blaga za blago, prodano A. Kovaču, tukaj
Račun blaga računu udeležnikov za blago, nakupljeno od J. Hrovatina
31.
Račun raznih troškov računu blagajnice za služnino in lastno porabo
Zaključek: Račun bilance za prenos aktivov:
Računu blagajnice» o valutah
» blaga
» o rimesah
» udeležnikov (dolžniki)
Računu bilance za prenos pasivov in čisto premoženje
Račun o potezkah
» udeležnikov (upniki)
» diskontni in obresti
» kapitala
Računu izgube in dobička za dobiček:
Račun blaga
» diskontni in obresti
» o valutah
Račun izgube in dobička za izgubo in čisti dobiček
Računu raznih troškov
» kapitala

[Stran 269]
[269]
Slika 331. Račun o valutah
Račun o rimesah
Račun o potezkah
Račun udeležn.
Račun raznih troškov
Račun kapitala
Račun bilance
Račun izgube in dobička
Ima dati
Dal
Ima dati
Dal
Ima dati
Dal
Ima dati
Dal
Ima dati
Dal
Ima dati
Dal
Ima dati
Dal
Ima dati
Dal

[Stran [270]]
[[270]]

L. Kupčijski načrti za vknjiževanje po načelih
enostavnega in dvostavnega knjigovodstva.

I.
Dvomesečni kupčijski načrt
za trgovino na debelo, spojeno z nadrobno trgovino.

Dné l. novembra otvoril v Ljubljani trgovino s kolonijalnim in krojnim blagom na debelo in drobno ter založil v svoje podjetje K 20∙000∙—v gotovini.

Plačal najemnino od 1. novembra do 1. februarija . K 350∙-

najemnino za nadrobno trgovino » 100∙-

za razne pisarniške potrebščine » 80∙-

nadrobni trgovini izročil gotovine » 200∙-

2. novembra.

Plačal hišno opravo za glavno trgovino . . K 1200∙-

» » » » nadrobno trgovino . » 400∙—

Pri Karolu Salviniju v Trstu naročil

15 zavojev kave Portoriko à K 190∙—

15 » » Java à » 104∙- plačljivo v 3 mesecih.

4. novembra.

Od Ivana Šafca, tukaj, kupil:

10 vreč moke št. 1, brutto = netto 850 kg á K 40∙— . K 340∙-

10 » » » 2, » = » 850 » » » 36∙— . » 306∙-

10 » » » 3, » = » 850 » » » 34∙— . » 289∙-

brutto = netto 2550 kg K 935∙-

manj 2 % popusta » 18∙70

proti gotovini K 916∙30

Nadrobni trgovini izročil po lastni ceni:

2 vreči moke št. 1, netto 170 á K 40∙- K 68∙-

2 » » » 2, » 170 » » 36 - . . » 61∙20

2 » » » 3, » 170 » »» 57∙80

per kontant K 187∙—


[Stran 271]

5. novembra.

Pristopil k čekovnemu in kliringovemu prometu poštne hranilnice ter plačal za razne tiskovine (položnice, čekovno knjižico) . K 5∙-

Za nadrobno trgovino kupil od Petra Magdiča, tukaj, proti gotovini:

50 kg grozdink à 1∙30 . . . K 6∙-

50 » mandeljev à 2∙20 . . » 110∙— K 175

6. novembra.

Stopil v zvezo na tekoči račun s tukajšnjo Trgovsko banko. Pogoji: 5 % in 3 % obresti, 1/8 % opravnine in povračilo lastnih troškov.

Plačal v banko v gotovini .................................................................. K 8000∙-

Dobropis za dan 7. novembra.

Pri Lundenburški delniški družbi naročil: 100 kosov la rafinade à K 73∙- za 100 kg, plačljivo v 3 mesecih.

Za nadrobno trgovino kupil od Frana Erkarja, tukaj:

2 sodčka petroleja

brutto 330 kg

tara 66 » à 20 %

netto 264 kg à K 36∙- proti gotovini K 95∙04

7. novembra.

Od K. Salvinija v Trstu prejel fakturo z dné 5. t. m. za:

15 zavojev kave Portoriko

brutto 935 kg

tara 15 »

netto 920 kg à K 190∙- . . . . K 1748∙-

15 zavojev kave Java

brutto 900 kg

tara 15 »

netto 885 kg à K 104∙- . . . . K 920 40

plačljivo v 3 mesecih K 2668 40

8. novembra.

Od Lundenburške delniške družbe prejel fakturo z dné 7. t. m. za:

100 kosov la rafinade, netto 986 kg à K 73∙— . . K 719∙78 plačljivo v 3 mesecih ali proti gotovini z 1½ % popusta.

9. novembra.

Vplačal osnovno vlogo v poštno hranilnico . . K 100∙—

in hranilno vlogo . » 1900∙—


[Stran 272]

11. novembra.

V zmislu naročila z dné 4. t. m. prejel od Franca Božiča v Bremnu fakturo z dné 8. t. m. za:

25 zavojev riža

brutto = netto 2500 kg à M 10∙50 za 50 kg, plačljivo v 1 mesecu

M 525∙-

Vknjižbeni kurz 116∙45 = K 611∙36, za ta znesek izdal Božič na mene potezko za dan 8. decembra po naredbi lastni. Potezka se mi je vposlala, da jo akceptujem ter akceptovano vrnem.

12. novembra.

Prejel sladkor iz Lundenburga. Plačal Ivanu Bregarju, tukaj, za voznino in dovoz . K 47∙20

Nadrobni trgovini izročil po lastni ceni:

25 kosov la rafinade, netto 246 kg à K 78∙— . . K 191∙88

13. novembra.

Plačal račun za sladkor s tem, da sem odkazal Lundenburški delniški družbi . K 719∙78

odštevši 1½ % popusta » 10∙80

s poštnim čekom K 708 98

14. novembra.

Od Trgovske banke kupil: 100 napoleondorov à 19∙12. . . K 1912∙-

100 cekinov à 11∙16 . . » 1116∙-

K 3028∙-

za kateri znesek je banka obremenila moj račun (prosto posredovalnine) za dan 14. t. m.

16. novembra.

Prejel kavo iz Trsta:

Plačal voznino K 79 72

» dovoz » 8∙50

» carino od brutto 1835 kg

tara 36 » à 2 %

netto 1799 kg à gl 37∙— v zlatu za 100 kg

= gl v zlatu 665∙63. To poravnal s

83 napoleondori à 19∙12 . . K 1586 96

ostanek carine v srebru » 3∙90

K 1590 86

Nadrobni trgovini izročil po lastni ceni:


[Stran 273]

2 zavoja kave Portoriko

brutto 124 kg

tara 2 »

netto 122 kg à K 284∙42 . . . K 346∙99

2 zavoja kave Java

brutto 120 kg

tara 2 »

netto 118 kg à K 198∙42 . . . . » 234∙14

K 581∙13

Nadrobna trgovina izročila glavni trgovini K 500∙- v gotovini

19. novembra.

Prejel riž iz Bremena ter plačal voznino in dovoz . . . . K 299∙50

carino od brutto 2500 kg

tara 50 » à 2 %

netto 2450 kg à gl 3∙- = v zlatu gl 73∙50

Poravnano s 15 cekini à 11∙16 .......................................................................K 167∙40

ostanek carine ..................................................................................................... » 5 74

K 173∙14

O blagu napravil kalkulacijo za tri mesece.

Akceptovano menico za K 611∙36 za dan 8. decembra po naredbi lastni vrnil Francu Božiču v Bremenu.

Nadrobni trgovini izročil po lastni ceni:

5 zavojev riža, brutto = netto 500 kg » à K 44∙02 = K 220∙10

20. novembra.

Žuniču Nikolaju, tukaj, prodal:

50 kosov sladkorja la rafinade, netto 493 kg à K 81 . . . K 399∙33

manj 1½ % popusta » 5∙99

proti gotovini K 393∙34

21. novembra.

Od Vinka Ševarja, tukaj, prejel fakturo z dné 21. t. m. za:

300 m rumburškega platna à K 1∙90 ...............................................K 570∙-

300 » chiffona » » —∙68....................................................................» 204∙-

300 » perkala » » -∙7 2 .......................................... » 216∙-

400 » širtinga, belega » » —∙86 ..............................................» 344∙-

400 » » barvastega » » -∙70 ..............................................» 280∙-

200 » gradla, volnenega » » -∙64 .............................................. » 128∙-

plačljivo v 3 mesecih K 1742∙-


[Stran 274]

Sočasno prejel blago.

Nadrobni trgovini oddal po lastni ceni:

100 m rumburškega platna à K 1∙90 . . . . K 190∙-

80 » perkala » » -∙72 . . . . » 57∙60

120 » širtinga belega » » —∙86 ..............................................» 103∙20

200 » » barvastega » » -∙70 ..............................................» 140∙-

K 490∙80

22. novembra

Kupil od M. Grudna, tukaj, dve rimesi za dan 16. decembra na I. Korena, tukaj, za . K 2860∙-

» » 4. februarja na M. Broveta, tukaj, za . . . . » 975∙80

K 3835∙80

manj 4 3/4 diskonta » 18∙58

proti gotovini K 3817 22

23. novembra.

Prodal Jakobu Žerjavu, tukaj:

5 vreč moke št. 1, brutto = netto 425 kg à K 46∙- . . K 195∙50

5 » » » 3, brutto = netto » 425 » à » 40∙- . . » 170∙-

plačljivo v 4 mesecih ali proti gotovini z 2 % popusta K 365∙50

25. novembra.

Prodal Petru Bukovčanu v Lincu

5 zavojev kave Portoriko

brutto 310 kg

tara 5 »

netto 305 kg à K 360∙- . . . K 1098∙-

5 zavojev kave Java

brutto 300 kg

tara 5 »

netto 295 kg à K 220∙- . . . . . » 649∙-

plačljivo v 3 mesecih K 1747∙-

28. novembra.

Prodal Davorinu Hribarju v Celju:

10 zavojev riža, brutto = netto 1000 kg à K 48 - . . K 480∙-

manj 1½ % popusta » 7∙20

proti povzetju K 472∙80

Od Ivana Šafca, tukaj, kupil:

10 vreč moke št. 1, brutto = netto 850 kg à K 40∙– K 340∙-

10 » » » 2, » 850 » » » 36∙- » 306∙-

10 » » » 3, » 850 » » » 34∙- » 289∙-

K 935∙-

proti akceptu za l mesec dato po naredbi lastni.


[Stran 275]

30. novembra.

Prejel povzetje D. Hribarja v Celju v znesku K 472∙80

plačal služnino . . » 240∙-

» razne troške glasom troškovnika » 44∙60

za lastno porabo dvignil . » 200∙-

Nadrobna trgovina izročila glavni trgovini K 800∙- v gotovini.

2. decembra.

Prodal K. Serjunu v Kranju:

10 zavojev riža, brutto = netto 1000 kg à 48∙- K 480∙- proti 3 mesečnemu akceptu po naredbi moji lastni ter poslal menico v akceptacijo in udomljenje Karolu Serjunu.

3. decembra.

Iz svoje zaloge dal rimeso za K 975∙80 za dan 4. februarija na M. Broveta, tukaj, Trgovski banki v dobropis na zapadli dan.

4. decembra.

Plačal za razsvetljavo pro november . . K 38∙35

5. decembra.

Svojo potezko prejel od K. Serjuna v Kranju, vrnjeno, akceptovano in udomljeno pri poštni hranilnici.

Nadrobni trgovini izročil:

25 kosov sladkorja, netto 247 kg à 78∙- . . K 192∙66

6. decembra.

Od Lundenburške delniške družbe prejel fakturo z dné 5. t. m. za 100 kosov rafinade, netto 986 kg à 73∙- ........................................ K 719∙78

plačljivo v 3 mesecih.

7. decembra.

Trgovski banki dal izplačati potom poštne hranilnice K 1000∙- s poštnim čekom.

9. decembra.

Vnovčil danes zapadlo potezko v znesku K 611∙36.

Nadrobni trgovini izročil po lastni ceni:


[Stran 276]

2 zavoja kave Portoriko

brutto 124 kg

tara 2 »

netto 122 kg à 284∙42 . . . K 346∙99

2 zavoja kave Java

brutto 120 kg

tara 2 »

netto 118 kg à 198∙42 . . . » 234∙14

K 581∙13

10. decembra.

V Trgovsko banko vplačal K 1000∙— v gotovini.

11. decembra.

Po Trgovski banki nakupil:

K 5000∙- v posojilu mesta Dunaj za prometne naprave

à 100∙15 .......................................................................................................K 5007∙50

obresti 70/4 » 38 89

K 5046 39

prištevši posredovalnino ½ % K 2∙52

prometni davek » -∙60 » 3∙12

Va za danes K 5049∙51

Od Franca Božiča v Bremenu prejel fakturo z dné 9. t. m. za:

25 zavojev riža,

brutto = netto 2500 kg à M 10∙50 za 50 kg . . M 525∙-

plačljivo v 3 mesecih.

Vknjižbeni kurz 116∙45 . . . K 611∙36

12. decembra.

Prejel sladkor iz Lundenburga.

Plačal voznino .................................................................................................... K 47∙20

polovico fakturnega zneska ............................................................................... » 359∙89

manj 1½ % popusta 5∙40

torej . . . K 354 49

pa vplačam v zmislu naročila tukajšnji Trgovski banki v gotovini.

Nadrobni trgovini izročil:

25 kosov sladkorja, netto 246 kg à 78∙- . . . . . K 191∙88


[Stran 277]

13. decembra.

Prodal Al. Rantu, Rudolfovo:

5 zavojev kave Portoriko

brutto 313 kg

tara 5 »

netto 300 kg à 360∙- . . . K 1108∙80

5 zavojev kave Java

brutto 300 kg

tara 5 »

netto 295 kg à 220∙-.......................................................... » 649∙—

K 1757∙80

Plačljivo v 3 mesecih ali proti gotovini z 1½ % popusta.

14. decembra.

Prodal R. Sušniku, tukaj

100 m rumburškega platna à 2∙- .................................................... K 200∙-

100 » perkala à -∙82 ............................................................................» 82∙-

100 » širtinga, belega à 1∙- ................................ » 100 -

K 382∙-

manj 1½ % popusta » 5 73

proti gotovini K 376∙27

Nadrobna trgovina izročila glavni trgovini K 1000∙- v gotovini.

16. decembra.

Vnovčil danes zapadlo menico v znesku K 2860∙— pri I. Korenu, tukaj.

17. decembra.

Preje l riž iz Bremena ter plačal tukajšnjemu odpravniku Ivanu Bregarju za voznino, dovoz in carino ...........................................K 475∙20 v gotovini.

Kalkulacija za trimesečni rok.

Nadrobni trgovini izročil po lastni ceni:

3 vreče moke št . 1, netto 255 kg à 40∙— ...............................................K 102∙-

3 » » » 2, » 255 » » 36∙- ........................................... » 91 80

3 » » » 3, » 255 » » 34∙- ........................................... » 86∙70

K 280∙50

18. decembra.

Od Trgovske banke nakupil M 525∙- - za dan 9. marca na Bremen à 116∙40 (prosto opravnine in posredovalnine ) ...............................................K 611∙10

manj diskont 80/4 » 5∙43

Trgovska banka me je torej za .............................................................K 605 67

Va za danes, obremenila.


[Stran 278]

To menico poslal v popolno poravnavo fakture z dné 9. t. m. Francu Božiču v Bremenu . . . . . M 525∙- = K 605∙67

19. decembra.

Od Jakoba Žerjava, tukaj, prejel poštni ček, glaseč se na polovico zneska fakture z dné 23. pr. m. ................................... K 182∙75

manj 2 % popusta » 3∙65

K 179∙10

Ček vnovčil takoj.

20. decembra.

Prodal Viljemu Hrenu v Zagrebu:

200 m chiffona à —∙80 ..................................... K 160∙-

200 » širtinga à —∙80 .......................................» 160∙-

100 » gradla, volnenega à —∙75 ……………..» 75∙-

K 395∙-

manj 1¼ % popusta » 5 93

per kontant K 389∙07

Sočasno prejel od Viljema Hrena na račun K 100∙- po poštni nakaznici.

Nadrobni trgovini izročil po lastni ceni:

5 zavojev riža, netto 500 kg à 44∙12 . . . . . . . K 220∙60

23. decembra.

Prodal Maksu Sernecu, tukaj, proti štirimesečnemu akceptu, po naredbi lastni:

5 vreč moke št. 1, 435 kg à 46∙- . . . . K 195∙50

10 » » » 2, 850 » » 42 ............................» 357∙-

5 » » » 3, 425 » »4∙- ........................ »170∙-

plačljivo v 4 mesecih K 722∙50

24. decembra.

Od Trgovske banke prejel za račun Viljema Hrena v Zagrebu K 289∙07

27 decembra.

Prodal Karolu Serjunu v Kranju:

10 zavojev riža, brutto = netto 1000 kg à 48∙— . . . K 480∙-

manj 1½ % popusta » 7∙20

K 472∙8O

Serjun je odkazal na račun fakturnega zneska K 200∙- mojemu poštno-hranilničnemu računu, ostanek K 272∙80 se poravna s povzetjem.


[Stran 279]

28. decembra.

Plačal svoj danes zapadli akcept . . . K 935∙-

Nadrobna trgovina izročila K 1000∙— glavni trgovini.

31. decembra.

Prejel povzetje od K. Serjuna v Kranju v znesku . . . K 272∙80

plačal služnine . .» 240∙-

razne troške glasom troškovnika . . » 38∙76

za lastno porabo dvignil . . » 200∙-

Zaključek knjig dné 31. decembra.

Gledé sestave končnega popisa imovine velja sledeče:

Novci: napoleondori po 19∙16, cekini po 11∙18.

Efekti: posojilo mesta Dunaj za prometne naprave po 100 30.

Rimese: 4 % diskont.

Blago: po lastni ceni.

Nadrobna trgovina glasom posebnega popisa imovine:

gotovina K 662∙71

blago » 338 17

terjatve » » 15∙05 K 1441∙26

oprava » » 392∙-

predplačila » 33∙33

Dolžniki: na osobnih računih se ne računajo obresti izvzemši Trgovsko banko 5 % - 3 %, 1/8 % opravnine, K 3∙- troškov vštevši vinarje za zaokroženje salda. Prekodobna rimesa se prenese na nov račun. Račun poštne hranilnice po uradnih predpisih.

Premičnine: 2 % odpis.

Predplačana najemnina do l. februarija K 166∙66.

Upniki: na osobnih računih se ne računajo nikake obresti.


[Stran [280]]
[[280]]

II.
Dvomesečni kupčijski načrt.
(Zaključek pri tvrdki posameznega trgovca. Predaja podjetja in zaključek pri javni trgovski družbi.)

V trgovini s kolonijalnim in krojnim blagom N. N. v Ljubljani se je napravil dné 31. decembra 1906 popis imovine in so se zaključile knjige. S 1. januarijem 1907 se knjige otvorijo na novo.

Slika 332. Aktiva.
1.
Gotovina:
Valute: 85 # à 11.30 50 à 20 frankov à 19.12 35 à 20 M 23.40
Rimese: za dan 8. januarija na I. Rozmana, tukaj » » 15. » » P. Magdiča, » » » 26. » » A. Streharja, Brno » » 12. februarija na M. Grudna, Trst » » 20. » » R. Ferjana, tukaj K manj diskont 41/2 %
Efekti: 100 kom. ogrskih hipotečnih srečk à 243∙- obresti 30/4
Blago: 20 sodčkov petroleja brutto 3600 kg, tara 720 kg, netto 2880 kg à 36∙- 5 zavojev kave Portoriko brutto 300 kg, tara 5 kg, netto 295 kg à 284∙— 25 zavojev kave Java brutto 1500 kg, tara 25 kg, netto 1475 kg à 198∙—20 kosov modrega sukna, 450 m à 12∙- 5 » sivega » 111 » à 8∙- 10 » zelenega » 235 » à 12∙- 5 » rjavega » 120 » à 7∙— prenos

[Stran 281]
[...]

[Stran 282]

Januar 1907.

2.: Prodal M. Brovetu tukaj, proti gotovini z 2 % popusta: 5 sodčkov petroleja, brutto 900 kg, tara 180 kg, netto 720 kg à 40∙-

5.: Prodal Fr. Hrovatu, tukaj, 10 kosov modrega sukna, 225 m à 13∙50 za m z 2 % popusta proti poštnemu čeku, ki ga vnovčim takoj.

8.: Vnovčil danes zapadlo rimeso za K 745 20 pri pozvancu Iv. Rozmanu, tukaj, ter vplačal v Trgovsko banko K 2000 — v gotovini, katere mi je vknjižila banka v korist za dan 9. t. m.

10.: Od Viljema Hrena, Brno, prejel fakturo z dné 8. t. m. o suknu, naročenem dné 3. t. m. in sicer:

1 zaboj z vsebino:

10 kosov modrega sukna, 225 m à K 11∙50

10 » sivega » 222 » » » 7 50 Va za dan 8. aprila

10 » zelenega » 235 » » 11 50

10 » rjavega » 240 » » » 6∙50

Zajedno mi je poslal svojo potezko za K 8515∙— za 8. dan aprila, po naredbi svoji lastni v akceptacijo in vrnitev.

12.: Prejel od Vek. Travna v Lincu pismo in sočasno izpisek računa od poštne hranilnice, glasom katerega je vplačal Traven za moj račun K 1156∙72.

13.: Nadrobna trgovina izročila K 1215∙— v gotovini.

14.: Prejel sukno iz Brna. Plačal voznino in dovoz K 10∙50 v gotovini. (Kalkulacija za rok treh mesecev.) Potezko V. Hrena akceptoval in vrnil.

15.: Vnovčil danes plačljivo rimeso pri P. Magdiču, tukaj.

17.: Danes zapadlo potezko za K 1416∙20 plačal sporazumno z imetnikom Jos. Hodnikom, tukaj, s poštnim čekom, glasečim se na enaki znesek.

19.: Dekleva A. v Bolcanu poslal:

K 600∙— za dan 19. januarija na I. Babnika, tukaj,

in » 254∙28 » » 20. » » F. Goloba, »

v dobropis. Prvo rimeso sem vnovčil takoj.

20.: Danes zapadle rimese za K 254∙28 Franc Golob ni plačal, torej sem dvignil protest zaradi neplačila. Menico vrnil A. Deklevi v Bolcanu ter obremenil njegov račun za menični znesek, prištevši K 4∙— troškov protesta, dalje 1/3 % opravnine in 50 v poštnine. Va za danes.

21.: Nadrobni trgovini izročil 5 sodčkov petroleja, 5 kosov modrega in 5 kosov zelenega sukna po lastni ceni.

23.: Poslal V. Travnu v Lincu 5 zavojev kave Portoriko à 300∙— za 100 kg,

plačljivo v 4 mesecih.

24.: Prejel od A. Dekleve v Bolcanu poštni ček za K 259∙63, katerega sem vnovčil takoj.


[Stran 283]

25.: Poslal iz svoje zaloge rimeso za K 1254∙50 V. Hrenu v Brnu v vnovčenje in dobropis.

28.: Odkazal V. Hrenu v Brnu potom poštne hranilnice K 1201∙82.

29.: Po tukajšnji Trgovski banki kupil 10 kom. ogrskih hipotečnih srečk à 243, ½ ‰ posredovalnine, K 1∙50 prometnega davka od efektov, za skupno svoto je obremenila banka moj račun za današnji dan.

30.: Nadrobna trgovina izročila K 1745∙— v gotovini. Plačal služnino K 400∙- ter dvignil za lastno porabo K 250∙—. Za razne male troške plačal K 32∙65.

Z dnem 31. januarija izroči N. N. podjetje svojima sinovoma Dragotinu in Vladimiru na ta način, da imata oba enak delež na družabnem premoženju. Zaključiti je torej knjige. Za popis imovine velja:

# à 11∙35, 20 frankov à 19 20, 20 M à 23∙50, rimese in potezke se diskontujejo s 4½ %, hipotečne srečke à 244∙—. Račun poštne hranilnice se zaključi po uradnih predpisih, račun Trgovske banke s 5 % proti 3 3 % 1/8 % opravnine in K 2∙- troškov, vštevši vinarje za zaokroženje salda. Blago po lastni ceni, odpis pri premičninah 1 % za mesec. Nadrobna trgovina dolguje glavni trgovini glasom posebnega popisa imovine K 6375∙-

Družabna pogodba.

Premoženjska deleža in po družabnikih dvigneni zneski se obrestujejo po 4 %. Mesečno po družabnikih dvignene svote ne smejo presezati po K 200∙-. Dobiček, ki se razdeli enako med oba družabnika, poviša premoženjska deleža. Morebitne izgube morata doplačati. Glede vodstva podjetja velja poseben dogovor. Tvrdka se glasi: Brata N. N.

Februar 1907.

1.: Plačala se je najemnina K 600∙- za I. četrtletje, za poslovne knjige, papir itd. K 124∙30 v gotovini. Vsak družabnik dvignil po K 150∙-v gotovini.

2.: Od K. Salvinija, Trst, dospela konsignacijska faktura z dné 31. pr. m. za 30 zavojev kave Portoriko, brutto 1800 kg, tara 30 kg, netto 1770 kg, določena skrajna cena K 295∙—, plačljivo v 4 mesecih. Sočasno je naznanil, da je izdal potezko za

K 1500∙- za dan 2. aprila, po naredbi lastni.

» 1200∙- » » 28. » » » »

ter prosil, da se priloženi potezki vrneta akceptovani. Potezki sta se sprejeli in vrnili. Prodajni pogoji so: 2½ % opravnine, 1 % del-kredere in povračilo lastnih troškov.


[Stran 284]

3.: V zmislu dogovora konsignovala A Deklevi v Bolcanu:

10 kosov modrega sukna, 225 m, določena skrajna cena á 12 50 .

10 » sivega » 222 » » » » » 8∙25

10 » zelenega » 235 » » » » » 12∙50 plačljivo v 3 mesecih

10 » rujavega » 240 » » » » »

Za dovoz in voznino K 37∙50.

6.: Vnovčila danes zapadlo potezko. Iz Trsta dospelo konsignovano blago. Plačala K 7 50 troškov.

8.: Prodala J. Hočevarju, tukaj, iz komisijske zaloge 10 zavojev kave Portoriko, brutto 600 kg, tara 10 kg, netto 590 kg á 300∙— proti gotovini z 2 % popusta.

10.: Iz svoje zaloge poslala rimeso za K 800∙— K. Salviniju v Trstu v vnovčenje in dobropis. Tega dné sva mu odkazala tudi K 310∙55 s poštnim čekom.

11.: Dekleva A., Bolcan, poslal K 4500∙— v nakaznici na tukajšnjo podružnico Avstro-ogrske banke; to nakaznico sva izročila Trgovski banki v dobropis. (Va za jutrišnji dan.)

12.: Trgovski banki izročila 85 kom. # in 35 kom. à M 20∙—, za katere naju je banka pripoznala á 11∙40 odnosno 23 55 prosto posredovalnine, Va za dan 13 t. m. Sočasno prejela od banke obračun za nakup K 10.000∙— avstr. kronske rente, à 99 75, 4 %, ½ % posredovalnine in 60 v. prometnega davka (Va za dan 13. t. m.).

13.: Nadrobni trgovini izročila 5 zavojev kave Java, brutto 300 kg, tara 5 kg po lastni ceni.

14.: Nadrobna trgovina izročila K 1245∙— v gotovini.

15.: V zmislu naročila poslala Vek. Travnu v Lincu iz komisijske zaloge 10 zavojev kave Portoriko, brutto 600 kg, tara 10 kg á 301∙-, plačljivo v 4 mesecih.

18.: Prodala K. Vaniču, tukaj, iz komisijske zaloge 10 zavojev kave Portoriko, brutto 600 kg, tara 10 kg à 301∙— proti akceptu za 4 mesece dato, po naredbi lastni. Sočasno poslala K. Salviniju, Trst, prodajni račun ter zaračunala poleg dogovorjenih odbitkov še K 11∙20 za skladnino in zavarovalnino. Čisti donos prodajnega računa vknjižila po povprečnem dospetku K. Salviniju v korist.

19.: Iz svoje zaloge izročila rimeso za K 1513 76 Trgovski banki v dobropis.

25.: Prejela prodajni račun z dné 23. t. m. od A. Dekleve v Bolcanu:

Va 10. maja: 5 kosov modrega sukna, 112 5 m à 12∙50

5 » rjavega » 120 » » 7∙-

Va 13. februarij: 10 kosov sivega » 222 » » 8∙50

manj 1½ % popusta

Va 15. maja: 5 kosov modrega sukna, 112∙5 m á 12∙50

10 » zelenega » 235 » » 12∙75


[Stran 285]

Va 23. februarija: 5 kosov rjavega sukna, 120 m à 7∙-

manj 1½ % p o p u s t a

Troški:

prevzetje K 1∙50

skladnina in zavarovalnina . » 5∙20

3 % opravnine . »

½ % del -kredere od K »

Čisti donos K

Sočasno prejela od A. Dekleve v Bolcanu rimeso za K 4800∙—za 15. dan aprila na P. Bukovčana, tukaj.

26.: Cirilu Oblaku v Kranju poslala naročenih 5 sodčkov petroleja, brutto 900 kg, tara 180 kg à K 40∙- (2 % popusta) ter prosila, da se poravna znesek fakture potom poštne hranilnice. Zajedno vplačala na svoj poštno-hranilnični račun K 3000∙—.

27.: Vaniču Karolu, tukaj, prodala 10 zavojev kave Java, brutto 600 kg, tara 10 kg à 215∙— proti 4 mesečnemu akceptu, po naredbi lastni.

28.: Nadrobna trgovina izročila v gotovini K 935∙—. Plačala služnino K 350∙— in razne male troške glasom troškovnika K 48∙72.

Podatki glede končnega popisa imovine.

20 frankov à 19 20; rimese in potezke se diskontujejo po 4½ %; hipotečne srečke à 245∙—; kronska renta à 100∙75; nadrobna trgovina K 5094∙30; poštno-hranilnični račun se zaključi v smislu uradnih predpisov; račun Trgovske banke: 5 %-3 %, 1/8 % opravnine in troškov K 4∙— prištevši vinarje za zaokroženje salda. Zaključek računa A. Dekleve, Bolcan: 5 % - 3 % obresti, opravnine prosto, troški z vinarji za zaokroženje salda. Zaključek računa K. Salvinija, Trst : 5 % —3 % obresti, opravnine prosto, troški z vinarji za zaokroženje salda.

Odpis pri premičninah 1 % za mesec.

Predplačana najemnina pro marec in april K 400∙—.


[Stran [286]]
[[286]]

III.
Trimesečni kupčijski načrt
za blagovno, bančno, opravniško in odpravniško podjetje (javna
trgovska družba) na Dunaju.

Ivan Slivnik in Karol Bregar otvorita skupno podjetje kot javno trgovsko družbo na Dunaju pod tvrdko Slivnik in drug.

Prvi namen podjetja je kupčija z blagom na debelo in na drobno. Slivnik vplača K 60.000∙—, Bregar pa K 40.000∙— v gotovini. Obrestovanje po 4 %. Za dvignene zneske, ki v prvem upravnem letu ne smejo presegati mesečnih po K 400∙—, se vsak družabnik obremenja na zasebnem računu. Tudi na teh računih se računajo 4 % obresti. Dobiček se razdeli po visokosti premoženjskih deležev ter poviša slednje. Izgubo je razdeljeno na isti način doplačati.

Podjetje naj se tekom časa razširi tudi na bančno, opravniško in odpravniško poslovanje.

Tvrdka prične s poslovanjem dné 1. oktobra.

Oktober 190 .

1. Slivnik Ivan vplačal v gotovini K 60.000∙-

Bregar Karol » » » » 40.000∙-

Za tiskovine, okrožnice, knjige, znamke, kolke itd. se je izplačalo K 385 65. Plačala se je najemnina za mesec oktober K 400∙-

2.: Na poštno-hranilnični račun vplačala K 5000∙— v gotovini, za položnice in čekovno knjižico pa K 14∙—

Plačala J. Hočevarju, tukaj:

za pohištvo glavne trgovine K 760∙—

» » nadrobne » » 964 25

3.: Od Franca Božiča, tukaj, kupila raznega blaga za K 4625∙80 proti gotovini, odbivši 2 % popusta. S tem blagom otvorita nadrobno trgovino, kateri sva še dodala K 200∙- gotovine.

4.: Prejela od poštne hranilnice obvestilo z dné 3. t. m. o dobropisu zneska K 5000∙-.

5.: Prejela od Ant. Hladnika, Trst, fakturo z dné 3. t. m. o naročenih 30 zavojih kave Java: brutto à 80 kg za zavoj, tara à 2 kg za zavoj,


[Stran 287]

cena K 72∙— za 50 kg, 2 % popusta, znesek fakture je plačati takoj po prejemu blaga v gotovini.

6.: Trgovski banki izročila K 20.000∙— v gotovini. (Banka zaračunava 5 % od ima dati in 3 % od dal, dalje 1 ‰ opravnine in troške vštevši vinarje za zaokroženje salda.)

7.: Nakupila od P. Rogliča, tukaj, 5 sodov olivnega olja in sicer :

št. 1 brutto 160 kg, št. tara 24 kg

» 2 » 162 » » 24 »

» 3 » 65 » » 25 » à K 190 za 100 kg

» 4 » 158 » » 23 »

» 5 » 160 » » 24 »

proti gotovini po odbitku 2 % popusta.

8.: Nadrobni trgovini izročila en sod olivnega olja (št. l) po lastni ceni.

9.: Prejela kavo iz Trsta. Plačala voznino K 103 50, za dovoz K 6∙- in carine K 2096∙26 v gotovini. (Kalkulacija za 4 mesece.)

Istega dné poslala A. Hladniku, Trst, znesek njegove fakture z dné 3. t. m. po odbitku 2 % popusta po poštnem čeku.

10.: Na svoj poštno-hranilnični račun plačala K 5000∙—. Za vrvice, papir itd. za nadrobno trgovino plačala (iz blagajnice glavne trgovine) v gotovini K 78∙20.

11.: Od poštne hranilnice prejela izpisek računa z dné 10. t. m, o izplačilu z dné 9. t. m.

12.: Prodala Juriju Hudniku, tukaj, 10 zavojev kave Java (brutto à 80 kg, tara à 2 kg) à 135∙— za 50 kg, po odbitku 2 % popusta proti gotovini.

13.: Od poštne hranilnice prejela izpisek računa z dné 12. t. m. o vplačilu dné 10. t. m.

14.: Od A. Hladnika v Trstu prejela fakturo z dné 12. t. m. o 50 zavojih mandeljev. (brutto à 100 kg, tara à 2 kg, cena 90.— za 50 kg, plačljivo v 4 mesecih).

15.: Prodala Ivanu Murniku, tukaj, 5 zavojev kave Java (brutto à 80 kg, tara à 2 kg) à 135∙- za 50 kg, 2 % popusta. Murnik plačal fakturni znesek s čekom, ki sva ga odposlala poštni hranilnici v dobropis.

16.: Poslala Petru Babniku v Gradcu 4 sode olivnega olja (št. 2/5) à 210∙—za 100 kg, plačljivo v 4 mesecih.

17.: Prejela izpisek računa o dobropisu I. Murnikovega čeka (vknjižba pri poštni hranilnici dné 16. t. m.).

18.: Prejela mandelje iz Trsta, plačala voznine K 203∙—, za dovoz K 10∙-in carine K 591∙76 v gotovini. Kalkulacija za 4 mesece.


[Stran 288]

19.: Znesek fakture A. Hladnika v Trstu z dné 12. t. m. vplačala po odbitku 2 % popusta na njegov žirovni račun pri podružnici avstro-ogrske banke tukaj.

20.: Od L. Ribiča, Marzilj, prejela račun z dné 18. t. m. za 10 sodov olivnega olja. Blago se je odposlalo preko Trsta in sicer:

št. 11 brutto 165 kg, tara 24 kg

» 12 » 170 » » 25 »

» 13 » 166 » » 24 »

» 14 » 166 » » 24 »

» 15 » 171 » » 25 »

» 16 » 164 » » 23 »

» 17 » 165 » » 24 »

» 18 » 166 » » 24 »

» 19 » 166 » » 24 »

» 20 » 168 » » 25 »

Cena Fr 80∙— za 50 kg, 1½ % popusta. Ribič prosil, da mu vpošljeva v poravnavo njegove fakture ček na Marzilj. Znesek fakture vknjižila à 95∙75.

21.: Poslala Ad. Sušniku, Inomost, 10 zavojev mandeljev (brutto à 100 kg, tara à 2 kg) à 115 - za 50 kg, plačljivo v 4 mesecih.

22.: Babnik Peter v Gradcu naznanil, da je vplačal znesek najune fakture z dné 16. t. m. po odbitku 2 % popusta na najun poštno-hranilnični račun. Sočasno sva prejela od poštne hranilnice obvestilo o dobropisu z dné 21. t. m.

23.: Meden Al , tukaj, nama je izročil v realizovanje 100 kom. po M 20∙—, ki sva jih sprejela à 23 50, odbivši ½ % posredovalnine ter plačala takoj v gotovini.

24.: Od A. Hladnika v Trstu prejela fakturo z dné 22. t. m. za 50 zavojev kave Java: brutto à 80 kg, tara à 2 kg, cena 70∙- za 50 kg, plačljivo v 4 mesecih.

25.: V zmislu naročila poslala P. Murnu, Ljubno, 10 zavojev mandeljev (brutto à 100 kg, tara à 2 kg) à 115∙— za 50 kg, odbivši 2 % popusta proti povzetju.

26.: Poslala Juliju Hrenu, Opava, 10 zavojev kave Java (brutto à 80 kg, tara à 2 kg) po 135∙—, plačljivo v 4 mesecih.

27.: Prodala Nik. Večerinu, tukaj, 5 zavojev mandeljev (brutto à 100 kg, tara 2 kg) po 115∙— odbivši 2 % popusta, proti gotovini. Od A. Hladnika v Trstu prejela izkaz o naslednjem blagu, poslanem v zbornem vozilu, s prošnjo, da plačava voznino, tovorne kose, namenjene za Dunaj, dostaviva dotičnim strankam, one za Linc pa, če mogoče po Donavski parobrodni družbi, proti povzetju lastnih troškov odpraviva dalje.


[Stran 289]

Sočasno nama je R. Vanek, tukaj, naročil, naj preskrbiva zacarinjenje in dovoz zanj namenjenega blaga.

28.: Prejela olivno olje ter plačala voznino, dovoz in carino K 312∙21 v gotovini. Kalkulacija za 4 mesece.

Od Trgovske banke nakupila na znesek L. Ribičeve fakture glaseče se ček na Marzilj, za katerega je banka obremenila najin račun à 95 80, 4/10 % posredovalnine, valuta za danes. Ček poslala v svrho poravnave fakture Leopoldu Ribiču v Marzilju.

29.: Poslala St. Močniku v Lincu 3 sode olivnega olja (št. 11/13) à 210∙—, plačljivo v 4 mesecih.

30.: Prejela kavo iz Trsta. Plačala voznine K 4∙40 za 100 kg brutto, dovoz 20 v za tovorni kos, carine za brutto 4000 kg, 2 % carinske tare, 37 gl v zlatu za 100 kg netto, 5 kr. v zlatu tehtnine za 100 kg brutto, nadavek 20 %, carinski troški 20 v za 100 kg brutto.*) Kalkulacija za 4 mesece.

31.: Nadrobna trgovina izročila K 1550∙- v gotovini. Plačala sva služnino in dnino:

za glavno trgovino . . K 460∙-

» nadrobno » . . » 150∙- iz blagajnice glavne trgovine.

Vsak družabnik dvignil iz blagajnice za lastno porabo po K 200∙—.

November 190 .

1.: Podjetje se je razširilo na upravniško in odpravniško poslovanje. Dotične okrožnice so se razposlale že tekom meseca oktobra. Plačala sva najemnino od prostorov do konca januarija prih. leta v znesku K 1200∙—.

2.: Mahnič Viljem v Bolcanu nama je poslal rimeso za K 2500∙— na I. Hrasta, tukaj, v vnovčenje. Rimeso vnovčila ter vknjižila menični znesek po odbitku ¼ % opravnine, valuta za danes, Mahniču v korist.


[Stran 290]

3.: Prejela povzetje od P. Marna, Ljubno.

Došlo je zborno vozivo od A. Hladnika, Trst. Plačala voznine K 342∙- ter carino na podlagi naslednjih podatkov:

kava: brutto 3200 kg, car. tara 2 %, car. podstavek gl 37∙-

poper: » 1500 » » » 4 % » » » 19∙-

tehtnina 5 kr. v zlatu za 100 kg brutto, nadavek 20 7 %,carinski troški 20 h za % kg brutto.

Za prenos blaga plačala tukajšnji Splošni transportni družbi K 18∙- ter napravila sledeči troškovnik:

Troškovnik za gosp. R. Vaneka tukaj.

Voznina iz Trsta .............................................................................K 190 82

prekladnina 20 h za kos ................................................................ »

carina glasom potrdila ................................................................... »

statistika ............................................................................................» -∙60

potrdilo ..............................................................................................» - 40

car. troški in opravnina ................................................................» 1850

kolki in poštnina ............................................................................» - 30

K

Ta račun je poravnal R. Vanek takoj v gotovini.

Troškovnik za gosp. B. Hrovata v Lincu.

Voznina iz Trsta . . . . . . . . . . . K 190∙82

prekladnina. . . . . . . . . . . » 14 -

opravnina in drugi troški . . . . . . . . . . » 10∙-

K

Ta trošek se poravna po povzetju.

4.: Prodala Mihi Rekarju, tukaj, 5 zavojev mandeljev (brutto à 100 kg, tara à 2 kg) à 115∙- in 5 zavojev kave Java (brutto à 80 kg, tara à 2 kg) à 135∙-. Za znesek fakture izdala potezko za en mesec a dato po naredbi svoji lastni na kupca, ki potezko akceptuje.

5.: Sušnik Adolf, Inomost, poslal v dobropis za zapadli dan:

K 1150∙- - za 16. dan novembra na I. Nagliča, tukaj in

» 1200∙- » 26 » » » P. Marenčiča, tukaj.

Obe rimesi vknjižila Sušniku v korist za zapadli dan.

6.: Od I. Berčiča, tukaj, prevzela rimeso za K 4600∙- za 24. t. m. na I. Šubica, Bolcan, s 5 % v eskont proti gotovini.

7.: To menico poslala V. Mahniču v Bolcanu v dobropis za zapadli dan.

8.: Prodala R. Kotniku, tukaj, 10 zavojev kave Java (brutto à 80 kg, tara à 2 kg,) à 135 -, 2 % popusta, za 100 napoleondorov à 19∙10, ostanek plača v gotovini.


[Stran 291]

9.: Nadrobni trgovini izročila:

1 sod olivnega olja (št. 14),

1 zavoj mandeljev brutto 100 kg, tara 2 kg) in

1 » kave Java ( » 80 » » 2 » ) po lastni ceni.

10.: Močnik Stanko v Lincu poslal v prodajo in dobropis frankov 1000∙—za 6. dan decembra na M. Bukovčana v Marzilju. Devizo pridržala v svoji zalogi ter pripoznala naročnikov račun à 95 70, 3 % diskont, 4/10 ‰ posredovalnine, valuta za danes.

11.: Poslala Vinku Kovaču v Solnemgradu 20 zavojev kave Java (brutto à 80 kg, tara à 2 kg) à 135∙—, plačljivo v 4 mesecih; za znesek fakture izdala na kupca potezko za 4 mesece dato, po naredbi svoji lastni. Menico priložila fakturi s prošnjo, da se akceptuje in vrne udomljena za Dunaj.

12.: Prejela od I. Karlina v Londonu fakturo z dné 10. t. m. za odposlanih (preko Trsta) 20 zabojev čaja Haysan. Brutto Cwt 16,, 1,, —, tara Cwt 4,, — ,,2. Cena 1 sh za pfund, posredovalnina ½ %, razni troški ₤ -,, 3,, 2, opravnina 2½ % plačljivo v 3 mesecih. Fakturo vknjižila po 240∙—, 3 %.

13.: Od Davorina Hribarja, tukaj, nakupila za K 20.000∙— ogrske kronske rente proti gotovini à 92 80, ½ ‰ posredovalnine in prometni davek. Efekte hraniva v svoji zalogi.

14.: Iz svoje zaloge poslala devizo na Marzilj Leopoldu Ribiču, tam, v dobropis za zapadli dan ter jo vknjižila po 95∙80, 3 % diskont.

Rozman Jurij, tukaj, nama je naročil, naj pošljeva v njegovo stanovanje po kovčeg z obleko ter ga odpraviva na njegovo bodoče bivališče v Trstu, Via ponte nuovo št. 5. Kovčeg poslala Antonu Hladniku v Trstu ter obtežila njegov račun za K 1∙20 odpravnih troškov.

15.: Hren Julij, Opava, poslal v vnovčenje K 3000∙— za danes na A. Stritarja, tukaj, ter prosil, naj nakupiva in mu dopošljeva Fr. 3200∙- za 17. dan decembra na Marzilj. Menico vnovčila ter znesek vknjižila naročniku za današnji dan v korist, zajedno izdala na L. Ribiča v Marzilju potezko za Fr. 3200∙— za 17. dan decembra po naredbi J. Hrena, to rimeso poslala in zaračunala naročniku po 95∙75, 3 % diskont in 4/10 ‰ posredovalnine.

16.: Vnovčila danes zapadlo rimeso.

Prejela povzetje Bož. Hrovata v Lincu.

17.: Kovač Vinko, Solnograd, vrnil nanj izdano potezko, opremljeno z akceptom in vdomljeno pri I. Goršetu, tukaj.

18.: Na borzi kupila po senzalu Konradu Režku od Maksa Gregorina, tukaj, 25 kom. delnic banke Union à 540∙—, prejela delnice dné 19. t. m.


[Stran 292]

Mahnič Viljem v Bolcanu nama je poslal rimeso za £ 100 ,, — ,, — za dan 26. decembra na C. Pučnika, London, v prodajo in dobropis. Menico obdržala v svoji zalogi ter jo zaračunala po 240∙—, 3 % diskont in 4/10 ‰ posredovalnine.

19.: Prejela včeraj na borzi nakupljenih 25 delnic banke Union, plačala jih po kurzni vrednosti v gotovini, dalje obresti, posredovalnino in polovico prometnega davka.

20.: Nadrobni trgovini izročila 4 zavoje kave Java (brutto à 80 kg, tara à 2 kg) po lastni ceni.

Iz svoje zaloge izročila Trgovski banki £ 100 ,, — ,, — za dan 26. decembra na London; ta je pripoznala najun račun à 240∙20, 3 % diskont, 4/10 ‰ posredovalnine, valuta za danes.

21.: Hladnik A., Trst, naznanil s svojim pismom z dné 20. t. m., da je izdal na naju potezko za K 5000∙—, 1 meseca dato, po naredbi Franca Breskvarja. To sva si zabeležila.

22.: Prejela od Antona Ribnikarja, Bremen, konsignacijsko fakturo z dné 20. t. m. o 100 sodčkih petroleja, poslanega v komisijsko prodajo. Brutto 18000 kg, tara 20 %, določena skrajna cena K 48∙— za 100 kg, plačljivo v 3 mesecih. Pogoji so: opravnina 2 %, delkredere 1 %, povračilo lastnih troškov. Čisti donos naj se poravna z rimeso na Bremen.

23.: Poslala Franu Brunetu v Celji 4 sode olivnega olja (št. 15/18) à 215∙—, plačljivo v 4 mesecih ali proti takojšnjemu plačilu z 2 % popusta. Fakturi priložila položnico.

24.: Prejela od A. Hladnika v Trstu fakturo z dné 21. t. m. za 40 zavojev kave Java (brutto à 80 kg, tara à 2 kg) à 70∙— in za 50 zavojev mandeljev (brutto à 100 kg, tara à 2 kg) à 88∙—, plačljivo v 4 mesecih. Polovico fakturnega zneska, odštevši 2 % popusta, plačala A. Hladniku v Trstu takoj s poštnim čekom.

25.: Od Franca Božiča, tukaj, kupila raznega blaga za nadrobno trgovino ter plačala K 2495∙—, odštevši 2 % popusta v gotovini.

26.: Vnovčila danes plačljivo rimeso. Od poštne hranilnice prejela izpisek računa z dné 25. t. m. glede plačilnega odkaza A. Hladniku, Trst.

27.: Mahnič Viljem v Bolcanu nama poslal v prodajo in dobropis 150 kom. à 20 M ter prosil, naj mu pošljeva za K 5000∙— ogrske kronske rente. Valute sprejela po 23∙50, 2/2 g manko, ½ ‰ posredovalnine, valuta za danes, v svojo zalogo, iz te pa odposlala za K 5000∙—ogrske kronske rente à 93∙15, prištevši ½ ‰ posredovalnine in davek.

28.: Prejela čaj iz Londona. Voznine plačala K 109∙56, za dovoz K 4∙—in carino na brutto 825 kg, tara 23 % (natanko na dkg) à gl 90∙-za 100 kg netto, 5 kr v zlatu tehtnine, 20 % nadavka, carinski troški


[Stran 293]

20 h za % kg v gotovini. Teža: brutto 825 kg, tara 205 kg. Kalkulacija za 4 mesece.

29.: Prejela blago iz Trsta. Plačala voznine K 3∙40 za q, za dovoz 20 h za tovorni kos in carino

od kave: 37 gl, tara 2 % tehtnino 5 kr v zlatu za 100 kg brutto.

» mandeljev 5 » , » 4 %.

Carino plačala z novci po M 20∙—, ki sva jih vzela iz svoje zaloge à 23∙55, ostanek v srebru z 20 % nadavkom. Carinski troški 20 h za 100 kg brutto. Kalkulacija za 4 mesece.

30.: Nadrobna trgovina izročila K 2800∙— v gotovini.

Plačala služnino in dnino:

za glavno trgovino K 460∙-

» nadrobno » 150∙— iz blagajnice glavne trgovine. Ivan Slivnik dvignil iz blagajnice K 300∙—, Karol Bregar pa K 200 —.

December 190 .

1.: Plačal za znamke in kolke K 50∙— v gotovini. Danes zapadle kupone ogrske kronske rente izročila Trgovski banki v dobropis.

2.: Od Trgovske banke kupila rimeso, glasečo se na znesek fakture I. Karlina, London, za dan 10. februarija na P. Rupnika, London; stalno. Banka obremenila najun račun po 240∙—, 3 % diskont, 4/10 ‰ posredovalnine, valuta za danes. Rimeso odposlala J. Karlinu, London, v svrho poravnave njegove fakture z dné 10. pret. m.

3.: Poslala iz svoje zaloge Ad. Sušniku v Inomostu 20 zabojev čaja Haysan v komisijsko prodajo ter določila skrajno ceno K 310∙— za 50 kg. Brutto 825 kg, tara 205 kg, plačljivo v 4 mesecih. Dogovorjeni pogoji so: opravnina 1½ %, delkredere ½ %, povračilo lastnih troškov in skladnine, zavarovalnine in dnine. Čisti donos naj se poravna z rimesami za Dunaj.

4.: Vnovčila danes plačljivo rimeso.

Sušnik Ad., Inomost, nama poslal rimeso za K 840∙- za dan 29. t. m, na R. Burjana, tukaj, v dobropis. Rimeso vknjižila v vrednosti na zapadli dan.

5.: Hren Julij, Opava, nama poslal 100 napoleondorov v vnovčenje. Te sprejela po 19 12, 1/9 ‰ posredovalnine v lastno zalogo.

6.: Prejela petrolej iz Bremena. Plačala voznine M 452∙- à 118∙—, za dovoz K 20∙— in carino od brutto 18000 kg, tara 18 % à gl 10∙—, 5 kr. tehtnine z napoleondori. Ostanek carine z 20½ % nadavkom in 20 v za 100 kg brutto carinskih troškov v srebru. Valute vzela iz lastne zaloge po 19∙15.


[Stran 294]

7.: Brunet Fran, Celje, naznanja, da je znesek najune fakture z dné 23. pr. m. vplačal po odbitku 2 % popusta na najun poštno -hranilnični račun. Sočasno sva prejela izpisek računa z dné 6. t. m.

8.: Ad. Sušniku v Inomostu sva poslala: 20 zavojev kave Java (brutto à 80 kg, tara à 2 kg) à 135∙— plačljivo v 4 mesecih.

Vidmar Janko, tukaj, nama predloži potezko Antona Hladnika, Trst, glasečo se na K 5000∙— za dan 20. decembra v akceptacijo. Potezko sva sprejela.

9.: Iz komisijske zaloge sva prodala tukajšnjemu konzumnemu društvu 50 sodčkov petroleja, brutto 9000 kg, tara 20 %, à 48∙— za 100 kg, 2 % popusta, proti poštnemu čeku, ki sva ga izročila poštni hranilnici v dobropis.

10.: Juliju Hrenu v Opavi sva poslala 20 zavojev mandeljev (brutto à 100 kg, tara à kg) à 115∙—, plačljivo v 4 mesecih.

11.: V smislu naročila sva poslala Stanku Močniku v Lincu (iz komisijske zaloge) 20 sodčkov petroleja, brutto 3600 kg, tara 20 à 49∙—za 100 kg, plačljivo v 3 mesecih.

Na borzi sva kupila od Jurija Rožiča, tukaj, s posredovanjem Josipa Kolarja, 25 kom. zemljiških zastavnih pisem à 300∙—, izročljiva dné 12. decembra.

12.: Prejela in plačala sva včeraj na borzi nakupljena zastavna pisma. (Posredovalnina ½ ‰ in davek.)

Od poštne hranilnice sva prejela izpisek računa z dné 11. t. m. z obvestilom dobropisa o vplačilu tukajšnjega konzumnega društva.

13.: Mirku Vičiču, tukaj, sva prodala 4 zavoje mandeljev (brutto à 100 kg, tara á 2 kg) á 115∙- in 5 zavojev kave Java (brutto à 80 kg, tara à 2 kg) à 135∙—. Vičič nama je izročil za polovico fakturnega zneska, odbivši 2 popusta, poštni ček, ki sva ga izročila poštni hranilnici v dobropis, za drugo polovico pa akcept, za 4 mesece dato, po naredbi lastni.

14.: Prejela od poštne hranilnice izpisek računa o vplačilu z dné 13. t. m.

Kupila od Frana Božiča, tukaj, razno blago za nadrobno trgovino, plačala za blago K 3115∙—, manj 2 % popusta.

15.: Iz svoje zaloge prodala na borzi (izročitev glasom dogovora istega dne) Mateju Rutarju, tukaj, s posredovanjem Konrada Režka 25 delnic banke Union à 550∙— proti gotovini. (Posredovalnina ½ ‰ in davek).

16.: Iz komisijske zaloge prodala Karolu Megliču, tukaj, 30 sodčkov petroleja, brutto 5400 kg, tara 20 % à 50 — za 100 kg, odbivši 1 % popusta, proti akceptu 1 mesec a dato, po naredbi lastni. Nato poslala Antonu Ribnikarju v Bremenu prodajni račun, v katerem sva zaračunala voznino, dovoz in carino po lastnih troških, K 10∙- skladnine, 2 % opravnine in 1 % delkredere od blaga, prodanega proti poznejšemu


[Stran 295]

plačilu. Na povprečni dospetek preračunani čisti donos se je diskontoval po 4½ . Pri Trgovski banki sva kupila rimeso na I. Šumana, glasečo se v markah na znesek čistega donosa, plačljivo v Bremenu ter jo poslala v popolno poravnavo prodajnega računa naročniku v Bremenu. Trgovska banka je obtežila najun račun à 117 75, 4 diskont.

17.: Trgovski banki sva izročila 100 kom. po 20 M. Banka je pripoznala najun račun à 23∙60, ½ g manko, ½ ‰ posredovalnine, valuta za danes.

18.: Adolf Sušnik, Inomost, je poslal prodajni račun z dné 17. t m. o dné 3. t. m. konsignovanih 20 zabojih čaja brutto 824 kg, tara 205 kg à 312∙50, 2 % popusta, voznina K 13∙78, dovoz K 4∙—, zavarovalnina in razni drobni troški K 4∙35, opravnina 1½ %. Čisti donos je vplačal opravnik na najun poštno-hranilnični račun.

19.: Od poštne hranilnice prejela obvestilo ddo. 18. t. m. o dobropisu predstoječega vplačila.

20.: Kreditna banka nama predloži danes zapadlo potezko A. Hladnika v Trstu za K 5000∙—. To sva plačala.

Močnik Stanko, Linec, nama je naročil, naj izplačava M. Hudniku,

tukaj, K 2000∙— v gotovini ter je poslal M 2000 - za dan 26. januarija na P. Lenarčiča v Berolinu v prodajo in dobropis. Devizo sva pridržala po 117∙65, 4 % diskonta in 4/10 ‰ posredovalnine. V smislu dogovora sva izplačala M. Hudniku K 2000∙- s poštnim čekom.

21.: Hladnik Anton, Trst, nama je naročil, naj izplačava P. Dreniku, tukaj, K 4000∙- v gotovini, kar se je izvršilo.

22.: Konzumnemu društvu sva prodala 15 zavojev mandeljev (brutto à 100 kg, tara à 2 kg) à 115∙—, 2 % popusta, proti gotovini.

Od poštne hranilnice sva prejela izpisek računa z dné 21. t. m, o izplačilu zneska K 2000∙-.

23.: Iv. Rantu, Brno, sva poslala 5 zavojev kave Java (brutto à 80 kg, tara à 2 kg) à 135∙—, 2 popusta proti povzetju.

24.: Hren Julij, Opava, nama je poslal v prodajo in dobropis za K 10 000∙- avstrijske kronske rente s prošnjo, naj nakupiva in mu dopošljeva 25 kom. državnih zemljiških zastavnih listov. Rento sva sprejela po 98∙25, ½ ‰ posredovalnine, in davek v svojo zalogo, zato pa mu iz zaloge poslala 25 kom. državnih zemljiških zastavnih listov po 305∙— ½ ‰ posredovalnine in davek.

25.: Ribič Leopold, Marzilj, je naznanil s pismom z dné 23. t. m., da je izdal na naju potezko za K 3000 —, 2 meseca dato po naredbi F. Broveta. To sva si zabeležila.


[Stran 296]

26.: Mahnič Viljem, Bolcan, nama je naročil, naj izplačava za njegov račun K 5000∙— v gotovini Antonu Doviču, tukaj. To sva izvršila tako, da sva A. Doviču (sporazumno) izročila poštni ček, glaseč se na K 5000∙—.

27.: Ad. Sušnik, Inomost, nama je poslal v vnovčenje: 100 cekinov, 100 napoleondorov, 100 po 20 M ter prosil, naj mu dopošljeva za K 5000∙— avstr. kronske rente. Valute sva sprejela po 11∙35, odnosno 19 10 in 23∙50, ½ ‰ posredovalnine v svojo zalogo ter poslala naročniku iz zaloge K 5000∙— avstr. kronske rente po 98∙40, ½ ‰ posredovalnine in davek.

28.: Na borzi sva prodala s posredovanjem Julija Carlija, tukaj, K 10.000∙— ogrske kronske rente (izročitev danes) Val. Mekincu, tukaj, à 93∙15, davek in ½ ‰ posredovalnine proti gotovini; kupila pa sva od Henrika Perkota, tukaj, (izročitev dné 29. t. m.) 50 kom. kreditnih delnic po 267∙—.

Od poštne hranilnice sva prejela izpisek računa z dné 27. t. m. o izplačilu zneska K 5000∙-.

29.: Včeraj na borzi nakupljene delnice sva danes prevzela ter plačala v gotovini (po 267∙—, 14 h za komad posredovalnine in davka).

Danes zapadle rimese za K 840∙— akceptant R. Burjan ni plačal. Vsled tega sva dvignila protest ter plačala K 5∙- troškov. Rimeso sva vrnila svojemu predniku Ad. Sušniku, Inomost, ter obremenila njegov račun za menični znesek, 1/3 % opravnine ter K 5∙60 protestnih troškov in poštnine.

30.: Prejela povzetje I. Ranta, Brno.

Petru Mareku, tukaj, sva prodala 15 zavojev mandeljev (brutto à 100 kg, tara à 2 kg) à 115∙—, 2 % popusta, proti poštnemu čeku, ki sva ga izročila poštni hranilnici v dobropis.

31.: Prejela od poštne hranilnice izpisek računa z dné 30. t. m. o dobropisu Marekovega čeka.

Nadrobna trgovina je izročila K 3500 — v gotovini.

Za razne male troške sva izdala K 145∙20, dnine in služnine sva plačala v glavni trgovini K 550∙—, v nadrobni trgovini (iz glavne blagajnice) pa K 200∙—.

Ivan Slivnik je dvignil iz blagajnice K 400 —, Karol Bregar pa K 300∙—.

Podatki g ledé končnega popisa imovine.

Gotovina po blagajniški knjigi.

Valute 20 M po 23∙55, napoleondori po 19∙15, # po 11∙40.


[Stran 297]

Rimese in potezke: 4½ % diskonta.

Deviza na Berolin: à 117∙75, 4 % diskonta.

Efekti: ogrska kronska renta à 93∙-

avstrijska kronska renta » 99∙-

kreditne delnice » 270∙-

Blago: po nakupni ceni.

Olivno olje št. 19 brutto 165 kg, tara 24 kg,

» 20 » 166 » » 25 ».

Nadrobna trgovina: blago K 5697∙37

oprava . » 964∙25, 3 % odpisa

gotovina » 200∙—.

Oprava glavne trgovine K 760∙—, 3 % odpisa.

Tekoči računi:

Hladnik A., Trst, 4—6 %.

Trgovska banka, 3—5 %, 1 ‰ opravnine, K 2∙- troškov (zaokroženje).

Sušnik Ad. , Inomost,

Mahnič Viljem, Bolcan,

Hren Julij, Opava, 6- 4 %, 1 ‰ op ravnine.

Močnik Stanko, Linec,

Ribič Leopold, Marzilj, najun račun: 5 , 1 ‰ opravnine, Fr 3∙— troškov (zaokroženje), kurz 95∙80.

Ribič Leopold Marzilj njegov račun: 5 %, 1 ‰ opravnine, zaokroženje vinarjev.

C. kr. Poštna hranilnica po uradnih predpisih.

Opombe
1
Dokazilna moč trgovskih knjig proti osebam, ki niso trgovci, ugasne po poldrugem letu računši od onega dne, ko se je vknjižila v knjigah doslej neporavnana postavka.
2
Folium ali folio = dvostranski list, 2 nasproti si ležeči strani; pagina = stran.
3
Vendar pa morajo taki trgovci tisto leto, v katerem ne delajo natančnega popisa imovine in bilance, stanje svoje imovine določiti po cenitvah ali pa po beležkah. O premoženjskih delih pa, ki jih je lahko popisati, mora trgovec vzlic temu napraviti vsako leto popis in bilanco.
4
* V dokaz, da smo postavko zabeležili tudi v glavno knjigo, pripišemo v posebni razpredelnici glavne knjige številko onega lista blagajniške knjige, na katerem je vknjižena dotična postavka, obratno pa pripišemo tudi v blagajniško knjigo številko lista glavne knjige, kamor je prenešena postavka.
5
* Pri onih blagajniških postavkah, ki zahtevajo prenos v glavno knjigo, se ime dolžnikovo ali upnikovo zaradi preglednosti podčrta.
6
* Ko je potezka plačana, se znesek prečrta.
7
* Mesto »zaključek« pravimo tudi »sklep«, mesto »zaključiti« pa »skleniti«.
8
V navado so tudi že prišli takozvani števni stroji, ki avtomatično zabeležujejo posamezna vplačila in zanesljivo nadzirajo blagajnico.
9
* Te postavke so vknjižene v glavni knjigi na str. 70.
10
* Predstoječe postavke prvopisne knjige so vknjižene v glavni knjigi na str. 74.
11
* Da se razpoložljivi prostor popolnoma izkoristi, se je napravila poizkusna bilanca že tukaj, dočim bi se morala napraviti stoprav po glavni knjigi.
12
Tukaj izkazani čisti dobiček se mora natanko ujemati s čistim dobičkom,
13
izkazanim v popisu imovine.
14
Opravnina se je zaračunala od večje prometne svote na desni: K 14982∙85 manj prenos salda K 3875∙- in proste postavke na levi K 835∙82 = K 10.272∙03.
15
* Debelo tiskane številke so rdeče.
16
* Primerjaj tekoči račun na str. 112.
17
* Primerjaj tekoči račun na str. 114.
18
* Zaključni list je na str. 130
19
* Pri drugi polovici velja 14. april za računsko dobo.
20
* Zaključni list glej na str. 130.
21
* Rimeso sem prejel dné 24. novembra od J. Rupnika, Ljubno.
22
* Čp. = čisto premoženje. ** Čd. = čisti dobiček.
23
(Nadaljevanje na str. 228.)
24
* V to razpredelnico je vknjižiti diskontovani znesek.
25
* Ta razpredelnica se izpolni le pri dodajnih kupčijskih slučajih. Če se vodijo za dodajne kupčijske slučaje posebni registri, odpade ta razpredelnica popolnoma pri registrih za nakupne in prodajne kupčijske slučaje.
26
** Število komadov navesti je le takrat, če se enostavni sklep računa po številu komadov.
27
*** Ta razpredelnica se izpolni le takrat, če se enostavni sklep računa po imenskem seznamu.
28
† Ta razpredelnica se izpolni le takrat, če je denarni promet merodajen za predpis davka.
29
* Bančno nakaznico je kupil Sušnik dné 18. t. m. pri podružnici Avstro-ogrske
30
banke v Gradcu za K 8500∙- v gotovini prištevši ¼ ‰ opravnine.
31
* Saldo računa zasebnega se prenese na račun kapitala.
32
* Ta račun se zaključi koncem leta, kakor drugi uspešni računi, po računu izgube in dobička.
33
*Prevzemna cena.
34
** Franko Monakovo proti M 24∙— pomeni: Blago se sme izročiti naslovljencu le proti plačilu M 24∙—.
35
*** Navadné vreče = 1 ½ % carinske tare, dvojne vreče 2 %, lahke vreče 0∙6 % ali 0∙8 %.
36
* Razlika med izdatki in prejemki je surovi donos, od tega je odbiti še troške
37
** Na str. 254 navedeni slučaji so vknjiženi vsi v eni sami odpravni knjigi, čeprav se vrše pri raznih odpravnikih.
38
za tiskovine, kolke, poštnino, upravne troške itd.
39
*Tehtnina in carinski troški se zaračunavajo od brutto 100 kg zaokroženih navzgor.
Gasteiner, Josip in Prevajalec: Volc, Jurij. Datum: 2015-09-26
Besedilo je na razpolago pod dovoljenjem Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodna licenca.